Dopisi. Iz čadrama. Pretečena letina se smc za naa kraj med srednje šteti. Bilo je še 7sakega sadeža nekaj, 7saj za potrebo. Tudi turška 7ojska natn nagaja; še zmaga Ruso7 in padec Ple^ne naših 7elikaae7 7 Oplotnici ni razveselil. Zastonj bi na ušesa 7lekel iu posluaal, da bi kdo izmed teh na pol omikanih politikarje7 kaj 0 tem oraenil, čera^no so 7ai razun enega sami rojeni Slo^enci. Kako tedaj to? Naš kraj denar 87oj iz Tnrčije dobiva, kamor se les prodaja; steklarna kneza Hngo W. Griitza poailja skoraj 7se a^oje obilne izdelke Turkom in ker tam 7ojska razsaja, plačila po 2, 3 in 7eč meece7 izostajajo in dela^ci naši pomenkaDje trpijo. Tudi fužine za železo dtužbe Steinauec Mulle 7 Oplotnici dobi^ajo Haročila s^oja po 7ečem iz Turškega in zdaj so ona tako pičla, da se le se dela toliko, da vse ne stpji in delavci imajo le pičlo daevuo plačo in sliši se: 6e bi Turk zmago^al, boljše bi bilo za uas, ker pa Rus zmaguje, ae nam slaba godi! Kraniarski Angleži tudi tako modrujejo, ker jim je 7eč za denar, kakor pa za odreaenje 7 7erige turške sužnosti 7ko7anib kristjanih mar. Še bolj grdo je pa, če Slo^enci zarad peaez abogim slo7an8kim sobratom ne pri^oačijo zaželjene s^obode. Sicer je pa tudi prazen strah, da bi z propadom Tarčije propala tudi uaša kupčija; še le po^zdignola sc bo. Kajti os^obodjeni kristijani bodo 7 omiki in preinožnosti hitro napredo^ali in kupčija z omikanimi in premožnimi nnrodi je po^sod bogatejši, kakor z suro^imi, izaezanimi trpini. Skrbinio le, da bo naša roba 7aelej dobia, steze 7 redu, železniške tarife pametue in kupčijske pogodbe pra^ične, vse drugo se bo dalo! Iz Ljutomerske okolice. (Nemakutarija.) ,,SI. Gosp." jo enkrat giajal to, da so pri malenedeljski aoli dobili lani otioci nnemška naznanila" (spriče^ala) 7 roko. Takib učiteljev, ki ali nalašč ali iz pre^elike pokorsčine do nadzorniko^, katerim se menda golo nemško urado^anje jako dopade, z enakinri nemškimi ,,cajgnisi" deco in stariae raz7eseljujejo, (?) je več. Čul sem, da tudi cezanje^ski, 7eržejski in mikla^ski (od tega se nisem nadjal) učitelj starišem nemška naznanila pošiljajo, kar je zel6 čndno in nerazumlji^o. Da uradniki le nemške odloke in pozi^e Ijudem poailjajo, na to smo se žali Bog že na^adili, dasira^no je to proti §. 19. di ž. osnovnih posta7 in 7ečkrat skod]jivo za nekatere stranke; da pa učitelji, ki se kyt npedagogi", nekateri tudi kot narodnjaki radi pobabajo, nemški z Ijudst^om dopiso^ati hočejo; tega sc nisrao nadjali. Za kaj pa je tako šolsko uazoanilo ? Za to nienda, da ga atariši in otroci čitajo ter razumo? Razuiuo pa stariši nemški? Malokater V^aj še slo^enaki nekateii čitati ne znajo. Tai.' > velja 0 otiocib. Za taka šolska naznanila in 1 druge šolske potrebščine mora dajati novce kra ii šoiski svet. Čudimo se toiej, da tisti naši slo^enski možje, kateri so udje kraj-. nega aolskega s^eta, niso zoper to, da si učitelji za njib s 10venski denar uemške reči kupujejo. Iz mariborske okolice. (Pošta in Seidl.) Ako še ni znano bralcem rSlo7. Go8p.u, da je milostljivi gospod Seidl v Kamci pied 3 leti pošto 7peljal, in da je bil g. Vraz, kteiemu je Seidl 2krat učiteljski krnh tako ogrenil, da je učiteljst^o popustil, pezneje pa ob časn Seidlo^e milostljivosti 7endar le poštnar postal, zdaj se pošto zgubil. Pred pol letom se je naznanilo g. Vrazu, da pošta  7 Kamci do slednjega decerabra 1877 preneha.  