53. številka.
Ljnhljana, v torek 6. marca
XVI. leto. 1883.
Izhaja vsak dan svotrr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerBke dežele za --hv leto 16 gld., ».a pol leta h gld., ta fietrt leta 4 <jlri\, ta jtKten mesec 1 gld. 40 kr. — Za LJubljano brez pošiljanja nadom za vse leto IS gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jften mesec 1 gld. 10 kr. Za poftUJftnjfl na dom raoana s«.* po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zua&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., čc se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dv.ikrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravu istvo je v Ljubljani v Frana Kolmnna biSi »Gledališka Btolba". D prafnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ittlmn-.ibti-aMvre stvari.
Budgetna debata.
(Dalje.)
Mej drugimi govorniki odlikoval se je s svo jim mojsterskim govorom najbolj poljski poslanec Hausner, o katerem je znano, da akoravno pripada desnici, si je vender ohranil precejšnjo osobno samostalnost. In baš zaradi tega je njegov govor še pomenljiveji! Brez klubovega sklepa postavil se je proprio motu mej govornike, zagovarjal desnico, pri tem pa s svojim dovtipom, neusmiljeno ironijo in britkim sarkazmom skozi dve uri tako bičal levičarje, da slednji po pekočih udarcih osupneni, neso obdržali niti toliko prisotnosti duha, da bi b li klicali svoje stereotipne noho!u, temveč da so ga poslanci z obeh strani zbornice, ministri io občinstvo na galerijah z največjo pozornostjo do konca poslu šali. Ta od konca do kraja, po vsebini in obliki dovršeni govor, je preobširen, da bi ga priobčili v celoti, možno n«m je navesti le važneje odstavke, akoravno je težavno i v tem pravo pogoditi, ker je skoro v vsakem stavku kak duhovit izrek, ki upliva z lapidarno silo na čitatelja.
Najpuj zagrabil je Hausuer znanega Carue-ri ja ter mu z brezozirnim sarkazmom dokazal, da je popolnem po nevrednem na glasu kot filozof, ker v svojem govoru ni navel nič dejanskega, nič pre-pričalnega proti sedanjej vladi in njenim voditeljem, ker je gluh in slep za gospadarski razvoj in ker smatra za najvažnejši dogodek v zadnjih dveh letih dovolitev češko zasobne šole v nekem predmestji dunajskem. ^Proti umestnosti te šole more se dvojiti; a najpriprostneji pojem o pravici in svobodi govori za to, da se mora v pravnej državi dati tako dovoljenje in tako daleč je prišlo pri našej opoziciji z zatajevanjem vsakega pravičnega čuta, da ni niti jeduega gospoda na levici, ki bi izprevidel in pripoznal, da imamo v tej českej zasobnej šoli jed-
LISTEK.
Junak našega časa.
(Roman M. Leruiontova posl. J. P.)
Pečorinov dnevnik. II.
Knežna Man .
22. junija.
(Daljo.)
A če bo brala kedaj kaka ženska te zapiske? — „obrekovanje", zakričala bo nevoljna.
Od kar pišejo pesniki in jih čitajo ženske (za kar jim najiskrenejša hvala!), so jih že tolikokrat nazvali angelje, da že res verjamejo v svojem du-fievnem uboštvu tem komplimentom, a ne pomislijo, da so povzdigovali ravno isti pesniki Nerona v pol boga . . .
Malo se spodobi meni govoriti o njih tako hudobno — meni, ki nesem ničesar razen njih ljubil na svetu — meni, ki sem bil vselej pripravljen žrtvovati jim svoj mir, častoljubje, življenje .... A jaz še nikdar, tudi ne v jezi, kadar je bilo žaljeno moje samoljubje, nesem skušal raztrgati magično za-
nak slučaj, kakor v osnovah nemškega Schulvereina. kateri na vso sapo hvalisajo in dinjo. Kako žalo sten je ta nedostatak uzvttenega mi-ljenja v primeri z osuovo poljske ljudske šole v Batignolles-u pri Parizu 1. 1831! Ondi se je ne za priprosto, koristno in skromuo deluvsko prebivalstvo, ondi se je za otroke vojakov revolucijske voiske, kateri so se deloma morali vzdrževati, ki so izzivali sitnosti in sitne konflikte z vniui|imi vladami, dovolila šola, ka-terej so dohajali tudi francoski doneski in vender ni bilo niti jed nega Francoza, ki bi bd govoril o krivici in nevarnosti. Še minj pa bi se bil našel Francoz, ali celo tilnzofičuo naobražen um, ki bi bil v tako neznatnej zadevi tako nečuveno zlorabil najbolj patetične besede, ter govoril o atentatih na nem-štvo in o v badanj i v srce države".
Potem na drobno, skoro stavek za stavkom razdira ves Carnerijev govor, dokazivajod, da mu 06 dostaje logike in opravičenosti jadikovanja o preziranji Nemcev, ki imajo pod sedanjo vlado še 3/i vseh visr-k.h in uplivnih slllžeb v svojih rokah kojih jezik se govori v vseh osrednjih urad h, pri dvoru, v parlamentu, v vojaških krogih.
Ko ga je na dalje zaradi navedenega dvogovora mej Pfemvslom Ottokaijem in grofom Taafftf-jem jako dovtipno po prstih okrcal, ter mu zavrnil njegove radoinontade. poprime se stavka, v katerem je Curneri trdil, da opozicija imponira po svoje) visoke) nravnej resnobi in opomni levičarje, da treba da kdo drug", izreče tako sodb<> ne pa sami. da prednosti in kreposti nihče sam na sebi ne more hvaliti, konstatovati in čutiti, da bi se Carneri gotovo nikdar ne bil popel do gorostasne trditve, da se je baš pod sedanjo vlado obelodanila nečuvena korupcija, ko bi se bil spominal stokrat in skozi deset let levičarjem očitanega „švindelua" in one katastrofe 1 1860, ki je končala s samomorom dveh najvišjih dostojamtvemkov.
grinjalo, skozi katero vidi samo najbolj vajeno oko. Vse kar govorim je le posledica —
Uma lioloduili nabljudunij, I srca gorustnili zamet.
Ženske morale bi samo želeti, da bi jih tako dobro poznali vsi moški kakor jaz, kajti ljubim jih še dvakrat bolj, odkar poznam njih slabosti, in se jih ne bojim.
