liiihliancka han k a nadaljuje tradicijo ■juuijciiiorva uaiirva gorenjske kreditne banke
XXV. — številka 10
J^?*^*eUl: oM. konference SZDL iT*/?*' Kranj, Radovljica, sk. Loka ' - Izdaja CP Gorenjski tisk v Ji G,"vni urednik Anton Mlklavčić r dvorni
urednik
I L O
Albin Učakar
S O C I A
LISTICNE Z
KRANJ, sobota, 5. 2. 1972 Cena 50 par
Ust izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredab in s o b o t a a.
ZA GORENJSKO
SEZONSKA RAZPRODAJA
Kranj
moških in ženskih zimskih plaščev ter bund
Zelo znižane cene
30 do 507.
od danes dalje
Izkoristite ugodno priložnost!
Priporoča se  BLAGOVNICA KOKRA KRANJ
^ed slovenskim kulturnim Paznikom v kranjski občini
•feK
Tfc[,Uar- Ponedeljek, ob 17.15: POČASTI PESNIKOVEGA  SPOMINA OB ^fc-COVEM GROBU; prižig plamenice, . 1° moški pevski zbor France Preše-
> • Vsakoletna tiha slovesnost v Pre-tVc^°VVni ?a^u dobiva Poi^goma že •1°   tradicionalno obliko.
uri:  recital  PRIJAZNA SMRT,
>b 18
jyfD°LGO SE NE MUDI, ki ga izvaja
'turni aktiv z Bele v renesančni dvojni Mestne hiše (Titov trg št. 4, prvo P«roPje). Cr
bo* °. pravzaprav osrednja pesnikova jv^-astitev v Kranju. Vsekakor predstavku..Sv°Jcvrstno novost: vaški kulturni ij,-^ s Področja naše občine se vklju-
v Prešernove slovesnosti v osrčju 8a Kranja. In s tem tudi izravnava anJi prepad med podeželjem in om.
£b 19.30: SLOVENSKO NARODNO GLE-
«tare
jALlgCE LJUBLJANA uprizori dramo NJa     Javoi"ška  KONEC HREPENE-»    * v Prešernovem gledališču.
i  vfe?r' torek> ob 18- uri: PREŠERNOV 'iaJv      V zaa<ružnem domu v Predos-
JjL ]?• uri:   PREŠERNOV  VEČER v m. in,'an' dvorana osnovne šole; ^19. Uri: PREŠERNOV VEČER v Sen-Ju, dvorana kulturnega doma;
Pftfc!?-30: IGRALSKA DRUŽINA PRI ^bSERNoVEM GLEDALIŠČU uprizo-IV Sledijo Toneta Partljiča TOLMUN t^.^AMEN. Tega dne bodo v Kranju **n* PP^eljene Prešernove nagrade go-^Jskih občin za posebne kulturne dota, e. Posameznikov  in  kolektivov v
9. februar, sreda, ob 19.30: SLOVENSKO GLEDALIŠČE CELJE uprizori zgodovinsko igro Dušana Jovanoviča NORCI v Prešernovem gledališču;
10. februar, četrtek, ob 19.30: MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA uprizori komedijo Žarka Petana RAJ NI RAZPRODAN v Prešernovem gledališču;
11. februar, petek, ob 18. uri: KONCERT V POČASTITEV 60-LETNICE DIRIGENTA EDA OŠABNIKA; nastopajo pevski zbori DPD Svobode Stražišče, kulturnega aktiva Bela in osnovne šole France Prešeren v koncertni dvorani delavskega doma (Trg revolucije, vhod št. 6);
ob 19.30: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR uprizori komedijo Tomaža Linharta MATIČEK SE ŽENI v Prešernovem gledališču;
12. februar, sobota, ob 19.30: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE TRST uprizori komedijo Miroslava Košute TRIJE TICKI v Prešernovem gledališču;
13. februar, nedelja, ob 16. uri: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA uprizori dramo Toneta Partljiča NAJ POJE PTIC v Prešernovem gledališču;
19. februar, sobota, ob 19. uri: recital pesmi slovenskih koroških pesnikov v kulturnem domu na Jezerskem. S to prireditvijo, ki bo s svojo vsebino segla tudi v področje naših kulturnih stikov z zamejskimi rojaki, bodo letošnje Prešernove slovesnosti gotovo zelo raznolike, bogate in žlahtne — zaključene.      C. Z.
Poledica na Koroški cesti v Kranju je sredi tega tedna botrovala tejle prometni nezgodi. Za mopedistom, ki je na spolzki cesti padel, je pravočasno ustavila voznica osebnega avtomobila. Za njo pa je pripeljal avtobus, ki ni mogel ustaviti in je avtomobil potisnil naprej v moped. Zvita pločevina Je povzročila manj hude krvi kot pa dolgotrajni zastoj prometa na tej glavni cesti. — Foto: F. Perdan
V Železnikih in na Starem vrhu [
Prvo pionirsko prvenstvo SFRJ
S slavnostno otvoritvijo pred občinsko skupščino v Skofji Loki se je v četrtek pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Sk. Loka Zdravka Krv i ne začelo prvo pionirsko državno prvenstvo v smučanju, že včeraj so se na Starem vrhu in v Železnikih začeli prvi boji za letošnje državne naslove. Medtem ko so na Starem vrhu startali v veleslalomu, so se tekači pomerili v Železnikih, mladi skakalci pa so imeli uradni trening v Poljanah.
(Nadalj. na 24. str.)
Potrošniki izkoristite enkratno priložnost
»LOKA« Škof ja Loka vam nudi v svojih prodajalnah:
• svinjsko meso v lastnem soku    300 g      4,45 din
• goveje meso v lastnem soku      300 g      4,30 din
Se priporočamo!
JESENICE
0 Pri na novo ustanovljeni občinski konferenci ZKS Jesenice so pred nedavnim ustanovili več komisij, da bi poživili delo občinske konference ZK. V sredo popoldne se jc že sestala komisija za idejno-politično delo in razpravljala o svojem programu in nalogah dela v prihodnje.
£ Za petek, 4. februarja, so pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah sklicali skupno sejo izvršilnih organov organizacij, katerih republiški organi so podpisali družbeni dogovor o družbenem izobraževanju in dogovor o kulturni akciji. Na skupnem dogovoru naj bi se dogovorili, kako bodo uresničili oba dogovora v jeseniški občini. Sejo so sklicali že lani decembra, a so jo morali zaradi preslabe udeležbe odložiti.   D. S.
$ Za nedeljo ob 10. uri je sklicana konferenca mladinskega aktiva Mavčiče. Na dnevnem redu je razprava o programu dela in razprava o ureditvi prostorov za dejavnost aktiva. Mladi iz Mavčič so prostor v zadružnem domu žc imeli, a so se morali izseliti. Zato so se odločili, da bodo uredili prostor v prizidku zadružnega doma. Prizidek bodo sami zgradili. Nekaj denarja bodo dobili od nedeljskih plesov, pomagali pa bodo tudi s prostovoljnim delom. -Ib
£ V krajih, kjer bodo po programu gradnje šol in vrtcev v kranjski občini zgrajeni šolski in vzgojnovarstveni objekti; tečejo ta teden razprave o glavnih projektih za šolske objekte. Doslej so bile takšne razprave s krajevnimi političnimi aktivi v krajevnih skupnostih Huje, Planina, čirče, Vodovodni stolp, Predoslje in Trboje. Jutri dopoldne pa bo razprava v Bcsnici.
0 Občinska konferenca socialistične zveze in poslanska pisarna bosta jutri dopoldne v Zalogu pripravili razgovor s širšim političnim aktivom krajevne skupnosti Zalog. Na razgovoru, ki se ga bodo udeležili poslanci, predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, bodo razpravljali o vodno-gradbenih delih na območju krajevne skupnosti in o drugih problemih. A. 2.
RADOVLJICA
0 Občinski sindikalni svet in strokovni odbori sindikata radovljiške občine bodo v ponedeljek pripravili enodnevni seminar za člane občinskih sindikalnih vodstev. V dopoldanskem dem bosta na seminarju sodelovala Tone Kropušek in Bogdan Kavčič. Razpravljala bosta o družbenopolitičnih izhodiščih ekonomske politike in o nalogah sindikatov za letos ter o temeljni organizaciji združenega dela kot ustavni kategoriji. Pri tej razpravi bo poudarek predvsem na učinkovitosti in vlogi sindikatov v organizaciji združenega dela. Popoldne pa bodo razpravljali o delovnih programih in drugih organizacijskih vprašanjih.
O V ponedeljek popoldne se bosta sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Med drugim bosta razpravljala o zdravstveni problematiki in zdravstvenem stanju prebivalstva na območju Zdravstvenega doma Jesenice in o programu razvoja kmetijstva v občini do 1975. leta ter o akcijskem programu za letos. Na dnevnem redu pa je tudi obravnavanje in sklepanje o predlogu žirije za podelitev Prešernovih nagrad.
■   A. Z.
TRŽfč
0 Družbenopolitično življenje v občini je bilo tudi ta teden precej živahno. V ponedeljek je bila redna letna konferenca krajevne organizacije SZDL na Ravnah pri Tržiču, v torek pa seja krajevnega odbora SZDL v Bistrici pri Tržiču. V sredo pa se je v Tržiču sestal komite občinske konference ZKS. Na seji so se dogovorili o organizaciji dela komiteja in organov konference ter o njihovih programih. -jk
O Po prvem izračunu sredstev, potrebnih za vzgojo in izobraževanje, bo Temeljna izobraževalna skupnost letos potrebovala 6,921.132,80 dinarjev, kar je za okrog 25 odstotkov več kakor lani. Od tega bo šlo razumljivo največ sredstev za financiranje dejavnosti osnovnih šol. Seveda bodo o sredstvih za vzgojo in izobraževanje razpravljali še različni organi, končno besedo pa bo dala občinska skupščina Tržič. -jk
£ Na seji skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti v Tržiču so sklenili, da bodo podprli kandidaturo Janeza Sušnika za člana skupščine republiške izobraževalne skupnosti. Janez Sušnik je bil že doslej njen član. -Jk
Srečanje s koroškimi mladinci
V nedeljo dopoldne bo v Alp pensionu v Tupaličab srečanje kranjskih mladincev s predstavniki slovenske mladine in dijaških zvez iz Celovca. Kranjski mladinci so
stike z rojaki s Koroške navezali na mednarodnem seminarju, ki je bil novembra v Bohinju. Jutri pa se bodo pogovarjali o načrtih za tesnejše sodelovanje. -lb
Javna razprava o osnovah socialne politike v kranjski občini
Gradivo je pripravljeno
V četrtek popoldne je bila v Kranju prva razširjena seja novoizvoljenega komiteja občinske konference zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi člani komisije za sklepe prve seje občinske konference zveze komunistov. Komisija je pripravila za sejo predloge treh dokumentov, o katerih bo po 15. februarju potekala enomesečna javna razprava v organizacijah ZK na terenu in v delovnih organizacijah, v aktivih in oddelkih ZK. To so osnove programa socialne politike v kranjski občini, sklepi o osnovah socialne politike in predlog ukrepov za uresničevanje programa v tem letu. (Omenjeno gradivo bo objavljeno tudi v prilogi Komunista).
Člani komiteja so se strinjali, da mora o teh dokumentih steči javna razprava med vsemi komunisti v občini in da naj bi tudi organizacije ZK v občini sprejele konkretne programe. Ob tem je bilo poudarjeno, da je tako kot pri predlogu sklepov občinske konference o osnovah socialne politike treba tudi v organizacijah ZK zadolžiti izvajalce konkretnih programov. Po končani javni
Jože Klofutar
kandidat za predsednika
Na zadnji seji iniciativnega odbora za poživitev dela občinske organizacije Zveze mladine Slovenije v Tržiču so za možnega predsednika organizacije predlagali Jožeta Klofutarja, ki je zaposlen v tovarni Peko. Klofutar naj bi funkcijo predsednika opravljal profesionalno, in sicer od 1. marca dalje. O predlogu iniciativnega odbora bo razpravljala še konferenca ZMS, ki se bo sestala 21. februarja. Kandidat za sekretarja komiteja občinske konference ZMS v Tržiču pa je po sklepu iniciativnega odbora študent Anton Ribnikar.
-jk
razpravi in sprejetih programih v organizacijah ZK in drugje pa bo občinska konferenca zveze komunistov sprejela enoten in celovit program socialne politike v občini.
Pred bližnjimi razpravami velja tudi omeniti, da osnove programa predstavljajo izvleček referata in razprav na konferenci, da so v predlaganih sklepih predlagani tudi nosilci oziroma izvajalci sklepov in roki in da je predlog ukrepov za letos konkreten, na videz obsežen in razdeljen na več področij. Skratka, ob tako obsežni in skrbno pripravljeni problematiki, ki se je lotevajo komunisti v kranjski občini, jc razumljivo, da bo tudi v razpravah
treba pretehtati, katera vp .# sanja bo moč' rešiti v * šem in katera v daljšem C*
V nadaljevanju seje so tem sklenili, da bo na drugi seji, ki bo bruarja, razpravljal o PrC ^ gu resolucije o razvoju .
spodarstva in ^'p^ofl služb v občini za letos. TrZafr tega pa je na prihodnp Q predvidena tudi razPr^L«ij* delovnem programu ° ^-.j skega komiteja do s>.'Ptcr1' j^. letos. Zaradi uskladitvi ^jjj lovnega programa s * podrli ge konference zv* .jj. munistov Jugoslavije s0 '' |<o reč na četrtkovi seji to dnevnega reda prestav'" drugo sejo komiteja. g.
sova Umio
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
zaposli
KONSTRUKTERJA REZERVNIH DELOV II
Pogoj: zaključena TSS — strojni oddele';, odslužen vojaški rok, poskusno delo 45 delovnih dni
Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru. Pred" nost pri izbiri bodo imeli kandidati z ustrezno prakso.
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba p°°-' jetja najkasneje do 12. februarja 1972.
Razprava tudi v organizacijah Z K
V sredo popoldne se je na prvi seji sestal novoizvoljeni komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Člani komiteja so razpravljali o nalogah komunistov v občini po prvi občinski konferenci ZK, po 25. seji CK ZKS in po drugi konferenci zveze komunistov Jugoslavije. Podprli so sprejeta stališča omenjenih treh organov
oziroma zasedanj in s^j^ji
da bodo o tem razpis*■ jj tudi s sekretarji org»**^je
zveze komunistov ter ka^J v v vseh organizacijah ^ občini. .. .^ff
Razen tega so na sej». ^ lili  člane  komisij   obc»« y konference ZK in razpraV ^ li o finančnem načrtu za ni in letos. ^
Ob koncu lanskega leta smo obljubili in obljubo tudi držali, da bodo Glasov barvni stenski koledar dobili tudi tisti, ki se bodo naročili na Glas v mesecu januarju. Uspeh ni izostal. V januarju smo pridobili 279 novih naročnikov. Ker je prehod iz enega leta v drugo čas za delno preureditev gospodinjskih proračunov, je v januarju navadno tudi največ odpovedi. Toda letos je po mnogih letih prvič, da je število
novih naročnikov v mesecu janu&r' ju bilo večje kot število odpoved* in tako se je tudi v tem kritični mesecu število naročnikov poveca' lo, in sicer za 108.
Za tiste bralce, ki še oklevajo> aH bi postali naši stalni naročnik1', sporočamo, da imamo še neW koledarjev in jih bomo poslali stim, ki se bodo naročili na Glas ^ začetku februarja.
Urednik A. Miklavčič
ljubljanska banka
GOTOVINA JE NAJBOLJŠA NAGRADA
V nagradno žrebanje so vključeni tudi varčevalci, ki bodo svoje vloge vezali po istih pravilih do 31. marca pri bivši Gorenjski kreditni banki. Lc-ta od 1. 1. 1972 posluje pod imenom Ljubljanska banka — podružnica Kranj s poslovnimi enotami: Jesenice, Radovljica z ekspozituro Bled, Škoija Loka z ekspozituro Žiri in Železniki ter poslovna enota Tržič.
ljubljanska banka
spomladansko žrebanje
Lastniki vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov prejmejo za vsakih 2.000.— N din po eno žreb no številko. Varčevalci, ki vežejo svoja sredstva po pravilnikih o posojilih na podlagi varčevanja ali vezave, prejmejo eno žrebno številko ne glede na to, za koliko njihova vloga presega 2.000.— din. Rok za vezavo je 31. marec 1972.
Javno nagradno žrebanje bo 21, aprila 1972 v Novi Gorici.
3999 NAGRAD —- V SKUPNEM ZNESKU 1.449.600.— DIN
Nagrajencem bomo izročili nove hranilne knjižice z vpisano začetno vlogo v višini nagrade.
PRAVICA DO NAGRADE ZASTARA 30. SEPTEMBRA 1972.
ta teden
Priprave na setev
£ V Vojvodini bodi) spomladi posejali okrog milijon hektarov orne zemlje. Na več kot 600 tisoč hektarih bodo posejali pšenico. Globoko zimsko Oranje so opravili ie na TO odstotkih površin predvidenih za spomladansko setev.
3. kupon zastaral
© 3. kupon z obveznic posojila za obnovo in izgradnjo Skopja je L februarja letos zastaral. Banke so te kupone začele vnovčevati 1. februarja 1967.
Manj zdravil
% Predstavnik zveznega sekretariata za delo in socialno politiko jc izjavil, da je na trgu vse manj zdravil. Vzrok za to je razvrednotenje dinarja in zamrznitev cen. »Iskati moramo rešitve, da zdravil ne bi podražili, ker bi to predvsem prizadeto zdravstvo.« Poudaril je tudi, da jc farmacevtska industrija pri nas med najbolj akumulativnimi panogami.
Zračna puška orožje
(J) Novi zakon o nošenju in uporabi strelnega orožja je tudi zračno puško uvrstil med strelno orož'c. Zakon določa do 500 dinarjev denarne kazni za tistega, ki bi otroku ali mladoletniku dal zračno orožje.
V Vzhodno Nemčijo z vizumi
& Jugoslovanski državljani, ki potujejo v Ncm-šk-i demokratično republi-ko. si morajo za potovanj,- preskrbeti vizo v ambasadi NDR v Beogjadu ali rtu konzulatu v Zagreli i. \lcd Jugoslavijo in NL\\ namreč ni sklenjen sporzzum o ukinitvi viz.
T'.'i novo odličje
Komunisti Novega Travnika so predlagali, da
bi tovariša Tita zaradi iz-re <:'U zaslug pri reševanju tivljenjskih vprašanj d ' ' / razreda in na-daJiv.'zgi razvoja samo-Upruvrtega socializma v H ' i družbi še enkrat razglasili za narodnega heroja.
Zahteva gumarjev
T % Podjetja v industriji gume ne morejo kriti vseh izgub zaradi razvrednotenja dinarja. Predlagajo, da bi zvezni davek na promet za pnevmatiko in glifnijastO tehnično blago zman'iali na enotno stopnjo 5 odstotkov, namesto tega pa bi zvišali cene teh pr< 'vodov za 7 odstotkov.
Presoja glavnih projektov
Pisali smo žc, da so se v ponedeljek v vseh krajih v kranjski občini, kjer bodo zgrajeni novi šolski objekti, začele javne razprave o glavnih projektih. Te razprave bodo trajale do srede februarja in bodo organizirane v dvanajstih krajih v občini. O projektih razpravljajo razširjeni politični aktivi krajevnih skupnosti.
Sedanje razprave torej pomenijo uresničitev tistega dela programa o gradnji šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini, ki pravi, da morajo biti novi zgrajeni objekti čimbolj funkcionalni in poceni. Po razpravah na terenu bosta o vseh projektih razpravljali še strokovna komisija pri Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in posebna komisija pod vodstvom inž. Lapuha,   ki   bo pregledala
usklajenost projektov z republiškimi normativi.
Priprave na gradnjo, torej normalno potekajo. Tako so tudi že gradbene organizacije v Sloveniji obveščene, da bo kmalu objavljen razpis za oddajo del in za začetek gradnje šolskih objektov. Ko bodo vse razprave končane in bodo tudi projekti usklajeni in dopolnjeni z morebitnimi pripombami, bo takoj objavljen tudi razpis in glede na sedanji potek lahko pričakujemo, da se bo gradnja vseh objektov začela maja ali pa celo konec aprila letos.
Po podatkih sredstva normalno pritekajo, le tisti del sredstev, ki se nanaša na prispevek delovnih organizacij na zaposlenega je za minulo leto nekaj v zaostanku. Glede na podpisane dogovore pa najbrž ni bojazni, da tudi delovne organizacije ne bi izpolnile svojih obveznosti.
Družbeni dogovori o kadrovski politiki
Republiška skupščina je lani sprejela resolucijo o osnovah kadrovske politike, ki obvezuje občine, da na podlagi enotnih meril začrtajo In sprejmejo dolgoročne programe. Na sredinem sestanku v Kranju, ki so se ga udeležili predstavniki občinskih volilnih komisij iz vseh gorenjskih občin, so se sporazumeli, da bodo v občinah ustanovili Iniciativne odbore, v katerih bodo člani volilnih komisij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in nekaterih večjih delovnih organizacij. Ti iniciativni odbori bodo do konca marca letos pripravili osnutke tako imenovanih družbenih dogovorov o kadrovski politiki v občini. Družbene dogovore bi sprejeli do konca aprila letos. Kako poteka njihovo uresničevanje, pa bi kasneje preverjala posebna komisija, sestavljena iz podpisnikov takšnega dogovora.
Gre za to, da se v občinah ln s tem v vsej republiki uskladijo merila ln potrebe
po kadrih. Gre za prilagoditev dolgoročnih potreb po kadrih z že sprejetimi in bodočimi razvojnimi programi posameznih panog in družbeno ekonomskega razvoja občin nasploh.
To pa pomeni, da bi z družbenimi dogovori določili enotno kadrovsko politiko tako v delovnih kot družbenih organizacijah, ustanovah itd. Prav na tem področju je bilo doslej največ razhajanj in različnih stališč od taksnih, da je kadrovska politika nacionalna zadeva in stvar republiških organov, do takšnih, da je pri kadrovanju pomembna zgolj izobrazba ali pa le praksa in podobno.
Družbeni dogovori na tem področju naj bi izhajali iz potreb posamezne občine ali regije, upoštevati bi morali druge programe, predvsem pa naj bi potrdili stališče, da je kadrovska politika odvisna od samoupravnih organov v delovnih organizacijah in od samoupravnih skupnosti v občinah. A. Ž.
Priprave na politično šolo
V okviru priprav na družbenopolitično šolo obiskujejo te dni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Tržič delovne organizacije, kjer se s predstavniki kolektivov in samoupravnih organov pogovarjajo o kadrovanju v to šolo, ki jo bodo sestavljali štirje seminarji, in o družbenem izobraževan ju v občini nasploh. Iz opravljenih Razgovorov sklepajo, da delovne organizacije podpirajo tako izobraževanje in so    pripravljene omogočiti
nekaterim članom kolektivov obiskovanje te šole.
Istočasno pa se predstavniki družbenopolitičnih organizacij na obiskih po kolektivih pogovarjajo tudi o sodelovanju pri organizaciji razstav v paviljonu NOB. Objekt je bil namreč grajen tudi za potrebe gospodarstva. Ob raznih razstavah bi domače delovne organizacije, ki so pomagale graditi paviljon, lahko prikazale tudi svoje izdelke. — Jk
Glede gradnje šolskih objektov je torej tako rekoč vse pripravljeno. O gradnji vrtcev pa lahko zapišemo, da tudi tukaj priprave potekajo po dogovoru. Prejšnji teden
je podjetje Marles & ^'V bora že poslalo druge P0?^ be za gradnjo m°ntiff)(jo vrtcev. Tako kot prve &0(e. tudi te ponudbe naJ'7reiaiar meljito preučili.       A. z
Seja občinskega sindikalnega sveta
Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah so razpravljali o predlogu akeiJNke^a programa občinskega sindikalnega sveta, o delu osnovnih organizacij sindikata in o predlogu proračuna za leto 1972. Predloge bodo potrdili na plenumu občinskega sindikalnega sveta.
Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah se zavzemajo, da ne bi bilo zaposlenega občana, ki bi prejemal manj kot "1000 dinarjev osebnega dohodka mesečno. Prav zaradi tega bodo pripravili pregled o gibanju osebnih dohodkov po posameznih delovnih organizacijah in vsake tri mesece gibanje osebnih dohodkov tudi nadzorovali.
V sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo bodo začeli z akcijo TRIM, ki so jo z uspehom začeli žc v Železarni Jesenice. V to akcijo   bodo   vključili kar
največ delovnih org in kolektivov.
acij
ebn°
Ustanovili so tudi IJJJjJJ komisijo občinskega s'n ' z nega sveta, ki bo oocr\C^^m vodstvom storitvenih i'1 c ^ benih dejavnosti in 1,1 uha pregledovala in mul/orov^ kako vplivajo sprejeti *a|0V-upravni sporazumi po nih in drugih organi^cl,''v na delitev osebnih dohod* v  teh organizacijah.
V programu občins^ sindikalnega sveta je ^J -e-tudi stalno izobraževa™^ Organizirali bodo več s^aj. narjev za predsednike i° :j
. tar
nike    osnovnih orgaD'*x
sindikata. Temeljilo se vO
pripravljali na občne /b jj
sindikalnih    organizacij. ,r
bodo jeseni. Precejšen P0^.,^.
rek pa bodo dali tudi evjuflV
tiranju   možnih   kandida t<
za skupščinske organe. ,sC.
ve bodo v pomladnih
cih prihodnje leto. 6 D. »•
Posojilo za vrtce
Temeljna izobraževalna skupnost Skofja Loka je lani odkupila stanovanjsko hišo v neposredni bližini osnovne šole v Železnikih in nekdanjo stavbo podjetja Kroj v Klobovsovi ulici v Skofji Loki. Oba objekta bodo obnovili in ju uredili za potrebe otroškega varstva. Vrtca bosta lahko sprejela v varstvo 230 otrok. Načrti za obnovo so že izdelani.
