KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izftaja zadnji teden v mesecu.
L. 1932. Št. 7.
Posamezna štev. 2 Din.
Dragi župljani!
t.   Kdo  bi  si bil kdaj  mislil,  da Vam bom pisal v "vranjskem Zvonu" v takih razmerah?!   Saj se mi še islneS VSe Zt^ kakor kaka  sanja!   Pred vsem se prav rerio zahvaljujem vsem, ki se me spominjajo v svojih "^Utvah. Lepo se kaže v molitvi za svojega duhovnika jsrnisel za katoliško občestvo. To je duh prvega, pristnega S5"anstva,   o   katerem   pripovedujejo   „Apostolska deli]1^   V      ^' P°&lav3u: „Cerkev pa je neprenehoma mo-a za Petra". Tudi jaz se vsak dan in posebno pri sv. ^ši spominjam vseh župljanov, v prvi vrsti onih, ki za ^ene molijo, pa tudi vseh onih, ki so izgubili duhovno ez s Cerkvijo.
Molitev je pač ono sredstvo, ki nam prinaša največ Hoci, .moči, zaupanja in tolažbe. Globoko veren krist« ^Sll> ki je po vrhu močan v molitvi, ni nikdar malodušen svojem življenju, naj pride karkoli. Saj nam je dobro ar>» ona božja beseda: „Tištim, ki Boga ljubijo, se vse Jw izteče". I udi v današnjih težkih časih moramo ohra= 1:1 v  svojih  dušah junaško zaupanje v božjo Previd-sk^lv        venc'ar verujemo božji besedi, da nebeški Oče rbi celo za cvetje na polju in ptice pod nebom. Saj v^)emo, da ne pade niti las iz naše glave brez božje
je,
^ Koliko trpljenja je danes po širnem svetu! Koliko ^ ®zPoselnih> lačnih brezdomcev in žalostnih šteje danes UkT ^°^na so^z' Verni kristjani smo tako srečni, da si \, obrnemo trpljenje v velik blagoslov, v srečo in eselje.
Prav te dni sem premišljeval prekrasno Gospodovo ka']U1^° na Sori- In še nikoli se mi ni zdela tako lepa, , «or sedaj — — — ! „Blagor Vam, ki zdaj jokate, za-sov S^eJa^ se boste. Blagor Vam, kadar Vas bodo ljudje y gazili  in kadar Vas bodo izobčili
li in zasramovali in
Sejf® ime zavrgli kot zlo zaradi Sinu človekovega. Razveli I se tisti dan in radujte se, zakaj glejte, veliko je ^ecj6 ^a^° v nebesiK". V očeh tega sveta je trpljenje sle ?Ur£dj*va skrivnost, v luči evangelija pa je to preli L'Sn^a pokora in prilika, da si naberemo zasluženja za ebeŠko kraljestvo.
, in če mi duhovniki razlagamo pridigo na gori je učimo, kako je treba križ nositi za Gospodom,
je ^a(i Prav> da 8a tudi sami nosimo in znamo nositi. To k6tf ac ^konomija božje Previdnosti, da včasi izbere ka«
duho
vnika,  da nosi  težak križ za Gospodom, da
e^f Pokoro za  se in ves svet, da postane podoben svo« mu Učeniku.
ljen. ^adar sem govoril kakemu bolniku, naj svoje irp-njj ?e daruje Bogu in zaradi Boga vse potrpežljivo nosi, ^PU,nene prihajalo na misel: „Tebi je lahko, ko ne serQ      * odobno se mi je neredko godilo v duši, kadar
plazil reveža. Težko je druge tolažiti, če sam ne trpiš. p^H    ray Par dni pred mojim odhodom je prišel razea-
revež v župno pisarno prosit. Po njegovem odhodu
mi pride na misel: „Ali bi ne bil ti lahko to, kar je ta? Ali te ni Bog kakor za lase potegnil iz te revščine? Vedno si imel v življenju izredno srečo, kaj ko bi ti Bog poslal večjo dozo grenkega pelina" ? In kakor neka tiha slutnja mi je reklo duši: „Prišla bo še —". In prišlo je — ! Pa tako je pač v načrtu božje Previdnosti in bo že prav!
In iz Gospodove pridige na gori naj povdarim še eno misel, ki je v teh časih in razmerah prav aktualna.
Vam pa pravim: „Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte tem, ki vas črtijo, blagoslavljajte tiste, ki vas kolnejo, molite za tiste, ki vas obrekujejo . . . Ce ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo . . ."
Lahko je učiti: „Ljubite svoje sovražnike, klevetnike, če sam nimaš sovražnikov in ti s krivičnim obrekovanjem ni še nihče nič zalega storil. Prav koristno je, da oznanjevalec evangelija včasi tudi sam na svoji koži poskusi, kako „prijetno" je obrekovanje in kako „lahko" je odpuščati svojim sovražnikom ! Se nikdar v življenju mi ni bilo tako jasno kakor danes, da mora v času splošnega trpljenja tudi duhovnik trpeti z narodom in za ljudstvo. Kadar zmaj medsebojnega sovraštva seje svoje seme po deželi, mora dati vprav duhovnik zgled v ljubezni do sovražnikov!
Ljubimo torej tudi one, ki so nam nasprotni! Naše orožje ni sila, ne pest, ne puška, ampak resnica, ljubezen in dobrota. S tem orožjem je krščanstvo vedno zmagovalo ! Katoliške vrste ne smejo biti omadeževane z osebnim maščevanjem, nad onimi, ki delajo krivico in se celo vesele nesreče bližnjega, ko so jo povzročili.
Zalibog so vojne in povojne razmere rodile žalostne posledice, ponekod celo bolestno sovražno razpoloženje. Tudi tem moramo odpuščati: Gospodova zapoved je to!
In zdi se mi, da je prav, če povdarjam še eno misel! Katoliki smo po svoji vesti dolžni ohraniti zvestobo državi in spoštovati oblasti in zakone, dokler ne nasprotujejo božjim zakonom. Zdi se mi, da je to eden največjih narodnih in državnih zločinov, če kdo sorojaka krivično obdolžuje nelojalnosti napram državi in oblastem. To je pač žalostno poglavje slovenske zgodovine, o katerem sem že pisal v Kranjskem Zvonu. Danes bi vas prosil vse, da tako sumničenje , in take klevete ne spravijo nikogar iz ravnovesja, da se med vas ne urine malodušni deretizem, ohranimo vsi mirno kri in ljubezen do narodne države, ki mora biti vzvišeno nad dnevnimi mušicami in je ne smejo omajati nobene klevete. Učimo se tudi trpeti za močno Jugoslavijo !
