»UAC.JJK I RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLAVTi »1,245 tM tekaiartaU 3 BMeec L 33-—, L 6.90 — P« v iirokortl 1 kolo* niče, zataraW, p- ca & m k« It M 1 oele Uto L 75«—« ▼ bonmhro »tat. — Oglašala* m 1 tejonka h obrtna oglasa L 1 i JO, oglase lUnirnA savodor 1 W'prvi ctraai L 2— « Trsta, « patak, M. ofctobra f 27. EDINOST Latiti k Lil Urcdailt*o fc apramittro: Tr»l 13), ulica S. Francesco dAmi 20. Telefon 11-87 Dopisi naf m pottjajo kklfviao oradniitm« oglasi, rakla* is pa apravniitru. Rokopisi aa mm Tračajo. Nefraakiraaa sa aa sprejaaiajo. — Last, založba ia tisk Tiskaraa -Edinost*. fnilMSilniHni ▼ G o r i c i : ulica Gioni* Cardocci It 7, L n. — TeUL il 331 GUvai ia oogovorni urednik: pro£ Filip Pada. JflT pola hMm BUDIMPEŠTA, 10. akt. 19*27. Odrska je dežela, nemirnih du-(hov in vesti. In so tu tudi ljudje, 'ki kažejo, da jim je glavna skrb v tem, da preprečijo vzpostavitev miru v duhovih in vesteh. Kakor po načrtu se ponavljajo od časa do časa «senzacije», s katerimi vršijo g-otovi krogi svoje delo, ki je v nasprotju z vsemi prizadevanji ogrskih sosedov m tudi velesil v smeri konsolidi-ranja prilik v nasledstveiuh drlaivah na ozemlju nekdanje avs tro-ogrrs k e monarhije. Redna in dosledna smola teh krogov pa je v tem, da se vsaka taka «senzacija» degenerira kmalu po svojem rojstvu v škandal, namesto da bi prevrnila svet in postavila ves sedanji red v srednji Evropi na glavo. , , * V januarju lanskega leta je bila znana afera radi ponarejanja francoskih frankov, v katero so bile zapletene tudi razne uradne osebnosti. Letos se je pojavila akcija lorda Rotherme-re-a za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Znano je, da je doživela tudi ta akcija žalosten konec. Toda čim je Rotherme-re-ov ogenj nekoliko odnehal in je ^me*a slediti doba grenkega razočaranja, se je pojavila nova »senzacija*, s katero se ni hotelo doseči nič manj in nič več nego to, da se pred celim sve tom kompromitira ena izmed evropskih velesil, namreč Francija, in da se «dokaže», da tudi Pariz priznava, da so sedanje meje Ogrske krivične in da to lej v srcu odobrava akcijo onih ogrskih krogov, ki odklanjajo trianonsko mirovno pogodbo. Tukajšnji dnevnik «Magyar-s&g» ie namreč objavil dne 28. septembra pretvezno francosko noto od 15. aprila 1920., v kateri da je francoska vlada ponujala Ogrski spremembo sedanjih mej, "če bo ta pomagala v borbi proti sovjetom s 100.000 do 150 tisoč mož. Po besedilu te note je obljubila Francija Ogrski vsaj eno tretjino izgubljenega ozemlja. Nota je bila podpisana od bivšega francoskega poslanika v Petrogradu Paleologue-a, ki je bil tedaj glavni pomočnik francoskega zunanjega ministra Brianda. Iz nenavedenih in nejasnih razlogov n: dala Ogrska nikake-ga odgovora na to noto. Kljub temu je bila sprejeta objava «note» z velikim navdušenjem, ker se je videla v njej podlaga za ojačanje diplomatske borbe za revizijo mej, katere začetek je tvorila danes že obnemogla akcija lorda Rothermere-a. Toda «nota» kot taka je postala kmalu sumljiva ne samo v inozemstvu, temveč tudi na Ogrskem samem. Predvsem so se vsi začudeno povpraševali, zakaj ni ogrska javnost prej zvedela zanjo, zakaj ni grof Tele-ky, ki je bil 1. 1920. zunanji minister in pozneje eden izmed voditeljev iredentistične propagande, prej izrabil tega pomembnega dokumenta in argumenta. Na j sumi j i ve.j ši pa je bil na noti datum «ppril 1920». Dobro je namreč znano, da so predložili zavezniki v januarju 1920. leta načelniku ogrskega odposlanstva na mirovni konferenci zahtevo, v kateri so bile začrtane sedanje meje Ogrske, a v začetku maja istega leta je Mille-rand ultimativno zahteval, naj se pogodba podpiše. Naravno je radi tega, da ni bilo treba dolgo čakati, da se napravi luč o tej «senzaciji» in da se izkaže kot-nova ponared-ba gotovih tukajšnjih krogov. Takoj po objavi «note» je izjavil francoski poslanik v Budimpešti De Vienne, da mu ni nič znanega o kaki podobni francoski noti. V ogrskih uradnih krosih se je opažalo nekaj časa nekako obotavljanje. Listi in kroe-i, ki so z njimi v zvezi, so skušali med tem izkoristiti vtis «note» v svoje svrhe. Tako je iziavil biv^i ministrski predsednik Simonyi-Semadan, da «se np spominja«, da bi bil kdaj prejel t^ko noto. Istotako ie dajal dvoumne izjave tudi grof Apponvi. Razume se, da francosko ministrstvo za zunanje stvari ni moelo trpeti take propagande. Najprej je pri^fa iziava g. Paleo-loffue-a, a potem tudi zanikanje zunanjega ministrstva. Palćolo- gue je Izjavil, da je nota, ki je bila objavljena v «Magyars&gu» z njegovim podpisom, ponared-ba ali mistifikacija, a francosko zunanje ministrstvo je označilo «noto» kot prevaro v svrho podpiranja Rothermere-ove akcije. Tedaj ni preostajalo Ogrom drugo, nego da se naglo umaknejo. Drugi dan po Pal£ologue-ovi izjavi, 4. oktobra, je objavil «Pester Llovd» uradno poročilo ogrskega dopisnega urada, v katerem je bilo rečeno, da Palčo-logue-ova nota sploh ne obstoji in da so formulirane v dokumentu, ki ga je objavil «Magyar-sžig» le tedanje ogrske želj^ ki niso bile nikdar podpisane ne od strani Paleologue-a ne od katerekoli druge francoske strani. Še jasneje je spregovoril ogrski dopisni urad drugi dan. ko je iziavil, da se francoska vlada ni nikdar obrnila na ogrsko vlado z noto o reviziji mej in da ni nikdar prosila Ogrsko za vojaško pomoč proti sovjetski Rusiji. Vrhunec teh izjav pa je bilo zanikanje iz ust ministrskega predsednika grofa Bethlena, ki je označil «noto» kot prozorno novinarsko falsifikacijo, prosto vsakih obzirov na to, da se s takim početjem diskreditira povojna Ogrska pred celim svetom. Ta odločni nastop grofa Bethlena je vzbudil veliko pozornost. V 1. 