XLVn - štt 18 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 8. marca 1994 preberite 7 Nosimo ročne ure, vendar jih n* uporabljamo Kranjčan stran 11 Sosedov ne silimo, sodimo pa skupaj stran 13 jjodo barakarje naprtili Cerkvi stran 18 Šeststo litrov mleka na dan Če se rodijo trojčki... Golica nad Selci, 7. marca - Pri Gartnerjevih na Golici so se pred 23 leti rodili trojčki, pred njmi je mama Slavka povila dvojčka, Se prej sina. Velika družina s šestimi otroki se je danes le močno okrepila: lani so se v petih mesecih rodili štirje vnuki, enemu od dvojčkov spet - dvojčki. Takole nam je del okrepljene Gartnerjeve družine (prva z leve sta mama in oče) požiral ob kmečki pečL - • D.Ž. Gorenjska ^ Banka * W ana?nJi dan (8. marec) bo čisto običajen so^\n' dm. Najprej delovni pogovor s faioc'» nato sprejem nabornikov, ki odha- iL?a ^uženje vojaškega roka, sledila bo seja aireKioi ......------------- pSnega sveta in zvečer še zbor krajanov. posodo in čudovito pripovedovati pravljice. letaQj^en(iarle ie to tudi praznik, ki ga zadnja Ko si bomo sebi priznali to različnost in jo zaraa^ katerih je pravzaprav korak naprej in osmi marec ne bo spet dan tudi m ve^' Morda pa je utonil v pozabo spotikanj, ampak predvsem dan, ko sprego- veseijZxto'. ^er se le izrodil, postajal je vorimo s sabo in z drugimi. Morda z otroki, ki KferfnJe> ^e n<*jmanj žensk včasih enostavno ne zmorejo razumeti, da je in tu(irodni <*an Ženskima bogato tradicijo svet tako neprijazen. Morda bomo ob tem Iq\>;a,^Pravice, ki so jih dosegle ženske, so spoznali, da je zavest o različnosti kot gibalu Časi >a vredne, čeprav v Sloveniji zadnje * ne gre brez težav in napetosti. je v^^e Sm0 naravna večina, tudi v Sloveniji č kot polovica prebivalk žensk. dnea ni °smi marec praznik za to, da bi tega leti^doknadili vse tisto, kar smo v letu in nQd zamudili, vse to poplaknili s pijačo in u°mestili z vejevjem rož. tha£l°lnosti za to, da pokažemo, da cenimo Ve/,/' sestro, ženo, sodelavko je neskončno Prijazna beseda, droben cvet, pre-narej.P0 konkretoa dejanja so tista, ki lahko PrCSQll? največ. Hkrati je to lahko dan, ko Qli rltno> sami in skupaj z drugimi, kaj smo ii\>h^m° storili, da bi bilo to naše skupno ^aLnje Prijetnejše, znosnejše, bolj strpno in sovražno. ini v korak s časom, novimi izzivi. Tu so boj °troci, ki včasih nemočno zrejo v ta kruti k koLpreiivetJe m marsikdaj ne vedo, kako napredka vendarle veliko vredna. Da je potrebno človeka ceniti, ne po tem, kaj ima ali kakšno funkcijo opravlja, ampak po tem, kakšen je kot človek, z vsemi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Delitev v svetu je veliko, ena je tudi na moške in ženske. Tako je bilo in bo tudi v prihodnje. Od tega, ali to delitev razumemo kot prepreko ali kot možnost za prijaznejše odnose med ljudmi, pa bo odvisna tudi naša prihodnost. In na to prihodnost lahko bolj vplivamo kot pa na to, da se prepiramo, kdo vse je kriv za preteklost. Napake so lahko le pot, vodilo, da ne bomo ponavljali istih. Pa še to. Pred letom dni sem bila na današnji dan v Milanu. Med opoldanskim sprehodom po mestu sem opazila dekleta, mlajša in starejša, z drobnimi šopki mimoz. Podoben šopek sem dobila tudi v prijeten spomin na lep dan, na pozornost, ki ostane. In naj bo takih lepih spominov na lepe dni, ki nam dajejo upanje tudi za prihodnost, čimveč. • Rina Klinar Vsem, ki praznujete, čestitamo ob 8. marcu. Pošta 64208 Gorenjski glas v vsako hišo Danes, na drugi torek prvega pomladnega meseca, nadaljujemo z občasno akcijo dostave časopisa v vsako družino na območju določene pošte. Drugo marčevskp akcijo namenjamo naseljem na območju POŠTE 64 208 ŠENČUR - pismonoše so danes v tem delu Gorenjske v vsako družino prinesli Gorenjski glas, najbolj bran gorenjski časopis. Pravzaprav je ie sicer veliko rednih bralk in bralcev Gorenjskega glasa v Šenčurju, Srednji vasi, Vogljah in Voklem in v dobro polovico vseh družin pismonoše že prinašajo Gorenjski glas vsak torek in petek - tokrat Vas bo še več in veseli bomo, če Vam bo časopis (v njem pa še posebej priloga "Kranjčan") všeč. Sporočite nam Vaše mnenje in morda tudi odločitev, da se naročite na Gorenjski glas - naš telefon: 064/ 223-111. Zakaj? Ker je Gorenjski glas vsak torek in petek vsaj tako pester kot danes; ker'Vam bomo časopis v mesecu marcu pošiljali brezplačno, če se naročite nanj; ker znaša trimesečna naročnina vsega 2.000 tolarjev; ker za naročnike organiziramo prijetne in zanimive izlete po posebej ugodni naročniški ceni; ker je s kuponom iz časopisa objava malega oglasa do 10 besed v Gorenjskem glasu brezplačna. In še marsikaj! Pismonoša je torej v Vaš hišni nabiralnik danes prinesel dober časopis - in zanesljivo dobra odločitev bo, če se naročite na Gorenjski glas. Ob 8. manu, mednarodnem dnevu žensk čestitamo in želimo enake možnosti za otroke, družino, za ženske. Ženski form Združene liste socialnih demokratov Pomlad tudi na nogometnih igriščih - Minuli konec tedna so Eonovno zaplesale žoge na naših nogometnih igriščih. Na ranjskem štadionu so sezono odprli nogometaši Triglav Creine, ki so v srečanju z ekipo RCS Grametex (na sliki) uspeli iztržiti pomembno točko za obstanek v ligi. • V.Stanovnik, slika: J.Pelko Državni zbor začenja že v torek Drugo nadaljevanje Februarska seja Državnega zbora bo v treh delih Ljubljana, 7. marca - Jutri, v torek se bo z izredno sejo Državnega zbora začelo drugo nadaljevanje 18. zasedanja oz. februarske seje, kjer za 40 točk dnevnega reda dosedanjih 6 dni zasedanj ni zadostovalo. Najprej bodo na izredni seji ponovno odločali o zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi ter o zakonu o ustavnem sodišču - torej zakonih, na katera je dal Državni svet odložilni veto, nato pa naj bi nadaljevali s še ne obravnavanimi točkami dnevnega reda. Uradnega sklica najavljene izredne seje v petek o javnem dolgu in odplačevanju dolgov v tujino, še nismo prejeli • S.Ž. Slovenska akademija znanosti in umetnosti Piranski zaliv je naravna vrednota Svet za proučevanje in varstvo okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti skupaj s Slovenskim ekološkim gibanjem v posebni izjavi za javnost opozarja na enostranost pogledov in pogajanj s sosedo Hrvaško o reki Dragonji in Piranskem zalivu. Ravnanje sosedov, ki kljub svoji 550- kilometrski obali Jadrana, od zahodne Istre do Konavelj, s svojimi zahtevami po delitvi Piranskega zaliva, ne ravnajo kot dobri mejaši, in hkrati spregledujejo, da tako dolina Dragonje, kot tudi Piranski zaliv predstavljajo svojevrstno naravno okolje, naravni spomenik geomorfološke, hidrološke in zoološke vrednosti, ki delitve in dveh različnih relimov ne preneseta. To je edinstvena slovenska vrednota, ki je nista uspela uničiti niti fašizem niti imperializem, in vsako omaloževanje ter poskus kmitve, je napad na našo državno in znanstveno suverenost, še dodajajo. STRANKARSKE NOVICE Kadrovske težave Pred združitvenimi kongresi strank, ki se razglašajo za slovensko politično sredino, ki naj bi bih konec tega tedna na Bledu, se po nekaterih vesten v pripravah najbolj zatika pri kadrovskih vprašanjih. Nesporno namreč ostaja tudi v prihodnje predsednik stranke Liberalna demokracija Slovenije dr. Janez Drnovšek, pa tudi položaj ostalih podpredsednikov - teh naj bi bilo kar pet - so že reših. Na podpredsedniška mesta naj bi poleg liberalne demokra-tinje Vike Potočnik namreč prišli še vsi predsedniki strank, ki se združujejo: Igor Bavčar, dr. Peter Tancig in mag. Viktor Žakelj. Poleg tega naj bi socialist Borut Suklje prevzel funkcijo predsednika sveta nove stranke, Peter Jamnikar iz Zelenih - ESS pa delo organizacijskega sekretarja. Ker se niso mogli sporazumeti, kdo naj bi vodil skupni poslanski klub, so se odločili, da ohranijo kar vse tri (socialisti v parlamentu nimajo poslancev), Demokrati pa so naknadno zahtevali tudi mesto generalnega sekretarja stranke, ki je še vedno menda jabolko spora. Med drugim opravičujejo zahtevo tudi s tem, da jim grozi v lastni stranki razkol (znotraj Demokratske stranke se je oblikovalo krilo oz. frakcija pod vodstvom poslanca te stranke Toneta Peršaka, ki je proti združevanju in zahteva samostojno stranko tudi v prihodnje) in s tem naj bi bila ogrožena tudi njihova odločitev o združitvi. V soboto dopoldan bodo na Bledu namreč najprej kongresi vseh štirih strank ločeno, na katerih naj bi sprejeli sklepe o združitvi v posameznih strankah, nato pa naj bi bil popoldan skupni kongres. Notranje težave niso obšle tudi največje stranke LDS, kjer odbori iz Obale protestirajo proti popuščanju ostalim "združujočim" se strankam. Sicer pa so najpomembnejši akti nove stranke LDS (statut, program) že pripravljeni za končno obdelavo in pri tem ne pričakujejo posebnih zapletov. • Š. Ž. Slovenska ljudska stranka Kje je brošura o lokalni samoupravi Slovenska ljudska stranka opozarja, da Vlada Republike Slovenije ni držala obljube o izdaji brošure, v kateri naj bi bila zamisel novih slovenskih občin poljudno obrazložena. Taka brošura je skoraj nepogrešljiv pripomoček na sedanjih zborih občanov, ko ti kar pogosto sprašujejo po pomembnih novostih pri novih občinah, od financiranja, pristojnosti, do za novo lokalno samoupravo potrebnih služb. Zato so ti zbori občanov slabo pripravljeni, v zelo neugodnem položaju pa so se znašli predsedniki občinskih skupščin oz. predsedniki krajevnih skupnosti, ki so sklicatelji. SLS zahteva, da Vlada to zamudo pri izdaji gradiva o financiranju novih občin in brošure s poljudno predstavitvijo novega sistema takoj nadoknadi. • Priredil Š.Ž. Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna Številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je motno, da je hišna Številka npr. na večdruŽinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz-naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c..), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. V petek izredna seja Državnega zbora o javnem dolgu in odplačevanju kreditov Dolgovi za prihodnje generacije? Zahteva po sklicu izrednega zasedanja Državnega zbora poslancev SLS bo uresničena v petek-Vlada je na zaprti seji na Brdu obravnavala problematiko javnega dolga. Ljubljana, 7. marca - Zahtevi poslanca SLS v Državnem zboru Marjana Podobnika in še 25 podpisnikov je vodstvo našega parlamenta v sredo ugodilo in sklicalo za petek izredno zasedanje. Na njem naj bi obravnavali problematiko javnega dolga Slovenije, ki po mnenju SLS neupravičeno narašča, vanj pa se odlagajo tudi izgube podjetij S bank, za katere bi se najmanj moralo ugotoviti vsaj osebno odgovornost V SLS niso zadovoljm tudi s strategijo, ki jo ima slovenska vlada do tujih upnikov. Kar tri dokumente navajajo poslanci v svoji zahtevi po izrednem sklicu zasedanja Državnega zbora, ki se nanašajo na strategijo ter taktiko odnosov slovenske vlade do tujih upnikov. Predvsem je po mnenju SLS problematičen odnos do konzorcija (organizirane skupine) tujih bank (ICC), pri katerih imamo del tako imenovanega nealociranega jugoslovanskega dolga (dolga iz časov Jugoslavije, za katerega niso bih določeni konkretni dolžniki, pač pa ga je prevzela kot vsearžavni dolg Jugoslavija). tiste banke, ki so pripravljene podpisati sporazum s Slovenijo o za nas sprejemljivem deležu našega dolga. V SLS problematiziraj o tudi ta pristop, saj opozarjajo na to, da so del slovenskih dolgov odkupih po četrtinski do polovični ceni v Srbiji in celo v Sloveniji (banke in nekatere druge institucije) in da predstavlja odplačevanje teh dolgovsvojevrstni odliv slovenskega kapitala v tako imenovano ZR Jugoslavijo in nekatere tudi (privatne?) sklade celo pri nas doma. Namen izrednega zasedanja je, da se taka politika in Po podatkih Agencije za sanacijo bank se je zdravljenj* bank formalno začelo s sanacijo Ljubljanske banke, d.d-, Ljubljana februarja lani, v sanacijskem postopku pa so Št Kreditna banka Maribor in Komercialna banka Nova Gorica. Skupno je bilo doslej izdanih za 1,7 milijarde mark obveznic, kar je približno tri četrtine zakonsko dovoljenega okvira 2,2 milijarde mark. K temu je potrebno prišteti še okoli 800 milijonov mark obveznosti do neizplačanih deviznih vlog, ki prav tako bremenijo bilanco omenjene agencije. Neposredna posledica sanacije bank je izboljšanje likvidnosti v bankah (v začetku sanacije je kat okoli 70 odstotkov primarne emisije denarja bilo name' njene za likvidnostne kredite bankam, danes je to le še okoli 15 odstotkov), padle pa so tudi obresti iz 21,5 na 12,5 odstotka v povprečju. Javni dolg pa zahteva tudi odplačevanje obresti in drugih stroškov, kar se pokriva il vsakoletnega državnega proračuna. Za leto 1994 j* predvideno, da bodo ti stroški znašali približno 1™ milijonov mark, ali 2 odstotka proračuna (0,7 odstotka bruto družbenega proizvoda). Skupni dolg nekdanje Jugoslavije v tujini je znašal okoli 7 milijard dolarjev, ki pa so se po raznih transakcijah na denarnih trgih zmanjšale na 4,2 milijarde dolarjev, medtem ko znaša vrednost Že omenjenega nerazporejenega dolga okoli dobre milijarde dolarjev. Kot je znano, je v kreditnih pogodbah zapisana neomejena solidarnostna odgovornost vseh republik nekdanje Jugoslavije, kar z drugimi besedami pomeni, da je vsaka posamično odgovorna za odplačilo celotnega dolga, če ga država preneha odplačevati Seveda se tedaj ni moglo predpostaviti razpada Jugoslavije in prav na to karto želi Slovenija sedaj doseči sporazum o odplačilu svojega deleža tega dolga. Pri teh pogovorih pa Slovenija ni prav posebno uspešna, saj tuje banke vztrajajo, da Slovenija poravna kar 80 odstotkov tega dolga - 850 milijonov dolarjev - naša pripravljenost pa ne seže preko 16 odstotkov oz. 170 milijonov dolarjev. K temu je namreč potrebno prišteti tudi dolgove znanih porabnikov, ki jih je v Sloveniji iz časov rajnke Jugoslavije za dobrih 300 milijonov dolarjev. kih podjetij. Menijo namreč, da se na tak način ustvarja neznosno velik dolg, ki ga bodo odplačevale še naslednje generacije, mi pa se ne potrudimo niti toliko, da bi nastanek teh dolga v Sloveniji je slovensj^ vlada obravnavala pretekli jfcjl tek na Brdu za strogo zaprt"'' vrati in zelo skopim sporočil0? za javnost. Očitno so se W pravljali navročo parlamenta«' Slovenska vlada in Banka Slovenije sta se zato odloČili, da prenehata odplačevati dol- fove neposrednim upnikom, saj i ti naša odplačila šteli kot odplačila celotnega jugoslovanskega dolga. Pač pa so pri Dresder Bank v Luksemburgu odprli poseben bančni račun, kamor nakazujejo naše obveznosti, črpajo pa lahko ta denar trditve - jasno je, da so dokumenti o tem državna skrivnost in torej dostopni le zelo ozkemu krogu - preveri. Drugo "veliko vprašanje", katerega temeljito obravnavo zahteva SLS, pa je vprašanje javnega dolga v Sloveniji, ki po mnenju te stranke narašča prek razumnih meja zaradi sanacije bank in prevzema dolgov veh- Pretežni del dolgov, ki so preneseni na Agencijo za sanacijo bank, so dolgovi nekaterih velikih podjetij, kijih)* po nekaterih vesteh skupno kar 73. Na seznamu brez konkurence vodi Adria Airways, ki je Ljubljanski bankh d.d, dolgovala skoraj 10 milijard tolarjev, ta banka pa le izdala še za 11 milijard garancij za kredite v tujini, ki m mora prav tako poravnavati. Na seznamu sledi Videft Krško s 4,8 milijarde SIT dolga in 2 milijardami jamstev nato Lesnina Interles Ljubljana, Iskra Commerce, Emona Commerce itd. Med dolžniki Kreditne banke Maribor ]e največ dolgov Metalne (5,8 milijarde dolga in 1,9 milijarde SIT nepokritih jamstev), sledijo pa Talum, Jugoturbina, dve podjetji iz sistema TAM ter sedem iz družine Ferromoto. " tem, kakšno "doto" je prinesla v sanacijo Komercial**1 banka Nova Gorica, podrobnejših podatkov ni Vse našteto je po podatkih tiskovne agencije Morel po stanju december 1992 in od tedaj menda ni prišlo do bistveni" sprememb. obveznosti temeljiteje proučili no debato, ki pa bo potekala Pjj in pri tem ugotovili tudi osebno nekaterih vesteh - dokon^V odgovornost. odločitve o tem še ni - Pf, Problematiko odplačevanja tako na zaprtem zasedanju- dolgov v tujino ter javnega Š. Žargi STRANKARSKE NOVICE "STRANKARSKE NOVICČ Slovenska socialna zveza Slovenije Mastni računi za nove občine Zakaj se ne sliši opozorilo po tem, da je nujno skrčiti obseg občinske birokracije, se sprašujejo v NSZS in odgovarjajo, daje to ?oh tik a SKD, ki imajo edini pio terenu dodobra razvejano mrežo, o je hranjenje lokalne oligarhije, za katero bo kmalu prišel masten račun, namesto da bi se obnašali smotrno in omejili možno šetvilo občin. Po mnenju NSZS naj bi bilo v Sloveniji 88 občin, kolikor je okrajev za volitve v državni zbor, pri oblikovanju pokrajin, ki naj bi jih bilo 8, pa naj bi se zgledovali po volilnih enotah. Veliko število občin bo povzročilo enako število centrov za socialno delo, komunalnih podjetij itd., ko bomo čez leto ah dve spoznali svojo zmoto, pa se bomo ponovno združevali, samo da bodo občine že uničene. Nadaljevanje dosedanje politike bo tudi pripeljalo do ustanavljanja neslovenskih kantonov... Slovenski krščanski demokrati Programsko sodelovanje bi bilo premalo Tudi po temeljitih pogovorih v stranki SKD so še vedno {»repričani, da je potrebna ustanovitev močne desne stranke in da e programsko sodelovanje strank tega političnega pola ne bi zadostovalo. Zato svojega predloga o združevanju strank desnice ne nameravajo spreminjati. Nastopanje več strank desnice na volitvah pomeni izčrpavanje v bojih za iste volivce, je bilo slišati na redni petkovi tiskovni konferenci SKD. Tudi po sestanku predstavnikov SKD s premierom dr. Drnovškom, so prepričani, da Je os SKD-LDS najpomembnejši steber sedanje vladne koalicije, ieleli pa bi, da bi bilo med koalicijskimi partnerji več usklajevanja. Za izredne volitve, ki so jih predlagali v SDSS se pri SKD ne zavzemajo. Predlogov o zamenjavah Jožice Puhar in Janeza Janše niso želeli komentirati. Združena lista socialdemokratov Slovenije Predvsem v imenu baze "Če bo prišlo pri pripravljenem paketu zakonov o poseganju v plače, pokojnine in socialne pravice do spora, se bo Združena lista opredelila za svojo socialno bazo," je povedal predse dni* : stranke Janez Kocjančič na petkovi tiskovni konferenci. NaspL tujejo enostranskemu administrativnemu urejanju tega P0(!r?J)i (plač), spremembam na škodo upokojencev ter krčenju sociaJ0^ pravic. Glede vesti o zamenjavi ministrice za delo, družino socialne zadeve Jožice Puhar, ki so se pojavile v dnevnem *jg^ (zamenjal naj bi jo po teh vesteh Janez Janša), so v ZL sP°r0^io da o tem med koalicijskimi partnerji pogovora ni bilo, <* ^ njihove ministrice pa ocenjujejo kot uspešno. Strinjajo pa se,,a» morah Janeza Janšo čimprej odstraniti z mesta obrarnbn * ministra, ker je za to neprimeren, saj je njegovo obnašanj ^ nasprotju z demokratičnimi načeli in zakonitostmi. Sicer p* v jesenskih lokalnih volitvah samozavestno pričakujejo usp^jij); urbanih središčih pa zmago. Združevanje strank politične srer ^ pozdravljajo, ker menijo, da prispeva k večji preglednosti slovenskem političnem odru. Mladi krščanski demokrati Mladina je vse bolj politično mrtva . v Mladi krščanski demokrati so na sobotni letni konferen ^ Grosupljem sprejeli izjavo za javnost, v kateri opozarjaj0 ^ vse večjo apolitičnost mladih, ko med njimi P.re<* jj* odmevajo afere in politična izprijenost, ne pomislijo p8 $ ozadja in zlasti na to, kdo je za vse to kriv. Prl e«i nerazlikovanju "pšenice od plev" in "konfuznosti politici gtj prostora in mišljenja", si bodo mladi krščanski dem°^i)i prizadevati za večje ločevanje, zlasti pa prepoznavanje vlog ^ krivde" posameznih vej oblasti (zakonodajne, izvril1^ | sodne), trudili pa se bodo tudi, da se popravijo kriv,cv ^ prejšnjega režima. Ne bodo pa zanemarjali tudi program0 j^, tesno zadevajo mlade: štipendijske, stanovanjske p°11 ja$(i problemov prehrane mladih in učnih programov m *jJ3| zaposlovanja, vendar je za vse našteto le pogoj, da Slov ^ pravno uredimo in venomer vemo, kdo smo, kaj delamo m smo namenjeni. • Priredil Š. Ž. mmmMM, GLAS UrednUka politika; neodvisni nestrankarski politično-informativni Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji bi poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisne|a sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni v*****?.,^, _ uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, CvetoJff^f, T ktannviteli in i/HaiatHi Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk Časopisov in revij, H" gJ* usianuvucij uamjaicij. / jj^g,,^ naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon; 223-111, teletu: 212-917 / Maii oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; urs0» f. pO Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do IS. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne sto'1 KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Občinski pospešek denacionalizacijskim postopkom Do poletja o 25 zahtevkih Izvršni svet je preklical imenovanje enega od radovljiških advokatov denacionalizacijsko komisijo. Radovljica - V radovljiški občini so postopki xa denacionalizacijo gospodarskih podjetij potekali nemoteno, dokler sta jih vodili občinski uslužbenki; popolnoma pa so se ustavili, ko je občinski v občinsko rsni svet avgusta lani za reševanje\WfSZSSUSS^ enega od radovljiških odvetnikov, dobra dva ^S^M^ŽiZ dragega. Čeprav je prvi prevzel 46, drugi pa f*«V""™?J5 nista refila nobenegi primera, tako da občinski upravni organ več mesecev ni izdal mti ene odločbe. Izvršni svet je na eni od februarskih sej preklical imenovanje advokata v komisijo za denacionalizacijo in soglašal s predlogom komisije, da tri strokovne delavke iz uprave za urbanizem ter iz uprave za gospodarstvo in družbene dejavnosti lahko vodijo denacio-nalizacijske postopke tudi izven rednega delovnega časa. V občini cenjujejo, da bodo s , tem pospešili reševanje primer- 1 ov in da bo komisija lahko do 1. julija letos odločila o približno 25 zahtevkih. Cerkvi vračajo zemljo Občinski izvršni svet je na nedavni seji soglašal s predlogom, da bi rimskokatoliškemu župnijstvu Begunje vrnili v last in posest okrog 1,3 hektarja zemljišča v katastrskih okrajih Begunje in Otok. Gre za njivo in travnike, ki so bih podržavljeni na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Imetnik pravice uporabe zemljišča je občina, pn obravnavanju dena-cionalizacijskega zahtevka pa so ugotovili, da po zakonu ni ovir za vrnitev v last in posest. Občina prodala 749 stanovanj Občina Radovljica je kot lastnica 1.171 stanovanj prejela do 19. oktobra lani, ko je Eotekel rok za vlaganje zahtev-ov za odkup stanovanj, 883 vlog, od tega kar 117 v zadnjih desetih dneh. Do konca minulega leta je prodala 749 stanovanj in sicer 362 za enkratno plačilo in 387 za obročno plačevanje (od pet do dvajset let). Deset zahtevkov za odkup je iz različnih razlogov zavrnila, 65 občanov se je premislilo, uma- knilo prošnjo za odkup ali razdrlo pogodbo, 42 prosilcev stanuje v stanovanjskih stavbah, ki jih bo bržkone treba vrniti nekdanjim lastnikom, osemnajst vlog pa je bilo ob koncu leta še nerešenih. V petih primerih bo odkup mogoč po dodelitvi nadomestnega stanovanja, v štirih bo kupoprodajna pogodba sklenjena po rešitvi sostanovalskih razmerih, v enem potlej, ko bo prosilka izpraznila stanovanje v župniš-ču Bled, v treh so bih januarja in februarja, s petimi primeri (tožbami) pa se ukvarja sodišče. Občina je osem prošenj zavrnila, ker se prosilci v predpisanem roku niso izkazali, da so državljani Slovenije. • C. Zaplotnik Jav °rje ne želijo k Poljanam ali Gorenji vasi Zakaj bi združevali revščino Na zboru občanov v Javorjah so se odločili, da se vključijo v referendumsko območje Škofje Loke, samoprispevek pa uvedejo za Poljane. javorje, 7. marca - Tudi "uradni" zbor krajanov za določitev o!«« "dumskih območij pred glasovanjem o oblikovanju novih želi u- V nedclJ° v Javorjah odločil, da se ta krajevna skupnost p vkjjuflfj v novo občino Škofja Loka in ne morda v občino ro«ane ali celo Gorenja vas. dloge za organizacijo občin na Loškem, da pa je le v zadnjem upoštevana njihova želja, sprejeta na zboru v januarju, da se Eriključijo k občini Škofja oka. Za občino Poljane ah celo Gorenjo vas so menih, da bo združevala samo revščino, zato perspektive tam ne vidijo. Tudi dejstvo, da del krajevne skupnosti sega v Selško dolino zdi!", pa je vendarle dobili kar štiri različne pre- bolj govori v prid temu, da se ja?b.naP°vedani uri je v šoli v k«yopah z udeležbo bolj slabo gjaio, tako da smo že slišali 10 Pesimistično: "Sej 1'dje še goziv v bližnjo gostilno zalegel. o dvajset minutni zamudi so ugotovili za sklepčnost več kot prt«] r —-"»ouviivj. ocj i ujc sc zadostno udeležbo in začeli, 'ran nouJ°' ^ se J*m sk:P Ugotovili so, da so z občine ""Past zdi!' . na if v^nAarlf Hrthili Irar Štiri TmMf-nt* nrp. Na GodeŠiču niso za občino Škofja Loka Združuje naj nas občina Sorsko polje! ^štirih krajevnih skupnostih obrobja Sorskega polja poleg občinskih predlogov ■>ravnavajo tudi predlog za ustanovitev samostojne občine brez Škofje Loke. taS. eSI*' 7- marca - Prvi °* "nn občnih zborov v krajevnih feCUpnostih Trate, Godešiča, Rm 1 n iraie» **oaesica, in Sv.Duha je pokazal, ljudje niso pozabili, in pri odločanju o novih občinah bo prav to v teh okoljih igralo , odločilno vlogo. Tako so spom-občani strinjajo s predlo- nili na poskuse, da se na «on!kpOSebne ko°fdinacijske rodovitnih poljih te KS gradi ti ™f,Je teh krajevnih skupnos- trgovsko skladiščna cona, še oh«!