12. kongres geografov Jugoslavije Novi Sad 29. 9. — 6. 10. 1985 Lanskoletni kongres geografov Jugoslavije se je odvijal v najlepšem novosad­ skem hotelu Park, ki je nedaleč od znanega sejmišča. Vojvodinski geografi so storili vse, da bi se delegati iz vse Jugoslavije počutili čim bolje. Vendar pa je bilo tudi ne­ kaj slabosti, ki se jim organizacijski odbor pod vodstvom dr. Nebojše Cariča ni mo­ gel izogniti. Priprava kongresa je terjala posebno veliko naporov tudi od predsedni­ ka Zveze geografskih društev Jugoslavije dr. Pavleta Tomiča. Peščica vojvodinskih geografov je tako opravila veliko delo, za katerim sicer navadno stoji večji organiza­ cijski aparat. Za bodoče kongrese bi v tej zvezi veljalo priporočiti še jasnejšo zasno­ vo nam enov in ciljev kongresa na zvezni ravni, da bi med drugim dosegli večjo od­ m evnost v lastnih vrstah in v jugoslovanski javnosti. Predno spregovorimo o referatih, se v zvezi z organiziranjem jugoslovanskih kongresov pomudim o še ob nekaterih stvareh, ki ne bi smele biti tipične tudi vna­ prej. Novosadski kongres namreč ni prinesel nobenih posebnih novosti v organiza­ cijskem smislu, niti ni uporabil prakse, ki jo poznajo ob drugih podobnih priložno­ stih. Predvsem ni bil izkoriščen za vzporedne delovne sestanke različnih komisij in podkomisij, ki se v medkongresnem času težje sestajajo. Večerni čas je primeren za prireditve, ki niso strogo strokovne, bodisi za predvajanje diapozitivov ali filmov ali za okrogle mize. Žal tega geografi v Novem Sadu nismo znali izkoristiti. Opazili smo tudi, da vedno manj pozornosti posvečamo medsebojnemu spoznavanju, da ne­ katerih vodilnih geografov skoraj ni bilo videti, da slabo skrbimo za stike med raz­ ličnimi generacijami. V naši jugoslovanski družbi je temu vprašanju treba posvetiti več pozornosti in geografi moramo k temu več prispevati, tako V stikih med posa­ mezniki kot v mednacionalnih in medrepubliških stikih. Z a slabosti smo seveda krivi sami, na prim er tudi za to, da je jugoslovanski tisk razm erom a skromno zabeležil ta dogodek, ljubljansko Delo pa ga sploh ni, ker smo se zanašali na njenega beograjskega dopisnika. Za ugled in pomen lastne stroke bo potrebno v bodoče bolje izkoristiti tudi take priložnosti kot je jugoslovanski kongres. Kongres se je pričel s plenarnim zasedanjem in uvodnimi referati v nedeljo do­ poldne 29. septem bra. Od petih najavljenih referatov na jugoslovansko temo so bili prebrani le trije in to o družbeno-ekonomskem razvoju Jugoslavije v naslednjem srednjeročnem obdobju, o Jugoslaviji in njenem ekonomsko-geografskem položaju in o možnostih za revitalizacijo gorskih ogmočij v Jugoslaviji. V enem od teh refera­ tov je nekatere poslušalce motilo preveliko poudarjanje slabosti, ki jih prinašajo de- etatizacija, decentralizacija in drugi procesi demokratizacije v Jugoslaviji, kar da gre na račun akumulacije, makro planiranja, jugoslovanstva in njegove moči ter drugih integrativnih procesov pri nas. Uporabljen je bil izraz osemglavi policentrizem, re­ ferent pa je za ilustracijo tipičnih jugoslovanskih »nesmislov« med drugim navedel tudi m enjavo električnih lokomotiv v Dobovi. D ruga skupina plenarnih referatov je predstavila Vojvodino in njene geograf­ ske problem e. Zanimivo je bilo slišati o erozijski problematiki v Vojvodini, medtem ko je posebej o eolski eroziji zelo podrobno spregovoril v fizično-geografski sekciji še en referent. V erjetno se premalo zavedamo grožnje, ki jo temu našemu najplod­ nejšem u svetu pomeni veter, kadar se pozimi poigrava z osušeno in nezaščiteno prstjo. Na ekskurziji smo imeli priložnost videti velike oblake prahu, ki jih dviga km etijska mehanizacija in ki so se v večernem času spremenili v prašno meglico nad vojvodinskimi polji. Komaj pa si je mogoče predstavljati, kakšne so videti peščene nasipine, ki jih pozimi na cestah odlaga košava. Povedano je bilo tudi, da