1920. je bil o« poslanik na Dunaju in je bil natančno obveščen o vseh vprašanjih zunanje politike. Kako je mogoče, da take francoske ponudbe ta veliki državnik ni znal izkoristiti. oziroma, unorp^ti svol vpliv, da se izkoristi? Tu je točka te afere, preko katere je bilo nadeto tudi Bethlenovo sa-moliubje, in zato je bilo tudi v ntprosu njegovega osebnega Tvoe+**n. da: se afera čim prej zaključi. Tn tako so šli po vodi tudi novi upi, ki so se stavili v «PaI£o-ir>gue-ovo noto». Kakšno novo senzaciio pripravljajo nemirni duhovi za bodočnost? vodom ▼ rasprodaji na debelo. Zastopnik delavcev on. Roeeotii je izjavil, da tvori vprašanje znižanja cen predpogoj za ureditev vprašanja znižanja delavskih plač. pri načelnik« RIM, 13. Načelnik vlade je danes sprejel predsednika nacio-naftnega zavarovalnega zavoda veljevali trije generali, pristaši Gomeza in Almada, docela poraženi in da so v boju padli njihovi poveljniki. «Timesu» poročajo iz New Yorka, da je dala meksikanska Zatem je povzel besedo držav- 01L Gattija, ki mu je poročal o vlada Štirim divizijskim gene- - ---------- " ---' velikem napredovanju zavoda v ralom odvzeti njihovo general- ^ ...... 1 sko čast. Tekom vstaje, ki je trajala teden dni, je bilo ustreljenih 18 generalov in 64 drugih častnikov. V poslednjem času je v Meksiku opažati, da se državljani Združenih držav v velikem številu vračajo iz meksikanskih pokrajin v svojo domovino. ni podtajnik on. Bisi, ki je podal obširno poročilo ter stavil konkretne predloge, kako naj bi se odpravila cela vrsta obstoječih organizmov, katerim je poverjeno nadzorovanje trgovine. Mesto njih naj bi se uvedel en sam organizem za vsako pokrajino in obenem naj bi se podpiralo ustanavljanje konsor-cijev med producenti. Ti kon-sorciji bi morali stopiti v ne-stike s trgovino poslednjem Času. Načelnik vlade je izjavil on. Gattiju, da namerava pri tem zavodu zavarovati svojega novorojenega sina Romana. General De Pinedo častni doktor zemljepis j a GENOVA, 13. Včeraj dopoldne je bil general De Pinedo radi »yojih zaslug za zemljepisje Prva obletnica posredne stike * trgovino na. p^^ ^'doktorja «honoris 1 ^ vlade dr. gvehIe na Cehe* drobno. Po daljSi debati je bil | nMr!1 doktoria hu I m slovaškem PRAGA, 12. Danes je minulo leto in dan, odkar je na čeho-slovaškem državnem krmilu tretja vlada dr. Švehle, v kateri sta poleg dveh članov čeho-slovaške ljudske stranke tudi dva nemška ministra. Ob tej priliki piše republikanski list , . . . .. _„ , causa*. Za častnega doktorja ga dosežen glede teh predlogov na- . —gj^ rektor genovske u- čelen sporazum. Ostal pa j«* profesor Matija More- sporen način, po katerem naj bi 80Q p^ tej siovesni promociji i *JI« bil navzoč tudi n organizmi za nadzorovanje tr- javna dela OJL ciano. govine. Nekateri so bili za usta- * -- novi te v povsem novih komisij, japonski ikof Hayasaka v Rimu katerim naj bi predsedovali j RIM> Danes ob 10. uri do-prefekti, drugi pa so bili mne- 1 p^dne je prispel v Rim mons. nja, da bi bilo najboljše poveriti Geunaro Hayasaka, izvoljeni I «Venkov» nadzorovanje trgovine pokra*- pag^^ftki iu prvi japonski ^Obletnica tretje vlade dr jinskim medsindikalnim odbo- ki bo 30. oktobra v Rimu §Vehle spada v dobo ugodnih rom, katerim predsedujejo poli- pogVečen. Na postaji so gospodarskih konjunktur. Od tični tajniki pokrajinskih fa«- pričakovali japonskega škofa obstoja republike nismo še ime-stovskih zvez. zastopniki Vatikana in kongre- \\ tako stabilnih gospodarskih O tej zadevi ni bil sprejet ni- „jja «de i»-opaganda fidei». Ob raamer; in ž njimi je v zvezi tu-kak sklep in so vsi povdarjali, \ 1M0 ga je spl.ejel tudi papež, ki | di znatno zboljšanje se je ž njim nad pol ure prisrčno razgovarjal da bi se morali konsumenti na novo vzgajati. On. Turati je napovedal, da se bo vršil v kratkem gospodinjski kongres faši- stovskih žen Naposled je odbor razpravljal socialnih razmer. Nikoli še ni bilo v republiki tako malo brezposelnih kakor sedaj. Tudi finančno gospodarstvo je ugodno in od inozemstva popolnoma neodvisno. ČehoslovaŠki denarni trg priča, Man]e cen m mezd Sestanek osrednjega medsindi-kalnega odbora RIM, 13. Davi se je pod predsedstvom on. Turatija, glavnega tajnika fašistovske stranke, v palači Lit tor io sestal osrednji medsindikalni odbor. Poleg predsednikov fašistovskih konfederacij so se udeležili sestanka tudi državni podtajnik pri ministrstvu za korporacije on. Bottai, državni podtajnik pn ministrstvu za gospodarstvo on. Bisi in načelnik miliškega glavnega stana general Bazan. Na dnevnem redu današnjega sestanka sta bili sledeči dve točki: nagrade delavcev, pozvanih v službo fašistovske milice, in vprašanje cen in mezd. Pri prvi točki dnevnega reda je bilo treba določiti višino nagrade, katero bodo morali odra j tova ti delodajalci delavcem, ki so bili in še bodo pozvani k fašistovski milici. Poveljništvo fašistovske milice je zahtevalo, naj plačujejo delodajalci delavcem, ki morajo v miliško službo po dve tretjini njihovega dnevnega zaslužka. Zastopniki delodajalcev so ugovarjali, češ da se v tem pogledu ne more določiti splošno veljavnega merila, ker je na eni strani mnogo velikih podjetij, ki zaposlujejo le majhno število takih delavcev-mi-ličnikov, na drugi strani pa spet mnogo majhnih podjetij, pri katerih je uslužbeno mnogo