
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
2
Oglasi
Tema tedna:    
Dvojni status upokojencev 
že v prvi polovici leta?  ................................................ 4
Zgornja Savinjska dolina: 
Županji, župani in načelnica upravne enote 
o načrtih in pričakovanjih za letošnje leto  .... 6
Intervju:
Pogovor s poslancem 
dr. Darijem Krajčičem  .................................................. 8 
Luče: 
S patrom Karlom Gržanom 
o mojstrovini ironije in smeha  .............................. 12
Muzej Vrbovec:
Volčje noči zbujajo 
radovednost, strah in upanje  ............................... 15
SSK Ljubno ob Savinji BTC:
Letos še dodatna - ekipna tekma v skokih  ... 21
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, 
Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 3, 18. januar 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Upokojenci z dodatnim zaslužkom do 
višjega standarda?
Večina upokojencev v Sloveniji težko živi, o če-
mer priča tudi statistika (podatki so za leto 2017). 
Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko 
gospodinjstvo je 636 evrov, povprečna starostna 
pokojnina pa 645 evrov. Osebe, katerih neto raz-
položljivi dohodek na odraslo osebo na mesec je 
nižji od 636 evrov, so torej izpostavljene tvega-
nju revščine oziroma živijo pod pragom tveganja 
revščine. 
Kam to uvršča upokojence? Med 268 tisoč ose-
bami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja 
revščine, je bilo predlani 78 tisoč upokojencev ali 16 
odstotkov vseh upokojencev, od tega 54 tisoč upo-
kojenih žensk in 23 tisoč upokojenih moških. 
Dodatni zaslužek, denimo s podjemnim delom 
ali preko espeja, bi marsikateremu upokojencu 
olajšal preživetje, na boljšem pa bi bil tudi držav-
ni proračun, saj bi imeli upokojenci več lastnega 
zaslužka, zato bi lahko več zapravili, kar pomeni, 
da bi plačali več davka na dodano vrednost, pla-
čali pa bi tudi več dohodnine.
Trenutno je delo upokojencev zakonsko zelo 
omejeno. Pri začasnem in občasnem delu upo-
kojencev gre za pogodbeno delo, kjer mora biti 
urna postavka vsaj 4,76 evra, upokojenec pa lah-
ko zasluži 7.127,68 evra na leto (za leto 2019). Gre 
za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja 
in se tako tudi obdavči (25 odstotkov). Upokoje-
nec lahko prek te pogodbe dela največ 60 ur v 
mesecu, neizkoriščenih ur pa ni možno prenesti 
v naslednji mesec.
Upokojenci lahko brez vpliva na svojo pokoj-
nino delajo tudi prek avtorske ali podjemne po-
godbe oziroma druge pogodbe civilnega prava, 
a pri tem ne smejo obstajajo elementi delovnega 
razmerja. Prav tako je tak dohodek obdavčen v 
okviru dohodnine. Na višino pokojnine prav tako 
ne vpliva delo prek osebnega dopolnilnega de-
la oziroma sistema vrednotnic (polletna omeji-
tev je okoli 3.200 evrov) in kratkotrajnega dela, 
za katero ne prejmejo plačila (omejitev je 40 ur 
na mesec).
Če se upokojenec želi spet zaposliti ali odpre-
ti podjetje, to danes vpliva na njegovo pokojnino, 
in sicer se ta zniža odvisno od dolžine delovne-
ga časa. Tako je pri delovnem času od 10 do 14 ur 
na teden upokojenec upravičen do 75 odstotkov 
pokojnine, pri polovičnem delovnem času mu pri-
pada polovica pokojnine, če dela 35 do 39 ur na 
teden, pa je upravičen do 12,5 odstotka pokojni-
ne. Če posameznik izpolnjuje vse pogoje za upo-
kojitev, a še vedno opravlja delo v nespremenje-
nem (polnem) obsegu, je upravičen do 20 odstot-
kov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan 
njene uveljavitve. 
A že v letošnjem letu zna biti na tem področju 
bistveno drugače, pišemo v tokratni temi tedna.
(MŠ)
(MF)
(FA)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Se bodo upokojenci ponovno zaposlovali?
Ministrstvo za delo naj bi letos pričelo izpolnjevati koalicijski 
sporazum, v katerem je zapisan dvojni statusa upokojencev. Po 
njem naj bi lahko upokojenci ponovno delali ter prejemali celotno 
pokojnino in plačo. Od slednje bi bile odvedene vse zakonske da-
jatve. Spremembe se še pripravljajo, zato konkretnih rešitev še ni-
majo. Na ministrstvu napovedujejo celovito ureditev področja, pri 
čemer bodo morali spoštovati načelo enakosti. Bodo zaradi tega 
mladi prikrajšani za delo?
Frenk Moličnik, Prihova
Dejstvo, da upokojeni obrtniki lahko delajo 
naprej, je zelo dobrodošlo. Ob pokojnini naj dobi-
vajo plačo in naj državi odvedejo vse obveznosti, 
ki iz dela in dejavnosti nastanejo. Tudi sam bom 
prihodnje leto lahko razmišljal o tem. Kako se bo-
do obrtniki odločali, je odvisno od tega, kakšno 
dejavnost opravljajo in kolikšen dohodek jim ta 
prinaša. 
Nataša Firšt, Logarska dolina
Odredba se mi ne zdi nič sporna, če bo dovolj 
služb za vse. Upokojenci so tisti, ki imajo veliko 
izkušenj in se od njih lahko veliko naučimo. A so 
pokojnine zelo nizke, tako da je nemogoče, da 
bi z njimi lahko dostojno živeli. Sicer so že sedaj 
akademiki dlje ostajali delovno aktivni kot delav-
ci v proizvodnji. Tudi pri nas doma oče, ki ima go-
stinsko dejavnost, prakticira četrtinsko zaposlitev in tričetrtinsko pokoj-
nino. 
Mojca Kumprej, Ljubno ob Savinji
Če je upokojenec zdrav in vitalen, naj dela. Sem 
pa proti delu upokojencev v primeru, ko z zase-
danjem delovnega mesta mladi ne dobijo službe. 
Sama kot samostojni podjetnik ugotavljam, da je 
dela veliko, le samoiniciativen moraš biti. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Filip Pfeifer, Nizka
Pokojnine so v številnih primerih prenizke, da 
bi ljudje lahko preživeli brez pomoči sorodnikov. 
Prav zaradi tega se mi zdi čisto pošteno, da se 
upokojencem omogoči, da lahko poleg pokojni-
ne še delajo in za delo prejmejo plačo. Zaradi za-
poslovanja upokojencev ne bodo mladi prikraj-
šani za zaposlitev. Dela je za vse dovolj. Če si 
marljiv, se delo vedno najde, ča ga pa ni, je potrebno poiskati tržno nišo 
in ga ustvariti. V življenju mladi namreč vse prevečkrat iščemo izgovore 
in krivimo sistem za situacijo, v kateri smo se znašli, medtem pa ležimo 
doma in čakamo na med in mleko. 
Mihaela Sem, Mozirje
Nič me ne moti, da upokojenci delajo. A ne ver-
jamem, da bodo delali v proizvodnji, saj ob tako 
visokih normah, kot jih postavljajo delodajalci, to 
ni mogoče. A mladina zaradi tega ne bo brez dela. 
Za brezposelnost je kriv sistem. Delovnik je ubi-
jalski, lastniki vse preveč zahtevajo od delavcev. 
DVOJNI STATUS UPOKOJENCEV ŽE V PRVI POLOVICI LETA?
Upokojenci bodo lahko delali in prejemali pokojnino
Pričakovati je, da bi na trgu dela ostajali predvsem upokojenci iz 
določenih, dobro plačanih poklicev, kot so profesorji, zdravniki, 
sodniki …, ki že imajo visoke pokojnine.
Ministrstvo za delo, družino, so-
cialne zadeve in enake možnosti je 
napovedalo izpolnitev v koalicij-
skem sporazumu zapisanega dvoj-
nega statusa upokojencev. Kot so 
se dogovorili koalicijski partner-
ji, bo upokojencem po uveljavitvi 
ukrepa ob vnovični vključitvi med 
zaposlene omogočeno prejemanje 
celotne pokojnine ob pogoju pla-
čevanja vseh prispevkov za soci-
alna zavarovanja. Obrtna zbornica 
Slovenije napovedano spremem-
bo zakonodaje podpira, na Zavodu 
za pokojninsko in invalidsko zava-
rovanje (ZPIZ) pa svarijo pred hitri-
mi spremembami.
SPREMEMBE ZAKONA Z 
NADGRADNJO ŽE V PRIPRAVI
Ministrstvo za delo že priprav-
lja spremembe zakona o pokoj-
ninskem in invalidskem zavarova-
nju (ZPIZ-2), znotraj tega je zajeta 
tudi nadgradnja dvojnega statu-
sa upokojencev. Spremembe tako 
še ni pričakovati v januarju, ukrep 
bi lahko zaživel v prvi polovici leta.
Dvojni status upokojencev po-
meni, da jim bo po izpolnitvi pogo-
jev starosti in pokojninske dobe za 
starostno pokojnino (ob upošteva-
nju ustreznih varovalk) ob ponovni 
vključitvi v delovno aktivnost omo-
gočeno prejemanje celotne pokoj-
nine ob pogoju plačevanja vseh 
prispevkov za socialna zavarova-
nja. Tako delodajalec kot ponovno 
aktiven upokojenec bosta porav-
navala enake obveznosti, kot to ve-
lja v primeru plačevanja prispev-
kov ostalih zaposlenih.
AKTIVNI UPOKOJENCI PO NOVEM 
NE BI IZGUBILI DELA POKOJNINE
Po sedaj veljavnem določilu so 
upokojenci, ki so se vrnili med ak-
tivne prebivalce, izgubili najmanj 
25 odstotkov in največ 87 ,5 odstot-
ka pokojnine. Povedano še v urah 
dela, danes upokojenec, ki dela 10 
do 14 ur tedensko, dobi izplačanih 
75 odstotkov pokojnine, če dela 35 
do 39 ur tedensko, pa se mu izpla-
ča le 12,5 odstotka pokojnine. 
Kot je že pred časom za naš ča-
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 5
Tema tedna, Aktualno
sopis povedala Vera Pečnik, pod-
predsednica Zveze društev upo-
kojencev Slovenije, si njihova or-
ganizacija zelo prizadeva, »da tisti 
upokojenci, ki so dosegli pogoje za 
upokojitev, dobijo zasluženo pokoj-
nino v celoti, hkrati pa naj jim osta-
ne možnost za nadaljnje delo, seve-
da ob plačevanju vseh prispevkov.«
UVEDBO DVOJNEGA STATUSA SI 
ŽELIJO TUDI PODJETNIKI
Ukrep bo od delodajalcev zah-
teval drugačno obravnavo starej-
ših zaposlenih in odlično mož-
nost medgeneracijskega sodelo-
vanja ter prenosa znanja na mlaj-
še zaposlene. Nekateri poznaval-
ci razmer so prepričani, da bi ugo-
dnejše zaposlovanje upokojencev 
zmanjšalo sedanji primanjkljaj 
delovne sile na trgu, bilo bi tu-
di manj dela na črno, upokojenci 
pa bi si izboljšali svoj zdaj pada-
joči standard. 
Poleg tega kadrovske agenci-
je predpostavljajo, da bi podjetja 
upokojence najemala predvsem za 
nadomeščanja ali občasna dela in 
s tem ne bi ogrožala zaposlovanja 
mladega kadra. Takšno razmišlja-
nje podpirajo tudi v Obrtno-podje-
tniški zbornici Slovenije (OZS), kjer 
želijo, da obrtniki in podjetniki do-
bijo polno pokojnino ter po želji še 
vedno delajo naprej. 
Tudi v anketi, ki jo je OZS iz-
vedla med svojimi člani v času 
novoletnih praznikov, v njej je 
sodelovalo 510 obrtnikov in pod-
jetnikov, so le-ti med najbolj po-
membne zakonodajne spremem-
be postavili drugačno ureditev 
statusa upokojenih obrtnikov. 
Torej na način, da bi upokojeni 
obrtniki in podjetniki lahko na-
daljevali s svojo dejavnostjo tu-
di po upokojitvi in ob tem ohrani-
li polno pokojnino.
NA ZPIZ-U SE BOJIJO DODATNE 
OBREMENITVE POKOJNINSKE 
BLAGAJNE
Na ZPIZ-u menijo drugače kot obr- 
tniki. Upokojenci oziroma obrtni-
ki z najnižjimi prihodki ne bi bili 
na boljšem, tako kažejo njihovi iz-
računi. V izjavi za časopis Dnevnik 
je direktor Zavoda za pokojninsko 
in invalidsko zavarovanje Marijan 
Papež pojasnil, da bi v primeru, če 
bi »večina tistih obrtnikov, ki imajo 
nizke pokojnine, prispevke še nap-
rej plačevala v celoti in prejema-
la pokojnino, imela slabše finanč-
no stanje kot zdaj, ko delajo le dve 
uri in prejemajo 75 odstotkov po-
kojnine.« 
Tudi s stališča mladih je po mne-
nju vodstva ZPIZ-a predlog nepra-
vičen. Medgeneracijska pravičnost 
bi se izgubila, težave pa bi konec 
koncev povzročala tudi dodatna fi-
nančna obremenitev pokojninske 
blagajne. Kot poudarjajo na ZPIZ-
-u, bi v primeru, če bi samo sedanji 
O pravičnosti dvojnega statusa se sprašujejo tudi nekate-
ri upokojenci. Gre za vprašanje plačevanja prispevkov. Nekdo, 
ki prejema pokojnino, je prispevke skozi svojo delovno dobo že 
plačeval in seveda že ima zagotovljeno pravico do obvezne po-
kojnine. S koriščenjem dvojnega statusa pa bi bil primoran zno-
va plačevati prispevke, ki jih je pravzaprav plačal. Vprašanje pa 
je, koliko upokojencev bo lahko na račun ponovnega dela enkrat 
v prihodnje sploh prejemalo višje pokojnine. Za sedaj problema-
tike vnovičnega plačevanja prispevkov ne komentira niti mini-
strstvo za delo niti ZPIZ.
upravičenci, ki dobijo 20 odstotkov 
pokojnine, prejeli celotno pokojni-
no, to blagajno obremenilo za do-
datnih 100 milijonov evrov.
REVNEJŠI IN IZTROŠENI 
UPOKOJENCI VERJETNO NE BI 
OSTAJALI NA TRGU DELA
Poleg tega je pričakovati, da bi na 
trgu dela ostajali predvsem upoko-
jenci iz določenih, dobro plačanih 
poklicev, kot so profesorji, zdravni-
ki, sodniki …, ki že imajo visoke po-
kojnine. Delavci iz fizično napornih 
(in navadno manj plačanih) pokli-
cev bi se še naprej upokojevali, saj 
telo ostarelega človeka pač ne pre-
nese več določenih naporov. 
Tudi Pečnikova je poudarila, da 
»le zdrav upokojenec lahko dela. 
Težava je pa v tem, da prav tisti, ki 
imajo težave z zdravjem, navadno 
potrebujejo boljšo prehrano, raz-
lične dodatke, ki niso poceni, pa 
si vsega tega s svojo pokojnino ne 
morejo privoščiti«. 