* •J*tano>rijo samostojno nedavno tega je občina vztraja-2„S«dko. polje. Vsem' «aeUH tudi pisno obrazložitev slogov za to. Razk tojnf „IV28 p,r' na, ki bi bila vkjučena v sistef" oskrbe le ob daljših sušo10 obdobjih. Najpomembnejša stroko^' ugotovitev na sestanku v Čef tek minuli teden pred jutrišpj1^ odločanjem v kranjski občin**; skupščini o prostorsko ure* venih pogojih tega območja P. je bila, da RTC Krvavec * onesnaževalec virov vode pil*« v to Sprejetje Pupa t* območje pa bi omogočilo z* tovitev pogojev za gospoda"* pituvscin Miau! »mumija puvis- ravnanje, trajno in prej- - ^ ja ob deževju, ki se potem zbira strokovno primerno zaščito "* slabo izvedenih drenažnih ov pitne vode. • A. Žalar Krvavcem z upravi j alcen* (Stanovanjsko komunalno pO* jetje Domažale 60 odstotkov jj Javno podjetje Komuna',8 Kranj 40 odstotkov) dogovorila, da se spodnje oziroflj? zadnje drenažno zajetje opus1'' Sicer pa se je Stanovanjski komunalno podjetje DomaŽatf že lotilo obnavljanja sedanj* salonitnih vodovodnih cevi. ^ treh letih naj bi jih zamenjali* litoželeznimi. Na sestanku so & tudi dogovorili, da bodo ZavOjj za zdravstveno varstvo Kranj i? oba upravljalca vodovodov p,?'j pravili celiovito dokument«01}0] m informacijo o količini i*| Borci o programu Radovljica - Na področnih posvetovanjih, ki bodo ta teden, bodo borci iz 20 krajevnih organizacij ZBU NOB iz radovlji* , občine pogovorili o letošnjem programu in še posebej o Spomen ZZBU NOB Slovenije, ki je posredovana najvišjim predstavnik0 državnega zbora, vlade m strank. Posvetovanje za krajev organizacije ZBU NOB Bohinjska Bistrica, Koprivnik-Gorjn»^ Polje, Srednja vas in Stara Fužina bo jutri, 9. marca, ob 10. nrig dvorani Doma upokojencev v Bohinjski Bistrici. Za KO ZBU N4^ Bled, Bohinjska Bela, Ribno, Gorje in Zasip bo v četrtek, 10. ta&Z ob 10. uri v sejni sobi KS Bled. V petek, 11. marca, ob 9. uri p*| bodo v spodnji dvorani političnih strank v Radovljici sest predstavniki KO ZBU NOB Radovljica, Lesce, Begunje, Črniva Ljubno, Podnart, Kropa, Kamna Gorica, Lancovo in Dobrava. • y Gorenjci predavajo v Ljubljani „, Kranj, 8. marca - Jutri, 9. marca 1994, ob 19. uri, pripravljajo cm slovenske odprave Siša Pangma zanimivo predavanje v Kosov« | dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Gorenjski alpinis"*^ ekstremni smučarji Matej Kranic, Iztok Tomazin in Drejc ^■aTt^cAo ki se jim bo pridružil tudi ljubljanski kolega Urban Golob, " ^ predstavili ob približno 250 barvnih diapozitivih in glaS ^ t spremljavi Lada Jakše vzpon na vrh osemtisočaka in smučanj višine 7550 metrov. • S. Saje Pohod na Dolenjsko . „„ Odsek za pohodmštvo pri Društvu upokojencev Kranj vao« j2 prijeten izlet in pohod na Veselo Goro. Odhod bo v soboto,^ marca, ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Izlet bodo vodih j^gj Feldin, dr. Helena Prlja in Alojz Zavrl, ki priporočajo lahko P° .eIj>a obutev, vremenu primerno opremo ter nekaj hrane. Prijave sprel ^, DU Kranj, Tomšičeva 4, vsalc ponedeljek, sredo in petek od »• 0 ure. • L.C. Pohod na Snežnik g9i Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 13. marca 1 ^ pohod na Snežnik. Odhod s posebnim avtobusom bo o^.vi^Jci. izpred hotela Creina v Smeri Postojna - Ilirska Bistrica - Svi» od koder bo vzpon na 1.796 m visok Snežnik. Priporočajo der ^ cepin ali palice. Prijave sprejema Planinsko društvo Kranj. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p. o. UL MIRKA VADNAVA11 KRANJ •PROJEKTIRA • SERVISIRA •IZDELUJE • PRODAJA ' •INSTALIRA •SVETUJE G gorenjski trojčki: GARTNERJEVI Z GOLICE "Enojček", dvojčka, trojčki... Takole Mtevanko so fcnašli pri Gartnerjevih na Golici v SeHddoH* -4*4 »Je Tomaž, za njim dvojčka Andrej in Boštjan, naslednji pa trojčki Damjan, Damja GorCa-' t'- marca " Rojs*vo slednjih je pred 23 leti zabeležil tudi t npCnjS 8'as* G«"f nerjevima Slavki in Filipu, ki sta se preživljala vsi naenkrat v šoli. »v obdobje je zdaj srečno mimo. Vseh šest Gartnerjevih otrok je že pri kruhu. Tomaž in goStjan delata v Domelu v Železnikih, Andrej v Alplesu, Damjana in Irena sta zaposleni v cevljarni Ratitovec, vendar sta *daj obe na porodniškem do-Pustu, le Damjan doma pomaga letovati. . "Ko je bilo vseh šest hkrati v *°ji> nam ni bilo lahko, toda v Primerjavi z današnjimi časi so »ui pogoji vendarle boljši," sta ^epričana oče in mati. "Tedaj *° nam šli toliko na roko, da smo vse šolske obveznosti plakali le za tri, v šolo v naravi so S s popustom, kasneje so dobili 8«pendije... Svojci so pomagah 1 °bleko. Ob rojstvu trojčkov Je 5° zaslugi dr. Košmeljeve, ki je J°»»» iz Selške doline, nekaj ,l|kajšnjih podjetij ponudilo leta pešačili, kasneje jih je šolski kombi vozil v dolino. Pozimi so gazili do prve prevozne poti. Tu se je pri trojčkih dobro izkazal Damjan, ki je sestricama že pri porodu "delal pot". Kot šolar je tudi vselej Na naše vabilo, naj se nam oglasijo vsi gorenjski trojlkl, smo ie prejeli nekaj odmevov. Veseli smo jih in v kratkem bomo obiskali vse, ki so se nam oglasili. Naslednji so na vrsti Fajfarjevt trojčki iz Čirč. Vse tiste, ki se še niso opogumiti, pa znova vabimo, naj nas pokličejo v uredništvo (223-111) aH nam pišejo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj (s pripisom ''Gorenjski trajčkf% Gartnerjevi trojčki danes. N vj!fJfVa družina, kot jo je ob rojstvu trojčkov pred domala 23 ^caapgrdfotografcllco oJto M&g* nekdanjega" fotoreporterja ie dahnil« I!0™0** No» ***n*\* svojih šolskih časov spominjajo i^^a, znajti smo se morali čisto dragače. V štiri kilometre ai *«. ^ i- . oddaljena Selca so v šolo prva ai ze odrasli otroci pa se f;azil naprej, da sta sotrojčici ažje premagovali zasneženo pot v šolo. V srednjo šolo so trojčki hodih v Kranj, dekleti na obutveno, Damjan na gradbeno. Vstajati je bilo treba ob pol petih, debeli dve uri so porabili za vožnjo v eno smer, vmes so trikrat presedali... Ko so se pozno popoldne vračali domov in jih je čakala še gora nalog, jih starši niso mučili s kmečkim delom. Le junija, ko je košnja in dela na kmetiji ni videti konca, so morali vsi poprijeti, čeprav je tedaj tudi v šoh največ garanja. Gartnerjevi otroci so, razen Damjane, ki je poročena na Štefanji Gori, še vsi doma. "Enojčku" Tomažu je 28 let, dvojčkoma 25, tročki bodo novembra 23. Dva od šestih sta poročena, trije imajo že otroke. Lani se je v kratkem razmiku petih mesecev pri Gartnerjevih rod zelo namnožil. Kar štirje vnuki so privekali na svet. Dvojček Andrej je tudi sam dobil dvojčka, dekleti sta rodili vsaka svojega fantička. "Slovenska vojska se je na mah povečala za štiri soldate," se z neprikritim ponosom pošalijo Gartnerjevi moški. Če bodo tudi mladi nadaljevali s po dvema ah tremi rojstvi naenkrat, tako kot je v družinskem vzorcu (tudi mama Slavka je dvojčica, v njeni družini pa jih je najti že v prejšnji generaciji), potem se jim ni bati, da bi rod izumrl. Škoda, ker so v teh hribih tako pičle možnosti, da bi mladi ljudje lahko živeli in delali. Oče Filip ne more mimo dejstva, da je kmetijstvo v teh krajih spet na tleh, da kmetijo obremenjujejo hude dajatve, da samo z garanjem in odrekanjem mladih ne bo mogoče obdržati v teh demografsko ogroženih krajih. Kako naj se ohrani življenje v hribih, če jim ne dovolijo graditi, da bi se mladi lahko preselili na svoje! Gartnerjeva stara hiša je vedno polna. Časi, ko se vsi skupaj zberejo za mizo, so sicer vse redkejši. Dohna in delo v tovarni terjata svoje, navadno že napoči večer, ko je zbrana vsa družina. Zadnje leto manjka Damjana, vendar se tudi ona pogosto vrača. Najsi je življenje tu gori še tako trdo in kraj za naše "dolinske" pojme nedostopen, imajo hribi svoj čar. Z Gartnerjeve kmetije se vidi daleč naokrog, celo do Krvavca. • D.Z.Žlebir Hr ana in rak jakj on0 m tednu boja proti raku so zdravstveni strokovn-te bolo ZOri,i zlasti na to, kakšen vpliv ima hrana na nastanek °D°leni ' ^otavljajo, da je kar 35 odstotkov rakavih "J Povezanih z neustrezno prehrano. $adjadj^^h> .^jer uživajo kalorično bogato hrano, pa premalo ^emastn nJave» opažajo porast raka na črevesu in na dojkah. vitaminQ nrana »n hrana, ki vsebuje veliko vlaknin in nekatpriuV' Pomembno prispeva k preprečevanju nastanka vrst rakavih obolenj. Primerno1. SVetuJeJ° ustrezno prehrano, in sicer kalorično revati ie f na starost, spol in delo, ki ga opravljamo. , °* maše k*53 nemastno hrano, prednost pa dajmo rastlins-^alastnih° • MživaJmo tudi hrano, ki vsebuje veliko vlaknin ^ebuje j Sn?vi) in skrbimo za redno prebavo. Naša hrana naj reniu u0sM ^taminov, zlasti vitamina A, ki ga najdemo v ho k nem onrovtu, brokoliju in cvetači. [Mi alkoh1*!0^3 s- nraru> k* vsebuje veliko konzervansov in ?atem krnh ^ PiJ30*111. posezimo raje po črnem in polnozr- dnu boi G°renjsko društvo za boj proti raku, ki je ob ^ranie ^f0ti u lzredstavila delo Miroslava Jančića Izvještava portparol pakla, iterarno - dokumentarni zapis o dogodkih in živjenju v Sarajevu v letih 1992 -93. Delo je pod naslovom Glasnik pekla pred kratkim že izšlo v slovenskem jeziku, zdaj pa je zagledalo luč tudi v originalnem jeziku. Kot je dejal avtor, napisan ne v hrvaškem niti srbskem jeziku, temveč jeziku, ki ga govore Sarajevčani, in ga on poimenuje bosanščina. Predvsem je poudaril pomen, ki ga predstavlja izid knjige v Sloveniji in izrazil upanje, da jo bo lahko nekoč predstavil tudi v rodnem Sarajevu. Miroslav Jančič je sicer avtor več romanov, ki se ukvarjajo z zgodovinsko in eksistencialno problematiko Bosne in Hercegovine, v svojem zadnjem delu pa opisuje blokado Sarajeva v zadnjih dveh letih, obenem s svojo osebno dramo v okviru teh razsežnosti. • M.A. Izšel je novi Sejalec LITERARNA REVIJA ZA VEČ KOT ZAČETNIKE Škofja Loka - Ko se je po desetih letih izhajanja pokazalo, da je Sejalec, literarna revija pri ZKO Škofja Loka, dobesedni1 pretesna, Je idejo, naj bi prerasla v gorenjsko literarno revijo pospremilo nič koliko dvomov. Vendar pa skepticizem ni bjl $ mestu, saj se je revija ob pomoči vseh gorenjskih Zvez kulturnih organizacij obdržala tudi v sedanji čas, ko je vek takih C podobnih revij včasih sila kratek. Morda je razlog, da se je revija vsekakor ustalila kot literarno glasilo ne le mladih, Eač pa tudi že uveljavljenih teratov, je morda prav v tem, da se zmore pojaviti le enkrat letno. V Škofji Loki jo sicer najbolj poznajo, drugje po Gorenjskem pa manj nekaj tudi zaradi dokaj skromne naklade 300 izvodov. Ne nazadnje tudi zato, ker na leto izide le ena številka. Podobo letošnje številke Sejalca, petnajste po vrsti, je oblikoval uredniški odbor, v katerem so Neža Maurer, Miha Mohor in Benjamin Gracer. Dokončno pa je revijo uredil Marko Črtalič, ki mu je uredni-kovanje pri Sejalcu v poldrugem desetletju prineslo že obilo izkušenj. "Tudi po odločitvi, da Sejalec postane gorenjska revija, pa se zdi, da je ohranil nekaj značilnosti iz oreteklih let," meni Marko Črtalič. Še vedno je namreč izredno veliko prispevkov vedno le iz škofjeloške in kranjske občine, Čeprav ne bi mogel nihče trditi, da imajo mladi drugod po gorenjskih krajih kaj manj literarne žilice. Tudi ne verjamem, da je drugim dovolj objavljanje v šolskih literarnih glasilih, pa tudi Mentor, literarna revija, ki jo izdaja Zveza kulturnih organizacij Slovenije ne more objaviti ravno vsega, kar ji mladi pošljejo v objavo. Podobno je seveda tudi s Sejalcem. Zadnjih nekaj številk Sejalec nima več tako velikega mentorskega poudarka. Mladi literarni začetniki, če jih tako lahko imenujem, ki so sicer že prerasli dijaška glasila, druge revije pa jih še ne objavljajo ali pa zelo redko, so imeli pri Sejalcu priložnost Škofja Loka - Likovno je novo Številko Sejalca z lesorezi opremila slikarka Maja Dolores Šubic. imena, ki morda niso najt>01' znana in odmevna v slover* kem prostoru, vendar pa s. vseskozi pojavljajo s kvalitet^ mi prispevki in to predvsem predstaviti svojo literarno ustvarjalnost javnosti, obenem pa je bila revija tudi nekakšno sito, iz katerega seje marsikaj potem napotilo tudi k Mentorju in še kam." Zadnjih nekaj let pa je revija zasnovo nekoliko spremenila, prestopila je iz povsem mentorske revije v revijo, v kateri objavljajo tudi že uveljavljena literarna imena: poleg Neže Maurer, Francija Zagoričnika še Valentin Cundrič, Sonja Koranter in drugi. Razen tega pa se je zdaj pokazalo, da lahko revija upa tudi na večjo raznolikost literarnih zvrsti. Če bo na primer objavljala na primer tudi eseje, odlomke iz dramskih del, potopise, stripe, humoreske in podobno bo vsekakor zanimiva tudi za širši krog bralcev, saj bo lahko pokazala vso paleto ustvarjalnosti mladih in tudi uveljavljenih ustvarjalcev. "Ob vsej odprtosti revije, mislim, da bolj že skoraj ne more odpreti vrat, pa seveda velja, da čisto vsega ni mogoče objaviti," pravi urednik Marko Črtalič. "Uredniški odbor se sicer še vedno zaveda svoje mentorske vloge, revija bo v prihodnje prav tako obdržala del svojega prostora za objavljanje začetniških, obetavnih prispevkov; po drugi strani pa spet ne bo pretirano širila tistegadela, ki ga namenja predstavljanju že uveljavljenih avtorjev. Sejalec se torej tudi v prihodnje ne misli specializirati, pač pa naj bi tako kot zdaj, očitno uspešno, povezoval več ustvarjalnih ravni. Po drugi strani pa se je revija uveljavila in objavlja že vrsto let literarna Sejalcu, to so na primer Trojar, Andrej Rifel - Felan » drugi." Zadnje številke revije pm18' šajo tudi vse boljšo likov« opremo. Lanska številka J imela nekaj imenitnih fotogf? fij Tomaža Lundra, letoSnj številka pa je opremljena linorezi akademske slikarke 1 grafičarke Maje Dolores Sub'a Ob vsaki predstavitvi revije P likovni opremljevalec pripr3. tudi likovno razstavo v kape Puštalskega gradu. Tokrat J torej na ogled linorezi iz cikj^ Terra nostra in Votivi, na og'e. pa so vsako dopoldne razen 0 sobotah, ko je Glasbena šola1 tudi kapela, ki je obenej glasbeni prostor, običajno zap ta. .* Predstavitev Sejalca je vsa1" lep in zanimiv dogodek. L'teL rna bvesedila iz nove števij** sta brala igralca Judita Zida_ letošnja nagrajenka Preše"1, vega sklada, ter Milan Ste«' dobitnik Severjeve nagrade > Borštnikove nagrade. V glasi* nem delu pa sta nastoPj1 kitarista Denis Kokalj in M» tevž Carnelutti, prireditev pa J odprl Valentin Bogataj, PT. dsednik ZKO Škofja Loka. Lea Mencinger ZBOROVSKI KONCERT Škofja Loka - Nastopa komornega pevskega zbora "Loka" z zborovodjem Janezom Jocifom in Mešanega pevskega zbora pvskega društva Sele na Koroškem z zborovodjem Romanom Verdelom. V kapeli loškega Gradu sta se sešla v okviru uradnega -občinskega pobratenja gostujoči - koroški Mešani zbor pevskega društva s Sel na Koroškem, ki ga je vodil zborovodja Roman Verdel in domači zbor gostitelja Komorni pevski zbor "Loka" z zborovodjem Janezom Jocifom. Ali je res mogoče, da je 21-letno pobratenje občin tostran in onstran Karavank zapustilo le kulturno sled, ki je bila tokrat prisotna v prepevanju obeh zborov? Publika je sicer znala oceniti to gostovanje, kaj pa tisti, ki so danes zadolženi za tako in podobno sodelovanje? Naj o petju obeh ansamblov, ki sta prepevala izključno domovinske zbore tostran in onstran (političnih) meja in segla po najbolj univerzalni evropski in mednarodni zborovski pesmi, kdo reče, da je v taki in podobni glasbi lahko sploh prisotna kakšna ideologija? V petju obeh zborov tega ni bilo slišati, šopek pa, ki so ga gostom podarili na koncu prepevanja v Škofji Loki gostitelji (v imenu SO Škofja Loka je bil to njen podpredsednik gospod Gorazd Krajnik), pa ne more odtehtati sicer kompletne abstinence najvišje občinske politične garniture, ki je na tem koncertu ni bilo. Med vrsticami naj še dodam, da v gostujočem zboru s Sel na Koroškem poje celo podpredsednik njihove občine. Domačini - Ločani so odpeli Kogojev Večerni zvon, dvoje priredb slovenskih narodnih pesmi, v drugem uvodu pa še zbore da Vittorie, Benneta in Dowlanda . V programskem smislu je izgledalo, da bo prepevanje gostov - zbora s Sel prekosilo naš zbor "Loka", pa temu kljub mnogo bolj aktualni tematiki, ni bilo tako. Našim 23 pevkam in pevcem se je v koroškem zboru "zoperstavilo" 31 le-teh, ba njihovo prepevanje le ni moglo v ničemer "ogroziti" Jocifovih varovank in varovancev. Ker pa seveda na tem večeru nismo bili na zborovskem tekmovanju, pač pa na vljudnostnem in skupnem koncertu dveh vokalnih ansamblov na ljubiteljskem glasbenem področju, bi bila nadaljnja primerjava, ki se sicer sama po sebi kar vsiljuje, morda že odveč. Mešani pevski zbor s Sel na Koroškem pa je v večinskem delu sporeda ta večer pel svoj del pristne selske vokalne kulture in mednarodne pesmi. Narodne pesmi za njihovo petje so priredili Pavle Kernjak, Slavko Mihelčič, Luka Kramolc, Matvaš Seiber in O. Nezbedha, slišali pa smo še izvirno zborovsko pesem v izvedbi Korošcev izpod peres skladateljev VValterja, Bemsteina in Danga. Sklepni mešani zbor Rož, Podjuna, Žila... v izvedbi Korošcev pa je bil prav gotovo umetniško dejanje, ki ga ne slišimo tako pogosto. V teh interpretacijah pa nas vrli sosedje venomer prekašajo. • F.K. LIKOVNA RAZSTAVA V ZDA Škofja Loka - Potem ko so lani sredi junija v galeriji Loškc8* gradu s svojimi likovnimi izdelki gostovah šolarji iz ameriŠ»c.g Macomba v državi Illinois, pa bodo letos izdelke škofjelo**1 vrstnikov spoznali njihovi daljni prijatelji v ZDA.^, Zbirko likovnih izdelkov škofjeloških šolarjev - iz šole Groharja in Petra Kavčiča je dopolnil tudi izbor likovnih izde 1* ,. iz znane fotografske šole v Gorenji vasi, kjer otroci "fotografiraj brez fotoaparata. Kot je znano, je gorenjevaška šola fotografij brez fotoaparata svoje najznačilneje izdelke pred neday y predstavila na pregledni razstavi v Muzeju novejše zgodovin^, Ljubljani. Njihove fotografije so bile predstavljene tudi že lan»< ^ so se izdelkom ameriških otrok pridružili galeriji Loškega gf jj tudi izdelki škofjeloških šolarjev. Že lani so se predstavniki 0 p mest - Macomba in Škofje Loke - dogovorili, da bodo s > ohranjali tudi v prihodnje, otroška likovna razstava, ki zdaj P° v Macomb, pa ta dogovor uresničuje. • L.M. BARCICE V KROPI ^ Luč v vodo, juhu, pomlad je tu! J 11. sušeč, predvečer sv. Gregorija. Vsa Kropa je v pričakov ^ pomladi. Praznuje zmago nad zimo, luč nad temo. Na ta dan s0 0 predniki - žebljarji - vrgli luč v vodo, ker se je dan že p podaljšal, da jim doma in na poti v vigenjc, ko so šli kovat že'e}' jI bila več potrebna bakla ali leš^erba. Pri delu samem ll %.'f razsvetljevalo razžarjeno železo in pot z ognjišča do ruikovo ^ po temnem prostoru risal črte, tako kot božične kresice v otri rokah. Zato so srčno praznovali ta zmagoviti prihod P^l^ kroparsko dolino. Sonce se je vse dlje zadrževalo in obis* skrite kotičke. Iskri potok se rešil ledenega oklepa in tudi prvi ^ so krasili skromne Kovaške sobe. Vse pa jejpreglaševalopetjejJ, ujetih ptičev v doma narejenih kletkah. Ze v božiču je že *Jj čeprav ujet, pa vendar velik prijatelj, peti. Vso zimo ga )e,z^ara^' Žebljarjeva roka hranila. V sobo mu je ptič prinašal košček n.^{\ \ za katero je bil žebljar prikrajšan, ker je moral po ves dan <* nizkih, lesenih in temnih prostorih. ,ie $ Kovači so na majhne splave naložili vnetljivih snovi - pt žaganje so prelili s smolo ali lojem, vse to zažgali in sP}f-.pa$ KroparicL Tako iskrenega praznovanja ne poznamo več, oD£a'\e\of je ohranil do današnjih dni tako, da otroci spuščajo barčice. *se^if podzavestno prisotna misel na ta dan. Zadnji mesec pa t^ačrte ^ji, čimbolj uresničiti, ko začenjajo izdelovati barčice. Kazne hij*e> f pO gradovi, cerkve in še veliko drugih stvaritev plava na predv jjm vodi. Vse so tudi razsvetljene, kajti v notranjosti imajo Pr^.an°jeiuj^ Da ta običaj resnično živi, pove tudi to, da ravno tako starši so .g$ pri izdelavi. Res je lep razgled na vso to razsvetljeno P* druščino. ti Praznovanje pa je doseglo vrhunec naslednji dan. Na sv. u se po ljudskem izročilu ženijo ptički. Sredo dopoldneva pa so g j ognje in se šli veselit možje pa kot drugje, it skupaj s krilatimi prijatelji. Otroci so seefl>gđ ; so posedli v krog, moŽevali in pili /f&^ GOSPODARSTVO Torek, 8. marca 1994 UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN • GORENJSKI GLAS PETER AŽMAN, letošnji nagrajenec gospodarske zbornice Nosimo ročne ure, vendar jih ne uporabljamo Peter Ažman je začetnik tlačnega litja pri nas, zgodaj je šel med obrtnike, pred leti ustanovil družinsko podjetje, ki je v težkih časih zgradilo nove prostore. Čeh?* o* marca - Gospodarska zbornica Slovenije je po i j '"stoletja podeljevanja nagrad za izjemne gospodarske osezke letos prvič podelila tudi nagrade za izjemne ve^"KtniŠk? dosezke. Tako Je poleg petih nagrad direktorjem »! i!1 P°djetij podelila tudi pet nagrad podjetnikom manjših, ^ebnih podjetij in med njimi je bil tudi PETER AŽMAN, J. škofji Loki vodi podjetje Difa. Danes je to družinsko r Ujetje, ki se ukvajra z uli vanj eni zahtevnih tlačnih odlikov cinkovih zlitin in z njihovo obdelavo, večino izdelkov nove prostore, J^ozi. Lani so proizvodnjo preselili v •nvesticija je znašala 1,3 milijona mark. "Kaj Vam pomeni nagrada?" "Priznanje za življenjsko delo, za 43 let dela. Zlasti v zadnjem času so veliko pripo-mogli moji družinski člani, saj Se ata počasi umika." "Zbornica je prvič vključila Majhna podjetja in podelila Nagrade tudi podjenikom, kaj Pravite na to?" . "V velikem sistemu se lahko ukazem z vrednostno precej večjim rezultatom kot v majh-*em. Če me torej vprašate, *°ga je potem treba bolj cen-l% pa je odgovor lahko že d^gačen. V veliki firmi ima ^rektor gumbe in pritiska nanje, uspehe je odvisen od tega, kako zna pritiskati na Sumbe, kako orkester igra. V {Manjšem podjetju pa je gumbov "olj malo, sam si za vse, za vse odločitve si odgovoren sam, za ^hično tehnološki in komercialno poslovni razvoj, sam si 7H za svoj žep. Počasi rasteš, dobiš enega, drugega, potem si SM za nekaj časa že dovolj Vetik. V majhnem podjetju je naPaka lahko usodna, saj Manjka denarja." . "Z livarstvom se ukvarjate g *eta 1950, odločitvi je ver-leh»o botrovalo dejstvo, da ste Jeseničan?" . "Jeseniška železarna je imela Industrijsko kovinarsko šolo, Miših možnosti nisem imel, fl smo bili štirje otroci v fužini. Pozanimal sem se, kaj bl se dalo tam izučiti in navdušil se za strugarja. Ko sem že ?tal v vrsti za strugarja, me je inštruktor vprašal: Ažman, imaš kakšnega brata? Imam, sem Prikimal, Zvoneta, Marjana, °ojana. Nate bom moral pa Posebej paziti, da ne izgubim ?e kakšnega zoba, je nato dejal inštruktor. Izbil mu ga je brat, « se je ukvarjal z boksom. Nič ne boj posebej pazil name, sem »i.aejal in 'stisnil' med livarje. Vendar nisem ostal pri tem, ne boš vse življenje umazan, senv si dejal. Jeseniško livarstvo je bilo namreč klasično, opravka sem imel z grafitom, to je Cri» prah ki zleze povsod, nate n v.ate. Šolanje sem nadaljeval * Ljubljani, na srednji tehniški »oh in postal strojni tehnik. u?0in» tehnik in livar, to je ona lepa kombinacija za tlačno I VkuStvo' ^ mu poenostavljeno anko rečemo strojnolivarstvo, *a razliko od klasičnega, ročnega livarstva. Tako sem postal 'acni livar, zaposlen sem bil pprej v Mariborski livarni, kasneje kot vodja tlačne livarne v škofjeloškem LTH-ju. veliko vztrajnosti je bilo posebne, ko sem začel v Mariborski livarni, ni bilo pri nas še jooene literature, v šoli o sl\ rCm Hvarstvu nismo nič »sali, ne o postopkih, ne o ennologiji, samoučno, samor-J?«uSko je bilo potrebno zagris- II na tem področju." "Zgodaj ste odprli obrtno Ravnico, že leta 1967, med Prvimi?