Končno prav iskreno pozdravljam vse župljane in se vsem priporočam v molitev.
Vaš župnik
M. škerbec.
Ob priliki nove maše.
Letošnje poročilo naše gimnazije, ki smo ga brali v časopisju, poroča, da si je večina naših abiturijentov izbrala čisto iealen poklic: tehniko, medicino, jus in podobne stroke. Za studij filozofije jih je malo, za bogoslovje se ni odločil nikdo.
Izbira poklica je veliko vprašanje. Ni pa to samo vprašanje kruha in službe, zlasti ne za inteligtnta, ampak je tudi vprašanje zanimanja, nagnjenja, volje in duha vobče. K sreči smo zdaj dobili dobrega svetovalca za izbiro poklica, namreč knjigo dr. Lovrota Sušnika: Akademski poklici, navodila za izbiro stanu. Da bi le prišla vsakemu našemu dijaku pravočasno v roke I
Bogoslovni poklici pri nas, hvala Bogu, niso tako redki. Pa bi jih rabili še več. Duhovni poklic je pač v prvi vrsti delo milosti. Vendar potrebuje nege že od mlad h let. Resnobno in vestno dijaško življenje, delavnost, poštenost so predpogoj poklica. Pri drugih narodih še veliku bolj nego pri nas prihajajo duhovski poklici iz meščanskih in uradniških slojev, iz najboljših družin je največ bogoslovcev. Koliko bivših častnikov, tudi generalov, Knezov in veljakov je po svetovnem klanju iskalo srčne utehe v tem poklicu.
Ruski diplomat Andrejev je v starosti nad 60 let začel študirati teologijo, podobno vseučilički profesor Kristalogra-fije v Moskvi Artemije v, več članov bivše bavarske vladarske rodbine, pravtako b.vši saški prestolonaslednik Jurij, ki je bil med bogoslovci najbolj preprost in je po posvećenju vsiopil v jezuitski red. Svetovna semenišča kakor Rim, Pariz, Louvain v Belgiji, Inomost pričajo o tem, kako se vprav najboljši moderni ljudje zopet z veseljem oklepajo tega stanu, »^e vprašate kakega duhovnika, kakšen poklic bi si sedaj izbral, če bi mu bilo mogoče spet izbirati, pa vam bo skoro sleherni dal odgovor: Spet bi šel za duhovnika. Drugi poklici skrbe za ta minljivi svet, duhovnik se trudi za to, kar ostane tudi pred večnostjo. Mnogo fantov se je odločilo za duhovski stan, češ, kaj naj se pobijam s posvetnimi skrbmi, ki so za danes, jutri pa jih ni, hočem se truditi za to, kar ostane. Pač so, hvala Bogu, minili časi, ko je hotel kdo postati duhovnik iz gmotnih ozirov, bolj ko kdaj prej postaja duhovski poklic delo in življenje za druge. Duhovnik je postavljen za ljudi kot posredovalec nadnaravnih dobrot, ki jih Bog človeku deli po Cerkvi.
Oored mašniškega posvećenja prav primerno označuje ta poklic takole: Duhovnikova dolžnost je darovati, blagoslavljati, voditi, njevati in krščevati. Zato je treba pristopiti k tako veliki službi z največjim spoštovanjem.
Včasi so rekli zbadljivi ljudje: Ta ni za drugo, pa pojde v lemenat. Morda je bilo to kdaj, ko ie bilo duhovnikov mnogo, več nego za silo in je bilo dela veliko manj nego danes. Zdaj pa, ko mora duhovnik voditi ne samo versko življenje, ampak delati tudi kulturno, socialno, gospodarsko in celo politično, če hoče prekvasiti svoje ljudstvo s pravim krščanskim duhom, danes rabi duhovnik tudi več zmožnosti in sploh več duševnih in tudi telesnih sil. Zato vidimo, da se često vprav najbolj nadarjeni dijaki posvečajo temu poklicu, ki nima primere na zemlji.
Vprav nova maša v župniji znova dopove vernemu ljudstvu, Kaj mu pomeni duhovnik. V Dalmaciji so cele župnije brez duhovnika, zlasti na otokih je tupatam žalostno. Župljani prihajajo prosit svojega škofa: „Dajte nam duhovnika!" Pa nima. ,Dajte nam kakršnegakoli, da bo le znal krstiti, prevideti bolnike, poročiti in pokopati, pa bomo zadovoljni." In jim ne more ustreči! Strašen je primanjkljaj duhovskega naraščaja zlasti v primorskih škofijah, tudi v slovenskih.
V Jugoslaviji ima razmeroma naša ljubljanska škofija največ duhovnikov. Vsega ima nad pol miljona duš, duhovnikov pa 700. In vendar jih še primanjkuje. Kaj šele drugod! Lavantinska škofija je znatno večja od naše, šteje čez 600 tisoč duš, pa ima samo 550 duhovnikov. Zagrebška nad-škofija ima pa 1,690.000 duš, pa samo 600 duhovnikov.
Vidimo, kako upravičena je torej povsod v naši širni do-domovini molitev za duhovniški naraščaj: „Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svoj vinograd."
Čimbolj bo nravnost med ljudstvom propadala, ter" manj bo duhovskih poklicev, o tem ni dvoma. Gotovo je premalo število duhovščine ne le posledica slabega verskega življenja, ampak tudi — vsaj zelo često — kazen za to, ker ljudje svoje duhovščine poslušali niso. V čemer bo kdo grešil, v tem bo kaznovan, stoji pisano v božji besedi. Kakor kdor maše ne spoštuje, le redko najde milost sv. popotnice v smrtni uri, tako tudi kdor svojih pastirjev ne posluša, jih kmalu nima.