Republiška skupnost otroškega varstva je lani razpisala  natečaj   za   kredite za
gradnjo    vrtcev. ^"eDn|vof* izobraževalna skupnost S» ja Loka je  vložila Pro5IIL za kredit za ureditev v[*Cvi. v Železnikih in Skofji L° ^ Republiška   skupnost >t* škega   varstva   je otlobi'1 396.000 dinarjev   za vrtec Skofji Loki in 216.000 dtfJJJ, jev   za   vrtec   v   ?A'c/n! .^v Denar je vezan pri Ljub'''1' ski banki in mora biti P~j rabljen v enem letu. TIS bo vračala 10 let z 2-odstot'1 obrestno mero.
1»
Zavarovalnica SAVA
POSLOVNA ENOTA JESENICE
RAZPISUJE JAVNO DRA/.BO za KARAMBOLIRAN OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelave 1971 in prevoženih 23.000 km.
Ogled vozila je možen vsak dan na domu zavarovanca Gozd Martuljk št. 105.
Licitacija bo 9. februarja ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava — PE Jesenice, soba št. 10.
Pismene ponudbe sprejemamo do 12. ure na dan licitacije.
Proračunske zdrahe
Škofjeloški odborniki zavrnili osnutek predvidenih dohodkov
in izdatkov občine
Jfebele tri ure je trajala razprava o osnutku letošnjih prora-^kih dohodkov ln izdatkov občine škofja Loka, ki so ga J« minuli seji skupščine finančniki dali v pretres odborni-*°«n, ki pa ni bil deležen niti ene pohvalne besede.
j.^a boljše razumevanje ve-Ja omeniti, da finančna služ-'   računa    z    nič manj
*°t 23-odstotnim povečanjem kupnih dohodkov, kar bi ^eslo 34 milijonov 476 tisoč ^° novih din. Od tega bo, po "lenih predvidevanjih, šlo za Poračun 18 milijonov 807 ti-^ 770 din. Malone vsem gornikom se je številka zdela Ut°pistiena, saj »negira stoti-0e litrov črnila, prelitega ob l'skanju očitno brezplodnih *tabilizacijskih parol« (Lojze Zurner, direktor Iskre Železni). Večina meni, da lahko *ealno postavljen plan upo-,^eva maksimalno 15- do I8-odstotni porast dotoka Sredstcv. Številni člani zbora Proizvajalcev so tudi kritizi-načrtovano ukinitev lani Sprejetega zmanjšanja prispevne stopnje gospodarskih °r8anizacij, ki svoje izdelke
izvažajo v dežele s konvertibilno valuto. Odbornik Tavčar je napadel sklep, naj bi graditelje stanovanjskih hiš začeli obdavčevati že deset let po vselitvi (doslej 25 let). Poudaril je splošno znano dejstvo, da lastne hiše gradijo pretežno ljudje plitkih žepov in velikega poguma, ljudje, ki si sicer ne morejo privoščiti nakupa dragih stanovanj.
Nič milejše kritike ni bil deležen drugi del osnutka, posvečen proračunskim izdatkom. Navzoči so mu očitali pretirano razvejanost in izrazili prepričanje, da bi se moglo marsikatero postavko skrčiti, »oklestiti«. Zlasti jih je zbodel v oči način določanja dotacij posameznim krajevnim skupnostim. Kriteriji brez dvoma niso pravilni in ne vključujejo dovolj lokal-
Podjetje MESO Kamnik
sprejme v redno delovno razmerje:
2 mesarja
za delo v klavnici (lzkoževalca)
2 mesarja
za delo v predelavi (izkoščevalca)
več vajencev
za splošni mesarski poklic, pogoj končana
osemletka
več vajencev
za klavce ali preddelavce, pogoj vsaj 6. razredov osnovne šole
Samsko stanovanje in hrana v Delavskem domu v Kamniku, osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prijave pošljite pismeno ali ustno na upravo podjetja, Kamnik, Usnjarska c. 1, do 15. februarja 1972.
nih posebnosti. Predstavnika dveh podcentrov komune, Železnikov in Gorenje vasi, ki naj bi v tekočem letu dobila manj denarja kot običajno, sta opozorila, da gre za zelo razsežni območji, katerih potrebe zares ni moč primerjati s potrebami manjših, komunalno neopremljenih regij. Predsednik Zdravko Krvi-na je nato obsodil nedelavnost posebne komisije, ustanovljene 24. novembra lani. Le-ta bi namreč morala izdelati natančen ključ razdeljevanja sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim, ter vanj zajeti tudi posebnosti krajev, zlasti pa dolžino in stanje cest. Toda komisija je spričo kronične nesklepčnosti imela samo en sestanek. Tvorci osnutka so bili zategadelj prisiljeni uporabiti zgolj star, neizpopolnjen sistem standardnih podatkov (število prebivalcev, površina, kilometri poti, gostota naprav splošnega družbenega standarda itd.). Skupščina je nazadnje članom komisije izbrala 25. februar kot skrajni rok, do katerega naj nadoknadijo zamujeno in pristojni službi izročijo svoje predloge. I. Guzclj
Takle unimog z napravo za čiščenje snega ln drugimi priključki bo kmalu dobilo komunalno podjetje Bohinjska
Bistrica — Foto: F. Perdan
Skupščina občine Kamnik
Usmeritev gospodarstva k stabilizaciji
Ze po ustaljeni tradiciji so vse seje skupščine občine Kamnik v dopoldanskem času in navadno trajajo zjutraj od osmih pa do pol dveh. Zato ne bo odveč zapisati, da je bila trideseta seja skupščine, ki je bila v četrtek, najkrajša od vseh sej, saj je trajala le dobri dve uri.
Odborniki so se seznanili z oceno gospodarskega razvoja občine v preteklem letu ter izhodišči za financiranje splošne porabe v tekočem letu. Na dnevnem redu je bil tudi osnutek resolucije o gibanju gospodarstva in družbenega razvoja občine v letu 1972.
V Kamniku z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bili
lani doseženi pomembni uspehi na področju proizvodnje, večje zaposlenosti in pri izvozu.
Stabilizacijski ukrepi naj bi zavrli nadaljnjo prekomerno rast življenjskih stroškov. Računajo, da se bodo skladno s povečanjem produktivnosti povečali tudi osebni dohodki za okrog 15 odstotkov. Družbeni proizvod
Revizija urbanistične dokumentacije
Oktobra lani je kranjska Plinska skupščina imenovanj strokovno komisijo za pre-*led obstoječe urbanistične rjkumentacije v občini. Po ^mesečnem delu jc komisiji pregledala urbanistični *~r°gram občine, posamezne >rbanističnc in zazidalne na-ftc- Njene ugotovitve in sklope sta na zadnji seji ,PrcJela oba zbora občinske 8kl'Pščinc.
, komisija je ugotovila, da ie bil
program urbanizacije p začetku preširoko zastav đ°n in tako na primer ni pri-&° do izdelave urbanistične-*a načrta za Golnik — Gori-
ce in Zabnico. Izkazalo se je tudi, da se v omenjenih naseljih niso uresničila predvidevanja o porastu prebivalcev. Za naselji Preddvor in Jezersko pa je značilen predvsem turistično-rekreacijski razvoj.
Naslednja ugotovitev je, da je mesto Kranj s 50-kilometr-sko okolico osrednje središče v občini. Perspektivno vodilno naselje je nadalje Cerklje, ker ima predvsem kmetijski značaj, hkrati pa jc močno povezano z rekreacijskim območjem Krvavca in letališčem Brnik. Drugo tako imenovano vodilno naselje pa je
Preddvor s turističnim zaledjem. Medtem ko imata Krvavec in Jezersko glede povezave s središčem v občini poseben značaj in bo to treba upoštevati tudi v urbanističnem načrtu. Komisija je tudi predlagala, da se za Golnik, Gorice in Zabnico izdelajo le za/idalni načrti, medtem ko se za območje letališča izdelata urbanistični in zazidalni načrt.
Vse to pa naj bi vplivalo tudi na stanovanjsko gradnjo, za katero komisija predlaga, da mora biti koncentrirana in racionalna. Le tako bo namreč moč v prihodnje
načrtno usmerjati razvoj urbanizacije prostora in med drugim tudi komunalno opremljanje zemljišč. Ena od novosti in posebnosti med ugotovitvami in sklepi pa je tudi stališče, da mora pri ocenitvi namembnosti oziroma zazidljivosti površin v okviru posameznih zazidalnih načrtov dati strokovno oceno kmetijska in gospodarska služba. To stališče je pomembno tudi zato, ker bo s tem dana nedvomno še večja možnost za racionalno in vsestransko najboljšo uporabo zemljišč.
A. Zalar
v gospodarstvu občine Kamnik se bo povečal nominalno za 20 odstotkov. Narodni dohodek na občana bo znašal 15.000 din.
Proizvodni program delovnih organizacij predvidevajo nove investicijske naložbe, ki jih podpira občinska politika. Nove investicije načrtujejo v Alpremu, tovarni usnja, Svilanitu, podjetju Kamnik, Titanu in Svitu v skupni vrednosti 62.364 milijonov dinarjev.
Tudi trgovci ne želijo zaostajati in bodo letos vložili znatna sredstva V modernizacijo trgovske mreže.
Področje turizma je verjet« no najšibkejša točka kani li-škega gospodarstva. Predvidevajo, da se bodo letos lotili preureditve Malograjske-ga dvora v Kamniku in gradnje novega hotela pod /i ni-co za Veliko planino.
Ce bo vse po sreči, bodo v Kamniku letos dobili prvo kegljišče. Znaten napredek predvidevajo na področju kmetijstva in obrti.
Po seji je bila v sejni dvorani skromna slovesnost. Odborniki občinske skupščine so se poslovili od Milana Logarja, dosedanjega tajnika občinske skupščine, ki odhaja v pokoj. V spomin so mu podarili umetniško sliko ter se mu zahvalili za vestno delo na tako odgovornem mestu v občinski upravi J.Vidlc
Več priznanja kulturnim delavcem
Na seji sveta občinskega sveta Zveze kulturnopro-svetnih organizacij v Kranju so načeli vrsto problemov, ki zavirajo živahnejše delo kulturnih društev v občini. Med najstarejšimi problemi je prav gotovo neurejeno vprašanje lastništva kulturnih domov v nekaterih krajevnih skupnostih. Ponekod ta problem predstavlja pravo coklo za razmah kulturne dejavnosti. Na seji sveta so poudarili, da je problem prostorov že tako star, da je skrajni čas, da se ob poplavi besed že nekaj ukrene. Rešitev naj bi poiskali v skupni akciji vseh kulturnih ter družbenopolitičnih organizacij v občini. Povsem jasno je, da problem ne bo rešen na mah, treba bo pač reševati vsak posamezni primer postopoma in po prioritetnem redu.
Vendar pa v nekaterih društvih kljub urejenemu vprašanju prostorov ne gre vse gladko. Kakor je čudno, pa bo vendarle res, da je za kulturno življenje nekega področja pomembno dobro delujoče kulturno društvo, ki ga vodijo redki kulturni navdušenci. V društvih, kjer imajo kadrovske težave, pa vlada mrtvilo. Na svetu so poudarili, da smo zadnja leta precej pozabili na moralno podporo in priznanja predvsem tistim posameznikom, od katerih je odvisno kulturno dogajanje v posameznem kraju. Svet je sklenil, da je treba kar najhitreje preučiti možnosti, da bi se za kulturne delavce v občini ustanovila nagrada podobna Prešernovi nagradi. Razen tega pa naj družbenopolitične organizacije v občini prevzele skrb za moralna priznanja kulturnim delavcem.
Družbenopolitične organizacije naj bi se tudi nasploh zavzele za sodelovanje s kulturnimi organizacijami v občini. Povsod, kjer tako sodelovanje že obstaja, so uspehi očitni. Tudi delovne organizacije razen nekaterih izjem, kažejo vse premalo zanimanja za reševanje kulturnih potreb svojih delavcev. Prav zaradi nezani-manja družbenopolitičnih organizacij za idejnost kulturnega dogajanja v krajevnih skupnostih se je ponekod pojavila »kvazi demokratičnost«.
Med ostalim je svet na svoji seji — drugi od ustanovitve v letu 1969 — predlagal preučitev svoje pre-osnove. L. M.
Škofjeloški Prešernovi nagrajenci
Ivan Jan, Ive Šubic in Lojze Zupane
Skupščina občine Škofja Loka je na svoji seji, minulo sredo, 2. februarja, sprejela predlog žirije za podeljevanje Prešernovih nagrad in sklenila, da bodo to visoko priznanje letos dobili pisatelja Ivan Jan in Lojze Zupane ter slikar Ive Subic.
Ivan Jan, rojen maja 1921 na Bledu, je doslej izdal že celo vrsto literarnih del o NOB. Nagrado mu prinaša njegova najnovejša knjiga Dražgoška bitka, ki so jo izdali ob 30-letnici vstaje Slovencev. Predlagalo ga je vseh pet gorenjskih občin.
Ljoze Zupane, rojen 1906. v Ljubljani, je štirideset let požrtvovalno reševal pozabe pristno ljudsko, zlasti belokranjsko pripovedništvo. V svojih knjigah ohranja narečno barvitost slovenskega jezika ter jo dopolnjuje z lastnim, zelo slikovitim izražanjem. Zadnja, lani objavljena zbirka bajk, pravljic, legend in basni z naslovom Zlato pod Blegošem, je avtorja tudi uvrstila v krog dobitnikov Prešernove nagrade.
Ive šubic, rojen aprila 1922 v Hotavljah v Poljanski dolini, potomec znane podobar-
SOBOTA, 5. februarja ob 10. uri — J. Ribičič: MUCO-LIN IN VOLK — lutkovna predstava;
PONEDELJEK, 7. februarja, ob 19.30 — Javoršek: KONEC HREPENENJA — uprizori SNG — Drama iz Ljubljane; otvoritev TEDNA SLOVENSKE DRAME;
TOREK, 8. februarja, ob 18. uri — T. Partljič: TOLMUN IN KAMEN — uprizori dramska družina Prešernovega gledališča Kranj; PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD.
V začetku januarja so v ateljejih VIba filma v Ljubljani začeli snemati nov slovenski celovečerni Igrani film Ko pride lev.
V filmu, ki je pravzaprav komedija o sanjaču, ki se odloča o dveh ljubeznih, Igrajo Milena Dravič, Miha Baloh, Marko Simčič in Marina Urbane. Urban-čeva je 16-Ietna dijakinja Iz Kranja, pravijo pa, da je pravo filmsko odkritje. Premiera filma bo konec aprila.
ske rodbine, po tridesetih letih ilustratorske in slikarske dejavnosti nedvomno zasluži Prešernovo odličje. Resno de-
lo in umetniški talent sta ga povzdignila prav v vrh slovenske likovne ustvarjalnosti.
I. G.
Kolektivna slikarska razstava
V soboto, 5. februarja, bodo v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli kolektivno slikarsko razstavo članov likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice. Odprli jo bodo s kratkim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali recitatorji in pevski zbor osnovne šole Prežihov Voranc.
Na razstavi, ki so jo pripravili v počastitev slovenskega kulturnega praznika, se bo predstavilo 13 članov likovne sekcije DOLIK s 26 deli. Po otvoritvi razstave bo sestanek predstavnikov organiziranih likovnih skupin Slovenije s člani likovne sekcije DOLIK. Razpravljali bodo o nadaljnjem sodelovanju slikarjev amaterjev in o slikarski dejavnosti nasploh.
Akademija
D. S.
bo v Tržiču a v dvo-kvartet
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v v ponedeljek, 7. februarja, ob 18.30 svečana akademiji rani kina. Nastopili bodo pevci, recitatorji, godalni kvartet glasbene šole in folklorna skupina Karakanke z oktetom. Prireditve bodo pripravila tudi posamezna kulturnoumetniška društva tržiške občine, Prešernovemu dnevu pa bo posvetil pozornost tudi tržiški radio. L. M.
Koroški večer
Poleg krajevnih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jih prirejajo kulturno-prosvetna društva in šole v radovljiški občini, bo posebno zanimiva prireditev Koroški večcf v Radovljici.
Drevi ob 19.30 bo v graščinski dvorani nastopil moški pev-ski zbor SPD Kočna iz Sveč na Koroškem. RcciUvtorska skup'; na delavske univerze pa bo ob tej priliki pripravila celovečerni recital poezije in proze sodobnih koroških avtorjev, od kateri'1 se bodo nekateri proslave tudi udeležili.
Osrednja proslava, ki jo bosta pripravili občinska konfe renca socialistične zveze in kulturna skupnost Radovljica, Pa bo v petek, 11. februarja, ob 19.30 v festivalni dvorani pa Bledu. Tudi ta še bogatejša prireditev bo potekala pod našlo vom Koroški večer v znamenju kulturnih dosežkov in ljudske pesmi koroških rojakov ter v prikazu težkega boja koroški" Slovencev za narodnostne pravice.
Na Bledu bodo poleg recitatorjev delavske univerze "n pevcev iz Ribnega nastopili tudi člani pevskih zborov SP^ Zarja iz Železne Kapic in Jepa — Baško jezero iz Loč na Koroškem. Ob tej priliki pa se bodo predstavili tudi koroški umetniki in predstavniki kulturnih organizacij. JR
■iiiiiiiiimmmii iiiwi m« um m yi imnfmrrr—irrr-~~-—1—
kulturne vesti
Kulturnoumetniško društvo v Lomu je med naj delavne j širni in najmnožičnejšimi kulturnimi društvi v tržiški občin'. Lani so v Lomu organizirali vrsto kulturnih prireditev. Omenimo naj samo to, da je dramska sekcija pripravila kar štiri predstave, pri katerih so sodelovali tako starejši kot mlajši« Lomljani pa sedaj pripravljajo proslavo v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. -jk
0 V kinu Center v Kranju bosta v sredo, 9. februai-ja, prepevala znana jugoslovanska pevca zabavne glasbe Miso Kovač in Elvira Voča.
0 Člani kulturnoprosvetne sekcije pri krajevni organizaciji SZDL na Beli dobro izkoriščajo zimski čas. Odločili so se, da bodo prihodnji mesec zaigrali komedijo v treh dejanjih Ljubezenske zmešnjave, šest fantov in deklet že nekaj časa pridno vadi pod vodstvom režiserja Silva Ovsenika iz Kranja.
0 V Murski Soboti bodo v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v razstavnem paviljonu odprli likovno razstavo Gorenjska skupina 72. Na razstavi bodo predstavili svoja dela MilaU Batista, Saša Kump, Kamilo Legat, Boris Sajovic, Stefaj1 Simonič, Herman Gvardjančič, Henrik Marelici, Vinko TušeK, Boris Jcsih, Frane Novine in Molita Vovk-Štih.
t£ Skupina kranjsk'h kinoamaterjev bo priredila plonlrsk' filmski krožek. Vpis bo v prostorih kluba, delavski dom, vhod 6, vsak petek od 18:3 do 29. ure do vštetega 18. februarja.
25 let 1 AMD Bled
tlani avto-moto društva ■"led so preteklo soboto v ^telu Lovec na Bledu dostavili 25-Ietnico delo-JJanJa društva. Ob tej pri **i Je na slavnostni seji * dehi društva spregovori podpredsednik Jurij **°*evar.
Na slavnostni sej! so «stanovltdjem društva, Plovnim članom in dol-J°'etnim sodelavcem po-ae,ni plakete. Takšnih Priznanj so ob tej priliki JodeliH 50. Avto-moto zve Slovenije pa je pose odlikovala nasle<lnje fane: Nika Matjaža, Antona Rosija, Miloša Pola *a» Inž. Jurija Hočevarja « Viktorja Pogačarja.
A. 2.
Predstavnik Autocommerca inž. Mile šcverkar izroča Francu Jemcu zlato značko z brlljantom tovarne Daimler Benz — Foto: F. Perdan
Zlata značka za Franca Jemca
V torek popoldne je bila v Golf hotelu na Bledu zanimiva slovesnost. Vodja organizacijskega odseka tehnične službe inž. Mile Ševerkar in vodja prodaje specialnih vozil Uniinog Aleš Mrzel pri podjetju Avtocommercc Ljubljana sta Francu Jemcu iz Zasipa pri Bludu izročila zlato značko z. briljantom tovarne Daimler Benz. Avto-commercc jc generalni zastopnik te tovarne v Jugoslaviji. Franc Jenic pa je tako prvi v Jugoslaviji, ki je dobil to najvišje priznanje tovarne Daimler Benz za 10-letno uspešno delo z. njihovimi stroji. Ob tej priliki pa mu
Odlomek iz pisma: »Izgubil sem lepe službe, ugled prijatelje. Samo žena me še TCume...«
Pravzaprav stavek ni vzet iz pisma, pač Pa je del izpovedi nekdanjega alkoholika Sv°Hm tovarišem \ klubu zdravljenih al-*°hohkov. te pet let ne pije. Prej pa — Začelo se je pravzaprav že zelo zgodaj, v °*roštvu. Zc oče se ni branil pijače, pa tudi otrokom m bilo prepovedano kdaj pa kdaj srkniti požirek žganja. Tudi po \efn, ko je že odrasel in bil samostojen H\ delal v takem okolju, kjer se jc veliko Celo stanova! je nekaj časa nad go sHlno. Stranke, ki so prihajale k njemu So kaj kmalu spoznale njegovo nagnjenje do Pijače in so to po svoje izrabljali.
Nekako petnajst let je mislil, tako kot P*o»gJ drugi, da alkohol pomaga reševati pr«bleme ah pa s požirkom pijače po-s*ancjo vsaj lažji, nepomembni. »Saj člo-v<?* tudi tokrat ve, da si z alkoholom ne Pomagaš veliko, pa vendarle segaš ved-
no znova po njem. Kot vsako mamilo je alkohol v začetku prijeten, pa tudi zelo nevaren. Ne samo, da uničuje zdravje, pač pa se njegov vpliv čuti tudi kasneje, ko človek ne pije več. Glejte, z zdravljenja prideš poln volje, da boš začel novo življenje, skratka drugačen boš. Vrneš pa se v okolje, ki te je označilo za alkoholika. Nihče ne verjame, da ne piješ več, izzivajo, dražijo in napeljujejo te spet k pitju. Kdor vzdrži tak pritisk, posebno pa na delovnem mestu, ta verjetno ne bo nikoli več klonil. Vse preveč pa jc takih, ki podcenjevanja, podtikanj in izzivanj ne zdrie. In prav po takih ljudje tudi ocenjujejo tiste na žalost redke izjeme, ki se jim je posrečilo ubežati alkoholni navadi. Verjemite, da je zelo grenko spoznanje, da ne moreš na delovnem mestu niti v družbi izkoristiti vse tiste energije, ki si jo zbral, da boš živel drugače. Rad pa bi sodelavcem in tudi drugim dokazal, da se alkoholik lahko spremeni. Vem, da bo zaradi splošne miselnosti to zelo težko. Toda, zakaj ne bi bile tudi izjeme.*
jc tudi podjetje Avtocommcr-ce poklonilo ročno uro.
41-letni Franc Jemc že od 1953. leta vozi različne tipe Unimogov, ki jih izdeluje Daimler Benz. Po poklicu je avtoprevoznik in ima zasebno obrt.
»Poleti imam dogovor z Gozdnim gospodarstvom Bled za spravilo lesa iz gozdov^ pozimi pa imam pogodbo za pluženje oziroma čiščenje snega na območju krajevne skupnosti Ribno in v delu Bleda. Unimog 406 z enoosno prikolico je vozilo, specializirano za spravljanje lesa na terenih, kamor tovorni avtomobil ne nrore. Res je, da je za zasebnika to precejšnja investicija, vendar ml doslej šc nikdar ni bilo žal. To so tehnično tako dognanj stroji, da človeka tako rekoč nikdar ne pustijo na cedilu.«
»Kako, da ste se specializirali za spravilo lesa in pluženje snega?«
»Narava in smučanje sta bila vedno moj konjiček. Kot klasičen avtoprevoznik bi se temu moral odpovedati. Res je, da tudi »edaj nimam veliko časa. Toda se vedno sem v naravi in aa snegu. In ker sem 1953. leta začel voziti z Unimogl, sem pri teh vozilih tudi obstal. Čeprav je spravilo lesa ln pluženje snega težaško delo, je z modernimi stroji to včasih prava igračka.«
»In kaj vam pomeni to priznanje?«
»Zelo sem počaščen.«
Predstavniki Avtocommcrca so nam zaupali, da bo tovarna Daimler Benz kmalu na Gorenjskem podelila šc nekaj takšnih odličij.
A. Zalar
Najbrž veste, da ježi ne maramo vode. Pijemo jo Že, kakopak, če pa je treba zlesti vanjo, smo precej manj navdušeni. Kar se mene tiče, sem zadnje čase hud celo na vodovo-darje. Da ne bo nesporazumov; hud sem na kranjsko podjetje Vodovod. Z Ženo Ježevko sva namreč pred dnevi pohajkovala po Kranju in prišla tudi do treh velikih stolpnic ob cesti Moša PijaJc. Ker je radovednost moja šibka točka, sem zlezel skozi okno v klet in bil tam nehote priča pogovoru gručice ogorčenih gospodinj. Vsevprek SO vpile, glasneje kot kakšni se-stankarji, in kar precej truda me je slalo, preden sem ugotovil, kaj jih žuli.
Kamen spotike je voda-rina. Prebivalci ene stolpnice so namreč za zadnje štiri mesece lanskega leta plačali skupno nič več in nič manj kot 1,1 milijona starih din dajatev, prebivalci druge prek 900 tisoč, srečneži iz tretje pa satno 167 tisoč starih dinarjev. Velja pripomniti, da je število družin in ljudi povsod skoraj enako ter da si prvi in drupj blok tudi nista zgradita nobenega ilegalnega plavalnega bazena. Od kod potem tako gromozanske razlike?
Poslušal sem naprej in zvedel, da so nekateri ne-zadovoljneži stopili na Stanovanjsko podjetje ter, joj predrznost, povprašali, kako pristojna služba pravzaprav izračunava omenjene takse. Nas ne zadene nobena krivda, so se jeli izmotavati. Zneske določamo po podatkih, ki nam jih pošlje Vodovod.