« "Nekaj obrtnikov je bilo, ki so nadaljevali delo izpred vojne. Med tistimi, ki so v tedanjem režimu začenjali, pa sem bil res sorazmerno mlad." "Stanovali ste v Škofji Loki, vendar ste delavnico odprli v Žalcu?" "Spet naključno. Na škofjeloško davkarijo sem šel vprašat, kakšne so možnosti, da bi odprl delavnico, če so na začetku kakšne olajšave, saj je v tlačnem livarstvo potrebno imeti stroje, torej veliko denarja na začetku. Ja, tovariš Ažman, mi je dejal načelnik, če nimate denarja pa nikar ne začnite. Hvala, sem dejal in odšel. Ko sem že zaprl vrata, sem jih še enkrat odprl in dejal, ne nas videnje, zbogom. Po naključju pa me je tedaj obiskal neki žalski obrtnik in dejal, pridi k nam, sprejeli te bodo odprtih rok, tri leta ti ne bo treba plačati davka. Tako sem šel, vendar pa se je že f>rvo leto zakonodaja spreme ni -a in ukinjene so bile vse olajšave, tako sem bi na istem, kot če bi ostal v Škofji Loki, občutek pa je bil le boljši in v Škof j o Loko sem se vrnil šele čez pet let." "Več kot dvajset let ste bili obrtnik, katera leta so bila za obrt najboljša, katera najtežja?" "Najtežje je bilo na začetku, zaradi popolne ignorance oblasti, ki ni imela nikakršnega smisla za podpiranje privatne dejavnosti, kar je razumljivo, saj je bil sistem takšen. Sledila so leta, ko je bilo malo lažje, saj je sistem že čutil potrebo po dialogu z zasebniki, tako glede olajšav kot dejanske pomoči razvoju malega gospodarstva, kakor so mu takrat rekli. Pet let pred zamenjavo oblasti so bili najlepši časi za obrt. Z zamenjavo sistema smo veliko pričakovali, pa zelo malo dobili, se zdaj nismo tam, kjer smo bili pred zamenjavo sistema." "Na kaj konkretno mislite?" "Predvsem na olajšave pri nakupu proizvodnih investicijskih sredstev, saj se je prej davčna osnova zmanjšala do 60 odstotkov nakupne vrednosti investicijske opreme, danes olajšav skoraj ni, 10-odstotne so bile po starem, po novem so samo 3-odstotne. V tem ie bistvo, vse drugo je besedičenje. Saj tudi prej nekatere omejitve dejansko niso bile omejitve, recimo, da si imel lahko zaposlenih le pet ljudi, saj jih je občinski organ lahko dovolil več." "Mar ni svobodno podjetništvo bolj pisano na roko trgovcem, storitvam, manj proizvodnim dejanostim?" "Ne bi rekel, kar obema je na roko pisan, kar zadeva možnosti razširitve dejavnosti, saj je, zdaj dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Toda v tem divjem sistemu takoj po osamosvojitvi se je trgovina bistveno* bolje znašla kot proizvodnja, saj v proizvodnji moraš delati, ne ' moreš čez noč narediti stokrat več tako kot v trgovini. Trgovec z malo poslovne žilice lahko hitro poveča promet, tudi z tujim denarjem, na pošten ali nepošten način, slednji se potem običajno znajde na časopisnih straneh in konča v zaporu." "Zelo zgodaj ste začeli izvažati?" "Leta 1970. Zdaj boste spet vprašali, zakaj. Nikakor zaradi interesa, saj je bil izvoz tedaj skoraj garjava ovca. Spet je šlo za naključje. K meni je prišel nekdanji sošolec, v rokah je imel ulitek in vprašal, Peter, bi znal ti to narediti za izvoz, v Nemčijo bi lahko poslali stoti-soč kosov. Rekel sem, zakaj ne, če zna to narediti nekdo v Nemčiji, znam tudi jaz. Tako se je začelo, izvoz je vse bolj naraščal in letos bo šlo v izvoz 85 do 90 odstotkov proizvodnje. Prodaja v Nemčijo bo imela v izvozu 60- do 70-odstotni delež, v Italijo 20- do 30-odstotnega, ostalega pa Madžarska in Avstrija. Delež domače prodaje se zmanjšuje, saj ni skoraj nič novega, kar odpade z novimi izdelki ne nadomeščamo, zato delež izvoza narašča." "Kar naprej govorite o naključjih, gradnja novih prostorov zanesljivo ni bila naključje?" "Gradnja je bila nujna, zaradi naraščanja proizvodnje in zaradi tehničnih zahtev tujih kupcev. Prej smo imeli proizvodnjo na štirih krajih, v novem objektu smo združili vso dejavnost in lahko bistveno povečali proizvodno te dodatno izboljšali kontrolo kakovosti. V novem objektu proizvodnja teče ođ lanskega avgusta." "Investicija je znašala 1,3 milijona mark in bila leta 1992 ena največjih na Gorenjskem?" "Za Gorenjsko ne vem, bila pa je druga v Škofji Loki." "To seveda pomeni, da ste gradili v težkih časih?" "In z veliko mero gorenjske trme in poguma. Druge izbire ni bilo, pustite vse skupaj, saj po starem ni šlo več ali pa graditi." "Podjetje ste ustanovili leta 1989, Difa je zdaj družinsko podjetje?" "Če ne bi računal, da bo Difa družinsko podjetje, potem ne bi gradil. Prav nič skromno ni to rečeno, saj smo dejansko gradili že skupaj, finančne in druge osnove pa so seveda starejše. Mladi nadaljujejo dejavnost, sin Borut je direktor podjetja, hčerka Vlasta vodi finančno računovodske posle, snaha Andreja pa komercialne, vsi imajo višjo oziroma visoko izobrazbo. Za vse nas je značilno, da sicer nosimo ročne ure, vendar jih ne uporabljamo, saj je naše prvo načelo zadovoljiti kupca. Ta pa je včasih muhast, včasih tudi neusmiljen, najmanj pa razume naše težave, saj sicer ne bi bil dober kupec. Sicer pa je na pohodu že tretja generacija, vnučke so stare dvajset, petnajst in deset let, vse so pridne v šoli, verjetno se bodo tudi vključile v družinskopodjetje." • M. Volčjak HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27 tel.: 064/223-777 Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarja dajv. 0 JELOVČAN ŠKOFJA LOKA GRE Nt 2, 631 327 ob delavnikih od 7.30 do 19. ura ob sobotah od 7. do 17. uro ob nodolkih od 9. do 12. ura Informacija o certifikatih O odprtju certifikatnega računa je bilo razposlanih blizu dva milijona obvestil, ugotavljajo pa, da približno 10 tisoč državljanov obvestila ni prejelo. Tem in vsem, ki jih zanima, kakšno je postopanje v primeru dedovanja lastniških certifikatov, je namenjena naslednja informacija, Id so jo pripravili na ministrstvu za ekonomske odnose m razvoj. Tisti, ki niso prejeli obvestila o odprtju računa lastniškega certifikata, pa menijo, da so do njega upravičeni, se lahko obrnejo na najbližjo podružnico SDK ter zahtevajo izpis s številko, ki je enaka številki evidenčnega računa lastniškega certifikata. SDK v tem primeru izda izpis takoj, vlagatelj zahteve pa ji mora za to storitev plačati 100 SlT. Če pa na podružnici SDK ugotovijo, da vlagatelj zahteve nima odprtega certifikatnega računa, se mora ta obrniti na občinski upravni organ pristojen za notranje zadeve v kraju svojega stalnega prebivališča ter vložiti zahtevo za preverbo podatkov. Občinski upravni organ bo najprej preveril, ali je vlagatelj zahteve upravičen do lastniškega certifikata, in če e, opravil ustrezno ažuriranje podatkov. Vlagatelj zahteve o v tem primeru najkasneje v enem mesecu prejel obvestilo o odprtem evidenčnem računu po pošti na dom. Za pridobitev obvestila se lahko pooblasti tudi druga oseba. Pooblastilo mora biti pisno ter overjeno na sodišču. Iz vsebine pooblastila mora tudi biti razvidno, da se nanaša na ureditev zadev v zvezi z evidenčnim računom lastniškega certifikata. Starši otrok, ki niso dopolnili 18 let, oziroma osebe, ki so s strani občinskega organa socialnega skrbstva postavljene za skrbnika mladoletnih otrok ali osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, lahko kot zakoniti zastopniki urejajo vse zadeve v zvezi z evidentimi računi lastniških certifikatov svojih otrok oziroma varovancev. Pri ureditvi teh zadev se morajo starši izkazati z rojstnim listom svojih otrok, skrbniki pa z odločbo o postavitvi za skrbnike. V primeru smrti upravičenca so do lastniškega certifikata zapustnika upravičeni njegovi dediči na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Lastniški certifikat zapustnika je del zapuščinske mase. Če zapuščinska obravnava še ni bila opravljena, lahko dediči na f>rvem naroku predložijo sodišču obvestilo o odprtem računu astniškega certifikata, ki je bilo naslovljeno na zapustnika in če z njim razpolagajo. Če dediči z obvestilom ne razpolagajo, menijo pa, da je zapustnik bil upravičenec do lastniškega certifikata, bo sodišče po uradni dolžnosti od SDK-ja zahtevalo podatke o tem, ali ima zapustnik odprt račun lastniškega certifikata. V primerih, ko je zapuščinski postopek po pokojnem upravičencu že končan in je sklep o dedovanju že pravnomočen, morajo dediči pri pnstojnem temeljnem sodišču, ki je izdalo sklep o dedovanju, vložiti dednopravni zahtevek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju lastniškega certifikata, kot pozneje najdenem premoženju. Sodišče v tem primeru izda navedeni sklep brez obravnave. Enak zahtevek morajo vložiti dediči v primerih, ko ni bilo zapuščinske obravnave, ker pokojnik ni zapustil premoženja oziroma je zapustil le premično premoženje pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, obravnave ni zahteval. Za uveljavitev svojih pravic iz naslova podedovanega lastniškega certifikata morajo dediči vložiti pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana, Kotnikova ulica 5, vlogo za preknjižbo sredstev z evidentnega računa lastniškega certifikata zapustnika na evidenčni račun lastniškega certifikata dediča ter vlogi obvezno predložiti original ah overjeno fotokopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Takoj po prejemu pravilno vložene vloge bo ministrstvo opravilo zahtevano preknjižbo sredstev ter dostavilo dedičem po pošti obvestilo o novem stanju na računu lastniškega certifikata. Dedič lahko zadevo uredi tudi osebno, tako da se oglasi na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ter predloži original ah overjeno fotokopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. SKBBAMKAD.D. POSLOVNA ENOTA GORENJSKA posluje za pravne osebe: v KRANJU, Koroška 5, tel. 212-750, fax 212-753 v ŠKOFJI LOKI, Titov trg 4b, tel. 622-955 na BLEDU, Ljubljanska 4, tel. 76-044 vsak delavnik od 7. do 14.30 ure Za občane poslujejo: ekspozitura KRANJ, C. Staneta Žagarja 30, tel. 217-663 agencija KRANJ, Koroška 5, tel. 212-750 agencija ŠKOFJA LOKA, Novi svet 22, tel. 622-567 agencija BLED, Ljubljanska 4, tel. 76-044 agencija RADOVLJICA, Šercerjeva 18, tel. 714-409 vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure 6977 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK «Ml NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: LANCIA DEDRA HF INTEGRALE ZDRUŽENA MOČ Med dirkači in ljubitelji dobre športne vožnje je bolj poznana manjša dedrina sestra lancia delta. Toda pod motornim pokrovom (skoraj elegantne) limuzinske dedre so Italijani skrili skoraj enako močno srce in temu avtomobilu poleg elegance navdihnili tudi močnejši motorni zvok, piskanje turbine in štirikolesni pogon. Dedra je že na pogled povsem drugačen avto kot lani prenovljena delta. Če ne bi imela litih platišč, spojlerja na povsem limuzinskem zadku in na maski hladilnika napisa HF, ki je rezerviran za poznavalce, bi utegnili pomisliti, da gre za povsem običajen avto. Še več: značilni krom na maski, v plemenit les odeta armaturna plošča in nevpadljiva grafitno siva metalna barva (kakršen je bil tesni avto) sta prej znanilca limuzinske umirjenosti kot pa dirkaškega nastopaštva. Toda, dvomiti začnejo najprej tisti, ki jim je usojeno sedeti na zadnji klopi. Prostora za kolena je kmalu premalo, strop in zadnje steklo sta takoj pri glavi in sanje o ugledni limuzini zbledijo. Prostora spredaj je sicer dovolj, sedeža sta dobro nastavljiva, vendar s preslabotno bočno oprijemljivostjo, splošno počutje za velikim volanom je sorazmerno ugodno. Volanski obroč je za športno nastrojeni avto prevelik, armaturna plošča ozka in dolga ter polna merilnikov in vseh mogočih kontrolnih inštrumentov, vendar dokaj uporabna. Skoraj vse omenjeno je seveda izposojeno pri Fiatu, ampak v tem ni nič slabega, razen če ima kdo Eomisleke pred tovrstno komin aci j o. Notranjost: bogata serijska oprema HVALIMO: bogata serijska oprema - zmogljiv motor -lega na cesti Fondacija Ana Kranj, 7. marca - Nadarjenim otrokom ie namenjena Fondacija Ana, ki io je pred dnevi ustanovilo v Ljubljani nekaj posameznikov. Do 20 jih bodo izbrali vsako leto po osnovnih šolah in jim omogočili šolanje, ld jih sicer zaradi slabih gmotnih razmer staršev ne bi bilo dostopno. Fondacija Ana je nepolitična organizacija, ki je bila ustanovljena izključno zaradi pomoči nadarjenim otrokom, ki jih starši ne zmorejo šolati. S sodelovanjem ravnateljev osnovnih šol po Sloveniji bodo vsako leto izbrali do 20 nadarjenih otrok in jim po opravljenih testih omogočili obiskovanje gimnazije v Ljubljani ali v drugih centrih. Fondacija se financira izključno s prostovoljnimi prispevki podjetij in posameznikov, SKB banka pa bo zbrani denar kar najbolje obračala. Stike nameravajo navezati tudi s slovenskimi rojaki in tako pridobiti donatorje. Vsako leto namreč nameravajo na enomesečno letovanje povabiti 20 otrok slovenskih družin na tujem, da bi spoznali jezik in domovino svojih dedov in pradedov. Ustrezne prostore že imajo, saj je eden izmed ustanoviteljev Tomaž Rozman fondaciji podaril svojo hišo s posestvom v Trenti. Poslopje bo le potrebno {)rimerno usposobiti, kar bo prva naloga, potem ko bodo jeseni etos prvih 20 štipendistov spravili v Ljubljano v šolo in pod streho. Zamisel o Fondaciji Ana je nastala sredi lanskega leta pri izdajatelju Cebljanče, ki ima stiske z ravnatelji osnovni šol po Sloveniji. Najti pa nameravajo regionalne predstavnike fondacije, ki bodo skrbeli za njeno promocijo, za zbiranje sredstev, skupaj z ravnatelji pa bodo nadarjene otroke predlagah za šolanjem pod okriljem fondacije. • M.V. Y.C.C. d.o.o. Stara <• 25, Kranj, Tel.: 064/214-766, 221-626 RABLJENA VOZILA V ZALOGI BMW 518I, 90 tilnik, katalizator, Cona: 23.000 DEM - CHMia E5 2.5, 90 letnik, katalizator, Cena: 16 000 DEM -MISSAHSUM 1.4SIX, 3/91 letnik, katalizator, Coaa: 16.000- DEM ■ DAEW00 UCEt GSI, 7/93 letnik, katalizator, Coaa: 17.000.- DEM MAZDA 323F 1.0% 93 letnik, katalizator, Coaa: 23.800.- DEM ■ MA2DA 121/CT, 93 letnik, katalizator, Cona: 16.000 DEM MAZDA 121, 91 letnik, katalizator, Cona: ll.700.DEM -MAZDA 121 A, 93letnik,katalizator,Cona: U.tOO.DEM MAZDA 323/4 vrata 1.6, 90 lotnik, Cona: 14.500.- DEM ■ MAZDA 626 1.01/5 vrat, 93 lotnik, katalizator, Cona: 20.500.- DEM KOMBICIJiOEMC25, 93lotnik, Cona:26.000-DEM Za vsa vozila jo možno financiranje s kreditom ! KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA! OBIŠČITE SALON POHIŠTVA Titov trg 7, škofja Loka, pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276 in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva. NAKUP V MAZI - PRIHRANEK DENARJA MEŠETAR Zakupnina za kmetijska zemljišča Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je prejšnji teden objavil razpis za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup Cenik zakupnin ie enoten za vso Slovenijo in je oblikovan osnovi katastrskih podatkov. Če se ugotovi, da je stanje v nara^ drugačno, se upošteva dejansko stanje. ' katastrska kultura katastrski razredi letna zakupnir« (za hektar) Lancia dedra HF integrale: skrita moč Motor za sladokusce GRAJAMO: premalo prostora na zadnji klopi - poraba goriva - povrina Izdelava Predvsem zato ne, ker je v tem avtomobilu veliko opreme: od elektrificiranih stekel in bočnih ogledal, do osrednje ključavnice, analogne ure osvetljenega predala za drobnarije, kamor so konstruktorji skrili gumba za odpiranje prtljažnika in posode za gorivo, do klimatske naprave, ki jo je mogoče nastavljati ročno ah z avtomatiko. CENA do registracije: cca 36.000 DEM (VR6, Ljubljana) Lepše od odprtega motornega pokrova (kjer je pri namestitvi nekaj nereda) je pri tem motorni hrup in njegove zmogljivosti. Narejeno za sladokusce. Dokler turbinski polnilnik pri 2500 vrtljajih ne začne s svojim delom, se zdi avto mrtev. Potem se 190 konj bliskovito zapodi v dir in kasač ter sopotniki so m MGISTRAT V BISTRICI PRI TRŽIČU ■DETEUICA-ODDAMO V NAJEM TRGOVSKO POSLOVNI PROSTOR VELIKOSTI 223 M2. VSA POJASNILA DOBITE PO TELEFONU 061/212-868-ING. BRUS, VSAK DAN MED 7. IN 9. URO AVTOM SERVIS IN TRGOVINA WŽIC,PreMnlška16,TCBPT Delovni6as:8-12,13-17, sobota: 8-12 Tel.: 53-334 Fax:53-381 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 firitisnjeni ob sedežno naslonja-o. Voznik pozabi, da zadaj vozi limuzinski prtljažnik in se preda užitku. Seveda če se je prej naučil, kako se streže avtomobilu s štirikolesnim pogonom, ki ga je 53 odstotkov zadaj in ostalo spredaj. Toda podvozje se na vse voznikove ukaze odziva natančno in kompromisov pri vožnji ni. Tudi motor jih ne pozna. Pri ostri vožnji si privošči krepko nad 15 litri goriva, pri običajni pa je zadovoljen tudi z enajstimi. Servoo-jačani volan je ravno prav lahkoten, diskaste zavore na vsehštirih kolesih so učinkovite in v pomoč je dodatek ABS. Se zdaj čudite, zakaj so se pri Lancii odločili narediti limuzino s športnim motorjem? Za posebneže, kajpada. Za tiste, ki se jim povsem običajni avtomobili zdijo dolgočasni in tiste, ki bi se radi na službeni vožnji peljali malce hitreje. *vrt 1-8 * njiva 1-3 * njiva 4 - 6 * njiva 7 - 8 * travnik 1 - 4 * travnik 5-8 * pašnik 1 - 4 * pašnik 5 - 8 * planinski pašnik * pašnik porasel z gozdnim drevjem * sadovnjak 1-4 * sadovnjak 5 - 8 300 DEM 220 DEM 200 DEM 170 DEM 190 DEM 150 DEM 100 DEM 80 DEM 0-50 DEM 50 DEM + renta iz možnega posek3 250 DEM 200 DEM (Vse cene so brez prometnega davka.) V demografsko ogroženih območjih se zakupnine znižajo zjj Eetino, prav tako pa tudi pri zakupu površin, večjih od p6^ ektarjev. V nobenem primeru zakupnina (ne eno pogodbo) "e more biti nižja od 50 mark. TEHNIČNI PODATKI: limuzina s spredaj nameščenim motorjem in pogonom na vsa itlri kolesa. Motor: 1905 ccm, 100 km. Dimen-zije:4343 x 1700 x 1430 mm. Najvišja hitrost 204 km/h (test). Poraba goriva na testu: 12.9 I na 100 km. • M. Gregorič OBLIKOVANJE Gozdarsko kmetijska zadruga Sv. Katarina Slap 23, Tržič CENIK GOZDNIH SORTIMENTOV GKZ Sv. Katarina iz TVžiča odkupuje hlodovino smreke, jelke in bukve, celulozni in brusni les. Cene veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste. Prometni davek odvede zadruga. Rok plačila je za hlodovino 30 dni, za celulozo p* 35 dni od dneva prevzema. Za predplačilo se odračuna 0,15 % odbitka dnevno. Ponudbe sprejemajo na telefon (064) 51-259 ali osebno pri Godnov Janezu, Potarje 12, Tržič. hlodovina kategorija c s n a (v SIT/m3) člani nečlani smreka, jelka smreka, jelka smreka, jelka smreka, jelka brusni las 10.300 8.400 6.000 4.800 2.700 (svež, zdrav, celulozni les enakomerne debeline) celulozni les 2.200 (vse vrste lesa, razen kostanja, od 1 m dolžine dalje) 9.900 8.100 5.800 4.600 2.600 2.100 FOTOGRAFIJA - PROPAGAND* * * * * * * * * * * * * ♦ OD IDEJE DO IZDELKA UTRIlICK ^064 - 218 204in 57 23« > MERKUR v pričakovanju jMATERINSKEGA dne 10 % POPUST od 7. do 26. marca za izdelke iz keramike, stekla, porcelana, kristala, skoraj vso posodo in modele za tort6 PVC deske in umivalnike ( 22 in28 cm ) ..• ter izdelke iz plemenitih kovin ter usnjeno galanterijo in še kaj ... v Merkurjevih blagovnicah in prodajalnah VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo sončno. LUNINE SPREMEMBE Kw jo 4. marca zadnji krajec nastopil ob 17.S3, °o po Herschlovem vremenskom klfuč« lepo. 3 Nagrajenka na obisku v pasji šoli Ostri, a ubogljivi Romana Vidic z Brega ob Savi je ena od reševalcev lanske policijske križanke v Gorenjskem glasu, ki so dobili zanimive nagrade ministrstva za notranje zadeve. V njenem primeru je bil to obisk Sole za usposabljanje vodnikov in urjenje službenih psov policije. Pred dnevi jo je obiskala skupaj z možem in s hčerko. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Cerkvica, katere staro razglednico smo objavili prejšnji torek, je sv. Katarina in stoji na griču, ki se imenuje Hom, nahaja pa se nad vasjo ni k? pri Blec'u-v 0zadju vidimo Karavanke s Stolom. Vprašanje očitno > L? prete*l<0. saj ste nas kar zasuli z dopisnicami, na katerih so ^Činoma pravilni odgovori, le nekateri ste menili, da je na sliki sv. Peter nad Begunjah. Naš žreb pa je nagrade namenil takole: 1. Štefka Pipan, bovška 13, Radovljica; 2. Nadja Lebar, Ljubljanska 35, Bled; 3. Ivan uvsenik, Uparjeva c. 27, Mengeš; 4. Eva Kavč«, Frankovo nas. 68, Sk. •^Ka; 5. Marija Jakopič, Sp. Gorje 236, Zg. Gorje. Čestitamo! Danes pa namenjamo razglednico smučarjem in seveda tudi drugim •J^valcem naše uganke. Ta morda niti ni tako stara, le po bogati snežni ^jeji lahko sklepamo, da je bila fotografija posneta že pred kar nekaj Torej ugotovite, za katero smučišče gre in nam čitljivo napisane ^govore z vašimi naslovi na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, ^•sova 1, 64000 Kranj do petka, 11. marca, petim pravilnim ugovorom pa bo žreb namenil nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Šola, v kateri na leto usposobijo kakšnih 30 vodnikov in psov, je v Podutiku pri Ljubljani in ima že skoraj polstoletno tradicijo. Po besedah njenega ravnatelja Josipa Pičuhna se trudijo, da pse izurijo v ostre, a ubogljive in vodljive za svoje vodnike. Pse urijo za splošne naloge (obrambo in napad, slednje in poslušnost), za iskanje mamil in eksplozivnih teles ter za vodenje slepih. S slednjim se ukvarjajo edini v Sloveniji in na ta način svoje bogato znanje s področja kinologije namenjajo tudi civilnim potrebam. Slovenski policisti šolajo nemške ovčarje, rotvajlerje in labradorce, pri čemer seveda skušajo pri vsaki od pasem izluščiti tiste njene vrline, ki so za posamezne varnostne namene najbolj primerne. Ovčarje in rotvajlerje uporabljajo za naloge na področju javnega reda in miru, sledenje, zasledovanje, iskanje izpod ruševin in plazov ter podobno, labradorce pa za iskanje mamil in eksplozivov, reševanje ter vodenje slepih. Vzgoja psov se začne že pri kakšnih osmih tednih starosti in traja tja do leta. V tem času opravi pes malo šolo, ves čas pa skušajo tudi ugotoviti njegove lastnosti ter tako določiti, za kakšno nadaljnje šolanje bo najbolj nadarjen. Ko je star eno leto, dobi svojega vodnika, s katerim se naslednjih šest mesecev šolata skupaj do zaključnega izpita. Po njem ostaneta nerazdružljiva prijatelja in sodelavca, saj skupaj opravljata naloge na postaji policije, dva do trikrat na leto pa se udeležita še dodatnih tedenskih utrjevanj znanj. Šolanje psov za vodenje slepih je nekoliko daljše, posebnega izobraževanja pa se mora udeležiti tudi njegov bodoči prijatelj. O učinkovitosti policijskih psov smo se skupaj z družino Vidic lahko prepričah na demonstraciji, ki so jo nagrajenki ob tej priložnosti pripravili v Podutiku. • Janez Mužič TEL: 221 - 051 Pf - ®P DOSTAVA HRANE TEL: 221-051 AKCIJA MESECA: PEČEN PIŠČANEC 125 DKG-700 SIT V čisto majčkenih obriskih se ie kate, da bo s tole novo lokalno samoupravo ponekod vendarle en velik nec. Tako, kot je bilo pričakovati, se bo najbolj zataknilo na mejah. Ko se namreč pišejo in rišejo obrisi novih občin, je zdaleč najbolj problematično: do kod in če do tam, zakaj ravno do tam? In tako so več ali manj na tapeti vsi tisti, ki iivijo na teh mejah. V dušo se jim pogle- računal na obče veljavne slovenske manire. Namreč: povsod bodo grabili le po najboljšem. Zato je treba predpisati: fifty - fifty. Malo dobrega, a malo tudi slabega in neprofitnega. Zato naj Cigančke, ki so tam na robu gozda, vzameta kar obe sosednji občini: ata Cigana in pet njegovih vnukov leva hiškah s podrtimi plotovi in škarpami, ki jih bo treba popraviti na občinske stroške? Ali mislite, da je kaj takega nemogoče? Seveda je mo- foče, kajti rahlo se pa le ojimo, da iz prestolnice navsezadnje v nove občine ne bo nič prikupljalo in bo v do T j uuso se Jim P°Sle-Drn!!*-.narnico k"ka- Bodo eleo11 za naš° novo in eie8antno občino ali ne? Ti • po sili razmer nenadoma v vlogi mejašev - še vedo ne, kaj se kuha v glavah iniciatorjev nove presvetle krajevne samouprave. In pomislite: kdo bo vzel v novo občino Rome, tiste Cigane in Ciganke, ki ponavadi bivajo nekje stran? Nobena nova občina jih ne *nara, vsaka jih potiska drugi v naročje. Ne le na Dolenjskem, da ne bo pomote! Saj je seveda v tem logika: novi iupančki in novi lokalni svetniki niso tako neumni, da bi se pulili za probleme in fevele, ki jim bodo tako ali drugače praznili občinsko blagajno. Geslo dandanašnje: slabega nočemo, dobrega ne damo! . Zato je zakonodajalec, ki )e spisoval tisti liberalni za-*on o lokalni samoupravi, zagrešil hudo napako, ker ni Dajte nam avtonomijo! Izkazalo seje, da nekaterih državljanov nihče ne mara; posebno problematični so tisti, ki živijo na občinskih mejah In nič nimajo, zato jih ne mara ne leva in ne desna občina. občina, mamo Ciganko in pet sinov pa desna občina. Če se pojavlja sedanja diskriminacijska logika pri primeru Ciganov, nam seveda še malo ni mar. Umestno pa se pojavlja vprašanje, kaj če... Kaj če se tako ne snuje tudi pri drugih državljanih, ki so na meji in nimajo nič pod palcem in iivijo v starih novi občini treba iiveti od lastnih rok? Ta zadeva sploh ni tako nepomembna kot bi si kdo mislil in izhaja iz lastnih izkušenj. Naša soseska iivi čisto na koncu enega naselja in tam čez prvi most je ie sosednja krajevna skupnost. Kam nas bodo "poiokali"? Vsa leta smo imeli kataster na levi strani, naslov pa v desni krajevni skupnosti in pravzaprav nikoli nimo vedeli, čigavi smo. Niso pa nas marali ne eni in ne drugi. Ker ima vas, ki nam leii na "levo roko" svoje gasilce, desna pa ne, bi mi seveda raje šli na levo roko, čutimo pa bolj s tistimi, ki so nam na desni roki. A naše ielje niso nikomur nič mar in noben ukaz. Zdaleč najbolje pa bibilo, ko bi ustanovili kar svojo avtonomijo, avtonomno pokrajino in bi tako imeli vsaj en glas pri novih svetnikih. Plotovi so nam podrti, škarpe pokajo, makadam je za umret' - je pa struktura taka, da so večinoma sami upokojenci. Kako je pa s pokojninami, se pa tako ali tako ve: za kruh pa kakšen kofetek, za drva in premog pa je v banko ie treba po -pur. Kdo bi nas maral, reveie? Saj so si ie zdaj tako tisti na levi kot tisti na desni asfaltirali poti do zadnje drvarnice, mi smo pa vedno "izviseli". Kako huda bo šele poslej! Bolje avtonomni kot od tistih na levi ali tistih dol na desni! Zato bomo v teh dneh ostro usekali: dajte nam avtonomijo, če nas je te za svojo občino premalo in nimamo ne gasilcev in ne zdravstvenega doma in ne šole. Le čemu bi bili vedno drugorazredni driavljani, vas vprašam? • D .Sedej Otroci s cerebralno paralizo so smučali na Voglu Napredek je počasen, a se ga veselimo Bohinj, 4. marca - Zimske počitnice je mnogo otrok preživelo na smučanju. Na Voglu so se v veščinah na snegu urili otroci in mladostniki s cerebralno paralizo. Letošnja je bila že sedemnajsta, gre pa za zahteven zdravstveno terapevtski rekreativni program, eden redkih v svetu, ki nepretrgoma teče že toliko let, nam je sporočila vodja strokovnega teama p rim. dr. Tatjana VeUčkovič. Skupina otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo iz vse Slovenije je med 26. februarjem in S. marcem uživala na Voglu, v družbi s posebej zanje izurjenimi vodji in fizioterapevti. Desetletje je z njimi tudi vodja Janez Črnivec: "V Švici so prvi začeli postavljao' na sneg hendikepirane otroke, temu zgledu pa že več let sledimo tudi v Sloveniji. Pri tem sodelujem deset let, predtem pa so me na mednarodnem simpoziju poučili o načinu dela in izoblikovali poseben strokovni team za cerebralno paralizo. Na Voglu s kolegi vodim skupino starejših otrok. Dve skupini sta boljši in z njimi delamo skupinsko, s štirimi otroki pa individualno. Napredek je počasen, a se ga veselimo." Tanja Novak iz Novega mesta je med boljšimi: "Na smučeh sem od svojega 13. leta, torej kar 11 let. Prejšnja leta smo hodili v Kranjsko Goro, kjer mi je bilo zelo všeč, pa tudi čez Vogel nimam pritožb." 15-letni Rok Kacin iz Besnice je na tečaju tretjič: "Prvikrat sem bil na tekmovanju tretji, lani na Rogli trinajsti, letos pa me tekma še čaka. Poleg smučanja mi v Bohinju ugaja tudi plavanje ... in poslušanje ptičjega petja. Pred leti sem imel hudo nesrečo. Padel sem v 15 metrov globok prepad in si poškodoval glavo." Panika Križaj iz Strahinja je na smučeh devet let: "Malo težje se fibljem, zato me učijo individualno, lar dobro sem se že naučila, veliko pa sem tudi na tleh." Fizioterapevtka Neda Rotar tudi že nekaj let sodeluje v strokovnem teamu za cerebralno paralizo, za kar je s kolegi opravila tečaj razvoj no-nevro-loške obravnave. "Otroci s cerebralno paralizo se od drugih, na smučeh ločijo zlasti po tem, da potrebujejo veliko več priprave. Najprej opravijo fizioterapijo in razgibavanje pred odhodom na smučišče, nato pa tudi v smučarski vrsti vztrajamo, da telovadijo in pred vsakim elementom delajo posebne vaje. Po mojih izkušnjah so pri teh otrocih opazni zlasti premiki v socializaciji, zanje je koristno, da se za nekaj časa ločijo od staršev in pridejo v skupino, v kateri morajo biti veliko bolj samostojni, kot so doma." Tudi mlajšj^ smučarji jemljejo svoje početje na moč resno. 11-letni Blaž Krašovec iz Škocjana je drugič na tečaju: "Kar dobro mi gre, tovariš Uroš Pikec me je dobro naučil. Ves dan smučamo na Voglu, zvečer pa se vrnemo v Bohinj, kjer se dogaja tudi veliko zabavnega." Mateja Zupane iz Srednje vasi v Bohinj u,Mateja Matere iz Smokuča in Anja Mrak iz Mojstrane, sostanovlake v hotelski sobi, se tudi pohvalijo z dobrim smučanjem. Franci Obed s Kokrice, ki je na vsak način želel v časopis, pa je dejal, da ima kljub težavam z nogo, ko velikokrat izgubi ravnotežje, na smučeh pravšnji občutek. • D.Z.