v Vojvodini namakajo komaj 2% obdelanih površin, kar je nedopustno malo. Kanal DTD (Donava-Tisa-Donava) je namreč še vedno v eksperim entalni fazi. Z intenzivnim namakanjem bi nasprotno lahko dosegali do 100% večje količine pridelkov. Jugoslovanska žitnica pa ima še enega sovražnika, ki ga poznam o tudi drugod, to je urbanizacijo in zazidavanje. Z nesmotrnim načrtova­ njem je bilo izgubljenih že na desettisoče hektarov plodne zemlje. Potem ko je bil prebran še referat o povojnih migracijah in ko smo si po kon­ gresu lahko še ogledali Vojvodino od blizu, se nam je zdelo, da so se v veliki meri izpolnila pričakovanja, s katerimi smo vsaj nekateri prišli v Novi Sad. Dr. Čurčič in njegovi sodelavci imajo za to največ zaslug. Podrobno ni mogoče poročati o delu sekcij, kjer pa je bilo prebranih največ re­ feratov in koreferatov. Najavljenih je bilo 134, kar je precej več kot na prejšnjem kongresu v Budvi. Posebno delovne so bile fizično-geografska sekcija, sekcije za ekonom sko geografijo, za geografijo prebivalstva in naselij, za geografski pouk pa tudi sekcije za tem atsko kartografijo, za regionalno geografijo in prostorsko planira­ nje in za vprašanja življenjskega okolja. Med slovenskimi udeleženci so referirali ozirom a prijavili referate B. Belec, A. Č em e, T. Ferjan, I. Gams, P. Habič, B. Kert, M. Klemenčič, V. Klemenčič, M. Košak, J. Kunaver, F. Lovrenčak, K. Natek, L. O las, M. O rožen-A dam ič, M. Pak, I. Piry, D. Plut, D. Radinja, V. Stepančič, M. Ši­ frer, M. Špes, M. Verbič. Zaključno plenarno zasedanje je v glavnem minilo v sprejemanju resolucije, ki je še zlasti opozorila na nezadovoljiv položaj geografije v šoli. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo Zveze geografskih društev Jugoslavije, ki ji bo do naslednjega kongre­ sa načeloval dr. Asllan Pushka iz Prištine. Prvi podpredsednik je dr. Vladimir Dju- rič, ki je hkrati predsednik Nacionalnega komiteja. Dr. Pak je obdržal vodstvo Ko­ misije za znanstveno delo, kar je ob enem priznanje za njegovo že doslej zelo priza­ devno in uspešno delo na tem področju. Tretji podpredsednik in vodja komisije za tisk je dr.M . Panov, četrti podpredsednik in vodja komisije za šolsko geografijo pa je dr. M. Brazda. V nacionalnem komiteju zastopa Slovenijo akademik dr. 1. Gams, v komisiji za tisk je dr. 1. Vrišer, v komisiji za šolsko geografijo pa mgr. S. Brinovec. Poleg tega imamo predstavnike tudi v podkomisijah zveze. Poleg vojvodinske ekskurzije so organizatorji popeljali del udeležencev tudi v sosednjo Rom unijo in na Madžarsko. S tem so se iztekli dnevi jugoslovanske geo­ grafije, kjer smo vendarle navezali nove stike in se dogovorili za nove skupne akcije. M ed dogovorjenimi bodo tudi zborovanja geomorfologov v geomorfološko posebej zanimivih jugoslovanskih pokrajinah. Prvo bo v Bovcu oziroma v Zgornjem Posočju od 12. do 18. septem bra 1986. Jurij Kunaver Prva mednarodna konferenca o geomorfologiji, Manchester 15.—21. septembra 1985 Geom orfologija se goji v geografiji, geologiji, v kvartarnih strokah, v nekaterih tehničnih panogah, toda nikjer v celoti. Zato se geomorfologi čutijo v vseh zapo­ stavljene. Britanska skupina za geomorfološka raziskovanja, ki je konferenco s po­ močjo geografov iz Geografske šole na univerzi v Manchestru (V. B.) vzgledno or­ ganizirala, je zato precej prej z vprašalnikom vprašala geomorfologe za mnenje. M ed drugim je bilo potrebno odgovoriti, ali bi bilo potrebno za geomorfologijo m ednarodno povezovalno telo, ali naj se to vključi v katero od obstoječih strokovnih zvez, ali pa naj bo povsem samostojno. Glede prvega vprašanja so bili odgovori po­ zitivni in enotni. Pri drugem in tretjem so bili odgovori razpolovljeni. Na tej podlagi so sklicatelji v M anchestru zbrali delegate iz okoli 60 zastopanih držav na sestanek, ki je izvolil začasni komite za geomorfologijo. Načeljuje mu dotedanji predsednik