NOVI TEDNIK ŠT. 17 LETO XLVII CELJE 28.4.94 Na vrh' hriba en mlaj stoji stare šege In opravila na strani M/r/an Bevc: "Se vedno cspljam za Evropo". Stm5. Dr. Ms Tajnikar. "Otmm-zglavo". Stm2. Mirza Golubica "KnvjeZavrl!"SM Reportaža Spominnaplaninskmi.Stm2i). Afera SkladodstavilBastliSlmi Kronika CvelociposlizmmlipresahnUl Stran 19. Tepeni očalarji Okulisti pregnani Iz lokalov optikov. Stran 8. Cimos je vedno goljufal Vroča odboj- karska tema na strani 16. Glin • prvič, drugič, tretjič prodano i VROČA TEMA 2 KOMEN"!"IRAMO Kdo bo našel Zgornjo Savinjsko? Dokument z repom in gla- vo je poimenoval minister Maks Tajnikar strategijo razvoja turističnega gospo- darstva v Sloveniji. Vendar pa je na predstavitvi ostalo veliko vprašanj, predvsem pa se je vsiljevala misel, kje je mesto Zgornje Savinjske doline v tej strategiji. Kar poglejmo: Logarska dolina, Savinjski gaj, za- kladnica masnih plaščev v Radmirju in katedrala v Gornjem Gradu - štiri zna- menitosti, ki so z Zgornjo Savinjsko dolino neločljivo povezane. Sedaj najdemo to dolino v povezavi s Pohor- jem, popolnoma drugačno strukturo, pa doslej skoraj nihče ni uradno rekel ne. Na drugi strani v mozirski obči- ni ni kapacitet, skoraj cela Zgornja Savinjska premore ležišč za dober avtobus ljudi, kolikor pa je teh kapacitet, so v izredno slabem stanju. O spodobnem hotelu ali celo o športni dvorani niti ne bi razmišljali. Slabe ceste, ki bodo zagotovo vsakega turi- sta odvrnile od zgornjega de- la doline, neusklajenost turi- stične ponudbe... Napak je obilo in preveč. Če so turi- stični delavci mozirske obči- ne pričakovali, da bodo na okrogli mizi spregovorili tu- di o teh problemih, so se zmotili. Res je, da je dr. Tajnikar veliko časa porabil za pred- stavitev strategije. Žal pa je bilo očitno, da je ta doku- ment nastal na izkušnjah iz Bleda, kampa Šobec, obale, nekje pri stranskih vratih pa so se vrinila tudi smučišča. V tej združbi Zgornja Sa- vinjska dolina, kjer turistič- ne infrastrukture praktično ni, nima kaj iskati. Po drugi strani je minister Tajnikar vehementno ob- ljubljal sredstva, seveda na osnovi ustreznih programov. Žal turistični delavci v mo- zirski občini vedo, da je de- nar bil tudi v preteklih letih. Mogoče je nekaj upanja v vseh načrtih: Zavodu za pospeševanje turizma, turi- stični šoli, pospeševalni mre- ži... Toda, potem bodo mo- rali turistični delavci v Zgornji Savinjski dolini nastopiti skupaj ter se enot- no boriti za svoj prostor pod soncem in v turizmu. Druga- če iz vseh velikih načrtov, ki obstajajo, spet ne bo nič. Bo to kljub drugačnim izkuš- njam iz preteklosti mogoče spremeniti? URŠKA SELIŠNIK Dokument z repom in giavo Dr. Maks Tajnikar o strategiji turističnega gospotlarstva v enem izmed najlepših in hkrati zaspanih slovenskih predelov, Zgornji Savinjski dolini, so pretekli teden pri- pravili okroglo mizo o razvo- ju turističnega gospodar- stva. Kot gost je na razpravi v Nazarjah sodeloval mini- ster za gospodarske dejavno- sti dr. Maks Tajnikar, ki je predstavil strategijo razvoja turističnega gospodarstva. Strategija je nastajala dlje časa, po mnenju ministra Tajnikarja je to dokument, ki ima rep in glavo, saj so vključene točke, ki so najbolj pomembne za slovenski turi- zem, o podrobnostih pa stra- tegija ne govori. »Če se hoče- mo iti turizem, morajo gostje ostajati pri nas. Namesto tu- ristične industrije bo morala pri nas nastati manjša oblike ponudbe, po drugi strani pa moramo upoštevati tudi tre- nutne gospodarske razme- re,« pravi Maks Tajnikar. Lani je turizem doživljal največjo stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, v tem sektorju pa je bilo, predvsem na račun igralnic, tudi naj- več investicij. V strategiji je izpostavljen tudi kadrovski vidik, saj po Tajnikarjevem mnenju turi- zem cveti tam, kjer so spo- sobni ljudje. Iz tega pa izha- ja, da bodo vsekakor podprli turistično šolo v Portorožu. V strategiji je tudi zapisano, da naj bi povečali predvsem število ležišč in dvigniti ka- kovost ponudbe. Do začetka prihodnjega tisočletja bi tu- ristično gospodarstvo potre- bovalo 300 milijonov dolar- jev. »V Sloveniji bi morali dvigniti kakovost ponudbe, s tem bi lahko dvignili cene, nato pa privabljali petičnej- še goste,« pravi Tajnikar, ki zavrača množični turizem. Kot naslednjo pomembno stvar je minister izpostavil promocijo. V Sloveniji naj bi ustanovili Zavod za pospeše- vanje turizma, kjer bi zdru- žili vsa sredstva, namenjena za promocijo, in profesional- ne kadre, ki bi takoj pričeli z akcijami na področju tu- rizma. Poleg zavoda bi usta- novili tudi regionalne centre. V zakonu o turistični dejav- nosti bi bilo potrebno opre- deliti posamezne organizaci- je v turizmu in opredeliti nji- hove cilje, verjetno pa bodo ponudili tudi drugačen si- stem zborničnega organizi- ranja. Nadalje naj bi zakon določal načine financiranja, v parlamentu pa sprejemajo tudi drugo zakonodajo, po- vezano s tem področjem. Dr. Tajnikar je spregovoril še o pospeševalni mreži za razvoj turizma, vzpostavlja- nju predstavništev po svetu, ministrstvo pa je postalo so- upravljalec sklada za inve- sticije, kar bo prišlo prav tu- di turizmu, izpeljali naj bi akcijo Iščemo najboljšega podjetnika s področja turiz- ma ... »Spispek akcij je rela- tivno dolg, upam, da bo iz tega tudi kaj nastalo. Na dr- žavni ravni je potrebno več narediti pri pridobivanju tu- jega kapitala v slovenski tu- rizem. Letos bomo podpirali izdajo propagandnih materi- alov in regionalne aktivno- sti, saj bo maja, po sprejetju proračuna, cela vrsta razpi- sov, kjer bo možno dobiti de- nar,« je okvirno začrtal smernice turizma dr. Taj- nikar. Mozirski turistični delavci so v razpravi opozarjali, da je treba več sredstev vlagati v turistično nerazvita po- dročja, na kar je Tajnikar odgovarjal, da določena sredstva bodo na razpolago, vendar je treba predložiti ustrezne programe in pro- »Dva dni sem se šel drugačen turizem,« je povedal mini- ster Tajnikar v Nazarjah. Na okroglo mizo je prišel skoraj neposredno iz Sarajeva. »Sem močno pod vtisom vse- ga, kar sem videl v Sarajevu. Lahko rečem le, hvala bogu, da tega ne doživljamo mi. Teh razmer si ne moremo predstavljati, na srečo nam kaj takega ni treba preživ- ljati.« jekte. Zgornja Savinjska do- lina sedaj sodi nekako pod Pohorje, vendar ljudje pravi- jo, da s tem izgubljajo svojo identiteto. S temi razmišlja- nji se strinja tudi dr. Tajni- kar. Znotraj mozirske občine Savinjske doline seveda ostaja še veliko odprtih vprašanj na področju turiz- ma, predvsem pa so v ospre- dju neurejene ceste. URŠKA SELIŠNIK Blagoslov novih prostorov občinskega odbora SKD v Celju. SKD mora ostati v vladi Letna konlerenca celjskega otJbora SKD Občinski odbor Sloven- skih krščanskih demokratov je pripravil letno konferenco in ob tej priložnosti uradno predal v uporabo nove pro- store na Prešernovi 20, ki jih je blagoslovil opat in prelat Friderik Kolšek. Po konfe- renci je sledila okrogla miza o tem, ali je strpna pot do prave demokracije slabost. Na njej je sodeloval tudi predsednik stranke Lojze Peterle. Predsednik občinskega odbora stranke Marko Zi- danšek je ocenil delo odbora, ki je uresničil, kar si je za- stavil v programu. Število članov se je povečalo, odbor pa se je vključeval v aktual- na dogajanja v občini, v zad- njem času zlasti okrog lokal- ne samouprave. Matjaž Zeleznik, podpred- sednik sveta in tajnik občin- skega odbora SKD, pa je ocenil, da je stranka ob ra- zrešitvi Janše spoznala, ka- tere so njene »prijateljske« stranke, saj je zlasti SLS oči- tala, da je SKD kriva za vse, kar se je dogajalo. Pri sode- lovanju v vladi pa je našla kompromisno rešitev, ko je zahtevala izločitev združene liste iz koalicije, vendar SKD ne sme biti podrejena LDS, saj bi to po Zelezniko- vih ocenah povzročilo hud odpor med člani. Številno občinstvo v Na- rodnem domu je čakalo predvsem predsednika stranke Lojzeta Peterleta, ki je prišel v Celje po vrnitvi z obiska na Portugalskem. Menil je, da mora stranka ostati v vladajoči poziciji, saj je zato šla na volitve. Tudi se ne navdušuje nad predčasni- mi volitvami, saj je desnica trenutno razdrobljena. TC Foto: EDO EINSPIELER Pomoč vlade v mozirski občini je veliko prošenj za posojanje prora- čunskih in izvenproračunskih sredstev. Člani občinske vlade so se odločili, da bodo poslej posojali prosta prora- čunska sredstva, vendar največ za dobo 20 dni, po obrestni meri R+8 in z ustreznim zavarovanjem. O posoja- nju bodo še naprej sklepali v IS, v poštev pa pridejo izključno podjetja v mozirski občini. . ^ US Lisice učinkovitejše od paika? NeretJ pri parkiranju v celjskem mestnem Jedru Izvršni svet v Celju je ob obravnavi poročila o lan- skem delu organov za notra- nje zadeve v občini največ časa namenil razpravi o pro- blemih parkiranja na ob- močju modre cone v mestu. Med sklepi, ki jih je sprejel, je tudi uvedba lisic za na- pačno parkirane avtomobile, saj že uveljavljene sankcije pri tem menda niso dovolj učinkovite. Razpravo je sprožil pred- sednik vlade Jože Zimšek, ki je povedal, da je med dopol- danskim obhodom po mest- nem jedru ugotovil, da je to zaparkirano in da puščajo lastniki svoja vozila na ploč- nikih in peš conah. Iz krajev- ne skupnosti Center se vrsti- jo pritožbe, da bi morala po- licija večkrat posredovati, saj mestna straža ni dovolj učinkovita. Po drugi strani pa bi trgovci radi imeli polne trgovine kupcev, ki se želijo pripeljati čim bližje v naku- povalni center. Pajek, ki je lani opravil več kot 800 od- vozov ne zadošča, da bi ustvaril red v modri coni, poleg tega odvaža le iz neka- terih ulic. Plačilo kazni za napačno parkiranje pa je v sedanjih razmerah nemo- goče izterjati, zato je nered vse večji. Vozniki tudi zlo- rabljajo dovolilnice za brez- Ob obravnavi poročila o delu občinskega sekretariata za notranje zadeve je izvršni svet odobril nadure za opravljanje vpisov v držav- ljanstvo. Sekretar Niko Pir- tošek je ob tem pozval obča- ne, da si čim prej uredijo no- va vozniška in prometna do- voljenja ter zamenjajo stare jugoslovanske registrske ta- blice, saj vse to po 25. juniju ne bo več veljavno. Osebne izkaznice so prav tako nove, vendar rok za zamenjavo ni določen, z njimi pa je mogo- če brez potnega lista v Av- strijo in Hrvaško. plačno parkiranje. Člani ob- činske vlade so zato menili, da bo mogoče ustvariti več reda pri parkiranju z uvedbo - lisic za kaznovanje kršite- ljev, ki jih ponekod v Slove- niji že uporabljajo. TC Izredna seja o novih občinah LJUBLJANA, 25. aprila (Delo) - Državni zbor je na izredni seji odločal o ugo- vorih na odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin. O njih bomo odločali 29. maja. Na odlok so bili vlo- ženi 203 ugovori, ki jih je obravnavala vladna služba za reformo lokalne samou- prave in v večini primerov predlagala pozitivno reši- tev. Tudi okrog 150 predlo- gov za delitev naselij je po njihovem mnenju uteme- ljenih, čeprav zakon o lo- kalni samoupravi tega ni predvidel. Stališča o odlo- ku je sprejela tudi vlada, zaradi majhnih občin pa naj bi bile kmalu ustanov- ljene pokrajine. Podpis tarifne priloge KP LJUBLJANA, 25. aprila (Delo) - Pogajalski part- nerji so po več kot pol leta dogovarjanja podpisali ta- rifno prilogo h kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki velja od 1. aprila. Oba pogajalska partnerja sta nato sklenila z vlado dogo- vor o politiki plač za letos. Izhodiščna plača v gospo- darstvu bo 35.826 tolarjev bruto. Plače se bodo uskla- jevale vsake tri mesece, če bo rast drobnoprodajnih cen dosegla 3 odstotke. Novi predsednik ustavnega sodišča LJUBLANA, 25. aprila (Delo) - Dr. Tone Jerovšek je postal predsednik ustav- nega sodišča Republike Slovenije, ki je bil formal- no izvoljen že lani novem- bra, funkcijo pa je začel opravljati sedaj po izteku mandata dosedanjemu predsedniku. Prekoračitev pooblastil nesporna LJUBLJANA, 21. aprila (Delo) - Komisija državne- ga zbora za nadzor nad de- lom varnostnih služb je po obravnavi nekaterih novih dokumentov v aferi Smol- nikar sprejela sklep, da je nesporno, da je obrambni organ prekoračil poobla- stila. Takemu sklepu je ostro nasprotoval predsed- nik komisije dr. France Bu- čar, ki je menil, da je pre- koračitev pooblastil prav- no vprašanje, s katerim se