Moralo ga je budo zadeti, ker je bila pošta njeg07 krub, posebno ker je nogo, ktero si je pri 7ojaščini na^ražil, zgubil, in zdaj še celo orglai'8t7a nikjer pre^zeti ne more. Kamčanom, ki so res dobrega srca, se je 7smilil, ter je pet arenj, beri pet srenj, 7logo za pošto podpisalo, ktero je srenjski pisač Draš Seidlu na Dunaj, mesto poatncmu ra7natelj8t7u 7 Gradec poslal, ker je Seidl  pra^il, da bo sam šel k ministru in pošta mora ostati. Tukaj zdaj moramo tako soditi, da so pri ministerst^u Seidla že siti, drugače bi ga goto^o posluaali, in pri^olili, da bi vojak brez noge slednji kos kruha obdržal; tako trdosrčni na Dunaju niso! Slo^enci pa iz tega prigodka lebko razsodiruo sami, da ga ne moremo 7eč voliti, ker ga na Dunaju ne poslušajo ! Iz Maribora. (Naša čitalnica) je imela 6. jau. občni zbor. G. tajnik je poročal 0 društveaera delo^anji, z kojim se je zbor zelo zadovoljen kazal. Ra7no tako je bilo poročilo denaruičarja, katero kaže, da še 7edno 7eliko bolje gospodari čitalnica nego neuiški ^Casino", ki bode bržčas konkurs napo^edal, čitalnica pa še vedno nekaj čez 200 fl. piemoženja ima. Za no^ega predsednika je bil zopet stari iz^oljen, za podpredsednika in ob enem tajnikii g. Dr. Ulricb, za denarnič:irja tudi stari g. Skoflek, za odbornike gg.: dr. Dominkuš, dr. Ipa^ic, dr. Križanič in dr. Purgaj, in za namestnike gg. Jože Rapoc in drd. Slanec. Čitalnica ob enem naznanja 87oj pnstni in postni načrt. 20. januarja mali ples z šalji^o loterijo. 2. februarja s^ečanost 7 čast Fr. Preširna  z besedo, deklamacijo, petjein in na zadnje z plesom. 17. febr. mali plea z glediščno igro. 3. marca veliki ples 7 šemab in kostimah — in poatni dan ruali ples z petjem. 19. marca beaeda. 7. aprila beacda. Od Pesnice. G. Seidl kot načelnik okiajnega odbora je tukajšnjim občinam dne 10. jan. t. 1. nazoanil, da se je proračun za leto 1878 napra^il, kteri kaže 5594 fl. 43 kr. dobodko7 in 25.557 fl. 53 kr. stioško7, tedaj ostane še starega dolga 19.963 fl. 10 kr. kteri se ima pri dači po 9% doplačilu pora^nati. Naši občinski zastopi z takim dolgom niso pia7 zado^oljni, ae menje pa z g. Seidlom. Veliko nezado7oljnost je pri nas 7zbudilo pa tudi Seidlovo naznanilo, da se ima zavad nekega občinskega aklepa občin Peanichof in Ranče edina krajša cesta do železniake postaje nPe»nicbof" zapreti za naše okraje, da bodo tedaj naai ljudje daleč okrog morali peljati, preden na železniako postajo piidejo. 07a postaja je že itak odrocna posebno od južno-izhodne strani, zato 80 tukajšnje občine že pred 2 letooaa prošnjo 7ložile za presta^o železniške postaje na bolj primeren prostor, a prošnja je bila odbita, čea, da bi to pre^eč stalo denarja; 7endar 8e je takrat opazka napravila od viš. ministerntva, da se ima bolj pripra^na cesta napra^iti do postaje; a sedaj nam bočejo še dosedajno cesto 7zeto; ali je to skrb za obči blagor!? Od sv. Marjete niže Ptuja. Velik del fare 87. Marjete, namreč Samušani, Tibo^ci, Prerad leži preko Pesnice, črez to 7odo posta^ljeue so bm, pa takove, da Be Bogu usmili. Tukaj omenim samo šolo obiskavajočili otrok. Videl sem 7 zimi te otročiče po štirih po br^i nanirzujenej z ledom kakor raljar okroglo plaziti 7 ne^arnosti, 78ak trenutek v nakipjeno Pesuico padnoti. Nebi li srenjski predstojaiki kterega najbližje bm stanujočega odbornika odredili, da se iz teh bm led poseka, ali boljše brvi napra^ijo? Iz žavske okolice. V Petrovčah nabajate se dve strauki, ki ste ena drugej vedno 7 laseb in si hudo nasprotujete, če tudi prav za prav sami ne veste, za kaj. Vsled tega so bile petro^ške srenjske 7olit7e d^akrat zaporedoma o^ržene, ker je nasprotna stranka zoper nepo^oljno 7olite7 78ikdar pritožbo vložila. Po takem je bila Petrovška občina skoiaj celo lanjsko leto brez pra^ega župana in tudi brez vsakega pravilnega občinskega odbora. Kdo 76, kako dolgo bi še bile te zmeanja^e 7 Petro^čih trajale, ko bi ne bilo okrajnn gla^arst^o tej reči 7 okom prialo. K tretjej volitvi prišel je namreč komisar iz Celja 7 Petro^če, da je na red in pra^ilnost pazil in še le pod njego^im nadzorništ^om se je 7olite7 pravilno z^ršila. Župana in odbor so pa morali 7 Celju voliti. V našej fari, kakor tudi po bližnji okolici, razsaja že precej časa znana kužna, vratna bolezen ndiftevitia". Samo 7 našej okolici je že nad 50 otrok 7 tej bolezni iimrlo, 7eliko pa jib je še bolenib. Vendar zdaj rdifteritia" pri nas jenjuje.