Toda delegacija ni hotela odjenjati. Kratko malo je odjeznoritila k vo-dovodarjem. Le-ti so razumeva j očih obrazov pojasnili, da res ne vedo razložiti, kaj je vzrok nenavadnim obračunskim variacijam. Najbrž bodo krivi inkasanti, so diplomatsko pojasnili.
Inkasante je grožnja močno začudila. Mi da bi pogrešili? Dajte no! Ja, edino Če števci ne delujejo v redu, so dodali.
In kaj pravijo števci? Nič. Torej lop po števcih!
Vaš
Jež Popotnik
arcK
V nedeljo je padlo na ulicah severnoirskega mesta Londonderrvja trinajst ljudi — pobile so Jih krogle britanskih padalcev, ki naj bi v deželi vzdrževali red in mir. Težko bi bilo opisati vse ogorčenje, prepadenost, strah in neizmerno željo po maščevanju med Irci. čustva se mešajo kot v ognjeniku in tesnobne ure minevajo v napetem pričakovanju: kaj bo sedaj? Tajna irska revolucionarna armada je namreč obljubila krvavo maščevanje in v te besede ne smemo niti najmanj dvomiti, to pa pomeni, da bo zeteni otok znova in znova pretresalo nasilje ln pestil teror. Ob robu nedeljskih dogodkov, ki so v javnosti dobili ime »pokol desetletja«, »drugi Sharpe-ville« in podobno, je treba povedati, da Britanci (oziroma, da bomo točnejši: komandant britanskih sil na Severnem Irskem) zanikajo svojo krivdo. General Ford, ki poveljuje britanskim četam na Irskem, trdi, da so njegovi vojaki streljali samo na »lndentiflcirane cilje«, ali bolj preprosto povedano: streljali so samo tja, od koder so streljali nanje, če je to res in koliko je res, bomo še videli — oblasti so obljubile preiskavo o krvoprelitju.
Irska drama
Preiskava bo sicer morda lahko bolj ali manj natančno . odgovorila na vprašanje kdo in zakaj je pobijal civiliste, stvari pa ne bo mogla ne popraviti in ne odpraviti. Posledice se že kažejo. Bernadette Devlin, irska poslanka v britanskem parlamentu, je med zasedanjem skočila na notranjega ministra Maudlinga; pred rezidenco britanskega premiera v Londonu se vrstijo demonstracije; v Belfastu in drugih Irskih* mestih eksplodirajo bombe; Irci zahtevajo umik britanskih čet iz katoliških četrti mest; tajna revolucionarna armada obljublja, da bo usmrtila premiera Edvvarda Heatha ... in seznam dogodkov smo tu podali v zelo skrajšani obliki! Severna Irska vre, pa tudi britanska javnost je razburjena. Vsi se sprašujejo: kdaj ln kako se bo vrnil mir? Mir je verjetno daleč, prav tako pa tudi vzroki vsega, kar se dandanašnji dogaja na Irskem. Začelo se je namreč kmalu po začetku tega tisočletja, ko so se na tedaj pretežno katoliško Irsko (Irci so
nasledniki nekdanjih Keltov) začeli doseljevati protestanti iz Anglije. Angleški kralj Henrv II. je namreč od papeža sredi dvanajstega stoletja »dobil« Irsko in ker jo Je pač želel tudi obdržati, je začel pošiljati tja svoje rojake — koloniste. Ti so prinesli s seboj premoženje, denar in tudi nekoliko razvitejšo kulturo ter gospodarstvo in s tem v nekaj naslednjih stoletjih povsem podjarmili prvotne prebivalce — katoličane. Tako se je žalostna zgodba tudi začela: katoličani so se skozi dolga stoletja upirali priseljencem in zahtevali zase samostojnost — toda brez uspeha. Priseljeni protestanti so sčasoma še bolj utrdili svoje položaje, postajali so vse bogatejši in vplivnejši. Nekoč pretežno verska nasprotja so tako prerasla v ekonomska in politična. To, kar se dogaja danes na Irskem, se ne dogaja zato (aH predvsem zato), ker bi bili eni katoličani in drugi protestanti, temveč zato, ker so eni bogati drugi pa revni in prvi  izrabljajo  svoje boga-
stvo (kar je seveda tudi treba vzeti vsaj malo relativno: namreč niso vsi protestanti bogati in vsi katoliki revni) za to, da uveljavljajo svojo politiko, moč in stališča. Medtem ko se je republika Irska uspela osvoboditi izpod britanskega objema in zaživeti kot samostojna država se to severnemu delu otoka ni posrečilo. Ta je se vedno sestavni del Združenega kraljestva, ki razen Irske obsega še Škotsko, Anglijo in VVales. (Mimogrede: te tri dežele, torej brez Severne Irske, tvorijo Veliko Britanijo). Irci imajo sicer svoj parlament in svojo vlado, toda ta je pretežno v rokah protestantov, kar pomeni, da imajo katoliki bolj malo besed pri upravljanju s svojo deželo. Tako je torej ozadje, kje pa je rešitev za prihodnost? Bilo bi seveda najbolje, če bi lahko Severna Irska postala samostojna ali pa se priklju čila republiki na jugu — vsaj videti je tako. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je protestantska večina na Severnem Irskem še vedno zelo tesno vezana na matično deželo — se pravi na London. Protestanti zato niso pripravljeni na odcepitev in ker so pač v večini, tega tudi ne bi bilo moč izvesti na zakonit,
legalen ln demokratičen °*" čin. Britanske čete, ki so °* Irskem, so prišle tja prav «•* to, da zavarujejo mter^J protestantov — čeprav so ij* uradno poslali pod oznak«' »čuvarjev miru«, ki naj P1**! prečijo spopade med enifl1* in drugimi. Tajna irska revo* luclonarna armada jc nasl**T niča dolge vrste ilegalnih o*** porniških organizacij, ki 8<j vse imele enak cilj: iztrga*1 deželo izpod protestantskega (se pravi britanskega) okriU8, Njihovo edino orožje je na* silje, teror. V svetu, ki J* poln terorja in nasilja, je nj8" lo simpatij za sredstva tako vrste. Toda oni kljub tefljj vztrajajo, prepričani, da je Jjj edino, kar jim ostane. Težko je biti razsodnik v tem i* pletenem položaju in čepra» se je razmeroma lahko °Pir?! deliti proti divjanju in rili, JJ težko reči, kaj katolišk«? Ircem sicer ostane kot stvo, ki naj jim priporn01"* do njihovega cilja.
LJUDJE IN
DOGODKI
- Epidemija tifusa
£ Zaradi epidemije trebušnega tifusa so v Pliberku v Avstriji začasno prepovedali vsa zborovanja in prireditve. Po prvih podatkih je za to boleznijo zbolelo 60 ljudi.
Glasba za gluhe
0 V neki koncertni dvorani v Zurichu bodo v kratkem postavili posebne orgle, prve te vrste na svetu, katerih zvoke lahko slišijo tudi popolnoma gluhi ljudje. Orgle so izdelane tako, da pojačajo vibracijo.
Uspehi v zdravstvu
0 Ekipa reških zdravnikov je doslej sedemkrat uspešno presadila ledvice. Le v enem pri' meru je bolnikovo telo zavrnilo tujo ledvico, vendar bodo operacijo ponovili. Tovrstne presaditve v svetu imajo le 80-odstotni uspeh.
Ponarejeni kovanci
0 V Mariboru pa tudi ponekod drugod so se pojavili ponarejeni 5-dinarski kovanci. Ponaredki so zelo podobni originalnemu kovancu,
Raje ugrlznita danes, jutri je lahko sadje že dražje!
vendar pa se ločijo od njega po zvoku. Če ga namreč vržemo na tla, je njegov zven bolj top.
Trimetrski led na Donavi
£ Štirje ledolomilci so končno prebili led na đcrdapskem jezeru. Na nekaterih mestih je bila ledena skorja Donave višja od treh metrov.
Devet let v nezavesti
£ V ljubljanski bolnišnici je umrl Jote šu-štaršič, ki je devet let ležal v nezavesti. Pokojnega so ves ta čas hranili umetno. Dan pred operacijo, operirali naj bi mu žilno bulo v možganih, pa je bolnik umrl. Pred nedavnim je na Japonskem umrla neka ženska, ki je bila v nezavesti osem let.
Stevardesi gre bolje
Stevardesa Vesna Vulovič, , edina preživela potnica ponesrečenega Jatovega letala, ki se je zrušilo na češkoslovaško ozemlje, se po zatrjevanju zdravnikov počuti vsak dan bolje. Zdravniki celo menijo, da bo Vesna kljub zelo hudim poškodbam — ima zlomljeno hrbtenico — nekoč spet hodila. Stevardeso so že prepeljali v vojaško bolnišnico v Pragi, kjer so ponesrečenko čakali osebni pozdravi Jovanke Broz in šopek rož. Vesno Vulovič je s pozdravi razveselil tudi kolektiv hotela Creina v Kranju, kjer je bila stevardesa v decembru lani na dopustu. Hotel jo je povabil po ozdravljenju v goste.
Most dveh celin
Q Prihodnje leto bo dograjen ogromen most, ki bo povezovat oba dela Carigrada. Več kot poldrugi kilometer dolg most bo obenem tudi most med dvema celinama — Evropo in Azijo.
Ni limon
% Medtem ko v naših trgovinah že dva tedna ni limon, pa čaka v koprski luki na carinjenje več kot 700 ton južnega sadja.
Če ni las na glavi
£ Čcdomir Mitič, lekarnar iz Pirota je pred leti zaman ponujal jugoslovanskim tovarnam zdravil svoje mazilo proti plešavosti. Zdaj je sklenil več pogodb s tujimi proizvajalci. Vrednost pogodb je tolikšna, da bo lekarnar prav kmalu med najbogatejšimi Jugoslovani.
Ne bo medalje
% Po sedemnajstih letih uspešnega smučanja avstrijski smučarski as Karel Schranz ne bo po.
segel še po olimpijskem odličju. Mednarodni olimpijski komite je znanega smučarja diskvG' lificiral, ker se je menda pregrešil proti pravil0,tt amaterstva.
Prvi metro
0 V letu 1980 naj bi naše glavno mesto BeO" grad dobilo podzemsko železnico. Gradnja dvejf prog, dolgih 15 kilometrov, naj bi stala 8 tndf jard din. Načrti, te naj bi naredili že lzt°s> bodo pokazali, če bo potrebno ta naš prvi nietr° kombinirati tudi z nadzemsko železnico.
Zdravilo proti raku
0 V Kaliforniji prav sedaj preizkušajo noV° zdravilo proti raku na dojki. Zdravilo, ki Pre'. kaša menda vse dosedanje preparate, ozdraV* raka tudi v že poznejših fazah razvoja.
Skupinska poroka
£ V mehiškem glavnem mestu je v zakonski stan naenkrat stopilo 637 parov. Uradna poroka je v Mehiki namreč precej draga, zato posebno reveži dalj časa živijo »kar tako« in šele ko zberejo denar, se formalno poroče. Med to P°" roko, ki so jo opravili uradniki zastonj, so "ll tudi pari stari po osemdeset let.
Poldrugi kilogram zlata
% Sežanski cariniki so pri podrobnem Pre~ gledu na eksptesnem vlaku, ki vozi med ParizoM
in Atenami, odkrili žensko iz Subotice, staro
60
let, ki je tihotapila kar poldrugi kilogram zlatih izdelkov.
Žrtve prometa
g V več 37.000 prometnih nesrečah, kolikor se jih je pripetilo lani v Sloveniji, je izgubil0 življenje 644 ljudi. Število je za 4 odstotke večj* od lani. Med žrtvami je največ potnikov v avtomobilih, slede vozniki osebnih avtomobilov, naj0 pešci in kolesarji. Največ nesreč se je pripetil0 v naseljih.
Kuga še ni izumrla
0 Čeprav se čudno sliši, vendar je kuga, b°" lezen srednjega veka, še vedno prisotna v našent svetu. Leta 1970 je zbolelo za kugo več kot 80U ljudi, umrlo pa 47. Največ je te bolezni v Azil}' posebno pa v Vietnamu. V zadnjih desetih letih so v Evropi zabeležili le dva primera obolelost* za kugo. Bolezen se zdravi z antibiotiki.
84
Miha Klinar
Aprilsko sporočilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OUE. ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE
(Bertolt Brecht, Bericht der Serben)
Medtem pa smo
ZA VLADNO MIZO
doživljali, kako naglo in skoraj mehanično se je razvijalo RAZBIJANJE ŠIBKEJŠE DRŽAVE po
Hitlerjevi metodi... Proti Poljski so uii
(Nemci) poslali nad tisoč petsto sodobnih letal J« invazijska vojska je štela PETINŠESTDESET DIVIZIJ, v katere je Hitler vključil pet oklopnih. POLJSKA VOJSKA ni BILA NAPADALCU KOS NITI PO ŠTEVILU in OBOROŽITVI in niti NI bila STORILA PRAVILNIH UKREPOV. Poljsko Poveljstvo je razvilo vse svoje oborožene sile ob mejah, tako da NI IMELO NA VOLJO NOBENE CENTRALNE REZERVE. V tem ko so POLJAKI PRESOJALI NEMŠKE UKREPE DOMIŠLJAVO in ZVIŠKA, so se vendarle bali, da bi jih obdolžili provokacije, če bi pravočasno mobilizirali Proti četam ... okrog njihove dežele. PRVI UDAREC JE PRESTREGLO TRIDESET DIVIZIJ, ki so predstavljale samo dve tretjini njihove (poljske) aktivne vojske. Dogodki, ki so prehitevali drug drugega, in srditi napadi nemškega letalstva so onemogočili ostalim delom (poljske vojske) doseči prednje položaje, preden je bil zlomljen sleherni odpor, tako da so ČETE ŠLE SAMO V DOKONČNO POGUBO ... Njihova ARTILERIJA JE BILA POVSEM NEZADOSTNA. V boj so lahko poslali SAMO ENO OKLOPNO DIVIZIJO PROTI DEVETIM NEMŠKIM oklopnim divizl jam. Njihova konjenica, ki je štela c". .anajst bri-8ad, se je junaško borila proti navalu tankov in oklopnikom, toda s sabljami in sulicami, jih nI •nogla zaustaviti. Njihovih devetsto letal prve črte, med katerimi je bila približno polovica sodobnih, je sovražnik presenetil In večinoma razbil, še preden so vzletela. V DVEH DNEH JE BILO VSE POLJSKO LETALSTVO MALONE "UNIČENO... ODPOR je BIL JUNAŠKI, TODA BREZ KORISTI ... (str. 195)« (Churchill. d. svet. vojna).
Taka je Churchillova sodba, ki je takrat, kakor pravi sam, ZA VLADNO MIZO DOŽIVLJAL, KAKO JE HITLERJEVA VOJSKA DROBILA POLJSKO. Po njegovem pisanju napak, ki jih je zagrešilo poveljstvo poljske vojske, bi človek lahko napačno sodil, da bi bila poljska vojska jahko nudila nemški vojski učinkovitejši odpor "n da je bila morda mnogo bolje oborožena, kakor se je v prvih dneh vojne pokazalo. Pri tem bi moral biti Churchill preciznejši, saj je bilo že leta 1939 nekaj mesecev pred izbruhom vojne znano, da je imela
POLJSKA VOJSKA
272 LETAL in ne '900 letal prve bojne črte', kakor piše Churehill. Mimo tega bi bili Poljaki ninogo lažje kljubovali nemškim tankom, ko bi inieli res SAMO ENO OKLOPNO DIVIZIJO- Tudi tu zanikajo Churchilla nemški viri, ki so v času načrtovanja »Fall Weiss« poznali natančno oborožitev poljske vojske in ki navajajo, da je POLJSKA VOJSKA RAZPOLAGALA Z ENO MEHANIZIRANO BRIGADO, SESTAVLJENO IZ DVEH REGIMENTOV MOTORIZIRANE 'KAVALERIJE' IN ENEGA SAMEGA TANKOVSKEGA (ali oklop-nega) BATALJONA. Oklopni bataljon pa še ni °klopna divizija. Po teh virih, ki sem jih že navajal v tem sestavku, poljska vojska ni imela dovolj niti navadnega pehotnega orožja za vso vojsko, marveč samo za četrtino celote, ki jo jc lahko Poljska mobilizirala, je imela pušk.
Vse to bi lahko leta 1939 vedeli tudi zahodni zavezniki, od katerih jc poljska vojska že 1. septembra 1939 pričakovala, da jo bodo razbremenili na zahodni nemški fronti (francosko-nemški) in z močnimi angleškimi letalskimi napadi na Nem-
čijo. Toda ne prvega, ne drugega ni bilo vse do
4. septembra, ko so angl. letala trosila nad delom Nemčije
LETAKE NAMESTO BOMB
in 5. sept. do pete ure popoldan, ko je neki angleški bombnik preletel dansko mesto Esbjerg in odvrgel dve bombi, ki sta porušili neko hišo, zaradi česar se je seveda danski zunanji minister Munch pritožil nemškemu in angleškemu poslaniku v Kopenhagenu. Bombnik jc bil angleškega tipa in Anglija je morala priznati, da s svojim prvim bombnikom, ki je poletel nad Nemčijo, ni bombardirala Nemčije, marveč ozemlje nevtralne Danske, zaradi česar je angleška vlada izrazila obžalovanje danski vladi z 'obrazložitvijo, da je angleški bombnik po pomoti zašel v danski zračni prostor in prav tako po pomoti odvrgel bombi na danska tla' (AdG 4215 B).
Prav tako malo kakor ta bombnik, ki ni dosegel niti Nemčije, so za Poljsko, ki je bila ogorčen in neenak boj Z neprimerno večkrat močnejšo in najsotlobneje oboroženo Hitlerjevo vojsko, bila v pomoč samo deklarativne vojne napovedi Nemčiji s strani britanskih kolonij in dominionov Avstralije in Nove Zelandije, Južne Afrike ter s strani francoske kolonije Maroka dne 5. septembra 1939 (AdG 4239 in 4213 B. 4213 D, 4214 C, 4218 C) in naslednji dan (6. septembra) še s strani Iraka (AdG 4215 G). Dne 5. septembra 1939 okrog šeste ure zvečer so angleška letala poizkušala izvesti
PRVI LETALSKI NAPAD NA NEMČIJO
na obalnem področju Severnega morja in priletela nad Cuxhavcn in VVilhelshaven. Letala so bila najsodobnejša, proti katerim so poleteli nemški lovci ter preprečili britanski letalski napad na Cuxhaven, nad VVilhelmsbavenom pa se je britanskim letalom le posrečilo odvreči nekaj bomb, ne da bi te povzročile kake večje škode. Toda že v tej letalski bitki se jc pokazalo, da so najmodernejša angleška letala še premalo moderna za nemško letalstvo, ki je v zračni bitki nad Cuxha-venom in VVilhelmshavenom sestrelilo več kakor polovico napadajoeih angleških letal (AdG 4214 in 4240).
Ta angleški napad na Nemčijo še zdaleč ni bil podoben napadom nemškega letalstva na Poljskem. Mimo tega po tem napadu angleška letala nekaj dni niso upala poleteti na nemško nebo, tako da ti napadi sploh niso vplivali na zmanjšanje nemške letalske moči na Poljskem.
NEMČIJA JE BILA V TISTEM ČASU NAJMOČNEJŠA IN NAJBOLJŠA LETALSKA SILA NA SVETU
Nadaljevala je s svojimi operacijami na Poljskem, na zahodni fronti pa šc ni izstrelila niti strela, marveč je čakala in bila pripravljena, da bodo napad!i in začeli streljati Francozi. Tako tudi 5. in 6. septembra ni prišlo z zahodne fronte kako sporoči'o o vojni na francosko-nemški fronti. Zato pa je svetovni in Hitlerju sovražni javnosti jemalo sapo ob skoro neverjetno naglem nemškem prodiranju  na  Poljsko.  Poročilo z dne
5. septembra je poročalo, da so že 4. Septembra 1939 nemške enote na Poljskem na vseh bojiščih razbile poljski odpor in da celotna Vzhodna armada (v nasprotju z ZfchodnO armado v Franciji) prodira nezadržno naprej.
»Nasprotnik se na nc\aterih mestih v neredu in razbit umika. Ujetnikov in vojnega plena zaradi ogromnosti trenutno ni mogoče številčno in podrobneje navajati. Sedma poljska divizija jugovzhodno od Čenstobove Je iztrebljena, štab divizije zajet. Na jugu se prodor in gonjenje sovražnika v smeri proti Krakovu nezadržno nadaljuje. Porečje pri \Vadowicah je prekoračeno, dalje proti severu smo zavzeli Jaworzno. Sovražnik je že izpraznil gornješlezijsko industrijsko ozemlje. Pri Siedarzu je bil izsiljen prehod čez VVarto. Na severu poizkuša na ozemlju koridorja obkoljena poljska armada na več mestih, da bi se MMHuttM njene enote prebile iz obroča, vendar žc od včeraj spoznavajo, da je
prodor obkoljenih nemogoč in brezupen. Zavzeta je trdnjava Grodziadz z vsemi utrdbami. Enote južno od Kulma so pred očmi Fuhrerja in vrhovnega poveljnika na vzhodnem bregu Visle v naglem prodoru. PRI MLAWI SO VZHODNOEVROPSKE ĆETE V TRDEM BOJU M02 na MOŽA ZAVZELE MESTO IN TAMKAJŠNJE UTRDBE. Potolčeni sovražnik se umika proti jugu ... Naše letalstvo obvlada zračni prostor, štirideset poljskih letal, med njimi 15 v zračnem boju, je bilo uničenih ...« (AdG 4214 B).
Poljska je bila že v prvih petih dneh vojne v brezupnem položaju. To je videti tudi iz tega, ker je 5. septembra 1939 poljski vrhovni poveljnik Smiglv-Rvdz naslovil po radiu posebno proklamacijo na Čehe in Slovake in jih pozival, naj se upro Hitlerju
'ZA STARO SLOVANSKO STVAR'
in se spuste v boj kakor so se spuščali stari slovanski predniki proti večnemu tevtonskemu sovražniku. Ko je svojčas odbijal zavezništvo s Sovjetsko zvezo mu 'Slovani', ki so prav v Sovjetski zvezi bili v večini, niso bili v mislih, pa tudi slovanske stvarinc. Zdaj pa je pozival Cehe in Slovake, ne da bi omenil, da je Poljska pomagala kopati grob CSR. Tudi Beneš v angleški emigraciji je pozabil na poljski rop in preko londonskega radia pozival Čehe in Slovake v boj v istem duhu kakor Smiglv-Rvdz, ki mu je tako res uspelo na Poljskem organizirati in vreči v boj proti Nemcem dve češki legiji. To pa je bilo vse. Na Slovaškem in na češkem pa se sedaj ni še nihče z orožjem postavil Hitlerju po robu. Tudi Cham-berlain je 5. septembra na podoben način pozival Čehe na osvobodilni boj. Na to bi moral misliti leta 1938 v Munchnu, ko je odprl Hitlerju vrata na češko v upanju, da bo Hitler napadel skupaj s Poljsko Sovjetsko zvezo. Takrat je bil v duhu angleških konservativcev pripravljen 'omogočiti Nemčiji zadovoljivo rešitev vprašanja njene vzhodne meje', kakor je mislil to tudi Churchill, ko priznava svoje sovraštvo do komunizma in Sovjetske zveze (Churchill, Uvod Jožeta Smoleta, str. 14), kar je po vojni, ko ni več potreboval boja Sovjetske zveze in boja naše narodnoosvobodilne vojske, tudi kot eden izmed glavnih pobudnikov hladne vojne proti socialističnim državam tudi nadaljeval. Prav bi bilo, da bi tega ne pozabili.
Sicer pa vsi vemo: Churchill je bil 'realen politik', to pa sc pravi, da je bil 'računar' in je računal samo s trenutnim položajem in trenutnimi koristmi. Tak politik pa je brez moralnih načel in ko bi bil pekel, bi se povezal celo s peklom, da bi ga izrabil v svoje namene.
Te proklamacije na Čehe — poljska, Beneševa in Chamberlainova — v danem trenutku niso — razen dveh simboličnih češkoslovaških legij na poljskem bojišču — dosegle ničesar in Poljska se je morala boriti proti Hitlerju še vedno sama kljub angleški in francoski vojni napovedi Nemčiji.
Dne 6. septembra, ko smo v Jugoslaviji praznovali šestnajsti rojstni dan kralja Petra H., so Nemci oznanili svetu
PADEC KRAKOVA, BROMBERGA IN GROĐZIADZA
V zvezi s tem je vrhovni poveljnik nemške vojske generaloberst von Brauchitsch naslovil na vojsko naslednji apel:
»Vojaki! Krakov, Bromberg in Grudziadz so v naših rokah! KORIDOR NE LOČI VEČ VZHODNE PRUSIJE IN GDANSKA OD MATERINSKE DEŽELE. Sovražnika smo vrgli nazaj na vsej fronti... Z ZAVZETJEM KRAKOVA JE NEMŠKA VOJSKA VZELA V VARSTVO TUDI GROB PRVEGA MARŠALA POLJSKE PILSUDSKE-G A, čigar cilj je bil mir z Nemčijo. PREZIR DO NJEGOVE OPOROKE JE PRIPELJAL DO TE VOJNE. Nemška vojska spoštuje in časti tega velikega roJaJka. Po naredbi FUhrcrja je mimo groba Pilsu<". '.etia danes slovesno korakala nemška straža ... (AdG 4215 H).«
Obsojenci so najprej zagledali pokonci postavljene, obeljene kole. Pet v vrsti in po dva, tri metre drug od drugega. Čeprav ni bil nihče prav obsojen, so vendar vsi vedeli, kaj jih čaka. Spet so se morali postaviti v vrsto. Večina je stala tam skrušeno in ohromelo, zato jih niti ni dosti motilo, da je bilo tam okoli vse zastraženo in da so policisti držali orožje že v rokah. Vsepovsod zelene in črne postave. Trije v črnih uniformah so vrh vsega krotili tri velike, čistokrvne volčjakc, pripravljene na skok.