večje število delavcev-milični-kov. Po daljši debati je bilo sklenjeno prepustiti vso zadevo načelniku vlade, da on izreče svojo končnoveljavno sodbo o tem vprašanju. Po tem sklepu je prešel osrednji medsindikalni odbor k razpravi o vprašanju cen in mezd_, o katerem se je vnela dolga in podrobna debata. Zastopnik poljedelcev je podal poročilo o razvoju cen pridelkov od njihove prve prodaje pa do njihoveea razprodajanja na drobno. Pri tem je podčrtal ogromen padec cen poljedelskih pridelkov, ki se je pokazal na vseh trgih. Ni pozabil omeniti, da so se ceniki živil slabo obnesli. Zastopnik in-dustrijcev je dokazoval na podlagi številk in dejstev, da je pričela tudi manufakturna industrija nižati cene svoiim proiz- so se na meji pojavile nove tolpe, so vojaške oblasti odredile, da se meja z Bolgarijo zapre. V Ka-vali sta bila aretirana dva Bolgara, ki sta nameravala razstreliti pristaniško poveljništvo. Romunska ptrincezinja Ileana pobegmila z nekim častnikom? BEOGRAD, 13. Po vesteh iz Bukarešte je najmlajša hči pokojnega romunskega kralja Ferdinanda princezinja Ileana pobegnila z nekim mornariškim častnikom, bivšim kraljevim pobočnikom. Med obema je baje že dalj časa obstojalo ljubavno razmerje. V vsem», pravi «pomem tretja vlada dr. erSko-bolSiirska meja zaprta ATENR, 13. V torek sta vpadli ________________^ | o zadružništvu, o delavskih pro- | na grško ozemlje dve tolpi bol- I da"narod"zaupa svoji državi in dajalnah, in o cenikih. Čeprav garskih komitašev, ki ju je pa njeni upravi je trajal sestanek od 11. do 14.30, orožništvo spet pregnalo preko j{st vprašanje cen nikakor ni bilo grško-bolgarske meje. Ker izčrpano. Po vsej verjetnosti bo' " ---—----- osrednji medsindikalni odbor razpravljal o tem važnem predmetu prihodnji četrtek. Rimiko upraianle Odgovor vatikanskega e radne-cia rlasila na članek senatorja Gentileja v listu «Corriere detla Sera* RIM, 13. Danes se vrača k rimskemu vprašanju nihče drug kot sam «Osservatore Romano«, ki odgovarja na članek, katerega je priobčil o tem vprašanju pred dnevi bivši naučni minister Ivan Gentile v milanskem listu «Gorriere della Sera*. Vatikansko uradno glasilo pravi, da je bilo primorano ugotoviti v svojem članku, objavljenem dne 21. septembra tekočega leta, da rimsko vprašanje še vedno ni razrešeno v vsej svoji celoti; to pa radi tega, ker so hoteli nekateri listi po evhari-stičnem kongresu v Bologni predočiti to vprašanje, kot da bi bilo ne samo pozabljeno, marveč tudi popolnoma urejeno. Nikakor pa ni glasilo svete stolice istega mnenja, kakor je senator Ivan Gentile, češ da je pomirjen je med cerkvijo in državo utopija, ker bi povrnitev juridične neodvisnosti svete stolice, za katero bi bila potreb- Po vstali 9 Usmrtitev 18 generalov in 64 drugih častnikov LONDON, 13. Glasom poročil, ki prihajajo iz Washingtona, je vstaja v Meksiku docela potlačena Skoro neverjetna pa je vest, da bi bila uprizorila to vstajo meksikanska vlada sama. tako da bi njen načelnik Cal-les našel povod, da bi se mogel za vselej odkrižati svojih nepri-jateljev in političnih konkurentov. Obenem pa kompromitira vlado in gospoda Callesa tudi umor generala Serrana, ki ni padel v bitki kot so se glasila prvotna poročila, ampak ga je na mednarodna garancija in in- 1 oddelek gladne vojske odtiral tervencija, kršila suverenost I od obeda na bližnje dvorišče in italijanske države. | so ga vojaki takoj ustrelili. «Osservatore Romano« pravi, da se lahko to zgodi brez mednarodne intervencije in garancije. Italija, ki je sama uničila papeževo državo, jo lahko tudi sama spet ustvari, in to vsaj v oni meri, ki je nujno potrebna za garancijo vidne neodvisnosti duševnega vladarja- Nasprotno, to je celo njena dolžnost. Res je sicer, da lahko oni, ki podeli kako stvar, to stvar spet nasilno Proti vsem tem vestem je Calles včeraj podal dolgo izjavo. Dejal je med drugim: •Znano je po vsem Meksiku, kako sta generala Serrano in Gocnez skozi vso volilno borbo ščuvala ljudstvo k vstaji in nagovarjala vojaštvo, naj prelomi svojo prisego, dano drŽavi. 2e od vsega početka sem do poslednje podrobnosti zasledoval zaroto, katere cilj je bil dr- odvzame, toda na tem svetu nI I žaven prevrat, ki bi se naj bil absolutnih garancij. «Zato naj se pomiri gospod senator, ker mi ne kličemo na pomoč niti drugih držav niti mednarodnih razsodišč. Sveta stolica ne pričakuje, kakor je izjavil državni tajnik tekom svetovne vojne, ko se je to vprašanje izrabljalo na škodo Italije, razrešitve tega vprašanja od tuje intervencije, marveč od zmisla za pravičnost in poštenost italijanskega naroda. Drugim državam bi ne preostajalo drugega, nego v običajni obliki vzeti na znanje to, kar bi napravila Italija v sporazumu s sveto stolico. Vatikansko uradno glasilo napoveduje, da bo v njegovi jutrišnji številki objavljen odgovor na članek, ki ga je svoječasno priobčil milanski list «Popolo d'I tali a» o tem vprašanju. dosegel s splošno vstajo, določeno na 1. septembra, ko se je imelo pričeti zasedanje kongresa če sem spočetka še dvomil o vsem tem, mi je pregnal vse te dvome general Serrano sam, ki mi je stavil predlog, naj Še pred pri če tko m zasedanja kongresa privolim v to, da se izvede državni preobrat. Vse to je meksikanskemu narodu že znano, saj je vse to pred vojnim sodiščem izpovedal general Qui-jano, ki je bil obsojen na smrt». Kljub vsemu temu, da je general Calles vedel za vse tajno delovanje nasprotnikov, ki so določili, da se pričetek vstaje prenese na 15. in nato na 27. septembra, je