275. številka. Ljubljana, t soboto 28. novembra 1896. XXIX. leto. jahaj« vsak dam «ve**r, »mil aertaljt iu pravnikel ter '-*l|a po poflti prejornan w avatro-ogerake de£ele k« vm leto 15 gld., aa pol leta 8 "Id. a**£eirt leta 4 gld., ra jeden bbrom i gld. *0 kr. — Za Ljubljano brca poAiljanp na dom sa vse leto 13 gld., m i o trt leta 3 gld. 30 kr.. sa jeden mojeoo 1 gM. 10 kr. Z;< pošiljanje nn dom računa no po 10 kr ca mesec, po 30 kr. aa netrt leU. — Za taja debele toliko vefi, kolikor poštnina s. a£a Za osna ni la plaftnje m od Kiriatopne pobt-Trsto po 6 kr., če ao oznanilo jedenkrat tlaka, po 5 kr., 6e m dvakrat, in po- 4 kr., Co ae trikrat ali većkrai tiska Dopisi naj M iarvolC rmrkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ic npravniitvc ja na Kocgrmnem trga fit. 12. Dpravnifltvu naj ae blagovolijo pošiljati oarofinine, reklamacije, oznanila, t. j. rse admiral rab vne it«ari. K vprašanju zjedinjenja slovenskih in hrvatskih državnih poslancev. Prejeli smo danes naslednji dopis: Slovenski in hrvatski državni poslanci so po skupnem posvetovanja pooblastili petorico : dr. La-ginja, Borčič (hrvatsko - narodna stranke), Peric (stranka prava), dr. Ferjančič (narodna stranka) in dr. ŠnštersČ (katoliško-narodna stranka), da sestavi v smisla pogovorov aa javnost namenjeno izjavo in le-ta se je zjedinila in napisula naslednjo l/J HVO S Danes so se na poziv g. dr. Laginje zbrali na oknpno posvetovanje naslednji slovenski in hrvatski državni poslanci: Gg. Biankini, Borci?, Dapar, dr. Ferjancic, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, Koblar, Kndar, dr. Lagiaja, Nabergoj, Peric, Pfeifer, Povše, Robič, Spinčič, dr. Šušteršič in ViŠnikar. IIvažujoč željo, katera se je cd več strani javno izrekla, da bi se namreč v novem državnem zboru vsi slovenski in hrvatski poslanci za uspešno delovanje združili v jedinstven parlamentarni klub izjavili so že na tej prvi razpravi zastopniki vseh strank soglasno, da je vkljub vsem načelnim razlikam ne samo mogoče, nego glede dobljene izkušnje in aa korist naroda vprav potrebno, da vsi hrvatski in slovenski poslanci v prihodnjem državnem zbora osnujejo mej sabo parlamentarno skupino ▼ svtho odločnega solidarnega postopanja v narodnostnih in gospodarskih vprašanjih, — izrekli so nadalje, da oživotvorjenje te nsmere prepuščajo ved.tvom raznih političnih strank v pojedinih pokrajinah, ter so zastopniki vseh strank izjavili, da so njih vodstva pripravljena stopiti v z\ to potrebne dogovore. Po nujnih opravilih znnaj Dunaja M držani poslanci gg. dr. Balat, gre f Coro nini, dr. Klaid, vit. Supuk in Vošnjak izrekli so posredno Bvcje soglasje. Na Dunaji, 26. novembra 1896. Dr. Laganja m. p. Dr. Ferjančič m. p. Bor-616 m. p. Peric m. p. Dr. Šušteršič m. p. Prvi ideal. (Črtica, spisala M. K.) Odbila je deseta ara zvečer. Po uleah slovenske metropole jo življenje malo da ne povsem potihnilo. V pritličji jednonadstropne hiše je slonel pri oknu idealni Ivan Zavrl. Svoje modro oko je v jsdnomer vpiral v nebo, posuto s tisočerimi in tisočerimi zvezdicami, mej katerimi je kraljevala bleda luna. Ustnici sta se mu h-.huo gibali v polglasnem aam ogovoril. »Ona bo moja, mora biti rroja!... Li ni ljubav vsegamogočna, li ne smore ona vse, ali ne premosti vseh zaprek, ako je zares prava ljubav m na le domnevanje tega čustva?! ... Ta, da, pri-•ilim jo, ona me mora ljubiti. Ne strašim se ni-česar; veselim srcem ter z največjo pridnostjo hodem atudirtti, — delati hočem, kolikor je v moji moči, da si pridobim bogastva. In šele ovenčan še * lovorjem slave, pokleknem pred njo, rekoč: t Vse, kar imam je tvoje, vse svoje Življenje Posvetim tebi; samo bodi moja!' „Uverjen sem, da se toliki ljubavi ne bode ttogla ustavljati, in ona me bode ljubila... Morda >ra i ona sedaj le v zvezdnato nt bo, morda je Kje je „nemškutarska spletka"? Predstoječa izjava slovenskih in hrvatskih po slarcev utegne napraviti na mehka slovenska srca ugo den ntis. Pozdravljamo jo seveda z veseljem tudi mi, čeprav ima za Red; j le teoretičen pomen, kakor je iz nje same razvidno. Da bi se jedinstven klub zastopnikov mšega in brvatekega naroda tudi v resnici ustanovil, na (o delovati smo mi tem rajši pripravljeni, ker ga je oprav naš list prvi v dolGčni in konkretni obliki predlagal. Vil c temu stališča pa ne moremo mo'Čati k drznemu napadu, katerega je zagrešil »Slovenec" včeiaj proti naši stranki z; rad; častite osebe po-slarca PovŠeta. V dolgem članku .Nova nemšku-taiska spletka" izveja iz fakta, da so neši poslanci z zastopnikoma veleposestva vred iz Kranjske volili v osrednjo komisijo za pregledovanja zemljiško-davfnega katastra ban. na Berga članom in J»nka Keremka cancestnikom, celo vrsto surcničenj, katerih pnhlc8t nor?jo uvideti san i, čepiav jednostranski čitatelji „SIcver č« v.u. Volitev barona Berga se mu vidi Biti,aHf.ka politika" in naši narodni poslanci so baje ž njo pokazali, da hodijo .Iškarjctovo pot"! Vso to stvar Brno nri že pred mesecem dnij pojasnili in s tem, ker „Slovi nec" ni niti do danes oporeka), dokazali, da, ča je kdo bil v tem slučaji „Efijalt" in nIškarijota, bil je to pied vsem vodja »Slovetčeve" stranke, — poslanec Fran Povše! Pa ker bočs .Slovenec" to še jedenkrat zvedeti, povemo mu javno in v btk! »Slovenec* včerajšnji piče: .Pretekli toiek ramreč bila je v državnem zboin volitev za osrednjo komisijo za pregledovanje zemljiške davčne ga katattra. Poslanci posamičnih deže a snili e>o se bili poprej, da ee zedinijo glede oseb, katere na i bi dctk'na dežela poslala v orne njeno kemisijo. Kranjska imela je izbrati si jednega člana komisiji in njegovega namestnika. Izvoljena sta bila, k* ker listi porečajo, za Kranjsko Nemec baron LniJovik Berg, posestnik v Mokronogu, za namestnika mu pa Janko Kersnik, deželni prslanec. To volitev je zopet s mašil naš narodni M« tnto — baron Sthvvegel. Ta mož je z gre lom Turjaškim jedini kranjski Nemec v državnem zbera, v tem ko videla v mojih očeh ogenj obožavanja, kateri je za plapolal, ko sem vzrl njo, morda misli i ona na-me ... Pa ne, saj ni mogoče. Niti zapazila me ni. Ponosno je stopala naprej, ljubeznivo čebljajo 8 svojo malo sestrico. Pa, ponosna devojka je to. In prav taka mora biti noja miljenka, moja nevesta, moja — ženka." Nagnil je svojo glavo na blazino okna, da 90 se mu bujni kodri vsuli črez obraz, ter ves blažen zatvonl oči. ,Ol>raz mili Tvoj po sili Vedno mi jo pred očmi; Zdihujofo Srce vroče Vedno k tebi hrepeni', deklamoval je za nekaj časa ognjevito ter vprl zopet svoj pogled v luio, kot da veljajo njej prisrčne pesnikove besede. A kmalu mu je zopet druga misel šinila v glavo. „Kot Petrarka svoji Lavri, kot Prsširen svoji Juliji, hočem ti i jaz splesti venec, nevenljiv venec — sonetov. Leta, stoletja bodo minula, a tvoje ime ostane, tvoje ime bode Živelo večno". . . Zdajci plane po konci. „A kako se zove?, ti lepi angelj moj?" — Jedenkrat šele sem videl tvojo zapeljivc-krasno podobo, k»ko li naj mi bo znano tvoje ime!. . . Za je slovenskih poslancev kranjskih — osem. In vender je dosegal, da bode naša dežela v imenovani, prevfcžri kominiji zastopana po — Nemcu iu ne Slovencu. K. j t g K: o poskunna volitev za oarednjo komisijo za pregledovanje zemlji1'ko davčnega katastra. Poslanci posameznih d* Žela eo so Fe*li, da se zjedinijo glede oseb, katere naj bi d< tiČna dežela poslala v omenjeno komisijo. Kranjska ji imela si izbrati jednrga Člara kcmsi;i in njegovega namestnika. Izvoljena bi ime'a biti za Kranjec o Nemec barcn Apfal-trern, grafičak na Kranjskem, za namestnika mu pa Fran Povše, državni poslanec. To kandidaturo je zopet zoeašl naš narodni — Fran Povše. Sloversk:h poslancev kranjskih je v državnem zboiu — C8*m. In vendar je Povše hotel doseči, da bede nafi'> dežela v imenrvani, prevažni komisiji zabto-pana po — Nemcu in ne Slovencu. Kajti g. Povše bi bil ramo bnrona A[f Itnrna namestnik in bi sedaj vem le, da te mi je poslalo nebo, da mi moraš jedino le ti biti drnžica na poti življenja"... Postalo je še mirnejše, tišje. Sladek sen je legd na utrujeno mesto. Le včasih so se začule težke stopinje kakega pinoČnjaka. Pri oknu pa je še vedno slonel Zavrl ter snival o prelepi bodočnosti . . . * • • V ptrku slavnoznacega .Tivoli" je eedela mlada dama nežne rasti, malega cvetočega ebrazka; po hrbta *ta jej padali debeli kiti, segajoči skoro do tal. Pridno je pretikala nit preko začetega vezenja, često jej je uhajal pogled tudi k ljubki petletni deklici Anki, katera je kot lahkonoga srnica skakljala vesela som in tja. Slednjič se je žarečih lic vrnila zopet h klopi ter sedla, da se odpočije... Ljudje, ki so prihajali mimo, so občudovali krasno dete in nič manj lepo spremljevalko. .Kako bta si pedobni, sestri sta," dejal je marsikdo. .MamfcH !