Obred okoli kolov je potekal natanko po načrtu. Obsojenci so medtem v mislih umrli že večkrat. Ni jim pa ušlo tudi razdejanje, ki so ga videli tam blizu.
Tu je nedavno moralo biti vroče! Do sem naši ne pridejo, je ugotavljal Aleš. To je gotovo storila Samova četa!
Dokaz več o širjenju partizanstva. Njihova smrt pa naj bi v ljudeh izzvala videz, da so partizani krivi njihove smrti. Če bi oni mirovali, bi ostali živi. Čeprav je vse potekalo naglo, Aleš ni ohromel in otopel kakor večina. Tudi Bernard ne. Še preveč je bilo priložnosti, da so jima silile v možgane nemirne misli in spoznanja. Razkril jima jih je šele zadnji trenutek. A komu naj jih izročita in kako!
Zdaj vem, kako je, preden te ubijejo. Morda nas bodo enkrat slavili kot junake, ki smo pogumno gledali smrti v oči. Zakaj naj bo to junaštvo! Mar je res junak vsak že zato, ker je
— Živela svoboda! Umiramo za mir. In tudi za vas, zločinci!
Ni mu ušlo, da ni vzkliknil v prazno. Nekaterim so začela klecati kolena in se tresti noge, še bolj so pobledeli, oči so jim nenaravno izstopale iz jamic. Pokazale so se tudi solze.
Hotel je pomagati umirajočim sojetnikom. A ko je videl posledice oživljanja, mu je bilo žal. Mar bi raje pustil, da bi padli v brezčut-nosti, ki jih jet že zajela. Zdaj gestapovci niso več čakali.
Poveljujoči podoficir je zavpil: — Fertig! In cevi so zijale vanje. Tedaj se je pripeljal ober-sturmfuhrer VVerner. Zadnji hip je zamahnil z roko v znamenje, naj povesijo puške. Morda je na ta trenutek čakal za ovinkom, da bi bilo videti kot v filmu. Naglo je stopil k privezanemu Bernardu in mu nepričakovano ponudil:
— Povejte, kar od vas hočemo in takoj boste svobodni!
Bernard pa je ves iz sebe, kakor da ga ni ne videl ne slišal, zaneseno zavpil:
— Streljajte že!
Obersturmfiihrerja ni niti pogledal, raje je z očmi izzivalno prebadal ubijalce.
Gestapovec je bledega obraza odstopil in poveljujočemu dal znamenje.
Počilo jc, toda ne vsi streli hkrati.
Ne streljajo nas vsi radi, je pomislil Aleš.
Ko je zasmrdelo po smodniku in se je zakadil rahel sivkast dim, so videli, da sta dva ob
ivan jati
• mrtvi ne lažejo [ 42
padel pod streli! Kaj pa v takih okoliščinah človeku preostane drugega, kot čakati, da pride na vrsto! Zelenci so nas obkolili in zvezali. Od vsepovsod preži proti nam železna smrt. Celo pse so pripeljali! Lahko bi tudi kdo skočil. A kam? Če bo samo ranjen, bo umrl počasne mučne smrti, namesto da bi ga ta odrešila v trenutku. Bolje si je prihraniti to nepotrebno bolečino.
Da, kdor je doživel pretepanje in mučenje pa ni povedal tistega, kar so hoteli od njega, ta je bil junak! To je junaštvo! Streljanje bo samo odrešitev. Najhitrejša in najmanj boleča. Kolikokrat smo si zaradi strahu že želeli smrt! Bolelo bo le tiste, ki nas bodo pogrešali.
Tisti tam so čisto otrdeli. Kdo ve, ali je kdo izmed njih imel priložnost uiti? So bili aretirani nenadno ali so imeli možnost pobegniti k partizanom? So morda pričakovali, da je bolje čakati v zaporih, kakor se potikati po gozdovih in nositi glavo v torbi? Ne verjamem, da so vsi tile storili vse, da bi se ognili današnjemu dnevu!
Grdo so se ušteli in zdaj so žrtve svojega čakanja. Tole zdaj jih bo pred ljudmi povišalo v junake. Zdaj bodo umrli za prazen nič! Namesto, da so doslej potolkli vsak po nekaj zelencev! Morda sem kriv, da jih bo doletelo isto kot mene, morda sem premalo storil za to, da bi spoznali, za kaj gre. A poučeni bodo vsaj drugi.
Bernard pa je premišljeval kot že večkrat:
Samo enkrat jc bilo slišati, da sta dva poskušala pobegnili tik pred streljanjem. Eden je ušel, drugega so prijeli, če bi skušali pobegniti vedno vsi, ki lahko tečejo, bi prav gotovo marsikdo ostali živ. A kdo izmed nas bi stekel, kdo bi to tvegal?
Podofieir je zdaj izvlekel spisek in poklical prvih pet. Šele zdaj so tistim razvezah roke in vsakega posebej spet privezali h kolu, oči pa zavezali s črno ruto. Med prvimi je bil tudi Bernard. Ko je esesovce v črnih hlačah prišel do njega, je z glavo odsunil tako razločno, da so vsi lahko videli, da odklanja zavezovanje oči. Esesovce je poskusil še enkrat, a Bernard je ponovil gib z glavo. Potem so ga pustili.
Stisnil je ustnice in šjroko odprl oči, gledal proti planinam in po vseh navzočih. Ljudje so se vznemirili Ne le obsojenci, tudi policisti. Tedaj je morečo tihoto pretrgal Bernardov klic:
kolih še vedno stala. Eden izmed njiju je bil Bernard! Spet je zavpil:
— Streljajte! Ne bojte se! Obersturmtuhrer je pobesnel. Odpel je tok
za samokres, stopil proti Bernardu in le na korak razdalje vanj izstrelil pet nabojev.
Kot bi s tem hotel zatreti upor, revolucijo in svojevoljnost za vselej.
Tisti, ki so še živeli, so morali odvezati postreljene, zložiti s kamiona prazne krste, potem pa trupla spraviti vanje!
Aleš je prišel na vrsto šele z zadnjo skupino. Do kola so mu hoteli pomagati, a ni dovolil. Tja se je splazil po vseh štirih, se spodaj oprijel obeljenega lesa in se ob njem vzpel pokonci ter čakal, da mu jc esesovec tja privezal roki. Ko je segel še k očem, da bi mu jih zavezal, je, kakor prej Bernard, odklonil.
Nanj je še čakal obersturmfiihrer!
Aleš, ki se je ob Bernardovem primeru in ob vseh teh ljudeh čutil dolžan storiti še kaj, ni čakal. Prehitel je VVcrncrja in ga nepričakovano pozdravil:
— Smrt fašizmu, herr obersturmflihrer! VVerner je  segel po pištoli. Vendar  se je
zbral in s stisnjenimi zobmi siknil, kakor da je izgubil razum:
— Zavpij: Heil Hitler! in prost boš šel od tod!
VVerner — in vsi drugi — so napeto čakali. Pa ni bilo treba dolgo.
— Morilci! Smrt Hitlerju! je viknil Aleš.
— Schiessen! je revsnii VVerner in odskočil, kakor bi ga pičila kača. Spozabil se jc in spet segel po pištoli. V tem se je zbral, se obrnil, vidno razkačen sedel v avto in oddivjal med pokanjem strelov, ki so spodnesli tudi Aleša!
Zadnje, kar je izgovoril, je bilo:
— Mama, Martina! Saj bomo maščevani! Mislil je, da je to zavpil na glas, toda to se
je zdelo samo njemu. Navzoči so slišali samo nerazločno grgranje. V Alešu ni bilo več moči.
Vso je bil porabil v boju z VVerncrjem.
Tudi vedno tihi Peter si ni dal zavezati oči in tudi on je iztisnil iz sebe:
— Maščevani bomo! Zbogom Angela!
Teli zadnjih pet so naložili policisti sami in kamioni so se spet pognali proti kaznilnici.
Ob jami, ki so jo prejšnji dan kopali sami, so stali novi zaporniki, ki so jih zastraženi, solznih a tihih obrazov, morali naglo zasuti!
Prihodnje jutro ko je bil Filip že v partizan' skih rokah, so se po vsej pokrajini rdečili ve* liki lepaki, z dvakrat napisanimi imeni talcfVj v nemščini in v domačem jeziku. Trideset. Me° njimi je bilo tudi Aleševo in Petrovo. Berna*1* dovo so izpustili.
XIII
Ljudje so se ob lepakih ustavljali, si DrlSi*j! solze, potihem kleli in se pridušali. Pri ene**j se je ustavila tudi Martina. Nenadoma so se J zameglile oči in zadrhtela je. Obšla jo je sla' bost, da se je komaj ulovila za ograjo. Prebrala je Aleševo ime. Z roko je potegnila prek °°l in še enkrat pogledala na papir.
Res je! O, Aleš!
Omotična je odtavala proti domu. Še vedno ni mogla doumeti, da je bilo to edino, kar t je čakalo pri gestapovcih. Bolj kakor kdaj PreJ je čutila, kaj ji je pomenil Aleš.
In umrl je s hudimi mislimi nanjo!
V ušesih ji je zvenelo, kot bi ga
poslušala
vsak hip:
Zakaj
Operi umazanijo-Z roko je rahlo otipala mesto na vratu, Kje^ jo je v navalu brezumja stiskala Alešcva t'e" niča. Namesto jeze ga je v mislih ljubkoval in rahlo božala kožo, kjer se jo je zadnjik*3 dotaknila njegova roka.
Vse je odmevalo v njej, tudi njene zal'?AC besede. Saj ni mislila tako, kot mu je govo*1!^ Hotela je po vsi sili, želela, da bi ostal živ- \ je bilo vse. Aleš je bil njeno drugo življenj ' njen odmev in njena prihodnost!
Zakaj ga ni poslušala! Kakor bi jo bil F''lP hipnotiziral!
nisi poskrbela za Filipa?
Mrtvi ne lažejo! si je rekla, kakor bi J1
na-pu-
rekoval sam Aleš. Kako je mogla dvomiti-stila se jc zapeljati, da bi rešila Aleša! ^ To jo je vrglo kvišku. Popravila si je °b]c,ell in se namenila naravnost k Filipu. Še PrCC g(J je odšla, jo je spet nekaj ustavilo. Sesedla je na posteljo. Aleš je imel prav, ko je re X
cla se bo kri držala tudi nje. Mukam žalov- -so se pridružile nove, še hujše. Ni se čut , samo prevarana, temveč tudi sokriva za Pog^ bitev znanih, dobrih ljudi in tudi za najb0* ljubljenega med njimi. Potem je nehala 1 . kali in v mraku, ko so se na steno začele risa» sence in ji tesnoba ni pustila dihati, ji je uda* lilo v zavest:
Razkriti moram Filipa! Samo, če ni prep0*' no. To je bila Alešcva volja! Kakor oporoka! 1° samo jaz vem to!
Obenem se je ustrašila same sebe. Saj toliko moči, saj bo obtožila tudi sebe.
Strah, ki se je oglašal na dnu razuma, se Je približeval teži, ki ji jo je naložila Aleševa srni • Svojega brata naj izda?
Kaj pa Aleš? ... Pomagala ga je umoriti - • • Nič ga zdaj ne bo oživilo! .. . Toda takole ** bo zdržala, ne bo mogla živeti.
Dokler  ne  odvrže  tega  bremena, ji ne obstanka. Bolje, da jo pogubi kazen, kakor t pekoči ogenj.
Zakaj trepeče? Koga se boji? Trepeče P'° partizani in boji se Nemcev.
Bo imela toliko moči, da bo izpolnila Al0, ševo oporoko?
oje
ta
rit«
Strah, da Filip spet išče nove žrtve, ji je j ,..oei, da je pohitela k bratovi hiši. . . Prizna* si je, da bo njena krivda še- večja, če takoj *• bo ukrenila kaj odločilnega. Toda, Filipa ni bilo nikjer! Vprašala je po njem sosede, a nihče ni *■' vedel ... Bila je tako čudna, da so jo ogled0" vali, kakor bi jo videli prvič. Domov se je v kla kakor bolna starka. V njej so s podvoje*1 močjo oživeli  očitki, potešitve pa ni bilo; n0* bene, nasprotno — očitki so se razraščali z 0 popisno  močjo  in  napolnili vso  njeno not**, njost. Njena miselnost in pripravljenost sta b' še preslabotni, da bi  poiskala partizane. vs njeno podzavest jc prežemala zahteva, da najprej govoriti  z  bratom. Morda bi šc nas^j
in*
kako bilko,  kak  izhod, morda Filip le ni vsega kriv, morda je še kdo kje, ki se z n.l igra. Človek vendar lahko sumniči. Še mora kaka rešitev!
bit*
RADIO
F
J^njcila poslušajte vsak dan J* 3., 6., 7., 10., 12., 13., 15.,
22-» 23. In 24. uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob **feljah pa ob 6.05., 7. in 24. .Hf4 ter radijski dnevnik ob 9.,
*K 15., 17., 22., 23. in 19.30.
5. FEBRUARJA
r5-30 Dobro jutro — 8.10 glasbena matineja — 9.05 ^onirski tednik — 9.35 S pisnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.50 Zavarovalnica ^a radijskim poslušalcem jr 10.20 Pri vas doma — 12.10 ^tagojc Bersa: Sončne polja-De — 12.30 Kmetijski nasveti
12.40 Po domače z domači-?** vižami — 13.30 Priporočalo vam — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 rpjo naši operni pevci — «.00 Vrtiljak — 16.40 Klavir v ritmu — 16.45 S knjižnega trga — 16.10 Gremo v kino
17.50 Z ansamblom Mojmi-ra Šepeta — 18.15 Iz opernega sveta —• 18.50 Pogovor s Poslušalci — 19.00 Lahko noč, °troci — 19.15 Minute Z an-saniblom Fantje treh dolin "!* 20.00 Spoznavajmo svet in a°movino — 21.00 Melodije z veliki mi zabavnimi orkestri rr 22.20 Oddaja za naše izse-'Jence — 23.05 S pesmijo in PJtsom v novi teden
P^ugi program 14 (v»^ Panorama zvokov — *7-00 Pol ure z orkestrom Da-Vl.Qa Lloyda — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. Programu — 16.05 Z majhni-?!' zabavnimi ansambli — i6-40 Sobotni mozaik - 17.35 "obimo se ob isti uri — 18.40 J°Pevkc iz studia 14 — 19.00 £et minut humorja — 19.05 zabavni zvoki za sotJolni večer
gretji program
. ■'0.05 Mojstri vokalne poli-
Sn1^** ~ 20-30 0kno v svel ~ lU-45 Operni koncert - 21.30
rpSodki dneva — 21.40 Igra-
g° kar ste izbrali - 23.55
slovenske poezije
6. FEBRUARJA
^ 6.00 Dobro jutro — 8.05 Rajska igra za otroke: Velika JSanka _ g45 skladbe za padino — 9.05 Srečanje v *tudiu 14 — 10.05 šc pomnite .^variši — 10.25 Pesmi borbe £ dela — 11.15 Naši poslu-
šal
Cl čestitajo in pozdravljajo ""*" 13.30 Nedeljska reporla-a^ 13.50   Z domačimi
Jisaiabjj _ 14-o5 Melodije z Mlkimi orkestri — 15.05 Ne-
deljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra: Naš očka se mora oženiti — 1824 Lahka glasba domačih avtorjev
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice —■ 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
9.35 Z orkestrom Caravelli
— 10.00 Nedeljski sprehodi
— 11.35  Svetovna reportaža
— 11.55 Opoldanski cocktail
— 13.35 Glasbeni variete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Boston Pops — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Paleta   zabavnih   zvokov —
Tretji program
20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giu-seppa Verdija — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00  Nedeljski divertimento
— 21.30 Dogodki dneva 21.40 S francoskih glasbenih festivalov — 23.55 Iz slovenske poezije i
7. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svel — 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Natko Deveič: Istrska suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru
— 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Čarla Orffa
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Robert Hanell — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 lepe melodije — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansdmblom Vilija Petriča — 20.00 Stereofonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z ansamblom Atija Sos-sa — 14.35 Glasbeni variete
— 51.40 Melodije iz filmov v instrumentalni izvedbi — 16.05 Naš podlistek — 16.20
* Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku -— 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja
Tretji program
20.05 Botique lahke glasbe
— 20.30 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.30 Dogodki
dneva — 21.40 Ura Beethovnovih klavirskih sonat —■ 22.30 Iz simfonične literature XX. stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije
8. FEBRUARJA
430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo _ 935 Slovenske narodne bodo izvajali: Roman Pe-trovčič — bariton ob spremljavi harmonike ter pevski kvartet bratov Boštjančič — 10.20-Pri vas doma — 12.10 JožcFalout igra rog — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam
— 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Moj mira Šepeta — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital mezzosopranistke Eve Novšak-Houškove, pri klavirju Ljubo Rančigaj — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Raimondo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igič:: Goljufa — 21.28 Koncert lahke glasbe — 22.15 Večer pri skladatelju Mihovilu Logarju — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Pet ruška — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Z velikimi   zabavnimi orkestri
— 16.40 Melodije za vsakogar
— 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom Paul Mauriat — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Slovenski skladatelji in Prešeren — 23.10 Nocturno z Vivaldijem — 23.55 Iz slovenske poezije
9. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Melodije iz filmov — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Henrv Purcell: odlomki iz opere Dido in Ene j — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Edvard Grieg: Variacije na staro norveško romanco —-16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom RIAS Berlin — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25
Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe
— 16.05 Melodije iz musiclov
— 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.40 Glasbeni vsakdan — 17.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam
Tretji program " 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncert ant ni jazz — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
10. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
— 10.20 Pri vas doma — 12.10 Boris Papandopulo: dva prizora iz opere Sunčanica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mkidih grl — 14.30 Z ansamblom Francija Puharja
— 14.45 Mehurčki — 15.40 Franc Schubert: Fantazija v i'-molu za klavir štiri ročno -— 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Raphacle — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Godala v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmctca — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz hrvaške simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku
Drugi program
13j05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji
— 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Zvoki s filmskega platna — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Pet minut čez osmo
— 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree — 21 JO Dogodki dneva — 21.40 Sklepni prizori iz prvega dejanja Kogojeve opere Črne maske
— 22.00 Festival v Besanco-nu 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije
11. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Kratke Chopino-ve skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.35 Naši poslušalci  čestitajo  in pozdravljajo
— 15.30 Napotki za turiste ~—1 15.40 Zvoki iz musicalov —• 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Kalman Lendvav —• 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja
— 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki — 20.30 Top-pops 13
— 21.15 Oddaja o mor*u in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.05 Literarni nokturno —» 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe
— 16.05 Operetni zvoki —• 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi —» 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Igrajo majhni ansambli
— 18.40 Priljubljene popevke
— 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Od melodije do meiddi-je
Tretji program
20.05 Radijska igra: Stene
— 20.45 Vrtiljak lahkih not
— 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Maše Pij ade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tele. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefon!: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
5. FEBRUARJA
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 14.00 Sapporo: hokej — barvni prenos (EVR Ljubljana), 16.00 Propagandna oddaja 16.05 Smuk za ženske — barvni posnetek iz Sappora, 16.50 Propagandna oddaja, 16.55 Hitrostno drsanje — barvni posnetek iz Sappora (RTV Ljubljana), 17.25 Ka-šarka Borac : Lokomotiva — prenos II. polčasa (RTV Beograd), 18.00 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.15 Plus pet — mladinski quiz (RTV Sarajevo), 19.15 Mozaik, 19.20 TV kažipot, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, Zabavno glasbena oddaja, 21.05 Oddelek S — serijski barvni film, 21.55 Zimska olimpijada v Sapporu — barvni posnetki, ...Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Plus pet (RTV Sarajevo), 19.15 Zabavna oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
6. FEBRUARJA
8.50 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 9.40 Ptujski festival narodno zabavne glasbe (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 11.00 Mozaik, 11.15 Otroška matineja, 12.05 Sola smučanja — 5. oddaja, 12.10 Mestece Pevton — serijski film, 13.00 XV kažipot, 14.30 Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča (RTV Ljubljana), 15.00' Sapporo 72: drsanje (pari obvezno) — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 16.05 Sapporo 72: skoki na 70-me-trski skakalnici — barvni posnetek, 18.05 Prvi ljudje na Luni — angleški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana). 2030 L. Pirandcllo: Patent, Ottolenghi-Amendola: Na sod-niji — oddaji TV Ljubljana, 2135 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
7. FEBRUARJA
935 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove   splošne izobrazbe.
11.30 Francoščina (RTV Beograd), 14.00 Sapporo 72: hokej, drsanje (ženske prosto), sankanje — barvni prenos (EVR-Ljubljana) 16.05 Sapporo 72: smuk za moške — barvni posnetek, 16.55 Sapporo 72: tek na 15 km — barvni posnetek (JRT-Ljubl jana), 17.50 J. Malik: Žogica Maro-gica — 3. del, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Prenos podelitve Prešernovih nagrad, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 B. Zupančič: Pogreb — TV drama (RTV Zagreb), 21.35 Kulturne diagonale, 22.10 Sapporo 72: barvni posnetki z olimpijade,. .. Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.00 TV vrtce, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Studio 071 (RTV Sarajevo). 19.00 Mladi za mlade — oddaja TV Ljubljana, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
8. FEBRUARJA
935 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Angleščina (RTV Beograd), 14.00 Sapporo 72: drsanje (pari prosto), biathlon — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 15 30 Propagandna oddaja, 15.35 Sapporo 72: veleslalom za ženske — barvni posnetek (JRT-Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 M. šušrnel: Južna morja, 18\00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik, 19.05 Delo z računalniki: Nadroben načrt, 19.30 Mikroekonomika: Angažiranje inozemskih sredstev, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2025 3-2-1, 20.35 Na klancu — slovenski film, 22.05 Sapporo 72: barvni posnetek z olimpijade, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Beograd), 19.15 Vaš svetovalec, 20.00 TV dnevnik, 20.30 (RTV Zagreb), 21.15 Nepremagljivi — serijski film (RTV Beograd), 22.05 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb), 22.25 Violinske sonate 20. stoletja (RTV Sarajevo)
9. FEBRUARJA
8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 14.00 Sapporo 72: hokej, drsanje (moški obvezno)
— barvni prenos, 15.35 Sapporo 72: veleslalom za moške
— barvni ptsnetck (JRT-Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV B<*>grad), 17.55 Doktor Dolittle — serijski barvni film, 18.20 Obzornik, 1835 Po domače s slovenskim
oktetom, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 A. Šcnoa: Diogcnes, 21.15 Kratek film, 21.25 Sapporo 72: barvni posnetki z olimpijade, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Risanka, 17.35 Poročila, 17.50 Pika Nogavička, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo), 19.00 Risanke, 19.15 Zabavna glasba (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
10. FEBRUARJA
935 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina, 11.30 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.00 Sapporo 72: hokej, dvosedežne sanke — barvni prenos, 16.05 Sapporo 72: drugi veleslalom za moške- — barvni posnetek, 16.55 Sapporo 72: hitrostno drsanje za ženske na 500 metrov — barvni posnetek, 17.25 Sapporo 72: tek na 50 kilometrov — moški — barvni posnetek, 18.00 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 18.55 Mozaik, 19.00 L. Bernstein predstavlja: Pot v Pariz, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.25 Sapporo 72: barvni posnetki z olimpijade, Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Beseda o sliki, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
11. FEBRUARJA
930 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina, 1130 Osnove splošne izobrazbe, 13.50 Turnir v namiznem tenisu — prenos (RTV Zagreb, Beograd), 15.00 Sapporo 72: drsanje — moški prosto, šti-risedežni bob — barvni prenos, 16.05 Sapporo 72: slalom za ženske — barvni posnetek, 17.10 Sapporo 72: skoki na 90-metrski skakalnici — barvni posnetek (JRT-Ljubljana), 18.15 Obzornik, 18.30 Slovenska poezija 20. stoletja: Oton Zupančič, 18.45 Vzgojni problemi: ali naj otrok piše z levico?, 18.55 Smučarska šola
— 6. oddaja, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana). 2030 Kviz 72 — prenos (RTV Zagreb), 21.40 Sapporo 72: barvni posnetki z olimpijade, Poročila    (RTV Ljubljana)
— Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Svet, v katerem živimo (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
K j NO
Radovljica
5. februarja ameriški film IDIOT V HOLLYWOODU ob 18. uri, amer. barv. film LETALIŠČE ob 20. uri
6. februarja amer. barvni film LETALIŠČE ob 15.30, amcr.-angl. barv. film ROP IN PREVARA ob 18. uri, franc. bavy. film NAPAČEN STREL ob 20. uri
7. februarja amer. barvni film DOLINA RADOSTI ob 20. uri
8. februarja amer. barvni film BILLY KID ob 20. uri
škofja Loka SORA
5. februarja jugoslov. barv. film V GORI RASTE ZELEN BOR ob 18. in 20. uri
6. februarja jugoslov. barv. film V GORI RASTE ZELEN BOR ob 17. uri, franc. barv. film BLAZEN MED ŽENAMI ob 15. in 20. uri
7. februarja franc. barvni film BLAZEN MED ŽENAMI ob 19. uri
8. februarja italij. barvni film SKUŠNJAVE MLADEGA CASANOVE ob 20. uri
Železniki OBZORJE
5. februarja franc, barvni film BLAZEN MED ŽENAMI ob 20. uri
6. februarja amer. barvni film VRNITEV BANDITA ob 17. in 20. uri
Dovje Mojstrana
5. februarja amer. barvni tilm BOJEVITA DEKLICA
6. februarja franc. barvni film ZADNJI MOHIKANEC
Kranjska gora
5. februarja amer. barvni film PEKLENSKI KOMANDOSI
Javornik DELAVSKI DOM
5. februarja franc. barvni film ZADNJI MOHIKANEC
6. februarja amer. barvni film PEKLENSKI KOMANDOSI
Kranj CENTER
5. februarja italij. barvni film ROBIN HOOD, OGNJENI LOKOSTRELEC ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma ZA MRTVE JE PREHOD PROST ob 22. uri
6 februarja amer. barvni film PUŠKA ZA APAČE ob 10. uri, amer. barv. film ZA MRTVE JE PREHOD PROST ob 13. uri, italij. barv. iilm ROBIN HOOD, OGNJENI LOKOSTRELEC ob 15., 17. in 19 uri, premiera amer. barv. filma SAMSON IN DALI L A ob 21. uri
Kranj STOR2IC
5. februarja angl. barv. film
V AVTOBUSU ob 16. uri, angl. barvni film DOKTOR
V TEŽAVAH ob 18. in 20. uri
6. februarja nemški barv. film HURA! SOLA GORI! ob 14. uri, angl. barv. film DOKTOR V TEŽAVAH ob 16. in 20. uri, angl. barvni film V AVTOBUSU ob 18. uri
Tržič
5. februarja premiera angl-* franc. barv. filma NEKA ŽENSKA JE IZGINILA O« 16., 18. in 20. uri
6. februarja angl.- francoski barv. film NEKA ŽENSKA JE IZGINILA ob 15. in lj uri, amer. film VRNITEV V BATA AN ob 17. uri H
Kamnik DOM
5. februarja angl. barv. film KJE JE JACK? ob 16., 18. m 20. uri
6. februarja amer. barvni CS film TARZANOV IZZIV ob 15. uri, angl. barv. fil*0 KJE JE JACK? ob 17. in l9'
Krvavec
5. februarja amer. barvflj film PUŠKE ZA APAČE oO 19.30
6. februarja amer. barvni film PUŠKE ZA APAČE o° 17. in 19. uri >
loterija
Neuradno poročilo o žrebanji srečk 5. kola dne 3. 2. W*
srečke	so zadel«
končnicami	din
00	20
90	10
02180	500
146800	10.020
1	6
26871	2.006
35811	1.006
61481	506
72	10
2112	200
32722	1.000
89852	500
43	30
2393	300
47033	500
257803	10.000
554803	10.000
24	10
47864	500
82734	1.000
83294	2.000
409804	150.000
15	10
345	100
19965	500
151225	10.000
440015	10.010
6	6
29076	1.006
57646	506
043406	10.006
204456	20.006
335736	10.006
551546	10.006
740376	10.006
97	10
6057	300
97297	510
346807	10.000
8	6
11298	2.006 1
29878	506
91988	506
59	20
979	50
0129	200
79869	1.000
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Ij^STROG, 7. KLOBUK, 12. TERANOVA, 14. RASA, 15. OV, s"- SALAMA, 18. LMS, 19. NEP, 21. SIR, 22. KOKRA, 24. ROS-STat?6, pALOT, 27. ANALI, 28. TIC, 29. NIN, 31. KJN, 32. .»ANIC, 35. TE, 36. NATO, 38. OMEJENEC, 40. AKADEM, CAREVO
NAGRADNA KRIŽANKA
IZŽREBANI REŠEVALCI
Prejeli smo 124 rešitev nagradne križanke. Tokrat so bili izžrebani: 1. nagrado (30 din) prejme Anuška Soklič, Kranj, Šorlijeva 8; 2. nagrado (20 din) Vojko Stare, Jesenice, Maršala Tita 102; 3. nagrado (10 din) pa Robert Rozman, Medvode 109. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
. VODORAVNO: 1. pomagalo pri hoji, skakanju itd. (popot-^*Romarska, pastirska, gorska, skakalna itd.), 7. potrebščina *uhanje, za shranjevanje, 13. naprava, stroj, 14. človek, **sW neprofes,ona,no s čhn ukvarja, 15. zavihek pri obleki, 16. neprijeten občutek, blamaža, 17. naziv dveh prela-
lce_na Velebitu, 18. znamka tujih cigaret; korec, mernik, 19.