vendar molčal in ni takoj reagiral. Meksikansko vojno ministrstvo poroča, da so bili tudi vstali t Michoacanu, ki so jim po- Švehle velik napredek za konsolidacijo Čehoslovaške. Atentator, ki bi rad maturira! VARŠAVA, 13. Morilec sovjetskega poslanika v Varšavi, ki je zaprt v vojaški jetnišnici v Grudencih, je zaprosil upravo jetnišnice za dovoljenje, da bi se smel pripraviti na ?relostni izpit, ki bi ga rad položil v ječi. Kot znano, je atentator Kover-da dijak in je študiral na neki varšavski gimnaziji. Prekooceanski po'et Mala „American girl" nI uspel Mlss Enth Elder in kapitan Fal-deman sta se rešila na holand-ski parnik «Barendrecht» PARIZ, 13. Že davi so pričakovali, da bodo kjerkoli na o-ceanu blizu Evrope zapazili letalo «American girl». Pa ga ni bilo. Leteti pa je moralo takrat že čez irsko zemljo, ali pa so ga bili premagali viharji, ki divjajo sredi Atlantskega oceana nad površino 700 kvadratnih milj. Po brzojavni vesti parnika «A-merican Banker», letala nihče ni več videl. In takrat je bilo letalo oddaljeno od New Yorka komaj 800 km. Do davi vsaj še nobena radio-postaja n. bila obveščena, da je bilo letalo kje o-paženo. Glasom neke vesti iz Queenstowna je vreme na oceanu zelo neugodno. Kljub temu pa je bilo verjetno, da bo letalo «American girl» doseglo svoj cilj. Ravnatelj meteorološkega urada Združenih držav je letalcema nasvetoval, naj letita v višini 3000 metrov, in tudi kapitan parnika «American Ban-ker» je brzojavno sporočil, da je letalo letelo z veliko brzino in je izgledalo, da motor dobro deluje. Minulo noč je dobil «Daily Mail» brzojavno vest s parnika «Mauritania», da letala sicer niso opazili, da pa valda nad vzhodnim Atlantskim oceanom lepo vreme. Miss Elder in kapitan Haldeman sta imela prispeti v Pariz du.nes okrog poldneva. V merodajnih krogih sodijo, da mova letalo pristati na letališču v Bourgetu do 17 ure. Dotlej se zanj ni treba bati LONDON, 13. Ker je preteklo že preko 30 ur, odkar sta nastopila miss Ruth Elder in kapitan Haldeman svoj polet preko Atlantskega oceana in so letalo opazili samo potniki enega parnika, so tukajšnji letalski krogi v velikih skrbeh za usodo letala ffAmerican gi~:». Tekom vse noči so vršili stražniki in svetilniki svojo službo vzdolž zapadnoga in južnega irskega obrežja s podvojeno pazljivostjo, toda vea njihov trud je bil zaman. PARIZ, 13. Že zgodaj se je pričela zbirati na letališču v Bourgetu množica radovednežev, časnikarjev in fotografov, ki so hoteli prisostvovati pristanku letala «American girl» ter pozdraviti drzno letalko. Tekom dopoldneva je množica vedno ■%>olj naraščala. Policijske oblasti so uvedle strogo varnostno službo. Letala do poldneva ni bilo. Tudi nikakih vesti ni bilo o njem. Množico je prevzel strah, da so letalko Elder in njegovega spremljevalca pogoltnili valovi oceana. Pričela se je razhajati v prepričanju, da se je letalcema pripetila nesreča. NEW YORK, 13. Med new-yorškim prebivalstvom vlada veliko vznemirjenje radi neznane usode letala «American girl». Mati kapitana Haldemana še ni izgubila vere v srečen izid poleta, mati Elderjeve pa je zelo potrta. NEW YORK, 13. Agencija «Ra-dio Corporation» naznanja, da so ji s prekooceanskega parnika «01impic» sporočili sledečo vest, ki so jo radiobrzojavno dobili od parnika «Leviathan»: «Miss Elder je rešil v bližini Azorskih otokov holandski parnik „Barendrecht''. Letalka in njen spremljevalec letalec Haldeman sta nepoškodovana.« Ameriške Združene države se oborožujejo WASHINGTON, 13. Mornariški minister Združenih držav \Yilbur je izjavil, da bo v parlamentu predlagal, naj se odobri načrt za modernizacijo 5 starih vojnih ladij. Dejal je, da je bil* načrt za to modernizacijo izdelan, še predno je predsednik Coolidge sklical konferenco za omejitev pomorskega oboroževanja, in da bo sedaj, ko se je konferenca neuspešno zaključila, predložen vvashingtonskemu parlamentu. V washingtonskih mornariških krogih se zatrjuje, da bo mornariško ministrstvo predložilo poslanski zbornici poleg o-menjenega tudi načrt za zgraditev 10 novih križark z obsegom po 10.000 ton. Avstrijski poslanik v Moskvi bo odpoklican DUNAJ, 13. V kratkem bo odpoklican avstrijski poslanik v Moskvi Buhl, ki je socialni demokrat in je bil pod Rennerje-vo vlado odposlan v Moskvo. Na njegovo mesto bo imenovan sedanji beograjski poslanik Ilof-finger. Škrlatica v Zanrebu ZAGREB, 13. Radi škrlatice je bilo zabranjeno vsako zbiranje otrok. Danes so bile zaprte vse ljudske šole tudi v okolici mesta. Poplave na Bolgarskem SOFIJA, 13. Poplava v krajih okrog Varne se je razširila na vse obrežje Črnega morja. Škoda je ogromna. V neki vasi je utonilo 13 oseb. Drobne vesti Letalka Elliot Lynn Tridesetletna vdova Elliot Lynn, prva angleška letalka, ki je napravila z letalom «smrtni skok» in ki je dobila od oblasti dovoljenje za prevoz potnikov, je dosegla v soboto rekord in sicer se je vzdignila z najlažjim in najmanjšim letalom B795 m visoko. Kmalu nato se je pa poročila z Jamesom Heathom, bogatim lastnikom premogovnikov. James Heath ima 75 let. Nova teorija o potresih Ravnatelj zvezdame v Bour-ges-u Th. Moreux, zastopa v pariški «Information» mnenje, da so potresi v zvezi s solnčnim delovanjem, in da si je ustvaril to mnenje z dolgoletnim proučevanjem teh pojavov. Splošno se lahko reče: zemlja se trese, kadar raste solnčna delavnost in kadar koj nato nenadoma popusti. Moreux prorokuje za 1. 1928. zmanjšano, za leti 1929. in 1930. povečano potresno delovanje, za nadaljna leta t. j. od 1931. do 1934. pa napoveduje mirovanje. Skoraj gotovo bodo od 1. 