Tatiana Golob
ZZZS MENJA KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 
Drugi generaciji kartic se 
izteka digitalno potrdilo
Zavod za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije (ZZZS) je v postopku 
menjave kartic zdravstvenega za-
varovanja, a le tistih, ki so bile iz-
dane po letu 2008. Njihov rok ve-
ljavnosti je bil namreč deset let, saj 
druga generacija in tretja genera-
cija kartic uporabljata varnostne 
mehanizme, ki temeljijo na digital-
nih potrdilih s časovno omejitvijo. 
Vsi zavarovanci, ki uporabljajo 
omenjene kartice, bodo mesec dni 
pred potekom veljavnosti kartice 
zdravstvenega zavarovanja prejeli 
novo s priloženim dopisom in po-
jasnili. Menjava namreč poteka av-
tomatsko in je brezplačna.
V sistemu kartice zdravstvene-
ga zavarovanja se uporabljajo tri 
različne generacije kartic. Prva ge-
neracija, ki je bila izdana med leto-
ma 2000 in 2008, ima zaradi var-
nostnega mehanizma brez časov-
ne omejitve neomejeno veljavnost, 
druga generacija se menja sedaj, 
tretja generacija kartic pa se izda-
ja od leta 2015 naprej, tako da me-
njava teh kartic ne bo potrebna še 
vsaj šest let.
TG
OBČINA LJUBNO
Novi podžupan je Stanko 
Rihter 
Stanko Rihter: »Menim, da 
je delovanje občine dobro 
naravnano.«
Na seji ljubenskega občinske-
ga sveta konec decembra je župan 
Franjo Naraločnik ob zaključku 
dnevnega reda svetnike seznanil s 
svojo odločitvijo glede imenovanja 
podžupana občine. Odločil se je, da 
za podžupana v sedanjem manda-
tu imenuje člana občinskega sveta 
Stanka Rihterja.
ŽE BIL ČLAN OBČINSKEGA SVETA 
IN ODBOROV
Rihter že skoraj dve desetletji ži-
vi na Ljubnem ob Savinji. Prihaja iz 
podjetniškega področja, saj je so-
lastnik prepoznavne gospodarske 
družbe Rihter, ki ima sedež v In-
dustrijsko poslovni coni Loke na 
Ljubnem ob Savinji. V mandatnem 
obdobju 2010-2014 je že bil član lju-
benskega občinskega sveta in ne-
katerih odborov. Po štiriletnem od-
moru se je na zadnjih lokalnih vo-
litvah ponovno odločil za kandida-
turo svetnika in je bil izvoljen.
ZAČRTANO POT JE TREBA 
NADALJEVATI
Kot pravi, pri opravljanju podžu-
panske in svetniške funkcije ne 
postavlja v ospredje nobene po-
sebne prioritete. »Menim, da je de-
lovanje občine dobro naravnano, 
kar so dokazale tudi nedavne vo-
litve in zaupanje volivcev, zato je 
treba začrtano pot nadaljevati in 
sproti spremljati aktualne izzive in 
priložnosti ter iskati ustrezne rešit-
ve,« pravi Rihter.
Tekst in foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
6
Iz upravne enote, Iz občin
ZGORNJESAVINJSKI ŽUPANJI, ŽUPANI IN NAČELNICA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE 
O načrtih in pričakovanjih za letošnje leto
Županji, župane in načelnico Upravne enote Mozirje smo povprašali o 
načrtih, pričakovanjih in o novostih na zakonodajnem področju v letoš-
njem letu. Kot so povedali, bodo v občinah zaključiti projekte, ki so že v 
teku, in se lotili nekaterih novih investicij. Z letošnjim letom se bo zvišala 
povprečnina, vendar to na občinske proračune ne bo bistveno vplivalo, saj 
v začetku leta 2019 večini javnih uslužbencev prinaša višje plače.
Milena Cigale, 
načelnica Upravne enote Mozirje:
V Upravni enoti Mozirje želimo, 
da bi bilo leto 2019 podobno letu, ki 
je za nami. Delo smo glede na zas-
tavljeni poslovni načrt uspešno op-
ravili in se pri tem sproti prilagajali 
spremembam, ki jih je prinašala no-
va oziroma spremenjena zakonoda-
ja. V lanskem letu uveljavljeni grad-
beni zakon je že v fazi spreminjanja 
in dopolnjevanja. 
Občine Solčava, Luče, Ljubno in 
Nazarje še niso sprejele občinskih 
prostorskih načrtov, zato pričakujemo, da bodo to kmalu storile. Na podro-
čju kmetijstva so bili v aplikacijo RKG (register kmetijskih gospodarstev) 
v letu 2018 naloženi novi ortofoto posnetki, zato bo v letu 2019 potrebno 
usklajevanje GERK-ov (grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospo-
darstva) za večje število kmetij. 
V letu 2019 se bo spremenil zakon o orožju, ki bo natančneje opredelil 
zadržke javnega reda, zanesljivost posameznika in upravičen razlog za izda-
jo orožne listine. Družinski zakonik, ki se začne uporabljati 15. aprila, prinaša 
kar precej novosti, med drugimi roditeljsko pravico nadomešča s starševsko 
skrbjo ter uvaja nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku. 
Zakon o osebnem imenu odpravlja trenutno omejitev osebnega imena 
(največ dve imeni in dva priimka), ki ga lahko posameznik izbere za pravni 
promet. Na področju osebnih dokumentov se sprememb ne načrtuje. Pot-
rebna je pazljivost glede veljavnosti osebnih dokumentov in njihova pra-
vočasna ureditev. Stara (roza) vozniška dovoljenja bo potrebno zamenja-
ti do 19. januarja 2023.«
Katarina Prelesnik, 
županja občine Solčava:
»V letu 2019 si osebno najprej že-
lim prijazne zime, zmernih padavin, 
dežja, kadar je čas zanj, lepega po-
letja in jeseni. Da bi nas mati nara-
va imela rada in da nam ne bi poši-
ljala neurja.
Zaključili bomo projekte priče-
te v letu 2018. Mednje sodita izgra-
dnja pločnika in ureditev parkirišč v 
vasi Solčava. Zaključujemo tudi pro-
jekte za odpravo posledic naravnih 
nesreč v letu 2017 , odvodnjavanje na 
cesti v Robanovem kotu, ureditev struge Klobaše in sanacijo manjšega 
plazu v Podolševi. Skupaj z zavodom za varstvo narave in ministrstvom za 
okolje in prostor bomo nadaljevali z urejanjem statusa Krajinskega par-
ka Logarska dolina. Upam, da nam še pred turistično sezono uspe obnovi-
ti Pot po Logarski dolini.
Želim si dobrega sodelovanja z novim občinskim svetom in vsemi ob-
činskimi odbori. Z dobrim sodelovanjem lahko storimo največ za našo lo-
kalno skupnost. Na zakonodajnem področju bo naš največji izziv uvelja-
vljanje novosti na področju turistične in promocijske takse, ki nam jo je 
prinesel zakon o spodbujanju razvoja turizma. Velik izziv je, uskladiti obve-
znosti zavezancev, občine in Slovenske turistične organizacije.«
Ana Rebernik, 
županja občine Rečica ob Savinji:
»Sem novinka v vodenju občine, 
imam veliko idej, žal pa je občinska 
malha bolj skromna in vprašanje je, 
kaj in v kolikšni meri nam bo uspelo 
realizirati. Za leto 2019 je v načrtu za-
ključek obnove trškega jedra in sana-
cija dela ceste od trga proti Poljanam, 
sledi nujna rekonstrukcija mostu v 
Spodnji Rečici in nadaljevanje projek-
ta Biseri naravne dediščine ob Savinji. 
Če želimo obnoviti dotrajane ces-
te na več odsekih, na novi lokaciji 
postaviti spomenik padlim borcem in pridobiti zemljišče za postavitev av-
tobusne postaje v Spodnji Rečici, bomo morali pristopiti k urejanju lastni-
štva zemljišč. Ker želimo privabiti v občino mlade družine, moramo podati 
pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta, v obstoječem pa 
čim prej načrtovati gradnjo stanovanjskih objektov. 
Glede na razvoj turizma v naši dolini, je nujna ureditev tematskih poti z 
označbami in motiviranje občanov za vzpostavitev pestrejše turistične po-
nudbe, kamor sodi delovanje turistično informacijskega centra. V načrtu 
je tudi sofinanciranje gradnje prizidka Zgornjesavinjskega zdravstvene-
ga doma Nazarje.
Poleg naštetega je potrebno del proračunskih sredstev nameniti delo-
vanju vrtca, šole, društev in za socialno šibkejše občane. Prizadevali si bo-
mo za pridobivanje sredstev za sofinanciranja različnih projektov, med ka-
tere sodi oživitev Tavčarjevega dvora. 
Z junijem 2018 je stopil v veljavo prenovljen gradbeni zakon, nekoliko se je 
zvišala povprečnina financiranja občin s strani države, ki pa ne bo bistveno 
vplivala na izboljšanje občinskega proračuna, saj bo na podlagi sindikalnih po-
gajanj potrebno poskrbeti za višja izplačila zaposlenim v javnem sektorju.«
Ciril Rosc, župan občine Luče:
»V letu 2019, poleg izvajanja uteče-
nih nalog, pričakujem realizacijo več-
jih projektov. Smo namreč sredi iz-
gradnje Športnega centra Luče, ki bo 
največja občinska investicija, odkar 
imamo svojo občino. Spomladi pred-
videvamo zaključek izgradnje špor-
tne dvorane, ki bo ena najlepših da-
leč naokoli. Poleg uspešne kandida-
ture na dveh razpisih smo vsa preos-
tala potrebna finančna sredstva pri-
varčevali v minulih letih v občinskem 
proračunu, tako da dodatno zadolže-
vanje ne bo potrebno. Prav tako nameravamo v letošnjem letu zgraditi novo 
osrednjo čistilno napravo v Lučah, ki bo nadomestila staro, ki jo je že krep-
ko načel zob časa. 
(Foto: CMS)
(Foto: ML)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 7
Iz občin
Na zakonodajnem področju pričakujem, da bo država končno šla na-
sproti občinam s sprejemanjem zakonodaje, ki bo lokalnim skupnostim 
omogočila nemoteno delovanje in zmanjšala nepotrebne birokratske po-
stopke. Prvi koraki v to smer so s sprejetjem višje primerne porabe za leto 
2019 že udejanjeni, pa tudi obljube premierja, kot bivšega župana, ki poz-
na lokalno problematiko, gredo v to smer. Upajmo, da tokrat ne bo ostalo 
samo pri obljubah …«
Anton Špeh, 
župan občine Gornji Grad:
»Glede na to, da sem šele do-
dobra prevzel vodenje občine, se-
daj spoznavam načine, kako čim bo-
lje funkcionirati. Trenutno pripravlja-
mo vse potrebno za rebalans prora-
čuna za leto 2019, saj je po mojem 
mnenju sedaj veljavni proračun pre-
malo investicijsko naravnan. Izvedli 
bomo najbolj nujne naložbe, ki so že 
sprejete v letošnjem proračunu in jih 
z rebalansom ne bomo spreminjali. 
Kot sem napovedal, bomo v prvi 
polovici leta sklicali zbore krajanov po večjih naseljih, da dodobra spoz-
namo vse potrebe in želje. Takrat bomo videli, katere ideje lahko uresni-
čimo. Na tej osnovi bomo pripravili okvirni razvojni program za prihodnje 
mandatno obdobje. 
Ne bom našteval vsakdanjih opravil, ki čakajo občinsko upravo, bomo pa 
več pozornosti namenili pripravi razpisov za naša društva in gasili posame-
zne težave – primer nakupa kombija za reševanje težav občanov, ki ne more-
jo do osnovnih potrebščin zaradi zaprtja trgovin v Bočni in Novi Štifti ter za de-
javnosti naših društev. Nujno je potrebno razrešiti spor glede Podhoma ter se 
nekako dogovoriti glede skupnih projektov, kot so Zgornjesavinjski zdravstve-
ni dom Nazarje in kolesarske poti. Naša težava so tudi ceste. Preučili bomo 
možnost podelitve koncesije za njihovo obnovo in novogradnje. Pričakujejo se 
spremembe v občinski upravi, vendar je o tem še prezgodaj govoriti.«
Franjo Naraločnik, 
župan občine Ljubno ob Savinji:
»Leto 2019 prinaša nove izzive in 
nove projekte. V Občini Ljubno si že-
limo, da bi bili tudi v tem letu uspeš-
ni, kot smo bili v preteklosti in pred-
vsem, da dokončamo že začete pro-
jekte in nadaljujemo z novimi, ki 
so nujni in pomenijo večjo dodano 
vrednost za vse naše občanke in ob-
čane, kot tudi za naše obiskovalce, 
katerih je iz leta v leto več.
V letu, ki je pred nami, želimo do-
končati projekte, ki so v teku in se 
hkrati lotiti novih, ki jih je skupaj s proračunom potrdil nov občinski svet v 
decembru. V letu 2018 začeta projekta izgradnja pločnika v Radmirju in pro-
tipoplavna zaščita brežine reke Savinje, od prireditvenega prostora Vrbje do 
ribiškega doma na Ljubnem, sta prioritetna projekta v prvih mesecih nove-
ga leta. V industrijski poslovni coni Loke načrtujemo ureditev in regulacijo 
hudourniškega potoka, kar je potrebno za nadaljnje zagotavljanje nemote-
nega dela in širjenja podjetij v IPC Loke. Ponosni smo na številna vlaganja 
v vire pitne vode in predvsem v vzdrževanje in izgradnjo novih vodohranov. 
V letu 2019 je kar nekaj sredstev namenjenih za rekonstrukcijo in izgra-
dnjo cest, ki so prepotrebne obnove in pomenijo večjo varnost za voznike 
in pešce. V načrtu imamo energetsko prenovo občinske stavbe, priprav-
ljamo projekte za ureditev športno rekreacijskega kompleksa na Forštu. 
Ponosni smo na naše gospodarstvo, ki nam pomaga pri organizaciji pri-
reditev, predvsem Flosarskega bala in svetovnega pokala v smučarskih 
skokih, ne moremo pa mimo dejstva, da je podjetje KLS letos pristopilo k 
obnovi našega kulturnega doma. Hvaležni smo vsem našim prijateljem, ki 
nam nesebično pomagajo in skrbijo za razvoj naše občine.«
Ivan Suhoveršnik, 
župan občine Mozirje:
»Začenjamo leto 2019 – korajžno 
smo vanj vstopili in tudi pričakova-
nja so velika. Načrti, projekti in de-
lo minulih let se bodo uresničeva-
li v izgradnji dveh krožišč – pri šo-
li in v Preseki v Ljubiji, izgradnji TIC-
-a, ureditvi potoka Šajspah, v uredi-
tvi novih parkirišč, v izgradnji mostu 
na Ljubiji … 
Na osrednji čistilni napravi bomo 
dogradili usedalnik in dodali nov de-
hidrator. Asfaltirali bomo nekaj od-
sekov cest, namestili nekaj novih cestnih ograj in nadaljevali z menjavo 
javne razsvetljave. Pokopališče, ki ga saniramo zaradi plazov, bo celostno 
urejeno. Zgradili bomo dva nova stanovanjska bloka …
Na zakonodajnem področju je edina večja sprememba nekolikšno zvi-
šanje glavarine oziroma primerne porabe, ki pa se bo izničila ob dvigu plač 
uslužbencev.«
Matej Pečovnik, 
župan občine Nazarje:
»V občini bomo nadaljevali z ob-
novo lokalnih in javnih poti. Na janu-
arski seji bo svetnikom predstavljen 
DIIP – ureditev javnih površin in ob-
činskih cest v obdobju 2019-2023. V 
omenjenem dokumentu bo priprav-
ljen izbor občinskih cest, ki naj bi se 
v naslednjih petih letih obnovile. Le-
tno predvidevamo, da bomo v prora-
čunu zagotovili za obnovo cest od 
200.000 do 250.000 evrov. 