bo ukvarjalo sodišče, ne pa komisija. -NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 17 - 28. april 1994 3 podatek le krajevnim skupnoslim ffloana seja mozirske skupščine, meti Hruglm so poslanci potmill tutii proračun Redko se na skupščinah odi, da poslanci zaploska- ob sprejetju nekega doku- jjenta. Ravno to pa se je zgo- dilo na četrtkovem zaseda- 0ju poslancev v mozirski skupščini, ko so dokončno Ipotrdili proračun za letošnje eto. ! Aplavz je bil verjetno mi- pjen kot spodbuda izvršne- (jiu svetu s predsednikom Ja- kobom Presečnikom, ki se je uspel v treh mesecih in pol »ustanoviti«, spremljati delo in zahteve poslancev, pred- vsem pa pripraviti proračun, 1(1 je bil sprejemljiv za vse poslance. Proračun občine Mozirje je na zadnji obrav- navi doživel le eno spremem- bo, v vseh ostalih postavkah pa je enak predlogu občinske vlade, o katerem smo že po- ročali. Na samem zasedanju skupščine, ki je bila sicer na Ljubnem, so se oglasili po- slanci v zboru krajevnih skupnosti, ki so zahtevali, da se vsem proračunskim po- rabnikom znižajo sredstva za 2 odstotka, zbranih 10 mi- S tem bi za delo KS dobih približno 5 milijonov tolar- jev, preostalih 5 milijonov SIT pa bodo vzeli kolektivni komunalni rabi, vendar pod pogojem, da v vseh KS zač- V mozirski občini še vedno ostaja velik problem sanacija po poplavah, na skupščini so poslanci izpostavili urejanje voda. Izvršnik Jakob Presečnik je povedal, da je vodnogo- spodarska služba pripravila prioritetni načrt sanacijskih posegov na vodotokih, spisek predlaganih del v Zgornji Savinjski dolini so ovrednotili na 600 milijonov tolarjev, iz državnega proračuna pa naj bi dobili približno 120 milijo- nov tolarjev. Letos naj bi predvsem dokončali dela na območju Luč in Ljubnega, nikakršnih možnosti pa ni za opravljanje del v Zadrečki dolini, Kokarjih ali gradnjo jezu v Spodnji Rečici. Vsekakor bodo vodarji in IS nadaljevali aktivnosti za pridobivanje dodatnih sredstev. lijonov tolarjev pa naj bi šlo za delo krajevnih skupnosti. Člani IS so na samem zase- danju pripravili kompromis- ni predlog, da vse postavke, ki jih je možno zmanjšati, priškmejo za en odstotek. nejo skrajno varčevati. Po- slanci so v razpravi dopol- njevali, da je treba pripraviti program ukrepov za varče- vanje, nekateri so opozarjali, da bodo s tem predlogom največ izgubili šolstvo. zdravstvo, sociala in otroško varstvo, kljub temu pa so po- tem proračun v spremenjeni obliki soglasno in z aplav- zom sprejeli. Sicer so poslanci že pred- lagali volilne komisije refe- rendumskih območij za iz- vedbo referenduma za usta- novitev občin, končno ime- novanje bo izvršila republi- ška volilna komisija. Poleg tega so sprejeli Odlok o dolo- čitvi javnih gospodarskih služb in Odlok o organizira- nosti javnega podjetja ter nekaj osnutkov odlokov. Poslanci so se pogovarjali tudi o nekaterih imenova- njih. Dali so soglasje za rav- natelja OŠ Mozirje Antona Veneka in OŠ Ljubno Rajka Pintarja. Z obema kandida- toma so se strinjali tudi v Ministrstvu za šolstvo in šport, svetu zavoda in Komi- siji za volitve in imenovanja. Zapletlo se je le pri imenova- nju Ane Lenko za direktori- co Zavoda za zobozdravstve- no dejavnost Zgornje Sa- vinjske doline. Poslanci so se namreč odločili, da mora po- slej vsak, ki bo kandidiral za Poslanci v skupščini niti v četrtek niso predlagali kandidatov za podpredsed- nika skupščine. Župan Franc Miklavc je zagotovil, da bodo volitve izvedli na prihodnjem zasedanju. odgovorna mesta v javnih zavodih, predstaviti svoje vi- denje dela in načrtov. Kon- kretno pri Ani Lenko bi po- slanci predvsem radi izvede- li, kakšen je njen odnos do privatizacije v zobozdrav- stvu. URŠKA SELIŠNIK Mešlova brez soglasja Postopek za imenovanje ravnatelja na OŠ Frana Roša bodo ponovili Poslanci celjske skupščine tudi tokrat niso dali soglasja k imenovanju Antonije Mešl za ravnateljico osnovne šole Frana Roša. S tem pa so vsaj formalno zaključili posto- pek, ki je po decembrskem umiku točke z dnevnega re- da zasedanja ostal nedo- končan. Poslanec Bojan Ekselenski je na zasedanju skupščine konec marca predlagal raz- širitev dnevnega reda s toč- ko, ki bi obravnavala razme- re na osnovni šoli Frana Ro- ša zaradi neimenovanja rav- nateljice. Zaradi nesklepč- nosti do te točke takrat po- slanci niso prišli, zato je bila na dnevnem redu aprilskega zasedanja, ko so poslanci morali najprej končati pre- kinjeno sejo. Zapletlo pa se [je ob imenu točke, saj naj bi po predlogu predsedstva po- jslanci odločali o soglasju k imenovanju ravnateljice in tako končali prekinjen po- stopek, ne pa govorili o ne- kem splošnem stanju na šoli, za katerega je Borut Alujevič rekel, da se otroci verjetno še naprej učijo, kljub zapletom jZ ravnateljico. Nazadnje je prevladalo mnenje, da mora skupščina postopek zaklju- čiti, če želi ponovni razpis za ravnatelja šole, saj sicer Me- šlova opravlja ravnateljske posle, dokler ni imenovan novi ravnatelj. V nadaljevanju so nato po- slanci razlagali svoje argu- mente za in proti ponovne- rnu imenovanju Mešlove. Mirko Krajnc (SDSS) je me- nili, da morajo šole dobiti nova vodstva, če naj delajo boljše kot v preteklosti. Me- šlova pa bi po njegovem mo- rala z moralnega vidika od- stopiti od nadaljnje kandi- dature. Poslanci so opozar- jali na besede ministra Ga- bra, da je imenovanje ravna- telja vselej politično vpraša- nje, hkrati pa zanikali trdi- tev sekretarja za družbene dejavnosti Željka Ciglerja, da je Mešlova sporna pred- vsem zato, ker je članica združene liste. Marko Brezi- Sar (Socialistična stranka) je menil, da je lahko nekdo do- ber v svojem poklicu ne gle- de na politično prepričanje in da na delo Mešlove ni bilo nobene konkretne pripombe. Franček Knafelc (ZLSD) pa je opozoril na podporo zavo- da za šolstvo in staršev, ki svojim otrokom gotovo ne želijo slabo. Miro Gradič (Narodni demokrati) je me- nil, da soglasje stroke ne po- meni veliko, saj je bil zavod za šolstvo v očeh šolnikov predvsem priganjač uradne politike v vseh šolskih refor- mah in šole ne vedo natanč- no, kakšno korist imajo od njega. Borut Alujevič (LDS) pa je dodal' da se starši vse- lej pritajijo pred avtoriteto, če imajo na šoli svoje otroke. Glasovanje je pokazalo, da Mešlova tudi tokrat ni dobi- la podpore v skupščini in da bo treba postopek za imeno- vanje ravnatelja ponoviti. T. CVIRN Medtem ko so v Celju predstavniki DARS govorili o avtocestah, so Zeleni Slovenije in Zeleni Savinjske doline v Orli vasi sadili lipe. S tem so obeležili Dan zemlje, obenem pa naj bi lipe opozarjale na to, da je treba ohraniti kmetijska zemljišča, ceste pa graditi tako, da bomo čimveč plodne zemlje ohranili tudi za kasnejše rodove. Preložili podpis pogodil Na sedežu Družbe za grad- njo avtocest v Celju je bil ko- nec minulega tedna napove- dan podpis pogodb z Gradi- som, SCT Ljubljana in Pionir- jem iz Novega mesta za iz- gradnjo šestih viaduktov na odseku avtoceste Hoče-Arja vas ter štirih mostov in enega nadvoza med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Podpis pogodb so zaenkrat preložili, predvidoma jih bodo podpisali v tem tednu. Pred- sednik DARS Jože Brodnik je v Celju pojasnil, da pogodb z izvajalci ne morejo podpisati, iz preprostega razloga, ker dr- žavni zbor na dnevni red še ni uvrstil letošnjega programa gradnje avtocest v Sloveniji, je pa program že dobil zeleno luč v odboru za infrastrukturo in okolje. Predstavniki DARS so na tokratni tiskovni konferenci ponovno razložili celoten pro- gram izgradnje avtocest in za- gotovili, da priprave tečejo po zastavljenih načrtih in da bo- do posamezne odseke avtocest pričeli graditi po pripravlje- nem terminskem planu. Med domačimi in tujimi izvajalci je zanimanje za sodelovanje pri tem velikem slovenskem pro- V Šentjurju so poiiiteli šentjurska občinska skupš- čina je na ponedeljkovem za- sedanju imenovala volilne ko- misije za referendumska ob- močja bodočih občin. Vpraša- njem nove lokalne samoupra- ve so nasploh namenili veliko pozornosti, pri tem pa so reše- vali tudi znani zaplet z obliko- vanjem bodoče slivniške obči- ne, skupaj z Loko pri Žusmu in Prevorjem. Na zasedanju so tako razre- šili vprašanje imenovanja vo- lilne komisije referendumske- ga območja slivniške občine, ki obsega tudi KS Loka ter KS Prevorje (Ločani in Prevorčani sicer vztrajajo, da želijo ostati v šentjurski občini). Poslance so obvestili, da je za predsed- nico komisije slivniškega refe- rendumskega območja predla- gana Andreja Stopič, za na- mestnico Marjana Mastnak, iz Loke pa so nekaj ur pred sejo po telefonu sporočili še imeni svojih članov. Poslanec s Prevorja je pojas- nil, da ga Župan, Jurij Malo- vrh, o potrebi po ii$ienovanju članov komisije, ki so jih pred- lagale KS, ni obvestil. Za njim se je oglasil presenečeni posla- nec iz Loke, ki mu naj bi bil župan dejal, da so Prevorčani svoja člana že predlagali. Žu- pan, ki je kot poslanec držav- nega zbora član komisije za lo- kalno samoupravo, je bil odso- ten, sejo pa je vodila podžupa- nja Breda Svetina. Predstav- niku Prevorja so svetovali naj predlaga dve imeni s Prevorja, kar pa ta ni želel brez volje svojih volilcev. Poslanci so se nato brez po- sebne razprave odločili za 8-članske volilne komisije re- ferendumskih območij bodo- čih občin Šentjur, Dramlje, Dobje, Ponikva, Planina ter Slivnica (kjer bodo naknadno upoštevali še dva pozneje predlagana člana iz KS Pre- vorje). Podžupanja je poveda- la, da bo na referendumskem območju Slivnice verjetno pri- šlo do slovenske posebnosti, saj naj bi volilci glasovali ali so za bodočo slivniško ali šent- jursko občino. Pri tem so bili poslanci iz bodoče šentjurske občine odločno proti temu, da bi bila Loka in Prevorje v sklopu njihove občine - če- sar pa ni mogoče preprečiti. BRANE JERANKO jektu izredno veliko. Po po- datkih vodje prmekta Celje- Ljubljana Vilija Zavarlana so že opravili tako,.-imenovano predkvalifikacijo, samo za ta del avtoceste je dalo ponudbe približno 50 izvajalcev, poleg domačih kar 20 italijanskih podjetjij, 4 avstrijska, 2 turški in eno češko podjetje. Po zadnjih informacijah so poslanci državnega zbora v ponedeljek na izredni seji obravnavali program izgrad- nje avtocest in po hitrem po- stopku sprejeli zakon o držav- nem soglasju, po katerem lah- ko Družba za gradnjo avtocest najame kredit pri EvTopski banki za obnovo in razvoj za gradnjo a\'toceste med Šenti- ljem in Pesnico ter zakon o dr- žavnem poroštvTi za ta kredit. Zato so predstavniki DARSS- a v torek v Celju že podpisali pogodbe z izvajalci del. Tehnični direktor Metod di Batista pa je v Celju med dru- gim govoril o delu nevladnega odbora za varovanje nacional- nih interesov pri gradnji avto- cest. Člani tega odbora, v ka- terem so po njegovi oceni v glavnem lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase, dvomijo v strokovnost in korektnost dela vseh tistih, ki si prizadevajo za uresničitev projekta. Di Batista je zagoto- vil, da projekta izgradnje av- tocest ne vodi zgolj peščica ljudi, temveč sodelujejo prak- tično vsi slovenski strokovnja- ki. IB Foto: EDI MASNEC IVIenjava prebivalstva? SARAJEVO, 25. aprila (Delo) - Iz Goražda so mo- dre čelade umaknile skoraj sto ranjencev in njihovih družinskih članov. Medtem pa se v vasi pretežno musli- manske enklave vračajo srbski begunci. Krvavi začetek volitev JOHANNESBURG, 25. aprila (Delo) - Pred prvimi nerasnimi volitvami v Juž- noafriški republiki ljudi vznemirjajo številne bomb- ne eksplozije, v katerih je bilo več mrtvih. Krivci so najverjetneje belski desni- čarski skrajneži. Stranke zagotavljajo, da volitve bo- do kljub eksplozijam. Optimizem svetovnili banicirlev ^ VVASHINGTON, 25. aprila (Delo) - Predstavni- ki Mednarodnega finanč- nega sklada in Svetovne banke so na polletnem za- sedanju izrazili optimizem glede prihodnjega razvoja svetovnega gospodarstva. Zasedanja se udeležuje tu- di slovenska delegacija. Smrt Ricliarda Nixona NEW YORK, 23. aprila (Republika) — V petek je v 81. letu starosti za mož- gansko kapjo umrl nekda- nji ameriški predsednik Richard Nixon. Nixon je predsednik postal 1968, šest let kasneje pa je odsto- pil zaradi vpletenosti v afe- ro ' Watergate. Bivšega predsednika bodo pokopali v sredo v njegovem rojst- nem mestu Yorba Linda