1931. dalje tudi splošne vremenske razmere normalnej-še, kar se bo javljalo v boljši razdelitvi deževnih dob. V Tisto, dne 14. oktobra 1927, DNEVNE VESTI Cm n debela v septembra Po seznamu prof. Bachi-j a so Male cene na debelo ▼ Italiji ▼ me-mcu septembru na povprečni vitini 465, kar bi pomenilo, da so o-•t&le na isti višini kot v mesecu avgustu. To jo slučaj stalnosti, ki fe zares izjemna Na drugi strani nomeni to tudi, da smo zelo daleč tod avgusta I. 1926, ko je znašala .Tišina cen 633 ali za 168 točk več. Po navedbah prof. Bachi-ja so bile tainamovane v septembru letošnjega leta sledeče spremembe: Živila so narastla za 0.5%, sirovine za 0.19%, na pol izdelanf predmeti so padli za 0.73%, dovršeni izdelki za 0.69?*. Nujni poštni paketi Postno ravnateljstvo opozarja občinstvo na veliko korist, ki jo nudi služba z njunimi poštnimi paketi, ki se vrši že od 1. maja med glavnimi mesti pokrajin kraljevine. Največja dopustna težina je 3 kg; obseg je normalen, kot je v veljavi za pakete. Poštne pristojbine so sledeče: a) Nujni poštni paketi, ki ne zavzemljejo mnogo prostora: do težine 1 kg L 8, nad 1 kg do 3 kg L 16; b) Nujni poštni paketi večjega obsega: do 1 kg L 12, nad 1 kg do 8 kg L 24. Pri odpošiljanju nujnih poštnih paketov so dovoljene tudi vse dodatne operacije (zavarovanje, povratna sprejemnica itd.) v mejah, kot jih določajo obstoječi predpisi. Pristojbine za te dodatne službe so isti kot za navadne pakete. Nujni paketi se sprejemajo v Trstu samo na glavni pošti, kjer se skrbi za njih hHro odpošiljanje. Pripominja se, da se ravna z nujnimi paketi z isto naglico kot z ekspresnimi pismi, ker se odpošiljajo z vsemi vlaki in se vročajo na dom takoj po prihodu. Radi tega je priporočati, da se občinstvo poslužuje te službe, ko odpošilja Wa«ro in druge predmete, glede katerih želi, da se hitro izročijo na določeni naslov. Prenutitev Šolskega skrbnika Šolski skrbnik za Julijsko Krajino in Zader kom. Reina je bil premeščen iz Trsta v Palermo kot Šolski skrbnik za vso Sicilijo. Na njegovo mesto je imenovalo naučno ministrstvo šolskega skrbnika v Basilicati prof. Ambroža Mondino. Prenos ostankov padlih vojakov Municipij opozarja občinstvo, da bo odbor za počastitev v vojni padlih odkopal vse mrliče ki so bili pokopani na vojaškem pokopališču v Žavljah, da jih prenese iz Trsta, in sicer na pokopališče v Villesse. Tisti, ki imajo med temi mrliči sorodnike in bi želeli, da se njih ostanki prenesejo na občinsko pokopališče pri Sv. Ani, morajo iti na vojaško pokopališče v Zavijah ter se sporazumeti s pooblaščencem omenjenega odbora č. g. Gras-si-jem. Seznam ubožcev Municipij opozarja one, ki mislijo, da imajo pravico do brezplačne zdravniške pomoči in do dobave zdravil na občinske stroške in ki Še niso upisani v seznam ubožcev, da je Čas za vložitev tozadevne prošnje do 15. novembra 1927. Prošnje se delajo na posebnih vzorcih, ki se dobijo brezplačno pri občinskih delegacijah in se tudi ravnotam vlagajo izpolnjeni. JAVNA PROŠNJA! Podpisani misli izdati svoje podlistke ki jih je priobčila Edinost zadnja leta. Ob obletnici plebiscita na Koroškem sem izdal v Edinosti lepo pesem. Ker se ini je izgubila in bi jo rad dal na čelo knjige, vljudno prosim, da bi mi kdo izmed cenjenih čitateliev. ki morda hrani moje podlistke in dotično pesem, blagovolil poslati. Za nagrado dobi knjigo zastonj. Ivan Baloh, pisatelj Bisterza, Via Fiume delovalo t nasprotja nim redom. 11 11 127. Trg se je malenkostno zboijflal. Predvsem se je to opazilo pri zelju, katerega je bilo na trgu več vrst in mnogo. Sicer pa šivi trg naprej svoje enolično življenje. Sadni del trg kaše nekaj spremembe. Češplje so zginile. Breskve stopajo med Specijalitete, katere Trst večinoma uvaža. Na trgu je mnogo kostanja a je zelo trdovraten v ceni. Cenik, ki ga je danes izdal tržni komisarijat, je bil sledeči: Zelenjava: Rdeča pesa za kuho 80 lir za stot; navadna peea 60-140; kislo zelje 150; korenje 70-150; navadno zelje 40-60; cvetno zelje 200-210; vrzote 100-130; «topinanbour» 60; vodne dinje 150; čebula 60-75; fižol v stročju 140-240; fižol v strofr-ju za luščenje 1801240; ločike 100-260; malancane 80-120; zelenorde-ča paprika 60-120; krompir 55-75; špecijelni pozni grah 400-430; paradižnik 60-120; radič 60-440; sladka repa 50-100; Selen 100-180; Spi-nača 100-180; buče za kuho 180-200. Sadje: Jabolka 45-320; hruške 100-400; kostanj 100—160; limone 34-35 lir za zaboj; melagrane 80-100; kutnje 80-180; breskve 400-570; grozdje 120-400. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja RAZPUŠČENO DRUŠTVO Prefekturna oblast je razpustila v nedeljo pred 43 leti ustanovljeno •Narodno bralno društvo v Orehku pri Postojni« z motivacijo, da je Smrtna nesreča na Na parniku «Asia», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta, se je včeraj predpoldne dogodila smrtna nesreča katere je bil Žrtev 59-letni težak Fran Muflon, stanujoč v ulici Chiadino in Monte št. 126. -Okoli 9. ure se je Mullon, ki je delal v družbi drugih težakov na krovu parnika, podal po službenih opravkih na zadnji del broda, kjer je hotel iti čez desko, položeno liki mosrtič nad odprtino par-nikovega skladišča. Ko je dospel na sredo ši-bkega mostiča, je mož iz neznanega vzroka omahnil, izgubil ravnotežje ter strmoglavil z višine kakih 10 metrov na dno skladišča, kjer je obližal nezavesten. Tovariši so takoj priskočili na pomoč, ga spravili na krov in mu skušali na kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja, odkoder je čez par minut prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa takoj u-videl, da je za Mullona vsaka jx>-moč zaman; siromak se je že boril s smrtjo; imel je prebito lobanjo, zlomljeno desno nogo ter hude notranje poškodbe. Revež je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, a že med prevozom je izdihnil. Truplo so prenesli v mrtvašnico bolnišnice. Dve kolesarski nezgoid 42-letni delavec Peter Beacoo», stanujoč v Carboli zgornji št. 6, je včeraj opoldne odpravil radi neke službene zadeve iz ladjedelnice S. Marco v tovarno strojev pri Sv. Andreju. Da bi prej prišel, je sedel na kolo, pa bi bi! bolje storil, da je šel peš. Medpotoma je namreč zavozil s kolesom v tramvajsko tračnico in pri tem padel tako nesrečno, da si je zlomil kost medenico. Nekdo od mimoidočih je poklical na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je podal ne-sreftifrinu kolesarju prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. — Da bi se izognil nekemu avtomobilu, ki je nenadoma privo-zil izza vogala ulice Parini, je 15-letni kleparski vajenec Marijan Grunner, stanujoč v ulici Campo S. Giacomo, ko je včeraj okoli 10. ure vozil s kolesom po ulici Fo-scolo, zavil v tako ostrem kotu v stran, da je padel ter se pri tem pobil po obrazu. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil neki orožnik. Motocikelf ga Je podrl. Ko je 52-letni težak Ivan Gorjup, stanujoč v ulici Sara Daviš št. 18, sinoči okoli 18. ure Šel po ulici U-dine, se ni utegnil umakniti nekemu motociklistu, ki je vozil z znatno naglico proti Rojanu; zadet od strani, je mož padel tako nesrečno, da je butnil z glavo ob ka- meniti tlak ter se pri tem hudo ranil na levem sencu; najbrž si je tudi pretresal možgane. Zdravnik rešilne postaja, k* so ga tetefonič-mo poklicali na lica mesta, je dal prepeljati Gorjupa v mestno bolnišnico, kjer so ga spreJsH ▼ ki-rurgični oddelek. Z avtomobilom rešilna postaja je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 52-letni težak Filip Cifcic, stanujoč na Prošeku št. 28. Mož je pri delu v prosti luki V. B. III. padel z železniškega voza ter se pri tem pobil po glavi in ramenih. Poškodbe pa niso bile nevarne, zato je bil Cibic po potrebni pomoči prepuščen domači negi. — Pri delu v prosti luki Duca D'Aosta , kjer je na pomolu št. VI. prevažal z majhnm vozičkom gradbeni materijal, je 27-letni Iv. Suran, stanujoč v ulici S. Marco 33, včeraj opoldne obtičal med dvema vozičkoma, ki sta mu hudo poškodovala desno nogo. V sprem-štvu nekega tovariša se je S uran podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Moral se bozdraviti najmanj mesec rini, ker ima tudi zlomljeno kotačico. Smolo Jo imeL Ko se je trgovec Albert Grazzini, stanujoč v ulici G. Vidali št. 4, včeraj opoldne vrnil po kratki odsotnosti k svojemu avtomobilu, ki ga je bil pustil brez nadzorstva pred neko trgovino v ulici S. Spiridio-ne, je neprijetno presenečen ugotovil, da mu je zmanjkal z avtomobila površnik, vreden kakiti 200 lir. Mož se je instinktivno ozrl naokoli in tedaj je uzrl mladeniča, ki je ravno zavil za vogal bližnje ulice; pod pazduho je tiščal njegov površnik. Grazzini, ne fcodi len, je skočil za ptičkom ter ga pozval, naj mu vrne površnik. Toda tat ne samo da ni hotel nič slišati o tem, temveč se mu je celo postavil odločno po robu. Prerekanje je vzbudilo pozornost nekega miličnika, ki je kratko malo vrnil trgovcu površnik in odvedel tata na kves turo, kjer se je izkazal za 27-letnega težaka Petra Mamello, stanujoče-ga pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 3. Po zaslišanju je bil odveden v zapor. lan Kogoj, Frančiška Orlando, Milka Rutar, Mirko Rutar, Franc ui*l£ in kot prlvatistkinja gospodična Zora Valentič. Vsem novim učiteljicam in učiteljem naše naj-iskronejJe Čestitko! Sodne vesti David - Humfcert Brili proglašen za "nmhftlnftjfi Kakor znano, se je v zadnjem zasedanju porote začela obravnava proti Davidu - Humbertu Brillu, morilcu svoje žene, mlade Ines Bonivento. Zločin je izvršil v veži gledališča Rossetti. Razprava je bila prenesena, ker je odvetnik Matosel - Loriani, branitelj Brilla, prodrl s svojim predlogom, da se Brilla preda psihijatrom v preiskavo, ker je vse kazalo, da je Brili izvršil zločin v zmedenem duševnem stanju. s Brili se je nahajal dosedaj v kriminalni umobolnici v Montelupu (Toskani) pod nadzorstvom duše-slovcev Codelupi in Catola. Sedaj sta ta dva izvedenca izdala spričevalo, ki ugotavlja, da je David Brili podvržen vplivom bolezni «1 jubosumnostna paranoia» ki nadvlada vsako drugo duševno zmožnost. V tem duševnem stanju je Brili izvr-ftl dejanje. Spoznan je bil nevarnim obči varnosti, (-»ko ga usoda zanese v zadnjemu podoben zakon. Treba pa je zanj uporabiti člen 46. kaz. zak., ki govori o popolni duševni omejenosti. Ne ve se še, ali pride Biill sploh Še pred tržaško poroto. Tozadevni odlok tržaške sodni je mora iziti te dni, ker se zasedanje porote prične v novembru in bi slučaj Brili sedaj bil zopet na vrsti Vesti z Goriškega Goriške mei iti Izid mature t jesenskem roku na učiteljiščih Te dni so končali v Vidmu jesenski zrelostni izpiti učiteljišč Julijske Krajine. Izmed 63 kandidatov je napravilo maturo 48, o-stali so padli. Dijaki goriškega učiteljišča, ki so bili pripoznani za učitelje in u-čiteljice. so sledeči: Olga Malnar-šič, Bojana Vidmar in Slavko Kri-stein. Iz tolminskega učiteljišča so napravili izpit sledeči dijaki: Mi- PODLISTEK Crni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (20) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. »■Njegovo pravo ime je meni znano, David! To sem ti že povedala in pojasnila sem ti tudi, da ga d.