Na področju urejanja državne ces-
te je Direkcija RS za infrastrukturo izbrala izvajalce projektne dokumentaci-
je za rekonstrukcijo odseka državne ceste v Pustem Polju, za gradnjo dveh 
krožišč, in sicer pri vstopu v IOC Prihova in v križišču, kjer se Dobletinska uli-
ca, ulica Pod Slatino in občinska cesta v Dobletino priključuje na držav-
no cesto. 
Občina je že sama pridobila dva projekta, in sicer rekonstrukcija držav-
ne ceste na odseku Šmartno ob Dreti–Volog ter obnova ceste v Kokar-
jah od domačije Praznik do Rdeče armade. Oba projekta predvidevata tu-
di gradnjo pločnika, ureditev javne razsvetljave ter meteorne kanalizaci-
je. V letošnjem letu se predvideva tudi obnova vodovoda v Pustem Polju.
Skupaj z Občino Mozirje in Občino Rečica ob Savinji želimo pristopiti k 
nadgradnji čistilne naprave v Lokah (gradnja gnilišča). Pričakujemo raz-
rešitev problema glede pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo no-
vega prepusta v IOC Prihova. Z omenjeno investicijo bi izboljšali poplavno 
varnost celotnega območja od IOC Prihova do podjetja BSH Hišni aparati. 
V letu 2019 bi želeli pridobiti projektno dokumentacijo za gradnjo dnevne-
ga centra za starejše. V zvezi z okoljskim prostorskim načrtom se trudimo 
pridobiti še zadnje soglasje s strani direkcije za vode.«
Barbara Rozoničnik
(Foto: ŠS)
(Foto: ML)
(Foto: ML)
(Foto: ŠS)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
8
Intervju
POGOVOR S POSLANCEM LMŠ V DRŽAVNEM ZBORU DR. DARIJEM KRAJČIČEM
Zgornja Savinjska dolina bi morala biti 
prepoznavna kot enotna destinacija 
Na lanskih državnozborskih voli-
tvah je dr. Darij Krajčič kandidiral na 
Listi Marjana Šarca v volilnem okra-
ju Mozirje in bil tudi izvoljen. Vse od 
takrat je njegova prisotnost v Zgor-
nji Savinjski dolini vidna in njego-
vo delovanje tudi že prinaša nekate-
re konkretne rešitve za naše obmo-
čje. Za nekatere Zgornjesavinjčanke 
in Zgornjesavinjčane je bilo ime Da-
rija Krajčiča novost, za druge ne, saj 
je pred časom živel v Nazarjah, prav 
tu je nastopil tudi svoje prvo delovno 
mesto. Nekaj o njegovi pretekli po-
ti in zlasti njegovo videnje za razvoj 
naše doline predstavljamo bralcem v 
pričujočem razgovoru.
- Večkrat se radi spominjate svoje mlados-
ti v Zgornji Savinjski dolini. Kam pravzaprav 
segajo vaše tukajšnje korenine?
Izhajam z zelo lepe, srednje velike kmetije v 
Zadrečki dolini, kjer sem preživel tudi svoje naj-
zgodnejše otroštvo, kasneje tudi vse šolske po-
čitnice. Potem me je življenjska pot vodila v Ma-
ribor in Ljubljano.
- Kako je potekalo vaše šolanje potem, ko 
ste odšli iz doline?
Osnovno šolo in gimnazijo sem obiskoval v 
Mariboru, kjer sem s starši živel do služenja vo-
jaškega roka v Zadru. Zatem sem se vpisal na 
Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer sem leta 
1990 diplomiral na oddelku za gozdarstvo.
- Zanimivo je, da je tudi vaša prva zaposli-
tev povezana z našim območjem.
Kot mlad inženir sem svojo kariero začel pri 
Gozdnem gospodarstvu Nazarje ravno v času, 
ko se je končevala obnova gradu Vrbovec v Na-
zarjah. Po pripravništvu sem se zaposlil v goz-
darskem proizvodnem delu GG Nazarje, najprej 
v Gornjem Gradu in zatem v Lučah. Prav kmalu 
sem prevzel vodenje takratnega transportnega 
in gradbenega dela v podjetju, dodatno sem vo-
dil še našo enoto v Šoštanju. 
Imam zelo lepe spomine na svoje službe-
ne začetke v Zgornji Savinjski dolini, imel sem 
odlične sodelavce. Direktor podjetja g. Milan 
Cajner mi je za tako mladega začetnika pove-
ril dejansko zelo odgovorne naloge, za kar sem 
mu še vedno hvaležen. V dolini sem si ustvaril 
tudi družino, živeli smo v Nazarjah v bloku, mo-
jega prvega sina je, tako kot pol nazarskih otrok 
pred vpisom v vrtec, varovala ga. Marinka v so-
sednjem bloku.
- In kako se je nadaljevala vaša karierna 
pot?
Po petih letih smo dolino zapustili, v Škofljici 
pri Ljubljani smo si zgradili hišo, kjer živimo še 
danes. Zaposlil sem se na fakulteti, kjer sem za-
čel na mestu asistenta, potem magistriral in le-
ta 2000 tudi doktoriral ter postal docent za po-
dročje gozdne ekonomike in politike. V tem času 
sem občasno še deloval v dolini. Družina se je 
povečala še za enega sina, mene pa je poklicna 
pot peljala na Zavod RS za varstvo narave, kjer 
sem bil dolga leta direktor. Vmes sem za krajši 
čas delal še na ministrstvu za okolje in prostor 
kot generalni direktor direktorata za okolje. Pred 
odločitvijo za poslansko pot sem bil še na goz-
darskem inštitutu.
- In potem ste zapluli, kot radi rečemo, v 
politiko. Zakaj odločitev za poslansko pot?
Otroci so počasi odrasli, odhajajo iz gnezda, 
tako da je spet nastopil prostor za nove izzive. 
K politični karieri me je na eni strani spodbudil 
neljubi šok v službi, neustrezno upravljanje po-
litikov z državo na eni strani in pojav stranke na 
političnem prizorišču, ki mi je zbudila simpatije. 
LMŠ je pred izborom kandidatov za poslan-
ce napravila temeljit tristopenjski izbor. Šel sem 
uspešno skozi vsa sita in že ta pristop, moram 
reči, mi je bil zelo všeč. Začeli so s preko 2.000 
kandidati in zaključili z izborom okoli 80. Napo-
ren in zelo intenziven proces, skozi katerega 
smo se tudi spoznavali. 
Z veliko mero energije sem se podal v volil-
no kampanjo v našem mozirskem volilnem ok-
raju. Pri tem mi je pomagalo nekaj domačinov, 
s katerimi smo se večinoma že od prej pozna-
li, za kar sem jim neizmerno hvaležen. Kampa-
nja je bila naporna, fizično in psihično, a se je 
splačalo!
- Na volitvah ste šli »gladko skozi«. Kako 
danes po pol leta gledate na svojo odloči-
tev? Ste zadovoljni z njo?
Moram reči, da sem zelo ponosen, da sem 
bil izvoljen v tem volilnem okraju, kjer so mo-
je korenine. Očitno mi je usojeno, da je to za-
me dolina začetkov; tu sem začel življenje, po-
klicno kariero, si ustvaril družino in sedaj zače-
njam še politično kariero. Ocenjujem, da je bila 
odločitev za kandidaturo prava, me pa volja vo-
livcev zavezuje k trdemu in zavzetemu delu tu-
di za dolino. Po ustavi smo sicer poslanci pred-
stavniki vsega ljudstva in nismo vezani na volil-
ni okraj, vendar je vez in odgovornost do lastnih 
volivcev močna.
- Prav to vašo odgovornost je videti v doli-
ni na vsakem koraku, saj se redno udeležuje-
te različnih delovnih in slovesnih dogodkov. 
Narejenih je bilo že kar nekaj konkretnih ko-
rakov. Kaj bi povedali o tem?
Sem relativno veliko v dolini, čeprav imamo 
poslanci »rezerviran« le en dan v tednu za de-
lo v volilnem okraju. Večkrat se zgodi, da na re-
zerviran dan, to je ponedeljek, pridejo druge ob-
veznosti. A imam v dolini odlično pomočnico, dr. 
Natašo Terbovšek Coklin, ki mi pomaga. Dolina 
ima dejansko veliko potencialov za dobro poču-
tje in razvoj, a vseh še nismo odkrili, zlasti pa 
ne povezali. To mi je nekako največji izziv, ka-
ko povezati sedem občin v skupno zgodbo. Najti 
bo potrebno elemente, ki nas povezujejo, in pre-
ko tega oblikovati skupnost in boljše življenje za 
vse generacije. Pa posluh za to, se mi zdi, obsta-
ja, težje pa bo to udejanjiti.
Vmes je bila seveda vrsta »malenkosti«, ki so 
pomembne za krajane, kot so pomoč pri kakšni 
cesti, preprečitvi zaprtja poštne poslovalnice v 
neki občini in tako naprej.
- Na slovesnem odprtju vaše poslanske pi-
sarne v Nazarjah je bilo poudarjeno, da bo to 
»mobilna« poslanska pisarna. Kako se zami-
sel obnese?
Mislim, da se je mobilna pisarna kar dobro 
prijela, v praksi to pomeni, da sem veliko na te-
renu, zlasti na prireditvah in srečanjih, kjer se 
srečujem z ljudmi, aktiven sem med župani, 
vodji organizacij in podobno. Eno od občinskih 
Poslanec dr. Darij Krajčič: »Veselim se 
vsakega dosežka v dolini, v državnem zboru 
tudi v neformalnem delu o svoji dolini veliko 
govorim.« (Foto: Igor Solar)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 9
Intervju
nagrajenk sem povabil tudi v državni zbor, kjer 
je imela zelo odmevno predavanje. Le en dan v 
mesecu, to je vsak drugi ponedeljek, sem za-
gotovo fizično v poslanski pisarni v Nazarjah, v 
gradu Vrbovec, sem pa vedno dosegljiv po elek-
tronski pošti. Sicer pa imam v poslanski pisarni 
sestanke po vnaprejšnjem dogovoru.
- Se na vas s svojimi težavami obračajo tu-
di najbolj običajni občani?
Seveda se, včasih potrebujejo le nekoga, da 
jih posluša. Nekateri prihajajo po nasvet, jih 
usmerim, ampak morajo biti tudi sami aktivni, 
da dosežejo cilj. Svojo vlogo pri tem vidim us-
merjevalno, nikakor je ne vidim v smislu politič-
nega pritiska na državne inštitucije. Najde se tu-
di kdo, ki pride z nerealnimi pričakovanji. Vse te 
individualne razgovore zadržim zase, ne razla-
gam jih naokoli.
- Kako bi ocenili dosedanje sodelovanje s 
predstavniki lokalih skupnosti in tukajšnje-
ga gospodarstva?
Mislim, da sem se z župani zelo dobro ujel, na 
odprtje poslanske pisarne, ki ji je prisostvoval 
tudi predsednik vlade g. Marjan Šarec, so se od-
zvali vsi. Kakšen me obišče tudi v Ljubljani. Od-
lično sodelujemo. Gospodarstvo je zelo pomem-
ben segment vsake družbe, dolina se gospodar-
sko smelo razvija. Ima tudi predsednika Gospo-
darske zbornice Slovenije, kar ni zanemarljivo. 
- Večkrat poudarjate in tudi tokrat ste že 
omenili nujnost povezovanja doline in me-
dobčinskega sodelovanja.
No, prav to je moj največji izziv. Prepričan 
sem, da manjka prav povezovanja. To je ključ-
ni element, ki nas loči od kake druge sosednje 
države, po kateri se tako radi zgledujemo. Po-
sameznik, posamezna občina ali društvo so bi-
stveno manj močni kot povezanost v neko ce-
loto. Zgornja Savinjska dolina je toliko gospo-
darsko in družbeno homogena in posebna, da 
bi morala biti prepoznavna destinacija. Povezo-
vanja pa ne more nihče vsiliti, zlasti ne od zgoraj 
ali iz Ljubljane, nastajati mora organsko znotraj 
skupnosti. Svojo vlogo pri tem vidim zlasti v mo-
deratorstvu procesa, iskanju povezovalnih ele-
mentov ipd. Zagotovo to ne sme biti zgodba ne-
ke politične stranke, proces je povsem nestran-
karski, je interesni.
- Hkrati s poslansko funkcijo ste prevze-
li kar nekaj pomembnih zadolžitev v delov-
nih telesih državnega zbora. Ste predsednik 
odbora za evropske zadeve. Bi povedali kaj 
več o tem?
Ta odbor je najbolj deloven od vseh odborov 
državnega zbora, ima daleč največ sej. Obrav-
navamo namreč vso evropsko politiko in zako-
nodajo, ki je je več kot 70 odstotkov od vse za-
konodaje. Prav skozi ta odbor se v največji meri 
sooblikuje evropska zakonodaja in politika, zato 
je napačna predstava, da nam Bruselj nekaj ne-
odvisno od nas nalaga. 
Tako je evropska politika kompromis intere-
sov vseh držav članic na podlagi skupnih ra-
zvojnih in političnih ciljev. Na odboru obravna-
vamo tudi vsa stališča Slovenije, ki jih naši funk-
cionarji (predsednik vlade, ministri in državni 
sekretarji) zagovarjajo na sestankih na najviš-
ji ravni. Šele s potrditvijo (verifikacijo) stališč na 
našem odboru postanejo to tudi stališča države.
- Ste tudi član odbora za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano. Najbrž sta vam vsebi-
na in delokrog odbora zelo dobro poznana? 
Na obeh odborih obravnavamo zakonodajo in 
druge akte s teh področij. Če so akti vezani na 
evropsko zakonodajo, npr. subvencije v kmetij-
stvu, jih najprej obravnava odbor za kmetijstvo 
kot matično delovno telo in potem še odbor za 
zadeve EU kot pristojno delovno telo. 
Sem dokaj aktiven poslanec in kritičen tudi 
do ministrov, čeprav sem član koalicije. Pogos-
to se oglašam, vendar z jasnimi in argumentira-
nimi stališči. Ne maram govoričenja in lovljenja 
»minutaže« (število minut na televiziji). Koalici-
ja seveda podpira delo vlade, kar pa ne pomeni, 
da ji slepo sledi. 
V vsakem mandatu se oblikuje specifična kli-
ma med državnim zborom in vlado. Tokratna kli-
ma je za vladne funkcionarje kar zahtevna. V 
prejšnjem mandatu je bila očitno manj, saj so 
na začetku mandata nekateri funkcionarji pri-
hajali na seje slabo pripravljeni. Vendar je prav 
zahtevna drža koalicijskih poslancev, ki jih ne-
usmiljeno podžge še opozicija, pripeljala do iz-
boljšav. Pri tem ne gre za kritizerstvo kar tako, 
ampak za tvorno kritično razpravo za izboljša-
nje rešitev. Ključne ideje za svojo razpravo čr-
pam v dolini.
- Kje vidite slabosti oziroma možnosti za 
izboljšanje tukajšnjega kmetijstva?