20. kdor dela na akord, 23. enaki samoglasniki, 26. ^nii*r' površlna» 27' olok na jugu škotske (Arran), 31. ime V^^vnika Zupana, 33. del posteljnine, pokrivalo, 34. prebi-tjfl^^ten, 35. kravji pastir, 36. robida, 37. mladje; zvečanje;
ln>t °:      vodni hlapi, 2. poziv, 3. izmeček vulkana,
%i\^r 8lov2nske pevke popevk Kohontove, 5. nekdanji ruski J-       ^' arabski žrebec, 7. slovesen mimohod, postavljanje, ^ 10 StanovanJske opreme (množina), 9. ameriSko moško obdano z vodo, 11. otrok v prvi razvojni stop-y' preproge (po francoskem mestu Arras), tudi
Si ^Vzh°dni Turčiji, 16. sprožitev orožja, 18. planinski kraj l^tetfV;2niM» kjer je bil rojen slikar Grohar, 21. gradbeni Hi0J ' skala, 22. moderna navigacijska naprava, 23. ženin c'CV brat' 24, režet°. 25- vrsta plesnega koraka, 28. sirota, za Ahilom najznamenitejši junak pred Trojo, 30. ski t,el stopala, 32. osebni zaimek (množina), 33. make-' Narodni ples, kolo, 33. avtomobilska oznaka za Koper.
%
% sJQ3,lev pošljite do četrtka, 10. februarja na na-% gj. ^: Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Na-% , a<Jna križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, ' *0 din.
?^ar?ISKl MUZEJ v KRANJU — V Mestni hiši je na f0iiti102, ne°loška. kulturnozgodovinska, etnografska in umet-j^st^ 8o^°vir,ska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta x*      skupine slikarjev iz Prekmurja (Danč, Hauko, ' cesaric).
^r«tjinr?*"n* stavbi v Tavčarjevi ulici 43 jc odprta stalna ^Pubiijk Z^"^a Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem
V Pr
zbirka Slovenska žena v revoluciji
^'er'Jir^fe^n?v^ hiši Je odprt Prešernov spominski muzej, v "^tjsov     * stavD- Pa razstava slovenskih reproduciranih \1 ^ale    * ankarieva založba).
tW <k> ^Slte 2birke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od
bn Otj l0 Ure- Muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak
^° 19     ^°       ure, v sobotah in nedeljah pa tudi od • Ure.
tržni pregled
V KRANJU
Solata 6 do 7 din, špinača 10 do 12 din, korenček 5 din, slive 6 din, jabolka 2,50 do 3 din, pomaranče 6 din, limone
7 din, česen 10 do 12 din, čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 do 3,50 din, kaša 5 din, kokoši 30 din, očiščene 18 do 20, din, ajdova moka 5 do 6 din koruzna moka 3 do 3,50 din. jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 12 do 13 din, orehi 30 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, evetača 8 din, krompir 1 din, žganje 16 din
V TRŽIČU
Korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 3 do 4 din, pomaranče 7 din, limone 8 din, česen
8 din. čebula 3,20 din, fižol 10 din, pesa 3 50  din, kaša
5 din, med 12 din, ajdova moka 5,80 din, surovo maslo 28 din. smetana 12 din, orehi 33 din, skuta 7,50 din. sladko zelje 4 din, krompir 1,20 din
NA JESENICAH
Solata 6 din, špinača 5,20 din, kovnček 3 din, slive 7,50 din, pomaranče 5,60 din limone 6 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, ajdova moka
6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,90 do t din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 37 din,-klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko želje' 2 din, kislo zelje 3,20 din, kisla repa 3,20 din, evetača 5,60 din, krompir 1,10 din
m se
V KRANJU
Gašpirc Franc in štern Anica, Rebolj Franc in Am-brožič Marija, Kogovšek Franc in Bajd Marija, čim-žar Štefan in Pipan Marija
\
V SKOFJI LOKI
Vukobratovič Vlado in Vel-koverh Marija, Benedik Viktor in Gabrovšek Tatjana
V KRANJU
Badalič Stanislav, roj. 1912, Bačar Jakob, roj. 1938, Roji-na Ciril, roj. 1919, Smerke Alojzij, roj. 1916, Kolar Miloš, roj. 1932, Med j a Jože, roj. 1915, Bregar Jakob, roj. 1913, Mrzel Vinko, roj. 1910, Judež Jurij, roj. 1910, Mužina Leopold, roj. 1887, Bašar Franc, roj. 1893
V SKOFJI LOKI
Debeljak Marija, roj. 1897
V TRŽIČU
Jane Pavel, roj. 1948, Dolen Franc, roj. 1898 in Štjakelj Frančiška, roj. 1894.
V nedeljo tekmovanje za svinjsko glavo
0 Letos bodo v Črnem vrhu nad Jesenicami že petič zapored organizirali pred-pustno tekmovanje za svinjsko glavo. Na tej zabavni prireditvi, ki jc bila vsa leta doslej dobro obiskana, bodo morali tekmovalci nositi pust ne maske. Udeleženec, kj bo presmučal progo v poprečnem času vseh tekmovalcev, bo prejel pravo pečeno svinjsko glavo. Posebna komisija bo tudi ocenjevala posamez ne maske in najboljše nagradila z  lepimi nagradami.
Za posebno zabavo bosta poskrbela tudi Franci Košir in Tone Fornezzi-Tof, ki bosta nastope udeležencev primerno komentirala. Na prireditvi  bo  igrala godba na
pihala iz Hrušice, izvolili pa bodo tudi novega župana črnega vrha.
Začetek prireditve bo v nedeljo, 6. februarja, ob 11. uri pri srednji postaji Žičnice v Črnem vrhu.
baterije
S sankami z Možjance
Jutri, 6. februarja, bo TVD Partizan Preddvor-Bela organiziral tradicionalno sanka-ško tekmovanje na 1500 metrov dolgi cesti z Možjance. Tekmovali bodo pionirji do 15. leta, člani in članice. Za-
četek tekmovanja bo ob 10. uri dopoldne. Prijave sprejemajo pol ure pred startom na Možjanci. Organizator je za najboljše pripravil lepe nagrade, ki so jih prispevali delovni kolektivi ter posamezniki. — jk
Predavanje žirovskega planinskega društva
Drevi bo žirovsko planinsko društvo pripravilo v kino dvorani v Žirch zanimivo predavanje    rojaka Staneta
Gantarja Gorenjska v sliki in besedi. Predavatelj bo gorenjske kraje predstavil z več kot 300 barvnimi diapozitivi.
Izbor za lepotico Jugoslavije na Bledu
Drevi ob 20. uri bo v festivalni dvorani na Bledu Politika Bazar pripravila zabavno prireditev, na kateri bodo izbrali tudi kandidatko za lepotico Jugoslavije Iz Slovenije. Za najlepšo, ki bo potem konkurirala na Izboru v Beogradu, se bo danes zvečer potegovalo 25 Slovenk. Kot je  znano, najlepša Jugoslo-
vanka, ki jo izbere Politika Bazar, potem konkurira za lepotico sveta v Londonu.
Današnjo prireditev bo vodil Mica Orlovič, nastopili pn bodo tudi revijski orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Marta Rijavca ter Nada Knežević' in Leo Martin.
Jutri sindikalne igre v Tržiču
Med delovnimi ljudmi trži-ške občine vlada veliko zanimanje za šport, predvsem za sankanje in smučanje. Tako so imele že skoraj vse delovne organizacije sankaška tekmovanja. Ta interna tekmovanja so bila obenem tudi uvod v občinske sindikalne športne igre v sankanju, ki bodo jutri, 6. februarja ob 9. uri na sankaškl progi v Pod-ljubelju.
Občinski sindikalni svet Tržič namerava aprila organizirati tudi sindikalno tekmovanje v smučanju. Tekmovanje bo v Hrastah, ki so v neposredni bližini mesta in kjer je začela letos obratovati tudi nova vlečnica. Smučarjev zato ne manjka. Razvojni program telesne kulture in  rekreacije v tržiški
občini sploh predvideva, da bodo postale Hraste pomembno športno in rekreacijsko središče Tržiča.
— «k
/
Gospod veliki Zeleni car — stara bajta strojništva, prvi vezir Iz teheranskega dvora — stara bajta ekonomije in imam — takisto stara bajta ekonomije: »,Krote zelene', nič ne znajo!«
Bruci zeleni se predstavijo
Ob koncu prejšnjega tedna
so mesto pod Lubnikom preplavili lepaki škofjeloškega študentskega kluba, ki so vabili na akademski ples z bru-covanjem. Ob enem izmed njih sta v petek sredi popol-
dneva stikali glave dve fenič-ki. »Bru-co-va-nje, bru-co-va-nje! Kaj pa je spet to?* bi bila rada vedela ena od njih. »Oh, saj veš, mladi. Zdi se mi, da je pred dnevi o tem nekaj pripovedoval vnuk, ki
študira v Ljubljani. Ja, kaj več pa res ne bi vedela povedati,« ji je odvrnila druga.
Saj res. Kdo je potemtakem bruc in kaj brucovanje? Preprosto povedano je bruc študent začetnik. Status bru-za se .ohrani do prvega uspešno narejenega izpita. Tu pa je seveda še brucovanje — prireditev, na kateri si starejši študentje, stare bajte, »blagovolijo« sprejeti bruoe v svoje vrste. In taka prireditev je bila v soboto zvečer že dvajsetič ali enaindvajsetih v Skofji Loki.
»Brucovanje bi moralo biti te v jeseni,« mi je v soboto pripovedoval študent prava Janez Galičič — predsednik škofjeloškega študentskega
i sK-, 'V *■ - ... ,
kluba, »vendar smo ga uspeli pripraviti šele sedaj. Zanašali smo se, da bomo lahko imeli prireditev v novem hotelu. Ker nismo uspeli, nam je spet ostala na voljo le telovadnica Partizana. Rečem lahko le še to, da je s pripravo brucovanja vsako leto veliko dela.«
Kmalu po osmi uri zvečer je priznani škofjeloški ansambel Up spustil prve vate elektrike v svoja glasbila. Študentje in študentke pa so takrat Še kar naprej pridno polnili dvorano. In tudi »loška vlada« z županom na čelu je hotela slišati, katere nepravilnosti in hibe v občini so v preteklem letu zapazile bistre oči študentov.
Plesalci so bili že dodobra razgreti, ko so Zeleni car, prvi vezir iz Teherana, imam, aga paša — bruc major in dvorno občinski fakir zavzeli svoja mesta. Začelo se je slovesno praznovanje 1000-letni-ce Škofje Loke. S~tare bajte so »spoštovanemu zijalnišlvu« in »iger in kruha željnemu občinstvu« povedale to in ono o dogajanjih v občini v preteklem letu. Po orisu glavnih dogodkov so se stare bajte spravile nad bruce. Zdaj je bruc major moral na zahtevo pripeljati brucko z »lepo ritko«, nato »razgledano« brucko, pa oženj enega bruca in še in še. »Krote zelene« pa jasno niso vedele odgovora niti na eno samo vprašanje. Le kako bi? Ko se bruci nikakor niso uspeli znajti, so sc stare bajte le usmilile ubogih »zelencev« in jih sprejele v svoje vrste. »Naj bo to za vas pravljična tisoč in ena noč ali Šeherezada,« se je ob koncu Zeleni car obrnil na bruce.
Po tistem se je začelo rajanje, ki jc trajalo do jutra. Tudi stare bajte se bruck niso več branite. Celo kaka trd nejša ljubezenska vez ni izključena. Na prihodnjem brucovanju bo vse jasno!
Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan
»Tale brucka me pa
ja,« je priznal sam Zelen* CJ"*
Janez Galičič — predse**1* študentskega kluba
Bruci zeleni. Ampak priznajte, najdejo se pa tudi dobri pri-
luevkl.
Bruc major je dobro ukrotil »čredo divjih konje — brucev namreč
Razvojna pot delavskih univerz
Ustanovna listina, nekaj dotacij in skromnih poslov-Jph prostorov ter veliko nalog in spodbud — to je jkMnala vse, kar so delavske in ljudske univerze sprejele od ustanoviteljev na začetku svoje razvojne poti, *k 1959.
.Po podatkih je ob koncu izobraževalnega leta 1960 75 delavskih univerz v Sloveniji razpolagalo r, * 42 lastnimi pisarniškimi prostori in 11 učilnicami. 7° koncu izobraževalnega leta 1968/1969 je imelo 53 Ikavskih univerz 93 lastnih pisarniških prostorov in učilnic.
slovenske delavske univerze je značilno, da so si Parale ustvariti potrebne prostore za svojo dejavnost * * lastnimi sredstvi in to skoraj vedno le z adapta-gfo starih šolskih ali občinskih stavb. Njihovi slušatelji jj danes gostujejo kot druga ali tretja izmena v 300 8s VeC tuJ,n učilnicah in v nekaj sto priložnostno izpo-
lenlh seminarskih prostorih. v Z dohodkom lastne dejavnosti so si delavske uni-
et*e preskrbele tudi osnovna tehnična sdedstva za j^loben pouk. V desetih letih obstoja se je število fMJOprojektorjev podvojilo, število diaprojektorjev in ;M*kopov se je povečalo več kot štirikrat, število ma-■^tofonov pa za več kot trikrat.
r Večji del njihove dejavnosti je namenjen delovnim 0 družbenopolitičnim organizacijam, medtem ko je Vranom, ki tudi sami krijejo stroške izobraževanja, jj^enjena zadnja leta že tretjina izobraževalne dejav-
Posebnost delavskih univerz je v tem, da je pri njih alno zaposlenih le nekaj delavcev, medtem ko je °norarno zaposlenih zelo veliko zunanjih sodelavcev.
Hov prospekt, cehovske skrinjice in kozolci
V Tržiču so se odločili, da bodo na področju turistične propagande sodelovali z agencijo Kompas ter z organizacijami na
področju občine
slo
Najbolj značilna in najbolj razširjena dejavnost 'genskih delavskih univerz so seminarji in tečaji, Ua zahtevna in dolgotrajna oblika izobraževanja om de,avskih univerzah pa so oddelki za odrasle, ki j*u°gočajo zaposlenim dodatno izobraževanje. Najbolj ^ožlčna oblika informativnega in izobraževalnega ,a Pa so občasna predavanja ln cikli predavanj.
t "'rit*
Kako nepogrešljiva je propaganda v turizmu, se v Tržiču dobro zavedajo. Zato je predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak sklical na pobudo turističnih delavcev občine pretekli teden posvetovanje, na katerem so obravnavali in sprejeli program letošnje turistične propagande. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki Mer-catorja, Peka, Živil, Creine, Kompasa, BPT in kulturne skupnosti. Pri organizirani turistični propagandi pa bo moral biti seznam delovnih organizacij širši in izpolnjen z za vsakogar določenimi nalogami in obveznostmi. Vsekakor pa je treba priznati, da so Tržičani na tem področju z organiziranim delom že veliko naredili, čeprav je njihova občina med najmanjšimi in se ne more primerjati z industrijsko močnejšimi občinami. Laskava priznanja in pohvale, ki so jih že prejeli, zato niso iz trte zvila.
Občinski referent za turizem Mirko Majer je podrob-
najboljša proglašena aktiva ZMS na Golniku in v Trbojah
°bčinska konferenca ZMS
»tioT' ie lani razpisala tek-
£Ms *e za naiboliši aktiv 113 terenu. Največ po-
udark
a Je dala izobraževanju.
zato je skupno z DU Tomo Brejc iz Kranja pripravila širok program izobraževanja in priskrbela tudi predavatelje.
Ustanovljen mladinski aktiv v Besnici
^sta« ljo Je bila v Besnici din^°Vna konferenca mladika aktiva. Za predsednik p 11 izvoljen Miro Ber-&ravil.°sram dela bodo pri-
Na v srede februarja. skleni,.konferenci so mladi * drup-' da se bodo Povezali ^cij-^1111 krajevnimi organi-aktiVn 1 v Besnici. Čimbolj n° se bodo vključili v
delo TVD Partizan, skušali bodo poživiti delo KUD, ustanovili bodo svoj rod tabornikov in planincev. Mladi so tudi izrazili željo, da bi čim prej pripravili foto tečaj.
Za svojo dejavnost bo mladinski aktiv iz Bcsnice zahteval prostor v besniškem kulturnem domu.
-lb
M
a9rade za varčevalce
vici v6'« m.je bil° na Buko-^onaln? * dolini žc tradi-hranilnn, žr,banJe vlagateljev ^ruci V1?.5 pri kmetijski *a slT,*u kofJa Loka. Hranil-
8^5? ,je  za varčevalce Na. p'a lepa praktična da-rri—
^tu*nyK1*vlla jim je tudi ^ sed <l^r0,gram' v katerem
J?viCa' JJekhški sekstet Bujnega S   » kulturno-umet-
Var^t r"UŠtva Bukovica in 'l Gorenjci
Žrebanje vlagateljev hranilnih vlog je bilo javno. Televizijska sprejemnika je žreb določil varčevalcema iz Martin j vrha in Koprivnika. Več kot 20 manjših dobitkov kot so umetna gnojila, ročne ure, garniture kuhinjske posode in podobno pa je razdelil varčevalcem iz različnih krajev škofjeloške občine.
-Ib
Za najboljša sta bila proglašena mladinska aktiva iz Trboj in Golnika. Prejela sta po 1500 dinarjev nagrade. Nagrajeni pa so bili tudi mladinski aktivi Vodovodni stolp, Predoslje, Hrastje in Kokrica.
Mladi v Trbojah so bili najbolj delavni v krajevni skupnosti in so bili pobudniki vseh večjih akcij. Pripravili so tudi ciklus predavanj. Pri tem so izbrali take teme, ki zanimajo tudi starejše: poljudnoznanstvena predavanja, potopisi, predavanja o kmetijstvu in kmetijski mehanizaciji in podobno. Ustanovili so športno in kulturno sekcijo in uredili so prostor za klubsko dejavnost.
Mladinski aktiv Golnik pa se je lani uspel uveljaviti v KS. Mladi aktivno sodelujejo z organizacijo ZK in SZDL. Zlasti pa je pomembno sodelovanje z Inštitutom za TBC Golnik. Skoraj vse mlade, ki so zaposleni v inštitutu, so uspeli vključiti v delo mladinske organizacije. V okviru izobraževanja pa so se veliko ukvarjali z idejnimi vprašanji, politiko ZK.T, družbenoekonomskimi problemi itd.
-lb
no razložil program letošnje turistične propagande, za katero je že sedaj z vso vnemo skrbelo domače turistično društvo, v veliki meri pa tudi Kompas, ki upravlja številne objekte na področju občine.
Turističnega prospekta Tržiča je zmanjkalo! Ljudje sprašujejo zanj, vendar na društvu ne vedo odgovoriti drugega, kot da ga ni. Zato so se odločili, da bodo prospekt ponatisnili v 30.000 izvodih. Pri izdaji prospekta bodo sodelovala tudi podjetja. Vsak bo prispeval svoj delež, in sicer po ključu, ki ga bo na osnovi ustvarjenega dohodka na področju občine izdelal upravni organ s Turističnim društvom in referatom za turizem.
Tržičani so letos prav tako že izdali program prireditev in izletov, ki jih organizira društvo.
»Beli dan« pa bo letos zagledalo tudi nekaj novosti. Društvo bo izdalo lične čevljarske in kovaške cehovske skrinjice, ki bodo popestrile izbiro spominkov in iz naših prodajaln izpodrinile marsikateri kič. Ob cestah bodo postavili manjše kozolce, na katerih bodo po mednarodnih določilih označeni najvažnejši kulturni in zgodovinski spomeniki, popestreni z barvnimi fotografijami zanimivosti. Prav tako bodo Tržičani letos izdali vodič po zasebnih gostilnah občine v treh jezikih. Gostilne bodo sploh po-
stale središče krajevnega turističnega obveščanja. Novost bo tudi brošura Zimski šport v Tržiču ter knjiga črnogorskega pisatelja Dima Jovanoviča Melodije jedne ljubavi, v kateri bo iz ti viške občine okrog 30 barvnih fotografij in 30 strani besedila. Knjigo bo v slovenščino prevedel Janko Moder.
Ob pisanju o tržiški turistični propagandi pa ne moremo mimo Kompasa iz Ljubljane, ki bo dal letos za propagando okrog 300 starih milijonov dinarjev in ki v vseh svojih propagandnih izdajah v besedi in sliki omenja tudi Tržič, posebno pa Ljubelj in Podljubelj. Tisoči in tisoči teh izvodov romajo prek meja domovine, letos pa še posebno veliko v ZDA. Torej spoznavajo tržiško občino in njene zanimivosti tudi onkraj »velike luže«. P J-stavnik Kompasa je še posebno poudaril, da bi Tržičani na področju turistične propagande s Kompasom lahko sodelovali in s tem prihranili marsikateri dinar, izdaje pa bi bile lahko večje. Prav tako ima Kompas o tržiškem koncu bogato fotografsko in ostalo dokumentacijo, ki je Tržičanom brezplačno na voljo. Seveda pa se bodo morali o oblikah sodelovanja natančneje dogovoriti. Omenjeni predlogi so bili na sestanku z odobravanjem sprejeti.
J. Košnjck
Cerkljanski gasilci pred slavjem
V nedeljo je bil v Cerkljah občni zbor domačega gasilskega društva, ki so se ga razen gasilcev udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze in predstavniki krajevnih skupnosti s cerkljanskega požarnega področja.
V razpravi je prevladoval problem vode v Cerkljah. Potok Reka jc zaradi suše usahnil, razen tega pa je pri izvini tudi vodovodno zajetje za letališče Brnik in Mengeš. Hidranti so priključeni na predvojno omrežje in tako bi bili cerkljanski gasilci v primeru požara brez vode. Zato bodo gasilci zgradili požarne bazene, vendar bo pri tem potrebna pomoč občinske gasilske zveze, krajevnih skupnosti in občanov. Prav tako bodo morali cerkljanski gasilci kupiti novo sireno ter nekaj boljših cevi. Upajo, da jim bodo pomagali občani, ki so se že izkazali pri nakupu brizgalne in avtomobila.
Največ dela pa bo vzelo proslavljanje 80. obletnice obstoja društva. To naj bi Dila osrednja prireditev v okviru občinske gasilske zveze. Ce bo gasilcem to uspelo, bo ta proslava ena največjih v zadnjih letih v Cerkljah.