Kake so posledice, kjer ni dovolj dušnih pastirjev, nam s strašnimi barvami slika francoski pisatelj Pierre 1' Ermite v 1.^1926.: „Poznam neko vas, kjer že deset let m bilo duhovnika. Zakristija se podira, na omare zataka dež, mašna obleka plesni. Med kameni pod korom poganja trava in na zapuščenem pokopališču keglajo otroci z mrtvaški^11 glavami. Vaščani živijo kot živali: žro in pijejo, delajo i" spijo. Ne verujejo več v nobenega Boga, ne v dušo, ne v kakšno posmrtno življenje. Niti ne vedo več, kaj naj bi vse to bilo. Samo v vaški gnoj še verujejo. Otroci ne znajo već ločiti dobrega od hudega. Bolniki umirajo brez pomoči i" upanja; ko umro, jih zagrebejo kot mrhovino in ni človeka, ki bi zanje pomolil . . ."
V malem vsi vemo in žalibog skušamo: mladina, se po šolski dobi odteguje vplivu svojih dušnih pastirov, podivja najprej in zabrede najglobje. O koliko je mladih duš, ki se lovijo v večnem krogu, v gluhi lozi svoje praZ' note, pa k duhovniku ali ne znajo ali nočejo ali pa tudi ne smejo . . . Hvala Bogu, pa je še toliko skrbnih staršev, ki se zavedajo: pod duhovnikovim vodstvom je moj otrok najbolje spravljen in mi bo v največje veselje.
Neki Tirolec je v svetovni vojni zgubil palec na dest" roki. Bil je dijak, želel je na vsak način postati duhovnik-Imel je izrazit poklic. A ker brez palca ne more opravlja.1' duhovskih opravil, zlasti ne obhajati, ga po cerkvenih predpisih niso mogli sprejeti v bogoslovje. Dobil ga H neki zdravnik, ki je povedal, da bi se morda dal vcep'f na desnico nov palec, le istovrsten mora biti. Morda, praV> bi se prijel palec Vaše desne noge na roko, a treba bi ga bilo počasi presajati, da bi se sproti priraščal. Operacija bi bila, pravi, zelo tvegana, a možno je, da uspe. Mlad' fant je bil pripravljen. Vse bi dal, samo da postane duhovnik; In res so mu privezali desnico k desni nogi, mu najpr,c! napol odrezali palec na desni nogi ter ga pritisni'! na desno roko. Nad štirinajst dni je moral mladi rn°* nepremično skrčen sloneti v postelji, z desno roko priveza" k nogi. Če bi se količkaj ganil, bi se nežno priraščanje sp^' pretrgalo. Ko se je del palca na roki že prijel, so mu pa|eC ž noge popolnoma odrezali in ga prisili za kožo desne roke, tako, da se je počasi prirastel. Fant je imel gr07'!'15 bolečine, a operacija je uspela in postal je res duhovnik-Danes deluje v redu redemptoristov na Tirolskem. Njeg°v obraz je še danes zmučen od trpljenja tistih tednov, 3 dosegel je, da je duhovnik ...
Če je letos pri nas nova maša, je prav, da se ob te' priliki resno zavemo, kaj je duhovnik za svoje ljudstvo-Ne le, da je srednik med verniki in Bogom po vzg'ed^ velikega duhovnika Kristusa, katerega nadomestuje in ka' teremu mora biti v vsem podoben, ampak tudi zgolj uaravn0^ človeško vzeto je duhovnik angelj tešitelj, prijatelj in si"' žabnik svojega ljudstva. .j
Med našo mladino je mnogo poklicev za svečenik stan. Le marsikateri se zapravi in zgubi, ker nima nege' Urejene družinske razmere, zgledno družinsko življenje do^ je najboljše ozračje, kjer se poklici vzbujajo in ohranjujeI ' Koliko mater si želi, da bi njihov sin kdaj stal pred oltarj^ in pel glonjo, Pa pozabijo, da morajo tudi one z moliti J zgledom in skrbno vzgojo buditi klice v srcih svojih oW in jih negovati. Ko je bil poznejši papež Pij X. izvolJe -za škofa, je obiskal svojo mater. Pokazal ji je škofovS
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
Prstan in rekel: »Poglej, majčica, kako lep prstan so mi dali!" Materi so stopile solze v oči. Dvignila je svojo ?tarikavo roko, na kateri se je svetil njen poročni prstan, ji1 rekla: „Da, sinko, ampak brez tegale ne bi ti imel tistegale prstana." Dobri starši: dobri duhovniki to je stara resnica.
Župnija Kranj.
Oznanila za julij.
2. VII. nedelja po binkoštih, prva v mesecu, skupno 0Dhajilo za moške. Popoldan ob 6 15 se zberemo pred cerkvijo, sprejem g. novomašnika. Ob pol 7. zvečer kratka Ura molitve (11. ura Prošnja za duhovnike), nato pete lita-n'Je presv. srca Jezusovega.
,. 5. God naših slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda.
10. Slovesno praznovanje sv. Cirila in Metoda,
®P 10. uri nova sv. maša, po pridigah in po litanijah mo-lltev za zedinjenje vzhodnih kristjanov. Popoldan ob 4. uri s|°vesne pete litanije M. b.
. 12 God patronov ljubljanske škofije, sv. Mohorja ln Fortunate mučencev.
15. Obletnica posvećenja našega škofa Gregorja, sv. Bonaventura, učenik.
16. Karmelska Mati božja.
17. IX. nedelja po binkoštih, opravilo po navadi. 22. Sv. Marija Magdalena, ob 6. soseskina maša
na Rupi.
24, X. nedelja po binkoštih, ob 10. uri sv. maša "a Rupi.
25 God sv. Jakoba st. apostola.
26. God sv. Ane, ena maša oo tudi v Roženvenski
Cerkvi.
31. XI. nedelja po binkoštih
Shodi Marijineh družb bodo ta mesec prestavljeni, 0zr>anjeni bodo v cerkvi.
Kronika.
Poročeni so bili:
Ažman Janez, advokatski pripravnik, Kranj, Savsko P^dmestje 37, roj. 16. maja 1903. in Vovk Teodora, za-bCl'na sestra, Kranj 187, roj. 20. jan. 1908, por. 10. aprila.
Engelman Janko, krojač. Kranj, Savsko predm. 15, °J- 5. julija 1905 in Vavpetič Cecilija, šivilja, Klanec 43, °1- 29. junija l!)09, poročena 17. aprila, in * Stupar Alojzij, posestnik in zidar, Premskovo 112.