v Kaliforniji. Nova resolucija NEW YORK, 22. aprila (Delo) - Varnostni svet Združenih narodov je so- glasno sprejel 913. resolu- cijo ZN, ki določa, da se morajo sile bosanskih Sr- bov nemudoma umakniti z območja Goražda. O Srbiii tako in drugače SARAJEVO, 21. aprila (Delo) - Konvoj s pripadni- ki mirovnih sil, zdravniki in vojaškimi opazovalci je končno krenil proti Goraž- du, že kmalu pa je konvoj ustavila skupina srbskih žensk, ki so protestirale za- radi nasilja nad njihovimi možmi. Ameriški predsed- nik BiH Clinton pa je poz- val Nato, naj okrepi letal- ske napade na položaje bo- sanskih Srbov. Mednarod- na skupnost se je na pobu- do ameriškega predsednika odzvala z naklonjenostjo, pa tudi zmerno previd- nostjo. Zapleti in afere MOSKVA, 21. aprila (Delo) - Zai-adi zapleta po Natovem bombardiranju položajev bosanskih Srbov in zaradi afere z domnev- nim načrtom za gradnjo novih ruskih oporišč v La- tviji so odpovedali podpis ruske pristopne izjave k Partnerstvu za mir in sporazum o imiiku ruske vojske iz Latvije. Št. 17 - 28. april 1994 Sklad odstavil Bastla Menda gre za sporazumno razrešitev NOVO NA BORZI Minuli turek naj bi se pri celjskem županu Antonu Ro- jecu sestali predstavniki mi- nistrstva za gospodarske de- javnosti, Sklada za razvoj, Ema ter stečajni upravitelj Marjan Feguš. Obravnavali naj bi trenutne razmere v tem celjskem podjetju in potek stečajnega postopka. Sestanek je zdaj preložen na prihodnji četrtek, vmes pa je padla odločitev Sklada o ra- zrešitvi direktorja Ema Maksa Bastla. Zakaj je Koržetov sklad razrešil Bastla oziroma kot je bilo uradno rečeno, šlo naj bi za sporazumno razrešitev, v Emu niso hoteli pojasniti. Slišati je bilo le odgovor, da v podjetju niso imenovali Bastlovega namestnika, po- drobnejše informacije pa da- je samo predsednik upravne- ga odbora Ema Janez Doki. Ta pa do zaključke redakcije v Ljubljani ni bil dosegljiv. Razmere v Emu se očitno še bolj zapletajo, še manj je jasna usoda delavcev, zlasti tistih delavcev Posode, ki so po uvedbi stečajnega po- stopka ostali na cesti in ki še vedno čakajo na izplačilo ja- nuarskih plač. Da se v Emu ne ve, kdo pije in kdo plača, kažejo tudi nekatere ugoto- vitve stečajnega upravitelja Posode Marjana Feguša. Ta je namreč prepričan, da Kor- žetov sklad in vodstvo Ema Konjiško gospodarstvo prepočasi oživlja člani konjiške vlade so na ponedeljkovi seji obravnava- li gospodarska gibanja v občini in med drugim ocenili, da gospodarstvo oživlja prepočasi, saj je bil obseg proizvod- nje, v lanskem letu za 3,1 odstotne točke nižji kot leto poprej. Obseg proizvodnje se je sicer najizraziteje povečal v proizvodnji usnja in krzna in sicer za 17 odstotkov, v predelavi nekovinskih rudnin pa za 0,9 odstotkov. Dokaj ugodna je blagovna menjava, izvoz je še vedno višji od uvoza, pri obeh pa beležijo upadanje. Prav tako v občini upada investicijska dejavnost, največja naložba lani je bila izgradnja nove telovadnice v višini 94,8 milijonov tolarjev. Za naložbe se v občini ne porabi niti toliko, kolikor je obračunanih sredstev za amortizacijo. Ker takšna negativna gibanja trajajo že nekaj časa, je v občini resno ogrožena enostavna reprodukcija. V Slovenskih Konjicah je delež izgub lani znašal 4,1 odstotek, že nekaj let pa opažajo tudi stalno zmanjševanje števila zaposlenih. Na zavodu za zaposlovanje je trenutno prijavljenih 1682 iskalcev zaposlitve. Na račun zmanjše- vanja števila zaposlenih v občini sicer beležijo rast oseb- nih dohodkov, še vedno pa plače zaostajajo za republi- škim povprečjem. JH PO ČEM so DEVIZE? maUliailU PUBERK AVSTRIJA 11,20 SIT Tečaj šilinga v tem tednu: Tečaji deviznih valut na dan 26. 4. 1994 Banke/Menjalnice Valuta Enota Nakupni Prodajni Ljubljanska banka Splošna banka d.d. Celje DEM ATS USD ITL 100 18,2o 11,05 132,00 8,00 79,35 11,25 134,50 8,27 A-banka Celje DEM ATS USD ITL 100 78,30 11,10 131,60 8,05 79,25 11,23 134,70 8,27 Ljudska banka d.d. Celje DEM ATS USD ITL 100 78,65 11,12 133,10 8,05 79,60 11,25 136,00 8,33 Slovenska investicijska banka Žalec DEM ATS USD ITL 100 78,70 10,90 131,00 8,00 79,30 11,25 135,00 8,30 SKB banka d.d. poslovna enota Celje, ekspozitura Žalec, agenc. Mozirje DEM ATS USD ITL 100 78,45 11,05 79,00 11,25 Zasebna menjalnica ATKA Celje DEM ATS USD ITL 100 78,60 11,13 130,90 8,05 79,00 11,18 133,90 8,25 Menjalnica PUBLIKUM, Celje DEM ATS } 78,60 11,13 79,05 11,19 Hmezad banka d.d. Žalec in Leveč DEM ATS } 78,40 11,10 79,00 11,20 Menjalnica ELESA Šempeter DEM ATS ITL 100 78,60 11,12 8,10 79,00 11,18 8,28 še naprej manipulirajo z de- lavci, med drugim naj bi Fe- guš odkril tudi dokumente o načrtovanju programira- nega stečaja družbe Posoda. Feguš med drugim ugotav- lja, da v Emo Posoda ni nik- jer zabeležen priliv v višini 3,5 milijonov tolarjev, ki jih je tej družbi nakazal eden iz- med zunanjih kupcev oziro- ma ta denar je namesto na računu Posode pristal na ra- čunu holdinga. To se je zgo- dilo februarja, torej po uved- bi stečajnega postopka, tre- nutno pa zadeve proučuje odvetnica Koržetovega skla- da. Po oceni stečajnega upravitelja so sporni tudi dokumenti, po katerih je Po- soda vse svoje zaloge repro- materiala, polizdelkov in go- tovih izdelkov prenesla na holding, ob tem so bili izdani fiktivni računi, ki nikoli niso bili poravnani, te zaloge pa so ovrednotene na 56 milijo- nov tolarjev. IB Spremljanje poslov preko računalnika IRKA d.0.0. PRODAJALNA CEUE Slomškov trg 6 (pri farni cerkvi in Fotoliku) mobitel: 0609/614-407 Cene, ki prlmamljo vsaiiogan MAJICE (T-SHIRT) 249 SIT NOGAVICE z Lycro 250 SIT OTROŠKE JAKNE 2000 SIT ŠPORTNI COPATI 999 SIT MOŠKE PIŽAME 2199 SIT MOŠKE NOGAVICE 99 SIT DEKLIŠKI BODY od 417 do 750 SIT UGODNO - žensko, otroško in moško perilo Delovni čas: 9.-17. sobota 9.-12. nedelja 9.-12. ure Za investitorje v vrednostne papirje po svetu, vse bolj pa tudi pri nas je pomembno, da so kar najbolje obveščeni o do- gajanjih na borzi. Ljubljanska borza je pripravila novost, ki bo omogočila vsem, ki jih za- nima vsakodnevno trenutno stanje na borzi takojšen pre- gled trgovanja. Zaradi velikih sprememb tečajev, ki smo jim priča v zadnjem času, pred- vsem z delnicami, je ta pregled zelo pomemben. Investitor, ki bo priključen na borzni raču- nalnik, seveda ne bo mogel sam kupovati ali prodajati VP. Ob odlični preglednosti nad dogajanjem na borzi pa bo lahko poklical svojega borzne- ga posrednika in naročilo bo v najkrajšem času izvršeno. V končni obliki bo imetnikom, ki bodo ta sistem najeli omo- gočil natančen pregled trga, sklenjenih poslov, globine trga in izpise poslov in tečajev na tiskalnik. Cena priključitve na borzni računalnik je relativno visoka in znaša 240 DEM na mesec. Priključitev bo izvedljiva pre- ko sistema za brezžični prenos podatkov. Prijave za vključi- tev v sistem sprejema Ljub- ljanska borza za VP. Trgovanje z vrednostmi papirji v prejšnji številki tednika smo pisali o bikovskih trendih na Ljubljanski borzi. Tečaji delnic so rastli iz minute v mi- nuto. Analitiki in borzni po- sredniki smo ugotavljali, da so Svetujejo brokerji CELJSKE BORZNE HIŠE C£L|SKi d. o. o., Celje nJ'. Piše Bojan Gradišnik tečaji rasth iz več razlogov. Naj omenim samo dva. Dom- neven pritok svežega tujega kapitala in malo število vred- nostnih papirjev na naši borzi. V petek 22. 4. 1994 pa je prišlo do temeljitega zasuka pri teča- jih delnic. Tečaji delnic so padli pri vseh delnicah, razen pri delnici delniške družbe Sa- lus. Tečaji so padli od 0,9% do 6,3%. Prav tako se je velik pa- dec tečajev nadaljeval v pone- deljek 25. 4. 1994. Delnica Da- dasa je padla za 6% (promet 1.273.000 DEM), deklica UBK za 4,6% (promet 158.000 DEM), Nika za 2% (promet CELJSKA BORZNA HIŠA SPOROČA, da je \Tednost vzajemnega sklada HERMAN CELJSKI na dan 25. 4. 1099,94 SIT. 3.833.000 DEM), SKB redna za 1,3% (promet 4.500.000 DEM). Tečaji so padli tudi pri drugih delnicah. Edina delni- ca, ki ni padla je prednostna delnica Rogaška ZHT, ki je pravi »HIT« letošnje pomladi. Z vsemi delnicami je bilo za 11.000.000 DEM prometa. Pričakujem, da bodo do pr- vega maja še velike spremem- be pri tečajih delnic. Nekateri investitorji bodo želeli imeti mimo spanje in bodo del port- felja prodajali. Po praznikih pa se bodo tečaji umirili, vpra- šanje pa je na kakšnih nivojih. Na tečaje delnic bo vsekakor vplivalo novo sporočilo Agen- cije za trg vrednostnih papir- jev, ki ga bomo obrazložili v naslednjem prispevku. Zmaj ostaja brez pogodbe Nekaj manj kot mesec dni bo še trajala razprava o zazi- dalnem načrtu stanovanjske cone Tičjek v Gornjem Gradu. Zazidalni načrt so že obrav- navali v mozirski vladi, gre pa za gradnjo stanovanj. V osnut- ku je predvidenih 19 parcel, od tega je ena parcela namenjena za večji objekt, po vsej verjet- nosti lekarno, ostalo pa so in- dividualne hiše. Po koncu jav- ne razgrnitve zazidalnega na- črta bodo pripravili tudi javno razpravo, verjetno v Gornjem Gradu. Sicer so se na zadnjem mo- zirskem izvršnem svetu člani ubadali tudi z drugim uredi- tvenim načrtom, gre za obnovo trškega jedra v Gornjem Gra- du. Ta dela naj bi se financira- la iz proračuna, prejšnji izvrš- ni svet je dela oddal najcenej- šemu ponudniku, firmi Zmaj, čeprav so bile strokovne služ- be in krajevna skupnost proti. Sicer je že bivši IS odločil, da mora firma Zmaj oddati ustrezne reference, vendar te- ga niso storili. Glede na to, da gre za ureditev starega trga. mora biti izvajalec za delo specializiran. Zato so se člani mozirske vlade odločili, da bo- Po sklepu IS se bodo cene v mozirskih vzgojno varstve- nih zavsdih v povprečju po\'i- šale za 5 odstotkov. Člani IS pa so za\Tnili predlog VVZ, da bi poslej cene v zavodih rasle skladno z rastjo življenjskih stroškov. do ponovili javni razpis za ta ureditveni načrt. US I $te že bili v pravi računalniški trgovini l>ower f\us v Š^^urjo pri Ce!ju| Tam dobite računalnike Power Plus* z instalirano opremo MS VVindovvs 3,1 e| in DOS 6.0 z originalnimi disketami, ki so |)ripravlieni za delo in združljivi z Windows aplikacijami (glej zaščitna znaka). Če ste nezaupljivi, lahko opremo, računalniško in programsko, preizkusite. In če vam bo všeč, jo lahko na licti mesta tudi kupite. Kot rečeno, prava računalniška trgovina. 3 Celjska Borzna Hiša sporoča, da je vrednost enote vzajemnega sklada HERMAN CELJSKI na dan 26. april 1994 1.099,94 tolarja. POUCfl f UIS * vedno korak pred časQ|ii "fačurtainikPowerWus - blagovna aiamka, mlada eno leto. Odlike; garancija, zj^tovljen servis, priznana kakovost (nagradi aati Monftor), Nerakttvna navodib v ^ovenščirt, vgrajena oprema MS Windows in DOS (zadnje verzJje. originalne cfiskete):- Specifična lastnost vedno so korak pred časom. [B (o) GOSPO' DARSKI Nižja obrestna mera SKB banka je znižala obrestne mere za kratko- ročna posojila občanom in obrtnikom. Za občane, ki poslovno sodelujejo z ban- ko, se je obrestna mera za kratkoročna posojila zni- žala z 18 na 15 odstotkov. Za občane, ki z banko po- slovno ne sodelujejo, se je obrestna mera za kratko- ročna posojila znižala z 22 na 18 odstotkov, nižja pa je tudi obrestna mera za ena- ka posojila obrtnikom in sicer z 20 na 16 odstotkov. SKB banka odobrava krat- koročna posojila v gotovini ali na podlagi predračuna, omejitev za namen uporabe posojila ni, doba vračanja posojil pa je 12 mesecev. Končana prodaja delnic v žalski Hmezad banki so načrtovali, da bo proda- ja delnic druge izdaje kon- čana junija, s prodajo pa so zaključili že sredi aprila. Pri nakupu izdaje v vred- nosti 350 milijonov tolarjev se je starim pridružilo sko- raj 60 novih delničarjev. Na zboru delničarjev ban- ke, ki bo predvidoma v drugi polovici maja, se bodo odločili, ali bodo na borzo naslovili zahtevek za kotacijo svojih delnic. Na tem zboru bodo delničar- jem predstavili tudi tri ra- zličice poslovanja z inve- sticijskimi družbami. Prva različica je ustanovitev lastne družbe za upravlja- nje, druga dva predloga pa sta povezava z LB ali z na- cionalno bančno družbo. Za razvoj malega gospodarstva v šentjurskem skladu za razvoj malega gospodar- stva so lani na osnovi jav- nega razpisa razdelili 41 posojil, od tega dvanajstim začetnikom. Najvišje mož- no posojilo, ki ga je lahko pridobil vlagatelj, je bilo določeno v tolarski proti- vrednosti 30 tisoč nemških mark. Tak znesek sta dobi- la dva kreditojemalca in si- cer za deficitarne dejavno- sti v turizmu in proizvod- nji. Skupno so prosilcem v sodelovanju z Ljudsko banko dodelili 45 milijonov tolarjev kreditov, ki jih bo- do dobitniki odplačali v štirih letih. Savinjčani nočejo v hmeljišča Hmeljarji po Savinjski do- lini imajo tudi letos vehko težav s sezonskimi delavci v hmeljiščih. Redno zaposle- nim v Kmetijstvu trenutno pomaga preko 500 sezonskih delavcev, v glavnem so to ljudje iz hrvaškega Zagorja. Kljub velikemu številu brez- poselnih v žalski občini pa pri napeljevanju vrvice sode- luje le osem domačinov. Se- zonci zaslužijo na dan od dva do tri tisoč tolarjev, poleg te- ga pa mora podjetje plačati še dajatve za pogodbeno delo in pridobiti dokumentacijo. Za vse sezoncc so morali v Kmetijstvu pridobiti de- lovna dovoljenja, zbrati foto- kopije potnih listov sezon- cev, na osnovi tega pa so de- lavcem izdali začasne bival- ne vizume. Ze jeseni, torej v času obiranja hmelja, naj bi se postopki še zaostrili, za pridobitev potrebnih papir- jev bo po napovedih treba na slovenski konzulat v Zagreb. ..................