Žlebir NAGRADNA IGRA JOŽEFOV SEJ'M '94 Turistično društvo Jesenice in OBJAVLJATA NAGRADNO IGRO V vsaki številki Gorenjskega Glasa bo do 11.3.1994 objavljen KUPON Jožefovega sejma '94. Vsi, ki boste zbrali vseh 5 kuponov in jih poslali na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE, Titova 18,64270 Jesenice ali oddali v biroju, boste sodelovali v JAVNEM žrebanju, ki bo 20. marca ob 15. uri na prireditvenem prostoru na ČUFARJEVEM TRGU. NAGRADE MAJ OSTANEJO SKRIVNOST KUPON 4 JOŽEFOV SEJ'M '94 Turistično društvo Jesenice Titova 18 - M.:(064) 81 974 Ne pozabimo na lapuh Ko živo rumeno zacvete na ilovnatih tleh, ob poteh, na kupih zemlje, na brežinah, nas drobni cvetki, podobni regratovim, spomnijo, da bo zdaj zdaj pomlad in da se je spet začela nova sezona nabiranja zdravilnih rastlin. Lapuha nikakor ne izpustimo iz naše domače lekame. Nabirajmo ga na sončnih legah, naroča zdaj že pokojni zeliščar pater Ašič, kajti tam je bolj zdravilen. Zelo hitro ga moramo posušiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Zgodaj spomladi nabiramo le cvetove, ker rastlina listov še ni razvila, kasneje pa nabiramo tudi te, predvsem za zunanjo uporabo. Vsa rastlina je zdravilna kot čaj proti bronhialni astmi, hripavosti, bronhitisu, nadušljivosti, katarjem dihal, vnetju rebrne mrene. Poleg tega pa še prsi obložimo z listi, da se dobro spotimo. Lapuh je znan kot čistilo za kri, vzbuja apetit in deluje proti prebavnim krčem. Iz cvetov napravimo tinkturo, ki jo jemljemo pri zasluzenosti pljuč: prgišče cvetov vržemo v 1 liter Žganja in pustimo, da 2 meseca stoji na toplem. Jemljemo 3 do 4-krat dnevno do 10 kapljic na sladkorju. Čaj iz cvetov: žlico cvetov damo na 1/4 1 vode. Pijemo ga trikrat dnevno, oslajenega z medom. Zunanje zdravilo: oprane liste lapuha stolčemo in položimo na rano, svežo ali zagnojeno, na vnetja, otekline, ali pa skuhamo čaj, namočimo vanj krpo in jo položimo na bolno mesto. Pri vnetih vekah pripravimo iz svežih zmečkanih listov lapuha in sladke sveže smetane maso, s katero večkrat dnevno namažemo vneta mesta. V severnih deželah z lapuhom zdravijo tudi revmo: na posteljo pregrnejo rjuho, nanjo položijo lapuhovo listje in nanj se uleže bolnik. Dobro ga zavijejo in pokrijejo, da se spoti. Še prej spije vroč čaj iz lipovega, bezgovega in lapuhovega cvetja. Tfl 3IESEC TIK VRTU Igrajo v sušcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice. Če na Ruperta (27.3.) del pada, kasta pridelkov strada. zakopavati jih bolj globoko, ker nastaja ob pomanjkanju kisika slab humus. Če je bilo pozimi malo padavin, moramo marca dobro zaliti sleče in druge grmovnice. Z zalivanjem moramo dobro namočiti vso zemljo, v kateri so korenine, in še bolj globoko. Zalivamo toliko, da tla vodo sproti popijejo, zalivamo torej 4- ali 5-krat z enournimi presledki. Stare ma-honije najbolj uspešno temeljito pomladimo marca. Vse poganjke lahko skrajšamo na okrog 20 cm. Pri tako močni rezi seveda prvo leto ne smemo računati s plodovi in cveti. Sredi marca je zadnji čas, da sejemo črni koren, če hočemo doseči kar največ pridelka. Tudi špina-čo moramo sejati najpozneje do srede marca, če želimo za tem pridelkom sejati še kakšno drugo zelenjavo. Mnoge sorte špinače namreč hitro poženejo v cvet, ko se v drugi polovici maja otopli. Že zaradi tega je nadvse priporočljiva zgodnja setev. Od setve do spravila pridelka preteče približno 60 dni. Za špinačo lahko sejemo še kumare, fižol, papriko in bučke. Peteršilj kali precej hitreje in zanesljiveje, če ga sejemo v že nekoliko ogreto zemljo, torej na Gorenjskem nikakor ne pred 15. marcem. STUDIO RAFAELA >SM< \jš3 lm. ^ Trg Preiernov«brlgade6/4, Kranj,Tel. :064/326-683 KO DOBRO NI DOVOLJ Ali niste zadovoljni s svojo zunanjosto ? Pomagali vam bomo mi. Znak pozornosti ali samo pogled spremeni izgled in občutek ženske. Takrat boste sebi in drucjim postale lepše. Zato si om<>gpčite odgovarjajočo nego. trenutek je da začnete od začetka. V studiju vam nudimo: NEGO OBR0Z0 Pa poglejmo še enkrat na kratko, kaj delamo ta mesec na vrtu. Gospodinje bodo presajale lončnice v svežo zemljo, razmnoževale nageljne, obrezale vrtnice ter posadile gomolj-nice - dalije, begonije, gladiole. V vrtu je na vrsti setev in sajenje vseh vrst zelenjadnic -grah, radič, peteršilj, korenček, solata, blitva, rdeča pesa, v topli gredi pa zelje, ohrovt, morda tudi krmna pesa in podobno. V sadovnjaku naberemo cepiče. Na njivo, pognojeno s hlevskim gnojem, sadimo krompir in ga še dognojimo s 600 do 800 kg/na NPK 11:11:16 ali z drugim primernim NPK. Pripravimo fižol za saditev. Ozimna in jara žita škropimo proti plevelom. Pred solzenjem trte obrežemo in privežemo, nato jih okoplje-mo in pognojimo. Po travnikih in detelj iščih potegnemo s travniško brano, da zravnamo krtine in prezračimo rušo. Kjer je trava preredka, jo dosejemo. Kdor namerava vrtnice posaditi na novo, se mora dela lotiti že marca. Tlaje treba prerahljati dve lopati globoko. Vrtnice ostanejo na istem mestu dolga leta, zato moramo tla pognojiti s humoznimi snovmi. Najboljša sta preperelhlevski gnoj in šota. Če tega nimamo, lahko uporabimo tudi grobo kompostovko. Vse te snovi pa morajo priti v zgornjo plast tal. Narobe je Pet minut za lepši videz S česnom nad bradavice So vam zoprne grobe bradavice zrasle kje na obrazu, na rokah, na mestu, kjer vas še posebej motijo? Z malo potrpežljivosti jih bomo odstranili na naraven način: Strt česen pritisnemo na bradavico, zdravo kožo pa moramo poprej zaščititi z obližem. Zdravljenje traja približno 10 dni. Najbolj primerno je, da to opravimo zvečer. ZDRAVLJENJE IN J. ODPRAVLJANJE 0KEH ODPRAVO CELUUTlSfl OZ. ODVZEM MfliCOBNEGfl TKIVO DEPIIflCIlO Z IGLO IN PINCETO UMFNO DRENflŽO •SOIHRI Del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 19-sobota od 8. do 13. ure Kavbojci in romantične deklice Otroci so zaljubljeni v kav-bojce, to vedo tudi modni kreatorji, pa so jim za to pomlad namenili priljubljene jeans hlače, zraven pa Karo srajčke, karo jakne, deklicam pa daljša nabrana krilca, ob-šita s karo trakom. Seveda gredo zraven tudi usnjeni škorenjci, ki bodo kljubovali pomladnim deževjem. VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Romana je pripravila pet novih skladbic za Vrtiljakovo lestvico, za katere boste glasovali ta mesec. Kot boste slišali popoldne ob petih na Radiu Kranj, so prav vse prikupne, izbirali boste seveda po vašem okusu. Tudi tokrat je lestvica mednarodna, tri pesmice so naše, ena italijanska in ena celo španska. GANGSTER ČOMBE - NECA FALK PESIOLINO ROSSO - SERENA SIGNORILE ZASPI - ROMANA KRAJNČAN NUESTRO CANTO DE PAZ - XUXA V NAŠI ŠOLI - HAJDI Današnjega Romaninega gosta boste morali spoznati sami. Naj izdamo le toliko, da je kantavtor. Sicer pa ne boste klepetali samo o njem, ampak o marsičem, kar vas gane zlasti v teh prebujajočih pomladnih dneh. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 Nagrajeni spis Oh, ta ljubezen Rad imam starše. Usedem se v vamo mamino naročje in mi je lepo pri srcu. Občudujem očeta, ki vse prav naredi. Potem rastem. Rad imam sošolke in sošolce. Zagledal sem njo. Čeprav prijatelj pravi, da je premlada in da ima prekratke lase, mi je vseeno všeč. Ko se pogovarjam z njo, gledam v tla. Pogled usmerim malo višje in vidim, kako lepe oči ima, kako lepe rjave lase, tako rjave kot jesensko listje. Sprašujem se, le zakaj je tako rdeča v lica. Besede se mi zatikajo. Tudi njej se malo zatika. Telefon ves dan zvoni. Kaj je za domačo nalogo? Kdaj pišemo mat ko? Čez nekaj dni dobim od nje listek, na katerem piše, če pridem na ples. Na plesu je ni bilo. Naslednji dan sem jo videl z drugim vantom. Sklenil sem, da jo še enkrat pokličem po telefonu. Odložita je slušalko. Drugi dan jo ponovno pogledam in vidim, da ima res prekratke lase, povrhu pa je še vsa mozoljasta. Moja prava ljubezen je računalnik, dekleta pa naj kar še malo počakajo. • Rok Ahačič, 8. Bistrica pri Tržiču a r. OŠ Po sošolca na hrib Imeli smo Športni dan. šli smo na Križno goro. Ko smo bili na Planici, smo pogrešili sošolca Andreja. Ko smo se vrnili domov, ga še ni bilo doma. S prijatelji smo se odločili, da ga gremo iskat. Šli smo na Planico in vpili. "Andrej!" Ko smo hodih, smo se tudi pogovarjali, zabavali in nič mislih, kaj je doma. Ko smo prišli na Planico, smo nameravali iti še na Križno goro. A ker je bila ura že pol šestih, smo se odločili, da se vrnemo. Doma smo zvedeli, da je Andrej že doma. Zaskrbljeni starši pa so nam povedali, da smo mi iskali Andreja, oni pa nas. • Borut Hafner, 4. c r. OS Cvetka Golarja, Škofja Loka Mamica Mamica je kakor sonce, ki me greje, ko me zebe. Mamica je kakor luna, ki mi sveti, ko stemni se. Mamica je kakor morje, ki me ohladi, ko mi je vroče. Mamica je kakor knjiga, ki mi daje znanje, ko me kaj zanima. Mamica moje je vse, zato je nikomur ne dam in jo vedno rad imam. • Žiga Svete, 2. a r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled IGRAMO SE SKRIVALNICE - Narisala Petra Pazlar, 6. Gorje Povabili smo pesnico Radi beremo pesmice. Hoteli smo sestaviti svojo čisto P1** pesmico, a nismo znali. Povabili amo pesnico Franck IV on kar. Z njo smo napisali pesemico o našem razredu. Naš razred Mi učenci drugega razreda BE takšni smo, kot se zagre. Smo razigrani, nasmejani -nagajivi in igrivi Učiteljica Majda težko nas kroti, včasih delamo velike ji skrbi. Ko bo Šlo za rede prave, uredili bomo svoje glave. Znanje sem, neznanje tja (in petice bodo se smejale). • Učenci Z. b. r. OŠ Simona Jenka, Primskovo Zelo rada se smejim. Dobro znam pripovedovati šale, z5?r*!j6 katerih se nasmejejo tudi drugi. Res pa je, da za pospravljal nisem pravi talent. • Neza Keše, 4. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka KRANJČAN •4 Priloga Gorenjskega glasa za kranjsko občino (3). V krajevni skupnosti Šenčur se nagibajo k lastni občini Sosedov ne silimo, sodimo pa skupaj Krajevna skupnost Šenčur je ena tistih, kjer se nagibajo k lastni občini Šenčur Je bil že pred drugo svetovno *x>Jno občina, prav tako nekaj let po njej. V takratni fenčurski občini so bUa tudi naselja Olševek, Hotemaže, Visoko, Luže, MUje, Srednja vas, Voklo, Voglje, Hraste, Prebačevo, svoje čase pa tudi Trboje in Velesovo. Približno enake meje naj bi imela tudi nova občina Šenčur. "Vsa ta naselja, razen Velesovo, so po republiškem načrtu vključena v predvideno novo občino Šenčur, celo ?*boje, u dejansko ne gravirajo na Šenčur," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Šenčur Franc Kern. Šenčurjani sosedov ne silijo, naj se odločijo za šenčursko občino, čeprav te želje ne skrivajo. Če bodo sosedje rekli ne, bo nova šenčurska občina pač manjša. Občina vsekakor bo. S sosednjimi krajevnimi skupnostmi Senčurjane povezuje vrsta stvari; skupna fara, cerkev, krajevni urad, pokopališče, kmetijska zadruga, pošta, osemletna osnovna šola, banka, trgovski center, Letos tudi zdravstvena postaja šenčurska krajevna skupnost ima vse zakonske JJJfloje, da preraste v občino. Manjka le zdravstve-ujiPosfctfa, ki pa jo nameravajo urediti še letos v Sr^^kdanle hranilnice in posojilnice. Hišo so J^utfanf kupili 1910. leta za 14.500 kron. z ob^u^^-anj10 PremoženJe prešlo v last ^nčui^ani si prizadevajo, da bi hišo dobili čimprej prostora za ambulanto splošnega zdravnika in za lekarno. Dogovor z zdravstvenim domom Kranj je načelno Že sklenjen. TRGOVINA FOTOKOPIRANJE Kranjska 2, Šenčur tel.: 064 41 142/24 Ni) rt %"v • vse za šolo •šolski nahrbtniki in torbe • pisarniški material • igrače za otroke • fotokopiranje • filmi za fotoaparate • razvijanje filmov in izdelava slik • za filme kupljene pri nas je razvijanje brezplačno v tem mesecu bomo kot novost predstavili IZKAZNICO ZAUPANJA, s katero si bodo naši zvesti kupci lahko po 12. nakupih izbrali BREZPLAČNO borilo v vrednosti povprečnega zneska nakupa. centralni športni park, kulturni dom in najbrž bi se še kaj našlo. Torej jih ne vleče skupaj le zgodovina in geografija, sorodna socialna struktura prebivalcev, pač pa tudi vrsta povsem novodobnih funkcij, ki so se razrasle prav v Šenčurju. "V krajevni skupnosti Šenčur živi nekaj več kot tri tisoč ljudi, občina Šenčur bo v primeru, da bodo obveljale meje, kot jih predlaga državni zbor, štela okrog 7500 prebivalcev," pravi Franc kern. "Sosedom bi radi povedali, da imamo poštene namene, da nikogar ne nameravamo izkoriščati. Bojazen, da bi nova občina ubirala kakšne posebne davke, je odveč. Kar zdaj plačujemo v občino Kranj, ne dobimo nazaj. Prepričani smo, da bi sami z enakim ali celo manjšim denarjem racionalneje gospodarili, naredili več. Delitev na dve vrsti občanov -meščane, Id dobijo, in pode-želane, ki moramo zase sami Franc Kern, predsednik sveta krajevne skupnosti Šenčur V kranjski občinije 46 krajevnih skupnosti. Predreferendumski zbori občanov za določanje referendumskih območij bodo v nedeljo sklenjeni. Za župana Vitomirja Grosa, ki se jih udeležuje, so dnevi vsekakor naporni, saj so vsak dan kar po trije zbori Razen v nekaterih krajevnih skupnostih, pretiranega navdušenja za manjše občine doslej pri večini ni bilo opaziti Marsikdo Je v teh dneh dejal "Res, da se vselej z županom ne strinjam, a tokrat trna prav, ko zagovarja močno mestno občino Kranj..." zbirati denar - bo odpadla. V svetu bodoče občine bodo zastopani prebivalci vseh vasi, skupaj bodo oblikovali AVTO HI-FI MONTAŽA m PRODAJA AVTORADIJSV IN TEL. AVTOALAJRMNI SISTEMI DARE VIDMAR STRUŽNIKOVA 10 64208 ŠENČUR TEL.: (064) 41-016 AVTO ALARMA mobitel delovni program, risali razvoj. "Franc Kern pravi, da na sestanku s kranjskim županom in predsedniki svetov sosednjih krajevnih skupnosti Voglje, Voklo, Visoko, Olševek -Hotemaže niso uspeh razčistiti vseh dilem, poiskati vseh skupnih interesov. Upa, da bodo sosedje razmislili modro in svojim krajanom posredovali prave informacije. • H. Jelovčan, foto: J. Pelko DISKONTNA PRODAJA vQ SADJA IN ZELENJAVE ^ Veliko Gorenjcev nas že pozna po kvaliteti in nizkih cenah. Prepričajte se še vi! Delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 16. ure, nedelja od 8. do 12. ure TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM vstopa v leto '94 z ugodno ponudbo gradbenih materialov 3000 kom Tel.: 064/ 45-620 64205 Preddvor, Tupaliče 20 MED KOKRO IN SAVO Zoisovi štipendisti Štipendije iz Zoisovega sklada, ki so namenjene posebno nadarjenim srednješolcem in študentom, na Gorenjskem prejemajo 703, v kranjski občini pa 244, od teh je 10S dijakov in 139 študentov. Ker je tudi za te štipendije od 1991. leta uveden cenzus -dohodki na Člana družine ne smejo presegati pov- Srečnega mesečnega do-odka na zaposlenega v Sloveniji - so nekateri dijaki in Študentje, ki sicer izpolnujejo strokovne pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, zaradi previsokih dohodkov v družini ostali praznih rok. Od 199. leta velja tudi določba, da dijak, ki prejema Zoispvo štipendijo, le-to izgubi, če v drugem in naslednjih letnikih ne doseže najmanj ocene dobro iz značilnih predmetov za program, Študent pa najmanj povprečne ocene 7 oziroma če se ne izkaže z javno priznanim izjemnim rezultatom. Zoisove štipendije so v povprečju višje od republiških. Republiška štipendija znaša povprečno 9.458 tolarjev, najnižja je 1.251 tolarjev, najvišja pa ob najvišjem študijskem uspehu lahko doseže 23.750 tolarjev. Republiške Šti- Eendije prejema 2079 ranjskih dijakov in študentov. Te štipendije postajajo za učečo se mladino vse mamljivejše, saj je iz leta v leto manj podjetij in ustanov, ki še podeljujejo kadrovske štipendije. V tem šolskem oziroma študijskem letu je bilo v kranjski občini za vse stopnje izobraževanja razpisanih 13S kadrovskih štipendij, od teh jih je ostalo 34, zlasti na poklicni stopnji šolanja (obutvena, lesna, gradbena), nepodeljenih. Odkupljena hiša ob Smledniški cesti Kranjska občina je za dobrih 13,8 milijona tolarjev od Rimskokatoliškega Župnijstva Kranj odkupua hišo na Savski cesti 24, ki stoji med Smledniško cesto ir. podjetjem Ikos. Hišo bodo podrli, prostor, kjer Še stoji, pa izkoristili za razširitev uvozne ceste proti Ikosu in postavitev avtobusne postaje. Zadnjo stanovalko v hiši so že preselili, z gradbenimi deli pa nameravajo začeti brž po odprtju kokrškega mostu, torej v Ejznem letošnjem poletju, išo bi občina odkupila že lani, vendar je zakon o denacionalizaciji postavil prepreko. Zdaj so odnosi razčiščeni, z odkupom je soglašal tudi Nadškofijski ordinariat Ljubljana. Smiljana Verbič veterinarska inšpektorica Kranjski izvršni svet je v sredo ponovno imenoval 36-letno Smiijano Verbič za veterinarsko inšpektorico v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko s štiriletnim mandatom. Na razpis se je prijavilo osem kandidatov, soglasje k imenovanju Smiljane Verbič, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje, pa so dale tudi druge Štiri gorenjske občine. MED SAVO IN KOKRO V Kranju druga gimnazija? Že na decembrski seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj je delegat Slavko Brinovec razmišljal o ustanovitvi druge gimnazije v Kranju, v nadaljevanju prekinjene seje konec januarja pa je pobudo konkretiziral. Predlagal je, da se začne postopek za ustanovitev druge gimnazije in poiSče prostor za 256 osmošolcev, ki se jeseni želijo vpisati na gimnazijo. Odbor za Šolstvo in šport pri družbenopolitičnem zboru je sredi januarja naroČil občinski vladi in sekre-tariatu za družbene dejavnosti pripravo vizije razvoja Šolstva v Kranju. Na eni od zadnji sej vlade je njen predsednik Peter Orehar dejal, da je že letos v Kranju predviden začetek gradnje telovadnice pri elektro in strojni šoli na Zlatem polju, vzgojnega zavoda v Preddvoru, letos naj bi prišli tudi do projektov za gradnjo fakultete za organizacijske vede, zagotoviti pa bo treba tudi primerne prostore za ekonomsko srednjo Šolo. Vzporedno s temi gradnjami po tekla tudi vsebinska prenova srednjega Šolstva. Kranj naj bi ostal srednješolsko središče Gorenjske, nekatere šole pa naj bi se nadgradile z višjimi programi. Mišljene so predvsem elektro in strojna šola, ekonomska, morda trgovska akademija, tekstilna. Čevljarska, gumarska. Živi so tudi pogovori, da bi Kranj dobil vsaj dva oddelka klasične gimnazije, morda podružnico šentviške, problem so materialni pogoji. Sedanja gimnazija je prevelika, precej kranjskih gimnazijcev se Že zdaj vozi bodisi v Šentvid ali v Škofjo Loko. Kranj bi torej resnično potreboval drugo gimnazijo, ne glede na včasih prevelike ambicije osmošolcev, ki precenjujejo svoje sposobnosti. Vsak pač ne more na gimnazijo, čeprav vpise v srednje šole krojijo bolj želje kot kvalitetno poklicno usmerjanje. Res pa je tudi to, da v generaciji gorenjskih osmošolcev, ki zaradi omejenega vpisa uspejo priti na gimnazijo, v odstotkih skromnejša kot povprečno v republiki. Naval na gimnazije bodo v prihodnje bržčas vsaj delno sprostile t.i. tehnične gimnazije. Konkretnejša vizija razvoja šolstva v Kranju bo znana predvidoma konec meseca. Prenova podstrehe v Kiselštajnu Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je zaprosil ministrstvo za kulturo za denar, s katerim bi obnovili podstreho v gradu Kisel-štajn. Lani so uspeh priti do projektne dokumentacije, letos bi radi začeli zares. Prenova je predvidena v dveh fazah, za prvo bi potrebovali 15 milijonov tolarjev po pravilu pol republika - pol občina. Ker pa je občina v preteklih letih v grad vložila že precej denarja, izvršni svet vztraja, da je pri morebitni uresničitvi prenove za občinski delež treba uveljavljati pretekla vlaganja. Ministrstvo za kulturo še ni odloČilo, katere akcije iz letošnjega programa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj bo na podlagirazpisa sofinanciralo. Zavod namreč kandidira za trinajst akcij v skupni vrednosti 35 milijonov tolarjev. Brdo - kranjska podoba raja Država naj pove, kaj rabi za protokol Pred štirimi leti se je takratni šef Protokolarnega servisa Brdo Ludvik Zvonar razgovoril o ambicioznih načrtih za turistični razvoj kompleksa Brdo. Okrog sto milijonov dolarjev, kolikor naj bi jih vanj vložila mednarodna korporacija iz ZDA, je imel že skoraj v žepu. Danes o velikih načrtih ni ne duha ne sluha. M novega luksuznega hotela s 350 ležišči, ne dveh igrišč za golf, ne desetih novih teniških igrišč s tribuno, ne pokritih teniških igrišč, tudi ni JUmskega studia in velike gala dvorane z nekaj tisoč sedeži in ne 450 novih delovnih mest, kar naj bi prinesli tujci z okroglimi sto milijoni dolarjev in manjšinskim deležem lastništva v javnem podjetju Brdo. Kaj se je zgodilo od bojda že podpisanega "pisma z nameni" med korporacijo in slovensko vlado? Sedanji direktor Protokolarnega servisa Brdo Matija Potočnik na kratko odgovarja: "To so bih gradovi v oblakih, ki so obležali v predalu ministra, ki to ni več. Gradivo dejansko ni bilo primerno za obravnavo in dogovarjanje na ministrski ravni..." Torej z oblakov na realna tla. Kar zadeva prihodnost kompleksa Brdo, mora država najprej jasno povedati, koliko objektov rabi za lastne protokolarne in promocijske namene, v kolikšnem delu pa se lahko Brdo razvija komercialno. Drugo vprašanje, ki ga je treba nujno in čimprej razčistiti, pa je statusne narave. V Protokolarnem servisu Brdo si že lep čas prizadevajo, da pridobijo status javnega podjetja, ki jim bo omogočal, da kot pravna oseba avtonomneje vodijo poslovne niti, tudi investirajo. Zdaj so po zakonu o vladi namreč državna služba, ki sama ne more sklepati poslov. Matija Potočnik upa, da bo preoblikovanje v javno podjetje sklenjeno v dveh mesecih, ko bo tudi jasno razmejen obseg premoženja; koliko državi za čisto protokolarno rabo. To pomeni, da bo država iz proračuna za ta del tudi dejansko pokrivala tekoče stroške in investicije. Trenutno namreč pokriva približno 85 odstotkov plač 150 zaposlenih in le kakšnih petnajst odstotkov stroškov. Praktično vse materialne stroške gradov, ki so izkoriščeni le štinodstotno, v Protokolarnem servisu Brdo poravnavajo iz dohodka hotela Kokra. "Pojejo" komaj 0,4 promila državnega proračuna, torej neznaten znesek, kar je Eo prepričanju Matije Potočni-a tudi glavni razlog, da vlada doslej Brda ni obravnavala kot "problematičnega" stroška, niti ne kot podjetja, ki lahko prinaša denar. Kako je z vračilom zemlje kmetom "Od celotnega kompleksa Brdo, ki obsega 470 hektarov, je spornih približno 30 hektarov kmetijskih zemljišč, ki so bila vzeta okoliškim kmetom. Ta zemlja oškodovancem še ni vrnjena ali nadomeščena z drugimizemljišči. Vprašanje želimo čimprej rešiti v obojestransko korist, najraje v naravi, z drugimi zemljišči, ali s primerno visoko odškodnino. To rešuje vlada, mi smo namreč samo upravljala njenega premoženja. Kot bodoče javno podjetje bi seveda radi obdržali kompleks Brdo v celoti." Okoliški kmetje, nekdanji lastniki gozdov, Protokolarnemu servisu Brdo očitajo, da z gozdovi slabo gospodan, da je v njih preveč divjadi, ki dela škodo. "Gozdovi so vzdrževani po gozdno gospodarskem načrtu, ocena stroke je, da vzorno. Strinjam pa se, da je divjadi preveč." Gentlemanski dogovor z lastnikom Strmola V sklop Protokolarnega servisa Brdo sodi tudi grad Strmol, katerega pravi lastnik je Peter Hribar, po naključju Potočnikov sošolec. "Želim gentlemanski dogovor o ustrezni odškodnini ali dolgoročnem najemu gradu, in to čimprej. Hribar se strinja. Objekti so vredni posebne obravnave pri vrednotenju in odškodovanju bivših lastnikov, ki se jih ne sme odpraviti z brezvrednimi papirji, kot nekdaj." □ JUST bMfto tO, ttU M4/41-US DO0VK1 CAftt mUnt OD 1 DO 1% UU, MMEfc OD. 7 BO Q, UM PRODAJALNA SIK 64208 ŠENČUR PIPANOVA 22 TEL.: (064) 41-014 DEKORACIJA PORCELANA c.hncT KERAMIKE IN STEKLA - (Darila za vsako priložnost GOSTILNA ANČKA ^/^^DELOVSKA18, ŠENČUR TEL064/41-321 Gostilna JfTMfl Beieharjeva 2,64208 Šenčur Tel. 064/41-125 DOBRODOŠLI! Posodobiti hotel Kokra Dobro vzdrževan kompleks Brdo najvišje kategorije bi bilo škoda razvrednotiti z masov-nostjo, pravi direktor Matija Potočnik, ko razmišlja o prihodnosti. 500-letna zgodovina, vključno z zadnjimi 50 leti, daje arhitekturi gradu Brdo in lepoti parkov posebno patino, ki jo kaže bolje poudariti. Grad in vsi drugi objekti kličejo po revitalizaciji. Za hotel Kokro, ki je bil trajen za spremstvo drzavni-ov in sprejme le 60 gostov, lani pa je bil kar 66-odstotno izkoriščen, Matija Potočnik načrtuje obnovo in posodobitev. Menedžersko šolo nameravajo preseliti v prizidek, postopek za pridobitev ustrezne dokumentacije je že začet. Vsaj delno naj bi pri adaptaciji sodeloval državni denar, šolski del bo financiral2 šola sama. Po najbolj optiniiS' tičnih načrtih bi lahko začeli adaptacijo konec prihodnjega leta. . te Kasneje bi hotelu dodali & nekaj posteljnih zmogljivosti- • H. Jelovčan ^^^^^^^ STRUŽNIKOVA 12 A TEL: (064) 41-060 fearie SITAR ŠENČUR Velesovska 20, 64208 Šenčur Tel.: (064) 41-532 Fax:(064) 41-192 aSm- PAJER TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ODPRTO:PONEDELTEK-PETEK 8.-20. SOBOTA. 8.-17. NEDELJA. 8.-12-PRI ZNESKU NAD 4.000 SIT DOBITE ZAVITEK lOO c KAVE Beieharjeva 6 a, Šenčur tel.064/41-392 VABLJENI MP*"' PRODAJALNA Z MEŠANIM BLAGOM KRISTANC JOŽE - DRAGI 64208 Šenčur Pipanova 42 Tel.: (064) 41-346 Tel. doma -. (064) 41-275 PRI NAKUPU NAD 3.000 SIT DOBITE ZAVITEK 100 G. KAVE Pokrita teniska ignsca Šenčur je pred kratkim dobil pokrita teniška igrišča, ki niso samo pomembna pridobitev z* kraj, ampak tudi za širšo okolico. Tako tenisK/j rekreacija ni več odvisna od vremenskih razmer in je možna ob vsakem letnem času. Podrobneje informacije lahko dobite na igrišču ali na tel«" fonski številki 41-378. Igrišča so odprta vsak dan* N JAM 16 SKIASIB "Koreja" - kranjska podoba bede Bodo barakarje naprtili Cerkvi? a godbe prebivalcev barakarskega naselja na Savski cesti med tovarnama Inteks in Zvezdo, ki se ga )e prijelo ime "Koreja", so si zelo podobne. Mlada dekleta in fantje iz nekdanjih južnih republik, največ iz Bosne, so prihajali delat v Kranj. Delavcem Tekstilindusa je tovarna omogočala bivanje v montažnih barakah. Številni barakarji so se v letih živahne blokovne gradnje preselili v boljš stanovanja, za njimi so prihajali drugi... 