Menim, da je največja pomanjkljivost slaba 
povezanost proizvajalcev in neka skupna stra-
tegija kmetijstva v dolini. Bolj kot ne deluje vsa-
ka kmetija zase. To je tudi posledica izjemno sla-
be izkušnje, ki se je v dolini zgodila z zgornjesa-
vinjsko kmetijsko zadrugo. Gre za eno najslab-
ših in najgrenkejših izkušenj v državi na podro-
čju kmetijstva. 
Ocenjujem, da bo ta prazen prostor potreb-
no zapolniti. Ampak spet na organski način, 
od spodaj navzgor in brez vpletanja političnih 
strank. Ministrstvo ima posebne razpise za fi-
nanciranje organizacij proizvajalcev, vendar za-
enkrat v dolini za to še ni interesa. 
Zelo dobro bi bilo, če se na krožnikih turistič-
nih ponudnikov ne bi več pojavljali prehranski 
izdelki iz trgovin s tujimi blagovnimi znamkami, 
ampak bi bilo vse iz doline oziroma vsaj iz Slo-
venije. Pred kratkim sem si na primer želel pri-
voščiti steklenico piva na eni od turističnih kme-
tij v hrvaški Istri. »Nimamo, pri nas lahko dobite 
le proizvode naše in sosednjih kmetij,« je bil od-
govor. Tudi tako se gradi domača ekonomija, sa-
mozavest in samobitnost. Skratka povezovanje 
kmetijstva, narave, kulture in turizma v dolini je 
po moje prava pot.
- Eden velikih izzivov je poplavna varnost 
Zgornje Savinjske doline. Kako gledate na to 
vsebino?
Poplave so vedno bile in tudi vedno bodo, po-
polne varnosti pred njimi ni. Podnebne spre-
membe povečujejo ekstreme, zato veliko pa-
davin pride v obliki močnih nalivov. Alpe so 
podnebnim spremembam nadpovprečno iz-
postavljene. Še tako obširni neposredni proti-
poplavni ukrepi ne morejo nadomestiti narav-
nih. Pri tem je zlasti pomemben gozd. Vse več-
ja gostota cest in zlasti vlak, ki sicer omogoča-
jo lastnikom gozdov boljši dostop do lesa, na 
drugi strani zagotovo ne prispeva k boljši pro-
tipoplavni vlogi gozdov. Voda je tudi zaradi njih 
preprosto prej v dolini. 
Manjka še celovito upravljanje z vodnim kori-
dorjem Savinje s pritoki, na kar nas je zelo opo-
zarjala tudi Evropska komisija. Raje se zadovo-
ljimo s parcialnimi ukrepi, ki so dražji in manj 
učinkoviti. Vodi moramo dati več prostora, da se 
razlije, ko je je veliko, jo zadrževati čim višje v 
povirju, na razlivnih ravnicah. 
Kanaliziranje vodotokov je zastarelo, saj 
povzroči neobvladljive razmere doljvodno. Tu-
di ožanje priobalnih pasov s pozidavo je izje-
mno škodljivo, še vedno pa tako radi poseže-
mo prav tja.
- Vaše stališče glede hitre ceste 3. razvoj-
ne osi?
Dolina je prometno dobro povezana v svet, 
saj do obstoječe avtoceste ni daleč, proti Ko-
roški pa občutimo slabo povezavo podobno kot 
drugi. Zagotovo je potrebno povezavo posodo-
biti pri tem pa v največji meri upoštevati tudi 
mnenja lokalnih ljudi, kjer trasa poteka. 
Pri tem ne smemo pozabiti, da smo praktič-
no evropski prvaki po gostoti avtocest in dru-
gih cest. To je povezano tudi z višjimi stroški za 
vzdrževanje te infrastrukture, kot jih imajo v dru-
gih državah. Ker imajo manj cest, jih lahko bo-
lje vzdržujejo, denar pa namenjajo tudi drugim 
vsebinam, na primer zdravstvu, pokojninam, ra-
zvoju.
- Kako bi zaokrožili misli tega pogovora?
Ne živim v dolini, kar je lahko celo prednost, 
saj kakšne stvari tako v dolini kot tudi v Ljublja-
ni lažje premakneš. Dolino čutim, tako geograf-
sko kot tudi njene ljudi, pa to ni zgolj floskula. 
Uživam v svojem delu in se veselim tudi prihod-
njih izzivov. Veselim se vsakega dosežka v doli-
ni, v državnem zboru tudi v neformalnem delu o 
svoji dolini veliko govorim. V drugi polovici leta 
2021 predsedujemo Evropski uniji, takrat bo ve-
liko mednarodnih dogodkov v državi, morda pri-
peljemo kakšnega tudi v dolino. Morda, če bo v 
dolini interes.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
10
Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
Obrtnikom primanjkuje usposobljena delovna 
sila
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) 
je med člani opravila anketo, v kateri je sodelo-
valo 510 obrtnikov in podjetnikov. Anketa je vse-
bovala štiri vprašanja. Tri četrtine obrtnikov in 
podjetnikov v svojih podjetjih občuti pomanjka-
nje usposobljene delovne sile. Večina je za po-
novno regulacijo poklicev in dejavnosti, ki pred-
stavljajo resno tveganje za zdravje in varnost 
ljudi. 42 odstotkov vprašanih pa meni, da bo vla-
da Marjana Šarca storila več za malo gospodar-
stvo kot prejšnje vlade.
ŽELJE ANKETIRANCEV
Največ, 96 odstotkov vprašanih je podpr-
lo predlog OZS, da nepremičninski davek, ki se 
pripravlja, ne sme biti višji od sedanjega na-
domestila za uporabo stavbnega zemljišča. 75 
odstotkov obrtnikov in podjetnikov pričakuje 
ustrezne sistemske rešitve, saj jim primanjkuje 
usposobljenega kadra. 
V Sloveniji smo leta 2013 deregulirali neka-
tere obrtne poklice in dejavnosti. 94 odstotkov 
anketirancev je menilo, da bi morali ponovno 
regulirati dejavnosti in poklice, ki predstavlja-
jo resno tveganje za zdravje in varnost ljudi. 42 
odstotkov anketirancev je ocenilo, da bo vlada 
Marjana Šarca naredila več za obrtnike in pod-
jetnike v primerjavi s prejšnjimi vladami
ŽELIJO SPREMEMBE
Anketirancem se zdi najbolj potrebna zako-
nodajna sprememba glede bolniških nadome-
stil. Želijo si tudi razbremenitev stroškov de-
la s spremembo zakona o dohodnini, drugačno 
ureditev povračila škode delodajalcev v prime-
ru nesreče pri delu in ureditev statusa upokoje-
nih obrtnikov na način, da bi upokojeni obrtni-
ki in podjetniki lahko nadaljevali s svojo dejav-
nostjo tudi po upokojitvi in ob tem ohranili pol-
no pokojnino.
Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbor- 
nice Mozirje Janez Kaker je glede opravljene an-
kete povedal, da mnenja lokalnih podjetnikov in 
obrtnikov ne pozna, saj je bila anketa opravljena 
s strani OZS. Bil je kratek rok za vrnitev ankete, 
vprašanja pa so bila splošna glede zakonodaje. 
Štefka Sem
OBČINSKI SVET LJUBNO
Uskladili točke za 
stavbna zemljišča 
Na drugi redni seji se je ljubenski občinski 
svet sešel v petek, 21. decembra. Poleg ostale-
ga so svetniki imenovali člane komisij in odbo-
rov občinskega sveta v novem sklicu. Potrdili ali 
imenovali so člane svetov javnih zavodov in dali 
soglasja k imenovanju predstavnikov v te zavo-
de. Kot je predpisano, so obravnavali tudi višino 
točke za izračun nadomestila za stavbna zem-
ljišča za leto 2019.
Kot je pojasnil župan Franjo Naraločnik, so 
točko uskladili s povprečno dvanajstmesečno 
rastjo cen življenjskih potrebščin. Po podatkih 
resornega ministrstva je ta znašala 1,8 odstot-
ka. Tako točka za določitev nadomestila za stav-
bna zemljišča v občini Ljubno po novem znaša 
0,001615 evra in se uporablja od 1. januarja dalje. 
Marija Lebar
ŽUPNIJA SOLČAVA
Cerkev Marije Snežne dokončno 
obnovljena
Prenovljena notranjost solčavske cerkve 
(foto: Bernarda Prodnik)
V preteklem letu so bila po dobrih enajstih le-
tih zaključena obnovitvena dela na cerkvi Marije 
Snežne v Solčavi. Ko se je v letu 2006 pokazala 
potreba po statični sanaciji cerkve, ni bilo pred-
videno, da bi dela na obnovi cerkve trajala tako 
dolgo in da bodo tako obsežna. 
NAJPREJ STATIKA IN ZUNANJOST
Statična utrditev cerkve je bila zaključena po 
dveh letih. Takrat je prišlo do odločitve, da se 
obnovi tudi zunanjost. Začela so se zahtevna re-
stavracijska dela, saj je bilo potrebno obnoviti 
številne narisane ornamente, še posebej veliko 
fresko sv. Krištofa. K tako prenovljeni zunanjosti 
nista sodili dotrajani stopnišči in nadstreška, ta-
ko da so izvedli zamenjavo tudi teh. Prenovili so 
še tlake in okolico cerkve. Na vrsto je prišlo tu-
di urejanje notranjosti cerkve ter prenova kape-
lice sv. Ane. 
ODLOČITEV ZA PRENOVO NOTRANJOSTI
V sami cerkvi so namestili novo električno 
napeljavo in reflektorje. Za boljšo slišnost so na-
bavili in na novo uredili ozvočenje. V letu 2018 
so v prezbiteriju namestili nove stole in prenovi-
li zakristijo. Izvedli so še zamenjavo poškodova-
nih oken na podružnični cerkvi sv. Duha.
Vrednost vseh izvedenih del je znašala ne-
kaj več kot 718 tisoč evrov. Župnijski soupravi-
telj Alojz Ternar je povedal: »K celotni sanaci-
Preko 700 tisoč evrov
je znašala vrednost vseh 
izvedenih del.
ji cerkve v Solčavi in njene okolice so sredstva 
prispevali ministrstvo za kulturo, občina, naj-
večji delež pa so prispevali župljani in krajani 
Solčave, za kar sem jim zelo hvaležen.« 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 11
Iz občin, Organizacije, Šolstvo
OBČINA LUČE 
Razpis za posodobitev ogrevalnih naprav uspešno zaključen
Občina Luče je novembra obja-
vila razpis za sredstva, namenjena 
zamenjavi neekoloških ogrevalnih 
naprav s sodobnimi. Razpis je bil 
zaključen konec novembra, nanj 
je prispelo pet prijav, ki so vse iz-
polnjevale zahtevane pogoje. Ob-
činski svetniki prejšnjega sklica so 
predlagali, da bi občina spodbudi-
la zamenjavo neprimernih kurilnih 
naprav v naselju Luče. V času kuril-
ne sezone je namreč zrak v tej ko-
tlini večkrat precej onesnažen. 
NA VOLJO ŠTIRJE NAČINI 
OGREVANJA
V skladu s to pobudo je občin-
ska uprava na osnovi kartograf-
skih podatkov določila območje, 
za katerega je veljal razpis, ki so ga 
pripravili. Razpisanih je bilo 10 ti-
soč evrov za namestitev sodobnih 
ogrevalnih sistemov za stanovanj-
ske objekte v Lučah, delu Krnice in 
delu Podveže, ki se nahajajo v ko-
tlini. V poštev je prišla priključitev 
na že obstoječi toplovod, namesti-
tev sodobnega ogrevalnega kotla 
na lesno biomaso, toplotna črpal-
ka ali solarni sistem za ogrevanje.
SREDSTVA BODO RAZPISANA 
TUDI V BODOČE 
Pogoji za pridobitev sredstev 
so bili enaki, kot jih ima za ta na-
men Eko sklad. Pet vlog, ki so pris-
pele na občinski razpis, je bilo po-
polnih. Vlagatelji so že podali zah-
tevke za izplačilo sredstev skupaj 
z vsemi potrebnimi dokazili za na-
mensko porabo denarja in denar 
tudi že dobili. 
Župan Ciril Rosc pravi, da bodo 
podobna namenska sredstva raz-
pisovali tudi v prihodnje. V Lučah 
so prepričani, da bodo tako sča-
soma prešli na ekonomsko in eko-
loško boljše načine ogrevanja in s 
tem do čistejšega zraka. 
Marija Lebar
GORNJI GRAD, POLZELA
Ljubenski upokojenci in župan obiskovali starejše
Franc Povh se je iskreno razveselil svojih obiskovalcev. Stojijo 
(z leve) Milan Maranšek, Jože Vodušek in Franjo Naraločnik. 
(Fotodokumentacija Občine Ljubno)
Društvo upokojencev Ljubno 
ob Savinji v sodelovanju z Občino 
Ljubno v decembru pripravi obiske 
starejši oseb tako po gospodinj-
stvih v občini kot po domovih za 
starejše, kjer njihovi občani preživ-
ljajo jesen svojega življenja. Ob tej 
priložnosti so lani razdelili več kot 
130 darilnih paketov. Tokrat je pred-
stavnike društva na obiskih v do-
movih starejših spremljal tudi žu-
pan Franjo Naraločnik.
VSI VESELI OBISKOV
»Naše občanke in občani smo 
obiskali v domovih starejših na 
Polzeli in v Gornjem Gradu, kjer 
jih je največ. Prav vsi so bili naše-
ga obiska iskreno veseli, ne toliko 
zaradi darila kot zaradi pozornos-
ti in prijetnih pogovorov, ki smo jih 
imeli.
BOGATEJŠI ZA POSEBNO 
IZKUŠNJO
Do njih čutim posebno hvale-
žnost, še posebej do tistih med 
njimi, ki so bili nekoč moji učite-
lji. A srečanja niso popestrila dne-
vov le stanovalcem, tudi mi, ki smo 
jih obiskali, smo odhajali bogatej-
ši za posebno izkušnjo, ki je bila 
v teh prazničnih dneh še posebej 
doživeta,« je povedal župan Nara-
ločnik.
Marija Lebar
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Humanitarna akcija za sirski družini 
Ravnatelj Rajmund Valcl (drugi z desne) in skupina dijakov 
Gimnazije Velenje, ki so skupaj s sošolci izvedli humanitarno 
zbiranje za sirsko družino. (Fotodokumentacija ŠCV)
Na Gimnaziji Velenje, ki sodi v 
sklop tamkajšnjega šolskega cen-
tra, so v decembrskem času izved-
li dobrodelno akcijo. Zbirali so ži-
vljenjske potrebščine za dve be-
gunski družini iz Sirije, ki sta naš-
li zatočišče v njihovem mestu. Ak-
cija je bila uspešna še posebej za-
to, ker so pri njej poleg dijakov so-
delovali starši in profesorji. Nabrali 
so kar za 19 škatel različnih potreb-
ščin – vse od hrane do higienskih 
pripomočkov. 
Sandra Dostal, profesorica na 
gimnaziji, je ob tem zapisala: »Zbra-
li smo ogromno uporabnih stvari, ki 
se nam zdijo samoumevne, za brez-
domce in pregnance pa pomenijo 
morda celo prestiž. Šola ni samo 
prenašalka znanja, je tudi prena-
šalka vrednot in družbenih norm. 