*-Žim v tajnosti, ker je to zanj velikega pomena. » «Ima li razlog, da se skriva?® «Vsa ta leta je bil tega prpriča-nja. Pa kaj ti je toliko vprašanj stavila Anica danee?» Pri kimal je. «Da; pa jaz sam sem se tudi vpraševal. Zdi se mi, da so v dvorcu marsikaj govorili, kar nismo zvedelL Anica trepeče. ko govorim o Črnem lovcu, in groza jo je obhajala, ko sem ji pripovedoval o najinih skupnih dogodivščinah. Danes popoldne me je prosila, naj ji darujem smodnikov rog, in sem ji ugodil. In le tedaj, ko sem ji povedal, da je bil Crni lovec tisti, ki mi je svetoval, naj poleg nje urežem pred kapelico še drugega angela — tebe, mama — je postala nekoliko ginjena. Trudil sem se, da bi ji o njem vcepil tako mnenje, kot ga imava midva, pa se mi ni posrečilo. Ona se ga boji.» «Boji se njega, ki si predstavlja angele klečeče pred svetiščem?« je vprašala mati in v njenem glasu se je razodeval rahel trepet vzhičenja, ki ga pa mladostno Davidovo uho ni slišalo. Toda tedaj, ko je s puranovo po-rotjo pomela drobtinice z mize in se hipno ozrla vanj, je opazil, da ji oči zopet žarijo v mehkem blesku. Zasmejal se je radostno .n preden se je mogla umakniti, jo je ljubeče objel. «Ni čudno, da vidi v tebi drugega angela!«- je vzkliknil. «Ti si najčudovitejša mati v vsej Novi Franciji in Anica te ljubi prav tako prisrčno kot jazi Jutri boš morala malo pokramljati z njo in ji odgovoriti na nekatera vprašanja glede Črnega lovca, ki jih je stavila že meni. Ali bo3?» *Bom, David» Tedaj je opazil, da so ji čez zapestja padli mali oblački snežno belih čipk, ki jih doslej ni videl, ker so bili skriti na varnem. «Slep sem in neumen^* je rekel in jo obrnil tako, da je gledala drugam, «ker drugače bi moral o-paziti, da imaš na sebi obleko, ki si jo nosila na gospodovi zabavi, in čipke, ki jih imam jaz tako rad. Pa tako sveža in ljubka izgledaš zijala Vodno pogosteje prihajajo novice o različnih aretacijah ljudi z deftele, pri katerih so na podlagi hišnih preiskav našli večjo aH manjšo množino vojnega orožja in streliva. Včasih je razumljiv«), da se v kaki hiši nahaja pozabljeno orožje iz svetovne vojne, včasih pa so zopet take najdbe v zvezi z različnimi domnevanji in šumni čen ji. Te dni so orožniki našli pri Ivanu Kravanja ter Antonu Miheliču iz neke bližnje \asi pri Bovcu 2 puški, 450 patron, 4 kg smodnika itd. Vse to so jim zaplenili. Pokradejo m« grozdje Jožefu Preglju iz Bukovice so neznani tatovi pokradli zadnjič grozdje v vrednosti 300 lir. Sedaj so oblasti osumila tatvine nekega Franca Nardina in Emilija Mozetiča iz Bukovice. Koliko ljudi }e prepeljal v septembru goriški tramvaj V preteklem mesecu septembru je goriški tramvaj prepeljal 169.646 ljudi, izmed katerih na črti med obema železniškima postajama 146.790, na novo postavljeni črti Gorica - St. Peter pa 22.850. Istega meseca lanskega leta je goriški tramvaj prepeljal le 145.410 potnikov. Prida ¥ Oorioo ta ga zaprejo Ko je Benedikt PavŠič, 26 let star iz Lokev pri Trnovem, prišel v Gorico, kljub temu, da mu je to policijska oblast prepovedala, so ga v neki gostilni policijski agent-je zasačili in zaprli. na iftvlnskem trga. Včeraj so bile na živinskem trgu sledeče cene: Voli so se prodajali na živo težo po 2.80 do 3 lire kg. Mlečne krave brez teleta od 1.300—1.500 lir. Teleta so se prodajala od L 5 do 5.50 mrtve teže. Cena mladim prašičem se je od zadnjega sejma dvignila. Prodajali so se od 200 do 280 lir par. Dobile pa so se tudi svinje po 70 lir glava. Osem tednov stari prašiči so se prodajali po L 250 par. Laške svinje so bile dražje od domačih. SPORED za pregledovanje bikov T tolminskem govedorejskem okrožju V smislu določil pravilnika k zakonu z dne 21. junija 1925 št. 1162 so podvrženi vsi nad 10 mesecev stari biki, naj so last kogarkoli, splošnemu pregledovanju. Bikorejci, ki želijo dobiti za e-nega ali več bikov dovoljenje za spuščanje, morajo predložiti pokrajinskemu živinorejskemu nad-zorništvu pri goriški pokrajinski upravi (Ispettorato Zootecnico presso TAmrninistrazione Provin-ciale di Gorizia) z dvema lirama kolekovano prošnjo ter prignati svoje bike pred pregledovalno komisijo v spodaj navedene kraje. V zmislu člena 3. pravilnika sestavljena komisija bo pregledovala bike v sledečih krajih in dnevih: S. novembra 1927. Podbrdo ob 9. uri pred cerkvijo, Hudajužna ob 10. uri pred Kerper-ljevo gostilno, Koritnica ob 11. uri, Grahovo ob 11.30, Kneza ob 14 uri pred mlekarno, Podmetec ob 15. uri pred cerkvijo, Ljubinj ob 16. uri pri Rutar ju, Poljubi n ob 17. uri pred Luznikovo gostilno. 7. novembra 1927. Ponikve ob 9.30 pred županstvom, Pečine ob 10.30 pred cerkvijo, Slap ob 11.30 pri Vogriču, Idrija ob 14. uri pred cerkvijo, Zv. Lucija ob 15. uri pri soškem mostu Volče ob 16. uri pri Hvalu. 8. novembra 1927. Tolmin ob 8. uri pri spuščeval-nici, Dolje ob 8.30 pred mlekarno, Gabrije ob 9. uri pred mlekarno, Volarje ob 9.30 uri, Kamnje ob 10. uri pred mlekarno, Zatol-min ob 11. uri pred mlekarno, Li-bušnje ob 14. uri pred cerkvijo, Smast ob 14. uri, Drezenca ob 15.30 uri, Livek ob 16.30 uri. 19. novembra 1927. Log ob 9. uri pri Cernutu v Sred njem Logu, Soča ob 10. uri pri Flajsu, Koritnica ob 11. uri, Cez-soča ob 11.30 uri pred županstvom Bovec ob 14. uri pred mlekarno, Žaga ob 14.30 uri, Srpenica ob 15. uri, TVnovo ob 15.30 uri, Kobarid ob 16. url pri Fedrigu. 