Žagar Ana, hči kajžarja. Šenčur 151, poročena 8. maja. .     Stupar Janez, čevljar, Breg 9, in Žagar Angela,
Cl kajžarja, Šenčur 151, poročena 8. maja. U    Rehberger Franc, strojarski pomočnik, Premskovo
• 14 in Štirn Ana, delavka, Gorenje 9. poroč. 1). maja. v.    Puhar Franc, kamnosek, Kranj 51 in Kristanec
artja, delavna, Kokriško predmestje 83, poroč. 16. maja. y    Gabrič Pavel, kovač, Kokriško predmestje 112 in
lpnik Marija, šivilja, Kranj '63, poročena 22. maja. p .   Pavšlar Tomaž, posestnik, Kranj 115 in Cvirn Nada, H 'vatna uradnica, Kokr. predmestje P6, poročena 28. maja. etek Ja9°dic Jožef, sedlar, Luže 38 in Bernard Fran-si,-   ' posestnikova hči, Klanec 24, poročena v roženven-
Kl britvi 5. junija.
^.    Simnovec Franc, cerkovnik, Prebačevo 26 in Zelnik arjana, hči polzemljaka, Prebačevo 7, poročena 5. jun. vin   Voglar Janez, čevljar, Kranj in Bolka Angela, ši-
'a> Klanec 39, poročena 7. maja. jj    Sušnik Franc, delavec, Premskovo 23 ln Zupanec l"jela, delavka, Premskovo. poročena 29. junija.
Umrli:
Nabernik Janez, vojni invalid, Premskovov 1, umrl 7. maja.
Pelko Rudolf, sin krojača, Premskovo 35, umrl 7. maja.
Kožuh Franc, sin delavca, Premsko 9, umrl 18. maja.
Ribnikar Jernej, zidar, Kokriško predmestje 106, umrl 29. maja.
Cuzak Jožef, častnik vojne mornarice v p., Kranj 114, umrl 81. maja.
Krevs Danijela, hči delavke, Cirčiče 54., umrla
2. junija.
Ažman Vladoj, sin železniškoga uradnika, Savsko predmestje 41, umrl 5. junija, utonil je v Savi.
Sajovic Jožef, sin kovača, Rupa 32, umrl 6. junija,
Cof Frančiška, žena posestnika in uradnika, Kranj 84, umrla 13. junija.
Omersa dr. Nikolaj, profesor, Kranj 190, umrl 18. junija.
Radon Franc, sin čevljarja, Premskovo 82, umrl 15. junija.
Černivec Marijana, vdova, Premskovo 73, umrla 24, junija.
Razno.
Nova maša. Dne 10. julija ob 10. uri dopoldne bo pri nas spet nova maša. Te v Kranju, hvala Bogu, niso tako redke. Naš letošnji novomašnik je Franc Fortuna, rojen 30. oktobra 1906. v Kranju. Gimnazijo je dovršil tu, potem je študiral eno leto jus, nato je vstopil v blago-slovjc. Letos je v IV. letniku, ima torej še eno leto študije pred seboj. Navada je namreč, da nekatere dobre blago-slovce posvete eno leto pred sklepom študij, ker jih rabijo zaradi svetih maš v stolnici. Tem pravijo z latinsko besedo „presbitri" — to je bogoslovci — že duhovniki.
Naš novomašnik se pripelje iz Ljubljane v nedeljo,
3. julija z vlakom, ki prihaja v Kranj ob 6-15. Pred cerkvijo sprejem in pozdrav. Nato ob pol 7. češčenje sv. R. T. in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Po litanijah novomaš-niški blagoslov.
Dne 10. julija ob desetih najprej Pridi sv. Duh! Nato pridiga. Po pridigi novomašniški blagoslov, nato slovesna peta sv maša, po maši se izpostavi Najsvetejše. Tebe Boga hvalimo, blagoslov. Po tem darovanje za g. novomašnika. Vsak darovalec dobi pred zakristijo novomašno podobico. Darovanje priporočamo. Vprav zaradi tega smo vsakoletno darovanje za domače kaplane preložili na jesen.
Desetega popoldan ob štirrh slovesne pete litanije Matere božje.
Krstni botri morejo biti po cerkvenih določilih samo katoliki. Naj starši na to pazijo! Posebno opozarjamo na to inozemske katoliške družine. Mučno je, če je treba dru-govercu šele v zakristiji razlagati cerkvene postave, ki se jim duhovnik po svoji vesti ne sme izogniti. Če je kje kak krstitelj pustil drugoverca za botra, je storil pomotoma, ker si pač ni mislil, da bi drugoverci sploh za botre prišli. Diugoverci sploh ne morejo biti veljavni botri. Ker namreč prevzamejo krstni botri — podobno birmanski — važnejšo nalogo nego n. pr. priče pri poroki, prevzamejo namreč dolžnost SKrbeti za katoliško vzgojo otroka, če bi tega ne storili njegovi starši, zato so cerkvena določila glede botrov strožja nego ona za priče pri poroki. Priča bi v nujnem slučaju mogel končno biti nekatoličan, če je namreč za to zadosten vzrok in se ni bati pohujšanja.
Znamenja popravite! Že pred nekaj časa je Kranjski zvon pozval vse lastnike znamenj in križev ob poti, naj jih dostojno popravijo in zanje skrbe, kakor zahteva verski čut in javna dostojnost. Žalibog se je zgodilo še premalo. Prosimo ponovno, da jih popravite ali, če tega nočete in
ne morete, poderete, če so tako slaba. Po lepoti ali zanemarjenosti naših znamenj sodijo drugi vernost cele župnije, pa tudi vernost lastnika samega in skrbnost dušnih pastirjev. Zato poskrbite za znamenja, da vam samim ne bodo v sramoto. Posebno je to važno zdaj poleti, ko pride toliko tujcev k nam. Je tudi v interesu našega tujskega prometa. Po letoviških deželah ne najdete zlepa zanemarjenega verskega znamenja.
Križ v pokopališki kapeli. Prejšnja Laverjeva slika se je pokvarila. Dalj časa je bila stena nad oltarjem prazna. Zdaj smo tja dali precej velik stenski križ. Morda pride pozneje v to kapelo kaj drugega. Ta križ kar lepo pristoja. Čeprav je čisto navadno rezbarsko delo, ima vendar svojo zgodovinsko vrednost. Ta križ je iz nekdanje Laverjeve hiše v Rožni ulici št. 52. Križ je svoj čas daroval g, Bidovec iz Huj farovžu, zdaj pa smo ga porabili za pokopališče.