M-n
Seminarji Alpine za prodajalce
V sredo se je V trebijskem Domu pod Planino končal prvi seminar za prodajalce obutve Alpina. Ob koncu seminarja so si v sredo dopoldne vsi udeleženci ogledali tovarno Alpina v Zireh V prihodnjih tednih se bddo seminarji nadaljevali, na njih pa se bodo zvrstili prodajalci iz vseh trgovin, ki jih ima žirovska tovarna po Jugoslaviji. — tg
GLAS * 16. STRAN
Po men ki o Mengšu in njegovih ljudeh
Čudaški samotar
Tako smo srečno z gorenjskim rojakom Janezom Trdino pripotovali na Dolenjsko in se tamkaj naselili. Zdaj pa se tudi začenja ono obdobje dejavnosti velikega Mengša-na, ki ga je Ivan Cankar tako visoko ocenil. Pisatelj Jane/ Trdina se je — trpko razočaran nad pokvarjeno mestno gospodo poslej po ■večal le preprostemu ljudstvu. Svoje bistro oko in odprto srce je vse do smrti imel le za nekoliko samosvoje Podgorce, za poštene Be-lokranjcc in za Dolenjce nasploh.
CAR TRDINOVIH BAJK.
načilnost prvega mlado-slovenskega rodu v slovenski literaturi, ki se jc zmagovito pojavila v sredini prejšnjega stoletja, je bila prav v velikem navdušenju za zbiranje narodnega blaga. Iz tega časa imamo tudi največ ohranjenih zapisov ljudskih pesmi, pripovedk, legend in bajk.
Pisatelji so kar tekmovali med seboj, kdo bo več t?.V.c robe nabral in objavil.
Naš Trdina, čeprav otrok svoje dobe, pa je ubral nekoliko drugačno pot.
Ni hotel biti le slep, nepri-strastni zapisovalec. Rad je, kar je slišal, dopolnjeval, se-ve v narodnem duhu. Nekaterim pripovedkam je dodajal podaljške in drugačne zaključke. Značilnost Trdinova je prav v tem: ljudsko blago prosto in po potrebah pre-narejati. Sam pravi o tem: »Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa, z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, slovunstvom, s hrepenenjem pO prosveti in po vseh onih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo. Obenem pa sem se Odločil udrihati po praznoverju.« Udrihal pa je Trdina tudi po nazadnjaštvu vsake sorte, po pokvarjeni jari gospodi in tujih valptih.
PROTI HLAPČEVSTVU
Ssvojimi resda bolj umetnimi kot ljudskimi bajkami in pripovedkami se je Jane/. Trdina boril tudi zoper takratne razmere na Slovenskem, posebno proti ponižanemu hlapčevstvu in nemškularjeniu. Sibal pa je tudi dru'.'c napake svojih rojakov, predvsem praznoverje, zlagano pobožnjakarstvo in trdosrčno oderusivo.
Ivan Cankar, človek ostrega peresa, se je ob Trdini docela raznežil in navdušil:
»Junak Trdinovih bajk je 6lovenski  narod.  V «vojih
Bajkah in povestih o Gorjancih nam ga je predstavil v tako čistem ogledalu, da mu vidimo v dno duše in razumemo vsako njegovo besedo in kretnjo, razumemo iz njegovega značaja njegovo življenje in njegovo preteklost. Lahkovernost in nezaupnost, praznoverje in dvomljivost, zabavljivost in hlapčevsko ponižnost; vse te nasprotujoče si lastnosti so v Trdinovih delih spojene v harmonično celoto, a krona te lepe celote je vesela in brezskrbna lah-koživost, ki jo izpričuje Dolenjec, ta najimenitnejši predstavnik slovenskega naroda, na obrazu in kretnji, v jeriku in slogu.« In še je rekel Ivan Cankar: »Trdina je po mojih mislih edino resnični in največji narodni umetnik.«
ZEMSKE TEGOBE
Gotovo je Trdina živel v nenavadno pomembni dobi — med Prešernom in Cankarjem. Tej dobi zares lahko rečemo, da je bila naša renesansa.
Pa vendar je bilo Trdinovo življenje samo — mislim na zemsko plat — kaj bedno in trnovo. Prave sreče ni uča-kal. Ne v službi kot profesor zgodovine, kjer je bil še mlad nasilno upokojen, ne v pokoju, ki ga je moral preživljati z »mikroskopsko« pokojnino 315 goldinarjev na leto. Toliko je v Avstriji zaslužil začetni uradniček ali mlada učiteljica v šestih mesecih! Za primerjavo: Prešeren je pri dr. Crobathu zaslužil na leto 800 goldinarjev. Seveda jc bil denar v Trdinovem času že manj vreden.
Sreča kriva je spremljala Trdino tudi v zakonu. Prva žena, s katero se je poročil še kot profesor na Reki, mu je kmalu umrla zaradi jetike. Rodila pa mu jc dve hčeri, ki jima je dal v narodnem navdušenju kaj nenavadni imeni: Slavija in Slovenija. Obe sta, žal šc kot otroka, umrli.
Po nekaj letih samotnega življenja v Novem mestu se je Trdina znova oženil. Vzel je domačinko Uršo Jermano-vo in z njo priženil tudi hišo...
ČUDAŠKI POPOTNIK
Miru pa nekoliko čudaški upokojenec ni našel doma. Družbe ni iskal, rad pa je prisluhnil pogovorom preprostih ljudi v krčmah, na sejmih in na božjih potih.
Čudaški gospod z beležni-co v roki, poleti in pozimi enako oblečen, samotarski popotnik s starim dežnikom, ki mu je služil tudi kot palica, je vzbujal pri ljudeh pravcato strahospoštovanje. Saj so ga imeli celo za skrivnostnega moža, ki ve stvari, navadnim ljudem neznane.
Novomeščan Viktor Pirnat se iz svojih otroških dni takole spominja našega Janeza Trdine:
»Pogosto sem ga srečal. Dolg je bil in sključen od let. Vedno se je opiral na dežnik, včasih je imel v drugi roki še palico. Vsi otroci smo se bali starega, resnega in strogega gospoda. Odrasli so pravili o njem, da hodi vedno v Gorjance in med cigane. Pred cigani pa smo imeli otroci že itak vedno nek čuden strah. Ljudje so čudaškega gospoda tudi čuli, kako se je pogovarjal s cigani po cigansko. Zato smo se starca ogibali v velikem loku. Posebno še zato, ker se je — tako so nam otrokom pripovedovali — poznal s škrati in gozdnimi velikani, s katerimi se je bratil v njihovih jamah. Našel pa je gospod profesor na Gorjancih čudovit vrt — cvetnik in tamkaj slišal peti rajsko ptico. Vedel je za uklet grad in pogovarjal se je z močeradi, ki so bili, seve uklete grajske gospodične! Starec se je družil z vilami pa tudi povodnega moža v Krki se ni bal, saj sta si bila prijatelja. Tudi nočnih prikazni se starec, ki je gotovo znal čarati, ni ustrašil. Zato smo otroci vedeli, da gorje onemu, ki bi se profesorju zameril.«
V Mengeš pa Trdina nikdar v življenju ni več prišel. Zameril je, ker je bil njegov rojstni dom prodan na dražbi in potem razrušen. (Se bo nadaljevalo)
Črtomir Zoreč
Izobraževanje vedno dražje
Na prvi seji na novo izvoljene skupščine Temeljne izobraževalne skupščine v Tržiču so najprej izvolili nov 9-članski izvršni odbor skupščine, vendar se za predsednika na tej seji niso odločili. Dosedanji predsednik izobraževalne skupnosti v Tržiču je bil Jože Mokorel, ki ga je skupščina izvolila tudi v nov izvršni odbor.
Nato je skupščina obravnavala teze oziroma izhodišča za srednjeročni načrt razvoja osnovnega šolstva v tržiški občini. Sestavljavci gradiva so na začetku napisali, da bo treba izkoristi vse možnosti in se tako v kar največji meri približati merilom in normativom, ki jih predpisujejo republiški izobraževalni organi. Normativi sodobne šole pa so vezani na precejšnje denarje in le-teh do leta 1975 in kasneje ne bo odveč. Kljub temu pa se bo treba sodobnim ciljem vzgoje in izobraževanja čim bolj približevati in s tem izboljševati učne uspehe ter zmanjševati socialne neenakosti med osnovnošolsko mladino. V času, ki ga obravnavajo teze, bo zgrajena tudi nova šola Bistrica ter vzgojnovarstvena ustanova. Zato bo treba smotrneje določiti šolske okoliše. Graj-zerjeva osnovna šola naj bi izobraževala otroke iz Tržiča, Cadovelj, s Slapa, iz Doline, iz Jelendola, iz Loma, z Gra-hovš in s Potarij. Nova šola v Bistrici naj bi vezala del Tržiča, Bistrico, Brdo, Brezje, Hudi graben, Hudo, Hu-čico, Kovor, Leše, Paloviče, Popovo, Visoče, Zvirče in Podljubelj. Šola v Križah pa Breg ob Bistrici, Gozd, Križe, Novake, Pristavo, Retnje, Se-benje, Senično, oba Vcterna in Žtganjo vas. Sedanjo šolo heroja Bračiča bodo obnovili. V njej naj bi bili prvi štirje razredi za otroke iz neposredne bližine šole, za otroke, ki so zaradi neurejenih družinskih razmer potrebni podaljšanega bivanja ter vozače. V tej šoli naj bi dobila prostore tudi posebna šola, ki je sedaj v stari Graj-
Samostojni koncert pevskega zbora z Bele
Jutri ob 15.30 bo v kulturnem domu v Preddvoru prvi samostojni koncert moškega pevskega zbora kulturno-prosvelne lekcije KO SZDL z Bele. V programa, ki se imenuje Oj, Triglav, moj dem, se bo zbor predstavil s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi.
Jutrišnji samostojni koncert bo obenem žc 18. nastop 10-članskega zbora, ki je imel pod vodstvom Eda Ošabnika prvo vajo 1- februarja 1970. leta.
Belski zbor sestavljajo pevci z Bele, iz Bašlja in iz Tupalič. Doslej so nastopili že sedemnajstkrat, in sicer na pevskih revijah v Zalogu
pri Cerkljah in v Besnici, z združenimi pevskimi zbori so v različnih krajih kranjske občine prepevali kantatoHej, partizan, razen tega pa so nastopili tudi na obeh fantovščinah v Preddvoru in v javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev, ki jc bil lani v Preddvoru.
-jk
zerjevi šoli. Sedaj je podalj" šanega bivanja deležnih le 6 odstotkov tržiških šolarjev, leta 1975 pa naj bi se ta odstotek povzpel na 25. Izpopolnili bodo tudi sistem malih šol. Seveda pa bodo vse novosti že letos uvedli tam> kjer je to že mogoče. To P* je povezano z novimi finančnimi sredstvi in strokovnimi kadri. Njihovo pomanjkanji je prav na tem področju vzgoje v tržiški občini naj* večje, čeprav ima tudi kadrovska zasedba drugih učnih mest določene hibe. Seveda pa je to povezano 2 dopolnilnim izobraževanj^1? učiteljev ter smotrnejšim pendiranjem. V občini je nutno 94 učiteljev. NjihOV* število pa bo moralo biti veC" je in strokovno prilagoje°f zahtevam srednjeročnega Pt<r grama.
člani skupščine so načeh^ izhodišča sprejeli, vendaf . jim očitali nekateri P001*^. kljivosti, predvsem na P~T dročju varstva vozačev, P\£ hrane, razvoja šolskih knJJ nic in dopolnilnega izobra "
vanja odraslih. O tem v
tcz3h Sli*
res ni veliko napisanega- " šali smo tudi očitke, da v* bujejo   teze   le ekonom*1^ izhodišča za razvoj osuOv'V ga šolstva, ne pa tudi beno-političnih. Prevladovalo pa je mnenje, da bomo li v tržiški občini na podr ju  vzgoje   in izobraževanj dobro in smotrno gospo^f^ ti, če bomo hoteli z raZP°^ ljivim denarjem pokriti najnujnejše potrebe.
j. Košnji
■
Nesporazumi" med kulturnim*
delavci
V torek, 1.  februarja, P bila na Jesenicah skup«« ja predsedstva kultun]^insK«
nosti  Jesenice in
obćh* tnih
zveze kulturno-prosvetni£jlcJj ganizacij. Sejo Je & predsednik kulturne skup ^ stl Jesenice Janez KayfsfliU namenom, da bi razj*- v resničnost dveh članko*'^ katerih zveza kulturno^ svetnih organizacij JfiS ^ neugodno ocenjuje dde^ turne skupnosti ^eS tgd' Seje se je udeležil tudi P J9, sednik skupščine obČ*** senlce Franc Zvan. .
,lture
P"ed^$ kulturne skupnosti ^^jedj*
občini bodo ločenih sejah
pr
sedstva občinske turno-prosvetnih
zveze n.
ore*"** P. 9
V dolini Planice
Se dva ovinka, malo vzpona in pred Htenoj teli konec doline Planice — Tamar.
Nudi se mi prečudovit pogled. Vrtogla-^e skalnate gmote Travnika, šid in Jalovca zapirajo to edinstveno dolino, ki je Pravi biser pod gorami, kakršnih je na 'a del zemlje narava natrosila kar precej. Jalovec, grozeč in vabljiv hkrati, je naj-kpši spev okamenelega sveta. Slovenski Planinci so si ga izbrali za simbol, kajti
mu enakega med našimi vrhovi. Koča *arnar, ki stoji sredi bele pokrajine, daje **/ dolini svojevrsten čar. Tišino zimskega ,Meva moti le rahlo šumenje Nadiže. Ta !*v«>a pod visokimi slemeni Ponc. Naredi \ *ratko 'po/. Ko pride do vznožja, se s*rije, kakor bi jo bilo sram. Prikaže se sPet v Zelencih. Je lepo zelena, kot bi a"/o kdo vlil veliko tako lepe zelene *«n»e. Od tu teče Sava, ki je v začetku ,e kristalno čista. Ta reka nosi pozdrave £ najbolj zahodnega dela Slovenije vsem vratom tja do Beograda. ^ Odpnem si smuči in stopim v kočo. v tei Učni planinski kočici se dobro po-^*tim, toda želja po belih poljanah in po
lepotah narave me vabi ven. Še pozdrav in že se za menoj pokaže bel oblak snega. Od časa do časa se ustavim, da se na-užijcm lepot. Vse se staplja v čudovito harmonijo oblik in barv, svetlobe in sence. Vozim skozi gozd, ki je tak kot v pravljici.
Pogled mi zdrsi proti severu. Tromeja — tam za Karavankami živi mnogo bratov, ki so že toliko časa odrezani od naše domovine, vendar niso pozabili materinega jezika.
Iz premišljevanja me je zmotil zajček, ki je skočil iz grma in izginil v gozd. Za njim je ostala le sled v snegu.
Votim naprej. Kmalu zaslišim enakomerno brnenje vlečnice. Zavijem tja in se vozim z vlečnico gor in potem spust po belem pobočju.
Prehitro mi zmanjka kart, pa tudi pozno je že
Nad dolino se prikradejo dolge sence. Vrhovi se bodo v igri senc zlili s sivino neba v molk zimske noči in na dan bo ostal le še lep spomin.
Bogdan Bric:"\ osn. šola Jesenice
Na
paši sem pekla krompir
m travnike je pobe
^olje
Olc^^-.Večkrat stojim pred
jk i* in pogled mi obstane Je k?,Snežcnem travniku, kjer *en, k? Jeseni tako lepo. Je *>as' *' Je najlepši čas za vse t^Vš^irje» J"e minila, a pu fe*ili
,?y^>n na pašniku nismo
kdaj DUl' Pasli smo krave, J5viia Se.Je na travniku po-ov tUC*' neizbirčna koza *° r>icCa-' Marsikatere krave Ni j,      električne žice, a
' s Dar PastirJev je dovolj, i nJiv t ° naganjamo živino h Je i pše Je bi,° včasih, T Pasr     vsaka hiša sv°Je"
01 in<r-Ja in so bi,i travniki H»j "IJar>sko naselje, a tudi leP{fleplavlJajo vas vonji
rstii-Jev^C,nem krompirJu k gl*ejem,T kunmo °geni in 0tPpir•   ob "Jem. Pečemo ln kostanj in piska-
mo na piščalke in si krajšamo čas.
Sonce je hitro plavalo po nebu, odgnala sem naši kravici na pašo. Ob gozdu je bil velik travnik s sočno travo. Kravi Liska in Roža sta se pridno pasli, jaz pa sem prinesla iz gozda suhljadi in zakurila ogenj. Iz torbe sem potegnila nekaj srednjedebc-lih krompirjev in jih zagreb-la v žerjavico. Obračala sem jih in lepo rumeno so se zapekli. Bila sem tako zaverovana v svoje delo, da nisem opazila kravi, ki sta se pasli v bližnji detelji. Medtem ko sem odganjala kravi na domač pašnik, so k mojemu ognju prisedli nekateri otroci, ki nimajo ne koze ne krave, da bi jo pasli, in posladek smo si razdelili.
§1
SCl.od mladosti.
... da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača;
Mladosti leta, kako čudovita ste, spoznanje, zgodaj minila si mladost, i zarji mi srce bridko zdihuje.
err» J!,iniir!l0' Siv deževen dan je. Sedim na balkonu in
Sh,    tem— ""»uosti . . . Mladosti Jeta, k i£°*nal k"' da sem z80daj okusil tvoj sad, tvoji f     °' ki gospodari po zemlji. In.
temni  Zarii   mi   crrfl   hrirlkn r/lihi
ih0' avtornnh-i^am v dal'avi se vije cesta in po njej vozijo J/. Prosi. K x PogIedam Predse. Mali otroček sedi ob cesti h?r10 dlan b-Va glava' 'epe rJave oči, raztrgana obleka in [v'! ^uha K* prosiJ°- Prosijo denarja, s katerim bi si
je so oni, ki bi morali skrbeti zanj? Zakaj
,'ko Veljaj' "dadosti vsekano v srce spoznanje, da človek tki' ^am \1  aTr. plača? »Kje ima starše?« sc vprašam. »Nima 1 kn.u ,e- Niko«--    —       «-! -i-^-. —Ji      i.--   - -— ''•»ha. On
(ogar nima, ki bi skrbel zanj ... ki bi mu
Počakali smo, da je ogenj pogorel in kravi, ki sta si privoščili dobre detelje, smo odgnali domov in bleda luna jc kaj kmalu priplavala na nebo.
Anica Zupln,
osn. šola Matija Valjavec, Preddvor
Jurčkova jeza
Ko zapadle so snežinke, Jurčku se mudi, na podstrešju sanke išče, a nikjer jih ne dobi.
Žalostno zdaj z očki tava in pa jeza ga drži, na podstrešju vse premeče, nazadnje pa jih te dobil
Andreja Kmetic,
4. b r. osn. šole Stane
Žagar, Kranj
Samota
Sonce trepeta v omami vesoljnega objema. A mi ljudje smo sami.
Sami v zlobnih mislih v hromečih razprtijah v trpljenju dneva.
Vesolje nas sovraii, ker smo otroci gneva.
Učenka 8. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj
bpAe Pogleri^iP*1 ^e naPrej sedi in prosi in se ne meni za °ve oči     V*1? pridc tujec in vrže dečku nekaj drobiža-
^koveK'e5!e- Mi
to^el se Cl se leskeeejo, hvaležen pogled in solze v očeh. letujem trgovino in si kupil žemljo, veliko belo žemljo. ** ocj ,.ga- Toda... zakaj je na svetu tako? Zakaj so ftanik S-° naJvc;:Je bogastvo sveta, obsojeni na bedo nimJ-»--'e? Zakaj  nekateri razvratno trosijo denar,
Cek clov Z nUi Za kruh? KdaJ bo na svetu tako' da b° ^ania      . PriJatelj, kdaj denar ne-bo več najvažnejši? Jrt« na katera ni odgovora.
he^fiilixVec' 8b r-osn.šole *» »raciča, Tržič
Prisluhnili smo oddaji na radiu, ko smo zaslišali ime Alenke Sadar, naše dopisnice. Tudi mi ji ob rojstnem dnevu čestitamo in upamo, da bo tudi v bodoče ostala naša zvesta sodelavka.
oj nagajivi papagaj
Moj papagaj z imenom Piki je zelene barve. Ima dolg rep. Peresa so obrobljena s črno barvo, pod kljunom pa ima modre lise. Njegove majhne oči so črne.
No, ta moj lepi papagaj-ček mi je lepega dne pri čiščenju ušel. Nekaj časa je letal nad našim vrtom, nato pa sedel na bližnje drevo. Ker nisem vedela, kje je, sem ga začela iskati. Srečala sem sosedo,    ki    mi    je pove-
dala, da sedi na drevesu lep zelen ptiček. Hitro sem stekla tja ter ga tako pograbila, da bi se kmalu zadušil. Ko sem ga imela v roki, me je tako uščipnil, da bi ga kmalu spet spustila. Jaz pa sem ga le malo bolj prijela ter ga dala v kletko in odnesla v sobo.
Irena Rebol, 6. a r. osn. šole Predoslje, iz glasila Zares
Nesreča na snegu
Sonce je pravkar pokukalo izza hriba, ko se v nedeljo zjutraj zbudim in pogledam skozi okno. Po zraku tu in tam poplesava posamezna snežinka, tla pa so pokrita z debelo snežno odejo. Oj, kako čudovito se blešči v prvih jutranjih žarkih!
Hitro se oblečem, vzamem smuči in brž v naravo. Na hribu blizu našega doma se že smučajo otroci. Nočem zaostajati za njimi, tudi jaz sc spustim, takoj za menoj še brat Milan. Toda, glej nesreča! Da ne bi zadel vame, jc zavil v cel sneg. Smučka sc jc zataknila — resk — in
Milan je obležal v snegu. Hitro smo ga spravili na sanke in odpeljali domov. Poklicali smo rešilni avlo, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Bila je sreča v nesreči! Noga je bila zvita. Milan je moral nekaj časa mirovati, potem je šel lahko spet v šolo. Smučati tisto leto ni smel več, saj tudi smučk ni imel.
Rada bi mu posodila moje, saj sem sc čutila prizadeto in krivo, čeravno mi bratec Milan tega ni nikoli očital.
Darja Kajdiž, 6. a r. osn. šole F. S. Finžgarja, Lesce
Konec smučanja
Pričele so se zimske počitnice in z njimi čas smučanja. To je čas, ki ga vsi najtežje pričakujemo.
V soboto opoldan sem šel na Loričkov breg. Tam je kar mrgolelo smučarjev. Ze sem sc vozil pol ure, ko zagledam lepo pobočje in začnem teptati sneg. Spustim se prvič, spustim se drugič, tretjič... Po osmem spustu pa sem zaključil mojo letošnjo zimsko sezono. Pripeljal sem se do vznožja hriba. Kar naenkrat pa se z vso naglico
ustavim in se prevalim čez smuči. Zabolelo me je v gležnju. Takoj sem prijel smuči in s težavo po najbližji poti odšel domov. Tudi zdravnika sem šel nekajkrat obiskat ia upam, da bo kmalu dobro.
Počitnice preživljam doma, v mislih pa sem med smučarji na bregu. Verjemite mi, da si takih počitnic ne želim več.
Janez Vehar, 6. cr. osn. šole Cvetko Golar, Skofja Loka
Le malo volje
Ce v življenju veliko damo, lahko tudi veliko pričakujemo.
Nekoč, ko sem hodila v četrti razred, se nisem in nisem hotela učiti, a naloge sem pisala.
Nekoč je prišla k meni sošolka Helena in mi rekla, naj grem z njo. Sla sem. Ko sem prišla v njen dom, mi je velela, naj grem v sobo in se usedem na stol. Prinesla je zvezek, ki je bil nekoliko popisan. »Učili sc bova!« mi je rekla. Bila sem vesela, da sc nekdo drug razen staršev zanima zame. Učili sva se samo eno uro in že sem nekaj znala. Naslednji dan, ko sem prišla v šolo, sem bila vprašana. Dobila sem odlično. Obe, jaz ia sošolka
Helena sva bili veseli zaradi ene same odlične ocene.
Tega dogodka se Še danes spominjam, saj me spodbuja, da se lažje učim. Do danes pa sem že toliko napredovala, da lahko že jaz učim druge.
Angelca Dolžan, 8. b r. osn, šole France Prešeren, Kranj
Jabolko
Jabolka sedaj naglo izgubljajo na svoji vrednosti, posebno šc, če jih hranimo v topli in premalo vlažni kleti. Zato jc prav, da jih kar najhitreje porabimo, saj v zadnjih zimskih mesecih nimajo več svoje vitaminske vrednosti, pač pa predvsem mineralno, če vam v shrambi jabolka naglo propadajo, jih kar najhitreje porabite. Najbolje je, če jih zrežete v jabolčne narastke, razne pite, čefane in podobno. Vse te jedi z jabolki pa vitaminsko
obogatite z nekaj kapljicami limoninega soka. Pečena jabolka so tudi posebno primerna za mršavo večerjo, če imate težave s težo ali pa za nedeljsko popoldne, če jih pripravite z medom in orehi.
Dokler ima jabolko v sebi še kaj vitaminov, si lahko privoščite sadni dan z jabolki. V enem dnevu pojejte šest jabolk razdeljenih na tri obroke. Po vsakem obroku lahko popijete nekaj mineralne vode.
Kotiček
sca ljubitelje cvetja
Smotrna ureditev vrta
PISE: IN2. ANKA BERNARD
Naš dom je veliko bolj privlačen z. urejenim vrtom. Zaradi vrta se mnogi tudi odpovedo stanovanju v bloku ter sc spuste v večje stroške z individualno gradnjo. Sčasoma jc hiša urejena, na vrsto pa pride ureditev vrta. Ni prav, če napravimo le to, da iz ostankov gradbenega materiala nekaj zabetoniramo, pri sosedih dobimo nekaj korenin trajnic, ki sc najlaže razmnožujejo in jih zasadimo po vrtu. Ce nameravamo tako urejevati vrt, je bolje, da ne napravimo nič. Kasneje oo~ zelo nerodno podirati masovne robnike in betonsko ograjo, če bomo hoteli vrt zares lepo in smotrno urediti.