1L novembra 1927. Breginj ob 9. url, Sedlo ob 10. uri pred županstvom, Borjana ob 1030 uri, Potoki ob 11. uri. Kred ob 1LS0 uri, Starosalo ob 14. uri pred mlekarno, Sužid ob 14.30 uri, S vino ob 15. uri, Idersko ob 15^0 uri. IZPRED SODIfiOA Učitelj Novacco oproščen pri prizivnom sodišču. Učitelj Konštantin Novacco, star 39 let, ki je dalje časa služboval v Dornbergu in ki je letos premeščen v Furlanijo, je bil svoječasno obsojen, ker je potolkel kaznujoč preostro svojega učenca Franca Sinigoja in sicer tako zelo, da so se mu po obrazu poznali udarci — ter poškodoval učenca Ivana Špa-capana. Sedaj se je pa pritožil na prizivno sodišče. Sodniki so ga oprostili, ker ni izvršil dejanja. AJDOVŠČINA Hladilnik se je razpočil. Nesreča te doma sreča, tudi če z doma greš. Resnico tega pregovora je te dni izkusil mesar Stanko Logar. Šel je na sežanski semenj, pa ko bi bil slutil nesrečo, ki ga je čakala doma, ne bi bil šel v semenj, tudi za najlepše vole ne. Dne 12. t. m. okoli devetih zjutraj je njegov mesarski pomočnik Hrobat odšel v hladilnico in pognal stroj kakor po navadi. Stanko Logar ima namreč moderno urejeno mesnico s hladilnico. Toda o stroju v katerem sta se nahajala voda in amonijak, nekaj ni moralo biti prav In predno je mesarski pomočnik utegnil pogledati, kaj ni v redu — pok! Hladilnik se je razpočil pred njegovimi očmi kakor možnar in k sreči odletel naravnost v zrak ter pri tem prebil dva stropa, pustivši nepoškodovane stranske predmete v prostoru. Le ubogi mesarski pomočnik je bil v hipu poln dušljivega plina amonijaka in ga je popolnega zaduženja otela le hitra zdravniška pomoč. Stanko Logar je imel zavarovan svoj hladilnik, pa vseeno, ko bi bil slutil nesrečo, ki ga čaka doma, ne bi bil šel v Sežano tudi za najlepše voli. _ RAZNE ZANIMIVOSTI Šahovska tekma v Londonu Londonski šahovski klub (em-pire-club) priredi od 10. do 25. oktobra šahovsko tekmo, katere se udeleži pet angleških igralcev in sedem neangleških mednarodnih mojstrov, med katerimi bo tudi dr. Vidmar iz Ljubljane. Tekma se bo vršila v ožjem krogu gledalcev, v navzočnosti klubovih članov in vabljenih gostov. Če je tašča še mlada Marija Gracia Zaccarino iz Chiaiana, ima 40 let in sedemnajstletno hčer. S hčerjo se je zaročil Vincenc D'Onofrio. Toda vanj se je zaljubila tudi njena mati. Ko je prišlo do poroke, je izjavila mati, da je Vincenc njen, da ga ne odstopi nobeni niti svoji lastni hčeri in ko je ženin odločno zavrnil svojo bodočo taščo, ga je ta udarila z vedrom po obrazu in če bi je svatje ne bili prijeli, bi bila svojega ljubljenega Vincenca še zaklala, kajti iz kuhinje je že vzela nož. Karabinirji so jo zaprli; Vincenca so obvezali in nato so Šli vsi skupaj v cerkev k poroki. Velika peč Berlinska družba za oskrbo javnih jedilnic potrebuje na dan velike količine kruha. Primorana je bila razširiti svojo pekarno s tem, da je zgradila ogromno peč, dolgo 36 m in široko 3 m, pokrivajočo torej prostornino 108 štirjaških metrov. 36 tisoč rženih hlebov po 2V2 funta težkih se speče dan za dnem v tej peči, ki nosi z vso pravico ime »mamutska peč». Ako bi imel Berlin trideset takih peči, pa bi te spekle dovolj kruha za vse 4.2 milijone broje če prebivalstvo. S tužnim srcem naznanjamo, da ie naš ljubljeni sin, brat, svak, ne* čak in stric Danilo Udovit po kratki in mučni bolezni komej 15 let star, previden s sv. zakramenti, v sredo zvečer preminul. Pogreb se bo vršil v petek, dna 14. t. m., ob 2.30 uri popoludne, iz hiše žalosti pri Sv. Ivanu št. 1618. Sv. Ivan pri Trstu, 13. 10. 1927. Žalujoči: Ivan in Antonija, stariši. Franc, Alojzij, Milan, Josip, bratje Justina in Angela, sestri. Milka, svakinja in ostali sorodniki MALI OGLASI BERLITZ-SCaOOL Vi> Fsbi*Fi,ii vodi v vseh jezikih. 23. pouk in 1326 NADALJUJE se ž uspehom prodaja po razprodajnih cenah. Primerjajte cene. Trst, Piazza Oberdan 1_ 1407 NAOKVALO v dobrem stanju kupim. J. Mavec - Lokev. 1406 SOL1DARSKEGA pomočnika, veščega tudi tapeciranja, sprejme Franc Didič v Idriji. Plača po doogvoru. 1412 KROJAČ izdeluje obleke, L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudecche. 1212 BRIVSKEGA pomočnika ali pol delavca sprejmem takoj kot samostojnega za podružnico. Ivančič Izidor brivec, Kanal. 1403 6. CULOT, Trst, via delle T^rri 2 Bogata izb era volne, svile, bombaža, tkanin in knjig za vezenje. 1372 Marna Edinost v Trstu registrovana zadruga z omejenim jamstvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 29. oktobra 1927 ob 8. uri zvečer v prostorih tiskarne «Edi-nost» v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje revizijskega podučila. 2. Predloženje letnih računov za leto 1926. 3. Predlogi o razdelitvi čistega dobička in sklepanje o tem. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO tiskarne -kah so vsak dan brzeli nežni prsti Marije Kock in izvabljali sladke glasove godbe. In ta soba ni bila samo del Davida in njegove matere, nego tu»ll Anice; tu je bilo, kjer se je v druž-t" z Davidom prvič seznanila s skrivnostjo čitanja in pisanja. Ko je bila še malo dekletce, ji je David kazal slike v knjigah in polngo-ma, ko so leta potekala, so zakladi v sobi naraščali in naposled, preden je Anica odšla v šolo k ur-šulinkam, je že znala citati in pisati angleški kot David in znala jo igrati na svojem harpsikordu tako dobro kot Marija Ročk na svojem spinetu.*) •) Harpsikord in spinet sta bila v glavnem si podobni godali in predhodnici današnjega modernegr klavirja. — Op. prev.