Prav imel je \Verner, ko je primerjal ženske začaranemu gozdu, o katerem pripoveduje Tasso v svojem »Osvobojenem Jeruzalemu". „Ko ustopiš," pravi, „obsujejo te od vseh stranij pošasti, da te Bog obvaruj: dolžnost, predrznost, priličje, javno mnenje, zauićevanje, preziranje.....a ne oziraje se, pogumno stopaj dalje, in kmalu poskri-jejo se te pošasti in odkrije se tiha in svitla poljana, sredi katere cvete zelena mirta. A gorje ti! če ti prehitro upade srce, in se obrneš nazaj.
24. junija.
Današnji dan imel je  mnogo znamenitih do godkov.   Tri vrste od Kislovodskega blizu vodotoča Podkumovega, je skala, ki so imenuje Koljco; to so vrata,  sezidane  od  prirode;   stoje na visokem
Razdejavši vse ničeve trditve in logične skoke Wildhauškego graičaka, obrnil se je k govora poslanca dra. Afagg a, ki je z veseljem pozdravljal izgled o Švici, deželi svobode in piosvete, ter pravi:
„Ja/, popoln -m podpišem ta izrek in blagoslovil bi dan, kadar bi naši veleoistni gospodje protiv-niki tako mislili, čutili in ravnali, kakor Švicarji, nemški Švicarji, ki so maloneniški ostali, ki so Nemci v navadah, v običajih, v jeziku, ki bogate nemško literaturo s svojimi proizvodi, ki se pa vender čutijo le Švicarje in ne identificirajo z nemško državo, kateri, akoravno jih je dva milijona, se nasproti 8o0.oh0 francoski in italijanski govorečim Švicarjem niso niti za trenutek premišljali, priznavati njim popolno ravnopravnost, ki si tega ne št«-jejo v zaslugo, katerim se to zdi samo po sebi umevno, kakor zrak, ki ga dihajo. No, pomislite gospoda — pogledite v gotajski almanah — zdaj so slučajno zvezni predsednik, podpredsednik in predsednik narodnega sveta francoski govoreči Švicarji. Mislite si trenutek, da bi se kaj j. dnacega pripetilo v Avstriji in mislite si vik in krik. ki bi nastal od Bielica do Bregenca, pa od Aussiga do /V^a".
Naštevajo in zavrača je neresnične in nepodprte trditve dra. Magg-a In Mengerja, peča se potem /.
narodno-gospodarskim položjem in dokaže, da so je
z letom 18.S 1. obrnilo nabolje, kajti vnanja trgovina Avstrije pomnožila se je tako močno, da je za tretjino višja, nego italijanska, da skoro vnaujo trgovino
Rusije presega.
(Halje prib.)
Politični razgled.
Not rani.!«* dežele.
V L j ubij a o ' 6 marca.
Danes ima &»< -jiohEi;« /.horiiiejt zopet svoje zborovanje. Na dnevnem redu je: poročilo budgetnega odseka o cesarskej naredbi s '2(1 sep-
holmu, in skoz nje posije zvečer Bolnoe s svojimi poslednjimi žarki. Muogobiopio društvo odšlo je tjekaj gledat tahod solnca skoz to kam nate vrata. Nikdo izmej naš pa ni v resnici mislil na solnce. Jaz jezdil sem poleg knežne, na potu domov moral sem pn bresti Podkumek. Gorske reke tudi najmanjše so zelo nevarne, zlasti, ker se vedno spreminja njih struga, kjer bil je včeraj kamen, tam je danes jarek in narobe. Prijel sem knežinega konja za uzdo in peljal ga v vodo, ki je segala komaj do kolen; počasi smo se pomikali čez vodo. Kadar jezdimo čez hitre reke, ne smerno gledati v vodo, če ne zvrti se nam v glavi. Pozabil sem povedati to knežni.
Bila sva že na sredi, kjer teče voda najhitrejše, ko je začela omahovati na sedlu. „Meni je slabo," rekla je z zamolklim glasom. Jaz sem se nagnil k njej, in obvil svojo roko okrog njenega života.
— Po konci glejte! pošepetal sem jej na uho : — to ni nič, ne bojte se, jaz sem pri vas.
Pilo jej je bolje; hotela se je oprostiti moje roke, a jaz sem še krenkejše prijel njen nežni život; moje lice dotikalo se je skoraj njenega lica, ki je bilo žareče, kakor ogeuj.
tembra 1882., zadevajočo državno podporo za vsled povodnje unesrečene v Tirolah in Korofikej; drugo Čitanje postave o državni podpori za Koroško vsled povudnij 1. 1882.; poročilo budgetnega odseka o ce Barskej naredbi s 30 oktobra 1882 , zadevaiočo podporo poplavljenim krajem Tirolske iz državnega zaklada; drugo ritanje postave o državnej podpori /a Tirole; drugo čitanje postave, glede daljnega državnega domska k troškom urejenja reke Adiže od Gmunda do M^setta; drugo čitanje postave, zadevajoče prinos državnega zaklada k troškom urejenja reke Mure na Štajerskem; drago čitanje postave o pristojnosti oblastnij pri prestopkih krošnjarske postave; poročila gospodarskega in političnega odseka o došlib prošnjah.
Oi;«»r«k«» ministerstvo Najvišjega dvora naznanilo je cislitvansk mu ministerstvu za notranje z. deve, da zaradi vedno naraščajočih poslov ne more več opravljat! in oskrbovati prestav ogerskih ulog, katere 80 dopoAiljajO avstrijskim političnim oblastni jam ter da bode to posred »vanje, da se ne zavira upravni tek. opravljalo samo še do 1. aprila t. I. Torej s - je okrajnim glavarstvom z okrožnicami za-ukazalo, da imajo poslej po primernem načinu sami skrbeti za pri laganje rečenih dop sov.
Vitanje držav«*«
Iz lseiroi4r«<aa poroča se „Pol. Corr.K, da so bode glede sočestvovanja tujih dvorov, pri carjevem kronanji,  katero se bode vršilo zadnje dni meseca maja, obdržal jednaki red, kakeršen je bil za kronanja carja Aleksandra II l   1850, cesa rice angleške Viktorije in cesarja avstrijskega ob priliki njegovega kronanja ogerskim kraljem. V vseh teh slučajih odredila so se izredna poslanstva, nu čeiu  njim   imenitne  osebe;  tako je  bil  poslan v Moskvo iz Angleške lord Granville, iz Avstro-Oger-ske E zterhazy in iz Francoske dne de Morny. — Odločno ^a se doslej izjavila, da prideta, knez Ni-1 kita Črnogorski in pa vojvoda Montpensier-aki. Skoro i gotovo je, da se bode baš dodelana cerkev Izveli« Čarja v Moskvi blagoslovila ob priliki navzočnosti carjeve,   kakih štirinajst,  dnij  po nj'ga mazi'jenji — Ruska vlad;- je baje vlastim prijateljski naznanila, da se hod • pred carjevim kronanjem še vršila in dognala važna pravda o nihilistih.