7Wl od tod naprej so si zgodbe zelo podobne. iekstUindus se Je razsul že tako siromašni delavci so ostali brez zaslužka, ob minimalni podpori za brezposelne. Tisti, ki Jih je razsulo zateklo v "Koreji", nimajo Kam. Bopših socialnih stanovanj je v Kranju premalo za rrv*' oljih želeli, denarja za nakup nimajo, tudi v rodno Bosno, kjer divja vojna, se jim ne kaže vračati Sprehod po barakarskem naselju ob Savi kaže vso bedo, ki je očitno usojena njenim prebivalcem, pa vendar ob tem človek nehote dobi tudi vtis, da da so tak način življenja in bivanja dobrohotno sprejeli, da ie večini celo vSeč. Ženske, nagnjene prek oken, klepetajo, otroci se pode v gručah, nekaj roož za eno od lesenih drvarnic razkosava prašiča. Sosedje so Vrni: J- - ^gli denar skupaj in pri kmetu, S3S J.e ceneje, kupili pujska, zdaJ si ga bodo razdelili. . Mirjana Ilič z možem, malim prejem in sestro, ki se je atekla k njej pred vojno v »osni, živi v eni od barak s eni Peter Orehar, predsednik kranjske vlade Zamisel o komunalni coni zamrla ^ V izvršnem svetu smo še pod predsedstvom Vladimirja _^ohoriča resno razmišljali, da bi v barakarskem naselju na Savski cesti uredili komunalno cono. Ovire so velike. Prvič bi bilo treba za stanovalce zgraditi nadomestna stanovanja, kar je seveda zelo drago, razen tega pa je na zemljišču daljnovod, kolektor ob južnem delu in rezervat ob Savi, kjer je prav tako kolektor. Zemljišče bi torej lahko uporabili le za nizke objekte, morda parkirišča, kar bi bila seveda kvalitetna dopolnitev Inteksu, če bi ga oživili. Usoda "Koreje", ki so ji nekdaj lepše rekli "Farovška loka", je nejasna tudi zaradi nerešenega vprašanja o denacionalizaciji. Denacionali-zacijski upravičenec je hTi/jV' zaveZ5*nec za vračilo pa Tekstilindus. Vpraš-anje, ali ° Kd0 zainteresiran za odkup." Slaščičarna - okrepčevalnica ALO ALO Očicama in okrepčevalnica na križišču) .epcevatnica na Zadružnem domu v Šenčurju vfmn^:0vSsVevrste in okrepčilo v prijetnem ambfentuM» alkoholnih in brezalkoholnih pijač, vsaK sveže torte svetovnega kuharskega F = . poda Janeza Lenčka in sladoled Šanson. ičnih izberete tudi cele torte po naročilu oblik in okusov. Ko se bo malce gfgKjtato pred okrepčevalnico odprli tudi letni v vsak dan od 7 številka pa je 41-345. do 24. ure, telefonska šestimi stanovanji. V njem so trije manjši prostori, bežen pogled naokrog pa pove, da se tudi slabo da narediti znosno. Mirjana je vestna gospodinja. "Doma sem iz okolice Samskega mosta. V Kranj sem prišla 1987. leta, delala sem v Teksti-lindu.su. Ko sem bila še samska, sem kot podnajemnica stanovala v Mavčičah, Stražišču, nazadnje v Britofu. Potem sem se poročila, v tovarni so mi dali to stanovanje. Seveda je slabo. Pogrešam kopalnico. Živimo skromno, k sreči mož dela pri Gradbincu, meni se je nadomestilo za brezposelne že zdav- Stanislav Zidar, kranjski dekan Stanovalcev ne bomo preganjali "Zahtevek za vrnitev cerkvenih zemljišč na Savski cesti smo vložili. Za vse odvzeto premoženje zahtevamo vračilo v naravi, tudi za "Korejo", s tem pa ne trdim, da nismo pripravljeni tudi na drugačne dogovore. Žal sogovornikov doslej še nismo srečali, Cerkev v Kranju še ni ničesar dobila nazaj, razen župnišča. Pogovarjamo se samo z Živili. Ko so občinski možje v "Koreji" načrtovali komunalno cono, bi cerkveno zemljišče radevolje prodali. Poznamo socialno stisko ljudi, ki tam živijo, nekatere tudi oskrbujemo s hrano. Proti tem ljudem Cerkev nikoli nebo nastopala kot mačeha, ne bo jih preganjala." V pekarni Umnik še vedno pečejo po domače Pekarna Umnik v Šenčurju je ena najstarejših na Gorenjskem. Umnikovi so jo prevzeli že davnega leta 1947, obstajala pa je že prej. Pekarska tradicija se je v družini ohranila vse do današnjih dni, ko jo je prevzel sedanji lastnik Niko Umnik. Umnikovi se še vedno oklepajo dolgoletne tradicije in vztrajajo pri peki domačega kruha. Tehnologija peke je zato pretežno ročna, pečejo v parni peči, ki je še na trda kuriva, in tako kruh, ki je brez kakršnihkoli dodatkov, prijetnega okusa, ni puhast in napihnjen in je tak, kot ga spečemo doma. Prav zato je postal dobro znan, ne samo v Šenčurju in bližnji okolici, ampak ga poznajo tudi drugod, večkrat pa v pekarno Umnik zaidejo tudi tisti, ki jih pot po opravkih vodi tudi skozi Šenčur. V zadnjem času napečejo tudi trikrat več kruha kot nekoč, vozijo pa ga tudi v trgovine. V Kranju ga imajo v prodajalni Mercatorja Mesoizdelkov pn mostu, Mercatorja na Planini in pri nebotičniku, v delikatesah Zlata nit in Špila na Planini, ter v prodajalnah Živil v Delikatesi na Maistrovem trgu, v Šenčurju in v Britofu. V Škofji Loki ga boste našli v Lokinih trgovinah v Frankovem naselju in Podlubniku, v Butiku kruha in v prodajalnah Romana in Urša. Pečejo bel in črn kruh v hlebčkih in hlebih, ter štrucah po 0,3, 0,5 ter en kilogram. V svoji ponudbi imajo tudi ržen in graham kruh, ob četrtkih pa tudi mlečni kruh in mlečno pecivo. Med pecivom priporočajo žemlje, makove in sirove Stručke, ob sredah in sobotah pa tudi pecivo iz kvašenega in listnatega testa, ki bo v kratkem na voljo vsakodnevno. Po vaši želji vam bodo z veseljem spekli tudi kaj drugega. naj izteklo. Iščem delo. Za najemnino stanovanja in druge stroške, razen elektrike, plačujemo po 1.504) do 2.000 tolarjev na mesec Stanovanje je zelo vlažno, v eni zimi pokurimo približno deset kubičnih metrov drv. Kakor hitro ogenj ugasne, je mraz." V naselju je približno 25 stanovanj, med stanovalci pa sta samo dve slovenski družini. Drugi so prišli iz Bosne, Črne gore, Makedonije. Stanovanjem pritičejo drvarnice in nekaj garaž, ob zahodnem delu naselja pa je vrsta vrtnih hišic, ki so jih na najetih vrtovih postavili blokarji s Planine. Tudi te precej pripomorejo k neurejenosti naselja. Mimogrede smo poklepetali z 48-letnim Janezom Knstan-cem iz Mavčič, dolgoletnim delavcem Tekstilindusa, ki v "Koreji" živi z ženo od 1977. leta."Vselej, ko sem prosil za stanovanje, so me prehiteli drugi, pa čeprav so v tovarno komaj prišli. Tu nisem zadovoljen. Barakam se pozna, da so stare 30 let. Če močno pritisneš na vogal, se premakne. Pred osmimi leti so zamenjali strešno kritino, ker je zamakalo, drugače barak nihče ne vzdržuje. V stenah so tudi petcentimetrske razpoke. Kaj naj storim? Pred tremi leti sem z drugimi delavci po 31 letih dela v Tekstilindusu ostal na cesti, v kratkem se mi izteče delo po pogodbi, ki mi je verjetno ne bodo podaljšali. Kdo hoče starega in bolnega delavca? Prišel sem iz Kliničnega centra, 17. marca grem na Golnik. Tudi žena je vsa bol- Koreja je zgrajena na zemljišču, ki naj bi ga dobila nazaj Cerkev. Pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji je občinski izvršni svet tu načrtoval komunalno cono. Bojda je načrte prekrižal prav zakon, čeprav se zdi, da je to samo izgovor. Cerkev bi zemljo prodala, pre-jkone pa ji bo z barakami in stanovalci vred ostala. Jih bo preselil razsuli Tekstilindus, ki je dobil zemljo brez barak, ali nova mestna občina? • H. Jelovčan, foto: J. Pelko MED SAVO IN KOKRO Brane Čater iz Šenčurja sprašuje: Kako do socialnega stanovanja? Brane čater živi z ženo in še ne triletnim sinom Igorjem Jtri ženinih starših v Šenčur-u. Hiša je majhna, mlada družina Ima na voljo le podstrešno sobo, ki meri slabih petnajst kvadratov, štedilnik je postavljen na hodniku. Vso vodo je treba znositi gor in dol po strmih stopnicah. Za nameček se mladi s starši še slabo razumejo. Brane, ki je za določen čas zaposlen v Savi, medtem ko ie žena brezposelna • delala je v Tekstilindusu • je torej zaprosil za socialno stanovanje. Prosil bi že prej, pa so mu ženini starši odsvetovali, češ pomagali bomo pri zidavi hiše. Potem so si prišli navzkriž, mlada zakonca sama za gradnjo nimata denarja.. Pred kratkim je bil v Gorenjskem glasu objavljen vrstni red prosilcev po točkah. Brane Čater je med tričlanskimi družinami na Šestem mestu, v primerjavi z vsemi prosilci pa je ravno na meji negotovosti: stanovanje bo ah ne? V poslovno stanovanjskem objektu na Kidričevi cesti v Kranju bodo ta mesec razdelili ključe 22 socialnih stanovanj. Pritožbe prosilcev Se obravnavajo, lista torej Še ni pravnomočna, zato tudi nihče od odgovornih na občini in Domplanu Brane-tu ne pove ničesar konkretnega Naj počaka. "Zupan, pri katerem sem hO, pravi, da je v Kranju praznih več kot tisoč stanovanj. Zakaj jih ne razdelijo več, zakaj samo 22, prej so omenjali številko 26," sprašuje Brane Čater. "Naslednje leto bom star 30 let, izpadel bom iz krosa mladih družin, možnosti, da dobim stanovanje, bo ie mani. Moram aa dobiti zdaj! Doma naju podijo iz hiše, tudi sama veva, da večno ne moremo živeti v eni sobi..." Kako človeka potolažiti? Vlivati morda lažno upanje bi bilo nepošteno, ne preostane mu drugega, kot da 8očaka na pravnomočnost ste prosilcev in upa, da bodo stanovanja na Kidričevi (od garsonjer do dvosobnih) glede na kvadraturo delili manjštevilnejšim družinam. V tem primeru mogoče ima možnost. Vprašali smo tudi na občino, kaj je z omenjanimi tisočimi praznimi stanovanji. Mija Berčič, začudena nad visoko številko, je pojasnila, da prazna stanovanja, če že so oziroma kolikor jih je, vsekakor niso občinska. Pasje zavetišče na Kokrici Negodovanja zaradi pasjega zavetišča Milene Mo-čivnik na Visokem so v obliki delegatskega vprašanja izbila tudi na seji občinskega parlamenta. Ukrepi inšpekcij so znani, manj znano pa je, da v občini načrtujejo pasje zavetišče ob nekdanjem pas iem pokopališču na Lokrici. Prostora zanj je okrogtri tisoč kv. metrov, za naročilo izdelave lokacijske dokumentacije pa je zadolžen Zmnorejsko-ve-terinarski zavod Gorenjske v Kranju. KRANJSKE Jrv/\cl JuJt> Zanimiv bi bil le atentat Šenčurjani so tudi športniki Ko so novinarja Slovenskih novic kolegi povprašali, če kaj spremlja zbore občanov, ki jih sklicuje lupan Vitomir Gros po krajevnih skupnostih, je hladno odmahnil z glavo, po krajšem premisleku pa dejal: "Za novice bi bili zbori zanimivi samo, če bi na Grosa napravili atentat.." Kradejo celo borovce Kranjčanom gre očitno hudo za nohte. Ivana Kump s C. Kokrškega odreda je v četrtek opazila, da ji je neznanec izpred hiše izkopal borovec, ki ga je posadila jeseni. "Ze tako imam zaradi kanalizacije razko-pan ves vrt, uničeno gab-rovo mejo, zdaj pa še to. Le kako ljudje morejo?" Lahko. Če kradejo celo sadike paradižnika, kako ne bi šele borovca, čeprav raste pod svetilko, kot je pri Kumpovi. Poštenega tatu prosimo, da ženski borovec vrne. 8. marec Na kranjski tržnici se srečata znanki Micka in Fani. Beseda prav po žensko nanese na to in ono, med drugim tudi na 8. marec Mici: "Saj ne, da bi v Časih socializma ne vem kako častila ta praznik, ampak da je zadnja leta čisto pozabljen, mi pa tudi ni prav. Še v Šolah ne upajo več pripaviti proslav, pa tako rada sem fledala svojega Gašperja, o je pel mamicam. Tudi Janez misli, da mu še tistikrat enkrat na leto ni več treba priti domov z rožami...* Fani: "Kaj hočeš, novi Časi, novi prazniki. Zato pa zdaj proslavljamo Valentinovo pa materinski dan..." Mici: "Figo, meni to ni všeč pa pika. Saj 8. marec ni komunistični praznik/" Fani: "To veš ti, novi oblastniki očitno ne. Pozabi, navsezadnje sta bili Raza in Klara, ki sta si mednarodni ženski praznik izmislili, socialistki, tako rekoč rdeči Si mar že pozabila gruče pijanih žensk, ki so nas spravljale v sramoto? Kot bi hotele biti enakopravne moškim samo enkrat na leto." Mici: "S tabo se pa res ne da več pogovarjati..." Šenčurjani so pospravili nože Nekdaj so Šenčurjani daleč naokrog sloveli kot hudo vročekrvni ljudje. Če ni šlo s pestmi, so potegnili tudi nože. V zadnjih letih so se nenavadno umirili Celo v sredo, ko so na hokejski tekmi v Ljubljani eni navijali za Jesenice, drugi pa za Olimpijo, in so navijaške strasti hladili v istem lokalu, se je vse srečno izteklo le z nekaj zbadljivkami. Postavljajo se s prvaki, predvsem pa z množičnostjo Športno društvo prav letos slavi zrelih 40 let. V tekmovalnih selekcijah sodeluje okroj rekreativcev je 105, skupaj torej več kot desetina vseh krajanov. 250 mladih V športnem parku, ki so ga zgradili pred slabim poldrugim desetletjem v "podaljšku'' osnovnošolskih igrišč, imajo prostor vse panoge športnega društva: nogomet, ki ima najdaljšo tradicijo, košarka, odbojka, lokostrelstvo, balinanje, namizni tenis, šah. Velika, a še ne uresničenja želja šenčurskih športnih ljubiteljev je, da bi končno prišli še do teniških igrišč. Prostor zanje Je v športnem parku rezerviran, težave imajo s pridobitvijo lokacijske dokumentacije. "Športno društvo se ne more hvaliti ravno z vrhunskimi rezultati, čeprav imamo v Šenčur- Ci tudi državne rcprezentante prvake. Celotno delo društva namreč sloni na množičnosti in prostovoljnem delu. Če pa ni denarja, tudi vrhunskih rezultatov ne more biti," pravi predsednik društva Janko Sekne. "Vsi trenerji petnajstih mlajših selekcijskih ekip so domačini, ki delajo ljubiteljsko, iz veselja do športa in odgovornosti do mladih. Družba kot taka za šport, ki mlade po eni strani vzgaja, po drugi strani pa daje vrhunske tekmovalce, ki nosijo ime Slovenije tudi v tujino, daje odločno premalo. Raje podpira alkoholizem, narkomanijo, kriminal... Trenerje je vse težje dobiti. Vse redkejši so ljudje, ki še hočejo delati zastonj, še posebej, če so res strokovni." Vzdrževati športni park in tolikšno število selekcij je seveda za društvo težko finančno Marinka Mohar, turistično društvo Šenčur Aprila bomo praznovali Na prireditvi ob 20. obletnici društva bodo me drugim pokazali sadove udeleženk šiviljskega in kuharskega tečaja, ki se iztekata. V drugih krajih takšne tečaje praviloma prirejajo ali upokojenska društva ali Rdeči križ, ponekod rudi aktivi kmečkih žena, v Šenčurju pa je to ena od dejavnosti turističnega društva. To zimo so organizirali dve skupini domačink za šiviljski tečaj, ki ga vodi A Ima Prestor, in za kuharski tečaj, Id ga vodi Zalka Jovanovič. Kuharski tečaj ponavljajo že peto zimo, medtem ko je šiviljski Crvič nadomestil poprejšnji tečaj ročnih del. Prijetno urejen lubski prostor tečajnice zasedajo kar štiri dni v tednu. Paleta dejavnosti, ki jih neguje šenčursko turistično društvo, je široka. Dvakrat na leto "turisti" popeljejo domačine na izlet, skrbijo za zelenice, najlepša med njimi je gotovo tista pred domom krajanov v obliki srca, zaščitnega znaka turističnega društva, na kateri žari cvetje od pomladi do pozne jeseni. "Na lanskem ocenjevanju turističnih krajev Gorenjske turistične zveze je Šenčur osvojil zavidljivo tretje mesto, za Kranjsko Goro in Bohinjem. Čeprav smo bili laskave ocene veseli, smo se pritožili. Tako Kranjska Gora kot Bohinj sta znana turistična kraja, ki jima Šenčur, ki to ni, ne more uspešno konkurirati," pravi predsednica turističnega društva Šenčur Marinka Mohar in meni, da bi morah ocenjevalci oblikovati dve skupini. Trenutno v društvu pripravljajo novo razglednico Šenčurja, "zalivajo" rast turističnega podmladka v šoli, kjer so končno uspeli postaviti na noge tudi folklorno skupino, sicer pa Marinka Mohar pravi, da na preteklih dvajset let lahko gledajo s ponosom. Bila so vmes tudi redka obdobja krize, večino Časa pa je društvo uspešno delalo. Zdaj so ga spet pomladili z novimi ljudmi, ki prinašajo svežo energijo in zamisli. Vse, kar so v minulih dveh desetletjih zaslužili s postrežbo na raznih prireditvah, so vložili v nakup drobnega inventarja. Tako danes lahko postrežejo 70 ljudi, ne da bi si morah opremo sposojati. S prostovoljnim delom so obnovili dom, uredili društveni prostor, pri vrsti akcij za lepši in čistejši videz kraja pa z roko v roki sodelujejo s krajevno skupnostjo in drugimi društvi, zlasti s športnim. Šenčur ni turistični kraj, kar pa sčasoma lahko postane. Zaradi bližine letališča, dobrih gostiln in številnih novih trgovin vidijo možnosti predvsem v prehodnem in poslovnem turizmu. Marinka Mohar, sicer ustanovna članica turističnega društva, dela v odboru šestnajst let. Zanimivo je, kako je sploh začela. "Ko je umrla mama, Id je bila tudi ustanovna članica, se je je turistično društvoposebej spomnilo. To mije bilo tako všeč, da sem sklenila, da bom delala v društvu." * H. Jelovčan, foto: J. Pelko Gradbeno podjetje in trgovina z gradbenim materialom Sedet: Kranj, Gregoričevn 19 Trgovina: Sentur, Kranjska c. 33 Tel./Fax: 064/41-208 GP GRADING H GRADITELJI V naši trgovini vam nudimo ves gradbeni material. Izredna ponudba oken In vrat ter lamelnega parketa (že za 1177SIT/m2). Material vam lahko pripeljemo na dom, plačate pa lahko tudi z več čeki. Izvajamo: gradbena, krovsko - kleparska, keramfčarska In parketarska dela. SPOROČAMO TEL: 41 -208 Janko Sekne breme. Pomagajo si ako, da prirejajo različne komercialne Erireditve, med njimi sta nai-olj znani šenčurska maškarada in obujanje starih kmečkih običajev. Le desetino potrebnega denarja namreč dobijo iz občinskega proračuna, glavnino zberejo prek sponzorjev. "Lani smo opravili več kot tri tisoč prostovoljnih delovnih ur. V športnem parku smo delali infrastrukturo in obnovili notranje prostore. Za letos načrtujemo obnovo nogometnega igrišča, kar nas bo stalo več kot dva milijona tolarjev. Gre za obnovo samih tal, ograje, vode, čiščenje, ureditev okolice z manjšim parkom oziroma igriščem z igrali za najmlajše, ureditev parkirišča. Spet računamo na razumevanje šenčur-janov, upamo, da bodo marsikaj Jostorih sami, zastonj," pravi anko Sekne. Razen teniških igrišč, ki bi jih radi zgradili, šenčurski športniki iščejo tudi investitorja za izgradnjo fitnessa v kletnih prostorih, ki so bili prvotno namenjeni za zaklonišče, zdaj pa jih uporabljajo lokostrelci. Zanje bo kljub fitnessu ostalo še dovolj prostora. V šenčurskem športnem parku je vselej živahno. Športniki vadijo ah tekmujejo. Prirejajo različna tekmovanja na občinski pa tudi državni ravni (lokostrelstvo), gostijo državne re- prezentance, ki vadijo v Še"' curju. V Šenčurju je doma vrsta nekdanjih in sedanjih vrhunskih tekmovalcev: alpski smučal olimpijec Grega Grilc, državna Krvakinja v skoku v daljav ki so precej drage, da bi jih čimdlje ohranili- jj\ obuvanju naj bi jih ženske "nalagale", se pravi P°~*f in enakomerno porazdelile po nogah, pri kompn^ sijskih nogavicah svetujejo tudi uporabo rokavic. V Medisanu pa se lahko s predmeti iz '.nk0"nj nenčnega programa oskrbijo tisti, ki jim življenje gr?" neprijetno uhajanje vode ali blata. Zanje imajo p^n FQ vseh vrst s posebnim indikatorjem, ki kaže, kon vlage še lahko sprejme in kdaj jo je trebazarnenja ^ Za inkontinenco imajo tudi razna mazila, čistiia j oljne spreje, pa podlage in predloge, kar vse se o ^ tudi na recept. Če bi imeli v trgovini več pr05*0**'^ za obiskovalce s takimi potrebami, ki jim je Pjj^ drugimi zaradi svoje težave pogoste nePrl'?jr1o uredili poseben prostor. Inkontinenca je še ve~jrnj tabu tema, čeprav se tudi te težave da s praV pomagali zelo olajšati. kar Medisanov prodajni program je zelo obsežen, je videti Že v prodajalni, vendar tam še ni vsega> ^ ponujajo. Po katalogih je moč naročiti tudi invaiic* vozičke, sanitetne stole, blazine proti P"3'6^"1^^- inhalatorje, merilnike krvnega tlaka (v trgovini plačno merijo krvni tlak), merilnike za ugotavljam j sladkorja v krvi in še mnogo drugega. A o tem oo * drugi priložnosti. SGRADIS Torek, 8. marca 1994 15. STRAN • GORENJSKI GLAS 9.40 Tisoč in ona Amerika, ameriška risana serija 10.05 Videošpon 11.05 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.35 Coltrane v kadi laku, angleška dokumentarna serija 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.00 Intervju 16.00 Doktor Filav, škotska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Snoopv, ameriška risanka 17.35 Srečni metulj 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 18.56 šport 20.25 Žarišče 20.35 Film tedna: Elza, nemško-gruzinski film 20.20 Glasbeni utrinek: Ueber nacht, poje Eva Novšak - Houška 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 Šport 23.00 Sova; Burleske Charlieja Chaplina, 15. epizoda ameriške nanizanke; China Beach, ameriška nanizanka "•5.45 Novim občinam naproti, kontaktna oddaja 17.00 Moč in |lava: Dirkanje na rajh 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Analitična mehanika, nemška izobraževalna "i»rija 19.30 TV dnevnik 19.56 jport 20.05 športnasreda 21.35 Svet poroča 22.10 Praški komorni balet: Glasbena šola Cas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Big Vallev 14.45 Sadeži zemlje 15.05 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Harrv in Sunnv 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Tam, kjer buči divji potok, nemški film 21.45 Pogledi od strani 21.55 Morlock, Predor 23.25 Džingis kan, kitajski zgodovinski film 1.00 Cas v sliki 1.05 Hunter 1.55 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremeska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Mi, krvi sorodniki 16.00 Dedek na posodo 15.30 Mi, krvi sorodniki 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Ali je tores? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 črno na belem 22.15 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Sodobniki, pogovor 23.35 Šport 0.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 1.00 Poročila/1000 mojstrovin radio trjgjav 64270 iosenlcc, Ćularjov trg 4 STERE0 96 MHz RDS 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Pujsovi dosjeji, nanizanka 13.05 Poslednjič som videl Pariz, ameriški barvni film 15.00 Monoton 15.25 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Besede, besede, besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadalje-vanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Usode, dokumentarna oddala 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21-50 Kulturni magazin 22.50 Slika na sliko 23.45 Poročita v nemščini 23.55 Sanje brez meja GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6, 64000 Kranj TEL.:213-441 16.00 TV koledar 16.10 Deklica iz Prihodnosti, nadaljevanka 16.35 ?krivnosti, ameriška nanizanka ^'•00 Kamilična trata, angleška nadaljevanka 17.55 Nogomet: hrvatska - Croatia, prenos 20.15 2°22 niSa> ameriška nanizanka nt*,. Kamilična trata, angleška "ađaljevanka 21.40 Tetovirano ?JC?. nemški barvni film 23.15 Metalmania J-OO Borza dela 12.00 Na velikem Platnu 12.15 Luč svetlobe, amer-ff* nadaljevanka 13.05 A Shop 'r-15 Spot tedna 13.20 Rodeo, Ponovitev 13.55 CTM 14.30 Borza 1?5«15-18 A 8h°P 1525 C™ fra« popotnik, ponovitev grško-rancosko-nemškega filma 17.45 ift *AVet,obe. ameriška nanizanka '«■30 Male živali 18.45 Risanke 'i A shop 19.30 Call selection, š^oena oddaja 20.15 Učna leta, ™neriška nadaljevaka 20.45 Dance d?8*!00 21.15 Elizije, oddaja o s^0V£°sti 21.45 Poročila 22.00 A snop 22/10 Spot tedna 22.15 CTM «•30 Borza dela vihVSS? Xsliki 905 pri Huxtablo- Ponnl* JyJe živali 00 reki rek'. Ponovitev 10.15 Notredamski zvo- 12'inT,07'^ francoskega filma 12.1«? Vzemi si sonce z mize ^oReportaže iz tujine 13.00 ČETRTEK, 10. marca 1994 PETEK, 11. marca 1994 8.40 Daleč od dvorca: Cesarjeva nova oblačila, lutkovna igrica 8.55 Krava v cirkusu, plesni forum Celje 9.35 22. baletno tekmovanje za nagrado Lausanne 94, 1. del 10.05 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 10.35 Po sledeh napredka 11.10 Po domače 12.45 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniiu 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.00 Svet poroča, ponovitev 15.35 Osmi dan 16.20 Slovenci v zamejstvu 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.25 Žarišče 20.35 četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta, 7. oddaja 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; China Beach, ameriška nanizanka 15.55 Kinoteka: Ljubimkanje, nemški film (čb) 17.15 Sova, ponovitev 18.35 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Skrivnosti mrtvih, angleška dokumentarna nadaljevanka 21.00 Umetniški večer: Dr. Andrej Capuder, potrat 21.30 Rene Margitte, angleška dokumentarna oddaja 22.20 Alica, evropski kulturni magazin 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Countrv Club Andrej šifrer 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije PREMOG UGNIT IZ VELENJA kosi, kocke RJAVI IZ ZASAVJA (Zagorje), prevoz brezplačen. PEČI NA SVETILNI PETROLEJ 200 - 650 DEM - akcijska proda|a prodala In montaža z avtomatiko za OLJNE OORILCE In ataatlrana CISTERNE. Ugodnosti za upokojence. S čeki Jo plačilo z odlogom. TAMARČEK, d.o.o., KRANJ -ZT2M7.60ali06-09-61-17-60 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice S.45 Sindikalne minute 18.00 stitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf SREDA sfXl*RAamer komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 16 18. in 20. Uri, ŽP?£?i£ ameriSki ZF thriller TATOVI TELES ob,18.in 20 uri, Fll Mo£? ameriška mladinska komedija DENIS POKORA ob 18. un SSiSK° GLESALIŠČE: ameriška drama POPOLN SVET ob 20. un KlJS 5°** ameriški avanturistični VEČNO MLAD ob 18j. ini 20 un ■SJNO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška komedija DENIS POKORA ob 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.30 Argumenti, ponovitev 11.45 črno na belem 12.15 Pogon, Bsnovitev 13.00 Čas v sliki 13.50 nižinske vezi 14.15 Big Vallev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.30 Harrv in Sunnv 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Liebling Kreuzberg 22.00 Tekma s časom, ameriški TV film 23.30 čas v sliki 23.35 Džingis kan, 2. del kitajskega filma 1.05 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 V orlovi deželi 16.15 Zveneča Avstrija 17.15 Psi, 2. del 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Austria 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Kabaret 21.30 Novosti s filmskega platna 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.30 Sodobniki, pogovor s Pau-lom Kennedvjem 23.35 Jour fixe 0.35 Poročila/1000 mojstrovin 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Pujsovi dosjeji, nanizanka 13.05 Butter-field, ameriški barvni film 15.05 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Z zdravjem do lepote 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.30 Znanost in mi 22.15 Glasbeni večer 23.15 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Sanje brez meja OBIŠČITE STUDIO Trg Prešernove brigade 6/4 KRANJ P (064)326-683 16.25 TV koledar 16.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 17.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.25 Kamilična trata, angleška nadaljevanka 18.15 Kulturni magazin 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Shovv Jackvja Thomasa, humoristična nanizanka 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Kamilična trata, angleška nadaljevanka 22.10 Kitajsko morje, ameriški čb film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 A shop 13.15 Spot tedna 13.20 Call selection, ponovitev 13.55 CTM 14.15 Na velikem platnu 14.30 Borza dela 15.00 Ohranimo zeleno Ameriko, 2. del 16.05 A shop 16.15 Ustava, ameriška dokumentarna serija 17.15 Učna leta, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ročk starine 19.00 Poročila 19.15 A Shop 19.30 Magnetoskop 20.15 Drakula, ameriška nadaljevanka 20.45 Temna stolpnica, ameriški barvni film 22.15 Poročila 22.30 Ročk starine 23.05A shop 23.15 Spot tedna 23.20 CTM 0.30 Borza dela radio žiri FM STEKEO . 91,2 MHz - Škofja Loka 89,8 MHz - Poljanska dolina in Žiri 96,4 MHz - Selška dolina 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko-športni kotiček 16.20 Zaplešimo skupaj 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Študentski program Radia Kranj 10.10 Silas, nemška nadaljevanka 10.35 Lola Montes, francosko-nemški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Vrva Las Vegas, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.30 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; China Beach, ameriška nanizanka; Ljubica, španski film 14.40 Četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta, 7. oddaja 15.30 Sova, ponovitev 18.50 znanje za znanje, učite se z nami 19.30TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Večerni gost: Demeter Bitenc 21.10 Oči kritike 22.10 Josip Jurčič: Deseti brat, posnetek gledališke igre KD Josip Jurčič Muljava 7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 1215 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 Spot tedna 13.20 Magnetoskop, ponovitev 13.55 CTM 14.15 Na velikem platnu 14.30 Borza dela 15.00 A shop 15.10 Drakula, ponovitev 15.40 Temna stolpnica, ponovitev filma 17.14 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.45 Luč svetlobe, nadaljevanka 18.30 Smrt na primestnem vlaku, dokumentarec 19.00 Poročila 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.15 Teden na borzi 20.25 Slavni fantje, 2. del angleške serije 21.15 Alamo 2, ameriški film 0.45 Spot tedna 0.50Erotični film 2.10 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosbv shovv 9.30 Jutrišnji cirkus 10.15 Tucker 1200 Glasbeniki iz Avstrije 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Velika dolina, vestem 15.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Umazan zrak 15.50 Nonni in manni, otroška oddaja 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.35 Harrv in Sunnv 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 XY -nerešeno 21.20 Pogledi vstran 21.30 Vrzi mamo z vlaka, ameriška komediia 22.55 XY - nerešeno 23.05 čas v sliki 23.10 V senci noči, kanadska kriminalka 0.35 Hunter, kriminalna nanizanka 1.30 1000 mojstrovin 10.00 Poročila 10.05 Edukon 10.35 Religijski leksikon 10.45 Nemščina 11.00 Izbor iz tujega programa: Moja knjiga o džungli 11.35 Dekle iz jutri, otroška serija 1200 Poročila 1215 Divja roža, serijski film 1245 Pujsovi dosjeji, nanizanka 13.10 Posebna potnica, ameriški film 14.40 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Palčki nimajo pojma, oddaja za otroke 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naj igra tamburica, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Latinica 22.00Poročila 22.05 Lepa naSa, dokumentarna oddaja 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v nemščini 23.45 Sitting in a limbo, kanadski film I1RIJA2 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Arizona paraplaning 15.55 Obljuba ob svitu, ameriško-francoski film 17.30 Cudvite podobe iz živalskega sveta 18.00 Cosbv shovv 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Prvič, drugič, tretjič 2200 Čas v Sliki 21.30 Trailer 22.45 Večerni &port 23.25 Abba, koncert 0.15 četrta dimenzija 0.30 Manhattan cable 0.50 četrta dimenzija 0.10 1000 mojstrovin APK MAJA TV HRVAŠKA 2 Do zaključka redakcije nismo prejeli programa! SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 2<1-031 MIMMILK KAJ SE DOGAJA NA ŠKOFJELOŠKEM? Posluiajte RADIO ŽIRI, boi-l«« GORENJSKI GLAS, I INI IZVEDELI BOSTE. RADIO ŽIRI - OD 1. MARCA DALJE, VSAK D/VISJJ OD 5.3P DO 19- URE- foto bobnar 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 1.00 Podjetniška borza 1200 BBC novice 1210 Osmrtnice 1230 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf NI 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kultura na cesti10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program ČETRTEK J064/223-111 mimrniim^i glas 5.00 Dobro jutro (vreme, veste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronikaa 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 18. uri CENTER ameriška komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 161. in 18. un FILMSKO GLEDALIŠČE: ameriška pustolovska drama ŽIVI ob 20 un, STORŽIC ameriški ZF film TATOVI TELES ob 18. in 20. uri; ŽELEZAR ameriška mladinska komedija DENIS POKORA ob»18. un; amen akciiska drama POPOLN SVET ob 20. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA^Imeriškfpustolovski VEČNO MLAD ob 20. uri; KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška komedija DENIS POKORA ob 20. uri; KINO BLED ameriški pustolovski TRDE MUŠKETIRJI ob 20. uri PETEK KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška komedija DENIS POKORA ob 18. in 20. uri ODMEVI Direktor KŽK odločno proti vračanju nacionalizirane zemlje Na okrogli mizi (organizator SKD) z gostom poslancem Izidorjem Rejcem in predsednikom kranjske vlade Petrom Oreharjem, kot moderatorjem, je bilo poudarjeno, da direktor KŽK Janez Tavčar odločno nasprotuje vračanju kmetijskih zemljišč v naravi. Predstavniki ZLRP (Zveza lastnikov razlaščenega premoženja) so dali pobudo, naj občinski upravni organ pospeši izdajo odločb, ker se bo KŽK tudi potrdil, naj občinski upravni organ pospeši izdajo odločb, ker se bo KŽK tako ali drugače na vsako zahtevo pritožil. Ta namen je direktor KŽK tudi potrdil na aktualnih pogovorih, ki jih je pripravil Gorenjski glas dne 23. februarja v Preddvoru. Sekretar Karel Erjavec, ki vodi proces denacionalizacije, je pristavil, da se postopek izvaja na tak način in da ga bodo tako izvajali tudi v prihodnje. Tudi g. Rejcu, predsedniku komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine v Državnem zboru, je bila zadeva poznana. Mnenja je bil, da je treba najti način, kako v takih primerih omehčati zavezanca. Predstavniki kranjskega izvršnega sveta so nadalje pojasnili, da se po Zakonu o preoblikovanju podjetij izločijo iz sredstev podjetja kmetijska zemljišča in gozdovi, ki posta- nejo z dnem uveljavitve zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se prenesejo v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občin. Po vsem sodeč direktor KŽK nastopa kot stranka v denacio-nalizacijskem postopku, kar pa po zakonu sploh ni več. Stranka v postopku je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občin. Nanj je treba nasloviti zahtevo o denacionalizaciji kot zavezancu in z njim je treba doseči soglasje o načinu vračanja. Upravičenci za vrnitev odvzetega premoženja smo vsekakor za sporazumno reševanje krivic, ki jih je povzročil komunistični režim in sicer od primera do primera. Po javnih izjavah direktorja Janeza Tavčarja pa to ne bo mogoče. Tako nam ne preostane nič drugega, kot reševanje sporov na sodišču. Poudariti pa je treba, da bo stroške ponovnih procesov povzročil zavezanec in ne denacionalizacija. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja podružnica Kranj Predsednik Anton Božič Zakaj skromen naravni prirastek? V Gorenjskem glasu z dne 25. februarja je bil na dvanajsti strani objavljen intervju z g. Lojzetom Gosarjem, direktorjem inštituta za urbanizem. Težko se kot povprečni državljan z nižjo šolsko izobrazbo spuščam v dialog s takšno osebnostjo, kot je g. Gosar. Pa vendar bi rad nekaj njegovih odgovorov dopolnil s svojo mislijo. Na drugo vprašanje novinarke je odgovoril, da je v Sloveniji narodni prirastek zelo nizek, in če ne bo doseljevanja, bo število prebivalstva začelo upadati. In zdaj k mojemu mnenju. Osebno sem prepričan, da upadanje števila prebivalstva nekaj desetletij za noben narod ni katastrofa. Pomislimo samo, kako strahovito je upadlo število prebivalstva v času velikih epidemij po vsej Evropi, pa prva in druga svetovna vojna. Takšno trenutno stanje pri nas je posledica hude gospodarske krize v zadnjih nekaj letih, kar je bilo flede na dogodke pričakovati 'ako naj mladi ljudje načrtujejo družino, če se, vsaj tisti, ki še imajo delo, tresejo iz dneva v dan, kdaj bodo ostali na cesti! Mnogi nimajo rešenega stanovanjskega problema in še vedno živijo pri svojih starših. Naj omenim samo to, da učbeniki ob začetku šolskega leta že za osnovnošolca stanejo več, kot znaša mesečna plača preneha-terega delavca/ Slovenci smo znani kot preračunljiv narod, zato vse svoje življenjske potrebe prilagajamo finančnim zmožnostim. Eno teh je vsekakor tudi rojevanje otrok. Zakaj torej rojevati otroke, če za to v sedanjih razmerah ni mogoče? Če se bodo gospodarske razmere izboljšale, če bo v dogle- SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN SPLOŠNE ZADEVE OBČINE JESENICE objavlja naslednji JAVNI RAZPIS ZA NABAVO RAČUNALNIŠKE OPREME 1. PREDMET RAZPISA: 1. TISKALNIK FUJITSU DL3600 - 2 kosa 2. OSEBNI RAČUNALNIK (IBM kompatibilan...) - 3 kosi v naslednji sestavi: - 80386DX/40, 128 CACH, 4 Mb RAM - krmilnik disketnih in diskovnih enot - disketna enota kapacitete 1,44 MB (TEAC) - diskovna enota 170, < 16 MS - ohišje SLIM z napajalnikom - tastatura (102 tipki, YU znaki, gravirani) CHERRV - VGA krmilnik 512 KB - VGA monokromatski 14" monitor -1/0 kontrolor (2S + 1P) 3. KOMUNIKACIJSKA KARTICA CGS CUT STATI ON 3270 - 3 kosi 4. Tiskalnik C.ITOH 610 II - 2 kosa 5. Mrežni operacijski sistem Novell Lite - za 2PC, 2 etherner mrežni kartici 12Bit II. Ponudniki lahko dobijo dodatne informacije v času od dneva objave razpisa pa do dneva poteka roka za prijavo na razpis na Sekretariatu za občo upravo in splošne zadeve Občine Jesenice vsak delavnik od 8. do 10. ure pri ga. Nastji Beznik, dipl. org. rač. III. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cene, rol> dobave, garancijska doba, plačilni pogoji, reference in ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. Ponudbi mora biti predložene tudi dokazilo o registraciji. Ponudbe morajo biti dane \ zaprti kuverti, ki mora biti pravično opremljena: imeti more napis "NE ODPIRAJ - JAVN RAZPIS ZA NABAVO RAČUNALNIŠKE OPREME". Na kuverti mora biti naveden naslov ponudnika. V. Ponudbe je treba poslati v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA JESENICE, Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve, Titova 78, 64270 Jesenice. VI. Odpiranje ponudb po v petek, 25. marca 1994, ob 10. uri v konferenčni sobi Skupščine občine Jesenice, I. nadstropje. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. VII. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno, ali pa ne bodo pravilno opremljene, bodo vrnjene. Ponudbe, ki ne bodo vsebovale vseh elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. VIII. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 10 dneh po odpiranju ponudb. S tem oglasom dobit pri nakupu za vsakih 10.000 SIT POPUST 1.000 SIT dnem času možno priti do stanovanja, dela in s tem vsaj povprečnega življenjskega standarda, potem ni bojazni, da bomo kot narod izumrli Pa še nekaj besed o doselje-vanju. Ni mi sicer popolnoma jasno, kaj je s temi besedami mislil povedati g. Gosar. Verjetno je imel v mislih ljudi z juga nekdanje Jugoslavije, saj se iz naših drugih sosednjih držav ljudje verjetno ne bodo priselej-vali (Avstrija, Italija, Madžarska). Zanima me, kje bomo po mnenju g. Gosar ja našli delo in stanovanja za te ljudi, saj tega ne bomo imeli in nimamo niti za naše mlade ljudi. Potrebno bo vsaj eno desetletje, da se bo to vsaj delno uredilo. Mislim, da so takšni članki in mnenja predvsem voda na mlin beguncev pri nas, saj bodo kmalu prepričani, da jih za narodovo skrb nujno potrebujemo, da bi zaplo-dili nove slovenske državljane. Danes ni več pomembno, da si Slovenec, glavno je, da si slovenski državljan. Tako nas vedno v svojih govorih naslevlia tudi predsednik g. Kučan. Kako smo delili državljanstvo, pa je seveda znano vsem. Takšno priselejvanje pa v resnici pomeni za slovenski narod pravo katastrofo. Podobnega mnenja je tudi g. Rina Klinar, predsednica jeseniške vlade (razgovor z njo je objavljen v isti številki). Zavedati se moramo, da bodo ti priseljenci prinesli s seboj svoj jezik, kulturo, običaje in vero! Ali si lahko zamislimo, da bodo prepevali naše lepe ljudske pesmi in igrali na naša ljudska glasbila? Ne, tega ne moremo Maria TVeben Zdravje iz Hožje w@rne Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskilt težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žil, različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige. «i«l.!aH§iMaBft8! KNJIGA ZA VSAKO DRUŽNO! NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:................................. Ulica in hišna št................................. Kraj in poštna št................................. Založba MAVRICA, Gallusova 2,63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 Podarimo si zdravje! a |M| Trgovina a tahnlcnim materialom si tati '7, 84244 Podnart. tal.: (064) 70-815 AKUSTIKA, BELA TEHNIKA, ELEKTROINŠTALACIJE, CENTRALNO OGREVANJE, VODOVOD pričakovati V tujini se bodo še bolj oklepali vsega svojega, kar je seveda razumljivo. Sam sem bil že večkrat priča norčevanja na račun slovenskega jezika celo na javnih mestih s strani mladih, ki so otroci neslovenskih staršev. Ali bo to potem še Slovenija, država Slovencev, tistih ljudi, ki so tisočletja kljubovali potujče-vanju, kljub izgnanstvu, taboriščem in streljanju talcev? Ali jim bo uspelo okupirati in asimilirati Slovenijo brez uporabe sile? To se je Slovencem v Avstriji in Italiji že zgodilo! Ne vem, skozi vso našo zgodovino je bil nacionalni ponos neomajen, dandanes pa ob izražanju pripadnosti svojemu narodu postane tak človek kar nekam sumljiv, češ zganja nekakšen nacionalizem. Ne vem, ali je v tem res kaj slabega? Osebno mislim, da narod, ki nima nacionalnega ponosa, ki ga je sram svojega jezika, kulture in vere, ni vreden, da živi in preživi Če nas bodo v prihodnjem tisočletju preplavili tujci, bomo za to krivi sami Velik del te odgovornosti pa bodo morali vzeti nase tudi tisti, ki so na krmilu naše mlade, slovenske države. • Janko Fon, C maršala Tita 2, Jesenice Druga iz množice Upam, da boste objavili moje pismo. K pisanju me je spodbudilo pismo "ene iz množice". Mislim, da sem jaz "druga iz množice". Po 23 letih službe v Železarni in s srednjo šolo so me z dobrega delovnega mesta premestiti na delo čistilke. Iz četrte plačilne skupine sem prišla na prvo. Lahko si samo mislite, kakšna je bila moja nova plača (20.000 tolarjev). Ker sem se pritožila, so mi rekli naj bom vesela, da imam vsaj delo. Poznam veliko žensk, ki delajo v pisarnah in skladiščih brez vsake šole, zato ker imajo "strice" na položajih. Imam zelo hudo okvaro hrbtenice, zato na kakšno honorarno delo še misliti ne smem* Hčerka hodi v srednjo šolo in dobi 13.000 tolarjev štipendije, avtobusna vozovnica pa stane 7.000 tolarjev na mesec. Bivši mož ne plačuje preživnine in ie naprej veselo dela v Avstriji. Za plačilo davka sem dobilo položnico za 12.000 tolarjev. Ko sem se pritožila, so mi rekli, na) plačam v obrokih. Kako naj M plačam, če mi vsak mesec zmanjka denarja še za preživetje? Ker sem veliko na bolniški tf» tega dela ne bom mogla več opravljati, bom sedaj postala Še tehnološki presežek Ta mesec mi je po plačilu položnic in obveznosti ostalo 5.000 tolarjev. Rada bi vprašala ministrico Puharjevo in vse ljudi, ali poznajo kakšen recept, kako naj preživim? Moja hčerka zaključuje šolanje, službe gotovo ne bo dobila. Potem bova obe doma. • Druga iz množice foto bobnar NOVI HIT PRI HM 3 riAlMSKI-PiaKTieu £ -POCENI! £ t lepo in domiselno darilo!!! Q O > S i c > ORIGINALNI AMERIŠKI POŠTNI NABIRALNIK v rjavi, črni, beli in srebrni barvi z opozorilno zastavico po 3.990 OT Pošiljamo tudi po posti. MOŽNOST VELEPRODAJI. Distributer za Slovenijo: ŠTAJER TRJLDE Industrijska 27,62000 Maribor tel/faz: (062) 224-310 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO! NOVO! 4 BARVNE SUKE ZA SAMO 500 SIT FOTOAVTOMAT Slike za dokumente, potne liste, osebne izkaznice, vozovnice, osebno rabo V KRANJU v veleblagovnici GLOBUS-KOKRA FOTO <<>FIX BIRO OFFICE 62000 Maribor, Glavni trg 6, Telefon:062/29-755 Fax:062/222-523 LOVSKO-K1NOLOŠKO DRUŠTVO GORENJSKE PRIREJA VI. LOVSKO-KINOLOŠKI PLES v soboto, 12. marca 1994, v prostorih Iskre na Laborah pri Kranju. Informacije in prodaja vstopnic: Trgovina Pri Juretu na Kokrici pri Kranju, tel/fax. 064 213-558. BRALCEM GORENJSKEGA GLASA POKLANJAMO UGODNE CENE: radiator 22-605 x 600 1456 W 5790 SIT radiator 22-605 x 1000 2500 W 8398 SIT regulator vleka Samson 3/4 3490 SIT črpalka Gruntfos s holandci 1 cola 7990 SIT ekspanzijska posoda 35 I 2890 SIT cevni termostat IMIT 998 SIT mešalni ventil 4 potni 1 cola 2990 SIT oljni gorilci z pred/lop/pokr/diza od 40823 SIT vrtna pipa z nastavkom za gumi cev 1/2 290 SIT ugodno tudi peči in ostalo blago za instalacije Cene so brez prometnega davka za takojšnje plačilo-S predložitvijo tega oglasa do konca februarja vam navedene cene garantiramo za neomejeno količino blaga. Blago spada v najvišji kakovostni razred. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555 fax 691-610 Torek, 8. marca 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 17. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAŠČITA POTROŠNIKA TELEFON Se vam je ie kdaj zgodilo, da ste ob prejemu telefonskega računa zmajali z glavo in rekli: "Saj to ni mogoče!" Podobna misel se je verjetno Pojavila tudi v glavi našega člana, ko je prejel račun, ki je bil kar tridesetkrat večji od njegovega dolgoletnega povprečja. Kaj lahko v takšnem primeru storimo? Najprej skušajmo ugotoviti, <*li ni takšen račun konec koncev povsem upravičen. Pogovori s tujino so zelo dragi, pa tudi cenea odzivnikov na enega, izmed katerih se je lahko "obesil" naš otrok, niso ravno Poceni. Kaj pa če ni bilo nič od tega in je resnično do napake Prišlo v telefonskem omrežju? V takšnem primeru lahko podamo reklamacijo na PTT Podjetje, ki je pristojno za naše območje. Na prvi stopnji se opravi tehnični pregled in ugotavlja brezhibnost naprav od telefonskega aparata pa do telefonske centrale. Če z odločitvijo na prvi stopnji nismo zadovoljni, se lahko pritožimo •Ni drugo stopnjo (v odločbi Prve stopnje mora biti tudi pravni pouk o tem, v kolikem času in na kateri organ se pritožba lahko vloii). Na drugi stopnji se ugotavlja pravilnost delovanja na prvi stopnji, po potrebi se lahko opravi tudi dopolnilno preverjanje. Tako prvo kot tudi drugostopenjski organ lahko, kljub temu da niso bile ugotovljene tehnične nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na napačno obremenitev, odloči, da ie v reklamacijskem obdobju objektivno utegnila obstajati napaka, ki bi lahko pripeljala do povečane obremenitve uporabnika. V takšnem primeru ima organ pravico, da odloči o upravičenosti reklamacije in popravi račun v znesku, za katerega oceni, da je upravičen. Tako prvo kot drugostopenjski organ predstavljajo delavci PTT. Če ob zavrnitvi reklamacije še vedno dvomimo o njihovi nepristranskosti in pravilnem reševanju reklamacije, nam kot edina možnost ostane le še tožba na sodišču. Pravna pisarna ZPS Jure Markič SKB bo zbirala certifikate Kranj, 7. marca - SKB banka je ie pred koncem lanskega leta ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov Atena, letos se ji ie kot soustanovitelj pridružila družba za finančni inženiring Silvi, v teku pa so dogovori se ie dvema morebitnima družbenikoma, od katerih je eden s področja zavarovalništva. Osnovni kapital Atene znaša 100 milijonov tolarjev, od tega so družbeniki vplačali polovico. Direktor Atene je Andrej Urbas, eden prvih borznih posrednikov pri nas. Atena naj bi upravljala z vsaj tremi pooblaščenimi investicijskimi družbami, pri sprejemanju odločitev o nakupih delnic podjetij, ki jih bo na javnih razpisih ponujal sklad za razvoj, bo sodelovala s strokovnjaki SKB banke, ki je že ustanovila strokovno skupino za oceno finančnega in tržnega položaja podjetij in naložb. Lastninske certifikate bo možno zamenjati za delnice pooblaščenih investicijskih družb Atene v celotni mreži SKB banke in mreži partnerjev in zastopnikov po vsej Sloveniji. VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE lrn* in priimek poklic_ naslov: ulica kraj in postna Številka datum in podpis L zarotam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP. Naročnina za leto 1994 je 3.500 sit. Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti. Kupujmo slovensko Kranj, 7. marca - V četrtek, 10. marca, ob 11. uri bodo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani pripravili okroglo mizo o projektu "Kupujmo slovensko." Odmev na prvo predstavitev projekta na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je bil zelo raznolik, zato so pripravili okroglo mizo, ki jo bo vodil Neven Borak. K pogovoru so povabili vrsto uglednih slovenskih strokovnjakov in gospodarstvenikov. Koledar letošnjih prireditev Kranj. 7 marca - Center za turistično in ekonomsko propagando je izdal koledar letošnjih prireditev v Sloveniji. Natisnili so ga s pomočjo ministrstva za gospodarske dejavnosti in Turistične zveze Slovenije, v brošuri pa so letos prireditve razdeljene po posameznih segmentih. Izšla je v nakladi 2 tisoč izvodov, izbor večjih prireditev so natisnili tudi v nemškem in angleškem jeziku. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUfNVmODAMt NAKUFMmODAmi MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo m. A BANKA (TrSc, Jesenice) AVAL Bled, Kranjska gon OOPIA, Kranj CREDfTANSTALT N.banka Lj EROSeni material, pripravljali načrte, razmišljali o posojilih. 4tKoko naprej? Vse je odvisno od cene mleka, letine (suše), delovne site... Pri količini namolzenega in oddanega mleka smo skorajda Že dosegli zgornjo mejo, zdaj se bo treba bolj usmeriti v ekonomiko prireje, v pridelavo še kakovostnejše krme in izboljšanje prehrane. V zidove kratkoročno ne bomo vlagali, ampak le v pridelavo." 37-letni Anton Pušavec, član tržiške in Gorenjske mlekarske zadruge "Odkupna cena mleka Je v primerjavi s ceno goved In prašičev še kar solidna, vendar je treba vedeti, da so cene goved, prašičev in še nekaterih kmetijskih "pridelkov*' zelo nizke. Cena je solidna le tedaj, Če pri mleku dosežemo želeno kakovost In če dobimo tudi dodatke na Izhodiščno ceno." Ko smo začeli, je šlo dokaj hitro in po enem letu je bila v njem že živina. V novem delu hleva je prostora za dvajset krav v prosti reji in za osem plemenskih svinj; ko pa smo ga povezali še s starim delom, smo dobili hlev za 50 do 60 glav živine." * Lažje Je zgraditi zidove kot dobiti dobre krave. Kako ste prišli do njih? "Najprej smo imeli le si-mentalke, a ker njihovi potomci niso dali željenih rezultatov, smo se odločili za rejo črno-belih krav. Prve smo kupili pri Sokliču na Češnjici pri Podnartu, ostale v Postojni, na Bloški planoti, nekaj tudi pri rejcih na Gorenjskem. To je bilo za začetek, potlej smo čredo povečevali in izboljševali z lastno selekcijo." Z rekorderkami so rade težave * In kako se je povečevala prireja mleka? "Ko smo živino 1984. leta preselili v nov hlev, smo namolzli 65 do 70 tisoč litrov mleka. V naslednjih dveh letih je količina ostala približno enaka, ker nismo nič vlagali v čredo, ampak smo ves dohodek namenih za dokup let mami in očetu. Tako kot še številnim drugim kooperantom jima niso priznali let, kar je bila velika krivica. Ko smo pri prireji mleka prebrodili začetne težave, se je povečevala tudi količina mleka. Lani smo ga v mlekarno oddali okrog 217 tisoč litrov." * In kolikšna je mlečnost krav? 7 "Zadnja leta dosegamo od 6.500 do 7.000 litrov na kravo. V čredi so tudi krave, ki dajo na dan petdeset litrov mleka oz. 10 do 12 tisoč litrov v enem mlečnostnem obdobju, vendar so s takimi zaradi preobremenjenosti rade težave. Rajše imamo krave, ki niso rekorderke, po telitvi dajo trideset litrov mleka na dan in jih je lažje držati v primerni vzdržljivosti. Nezaželene so tudi krave z nizko, podpovprečno mlečnostjo, ki kljub dobremu krmljenju dajo po drugi ali tretji telitvi le štiri tisoč litrov mleka na leto." Če se bo suša nadaljevala * Ali za tako veliko čredo pridelate dovolj krme? "Če je letina normalna, nam osnovne krme ni treba kupovati, ampak kupujemo le krmna žita, ki jih potlej sami mešamo v krmila. Pomanjkanje nas pesti tedaj, če je pridelek krme podpovprečen. Predlani, ko smo imeli še nekaj zaloge, smo morali zaradi suše kupiti osem ton sena, ki se po kakovosti ne more {>rimerjati z doma pridelanim; ani kar štirideset ton. Če se bo suša nadaljevala tudi letos in v prihodnjih letih, bomo primorani zmanjšati staležživine." * Koliko vas je za delo na kmetiji? "Pri hiši nas je kar veliko: oče Anton, mama Gizela, žena Danica, jaz, inajini hčeri - 16-letna Darja in 12-letna Tina, brat Danilo, ki ima malo obrt (avtoličarstvo) in v konicah pomaga tudi na kmetiji, njegova žena, njuna otroka 12-letna Romana in 4-letni Andrej." • C. Zaplotnik Občni zbor radovljiške podružnice Slovenske ljudske stranke Minister in ministrstvo pa nič! Dr. Stanko Busen "Čeprav se delež proračunskih sredstev za kmetijstvo iz leta v leto zmanjšuje, kmetijski minister in ministrstvo ne protestirata." Lesce - Člani in simpatizeri! radovljiške podružnice Slovenske ljudske stranke so se v nedeljo popoldne zbrali v osnovni šoli v Lescah na obenem zboru, na katerem pa od napovedanih gostov (Marjan Podobnik, dr. Franc Zagožen, Rudi Simac) ni bilo prav nikogar. Predsednik radovljiške podružnice mag. Anton Dolenc, sicer kmet iz Vrbenj pri Radovljici, je dejal, da se kmetom ne obetajo najboljši časi in da so razmere še posebej težavne v hribovskem in gorskem kmetijstvu, kjer na marsikateri kmetiji nimajo zagotovljenih osnovnih možnosti za kmetovanje in gospodarjenje (ni telefona, cesta je slaba, komaj prevozna ...). Slovenska vlada je z liberalno politiko, predvsem z uvozom kmetijskih pridelkov, onemogočila tehnološki razvoj domačega kmetijstva. Za uspešen razvoj po mnenju mag. Dolenca ni potrebno politično rivalstvo, ampak rivalstvo razvojnih ciljev, ki bo državljane Slovenije "potegnilo" v delo. Ob tem, da ponekod namerno odpravljajo delovna mesta in delajo iz ljudi "delovne in duhovne kretene", država namenja približno četrtino vseh proračunskih sredstev za zagotavljanje socialne varnosti delavcev, medtem ko za razvoj kmetijstva, ki je temelj vsake samostojne države, daje le nekaj več kot dva odstotka sredstev. Da je denar v proračunu nepravilno razporejen Občni zbor so popestrili s krajšim kulturnim programom. Priznani sadjar in kmet Tine Benedičič je ob igranju citrarja Rada Kokalja recitiral pesmi Franca Balantiča iz Kamnika in Ivana Hribovska