* oglasi se Anka, katera ni mogla dalje mirovati, .kaj ne, mamica, danes sem b la pridna; zato mi pa poveš prav lepo povrstico. Saj si mi obljubila, li ns veš več?" In prosila je tako ljubeznivo, tako lepo, da je mlada mati odložila delo ter jela pripovedovati. Na bližnji klopi pa je sedel Ivan Zavrl. Očesi pr'šel v poster 9. m - tedaj, ako bi bil baron Apfaltrern zadržan, udeleževati 88 komisijskih po Bvetovanj. Ta nova zmaga kranj-ikpga nemškutar-stva bi bila pisati zopet na rovaš — klerikalcev. Povše & Co. bi se bili radi zvezali 8 Schw glom in Auerspergoin zoper naše „liberalne" pos'ance gg. Ferjančiča, Kob'arja, Kušarja in Vimikarja. Klerikalno-nf rmku/arska koalicija bi bila V3led tega močna — šest mož, v tem ko s) b.li naši samo Štirje. Znnga bi bila tedaj lahka. Pa kakor bi Še ne b lo doati sramotnega pajdaštva, voliti in izvoliti bi imeli slovenski klerikalni gla*ovi na prvo mesto — nemškutarja in biti do cela zadovoljni, da ae Slovencu odredi imagineraa čast neaktualnega namestnika! R-js, dal;e se brezrntselao — ovčjo kfotkoat in kleiepla^t vo pred goranskim „ baronom" že no da tirati! To je vrhunec nouioške politične odvisnosti, katera obuja v nas le še pomilovalen posmeh. Torej: če bi bilo šlo po Pnvšeto/ern, izvoljena bi bila Apfalttern kot član in Povao kot namestnik! S tem predlogom je bi i Povše prani pred — barona Bcbwegla. Ta ji brsojavll bar«>rm A4.-f dtrernu, ali vzpitjoie, dvbil pa odgovor, da ne more, ker je prt h'ar io Blaboten, Sedaj, ko je baroa Scbvvegel imtl Povšeta v žepu, predlapa! je barona B rga. Narodni poslanci, ki so morali biti radi počenjsnja Povh* t vegj» razjarjeni, rekli bo: dobro, če že mora biti Nemec, pa bodi baron B rg! V tistsm b pn pa je vstal k'eriknltc in predlaga! poa! Potšota čivnom in N "cm v:tfza Ltngsrfa naiao8tn.kom. Kaj ne,— sedaj naj bi biii naši poslanci lavo aarodni, da bi glasovali zn Povše t a, o katerem s j ravnokar Evedi li, da tira 2a njii.ov m hrbtom Mefijaltsko po litiko• in rodi „Isksrjotova j c'rvA, in zraven še za jednega Nsmoal? Oai nao h .teh a*0;ega zaupanja izkazan isk« mu „zn Čaj i* n •; iv a> s'.erili! Naj bi bd tSlovon*>c" raj ^ oc'el tvojega g. Povs" ta s plaščem krščanske Ijnbosni, na mestu, da je nas pr'a lil 2gati mn mukume rane. Vsakdo pa sed ij zopet vidi, s koko seakr>.tniui iKemersttom prid j.;uj<: ,81 >v U( o" 0 mših ,ue 1 Iklltartkih spletk .h", ko .o imunska t^buta v torek. Najprej je ibomioa raspravljala o §§ 1 do 6. nač.tn uredbi '*iač srednješolskih prof-sorjev. Pesi. ''1 H « a i n 1« izi<ž-! svoje zadovoljstvo, da je minister privolil, da se vsem srednješolskim proftt8_.rjem dovoii jednotna placa po 1400 gl., ter iigovarjal, da bi se ^'ti t ice vozile na pogoj, da dotični prosileo službuj«' na samovoljnost šolsie uprave. Dr. Scheichar je trdil, dt se vidj.ru uradnikom tako dobro godi, da Obiskuji jo Norderrav. Monaco in Pari«, da so torej povišanja plač potrebni samo nižji uradniki. Izrekel se je zoper profesorske uniforme in nasvetoval, naj sa semeniškim profe-sorjem da ta plača kakor srednješolskim. Dr. Funke je zavračal očitanje, da tisti, ki se potegujejo za uradnike, jih samo love ker so volilci, in tožil, da šolsko nadzorništvo ni dobro urejeno. Posl. K u r z je z mnogimi vzgledi dokazoval, kako samovoljno se žs zdaj postopa glede podeljevanja doklad in se izrekel za premembo dotična določbe. V istem zmisla je govoril tudi poročevalec dr. Bes r. Zbornica je vzprejela na razpravi stoj'če paragrafe z nebistvenimi premembami in začela razpravljati o ostalih paragrafih, pri katerih se je go vorilo zlasti o položaju supleatov. Na predlog posl. P i o t. a k a se js določilo, da stopi zakon dan razglasit se v veljavo Zoornica je začela potem razpravljati o načrtu glede uredne plač učiteljem na učiteljiščih in na vadnicah Načrt zakona se je po daljši debati vzprejel. Konec seje se je zečela rasprava o nujnem predlogu Kronavvett-irjevem naj se izda poseben zakon v varstvo svobode zborovanja iti. Predlog je bil odklonjen. Prihodnja seja bo jutri. V lijulftljsaiif« 28. novembra. Budijeviško nemstvo „Deutsche Zeitung" gotovo ni list, kateremu bi se mogla očitati prevelika naklonjenost Čehom. Ta list je te dni priobčil članek, v katerem priznava, da se irm"ik)i večina v budijeviškem mestnem zastopu vzdržuje jedino z denarjem, da se budijeviške nemška šole le s tem polnijo, da se z denarjem vanje vabijo otroci. To priznanje nemško narodnega lista je jako pomenljivo. Tako seveda ni le v Budijovicah, temveč še v več drugih mestih na Češkem in na Moravskem. Ogerski državni zbor se je sešel dne 25. t. m. in bil otvorjen s slovesnim prestolnim govorom. V prestolneui govoru napoveduje se mnogo jako važnih stvarij, 8 katerimi se b'deimel pečati državni zbor. Napoveduje se nov civilnopravdni red, novi državljanski zakonik, zakon o avtonom ji katolikov, potem pa preosnova državne uprave. Poslsdnja stvar je najtanja, Poskusilo jo je že bilo Szaparvjevo miui-nisteratvo, a je ni moglo izvršiti, ker je opozicija zapretila, da bode stvar preprečila s prem nje val -nimi predlogi in dolgimi govori. Na O^erskem namreč nimajo določbe, da bi se v državnem zboru mogel skleniti konec debate. Dovoliti s s mora besedo vsem oglašenim govornikom. Tako že maloštevilna opozicija lahko kako važno stvar prepreči. Vlada hoče preosnovati zlasti komitatsko upravo i o upeljati imenovanje uradnikov. Do sedaj se komi-tatski uradniki volijo. Opozicija priznava, da sedanja uprava ni dobra, a se boji, da vlada dobi prevelik upliv, ako bodo uradniki Imenovani. Poleg tega je pa sed nja uprava, ki po vsem Ogrskem ni jednako urejena, tesno spojena z zgod •vinskim razvojem Ogerake, in se zatorej opoz cijske stranke ne morejo sprijaznit«, da bi s^ preme lila. Pa tudi v vladni stranki je mnogo nasprotnikov preme m bi 8ta se mu Svetili bi ž nstva, a.) je bil tako blizu svoji izvoljeni devic-. ,Msnica, Monica, tedaj,' govoril je polglasno. „Bolj ko Delijo, Korine, Cintijo al' Lavre i. I< bi pozabit' akođa tvojega imena." iMauioa, Manioa,' ponavljal je znova. ,Ah, srečno df-tj, ki imaš tako nobsiko lepo sestrico! Le čakaj, tod. jaz ti povem povtstio vebk", veliko; — a *Jaj fto US, zdnj še ne/ govoril je z ljubljenec sum pri sebi ter zrl sadivljea oa svojo izvoljenko. Ko je ta nebala prp v dovsti, poupravila je pečam Svoje vezenje ter so napotdu ii deklico po L^termanovem drmor>du proti L.ubljsui Za nekaj časa se je dvignil tudi Zavrl; polagoma je nl^'iil viHo'o kramljajoči dvojici, katero je sprem-1 prav do doma. Potem pa jo zginil s te „doline sol/.", 'abkoknli Peg^z ga je Zinosel (ja, koinir n. t;:i.»jro mi, vnakd.nji ljudje, na Parnas, da si natrga vočno svežih cvetic, kat.ve hoče pokloniti svoji — BMm:ci". . . * * * Zopet je bodeval l<*n po ItaSn Ijnbljtnakih ulic; ne Is njegoi telot I d. uuh je bil zopet na zemlji. V d*8U-m ie[Ui jo et Hkal drob >n zvezek, v kat-tem je bila napisana dclgS vrata s nutov apo-•večeni isvoljenki M.niči". Nosil jih js veJno seboj, ket da lo mu tepr je občutljivost, hitra ni po polnem neoBnova&a R -čeno je Bicer tudi v zakonu, da zamore naučni minister prave učitelje na p d lagi njih povs« povoljnega službovanja povišati v VIII. in VII činovni razied. Ali jaz se izpodtikam tu nad besedo „zamore", kor je vsled tega povišanje fakultativno. Ne