Profesorji nismo ponosni na na-
še dijake samo, kadar dosegajo 
uspehe na različnih tekmovanjih. 
Ponosni smo vsakič, ko dokažejo, 
da imajo socialni čut in želijo žive-
ti v družbi, ki ceni človeške vred-
note.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
12
Ljudje in dogodki, Kultura
S PATROM KARLOM GRŽANOM O MOJSTROVINI IRONIJE IN SMEHA V LUČAH
Iz smešne zgodbe izpostaviš samo tisto, kar bi rad prerastel
Karel Gržan bi ustanovil ministrstvo za smeh, saj bi po njegovem le z zdravo ironizacijo 
lahko preprečili marsikatero neumnost. (Foto: Marija Šukalo)
V Lučah so pripravili veseli večer s patrom 
Karlom Gržanom. Duhovnik, pisatelj in publicist 
je razmišljal o mojstrovini ironije in smeha. Pri 
tem je poudaril, da je smeh tisti, ki osvobaja.
SMEH IZNIČI NOROST
Edino, kar pomaga pri premagovanju norosti 
in izkoriščanja človeka, je po njegovem mne-
nju zdrava ironija, ki vzbudi smeh, ta pa izniči 
norost. Že v starem veku so zato imeli dvorne 
norčke. Slednji so bili najbolj pronicljivi izbran-
ci, ki so imeli smisel za ironizacijo. Zdrav smeh je 
bil namreč vse do 18. stoletja temeljna preventi-
va, da se norost ni razglasila za modrost.
SMEJATI SE NA SVOJ RAČUN JE POMEMBNO
V današnjem času bi Gržan ustanovil ministr-
stvo za smeh, saj bi le z zdravo ironizacijo lah-
ko preprečili marsikatero neumnost. »Ker pa te-
ga ni, jemljemo vse zelo resno. In se uzakonja 
marsikaj takšnega, kar je krivično, nedopustno 
in neetično,« je med drugim izpostavil in pou-
daril, da norost jemljemo preveč resno, pogos-
to kot modrost. A se moramo zavedati, da smeh 
ni posmeh, temveč je smeh zdravilno dejanje, ki 
osvobaja. Začne pa se pri samoironiji. Smejati 
se na svoj račun je zelo pomembno.
»Smeješ pa se iz samozavesti, ko veš, da je v 
tvojem življenju veliko dobrega, da si faca, da si 
car, potem pa v smešnih zgodbah izpostaviš sa-
mo tisto, kar bi rad prerastel,« je dejal pisatelj, ki 
je svoje zgodbe zbral v knjigi Jaz, Čarli Čeplin. V 
njej razkriva resnične, a smešne dogodke, ki so 
se mu zgodili. Z njimi nas želi nasmejati, ne na 
banalnostih ali zbijanju šal na tuj račun, pač pa 
ob njegovih dogodkih življenja.
SMEH OSVOBAJA
»Ja, vse zgodbe, ki jih berete na teh stra-
neh, so resnične. Zapisane so zato, da bi se 
ob mojih nebogljenostih ne le nasmejali, pač 
pa se tudi sami mirno soočili z vsemi svojimi 
nerodnostmi, se v njih lažje sprejeli in se nas-
mehnili v življenje. Eno izmed napotil, ki sta mi 
ga dala starša na pot, je, da se nikoli naj ne je-
mljem resno in da smeh osvobaja. Smeh je na-
mreč znamenje, da smo tudi težje »lekcije«, ki 
nam jih je ponudilo življenje, izkoristili za pro-
fit,« je ob zgodbah, ki so nasmejale občinstvo, 
povedal Gržan.
Marija Šukalo
DOBRODELNA PREDSTAVA GORNJEGRAJSKIH GLEDALIŠČNIKOV
S pomočjo občine za gasilce zbrali tisočaka
V imenu gledališčnikov je prostovoljne prispevke predsedniku PGD Bočna Gregorju 
Kropovšku (levo) predal župan Toni Špeh. (Foto: Štefka Sem)
Igralci gledališke skupine Kulturnega društva 
Gornji Grad so že tretje leto zapored odigrali do-
brodelno predstavo. Izkupiček so namenili Pro-
stovoljnemu gasilskemu društvu Bočna za iz-
gradnjo garaže za novo gasilsko vozilo. Ob kon-
cu predstave se je v imenu igralcev za prispevek 
vsem zahvalila predsednica kulturnega društva 
Tatjana Bezovšek. Izkupiček, dobrih sedemsto 
evrov, je predsedniku PGD Bočna Gregorju Kro-
povšku izročil župan Toni Špeh. Občina bo iz-
kupičku naknadno dodala še toliko, da bo zne-
sek okrogel tisočak.
NASTOPALI ŠIROM 
SLOVENIJE
S predstavo Diagnoza: Fotr! so gornjegraj-
ski gledališčniki lani nastopali ne le po Zgornji 
Savinjski dolini, temveč tudi širom po Sloveni-
ji. Zadnjo predstavo v letu in na domačem tere-
nu so že tretje leto zapored odigrali v dobrodel-
ne namene. Zbrana sredstva so že podarili po-
samezniku za ureditev kopalnice v hiši, Karitas 
in letos bočkim gasilcem.
NOVA GARAŽA ZA NOV AVTOMOBIL
Le-ti se zelo trudijo z ureditvijo garaže za no-
vo gasilsko avtocisterno, ki bo dokončana v tem 
letu. V stari garaži ni prostora za dva avtomo-
bila, zato nekdanjo strojno lopo preurejajo v 
garažo. Veliko dela in časa so že vložili v grad-
njo, prav tako sredstev, zato so bili dobrodelne-
ga prispevka zelo veseli. Igralcem so se še po-
sebej zahvalile članice aktiva kmečkih žena iz 
Bočne, ki so napekle pecivo v zahvalo za njiho-
vo lepo gesto.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Plečnik v Logarski dolini (2)
Nadaljevanje iz prejšnje 
številke.
DRUGI NAČRT IZDELAL JOŽE 
PLEČNIK
Martin Golob: »Ni mi znano, 
kdo je predlagal nov načrt, ki ga 
je izdelal Jože Plečnik. Plečnik si 
je dvakrat ogledal okolico in na-
to predlagal mesto gradnje des-
no, nekoliko višje, pod gozdom. 
Ko je bil njegov načrt gotov, so si 
ga ogledali v širšem krogu. Goto-
vo vem, da so bili zraven Kolman, 
Podbrežnik, Logar in še nekateri 
Solčavani.
SOLČAVANI ZA VEČJO 
KAPELO
Zamisel dr. Šumana medtem 
že ni bila več temeljni vzrok za 
gradnjo. Stvar so v roke vzeli šir-
še, vse pa je vodil Kolman, ta je 
zbiral tudi denar pri prebival-
cih in posameznikih izven kraja. 
A spet se je zataknilo, tokrat pri 
tem, da sta Logar in Podbrežnik, 
pa tudi Solčavani so pritegnili tej 
misli, predlagala večjo prostorni-
no kapele, da bi v njo lahko šlo 
do dvesto ljudi. Zato sta Kolman 
in Logar hotela pridobiti Jožeta 
Plečnika. Napotila sta se v Lju-
bljano, ga obiskala in predlagala 
večjo prostornino. 
PLEČNIK VZTRAJAL PRI SVOJI 
ZAMISLI
Kot sta povedala, je Plečnik 
vztrajal pri svoji zamisli, češ, da 
sodi tja kapela take velikosti in nič 
drugače. Sporni točki sta torej bi-
li kar dve, lokacija in velikost. Kol-
man in Logar torej nista nič opra-
vila in ko sta se slabe volje vračala 
domov v vlaku iz Ljubljane, smo se 
srečali. Pripovedovala sta mi za-
plet in ne z malo nejevolje naka-
zala slepo ulico, v kateri se je zna-
šel sedaj ves načrt o gradnji v Lo-
garski dolini. 
PLEČNIKOVO UMETNIŠKO IN 
GOLOBOVO OBRTNIŠKO DELO 
Seveda je Plečnik že tiste čase 
bil človek velikega slovesa in kar 
s spoštovanjem sem pregledoval 
njegove načrte, ki sta jih imela so-
govornika s seboj. Beseda da be-
sedo in končno smo se dogovorili 
za skupen razgovor v Logarski do-
lini. Stvar me je kot mladega grad-
benika zelo mikala, saj bi na ta na-
čin najbolje pridobil ime v dolini. 
Zato sem se odločil in pričel prila-
gajati načrt za večjo stavbo. Seve-
da sem nekatere značilnosti Pleč-
nika ohranil, vendar pa trdim, da 
je on naredil umetniško delo, jaz 
pa le obrtniško. 
ODPRTJE LETA 1931
Kar kmalu smo pričeli gradi-
ti. Solčavska občina je brez težav 
odobrila lokacijo. Za tesarska dela 
sem pridobil tesarskega mojstra 
Deleja iz Mozirja. Barvna stekla 
so izdelali nekje na Tirolskem, ol-
tar in drugo notranjo opremo pa je 
naročil Kolman, ne vem kje. Da bo 
jasno, naj povem, da smo z grad-
benimi deli pričeli še v letu 1930, 
takrat je tudi izdelal Plečnik svoj 
načrt, odprli pa smo kapelico že 
leta 1931. Zanimivo, da zamisel dr. 
Šumana ni povsem odpadla, saj 
so pod kapelico uredili grobnico, 
vendar so jo pozneje prekrili s po-
dom. Tako sedaj ni vidna, v njej pa 
ni nihče pokopan.«
OHRANJENA OBA IZVIRNA 
NAČRTA
Na ta način imamo tudi v Zgor-
nji Savinjski dolini nekaj Plečni-
kovega. Izvirni načrt tako Vurnika 
kot Plečnika je hranil Martin Go-
lob, oba je odstopil Valentu Vidru v 
Solčavi za krajevni arhiv, meni pa 
kopijo za takratni občinski arhiv.
Zunanja podoba osnovne zamisli Jožeta Plečnika za mavzolej v 
Logarski dolini.
Klemen Logar in njegova žena 
Helena. Logar je bil glavni 
pobudnik za gradnjo 
kapele.
Slika, posneta ob otvoritvi kapele v Logarski dolini 
leta 1931.
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
14
Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi
KONCERT ZA SVETE TRI KRALJE
Zbori prepevali med mašo in po njej
Koncert za Svete tri kralje ima že dolgo tradicijo. (Foto: Anita Ugovšek)
V novoštiftni romarski cerkvi Marije Zvezde 
so se na praznik Svetih treh kraljev zbrali pev-
ski zbori, ki so s prepevanjem pri maši in po njej 
pričarali prijeten zaključek praznikov. Srečanje 
zborov je tradicionalno, pobudnik je bil pevo-
vodja Jože Pustoslemšek, tokrat je bilo že šti-
rinajsto. Organizator je Kulturno društvo Bočna.
Nastopili so moški in ženski pevski zbor iz 
Bočne, mešani cerkveni zbor iz Bočne, cerkve-
ni pevski zbor iz Gornjega Grada, Ženski pevski 
zbor Jutro iz Radmirja in Kvartet Štiglic. Med ma-
šo, ki jo je daroval novoštiftni župnik Lojze Ter-
nar, somaševal je gornjegrajski župnik Ivan Še-
lih, so izmenično prepevali posamezni zbori. Ob 
zaključku so izvedli še vsak nekaj skladb. Prijet-
no pevsko druženje je stalnica in vedno so do-
brodošli novi zbori, ki bi se radi pridružili.
Štefka Sem
FINALE ODDAJE SLOVENSKI POZDRAV
Koboltovi zmagovalci tretje sezone Družina poje
Družina Kobolt je z avtorsko skladbo 
Prelepi Sloveniji postala zmagovalka 
tretje sezone Družina poje v oddaji 
Slovenski pozdrav. (Foto: TV Slo)
S finalno oddajo se je zaključila tretja sezo-
na oddaje Slovenski pozdrav z odmevno rubriko 
Družina poje. Po lanskoletnih uspehih Kvarteta 
Štiglic in Sester Lamprečnik, smo tokrat stiska-
li pesti za šestčlansko družino Kobolt, ki prihaja 
iz Mežice na Koroškem, a njene korenine segajo 
tudi v našo dolino. 
PREPRIČALI Z AVTORSKO SKLADBO 
V preteklih mesecih se je v oddaji predsta-
vilo 12 družin. Koboltovi, oče Peter, mama Sa-
ra ter otroci Klara, Jakob, Anamarija in Kristina 
so napredovali vse do velikega finala, kjer so 
z avtorsko skladbo Prelepi Sloveniji, ki je nas-
tala prav za Slovenski pozdrav, postali zmago-
valci sezone. 
Po besedah mame Sare, ki je odraščala v Na-
zarjah v družini Chuuya, so s pesmijo želeli izra-
ziti veselje, ponos in hvaležnost slovenskih dru-
žin, da lahko živijo v tako lepi deželi. 
IZJEMNA IZKUŠNJA IN FANTASTIČEN ODZIV
Starša, ki sta po poklicu zobozdravnika, vese-
li, da imajo otroci radi glasbo ter da jim ta po-
meni oddih, sprostitev in veselje. Presenečeni 
so nad prepoznavnostjo, ki jim jo je prineslo so-
delovanje v oddaji in fantastičnim odzivom oko-
lice, saj so čestitke prihajale iz celotne Sloveni-
je in tudi tujine. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 15
Organizacije, Ljudje in dogodki
PREDSTAVA V MUZEJU GOZDARSTVA IN LESARSTVA VRBOVEC
Volčje noči zbujajo radovednost, strah in upanje
Ustvarjalci prireditve so razveselili obiskovalce z doživeto prikazanim časom okrog 
zimskega solsticija. (Foto: Maruša Fužir)
Pri pripravi dogodka so sodelovali 
Kulturno-umetniški klub Potovke, Turi-
stično društvo Nazarje, Taborniško dru-
štvo Rod Sotočje Nazarje, Krajevna skup-
nost Nazarje in Muzej Vrbovec.
Ob izteku lanskega leta so pogumne obisko-
valce predstave Volčje noči razveselili ustvar-
jalci doživeto prikazanega časa okrog zimske-
ga solsticija, ko se na Zemljo po starem verova-
nju vračajo duhovi prednikov. Po tem verovanju 
je bilo najbolj nevarno obdobje med božičem in 
svetimi tremi kralji, ko je sonce najnižje, saj tak-
rat zavladajo demonske sile. To obdobje se ime-
nuje tudi »volčje noči«.
STOPNJEVANJE NAPETOSTI MED PREDSTAVO
Snovalci predstave so začeli z umirjenim 
ozračjem, ko so obiskovalce povabili k sku-
pinskemu luščenju fižola, kot so to počeli naši 
predniki. Ob delu so pripovedovali zgodbe, vsa-
ka je bila bolj strašljiva od prejšnje. Nazadnje so 
bili vsi povabljeni k divjemu lovcu, do katerega 
so prišli skozi vrata omare. Ta jih je odpeljal do 
Pehtre babe, bitja, ki se v volčjih nočeh spreme-
ni v strašljivo babo, ki je kot zimska sapa. A kljub 
njenim trdim besedam in prerokovanju iz pepe-
la je obiskovalcem naročila, naj v sebi najdejo 
ogenj, tisto toplino, ki jih bo gnala naprej.
Maruša Fužir
USTVARJALNE DELAVNICE V LUČAH
Osvajale ročne spretnosti in znanja ter se družile
Udeleženke so se naučile, kako za pletenje uporabljati le roke brez igel. 