Idealno bi bilo, če bi bil vrt zasnovan skupaj z našim bivališčem, da bi tvoril s hišo neločljivo enoto. Kasneje ne bi bilo treba z zelenjem zakrivati, kar se je ponesrečilo pri gradnji hiše. Za ureditev hiše in vrta je pomembno, kako jc hiša postavljena v vrt, kje je dovoz v garažo, kako bomo pripelia'i gorivo, kje je terasa, greznica, kje so jaški, kletna okna in poJobno.
Veliko stroškov in dela si prihranimo, če vrt že od začetka urejamo po dobro premišljenem načrtu, ki naj ga po naših željah izdela vrtni oblikovalec. Le tako so naše želje in predstave o vrtu najbolj usklajene z možnostmi.
Ljuba   K.   iz   Kranja —
Sem športnica in veliko potujem, zato tudi najraje nosim športno garderobo. Všeč so mi maksi in midi dolžine. Bi mi svetovali model za banket, pa tudi barvo in vrsto blaga. Morda pridejo v po-štev tudi hlače? Rada bi tudi vedela, katere barve mi pristajajo in ali sem premočna za svoja leta oziroma višino. — Stara sem 15 let, tehtam 56 kg in sem visoka 167 cm. Moji lasje so svetlokostanjc-vi, oči pa rjave. V pismu prilagam tudi vzorec blaga. Prosim, če poveste, za kaj naj blago uporabim. Blaga jc zelo malo (1,5 m enojne širine).
Marta — Na sliki si oglejte model, ki sem ga narisala za vas. Barva je rjava. Jopica je kratka, krojena ob telesu, zapenja sc na levi strani, na desni pa ima majhen žep. Na »V« izrez jc prišit koničast ovratnik. Rokavi so dolgi in ozki. Krilo je gladko, rezano na štiri pole in se končuje le rahlo navzven. Dolžina je midi. Jopico nosite tudi pri hlačah, ki so del kostima. Hlače naj se zapenjajo spredaj. V bokih naj bodo tesne, spodaj pa precej široke in s 5 cm visokim zavihkom.
K blagu, ki ga že imate, pa dokupile diolen temno modre barve in tako kombinirajte obleko. Ta naj bo v princes kroju, chanel dolžine. Zapenja naj sc zadaj na zadrgo. Ovratni izrez naj bo okrogel, rokavov ni treba. Kombinirajte tako, da bo Vstavljen prsni del, prav tako pa. vstavite 15 cm širok pas približno 30 cm nad robom obleke.
Shujšati vam ni treba, vaše barve pa so: rdeča, oranžna, črna, rumena, zelena in turkizna.
1K</A¥/a\
W9r
IVIUA
DRUŽINSKI POMEN KI
Zelena v solati
Potrebujemo: gomolj zelene, 3 jabolka, 2 rdeči pesi, sol, 2 žlici olja, žličko limoni, nega soka, žličko gorčice in 1 dl jogurta.
Zeleno dobro očistimo, operemo in nastrgamo. Jabolka nastrgamo ncolupljena. Peso skuhamo in ohlajeno tanko narežemo. Vse skupaj dobro premešamo, solimo in dodamo še ostale začimbe ter jogurt.
Cvetača z majonezo
Potrebujemo: 1 cvetačo, rumenjak, 1 dl olja, žličko sesekljane čebule, 2 sardeli, drobnjak in peteršilj, 1 do 2 kisli kumarici ali gobice, kis ali limonin sok.
Kuhano cvetačć odcedimo, potem ko smo jo skuhali v slanem kropu. Razdelimo jo na manjše kose in polijemo Z majonezo. Majonezo pripravimo iz rumenjaka, v katerega počasi prilivamo olje. Med t mešanjem dodamo v majonezo še čebulo, prctlačeni sardeli in ostale začimbe.
Rehabilitacija
pljučnih bolnikov (3)
Tečaji Jezikov za odra* le kot predavanja nUJ^t, učenje z magnetofonsk^ trakov so zelo Pr*rn*r'!a psihoterapija odrasle* bolnika. Marsikateri v° nik je v takem teCaJ** . dobro organizirani b***^ dobil osnove tujega K*"?
oziroma se je izpopo
m«
Naslednja oblika
reh9'
bllltaclje Je delovna [** pija. Namen te terapij* usposobiti bolnika za ^j. klic. Precej pljučnih ^ nlkov mora zaradi 'c ij. lezni misliti na Prek^b-fikacijo, ker niso spo' 0 ni opravljati dela, *x ^ ga opravljali pred b° ^ nljo. Po drugI stran1 * se z delovno terapija t pi tudi fizična »V**6" bolnika. Delovna iet^i pokaže možnosti P°n ^q prilagoditve   na   de«? je okolje, kjer Jc bol« »* delal in na ta način 01
gočl morebitno pr°
fesi*" pri«'
nalno preorJentacU0, ^ ksa je pokazala, da Je lovna terapija obenefi1^, lo velika možnost *a .j, krivanje raznih del°k3te-lastnosti bolnika, & re pred boleznijo ni \ vedeli. Marsikateri b°* ^ se Je po ozdravljenj* posili  na drugem đ je nem mestu oziroma ^ prekvalificiral, ker le
druge in
kril, da ima za Javnosti več snilsl3 - ^ selja. Delovna terapU^j. leg usmerjene' f'2*0'^^' Je najbolj pomaga ^ nlzmu, da si fizično more in na ta na«" fl. šneje prebrodi »oie* ^
Ena od oblik rc,,Heji? tacije Je tudi us«*"^ fizioterapija. Ta Je vsem prilagojena za ^ billtacijo pljuč. B°10Lef-uči svoji bolezni P*^,).
3
no dihati in teka«« izkazi6
nJem se trajno
čistiji
lov pljuč. Bolnikh ^ t zboleli na pljučih« ^ dosledno izvajano ^j-rapijo v krajšem * ^ šem času uspeli normalno delovanj« Q \* in so s tem prakt« di ozdraveli
dr. Gora/d 1*
Komisija za medsebojna razmerja podjetja
Pekarna in slaščičarna
Škofja Loka
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
2 KV prodajalca 2 priučena prodajalca in KV kuharja
za poslovalnico št. 1 »Homan«
2 NKV delavca
za delo v pekarni
Posebni pogoj za sprejem na delo je dvomesečno Poskusno delo.
Usmene in ustne ponudbe pošljite na gornji naslov do 25. februarja 1972.
Upravni odbor trgovskega podjetja
Rožca Jesenice
objavlja
1. več prostih delovnih mest K V prodajalk
za zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom v trgovinah podjetja na Jesenicah;
2. prosto delovno mesto za delo v materialnem knjigovodstvu na sedežu podjetja
pogo|i:
p°d L: dokončana šola za blagovni promet in enomesečno poskusno delo; p°d 2.: dokončana ESS s prakso ali brez in dvo-p ,       mesečno poskusno delo. r'javc pošljite na naslov podjetja do 15. februarja.
SD Sava Kranj, Benedikova 12
TRADICIONALNA
MASKARADA
v domu Partizana
v Stražišču bo 12. februarja 1972 ob 20. uri.
Maske dobrodošle in nagrajene.
Rezervacije sprejema gostilna Benedik v Stražišču, telefon 22-888.
V nedeljo, 13. februarja ob 15. uri bo otroška maška-rada.
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmeto valci!
Zamenjujemo ajdo, pšem co ln vse vrste žitaric v moko
Prodajamo najkvalitet nejšo moko, krmilno mo ko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16 ure vsak dan tud: v soboto
JOGOBANKA
Ob p$
23. APRILA ŽREBANJE 2. kola
DENARNE LOTERIJE V JUGOBANKI
*-&stniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog, vezanih nad 3 mesecev, dobe za vsakih 1.000.— dinarjev eno srečko.
^seh dobitkov 2. kola loterije v Jugobanki, v skupni vred-n°sti 3,000.000.— dinarjev, bomo izplačevali v gotovini.
JUGOBANKA
Rejci perutnine!
Obveščamo vas, da boste lahko od 8. februarja dalje vsak torek in sredo od 6. do 12. ure v valilnici v Naklem dobili enodnevne piščance leghorn ter rjave in črne pasme.
Lahko dobite tudi same jarčke za katere jamčimo 95 % zanesljivost spola. Sprejemamo tudi pismena prednaročila na naslov: Valilnica Naklo ali pa na telefon 72-526.
Komisija za kadrovske zadeve pri
Zavarovalnici Sava - PE Kranj
objavlja prosto delovno mesto
terenskega inštruktorja
Pogoji: srednja ekonomska šola ali srednja komercialna šola ali gimnazija z zaključnim izpitom ter 4 leta delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami v zavarovalstvu. Stanovanja ni.
Prošnje za sprejem z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za kadrovske zadeve pri PE Kranj do vključno 15. februarja 1972.
ISKRA
Tovarna industrijske opreme Lesce
v ZP Iskra Kranj
razpisuje licitacijo
za kombi IMV — moriš motor v voznem stanju. Izklicna cena je 8.000.— din.
Licitacija bo dne 8. februarja 1972 ob 12. uri na sedežu delovne organizacije v Lescah, Gorenjska cesta 92. Prednost ima družbeni sektor.
ZTP »ABC«
organizacija »Loka« Šk. Loka
razpisuje licitacijo
za prodajo tovornega avtomobila TAM — 2500, letnik 1964 v nevoznem stanju. Izklicna cena brez prometnega davka je 6.000,00 din
Licitacija bo v četrtek, 10. februarja 1972 na sedežu podjetja, za družbeni sektor od 8. do 9. ure, za zasebni sektor od 9. do 10. ure. Ogled je možen vsak dan od 7 do V. -jre.
GLAS * 38. STRAIf
SOBOTA — 5. februarja 1$
O
co
co
LU
Pri Državni založbi Slovenije je izšla
DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE
Pričujoči repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi/gospodarskimi in turističnimi podatki zajema
JEDRO OSREDNJE SLOVENIJE IN NJEN JUGOVZHODNI DEL:
Občine Črnomelj — Domžale — Grosuplje — Kamnik — Kočevje — Litija — Ljubljana — Ljubljana-Bežigrad — LjubljanaMoste-Polje — Ljubljana-Siška — Ljubljana-Vič-Rudnik — Metlika — Novo mesto — Ribnica — Trebnje.
Skratka, v pričujočem delu je opisanih 2023 naselij in obširen oris mesta Ljubljane. Knjiga prinaša najprej opise občin po abecednem redu in nato v okviru vsake občine še opise posameznih krajev s podatki: o nastanku in razvoju, o glavnih značilnostih reliefa, klime, vodovja, vegetacije, kratek vsebinski pregled naselitve, gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, pregled celotnega gospodarstva po panogah, prometne zveze, turizem, kulturne ustanove, šole, spomeniki, pomembni domačini posameznega kraja.
Pri snovanju DRUGE KNJIGE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE je sodelovalo 39 avtorjev. Knjigo je s sodelovanjem Franceta Planine in Živka Šifrerja pripravil in uredil ROMAN SAVNIK.
Besedilu v oporo so v knjigi priloženi pregledni zemljevidi občin v merilu 1:100.000 in večbarvni načrt mesta Ljubljane po najnovejših podatkih.
DRUGA ^KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima 705 strani velikega formata (21 • 29 cm) na brezlesnem papirju in je vezana v polusnje. Cena: 290 din.
Založba opozarja, da ima še zmeraj na zalogi
prvo knjigo krajevnega leksikona slovenije
ki je zajela nadrobne opise naslednjih občin:
Ajdovščina — Cerknica — Idrija — Ilirska Bistrica — Izola — Jesenice — Koper — Kranj — Logatec — Nova Gorica — Piran — Postojna — Radovljica — Sežana — škofja Loka — Tolmin — Tržič — Vrhnika. PRVA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima 487 strani. Cena: 120 din.
Knjigi dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založb. S priloženo naročilnico ju lahko naročite pri upravi na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 v
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam knjigi
— KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE II.
— KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE I
Znesek ................................ din bom poravnal
— takoj
— v ............ mesečnih obrokih po 40 din
Knjige mi pošljite na naslov:
— stalnega bivališča *-> na kraj zaposlitve
(Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)
Kraj in datum:      Podpis naročnika:
o
I
> O
<
Srn «J
M    5 nI
Prodam 1000 kg SENA in kupim OTROŠKI VOZIČEK. Lahovče 16, Cerklje 484
Oddam dva mlada PSA čuvaja. Mandeljčeva 8, Kranj 485
Prodam   PRALNI STROJ rex, dobro ohranjen. Krek, Partizanska 5, škofja Loka 486
Prodam dobro ohranjeno kovinsko STRUŽNICO. Naslov v oglasnem oddelku 487
Prodam 300 kg JABOLK po 4,50 do 5 din, za kg. Korošec Miha, Cerklje 195 488
V CERKLJAH prireja BAGAT začetni in nadaljevalni ŠIVILJSKI TEČAJ. Začetek tečaja 7. februarja ob 16. uri v zadružnem domu — klubska soba.
Vabljen!)
Prodam SENO in ZAJCE za rejo. Sp. Brnik 54 489
Prodam sedem mesecev starega ŽREBETA in KOBILO ter kupim 16- ali 15-colski GUMI VOZ nosilnosti 2 do 3 tone. Šenčur, Pipanova 40 490
Prodam KONJA. Dolenc Franc, Bukovica 32, Selca
491
Prodam smrekove DESKE in borove PLOHE. Velesovo 35, Cerklje 492
Prodam sveže prašičje MESO. Zabnica 61 493
Prodam 10 mesecev starega PSA šarplaninca. Mlinar, Partizanska 44, Kranj 494
Prodam lahek 14-colski GUMI VOZ. Okroglo 11, Naklo '495
Prodam plemenske ZAJ-KLE. Dežisianova 14, Kokrica, Kranj 496
Prodam KRAVO simcntal-ko. Lctence 7, Golnik 497
Prodam 150 cm dolge SMUČI in PALICE. Trstenik 6, Golnik 498
Prodam 50 kg težkega plemenskega PRAŠIČA. Mlaka 1, Begunje na Gorenjskem 499
Prodam mlado KRAVO s teletom. Urh Franc, Zasip 109, Bled 500
Prodam novo trajno žare-čo PEČ kiipersbusch in nov 80-litrski BOJLER Tiki. Naslov v oglasnem oddelku 501
Prodam vprežne GRABLJE fahr in suhe BUTARE. Velesovo 24, Cerklje 502
Prodam dobro ohranjen WY 1300, letnik 1968 in nov japonski PLETILNI STROJ na kartice. Ogled v nedeljo dopoldne. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 483
Prodam POMIVALNO M** ZO, štiri vreče APNA, dtfe vreči CEMENTA, in betonsko ŽELEZO premera 8 m*
Kajuhova 28, Kranj
503
jož«) 0
Ugodno prodam MAGNETOFON   apco. 1*t Zvone, Grmičeva 21, Kranj^
Ugodno prodam SPALIŠ' CO. Ogled od 16. do 18. uf* Golob Robert, Kranj, U»2 31. divizije 44 •1
Prodam osem mesecev st* rega   BIKA. čebavs Brezje 42, Brezje
Prodam SLAMOREZNlC<J s puhalnikom in verigo dobrem stanju ali zamenj* za manjšo. Dolar Franc, jL< leče 10, Bled ^
Prodam tri BIKE, težke 300 kg. Voglje 38, Šenčur ^
Ugodno prodam skoraj & moški PLAŠČ (krombi), V senski PLAŠČ z zimsko P° logo in moško OBLEKO, ^ za srednjo postavo ter s v reo GRAMOFON. Naslov oglasnem oddelku ~~.
Prodam GRADBENI TERIAL, votlake, lesonit v1 šče, betonsko mrežo ter k0^, plctno stavbno pohištvo vse novo. Naslov v oglas0^ oddelku ^1
Prodam globok OTRO^ VOZIČEK. Naslov v og'^j nem oddelku
Zavarujte vašo pred mrazom in vetron»
KAMILIČNO KRE*10 in
SPECIALNIM MAZILOM za ustnice.
Kem. obrt P. ŠinkoV^j Kranj, Prešernova ul.
Prodam čistokrvnega ^Q\. »pudeljčka«. Tenctiše 46, ^
nik
Prodam dva PRAŠKA 538 zakol. Strahinj 69, Naklo
Prodam šest tednov J,fA' PRAŠIČKE  in. suhe » #9
RE. Voglje 49
Prodam dva lahka Krč Janez, Kokrški 1°* ^ Primskovo, Kranj ^
Ugodno prodam, dobrog njeno SPALNICO, V** #1« SOBO, SLIKE in ^ ^ pohištva. Naslov v ogi* 541 oddelku *.iić&fy
Prodam dva JAGENJ 542 Zalog 46, Cerklje g i*
Prodam 2000 kg ^Uljc, zasipnice. Glinje 6, <9}
Prodam SEME črne d^ ljc. Sp. Brnik 33 ^
Prodam ročno sL^rklj^s NICO. Poženik 11. Cet &
Prodam šest tednov stare pRAšICKE. Nasovče 19, Komenda 546
Prodam KRAVO, ki bo tre-lJlc teletila, in 300 kg težkega semenskega VOLA. Apno 8, cerkljc 547 .Prodam KRAVO, ki bo v *ratkem teletila. Luže 9, šen-čUr 548
. Proda 350 kg težkega BIKA ? osem mesecev staro TELIVA simentalko. Mlaka 21, *ranj 549
Y Prodam KRAVO s teletom. Jenetiše 28, Golnik 550 Jpdam nov MAGNETOFON Philips z garancijo. Petrič tancz, Gosposvetska 19, T^i. telefon 21-257 563
.Kupim JEKLENKO za av-o?,8cno varjenje. Naslov v ^[?sncm oddelku 551 Mn*pim stabilni DIESEL ?VTOR od 5 do 10 KM. Ča-ul Petw, Trnje 12, Škofja ^a 552 • Kupim suhe hrastove ali genove PLOHE. Pintar Jane, Sv. Duh 7 Škofja Lo-Ka 553
opSvira 2 m3 rabljenih »/^K za opaže. Podreča 23, Kgnj 554
j„ "Pjm 6 do 8 mesecev bre-^ J^RAVO bohinjko, dobro tWarico- Klemene Jože. 0aljubelj 90, Tržič 512 uPim vse potrebne knji-^ uporabne v letu 1971, za Šoj Jetnik avtomehamene del;* Rehberger Andrej, Man-^Jceva 8, Kranj 513
AV02IIA
Ci,vUpim FIAT 750. Informa-r na telefon 22-901 Kranj
Pr rl 555
^KnrS?111 karamboli rano \k °- SP- Brnik 16, Cerk-556
Dekle išče večjo SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe poslati pod »izredna študentka« 518
EAPOSUTVsč
Sprejmem PLETILJO. Za-lokar Breda, Okornova 1, Kokrica, Kranj 522
Kvalificirano ali priučeno NATAKARICO zaposli takoj GOSTINSKO PODJETJE ZELENICA TRZIC. Plača do bra. Samsko stanovanje zagotovljeno 475
ŠTUDENTKA sprejme kakršnokoli delo na domu. Ponudbe poslati pod »študentka« 523
ELEKTROMEHANIK za go spodinjsko in gostinsko opremo z večletno prakso išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 524
STROJNI KLJUČAVNIČAR in USLUŽBENKA iščeta kakršnokoli honorarno zaposlitev. Rihter, Gosposvetska 19, Kranj 525
Iščem mlajšo UPOKOJENKO ali ŽENSKO, ki dela na dve izmeni za varstvo dveh otrok. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 526
ŠIVILJO sprejmem v redno zaposlitev (delo dajem na dom). Ponudbe poslati pod »Kranj« 527
PrSi ' Cerklje 557 l%& t m SlMCO 1000, letnik pQ Aenetiše 46, Golnik 558 ZC!° "godni ceni pro-*100. Orjkaramboliran HAT r  8'Ct'  Pri avtomehani-amarju Alojzu, Naklo Pr0fl 559 ^u?1^ SIMCO GLS 1000. , *W Stcf«-*tova 24 560 HV dobro ohranjcn
Mov v   ' s*arej§i letnik. Na-P0 u»2iasncm oddelku 514 fambni;   ni ceni Prodam kalini k°IrQano  ZASTAV0 750> 6 Dimi- • °Slcd vsak dan.
!,1 St0ln T,  trip,CX Vodovod-
lov v c, i   m v najem. Na-°8iasncm oddelku 516
^ANOVANJA
lk*Snf otrokom išče SOBO
be Chr 315 okolici- P°n"^-|  V       1 P041 »april« 473
■ J0&, k0/ii Loki oddam dve
^lasn^0 000 S din- Naslov lk^intm 0ddelku 517 £■ SS? SOSTANOVAL-^CasIov v oglasnem od-
ZITOPROMET SENTA Skladišče Kranj, Tavčarjeva 31
sprejme takoj v stalno delovno razmerje
ADMINISTRATORKO
z ustrezno kvalifikacijo.
ponudbe osebno v upravi skladišča.
LOKAL v izmeri 25 m2 (lahko tudi v dveh prostorih)
za mirno obrt eleklrostroke vzamem v najem na dostopnem kraju v Skofji loki ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »zaželen telefon«
Honorarno sprejmemo CI-ST1LKO za čiščenje stopnišča v bloku. Zglasite se pri Metelku, Šorlijeva 23, Kranj 528
Iščem zaposlitev za, vodovodnega instalaterja. Naslov v oglasnem oddelku 561
1 1				
				
ROLETE lesene, plastične žaluzijc naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pi idem na dom 433
Izdelujem vse vrste OGRAJE in CENTRALNE KURJAVE. Ponudbe poslati pod »cent talna« 529
OBVEŠČAM stranke, da sem zaprla šiviljsko delavnico. Zaostale stvari dvignite najkasneje do konca februarja 1972, pozneje izgubite lastnino. Berta Geringer, Tavčarjeva 4, Kranj 530
Kjerkoli si in če si osamljena in preprosta, vzemi moj naslov v oglasnem oddelku. Star sem 38 let, s svojim stanovanjem, službo in avtom 562
Prosim osebo, ki je 30. januarja ponoči vzela dve prevleki, dve brisači in dve majici, naj jih vrne, ker je bila opazovana. Medved- Frančiška, Begunjska 12, Kranj 531
SVOBODA MOŠNJE priredi VESELO PUSTOVANJE v soboto, 12. februarja. Igra ansambel METODA PRA-PROTNIKA s PEVCEM. Vabljeni 534
Na pustno soboto in pustni torek
PUSTOVANJE
v hotelu Bor ln gradu
Hrib v Preddvoru.
Rezervacije z večerjo 50 dinarjev.
Lepe nagrade za najboljše maske.
Kupim enostanovanjsko HIŠO (novejšega tipa) v okolici Kranja ali delno vseljivo hišo, plačam v gotovini in prodam tri PARCELE za vikende na manjši vzpetini (sadovnjak). Korošec Miha, Cerkije 195 521
Od Kranja do Tržiča kupim staro GOSPODARSKO POSLOPJE ali staro HIŠO. Ponudbe poslati pod »delavnica« 519
V Kranju oddam primeren PROSTOR za obrt. Ponudbe poslati pod »center« 560
TRADICIONALNO MAŠKARADO
12. in 15. februarja s pustnim menujem ali brez prireja
»PARK« restavracija, Kranj.
Maske nagrajene. Pravočasno rezervirajte prostor.
Po pustnih dneh od 16. februarja dalje, pripravljamo teden ribjih specia-litet.
VLJUDNO VABLJENI
Svet delovnega kolektiva
DELAVSKE UNIVERZE TRZIC
razpisuje
prosto delovno mesto
KUSTOSA
za galerijo NOB
z ustrezno izobrazbo.
Nastop službe takoj. Pri ji ve sprejema Delavska univerza Tržič.
PLESNI TEČAJ za odrasle in poročene se začne v soboto, 5. februarja, ob 20. url PLESNI TEČAJI za začetnike so v sredah, petkih in nedeljah 535
ŠD VOKLO prireja MLADINSKI PLES vsako soboto ob 19. uri. Igrajo TEKTITI. Vabljeni! 536
MLADINSKI AKTIV PRE-DOSLJE prireja v soboto, 12. februarja, ob 19.30 v KULTURNEM DOMU »PUSTOVANJE«. Igral bo priznani ansambel VIŠKI PANJ J K. Maske nagrajene. Pridite, prijetno se boste zabavali 532
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel TURISTI. Vabljeni 533
sasxx Uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
potrebuje
VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV v starosti od 18 do 35 let za delo v proizvodnih delovnih enotah
nudimo:
• OD v višini od 1200 do 2000 din
• možnost napredovanja
• organizirano uvajanje in usposobitev
Možnost zaposlitve takoj! Delo v treh izmenah. Zaželena zaključena osemletka. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Podjetje krije stroške prevoza na delo in z dela v višini nad 40 din.
Kandidate vabuno, da se osebno zglasijo ali pošljejo pismene prijave na kadrovsko službo podjetja najkasneje do 12. februarja 1972.
1
Kazen za trikratni vlom
Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Stanislava Čaterja, starega 22 let, in Dušana Kosa, starega 21 let, na eno leto zapora, Zvoneta Kosa, starega 21 let, pa na devet mesecev zapora. Povrniti bodo morali tudi premoženjsko korist, ki so •i jo pridobili z vlomi. Vsa trojica se je sicer priučevala na poklic v SGP Projekt, vendar pa so leta 1968 pustili delo. Ker so bili brez zaposlitve, so se odločili za vlome. V začetku oktobra lani so vlomili v samopostrežno trgovino v Bitnjah, nato pa čez teden dni še enkrat v trgovino Živil v Britofu pri Kranju. Našli so le 230 din, še manj kot je bil plen pri prvem vlomu, zato so vzeli še telefonski aparat in ženske nogavice. Za svoj tretji in zadnji vlom v novembru so Izbrali trgovino Živil Na klancu v Kranju. V blagajni so našli 380 din, vzeli pa so še dva numeratorja v vrednosti 3200 din, računski stroj facit, vreden okoli 5300 din, ter cigarete, konzerve in vino. Vrednost plena je znašala 10.389 din. Plen so skrivali v kanjonu Kokre, vendar pa so vlome razjasnili organi UJV že po petih dneh od zadnjega storjenega kaznivega dejanja.
nesreče
j ZANESLO GA JE
Na cesti drugega reda v Tupaličah je v četrtek, 3. februarja, dopoldne voznik osebnega avtomobila Zvonimir Pavlic peljal proti Kranju. V Tupaličah pa je njegov avtomobil na poledeneli cesti zaneslo v ovinku na levo in je trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Peter Plevel iz Kranja. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Marija Pavlic. Škode na vozilih je za 15.000 din.
PADEL POD AVTOBUS
Na avtobusnem postajališču v Gorenji vasi sc jc v četrtek, 3. februarja, pripetila hujša nezgoda. Avtobus, ki ga jc vozil Ferdinand škvarča iz škofje Loke, je počasi pripeljal na postajališče, kjer so na zasneženem in neočiščenem pločniku Čakali potniki. Nenadoma je Pavlu Burjaku spodrsnilo, tako da se je naslonil na avtobus, nato pa je zdrsnil pod vozilo. Avtobus je Burjaka z zadnjim kolesom pritisnil ob pločnik. S hujšimi poškodbami so Pavleta Burjaka prepeljali v bolnišnico. L. M.
ŽITOPROMET SENTA Skladišče Kranj, Tavčarjeva 31
obvešča cenjene stranke, da je do nadaljnjega skladišče odprto od 7. do 14. ure vsak dan.
PRODAMO
KARAMBOLIRAN
KOMBI
FIAT ZASTAVA 1300
Ogled avta jc od 7. do 11. februarja v dopoldanskih irah na klavnici Bohinjska Bistrica
Zahvala
Ob izgubi dragega moža, očeta, deda in brata
Janeza Zupina
tkalskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, tovarni IBI Kranj, gasilski enoti, vsem organizacijam in č. duhovščini. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: žena Milka, sin Jože in hčerka Milka z družinama, sestre Angela, Joha-na in Micka, brat Jože in drugo sorodstvo
Pšata, 29. januarja 1972
V nedeljo skoki
za pokal Kranja
V nedeljo, 6. februarja, ob 9.30 bo na 25-metrski skakalnici nad bistriškim klancem v Naklem tretje med d ruš t veno tekmovanje pionirjev za pokal Kranja. Organizator SK Triglav pričakuje udeležbo več kot 100 tekmovalcev. Tekmovanje je tudi ekipno za prehodni pokal, ki ga brani ekipa Partizana iz Križev. J. J.
Napredovanja in priznanja
Pred dnevi so imeli gorenjski nogometni sodniki letno skupščino, na kateri so ocenili svoje delo v minuli sezoni. Ob tej priliki so prejeli diplome za napredovanje v republiške sodnike: Marjan Tomše in Janez Torkar iz Kranja ter Miha Grošelj iz škofje Loke. Za uspešno delo v organizaciji pozvezc nogometnih sodnikov Kranj pa je zastopnik NZS tovariš Sušnik podelil spominske značke s srebrnim lovorjem in vencem naslednjim sodnikom: Pavlctu Novaku, Francu Ca-dežu, Miru Kraljicu, Milanu šeguli, Janezu Ažmanu in Francu Uraniču. Spominske značke z zelenim lovorjevim vencem so prejeli: R'udi Gros, Peter Košir, Janko Lacko, Albin Bradaška in Pavel
Cerkovnik. Za predsednika podzveze nogometnih sodni' kov Kranj je bil ponovno i** voljen Pavle Novak iz Kranj* . P.N.
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
CESTA JLA 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJE
NACRTE ZA
STANOVANJSKE
HIŠE
IN VSE
VRSTE
OSTALIH
GRADENJ
Zahvala
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Staneta Badaliča
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam SGP Projekt, Veleželeznini Merkur in Gorenjski tisk, učencem 3. a razreda osnovne šole Primskovo. pevcem in govorniku pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se osebju bolnice Golnik ter duhovniku s Primskovega za opravljeni pogreb. Posebno se zahvaljujemo za darovane vence in cvetje ter za izrečena sožalja.
Žalujoči: žena Marija, hčerkica Majdi, sinova Stanislav in Drago z družino ter drugo sorodstvo
Primskovo, 3. februarja 1972
Zahvala
Ob izgubi ljubljenega moža, očeta in brata
Alojza Smrketa
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, cvetje in drugo pomoč ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Benedik in Kavčič, dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, dr. Zavrniku, zdravstvenemu in strežnemu osebju oddelka TBC Golnik, gospodu župniku, delavcem obrata ATN tovarne Iskra in učencem čevljarske šole.
Žalujoči: žena, hčerki Lojzka in Mira ter drugo sorodstvo
Kranj, 2. februarja 1972
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta
Aleša Stareta
posestnika iz Hrastja
se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji pot»-Hvala tudi domačim in šenčurskim pevcem. Iskrena hvala dr. Novaku za zdravljenje ter č. duhovščini iz Hrastja in Šenčurja. Vsem še enkrat iskrena hvala. . „
Žalujoči: žena Francka, sin Janko * družino, hčerke Francka, Milka, Mic»' Lojzka in Štefka z družinami ter drugo Hrastje, 27. januarja 1972 sorodstvo
V vodstvu osnovna šola
Osnovnošolsko prvenstvo Kranja v skokih
»Lucijan Seljak i«    Prvaki: Galjot, Košir in Šink
\ nadaljevanju osnovnošolskega prvenstva v košarki za Ptonirje v občini Kranj so bili doseženi naslednji rezultati:
Na osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju JUcijan Seljak I. — Lucijan Seljak II. rance Prešeren — Stanko Mlakar II. J^cijan Seljak I. — Matija Valjavec jUojan Seljak II. — France Prešeren Matija Valjavec — Stanko Mlakar II. j, Rezultati na osnovni šoli Stane Žagar v Kranju »v ar,e Žagar — Davorin Jenko £fv°rin Jenko — Simon Jenko II. s m°n Jenko I. — Simon Jenko II. s ane Žagar — Stanko Mlakar I. "Uon Jenko I. — Stanko Mlakar I.
LESTVICA PO DRUGEM KOLU: 2 lucijan Seljak I.
ik
s' Stane Žagar 6" JJatija Valjavec -j' ~avorin Jenko • Manko Mlakar I. o Stan ■ Simc
■»cijan Seljak II.
66:4 21:10 48:23 17:22 32:17
19:4 22:4 17:10 32:15 32:8
?• Simon Jenko I. .• F rance Prešeren
210: 59 86: 43 75: 57 83: 27 90:113 54: 88 58: 98 54:118 22: 71 51:129
s j""1*" miaKar i. o ^anko Mlakar II. l0' fmion Jenko II. v> lucijan Seljak II.
»Prihodnje srečanje košarkarskih ekip pionirjev osnovnih ^ v občini Kranj bo 19. II. 1972. M. C.
Iz dela ŠD Triglav
. STADION z »TANKA MLAKARJA
t} 5.,Ve^ k* je mogoče sliša-PomK nekate"0 klubov pri-v2dr* na del° Zavoda za tov. 2anje šP°rtnih objekta tv^r?d' slabega finančne-Veže ožaJa zavod le težko drug. 2a^etek s koncem, na VeliL1 strani pa imajo klubi VKe Potrebe.
lovanr?nJih letih se Je sotle" lo. jkj? Zc bistveno popravijo }aze da pa bo prišlo kon-Saj ,? najboljših odnosov, ko Pv, 'rckt°r zavoda Bran-Sfc T°'ak sedaj tudi član IO f°čal n • Direktor bo po-Se jihnd P^i seji o delih, ki Zayod nnatnerava letos lotiti ^a brvia &tadionu. Brez dvo-PredscH Iahko daIi Wobski listen  "lkl marsikaksen ko-
POROČNI PROGRAM
>0 SD IO
svoii , ,Iglav je sprejel foročn; lnJi seJi tudi krat-i • Lotit P/°fam sv°J'csa de->ga cloN • bo k°Pice zaosta-ar bo t ^^»Jih let, van-r°rn ]e r^ba nekaterim stva-rueimi      1 Prednost pred
Hr** to« ^ 10 Je vzposta-'? m &JŠ'h  stik°v med
?staiaS Si i2?5"10 Je da i« plrju J uo doslej ŠD le na pa-
if 5Delno delo bo moral
^C£? urediti svo^
SalboHVKno P«^»£ in ^°bUi ustrczne pro-
?et!s<*oino b° skrbel za *v°jih ,i"0v Povezavo in po
Nagal °^fh kasnc^ tudi Do^, b Posameznim klubih*? naloga ie
J<Jsov 70n,a vzpostavitev od-K^no k,rflnsko zvezo za S> ob?*0?- IO bo na po-si°ne Prečki0 vabil 6je PoW?avnike "a svoje POIc5 tega pa namerava
pripraviti sestanek z njenim sekretariatom, da bi se lahko pomenili o vrsti problemov (financiranje, kvalitetne prireditve, trenerji, prioritetne panoge, telesno-kulturna skupnost). Brez dvoma se bo moralo ŠD Triglav močneje vključiti tudi v samo organizacijsko obliko športnega življenja v občini in prevzeti tudi v občinski zvezi mesto, ki mu pripada kot vodilnemu športnemu kolektivu.
Med prvimi nalogami IO je tudi izdelava pravilnika o nagradah športnikov in športnih delavcev. Vse kaže, da so športni delavci v precejšnji meri sami krivi za navidezno družbeno nepriznanje svojega dela. S sodelovanjem priznanj bodo tako vsaj deloma popravili krivico, ki so v tem pogledu dogaja žc precej časa prizadevnim in uspešnim športnikom in funkcionarjem. Komisija, ki bo pripravila ta pravilnik (Polak, Prežel j, Simič), bo posredovala tudi pri predsedniku SO Kranj, da obnovi vsakoletni sprejem za športnike.
V nekaterih klubih je vrsta problemov, ki ovirajo nemoteno delo. Najvidnejša nasprotja so nastala v plavalnem klubu, in sicer med sekcijami za plavanje in vaterpolo. Vse kaže, da je glavni vzrok »spopadov« — denar. Stanje je že takšno, da obstajata v klubu praktično dva popolnoma ločena kluba, ki imata le na papirju nekakšen skupen odbor, kateremu ne dasta nikakršnih pooblastil. IO ŠD Triglav je izrekel vse zaupanje temu skupnemu odboru, ki lahko v društvu edini predstavlja plavalni klub. V zadnjih dneh je le prišlo do dogovora med obema sekcijama. O tem bo poročal predsednik plavalnega kluba dr. Drago Petrič na naslednji seji IO.        P. C.
Več kot 50 mladih skakalcev iz petih kranjskih osnovnih šol se je v četrtek pomerilo za naslove prvaka v smučarskih skokih na 20 metrski skakalnici nad bistriškim klancem. Največ tekmovalcev je bilo iz osnovnih šol France  Prešeren  in Lucijan
in Mohorič gorenjska prvaka
TVD Partizan Duplje je organiziralo drugo gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih za pionirje, hkrati pa je bilo to tudi prvo mednarodno prvenstvo Dupelj. Sodelovali so mladi skakalci iz 18 slovenskih društev in ekipa Zahomca iz Avstrije. V konkurenci za mednarodno prvenstvo je pri mlajših pionirjih zmagal Tepež (Ilirija), pri starejših pionirjih pa Burjak (Alpina).
Rezultati za gorenjsko prvenstvo: 1. Burjak (Alpina) 199,6 (22,5, 22,5), 2. Demšar (Križe) 182,4 (20, 20,5), 3. Be-lančič (Triglav) 179,3 (21, 20,5), 4. Jenko (Triglav) 179,0 (21, 21), 5. Bogataj (Gorenja vas) 178,4 (20, 20,5) itd.; mlajši pionirji: 1. Mohorič (Križe) 157,6 (18,5, 19), 2. Langus (Jesenice) 153,8 (18, 19), 3. Gosar (Križe) 148,2 (17, 17), 4. Podobnik (Alpina), 51. Bcrdajs (Jesenice) itd. J. Kuhar
Triaiav
zanesljivo prvi
Po prvem delu v zimski gorenjski košarkaški ligi je zanesljivo v vodstvu kranjski Triglav, ki je edina neporažena ekipa prvenstva.
Rezultati — 4. kolo: Gotik : Kropa 67:38, Triglav : Kranj 75:65, Jesenice : Kroj 80:103;
5. kolo: Kranj : Jesenice 85:79, Kropa : Triglav 51:58;
6. kolo: Gorenja vas : Gotik 52:49, Jesenice : Kropa 76:62, Kroj : Kranj 102:60; 7. kolo: Gotik : Triglav 48:69, Kropa: Kroj 20:0 w. o.
Lestvica:
Triglav        6 6 0 448:327 12
Jesenice       6 3 3 476:404 6
Kranj          5 3 2 366:371 6
Kroj           5 3 2 334:276 5
Kropa         6 2 4 271:302 4
Gotik          6 1 5 328:390 2
Gorenja vas 4 1 3 186:299 2 J. Ažman
Seljak. V ekipni konkurenci je zanesljivo zmagala osnovna šola France Prešeren.
Rezultati — skupina 7. in 8. razred: 1. Jože Galjot 194,0 (13,5, 14), 2. Lojze Jenko (oba OŠ L. Seljak) 137,5 (14,5, 14), 3. Milan Zihcrl (OŠ F. Prešeren) 186^ (15, 15), 4. Darko Robida (Oš L. Seljak) 181,5 (13,5, 13), 5. Janez Zelnik (Oš F. Prešeren) 179,0 (14, 14); skupina 5. in 6. razred: 1. Matjaž Košir (Oš S. Jenko) 187,0 (14,5, 14), 2. Matevž Podobnik (Oš L. Seljak) 167,0 (14,5, 14,5), 3. Ladi Selan (Oš L. Seljak) 159,5 (12, 12), 4. Edo Galjot (Oš L. Seljak) 153,0 (113, 1L5), 5. Boris šker-janc (Oš F. Prešeren) 151,5 (12,5, 12); skupina do 4. razreda: 1. Aci šink (Oš S. Žagar) 139,5 (H, 11,5), 2. Miro Bizjak (Oš S. Jenko) 135,0 (10,5, 11.5), 3. Zdravko Stvoj (Oš F. Prešeren) 125,5 (9,5, 10) itd.; ekipno: 1. Oš F. Pre-
šeren 781,5, 2. OŠ L. Seljak I 708,0, 3. OŠ L. Seljak II 618, 4. Oš S. Jenko 597, 5. Oš S. Žagar 433 itd.
J.Javornik
lesarje
na Bledu
Na sedemdnevnih kondicij-skih pripravah se je mudila 27-elanska ekipa mladih ko lesarjev ZRN. Med njimi je bilo tudi 6 olimpijskih nad, ki so kandidati za nemško reprezentanco, ki bo leta 1976 nastopila na olimpijskih igrah v Kanadi. Njihov trener nam je zaupal, da bo leta 1973 prvo uradno mladinsko svetovno prvenstvo za mladince v Miinchnu na istih progah, kjer se bodo letos kolesarji potegovali za olimpijska odličja. —dh
Par Jenkole - Vehovec drugi
Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani je bil pred dnevi tradicionalni kegljaški turnir v spomin Leona Groma. Nastopilo je 50 najboljših slovenskih dvojic iz vseh slovenskih kegljaških kolektivov. Prvo mesto je osvojila dvojica Farkaš-Zdešar (Gradiš Ljubljana), ki je podrla 2014 kegljev. Na odličnem drugem mestu pa je pat kranjskega Triglava Jenkole-
Vehovec, ki je podrl 1985 kegljev. Pripomniti pa je treba, da je odlično kegljal mladi Miro Jenkole, saj je podrl kar 1043 kegljev.
Rezultati: 1. Farkaš- Zdešar (Gradiš Ljubljana) 2014 (1035 — 979), 2. Jenkole Vehovec 1985 (1043 — 942) ... 4. Am-btožič-Jereb 1917 (939 — 973). *. Turk-Prion (vsi Triglav) 1891 (990 — 901).
-dh
Prve kolajne v sz, Nizozemsko in Norveško
Drugi dan olimpijskih iger v Sapporu so oddali prvih šest kolajn. Po eno zlato je dobila SZ in Nizozemska, po dve srebrni in bronasti pa sta prešli v roke tekmovalcem Norveške. V petek so v prvi disciplini klasične kombinacije — v skokih nastopili tudi kombinatorci. Največ uspeha so imeli Japonci, olimpijski zmagovalec izpred štirih let Nemec Keller ln naš Gorjanc se nista vrstila do 15. mesta. V soboto imajo na programu kombinatorci še tek na 15 km, nakar bodo podelili največjim »ga-račem« olimpijska odličja.
Naši hokejisti so prvi dan Iger odigrali kvalifikacijsko tekmo s švedsko in izgubili z 1:8. Na četrtkovi otvoritveni slovesnosti ob prisotnosti japonskega cesarja je bilo več kot 50 tisoč gledalcev. Na letošnjih igrah sodeluje več kot 1100 zimskih športnikov iz 35 držav. Znano pa jc tudi že, da bodo XII. olimpijske igre v letu 1976 v ZDA.
Jutri, v nedeljo, bo za nas najpomembnejši nastop. V težki boj s svetovnimi mojstri se bodo pognali štirje naši skakalci na 70-metrski skakalnici. Po vesteh iz Sappora se šc niso povsem znašli ln prav zaradi tega lahko pričakujemo boljše rezultate na 90 metrski skakalnici v petek, 11. februarja, kot pa v nedeljo, 6. februarja, na srednji skakalnici.       J. J-
»1*
GLAS
SOBOTA — 5. februarja
Namen akcije »TRIM — šport za vsakogar« je zajeti in usmeriti v najrazličnejše športno-rekreativ-ne dejavnosti čim širši krog občanov, zlasti tistih srednjih let in onih, ki jim poklic ne nudi dovolj fizičnih obremenitev. Pobudniki hvalevrednega gibanja so pravilno sklepali, da se je treba obrniti predvsem na občinske sindikalne svete ter na tovarniške organizacije. Obiskali smo tri sindikaliste in skušali zvedeti, kako daleč so prišli s Trimom in kakšen je odmev nanj.
MARJAN MARKIC, predsednik sindikalne organizacije v tovarni Peko Tržič: »Prek internega časopisa Čevljar smo člane kolektiva izčrpno seznanili s smislom in cilji Trima. Kajpak akcija ni omejena le na razpečevanje kartončkov. Imamo svojega športnega referenta, ki skrbi za sodelovanje s tržiškimi klubi in ki organizira najrazličnejše izlete in tekmovanja. Nedavnih sankaških tekem se je udeležilo kar 72 nastopajočih. Sodelovali so tudi delavci podjetja ZLIT in Tovarne kos in sfpov.«
ANTON BAJUK, tajnik sindikalne organizacije v tovarni Sava Kranj: »Partizan Ljubljana smo naj-pre| povprašali, kako to gre, nato pa nabavili 500 izkaznic. Ljudje so namreč podprli zamisel ter izrazili pripravljenost za so-
delovanje. Po kartice jih je doslej prišlo okrog 100. Število bo gotovo še naraslo, saj v kratkem izide tovarniški list, kjer objavljamo obširen članek o Trimu. Zanimivo je, da bi kartončke radi nabavili tudi svojci članov kolektiva. Ne mislimo jim odreči, vendar bodo morali odriniti 1,50 din. Našim delavcem so seveda na voljo brezplačno ...«
JOŽE STANONIK, predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka: »Zaradi drugih obveznosti smo z akcijo nekoliko v zaostanku, toda nedaven obširen razgovor predstavnikov vseh zainteresiranih organizacij jc pokazal, da zadeva ne bo i/zvenela v prazno. Radi bi pritegnili kar največ zaposlenih. Trenutno razpolagamo s tisoč karticami, vendar bomo kmalu naročili nove. Iz čisto neuradnih pomenkov vem, da je kandidatov že sedaj veliko. Tisti, ki bi sc radi vključili v TRIM, pa zaradi kakršnega koli razloga ne dobijo izkaznice, naj stopijo v turistični biro na Mestnem trgu, kjer jc bodo lahko kupili za 1 novi dinar. I. Guzelj
Kdo bo novi loški župan?
Predsednik skupščine občine Škofja Loka Zdravko Kr-vina je bil v začetku tega tedna izvoljen za člana predsedstva skupščine SRS. Kdo bo novi loški župan, še ni znano. Res je, da ostane Zdravko Krvina še tri mesece v Skofji Loki, vendar je postopek za izvolitev novega predsednika skupščine občine precej zamotan in dolg. Politični aktiv mora predlagati kandidate, jih dati v razpravo zborom volivcev, izvesti morajo nadomestne volitve odbornika in pripraviti izvolitev novega predsednika v skupščini.
Postopek bi sc moral najbrž začeti že tedaj, ko je sedanji predsednik Zdravko Krvina pristal na kandidaturo za člana predsedstva skupščine SRS. Če bi bili možni kandidati že z.na>ii, bi občani o njihovi kandidaturi lahko razpravljali na zborih volivcev, ki bodo jutri v vsej občini. Med drugim bodo volivci razpravljali tudi o kandidatih za poslanca republiškega zbora, ki ga bodo volili konec meseca namesto Ivana Franka, ki je odšel na novo službeno dolžnost.
Uradno nismo zvedeli, kdo naj bi bil kandidat za novega Župana, čeprav je na vsakem vogalu v Skofji Loki slišati nova imena in prerekanja, kateri kandidat ima več možnosti, kateri je boljši. Morda pa jc politični aktiv v zadregi, ker je predlogov preveč?
Svoje poklicno delo — scenografijo, svoj hobi ~~ kot temu pravi sam slikarstvo in veselje do ročnih lutk, ki ga spremita še od otroških let, združi SaŠa Kump v svoj delovni dan. Vse te tri njegove zaposlitve mu omogočajo, da lahko vsak dan na drugačen naČi": a vedno optimističen, nestatičen, aktiven, opredmeti svojo fantazijo, delovno energijo, umetniško moč ter razmišljanja o gledališču.
Prvo pionirsko prvenstvo SFRJ
(Nadalj. s 1. strani)
V Železnikih: Fak in Eržen
Nad 70 pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik, razen predstavnikov SR Srbije, se je tu borilo za najboljšega v smučarskih tekih med starejšimi pionirji in pionirkami. V teku pionirk jc naslov najboljše v državi osvojila članica Goranina — Delnice Fakova, med pionirji pa je bil najhitrejši domačin Eržen. Omeniti velja slabo uvrstitev favorit inje za najboljša mesta med pionirkami Triglavanke Fistrove, ki je zasedla šele peto mesto. Zal pa se na tekmovanju niso pojavili že prijavljeni pionirji Jesenic, medtem ko so tekmovalci iz Lovrenca na Pohorju zamudili start.
Neuradni rezultati — starejše pionirke (2 km): 1. Fak (Goranin) 10:20,6, 2. Toplak (Maribor) 10:32,8, 3. Grgorič (Mrkopalj) 10:36,4, 4. Munih (Olimpija) 10:48,1, 5. Fister (Triglav) 10:49,5; starejši pio-uirji (3 km): 1. T. Eržen (Alp-
les) 12:08,8, 2. Demšar (Alp-les) 12:16,4, 3. Cvajnar (Olimpija) 12:28,1, 4. Smid (Triglav) 12:44,1, 5. Apšner (Fužinar) 12:50,4. Tekmovanje se bo danes ob 10. uri nadaljevalo s štafetnimi teki.
Stari vrh: Zaje, Urh, Valič, Zihler
Na Starem vrhu so se včeraj za .naslove državnih prvakov v veleslalomu pomerile starejše pionirke in pionirji ter mlajše pionirke in pionirji. Na 870 metrov dolgi progi za mlajše pionirke in pionirje z višinsko razliko 190 metrov in 37 vraticami, ki jo je postavil Jaro Kalan, je star-talo 27 tekmovalk in 36 tekmovalcev. Proga za starejše pionirke in pionirje je bila dolga 1020 metrov, imela je 220 metrov višinske razlike, 45 vratic, postavil jo jc Gašper Zakotnik, po njej pa se se je pognalo 30 pionirk in 59 pionirjev. Precej tekmovalcev je odstopilo zaradi slabe vidljivosti na progi. Stari vrh je bil namreč pokrit s precej    gosto   meglo. Na
prvem državnem prve
nstvu. rkc
iti
veleslalomu za pi°n,"."~vai0 pionirje je torej sodclo skupaj   152 tekmovalcev tekmovalk   iz Makedonuff> Crne gore, Srbije, Hrva t Bosne in Hercegovine, a e nomne pokrajine Vojv° in Slovenije. Po priČakov*^ so prva mesta zasedli tc valci iz Slovenije. Tek111 ,
bo
da-
nje na Starem vrhu se - ^. nes na daljevalo s slalo*1 ^ Prvi tek slaloma bo ob
drugi pa ob 12. uri.
Neuradni rezultati "^J^Lmv še pionirke: 1. Zaje (oll,d^ ja) 1:07,79, 2. Tome de) 1:09,01, 3. Dolinar ("^
pija) 1:10,77; starejše ■  : 1. Urh (Radovljica^ 1 Blaže j  (Olimpija)  - r-m
t:
ke:
2.
3.    Cop    (Jesenice) "{M* mlajši pionirji: L ValiČ sturist)   1:05,69,   2. ^r,tr
(Tržič) 1:06,84. 3. Ster■ j-^ sturist) 1:10,04; starej«^ nirji: 1. Zibler (Tržič) J;^A 2. Strel (Transturist) £
3. Koželj 1:24.23.
(Slovenj
D. Hume«" j. Govek»f