V nižje] zbornici it-Mtiili poslancev izja-
vil je C hi ld er s pri posvetovanji o naknadnem knditu za egiptsko ekspedicijo, da presegajo izdatki tekočega finančnega leta S uračunanim naknadnim kreditom dohodke za IG milijonov, da pa so se dohodki sedaj povečali in je upati, da bodo dohodki proračun presegli zi 500.000 do 750.000 funtov šterlingov. — Nasvet, tla se ima povodom egiptske ekspedicije k troškom Indije pripomoči B 500.000 strlg., vzprejme se brez ugovora, — Na- dalje je vzprejela zbornica po triurnej debati predlog O1 ShaughneeBV-j a, da se ima v Irske j upeljati princip šolskega moranja. V teku debate glasoval je Trevelyan za ta predlog, a dejal ob jednem, da je nemogoče dotični načrt predložiti pred prihodnjim zasedanjem.
Veliko pozornost in veselje vzbudilo je na Angleškem zaseženje osnovaUdja in načelnika irske lige morilcev, „Irish Invineibles", Johna Walsh-H, katero se je zvršilo v Havru. Walsh bival je nekaj dnij v llochdal-u in ko je od tam odšel, zapustivši svojo prtljago, naznanilo se je to policiji, ki je našla v kovčegu vse dopisovanje mej Byrne-jem in Walsh-om.   Iz teh pisem se razvidi,
da je imel vsaki ud  te družbe številko, katera je i bila upisana v amorkanskej matici.   Spoznavali so! se družabniki s temi-le besedami:   „Jaz še vedno; slabo spavam'; na to odgovor: „Tudi jaz ležim na kamenji".   Načelnik družbe zval se je „broj prvi". Pri ujetniku našla se je tudi avtentična slika tega načelnika.   \V\lsh bil je prijet baš v tem trenutku,) ko je kupoval hiljet, da bi potoval v Pariz, kjer seje imel sestati eksekutivni komite.
Dopisi.
Iz. carice 3. marcu. [Izv. dop.] Da bi Gorica za druzimi slovenski  mesti ne zaostnla, dobili smo i mi časnikarskega butelja.   Ta nebodigatreba začel je že v svoji drugi številki brc. nikakega po- j voda Slovence  strastno   napadati  ter   jim v mestu vsako pravico  odrekati  razen one,  da smejo ista bremena nositi, kakor Italijani. Slovenci so v mestu, tako modruje novi list, le gosti; se ve da ne velja to načelo za vse Slovence, temveč le za one, kateri so značajni dovolj, da lastne matere ne zatajijo. Ako pa bi se nahajal v mestu kakšen „Čuktt iz slovenskega Gargara,  ali kakšen drugi gospič  iz slovenskega Tolmina ili Krasa, kateri lastni materi v obraz bljuje,  onda ima tak gospod ne le pravico pravega meščnnai temveč, sposoben je tudi za mestnega očeta in se tudi voli v mestni zbor.   Slovenec v Gorici, kuteri ne izda svojega rodu,   ne more  po načelih našega modrijana nikdar postati meščau; ta pravica je le jedina vlast   pritepenih Karnjelov  in iz blažene Italije došlih iuostrancev ali pa renegatov. In tak listič zahteva zase pridevek »liberalen!" — Listič zaganjal se je dalje v dra. Tonklija, ker je zahteval za Primorje narodne šole.   Razlagal je svojim vernim, kater h je pa — kakor čujemo — prav pičlo število, da Slovenci hočejo v Gorici le slovenske srednje šole in da bodo morali italijanski otroci slovensko gimnazijo in realko obiskovati. „Liberalni" listič delal se je vsled  tega  jako vznemirjenega in zahteval,  da naj  naše srednje šole  raji ostanejo nemške, ker nemški jezik je kulturni jezik itd. Na tem petji pa so še goriški mirneje misleči Italijani ptička spoznati. Prejšnja govorica, da je list podpiran in vzdrževan od neke tukajšnje bogate nemške hiše iu njenih privržencev,  z namenom,  da bi Slovence in Italijane dražil ter da bi se  ti za kravo prepirali,  Nemci pa molzli, postajala je vsled tega vedno gostejša in verjetnejša.   In istinitost, da so deluje pri  listu židkinja,   katere soprog je uradnik imenovane firme,  ni primerna, da bi ono sumniče-nje uničila,  isto  tako ne nevidna nit,  katera veže liberalnega „Corriere" in liberalno tetko „Tr. Ztg.w. Toda man merkte die Absicht und ward verstimmt in list je brez pravega povoda v zadnji številki prinesel peticijo goriškega deželnega zbora za vpeljavo slovenskega in italijanskega kot učnega jezika v tukajšnje srednje šole.   Novorojenec je, kakor se iz tega razvidi, krepke postave, ker  delu, še le par mesecev star, take „saltomortale", ne da bi mu to
kaj škodovalo. Kakšne simpatije da goji do Slovencev, razvidi se lahko tudi iz tega, da se hodi poučevat v graško tetko „Tsgespost" o našem slovstvu. Čudno, da ni še na ljubljanskega buteljna, na celjsko „Deutsche VVacht" ali koroške „Freie Stim-rnenu naletel ter se pri teh kolegih o Slovencih in njihovem slovstvu informiral. Vsakako pa mu prav toplo priporočamo te duševne in politične sorodnike, posebno ob času politične suše mu bodo imenovani bratje iz marsikatere zadrege pomagali. To mu moramo temveč priporočati, ker je postala tržaška tetka tako suhoparna, da nezadostuje najpohlevnejšemu in zvestejšomu naročniku niti za zajtrk.