mislim na to, da se bode gotovo hotelo stvar zlorabiti, toda vender je tu določba, kfct-rro je — in pritrdi mi vsakdo — moči zlorabit'. Prav isto. kar je napotilo, da se js v §-u 2. izpustilo »zadovoljivo službovanje" in se je od tega storilo nezavisno prejemanje petletnih do klad, bilo naj bi tudi tu merodavno za to, da se ne pravi, oni zamorejo biti povišani, nego one je povišati, Če zadovoljivo službo opravljajo. Vrhu tega pri učiteljskem < h bji gusotno vprašanje ne prihaja skoro nič v poštev, ker se njega dohodki pomnože sa malenkost, katera odgovarja zvišanju službene doklade pri vstopu v bližnji činovni razred. Dovolim si torej, da bom v specijalni debati stavil primeren predlog. Nekaj besed bi še rad spregovoril o stanji telovadnih učiteljev. Prijatelj seaa telovadbe in z veseljem vid,m, da se hočo telovadbo uvesti kot obligatno tudi na gimnazijah. Mislim pa, du predloga ravna ž njimi blizu tako, kakor mačeha, osobito če vidim, kako je že dolgo let b plačami in s činom telovadnih učiteljev na realkah. Telovadni učitelji ne ž<:le i.ič pretiranega in bi bdi zadovoljni, ako bi bili jednaki vadničniu učiteljem. Oni pa teže za takim, kar nima čisto nič materijalne ga na sebi in kar državnega zaklada skoraj toč ne obremeni, ampak je idealne narave in zasluži, da ee upošteva. Z« stran slnžbene dobe, ki znaša 35 let, bi se jaz ne pritoževal, ker dragi državni uslužbenci morajo še de 11 časa služiti. Vender pa se mi pritrdi, da je lože ohraniti svežost duba negoli gibčnost život«. Kakor imajo srednješolski učitelji po 30 letih pra vico do cele place kot pokojnine, tako ne uvidim, zakaj bi moral telovadni učitelj služiti 35 let, česar po mojem mnenju niti ne zm re. Telovadne učitelje pa bi bilo uvažavati tudi zategadelj, ker v resnici opravljajo na vse droge strani službo srednje Šol skih učiteljev in sicer glede inspekcije ter glede jedne in druge dtlžaosti, ki poleg pouka zadene srednješolskega učitelja Posebno pa naj bi bilo mo go<*e, da bi kakor drugi nčitelji, kadar zadovc Ijivo službujejo, tudi prišli v IX činovni razred po preteku primernega SUviJa let. Saj tudi tu pride v poštev celo majhno zvišanja aktivitetne doklade In se nekaj se mi zdi važno, na kar teže telovadni učitelji. Njim se vidi poniževalno za njih stroko in orežkočenje njih službe, da se njim ae da nikak naslov. Veroačitelju, nižjih razredov, ki je tudi v X. činovness razredu, as prizna naslov ,pr< fesorja*. Jaz ne govorim za osebno odlikovanje telovadnega učitelja, nego njemu treba tega naslova, da vzdržuje disciplino, in ae da se tajiti, da je uprav pri telovadbi treba vzdržati disciplino, Če ne hoče tele vadbo gojiti a pridom in sistematično, Ulenec pa samo po sebi umevno smatra učitelja telovadbe sa nekaj nižjega, nego vsakega drugega učitelja, če ie sicer navajen, vse svoje učitelje naeivati profesorji, učitelja telovadbe pa ne. Naznanjam, da bodem tudi v tem pogledu stavil predlog. Ne rameravam še delj govoriti o tej stvari. Se več drugega bi bilo izravnati treba, če naj se, kakor rečeno, eradnilko vprašanja resi trajno ia za desetletja. Dovolil sem si samo na nekaj opozoriti in Če te bode vi- j to skušalo popraviti, bodem ia dovoljen. (Dobro! Dobrot) Slovansko Sokolstvo. Ljubljanski „Sokol" priredi v četrtek, dne 17 , in v petek, dne 18 decembra v diuštveni telovadnici tekmovalno telovadbo, obsega• joto iroste vaje, drog. bradljo, konja, skok. v vi šavo in plezanje. Tekmovalo se bo v dveh oddelkih, in sicer tekmujejo elabši telovadoi v četrtek, boljši pa v petek. Tekmovanj se smejo udeležiti le telo v«dci, ki so ie dva meseca člani Ljubljanskega aSokola". Tekmovalna telovadba ima Čisto notranji zuačaj; vstop v telovadnico je dovoljen le članom slovenskih sokolskih društev. — V nedeljo dne 20. decembra, popolndne bo tudi Širšemu občinstvu pristopna javna telovadba, katere vzpored priobčimo pozneje. Danes naj omenimo, da se bodo rjoleg prostih vaj in telovadbe na crodjih vadile v Ljubljani Še ne izvajane jako ranimive vaje s kiji •n borba s sabljami (borilna šola). Miklavžev večer priredi razven Ljubljanskega tadi ZHgorski, Dolenjski in G riški „Sokol". Nove sokolske telovadnice Letos se je na slovesen način otvorilo na Češkem os ena novih j sokolskih telovadnic. Tako število novih telovadnic J se doslej še nobeno leto ni postavilo. Izvestno je to dokaz vedno lepšega uspevanja češkega So-kolstva. Slovstvo. Telocvične* hTy. (Telovndske igre) Spisal J. Kb-nka. III. zve?ek. Izdala Češka zveza Sokolska. Ta zvez k obsega igre za odrasle in ima nameu, to najzabavneišo vrato telesnih vsj razširiti mej sokohke vrste. Želeti je, da bi se tudi v slo vensko sokolsko telovadbo vpeljale telovadske igre, ki so po izrekih uglednih zdravnikov najizdat-nejše telesne vaje. Telovadno društvo praških gospe in de-vojk je tudi na slovstvenem polju jafco delavno. Klemena H*nnšova, prva vaditeljica telovadnega društva praških gospe in devojk je spisala sledeče strokovne knjige: „Dfvčf telocvik" (Dekliška telo vadba) 1872 L 1877. je začela izdajati obširnejše delo pod istim naslovom, in sicer obsega prvi zvezek tega dela proste vaje (vyklad, methodika a pr?klady cvičeni nroat-'jMi), nadahnja zvezka pa redovne vaje (1878—1879) in orodne vaje (1888). L. 1883. je izšel „Dftiski tčlocvik" (Otroška telovadba), leta 1885. „Hry mičem" (Igre z žog) — Po vz«ledu praškega društva eo se ženska telovadna drnštva osnovala tudi po deželi. Damska telovdadba se goji tudi v ameriškem „Sokolu" v Chicagu. Dnevne vesti. V Eijttbl|S8i, 28 novembra.. — (Goriška „Soča") Imenuje postopanje ravnateljstva mestne hranilnice proti znanemu urad niku „pravi škandal". Mi le obžalujemo, da Goriška in Tržaška dobrovoljnost takoj vsk'pi, ne da bi se poprej poučiti dala. Primerjati znani slučaj Spinčiča — ki je zgubil službo radi tega, ker je bil državni poslanec, torej zastopnik naroda — s slučajem omenjenega uradnika, ki je hotel po vsi sili postati odgovorni urednik političnemu listu, to je naravnost gorostasno. Pri tacih na&orih po neha vsaka daljša diskusija, če menijo gospodje v Gorici in v Trstu, da se srre uradnik mestne hranilnice z njenim ravnateljstvom šaliti, dobro, nam v Ljubljani se pa to ne vidi koristno, in odobravamo postoparje brsn Inice, ter bi je tudi takrat odobravali, če bi bil na primero gospod T. prevzel uredništvo »Slovenskega Naroda" ! Zgodilo pa se je, kakor smo pisali. Gospod T. bode prihodnji ponedeljek zopet svoj posel opravljal, ker je sam sprevidel, da njegovo postopanje nasproti ravnateljstvu ni bilopravilnol Njegovim prijateljem, posebno pri „Edinosti", bi pa svetovali, da naj. če Že jedenkrat tako rebato — usorno pi šejo proti ravnateljstvu mestne hranilnice, vsaj molče o tistem, ki je tako pisarenje iz Ljubljane provzročd ! Novice, ki jih je o tem neki gospod iz Trata v Ljubljano donesel, eo žalostne, ker ravno pričajo, da je mej ursdništvom mestne ljubljanske hranilnice premalo takta, in premalo discipline. Sa* pienti sati — (Občinski svet) imel bo v torek, dne 1. decembra ob petih zvečer v mestni dvorani redno sejo. Ko bi se ne megle rešiti ta dan vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v srfda, dne 2. decembra ob petih zvečer. Dnevni red: I. Predsedstvena naznanila II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 111. Finančnega odseka po ročila: a) o ponudbi gospe Hermine del Cott za odkup jednega dela svojega posestva na Poljanah ; b) o predlogu mestnega magistrata glede poprave ceste skozi Havptmanco; c) o dopisu mestnega magistrata v zadevi najetja posojila za gradnjo top-ničarsko) vojašnice; č) o predlogu me%t. magistrata ia odpiB nekega dolga; d) o dopisu istega, s katerim se poroča o iziđu žrebanja srečk mestnega loterijskega posojila i e) o proračunu mestne klavnice za I. 1897; f) o proračuna mestnega loterijskega posojila sa leto 1897. IV. Šolskega odseka poročila: a) o računih vodstva dvorazr. lj. šole na barji o porabi dotacij za šolsko leto 1895/96; b) o prošnji vodstva iste šele, da se dovoli nagrada za pometanje in kurjavo šolskih sob; c) o računu vodstva 1. mestne deške ljudske šole o porabi dotacije 30 gld. za vzdrževanje šolskega vrta; Č) o predlogu mest. šol. sveta, tičočem se nakupa telovadnega orodja in učil za mestno nemško deško ljudsko Šolo; d) o predlogu istega Šol. sveta, naj ss vodstvoma I. in II. mestna deške ljudske Šole dovoli poseben kredit za nakup tiskovin in učnih knjig za obrtni pripravljalnici; e) o predloga iBtega šol. sveta v zađevi neke prizidave pri I. mestni doški ljudski šoli. V. Finančnega odseka poroč lo a) o dopisu županovem v zadevi piojektovane ef.