(Foto: Marija Šukalo)
Zadnji teden v decembru so v Lučah pripravili 
ustvarjalne delavnice. Pod vodstvom izkušenih 
mentoric so udeleženke izdelovale uporabne iz-
delke, nakit, okraske in aranžmaje.
KAKO IZDELATI DRUGAČNO NOVOLETNO 
SMREČICO
Ljubiteljice polstenja so se ob Marjeti Fale 
naučile osnov filcanja in si izdelale okrasno bla-
zino za stol ter zaveso. Mira Kalčič je predstavi-
la, kako izdelati malo drugačno novoletno smre-
čico. Slednje so krasile stene domov udeleženk. 
Prav tako je bila mentorica v pomoč pri izdelavi 
zanimivih voščilnic in dekoracij iz različnih ma-
terialov.
PLETENJE BREZ PLETILK
Da je mogoče plesti tudi brez pletilk, je doka-
zala Nika Petek. »Štrikerice« so se morale nau-
čiti prepletati niti le ob pomoči rok, brez igel. Ta-
ko so nastali unikatni šali, ki bodo še kako do-
brodošli v zimskih dneh, izdelale pa so si tudi 
poljuben kos nakita.
DELAVNICE DOBRO OBISKANE
Po besedah Anete Šiljar so bile vse delavni-
ce, ki so že vrsto let brezplačne, dobro obiska-
ne. Udeleženke so osvojile veliko ročnih spret-
nosti in znanj, ki jih bodo lahko uporabile tudi 
v domačem okolju. Bolj kot učenje je bilo po-
membno druženje, ob tem pa tudi izmenjava 
izkušenj.
Marija Šukalo
Marjeta Fale je pomagala pri polstenju 
okrasne blazine za stol in zavese. 
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
16
Ljudje in dogodki
VAŠI ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Kmetijo, ki je poleti v cvetju, pozimi krasijo rdeče bunkice 
božjega lesa
Tokrat smo predstavniki Zavo-
da Stanislava, Kmetijske zadruge 
Šaleške doline in Savinjskih novic 
obiskali hribovsko kmetijo Petek v 
Florjanu nad Gornjim Gradom. Na 
kmetiji na nadmorski višini 800 
metrov deset let gospodarita Ivo 
in Cvetka Mavrič, pred tem sta 
stvari vodila Ivova starša Valentin 
in Štefka. Na kmetiji se ukvarjajo 
z živinorejo in gozdarstvom, za do-
mače potrebe pridelujejo zelenja-
vo in vse vrtnine ter mlečne izdel-
ke. S kmetije je čudovit razgled na 
Zadrečko in Zgornjo Savinjsko do-
lino od Radmirja do Nazarij, v le-
pem vremenu tudi vse do Pohor-
ja in Pece.
NASAD BOŽJEGA 
DREVESA
V poletnem času kmečko hi-
šo in leseno hišo, ki sta si jo pos-
tavila Valentin in Štefka, krasi-
jo rože in grmičevje. Pozimi na 
obiskovalce največji vtis nare-
di nasad dreves bodike oziro-
ma božjega lesa, ki ga je Valen-
tin posadil pred štiridesetimi le-
ti. Drevesa z izrazito zelenimi li-
sti so v zimskem času pravi bal-
zam za oči. Nekatera, ki so žen-
skega spola, imajo rdeče bunki-
ce. Drevesne veje se uporabljajo 
za aranžmaje in pri izdelavi veli-
konočnih butar. V času cvetenja, 
zgodaj poleti, prijetno dišijo in 
privabljajo na stotine čebel. 
V GARTLCU IN NA NJIVI BOGAT 
IZBOR ZELENJAVE
Gospodarska poslopja objema 
sadovnjak, v katerem zraste dovolj 
sadja za domač jabolčnik oziro-
ma tolkec. Sadje tudi sušijo za pla-
tičke. Poleg tega imajo veliko vrst 
koščičastega sadja, ki ga predelajo 
v okusne domače marmelade. Na 
njivi pridelujejo različne vrste zele-
njave za domačo rabo in za prehra-
no domačih živali. Veliko zelenjave 
se predela, vloži. 
Pridelajo tudi repo in zelje, ki ju 
kisajo in je odlična hrana za zim-
ski čas, pa naj bo le-ta kuhana ali v 
solati, saj ima veliko vitaminov. Na 
njivi ne manjkajo niti različne vrste 
buč, ki so pogosto na jedilniku, ne-
katere pa so za okras. Vrt je klasič-
ni kmečki gartelc, kjer ne manjka 
nobene domače zelenjave. V njem 
omamno diši razno cvetje. Le-to je 
v poletnem času prava vaba za če-
belice.
BOGATA ZGODOVINA 
Ob leseni hiši stoji stara ohra-
njena preša, ki ne opravlja več svo-
je naloge, je bolj okrasnega znača-
ja. Poleti se na njej bohotijo različ-
ne vrste cvetja. Preša ima letnico 
1869 in kratice PM, saj jo je posta-
vil takratni gospodar Peter. O bo-
gati zgodovini kmetije pričajo šte-
vilne druge stvari, predvsem v hi-
ši, kjer je vzidana lesena ura, sta-
re kredence z marmornimi polica-
mi ter zidan krog nad mizo. Pomen 
kroga je bil, da naj bi vse, kar se je 
z rokovanjem dogovorilo pod njim, 
tudi spoštovalo.
AKTIVNI V KRAJU
Poleg dela doma so člani druži-
ne aktivni v cerkvenem zboru v Gor-
njem Gradu. Ati Ivo deluje v Kultur-
nem društvu Bočna oziroma njiho-
vem moškem pevskem zboru. Cvet-
ka, ki je bila pred petindvajsetimi le-
ti prva predsednica Zveze sloven-
ske podeželske mladine, se je z ra-
zvojem podeželja do lani ukvarjala 
tudi službeno. Podeželje ji je blizu in 
vedno je po svojih najboljših močeh 
prispevala k prepoznavnosti in ra-
zvoju lokalnih izdelkov. 
Tekst in foto: Štefka Sem
Petkova domačija je poleti cvetni raj, saj cvetlice obkrožajo poslopja 
in balkone.
Štefka in Valentin Mavrič ob nasadu božjega drevesa, ki poleti 
privablja čebele in pozimi z rdečo zeleno kombinacijo poglede.
Cvetka Mavrič je prejela darilo Kmetijske zadruge Šaleška dolina in 
Savinjske novice. 
Okrog 150 let stare in lepo 
ohranjene preše je dovolj 
prostora za rože in asparaguse.
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 17
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
DRUŽENJE V PRAVLJIČNI REČICI 
Oživeli pravljico o Medenjačku 
Igrico o Medenjačku so ob mentorici Jožici Jeraj (prva z leve v zadnji vrsti) pripravili otroci 
od 3. do 12. leta starosti. (Foto: Marija Šukalo)
Center za družine Medgen hiša Rečica ob Sa-
vinji je preteklo leto zaključil s Pravljično Reči-
co. Po besedah vodje vsebin Urške Selišnik so 
pripravili ustvarjalne delavnice za otroke in oži-
veli pravljico o Medenjačku.
UČENJE PESMICE IN BESEDILA
Naučili so se pesmico in besedilo. Ob prebi-
ranju zgodbe so spoznali junake in jih upodobi-
li v lutkah ter izdelali scenske eksponate. Mede-
njake je pripravila njihova mentorica Jožica Je-
raj, otroci pa so jih ob pomoči prostovoljk okra-
sili z jedilnimi barvami. 
NAZDRAVILI NOVEMU LETU
Ob zaključku druženja so pravljico predsta-
vili staršem in ostalim obiskovalcem Pra-
vljične Rečice. Poskrbeli so tudi za vstopni-
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
Na delavnicah preko dvajset otrok
Otroci so izdelovali okraske za božično jelko, voščilnice in različne lutke. (Foto: Primož Vajdl) 
Člani Turističnega društva Nazarje so v so-
delovanju z Občino Nazarje konec decembra 
v prostorih nazarskega doma kulture pripravili 
prednovoletne delavnice za otroke.
OTROCI IZDELALI ŠTEVILNE IZDELKE
Ustvarjalne delavnice so bile namenjene iz-
delavi različnih božično-novoletnih okraskov. 
Otroci so iz plastelina izdelovali okraske za bo-
žično jelko, iz papirja voščilnice, ob pomoči 
mentoric tudi lutke. Člani društva so iz naravnih 
materialov izdelali raznolike božične dekoracije.
DELAVNICE ŽE VEČ KOT DVAJSET LET
Kot je povedala predsednica društva Va-
nja Hofbauer, delavnice za otroke v tem ča-
ce in pogostitev, kot se spodobi za pravo gle-
dališko premiero. Ob kozarcu soka in sladkih 
dobrotah so nazdravili novemu letu.
Marija Šukalo
su pripravljajo že več kot dvajset let. Namenje-
ne so otrokom do dvanajstega leta. Tokrat se je 
delavnic udeležilo preko dvajset otrok.
Primož Vajdl
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Sodelovanje s šolarji je vedno prijetno
Druženje šolarjev s stanovalci centra starejših je vedno prijetno. 
(Fotodokumentacija DEOS Center starejših Gornji Grad)
V okviru projekta Starejših be-
rejo otrokom, otroci berejo starej-
šim so v decembru v DEOS centru 
starejših medse povabili učence 1. 
in 2. razreda Osnovne šole Frana 
Kocbeka Gornji Grad. 
Tokrat jim je stanovalka prebra-
la pravljico Muca copatarica. Sku-
paj s stanovalci so si nato otroci iz-
delali papirnate copate. 
Da je bilo druženje še bolj prijet-
no, so učenci stanovalcem še za-
plesali.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
18
Šport
7. NOČNI TEK IN POHOD V SPOMIN RUTH PODGORNIK REŠ
S športno dejavnostjo se težave lažje premagajo 
Na spominski tek in pohod se je podalo več kot sto udeležencev. 
(Foto: Marija Šukalo)
V četrtek, 27. decembra, so se 
na 7. nočni tek in pohod v spomin 
Ruth Podgornik Reš podali ljubitelji 
rekreacije. Premagali so pet oziro-
ma deset kilometrov dolgo pot. Na 
startu na mozirskem sejmišču jih 
je pozdravila vodja druženja Ber-
narda Čeplak Poznič – Berny in 
jim zažela varen korak.
Več kot sto udeležencev se je po-
dalo proti Nazarjam in mimo gradu 
Vrbovec po desnem bregu Savinje 
nazaj v Mozirje. Tisti, ki so želeli od-
teči daljšo progo, so pot nadaljeva-
li mimo Mozirskega gaja do Gozdne 
šole in nazaj do vhoda v gaj.
SREČANJE DRUŽABNE NARAVE
»Začelo nas je osem tekačev, iz 
leta v leto pa ta števila narašča. Se-
o športnem druženju izpostavila 
Berny, ki je poskrbela za tople na-
pitke in kulinarične dobrote. Sreča-
nje namreč ni tekmovalnega zna-
čaja, temveč družabne narave.
TEŽAVE LAŽJE PREMAGLJIVE S 
ŠPORTOM
»Ob zaključku se imamo vedno 
luštno, poklepetamo, se nasmeji-
mo. Zaželimo si lepe praznike, po-
zabimo na probleme,« je deja-
la Čeplak Pozničeva. Z organizaci-
jo dogodka želi javnosti sporočiti, 
da so v življenju padci in vzponi, a 
se da vse premagati. »Vsaka stvar 
se zgodi z namenom. S tekom ali 
kakšno drugo športno dejavnostjo 
lažje premagujemo težave.«
Marija Šukalo
daj nas je že več kot sto. Letos je 
bila gostja dogodka Nataša Rob-
nik, edina Slovenka, ki je poleg 
Ruth odtekla 246-kilometrski Spar-
tathlon. Sicer pa je tudi državna re-
korderka v teku na 12 in 24 ur,« je 
STRELSKI KLUB MENINA
Borut Kolar prejel 
prehodni pokal
Ciril Kolar (z leve), Borut Kolar in Ivan 
Rihter ter Natalija Kreinz so bili najboljši na 
novoletni strelski tekmi. 
(Fotodokumentacija kluba)
V sredo, 2. januarja, so se na strelišču v Zag-
radišču zbrali strelci na tradicionalni novoletni 
tekmi v streljanju z malokalibrsko puško z op-
tiko na 50 metrov. Zbralo se jih je 18. Zmagal 
je Borut Kolar pred Ivanom Rihterjem in Ciri-
lom Kolarjem. Med ženskami je zmagala Nata-
lija Kreinz. Zmagovalec tekme je prejel prehodni 
pokal.
Štefka Sem
TRADICIONALEN DAN ODBOJKE NA LJUBNEM OB SAVINJI
Srečale so se vse generacije 
odbojkarskega kluba
Dan druženja vseh generacij odbojkaric na Ljubnem (fotodokumentacija OK KLS Ljubno)
Konec decembra so se srečale vse generaci-
je Odbojkarskega kluba KLS Ljubno, vključno s 
starši in sorodniki. Ker je bil namen igranja od-
bojke na ta dan izključno družaben in rekreati-
ven, so v klubu potrdili, da je uspel 120-odstotno. 
PRIJATELJSKA TEKMA
Pika na i je bila prijateljska tekma pomlaje-
ne članske ekipe OK KLS in ekipe Športnega 
društva KLS, kjer adrenalina ni manjkalo. Obi-
skali so jih tudi glavni sponzor kluba, direktor 
podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek, župan Fra-
njo Naraločnik, ravnatelj mag. Samo Kramer, 
bivši ravnatelj Rajko Pinter in s tem pokaza-
li, da jim je mar za športnice in za trud ter de-
lo skozi celo leto.
ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Po tekmah so strnili vtise in si zadali nove cilje in 
nove »zmage«. Namen treningov in igranja odboj-
ke predstavlja trenerjem veselje, da delajo s srcem 
in delajo v pravi smeri ter deklice usmerjajo v zdrav 
življenjski slog in koristno preživet prosti čas. To z 
veseljem podpirajo tudi starši, ki jim stojijo ob stra-
ni. Taka srečanja vse to dodatno dokazujejo. Z veli-
kim elanom in ciljem gredo naprej in naj se odboj-
ka igra, morda v prihodnje tudi s fanti?
Štefka Sem
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 19
Šport, Oglasi
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Organizirali dve tekmi na Golteh
SLOVENSKI TER SAVINJSKI STARODOBNI SMUČARJI ŽE NA SMUČEH 
Podmeninski gadje z novo prvo damo 
Otroci se želijo naučiti smučati in tekmovati, kar so pokazali v medsebojnem navijanju in 
spodbujanju, druženju ob podelitvi diplom in medalj ter žrebanju nagrad. (Foto: MK)
Podmeninski gadje so za predsednico 
društva postavili Minko Rezoničnik. 
(Foto: Jože Miklavc)
Koncem lanskega leta so starodobni smu-
čarji Podmeninski gadje za predsednico sek-
cije izvolili nekoliko spremenjeno ekipo vod-
stva društva, ki deluje pod okriljem Planinske-
ga društva Gornji Grad. Za predsednico so pos-
tavili Minko Rezoničnik, tajniška dela opravlja 
Jelka Zavolovšek, koordinacijo med PD Gornji 
Grad pa Ivo Šinkovc. 