______ .. ..IB. Št. 17 - 28. april 1994 596333 ^Še vedno capljamo za Evropo« ,fiaiprei bi morali ureillil ekonomske otinose s soseill,^' le prepričan direktor šentjurskega Alposa firjan Bevc gentjurski Alpos se je pred |yeina letoma znašel v po- Ipbnih razmerah kot večina [fUgih slovenskih podjetij, j^bili so tržišča, namesto objokovanja svoje usode pa 0 se lotili dela, povečevali ifoizvodnjo in prodajo ter utanavljali podjetja v tuji- j. Niso čakali na lastninje- ije, temveč investirali. Ali ,ot pravi direktor Mirjan )evc: »Špekuliranje z lastni- ijenjem i^ izogibanje nalož- im je dvbrezen meč.« lorzna hiša 1 Budimpešti in iroizvodnja v Štoraii Kakšne so trenutne raz- iiere v Alposu oziroma kaj je lokazal zaključni račun za jnsko poslovno leto? Rezultati za lansko po- lovno leto so pozitivni, do- liček, ki smo ga ustvarili, pa li bil tako visok, kot smo ričakovali. V primerjavi letom 1992, ko nas je pesti- a predvsem izguba tržišč, pa mo lani to izgubo že kar spešno nadomestili in moč- 0 povečali prodajo. Spod- udjio je dejstvo, da smo le- ošnje leto začeli z dobrim oslovanjem. Že v prvih treh lesecih beležimo 16-odstot- 0 rast prodaje in proizvod- ije, pri nekaterih dejavno- tih Alposa so številke še godnejše. Proizvodnjo in roda j o lestev smo v primer- ivi z enakim lanskim ob- objem povečali skoraj za 00 odstotkov, na področju evarstva je prodaja višja za olovico. Predvsem ti prvi leseci nas navdajajo z opti- lizmom. Kakšni so sicer načrti za etošnje leto? Vse dejavnosti, vse pro- irame Alposa želimo učvr- titi na tržiščih, kjer smo se s doslej pojavljali, obenem « želimo razviti nekatere love dejavnosti. V cevarstvu ovečujemo proizvodnjo in ffodajo z lanskih 40 na 50 isoč ton, leta 1992 smo na- edili in prodali 34 tisoč ton. ' dveh letih je to približno 5-odstotno povečanje. Pri iroizvodnji cevi prehajamo la raven evropskih proizva- alcev, proizvodnja je v dveh zrnenah popolnoma zasede- la, občasno delajo ljudje tu- li ob sobotah ali preko red- lega delovnega časa. V pro- iTamu trgovinske opreme, tjer je v slovenskem prosto- 11 izredno huda konkurenca, 'ino razširili svojo dejavnost čiste inženiring posle, ismerjamo se tudi v oprem- ianje vseh vrst prostorov, od 'ank, šol, vrtcev in drugih iioslovnih prostorov, tako da le ostajamo le proizvajalci 1 opremljevalci trgovin. Za- * računam, da bomo letos ifecej povečali obseg poslo- •anja. Med drugim smo na Madžarskem podpisali po- Mbo za obnovo poslovne ^e in opremo. Kakšni so ti posli z Mad- "»ri? Konkretno bo to borzna ''ša v Budimpešti, posel je '''eden približno 6 milijonov ''ark. Že samo ta pogodba ''■'aktično podvaja promet ' programu trgovinske opre- ''^ Določene novosti uvaja- tudi v proizvodnji serij- "^ega pohištva za turizem in ^stinstvo, predvsem je to ^na oprema. V sodelovanju avstrijskim partnerjem ^0 del tehnologije, ki jo je ^^rtner imel v Nemčiji, pre- selili na lokacijo štorske že- lezarne. Marca smo tam že začeli s proizvodnjo za po- trebe tega partnerja, obenem pa s tem dopolnjujemo našo ponudbo. S partnerjem smo se dogovorili tudi za delitev tržišča, tako da mi prodaja- mo te izdelke v države bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope. Lahko konkretneje pojas- nite to sodelovanje z železar- no Štore? Na lokaciji v Šentjurju nam preprosto zmanjkuje prostora, glede na to, da le- tos že instaliramo novo la- kirnico, ki bo zasedla del hal v obstoječem prostoru. V do- govoru z vodstvom železarne Store smo vzeli v najem pro- stor v nekdanji tovarni trak- torjev. Razmišljamo, da bi na to lokacijo preselili še proizvodnjo lestev. Z žele- zarji dobro sodelujemo in ra- čunam, da bomo zaposlili tu- di del njihovih presežkov, ta projekt pripravljamo skupaj z ministrstvom za delo in za- vodom za zaposlovanje. Me- nim, da bi bilo neracionalno graditi nove hale, ker jih je v našem prostoru dovolj, lo- kacija v Storah pa nam po- vsem odgovarja. Na ta na način deloma rešujemo tudi problematiko presežkov de- lovne sile na področju Koz- janskega, kjer je po nekate- rih podatkih stopnja neza- poslenosti že presegla 20 od- stotkov. Aipos in turizem Lani ste v Alposu kupili motel v Šentjurju. Se poda- jate tudi v gostinske ali turi- stične vode? Gostinstvo je v občini Šentjur dokaj dobro razvito, veliko je zasebnih gostincev, ki so že razvili kvalitetno po- nudbo. Po drugi strani pa je bilo premalo narejenega na področju turističnih zmog- ljivosti. Motel v Šentjurju ima še vedno le kakšnih 30 postelj, kar je premalo. V po- letnih mesecih bomo motel obnovili, uredili restavraci- jo, razširili število sob, tako da bo na voljo vsaj 50 ležišč, izboljšali bomo standard v teh sobah in tako omogoči- li ne le gostinsko, temveč tu- di turistično dejavnost. Menite torej, da ima to ob- močje dobre možnosti za razvoi turizma? V Šentjurju se je že pred leti začel razvijati turizem. Vsako leto organizirajo jur- jevanje, imamo Slivniško je- zero, letos bo menda dokon- čana rojstna hiša bratov Ipavcev, dogovarjajo se za ureditev rojstne hiše Antona Martina Slomška na Ponik- vi. To so stvari, ki so zanimi- ve za širšo Slovenijo. Poleg tega so v bližini Šentjurja zdravilišča, nenazadnje je v Celju vsako leto veliko sej- mov in to območje je prav gotovo zanimivo za razvoj turizma. Zato bomo obnovili motel, poleg tega pa se želi- mo vključevati v razvoj Sliv- niškega jezera, seveda v do- govoru z sedanjim upravite- ljem RTG Tratna. Nikakor pa Alpos ne more biti in niti ne želimo biti edini nosilec razvoja turizma, za to je po- trebno sodelovanje vseh na našem območju. Eni redicih, ki razmišljajo o javni prodaji Veliko vlagate v razvoj po- djetja, tudi nakup motela pomeni določeno naložbo, kar pa običajno zaradi last- ninjenja v tem času ni pogo- sta praksa v slovenskih po- djetjih. Delno se zatišje pri nalož- bah morda res pojavlja zara- di lastninjenja, po moji oceni pa podjetja manj investirajo zaradi recesije, ki je iznena- da prišla v Slovenijo in to predvsem zaradi katastro- falnih izgub tržišč. V Alposu smo imeli to srečo, da smo pravočasno reagirali, videli, kaj se dogaja in pravočasno vlagali v lastno zunanjetrgo- vinsko mrežo. Danes že de- lujejo naša podjetja v Avstri- ji, na Madžarskem, Polj- skem, letos bomo svoje po- djetje odprli na Češkem, ver- jetno tudi v Petersburgu. Vlaganja v tehnologijo pa so bila nujna. Brez nekaterih naložb, ki smo jih uresničili v zadnjih treh, štirih letih, nekaterih dejavnosti v Alpo- su praktično ne bi bilo več. Če se omejim samo na po- dročje cevarstva - brez zah- tevne naložbe, ki je bila vredna preko 8 milijonov mark, danes ne bi mogli kon- kurirati evropskim cevar- nam. Če je kdo špekuliral in ni izvajal potrebnih vlaganj v zadnjem času, se mu bo to slej ko prej vrnilo kot bume- rang. V konkurenčno bitko se bo takšno podjetje spusti- lo z bistveno slabšega start- nega položaja. Špekuliranje zaradi lažjega lastninjenja je lahko zelo dvorezen meč. Kako pa se boste lastninili v Alposu? V našem podjetju je zak- ljučen postopek revizije, ki ni spremenil praktično niče- sar, Alpos je bil in je še ved- no 100-odstotno v družbeni lasti, prav tako je Alpos 100- odstotni lastnik podjetij v tujini. Izbrali smo kombi- niran način in sicer interno razdelitev, verjetno bo inte- res tudi za notranji odkup, obenem pa bomo verjetno šli v javno prodajo. Razlog je preprost, z interno razdeli- tvijo in internim odkupom ne bomo mogli v celoti last- niniti podjetja. Vrednost Al- posa znaša po otvoritveni bi- lanci približno 22 milijonov nemških mark, 750 zaposle- nih pa bo z interno razdeli- tvijo in notranjim odkupom težko doseglo tistih 60 od- stotkov, ki jih lahko lastni- nimo. Javna prodaja v tem prostoru se mi ne zdi slaba, ker na ta način dobimo strukturo upravljavcev ti- stih, ki tukaj živijo z Alpo- som. Po moje ne bo nič naro- be, če postanejo lastniki lju- dje, ki sicer niso zaposleni v Alposu, živijo pa v tem kraju. Poleg tega pa ljudje očitno so zainteresirani, saj nas že danes sprašujejo, ali bomo šli v javno prodajo. Evropa nas ocenjuje tudi po odnosili s sosedi Kako pa sicer kot gospo- darstvenik ocenjujete raz- mere v Sloveniji, kaj bi po vaši oceni morala ukreniti vlada na gospodarskem po- dročju? Menim, da Slovenija nima izdelane strategije gospo- darskega razvoja, vsaj v po- djetjih tega ne občutimo. Predvsem mislim na vključe- vanje v posamezne medna- rodne asociacije. Zelo zao- stajamo za bivšimi sociali- stičnimi državami, tudi že za Bolgarijo in Romunijo, če govorim o integraciji v neka- tere evropske asociacije. Preprosto capljamo za temi državami. Evropa se zelo hi- tro povezuje, vključujemo se v EFTO, ki bo praktično či- sto drugačna z vstopom treh, štirih držav EFTE v Evrop- sko unijo. Praktično se vključujemo v tisto, kar za nas od prvega januarja 1995 ne bo več zanimivo. Nimamo sporazumov oziroma nima- mo dobro urejenih gospo- darskih odnosov s sosednji- mi državami. Prvi primer je Avstrija, s katero nimamo gospodarskega sporazuma. Mislili smo, da bomo razme- re z Avstrijo uredili z vklju- čevanjem v EFTO, pa gre Avstrija v Evropsko unijo, nedvomno pa je Avstrija za nas zelo zanimiv partner. Neurejeni so odnosi s Hrva- ško, kjer je večji del krivde najbrž na njihovi strani, pa vendar v gospodarstvu to občutimo in vlada premalo dela na tem, da se ti odnosi uredijo. Tu so zapleti z Ma- kedonijo, kjer smo sami za- kuhali probleme. Nisem kmetijski strokovnjak, da bi ocenjeval stvari, vendar če nekdo želi zaščititi sebe, mo- ra videti tudi druge. Kmetje se najbrž upravičeno prito- žujejo zaradi poceni make- donskega vina, toda še bolj se zdaj lahko pritožujejo slo- venski izvozniki predeloval- ne industrije. Mislim, da je bilo razmerje med izvozom in uvozom v Makedonijo v prid Sloveniji, pa smo si sami porušili te vezi. Skrat- ka, nekaj v tej naši preljubi Sloveniji ne funkcionira, to- talno smo neorganizirani in pri tem vlada stori premalo, prav tako pa vse ostale insti- tucije, ki se ukvarjajo z go- spodarstvom. Torej vlada po vaši oceni kljub optimizmu predsedni- ka in nekaterih ministrov še zdaleč ni naredila dovolj za razvoj gospodarstva? Menim, da je vlada ustva- rila dokaj stabilne pogoje gospodarjenja, mislim pred- vsem na ustavitev inflacije in stabilnost tolarja. Vendar je to premalo. Slovenija mo- ra iskati svoj prostor pod soncem izven svojih meja. Najprej pa bi morali urediti odnose s sosedi. Od ljudi, ki delajo v Evropski uniji sem slišal, da nas ocenjujejo tudi po tem, kako imamo urejene odnose s sosedi. Razen z Madžari imamo relativno slabo urejene ekonomske od- nose s sosedi. Še pri politič- nih odnosih se zatika, ampak tega pa ne bi komentiral. IRENA BAŠA PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Nemški proizvajalec agre- gatov Sischka - Wermke (od 3,4 do 4,6 KVA, trifazni prik- ljuček, priključek na 220 V) nudi svoje proizvode. Možna so naročila le v količinah več- jih od 1.000 kom. Informacije: tel. 0049/2204-54-781 in fax 0049/2204-57-605 (G. Sischka). -Češko podjetje Uti Rogas nudi granit. Specifikacija je na voljo v informacijski pisar- ni. Informacije: tel. 0042/67- 520-112 in fax 0042/67-520- 131 (Jan Svačina). - Nemško podjetje Ingenie- urbuero se zanima za skupna vlaganja v Sloveniji na po- dročju strojegradnje. Informa- cije: tel. 0049/7222-49-730 in fax 0049/7222-49-746 (Micha- el Kopf). - BolgarskafinriaGEA-Ma- ria Liubenova nudi les za po- hištvo (elemente iz deske) - češnja, jesen, hrast, bukev in parjeno bukovino, kostanj in javor. Informacije: tel. 003592/ 88-19-97 in fax 003592/87-28- 86 (Dimitar Dimitrov). Povpraševanje: - ItalijanskopodjetjeLoviri- cami išče v Sloveniji koope- ranta za krojenje in šivanje brisač, rjuh, posteljnih pregri- njal, prtov ipd. Informacije: tel. 0032/425-757-575 in fax 0039/425-757-577 (Rafaella Merlanti). - Italijansko podjetje ALA 2000 išče v Sloveniji konstruk- torje kalupov za topljenje pla- stike, vbrizgavanje plastike ter kalupov za dela s pločevi- no. Iščejo tudi proizvajalce raznih električnih motorjev, kalupov za topljenje alumini- ja, loščil, epoksidnih praškov, tekočin za loščenje kovin, ti- skalnikov plastike in električ- nih kalupov. Informacije: tel. 0039/438-63-518 in fax 0039/63-534 (Paolo Loren- zetto). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. Odobrili 111 km avtocest LJUBLJANA, 25. aprila (Večer) - Poslanci državne- ga zbora so na izredni seji govorili tudi o gradnji av- tocestnega križa v Sloveni- ji. Podprli so programe gradnje 111 kilometrov av- tocest, iz programa pa so vrgli obvoznico Malence- -Sentjakob. Za odsek med Šentiljem in Pesnico je dr- žavni zbor odobril najem mednarodnega kredita in državno poroštvo za ta kredit. LDS najmočnejša LJUBLJANA, 25. aprila (Dnevnik) - Po dnevnikovi mesečni anketi o strankar- ski moči je LDS najmoč- nejša stranka v Sloveniji. Stranki, ki sta se nenehno borili za drugo mesto (SKD in ZLSD), sta v defenzivi, SDSS je največ pridobila v zadnjem času. V dvoboju Janša-Kučan je slednji še vedno v prednosti. Vprašanja o obveščevalnih službah LJUBLJANA, 21. aprila (Delo) — Poslanci v držav- nem zboru so se lotili odgo- vora vlade na vprašanje dr- . Franceta Bučarja, ki je postavil vrsto vprašanj, po- vezanih z delovanjem ob- veščevalnih služb. Poslanci so ugotovili, da je vlada po- slala le odgovor o dogodku v Depali vasi, Bučar pa je zato menil, da vlada podce- njuje parlamentarni nad- zor. Obravnavo so zaradi pomanjkljivih odgovorov preložili na naslednjo sejo. SKD se bo pogajala z LDS ZAGORJE OB SAVI, 24. aprila (Delo) - Na letni konferenci SKD je svet krščanskih demokratov dobil pooblastilo za nada- ljevanje pogajanj o koalici- ji z liberalnimi demokrati. Predlog, da bi v pogajanja vključili tudi socialdemo- krate in ljudsko stranko, ni dobil dovolj podpore. Jese- ni se bo stranka zbrala na izrednem kongresu in ta- krat se verjetno obeta spo- pad različnih kril znotraj SKD. Ob dnevu Zemlje LJUBLJANA, 22. aprila (Delo) - Ob dnevu Zemlje je bilo v Sloveniji več priredi- tev, s katerimi so opozorili na ekološko ogroženost okolja. Pripravili so čistil- ne akcije, sadili lipe na predvidenih trasah avto- cest, pripravili okrogle mize... Še ena parlamentarna komisija LJUBLJANA, 22. aprila (Delo) - Poslanci državnega zbora so po mesecu dni končali marčno sejo. Usta- novili so še eno preiskoval- no komisijo, ki se bo uk- varjala z razpadom Iskre. O zamenjavi ministrice za delo JOžice Puhar bodo go- vorili na naslednji seji, ko bodo obravnavali tudi in- terpelacijo o delu finanč- nega ministra Mitje Gaspa- rija. Št. 17 - 28. april 1994 6 Glin Nazarje Prvič, drugič, tretjič — prodano v mozirski občini je v teh dneh pod drobnogledom Glin Nazarje. Že pretekli te- den so se zaprla vrata za de- lavci v firmi Stavbno pohi- štvo, v ponedeljek pa se je zaključil tudi rok za prijavo na javni razpis za prodajo dveh delov Glina, Pohištvo in Gostinstvo. Nazarski Glin je v krepko krizo zašel pred dvema leto- ma. Takrat so ugotavljali, da je podjetje preveliko, zato je prevladalo stališče za usta- novitev manjših podjetij, ki bi v celoti odgovarjala za svoje poslovanje. Po mnenju nekaterih bi morali deliti obveznosti in premoženje, vendar se največji upniki, predvsem Ljubljanska ban- ka in Gorenje, s tem niso strinjali. Zato so ustanovili Holding, kjer je ostalo vse premoženje in tudi obvezno- sti, ter 7 hčera, ki so premo- ženje vzele v najem. Že pred dvema letoma so naredili tu- di sanacijski program, v ka- terem so opravili raziskavo trga, opredelili postopno po- kritje posameznih izdelkov, stroške in izvajalce. Po fi- nančnem načrtu je ostalo od- prtih 10 milijonov mark, ki bi jih morali upniki spreme- niti ali v lastninski delež ali v dolgoročni kredit. Z novim iastniicom nič bolje v jesenskem času, še ved- no predlani, je Glin prešel v last Koržetovega sklada. V podjetju so takrat od skla- da veliko pričakovali, prav tako tudi upniški odbor, ki so ga takrat ustanovili. V tem času je problematika, namesto da bi se razreševala, praktično celo leto stala na mestu. K temu so pripomogli trije upniki. Ljubljanska banka. Gorenje in Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki so se pol leta pogajali o spremi- njanju dolgov v kapitalske deleže. Lani jeseni bi morali podpisati pogodbe, vendar se je vse skupaj zataknilo pri finančni sanaciji in upniki so od namere odstopili. Sklad je predlagal stečaj ali prisilno poravnavo. Proti koncu lanskega leta so uspeli s prisilno poravnavo, torej s polovičnim odpisom dol- gov, preostanek dolgov pa bo treba poplačati v začetku prihodnjega leta z obrestno mero R+12. Posamezna hčerinska po- djetja (razen Stavbnega po- hištva, ki je lani pridelalo 3 milijone mark izgube) zno- traj Glina trenutno poslujejo pozitivno, vendar pa ne mo- rejo poplačati dolgov za pre- teklost, zato je sklad menil, da bi prisilno poravnavo po- krili s prodajo lastnih sred- stev. Tako je odprodan obrat v Polskavi, ocenili so ga na 1,2 milijona mark, prodali pa za 800 tisoč mark. Stroje in opremo so prenesli v Na- zarje, kjer se sedaj nadaljuje proizvodnja podstrešnih stopnic in oken v okviru IPP in Grifa. Za prodajo so na- menili tudi Pohištvo, Go- stinstvo in prostore v grašči- ni Vrbovec v Nazarjah. Iz kupnine naj bi pokrili del upnikov in predvsem kreditne obveznosti. Pri pro- daji se pojavljajo tudi pro- blemi zaradi denacionaliza- cije. Glede na določeno po- slovanje, ki ga pozna svet, bi lahko mogoče pričakovali, da če bi bil sedanji lastnik Glina na nek način priprav- ljen odplačati kredite bank, so pripravljeni tudi upniki na določene popuste. Ta re- šitev bi prišla v poštev tudi za Glin, saj sklad razpolaga z določenimi delnicami po- djetij, za katere je verjetno zainteresirano Gorenje. Ta- ko je od približno 25 milijo- nov mark dolga trenutno od- prtih še približno 2 do 3 mi- lijone mark, kar po mnenju Antona Vrhovnika, ki sode- luje v prisilni poravnavi, ni nerazrešljiv problem. Za Stavbno pohištvo je dejstvo, da ni nikogar, ki bi bil pripravljen pokriti izgu- bo za nazaj, prav tako pa ni bilo mogoče nadaljevati pro- izvodnje v enakem obsegu. Tako obstajajo možnosti za spremembo v organizacijski obliki, prodajo ali v končno fazi stečaj. V »Stavbah j i« so se za rešitev dogovarjali z Žago, po organizacijski shemi se' število zaposlenih naj ne bi bistveno zmanjšalo, še vedno pa bi potrebovali zagonska sredstva. Tudi o Stavbnem pohištvu bo ver- jetno rešitev padla v tem tednu, vrata podjetja pa so trenutno zaprta. Bo lastnik tujec? Večji problem predstavlja Pohištvo, kateremu je prik- ljučena tudi zaradi onesna- ževanja sporna Tovarna ivernih plošč. Dejstvo je, da Pohištvo od vseh hčera naj- bolje posluje. Mesečno reali- zirajo 2,2 milijona mark, iz- važajo 35 odstotkov izdel- kov, že lansko leto so tekoče poslovanje zaključili brez iz- gube ter poplačali del dolgov za nazaj. Samo lani je proiz- vodnja narasla za 40 odstot- kov, letos naj bi še za nadalj- njih 22 odstotkov, struktura prodaje pa ostaja podobna lanski. Pohištvo plačuje Hol- dingu 40 milijonov tolarjev najemnine za osnovna sred- stva, za strojno linijo, ki je njihova last, pa so najeli 2 milijona mark kredita, ki ga prav tako odplačujejo. Iz vseh podatkov je ra- zumljivo, da so postali zani- mivi za kupce. »Sklad se je odločil, v podjetju pa tako nimamo vpliva,« pravi di- rektor Pohištva Marjan Do- brove, ki razmišlja o iskanju rešitev, da ostane firma v la- sti Slovencev in domačih de- lavcev. V sklopu tega je slišati tu- di druge trditve. Kandidati za nakup Pohištva naj bi bili tujci, predvsem Nemci. To- rej, ali se bodo podjetja v mozirski občini v perspek- tivi razprodala na način kot Mali gospodinjski aparati ali še slabše, delavci pa bodo postali tujci v domači deželi? Cena za nakup Pohištva se giblje med 3 in 4 mesečnimi bruto proizvodi v podjetju, približno 6 milijonov mark. Ponovno po neuradnih in- formacijah naj bi polovico tega zneska predstavljala odpis terjatev in sprememba v lastninske deleže. Do prodaje Glina bo vse- kakor prišlo. Zelo nejasno, tudi po razgovorih s Korže- tom, ostaja, ali se skupaj s Pohištvom prodaja tudi Tovarna ivernih plošč. Po nekaterih podatkih je odgo- vor da, po drugih pa ne, ker ima menda v celotnem sklo- pu prenizko ceno. Zanimivo pri vsej tej zgodbi pa je, da se je za nakup podjetja Glin Pohištvo prijavilo tudi po- djetje Glin Pohištvo. Obsta- jajo namreč načrti, da bi tudi ti del terjatev spremenili v lastniške deleže, del sred- stev bi prispevali delavci, za preostanek kupnine pa bi najeli kredit. Tu pa je že zra- ven občina Mozirje, ki je za obstoj podjetja dala že veli- ko in očitno namerava še marsikaj prispevati. Javni razpis so zaključili v ponedeljek, odgovor na to, kdo bo novi lastnik Pohištva, pa bo znan v bližnji prihod- nosti. Če se spomnimo na vse proteste in vprašanja v zvezi s prodajo MGA, potem je jasno, da bo še preveč vpra- šanj ostalo odprtih tudi v zvezi z Glinom in njegovi- mi hčerkami. URŠKA SELIŠNIK Kučan pred državnim zborom LJUBLJANA, 20. aprila (Večer) - Pred državnim zborom je nastopil pred- sednik Milan Kučan in po- vedal svoje mnenje o neka- terih aktualnih dogodkih. Povedal je, da ni nikjer go- voril o scenarijih političnih dogodkov v Sloveniji in za- to pojasnila o tem-«iso mo- goča. Zagotovil j^, da ni povezan z zadevo Smolni- kar in da to velja tudi za ljudi iz njegovega urada. Izrazil je obžalovanje, ker je slovenski politični pro- stor postal izrazito razde- ljen, v njem pa dobiva do- movinsko pravico načelo, kdor ni z nami, je proti nam. To načelo nasprotni- ka spreminja v sovražnika, za njegovo premagovanje pa so dovoljena vsa sred- stva. V drugem delu govora je Kučan govoril o varnosti države in varovanju člove- kovih pravic in menil, da se je treba upreti takoj, ko iz- vemo, da se je nezakonito prisluškovalo ali da se je nadzorovala pošta, saj se bo to lahko kmalu dogajalo vsem. Govor je zaključil z mislijo, da mora država služiti državljanom, stran- ke pa državi. Poprava i(rivic, a ne na škodo nedolžnih LJL^BLJANA, 20. aprila (Delo) - Poslanci državnega zbora so se lotili prve obravnave predloga zako- na o popravi krivic, ki so ga oblikovali v združenju žr- tev komunističnega nasilja. V temeljih je zakon spre- jemljiv in potreben, so me- nili, razhajali pa so se v tem, kako doseči popravo krivic. Zato so vložili veli- ko dodatnih predlogov in stališč. Časovna stiska in številni ugovori LJUBLJANA, 20. aprila (Delo) - Komisija državne- ga zbora za lokalno samou- pravo je prejela okrog 150 ugovorov na odlok o dolo- čitvi referendumskih ob- močij za ustanovitev novih občin. Ugovori so zelo raz- noliki, največ jih izraža ne- zadovoljstvo o določenih referendumskih območjih. Državni zbor naj bi o ugo- vorih odločal 25. aprila. Tožilstvo zavrača namige LJUBLJANA, 20. aprila (Delo) - Ljubljansko te- meljno javno tožilstvo za- vrača namige, da čaka na politično odločitev v zadevi Smolnikar. Po besedah to- žilca Tomaža Miklavčiča pa je zadeva edinstvena v slovenski tožilski praksi in jo spremlja močna poli- tizacija. Kučan sprejel stavkajoče LJUBLJANA, 22. aprila (Delo) - Sedemdržavljanov, ki gladovno stavkajo od ra- zrešitve Janeza Janše, je sprejel predsednik Milan Kučan. Pozval jih je, naj znova premislijo i.:vojo od- ločitev in da bi pri parla- mentarnih strankah iskali zavezništvo. Bodo vrtce zapirali? V ceiiskih vrtcih že sedal varčujejo, kar pa ne zadošča v