-ktne loterije; b) o prošnjah za nagrado in predujme. VI. Regulačnsga odseka poročilo o odkupu sveta za dovozno cesto na državni oziroma južni kolodvor. VIII. Personalnega in pravnega oiseka poročilo o personalijah. VIII. Stavbinskega odieka poročilo o povrnitvi nekih stroškov za napravo mestnega regulačnega in raz^irjevalnega načrta. — (Častna diploma.) Občinski svet ljubljanski je v svoji soji dne 2. novembra lani imenoval Nj. Ekscelenco c. kr. finančnega ministra dr. Leona viteza Bilinskega častnim meščanom in dal napraviti zanj kresno diplomo. Diploma je bila pred kratkim izgotovljena in bo od ponedeljka naprej nekaj č&sa lazpostavljena v raz-ložbi Kolmanove prodajalne občinstvu na vpogled. Slikarsko delo je umetniško dovršeno preskrbel pref. Al. & u b i c, knjigoveško pa istotako krasno knjigovez B o n a č. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri popoludne se bede predstavljala znana poetična čarobna igra z melodramom „Suegul-čica". Namenjena je sicer v prvi vrsti ctrokom, toda da tudi odraslim zelo ugaja, o tem smo se osvedočili pri lanski predstevi. Zvečer ee bo pela opera BFaust" in so se za to predstavo cene nekoliko znižale. Prihodnji torek, dne 1. decembra, se ponovi Sudsrmsnnov igrokaz »Dom", kateri je pri premijeri dosegel jako lep uspeh, vsled česar je pričakovati obilaega obiska. — (Slovensko gledališče ) Sinoči se je v tretjič pela opera „Rigolett.o" in sicer zopet s tistim velikanski uspehom, kakor pri predidoč h predstavah. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, tako da so se morali v pf.rter postaviti stoli, oduševljeno občinstvo pa je predstav Ijalcem glavn h ulog gospdč. Se v čikovi in gg. Baškoviču in No 11 iju prireialo prt srčne ovacije. — (Miklavžev večer Ljubljanskega „Sokola" v soboto dne 5 decembra bo zaj» dno tudi zadnji družniuski večer letošnjega leta. Poleg vojaške godba pod osebnim vodstvom g kapelnika Friseka sodeluje tudi slavni ČveteroHpev ,11 i r i j a". Večer poda tor*j lepega užitka. Reditelja sta brat J. Smrtnik in L Jeran. Natančni vzpored prijavimo v jadni prihodnjih številk. — Pristop bo dovoljen tudi nečlanom. — (Zgradba za višjo dekliško šolo ) Mestna občina ljubjansaa nameravala |e kupiti od gospe Maličeve poslopje v Šelenbuigov h ulicah, v katerem se je dosedaj nahajala poAta in scer v svrho, da se v njem namesti slovenska viš,a dekliška šola. Komisija, ki si je ogledala poslopje, pa js izjavila, da ni primerno za šolske namene. Komisija ogledala je nadalje stavb;ščs nasproti Zupančičevi hiši ob Tržaški cesti tir se i?rekla, da bi bil ta prostor jako ugoden za zgradbo novega poslepja za višjo dekliško šolo. Na vs k način bode mestna občina morala skrbeti za to, da omenjena šola pride kmalu pod lastno streho. — (Stavbena kronika) Teden dnij ruvala sta se jug in burja za nadvladje, v noči od četrtka na petek pa je zadnja z elementarno silo vrgla se v boj in — zmagala. Ponoči smo dobili prozorno skorjo snega in včeraj čez dan je po malem dalje snežilo. Temperatura se je priplazila srečno do O. To pa ne ugaja laškim delavcem, ne le tistim, ki grade Se g. Schreverja hišo v Špitalskih ulicah, nego tudi tistim ne, ki že nimajo več opraviti s kdo in kladivom, kajti z rokami v hlačnih žepih promena-dirajo po ljubljanskih ulicah jako melanholično in kakor fant, ki je pozabil na — advent študirajo, katera vozna tarifa na železnici je najnižja in katera pot — najkrajša. In tako bodo torej izginili za letos ti tanko?ivotni vitezi laške polente, kolikor jih zarad kontlikta s kazenskim zakonom, pomanjkanja polente in zidarskih „d>jeta ne bo obdržal pri sebi križev-niški ječar ali pod svoje okrilje vzprejel „idilični14 — Žahjek. Ravnokar pali sneg je zaključil letošnjo stavbeno sezono, v kateri ae je zunanje lice naš« Ljubljane že znatno spremenilo in kar je posebno poudariti: več ali manj že modernizovalo. A vkljuh neugodnemu vremenu dovršdo se je tudi ta teden nekaj stavbenih del. Schreyerjevo poslopje je s tremi nadstropji dograjeno. Prihodnji teden postavil se bode nanj strešni stol, in, ako bode vreme dopuščalo, se bode napominano poslopje tudi z opeko pokrilo, za tein pa čez zimo sušilo. Istotako so na Trjiovskern pristanu Štev. 14 na dvorišči dogradili jednonadstropno hišo zidarskega mojstra Val. Accetto in so postavili nanjo ravnokar strešni stol. Podiranje knežjega dvorca je v tiru ter se bode tudi v zimskem Času nadaljevalo. Prihodnji mesec prične se baje podiranje poškodovanih deželnih poslopij in par privatnih, tako, da se bode spomladi pričela gradnja novih poslopij, kakor so baš projektirana. Sedaj v surovem stanju nahajajoče se hiše in cerkveni prezidani ali dozidani deli pa so bodo jeli ometavati in snažiti. Prihodnje leto bode stavbeno gibanje nad vse živahno in v bolj naglem tiru, nego je bilo letos — v začetnem stadiju. — (Zasedanje porotnega sodišča) se začne v ponedeljek dae 30. novembra in sicer se bodo obravnavali naslednji kazenski slačaji : Dne 30. novembra, Florijan Jezersek, kaj žar v Zadobju v Škofjeloškem okraju, 47 let star, uboj ; Ant Burja iz Bv.hinjskR Bele, 30 let star, uboj; Anton Žagar, delavec v Mednu v ljubljanski okolici, 19 let star, poskusena tatvina; dne 1. decembra: Ivan Pogačar, tessr is Gline, 23 let star, težka telesna poškodba; BI; ž Slano veo, kajžar v Lubovčah v kamniški m okraju, 42 let star, težka telesna poškodba; dne 4. dnrembra, Jožef Tavčar, dninar iz Javorja v škcf.'Uškem t krajo, 24 let star, uboj; Jožef Ce> boviu, posestnik v Črmelicab v senožeSkern okraju, 34 let Btar. ponarejenja denarja. — (Centralna kurjava v mestnih uradih) je v funkciji in sicer deluje zelo povoljno. Ta useljava je bila v istini potrebna, urejena je jako praktično, vrh tega pa povprečno za polovico cenejša, nego je bila stara. — (Nadomestni reservniki) bili so včeraj odpuščeni domu. Dasi une i patnjeti, so vender z veseljem slekli vojaeko suknjo — (PevBki zbor „Glasbene Matice".) Prihodnja pevska vaja bo v ; ont d~ljek 30. t m. in sicer ob G. uri zvečer za sopran, ob 8. uri za I tenor; v sredo 2 decembra bo vaja ob G. uri za alt, ob 8 ori za bas. — (Tat z Žabjeka) Dne 24 t. m. bila je Domin kn R'go, zidarju pri stavbeniku Fr. Faleechi niju iz barake na lennom skladišči v Konjnšnih nbcati ukradena »rebrna ura, vredna 13 gld. Tat splazi so je ekv;-. okno v barako in ulomil v kovčeg, kjer je b la ura epravljena. Dne 26 t. m. je zasačil tasar Ivan Poženel kaznjenca Ivan Uršiča, ko se jo ravno plazil skozoktio iz barake, noseč seboj nekaj kosov sira. Ivan Uršič se je prijel in je takoj priznal, da je on tudi ukradel uro. Uro je imel skrito mej deskami r.a lesnem skladišču. Ivan II. A č je pri c kr. deželnem sodišču zaradi hudodelstva telesne poškodbe v zaporu in bi bil že G. decembra t. I. svojo kazen prestal. — (Ujet slepar.) V zadnjih dneh je nek čev-ljp.rsk i omočuik na ime Andreja Goloba, čevljarja v Gradišči in tudi na imena drugih obrtnikov pri raz it> strankah pobiral denar, kateri si je prisvojil. Vsled suma se je danes po mestni policijski straži aretoval čevljarski pomočnik L St, katerega so nekatere ogoljufane stranke že : poznale kot Rto rilca. Oškodovanci, katerih bode gotovo še več, naj bi se zglasili pri policiji. — (Klub slovenskih bioiklistov BLjub ljana") \ r i podjetnike razvažanja materijula pri podiranji hiš, naj ukrenejo, da bodem vozniki še nadalje vozili matanjal na senožet v Tivoli, kjer se 1 •!.