Tudi angel s trombo nad vhodom v pokopališko kapelo je potreben popravila. Prav bi bilo, da bi se našel velikodušen podpornik, da bi mogli oskrbeti novega.
V Marijin vrtec je bilo dne 19. junija po osmi maši v rožnivenski cerkvi sprejetih 48 otrok. Vrtec šteje zdaj nad 250 otrok.
Svojci mrličev naj kolikor mogoče pridejo sami naročat pogreb. Marsikdo zahteva vse, ne pomisli pa, da je treba delavce tudi plačati, zvonarje, grobarja, grob, cerkvi za zvonove itd. V naših razmerah res to včasi nekoliko nanese. Resnično, revnim se pogrebni obred sam pač ne more računati in se še nikomur ni, nikakor pa ne more župnik ali njegov namestnik zahtevati, naj se delavci, ki pomagajo zvoniti, delati na pokopališču, trudijo zastonj. Zato naj se svojci o tem prej domenijo v župnem uradu, da ne bodo najprej zahtevali pompa, potem pa brez plačila odšli z Bogom.
Z julijem dobimo v Kranj g. Mihaela Zevnika, dosedanjega župnika v Begunjah na Gorenjskem. Gospod je nekoliko bolehen in se želi tu malo okrepiti. Stanoval bo v župnišču.
Srečke za zidavo katoliške katedrale v Beogradu dobite v Zadružni gospodarski banki. Ker bo cerkev služila tudi našim Slovencem, ki bivajo v prestolici, zato po možnosti podprimo to zidavo I
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
1. julija. Prvi petek. Sv. maša z blagoslovom.
2. julija. Obiskovanje M. D. V Crngrobu ob 6. obljubljena sv. maša za sitarsko rokodelstvo.
3. julija. VII. ned. po bink. Obhajilo mož in fantov. B. služba po navadi.
5. julija Sv. Ciril in Metod
10. julija. VIII. ned. po bink, B. služba po navadi; ob 9. z blagoslovom. Popoldne shod III reda.
12. julija. Sv. Mohor in Fortunat, — sv. Marjeta.
Ob 4. sv. maša v Stražišču, po sv. maši procesija k sv. Joštu, obljubljena ob času kolere. Pri sv. Joštu sv. maša z blagoslovom.
16. julija. Karmelska M. B.
17. julija. IX, ned. po bink. Božja služba po navadi. Popoldne shod Mar. družbe.
24. julija. X. ned. po bink. B. služba po navadi.
25. julija. Sv. Jakob ap.
26. Sv. Ana. Pri sv. Joštu romarski shod. B. služba zjutraj ob 6. in ob 9.
31. julija. XI. ned. po bink. B. služba po navadi.
Umrli:
18. junija. Marija Hafner, roj. Križaj, žena posestnika v Sred. Bitinju št. 1., roj. 28. julija 1864.
Pravična plača.
Delavcem zaslužek utrgovati ali zadrževati je vnebo-vpijoči greh. Pa je mnogo, mnogo podjetij in firm dandanes, ki jim niti na misel več ne pride, da je pravična, zadostna plača ne le stvar trgovske spekulacije, ne le cenena kupčija s človeško silo, ampak tudi in to v prvi vrsti stvar vesti, ki jo nalaga sedma zapoved Gospodova. Pa tudi zadeva javne morale in splošne socialne blaginje. Mnogo je delavcev, še več pa delavk, ki od svoje zanikrne plače ne morejo ne umreti, ne živeti. Ali ni to velika socialna krivica, če mora mlado dekle cel dan trdo delati, potem pa še stradati povrhu. Pa ni jih tako malo!
Kakor je brezposelnost, tako je tudi premajhna mezda eden glavnih vzrokov za današnjo nravno propalost, podivjanost, surovost in vse grehe in zločine, ki se iz teh rodijo. Kmečko delo dandanes marsikomu ne diši več, čeprav je najbolj naravno in najbolj zdravo. Rajši malo strada, samo da ima dela samo za osem ur ali celo manj — potem pa zlato svobodo. Tu se propadanje začne. Potem slab zaslužek, zato treba skromnega stanovanja, a takega, kjer imaš vso svobodo. Zato gredo v podstrešne luknje, v pošteno hišo, kjer vlada red, jim ne diši. Na to pa se začne čisto po človeško in tudi po živalsko. Zato je delavstvo večkrat velikega usmiljenja vredno. Tudi tatvine, goljufije in podobno je potem razumljiva stvar. Niti podjetje ni koristen tak moralni položaj delavstva.
Katera plača pa je v obče pravična? Ni tako lahko odgovoriti na to vprašanje. Glavne smernice daje pape« v svoji lanski okrožnici.
1. Vsak delavec ima strogo pravico do tolike plače, da more dostojno živeti sebe in svojo družino. Hrano, stanovanje, obleko, tudi primerno in pošten0 razvedrilo, potrebe za slučaj bolezni ali starostne onemoglosti — za vse to mora zadostovati plača. Seveda morajo tudi domači, žena in otroci po svoji zmožnosti skrbeti za domače potrebe, a nikdar se ne smejo preko mere obremeniti ali n. pr. mati siliti tudi v delo izven dorfl&j tako da materinskih dolžnosti ne bi mogla več izvrševati kot se spodobi.
Papež prav pravi: „Matere naj delajo predvsem doma ter okoli doma in naj skrbe za domača opravila. Zloraba je, ki se mora na vsak način odpraviti, da morajo matere zaradi premajhne očetove plače zunaj doma iskati zaslužki in tako zanemarjati domače delo in domača popravil^ zlasti vzgojo otrok. Zato se je treba z vsemi močmi p/1' zadevati, da bodo družinski očetje dobivali zadostno plaCP' Če to v sedanjih razmerah ni vedno mogoče, zahteva socialna pravičnost, da se razmere čim prej tako urede.
