SPREMEMBA SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI VRTCEV
Za boljše gospodarjenje
V naši obairi dehije osem enovitih vzgojno vaistve-irih delovmh organizacij in šesl vzgojno varstvenih enot pri osnovnih šoJah. V 121 oddelkjh inpri 21 varstvemh družinah je tako v dnevno varstvo zajetih 2891 otrok, oziroma 37 odstotkov predšotsldh otrok.
V  osmih vzgojno varstvenih organizarijah je zapo-slenih 376 delavcev, 99 je vzgojiteljic, 109 vanihinj, 28 medianskih sester ter 35 režjskih in 92 tehničnih ddavcev.
Obstoječa samoupiavna organiziranost vrtcev ni do-bra, preveč nerarionalna je, prevelika je razdrobtje-nost, po posameznih vrtcih obstajajo različna merila in razKčne ekonomske cene. Prav zato je že lani vzklila ideja, da bi se dve WO združile in sicer: Bičevje ter Rožna dolina- Ta ideja pa je prerasla. Družbenopoli-tične organizadje vzgojno varstvenih organizadj in obane so dale namreč pobodo za spremembo samou-pravne organiziranosti vseh vzgojnovarstvenih organi-zaaj inenot
Zgoraj omenjeni odstotek otrok, ki so vključeni v orgarazirano varstvo, se bo že letos zeio povečal, saj se bodo dogradili še nekateri vrtd. Pt> srednjeročnem ptogramu pa naj bi v naši obdni zajeli v organizirano vaistvo in vzgojo kar polovico od vseh 7839 prcdšol-skib otiok.
Kaj pomeni nova orgaraziranost? Vzgojnov-arstvene organizadje naj bi se organizirale v enovito delovno organizadjo za celotno obano. To pa pomerri, da bomo maisikatero dejavnost lahko racionalizirali, do-
segii, da bo v vseh vrtdh enaka cena za varstvo otroka, da bo samoupravljanje bolje zaživelo, da bomo lahko zagolovili večjo sodalno varnost vseh delavcev v WO, da bodo delavci bolje infonrnram, da bo radonalnejša izraba delovnega časa, da bomo dosegli večjo kvaliteto in višjo strokovnost dela, in še bi lahko naštevali.
Seveda pa sam akt združitve še ne bo dal vseh naštetih rezultatov. Potreben bo še doiočen čas in delo. Čas pa bo toliko krajši in delo toliko lažje, če bodo vse priprave in razprave pred združitvijo v vseh vrtcih dobro organizirane in vsebinsko dobro pripravljene, da ne bi slučajno kateio od bistvenih vprašanj ostalo nerešeno, ncrazjasnjeno.
NINA LEGAT ČOŽ
Tadi aaša občiaa je z 49 uddežend soddorala na akdji »Tisoč ddav-cev-soddavcev«. 22. janija je bila v Papimid Vevče krajša slovesnost, tta kateri so podetiH zaake te akdje našun m mnščanskim dopisaikom. Poremo oa/ še, da /e kar 20 norih dopisaikov iz Mercatorja. Zaak je prejel tudi deiavec iz Varaosti (na dUa).