• gradilo dirkališče in sicer na severno stran, tik onih čveterib barak ob Marije Terezije cetti Pot na to senožet ie baš najlepši in najkrajši. Poteg tega je na tem kraju najet delavec, ki odkazuje in pomaga zvrač»tti vodnikom. — (Nadobudna mladina) Naprošeui smo konštatovati, da je '.»letni Karol Detela, o čegar junaških činih smo poročali pod gorenjem zaglavjem, doma iz Šent Ruperta in ni identičen s Karlom Detelo, ki je skoro iste starosti in stanuje v Ljubljani, pa je iz Doba, kjer ima roditelje. — (Zima po deželi ) Kakor se nam poroča, je palo zadnja dva dneva po Gorenjskem in Notranjskem tudi po nižavah dokaj snega, burja pa js ondu prav ljuto divjala in prouzročila čuten mraz. — (Celje proti Mariboru) Poročali smo že o silnem strahu, kateii je pretresel celjske Germane, ko so slišali, da se morda ustanovi v Mariboru okrožno sedišče. „Domovina" ja o celjskih agitacijah zoper okrožno sod:šče v Mariboru napisala članek, v katerem temeljito pojasnjuje, da bo ustanovitev okr. sodišča v Mariboru Slovencem manj na škodo nego Nemcem, namreč v narodnopolitič nem oziru, da pa je potrebno iz justičnih ozirov in da se prebivalstvu s tem prihrani mnogo časa in troškov. Po naši sodbi hočejo Celjani s kričanjem, da je zopet v nevarnosti Bnemški° značaj Celja, le prikriti pravi namen svoji agitaciji: boje se namreč, da jim odide nekaj dohodkov. Zdaj, ko spada ves Spodnji Stajer v celjsko okrožje, prihajajo ljudje v pravdnih zadevah iz vneli krajev v Celje, vsak potresi nekaj, vsak porabi priliko, da nakupi, česar potrebuje in tako irra Celje primeroma velike do-hedke. Ti se g tovo zmanjšajo, ako se nekateri ssdaj k celjskemu okrožju spadajoči okraji priklo-pijo Mariboru in Celjani kričo, da je njih nemštvo v nevarnosti, samo, da se jim ti dohodki ne skrčijo. — (Poročil) se je v Gradcu zdravnik gosp. dr. Mano 1) e r e a d i z gopdč. Alfonzo B 6 h m o v o. Čestitamo! — (Odlikovanje) Cdovški deželnosodni predsednik dr. Franc baron M y 1 i u s ie dobil povodom umirovljenja naslov senatnega predsednika. — (Dr. Mahnič — krški škof.) „Sočaa piše: Uredniku „Prim. L:stau in „Rim. Katolika" našemu staremu znancu g. dr. Antonu Mahniču, se je primeril te dni zares izreden slučaj: imenovan je bil za škofa na otoku Krku v času, ko sta naperjeni proti njemu dve t.akovni pravdi radi žaljenja časti in obrekovanja. V ponedeljek je bil nakrat pozvan na Dunaj, ker je imel v torek 'pri nunciju takozvani kanonični proces; v sredo zjutraj je priobčila imenovanje .\Viener Ztg.*1, v osmih dneh pa bo baje že prekoaizovan (razglašan) po papežu in potem se da posvetiti, kakor bo hotel. Za krškega škofa je bil v prvi vrsti namenjen kanonik dr. Vo-larič, ki je namestoval že dva škofa na Krku. Ali nekim krogom je dr. V. prenaroden, zato so iskali dtugih mož; povprašan je bil baje tudi neki drugi na Dunaju živeči goriški Slovenec, a on je ponudbo odklonil. Za dr. Mahniča se je s posebno unemo poganjal ljubljanski škof Missia. * (Štrajkajoči dijaki.) Iz Oseka se poroča, da so vsi dijaki sedmega razreda ondotoe realne gimnazije začeli .štrajkati", to se pravi, prenehali so obiskovati šolo, ker jih je neki profesor razžalil. Ravnateljstvo Ni ni znalo drugače pomagati, kakor da je za intervencijo naprosilo roditelje štrajkujo&ih dijakov. * (Petkraten detomor.) V Villafranki v Pijemontu je neka Lugia Gagnotti z roko zadušila petero svojih otrok, ker se jih je hotela izue-biti, da bi se mogla omožiti. * (Rok eter ij a uzrok smrti.) V Londonu je te dni neka gospodična stopila v oru ( bus in se v tistem bipu zgrudila brez zavesti. OJnosli so jo v bolnico, kjer je nekaj ur pozneje umrla. To dekle, da bi bilo čim tanjše čez pas, je nosilo na životu železen obroč, katerega ni nikdar odložilo. Obrcč je vse notrinje organe tako stiska val, da je dekle naposled umrlo nagle smrti v najlepai mladosti. * (Premeten slepar) V neki jako elegantni ulici v Parizu je pred kratkim ti i goeped najel ele gantno opravljeno stanovanje. Imenoval se je Ca-bauzon >u a posebnimi proepskti zlasti gledališkim damam naznsnjal, da je zastopnik velike bančne firme v Londonu in da posoja deasr na dragocenosti, ne da b* se mu iste morale vročiti. Plesalka GIbvhuIs je hotela na svoje 50 000 trankov vredne dragocenosti dobiti posojila 20 000 frankov. Dogovorila se je s Cubauzonom, da jej posodi ta denar; dragocenosti da ostanejo v njenih rokah, ona pa da se zaveže, da jih ne proda in ne zastavi, dokler ne poravna dolga. Prišla je s svojimi dragosenoatimi h Cabsuzonu. Ta jh je ogledoval ia rekel plesalki: Gospodična, ker moram biti natančen, dovolite, d i pregleda te stvari tudi moj ceailec. Stopil je v so-sedao eobo in rekel, da je plesalka slišala: Opra vite bitro. Plesalka je čakala četrt ure. Naposled jo je obšla strašna slutnja, katera se je bitro izkazala kot istina: Csbanzon je bi pri drugih vratih zapustil stanovanje in odnesel ne samo pete, nego tudi — dragocenosti. Davila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Gosp. -j h. L pu3, predsed-dnik podružnice za Pribloves, 5 gld 50 kr., katere je nabral na podružničnem ob': ne m zboru; preblagorodna goapa Kranj i Msllyeva, tovarnar-jeva soproga v L ubijani, 100 gld. pokrovitel n>ne; vleč. gosp. Iv. Bernier, kaplan pri sv. .1 .kom v L ubijani, 1 gld.; preč. gosp. Ant. Žli-.r, župnik I v Kranjski gori, 3 gld. in sicer so d*li: 2 gld. Mo I horjani v Mošnjah po č. g. Iloliču, 15 kr nepo-I tegnen „žid* v Radovljici, 44 kr. isti v Brezn.ci I ter v dopolnilo 44 kr. ; gosp. Konrad Klshacher, I predsednik podružnice za Laški trg, 10 gld , katere I je daroval preč. gosp. Jakob Smolej, župnik pri I sv. Jakobu nad Ltškem kot podporni donesek in gosp. blagajnik za Rečici 7 gld. 50 kr., katere je I nabral pri banketu ob priliki blagoslovljenja nove I šole 19. novembra t. I. za pobita okna velikovške I šole. — Bog povrni darovalcem ! Živeli na sledniki ! I Blagajništvo družbe s v. Cirilam Metoda J vLjubljani. j Uredništvu našega lista je poslal: I Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. J Kri Ha z Unca pri Rtkeku 25 kron, katere je I za pobita okna velikovšk* šole nabral gosp. Viktor I Rohrman iz Ljubljane na avatovščini gosp. Gust I Beleta z gospo Lojizo, vdovljeno Jeršanovo na I Uncu po svoji napitoici na slovensko domovino in j družbo sv. Cirila in Metoda. — Živeli rodoljubni I darovalci in njih nauleduuki! Brzoj arsrlce. Dunaj 28. novembra. Poslanska zbornica je v današnji seji vzprejela zakonski načrt o regulaciji plač učiteljev na obrtnih šolah in začela raspravo o regulaciji plač visokošolskih profesorjev in podržavljenju kolegnine. Budimpešta 28. novembra. Predsednikom magnatske zbornice je namesto Szlavvja imenovan J. T o t h , podpredsednika sta grof Karo)y in baron Vay. Budimpešta 28. novembra. Opozicijo-nalne stranke nameravajo potoni interpelacije prouzročiti veliko debato o unanji politiki. Povod j »m je, da se v presto I nem ogovoru, s katerim se je otvoril drž. zbor, unanja politika nič ne omeni, a v razpravo nameravajo uplesti tudi Bismarckova razkritja. Bukure&t 28. novembra. Kralj je otvoril parlament s prestolnim nagovorom, v katerem poudarja zlasti zvezo mej Rumunsko in Avstrijo, katero je avstrijskega cesarja obisk v Rumunski znatno utrdil. Atene 28. novembrs. Atene je zadela strašna katastrofa. Spodnji deli mesta so popolnoma pod vodo, katera je razdrla že več hiš in provzročila ogromno škodo. Mnogo oseb je utonilo. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po-pračovanja po „Moll-ovem francoskem ezanju in soli'1 dokazujejo uspešui upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utestijočo, dobro znano untirevmatično mazilo, V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpo&ilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MObh-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (17f>»>—IG) BlflF** ' 'om rljivo "^PH sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antikataralične pastile lekarja Piccolli-ja v Ljubljani (Dunajska cesta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kaSelj. — Cena škatljici 2f> kr., 10 fikatljic 2 gld. 4 (320-j—I Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji rabi Poaidrc - Efslttiitiiic in Savon - Eglfllltiiic* zahvalijo ono mično barvo kože in onu motno aristokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar hrapava ali rarpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, če se uporablja za svojo tnabto l*omlr<' - sKfflaiitlit«*- in Kavo« - Egglniltliic* Te higijeuični toaletni predmeti nimajo v ■♦■!