Kako daleč smo dandanes od tega! Vedeti pa moram0' kje je nravna meja pravične plače: delavec nima pravice do vsega svojega izdelka, recimo do vsega izkupička za izdelano blago v tovarni, kakor trdi socializem ter kom11' nizem, a gre mu plača, da preživi z njo sebe in svoje-
2. Višina plače je dalje odvisna tudi od razrn«f v podjetju ali trgovini. Če bi bilo n. pr. podjetje pri|J Ijeno prodatati pod ceno, da se vobče vzdrži, morajo patJ tudi delavci to upoštevati. Seveda mora biti krivda p0"' jetnikova izključena. Tako uči papež.
3. Višina plače se mora dalje ravnati po ^ tevah splošne koristi. Če ima eden n. pr. previsok plačo, morajo nujno imeti drugi prenizko ali pa sploh " dobijo dela. „Proti socialni pravičnosti je torej, da bi % radi zasebnega dobička in obči blaginji v škodo delavS*. plače ali preveč znižavale ali tudi preveč povišale. Socl, alna pravičnost zahteva, da se plače po sporazumu
in želj kolikor mogoče tako uravnajo, da more čim n&lf?* delavcev dobiti dela in primernih dohodkov za življenje' Tako jasne krščanske smernice papeževe.
Mrliški koledar za mesec julij.
. 1« Bizjak Anton, posestnik, oženjen, Premskovo 26, roJ- 0. jauuarja 1. 1837, umrl 1. 1917.
, 2. Komatar Kristina, soproga gimnazijskega profe-! j^Kranj, Kokr. predm. 28, roj. 16. marca 1. 1871., umrla
9fi . Volčič Ana roj. Rant, vdova, Gorenje št. 3, rojena ^•Julija 1. 1836, umrla 1. 1920.
. Bizjak Franc, posestnik, vdovec, Kranj št. 10, rojen * decembra 1. 1872., umrl 1. 1927.
_ . 3- Hlebš Kristina, soproga trgovca, Kranj št. 113, UJ- M. oktobra 1. 1898., umrla 1923.
rni 7^CDeljak Aleš, posestnik, oženjen, Premskovo št. 4, J' '• julija 1. 1855., umrl 1, 1923.
it J- Žibert Frančiška, posestnica, samska, Premskovo
• H roj. 20. marca 1. 1886., umrla 1. 1922. Dr . Gamauf Jožef, delovodja v tovarni, Kranj, Kokriško pre°m. št. 18, roj. 20. matca 1. 1866., umrl 1. 1925.
tp_. Kristan Albin, trgovski pomočnik, Kranj, roj. 7. sep-ttIlbra 1. 1905., umrl 1. 1929.
u 5. Lengar Albin, uradnik državnih železnic, samski, uanJ št. 17, roj. 7. septembra I. 1898., umrl 1. 1923.
r .   6- Bizjak Jožef, posestnik, vdovec, Čirčiče št. 32, 24- januarja i. 1850., umrl 1. 1818.
bra i Strupi Marija, vdova, Rupa št. 10, roj. 16. decem-a '• 1857., umrla 1. 1924.
r .   8. Kozjek Doroteja, vdova posestnika, Čirčiče št. 28, januarja I. 1845., umrla I. 1921.
, .   Bajželj  Antonija, hišna,  samska,  Kranj št. 138, 4' Junija 1. 1849., umrla 1. 1921.
, .   Ajdovec Jera, postrežnica, samska, Kranj št. 70, '9. marca I. 1848 , umrla I. 1923.
Kni, ^r*ič Jožef, nadoficijal pri železnici, oženjen, Kranj, drisko predm. št. 68, roj. 28. febr. 1. 1870., umrl 1. 1924.
r 9. Markič Andrej, posestnik, vdovec, Kranj št. 167, J- 4>. novembra I. 1846., umrl 1. 1927.
foi bister dr. Valentin, asistent na kliniki v Zagrebu, J- 1U- febr 1. ib93, umrl I. 1924.
roi   H Konc Matevž, posestnik, oženjen, Čirčiče št. 42, 9- septembra I. 1851., umrl I. 1917.
kršk ^ubanjšek fllarija, posestnica, omožena, Kranj, Ko-K0 predm. št. 64. roj. 9. avgusta 1. 1838., umrla 1921. roj   12. Krč Marijana, posestnica, vdova, Klane št. 31, J> y' septembra I. 1879., umrla 1. 1921.
roj   p- Gogala Antonija, posestnica, Kranj štev. 150, 15' januarja I. 1844., umrla 1920.
2fi ^a9H Jurij, trgovski vajenec, samski, Kranj, rojen J' ^aja 1. 1908 , umrl 1924,
ikova žena, Čirčiče št. 43, 1920.
rojp„ v* Fock Ignacij, tovarnar, vdovec, Kranj st. 163, JC" ^8. julija 1. 1855., umrl 1. 1927.
r°i- 81    ^ržen Ffanc, krojač, vdovec, Kranj štev. 99,
r0i 7^ctač Rozalija, posestn J '■ oktobra 1. 1872, umrla I.
marca I. 1851., umrl 1. 1917.
r0j c^a90n Jožef, zasebnik, oženjen, Kranj štev. 191, Jl °- decemba 1. 1888., umrl I. 1918.
roj .Nabernik Marija, žena kajžarja, Premskovo št. 45, J" 14< junija 1. 1771., umrla 1. 1923.
2a»rftK6' Ravnik dr. Pavel, profesor na kliniki, oženjen, b'eb> Tuškanec št. 2, roj. 24. dec. 1. 1882., umrl 1. 1924. tioVa K°kalj Ivana, soproga trgovca, Ljubljana, Bethov-
u'ica št. 4, roj. 22. avg. I. 1875., umrla 1. 1927. sk0v ^Pnic Martin, orožniški postajevodja v pokoju, Prem-0 »t. 87, roj. 9. novembra 1. 1852., umrl 1. 1929.
17. Dolenc Ljudmila, vdova trgovca, Kranj št. 136, roj. 12. septembra 1. 1844., umrla 1. 1921.
18. Eržen Marija, šivilja, omožena, Kranj št. 158, roj. 30. junija 1. 1865, umrla 1. 1917.
19. Žibert Franc, posestnik, samski, Premskovo 43, roj. 5. decembra 1. 1882., umrl 1. 1920.
Bloudek Boleslav, stavbeni nadsvetnik, vdovec, Kranj, Kokr. predm. št. 59, roj. dec. 1. 1867., umrl 1. 1921.