Tako se bo bogata dolgoletna tradicija nada-
ljevala z vključevanjem novih članov. Na prvih 
dveh sestankih so izdelali načrt za to zimsko se-
zono. Zaradi pomanjkanja snega v dolini se lah-
ko smučarski termini še spreminjajo in usklaju-
jejo v slovenskem merilu, je pa določeno, da bo 
srečanje s tekmo v Bočni ali na nadomestni lo-
kaciji v občini Gornji Grad 26. januarja, izjemo-
ma morda šele 2. marca. Tekmovalna srečanja 
bodo še v Logatcu 2., na Predmeji 8. februarja, 
dan za tem pa med Rovtarji v Škofji Loki ter z 
Veselimi Savinjčani 23. marca (lokacija še ni po-
trjena). 
Jože Miklavc
Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje je v 
soboto, 5. januarja, na Golteh organiziral tekmi 
v veleslalomu za mlajše cicibanke in cicibane 
(U10) in cicibanke ter cicibane (U12). Tekma za 
pokal vzhodne regije je bila prva v sezoni, na-
to je sledila še tekma za pokal Zgornje Savinj-
ske doline. 
98 TEKMOVALCEV
Tekmovanja se je udeležilo deset ekip oziro-
ma 98 tekmovalcev. Edina tekmovalka iz Zgor-
nje Savinjske doline je bila Nina Napotnik, tek-
movalka Smučarskega društva Beli zajec, ki je 
na tekmi za pokal vzhodne regije osvojila 9., na 
pokalu Zgornje Savinjske doline pa 10. mesto. 
Kljub skromnim snežnim razmeram na sloven-
skih smučiščih za trening so tekmovalci prika-
zali veliko napredka glede na lansko sezono. 
USPEŠNI ORGANIZATORJI
Kljub močnemu vetru na startu sta obe tek-
mi odlično uspeli. Organizator je s svojo ekipo 
nalogo izvedel z odliko, kakor se je odrezala tu-
di družba Golte, ki je omogočila izvedbo tekmo-
vanja na smučišču. Z organizacijo dogodka so 
bili tako zadovoljni tekmovalci, trenerji in starši. 
OTROCI SE MED SABO SPODBUJAJO
Otroke navdušujejo uspehi slovenskih smu-
čarjev kot tudi vzorniki – junaki belih strmin, ki 
jih spremljajo preko medijev in družbenih omre-
žij ter hkrati stopajo po njihovih poteh. Želijo se 
naučiti smučati in tekmovati, kar so pokazali v 
medsebojnem navijanju in spodbujanju, druže-
nju ob podelitvi diplom in medalj ter žrebanju 
nagrad.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
20
Šport, Oglasi 
MEDNARODNE ZIMSKE OTROŠKE IGRE V LAKE PLACIDU
Ljubenci domov z bronom in polni lepih vtisov
Donatorji, ki so omogočili ljubenskim šolarjem sodelovanje na svetovnih 
igrah so: 
Glavni donatorji: Občina Ljubno, KLS, NES, BSH, ŽMLJ, Transporti Nadlučnik, Triglav. 
Donatorji: Cinkarna Celje, Makom, Kopija nova, AM Miklavc, Projektivni biro Velenje, Protein 
Trade, Marki Transport d. o. o. in Pečnik Implantati. 
Donatorji ICG: Eles, Beli zajec, AS24, Taho center, Manner, Slikopleskarstvo Špeh, Elektro 
Ugovšek, BKS Leasing, Njiva d. o. o., Tampotisk Niegelhell Boris, Za varno in zdravo delovno oko-
lje, Centpro d. o. o., Vulco Damjan Novak, AMS storitve, Radenska, Rihter montažne gradnje, Roko-
metna šola Sebastjana Soviča, Stemat d. o. o., Grobelnik Boštjan, Biomasa d. o. o., Kladnik Tomaž 
s. p. in Flora lesarstvo in vrtnarstvo d. o. o., Andreja Serdoner, Vidas Vjeran, MF-CT d. o. o., Makro-
pol d. o. o., ND TEAM d. o. o., Zaščita Lukač Milena s. p. in Birotim d. o. o.
Medijski sponzor so Savinjske novice.
Ljubenski šolarji s spremstvom, ki so se ude-
ležili mednarodnih otroških zimskih iger v Lake 
Placidu, so se domov vrnili z enodnevno zamu-
do, utrujeni, a zadovoljni, saj je za njimi nepo-
zabna izkušnja. Sedemčlanska ekipa smučarjev 
je šla v ZDA v olimpijskem duhu, z željo po sode-
lovanju na največjem otroškem tekmovanju na 
svetu, po spoznavanju novih ljudi in dežel. Vrni-
li so se z bronasto medaljo Gaje Gosar v para-
lelnem slalomu, četrtim mestom Roka Zamer-
nika v isti disciplini in s kopico odličnih uvrsti-
tev preostalih udeležencev.
NA OLIMPIJSKIH SMUČINAH
V alpskem smučanju so se pomerili Nea 
Nadlučnik, Gaja Gosar, Rok Zamernik, Maks 
Poličnik in Sergej Brglez, v smučanju proste-
ga sloga sta nastopila Mark Volovšek Murko in 
Maj Marovt. Poleg vodje delegacije, ravnatelja 
šole mag. Sama Kramerja jih je med drugimi 
spremljal župan Franjo Naraločnik. 
Dan po vrnitvi so se še vsi utrujeni zbrali v pi-
sarni ravnatelja Kramerja. Povedali so, da si bo-
do igre zapomnili po tem, da so nanje odpotova-
li na drugi konec sveta, smučali po smučiščih, 
kjer so se leta 1980 pomerili olimpijci, da so 
spoznali sotekmovalce iz celega sveta, njihovo 
različnost in različnost kultur ter da bodo stike 
z njimi ohranjali še naprej. Zelo so se razume-
li s Kanadčani, v hotelu so bili s tekmovalci Gr-
čije, Kitajske, Severne Koreje, Estonije, Nizozem-
ske, Švice in Latvije.
PONOSEN NA EKIPO
Kramer je imel o udeležencih same lepe be-
sede. Vsi so se držali vseh pravil in z njimi ni bilo 
prav nobenih težav. »Ponosen sem na vse ude-
ležence in s tako ekipo si upam na konec sveta. 
So čudoviti fantje in dekleta. V ospredju ni bilo 
pridobivanje kolajn, ampak druženje in spozna-
vanje v olimpijskem duhu, Gajina medalja pa je 
za nas zlata in so vsi zaslužni zanjo. Župan Nara-
ločnik je ves čas sodeloval z ekipo, z otroki hodil 
na smučišče. Vesel sem, da so naši učenci imeli 
in še bodo imeli priložnost videti svet preko sve-
tovnih iger. Vsa doživetja med potjo in na igrah 
so obogatila njihovo življenje.«
DOGODKI SO SE KAR VRSTILI
Nepozabni sta bili otvoritvena in zaključna 
prireditev, pomagali so prižgati olimpijski ogenj, 
doživeli parado skozi Lake Placid z velikim og-
njemetom, večer sladoleda, plesni večer, kino 
predstave … Veliko novega so se naučili, veli-
ko so govorili angleško, nekateri prvič leteli z le-
talom, videli Ameriko in spoznali veliko ljudi, so 
učenci povedali ob vrnitvi domov. 
Otroci so vsak dan že zjutraj odšli na smu-
čišče. Tam so se temperature spustile tudi do -21 
°C. Ob večerih je bilo veliko druženja, ob zaključ-
ku so si izmenjevali majhna darilca, kot so znač-
ke. Stanovali so v najbolj tradicionalnem hotelu 
v Lake Placidu in vsem je bil zelo všeč. Američa-
ni so postavili tako visok standard, da ga bodo 
drugi prireditelji težko presegli. 
BONUS OGLED CARIGRADA
Bili so navdušeni nad preletom Atlantskega 
oceana, preletom velikih ameriških mest in po-
stopki na velikih letališčih. Na poti domov so ne-
napovedano pristali v Bukarešti, zaradi česar se 
je potovanje podaljšalo za en dan. Od tam so od-
potovali v Turčijo, a zamudili let v Ljubljano. Noč 
so preživeli v čudovitem hotelu v Carigradu in si 
pred odhodom domov ogledali še mesto.
Na letališču Jožeta Pučnika jih je pričakal av-
tobus domačih navijačev s transparenti, meda-
ljami za vse udeležence in obveznima harmoni-
karjema. Tega še pravi olimpijci niso vedno de-
ležni. In čeprav so bili na drugem koncu sveta, 
so ob prihodu ugotovili, da živijo v najlepšem 
kotičku sveta, na Ljubnem ob Savinji.
ŽUPAN PONOSEN NA UDELEŽENCE
Tudi župan Naraločnik ni skoparil s pohvala-
mi tako otrok kot spremljevalcev in organizator-
jev. »Za vse je bilo to posebno doživetje. Otroci 
so bili odlični tako v športnem kot družabnem 
smislu. To bi morala biti motivacija za vse, da se 
da s pridnim delom doživeti še kaj novega, dru-
gačnega. Sam sem se srečal tudi s predstavni-
ki lokalnih skupnosti sodelujočih mest, čim več 
časa pa sem želel preživeti z udeleženci tekmo-
vanj.«
Gaja Gosar je navdušeno povedala: »Po osvo-
jitvi bronaste medalje v paralelnem slalomu 
sem se počutila odlično. Nikoli si nisem pred-
stavljala, da bom šla smučat v Združene drža-
ve Amerike in osvojila medaljo. Smučišče je bi-
lo čudovito. Ob koncih tedna smučam s starši, 
tudi med zimskimi počitnicami. Rada bi trenira-
la smučanje, a je povezano z velikimi stroški.«
Štefka Sem
Vodja delegacije mag. Samo Kramer se še 
posebej zahvaljuje Antonu Zamerniku, ki je 
nesebično pomagal pri pridobivanju dona-
torjev, in tudi vsem staršem učencev za po-
moč pri izvedbi in izpeljavi projekta.
Udeležence mednarodnih zimskih otroških iger so na letališču Jožeta Pučnika pričakali 
domači in navijači. Prejemnica bronaste medalje Gaja Gosar je druga z leve. (Foto: Polde Brglez)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 21
Šport, Čestitke
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Zajc žrtev slabih vremenskih 
razmer
Zadnji tekmi svetovnega pokala 
za smučarje skakalce sta bili v ita-
lijanskem Predazzu, ki pa ni bil rav-
no najbolj srečen kraj za skakalca 
ljubenskega kluba Timija Zajca. 
Na sobotni tekmi je imel po dese-
tem mestu v prvi seriji v drugi slab 
veter in zaletišče nižje, kar ga je na 
koncu postavilo na 21. mesto. 
Na nedeljski tekmi je bil v prvi 
seriji ponovno žrtev slabega vetra. 
V drugi se mu je z dobrim skokom s 
17. mesta uspelo prebiti na končno 
12. mesto. Po tekmi je izjavil: »Na-
redil sem dva konstantna skoka, v 
prvi seriji sem imel zelo slabe raz-
mere. Na koncu sem zelo zadovo-
ljen z 12. mestom. Lahko rečem, da 
so skoki na pravem nivoju.«
Štefka Sem
TEKME SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE
Na Japonskem med 
Slovenkami najboljša 
Križnarjeva
V japonskem Sapporu so pre-
tekli vikend po enomesečnem pre-
moru na skakalnico ponovno sto-
pila smučarke skakalke. Na tekmi 
za svetovni pokal so Slovenijo za-
stopale Nika Križnar, Jerneja Brecl, 
Špela Rogelj, Urša Bogataj, Maja 
Vtič in Katra Komar. Ema Klinec se 
je decembra v Planici poškodovala 
na državnem prvenstvu.
V sobotni tekmi je bila med Slo-
venkami najboljša Križnarjeva, ki 
je zasedla 14. mesto, Brecljeva je 
bila 16., mesto za njo se je uvrsti-
la Bogatajeva. Rogljeva je pristala 
na 30., Vtičeva na 32. in Komarjeva 
na 33. mestu. 
Na nedeljski tekmi je točke 
osvojilo vseh šest Slovenk. Najbolj-
ša je bila ponovno Križnarjeva, ki je 
zasedla 12. mesto. Bogatajeva si je 
priskakala 16., Vtičeva 23., Breclje-
va 26. in Rogljeva 27 . mesto. 
V svetovnem pokalu vodi Kat-
harina Althaus (NEM) pred Marlen 
Lundby (NOR) na drugem in Julija-
ne Seyfarth (NEM) na tretjem mes-
tu. Najboljša Slovenka Ema Klinec 
je deveta. 
Marija Šukalo
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Letos še dodatna – ekipna tekma v skokih
Največji športni dogodek v na-
ši dolini je pred vrati. Prav na slo-
venski kulturni praznik se bo pri-
čela prva od treh tekem za svetov-
ni pokal v smučarskih skokih za 
ženske na ljubenski veliki skakal-
nici. To bo že osma tovrstna tekma, 
ki še vedno velja za najbolj atrak-
tivno v karavani svetovnega poka-
la za ženske. Ta primat ji prinaša-
jo številni gledalci, ki ustvarjajo res 
neverjetno vzdušje. Letos bo prire-
ditev bogatejša še za tretjo tekmo 
– tokrat ekipno, ko se bodo pome-
rile ekipe iz 17 držav. 
SKAKALNICA JE PRIPRAVLJENA
Ljubenska skakalnica je v zad-
njih letih postala sodobna napra-
va, ki se lahko meri z najbolj mo-
dernimi na svetu. Skakalnica je 
že zasnežena z umetnim snegom 
in pripravljena za tekmovanja. Pri 
pripravi in tudi na samem tekmo-
vanju sodeluje veliko prostovolj-
cev iz Savinjske in Zadrečke doli-
ne – preko dvesto jih je. 
PRVA TEKMA ŽE V PETEK
V petek, 8. februarja, bo najprej 
individualna tekma, dan pozneje 
ekipna, v nedeljo pa še ena posa-
mična. Nastopilo bo okoli 55 tekmo-
valk iz predvidoma 17 držav. Prav go-
tovo bodo pomembno vlogo igrale 
tudi slovenske reprezentantke. 
Rajko Pintar, predsednik orga-
nizacijskega odbora, je ob tem po-
vedal: »Če je bilo lani na dveh tek-
mah preko 13 tisoč gledalcev, jih 
letos na treh pričakujemo še več. 
Tudi tokrat bo tekmovanje nepos-
redno prenašala televizija in tako 
sliko Ljubnega ponesla po celem 
svetu. Prav gotovo je ta dogodek 
velik promotor cele doline, kar se 
seveda pozna tudi na velikem po-
rastu turističnega obiska v zadnjih 
nekaj letih.«
POZORNOST DOMAČI KULINARIKI
Velika večina udeležencev sve-
tovnega pokala, od tekmovalk, stro-
kovnih štabov, novinarjev do gledal-
cev iz tujine, je nastanjenih v preno-
čitvenih kapacitetah od Rečice, pre-
ko Ljubnega do Logarske doline. 
Letos je uvedena novost, saj so 
organizatorji naročili domače spe-
cialitete, kot so savinjski želodec, 
žlinkrofi, ajdnek, štruklji ip. pri raz-
ličnih zgornjesavinjskih gostincih 
in drugih domačih proizvajalcih 
teh dobrot. Vse to bo obiskovalcem 
tekem na razpolago na snežnem 
stadionu v dovolj velikem številu. 