>• nikakoišnih metaličnih snovi in so zajamčeno nef-kodjivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaradbauoi naj se vedno pa?.i na Bftkonito zavarovano varstveno znamko: „Glava s čelado". Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, K. Toma ju naslednik A. Vsliigcr, Zagreb, Ilica št. 12. (3125-5) Zaloga za Ljubljano: Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Resi jeva cesta št. 1., poleg mesarskega mostu. etev. 23. Deželno gledališč« i Ljubljani. Dr.pr.747. V siedt'l|o, • s 77 ■ 9 ■ 53 • Italijanski bankovoi......« . «5 ■ 17»/ 1 ■ U kr. os ki ni.......... 6 68 S / Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, goepoda Maksa Armiča za lepe vence in za spremstvo k zadnjemu počitku pokojnega izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lajsrčnojSo hvalo. Posebno se zahvaljujeva pa slavnemu pevskemu druHvu „Ljubljana" za ginljivo žatostinko. ('i.'iH)i Joaiplna Armič. Makao Armič. & o 3 3 fl D M ' 03 o 5 .u > 3. is s9 2 •aaflj OB • r—» QQ 01 • t-> ae * « o, M "tal •• o, 5 S* £ r= S 2 -5 'S n Jg -* 9 ■tS3 MATTONI'5 Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rmlečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredijo (1698-11) slatine. Ces. kr. avstrijske jfc državne železnice. Izvod iz voznega reda ■vol3a.-v-n.egfa. ocšL 3L. olctoTora, 1©©S. N*.tupno orneujonl |>rlhajalui lu odhujalni čaal ornaconi 10 \ •r«iU, Beljak, ('■■ !• »to Franaanifoata, Ltjubno; tor. Helclhal ▼ Au»n»o, J.chl, Umiiudeu, B< i I nagrad; ona Klolii-Uoifliiig t Mevr, Lino, na Dunaj vu Amstotltn. — Ob 7. url 10 »lin. cjutruj otobui «Uk t Trhli, fon talmi, Beljak, OoIotoo, Krai.ien« faata, lijubno, Dunaj; i Nnlcllial t Kolnofirvl, ćoc AmiiloUoii na Dunaj — Ob 11. uri r,o min. »Injioliultiu oanlmi vlak t Trot*, Pontab.:), Hr-ljak, 0» lovoo, lijubno, Selctbal, Dunaj. —<>b 4. uri po|iolutlne (»Bobni vi:*k r 'Irhiz, lirljdk, Oelovoo, DJubnu ; čr-a KeliOiiU v KolnOgnid, iMiul-Unatriu, /.cll ni Jeaeru, Iuomutt, HroKouc, Ourib, Uonovu, Pariš; čer. Klciii-ltoitlinii v S:.iyr Iilno, llu ii'j.-vii'i', V. i p ti., vare, ilnb, Fraucove Tare, Karluvo »uro Pragu, Dipiko, Dunaj vla Amstotton. Proga v Nuvo mesto in v Kočevje. Ob 6. uri 16 min. ajutraj iiiohhiiI Tlak. — Ob 19. uri fin min. po-polnilne metani Tlak. — Ob 8. url BO rain. avuOer meattui Tlak. Prllioci v l<)ul>l|iaiio juž. kol.). Proga lz Trbiža. Oh i, url f>2 min. ajulraj oaobnl vlak a Dunaja Tla Amitotteu Iilpakega, I'rage, Kraucoviti Tarov, KarloTih Tirov, Urim, Marijinih varov, Planja, liuileje vio, Holnugrada, l.lnca, Ku>;. r», Omundena, laclila, Au.ieea, Ljulma, OelOToa, Beljaka, Kranceuifoeto. — Ob 11. uri 25 min. dupuludnt Oiubni Tlak a Dunaja Tla Amatatten, Karlovih vurov, llnhn, Marijinih TaruT, Planja, lltidcjevio, Hnln »Krada, I.inca, Btevra, 1'arira, OoneT«, Ottriha, Bre-geuoa, Inotnoata, Zolla na jeaeru, lionrl-Oa.tcina, IJubua, Oolovca, liinoa, Pontabla — Ob 4. uri min. popolmlno oaohui vlak a Dunaja, l.jutma Belathala, Beljaka, OhIovoKranzen.foat«, 1'ontabla. — Ob B. uri 4 min ■večer oiobui vlak ■ Duunja via Amitettou, 1> !. ibne, Beljaka, Oelovo«, Pontobla. Proga lz Novega mosta ln ls Kočevja. Ob 8 url 10 min. ejutraj m*iani vlak. — Ob 3. uri sa miu. po poludu* moaaui vlak. — Ob 8. uri S5 min. avecor meeani vlak. Odliod !■ IJabljnue (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 93 min, ajutra}, ob 2. url r> min. pnpuludtm, ob 8. ur 60 min. avećer, ob 10. uri 9b min. avooor. (1'OBlednjl vlak le v oktobru ob nedeljah in pruaulkih.) Prihod v Ijjubljnuo (drž. kol.) I> Kuiunlkn. Ob 0. uri 60 min, ajutraj, ob II. uri || min dopoludue, ob 8. uri SO min. »večer, ob B. url 66 min. iveocr. (1'oaleiiiiji vlak le v oktobru ob nediljal tn praauiklh )__ Prodaja vina. Imam na prodaj okoli 300 hektolitrov belega in črnega vina. Oens zmome, postrežba točna. Za priatnont vina so jamči. Mali vzorci se ne poSiljajo. (8867—4) -A.. luZ. Pujmann, Dignano, Istra prodajajo so izvan ninstaj ^3300—v) po 16 )kr. liter v Ljubljani, Vegove ulice št. IO. Postranski zaslužek 150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrat, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbu na „Hauptatadtlaohe WeohBelatuben-OoseUfiobart Adler «t Comp., Budapeat". (■>"•; m ,) lalHi.o« l|. .... I. 1M74. 1 Sidro LINIMENT. CAPSICI COMPOS. iz Rlohterjeve lekarne v Pragi. Priznano Izborno, bolećlue tolažeča mazilo; po 40 kr., 7o kr. in i gld. so dobiva v vseh lekarnah. Zuhtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo VfdttO na kratko kot Richterjev Liniment s „sidrom" »a i mj Uichterjevo lekarna pri tlatim levu v 1'ragi. pk^y^s|8 is sprejme naj se i/, opreznobti le tako steklenice kot prldtne , ki imajo znano varslve o znamko .Sidro". (3301 — 1) Ročne harmonike izdelujem boilisi na 8, 4 ali S vrst, natančno po naročilu. Tudi stare, pokvarjene popravljam po najnižji ceni. Travnlfike ulico 5. '32f>0-3) no £?roclifc tkll |»a Ka lastnika. Hiša leži ob veliki cesti v I^iikovfvi ter je pripravna za gostilno ali za trgovino. Več pove E ranclNlia K ji* i. v B.u- koi Id Mi. H. (3302—1) Veliki krah! New-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini tot je bila velika tovarna brebrnine prisiljena, oddati vso svojo zaloj»o zjiolj proti majhnemu plačilu delavnih moči j. Pooblaščen sem izvršiti ta nalofj. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne jrld. GOO, m sicer: 6 komadov najfinejših iiaiiiir.nih nožev s pristno an^leftko k lin jo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada; i) komadov amer. patent-Hrehrnih jedilnih žlic; 12 komadov amer. jintcut-srclirnih kavnih žlic; 1 komad amer. patent • melirna zajemal niča za jnlio; 1 komad amer. patent • srebrna zujemaliiica ta mleko; 2 komada amer. patent-Nrolirnili kupic za jajca; (i komadov angleških Viktoriu-ruAic za poilkludo; v komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čuj; 1 komad najfinejša fupalnira za sladkor. 44 komadov vkupe samo «i v a. is^Etst glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra na lMinaji, II., HeuibraniltHtr. 19 v. — Telefon it. 7114. Pošilja Be v provincijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpošlje. ^E/?^ Čistilni prašek za njo 10 kr. r <£:» ^ Pristna le z traven natisnjeno varstveno znamko * A (zdrava kovina). W Izvleček iz pohvalnih pisem: Piliš, dne 24. avgusta 1 Hi+<» poštanski komitat . Vaše blagorodje! 7- garnituro sem jako zadovoljen. Prosim, pošljite tri take garniture mojej svakinji, grofinji Nyary roj. pl. Somogyi v Szunto. Daron Julij Nyary. Acu WeBeli pri Solni, na Moravskom. Z doposlano pošiljutvijo sem bila popolnoma zadovoljna in prosim doposlati mi fie jedno tako. (9 . i5H—5) Frančiška \V o 1 m a n n. priporočit poaebno : (Vidio. 12 letno li u tiimrl m s Tletnim, bletnim iti 2'.jlctnim spričevalom; vefi ■■■.>< nlli !»l r.it raiiKivrhliia %*■(' feariulla n'hk; nIiik« k» r«. iin i t«. i ni« •«« z lepimi večletnimi Spričevali; 4 iiatnUarle«. za tu in drugod. — Niijnu lMče: fino lilAlii4» za Trst pod tabornimi pogoji. (3.'J()3) Poštena kuharica že 15 let pri jedni hiši, želi službo premeniti ter prosi ustopa v f^rovž, v kako večjo biso ali hotel. IJIngovoljne ponudbe se prosi poslati upravni-atvu „SlovenfikHga Naroda" pod „15 let". (3281—3) Išče se spreten mlinar ob jednen) tudi ■>.*• ^.•*:«-. oženjen in z dobrimi spričevali. Službo mora nastopiti o Sv Juriju prihodnjo leto in dobi pr< sto stanovanju in kurjavo t r drugo po dogovoru. — Več pove lastnik mlina in ža^o Tomo Tollasal v I»o8. I^ogatail« (8377—2) l*4Ml s I bou o j a m s<* i ih» z mnogimi spričevali in pohvalnimi pismi, ■ nad 8' 0 sla- tiuii, srebrnimi in bronastimi svetinjami in diplomi odlikovane kmetijske stroje slamorcznlcc, i.iiaiiieii«. i j%«» šivalne stroje /i* ro«U»iii»". Km j «-'•»'. šivilje ltd*t nedosegljive v tr-pafnofti in delnvni zmožnosti in nizki ceni se naročuje jedino i Andrej Hallekar Florijanske ulice št. 24 v Ljubljani. '/"i w> dno, 11 k" no postrežbo in dobrost strojev s« popolnoma jamci. "**a^j —7) Moderci izvrstne fapone, najboljši izdelek (2220-34) ■lUjCfilfJ«" pri Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. 4MJ » . •■...»»,• »t* »t* *t» •*» *>'x» 4>I» «|» •!» k,. »r» »>♦ *■* *T* «x» *f* *t* */* »l* »p* •■• » • »l* 4 Afilt Zadruga pekov in kolačnikov v Ljubljani in Spodnji Šiški jo /.n od 1. d.ecei3ci.Toxa. ISO©, leta, za pečenje in prodajanje kruha sledeče prenaredila: Privatni kruh se bode pekel in sicer litiniad brez razločka po 9 kr. «t>(l M;;. Denarni procenti pri prodaji kruha bodo odpadli in se bode dajalo pO 20°/o v blagu. ^niu'IJ Mvežlli se bode prodajalo po €1, sturili po K za lO Kr. Sturl kruli ur hoilr Jemal nazaj. (3270-8) '•!i<*a^ 74146^ C4U Iti iS zalogo priporoča JMJ. Soklič. I I I t «1 t 'i . i ___ r« 1 — - ■ Z naj razno vrstnej žimi, s(irilirn( iitt ilnil svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajočimi izdelki postroza točno tvrdka Stari trn; (1734) Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vsoh. -vrst IcariaJa. na •VELgo, ržen 3cr-u.li. lan. prepecan.ee ("V"aLriille-JZj-w-ieToGLcle). 1 jl. s:xr»rpT Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval "742> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke jo vedno na izbero. VsakerAna naroČila izvršujejo bo točno in po nizki ceni. Vse mere ne shranjujejo in zaznamanujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vposlari. o Kavarna I. Lekan | 0 („Pri Virantu") [j u Podpisanec se priporočam si. občin- [I B_ stvu za ol>ilen obisk moje kavarne ter Jj BUgotavljam dobre pijače ter točno po- [l strežbo. A velespoStovitnjem I VII II I ..'li ti M, Q (17JI71 kavarnnr. e'iBiaiaiEEiH-iaiaEEiaB Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic. Najnižje cene. Proknpovaloom tovarnliko oeno. Oenlkl scpo&ilj t o brezplačno Stari trg št. 16. Ljubljana Stari trg št 16. mrŽ*Albert Robida«"^ v Ljubljani, Rožne ulice št. 5 izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela tj v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših ra vzorcev. — Dela na deže'i se vzprejemajo Iob vsakem času. — Naročajo se tlela lahko tudi pismenim potom. (1748) 33' 1 i j"^r Alojzij Erjavec Prej J. Zor 1 % (1728) Čevljarski mojster S « v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 f $ priporoča se prečnst. duhovščini in slav. fe> J; občinstvu za obilno naročevanje r.zno- k ^ vrstnih obuvn I. katera izvršuje cenO, P £ pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja % J\ od najfinejše do najpriprostejše oblike. ^, Mere so shranjujejo. Vnanjitn naročilom W §• naj se blagovoljno pridene vzorec. S> Sobnujikar Poljanska cesta 17 Josip Erbežnik Sobinslikar Moste lzvrinje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče po n nižjih conah. (26f6) Za ukusno ln trpežno delo se Jamči. jjflF~ Naročila pismenim potom: Moste it. 33. Brata ETborl Ljubljana, FraučiSkaiiMkc ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. priv. tužne železnice. Slikarja napliov, itavblnika in pohiitvtna pleskarja. * Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. (1744) Zalogu orla; In m I neg* karliollnpjn. MnSroba za konjska kopita in usnje. I puškar v Izubijani, H Štlenbiirpore ulire it. G na« « 5» priporoča svojo veliko zalogo orožja za H | n 1 > l (.> Ili, delenburicuve ulice 1. samo stane pri meni tin niodriii1 ii» |>«'r«> >ili ( K«mI«t-iiinlrulze) iz najboljšega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot najboljši znanih uio-droeev z onimi, kot jih tukajšnji mizarji nepopolnoma Izvršene ponujajo, /i mule« od 17—80 «ld , divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (1737) po najnižji ceni. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od ti gld. naprej do '2f> gld. Mehanik «(1745) Ivan Škerl !Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Izdeluje ln |M»|>ravlJu ftlvalne stroje in voloei- 1l>«*«lo ter so priporoča p. n. občinstva za izvrševanje v njegovo stroko spadajo-čih del in popravkov po najnižjih cenah. Vnanja naručila ne točno izvršujejo. ! gJPV-----rHPr —rSLQl 4 Ljubljana. Gradišče at 8, Igriške ulice st. 3 ► d priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ m vebko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij y kakor tudi Štodilnikov jf in vseh v to ntroko apudajočih dol po ^ % nukih oenah. (1730) " Iv^a-inlra, Toni | mo V \ »il m it I u Mt. 41 priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kaTašfe« obrt izdeluje VBa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoča gg hiSnim posestnikom voii xa stavbe ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. Gr Tdunies v Ljubljani. Tovarna sa stroja, ieleso ln kovino-ilvnloa. If.li-i. kul puiobuoflt: vse vrste strojev aa lesoresnlee ln žaaje. (1789) l:...»i-" uela naprave in oikrliiija iiuroklriilt' In kotli- |iu uAjbuljii teataTi, i!ii6aJiio turbine In 1l>llll» li.il.Ml Ljubljana, lMmaJttkti ce«<» se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgoto»ljajo. (173U) : ANTON KOŠIR t v LJubljani v Kolodvorskih alt- ♦ oah it. 39, poleg- Jut. kolodvor«. »priporoča svojo zalogo i/.vi ntnili 7 |ersaieuuv mn Z atrc»|e in |«»r-e uiruniHiilvail J po nizkih cenuh ♦ AJbF~ Kovčekl ,,en gross1 gg. trgov>cm> T po najnižjih tovarniških osnan. (17; 7 : ^ rs it jni>. j*" o«*tio i (1740) priporoča svojo veliko zalogo suknenih ostankov po znižani ceni. ~^N! Zunanja naročila izvrši brzo I ^ jiil>l ju tli. ar*i'€*cl MUofijo MU I i 174H ITitianovlJeoo leta IHI7. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana, Turj.iskl trK It. 7 m Gospodske nlloe (Knei|l (1788) dvoreo). I^ro« Ketter Xjjia"blJetra.eL, Statrl trs* ćte^r. 0.. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu m tudi dobivajo vsakovrfltni kmetijski Stroji. Posebno pa priporočam avoje izvrstne slamo-reanlre in mlaf ilnl«'o, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (1741) Oenlkl zastonj ln poitnlne prosto. Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8 (Rtithou kite) pripor«.ča svojo bogato zalogo ćtodilnili ognJi&6 sanj pri proalejtlb, kakor tudi nw|fl- ■■•JmIIi. z iolto mcdj.i ali mesingom montiranih za obklad« s počnieami ali kahlami. l*upri»vljHiiji» liltro lu po eeul. Vnanja naročila se hitro itvr&e. Stroji le BTrcoizaa.! Kavarna J . I1H ramari $ Ljubljana Dunajska cesta §t. 5. J 95 9T^A Trgovskega učenca vzprejmem takoj v svojo trgovino z mc-Sanim blagom. ^8299—2) Fran Fiseber v Kamniku. Posojilnica v Celju odda v najem več katere so zolo ngodoe za vhh^o trgovino. „N »rodni dom* stoji na oglu cesarja Jožefa trga in ljubljanske cente, po kateri gre ves promet iz savinjske doline. Nasproti „Narr d» emu domu" jo c. kr. okrajno glavarstvo in c. kr. glavni davčni nrađ. V „Narodnom domu" sta dva denarna zavoda, n/mreč celjska pfRojilnica in ja&no-fita|eraka hranilnica; nadalje je tu čitalnica in phajalifiče vHeh narodnih društev. Pismene ponudbe vložiti je pri posojilnici Celju. oa.ii—i) ■ im ssk 1 štk Mi i p j Vozni listki y Ser. Ameriko (3077—8) pri nizozemsko-amerišk i parobrodui dražbi. I Kolowratring 9 IV Weyringerga8se 7* Vtffifc dan odprava # Dunaja. I?o|ii.mii Hit x»HtonJ. Stritarja zbrane spise zvez. II. kupi antikvaricno (3304) T. G-Io33."tin.l. knjigarna v Ljubljani. PHdŠIŽ - POfflADA na razstavi za zdravje in vred.i-vanje bolnikov v Btuttgarta 18!