Fajfar Janez, posestnik, oženjen, Čirčiče štev. 2, roj. 26. februarja 1. 1864., umrl 1. 1924.
Rebol Marija, delavka, vdova, Premskovo št. 72, roj. 16. decembra 1. 1860., umrla I. 1924.
Soklič Marija, soproga gostilničarja, Gorenja Sava št. 36, roj. 18. julija I. 1890., umrla 1. 1927.
20. Rakovec Marija, zasebnica, samska, Kranj št. 75, roj. 18. avgusta I. 1853., umrla 1. 1921.
Vari Florentina, samska, Klane št. 10, roj. 11. junija 1903., umrla 1. 1923.
Luznar Leopold, tovarniški uslužbenec, Javornik, Koroška Bela, roj. 12. septembra I. 1902., umrl 1. 1928.
Malovrh Janez, delavec, Kranj, Gasilski dom, rojen 24. decembra I. 1903., umrl I. 1930.
21. Pirker Marija, vdova, Kranj, Marijanišče, rojena 1. 1*36., umrla 1. 1930.
22. Podrekar Marija, zasebnica, samska, Kranj 43, roj. 19. novembra 1. 1850., umrla 1. 1923.
23. Bodlaj Ana, soproga vrtnarja, Kranj, Savsko predmestje št. 5, roj. 8. junija I. 1870., umrla 1. 1922.
Muri Franc, uradnik, samski, Ktanj, Kokr. predm. 74, roj. 7. januarja 1. 1889., umrl 1. 1924.
Cegnar Stanko, jurist, Kranj, Kokr. predm. št. 57, roj. 16. aprila I. 1908., umrl 1. 1929.
24. Petean Filip, delavec, oženjen, Klane štev. 8, roj. 1. maja 1. 1865., umrl 1919.
Sajovic dr. Gvido, gimnazijski profesor, oženjen, Kranj št. 183, roj. 14. avgusta 1. 1883., umrl 1. 1820.
Sajovic Leon, tovarnar samski, Kranj, Kokr. predm. 52, roj. 28. maja 1. 1895., umrl 1. 1924.
Uršič Marijana, omožena, Struževo št. 55, roj. 12. avgusta I. 1884., umrla 1. 1927.
Kocmut Ilinko, sin trgovca, Kranj št. 89, roj. 19. junija 1. 1906., umrl 1. 1929.
Kozjek Anton, posestnik, Čirčiče št. 21, roj. 12. januarja I. 1872., umrl I. 1929.
25. Starovašnik Frančiška, zasebnica, Kranj št. 91, roj. 25. februarja I. 1858., umrla I. 1929.
Kozjek Marija, zasebnica, Čirčiče št. 23, roj. 8. decembra I. 1867., umrla 1. 1930.
26. Pajer Neža, vdova, Kranj št. 170, roj. 8. jan. 1852., umrla 1. 1925
Slabe Fanc, krojaški mojster, Kranj, rojen 28. oktobra I. 1876., umrl 1. 1928.
Mrak Janez, zemljak, Čirčiče 24, roj. 28. jun. 1. 1869., umrl 1. 1929.
Štern Jernej, posestnik, Gorenje št. 9, rojen 26. avgusta I. 1874., umrl I. 1931.
27. Rechberger Uršula, posestnica, vdova, Premskovo št. 19, roj. 2U. oktobra 1. 1876., umrla 1. 1919.
28.----
29. Kniflc Ana, hči mizarja, samska, Klane št. 5, roj. 12. julija I. 1907. umrla 1. 1924.
30. Frohlich Peter, posestnik, samski, Kranj, Kokr. predm. št. 1, roj. 13. julija 1. 1897., umrl 1. 1923.
Pokom Fran.
Kranjski župniki.
Bil je sin preprostega kmeta, jako nadarjen, goreč in delaven mož, kaplan in miloščinar na ces. dvoru, skromen pa ponižen duhovnik. Govoril je slovensko in nemško. Žup-nikoval je na Vrhniki že 1, 1549. do 1555., ko je prišel v Kranj za škofovega vikarja, za kratek čas, obenem pa oskrboval tudi šmartinsko župnijo pred kranjskim mostom. Preseli se še istega leta za župnika v Komen, svoj rojstni kraj, kjer ga je Luka Bizzancij, vesoljni vikar oglejskega očaka potrdil 1. 1556.
Pastiroval je prav vspešno ter ustanovil ondi špital za 12 revežev in še marsikaj drugega uredil za blagor svojih župljanov.
L. 1571. pa je postal ljubljanski škof in kot tak tudi pravi župnik kranjske mestne župnije. Kot škof se je na vso moč trudil, da si pridobi cerkveno premoženje nazaj, ki so ga lutrovci zapravili, pa tudi, da krivoverce pripelje nazaj v naročje sv. cerkve. Za škofijo je kupil gospostvo Rudnik (Rudenegg) na Štajerskem, za kar je porabil desetino pri Kaltenbrunnu.
Ko mu je škof Urban prepustil 5. oktobra 1555. dohodke kranjske župnije proti temu, da mu bo plačeval 210 funtov vinarjev letne penzije, mu je naročil, da skrbi tudi za hrano obema kaplanoma ter da pobere tudi dohodke šmartinske župnije. V obeh cerkvah v Kranju naj ima vikar božjo službo Ako pride kateri naših ljudi v Kranj, naj mu da hiano, naj plačuje davke, župnišče in pristavo naj ohrani v dobrem stanu.
Dne 6. januarja 1558.1 pišejo sodnik in mestni svet v Kranju škofu Urbanu sledeče: „Dobivali smo prej po Savi les iz blejskega in radovljiškega grajščinstva. Tudi druga mesta dobivajo les iz gozdov deželnega kneza. Priporočite nas, da ga bomo mi tudi za naprej dobivali"
c) Ambrož Bošnjak2 (VVoschniagk), vikar (1.1545-48). Poprej 1541. je pastiroval na Vranskem. Iz Kranja se preseli za vikarja v Staro Loko (1548.-55.).
d) Anton Meizig je prejel kranjsko župnijo kot škofov vikar 1557.8 in plačuje od nje 260 funtov vinarjev penzije. V tistem času (1554. 57.) je po Kranju kuga imela bogato žetev.