Celju se lahko pohvalijo, da je predšolska vzgoja do- segla visoko raven in da je v občini v vrtcih 2824 otrok, kar predstavlja 70 odstotkov predšolske populacije. Vpra- šanje pa je, kako bo s pred- šolsko vzgojo v prihodnje, saj za letos predvidena pro- računska sredstva ne bodo zadoščala za ohranitev seda- njega obsega in kakovosti. Po tem, kako so na seji celj- ske vlade obravnavali ome- njeno problematiko, ko je bi- la na dnevnem redu strategi- ja o razvoju vrtcev, pa je ne- gotovost zaposlenih v tej de- javnosti še večja. Če so bile v preteklosti razprave o vrt- cih zelo kritične, je tokrat omenjena tema šla povsem mimo, brez vsakršne pri- pombe, kaj šele pohvale. V strategijo so na občin- skem sekretariatu za druž- bene dejavnosti zajeli seda- nje razmere in možnosti na- daljnjega razvoja, ob tem pa predvidel tudi posledice ra- zličnih varčevalnih ukrepov. V občini je 27 \Ttcev, ki so organizirani v tri javne za- vode. V različne programe skupaj z dnevnim varstvom je zajetih več kot 3 tisoč otrok. V vrtcih ne izvajajo le vzgojnega programa, pač pa skrbijo tudi za zdravstveno preventivo. Še vedno velja, da so vrtci prezasedeni, če- prav je ta razporeditev po lo- kacijah različna zaradi ra- zličnega interesa staršev. Strokovne zahteve po kako- vostnem življenju otrok v vrtcih terjajo več prostora, kar bodo v celjskiJi vrtcih dosegli postopoma z upadom števila rojstev in s tem manj- šim vpisom v VVZ. Z naravnim odlivom varu- hinj naj bi v prihodnjih letih dosegli boljšo strukturo za- poslenih v korist dveh vzgo- jiteljic na oddelek. Ponudba raznovrstnih programov naj bi sledila interesom in potre- bam staršev, v občini pa bo- do za različnost organizira- nosti podpirali tudi ustanav- ljanje zasebnih vrtcev. Občinski proračun naj bi pokrival 70 odstotkov eko- nomske cene, starši pa 30 odstotkov, vendar prispeva- jo ti zaradi vse težjih social- nih razmer le 20 do 25 od- stotkov. Finančne težave vrtcev so tudi ob zmanjševa- nju proračunskih sredstev zato vse večje. V občini so ob strategiji pripravili predloge varčevalnih ukrepov, vendar ob vsakem opozarjajo na po- sledice, ki bi jih imel za ka- kovostno izvajanje predšol- ske vzgoje. Tako bi bile mož- ne omejitve vpisa otrok v vrtce, skrajševanje poslo- valnega časa, zmanjševanje števila programov, poveča- nje prispevka staršev, opu- stitev nabave igrač, že znane zahteve po reorganizaciji ali združevanju vrtcev... Ven- dar ima vsak od naštetih ukrepov številne pomanjk- ljivosti, zato bi morali ob njihovem morebitnem spre- jemu posledice zanje prevze- ti občinska vlada in skupšči- na. Med realnimi rešitvami vidijo v občinskem sekreta- riatu za družbene dejavnosti republiško izravnavo, zmer- no povišanje prispevka star- šev, prenos plač na republi- ko, začasne omejitvene ukre- pe pri nakupih, izobraževa- nju iri vzdrževanju ter po- spešitev ustanavljanja za- sebnih vrtcev. T. CVIRN Javna tribuna o financiranju vrtcev Prejšnji četrtek je celj- ska ZLSD v prostorih Mla- dinskega kluba v Štorah organizirala javno tribuno o bodočem financiranju Vzgojno varstvenih zavo- dov v Sloveniji. Do sedaj so VVZ še edini, ki spadajo v družbene de- javnosti in se financirajo iz občinskega proračuna. Z bodočo lokalno samou- pravo pa se bo stanje po besedah predsednice Žen- skega foruma ZLSD Sonje Lokar še bistveno poslab- šalo, saj manjše občine ne bodo zmogle financiranja vrtcev. Do sedaj so te pla- čevale 60% cene na otroka, medtem ko so starši plače- vali 40% in še to glede na osebne dohodke. Podobne javne trubune je ZLSD organizirala že pretekli teden po vsej Slo- veniji z namenom, da bi Državni zbor čimprej spre- jel zakon (za kar se pri ZLSD tudi zavzemajo), ki bo natančno opredeljeval financiranje Vzgojno var- stvenih zavodov in s tem tudi veliko ostalih formal- nosti, povezanih s to pro- blematiko. Poleg Sonje Lo- kar sta rdečo nit skozi raz- pravo vodila še poslanka Državnega zbora RS Mate- ja Kožuh-Novak in sekre- tar za družbene dejavnosti občine Celje, Željko Cigler. A. LEDNIK Št. 17 - 28. april 1994 Balkan ekspres se Ustavlja tudi v Celju ogorčeni zaradi Bar-llva ponovno zahtevali mir - Inšpektor napovedal zapečatenle lokalov, ki obratujejo urez dovoljenj po neštetih opozorilih, protestih in peticijah, ki so jih prebivalci dela celjske |(g Kajuh v zadnjem poldru- gem letu dni naslavljali na pristojne občinske instituci- je in službe, se stanje na po- jročju javnega reda in miru ji prav nič spremenilo. Za- radi hrupa, ki ga povzročajo gostje lokala Bar-fly, ti Iju- jje ponoči ne morejo spati, gbenem pa jih vznemirja ostalo, kar se v poznih noč- nih in zgodnjih jutranjih urah okoli tega lokala, ki je postal priljubljeno shajališče mladih, dogaja. Tokrat so ponovno zahte- vali sestanek s tistimi, ki bi po njihovem trdnem prepri- čanju morali narediti red, pa ja niso. Sklicatelj sestanka je bil Niko Pirtošek, načel- nik občinskega sekretariata la notranje zadeve, ki je na to srečanje povabil tudi ob- čane iz Gosposke ulice, ki na podoben način opozarjajo, da imajo probleme z resta- wacijo Vegas, ko morajo po- slušati tamkajšnjo motečo glasbo, za katero pa lastnik lokala (tudi) nima dovolje- nja. Vegas je le eden od ste- rilnih celjskih lokalov, ki bi morali biti, glede na zapove- di in prepovedi inšpekcijskih služb, že davno zaprti. Pa so la sestanek prišle le »žrtve« Bar-flya (stanovalci s Kaju- liove in Švabove ulice in predstavnica Doma upoko- jencev), medtem ko Vegaso- rih ni bilo. Hrup, popivanje, nemorala Do srede je stanje znosno, s četrtkom pa se začenja pra- ri pekel. Ta se začenja v ča- su, ko se ljudje spravljajo k počitku in se ne neha vse tja do belega jutra nasled- njega dne. Hrup avtomobi- lov, motornih koles, mope- dov, vpitje in razbijanje ste- klenic, grožnje stanoval- cem ... Ti zapirajo okna, zju- traj, ko je treba na delo, se prebujajo neprespani. Iz dneva v dan, iz tedna v teden je enako. Ko jim vsakič pre- spi, kličejo na policijsko Postajo. Tam naletijo na ra- zumevanje ali pa tudi ne, včasih dobijo od dežurnega odgovor, da so ob tem pro- blemu nemočni. Kadar poli- cija le posreduje, se stanje začasno umiri, smo slišali iz list prizadetih. Ti so na se- stanku posebej poudarili, da limajo nič zoper lastnika oziroma najemnika lokala, Braneta Mihajloviča, ki se je tudi udeležil sestanka. Pro- testirajo zoper vse tisto, kar Se dogaja izven lokala, ima Pa svoj izvor znotraj njega. Občani so občinskim iislužbencem postavljali pre- cej neugodna vprašanja, zla- sti tržnemu inšpektorju Iva- Gabršku. Ker vedo, da ^ar-fly od lanskega oktobra obratuje brez dovoljenja, jim '^i jasno, kako je vse to, kar poživljajo, sploh mogoče. In- špektor jim je postregel z in- formacijo, kaj vse je inšpek- cijska služba ukrenila, pa se l6 lastnik lokala na vse dose- danje odločbe požvižgal. Ob je občinski tržni inšpek- tor še povedal, da je v celjski '^bčini trenutno najmanj pet- najst lokalov, večinoma go- stinskih, ki obratujejo »na črno« in ki ne upoštevajo sklepov in odločb. Eden takšnih je tudi lokal Vegas, ki že dve leti obratuje brez dovoljenja. Na očitek, kako se kaj takega sploh lahko do- gaja, je inšpektor Gabršek dejal, da so ti postopki dol- gotrajni in da mora inšpek- cija delovati zakonito v izo- gib zapletom. So pa zadeve zdaj že toliko zrele, da so na vidiku skrajni ukrepi. »Naš nadaljnji ukrep bo zapečatenje vseh spornih lo- kalov, in to bomo v kar naj- krajšem času storili,« je na sestanku zagotovil tržni in- špektor. Brane Mihajlovič je ob napovedi zapečatenja (tu- di) njegovega objekta dejal, da ob tem ostaja brez besed, na vprašanje, zakaj ignorira inšpekcijske odločbe, ni od- govoril, na vprašanje, kako namerava ukrepati, da že naslednje dni ne bo spet vse po starem, pa je povedal, da bo z večjim številom redar- jev poskrbel za red okoli lo- kala. Ob tem je svoje »na- sprotnike« povabil, naj se udeležijo enega od kultumo- glasbenih večerov, ki jih pri- reja Barfly. S tem je najbrž hotel povedati, da Barfly opravlja tudi kulturno po- slanstvo, to pa z nočnim pa- ranjem živcev, ki ga doživ- ljajo občani v tem delu me- sta, nima prav nič skupnega. Nekaj gnilega Je v deželi... Na sestanku smo slišali, da je pristojna občinska stro- kovna služba (sekretariat za družbenoekonomske odnose) ugotovila, da ni zakonskega zadržka za to, da Bar-fly ne bi dobil zelene luči za obra- tovanje. Na to karto, kot ka- že, igra lastnik Bar-flya, ko ignorira inšpekcijske odloč- be in sklepe. Izvedeli smo tu- di, da je lastnik stavbe (ki je bila še pred kratkim predvi- dena za rušenje), v kateri na- jemno domuje Bar-fly, celj- ska LDS. Na sestanku smo še slišali, da se policisti lah- ko znajdejo v precej nepri- jetni situaciji, ko jim opita mladež med intervencijo snema službene kape z glav in jih meče (kape) po lokalu ter se na tak način izživlja. Starejša občanka je na se- stanku govorila o krizi mo- rale, ko z okna svojega prit- ličnega stanovanja vidi, kaj vse ta naša mladina počenja. Torej je srž problema v morali? In že smo pri vpra- šanju, kdo je odgovoren, da se nam je morala tako grdo spridila, in pri dejstvu, da se moralna vzgoja in etika ob- našanja mladega človeka za- čenjata v družini, nadaljuje- ta v vrtcu, šoli... Kriviti mladino za to, kar počenja, je, milo rečeno, nepošteno, ker imajo naši otroci v odra- slih toliko slabih zgledov, da so vsa začudenja in kritike na račun njih obnašanja golo sprenevedanje in metanje peska v oči. Če šestnajstlet- nik pride domov ob petih zjutraj pijan, je to najprej problem družine. A kaj, ko pa vemo, da starši teh otrok najpogosteje niti ne vedo, kje je bil njihov otrok vso noč, kdaj je prišel domov in v kakšnem stanju je legel v posteljo. V tem je izvor problematike, ki jo doživlja- jo stanovalci v bližini Bar- flaya. Ampak ti si zdaj želijo le miru ter spokojnega spanca. Žuriranje po balkansko V občini Celje je torej naj- manj petnajst lokalov, ki (kljub prepovedim) nemote- no obratujejo. Lastniki (na- jemniki) lokalov odločbe in- špekcijskih služb ne upošte- vajo, mladi se norčujejo iz policistov, v vinjenem stanju se v zgodnjih jutranjih urah vozijo po cestah, kršitve jav- nega reda in miru so na dnevnem (nočnem) redu, če- tudi je v zakonu o prekrških jasno zapisano, da mora od 22. do 6. ure vladati mir. Za kršitelje so predpisane sank- cije, te pa so neučinkovite. Da bi se stanje v zvezi z Bar-flyem izboljšalo, so na sestanku predlagali, da bi bilo v tem lokalu treba pre- povedati točiti alkoholne pi- jače, da naj se dnevni obra- tovalni čas skrajša, da naj policija v času, ko se lokali zapirajo, poostri nadzor pred Bar-flyem in drugimi lokali, ZPI pa naj poišče možnost prestavitve Bar- flya na drugo lokacijo, izven bivalnih naselij. Eden od udeležencev sestanka je, po- tem ko je pozorno poslušal razpravo, vstal in občinskim možem povedal nekako ta- kole: »Po tem, kar sem danes slišal, gospod Mihajlovič in vsi njemu podobni, ne bi smeli niti odpreti vrat svojih lokalov. Torej celoten sistem ne funkcionira, mi občani, ki se ne moremo naspati, da bi bili naslednji dan sposobni delati, pa vas plačujemo za delo, ki ga vi ne opravljate. Vprašanje je, doklej bomo še pripravljeni plačevati vašo neučinkovitost.« Kaže, da na tem področju (tudi) v celjski občini ni mo- goče ustvariti reda, o tem go- vorijo dejstva, ki smo jih sli- šali tudi na tem sestanku. Zato se človek upravičeno sprašuje, kdo so tisti, ki za- virajo red, in pomisli tudi na možnost vmešavanja politi- ke in raznoraznih vplivnih botrov v stroko. Tudi take reči se dogajajo v državi, ki naj bi bila pravna, v resnici pa še vedno vozi po balkan- skih tirih. Spremenili so se le vozni redi, ki pa ne veljajo za vse državljane enako. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Lastnik Bar-flya Brane Mihajlovič (na sliki) je znal ponudbo popestriti z zanimivimi glasbenimi koncerti, ni pa znal poskr- beti za red in mir v okolici lokala. Konec maja pomladanski obrtni sejem Pričakujejo štiristo razstavljavcev in petdeset tisoč obiskovalcev Triindvajsetega maja se bo- do v Celju odprla vrata obi- skovalcem druge največje se- jemske prireditve za promoci- jo obrti, podjetništva in blaga široke potrošnje - 12. Pomla- danskemu obrtnemu sejmu. Do 29. maja si bodo obisko- valci na 12 tisoč pokritih in 6 tisoč kvadratnih metrih zu- nanjih razstavnih površin lah- ko ogledovali pestro ponudbo blaga in storitev z različnih področij. Pod skupno streho pomla- danskega sejma bo predstav- ljeno vse za otroka, ideje in inovacije, gostinska, trgovin- ska in hotelska oprema ter ga- stronomija, sejem bio, pa ste- klo, keramika, porcelan, po- slovna darila, kozmetika in nakit. Tokratna sejemska predstavitev pa vključuje še gradbeništvo in interier, turi- zem, šport in prosti čas ter blago široke potrošnje. Na tiskovni konferenci, ki jo je Celjski sejem organiziral konec minulega tedna so po- jasnili, da letos pričakujejo približno 400 domačih in tujih razstavljavcev, doslej se je pri- javilo že 300 udeležencev. Se- jem pa bo po oceni organiza- torja obiskalo 50 tisoč ljudi. Generalni sponzor Pomla- danskega sejma bo Ljudska banka, v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije, ministr- stvom ter zavodom za šolstvo in šport ter ministrstvom za gospodarske dejavnosti pa v času sejma načrtujejo še šte- vilna posvetovanja. Med dru- gim bodo v času sejma pripra- vili ra2:stave šolskih glasil in raziskovalnih nalog, govorili o pravici otrok do zdravega življenja, maturi, mladinskih taborih ter poklicnem šolstvu. Še zlasti naj bi na posvetova- njih govorili o usposabljanju mladih za poklic, kar namera- vajo popestriti s praktičnimi demonstracijami posameznih dejavnosti. Vabilu Celjskega sejma so se že odzvale steklar- ska, kmetijska, gostinska, tek- stilna in nekatere druge šole. Obrtnikom in podjetnikom pa bodo v Celju v času sejma na- menjena predvsem praktična svetovanja strokovnjakov zbornice ter pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. m Podpisali pogodbo o plinifikaciji Predstavniki podjetja Europlin Trbovlje, Socicte Gas iz Rimi-j nija ter žalskega izvršnega sveta so pred kratkim v Žalcu podpi-| sali pogodbo za izgradnjo plinifikacije. | 2alska vlada je namreč že pred časom podelila koncesijo trboveljskemu Europlinu, katerega večinski lastnik je italijan- sko podjetje Socicta Gas. Pogodbo so podpisali predsednik žalskega izvršnega sveta Boris Krajnc, direktor Europlina Karel Vukovič ter predsednik italijanske družbe dr. Giueseppe Ago- stini. V prihodnjih mesecih se bodo lotili izdelave projektov in pridobivanja gradbenega dovoljenja, omrežje in priključke pa bodo v občini predvidoma začeli graditi še v letošnjem letu. Žalčani ocenjujejo, da bodo prvi interesenti za ogrevanje z zemeljskim plinom dobili priključke že do naslednje ogrevalne sezone. m PO SVETU Nato ni uresničil groženj SARAJEVO, 24. aprila (Delo) - Zveza Nato, ki je s petkovim ultimatom zah- tevala od bosanskih Srbov, naj se v nedeljo do treh zju- traj imiaknejo tri kilometre od središča Goražda, se ni odločila za letalske napade na srbske položaje, čeprav se do predvidenega roka niso imiaknili. Srbi so do- volili 200 pripadnikom mi- rovnih enot ZN vstop v mesto. Tudi Rusi proti Srbom MOSKVA, 24. aprila (Delo) - Očitno je, da se tudi stališče Rusije nagiba proti Srbom. Jelcinov odposla- nec Čurkin je že pred dnevi prepustil Srbe volji Zaho- da, sedaj pa si je premislil še zimanji minister Kozir- jev. Po njegovem mnenju je vojaško poveljstvo bosan- skih Srbov zločinsko kršilo temeljne norme himianosti. Vročica pred volitvami JOHANNESBURG, 24. aprila (Delo - Pred prvi- mi demokratičnimi voli- tvami v Južnoafriški repu- bliki so se razmere ponov- no zaostrile. V najožjem središču mesta je pred regi- onalnim uradom Afriškega narodnega kongresa v avtu eksplodirala bomba in po dosedanjih podatkih ubila najmanj 7 in ranila 54 ljudi. Slovenija spada k Istri ZAGREB, 24. aprila (De- lo) - Istrski demokratski sa- bor je na izrednem kongre- su v Rovinju sprejel štiri deklaracije, s katerimi do- ločajo prihodnji status Istre. V deklaraciji o Euro- regiji je IDS mnenja, da je Istra regija, ki jo sestavlja- jo Slovenija, Hrvaška in Italija, članice te regije pa so tudi slovenske občine Koper, Izola in Piran. ^L. V morju utonilo 40 otrok KAIRO, 24. aprila (Delo) - V nesreči nedaleč od Lata- kije v Siriji, je po doseda- njih podatkih utonilo 36 otrok, starih od 6 do 12 let, in pet njihovih učiteljev. Doslej so rešili 19 otrok. Glavni krivec za to nesrečo je kapitan majhne ribiške ladje, ki je na krov vkrcal bistveno več otrok, kot bi jih smel. Zaradi valov in preobremenjenosti se je barka na lepem obrnila in pokopala pod seboj skoraj 40 otrok. Supervohun deloval za Ruse LONDON, 24. aprila (Večer) - Britanska vlada s strahom pričakuje identi- fikacijo izredno uspešnega visokega agenta, ki tik pred nosom varnostne službe že vrsto let vohunil za Ruse. Vse kaže na izbruh največjega vohunskega škandala, med vikendom pa je britanska varnostna služba sprožila obsežno akcijo, da bi na podlagi opozoril ameriške CIE od- krila sled za supervo- hunom. Št. 17 - 28. april 1994 8 Tepeni očalarjl Ministrstvo za zdravstvo pregnaio oliuiiste iz ioiiaiov optiliov — Kdor potrebuje očaia pa čalia in čaita aii pa drago piača — So rešitev izobraženi optilii? Kako preprosto je bilo še pred pol leta priti do stro- kovnega pregleda vida in no- vih očal. Kdor se je za to odločil, je stopil do najbliž- jega optika in povprašal, kdaj dela pri njem okulist, ali pa je poiskal strokovnja- ka v očesni ambulanti, kjer ni bilo pretiranega čakanja. Pa je Ministrsto za zdravstvo lani jeseni poslalo sanitarno in tržno inšpekcijo na obisk k vsem optikom, da preveri- jo, če izpolnjujejo predpisa- ne pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. In- špektorji so ugotovili, da jih nihče ne in s tem je bilo ko- nec sodelovanja med optiki in zdravniki okulisti. Zakon o zdravstveni de- javnosti je sicer bil v veljavi že od leta 1992, iz ne povsem jasnih razlogov pa so za do- slednost uresničevanja odlo- čili lani. Takrat so tudi po- jasnili, da bodo lahko imeli tudi optiki še naprej v gosteh okuliste, vendar le, če bodo imeli dovoljenje za opravlja- nje zdravstvene dejavnosti - pregled vida. V vsakem pri- meru pa bi lahko to delali le za samoplačnike. Kratko so torej potegnili uporabniki - ali morajo na preglede vida čakati od pol do enega leta ali pa postane- jo samoplačniki. Se to so za- enkrat lahko samo enkrat te- densko v celjski bolnišnici (vsak četrtek popoldne), saj nihče od optikov na celjskem območju niti približno ne iz- polnjuje zahtevanih pogojev za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Troje sanitarij, da o opremi ne govorimo Kako ostre pogoje postav- lja zakon in jih sedaj terja ministrstvo, razločno čutijo v podjetju ABA, ki namerava v Celju v kratkem urediti vse po predpisih: »Zahteve mi- nistrstva so neizvedljive. Imeli bi naj aparature, ka- kršnih še v bolnišnicah ni- majo,« potoži direktorica ABE Granada Benčič. »Raz- mere so se začele zaostrovati lani, ko je ministrstvo oceni- lo, da gre pri dotedanji obli- ki sodelovanja z okulisti za širitev dejavnosti zdravstve- nega varstva. Zato smo se odločili za prilagoditev pro- storov in opreme in poslali na ministrstvo vlogo za ure- ditev refrakcij skih ambu- lant. Sedaj pa nam je stro- kovni kolegij ministrstva za zdravstvo postavil še dodat- ne zahteve, ki jih nismo pri- čakovali. Na kratko, zahte- vajo kompletno opremo oku- listične ambulante, čeprav se z okulistiko ne nameravamo ukvarjati. Pri prostorih po- meni to razširitev ordinacije, ureditev čakalnice, troje sa- nitarij - eno za osebje, dve za paciente (moško in žensko). Zahtevano opremo pa imajo zaenkrat samo trije zdrav- stveni zavodi v Sloveniji! V naši ambulanti v Mariboru smo se zahtevam že precej približali - manjka nam le še komplet za oživljanje in ne- kaj malenkosti.« Samo potrebno opremo Granada Benčič ocenjuje na najmanj 60 tisoč nemških mark: »Očitno hoče ministr- stvo preprečiti refrakcijske ambulante oziroma odloča- nje okulistov za zasebno prakso, saj so jim določili izredno težke pogoje.« In tudi če bodo, ko bodo izpolnili vse zahteve in dobi- li dovoljenje za opravljanje meritev vida, bodo morali ta pregled ljudje plačati - če bo okulist delal po pogodbi. »To seveda do ljudi ni pošteno,« zagotavlja tudi specialistka okulistka dr. Marija Leskov- šek-Hrušovar. »Samoplačni- ške ambulante so se sicer do- kaj dobro obnesle v Ljublja- ni, kjer je višji standard, v celjski pa je prišel na pre- gled prvič eden, drugič so bi- li štirje... Verjamem, da se bo postopoma odločilo za sa- moplačništvo še več ljudi - a pri sedanjem standardu se mi res ne zdi pošteno, da mo- rajo za nekaj, za kar so zava- rovani, plačevati.« Podobno razmišljajo tudi v ABI, zato bodo verjetno na novo urejene prostore oddali v najem - pa ne zasebniku, ampak bolnišnici. »Tako imajo že ves čas urejeno v Mariboru in Murski Sobo- ti, v Celju pa smo bolj pape- ški od papeža. Ne smemo po- zabiti, da smo s prejšnjim načinom dela močno razbre- menili oddelke, sedaj pa lju- dje čakajo in čakajo. Ne, to se mi res ne zdi prav. Če pa se kdo boji, da bi zdravni- kom kakšen tolar preveč ka- nil v žep - saj gre vse na žiro račun, tako da davkarija ni oškodovana. Ampak ker to očitno ne bo šlo več, bodo rešitev najemi prostorov in morda še ureditev refrakcij- ske ambulante v zdravstve- nem domu, kot to že imajo v Slovenskih Konjicah in v Šmarju,« predlaga dr. Hru- šovarjeva. To je nelojalna iconkurenca! Takšno oddajanje prosto- rov zdravstvenega doma v najem pa je lahko hitro ja- bolko spora, v Slovenskih Konjicah je že tako. Tam- kajšnji zdravstveni dom en- krat tedensko obišče okulist, z njim pa pride tudi - optik. Človeka, ki je prišel na pre- gled vida, po pregledu odpe- ljejo naravnost k optiku, kjer uredi vse ostalo. Ljudje bi bili s takim načinom dela lahko načelno zadovoljni, nerodno pa je, ker je ta optik dosegljiv le enkrat tedensko in ker je večina ljudi navaje- na hoditi k »svojemu opti- ku», tako kot sicer k svojemu zdravniku. Zaradi nelojalne konkurence, kot pravijo, pa so prizadeti tudi domači op- tiki. Vilma Domicelj je v svo- jem lokalu kar 10 let gostila okulista iz Celja: »Tako kot drugi optiki sem veliko vlo- žila v aparature, sedaj vse to stoji, ljudje pa se pritožujejo. Pogojev, kakršne zahteva ministrstvo, seveda ne mo- rem izpolniti, a saj pri nas ne nudimo prve pomoči, ne Društvo slovenskih optikov bo predvidoma maja na kon- ferenci Svetovne zveze opti- kov in optometristov v Ka- nadi kot prvo iz vzhodnoe- vropskih držav sprejeto kot pridružen član. Svetovna zveza lOOL pa društvu že sedaj daje vso podporo, še zlasti na področju izobraže- vanja in nudenja potrebne strokovne literature. Evrop- ski svet za optiko in optome- trijo (Janez Gobec je član te- ga sveta) je tudi predlagalo sočasnost uvajanja novega sistema izobraževanja in izobraževanja optikov, ki svoje delo že opravljajo. zdravimo. Ljudje prihajajo k nam po očala. Ne zdi pa se mi pošteno, da zdravstveni dom kar izbere optika, h ka- teremu morajo vsi po očala. Potem pa prihajajo k meni s prošnjami za nastavitve, popravila malenkosti, vse ti- sto, na kar ne moreš čakati ves teden.« Brez sprenevedanja, prosim! »Nekateri optiki bi radi iz- silili nekaj, kar se ne da. Za- kon predvideva samo ambu- lante za okulistiko, ne pa tu- di ambulant samo za meritve vida. Meritve vida sicer niso zdravstvena dejavnost, če pa to delo opravlja zdravstveni delavec, ga mora po zakonu o zdravstveni dejavnosti. Pri tem je potrošnik res tepen, a po toči zvoniti je prepoz- no,« je realist Janez Gobec iz Rogaške Slatine, do prejšnje sobote predsednik društva optikov Slovenije, sedaj pa član izvršilnega odbora dru- štva. »Tudi po moje je narobe, da nekdo, ki je zavarovan, čaka na pregled do leta dni, v samoplačniški ambulanti pa mora plačati precej več kot na primer v Nemčiji (pregled za predpis očal sta- ne v Celju 3000 tolarjev, v Nemčiji pa 28 mark). Toda rešitev ni iskanje lukenj v zakonu, ampak čisto nekaj drugega. Za merjenje vida bogate države izobražujejo optike, za zdravljenje pa okuliste. Ustrezna izobrazba okulista za opravljanje meri- tev vida je edina rešitev, od katere bodo imeli korist lju- dje, optiki, ki bodo lahko sa- mi redno uporabljali drage aparature, ki so jih že kupili in okulisti, ki bodo razbre- menjeni tega dela.