Razveseljivo je, da so se ti proizva-
jalci radi odzvali vabilu k sodelova-
nju, saj jim bo predstavljal dodaten 
vir prihodka, še pojasnjuje Pintar.
DOGAJANJE TUDI ZA NAJMLAJŠE 
Ljubenska tekma velja tudi za 
velik družinski dogodek. Priredite-
lji bodo ponovno poskrbeli za ve-
liko spremljevalnih dogodkov – 
od mini skakalnice za majhne ot-
roke do glasbe, otroške animaci-
je in drugih aktivnosti. Slovenska 
vojska in policija bosta predstavi-
li svojo opremo ter njihove poklice.
Marija Lebar
Ljubenska skakalnica je v zadnjih letih postala sodobna naprava, ki 
se lahko meri z najbolj modernimi na svetu. (Foto: Franjo Atelšek)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
22
Šport, Kronika, Organizacije, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 ZAGORELO	OSEBNO	VOZILO	
Mozirje: 10. decembra ob 9.37 je v Mozirju na avtobusnem 
postajališču zagorelo osebno vozilo. Začetni požar so še pred 
prihodom gasilcev pogasili tam prisotni. Gasilci PGD Mozirje so 
nato odklopili akumulator in preprečili iztekanje tekočin.
•	 UKRADEL	PEČ	IN	DETEKTOR	OGLJIKOVEGA	MONOKSIDA
Radegunda: 12. januarja je lastnik pastirske koče v Rade-
gundi ugotovil, da je neznani storilec v zadnjih sedmih dnevih 
vlomil v objekt. Iz notranjosti je ukradel peč na trda goriva in 
detektor ogljikovega monoksida. Skupna materialna škoda zna-
ša 330 evrov. 
•	 OBRAVNAVALI	TRI	ALKOHOLIZIRANE	VOZNIKE
Policisti so imeli v preteklem tednu zaradi vožnje pod vplivom 
alkohola v postopku tri voznike.
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Vojničani osvojili nazarsko trdnjavo
Prejšnjo soboto je v nazarski 
športni dvorani potekal košarkar-
ski derbi 10. kroga 3. SKL vzhod 
med Nazarjami in Vojnikom. Na-
zarski košarkarji so zapuščali par-
ket sklonjenih glav na prvenstveni 
tekmi, saj so bili Vojničani boljši z 
rezultatom 75:86.
NEVERJETNO ZMAGOVALNO 
OBDOBJE
Niz neporaženosti nazarske 
članske ekipe v domači dvora-
ni na tekmah v prvenstvu je trajal 
vse od marca 2017, ko so Medvode 
kot zadnja gostujoča ekipa osvojile 
nazarsko trdnjavo. Vse od takrat je 
trajal neverjetni niz neporaženosti, 
ki se je končal v soboto zvečer.
GOSTI UPRAVIČILI VLOGO 
FAVORITOV
V goste je prispela vodilna ekipa 
tretjeligaške skupine vzhod, ki v le-
tošnjem prvenstvu pozna samo en 
poraz. Vloga favoritov pred tekmo je 
pripadala gostom, ki so le-to upravi-
čili že v uvodu tekme. Z minuto od-
mora je moral reagirati domači tre-
ner Miha Čmer, ki je zalegla samo 
do druge četrtine, v kateri so go-
stje naredili odločilno razliko. Na-
zarski košarkarji so v zadnjem delu 
tekme razliko močno znižali, vendar 
so jo gostujoči igralci znali ohraniti 
do konca tekme in zasluženo slavili. 
GOSTOVANJE V KONJICAH
Priložnost za začetek novega 
zmagovitega niza na domačem 
parketu bo sledila naslednjo sobo-
to. Še pred tem člansko ekipo da-
nes zvečer čaka gostovanje v Ko-
njicah. Obe moštvi imata enak iz-
kupiček šestih zmag in štirih po-
razov, na prvi tekmi v Nazarjah no-
vembra lani je bila nazarska ekipa 
prepričljivo boljša.
ZMAGOVIT ZAČETEK NOVEGA 
LETA
Prvo januarsko soboto pa so 
Nazarčani gostovali v Kamniku pri 
Calcitu in visoko zmagali z 62:93. 
Kamničani so jasno pokazali, da 
imajo ambicije doseči komaj dru-
go zmago v 3. SKL vzhod. Začetek 
tekme je potekal povsem po njiho-
vih notah. Nazarski košarkarji so 
se po uvodnem šoku hitro zbrali 
in do polčasa vzpostavili ravnotež-
je na parketu ter prvo polovico tek-
me dobili s 37:39.
BLATNIK NAJBOLJŠI STRELEC 
SREČANJA
Nadaljevanje je obetalo izena-
čen boj, vendar se je v tretji četr-
tini zgodil »nazarski vihar«, saj so 
gosti dobili ta del obračuna s kar 
13:35. To je prelomilo tekmo v na-
zarsko korist, razlika je do konca 
tekme le naraščala. Najboljši stre-
lec srečanja je bil Lovro Blatnik, 
ki je nasprotniku nasul kar 35 točk, 
Aljaž Skornšek jih je dodal 20.
Roman Mežnar
REČIŠKI IN MOZIRSKI PLANINCI SO SE ODPRAVILI NA GOLTE
Zbralo se je preko trideset pohodnikov
Organizatorji se trudijo vsako leto malce spremeniti traso hoje, da 
dogodek ostaja zanimiv. (Foto: Primož Vajdl)
Člani Planinskega društva (PD) 
Rečica ob Savinji in PD Mozirje se 
že nekaj let zapovrstjo 2. januarja 
odpravijo na tradicionalen novole-
tni pohod na Golte. Letošnje leto se 
jih je pri spodnji postaji nihalke v 
Žekovcu zbralo preko trideset.
Ta pohod je bil v preteklosti stal-
nica PD Rečica ob Savinji, a se je 
njegova izvedba za nekaj časa pre-
kinila. Pred šestimi leti so ga Reči-
čani ponovno obudili ter po treh 
letih k organizaciji povabili še mo-
zirske planince. Glavna nit pohoda 
je predvsem druženje in povezova-
nje med ljudmi naše doline. Orga-
nizatorji se trudijo vsako leto mal-
ce spremeniti traso hoje, da dogo-
dek ostaja zanimiv. Tisti, ki se po-
hoda udeležijo petič, dobijo poseb-
no nagrado. 
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Spočij si delavne dlani,
za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca
ne bo nikdar pozabljena.
Ujeta si v naša srca – z najlepšimi spomini.
Vsak naš korak spremljaš nas v tišini.
Rozalija KOPITAR
25. 8. 1956 - 21. 1. 2014
21. januarja mineva 5 let, odkar si se poslovila od nas. 
Pogrešamo te.
Vsi tvoji 
ZAHVALA
Mineva mesec dni od izgube drage mame, žene, 
stare mame in prababice
Ane TIRŠEK
14. 4. 1943 - 16. 12. 2018
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili gospodu župniku za lepo 
opravljen obred, pevcem, govorcu in vsem, ki ste jo pospremili na 
zadnji poti.
Vsi, ki smo jo imeli radi
Kdor živi v spominu
drugih, ni mrtev, je
samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
                                           (Kant)
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil dragi brat in stric
Alojz GERMADNIK
po domače Bezovnjakov
16. 6. 1951 - 2. 1. 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga 
pospremili k večnemu počitku. Zahvala tudi msgr. g. Vratanarju za 
opravljen obred, pevcem, govornici gospe Rosani Štiglic za besede slo-
vesa in pogrebcem.
Žalujoči vsi domači
Kogar imaš rad,
ne umre,
samo daleč, daleč je.
V SPOMIN
18. januarja minevajo tri leta, 
odkar nas je zapustil
Ivan ZAGRADIŠNIK
(Hanzi, mesar)
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in molitvi.
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
24
Za razvedrilo
VSE JE MINLJIVO
V zaodrju pred premiero komedije Gospa ministrica je stekel dialog 
med amaterskima profesionalcema, učiteljico glasbe in kulturo-podje-
tnikom, Jelko Repenšek (ministrico) in Markom Slapnikom (stricem 
Vasom). »A že spet gledate izide lokalnih volitev? Brez veze, za štiri le-
ta smo, kjer smo,« je dejal Slapnik in dodal: »Sicer pa, gospa ministrica, 
zdaj ste itak na vrhu. Dva občinska svetniška mandata in še tale ime-
nitna funkcija, saj to je naravnost zmagovito!« Glas iz dvorane in mora-
la igre pa – nič od tega ni neminljivo.
NASVET, KI NI ZA ODMET
Pater Karl Gržan je na enem od svojih predavanj v Lučah nazorno 
pokazal, da mu mraz ne more do živega, saj nosi ročno pletene volne-
ne nogavice vse leto. Te zaradi modnih trendov in da ne privablja pre-
več radovednih pogledov, raje prevleče z industrijsko izdelanimi. Po-
sledično gre njegov izbor bivanja v naši dolini še bolj ceniti, saj bi kak 
mehkužneš za prebivanje raje izbral kake Spodnje Škofije kot pa Konjski 
Vrh. Verjetno se da pri nas, kadar imamo sneg, bolj kvalitetno knajpati.
DOBRO ZABARANTANO
Franci Podbrežnik – Solčavski, moderator novoletnega koncerta v 
Solčavi: »Spoštovani škrat, zimskošportno središče osrednjega seve-
rozahodnega dela Solčave je bilo vaše domovanje, kjer ste se dričali z 
žaklom za umetni gnoj, a ga je potem teta Občina spremenila v rajalni 
prostor. Kje ste zdaj?«
Zimskosolčavski škrat Vidm, napovedovalec prihodnosti, motno-
videc in mojster teptanja smučarskega terena na tradicionalen način 
(Dejan Ikovic – Buši): »Ja, drži. A sva se s teto Občino dogovorila, da mi 
je dala v zameno parcelo v Prušni jami, pa doživljenjsko rento v Rinki, 
dva glaža sirneka na teden in dva glaža janževca na dan.«
(Foto: JM)
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Novosti s knjižnih polic v Knjižnici 
Mozirje
LEPOSLOVJE:
Bryndza, R.: Hladnokrvna, Redondo, D.: Vse to ti bom dal, Esposito, C.: 
Pogubna, Hoyt, E.: Temačni vojvoda, Armentrout, J.L.: Za vedno s tabo, 
Todd, A.: Najsvetlejše zvezde, Williams, J.E.: Avgust.
STROKOVNA LITERATURA:
Bishop, G.J.: Vzemi se v roke! : spravi se iz glave in začni živeti, 
Cappell, T.: Rišemo črke : okrasne pisave za vsako roko in vse prilož-
nosti, Atai, S.: 9 let po razsvetljenju. Knj. 1, Dihaj, lebdeča deklica, Svolj-
šak, P.: Leta strahote : Slovenci in prva svetovna vojna, Holeček, N.: 
Hrup in protihrupne tehnologije pri aparatih v domačem okolju, Špor-
tno društvo Mladost Rečica ob Savinji : skozi čas : 1968-2018.
MLADINSKA LITERATURA:
Smith, J.: Samo Zguba. Še vedno nisem zguba, Hanáčková, P.: Za-
gonetna vprašanja radovedne Maje : iskriva knjiga z interaktivnimi 
elementi, Hanáčková, P .: Težka vprašanja bistrega Jana : iskriva knjiga 
z interaktivnimi elementi, Cavallo, F.: Zgodbe za lahko noč za uporniš-
ke punce 2, Coy, E.: Valentinova varuška, Louise, Z.: Adam in medved, 
Staman, J.B.: Kako so Robavsi nadrajsali : štorija, Kelly, D.: Leporogov 
pobeg, Darlison, A.: Odštekani dvojčici, Corbalis, J.: Ujemi žogo, Majce-
novič Kline, B.: Slovensko-kitajski slikovni slovar.
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019
26
Petek,
18. januar
ob 10.30. Smučišče Golte
Državno prvenstvo Policije in policijskih vojnih 
veteranov Združenja Sever v veleslalomu
ob 18.00. Galerija Mozirje
Potopisno predavanje Barbare Popit Antarktika
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop tekmovalcev
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Potopisno predavanje Štorija o Skandinaviji in 
Nordkappu
Sobota,
19. januar
ob 9.00. Smučišče Golte
Svetovni dan snega s Francijem Podbrežnikom
ob 9.00. Smučišče Golte
Brezplačen test vrhunskih smuči elan
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Globus 
(kadeti)
ob 10.00. Dom kulture Nazarje
Ustvarjalna delavnica Ogrlica iz pisarniških sponk
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
Nedelja,
20. januar
ob 11.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Lastovka 
(st. pionirji)
Torek,
22. januar
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17 .00. Knjižnica Luče
Ura pravljic: Gospa Zima
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop tekmovalcev
Sreda,
23. januar
ob 17 .00 OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad
Zaključno srečanje razstavljavcev na Čarobnem 
decembru Zavoda Stanislava
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Prav tako kot ti!
ob 18.00. Gostišče Grad Vrbovec Nazarje
Planinski večer: Lovci na mraz
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Dežela sneženega moža
Četrtek,
24. januar
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Ujemi žogo
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Načrtovanje vrta za bogat pridelek
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje
Abonmajska predstava Tramvaj Poželenje
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, domača vzreja, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prodam bika, pasme wge, star 6 
mesecev; gsm 041/510-409.
Prodam bikca čb pasme, starega 
10 dni, ter teličko čb pasme, staro 
3 tedne; gsm 041/519-507 .
Prodam bikca križanca, starega 10 
dni; gsm 041/783-572.
Prodam teličko sivorjavo - limuzin, 
staro 1 teden; gsm 041/783-427 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Kupim teličko simentalko, staro 10 
dni; gsm 031/299-738.
DRUGO – PRODAM
Prodam zračno suhe bresto-
ve deske, debeline 32 mm; gsm 
041/324-409.
Prodam 50 kock druge košnje; 
gsm 041/720-938.
Prodam silažne bale, stojalo za ob-
rezovanje parkljev ali kopit; gsm 
031/689-841.
Jabolka, neškropljena, in orehova 
jedrca prodam; gsm 041/239-017 .
Prodam pancarje roces 255 mm 
(30-35 št.) + lita platišča 16 col, ET 
45 z gumami + lita platišča 17 col 
ET 43; gsm 040/684-238.
Prodam traktorski plato dimenzije 
182x100x50; gsm 041/793-278.
Silažne bale 1. košnje prodam; gsm 
041/324-353.
Prodam zamrzoval. 100 l.; tel. št. 
583-35-76.
Prodam reduktor z motorjem za 
mesoreznico; gsm 031/256-334.
Peč za centralno buderus, 35.000 
kalorij, z gorilnikom ali drva + boj-
ler 300 l.; gsm 041/696-802.
Prodam bukova in mešana klaftr-
ska drva; gsm 051/314-306.
DRUGO – KUPIM
Kupim kabino za traktor ursus 35 
km; gsm 041/216-648.
Kupim vse tomos mopede za nor-
malno ceno; gsm 051/250-173.
NEPREMIČNINE 
Kmetijsko zemljišče z dostopom 
do ceste prodam; gsm 041/650-
151. 
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH	in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 Nudimo	bukova	drva,	cepljena	in	žagana	na 	
želeno	dolžino	in	debelino	z	dostavo	in	odkup 	
vse	vrste	hlodovine;	gsm	041/649-057.
Moličnik d.o.o., Krnica 16a, 3334 Luče.
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 3, 18. januar 2019 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi