Delavski in poslovodni svet sozda Vesna Bleivveis Pomenki o domačih rečeh... j Glasilo je namenjeno na naslov: Ljubljana, 12. april - od skupnega sejanja direktorjev OZD in delegatov delavskega sveta SOZD si nismo dosti obetali. Glasu ne ®nih ne drugih v razpravi ni bilo slišati. Se je pa kresalo, ko so obravnavali težave živinoreje in mesnopredelovalne industrije — pa še to ne toliko zaradi samih težav kot pa zaradi interpretacij okrog plačevanja mleka in višine stroškov, ki jih mlekarji priznavajo zadružnim organizacijam za zbiranje in odkup mleka. Poslovni rezultati 87 Temeljna ugotovitev : b. p. Vsem je namreč že jasno, da spretno sestavljene bilančne številke nimajo nobenene vrednosti, številne dopustne manipulacije in akrobacije so jih razvrednotile do take mere, da so lahko le prispevek k jugoslovanski birokratski blaznosti. Ponovljena obravnava izgup 87 - molče sprejeta dodatna informacija o vzrokih. Le kdo bi jim da! težo (vzrokom namreč), če je vse, kar lahko zaobjame pojem nesposobnost, zavito v ugotovi-fev : za izgubo je tudi nekaj subjektivnih vzrokov. Dela delovne skupnosti sozda v letu 1987 ni nihče hvalil, niti grajal. "Nabrusimo kose” se bomo najbrž šli spet ob pripravi njenega planskega akta. Pa je prav poročilo o delu najbolj imenitna priložnost, da se skreše tisto, kar je slabo in poudari tisto, kar je dobro. Če ne za drugo, M Od silnih ukrspov ns boli glava samo kmetov. vsaj za smerokaz za pripravo plana ali pa za pomiritev vesti, ki si jo nekateri hudo radi olajšajo šepetaje, za vogalom. Klub presegel«! pričakovanja Po prvih previdnih korakih je Klub Mercator v sedlu. Zaživel je kot oblika zbiranja sredstev občanov, kot sestavni del poslovne politike in kot je dejal poročevalec Zvonirnir Bertok, podpredsednik poslovodnega odbora, brani se ga nihče več. Skupen znesek tako dobljenih sredstev je poslovna skrivnost. Razlika med kupljenimi in vnovčenimi kuponi je presegla pričakovanja, so pa tudi »črni dnevi«, ko vnovčeni kuponi presežejo vrednost kupljenih. Toda to ne pomeni nobene nevarnosti. Ubraniti se bo treba le špekulacij. Za dva dni v kupone vložena milijarda (stara) prinese pri 100 % letni obrestni meri.... koliko že v novih dinarjih? T Vlada, sozd, mleko, biki, svinje Grozi pokol. V južnih republikah je že bil. Govedi in prašičev bo zmanjkalo, mleka ne bo. Vladni ukrepi so dobro zadeli. Ustvarjena cenovna nesorazmerja niso razmesarila samo živinorejcev (rejcev govedi in prašičev), segla so po mesarjih in mlekarjih. To je le nekoliko drastičen uvod v številke, ki bodo ob nadaljevanju Itrenda take politike zaplesale svoj »izgubarski ples« v teh dejavnostih. Pa smo na seji ocenjevali le izgube V družbeno organizirani proizvodnji. Tiste, ki nastaja pri kmetu, ki redi 80 % govedi nishio posebej izpostavljali. Toliko je prispevala vlada. Kakšna naj bi bila v tej kolobociji vloga sozda? Pristati, da se vse izgube nakopičijo v peščici predelovalnih organizacij, ker te še lahko računajo na širšo družbeno akcijo in na to, da se bodo pristojni organi (na različnih ravneh dogovarjanja 'tn pristojnosti) le zgani- ;f? Predstavniki zadrug so M-Ljubljanskim mlekarnam očitali samovoljo pri spreminjanju priznavanja višine stroškov za zbiranje in odkup mleka. Sklicevali so se naL v reproskupnosti Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXV Ljubljana, april 1988 št.: 4 dogovorjene odstotke pri litru mleka, predstavniki mlekarn pa so svojo odločitev branili in predlagali ponoven pogovor in pogajanja. Posebna komisija, ki bo sestavljena iz predstavnikov za- drug, mlekarne in sozda bo skušala vprašanje zadovoljivo rešiti. Razprava se bo torej prenesla na manjše število sogovornikov, njihovih interesov pa bistveno ne bo spremenila. Rekli so na 6. in 21. seji Slavko Nemanič, direktor KZ Stična : Kmet, ki redi 80 % govedi naj v tej družbi stiska pas. Ko bo začel klati tudi ta, bo položaj čez dve leti še težji. Ločimo torej dve stvari in se dogovorimo kaj lahko uredimo v sozdu, kaj pa sodi pred pristojne oblasti. Naj menico, s katero je plačano oddano mleko, raztrgamo na 90 delov in jo razdelimo med kmete? ★ ★ ★ ★ ★ Ivan Majerle, direktor Mesne industrije: Tudi sisi niso več pripravljeni na kompenzacije za meso, sredstva bodo šla neposredno v živinorejo. Kaj ostane mesarjem ob nespremenjenih cenah svežega mesa? Naše kalkulacije kažejo, da bi se moralo svinjsko meso podražiti za 122 %. A A A • Slavko Tomič, direktor KZ Cerknica: To kar se dogaja sedaj je pogreb za zadruge in kmete. Se zavedamo, da je to lahko pogreb za slovensko nacionalno bogastvo? ★ ★ ★ ★ ★ Franc Mihovec, direktor KZ Medvode: Ne prelagajmo dogovarjanja o višini priznavanja stroškov za organizacijo odkupa mleka, vse smo se že dogovorili, tudi dovolj nevtralna inštitucija - Kmetijski inštitut Slovenije ,je že izračunala potreben podatek. 15. moramo mleko pjačati in da- nes moramo dobiti odgovor o denarju in načinu plačila. ★ ★ ★ ★ it Janez Žlindra,, direktor KG Kočevje: Na reproskupnosti do- ssržTsr&gfctt enostransko Spreminjati. Gre za vprašanje poslovne nemorale. ★ ★ ★ ★ ★ Anton Kokelj, predsednik zadr. sveta KGZ Sora: Tudi kmet ima obveznosti, ki jih mora poravnati z denarjem. Če so pogoji dogovorjeni, jih je treba spoštovati. Sprašujem se, kdo bo nahranil 2 milijona Slovencev. Med 41. in 45. nas je bilo milijon, pa več repov v hlevih kot danes. ★ ★ ★ ★ ★ Draga Vaupotič, M-IB: način plačila (ček ali menica) ne igra vloge, ker gre plačilni promet preko interne banke. Seveda pa gre za obresti. ★ ★ ★ ★ ★ Milan Rus, Ljubljanske mlekarne: 8 % za Ljubljanske mlekarne pomeni 28,60 din za liter odkupljenega mleka. Takega stroška ne prenesemo. Zadrugam smo ponudili sprotno fakturiranje in sprotno plačevanje z namenom, da bi koncentracijo naših obveznosti časovno razdelili in tako lažje zagotovili normalna plačila. v 000 din ELEMENTI 1986 1987 Indeks 1. CELOTNI PRIHODEK 564,726.950 1,207,097.479 214 - prihodki od obresti 12,052.347 3,756.833 31 2. PORABLJENA SREDSTVA 491,038.788 1,047,479-423 213 - materialni stroški 97,251.863 206,366.354 212 - stroški amortizacije 8,778.408 19,822.203 226 - revalorizacija amortizacije - 7,561.287 - - revalorizacijski odhodki 267.453 36,649.707 - - nabavna vrednost prodanega blaga 363,003,416 786,947.180 217 3. DOHODEK 73,762.156 160.074.016 217 - obveznosti iz dohodka, ki niso odvisne od njegove velikosti 5,822.146 13,443.624 231 - obresti 1,224.492 4,779.201 390 - obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od njegove velikosti 14,294.249 36,116.321 253 4. Cisti dohodek 53,688.736 110,417.715 206 - del CD za B0l> iz naslova živega dela 39,082.263 83,495.625 214 - del ČD za BOD iz naslova gosp. in upravij. z družbenimi sredstvi 139-487 4,035.159 - - del ČD za skupno porabo 3,227.984 5,840.907 178 - del ČD za poslovni sklad 8,154.112 10,405.254 128 - del ČD za rezervni sklad 2,739.504 5,562.446 203 5. AKUMULACIJA 11,881.416 19,702.943 166 6. SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO 20.659.824 39,525-146 191 7. IZGUBA 1,025.617 3,472.050 338 8. TERJATVE DO KUPCEV 28,677.556 82,837.307 289 9. OBVEZNOSTI DO BOBAVTTELJEV 28,396.999 63,376.501 223 10. ZALOGE 67,291.393 150.294.775 223 11. KREDITI ZA OS 6,097.751 13,020.217 214 12. DOLGOROČ.KRED.ZA OBRATNA SREDSTVA 8,916.019 14,112.710 158 13- KRATKOROČNI KREDITI ZA OBRAT. SRED. 25,409.187 a u 970.009 205 14. povprečno Štev. zaposlenih po urah 18.977 19.397 102 15. POVPREČ. UPORAB. POSLOV. SRED. 181,823.920 319,017.581 175 KAZALCI 1. DELEŽ REVAL0RIZ. ODHOD. V PORAB. SRED. (v %) 0,05 3,50 - 2. DOHODEK NA DELAVCA (v din) 3,886.924 8,252.514 212 3. DOH. V PRIMERJAVI S P0VPR. UPORAB. POSLOV. SRED. (v %) 40,57 50,18 124 4. STOPNJA AKUMULAT.SP0S0B. (v %) 6,53 6,18 95 5. AKUMUL. V PRIMER. Z DOH. (v %) 16,11 12,31 76 6. OD IN SSP NA DELAVCA (v din) 2,239.539 4,817.488 215 7. STOPNJA REPR0DUKC. SP0S0B. (v %) 11,36 12,39 109 8. ČISTI OBRAČ. OD NA DELAVCA (v din/mes.) 116.225 253.863 218 =============r=r=r=r==== v din SOZD MERCATOR-KIT SR SLOVENIJE I. - XII. I. - XII 1986 1987 Indeks 1987 Indeks 1 2 3 4 5 Trgovina na drobno 111.227 240.547 216 260.181 222 Trgovina na debelo 120.689 271.225 224 299.445 225 Zunanja trgovina 153.91^ 336.694 218 390.921 233 Kmetijstvo 113-537 245.344 216 267.842 227 Industrija 113-125 249.065 220 256.681 219 Gostinstvo in turizem 100.121 212.251 211 245.927 226 Storitve 1^7.680 320.078 216 320.595 220 Povprečje 116.451 253-863 .218 265.883 220 Izračun - A0P 184 , A0P 231 ' • Vir: Podatki in kazalci SDK, Zaključni račun SOZD MERCATOR-KIT za obdobje I. - XII. 1987 Poslovni rezultati SOZD MERCATOR-KIT v letu 1987 Primerjava doseženih poslovnih rezultatov z gospodarstvom SR Slovenije Ob koncu leta 1987 SOZD MERCATOR-KIT še vedno izkazuje pri vseh bistvenih kazalcih poslovnega uspeha v primerjavi z gospodarstvom SR Slovenije višje rasti. Rast celotnega prihodka je za 7 indeksnih točk višja od gospodarstva SR Slovenije, rast dohodka za 10 indeksnih točk, rast akumulacije za 29 indeksnih točk in rast sredstev za reprodukcijo brez revalorizacije za 6 indeksnih točk. Izgube v SOZD MERCATOR-KIT predstavljajo 1,5% izgub v gospodarstvu SR Slovenije (ob devetmesečnem obdobju 0,2%). Pri primerjalnih pokazateljih znotraj posameznih dejavnosti izstopa kmetijstvo, ki je ugotovilo 2.902 mio dinarjev izgube, kar predstavlja 37,6% delež v iz- guoi Kmetijstva SR Slovenije, potem sledi gostinstvo in turizem z 2% deležem v svoji panogi in industrija z 0,2% deležem. Ocena Ugodno odstopanje nominalnih porastov, tako celotnega prihodka, kot akumulacije SOZD MERCATOR-KIT v primerjavi z gospodarstvom SR Slovenije, pa še ne zadošča za oceno uspešnosti poslovanja Ob sicer ugodnem nominalnem porastu akumulacije glede na 1986, ne moremo mimo dejstva, da je realna vrednost akumulacije spričo visokega porasta cen bistveno manjša, ne glede na to, da je dosežena akumulacija v letu 1987 obremenjena s postavkami, kot je kritje združevanja za razvoj gospodarske infrastrukture in posojilo skladu federacije za razvoj nezadostno razvitih republik in AP. Kerza omenjene obremenitve na nivoju SOZD še nimamo podatkov, lahko trdimo že, da je na ta način odtegnjen del akumulacije. Primerjava povprečnih mesečnih čistih obračunanih osebnih dohodkov v obdobju — XII. 1987 po dejavnostih v SOZD MERCATOR-KIT in gospodarstvu Slovenije Povprečni mesečni čisti obračunani osebni dohodek na delavca za leto 1987je znašal v SOZD MERCATOR-KIT 253.863 dinarjev in je za 12.020 dinarjev nižji od povprečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS oziroma za 4,5%. Upoštevajoč indeks rasti življenjskih stroškov (231,9) ugotavljamo, da je povprečni mesečni osebni dohodek na delavca realno 6% nižji od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v letu 1986. Za celovitejše upravljanje Vesna Bleivveis Za začetek le tisto, kar je odvisno od nas samih V Mercator-Ljubljanskih mlekarnah je bil aprila referendum, na katerem je 87 odstotkov vseh zaposlenih oddalo svoj ”ZA” za spremembo organiziranosti, in sicer tri temeljne organizacije bodo od 1.1.1989 dalje poslovale kot enovita delovna organizacija. Čas, ki bo do tedaj potekel pa bo porabljen za oblikovanje temeljnih oziroma konstitutivnih aktov ter za vrsto drugih, za mlekarno življenjsko pomembnih zadev. Franc Kralj. » 98 odstotni »ZA« je le potrditev, da vsi želimo boljše. In če je sprememba organiziranosti ena od poti, ki k temu vodi, smo jo sprejeli. Seveda razloženo tudi tako, da jo razumeta in veterinar in hlevar.« Pred leti je bilo družbeno sumljivo, da ne rečemo politično spotikljivo, če v večji delovni organizaciji ni bilo temeljnih organizacij. Na istem dvorišču so čez noč zrasli plotovi in počasi se je skrbno in vestno vzgajal, negoval in gojil kult tozda. Le v tozdu naj bi bile pravice in dolžnosti resnično neodtujljive, le v tozdu bo delavec resnični samoupra-vljalec in gospodar družbenega in s tem tudi svojega premoženja. Kult tozda je omajan, nujnost in potrebnost celovitega upravljanja spoznana in le vprašanje je, kako podreti miselne ograde, da bi to, kar smo nekoč razglašali za svetinjo, danes ocenili z realno vrednostjo in bobu rekli bob. Mercator-Ljubljanske mlekarne so v dobrem zadnjem desetletju doživele toliko organizacijskih sprememb, ki jih je bilo treba potrjevati z osebnim izjavljanjem, da je bilo za zadnjo potrebno ustvariti ne samo vzdušje o njeni potrebnosti, temveč vzbuditi tudi čisto človeško motivacijo. Razmere so take, da je treba začeti predvsem pri tej. To je bil le del razgovora s predsednikoma delavskih svetov tozda Mlekarne Silvom Korošcem in tozda Posestva Francem Kraljem ter predsednikom poslovodnega odbora mag. Mihom Urbanijo. Jedro našega vprašanja pa je : cilji , ki jih zasleduje sprememba organiziranosti. Mag. Miha Urbanija : Celotno gospodarstvo je v položaju, ko mora vsak subjekt zase iskati izhod iz krize. Tudi mlekarne niso izjema, odločili pa smo se, da bomo opravili s tistim, na kar lahko vplivamo. Naj na vladi ostane le 98 odstotkov krivde. Pri presojanju okoliščin, na katere lahko vplivamo smo ugotovili, da je organiziranost delovne organizacije ena od zadev, ki lahko nekaj pomeni. Ideja o drugačni organiziranosti mlekarn je sicer stara že nekaj let, vendar je ostala le zgolj ideja. Nobena bogokletnost ni, če rečem, da so ljudje spreminjanja organiziranosti po načelu »kufre gor, kufre dol« naveličani, čutijo pa breme današnjega trenutka in so zato pripravljeni sprejeti tudi spremembe. Seveda, če so te utemeljene in predstavljene tako, da jih razume vsak, da vsak v njih lahko najde sebe in svoj težak položaj identificira s težkim položajem organizacije združenega dela. Sam ela- borat p združitvi bi bil le kup brezosebnih podatkov, če nosilci pobude ne bi delovali tako, da bi jim delavci zaupali in verjeli. Prav za vzpostavitev zaupanja in neposrednega stika smo vložili največ. Zaupanje potrjujejo tudi rezultati referenduma. Sam elaborat ne pokaže vseh prednosti poslovanja v enoviti delovni organizaciji. Prednosti takega poslovanja so nedvomno v racionalizaciji poslovanja, zaokroževanju in celovitosti poslovnih in samoupravnih funkcij, enovitem dohodku, določanju teže razvojnim načrtom, odpravljanju podvojenih ali potrojenih evidenc in stroškov in nesmiselnega medsebojnega plačevanja med tozdi. V enoviti delovni organizaciji gre za poslovno politiko, ki izhaja iz interesov enovite delovne organizacije kot take, in večji skupni dohodek je edini cilj. Silvo Korošec pa je zadevo takole ocenil : ideji o drugačnih mlekarnah bi zdaj zrasla že kar dolga brada, če bi še naprej ostali togi. Ideja je potrebovala gonilno silo in prepričljivo podporo. Prepričan sem, da je referendum tako dobro uspel samo zato, ker so vsi pobudniki za spremembo - od poslovodnih delavcev, samoupravnih organov do družbenopolitičnih organizacij čvrsto in enotno stali za elaboratom. Prav ta enotnost, za katero menim, da ni bila niti za hip navidezna, je bila temeljna okoliščina, da so delavci spremembo sprejeli z zaupanjem in občutkom, da odločajo o pomembni stvari. S preprosto, razumljivo besedo smo dosegli, da se je vsak seznanil z bistvom. »Nič dosti drugače ni bilo v tozdu Posestva,« je nadaljeval Tudi ukinjali in izločili so Poleg združevanja pa nas je zanimala tudi drastična odločitev : ukinitev tozda Strojni obrati in izločitev tozda Stična. To je utegnilo biti trše od združevanja. »Životarjenje Strojnih obratov ni imelo več nobenega smisla, prav tako pa njegova osnovna dejavnost — melioracije in servisne storitve niso imele nič skupnega z zamislijo nove delovne organizacije. Del dejavnosti -melioracije je prenešen v tozd Posestva, servis strojne in druge opreme pa v mlekarno. Bolj vprašljivo pa je bilo, kako v tozdu Posestva, ki ni v rožnatem položaju , zagotoviti delo za 21 delavcev in težke stroje.Vprašanje smo zadovoljivo rešili, zagotovili razmeroma dovolj dela. Običajno so izločitve predmet ugibanja o razlogih za tak korak na obeh straneh. Tudi stiška prašičerej-ska farma v koncept novih mlekarn po dejavnosti in po naravi problematike, v Ljubljanske mlekarne ne bi sodila. Ne bi smel reči, da pomislekov v zvezi s to izločitvijo ni bilo, bili pa so pred- «■<.-IV' lff vsem povezani z nadaljnjo usodo tega tozda, ki je postal enovita delovna organizacija. Težko je med delavci, ki so vrsto let pripadali določeni organizaciji vzbuditi prepičanje, da bodo večino tega, kar so lahko urejali v sklopu mlekarn, lahko prav tako ali pa še učinkoviteje neposredno v sestavljeni organizaciji. Ti dve spremembi sta bili pravzaprav pogoj, da smo izpeljali tudi drugi del sprememb,« je poudaril mag. Urbanija. Elaboratu lahko rečemo le formalni pogoj za spreminjanje, ko pa začnemo z udejanjanjem njegove vsebine, pa se njegove razsežnosti in posledice šele prav pokažejo. So delavci seznanjeni tudi s tem ? Mag. Miha Urbanija :» Ljubljanske mlekarne so bile že pred odločitvijo o enoviti delovni organizaciji organizirane dokaj smotrno — enotno planiranje, enotna finančna služba, enotna kadrovska služba, družbeni standard in ne nazadnje tudi enotna izhodišča za nagrajevanje delavcev. S samim elaboratom smo nekatere funkcije povezali v celovit in pregleden krogotok za vire poslovnih informacij, potrebnih za celovito in učinkovito odločanje in strateško usmerjanje. Jasno pa je, da je socialna varnost za vse delavce osnovno vodilo pri spreminjanju. Brez te sestavine bi bil elaborat dokaj šepav, vzbujal bi nezaupanje in strah. Zato smo v njem jasno pokazali kje kdo je, ali bo potem, ko se bo začel uresničevati. Tudi to je ena od okoliščin, da so delavci z zaupanjem sprejeli odločitev. V času uresničevanja bosta dva elementa odločilna : naravna fluktuacija in ustrezno notranje prerazporejanje delavcev. Na cesti ne bo nihče.« Temu sta pritrdila tudi Korošec in Kralj in dodala, da je bila v razpravah delavcev ta bojazen prisotna. »V našem tozdu izguba ni nič nenavadnega, vendar se je solidarnost v okviru mlekarn vedno izkazala in naši delavci zaradi te nesreče niso bili nikoli posebej prikrajšani. Zato temu, da nihče ne bo na cesti verjamemo,« je pribil Kralj. Ena s hrbta, druga na hrbet Komaj si bo del strokovnih služb v mlekarnah oddahnil od prvega dela , že ga čaka drugo, zahtevnejše, napornejše, odgovornejše in mnogo bolj rizično. Obnova mlekarn. Mag. Urbanija je plastično začel.»Tresla se gora, rojena pa miška. Takojšnja obnova mlekarne oziroma njenih proizvodnih obratov ni bila nikoli sporna. Od megalomanskih načrtov je ostalo le tisto kar je nujno in realno uresničljivo. Torej obnova v dveh delih na sedanji lokaciji in konzumna mlekarna na Črnučah z zmogljivostjo 250 tisoč litrov dnevno. Preden bo usposobljen obrat na Črnučah morajo zdržati tudi stari proizvodni obrati, pa ne samo ti, tudi delavci, ki delajo v nemogočih razmerah. Primerjalne študije, ki so bile izdelane za vse možne variante - od povsem nove gradnje na različnih lokacijah do gradnje na obstoječi, so pokaza- le prednosti in slabosti vseh analiziranih možnosti. Odločitev za kombinirano varianto — obnovo starih mlekarn z gradnjo konzumne mlekarne je dolgoročno najbolj racionalna obenem pa tudi v finančnem smislu oprijemljiva. V začetku letošnjega leta je bila vrednost naložbe ocenjena na 50 milijard. Viri financiranja pa opredeljeni takole : 60 odstotkov sredstev naj bi prispevalo mesto Ljubljana v obliki nepovratnih sredstev, 10 odstotkov občine, ki gravitirajo na ljubljansko območje ter 30 odstotokov same Ljubljanske mlekarne, združena sredstva sozd in posojila poslovnih bank. Konstrukcija je navidezno enostavna, v sebi pa ima celo vrsto neznank pa tudi že čisto jasnih stališč, ki kažejo na to, da se skrbi za mleko resno zavedajo samo mesto Ljubljana, Ljubljanske mlekarne in sozd. Naložba bo terjala velika sredstva in trajen vir. Levji delež v virih pomenijo sredstva mesta Ljubljana, ki je z odlokom namenilo 0,25 % sredstev od prispevka za SIS za preskrbo. Donosnost naložbe je problem zase, čeprav je ocena nosilca študije Tehninega tozda Inženiring vzpodbudna. Oreh bo trd, začeli pa ga bomo treti prav na samoupravnih organih, ko bodo obravnavali dokumentacijo, ki jo za tako veliko naložbo terjajo predpisi. To študijo in predpisano gradivo pripravljajo prav tako v Inženiringu.