25. Peter pl. Seebach,1 škof ljubljanski in župnik kranjski (1558-68.). Bil je potomec neke stare kranjske plemiške rodbine. Grad Seebach, rodni grad Seebachov je stal v 10. stoletju v pruski provinciji Langensalca. Koncem 14. stoletja so stopili Seebachi v vojno službo avstrijskih vladarjev na Češkem, odtam so prišli v Avstrijo in na Kranjsko. Prvi Seebach, ki se pojavi na Kranjskem, je Vol-benk; 1. 1442. je kupil od celjskega grofa Urha II.a gorenji grad Kamnik (Oberstein). Omenjajo se še: Lenart 1461. ljubljanski kanonik, škof ljubljanski Peter, Sebastijan Konstantin (1581.-1611.) ljubljanski stolni kanonik in prost na Blejskem otoku.
Vzgojeval se je Peter Seebach v Gornjem Gradu, kjer je obiskoval latinske šole in se pripravljal za duhovniški poklic.
Predno je zasedel ljubljansko škofijsko stolico je bil vikar pri sv. Nikolaju zunaj Beljaka, župnik v Moravčah in v Russbachu na Spodnjem Avstrijskem, kjer je vsaj nekaj časa dejansko služboval, ne po svojih vikarjih, kar se da sklepati iz pisma, ki ga je Trubar pisal 1562." iz Uraha deželnemu upravitelju Joštu Gallenbergu. Tam piše. da je Seebach, ko je župnikoval v Russbachu, delil sv. obhajilo pod obema podobama. Bil je tudi pred 1. 1552. ljubljanski korar in dekan v grajski Slivnici (Burgschleiniiz).
Ko je dobil Seebach (imenovan 3. VIII. 1. 1558.) ljubljansko škofijo, je prosil cesarja,7 da sme obdržati svoje tri beneficije v Spodnji Avstriji, češ, da so dohodki ljubljanske
škofije tako skromni, da ne bo mogel ob njih svojemu stanu primerno živeti.
Kot škof je navadno bival v Gornjem gradu, za škofijo svojo in kranjsko župnijo se je pa malo brigal, tak"' da ga je moral sam cesar opomniti s pismom z dne 9. de-cembra 1560., naj vendar ne zanemarja svoje stolnice v Ljubljani. Naročil mu je, naj poskrbi, da bodo tam nastavljeni sposobni slovenski in nemški pridigarji. Na ta nacM stanovi ne bodo imeli povoda, iskati luteranskih pridigarjev'
Žal, da škof Seebach ni imel moči niti volje kaj storiti v blagor cerkve. Sicer je poslal dne 27. decembra 1560; list svojim vernikom, naj ostanejo zvesti katoliški cerkvi' sicer bodo izobčeni; ako pa to ne bo pomagalo, strahov3 jih bo cesar sam. Ostal je še nadalje v Gornjem grad" „procul negotio", dočim je vodstvo škofije prepustil svojemu generalnemu vikarju.
Odtam se je oglasil dne 25. jul. 1563.11 s pismom,
ko
je kot cesarski svetnik, dal desetino v Podbrezjah in v Lju' bnem v najem za 10 let Ivanu Dacerju, bivšemu škofovskemu oskrbniku (Schaffer) za 200 dukatov v zlatu. Ravno to desetino je že njegov prednik pokojni Urban prepast'1 za 121 renskih gld. Juriju Žirovcu pri Radovljici.
Krivoverci so hitro spoznali škofovo slabost, odjenlj'' vost, popustljivost, posebno pa jim je ugajala njegova od' sotnost, katero so izrabili do skrajnosti. Zato se je luteran; stvo ravno pod njim strašno razpaslo ne le po Ljubljan'1 marveč tudi po deželi. Cesar sam ni bil zadovoljen s škofom, ker je dovolil, da se je Trubar vrnil v domovino. ( 10. tednih je Trubar s svojo luteransko organizacijo v« podrl in škodoval katoliški stvari, kakor pa je škof Urbal1 poprej v 10. letih s tolikim trudom sezidal in rešil. .
Trubar je s svojimi pomagači strašno sramotil katO'" cerkev10 in duhovščino. To je škofa vendarle izdramilo, & je prosil cesarja, naj odstrani Trubarja iz dežele. Sporo*-1, mu je pa tudi, da luteranski plemiči groze, da bodo vS menihi in „farji" pobiti, ako bi moral Trubar iz dežele.
Na to poročilo je cesar Ferdinand takoj ukazal (30- ju'^ lija 1562.) deželnemu glavarju, da se vse od škofa W novane osebe zapro, zlasti Trubar in tovariši, kar se pa
ni
-------------_~t—, ------ .. „„.......„------, — — ,
izvršilo. Vsi ti bi imeli biti že zdavnaj kaznovani, pa so s ječi in kazni z begom odtegili.
Stanovski odbor je v svoji seji (20. VIII.) sklenil v'0' žiti priziv proti cesarjevemu odloku, češ, da se je Truba pred škofom opravičil in da ta ni našel nič kaznivega njem. Uspeh tega priz'va je bil, da je cesar iznova uk^ škofu, naj Trubarja zasliši pred cerkvenim sodiščem, statio vom pa te zapovedal, da morajo Trubarja postaviti Pre cerkveno sodižče. ,j Zaslišavanje Truberja se je vršilo v škofijski pala^ dne 6. in 20. dec, kjer je na 21. vprašanj odgovoril v lute' ranskem   smislu,   priznal  avgsburško veroizpoved in odpovedal katoliški cerkvi.
se
Skof. arh. f. 13/6, 7.
lgn. Orožen IV a) str. 103. Ljubljan. kapit. arh. f. 137. 12. Urban v kr. žup. arh.
Dr. Gruden: Zgodov. slov. naroda str. 641. in dalje.
Valvasor XI. 550. in VIII. 665., 777.
Jahrbuch des Protest. III, 2. op. 26.
Skof. arhiv: akta škofa Petra.
Podlog.: rokopis Ljubljanske Škofije.
Mitteilg. d. hist. Ver. f. Krain 1864, str 5.
Župni arhiv kranjski
" Dr. Gruden: Zgodov. slov. naroda str. 649. in dalje.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, Kranj.
Za tiskarno ..Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Krafl)-