Kljubu temu strastnemu sovraštvu Slovencev in deloma prav zaradi tega postaja narodno življenje v Gorid in na Goriškem vedno živahnejše. Veselic, katerih je naša Čitalnica letos lepo število priredila, udeležuje se letos toliko občinstva, kakor že dolgo ne poprej; število diuštvenikov društva sv. Mohor a narašča od dne do dne, da je veselje; le v Prvaški občini o. pr. se je vpisalo letos v to društvo 70 osob mimo 26, ki so bile lani vpisane. Tudi osnovalni odbor »Goriške ljudske posojilnice" je že vse potrebne korake učinil, da prične zavod svojo delovanje 16. t. m., ako ne bode nepričakovanih zaprek. Imenovani odbor je vložil namreč že 1. t. m prošnjo pri tukajšnji c. kr. okrajni kot trgovinski sodnji, da vpiše omenjeno posojilnico v trgovinski register. V teku prihodnjega tedna nadejamo se rešitve te prošnje in potem bode začelo društvo takoj svoje poslovanje. Prosimo torej vse rodoljube, da se oglasijo pri predsedniku dr. Nikolaji Tonkli j! zaradi ulog. Vzprejemali se bodo deleži po 100 in po 10 gld. X.
Petindvajsetletnica gospoda Andreja Praprotnika.
(Konec.)
Došli so naslednji telegrami, uvrščeni po času svojega dohoda:
Krško. — Slava in še mnogo let kličemo prvaku slovenskih učiteljev k petindvajseti tnici.
13 e z laj. Ravnikar. Valenta. M. K o kal j, c. kr. brzojavni uradnik.
Zagreb. — Svečaru Praprotniku želimo doživjeti i drugi jubilej na dobrobit učiteljstva a slavu slovenskoga naroda.
Učitelji vježbanice : Cugsvert, Hajbinjak, Kobali, Matoš. Reichen burg. — Zaradi bolehnosti zadržan, čestitam prisrčno uzoruemu slovenskemu pedagogu — značajniku. Ozir na preteklost nuj Vam bo sladko krepči!o - bodočnost! Čestilcem kolegijalni pozdrav!
Jamšek.
Duiuj.— Slovenskemu narodu, slovenskemu učitelju, slovenskemu jubilaru in slovenskemu očetu čestita ponosni siu Lovro.
— Kaj delate z menoj? Moj Bog!
Jaz se nesem zmenil za njen trepet, in njeno razburjenost, moje ustne dotaknile so se njenih lic; zatrepetala je, a spregovorila ni ničesar, jezdila sva zadaj; tedaj ui videl nikdo. Ko smo prišli na breg, so vsi pognali konje v dir. Knežna pridržala je svojega konja: iu jaz ostal sem poleg nje; jasno je bilo, da jo je vznemirjevalo moje molčanje; a jaz sem se zaklel ne spregovoriti niti besedice. Hotel sem videti, kako se bo izmotala iz tega trudapoliiega položaja.
— Vi me ali zaničujete, ali pa jako ljubite! rekla je naposled s potrtim glasom. — Morda se le norčujete z menoj, in hočete le vznemiriti moje srce — potem bi me pa pustili ... To bi bilo tako podlo in nesramno, da kaj tacega od vas še misliti ne morem . . . Kaj ne, pristavila je zaupljivim in meh kim glasom, da na meni ni nič tacega, kar bi vi spoštovati ne mogli • . . samo odgovorite mi, rada bi čula vaš glas . . .
Poslednje besedice govorila je s tako žensko ne potrpežljivostjo, da sem se nehote nasmehnil; k sreči začenjalo se je mračiti . . .  Jaz nesem ničesar odgovoril.
— Vi molčite? nadaljevala je: morda hočete, da bi jaz vam povedala prva, da vas ljubim.
Molčal sem.
— Ali hočete to ? nadaljevala je, hitro obrnivši se k meni ... V njenem glasu razodevala se je neka posebna odločnost . . .
— Zakaj V odgovoril sem in zmajal z ramami. Udarila je z bičem svojega konja, in v ta hip
oddirjala po ozkej in nevarnej poti; jezdila je tako hitro, da sem jo še le dohitel, ko se je že pridružila ostalej družbi. Prav do doma je ona vedno govorila in se smejala. V njenem živem in veselem gibanji bilo je nekaj pretresujočega, mene ni nič pogledala. Vsi so opazili to nenavadno veselost. Njena mati radovala se je v srci, da je videla svojo hčer tako veselo; a vender to ni bilo druzega, kakor prosta razdraženost živcev; po noči pa ne bo mogla spati, in se bo jokala. Ta misel napravlja mi ne izmerno veselje: v takih trenutkih razumemo lahko vampira ... A vendar slovim za dobrega dečka, in trudim se, ohraniti to ime!
Ko smo zlezli s konj, odšle so dame k kne gin ji:  jaz sem pa bil jako razburjen, zato oddirjal sem v gore, da preženem misli,  ki so mi rojile po
glavi . . . Bilo je tiho iu hladno. Luna je izhajala izza temnih gora. Vsak korak mojega nepodkovanega konja razlegal se je zamolklo v globokej nočnej tišini: pri vodopadu napojil sem svojega konja, in potegnil sem v se dva pota svežega zraka južne noči potem sem se pa obrnil domov. Jahal sem skoz vas. Luči po oknih so pogasle, in razlegal se je stružni klic stražnikov na trdnjavskib nasipih iu kozakov po okoliščnih stražnicah . ..
V jeduej hiši na kraji propada zagledal sem luč in zaslišal sem silen krik in dum, in sklepal sem, da mora biti kaka večja tovaršija. Tiho sem se splazil k oknu, ker podoknice neso bile trdno zaprte, videl sem pivce in čul vsako besedo. Govorili so o meni.
Dragonski stotnik, že precej vinen udaril je močno ob mizo.
— Gospoda! rekel je, komu je to podobno. Pečorinu že moramo drugo pokazati! Ti petrograd-ski gizdalini delajo povsod zdražbe, dokler jo ne dobe po nosu. Domišljuje se, da sam on pozna svet, ker nosi vedno čiste rokovice  in osnažene škornje
— In to zaničljivo smehljanje! Prepričan sem
Šmarje. — Presrčno čestitko k petin dvajsetletnici! Živel na mno^aja ljeta!
Pri zborovanji učiteljev S m arijske ga in rođačke ga okraja. Idrija. — Mnogozaslužnemu   gosp. Andreju Praprotniku,   starosti   narodnih   učiteljev, kličemo: Slava ! Bog ohrani vrlega BOtrudnika še mnogo let!
UčiteljBtvo Idrije. Celje. — Zbrano celjsko  učiteljsko društvo imenovalo  Va^:  je danes  častnim  članom. — Čestitamo k petindvajsetletnih ! Slava!