iz Predtrga v Radovljici, ob koncu pa je vse povabil na ogled galerije umetniških del in šolske etnografske zbirke pripomočkov, ki so jih uporabljali predniki. (preveč za socialo in premalo za kmetijstvo) se je strinjal tudi glavni tajnik stranke Franci Feltrin, ki je med drugim navedel primer, da je na Kočevskem 12 tisoč hektarjev neobdelane orne zemlje, za katero pa ob množici brezposelnih ni mogoče najti obdelovalcev. Kmet Janez Šebat, sicer tudi eden od podpredsednikov Slovenske kmečke zveze, je povedal, da je šlo pred leti iz državnega proračuna za kmetijstvo pet odstotkov denarja, lani okrog tri odstotke, letos pa samo še 2,7 odstotka. Dr. Stanko Buser se je ob tem spraševal, kako to, da kmetijski minister in ministrstvo ob vsakoletnem zmanjševanju deleža sredstev za kmetijstvo in gozdarstvo, ne protestirata. Poudaril je, da slovensko kmetijstvo za zdaj ni pripravljeno za vstop v Evropo in da rodovitna zemlja v Sloveniji Šjj nikdar ni bila tako ogrožena, kot je zdaj, ob načrtovanju gradnje avtomobilskih cest. f predpisi o narodnih parkih domačinov ne hi smeh prikrajševati pri dohodku. Nevzdržno je, je dejal dr. Buser, da se mora Triglavsk' narodni park preživljati tudi s komercialni* lovom, pa tudi to, da hočejo kmete oropa*! gozdov v parku in jim dopovedati, da z njin}1 ne bi znali gospodariti. Milan Pohar >z vodstva radovljišKe podružnice je opozoril, da je pred nedavnim sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti pomanjkljiv v delu, ki ureja dedovanje vrnjenega prern°-ženja.Stranka bo skupaj s še nekaterim' drugimi in s pomočjo vplivnih posameznikov predlagala spremembo zakona, s katero hi glede dedovanja uveljavili pravila, kakršna so veljala ob podržavljenju premoženja. • H Zaplotnik V soboto na Breznici Mladi in kmetijstvo Breznica - Gorenjska kmetijska svetovalna služba in' duštvo podeželske mladine Gornjesavske doline prirejata v soboto ob 17. uri Y kulturnem domu na Breznici pp Žirovnici tretje regijsko tekmovanje Mladi in Kmetijstvo. Sodelovalo bj> deset ekip z vse Gorenjske. Mladi bodo odgovarjali na različno težka vprašanja iz kmetijstva, zmagovalo* ekipa pa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 26. marca v Sevnici-♦ CZ. NJE32 TEL/FAX.: 064-311-032 I-----------, .. . ...... I MENJALNICA - EXCHANGE, iODKUP «■ PRODAJA IN PREPIS VOZIL RENT - A - CAR UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d,.. podjetje za razvoj In proizvodni o Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 SMUČARJI AKROBATI SO NA KRVAVCU TEKMOVALI ZA EVROPSKI POKAL § M® carski skoki SALTE Z VIJAKI OGRELE DLANI Konec tedna je bilo na Krvavcu peto letošnje tekmovanje za evropski pokal smučarjev akrobatov - Jože Ivačič je bil odličen drugi v skokih, Marko Jemc pa je zmagal v prostem slogu - Navdušeni gledalci so bučno pozdravljali najboljše skakalce. Krvavec, 4., 5. in 6. marca - Peščici zagnanih organizatorjev, sedanjih in bivših slovenskih tekmovalcev v akrobatskem smučanju, je konec tedna uspel pravi podvig. Kljub močni odjugi in vetru so na Krvavcu uspeli pripraviti odlične pogoje za tekme v naletu, skokih in prostem slogu. Niso pa bili uspešni samo organizatorji, temveč tudi domači tekmovalci. Marko Jemc je namreč zmagal na nedeljski tekmi v prostem slogu, velik ekipni uspeh pa so dosegli tudi naši tekmovalci v skokih. Priprave na veliko tekmo-Vanje (zadnje tako je bilo pri nas pred devetimi leti v Kranjski Gori), pa se ni začelo preveč obetavno. V sredo je namreč že kazalo, da bo udeležba na tekmi v baletu sila skromna. V Zadnjem trenutku pa so iz Altenmarkta pripotovali balet-niki, ki so se tam merili na tekrni svetovnega pokala, tako °a je bila konkurenca tekmovalcev res kvalitetna. Tekmo je sicer motil močan veter, ki pa ni oviral najboljših, oa bi poKazali, kaj znajo. Med moškimi je po pričakovanjih zmagal trenutno vodilni v svetovnem pokalu Francoz Fabrice Becker, drugi je bil Kanadčan Todd Allison, tretji pa Švicar med našimi Je navdušil repre-zentant Jože Ivačič (SAK Celje), ki je po prvi seriji celo vodil, v drugi pa ga je za las Erebitel Nizozemec Guido van Lijn, ki je ob koncu zmagal. Uspeh Ivačiča (skakalč je dvojni salto z dvema vijakoma), pa so dopolnili Miha Gale (SD Dolomiti) na četrtem, Aleš Markun (SAK Kranj) na šestem in najmlajši udeleženec tekmovanja Blaž Noe (SAK Kranj) na devetem mestu. Manjša je bila ženska konkurenca. Po smoli Katje Dobrin, ki je odlično izvedla prvi skok, a je na strmini nerodno padala, je zmagala Nizozemka Margreet Dost. prizadevni organizatorji, na čelu z Gorazdom Vončino, Ljubom "jažičem, Dragom Filipičem, Matiažen Snedicem, Igorjem Marinjakom in Igorjem Starcem, so klub odjugi in vetru uspeli Pripraviti terene na Krvavcu. Ko JJ-onrad Hilpert. Pri dekletih je Oobila največjo majoliko (podale so namreč organizatorji kamenjali za majolike) Švicarca Claudine Fleuri, malo man-J§° drugouvrščena Nizozemka |anette Witte, najmajšo pa za lfcretje mesto Čehinja Denisa Jalova. Prečudovit sončen dan pa je PJfPŠal sobotno tekmo v sko-V tej disciplini smo imeli sY°je predstavnike tudi Sloven-g; Jože Ivačič, Miha Gale, Aleš Jfarkun in Blaž Noe so na Oomačem terenu pokazali 8v°je znanje in pogum. Najbolj Šestinštirideset tekmovalcev pa se je v nedeljo pomerilo v prostem slogu na grbinah. Vse svoje znanje je pokazal najboljši slovenski reprezentant Marko Jemc (SD Dolomiti), ki je ugnalvse konkurente in zasluženo slavil. Na drugo mesto se je uvrstil Šved Jacob VVlnstrand, tretji pa je bil Nemec Thomas Enno. Med dekleti je zmagala Švicarka Corine Bodmer, na drugo mesto je priskakljala Švedinja Jennie Eidolf, tretja pa je bila Nemka Gertrud Albert. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik Najboljši slovenski skakalec med akrobati Jože Ivačič je z dvojnim saltom z dvema vijakoma navdušil številne gledalce na Krvavcu. Žal pa je za nekaj točk izgubil zmago. JJjjobatskJ skoki domačih in tujih tekmovalcev so poželi veliko •""vza številnih sobotnih obiskovalcev Krvavca. BLAŽ NOE, AKROBATSKI SMUČAR IZ KRANJA ZAČENJAM TUDI Z DVOJNIM SALTOM Komaj šestnajstletni Blaž Noe iz Kranja, je bil na sobotni tekmi najmlajši, vendar pa je pokazal lepe in zanesljive skoke z enojnim saltom in bil na koncu deveti. S tem je za mesto izboljšal svoj dosedanji največji uspeh, deseto mesto na tekmi evropskega pokala v Piancavallu. Sicer pa je Blaž dijak škofjeloške športne gimnazije. Kakšna se ti je, kot najmlajšemu udeležencu te tekme evropskega pokala, zdela konkurenca? "Lahko rečem, da je bila, predvsem sodeč po letih, konkurenca precei močna. Pa tudi po skokih so bili tekmovalci dosti močni, saj so nekateri starejši, imajo večji težnostni koeficient m seveda več izkušenj." Kje trenirate slovenski akrobatski skakalci ? "Letos smo na snegu največ trenirali v tujini. Sli smo na tekmo, pred tekmo je bil trening in tako smo izkoristili možnosti. Tukaj na Krvavcu pa je bila priprava skakalnice in vse ostalo podrejeno tej tekmi evropskega pokala in tukaj praktično nismo trenirali. Sicer pa smo imeli dogovorjene treninge na Straži, kjer so nam obljubili sneg, vendar pa je bilo pretopio in načrtovanega nismo izvedli." V Sloveniji sta bili pred leti že tekmi svetovnega in evropskega pokala. Zadnja leta pa se je zdelo, da zanimanje za ta šport pri nas upada. "Jaz sicer mislim, da se ta šport "odpira", vendar pa še ni dosti znan in sponzorji, tisti, ki bi pomagali tekmovalcem, niso pretirano radodarni. Akrobatsko smučanje je nemnoži-čen šport. Redki so tisti, ki so pripravljeni vztrajati do konca. V našem klubu nas je bilo pred leti okog trideset mladih, ki smo začeli s treningi, sedaj sem ostal sam. Ravno z organizacijo tega evropskega pokala pa mislim, da smo dosegli, da so ljudje spet videli, kakšen ta šport sploh je, da je tudi pri nas nekaj kvalitetnih tekmovalcev. " Lani in letos si začel nastopati na večjih tekmovanjih. Kaj pa načrti? "Moja želja je seveda nastopati na tekmah svetovnega pokala, čez leta pa seveda tudi na olimpijskih igrah. Najprej Ea bi bil rad uspešen na mladinskem svetovnem prvenstu. [er sem star šele šestnajst let, sem šele sedaj lahko začel skakati dvojne salte, ki so po predpisih za mlajše tekmovalce prepovedani. Do osemnajstega leta bom lahko skakal dvojne salte, potem pa tudi trojne. Na mladinskem prvenstvu pa lahko skačeš le dvojne salte in upam, da mi jih bo uspelo skakati tako dobro, da bom lahko šel na prvenstvo." • V. Stanovnik Blaž Noe na suhem treningu v telovadnici GROSAR IN ERŽEN DRUGA NA OPA IGRAH Planica, 5. in 6. marca - V Planici je SSK Stol Žirovnica organiziral mednarodno tekmovanje v skokih in tekih, tako imenovanje OPA igre v nordijskih disciplinah, v skokih in tekih. V soboto se je na 70-metrski skakalnici pomerilo 28 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice in Slovenije na posamičnem tekmovanju. Nastopile so štiričlanske ekipe v letnikih 1978 in 1979. Na tekmovanju s skokih za kombinacijo pa je nastopil 42 tekmovalcev. Posamezno so se slovenski skakalci zelo dobro odrezali, saj so osvojili dve drugi mesti in eno tretje, kar je vsekakor spodbuden uspeh. Rezultati: mladinci do 16 let: 1. Aleksander Herr (Nemčija, 2. Jaka Grosar (Slovenija), 3. Mathias VVitter (Nemčija), ostala trojica Slovencev je bila na naslednjih mestih: 11. Matej Hribar, 15. Andrej Lesnik, 16. Matija Stegnar. Dečki do 15 let: 1. Mathias Mamedof (Avstrija), 2. Miha Eržen, 3. Primož Peterka (oba Slovenija), preostala slovenska predstavnika sta zasedla peto mesto - Robert Janežič, dvanajsti pa je bil Boštjan Brzin. V kombinaciji so naši tekmovali pri mladincih do 16 let in dosegli naslednja mesta: 10. Gašper Poljanšek, 11. Gorazd Robnik, 2. Igor Cuznar in 2. Jernej Kumer. Pri dečkih do 15 let pa so bili 7. Dušan Špes. L2. Primož Delavec, 15. David Adamič. • Janez Bešter ŠE EN POLOM NAŠIH SKAKALCEV Konec tedna so najboljši smučarji skakalci tekmovali v Lah t iju. Zaradi hudega vetra je bila nedeljska tekma odpovedana. Novi tekmi svetovnega pokala sta prinesli še eno zmagoslavje Nemcu Vveissflogu, ki je zmagal na 90-metrski skakalnici in še en polom naši ekipi. Že v kvalifikacijah za sobotno tekmo so naši skakali slabo, saj se je na tekmo uvrstil le Matjaž Zupan. Matjaž pa ie bil ob koncu štirideseti. Naši ni šlo nič bolje tudi na ekipni večerni tekmi. Zmagali so Avstrijci, naša ekipa v postavi: Gostiša, Zupan, Kladnik, Meglic, pa je bila šele sedma. Tako v svetovnem pokalu še vedno vodi Bredesen pred VVeissflogom, naš najboljši pa je Kladnik na 27. mestu. • V.S. LOČANI SE BODO PRITOŽILI Škofja Loka, Radovljica, 5. marca - Ta konec tedna na Gorenjskem ni bilo prvoligaških obračunov, zanimivo pa je bilo v moški drugoligaški končnici za uvrstitev v 1.B slovensko košarkarsko ligo. Kranjski Triglav je v končnici za prvaka gostoval pri koprski Slovenici in proti pričakovanjem zanesljivo izgubil z izidom 101:80(49:40). Novo kolo pa je na sporedu že jutri, v sredo. Triglav gostuje pri Smelt Olimpiji. V ženski ligi so košarkarice Odeje- Marmorjagostovale pri vodilni Diamond Jezici v Ljubljani in izgubile z rezultatom 93:69(49:35). Za uvrstitev od 7. do 12. mesta pa so Kranj čanke gostovale v Celju in zmagale z rezultatom 72:75 (38:33). Odeja Marmor ie trenutne^na četrtem mestu, Kranj čanke pa so osme. Že jutri bo v Škofjf Loki srečanje med Odejo Marmor in Ivec VVetrokom. Tekma se bo začela ob 17.30 uri. Tri kola pred koncem pa je bilo zanimivo na drugoligaškib igriščih. V Radovljici je gostovala ekipa KK iz Radgone. Domačini sojo premagali s 106:71(53:33), vendar pa razpleti na ostalih tekmah Radovljičanom dajejo vse manj upanja za prvoligaško konkurenco. Nasprotno pa so Ločani vse bliže prvoligaške konkurence (trenutno so tretji). V domači dvorani so v soboto sicer izgubili z ekipo Elektre. Po izenačenju tik pred koncem je kazalo, da bodo na Podnu podaljški, vendar je sodnik Kobilica naknadno odločil, da zadnji koš Levsteka za tri točke ni veljal in zmaga je pripadla gostom 81:84(49:39). Na sporno odločitev sodnika so pri Odeji Marmorju takoj po tekmi napovedali pritožbo. • D.Rupar, M.Zupan ROŽLE PREZELJ DRŽAVNI PRVAK Kranj - V soboto je bilo v Ljubljani državno pionirsko Ervenstvo, na katerem je šesterica atletinj in atletov iz ranjskega Triglava osvojila štiri kolajne. Rožle Preželi ie zmagal v skoku v višino (178 cm), Brigita Postolova je bila druga v teku na 60 metrov z ovirami (9,90 sekunde), Urša Hribar druga v skoku v daljino (491 cm - nov osebni rekord), Jana Zupančič pa v isti disciplini tretja (484 cm). Hribarjeva je bila še četrta v teku na 60 metrov z ovirami, Špela Košnik pa šesta v skoku v daljino. Uspeh Triglavank je toliko večji, ker bodo Brigita, Urša in Jana pionirke tudi prihodnje leto. V nedeljo bo v Kopru še zimsko državno prvenstvo v metih. • CZ. PLANINSKI DOM NA SV. JAKOBU ODPRT Sv. Jakob nad Preddvorom, 7. marca - Konec prejšnjega meseca so se v planinski koči Iskra na Sv. Jakobu, ki je sedaj resnično odprta za vse ljubitelje gora, sestali predstavniki kranjske občine, Iskre in Planinskega društva Kranj. Delovno srečanje ob zaključku lastninskega postopka je bilo tudi uvod v praznovanje 95-letnice kranjskega planinstva, 20- letnice Planinske sekcije Iskra pri PD Kranj, 20-letnice pomembnega odseka za vodništvo in pohodništvo in 35-letnico planinskega doma na Kališču. OMET UREJA: Vilma Stanovnik POTROŠNIKI UGNALI ŽIVILA V prvem pomladanskem kolu so edini gorenjski prvoligaši gostovali v Beltincih, kjer pa so "po tradiciji" izgubili s tamkajšnjo ekipo Potrošnika. Edini strelec za Naklance je bil Grašič v 67. minuti, za Potrošnik pa sta zadela Miloše vič in Škaper. Na tekmo v Beltince je odpeljal tudi avtobus z gorenjskimi navijači. Ti pa niso mogli prida pomagati precej neuigrani ekipi Živil, ki je bila v večjem delu srečanja podrejen nasprotnik Potrošniku. Tako so Naklanci pred več kot dva tisoč gledalci že tretjič zapovrstjo obe točki odaali domačinom. Rezultat je bU 2:1 (0:0\ "Domačini so pozimi veliko vložili v nove igralce in trenerja, z njimi sodeluje tudi parapsiholog Zaharov in to se je poznalo v igri. Igrali so borbeno, požrtvovalno in podjetno. Naša ekipa pa še ni dovolj uigrana, manjka tisti, ki bi dajal gole. Vendar pa računamo, da bo že konec tedna bolje in da bomo na prvi domači tekmi uspeli osvojiti obe točki," je ob vrnitvi z gostovanja povedal predsednik kluba Živila Naklo Janez Zupan.V nedeljo v Kranju gostuje Rudar iz Velenja.- • V. Stanovnik TRIGLAV CREINA ŠE LAHKO UPA Kranj - V prvem spomladanskem kolu druge nogometne lige je moštvo Triglav Creine gostilo Turnišče in igralo neodločeno 0 : 0. Prvi nastop kranjskega drugoligaša v spomladanskem delu prvenstva je bila za številne privržence nogometa prava neznanka. Triglavani so namreč v zimskih počitnicah doživeli obvezno reorganizacijo. Ob tem so izgubili nekaj prekaljenih drugoligaških igralcev, kar zagotovo ni bila spodbuda pred srečanjem s Turniščani, v katerem so morali pokazati, kakšne so njihove možnosti za obstanek v ligi. Jedro prenovljenega moštva v spomladanskem delu tako sestavljajo nekdanji Primskovljani, ob nekaterih mlajših igralcih, ki uspešno igrajo za mladinsko moštvo Triglava Creine pa so v nedeljo pravzaprav presenetili, sicer ne toliko z osvojeno točko kot pa z igro. Najmočnejši del Triglava Creine je bil za razliko od jesenskega dela obramba. Z nedisciplinirano igro predvsem osrednje trojice Atlike, Kondiča in Vernica so ob pomoči kolegov brez večjih težav zaustavljali napade gostov, ob tem pa s hitrimi prenosi preko krilnih branilcev Goloba in Trogrliča nekajkrat nevarno ogrozili gostujoča vrata. Zlasti slednji te imel tako v prvem kot v drugem delu lepo priložnost, da bi zadel, vendar pa je bil v zaključnih delih akcij premalo zbran, vseeno pa je z vključevanjem v napad precej pomagal Korenjaku in Sofriču, ki sta se trudila, vendar pa Triglav Creina za zdaj še nima pravega strelca, ki bi njune napore znal kronati z zadetkom. Kakorkoli že, v nadaljevanju prvenstva čaka Kranjčane boj za obstanek v ligi, vendar pa se jim ob podobni igri, kot so jo pokazali v nedeljo, za svojo mrežo in prihodnost pravzaprav ni bati ob dejstvu, da imajo vsaj pri organizaciji igre in realizaciji priložnosti še precej rezerve pa lahko kmalu upravičeno pričakujemo prvo letošnjo zmago, v naslednjih letih pa nov vzpon tega nekdaj vodilnega gorenjskega nogometnega kolektiva. Na prvi spomladanski nogometni tekmi v Kranju so navijače pozdravila dekleta v narodnih nošah. Foto: J. Pelko Igrali so: Piljič, Atlija, Verbič, Kondič, Trogrlič, Čeferin, Golob, Boldin, Bojrovič, Korenjak, Sofrič, Božič. • Iztok Golob K® 10 MET ČRN VIKEND GORENJSKIH LIGAŠEV Minuli konec tedna gorenjski rokometni ligaši niso uspeli osvojiti niti točke. Vsi povrsti so namreč izgubili. Za dva, Resnico in Center Zaplotnik pa poraza pomenita tudi slovo od druge lige. Šeširjevci so gostovali v Hrpeljah in se presentljivo dobro upirali vse boljšemu Jadranu. Dokaz za to je tesen poraz. Na derbiju v Ljubljani, med Slovanom in Celjani, so slednji zanesljivo slavili. Kranj čanke so gostovale pri vodilnem Krimu in po pričakovanju izgubile. Tokrat so presenetile Skofijke, ki so v Ribnici osvojile točko proti Kočevju. V drugi ligi so Preddvorčani presenetljivo izgubili v Ajdovščini v Novo Gorico. S porazom so v negativnem smislu pomagali predvsem Resnici. Slednji so doma tesno izgubili z Izolo in se verjetno že poslavljajo od druge lige, tako kot tudi Center Zaplotnik. Ločani so še enkrat izgubili doma, tesno, proti Kamničanom. 1. moška rokometna liga: Andor Jadran : Šešir 21:19, Omnikom Rudar : Velenje 15 : 19, Prevent : Velika Nedelja 28 : 22, Slovan : Pivovarna Laško 17 : 23, Goldstar : Fructal 22 : 21, Ribnica : Drava 25 : 24. L ženska rokometna liga - modra skupina: Krim Elekta : Kranj 28 : 19, Belinka Olimpija : Mlinotest 24 : 21, Kočevje : Marcus Burja 18 : 18. 2. moška rokometna liga - zahod: Resnica : Izola 22 : 23, Center Zaplotnik : Kamnik Žurbi Team 13 : 14, Nova Gorica : TAB Inženiring Preddvor 22 : 20, Škofljica : Kodetjcvo 24 : 31, Krim : GPG Grosuplje 23 : 27, Akripol Trebnje : Črnomelj 25 : 24. • Martin Dolanc Turistično društvo Jesenice Titova 18, tel.: (064) 81-974 ČESTITA HK ACRONI JESENICE za osvojeni naslov državnih prvakov! VEDNO SMO V DRUŽBI Z NAJBOLJŠIMI! NA JESENICAH SE VESELJE OB NOVI ZVEZDICI ŠE NI POLEGLO ČESTITKE SPONZORJA IN ŽUPANA Hokejisti Acroni Jesnic, ki so v sredo zvečer v ljubljanski hali Tivoli obranili naslov državnih prvakov in tretjič zapored v samostojni Sloveniji osvojili zvezdico, so v četrtek ponoči praznovali s svojimi navijači, v petek pa so jim čestitali tudi predstavniki občine in glavnega sponzorja, Acronija. Jesenice, 4. marca - Tretje leto so se jeseniški hokejisti skupaj s predstavniki glavnega sponzorja Acronija ter predstavnikov občine Jesenice zbrali, da nazdravijo slovenski hokejski zvezdici, tretjemu naslovu državnih hokejskih prvakov. Kot so poudarili predstavniki kluba, so rezultatsko sezono res uspešno končali, še zdaleč pa ni urejeno financiranje kluba in dvorane. Na Jesenicah je dobrih hokejistov dovolj, treba pa jih bo znati obdržati. "Kljub temu da Jesenice že nekaj časa niso več rdeče, so v nas še vedno geni jeklarstva, znanja, energije in v odločilnih tekmah ste to dokazali tudi hokejisti. Jesenicam in podjetju Acroni ste ponovno prinesli zmago. To pa pomeni, da tudi denar, pa naj bodo to tolarji ali marke, ne pomenijo vsega. Odločilni so volja, sreča in znanje. Zato vam v imenu svojega podjetja in v svojem imenu iskreno čestitam," je poudaril direktor Acronija Anton Šteblaj. Ob novem naslovu državnih prvakov pa je bil upravičeno zadovoljen tudi predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar H rud ar, ki ob čestitki hokejistom in vodstvu kluba ni pozabil na vlogo športa v družbi: "Na Jesenicah je veliko mladih, ki se enačijo s hokejisti in njihovimi uspehi, ogromno je nadebudnežev, ki se zbirajo na igriščih in tako ali drugače igrajo hokej. Všeč pa mi je, da je vsem zlezla pod kožo tudi jeseniška trma, ki je pomagala k zmagi. Prav vaša trma, vaša poštena igra in prizadevanje vseh za končni uspeh, pa naj bi bili spodbude tudi ostalim v našem okolju, predvsem v gospodarstvu." Hokejisti in člani vodstva kluba so bili veseli priznanj in pozornosti, hkrati pa so opozarjali, da so z mislimi že pri novi sezoni. "Rezultatsko smo sezono sicer zaključili, problemi pa ostajajo. Tako kot lani ostaja v hali problem energije, nastal je nov problem zaradi spremen- iva Bledu so se včeraj začele priprave naše hokejske reprezentance, ki bo od 18. do 27. marca nastopila na SP skupine C na Slovaškem. Selektor naše državne reprezentance Rudi Hiti je na Bled povabil 29 reprezentantov. SMUČANJE HTJ DRŽAVNA PRVENSTVA V OTROŠKIH KATEGORIJAH Konec tedna so bila izvedena državna prvenstva v alpskem smučanju v vseh otroških kategorijah. Na izbirnih tekmovanjih v treh slovenskih regijah (vzhodni, centralni in zahodni) so se tekmovalci borili za pravico nastopa na državnem prvenstvu. Na tekmovanjih v regijah nastopa več kot 1000 mladih tekmovalcev, kjer lahko v posamezni kategoriji starta le po 50 deklic in 70 dečkov. Najboljši cicibani in cicibanke tekmujejo za naslov državnega prvaka samo v veleslalomu. Tekmovanje na Soriški planini je odlično organiziral Smučarski klub Matajur iz Tolmina. Na tekmovanju lahko nastopajo cicibani letnika 183 in 84. Rezultati; cicibanke: 1. Špela Bertoncelj (Olimpija), 2. Špela Verstovšek (Kovinar), 3. Tina Maze (Črna), 4. Spela Rovšek (Matajur Tolmin), 5. Tjaša Kravcar (Tržič), 6. Melita Habjan (Domel Železniki); cicibani: 1. Žiga Puc (Jesenice), 2. Jernej Hudoklin (Velenje), 3. Samo Bučar (Branik), 4. Matej Bradaškia (Matajur Tolmin), 5. Nejc Potrpin (Kum), 6. Juš Gmajnar (Bled). Mlajše deklice in dečki so tekmovali v supervelelslalomu na Arehu na Pohorju, kjer je tekmo organiziral Smučarski klub Branik, v veleslalomu in slalomu pa na Rogli v organizaciji Smučarskega kluba Unior iz Celja. V kategoriji mlajših deklic in dečkov tekmujejo otroci letnikov 1981 in 1982. Rezultati superveleslalom, mlajše deklice: 1. Judita Koštomaj (Unior Celje), 2. Neža Osovnikar (Alpetour), 3. Jana Jazbinšek (Rog Novo mesto), 4. Petra Bergant (Snežinka), 5. Nika Brumen (Branik), 6. Irena Brenčič (Vrhnika), mlajši dečki: 1. Iztok Medja (Snežinka), 2. Jure Pogačar (Triglav), 3. Grega Brajovič (Branik), 4. Rok Šalej (Fužinar), 5. Uroš Zupan (Unior Cehe), 6. Aleš Prek (Vrhnika), veleslalom, mlajše deklice: 1. Petra Bergant (Snežinka), 2. Lea Dabič (Bohinj), 3. Jana Jazbinšek (Rog Novo mesto), 4. Judita Koštomaj (Umor Celje), 5. Tanja Žerjav (Kranjska Gora), 6. Maja Mohorič (Domel Železniki); mlajši dečku 1. Uroš Zupan (Unior Celje), 2. Jure Pogačar (Triglav), 3. Aleš Prek (Vrhnika), 4. Iztok Medja (Snežinka), 5. Rok Rutar (Olimpija) in Luka Reberšek (Radovljica); slalom, mlajše deklice: 1. Lea Dabič (Bohinj), 2. Neža Osovnikar (Alpetour), 3. Jana Konšantin (Alpetour), 4. Miša Kobal (Jesenice), 5. Daša Zupan (Tržič), 6. Špela Jelene (Bled); mlajši dečki: 1. Uroš Zupan (Unior Celje), 2. Jure Pogačar (Triglav), 3. Rok Šalej (Fužinar), 4. Matej Lesar (Tržič), 5. Leon Pisk (Rudar Idrija), 6. Luka Reberšak. Najstarejši otroški kategoriji se je državno prvenstvo začelo s slalomom in veleslalomom na Soriški planini, ki jih je organiziral Smučarski klub Novinar, nadaljevalo pa se bo s supervelelslalo-mom in smukom na Krvavcu v organizaciji Smučarskega kluba Domžale. V tej kategoriji tekmujejo otroci letnikov 1979 in 1980. Slalom, starejše deklice: 1. Katja Šmalc (Olimpija), 2. Nina Makuc (Dolomiti), 3. Urška Čadež (Tržič), 4. Barbara Kuhar (Novinar), 5. Daša Troha (Rudar Idrija), 6. Andreja Šinkovec (Alpetour); starejši dečki: 1. Mitja Dragšič (Braniki 2. Igor Kozlar (Branik), 3. Peter Draksler (Triglav), 4. Matevž Abdrič (Novinar), 5. Tilen Stropnik (Fužinar), 6. Marko Zupan (Kranjska Gora) veleslalom: 1. Mateja Dolnočar (Olimpija). 