*0 odlikovan* i nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalil b pismih, kalerih število gre v tisoče, priznana kot jedino, zarsB reolao in neškodljivo srodstvo, s katerim se doseže tako pri gospek kakor pri gospodih lepa in bujn* rast las in se prepreči, da nt izpadajo in da se ne dola mej njimi prhat; mladi gospodje dobi po nje rabi moćne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček HO kr., če se pošlje po pošti ali proti povzetja 90 kr. K.HOPPE. Wien, XV., Zinkgasse 14. (9790—15 Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko 9999 parobroduo društvo v it o ki. (m) Preko Reke vozna »prem uajkrajla otoki se ' (elegantni, komfortom lji;ni, elekt razsvetljeni parni' v vožnje; 7 noči od so-na nedeljo oh !i vsako sivdo v Kotor preko Zadra - Spljeta in Gruča, tak pondeljek v Spljet-Metko-vift. Vsak petek v Lošinj-Zadar-Bpljet, Vsak četrtek poštni parniki Zader-Spljet in na otoke do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. uri •zjutraj V Opatijo in L' fcinj. povratek isti dan ob 8. uri '1"» minut. Voinl rodi se nahajajo v Waldhalm-ovo m „Kondnkterju" stov. 533 604. 100 do 300 goldinarjev na mesec lidiko zaslužijo osobe vsacega Btann v »seh k I i t k gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Ve rdi ena t" Rudolfa Utonite da i>iiuh|u. o'1236—3) I3, n. Svoj bogato ilustrovani žurnal nakičenih (2302 -33) ženskih klobukov razpošiljam poštnine prosto ln zastonj. Henrik Kenda v Ljubljani. Stara trfoma z mešanim blapm n prodajo tobaka In kolekov in lofe« nJem žgaiifa« z dokazljivim letn'm prometom Hi*—2I.OOO Kl^ nnsjitm 1—1 m emua-ssa*^u-*.4fe■ Plamena naročila se hitro izvršujejo B948—0) iiiNi|iiit in niej- o I I IJizke cene. jCEHii:...... .... :.. i.iiss.m V Ljubljani^ Sv. Petra cesta »t- 8 pri Bgj&s,. Žargi-ju (,T2,9~6) reelna razprodaja* Prav ugodna prilika za aakupovanj« rannaga Masa; klolmkov, moclercov, srajc, kravat, ovratnikov itd. in blaga za krojače in šivilje. '%f£7~' Naj nikdo ne zamudi te ujrodne prilike is nakupovanje dobrega, trpežnega blaga. Pri BgBi. Žarcgi-ju v Lijubljani, Sv. Petra cesta št. 8. Razstava v Stuttgartu 1896: »lata svetinja. Singer-ievi šivalni stroji zavzemajo, odkar so iznajdeni šivalni stroji, mej njimi prvo mosto; veljajo za vzor gledo konstrnkciie in izdelave, so nedoseženi v trajnosti in urnosti Šivanja in lepoti Sivi. Dozdaj se jih je razprodalo 18 milijonov in so njih izborne lastnosti priznane bile z več. nego 4U0 prvimi častinmi darili. Tudi na letošnjih razstavah v Stuttgartu in Graudonzu so dobili samo Singer-jevi šivalni stroji največje darilo — zlato svetinjo. — Priporočajo se torej kot najboljša in najkoristnejše božično darilo. Singer-jevi Šivalni stroji se izdelujejo v neizmernem Številu načinov za najra/.no-vrstnejfti! indnstrijalne namene. — Brez primere je mnogostranost novih Singer-jevih rodbinskih sivalmb strojev za domačo rabo, oni izvrfinjejo vsa v gospodinjstvu le mogoča Šivalna dela, kakor umetna vezenja in se odlikujejo istotako po priprosti vporabi in lahkem teku, knkor tudi po okusni vnanji obliki. (8294—1) Gradec Singer Co. Act. Ges. Gradec I., Sporgasse 16. prej g. Neidiinger.) I., Sporgasse 16. Zadruga gostilničarjev in kivarnarjev v Ljubljani. (330IJ) V LJubljani, dne 2*. novembra 1896. Zadruga pekov in kolačnikov v Ljubljani je valed sklepa občnpga zbora z dne 20. f«bruvarja 1S96 potem sklepa izvanredoega občnega zbora z dno 12 novembra 18ole, načelnik. Kanarčke pristne harške žlahtne žvrgolivce (8HM) iz lastne reje razpošilja po polti proti poprejs nji vposi-IJatvl zneska ali % dovolitvijo povzetja ter jamči sa oeno in da tldl dojdejo živi. Cenilnik brezplačno. Felix Tomažič Ljubljana, Križovniški trg št. 8. Podpisana priporoča p. u. občinstvu, prijateljem in znancem svojo gostilno „pri vinski trti" v Židovskih ulicah št. 4. Toči dobro dolenjsko in druga vina lat bude-Jevleko pivo. Istot.am dobe se mrzla Jedila. Za obilen obisk se priporoča z velespoštovanjem I*4»|»ea ULoraeln. (8805 gg»g3H808Bagg88gafl»a8a8Bs^aW88»08Ha| NajtOjdeje priporočam rvojo bogato zalogo diužbinskih. iger, igrač, galanterijskega in nagizdnega blaga po najnižjih conah. kot najpripravnejša za Fr. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. Nagrobnevence v največji izberi in po najnižjih cenah. trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (8811—M) priporoča Karol Recknagel. o perila i i u _ o i S ! M ■ 0 N m M P O hO (6 rt i o 0 Sr«|<« T m k«>n|14>4t«lnJ*> lilt»<«> KHln tu artiNpoU« 6 kako*oatfy 1 kom. po «1(1 —'HO do I 40 4 kom. „ „ 4 60 , 7 ftO IS otrnlnlknv nI.i 1 80 do k>>. 9-30. ■ a puro* ninnw«t cd k'l'l 380 do 4'60 12 koniHilov i ri.il.rnji mki'» od rfl.i ..1 36 do O- — Na drobno I 9 i i r 2 < s K o S. 3 I I I ■ •rs S M a — * S- d * 1 1 om at JJ P S I 3 o Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zala^telj perila več c. kr. častniških uniformovaliSČ in uni-tormovanjH v nasi c. In kr. vojni mornarici. katere so že več let preskuSene in po odi čnih zdravnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, ne motijo prehavljaiiia, bo popolnoma ne:kodlji\e. Ker so posladkorjene, jih OtTOOl rudi uživajo, bkat jiea. 15 kr«»Hl|iv imajoča, v« lia Ift kr., zavoj z 8 fikatljcami, toitj s 1'iii Iti-ojjltIcaml. velja le i rI«i. h. «. 18174—5) in-oie od- rofdji eJ. — Printne ko samo, ako imajo pridejsno varstveno znamko rSv. Leopolda* v rndeton tisku. N;iSe reglstrovane Ikeiv Ijoe. navodi in zavitki morajo imeti podi i;. ■ •»i111.'|» .\<-iif»J«'in, %|»«»-IlieUrr". Zahtevaj vaiahie kro Philipp Neustcin-ova lekarna pri ,sv. Leopoldu", Dunaj, I., Plankengasse 6. /uliik« v I.Jnl.l I »it i pri m lokarjib U. l*l«coll-|U in ITI. ^Imi «1 v. «.4 li I <. t., • r-j u. Lekarna ,Pri Mariji Pomagaj4 M. Lenstek Ljubljana, Keseljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pritttno ciato in Mveae DorSevo Med. ribje olje ugodnega okusa, lahko prebavljivo; mala steklenica SO kr., večja 1 |(1u)c izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom SO kr. Zaloga vseh presknionth domaći h zdravil, katev.v so pripoiočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cogiiac. ninlit^u, rum i. t. d. (32ti0—H) K«»poi»IIJtt po poiil v NHjk «luu 'J k rut. Prodajalka venca slovenskega in nemakega jezika v govoru in pismu, dobra raennarica, vzprejme 86 takoj v trgovino z mešanim blagom. — Kje? pove* upravniAtvo „Slovenski ga Naroda". (32851—2) i Najboljše pero I 4 i I 1 za šolo in urad L.. Schwentner>ja pero .Prešeren. Dobiva se pri (3274—3) založniku L Schvvenln^r-ju v Brežicah in vseh knjigarnah. praško domače mazilo «1 (1700) lz lekarne h (20) 1 S. l^l-aiJjjrilC?!"-'jiL V i je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čisiein varuje vnetja in bob čine mauj&a t< r hladi. V pudcah po 35 in 25 kr. Po posti 6 kr. več. Razpošilja so v-ik dan. Vsi deli embalale imajo zraven stojeOU zakonito deponovauu varstvo .o znamko. Glavna zaloga: B, Fragner, lekarna „pri črnem orlu'\ v Pragi, Mala stran, ogel Sporncr jeve ulice 203. Zaycd za posredovanje o nakupu in prodaji posestev in za pridobitev posojil i Pavla Simon-a v Mariboru % i Naznanjam pridobitev dotično koncoNije in so p. n. otninidiu ^ priporočam za izpeljat o v nakupa in prodaje posestev vHak« vrste, za pridobitev posojil pri denarnih zavodih in privatnih osebah po nizkih odHtotkih in za uredbo in cenitev velikih in malih posestev proti priuerno nizki proviziji. ^ nRj()tj||ftii,,jftiin upo&tovanjom ZE^ttcI Simon bivAi ^ii^JHčiiirtlvi nadzornik in zapriMoz« ui izvedena« (8880— 1) v gozdarstvu in poljedoUtvu. p Ki 7?r 2a U i g i I '!-'.-te KMavett* ti doMti Ivin* Rabite lu Jedino v svoji vrsti patentirani, popolnoma neškodljivi 66 avstrijski patent ste v. 46/3111». (3120—7) Naredi blesteče belo, mozol e, osepnične baržunasto mehko in ^^.k^ luknjice in vse kožne mladeniško svežo nečistobe po kate- polt, odpravi pege in Var.u remkoli ličilu. < «•/!«# stff.lfniti -r ajut'orf *7i»m ~<* tt« a»*. n. i'. Dobiva se po vseh lekarnah, drofrerljah ln parfumorijab, kakor tudi naravnost na 35 kr. več, ako se vpofilje naprej zuouek. Izdelovanje patentovanega ,Kleronatf pri Joslpini Sip v Taboru. Palackv jeva ulica. ijHT ■*onnr«*«lh« Ne siskoullitu potom proat*i>i»|o. I i s i ^a>jB«; Izdaja'oh "» odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tiak wNurodne Tiskarne".