Društvo
Rakek. — Neomahljivemu narodnjaku, zaslužnemu pisatelju, umnemu voditelju, vzglednemu možu, mnogaja leta na Čast nam, na korist narodu slovenskemu!
Poženel, Drmelj, Benedek, Res man, S e b e n i k a r.
Kranj. — Mnogo let Vaa Bog ohrani, šoli in domovini!        Stanonik, Rezek, Pezdič.
Idrija. — K znamenitoj petindvajset- oziroma petintridesetletnici Ti čestitamo iz celega srca moja ženka Albina, svakinja Sofija, in Tvoj stari prijatelj
Valentin T r e v e n.
Zagreb. — Živio vodja slovenskega učitelj stva!   Delaj hrabro,  postojano  do  popolne zmage prave narodne šole. Ljudevit Tomšič.
Zagreb. — Velezaslužnemu učitelju sloven-Bkomu, piscu in uredniku „Učit. Tovariša" kličem srdačni živio! Živio svjestno slovensko učiteljstvo! Živio slovenski narod!
Modec, urednik „Napredaka1.
tudi hvaležno spominati se izrednih zaslug, ki ste si jih za svojega učiteljevanja za šolstvo sploh pridobili po mnogostranskem, trudidjubnem svojem delovanji
Zavest  vselej  in   povsodi   storjene dolžnosti Vam bodi uajstaje plačilo Vašega šolniškega prizadevanja, dobrotni Bog pa naj Vas,  blagorodni go spod, ohrani čilim na duhu in telesu še mnoga leta ! C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 1. marca 1883.
Prvosednik: Gr as se 11 i.
Opravljnjofii odbor „hrvatskoga pedagogijsko-književnoga sbora" polastil je g. And. Praprotnika z naslednjo čestitko :
Velecienjeni gospodine!
Danas slavite dvadesetpet-godišnjicu svoga revnoga i Uspješnoga učiteljevanja u bieloj Ljubljani. S mnogobrojnim] Vašimi prijatelji, koji se tamu da našnjomu znamenitomu danu raduju, veseli se od srdca i hrvatski pedagogijsko književni sbor. On u Vam-, poštuje ne samo jednoga od svojih najdičnijih članova, nego i jednoga od najzaslužnijih učitelja bratimskoga naroda, začetnika, i budioei zvanične i domorodne sviesti u slovenskom učiteljstvu ter prijatelja i njegovaoca ljubavi i sloge izmed j u učitelj-stva hrvatskoga i slovenskoga.
Kao takov primit«' uvjerenje, da se ovaj sbor svesrdno r. duje, što Vam je Bog dao doživjeti či-loma i zdravom* taj veseli dan. Šuljuč Varn pako bratinski pozdrav iz hrvatskoga glavnoga grada, želi
pravega us eha ni bilo. Druga igra „Jedina hči" vesela igra v 2. dejanjih, poljski spisal grof Aleksander Fedro. posloven'! V. Krzen, ima mnogo komičnih prizorov, in čeravno prisiljeno, vender jako živahno dejanje. Predstavljala se je povoljno, akoravno je bilo opaziti, da se nekateri izmej gospodov preveč zanašajo na svojo gledališko routino in šepetalea, z drugo besedo, da se svojih ulog preveč površno uče. Prav dobro igrale so gospice V r tn i k o v a , Nigrinova, Zvonar jeva in Zora, izmej gospodov pa Kocelj, G o r a z d , Danilo, S a m o v i e in B o n a č. Gospod Samovič zlasti predstavljal je slugo Baltazarja prav humoristično, pri g. Bonaču pa je nekoliko motilo to, da bi po svojej ulogi moral predstavljati debeluha, k čemer pa mu nedostaje glavnega pogoja akoravno mu sicer radi priznavamo nadarjenost in že viden napredek. Kot nova moč nr.stopila je gosp. j Grajska, a njena uloga bila je preneznatna, da bi izrekli svoje mnenje. Konečno us Jamo si še [opazko, da nekatere i/mej predstavljajoči h gospic vsaj po našem mnenji po nepotrebnem lepotičijo svoja itak še zorna lica iu da zlasti preveč rudečin« uporabljajo. Skupni utis druge igre bd je po volj en. i Nadejamo se, da budemo skoro imeli priliko, videti j imše dramatično društvo zopet v tako izvrstne] pred-j stavi, kakor je bila „Nasledki skrivnostne prisege".
— (Izpred porotnega sodišča.) IIu lo-idelstva uboja zatožen je bil včeraj dopoludne 28 let I stari kmetski fant Jar noj Do 11 nar, h. jauuvarja
j t. 1   prišel ju v g« stilnico v Sučni in se tam počel
dine članovali, a slovenskomu narodu ioš mnoge go-
Žužemberk.—Neustrašenemu prvoboritelju (ime napredani uman { rodoljubiv narastaj,I
v prospeh narodne šole kliče prisrčen živio j koji d   hudti M d|k|| j ^ syomu Q9xm%  a na
Vam podjedno ovaj sbor, da njemu još mnoge go-|fi8,itl z "e"lll»,m beračem kateremu  je tudi žganje
izpil. Berač, je zaradi tega zabavljal, na kar je za-točenec  stekel   iz  gostilne in prišel na/aj v jednej
učiteljstvo Žužemberk Nadalje došlo je  od  v i s o k o rod n e g a gospoda   deželnega   p r e d s e d u i k a pismeno čestitanje:  „Src.no čestitam k petindvaj setl etnici". —
Slavni c. kr. mestni šolski svet poslal je sledeče pismo :
Blagorodni gospod !
Danes, blagorodni gospod, obhajate petimi vaj-Betletnico svojega uspešnega službovanja kot mestni učitelj. Pri tej priliki vam bodo dohajala srčna, iz hvaležnosti izvirajoča voščila od strani onih, pri katerih ste tekom četrtstoletja neutrudni v ljubezni do mladina, sejali seme omike, ki je iz njega dozorel sad srečneg:1 življenja.
Dohajala Vam bodo vošiila mestnih učiteljev in Vaših tovarišev v obče, voščila prijateljev in če-Btilcev, voščila starišev, ki so Vam zaupno izročali odgojo svojih otrok.
Vsled soglasno vzprejete^a sklepa z dne 20. februvarja t. 1. se pridružuje tem voščilom tudi c. kr. mestni šolski svet in se iskreno veseli, da ima priliko, danes častno pripoznati Vaše velike za Bluge za izobraževanje in odgojo mestne šolske mladine v preteklih petindvajsetih letih, ob jednem pa
da je on strabopetnež — prestrašil bi se vsake muhe.