2. Zarja Cibej (Novinar), 3. Petra Svet (Dolomiti) in Katja Smalc (Olimpija), 5. Mojca Rataj (Branik), 6. Maja Furek; starejši dečki: 1. Mitja Dragšič (Branik), 2. Peter Draksler (Triglav), 3. Boštjan Arnolj (Domžale) in Igor Kozlar (Branik), 5. Andi Viser (Gorica), 6. Bernard Vajdič (Unior Celje) • Janez šolar OPRAVIČILO Iz tekmovalne skupnosti za alpsko smučanje zahodne regije so nam sporočili, da so bili končni rezultati, ki smo jih objavili v torkovi Stotinki, dne, 1. marca, napačni. Pomoti je botrovala računalniška napaka. Avtor članka Janez Šolar se za napako opravičuje, takoj ko bodo izračunane pravilne uvrstitve, pa jih bomo objavili. Končni vrstni red letošnjega državnega prvenstva: 1. Acroni Jesenice, 2. Olimpija Hertz, 3. Inntal Celje, 4. Sporti-na Bled, S. Triglav, 6. Leljak Maribor, 7. Slavlja Jata. jene zakonodaje, ki negativno vpliva tako na hokej kot na ostale športe. Mislim, da se športu v prihodnje slabo piše, zato nas, ki neposredno ne "delamo na ledu", težji del sezone še čaka. Treba bo zagotoviti pogoje, da bomo lahko startali v novo sezono. Obvezujejo nas rezultati, ki smo jih dosegli, ne nazadnje nas obvezujejo naši številni navijači, saj takega sprejema, kot je bil letos, še nismo doživeli. Z osvojitvijo naslova smo se uvrstili v pokal evropskih prvakov, kjer bomo ponovno branili barve svojega mesta, pokrovitelja in ne nazadnje Slovenije. Morali bomo imeti kvalitetno ekipo, ki bo imela kvalitetne možnosti za pripravo. Upam, da nam bo Acroni še naprej stal ob strani, dalahko tudi nadalje računamo na njegovo podporo in tudi pomoč ostalih sponzorjev," je v čestitki hokejistom in ob nagovoru sponzorjem poudaril predsednik HK Acroni Jesenice Zdenko Cund. V imenu hokejistov se je tako sponzorjem kot skupščini občine Jesenice za podporo v minuli sezoni zahvalil kapetan moštva Murajica Pajič, ki ob tem dejal: "Mislim, da ste letos spoznali, da dve zvezdici nista bili naključni, da so to rezultati trdega dela in da se bomo še vnaprej potrudili, da upravičimo vaše zaupanje. "Na Jesenicah je dobrih hokejistov dovolj, treba pa jih bo znati obdržati in pridobiti nazaj tudi tiste, ki so klub zapustili-Igralci tukaj ostajajo predvsern zaradi ljubezni do hokeja in Jesenic, omogočiti pa jim bo treba eksistenco tudi po tridesetem letu. Z organizacijo, kot jo imemo sedaj, to ne bo vet mogoče. Zato je treba združiti vse sile in v naš projekt vključiti vse, ki v nas vidijo partnerje za promocijo in sodelovanje," je ob srečanju še opozoril pod- f>redsednik kluba Roman Smo-ej. • V. Stanovnik MLADINSKO HOKEJSKO PRVENSTVO NA BLEDU NAŠI BODO BRANILI BRON Bled, 7. marca - Od 17. do 27. marca bo na Bledu mladinsko hokejsko prvenstvo skupine C. Na njem se bodo pomerili mladi hokejski upi do 18 let. Naši reprezentantje, ki so lani v Rigi zasedli tretje mesto, so pred prvenstvom zadovoljni, saj so odigrali nekaj dobrih pripravljalnih tekem. Sklepne priprave pa bodo začeli to sredo na Bledu. Na seznamu za reprezentanco je 25 kandidatov, od tega največ iz Olimpije Hertz in Acroni Jesenic. konkurenca na prvenstvu pa bo precej močna, saj so med ekipami, ki jih pričakujejo na Bledu štiri države nekdanje Sovjetske zveze (Ukrajina, Latvija, Litva in Estonija), Slovaški Velika Britanija, Nizozemska, Bolgarija in Hrvaška. V predtek-movanju se bodo pomerili vsi med seboj, sledilo bo razigravanje in na koncu tekme za posamična mesta. * V.S. W(3Terpolo mmimmmmiR TRIGLAV POKALNI ZMAGOVALEC ZA LETO 1994 V Ljubljani se je s finalno tekmo Triglav - Micom Kope' končalo pokalno tekmovanje za leto 1994, ki ga je z zmago s o -J* osvojil Triglav. S tem je Triglav v zimskem delu tekmovanj osvoji' peto lovoriko. Ljubljana, 6. marca - V zimskem bazenu Tivoli se je v nedelj0 končalo Pokalno tekmovanje za sezono 1994. Na srečanju za tretje mesto je Kranj 90 s tesnim izidom premagal Ljubljano, Triglav pa je v finalu premagal Micom Koper, ki se je za letošnjo sezono okrepil z dvema Ukrajincema in jim tako še enkrat dokazal, da je trenutno gospodar v vaterpolu, saj je s to zmago letos osvojil že peti naslov. Rezultati: tekma za tretje mesto: LJUBLJANA : KRANJ 90 9: 10; (2 :1, 3 : 2,1 : 3, 3 : 4); sodnika Pičulin iz Kranja; LJUBLJANA: Naglic, Hraste 2, Krelj 1, Pikec, Ivanko 4, Bjelanovič, Galič , Kirbiš, Alidžanovič 1, Dornik, Ošljak, Sovre, Štrkalj. . KRANJ 90: Dejak, Vončina 1, Košir 1, Zupanič 1, Kociper 1. Rozman, Radonjič, Pičulin, Jerman 1, Celar, Čadež 1, BečiČ 3, Rauter 1. Ljubljančani so srečanje začeli ambiciozno in bili prepričani, da bodo premagali Kranj 90, saj so takoj povedli z 2 : 0. Po dven četrtinah so vodili z dvema goloma prednosti, kar jih je uspavalo, Kranj 90 pa je dobil enal in tretjo četrtino dobil z izidom i : 3 in izenačil. V zadnji četrtini je bil izid neprestano za gol razlike korist Kranja 90, vendar so vaterpolisti Ljubljane izenačevali. Dve in pol minute pred zadnjim piskom sirene je zmagoviti gol za Kranj 90 dosegel Košir, s trdo obrambo pa Kranjčani niso dovolili, da bj Ljubljančani izenačili. Pri Ljubljani so izstopali "tujci", pri Kranj" 90 pa pohvalo zaslužijo vsi, saj so se izredno borili. - tekma za prvo mesto .. TRIGLAV: MICOM KOPER 6:4 (4 :1,1:2,0:1,: 0); sodnika Brala in Tomič (Hrvaška). TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak, Margeta, Balderman, Cimžar. Antonijevič, Gantar, Grabeč Ž, Bukovac, Štirn 2, Peranovic Štromajer, Troppan 2. MICOM KOPER: Bjelofastov, Štrkalj, Goljuf, Pečar, Rukavina. Stopar 3, B. Cetin, Vejnovič, Vidakovič, Bolčič, IriČanin. Štromajer 1, M. Cetin. jj Koprčani, ki so na vse pretege želeli zmagati proti Triglavu tu tokrat niso uspeli. Lanskoletni državni prvak in pokalni zmagovai se ni dal presenetiti in je že v prvi četrtini povedel s 4 : L *rj0 visoko vodstvo pa je pripomoglo k temu, da so drugo in }te\j četrino dobili Koprčani in se Triglavu približali na gol razlike-zadnjem delu tekme so se Triglavani srčno borih, dosegli gol m niso dali presnetiti. Tako je Triglav osvojil še peti letošnji naS' •' Kopru pa ostaja razmislek, kam jih je pripeljal lanskoletni b £ čeprav na silo. To je bil nov dokaz Kopru, da v Kranju PraV1faVj delajo, saj je Micom Koper na pokalu nastopil v močnejši P°s.le kot lani, Triglav pa visti, le da ni Bečiča in Koširja, igrajo pa »t,rj# igralci letnika 19/8 (Čimžr, Antonijevič, Bukovac in Štromajer)-Jože Marinček ©iEOJKfl LjflNJE konec rednega dela v1. dol kranjskim kegljačem 4 mesto V zadnjem krogu v moški konkurenci 1. DOL sta oba gorenjska predstavnika doživela pričakovana poraza, čeprav so bih Žirovni-fani zelo blizu presenečenja v Kamniku. Kljub porazu pa ostajata obe ekipi v boju za 1. in 2. mesto v Elay-outu, ki se začenja takoj v soboto. Igralci Minolte Bled in Žirovnice sicer zaostajajo za Ljutomerčani za dve točki, vendar bi ^dobrimi igrami v ligi šesterice lahko to razliko tudi nadomestili. Kezuitati: Minolta Bled : Olimpija 3 : 2, Fužinar : Pionir 0 : 3, Hutomer : Granit Preskrba 3:1, Vigros Pomurje : Topolšica 3 :1; J*tni red: Vigros Pomurje in Olimpija 32,. TAD Europe Kamnik Pionir 20, Ljutomer 18 in Fužinar 2 točki. Blejske odboj karice so po rednem delu zlahka izpolnile načrt, « so si ga zastavile pred začetkom prvenstva. Kljub temu da v svoh vrsti nimajo tujih igralk imajo po rednem delu prvenstva ^alne možnosti, da se uvrstijo celo v play-off in s tem v !^P0Sredni boj za naslov državnih prvakinj. Rezultati: Avtohit »led : SD Tabor 3 : 0, LIK Tilia : Krim 3 : 0, HIT Casino : Gornji urad Brokat 1 : 3, Cimos : HP Hobby Branik 3 : 0, Novo mesto : Mislinja STELL 3 :1; Vrstni red: Cimos 36, Avtohit Bled 28, LIK ^ua 26, Gornji Grad Brokat 24, Novo mesto 18, HIT Casino 16, Jgn in HP Hobby Branik 1, SD Tabor in Mislinja STELL 4 V ženski konkurenci II. DOL je ekipa ŠOU Triglav V Kopru °°živela svoj drugi poraz, ekipa Mehanizmi Kropa pa v Šoštanju 5VoJp četrto zaporedno zmago. Rezultati: Cimos II: ŠOU Triglav i '■ 2, Kajuh Šoštanj : Mehanizmi Kropa 1 : 3, ŠOK ŠOU Vital : {/evalje 3 : 0, Pomurje in Ptuj 3 : 0, ŠD Tabor II: Branik Rogoza £° ■ 3; vrstni red: ŠOK ŠOU Vital 16, ŠOU Trigkav 24, Prevalje rvCirnos II 20, Mehanizmi Kropa 16, Pomurje 14, Kajuh Šoštanj m SD Tabor II 8, Mežica, Branik Rogoza II m Ptuj 6 točk. V gorenjskem derbiju III. DOL so bih igralci Triglava že na Pragu velikega presenečenja, saj so po vodstvu 2:0 v nizih povedli ^°hinj 3 :1 Prvačina: Portorož 3 :0, Branik Sadex: Člb Bovec 2 . ^.vrstni red: Termo Lubnik 32, Prvačina 28, Portorož 26, Triglav & Olimpija III 16, Mokronog, Bled II, Plamen in Kamnik II 14, L1B Bovec 6, Bohinj 4 in Branik Sadex 2 točki. Rezultati 3. DEL ženske - zahod: Bled II : Solkan 1 : 3, Julči ^al II : Jesenice 0 : 3, Šentvid : Cimos III 3 : 0, Piran : Novo ?e«to II 3 : 0, Šenčur : LIK Tilia II 3 : 0. Vrstni red: Šentvid 30, ?°lkan, Jesenice in Šenčur 22, Bled II in Piran 16, Bohinj, Cimos S LIK Tilia II 8, Novo mesto II 6 in Julči Vital II 0 točk. • 8ranko Maček ekipa predoselj vodi Končan je prvi del gorenjske odbojkarske lige za moške članske kipe. V ligi nastopa 9 ekip z območja občin Škofja Loka, Kranj, Radovljica in Jesenice. i iYrtsni red po L delu lige je naslednji: 1. Predoslje 14,2. Adergas 3. Termo Lubnik 10, 4. 2 much 4U Kranj 8, 5. Žirovnica 8, 6. ?dergas 6, 7. Triglav 2 6, 8. Bled 3 4, Kamna Gorica 4. Liga se bo končala v začetku aprila. Istočasno potekajo tudi območna (Gorenjska) tekmovanja v j^^onjah dečkov in deklic, kadetov in kadetinj, mladincev in Končano je že tekmovanje kadetov in kadetinj, kjer je vrstni red ^slednji: kadeti: 1. OK Termo Lublik Škofja Loka, 2. OK Bled, 3. Z\ Žirovnica, 4. OK Bohinj; kadetinje: 1. OK Bled, 2. OK ol»nj, 3. OK Jesenice, 4. OK Mehanizmi Kropa. • Janez Šolar ekipa zupanov občinski prvak l^'Č, marca - S podelitvijo pokalov najboljšim se je pred dnevi ncala letošnja občinska rekreacijska liga v odbojki, v kateri je k Ropalo 15 ekip. Po kvalifikacijskih bojih sta se oblikovali dve ^Kovostni skupini, v prvi so najboljše štiri ekipe po koncu p^Sega kroga tekmovanja odigrale še play off, kjer je letos največ pj^ala ekipa Zupanov, ki je bila edina neporažena v celotnem L[Venstvu in tako zasluženo osvojila naslov prvaka. Na drugem cstu so pristale Kače, ki so izgubile samo s prvaki, na tretjem je j> 'R3 Pros sport, na četrtem Gostilna Ankele, sledijo pa pj^jubelj, Karantanci, Krasotci in ŠD Brezje, ki so zaključile kakovostno skupino. qi drugi kakovostni skupini je brez poraza zmagala ekipa orrf .atorJev» ki je za ta uspeh prav tako prejela pokal G°a,]lzatoria, Komisije za rekreacijo pri ŠZ Tržič, sledijo pa Cimpermam' ^D L°ka' Trafika Kocka' Peko CNC' Koprive in 2a??krnovanje je v celoti pokazalo, da je v Tržiču veliko taklrnanJe za odbojko in da je kvaliteta najboljših ekip že na tud*' raVnj» da bi v primeru organiziranja kluba lahko tekmovala inte V a8aškem tekmovanju Gorenjske. No zaenkrat takih jes r?sov Še ni, tako da se bodo odbojkarji v Tržiču zbrali spet v ^ ko se bo začela nova občinska liga. • Janez Kikel pKEDZADNJE KOLO V DRŽAVNIH LIGAH dom^J' 5. marca - V 9. kolu 1. DNTL za članice je Merkur So ■ a izgubil z ekipo Šampijonk z rezultatim 2 : 5. Ža Merkur Me8Jal?: TanJa Pander, Živa Štrukelj in Petra Fojkar. Igralke jar[kurJa niso igrale podrejene vloge, kljub temu da pri p "iPjJonkah igra trenutno najboljša slovenska igralka Polona Pa>i, • 23 Merkur sta po eno zmago priigrali Štukljeva in randerieva. vno . 2 ¥?• kolu 2. DNTL za člane je ekipa Merkurja dom4!izgubila reziif0 Istrabenza z izidom 0 : 7 in zmagal z ekipo Gorice z dru itom 4 : 3- S to zmago so si člani že zagotovili obstoj v JanČ1 Za domačo ekipo sta po dve zmagi priigrala Dušan aul» m Robert Jeraša. • F. Ošlaj °p°RENJSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA ^klh.*"^0 v Gorenjski namiznoteniški hgi se počasi preveša v b0 del, saj so ekipe odigrale že 17. kolo. V zadnjih kolih pa u° Padla nHi'j5*3! SO eluPe ođ,grale ze i /. koio. v zaonjin kuiu f0nčala norlS,ev ° naW»h mestih. V tek kolu so se srečanja 1° tudi do tiri? ? .vamh'z izjemoma skozi boljše igre Križe 2, ki ? Mu vISh kojuPnJetno presenečenje. Na vrhu lestvice tudi po ^J*vor Knže 1 pred Krizami 3. Rezultati 17. kola: Križe 2 iže 3 3 : 7, EGP Šk. Loka 1: Benedik 1:10, Jesenice : al pari 18. kola: Predoslje : 1 : Šenčur, Gumar - Benedik : Loka 2 : Odisej in Kirže 3 : Javor - V medsebojnem obračunu zadnjega kola 1. slov. lige med ekipama Tekstino in Triglavom za 3. mesto, domačini s Primorskega niso dopustili presenečenja, ter so ekipo iz Kranja premagali z rezultatom 6: 2. Za Tekstino iz Ajdovščine. Edini dve točki za Triglav sta osvojila M. Beber z 935 podrtimi keglji in B. Mihelič z 865 podrtimi keglji. No, kegljači iz Kranja pod vodstvom trenerja Česna, so svoje obljube do kluba izpolnili, saj so pristali med štirimi ekipami v 1. slo. ligi. Kegljačice Triglava so v hgi osvojile 3. mesto. Sedaj čakajo kegljače še medsebojna srečanja v dvojicah in pokalna srečanja, v drugi polovici marca pa se pričenja tekmovanje za Alpski pokal, kjer nastopajo kegljači iz Avstrije, LOG Steinel iz Stražišča in Triglav iz Kranja. • Tone Česen ljubelju 5. mesto V zadnjem kolu 2. slovenske lige je ekipa Ljubelja gostovala v Kočevju in v neposrednem boju za 4. mesto izgubila z domačini, Ekipa Kočevja je igrala izvrstno in dosegla svoj najboljši rezultat v ligi, tako da ji Tržičani kljub dobri igri niso bih kos in izgubili z 1: 7 (5078 : 5339). Pri domačih je bil najboljši Krže z novim rekordom kegljišča 994 kegljev in bil od vseh ostalih igralcev boljši za najmanj 100 kegljev. Pri Ljubeljuje bil najboljši Praprotnik z 881 keglji, edino točko pa je osvojil Pogačnik. Prvo mesto in napredovanje v 1. ligo je osvojil Proteus s 25 točkami, drugi je Hidro in tretji Nonk Lj., oba- s 23 točkami, Ljubelj pa je prvo sezono v 2. slovenski ligi osvojil 5. mesto s 17 točkami z dobrimi igrami v gosteh, odkoder je prinesel 6 točk. • Jože Pogačnik uspeh log steinela Z 18. kolom se je končalo tudi tekmovanje v medregijski kegljaški ligi za sezono 1993/94. Gorenjsko regijo so v tej hgi zastopali kegljači Log Steinela iz Stražišča, ki se tudi v zadnjem kolu niso dali presenetiti in so v Ljubljani zanesljivo premagali ekipo Gradisa z rezultatom 6 : 2. Točke za Log Steinel so osvojili Brane Benedik, Bojan Hafnar, Vinko Cvirn in Tomaž Oman. Končni vrstni red je takle: 1. mesto je osvojil Slovan iz Ljubljane, ki se je tako uvrstil v drugo državno ligo, 2. je Log Steinel, sledita Riko iz Ribnice, Kamnik itd. Drugo mesto Log Steinela predstavlja največji uspeh kluba v svojem 20-letnem delovanju. Kegljači v vseh treh državnih ligah so tako zaključili prvenstvenim tekmovanjem, nadaljevali bodo še s tekmovanju za regijske in državne naslove. • Martin Šilar presenečenja, saj je predzadnji t^ian odsoipnii tocKo LAionucu in s tem razrešil (filemo o prvaku lige. VoaeČe Jesenice imajo 2 točki prednosti ter nedosegljivo razliko pred Lubnikom in PROGRAM TRŽIŠKIH ŠPORTNIH PRIREDITEV Tržič, marca - Športna zveza Tržič je tudi v letos izdala koledar športnih prireditev, ki je namenjen vsem prijateljem, ki jim je šport užitek, zabava, razvedrilo in tudi tistim, ki bi se zeleh vKljučiti v tak način življenja, kot je v uvodu v to brošuro med drugim zapisal predsednik komisije za športno rekreacijo Ludvik Soklič. Program je izdelan na osnovni planiranih akcij športnih organizacij in klubov za leto 1994. Program vsebuje tudi pravila in razpis celoletne akcije Delavskih športnih iger, vsi zainteresirani pa ga lahko dobijo brezplačno v pisarni Športne zveze, Balos 4, Tržič, če ga seveda niso že dobili v svojih delovnih sredinah in športnih organizacijah, kamor so ga izdajatelji posredovali takoj po izidu. • Janez Kikel zadovoljni mladi drsalci Kranj, 6. marca - Več kot 4 tisoč mladih počitnikarjev - drsalcev, je med zimskimi počitnicami obiskalo ledeno ploskev Gorenjskega sejma, kjer je bilo organizirano brezplačno počitniško drsanje. Tako so mladi Kranjčani dokazali, da je bil denar, ki so ga namenili za to obliko rekreacije dobro izkoriščen. • V.S. fiiiiiSIIiiiffl SUŠNIK ŠE NAPREJ V VODSTVU Lesce, 2. marca • Na članskem prvenstvu Gorenjske v šahu je v 7. kolu Rudi Osterman premagal vodečega Mateja Sušnika in se ob porazu Aleša Drinovca s Slavkom Malijem prebil na drugo mesto. Tretje mesto sedaj delijo Aleš Dnnovec, Slavko Mali, Jožef Prestrl in Drago Buha. Rezultati 7. kola: Rudi Osterman - Matej Sušnik 1 : 0, Slavko Mali - Aleš Drinovec 1 : 0, Jožef Prestrl - Blaž Kosmač 1 : 0, Drago Buha - Uroš Kavčič 1 : 0, Alojzija Pongrac - Klemen Klavčič 0:1, Janez Kokalj - Vojislav Ivelja 0:1. • Aleš Drinovec hitropotezni turnir Tržič, marca • Tržiški šahisti so pripravili redni mesečni hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 16 šahistov. Najboljša sta bila Dušan Čebular in Martin Aljančič s po 15 točke, na tretje mesto se je uvrstil Boris Kogoj 12, na četro brata Pavel in Andrej Loc s po 10 točkami, na šesto Stanko Atanasov in Stane Valjavec 9,5 točke. • Janez Kikel ilJflNJE uspeh predosljanov v postojni V organizaciji strelske družine Postojna se je v soboto s finalom končala 17. državna dopisna liga s serijsko zračno §uško, kjer se je v članski konkurenci pomerilo 27 ekip iz vse loveniji. Prvaki so postali strelci strelske družine Jože Kovačič iz Šentvida pri Stični (1097 krogov) pred Radovljico (1088 krogov) in ekipo SOP Novohne Leskovec (1081 krogo). Strelci iz Predoselj, tretjeuvrščeni v dopisnem delu tekmovanja, prvi v polfinalu, so tokrat streljali slabše in zasedli solidno peto mesto. Med posamezniki pa je prvo mesto prepričljivo osvojil Tomaž Travnik (Predoslje) s 378 krogi, sledila sta Stane Frelih (Ankaran) in Dušan Verbič (Šenvid pri Stični). • F. Mubi 28. maja spet pohod na stol Jesenice - Letošnji 29. pohod na Stol bo v soboto, 28. maja. Člani organizacijskega odbora pri Športni zvezi Jesenice so že začeli s pripravami. Na sestanku so se dogovorili, da na pohodu ne bo bistvenih sprememb. Razmišljah so o nekaterih smereh pohoda, vendar so se odločili, da bo trasa enaka kot prejšnja leta. Pohodniki se bodo na pot podah od Valvasorjvega doma do Prešernove koče oziroma na vrh Stola in se bodo potem po isti poti vračali nazaj v dolino. Pri Valvasorjevem domu bodo večkratnim udeležencem podelili plakete in priznanja. Za varno pot na pohodu bodo skrbeli člani postaje GRS Jesenice. Člani odbora so na seji še poudarili, da bodo z različnimi oblikami zbrali dovoli finančnih sredstev, da bodo omogočili nemoteno delo za tehnične službe. • J. Rabič •za odrasle in otroke • začetnike i boljše smučarje INDIVIDUALNE URE za vse, ki želite več i snovvboardau alpsko smučanje INF.: °^ff/2^.1.?^7^if!l" 16 h> KUPON GORENJSKEGA GLASA VAM V ru MESECU MARCU PRI PLAČILU TEČAJEV £ PRINAŠA 10% POPUSTA I 22 Križe \ 1 •> 9, Predosjje : Kondor ^Gp & ^.0ndor : Jesenice. Križe comrner°.fJa L°-ka *• EGP *k- ^ <*• • J. Starman OBA NASLOVA V ŠKOFJO LOKO Na Godešiču je NTK Kondor organiziral občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za starejše in mlajše dečke. Nastopih so igralci iz dveh klubov, poleg domačinov še igralci Partizana EGP iz škofje Loke. Medtem ko so prejšnja leta dokaj množično sodelovali tudi mladi ii' Železnikov in Sv. Duha, jih tokrat na Godešiču ni bilo. Najbolj zanimivo je bilo v kategoriji starejših dečkov, kjer je Miha Žagar, EGP Škofja Loka v boju za prvo mesto premagal Marka Starmana, Kondor, medtem ko je bil tretji Šinkovec EGP. V kategoriji mlajših dečkov je zmagal Marko Luževič pred Gregom Simoničem, oba EGP, in tretjim Gašperjem Starmanom, Kondor Godešič. Trgovina z rezervnimi deli za kolesa in motorje mirna Kranj, Ljubljanska 1a, za hotelom Jelen Posebna ponudba gorskih koles rinard Italija Zdaj je skrajni čas, da preverite brezhibnost vašega kolesa! Nudimo vam servisiranje in popravila koles - na željo jih pridemo tadi Iskat in popravljena dostavimol Pokličite po tel. 216-143 ali 211-466 int. 34 Delovni čas: od 8. do 19/ ure, sobota od 8. do 12. ure MALI OGLASI j 223-111~ APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. »632-595_3291 OVERLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. «215- 650 3935 TV ANTENE: A kanal, M MTV, EURO 3, ter ostali TV kanali. «215-146,57-420_4686 Prodam kovinski CIRKULAR - motor 5,5 km. «422-776_4869 Prodam prevozni KOMPRESOR z rezervoarjem 40 I. »421-265 obnovljen, reg. j? I2/9*, prodam. Rep, demšarjeva »ISk. Loka. 5004 toU9° 45- Prvi lastnik, kupim ^-030, zvečer. 5012 JL7So- 'etnik 1982, reg. do 3/95, S^gern. « 49-534_5014 2UGO 45 AX, letnik 9/87, prodam. 5^152_5021 dJL750- l*tn* 1979, reg. do 5/94, ^Sfo.ohranjen, prodam. « 621-146 rnmP 85°- tetnik 1985. reg. do 8/94, (jjjor vredu. pleh na strehi vdrt ( ne :<2La). poceni prodam. « 621-956 TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 VODICE, VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA, ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, MADŽARSKI BRIKETI, ZAGORJE PAKIRANO V VREČE, BUKOVA DRVA. PLAČILO PO DOGOVORU. TEL.: 061-823-585, 824-096 Prodam NISSAN MICRO, letnik 12/ 87. «311-198_4874 Prodam FORD ESCORD, letnik 1984/9, rdeče barve, ugodno. «45- 229_6162 GOLF diesel, letnik 84, prodam. «41-906_6184 Prodam R 4 GTL, letnik 1984. reg. do 18.2.95. Šučur, Groh. nas. 5, šk.Loka sisa ltn£ 22P> ** d0 7m> ZAPOSLITVE «^gfn- « 67-048_5025 ■ £ Jgi letnik 1985, ugodno prodam. CL^-657_5033 vžj,01' tetnik 1987. neregistriran, B> X?' cena po dogovoru, prodam. raktično nenehno na cesti, etos pričakujejo več ročnih radarjev) in treznosti voznikov dajali največji pomen, teh dveh "demonov" niso uspeli pregnati s cest. "Kazni za te kršitve so še vedno prenizke. Varstveni ukrepi bi morali biti zlasti za povratnike strožji in dosledneje zahtevani. Prometni policisti smo nekatere povratnike celo predlagali za kontrolne zdravniške preglede, tistih nekaj, kar jih je dejansko bilo, so bili pozitivni za voznike. Najbrž bi tudi zavarovalnice morale zaostriti ukrepe proti pijanim (»ovzročiteljem nezgod," pravi van Demšar. Zaradi pijanosti so policisti lani napisali skoraj štin tisoč predlogov sodnikom za prekrške. Sicer pa je bilo vseh predlogov sodnikom lani kar 12.606. Razen tega so policisti zahtevali 35.758 denarnih kazni, od tega 5389 zaradi prehitre vožnje in 3686 zaradi nepripetosti, vzeli so 3850 vozniških dovoljenj, 150 prometnih, odredili 1468 izrednih tehničnih pregledov vozil, 2318 voznikom prepovedali nadaljevati vožnje, 2088 pa so jih izločili iz prometa. • H. Jelovčan Železarju odrezek v oko priletel Jesenice - V Kliničnem centru zdravijo 37-letnega delavca jeseniške Železarne, ki mu je med delom železni odrezek priletek v oko. Zgodilo se je v obratu Jeklarna II, ko je Fuad K. varil kavlje na jeklene plošče. Ko je s kupa potegnil eno od plošč, mu je ta padla iz rok. Na tleh je bilo več odrezkov od avtogenega varjanje, dolgih 10 do 20 centimetrov. Plošča je padla na konec enega odrezka, ta je delavcu priletel naravnost v oko. Najprej so mu skušali pomagati v jeseniški bolnišnici, vendar so ga od tam prepeljali na zdravljenje v Klinični center. • H. J. Ženska zlasala policista Kranj - Zaradi napada na Soficista bo javno tožilstvo obilo kazenski ovadbi proti 48-letnemu D. R. m 43-letni S. S«, oba iz Kranja, razen tega pa ju bo sodnik za prekrške izprašal še zaradi kršitve nočnega miru. Bilo je takole. D. R. in S. S. (ona še prosi za slovensko državljanstvo) sta v stanovanju na Planini priredila zasebno zabavo. V stanovanje se je nagnetlo dvajset ljudi, ki niso bili ravno tiho. Na intervencijo sta prišla policista. Enega se je polotil D. R, ženska pa jc skočila na drugega in ga ranila. Na pomoč je prišel Se tretji policist, skupaj so vročekrvneža obvladali. Možakarja so odpeljali na kranjsko policijsko postajo, kjer pa se Še ni mogel pomiriti. Policiste je žalu, ko so ga postavili na hladno v prostor za pridržanje, pa se je z glavo zaletaval v zid. Policisti so ga odpeljali v dežurno službo v zdravstveni dom, kjer pa je D. R. ozmerjal Še medicince. • H. J. Osma žrtev prometa Kranj, 8. marca - Zaradi posledic prometne nezgode, ki je bila 20. februarja, je v sredo v Kliničnem centru umrl Blaž Rihar iz Struževega, sicer pa sta bili preteku' teden na gorenjskih cestah le dve hujši prometni nezgodi. Blaž Rihar je 20. februarja s prijateljevim 750-kubič-nim motorjem suzuki vozil od Okroglega proti Naklu. Zaradi prevelike hitrosti in neizkušenosti je pri odcepu ceste za Pekarno zapeljal na nasprotno stran ceste, Ereskočil robnik, vozil akšnih 50 metrov po travi med cesto in drevoredom, nato pa najprej oplazil eno drevo, kasneje pa z bočnim delom trčil v drugo in ga prelomil. Motor je uničen, Blaž Rihar pa je zaradi posledic trčenja umrl. Tako imamo na Gorenjskem letos že osem žrtev prometa. Sojenje mlademu bistriškemu roparju in nasilnežu "Ko sem udaril prvo, sem videl, da sta ženski" Kranj, 8. marca - Pred petčlanski senat enote temeljnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Marjan Pogačnik, je včeraj stopil 21-letni Simon Švab iz Tržiča. Obtožnica mu očita vec kaznivih dejanj, in sicer dveh ropov, hude telesne poškodbe, napada na uradno osebo, kar naj bi zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti 15. januarja letos, obtožni predlog pa je združen še z obtožbo zaradi več poprejšnjih nasilniskih obnašanj' Simon švab je sredi januarja okoli desetih zvečer v podhodu pod magistralno cesto v Bistrici oropal in pretepel priletni domačinki, stari 64 in 66 let, ki sta se peš vračali domov. Najprej je planil na Miro G., jo udarjal po obrazu, zbil po tleh, brcal, iztrgal torbico, nato pa se na podoben surov način polotil še Marije P. Obema je ukradel torbici, v katerih je bilo skupaj komaj tri tisoč tolarjev in nekaj drobnarij. Ropar je zlasti hudo ranil Miro G., ki so jo zdravili v bolnišnici. Tržiški policisti so roparja prijeli pol ure kasneje doma. Na policijski postaji, kamor so ga pripeljali, je "skočil" v kriminalista, ga porinil v steno in mu strgal suknjič. Policisti so Simona Svaba zaradi nasilniskih obnašanj obravnavali že pred temi dogodki, sicer pa ga poznajo še kot mladoletnika. Simon Švab je v zagovoru pred sodnim senatom dejal, da je 15. januarja začel popivati že ob desetih dopoldne. Pil je pivo in vodko, ki ju je podkrepil še z dvema tabletama LSD. "Zvečer sem odtaval proti domu. Ne spomnim se, da bi ženski zasledoval. Pri podvozu mi je prišlo, da bi koga napadel, če bi prišel mimo. Nisem vedel, da sta to ženski, starejši. To sem videl šele, ko sem udaril prvo. Ne vem, ne znam si razložiti, zakaj sem ju udaril in obrcal. Nisem imel namena jemati torbic, imel sem denar..." Obtoženec se svojega ravnanja nasploh malo spominja-Zanika, da bi "skočil" na kriminalista, trdi, da ta laže. Ena od pretepenih žensk, Mira G. pa je opisala, kako jo je fant boksal, tepel še potem, ko ji je torbico že vzel, užival, ko se jc znašal nad njo. Na to je Simon Švab odvrnil, da je to malo verjetno, saj "...traja le pet» šest sekund, če se stepem." Glavna obravnava proti obtožencu se danes nadaljuje z zaslišanjem prič, velika raz-pravna dvorana kranjskega sodišča pa je zanj rezervirana domala ves teden. • H« Jelovčan Študentje dijakom Kranj - Klub študentov Kranj prireja v četrtek, 10. marca, v prostorih kranjske Gimnazije informativni dan "Študentje dijakom", na katerem bodo dijaki iz prve roke izvedeti, kako poteka študij na posameznih fakultetah Kup stvari je, ki jih mora vedeti vsak bruc v prvem letniku, a mu jih nihče ne pove. Izkušnje študentov samih povedo največ. Predavanja o posameznih fakultetah bodo poteka-la.od 14.00 - 15.00 - Biotehnična fakulteta, Pravna fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo »n geodezijo, Visoka šola za socialne delavce; 15.00 -16.00 -Fakulteta za orgaruzacijske vede, Medicinska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Pedagoška fakulteta; 16.00 - 17.00 - Strojna fakulteta, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (tekstilna smer), Fakulteta za telesno kulturo; 16.00 - 18.00 - Filozofska fakulteta, Akademija za gledališče, film, radio in televizijo, Akademija za likovno umetnost; 17.00 -18.00 - Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede. • I.K. SEJEM UČILA Učenje je igra! UČILA 14. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja predstavlja celovito ponudbo vzgoje in izobraževanja za predšolske otroke, šolsko mlodino in odrasle. OBENEM S SEJMOM POTEKAJO TUDI DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA. Obiskovalci sejma imajo pri prevozu z vlakom 40% popust, skupine učencev dijakov pa 50% popust! od 8. do 12. marca od 9. do 18. ure, zadnji dan sejma do 15. ure v hali B na Gospodarskem razstavišču LJUBLJANSKI SEJEM UDiO NE PRESLISITE: ČETRTEK, 10. MARCA 94, OB 17. URI POGOVOR S PREDSEDNIKOM DRŽAVNEGA ZBORA HERMANOM RIGELNIKOM 3ADiO stereO