« Zmoremo več kot železni spored Razvit in svoboden trg (predvsem svobodnega nam že dolgo obetajo) kaj hitro izloči neprilagodljive, neinventivne in nedomiselne. Mlekarji si "osvoboditve” želijo obenem pa se zavedajo neprizanesljivosti trga. Razvoj, prilagodljivost, iznajdljivost, domiselnost so karte, na katere bo treba igrati. Imajo ljubljanski mlekarji do sedaj skrite ase pripravljene že zdaj ? »Dejstvo je, da naše glave zmorejo več kot kaže železni repertoar naših izdelkov. Upoštevati pa je treba, da smo v primerjavi z drugimi mlekarnami kolos, ki dnevno predela 40 odstotkov v Sloveniji odkupljenega mleka, in brez tehnološkega laboratorija, ki bi omogočal maloserijsko poskusno proizvodnjo. Znanja, volje in domiselnosti dovolj ,le prostora za njihovo fizično testiranje ni. Prilagajanje zahtevam trga, ki bo za mlekarje predvsem samo jugoslovanski, bo potrebno. Kako se je kdo že in se bo še znašel v tem, je odvisno predvsem od njegove sposobnosti prenehati slediti inertnosti.« Sogovornik mag. Urbanija je temu dodal še razmišljanja o globalni strategiji, povezani z učinkovitimi poslovnimi odločitvami, monopolih, nujnosti povezovanja slovenskih mlekarjev in še vrsti zadev, ki so lahko posebnost, če jih merimo z vatlom mlekarjev. No, in če bi posebnosti vsake gospodarske dejavnosti povezali v šopek, bi dobili sliko žalostnega splošnega stanja. Z njim se v Mercator-Ljubljanskih mlekarnah nočejo sprijazniti, zato so začeli najprej pri sebi. Prvi korak v spreminjahju je bil trden, odločen in uspešen. Stopnic pa je še veliko... Za boljše mleko in mlečne izdelke dr.Leo Šuštaršič Mlekarne za izobraževanje V Mercator-Ljubljanskih mlekarnah že dalj časa izdajamo serije pospeševalnih listov, namenjenih kmetom-kooperantom, ki oddajajo mleko. Doslej je izšlo 20 listov, ki so vpeti v 10 tisoč hlevskih knjigah. V teh pospeševalnih listih so zajeta področja higienične molže, prehrane krav molznic, zdravstvenega varstva in druga. Pripravljamo še liste o higieni v govejih hlevih, o kontaminaciji mleka zaradi raidiacije in kemijskih dejavnikov, o paši in ekonomiki pri prireji mleka v zasebnem kmetijstvu. S tem bodo poglavja sklenjena, naklada pa se lahko poljubno povečuje. Knjiga je pravzaprav namenjena slehernemu slovenskemu kmetu, če bi povsod pri pristojnih organih naleteli na razumevanje potrebe po njenem izhajanju. To je bilo v Ljubljani lepo in hitro urejeno. Seveda pa brez sodelovanja kmetijskih zadrug in njihove pospeševalne službe celotna akcija ni izvedljiva, zato bo potrebno še naprej tesno sodelovanje med Ljubljanskimi mlekarnami in zadrugami. Izdajo pospeševalnih li- stov in hlevskih knjig so omogočili tudi : Živinorejska poslovna skupnost, Mariborska mlekarna, Zlatorog Maribor, Lek Ljubljana in Pliva Zagreb. Za potrebe kmetijske pospeševalne službe posameznih mlekarn in šol sta bila posneta dva filma o molži in predelavi mleka. Pripravljamo pa še film o prehranski in dietetični vrednosti mleka in mlečnih izdelkov, o sodobni ponudbi in prodaji, kulinariki, itd. Filmi so posneti na kaseto, so v barvah, ozvočeni, v slovenščini, besedilo pa je prevedeno tudi v srbohrvaščino. S tem bo sklenjen filmski zapis o prireji, predelavi in prodaji mleka in izdelkov. Seveda je mogoče kasete posneti in poslati vsem, ki bi jo potrebovali. Gradivo je zelo primerno za televizijsko oddajo »Ljudje in zemlja«. Ker vemo, da je mleko izjemno občutljivo za umazanijo , izdelki pa zaradi primesi, smo med zbiralke mleka in prevoznike razdelili 3 tisoč izvodov navodil o pranju in razkuževanju hladilnih bazenov in mlečnih cistern. Ta navodila so na voljo tudi drugim mlekarnam, saj prihaja mleko v promet iz različnih mlekarn. V nakladi 3 tisoč izvodov je izšla knjižica o predelavi in ponudbi mleka in mlečnih izdelkov, ki je namenjena prodajalcem, delavcem v mlekarnah in v obratih družbene prehrane, kmetijskim zadrugam in drugim. V njej je na kratko nekaj uvodnih misli o kravah molznicah in o tem, kako nastaja mleko. Opisani so tehnološki postopki pri proizvodnji pasteriziranega in steriliziranega (alpskega mleka), kako delajo sire, sladolede, maslo, jogurte in druge izdelke, kako jih je treba ponuditi porabnikom, pa še na kratko o osebni higieni, ki je potrebna ob stiku s temi izdelki. Knjižica je prevedena tudi v sr- Mercator -Ljubljanske mlekarne tezo Mlekarne o »u Ljubljana, Tolstojeva 63 Mercator -Ljubljanske mlekarne toza Mlekarne o. tub o. Ljubljana. Tolstojeva 63 P II 11 I l il i I! | bohrvaščino in v tem jeziku je natisnjena v 2 tisoč izvodih. Že dalj časa so v Ljubljanskih mlekarnah na voljo pripomočki za higienično molžo, kot so lončki za predmolžo, plastenke za razkuževanje seskov po molži, pribor za hitro ugotavljanje mastitisov, hlevski vozički, razna razkužila, masti za nego rok in druge potrebščine, nujne za higiensko molžo. Priporočljivo bi bilo, da bi kmetijske zadruge in njihove tr- govine svojo ponudbo dopolnile in obogatile tudi s temi pripomočki oziroma izdelki. Iz vsega navedenaga lahko povzamemo, da tudi mlekarne skrbimo za pomoč in izobraževanje kmetov. Po ponujenem je treba seči, upoštevati in uporabljati. Pri vsem tem najbolj računamo na kmetijsko pospeševalno službo in druge dejavnike, ki v kmetijskih zadrugah skrbijo za pridobivanje večjih količin zdravega mleka. Brez muje, se še čevelj ne obuje Vesna Bleiweis Na trg le z novostmi Že dolgo nam obljubljajo zaživetje pravega trga, pravih ekonomskih zakonov, pravih pravil igre, pravih....ljudi. V Mercatorju jih nekaj imamo, ki vedo, da se bo obdržal le tisti, ki bo vedno ponudil kaj novega, domiselnega, svežega in iz prve roke. Ni jih sicer veliko, srečujejo pa se na tehnološkem odboru za rastlinsko predelavo in mlekarstvo. Eno izmed njihovih rednih srečanj je bilo konec marca v kranjski Oljarici. Na tem srečanju so tehnologi i naših živilsko predelovalnih tovarn obravnavali vrsto inicialnih študij in programov. Rezultat te- ga naj bi bili novi izdelki in za marsikatero organizacijo tudi povsem nova tehnologija. Govorili so o svežem, sproti pečenem Statistika nekdaj Naše ozemlje je tako po svoji geografski legi in strukturi zemljišč kakor tudi v drugih pogledih primerno za živinorejo. Glavna panoga živinoreje je bila v 18. stoletju govedoreja. Ovčereja je vse bolj nazadovala, tako da je bila v drugi polovici prejšnjega stoldtja prašičereja številčno močnejša. Reja koz, ki je bila nekdaj močno razvita, je tudi čedalje bolj nazadovala, napredovala pa je konjereja. Največjo rast v živinoreji opazimo v drugi polovici 19. stoletja. Takrat se je začela dvigati tudi kako-vostnb. Na to je vplival razvoj industrije, v zvezi s tem vedno večja koncentracija ljudi in večja potreba mesa. mleka ter drugih živil živalskega izvora. Leta 1785 je bil v Avstriji prvi vojaški popis živine. Pri tem je bilo na Kranjskem naštetih 53 215 goved, 18 279 konj in 78 811 ovac in koz. Kasneje je bilo na Slovenskem: Lela Kopitar- jev Goved Ovac Koz Prašičev 1869 1880 1890 68 934 72 334 77 185 562 046 622 692 6.81 084* 299 623 258 785 172 345 71 274 50 505 42 416 287 647 342 823 440 326** * s Prekmurjem ** brez Prekmurja 3 Število koristnih domačih živali na Kranjskem v 19. stoletju*1 Leto far Ovce Koze Pra- šiči Skupaj 1822 17 255 152 635 96 018 1857 20 753 189 063 82 068 23 852 94 689 410 425 1869 19 365 189 540 85 161 16 555 63 385 374 006 1880 22 131 225 144 67 431 15 636 73 130 403 472 1890 23 966 227 613 53 462 8418 94 985 408 441 1900 25 041 253 839 38 629 6 384 107 836 430 729 VIR: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 7. zvezek, 1983 pecivu, sušenem sadju, racionalnejši pripravi delikatesne hrane, povezovanju pakirnih zmogljivosti. Noben od načrtov ni neuresničljiv, večina celo v kratkem času. Težko je podrobneje predstaviti vsak načrt zase, saj pretežen del v tem času pomeni še poslovno skrivnost. Zadovoljimo se torej s tem, da bomo potrošnike presenečali z novostmi, domiselnostjo in s hitrim prilagajanjem njihovim željam in okusom. Kakšni so rezultati dela pospeševalca prodaje izdelkov naše prehrambene industrije? Materialnih se še ne da oceniti, vidna pa je sprememba odnosa do njenih izdelkov. Predstavniki izdelovalcev so obiskali naključno izbrane Mercatorjeve trgovine in se neposredno pogovarjali s trgovci. Oboji so menili, da je sedanji način dela, ko je večina dela omejena le na zagotavljanje vidnejšega prodajnega mesta na policah, premalo. Treba bo v šir- še predstavitve kot so pokušine, ankete, žive stike s potrošniki in trgovci. Preverjanje kakovosti mesnih izdelkov je bila tudi ena od tem na tem razgovoru. Mercator je v letošnjem letu zagotovil denar za dve ocenjevanji in pogodba z Biotehniško fakulteto, kot nepristranskim ocenjevalcem, je že podpisana. Ocenjevanje bo spremljal tudi odbor za ocenjevanje, ki so ga tehnologi imenovali že lani. Upamo, da bomo z rezultati ocenjevanj lahko kmalu seznanili potrošnike. Pa tehnologi ne razpravljajo samo o načrtih, izmenjajo si tudi izkušnje in opažanja pri svojem delu. Zanimivo je bilo predavanje ing. Vojka Petelina iz Mercator-Embe, ki je predstavil pomen mrežnega planiranja za organiziranje in izvedbo investicije. Mercator-Eta sodeluje z Mc’Donaldom - Beograjski fast food je zaživel in Eta zanj pripra- vlja mlečno-kisle fermentirane kumare. Postopek za predelavo je izredno zamuden in zahteven. Lažje bi šlo s ketchupi, gorčico in reliši, ker bi se skupaj s kumarami nekoliko bolj splačalo. V tem sodelovanju Eta ni osmaljena . Mercator-Emba je pripravila posebne sladke prelive, ne sicer v velikih količinah in za velike denarja, zato pa zelo cenijo izkušnje in znanje, ki so si ga pri tem pridobili. Obema se poskušajo pridružiti tudi Mercator-Ljubljanske mlekarne s sterilnimi sladoledi in zmrznjenimi kremami. Pogajanja so trda. Dodan pa je bil tudi ocvirček iz naše sklede : V Mercatorjevem Bajsiju v Domžalah se bolj malo ozirajo na pripombe tehnologov iz Ete, ki jih večkrat obiščejo, kar je škoda. Če je Bajsi Bajsi, mora biti Bajsi zjutraj, opoldne in zvečer. Novo zadružništvo Jože Rozman Ko bo šlo zares Članek je bil objavljen v 14. številki revije Mladina, ki je izšla 8. aprila 1988. Zaradi aktualnosti smo se v soglasju z avtorjem in Mladino odločili, da ga objavimo tudi v našem časopisu. Vse pogostejše, tehnejše in odločnejše zahteve slovenskih mladih in starejših kmetov ter razumnikov, ki jih skrbi usoda kmetijstva, po drugačnem zadružništvu, so popolnoma razumljive. izrazili so jih mladi na nedavni ^problemski konferenci ZSMS v Žalcu, bolj boječe in previdno starejši na posvetu slovenskih zadružnikov pred kratkim v Murski Soboti, izrazili so jih zelo glasno in odločno pred leti zadružniki v Hočah, a je padlo po njih, ker so bili prezgodnji znanilci nečesa, kar v političnih vrhovih še ni bilo sprejeto. Saj imate zadrugo, naredite si takšno kot hočete, zakoni in predpisi vam to omogočajo, so takrat zažugali Hočanom in vsem drugim slovenskim zadružnikom v opomin. Izvolite, ampak lepo po pravilih, prež spontanosti. Stvar pa je v tem, da je takšnih zadrug, kot so sedaj, kmetje nočejo več. V njih nimajo besede, nimajo vpliva, ne odločajo v ničemer in zato tudi nočejo več odločati. Država jim določa cene, do-loče jim stroške, države v malem (občine) jim določajo še direktorje, s pospeševalci, ki naj bi bili kmetovi svetovalci, pa je še posebno hudo, ker gredo raje za carinike, kot za kmetove duše- brižnike. Pospeševati in svetovati pridelavo in prirejo, ki prinašata izgube, je res težaško in mazohistično delo. Seveda pa kmetje dobro vedo, kakšne naj bi bile zadruge, da bi v njih imeli svojo besedo, ki bi segala še kam dlje kot do vsakolethega zbora razočaranih in opeharjenih kmetov. Preprosto morajo vzeti vajeti v svoje roke in si vsaj za začetek izboriti pravico, da bodo o cenah svojih pridelkov odločali sami, da bodo prodajali sami in tudi predelovali sami, če jih bo volja. Ob takšnih željah in zahtevah obstaja seveda kup pomislekov. Imajo jih tisti, ki se še vedno boje neodvisnega kmeta in imajo radi revno državo. Kajti stara resnica je, da brez bogatega kmeta ni bogate države. Zadružništvo se je pojavilo v Evropi sredi 19. stoletja kot odgovor malih proizvajalcev in pridelovalcev, ki razdrobljeni in nepovezani niso videli možnosti za svoj obstoj in uspešno ekonom-skov kosanje z velekapitalom. Ali ni človolj pomenljivo, da se po skoraj 150 letih v državi delavcev in kmetov pojavljajo zahteve po avtentičnem, klasičnem zadružništvu. Dokazov o nezavidljivem ekonomskem položaju kmetov je več kot dovolj. Dolgočasno bi jih bilo naštevati, pa saj jih imajo na kmetijskem ministrstvu, na zadružni zvezi, na inštitutih, pri roki so vladi, če jih le hoče. Vprašajte raje kmete. Dandanes je kmetovanje pri nas tlaka, povedo tisti, ki znajo reči naravnost. Drugi pa pravijo, da delajo izgubo. Za oboje pa drži, da delajo ne pod zaščito države, ampak pod njenim pritiskom. Lahko sicer prodajajo po svoje, a vsega tako le ne morejo spraviti od hiše. Mleko mora v mlekarno, več kot en bik ne gre v skrinjo, vina se ne da vsega popiti, pa če je še toliko dobre volje. Kaj zdaj? Najprej bi kmetje radi pravo, svojo klasično zadrugo. Ne več take, ki nf nič drugega kot hierarhično socialistično podjetje za organizacijo kmetijske proizvodnje in lahko obstaja v skrajni posledici tudi, če nima prav nobenega člana, kar pa sploh ni več zadruga, ampak le eno od posredništev in izkazovalcev državnih organov, ki se povrhu pred kmeti obnaša vzvišeno, saj jim vendar omogoča priti do cenejših posojil, preskrbi jim reprodukcijski material (kot da ga v normalnih razmerah ne bi bilo mogoče kupiti v podeželski trgovini) in še pospeševalce povrhu. Hočejo zadrugo, organizirano po klasičnih zadružnih načelih, to pa so soupravljanje (ali pa samoupravljanje, če hočete), jamstvo in solidarnost. Predvsem in najprej gre za prvo, to je, da zadružniki odločajo o zadevah, ki so zanje življenjskega pomena. Takšna zadruga brez članov ne more, šele oni jo otvorijo in na Zahodu je običajno tako, da zadružniki izberejo najsposobnejše, in najbolj spretne iz svojih vrst, ki bodo vodili te in one posle. V Anžli vasi, to je na oni strani meje, v Benečiji, vodja mlekarne, potem ko na računalniku zjutraj in popoldne obdela prineseno mleko, pove, da nima več časa, ker mora še kaj postoriti v svojem hlevu. Drugi kmetje mu pravijo kar direktor. Če hočejo furlanski vinogradniki, ki jim s prodajo vina sploh slabo kaže, ustanoviti svojo zadrugo, da bi vino bolje prodajali, jih mora biti najmanj devet in potem gredo do notarja, kjer se podpišejo in imajo svojo zadrugo. Država jim za nekaj časa da svetovalca, ki jih nauči voditi knjige, potem pa jih pustijo same, naj delajo, kot vedo in znajo. Zadrug je tam vse polno. Pri nas se zdaj že z višjih mest pojavljajo osamljeni glasovi, ki pravijo, da ne bi smeli zavirati spontanih pobud kmetov, ki hočejo drugačne zadruge. Ob tem še nihče natančno ne ve, kaj bi se utegnilo zgoditi z lastnino, ki je nekoč pripadala zadružnikom, pa jim je bila odvzeta in jo terjajo nazaj. Nihče tudi natančno ne ve, kako bi se nove pobude in zamisli lahko vpletle v obstoječo zadružno sestavo. Ne da se tudi reči, kaj bo, ko bodo kmetje res nekje hoteli svojo, novo, poslovno zadrugo. Zadružniki sami se zavzemajo za mirne, ne preku-cniške spremembe. Ob naglih in korenitih spremembah so bili od vojne sem že prevečkrat opeharjeni, zato jim previdnosti ne kaže zameriti. Kaj se potemtake utegne izcimiti iz svega tega? Vrabec v roki opleta in se zvija v krčih, golob na strehi se ti lahko podela na glavo, ujede pa mirno krožijo nad tem in čakajo. Slovenska previdnost pravi, da če golob med orle zajde, gotovo smrt najde. Za vrabca velja to še toliko bolj. Nevarnosti, da iz vsega tega ne bo nič, ne kaže iskati na strani kmetov, čeprav je tudi pretirana previdnost lahko pogubna. Začeli s preventivno zdravstveno rekreacijo delavcev Jože Kirm Spodbudna odločitev Zadružni svet KZ Krka je v lanskem letu sprejel Pravilnik o preventivni zdravstveni rekreaciji in zdraviliškem zdravljenju delavcev. Do kritja stroškov preventivne zdravstvene rekreacije v zdraviliščih Šmarješke in Dolenske Toplice so upravičeni delavci stari nad 50 let oziroma delavke stare nad 45 let, ne glede na delovno dobo in delavci z dvajset ali več let delovne dobe ne glede na starost, če delajo na težkih in zdravju škodljivih delih in nalogah, delih s povečano psihofizično obremenitvijo in so slabega zdravja. Zaradi velikega števila invalidskih upokojitev, zaradi poklicnih bolezni predvsem v mesarski de- javnosti in težav pri pridobivanju kadrov za to dejavnost, se je letos za preventivno zdravstveno rekreacijo odločila tozd Oskrba. Med dvajsetimi predlaganimi delavci je komisja na predlog zdravnika izbrala osem delavcev. Ti so preživeli 10 dni preventivne zdravstvene rekreacije v zdravilišču Šmarješke Toplice. Delavci se zelo dobro počutijo in želijo, da bi s to. obliko zdravstvenega varstva nadaljevali. Polovico stroškov za rekreacijo je krila tozd Oskrba, polovico pa Občinski sindikalni svet. Letovanje delavcev Mercator-KZ Krka Po razpisu letovanje, ki ga je razpisala Konferenca OOS M-KZ Krka Novo mesto bodo imeli delavci letos' za preživljanje počitnic ob morju na razpolago: Pag - Avtokamp Straško - 1 prikolica Selce — Avtokamp Uvala Slana — 1 prikolica Krk — Avtokamp Njivice — 4 prikolice Rab - Avtokamp Padova 3 - 1 prikolica Stinice — 1 garsonjera Za letovanje je predvideno devet izmen po 10 dni. Letovanja se prično 15. juniia končalo oa 3. septembra. Prispevek za enodnevno uporabo prikolice in inventarja je 6.000 dinarjev, za uporabo garsonjere pa 10.000 dinarjev po družini. V ceno je vključena turistična taksa, parkirnina osebnega avtomobila, elektrika, plin in voda. Prijave za letovanje sprejema splošni sektor M-KZ Krka. Vsak delavec pa naj v prijavi navede vsaj dva različna roka v katerih želi letovati. Mercator Razpis tekmovanj na 11. letnih športnih igrah SOZDA MERCATOR-KIT KORŠ MERCATORIADA - LJUBLJANA -11. JUNIJA Mercator-SADJE ZELENJAVA in KORŠ bosta 11. junija organizirala 11. športne igre delavcev in združenih kmetov sozda MERCATOR-KIT, imenovane Mercatoriada. Rok prijav je 25. maj 1988, vendar vsem tozdom, delovnim organizacijam, TOK in TZO priporočamo, da se prijavijo kar najhitreje, ker nam bodo s tem omogočile lažjo in boljšo organizacijo tekmovanj. Na 11. Mercatoriadi bodo organizirana tekmovanja v naslednjih športnih panogah: ■ mali nogomet □ ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 5 igralcev, en vratar in dva rezervna igralca), □ V predtekmovanju je igralni čas 2x15 minut, v finalu pa 2 x 20 minut, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ košarka - moške in ženske ekipe □ ekipa šteje 8 igralcev (5 igralcev in 3 rezervne), □ igralni čas je 2 x 15 minut »kosmate« igre, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ odbojka - moški in ženske □ ekipa šteje 8 igralcev (6 in 2 rezervna), □ vse tekme se igrajo na dva dobljena seta, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ namizni tenis — moški in ženske ekipno □ tekmovanje bo organizirano samo ekipno, □ ekipa šteje 2 tekmovalca (tekmovalki), □ igra se po naslednjem sistemu: 2 igri posamezno, igra parov, igra se na dva dobljena seta, vsaka dobljena igra prinese ekipi točko, igra pa se do treh dobljenih točk, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ kegljanje - moški in ženske ekipno □ tekmovanje bo organizirano samo ekipno, □ ekipa šteje 6 tekmovalcev pri moških in 4 tekmovalke pri ženskah, □ tekmuje se v disciplini 100 lučajev mešano za moške in 50 lučajev mešano za ženske. V primeru velikega števila prijav bo število lučajev nižje. Vsaka delovna organizacija lahko prijavi le 2 ekipi v vsaki kategoriji; ■ streljanje - moški in ženske ekipno □ tekmovanje bo organizirano samo ekipno, □ moško ekipo sestavljajo 4 strelci, žensko pa 3 strelke, □ vsak tekmovalec ima 5 preizkusnih in 20 strelov za rezultat. Čas streljanja je 30 minut; ■ šah - moški ali mešano □ ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana, □ igra se s šahovskimi urami (ekipe jih prinesejo s seboj). Igralni čas je 10 minut, □ sistem tekmovanja bo prilagojen pri številu prijavljenih ekip (ne bo izločilen); ■ vlečenje vrvi □ ekipa šteje 10 tekmovalcev □ vsak poteg prinese 1 točko. Zmaga ekipa, ki prva doseže 2 točki, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ kros - moški, ženske □ tekmovanje bo organizirano posamič in ekipno, □ moški in ženske tekmujejo posamično v,treh starostnih skupinah, in sicer: - do 30. leta starosti (letnik 1958 in mlajši) B - od 31. do 40. let^starosti (1957 - 1948) C - starejši od 40 Iet’t1947 in starejši), □ Najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh starostnih skupin sestavljajo nato ekipo, ki se upošteva za ekipno uvrstitev. Štejejo samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh starostih skupinah, □ dolžina proge za moške je približno 1500 m, za ženske pa 800 m; ■ plavanje - moški, ženske □ tekmovanje bo organizirano posamič in ekipno □ moški in ženske tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah: A - do 30. leta starosti (letnik 1958 in mlajši) B - od 31. do 40. leta starosti (1957 - 1948) C - starejši od 40 let (1947 in starejši); ■ tenis - moški in ženske, posamično In ekipno □ tekmovanje bo organizirano v moški konkurenci v dveh'starostnih kategorijah: A - do 45. leta starosti (rojeni 1943 in mlajši) B - nad 45 let starosti (rojeni 1942 in starejši) in v enotni kategoriji za ženske, □ ekipo tvorijo najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh treh kategorij (moški A, moški B in ženske). Uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh treh kategorijah; ■ kolesarstvo □ tekmovanje bo organizirano posamično in ekipno, □ moški tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah, in sicer: A - do 30. leta starosti (letnik 1958 in mlajši) B - od 31. do 40. leta starosti (1957 - 1948) C - starejši od 40 let (1947 in starejši), □ ženske tekmujejo v enotni kategoriji, □ ekipo tvorijo najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh kategorij (moški A, moški B, moški C in ženske). Uvršajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh štirih kategorijah, □ organizator ne odgovarja za škodo ali posledice, ki bi nastale med tekmovanjem ali zaradi tekmovanja in ki bi jih tekmovalci povzročili sebi, med seboj ali tretji osebi. ■ Poleg tekmovanj v posameznih športnih panogah je na osnovi rezultatov ekip iz vseh panog organizirano tudi tekmovanje v skupni uvrstitvi za najuspešnejšo delovno organizacijo, TZO, TOK ali kmetijsko zadrugo. Osnova za izračun je uvrstitev v posamezni panogi, kjer prejme prvouvrščena ekipa 25 točk, drugouvrščena 20, tretjeuvrščena 15, četrtouvrščena 12, petouvrščena 11 in dalje vsaka naslednja uvrščena ekipa po eno točko manj, do petnajstouvrščene ekipe, ki prejme eno točko. Vse športne referente opozarjamo na 19. člen pravilnika o izvedbi letne Mercatoriade! Nekatera tekmovanja bodo trajala dva dneva. Predvsem to velja za discipline, v katerih je tekmovanje zaradi načina in velikega števila prijavljenih že dosedaj dolgo trajalo. Organizator bo o tekmovanju v teh panogah odločal na osnovi prijav. Prijave Vsaka delovna ali zadružna organizacija mora do razpisnega roka poslati prijavo na obrazcu, ki so ga prejeli športni referenti. Pri športnih panogah, v katerih so tekmovalci razvrščeni v kategorije, zapišite pri vseh tekmovalcih letnice rojstva. Opozarjamo, da za panoge, v katerih je tekmovanje organizirano po izločilnem sistemu, poznejših prijav ne bomo sprejemali. Prijave pošljite na naslov:SOZD MERCATOR-KIT, DS SOZD (za KORŠ), Titova 137, 61113 Ljubljana. Dan Mercatorja 88 Letošnji Dan Mercatorja bo 11.junija 1988 v Ljubljani. Športna tekmovanja bodo v športnem parku na Kodeljevem, družabno srečanja pa na kopališču ob Sori v Goričanah pri Medvodah. Podelitev nagrad sozda bo v prostorih poslovnega centra na Titovi 137. Letošnji Dan Mercatorja bo tretjič zapored, na družabnem delu srečanja pa pričakujemo udeležbo, večjo od lanske. Pri-težni del Dneva Mercatorja bo v Ljubljani in zato si bodo udeleženci ogledali proizvode in skladiščne obrate naših OZD, poslovni center, pa tudi vrsto kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Ljubljane in okolice. Pokrovitelj srečanja, Mercator-Mednarodna trgovina bo poskrbela za prijetno srečanje; vse ljubljanske OZD pa bodo odprle vrata ter posebej uredile svoje prostore ter tudi na ta način pokazale javnosti, da imamo svoj dan. Zasnova Dneva Mercatorja: — razstava izdelkov članic sozda v prostorih poslovnega centra — predstavitev aktivov kmečkih žena in njihovih dejavnosti — predstavitev ustvarjalcev (slikarjev, kiparjev, lončarjev in drugih) na posebni razstavi in večeru umetniške besede. Nagrade sozda bodo podeljene na slavnostnem zasedanju delavskega sveta. Vabimo vse, ki želite sodelovati na navedenih prireditvah, da Informativno prijavite svojo udeležbo (z navedbo vrste dela, s katerim se želite predstaviti). Pokličite telefon: 061 -373-047 - Blelvveis. Obenem vabimo vse OOS, da že sedaj prično razmišljati o organizirani udeležbi na Dnevu Mercatorja in športnem srečanju Mercatoriadi 88. Od aprila do avgusta KORŠ vabi Planinski izleti Kakor v preteklih sezonah tudi v letošnji poletni planinski sezoni Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport pri SOZD MERCATOR-KIT organizira naslednje planinske izlete: 30.04. - 01.05.1988 - Turno smučanje Komna - Kol -Komna 05.06.1988 - Kalška gora (Kamniška Bistrica) 27.- 28.08.1988 - Triglav Vsi planinski izleti, razen zadnjega (Triglav) so vezani na redni avtobusni prevoz. Za natančnejše informacije se obrnite na športne referente v delovnih organizacijah ali na športnega referenta SOZD, Jureta Ježa telefon: (061) 374-984. Pod Mercatorjevo zastavo KORŠ vabi Pohod po poteh partizanske Ljubljane Vabimo vse delavce in združene kmete SOZD MERCATOR-KIT, da se udeležijo 32. manifestativnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki bo v soboto, 7. maja 1988. Zbor udeležencev pohoda bo ob 7.45 uri pred Poslovnim centrom SOZD MERRCATOR-KIT, Ljubljana, Titova 137. Udeležba na pohodu je naša dolgoletna tradicija. V letošnjem letu smo izbrali novo pot pohoda dolžine 8000 m s startom na Tolstojevi ulici (pri Ljubljanskih mlekarnah) in ciljem na Trgu revolucije. Vse športne referente v DO, TOZD in KZ naprošamo, da sporočijo okvirno število pohodnikov, do srede 4. maja na naslov: SOZD MERCATOR-KIT, DS SOZD - splošna služba tel. (061) 374-984. Pohvalno, vendar... Vesna Bleiweis Modna revija za kupce V prvih dneh aprila so v ljubljanski Mercatorjevi Modni hiši, natančneje v novem Modnem centru na Kraigherjevi ploščadi pripravili modne revije, ki so v kar najlepši luči predstavile modo, ki jo zmorejo naše tekstilne tovarne. Vsa pa naj bi se seveda prodajala prav v Modnem centru. Eno teh revij smo obiska- I Rašice, Pika, Laboda, Pletenine li.Predstavitev izdelkov Mure, j in še cele vrste drugih izdeloval- Modna revija v Modnem centru - zanimiva, lepa, toda premalo informativna. Foto: Vesna Bleiweis cev moanm ooiacn je ona sama po sebi odlična. Toda, če si niti novinarsko uho in beležnica nista utegnili zapisati vseh izdelovalcev, toliko manj si je njihova imena lahko zapomnilo precejšnje število potencialnih kupcev. Napovedovalka, sicer za TV okno verzirana Metka Centrih, jih je omenila le uvodoma, na hitro, z zagotovilom, da so oziroma bodo, vsi predstavljeni izdelki naprodaj v Modnem centru. Zadnja ugotovitev je bila ponovljena ob kocu revije, to pa je tudi poleg povabila k aplavzu tudi vse, kar je imela povedati. Vsekakor velja pozdraviti prizadevanja Modne hiše, da s posebnimi prireditvami v ekskluzivni prodajalni zbudi zanimanje kupcev. Toda, če je revija namenjena pospeševanju prodaje -torej informativna, mora poleg profesionalnosti, ki je ne odrekamo Centru za sodobno oblačenje, kupcu nuditi potrebne informacije. Torej mora biti režija take revije prilagojena osnovnemu namenu — animaciji kupca za odločitev za nakup prav tega modela, prav tega proivajalca in prav in samo v tej trgovini. S to oceno ne mislimo soliti pameti nikomur, prizadeti naj jo vzamejo kot vtis enega izmed potrošnikov. »Lep čas bo minil preden se bodo naši ljudje navadili na dru- gačen način prodaje, tak kot smo si ga zamislili v Modnem centru. Ko kupujejo obleko pričakujejo sto oblek v isti vrsti, ne pa Murine na svojem pultu, Labodove na svojem in Riove na svojem. Vse skupaj nekaj metrov narazen. Ugotovili smo, da se bomo tudi v Modnem centru hočeš nočeš morali prilagoditi ustaljenim navadam, čeprav je bil prodajni prostor urejen za drugačen način prodaje, pa tudi po pravici povedano, tudi za nekoliko manj serijske izdelke.« Takole je pripovedoval komercialni direktor ljubljanskega tozda Mercatorjeve Modne hiše Brane Do-mitrovič. »Tekstilci prej začutimo krizo kot recimo, živilska trgovina. Nas je krepko stiskala v februarju, vendar pa se je marca promet le popravil. Nisem hudo črnogled in zaradi tarnanja še nihče ni živel dlje ali bolje. Spopasti se je treba z danimi razmerami - tako tistimi znotraj kolektiva kot tistimi, ki jih kriza prinaša vsakomur. Treba je v boj, čeprav se sliši oguljeno, za vsakega kupca. Modne revije so le del agresivnejše propagande in animacije kupca. Toda, dobre prodaje brez dobrega prodajalca, ni. Dober prodajalec kupca ne bo odgnal s prozaičnim »nimamo«, temveč mu bo prodal izdelek drugega izdelovalca, ki ga v trgovini ima. Tega žal, nekaterim na- Mercator na Alpe Adrii Andrej Dvoršak Sejem bil je živ... Na Mercatorjevem razstavnem prostoru se je ves čas nekaj dogajalo. Razstavni prostor je bil odprt in zračen, za uspešno predstavitev ter organizacijo smo prejeli več priznanj Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. »Kot organizator predstavitve Mercatorja, sem pripravil koncept, ki se je razlikoval od običajnih. Razstavni prostor je urejen drugače kot prejšnja leta, poživljen z izvenserijskimi elementi ter barvnimi kombinacijami. Vse, kar se dogaja, je ljudem na očeh, za poslovne pogovore pa je to- krat na voljo le majhna sobica,« pripoveduje Mile Bitenc iz Studia za ekonomsko propagando. Največ zanimanja je bilo za Zmajčkov butik, kjer so obiskovalci lahko dobili vse od gibanic do tort in drugega peciva. Skupaj z Zmajčkovim butikom je bila predstavljena tudi hladilna tehni- ka, ki jo je za sejem posodila delovna organizacija LTH Škofja Loka. Nič manjše zanimanje ni bilo za sladoledni vrt, ki je dopolnjeval slaščičarno. Prav s sladoledom so začeli teden prireditev v paviljonu Mercatorja, ki so postale prava sejemska atrakcija. Že prvi dan so otroci na sladolednem vrtu z voščenkami risali Sladkosneda. Navdih zanj so iskali v raznovrstni brezplačnih sladolednih kupah. Zanimanje otrok je bilo to- likšno, da vsi prvi dan niso prišli na vrsto. Zato so dogodek ponovili še zadnji dan sejma. Risbic je bilo veliko. Posebna komisija bo med njimi izbrala najboljšo in njen avtor bo od Mercator-Lju-bljanskih mlekarn dobil toliko kilogramov sladoleda, kolikor tehta. Dogajanje v Mercatorjevem paviljonu se je nadaljevalo drugi dan, ko so predstavili diabetične sladice slaščičarne Evropa tozda Ajdovščina. Pri tem je sodelovala s sladilom Natreen Bayer Phar-ma. V slaščičarni Evropa nameravajo v prihodnje stalno peči diabetične sladice in predstavitev na sejmu je bila le uvod v novo dejavnost. Ob sladicah so predstavili še pijačo Šum, ki jo izdeluje Radenska. Tretji dan sejma je bila atrakcija našega paviljona mortadela velikanka dolga 3,4 metre in težka 320 kilogramov, ki so jo pripravili v Mercator-Nanosu, tozdu TMI Postojna. Skupaj z njo je kolektiv Mercator-Nanosa obiskovalcem ponudil na pokušino tudi vrsto drugih mesnih izdelkov. Obiskovalci pa so jih lahko tudi kupili po znižani - reklamni ceni. Svoj delež je prispevala še Mercator-Pekarna Grosuplje, ki je predstavila dve novi vrsti kruha: graham in čebulni, ki ju namerava v kratkem dati v redno prodajo. Vse skupaj pa so zalili z izbornim vinom iz metliške kleti. Vse te dobrote so obiskovalcem ponujale hostese, oblečene v belokranjske narodne noše. Za pravo domače vzdušje pa je skrbel enajstletni harmonikar Toni, ki je neutrudno pel in raztegoval svoj meh. Četrtega dne je bila na vrsti gostinska in turistična ponudba, Posnetek res ne dokezuje živahnosti na Mercatorfevi stolnici - toda bilo Je život Šim prodajalcem ne moreš dopovedati. Raje se sprijazni s plitvejšim žepom kot pa z dobro opravljenim delom.« Modni center je izredno lepa trgovina. Tudi lokacija v najbolj obljudenem delu mesta je idealna. Cel šop trgovin z različnim izdelki je na Kraigherjevi ploščadi, vendar se večina, predvsem tistih, ki imajo prodajne prostore v podzemski pasaži, pritožuje nadi prometom. Verjetno sta gradbena jama in gradbišče predlogo zevala v ljubljanskem prostoru in trga oziroma ploščadi še nismo vzeli za svojega. Razen če izvzamemo »Izrez poletja«, sestavni del ljubljanske poletne scene, ko je živahen in zanimiv. "Prav to nameravamo izkoristiti tudi mi. Vrvež iz ulice pripeljati tudi v trgovino. V njej pa kupcu pokazati in prodati vse, kar tisti hip najboljšega, najlepšega, najbolj modnega izdelujejo naše tovarne. To je cilj tudi vseh drugih trgovin, zato se naša modna krea-torka Alenka Fajfar resnično trudi poiskati in izbrati modele in kolekcije, ki naj bi ne dišale po množičnosti in uniformiranosti, ki bi poleg izdelovalčevega znaka nosile tudi znak »možno me je kupiti samo v Modnem centru«. S približno tako ugotovitvijo se je končal pogovor z Branetom Domitrovičem. Kjer sta imela glavno vlogo tozd Hotel Sremič iz Mercator-Hoteli gostinstvo in Mercator-Agro-kombinat. Organizirana je bila razstava kulinaričnih specialitet, s katerimi so gostinci postregli svojim poslovnim partnerjem. Ob njih so jim ponudili še vina Mer-cator-Agrokombinata. Vino iz krške kleti so točili tudi obiskovalcem za poskušino, kar iz dveh sodčkov. Medtem ko so ga počasi srebali, so lahko poslušali harmonikarja Martina in gledali učenko Polono iz osnovne šole v Idriji, ki je ves dan neutrudno klekljala čipke. Tudi peti dan je bil v znamenju Mercatorjeve proizvodnje, saj so slaščičarji Zmajčkovega butika pokazali, kako se pripravljajo krofi na industrijski način. Cvrli so jih na olju Cekin special izdelku kranjske Oljarice, ki je izdelano za cvrenje. Poleg tega pa je bil organiziran še kviz na temo krofov in olja Cekin special. Krofom je sledila pokušina novega izdelka Mercator-Embe - Rice crispia in Ham-hamburgerjev Mercator-Mesne industrije Ljubljana. SOZD MERCATOR-KIT je za celostno podobo paviljona dobil posebno priznanje organizatorjev sejma, prav'tako pa so dobile priznanje za sladoledni vrt tudi Mercator-Ljubljanske mlekarne. Tako smo pobrali kar dvoje od petih priznanj, podeljenih delovnim organizacijam, ki so sodelovale na sejmu. Za osebni prispevek k ureditvi paviljona pa so dobili nagrade Mile Bitenc iz DS sozda, Alenka Medved iz Merca-tor-Konditor in Mateja Repovž iz Mercator-Ljubljanskih mlekarn. Torej kar tri od skupno kar petih nagrad. To lahko kaže, da smo končno začeli spoznavati, da sejmi niso le sami sebi namen in rutinsko opravilo ampak, da se je za vsak sejem treba posebej potruditi in pokazati kaj novega. I Drevesnica za topole Andrej Petrič Topol je še vedno zanimiv Ena izmed dejavnosti gozdarskega obrata tozda Posestva v Mercator-Ljubljanskih mlekarnah je tudi drevesničarstvo. Začetki segajo v leto 1980, ko so na Ljubljanskem barju začele rasti prve plantaže topolov. Sadik za obsežne plantaže je bilo premalo in tako je nastala obratova drevesnica. Izkazalo se je, da takrat zasajeni topolovi križanci sploh ne ustrezajo specifičnim barjanskim rastiščem. Treba je bilo vzgojiti sadike oziroma drevesa, ki bi najbolje izkoristila specifičnost barjanskih tal in podnebja. V ta namen je bila ustanovljena skromna in začasna drevesnica v Vnanjih goricah blizu Ljubljane. Letno je v njej zraslo okrog 2000 topolovih sadik. V njej smo začeli praktično od začetka. Nismo poznali tehnologije pridelave, niti nismo imeli pravih podtaknjen-cev za razmnoževanje. V veliko pomoč sta nam bila ljubljanski Gozdarski inštitut in novosadski Inštitut za topolarstvo. Marsičesa pa smo se naučili sami v poizkusnih nasadih , ki so nastajali iz sproti vzgojenih sadik. Tako smo iz leta v leto bogatili sortni izbor in večali število pridelanih oziroma vzgojenih sadik. V novi drevesnici na robu Ljubljane, v Mestnem logu sedaj letno pridelamo že med 8 in 9 tisoč topolovih sadik. Izbor vrst je prilagojen rastiščem in podnebnim razmeram osrednje Slovenije. Sčasoma je proizvodnja namreč presegla lokalne potrebe. Sedaj večji de! sadik prodamo predvsem vnaprej znanim pogodbenim kupcem, kot sta Gozdno gospodarstvo Ljubljana in Kmetijski kombinat Gornja Radgona. Ustrežemo pa tudi individualnim kupcem, saj poleg vrst topolov, primernih za lesno-proizvodne nasade, vzgajamo tudi okrasne vrste topolov. Topolove sadike se bodo iz bližine L|ub!Jane preseilie v Pomurje. Foto: Andrej Petrič Pravnik svetuje Sergej Paternost Pravica do regresa za dopust Pracico do regresa za letni dopust imajo vsi zaposleni delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Ta pravica je torej povezana s pravico do dopusta. Tisti delavec, ki nima pravice do letnega dopusta ne more zahtevati regresa. O tem vprašanju je razpravljalo več sodišč združenega dela v Jugoslaviji in sprejelo enako stališče. Nestrokovno čiščenje obiači! Lastnik kemčne čistilnice, ki je z nestrokovnim čiščenjem poškodoval stranki plašč, je na zahtevo stranke dolžan stranki nadomestiti škodo v višini cene novega plašča z odbitkom amortizacije in s tem, da lastnik čistilnice lahko obdrži poškodovano oblačilo. Kljub ugovoru toženega lastnika čistilnice, da je pripravljen poravnati le škodo na plašču v višini 30%, ki jo je ugotovil izvedenec, je vrhovno sodišče Vojvodine v revizijskem postopku odločilo, da mora lastnik poravnati škodo v višini novega plašča, zmanjšano za 30% na račun ugotovljene amortizacije in škode, nastale z zadrževanjem poškodovanega plašča. Sodišče je menilo, da stranka ni dolžna nositi poškodovanega oblačila, ker ni mogoče uspostaviti prejšnjega stanja. Pri sodbi se je ravnalo po 3. odstavku 185. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Vest iz Grosista ! 50 mehanizaciio, regalne in ko- I novih pokritih površin. V tem pri- i*. vai vsoiotcs misionarske viličarje in računal- j zidku bo 6 nakladalnih ramp, na- niško podprto skladiščno pošlo- menjenih izključno odpremi bla- V Mercator-Nanosovem tozdu vanje. Poleg tega pa so že pričeli ga.Menimo.dajeodločitevute-Grosist so se lani odločili za po- z deli za pridobitev dodatnega j meljena in koristna saj bo pri-sodobitev in reorganizacijo dela. skladiščnega'prostora, in sicer s j spevala k boljši organizaciji dela Tako so v glavnem skladišču postavitvijo montažnega objekta, in pravočasni dobavi blaga kup- v Postojni razdelili zmogljivosti ki je izdelek Trima iz Trebnjega, cem. To je v današnjih časih, ko med prehrambeni del in del, na- | s tem prizidkom bo pridobljenih i je konkurenca vse ostrejša, menjen drugemu blagu. Uvedli j približno 500 kvadratnih metrov odločilnega pomena. Zanimivost s sejma Alpe Adria Mile Bitenc Dan za manj kalorij Razne predstavitve in pokušine izdelkov so se na našem razstavnem prostoru vrstile dan za dnem. Tako je bil en dan nemenjen vsem tistim, ki se bojijo sladkorja in z njim kalorij. Zato smo red-stavili Natreen, sladilo brez kalorij, ki ga že dobro leto uspešno izdeluje firma Bayer-Pharma Jugoslavija. S slaščičarno Evropa, smo se dogovorili, da z njim pripravi sal-ščice. V slaščičarski delavnici so se tega dela radi lotili in spekli vrsto slaščic, testo in nadev so sladkali z natreenom. To pa pomeni, da si takšno slaščico mirne duše lahko privošči tudi dija-betik in vsi tisti, ki se sicer bojijo preveč kalorij. Zanimanja za predstavitev je bilo dovolj im tudi pokuševalcev * ni manjkalo. Veliko jih je želelo še kakšno strokovno informacijo, spraševali so za recepte in tudi o tem, če se bo vse to tudi do-bilopo sejmu. Seveda se bo, pravzaprav se že dobi v slaščičarni Evropa, kjer pravijo, da bodo ponudbo tovrstnih manj kaloričnih slaščic še razširili. Obenem z natreenom oziroma slaščicami smo ponudili tudi pijačo brez kalorij, Sum iz Radenske in nizko gazirano mineralno vodo Miral. Natreen v kavi, tortah In ia k|e. Z Miletom pa »e sta)šl In uporabnejil - vedno pa brez odvečnih kalorij. iz dela kluba upokojencev Janez Volaj Upokojenci se ne damo V prvih dneh aprila je bil občni zbor Kluba upokojencev Merca-tor-Ljubljanskih mlekarn. Gostitelj srečanja je bila matična organizacija in upokojenci smo ji za vso pozornost, ki smo jo deležni resnično hvaležni. Občni zbor ali kakor zadaj imenitno pravijo »letni članski sestanek« je priložnost, da se po- govorimo o preteklem delu in ga ocenimo, pa tudi za načrtovanje prehodnjega dela. Nesporna je DS SOZD MERCA-TOR-KIT n. sub. o. Počitniški dom Dajia Objavlja za določen čas od 15.6.1988 do 15.9.1988 prosta dela in naloge 1. ekonoma 2. točajke v internem bifeju. Zaželen je upokojenski par z lastnim prevozom. Prijave sprejema splošna služba DS SOZD MERCATOR-KIT, Titova 137, Ljubljana, do zasedbe. ocena: upokojenci nismo za staro šaro, nismo še izpregli niti delovno niti družabno. Le oboje smo prilagodili tretjemu življenjskemu obdobju. Lani smo prepotovali lep kos naše dežele, pogledali pa tudi na sončno stran Alp. Kar potegnite črto Sutjeska - grad Ojstrica na avstrijskem Koroškem. Dodajte vse vmesne postaje in slika treh velikih izletov je pred vami. Škoda le, da so manj odmevni krajši, enodnevni izleti v bližnjo okolico Ljubljane, četudi so povezani z ogledom znamenitosti. Popestrili jih bomo z nam primernimi rekreacijskimi dejavnostmi. Taki izleti bodo gotovo koristili vsem, pa tudi za vsak žep bodo primerni. Ročna dela pri nas niso šla v pozabo. Vsak četrtek se zbere lepo število upokojenk, ji ob klepetu ne spletajo samo niti v čudovite izdelke, tudi drobne niti človeškega prijateljstva, medsebojne pomoči in veselja. Ustvarjeno na teh četrtkovih popoldnevih bo predstaavljeno na prvi republiški razstavi, ki bo predvidoma decembra. Čas si krajšamo tudi s prepevanjem v pevskem zboru »Ljubljanske mlekarne«, še krajši pa nam bo, ko bomo prosti čas porabili tudi za organizirano šport-no-rekreativno življenje. Pa čeprav bodo nekateri samo »valjar metali«. Pomerili se bomo na svojih prvih športnih igrah. Spoštovani, zahtevali ste objavo. Norčavost (pavlihovstvo), ki nam ga očitate v zvezi s člank om »Kar všeč so si...«, ki Je bil objavljen v marčevski številki našega časopisa Mercator, naj presodijo bralci. Nikoli nimamo namena norčevati se iz katerekoli članice sozda, še manj pa blatiti njen ugled, uspehe ali delovne rezultate. Predvsem zato, ker vemo zakaj in komu smo namenjeni, smo dolžni pisati tudi o manj prijetnih stvareh. Vtis je vedno subjektivna reč, trdim pa, da v danem primeru ni bil napisan zlonamerno in podcenjevalno. Sicer pa Pavliha brije norce iz neprijetnih stvari, ki so navadno resnica. Če smo s tem zagrešili pavlihovstvo... Urednica : Vesna Bieivveis m SOZD MERCATOR-KIT MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ s TOZD KMETIJSTVO, MLEKARNA, TOVARNA OLJA .OLJARICA", AGROMEHANIKA, KOMERCIALNI SERVIS, MESOIZDELKI, KLAVNICA JESENICE, TOK RADOVLJICA vsi n. sol. o. in DS SKUPNE SLUŽBE 64001 KRANJ, c. JLA 2, p. p. 29 • TELEX 34 566 KRN - BRZOJAV KŽK KRANJ vaš znak: naš znak: 712/7 datum: 5.4.1988 r L MERCATOR KIT LJUBLJANA CENTER ZA OBVEŠČANJE TITOVA 137 61000 LJUBLJANA n j Zadeva: Predstavitev TOZD Klavnice Jesenice Z namenom predstaviti TOZD Klavnico Jesenice bralcem časopisa Mercator, se je v petek 26.11.1988 oglasil pri nas novinar tov. Dvoršak Andrej. Po, mislim da, dosti obsežni predstavitvi TOZD-a, ogleda klavniške hale z ekspeditom in pakirnico ter nekaj posnetki, se je poslovil. Članek, katerega smo prebrali v časopisu Mercator štev. 3 je tov. Dvoršak Andrej opisal čisto " pavlihovsko" in prav v nasprotju z namenom predstaviti firmo v pravem pomenu besede. Nimamo namena posebej predstavljati TOZD Klavnico Jesenice: omenili bi le, da je vredna toliko kot jo spoštujejo kupci proizvodov in toliko, kolikor jo spoštujete tudi na DS SS kot vir vaših osebnih dohodkov, sredstev danih v zgradbo skupnih naložb opisane in slikane na prvih straneh časopisa Mercator ter ne nazadnje sredstev danih TOZD-om z negativno bilanco povratnih ali nepovratnih. " Pavlihovski " prikaz Temeljne organizacije IBZB Klavnice Jesenice je za nas člane kolektiva blatenje delovnih rezultatov in uspehov. Prosimo vas, da članek objavite istočasno pa direktor TO orosi, da od nadaljnega časopis Mercator ne pošiljate več na njegov naslov. V bodoče vas prosimo, na pametnejšo predstavitev katerega koli TOZD-a. Hvala za razumevanje. Direktor Rozman Bogomiir vet. Prišlo vam bo prav Odpravnina ob upokojitvi Pravne nasvete oziroma stališča pravne prakse prebirajo mnogi naši bralci. V uredništvo časopisa je prispelo pismo tovarišice Zofije Pevec, upokojenke, ki ni bila zadovoljna z izplačano odpravnino. Poleg taga pa v svojem pismu omenja tudi nepravičnosti v zvezi z odmerjanjem pokojnine in meni, da bi morala biti ureditev odpravnin in drugih zadev, pomembnih za delavce v sozdu enotno urejena. Saj smo navsezadnje vsi prispevali k njegovi rasti, uspešnosti in ugledu. O pobudi bi kazalo razmisliti - če ne drugače pa vsaj razmisliti o možnostih za skupna izhodišča in osnove v okviru veljavnih družbenih usmeritev za razporejanje in delitev dohodka. Jedro pisma smo strnili v vprašanje in odgovor, ki ga je pripravila Zdenka Šobota, pravna zastopnica v Delovni skupnosti SOZD. Vprašanje: Delavki je prenehalo delavno razmerje zaradi upokojitve dne 2.10.1987. Dne 8.1.1988 je prejela odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih osebnih dohodkov na delavca v SR Sloveniji in to din 350.000. Zanima jo, zakaj ni ta znesek večji, ob upoštevanju, da se je upokojila, s polno pokojninsko dobo 35 let. Odgovor: Ker je delavki prenehalo delavno razmerje v letu 1987, se ugotavlja višina odpravnine ob upokojitvi z upoštevnjem povprečnega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji iz preteklega leta , to je iz leta 1986. Delavci pa bi lahko v svojem samoupravnem splošnem aktu predvideli tudi valorizacijo zneska, do katerega je upravičen delavec, ki odhaja v pokoj. Ob upoštevanju povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, bi lahko predvideli povprečni porast osebnih dohodkov delavcev v or- ganizaciji do meseca , v katerem delavcu preneha delavno razmerje. Brez upoštevanja valorizacije, pa so v veliko boljšem položaju delavci, ki jim zaradi upokojitve preneha delavno razmerje v začetku leta, oziroma so prizadeti delavci, ki jim delavno razmerje preneha ob koncu leta. Če se delavci ne odločajo za valorizacijo odpravnin, potem bi vendarle upoštevali, vsaj v tistih primerih, ko delavcu zaradi upokojitve preneha delavno razmerje v zadnjem četrtletju koledarskega leta, povprečni osebni dohodek dosežen v prvih devetih mesecih tekočega leta. Ti podatki so znani že v tekočem koledarskem letu, kar pomeni, da bi bile odpravnine lahko izplačane, ob upoštevanju tega podatka že pred koncem koledarskega leta. Odmev Jože Renar Bravo »Klub Mercator« Klub je pomembna pridobitev Mercatorja in tudi družbe kot celote. Gledano z zornega kota SOZD, Je zanesljivo najvažnejši dosežek ta, da relativno najceneje pride do prepotrebnega denarja. Če to gledamo širše, je to dober začetek konkurence na zelo zaprtem - Okornem in monopolnem tržišču naše države. Zato ni slučajno, da so se na navedeno akcijo oglasili novinarji, RTV, časopisi, finančniki, itd. Nastal je kar majhen »potres«. Prav in koristno bi bilo, da bi se še bolj in stalno »treslo«. Skratkla naš družbeni in ekonomski sistem še kako potrebujeta poživitev. Varčevalci smo tudi nekaj pridobili, saj smo že dolga leta na to čakali. Pred leti mi je starejša ženica zaupala: »Veš imam nekaj privarčevanih dinarjev, povej mi kam naj jih dam, da ne bom toliko izgubila.« Žal sem ji tedaj moral reči, da naj jih »pretopi« v devize. Zdaj ji vsaj mirne duše rečem, naj jih da v Klub Mercator. Mercator je tako hote ali nehote postal zaščitnik varčevalcev. To je vsekakor hvale vredno dejanje. Mislim, da se ne motim, če trdim, da ima Mercator zelo dobre pogoje (samo izkoristiti jih je treba) za organizacijo varčevalne službe, saj ima največje število prodajalen v Sloveniji. To pomeni, da je vsaka poslovalnica lahko mesto za zbiranje denarja. Ne samo,da ima največ prodajlen tudi številne kmetijske zadruge so se pridružile Mercatorju. Te imajo bogate izkušnje s hranilno kreditno službo. Menim, da bi se s primerno aktivnostjo dalo tudi te vključiti v Klub (če jih že niste). Vem pa, da vas tu čaka še dosti trdega dela. Varčevanje je dolgoročni proces, gospodarsko nujen in v njem so skrite še velike rezerve. Ideja Klub Mercator zasluži vse priznanje zato predlagam, da se pobudnika predlaga za podelitev »inovatorja leta» Kot dolgoletni trgovsko - zadružni delavec Mercatorja (domala 35 let) želim, da bi na področju varčevanja dosegli še večje uspehe, saj je to koristno za SOZD in družbo kot celoto. * Veste... dr. Leo Šušt&ršič Pomladna ponudba v Steklu Mile Bitenc ...kaj je homogenizirano mleko ? Skopska Ezerka Mercator-Ljubljanske mlekarne so v zadnjem času začele s proizvodnjo in prodajo homogeniziranega mleka. Kakšno je to mleko in kako ga pridobimo? Mleko je tekočina bele barve, posebnega okusa in vonja. Mleku ne sme biti nič dodanega in nič odvzetega, sestavljeno je iz mlečne maščobe, beljakovin, mlečnega sladkorja, mineralnih snovi in vitaminov. Pri tem je potrebno vedeti, da je mlečna maščoba sestavljena iz maščobnih krogljic ali kapljic, ki so lažje od vode, zato se sčasoma naberejo na površini mleka in tvorijo smetano. Maščoba pa se nabira in lepi tudi na steno embalaže in jo je težko odstraniti, zato predstavlja za potrošnika čisto izgubo in tako gredo tone dragocene mlečne maščobe v zabojnike in na deponije. Če očiščeno in pasterizirano mleko vodimo v napravo, imenovano homogenizator, se tam pod visokim pritiskom mlečne kapljice razpršijo v mikronsko majhne delce, ki se enakomerno porazdelijo po vsem mleku. Mlečna Dolgoletno sodelovanje Vesna Bleivveis 80 let Kolinske Ob 80 letnici Kolinske, ki so jo delavci te tovarne praznovali pred dobrim mesecem, je SOZD MERCATOR —KIT prejel priznanje za dolgoletno in uspešno sodelovanje. Čestitkam za visok jubilej smo dolžni dodati tudi našo pohvalo dobremu sodelovanju. Dolgoletno sodelovanje med Kolinsko in sozdom MERCA-TOR-KIT ilustrirajmo le z najnovejšimi podatki. V letu 1987 smo v sozdu prodali (naštevamo samo najpomembnejše izdelke Kolinske) : 800.000 litrov kisa, 1 milijon vrečk različnih juh, 4,5 milijona zavitkov juh (v kockah), 80 tisoč kiligramov pudingov, 150 tisoč kilogramov majoneze, 72 tisoč kilogramov kavovin, Š30 tisoč zavitkov otroške hrane, 200 tisoč kilogramov marmelade in 88 tisoč kilogramov žvečilnega gumija. Ti in pa še drugi Kolinski-ni izdelki predstavljajo finančni promet v višini 3,5 milijarde dinarjev. Skupni proizvodno-prodajni plani se sklepajo letno za sozd kot celoto. Posle na osnovi Samoupravnega sporazuma o trajnem združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje (mimogrede : sporazum je bil sklenjen leta 1982) sklepajo v sektorju za blagovni promet v Delovni skupnosti sozda. Tu so nam povedali, da je za leto 1988 predvideno 5 % povečanje količinskega prometa, njegova okvirna vrednost v tem letu pa naj bi se temu primerno tudi povečala. Od maščoba ne splava na površje in se ne lepi na steno embalaže ali posode. Homogenizirano mleko nima smetane, četudi stoji v hladilniku nekaj časa, je le navidezno brez maščobe, je pa prijetnejšega, boljšega in bolj polnega okusa. Tako je ravno obratno od tistega, kar nanj pripominjajo : da je prazno, pusto in zmanipulirano. Mlekarne predelujejo le naravno, surovo mleko, ki mu ničesar ne dodajajo, niti' odvzemajo, regulirajo le z zakonom predpisan odstotek mlečne maščobe. PRIZNANJA SOZD /UjE&CA c/ za dolgoletno in uspešno sodelovanje Lj. 29--3.1988 Kolinska tod nam tudi informacija o dobrem sodelovanju tudi na področju združevanja sredstev za skupno ekonomsko propagando. Šopku posebnih akcij prodajnih presenečenj, je prodajni oddelek tozda Contal-Steklo v začetku aprila dodal izdelke EZERKE iz Skopja. Z Ezerko iz Skopja sodeluje Contal-Steklov prodajni oddelek že vrsto let. Sprva je bila to obrtna zadruga, ki je leta 1955 zaeela z izdelovanjem znanih ohridskih biserov in gumbov.Temu so dodali izdelke iz bakra (džezve, pladnji, okrasni predmeti), po letu 1975 pa so proizvodnjo preusmerili celo v opremo za skladišča. Štiri leta kasneje so pričeli z izdelavo okrasne in uporabne keramike. Tudi lepe namizne svetilke - kombinacija stekla in keramike - so izdelek Ezerke, ki v teh dneh dopolnjujejo, Ste-klovo posebno ponudbo. Ezerka veliko izvaža pa tudi uvaža, zato ponuja tudi keramiko, namenjeno za izvoz in keramične izdelke iz Sovjetske zveze. Zanimanje za te prodajne tedne je bilo veliko, prišlo je nekaj sto kupcev iz Slovenije in Hrvaške. Zadovoljni so predstavniki Ezerke, naši sodelavci iz Contal- Spoznajmo naše dobavitelje Mile Bitenc Radenska Pomlad je tu. Sonca in toplih dni bo vsak dan več. Sprehodi v naravo, čez nekaj časa že prvi pikniki...In že smo tam. Žeja bo iz dneva v dan večja, gasili pa si jo bomo s pijačami iz Radenske. Kar pisano paleto osvežilnih, brezalkoholnih pijač imajo, mi pa vas tokrat opozarjamo na družino STIL. Saj poznate že Stil z okusom limone, pomaranče, jabolka... Vsi so prijetnih okusov, z malo kalorijami in primerno ohlajeni resnično osvežijo. Sami ali Stekla in tudi obiskovalci. Prodajni oddelek je bil urejen pomladno — bogati šopki narcis in trobentic — za nameček pa še pisanice. In še nekaj: piko na i je dodala Ezerka s posebnostmi: makedonskim pršutom, sirom, olivami, feferoni, vini in značilnimi makedonskimi slaščicami. pa zmešani z alkoholnimi pijačami. V Radenski so za koktajle, ki spet prihajajo v modo, pripravili kup receptov. Enega izmed njih vam priporočamo tokrat tudi mi. Koktelj AMORE 2/4 gin DANA 1/4 amarena MARASKA 1/8 bitter MARASKA 1/8 MARASKA GORE dolijemo STIL ORANGE Mercator Prvomajski ugankarski kotiček Pri reševanju ugank vam želimo obilo zabave. Pravilne rešitve pošljite na naslov Center za obveščanje SOZD MERCATOR-KIT Ljubljana, Titova 137, do 15. maja. Tistim, ki bodo pravilno rešili vse like, bo žreb namenil lepo kolekcijo izdelkov ene od sozdovih organizacij. Piramida Uganko rešujemo tako, da za vsako naslednjo besedo uporabimo črke prejšnje in eno novo dodatno črko. Pomen nove besede, ki ga zahteva opis, dobimo z anagramiranjem tako dobljenih crk. Posebnost te piramide je ta, da se vse besede začnejo z isto črko. 1. Kemijski simbol za fosfor 2. Avtomobilska oznaka Peči 3. Kratica mednarodnega združenja književnikov 4. Ulov 5. Lesen stenski opaž 6. Kosi lesa za kurjenje 7. Ime več slovenskih krajev in zaselkov 8. Partizansko ime slov. revolucionarja Franceta Tavčarja 9. Pokladanje, mehko odlaganje 10. Rodovitna kotlina v zahodni Makedoniji Sestavljena izpolnjevanka B C C D Od A do C 1. Hribovje v severni Šumadiji 2. Neobsežna površinska rana 3. Vrsta lesa, uporabnega za pridobivanje kozmetičnega olja „ 4. Kraj v Kambodži (od 9. do 15. stoletja glavno mesto Khmerske države, danes razvaline) 5. Ruski general, ki je med 2. svetovno vojno organiziral vojake za boj proti Rdeči armadi (Andrej) 6. Francoski filozof-eksistencialist in pisatelj 7. Družina čeških glasbenikov in skladateljev Od B do Č% 1. Slovenski narodni heroj 2. Mesto ob Skadarskem jezeru ...... 3 Angleški kemik in fizik, ki je odkril osnovni zakon kemije (John) 4 Razelektritev na površinah el. vodnikov v obliki svetlikanja 5. Sovražnik 6. Reka v zahodni Makedoniji 7. Ljubkovalna oblika za Marijo Od C do D 1. Središče 2. Islamski menih - berač 3. Osnovni ton dur ali mol lestvice 4. Polosel iz družine konj 5. Mehanska naprava, ki dovoljuje vrtenje bobna samo v eno smer 6. Norveški in islandski dvorni pesnik (od 9. do 13. stoletja) 7. Človek, ki govori ikavsko narečje Na označenih poljih dobite tri najvišje vrhove zahodnih Julijskih alp, cilje mnogih planincev. J ^ s ^ □ r \ \ / / N s / □ / ■' s ✓ .Mj □ ^ s s ^ □ M □ s ^ ^ z □ S / 0 □ ^ S < > Rešitev križem — kražem Nekoliko nenavadno uganko, objavljeno v prejšnji številki je rešilo le majhno število reševalcev. Žreb je bil naklonjen Anici Kranjc iz Ljubljane, Tomažičeva 98. Knjižno nagrado bomo poslali po pošti. Rešitev pa je: Ivo Andrič, Travnik. _ Na Havaje, v Južno Afriko,...? - Ne, na grad ali pa v Spodnji Kašelj! GASI 88 Alenka Medved Zmajčkov butik v Celovcu Avstrijski novinarji so letošnjo predstavitev Slovenije na sejmu GAST 88 v Celovcu, predstavili kot veliko posebnost. Jugoslovanski paviljon stoji sicer zelo daleč od glavnega vhoda na sejmišče, toda letos so ga obiskovalci zlahka našli, saj je pred njim ansambel iz Kranja prepeval slovenske narodne pesmi, ki jih je bilo slišati daleč na okoli. / Na letošnjem sejmu GAST 88, so se pod pokroviteljstvom Go- spodarske zbornice Slovenije predstavile predvsem tiste slovenske delovne organizacije, ki avstrijskemu gostu lahko nudijo tako imenovane »izvenpenzion-ske storitve«. Tako je že pred paviljonom dišalo po svežih morskih dobrotah : kalamarih, ribah, školjkah in rakih, pripravljenih na žaru, ocvrtih ali kuhanih »na bu-zaro«. Sredi Koroške, smo ob sončnih dnevih imeli hude skomine po počitnicah ob morju. Morsko vzdušje so dopolnjevali Elanovi čolni in jadra, razpeta pod stropi. Poslovna skupnost za vinar-stov iz Celja, je obiskovalcem predstavila vinsko prešo iz leta 1894 ter naša najboljša arhivska vina iz Štajerske, Prekmurja in Primorske. Obiskovalci so spili največ suhih belih vin. Droga Portorož, M-Eta Kamnik in HIT Nova Gorica so predstavili slovenske specialitete, vložene v lično embalažo.Žal jih ni bilo mogoče kupiti, čeprav je bilo povpraševanje zelo veliko. Slovenija turist, TOP Portorož in HTP Bled, pa so seznanili obiskovalce z možnostmi bivanja pri nas. Pri vhodu tudi Zmajčkova slaščičarna Iz bogate ponudbe, kar 150 različnih izdelkov, je Zmajček predstavil obiskovalecem samo nekaj dobrot: Praznično orehovo potico, ki Je tipično slovenska slaščica. Toda pod Imeno Pottza Jo poznajo tudi na Koroškem in je Korošcem ni bilo treba predstavljati. Koščke ali v polkilo- Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd .Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Titova 137,61113 Ljubljana. Tel. 373-047. Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Alenka Por, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič In Miro Vaupotič. Glavna in odgovorna urednica: Vesna Blehveis. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije - nepodpisane - Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 20.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. gramskih zavitkih so jo odnašali domov. Mnogi med njimi so se vračali, saj jim je teknila, kot nekoč babičina potica, ki pa jo mlajše gospodinje ne znajo več speči. Kot darilno, smo prodajali potico z originalnimi, ročno poslikanimi pisanicami iz Bele Krajine, ali pa pisanice, položene v ljubka lastovičja gnezda, spletena iz pekovskega testa. Kot posebnost smo predstavil) tudi Loške kruhke iz medenega testa, ki smo jih izdelali v izvirnih lesenih modelih. Zmajčkovo ponudbo smo dopolnili z marcipanovim in madeljevim kolačem, ter pakiranim lincerjem. Pozornost so zbudile naše darilne zloženke, v katere pakiramo torte po naročilu in seveda, celostna podoba Zmajčkovega butika. Ta je zanimala avstrijske proizvajalce slaščic v taki meri, da so jo snemali in fotografirali v vseh podrobnostih. Stike z obiskovalci smo izkoristili tudi za povabilo v Ljubljano, kjer lahko pokusijo tudi druge slaščice in v obmejne centre, kjer lahko naročijo naše torte. Zlasti veseli pa smo bili sozdo-vih obiskovalcev: poslovodij iz Golovca, prestavnikov Ljubljanskih mlekarn in drugih, ki so si pri nas ob skodelici kave in kosu potice nekoliko oddahnili. Sejem so obiskali tudi mojstri iz naše slaščičarne, krofatne in zavitkar-ji. Navezali so stike z avstrijskimi razstavljale'! orodij in pripomočkov za slaščičarje, ter dobili nove ideje, ki jim bodo v pomoč pri uspešnejšemu delu. Celostna podoba Zmajčkovega butika |e vžgala. Foto: Alenka Madved - Praviš, da nismo na ladji, ki se potaplja... - Pravim, da smo na podmornici, ki se ne more dvigniti!