— Jaz sem ravno teh mislij, rekel je Grušnicki. Pravil sem mu že take, ko bil bi kdo drugi, pobil bi me bil na mestu, a Pečorin (obrnil je vse za šalo. Jaz ga nesem pozval na dvoboj, ker to storiti bil bi moral on; a se ni upal.
— Grušnicki je jezen nanj, ker mu je preuzel knežno, rekel je nekdo.
— Kaj še pride vam na um! Res sem malo dvorjanil knežni, a sem kmalu jo pustil, kajti ženiti se ne mislim, zapeljati deklico se pa ne strinja z mojo častjo.
— Jaz zagotovim vam, da je on pravi straho petec, Pečorin namreč, a ne Grušnicki — Grušnicki je pa pravi korenjak, poleg ttga je pa se moj prijatelj, rekel je dragonski stotnik.
— Gospoda! tukaj tedaj nikdo ne drži ž njim V Ali kdo? tembolje, ali hočete poskusiti njegovo hrabrost? Imeli bomo Se zabavo . . .
— Da hočemo, ali-kako?
t Dnij o pri h. i
ponos našemu dičnomu Andri Praprotniku, komu iz dubljine srdca kličemo: Živio !
Iz sjednice upravljaj učega odbora hrvatskoga pedagogijsko knliževnoga sbora.
V Zagrebu 24. veljače 18S3.
Predsjednik: Tajnik: Iv. Filipe v i 6, Milan K ob al i.
Umevno je samo ob sebi, da so čestitke gospoda deželnega predsednika, si. c. kr. mestnega šolskega sveta in „hrvatskoga pedagogijsko-književnoga sbora" vzbudile neizmerno odobravanje. Hrvatom se je teiegrafično odzdravilo.
Preobširno pa bi bilo, ako bi navedli vse zasebne liste, katere je prejel gospod slavljenec. Zadostuje naj samo nekoliko imen in istina, da je vsak pozdrav posebej poveličal občno radost slavnostnega dneva.   Čestitali so:
BI. g. Peter Grasselli — Ljubljana; rodbina Bleiweis Trsteniška — Ljubljana; prof Marn — Ljubljana; gospe Felicitas Kokalj, Matilda Rnzinger, Irma Stegnar, Ivana Tomšič — Ljubljana ; nadalje gospodje; Arko — Sodrašica; Dimnik -Postojna; Jekovec — Ljubno; Kine — Logatec; Lenček, Mundeljc, Žvagen, Pipau, Strle — Sturi Trg; Medic
— Leskovec; Mesner — Komenda; Okoru — Trnovo j Poženel — Unec; Rant — Prem; Saje, župnik — Št. Jarnej; Šest — Radeče pri Zid. M. t učrteljstvo v Št. Juriji na j. ž.; Uranič — Št. Rupert; Zamik
— Trnovo; in še mnogo druzih.
Ponavljamo: Slovensko učiteljstvo pokazalo je z nova krepki in neupogljivi svoj značaj, pokazalo ob jednem, kako zna čestiti zaslužne svoje može ter sklepamo skromni le-ta popis s srčno željo, da bi dobrotno nebo dalo gospodu Andreju Praprotniku učakati še petdesetletnico uspešnega in uzor-nega delovanja na težavnem učiteljskem polji! . . .
roki t gajuenikom v drugej s polenom. Najprvo I udaril je berača s kOpriVOVCem pO glavi, potem pa še s polenom s tako mor jo, da se je takoj v nezavesti zgrudil in drugi dan umrl. Za toženec sicer ne taji zvrsenega dejanja, pa se izgovarja, da je bil pijan, da ni vedel kaj dela, kar pa priče zanikajo. Sodišče ga obsodi na štiri leta teške ječe, poostrene vsak mesec s postom.
— (Ra z p i s a n a) je učiteljska služba na triraz-redoi ljudski šoli v Srednji Vasi v Kočevji. ljetna plača 400 gld. Prošnje do 15. aprila t. 1. na okrajni šolski svet v Kočevji.
— (Poštne hranilnice) so počenši od 1. dne t m. otvorene pri naslednjih c. kr. poštnih uradih: Na Goriškem, v Trstu in v Istri: Oglej, Skedenj, Buje, Komen, Vodjnan, Divača (kolodvor), Dornberg, Grahovo, Kobarid, Kostanjevica, Lovrana, Trg, (Monfalcone), Nabrežma (kolodvor), Perma ni, Prosek, Kviško, Sv. Ivan pri Trstu, Sv. Lucija, Itočinj, Tolmin. Na Štajerskem: Loče, Podsreda, Podčetrtek, Maribor (kolodvor). Na Kranjskem: Stari trg pri Loži, Jesenice, Banja-loka, Polhovi gradeč, Studenec (pod Ljubljano), Čr-molnice, Črnomelj, Železnike, Gradec, Velike Lašiče, Gorenja Krka, Dvor pri Žužemperku, Mirna, Hote-dršica, Jesenice pri Savi, Izlake, Spodnja Kosana, Kranjska gora, Vrhnika, Kostanjevica, Lesce, Dovje, Litija Spodnji Logatec. Metlika, Planina, Hudo, Razdrto. Rakek, Ribnica, Kočevska Reka, Rudolfovo, Žire, Št. Jurij pri Kranji, Škočijan, Šmartno pri Litiji, Sv. Rok, Štška, Žužemperk, Zatičina, Sodrašica, Toplice, Travnik, Trebnje, Tupaliče, Videm pri Vel. Lašičah, Vače, Višnja gora, Vipava.
Domaće stvari.
— (Slovenski pevci) pojo jutri zvečer v gostilnici pri „Bierquelle".
— (Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava naznanila se je nekoliko prepozno in ker je bila vrhu tega v ponedeljek, bila je le srednje obiskana. Prva igra .Marcel", drama v jednem dejanji, že po tem naslovu pove, da ne treba prevelikih nad. Gospod Da n i 1 o (Valgrand) prizade
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gradec 6. marca. Znani rodoljub Josip Gorup iz Trsta daroval je podpiralni zalogi slovanskih vseučiliščnikov v Gradci tisoč goldinarjev.
Rim B. marca. Apelno sodišče potrdilo je obsodbo Valerijanija.
Pariz 5. marca. Zbornica nadaljuje jutri debato o predlogih tikajočih se revizije ustave. Ferry izjavil je, da ti predlogi za sedaj niso umestni; morebiti da je še pred bodočimi volitvami možno sporazumljenje s senatom.
Berolin 5. marca. Cesar odobril je ostavko vojnega ministra.   Govori se, da bode
val si je vzdržati to igro na površji, v čemer so ga
podpirali g. Gorazd, g. Nigrinova in Petrinska, a'Bronsart ali Gaprivi njegov naslednik
Zrušenje nove cerkve v Bohinjskej Bistrici.
(Dalje.)
Kazensko-pravno odgovorne za to so osobo, ki so prevzele ali pa opustilo pri zidanji nove cerkve taka dela, o katerih so morale znati, da iz njih izvira nevarnost za človeško življenje in katera so prouzročila, do se je zvonik zrušil in je bilo sedem osob ubitih, štiri pa teško ranjene.
Po vsem, kar se je navelo, ni dvojbe, da sta v prvej vrsti kriva nesreče: zidar Bevk in g. župnik Mesar. Ta dva vodila sta stavbo cerkve, katere se pa ni sezidala po načrtu, kateri je javna oblast odobrila in potrdila
Gospod župnik Janez Mesar pa se tudi nikakor ni brigal za uradne ukaze, posebno odločno uporno obnašal se je (indirekter und offener Widersetzlich-keit) napram ukazom c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici, osobito počenši od tistega časa, ko je inženir Grim odložil vodstvo, dokler se je cerkev zrušila. Tedaj je od 28. aprila 1880 do G. avgusta 1881, vodil tako velikansko in teško stavbo, brez tehnično izobraženega človeka.
G. župnik Mesar pa tudi ni skrbel zato, da bi bil pri zvrševanji srednjih treh cerkvenih obokov neprenehoma poleg s takim delom popolnem znan, praktičen človek v smislu §. 16. stavbenega reda za Kranjsko od 23. oktobra 1875, ampak g. župnik Mesar, je to odredbo c. kr. vladnih organov popolnem preziral. G. župnik Mesar je to storil, ko je že I. 1878 opozorjen bil po dotičnih oblastih, ko se mu je zidanje ustavilo in se mu je potreba in važnost izobraženega voditelja stavbe jako določno de klarirala.
Andrej Bevk pa je s tem, da je prevzel iu vodil stavbo nove cerkve, prisvajal -i vednost, katere ni nikdar imel in prečenje vaje v svojej do-mišljivosti moč po njem postavljenih stebrov, trdil je, da so dobri in še nremorni. Tako izpovedo priče i dr. Mencinger, inženir Leopol Boki in Ivan Rabič, ki so vs trije Bevka, opozarjali, da so stebri | preslani iu kolika nesreča preti vsej stavbi in ljudem, ki imajo posel pri njej.
Bevk pa je nadaljeval svojo lahkomiselnost tudi še isti dan, ko se je cerkev zrušila. Niti najmanjše previdnosti ni imel, dasiravuo je videl, da so se oboki že razpokah. K ljubu temu poslal je delavce na zvonik nadaljevat delo in jedino, kar je Storil, bilo je to, da je jedno razpoko zamazati skušal iu še le tedaj, ko se je ta razpoka le v jedno mer širila iu se je kmalu potem zrušil zvonik, klical je delavce naj beže, a to svarilo bilo je že prepozno.
Da je Bevk tega kriv, temu pritrdi sam, a tudi pnče Ivan Tolar, Tone Puk in Franjo RabiČ jednako govore«
C. kr. inženir Grim, kateri je sam prevzel nadzorstvo stavbe nove cerkve, opravljal je svojo dolžnost jako malomarno. Ni gledal na to, da bi se bila izvršila stavba po načrtu, ki ga je on sam izdelal, c. kr vlada pa odobrila, videl je kamnene stebre, kateri so bili proti načrtu a molčeč odobril je, da se ti stebri, uzrok vse nesreče, postavijo in od 3. avgusta 1876 do 28. aprila 1880, ko se je odpovedal nadzorstvu stavbe nove, cerkve ni niti j e d e n krat ogledal.
Ko mu je kamnosek Ažman sporočil, da se namerava in da se je že deloma sklenilo, postaviti meatn zidanih, kamnene stebre, brigal se je go^>. inženir jako malo zato, temveč sporočil je po Ažmanu gospodu /upniku Mesarju odgovor, ki je bil tak , da sta ga oba po vsej pravici smatrala za pritrjevanje, za odobritev njima najbolj prilubljene ideje, postaviti kamna ne Atebre. Ažman je c. kr. inženirju Grimu tudi povedal, da je spodnja vrsta kamnenih stebrov že postavljena, a gospodu iuženirju Grimu ni prišlo na um, ogledati stavbo, ampak samo odpovedal se je nadzorstvu stavbe, z izgovorom, da ima preveč uradnih poslov, ne da bi bil v svojej odpovedbi le črhnil o tem, da se ne zida po uradno odobrenem načrtu, akoravno je, kakor sam priznava, vsaj po govorici o tem znal. Tudi ni storil c. kr. inženir Grim ničesar,
ko mu je g. župnik Mesar sporočil pismpno, da se je stavbeni načrt v tej zadevi spremenil, nego je le1 molčal, akoravno je natanko znal, kako je s stavbo in d« seje njegovemu načrtu nasproti zidalo, kar določno izpovedujeta priči Tomaž Walka in Leopold Boki. Prvi teh dveh prič pripoveduje rta mu je Grim še pred 28. aprilom 1880 dimenzije stebrov in obokov na koru povedal, in da je on Walka, ko je preračuni!, Grimu izjavil, da bode nemogoče pezo zvonika z novimi kamnenimi stebri osigurati, na kar mu je Grim odgovoril, da se bode itak nadzorstvu od po* vedal. Priča inženir Bftckl pa izpoveduje, da se je c. kr. inženir G r i m, proti njemu, kose je nova c e r k e v zrušila, izrazil, d a j e v e s e 1, da se je od p o ve d al nadzorstvu stavbe, kajti ni se zidalo po njegovem načrtu in on je že znal, kaj se zna zgoditi. (Občno začudenje mej občinstvom ) (Daljo prih.)
Poslano.
(4-5)
Javno zahvalo
izreka podpisano vodstvo onemu slavnemu krškemu občinstvu, katero je blagovolilo poslušati javna popularno znanstvena predavanja in v namen pomnoSitve prirodopisnih učnih sredstev kaj podariti, tako, da se jo do zdaj 89 gld. nabralo.
V Krškem, v 4. dan marca 1883.
Ravnateljstvo meščanske iole.
GLAVNO SKLADIST
najČistiie lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Izkušan llek proti trajnom kašlju pliićevine i ieludoa bolesti grkljana I proti mćhurnim kataru,
""pSKS?" (PASTI LLEN)
■aiuiMiud Hinke Mattonija (Karlovi van u Cejkoj).
Na ctikćto in /;tmuli.
kakor kaže podoba,
treba ostro ;>>>.ili.
MATTONI'S GlESSHliBLER
Umrli BO v IJuoljaiii:
28. febrnvarja: Karol Potic, delavec, 58 let, Kožno ulico št. 7, za iMorbus Iiri^btii. — Marija Jan, delavčeva hči, 2 leti, za božjastjo.
1. marca: Ivana Batka, krojačeva udova, 71 let, Sv. Flori jana ulice št. 44, za prsno vodenico.
2. marca: Albin Veliar, mizarjev sin, 11 dni, Sodar-ska steza št. 2, za slabostjo. — Marija Vidmar, delavka v tovarni za tabak. 24 let, Opekarska cesta st. 18, za jetiko.
4. marca: Valentin ŠiištorSič, umirovljeni okrajni sodnik, 7f> let, Gradišče št. 15*, za jetiko. — Henrik Škof, delavčev sin, T>'/a leta, Krakovski nasip št. 24, za tuberkulozo v možganih.
V deželnej bolnici:
1. marca: Vit Jerin, dninar, 44 let, za srčno napako. — Ivana (Jiber, kajžarjeva hči, .'i leta, za Ciuaucho conta-giosa. — Jakob Ocepek, gostač, 7.'} let, za oslabljenjcm moči.
2. marca v želodci.
3. marca
niin eksudatom,
t. marca: Marjeta Kemic, dniuarica, .'17 let, za vnetjem trebušne mrene.
V vojaškej bolnici:
2. marca: Janez Turk, iiitauterist, 31 let, za kronično plačno tuberkulozo«
.Jakob Zavrstnik, kovač, 62 let, za rakom Miha Dimnik, gostač, 70 let, za pleuritio-
dne G. marca.
(Izvirno telegratieno porodilo.)
Papirna renta.........
Srebrna renta .... .....
Zbira renta........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne hauk<- . .....
Kreditno akcije......
London . .....
.Srebro . .......
Napol. . .........
0. kr. ei-kiui. ...... . .
Nemške marke ... 4°/0 d>Savne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srećke iz I. 18(J4.         100 „ 4% avatr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata lenta 6°/0......
n n        » 4°/0......
„     papirna renta 5°/g.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava' reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zumlj. obč. avatr. 4l/a°/0 zlati zast. listi .
Prior, oblig. Elizabetlne zapad, Keleznice
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečko..... 10 N
Aki-ije anglo avstr. banke .   .    120 „ Trainm\vay-društ. velj.  170 gld. a. v.
Naznanjam, da obdržim
vinsko kupčijo
mojega umrloga soproga in da bom vsakemu z dobrim blagom ustregla.
Polj če, v 6, dan marca 1883. (139) Marija Htni-m.
■ i«* Kratek <•;»**
se vidi
v dvoranah starega strelišča
velikanski
dunajski Fa&optihn,
.8 gld.		30	k:
78		65	
*»7		60	_
<>:;	»	—	
M28	n	—	n
311	r	50	n
■ 1!>	t.	80	n
—	n	—	rt
y	n	49	n
ti	n	63	„
58	n	45	n
118	•	50	n
167	n	50	n
97	r>	75	n
119	n	95	n
85)	n	i5	n
87	n	20	n
103	»	—	tj
114	rt	80	n
116	ti	50	n
98		75	t>
104	n	75	n
17o	n	75	n
20	n	50	ji
117	n	50	n
22(1		75	ti
historičiio-iiinetniška izložba plastičnih mojstri škili del,
jedina te vrste in brez konkurence. Obseza:
preko 150 podob v nadživotnoj velikosti, popolnem oblečene in opremljene, predstavljajoče: historične skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti m sedaiiioHti. vladarje, junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; dalje
Skupine in prizore iz iztočnega in bosenskega bojišča na konjih in peš itd.
Posebno oposorujemo na glavno sliko tiiniDiiuh,, -»»:
2§Zrist-u.s pred 3EPHett©xaa,
j predstavljajoče BO oseb v nadživotnej velikosti, izgotovljena
od parižk i h umetnikov- mons. L. Rivier in F. Beno natanko po prVOtnej sliki. Ta skupina nema dozdaj kaj podobnega V tej umetnosti, i olo svetovno/mani Panoptikum v Londonu in Berolinn ne.
Ustopnina: za osobo 30 kr., za vojaki; do šikovnika in otroke 15 kr.
Odprto je v nedeljo ali praznik od devetib dopoludne do devetih zvečer; ob delavnikih in\ dveh popoludne do devetih zvečer.
(126—4)
Z odličnim spoštovanjem
Li, Voltee,
lastnik stalnega đnnsjskeg& Panoptikuma.
Dober, zanesljiv čevljar,
ki ume dobro prirezovati in s strojem Šivati, dobi za dobro plač«, stalno delo. — Dopisi Josipu L. Jasclike-ju, trgovcu v Trbovljah. (121» 2)
—:5 ti &
H3.
i
M o
sr s l 5:7
1 » 'Si s
§ 9 L* i s § S- =    1 a
*i"Sls
dr, 3' S STcrq
Bo o
c
Naravno, zlato ume; o, najuspešnejše
5 M sj
»s —.
i l E
2 m
S I
D-
Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče ilatoruiucno rilij«-olje je iiajuspešnejSi lek, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja najspret-nejšlh zdravnikov in dobri f,'Ias tega loka Siri se tinti na dan po sijajuih uspehih, ki so se i njim dognali.
Izredno dobro deluje pri: HkrotelJuliu J«*tikl, spiisi'-»jili, bez-Kitvkuli itd.  Jedna mala steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld
To ribjo oljo prodaja in razpošilja (^6—7)
lekarna Jul. pl. Trnkocsy-ja „pri samorogu",
v LJubljani. Mostni trie it, 4.
IXXXXXXXX)t<XXXX
l/datelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".