« Za mojstre optike Da za dobrega optika ne zadošča triletna poklicna šo- la, so soglašali tudi slovenski optiki, ki so se v doslej naj- večjem številu zbrali sredi aprila v Rogaški Slatini na rednem občnem zboru. Pod- prli so štiriletno izobraževa- nje in njegovo dvoletno nad- gradnjo za pridobitev naziva mojster. »Optična stroka je bila do- slej pastorka izobraževalnih sistemov, saj smo se izobra- ževali skupaj s steklarji v triletnem programu. V tu- jini lahko optiki dosežejo tu di diplomo. Res je, da se do! go ni nič premaknilo tudi za to, ker so nekateri med nan mislili, da taka izobrazb zadostuje, če del oskrbe za go ta vi j a zdravnik. Pri tei pa je bila vedno vprašljiv odgovornost,« poudarja Ja nez Gobec, ki se je sam osei let usposabljal v tujini. Čeprav ministrstvo za šo stvo in šport že pripravi potrebne učne programe 2 optike, pa so potrebo po dc datni izobrazbi sami ž spoznali. Že pred dvema U toma se je v dodatno izobra zevanje vključila prva sku pina sedemnajstih optikov i vse Slovenije, ki bo čez let dni že lahko pridobila moj strski izpit - če ne pri nas, p v tujini. Ta mesec se jim j pridružilo še 25 znanja želj nih. Izobražujejo se na Sred nji tehniški šoli v Celju, kjel je predviden bodoči izobra- ževalni center za celo Slove- nijo. »Najtrši led smo prebi- li. Med optiki je 80 odstotkov mladih, ki bodo delali v stro- ki še 20 do 30 let. Tudi ti morajo pridobiti ustrezno izobrazbo, saj bodo prve po novem izobražene generaciji prišle iz šol šele čez osem lel Pomemben korak je zato pri^ četek izobraževanja že drugt skupine. Za učni center smo kupili že precej opreme, pri čemer so nam pomagali tudi sponzorji. Prepričan sem, ds se bodo postopoma tudi tisti ki sedaj zavračajo misel m dodatno izobraževanje, vaB vključili,« verjame Jane Gobec. Če je to posledica od- ločnosti ministrstva z' zdravstvo, ki je onemogočil« dosedanjo prakso, ki ni ter- jala izobraženih optikov, po- tem kljub vsej jezi med upo- rabniki vendarle prinaša ne- kaj dobrega - in to za daljšf obdobje. MILENA B. POKLiC Foto: EDI MASNEC Oporečna pitna voda Zavod za zdravstveno varstvo Celje je Komunali Žalec poslal' rezultate opravljenih mikrobioloških preiskav pitne vode za ' nekatere vodovode v žalski občini. Rezultati so zaskrbljujoči,; saj je kakovost vode slaba. ' Zavod je opravil preiskave vzorcev pitne vode iz vodovodov Jedert, Ponikva, Tabor (omrežje Polzela, Tabor in Podvm),' Kale-Studence in Žalec (omrežje Dobrteša vas), vzete konec- februarja. Iz izvidov je razvidno, da vzorci iz omenjenih vodo-1 vodov ne ustrezajo Pravilniku o higienski neoporečnosti pitne \ vode zaradi prevelike števila različnih bakterij in streptokokov j tekalnega izvora. Zavod zato opozarja žalsko Komunalo, da' mora opravljati vsakodnevno kontinuirano kloriranje vode] v omenjenih vodovodih, ki sicer predstavljajo potencialno! nevarnost za širjenje nalezljivih obolenj. i TC, Foto: EDI MASNEC i Piusl in minusi v Komunali v mozirski občini so že pred časom ustanovili posebno ko- misijo, ki naj bi skupaj z de- lavci Javnega podjetja Komu- nala pripravila predlog sana- cije podjetja. Gre za znano problematiko, delo komisije pa so predstavili na zadnjem zasedanju mozirske vlade. Komisija je doslej pregleda- la dolgove iz preteklosti, v na- slednjih dneh pa naj bi pripra- vili še predlog dela v letošnjem letu. Komisija je doslej ugoto- vila, da Krajevna skupnost Mozirje dolguje Komunali 20 milijonov tolarjev, te obvezno- sti bo KS morala prevzeti. Za Avtobusno postajo Mozirje komisija ugotavlja, da Komu- nala dolguje Cestnemu podjet- ju Celje 3 milijone tolarjev, ki so jih v podjetju s prodajo par- kirnih prostorov na postaji že pokrili. Nadalje Komunala dolguje sredstva še nekaterim izvajalcem del na postaji, dve- ma največjima upnikoma pa nameravajo prodati prostore v zgradbi po ceni 2 tisoč 100 mark za kvadratni meter, za ostale prostore pa bodo izvedli javni razpis za prodajo. Če bi šlo vse po načrtih, bi na takšen način Komunala pokrila ob- veznosti na avtobusni postaji. Nadalje ostaja odprto vpra- šanje zaposlitve dveh delavk v JPK, ki sta se prej ukvarjali s prevozništvom. Za ti delavki postaja očitno, da bosta posta- li trajni višek. Odprto je tudi vprašanje 6 milijonov tolarjev, ki jih Komunali dolguje Glin Holding, naloga komisije pa je, da poskuša v prisilni porav- navi dobiti ta sredstva. Največje težave v JPK pred- stavljajo nepovratna sredstva, ki jih je mozirska občina pre- jela iz republike in prenesla na JPK. Gre za mednarodna sred- stva, s katerimi naj bi uredili kanalizacijo na Ljubnem, Re- čici, v Mozirju in Lučah. De- narja je zmanjkalo, ostala pa so nedokončana dela na Ljub- nem in vsa dela na Rečici. Gre za primanjkljaj približno 50 milijonov tolarjev, ki jih bo treba pokriti in dela tudi ustrezno opraviti. V Komunali bi lahko letos zagotovili 25 mi- lijonov tolarjev, če bi se reali- zirale vse zgoraj naštete terja- tve, ostalo pa bi uredili pri- hodnje leto. Komisija bo po sklepu izvrš- nega sveta delala naprej, sedaj pridejo na vrsto vsi ukrepi v letošnjem letu, tudi dogovor s Skladom stavbnih zemljišč. Poleg tega so člani IS za vršil- ca dolžnosti direktorja v JPK imenovali Rudija Hramca. URŠKA SELIŠNIK Št. 17 - 28. april 1994 '9 Celjski proračun sprejet Poslanci celjske skupščine ^ sprejeli letošnji občinski pforačun v višini 2,5 milijar- de tolarjev. Po prvotnih za- pletih, ko so na marčevskem lasedanju osnutek vrnili iz- ^nemu svetu, da ga uskladi jji dopolni, tokrat večjih pri- pomb nanj ni bilo. Zato so poslanci tudi sprejeli pred- Jožeta Zimska, da se os- putek proračuna zaradi ča- sovne stiske spremeni v predlog. Danica Doberšek je po- slance opozorila, da da so paradi dodatno vnesenih po- treb linearno zmanjšali vsa proračunska področja. Iz de- javnosti političnih strank so izločili vsa društva in stran- ke brez predstavnikov v DPZ. Društva naj bi po po- trebi dobila denar iz nekaj več kot 500 tisoč tolarjev, ki so jih odvzeli iz sredstev ZZB NOV. Do sprememb je prišlo tudi pri sredstvih za pospeševanje kmetijstva, kjer ni predvideno sofinan- ciranje odkupa kmetijskih zemljišč. Opozorili so tudi, da se bo proračun znašel v velikih težavah, če bo mo- ral zagotoviti odškodnino za šest denacionalizacijskih zahtevkov, ki bi po ocenah znašala 200 milijonov to- larjev. Na zasedanju občinske skupščine so imeli poslanci pripombe zlasti na račim zmanjšanja sredstev za po- trebe borčevske organizaci- je, zaradi ukinitve sofinanci- ranja odkupa kmetijskih zemljišč, kar je v pristojnosti republike in zaradi sofinan- ciranja policijskih stano- vanj, kar občinam nalaga za- kon. Spraševali so tudi, koli- ko denarja bo občinam pri- nesla legalizacija črnih gra- denj in kolikšen je prihodek iz modre cone. Poslanec Bo- židar Jurko pa je predlagal, da se v odlok zapišejo tudi sankcije v primeru prekora- čitve proračunske porabe. Poslanci so proračim spre- jeli brez popravkov in potr- dili tudi predlog o najemu kredita v višini 170 milijo- nov tolarjev za naloge v ko- munalnem gospodarstvu. TC Vsaj 500 priidjučkov letno program pUnifikacUe Celi a do leta 1997 Predlog programa plinifi- kacije v občini Celje do leta 1997 je po razpravi v krajev- nih skupnostih ponovno obravnaval izvršni svet. Po sprejetem programu naj bi vsako leto zgradili približno 10 kilometrov omrežja in nanj priključili 500 ali več potrošnikov. V javni razpravi so krajani želeli predvsem razširitev območja plinifikacije na No- vo Cerkev, Ivenco in Ilovco pri Vojniku, Lopato nad av- tocesto in Podgorje. V neka- terih krajevnih skupnostih pa so želeli hitrejšo plinifi- kacijo, kot je opredeljena v programu, in sočasno za celotno območje, kar velja za Ljubečno, Polule in Zagrad. Nekatere želje krajanov so lahko uvrstili v program, vseh pa v tem obdobju ni mogoče, saj so viri financira- nja zgolj ocenjeni. Prednost so imela območja, kjer gre za prekomerno onesnaženost zraka in kjer so tehnične možnosti za uvedbo plina. Do leta 1997 naj bi tako zgradili plinovodno omrežje na Dolgem polju, v Ipavčevi ulici, na Zgornji Hudinji, v Novi vasi, na Ostrožnem, Lavi, v Šmarjeti, Na Špici, Ljubečni, v Tmovljah, na Polulah in Aljaževem hribu. Kako bodo ti načrti ures- ničljivi pa bo odvisno pred- vsem od razpoložljivega de- narja. Na seji izvršnega sve- ta so posebej opozorili, da ni znano, kako bo s predvide- nim mednarodnim ekolo- škim kreditom, ki naj bi ga dobila Slovenija za plinifi- kacijo in da tudi naše banke niso pripravljene ponuditi v ta namen ugodnejših pogo- jev kreditiranja. Tudi stano- vanjski sklad občine naj bi se v prihodnje vključil v fi- nanciranje plinifikacije. Do- sedanje izkušnje namreč ka- žejo, da se tudi tam, kjer je omrežje že zgrajeno, ljudje nanj ne morejo priključiti, ker ne zmorejo velikega fi- nančnega zalogaja. Zato so predlagali, da se prispevek, ki ga mora plačati vsak ob- čan za priključitev na plin, vrne ljudem kot pomoč pri priključitvi. Poleg tega pa naj bi letos z izgradnjo omrežja začeli hitreje kot la- ni, ko so z deli začeli šele jeseni, takrat pa si večina že kupi premog ali kurilno olje. TC Osebnost meseca Hnton Ratel še vedno vodi Teden dni pred koncem akcije za osebnost meseca aprila še vedno vodi bolniški kurat Anton Ratej. V tem tednu je ponovno prejel 29 glasov, tako da jih ima sku- paj 58. Sicer je stanje glasov takš- no: 18 Jelko Vidmar, 16 Tone Dornik, 15 Jožef Hrastnik, po 8 Marjeta Martinšek, Boštjan Strašek in Vinko Skale, 7 Vinko Lavrinc in dr. Janez Tasič, 6 Stane Ve- niger, 5 dr. Peter Lipovšek, 4 Magda Podbevšek in Boris Jagodic, po tri glasove so zbrali Borut Alujevič, Štefan Žvižej, Rolando Pušnik, Maks Šikovec, Dušan Gregi in Slavko Sotlar, po dva Me- ta Rainer, Mirko PVic- Krajnc, Darja Reichman, Ana Pusar-Jerič in ekipa Komunale Celje, po enega pa imajo še: dr. Rado Pilih, Edo Kužner, Jože Hrovat, Bojan Pustovrh, dr. Slavko Peter- lin, Miran Rauter, Andreja Rihter, Marjeta Pukl, prof- .Božena Orožen in dr. Darja Gašperlin-Dovnik. Izven konkurence je en glas prejela tudi radijska napovedovalka Klavdija Turnšek. Prihodnji teden bodo že znani tudi končni rezultati, mi pa bomo izmed vseh pri- spelih kuponov izžrebali pet bralcev in pet poslušalcev, ki so včeraj glasovali na Radiu Celje. Vsi nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado. Spominsko srečanje v ponedeljek dopoldne je bilo v Špitaliču srečanje borcev ob 49-obletnici smrti komandanta brigade Milenka Kneževiča. Vsako- letnega srečanja, ki ga je pripravil občinski odbor Zveze borcev Slovenske Konjice skupaj z brigad- nim odborom Bračičeve brigade, skupščino občine Slovenske Konjice ter kra- jevnim združenjem borcev, so se v velikem številu ude- ležili borci iz vse Slovenije. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci os- novne šole Špitalič, so bor- ci prisluhnili še zgodovi- narju Mirku Fajdigu, av- torju treh knjig o Bračičevi brigadi. JH Otroški pevski praznik V soboto in nedeljo je bil v Slovenskih Konjicah pravi otroški pevski praznik, saj je na občinski reviji nastopilo 14 pevskih zborov, v njih pa je prepevalo približno 700 pevcev. V soboto so se najprej predstavili mladinski pevski zbori iz vseh petih central- nih šol. Koncert so zaključili s tradicionalnim skupnim nastopom, kjer so zapeli tri pesmi. V nedeljo pa so nasto- pili mlajši mladinski in otro- ški pevski zbori, ki so s svo- jim sproščenim, a ubranim petjem navdušili poslušalce v do zadnjega kotička napol- njeni dvorani kulturnega do- ma. Posebno osvežitev je le- tos pomenil program zborov, ki je vključeval tudi pesmi lahkotnejšega žanra ter in- strumentalna spremljava mladih gojencev konjiške glasbene šole. JH Št. 17 - 28. april 1994 10 Ne le pevci, tudi prijatelji Pogovor s predsetinikom KMZ Marjanom Podgorškom Komorni moški zbor deluje že 45 let in zanimalo nas je, kje je ta trenutek zbor v celjski in slovenski kulturi. Pod vod- stvom prof. Egona Kuneja si je zbor zelo kmalu po ustanovitvi priboril mesto med najboljši- mi zbori v Sloveniji ter dolga leta zasedal prvo mesto med celjskimi zbori. »Tudi danes se kljub niha- njem v zadnjih desetih letih, zbor dokazuje na tekmova- njih. Je v prvi kategoriji zbo- rovskega petja v Sloveniji. Na zadnjem tekmovanju Naša pe- sem 93 v Ljubljani smo dobili srebrno plaketo, kar sta poleg nas dosegla le še dva moška zbora,« je pričel pogovor pred- sednik KMZ Marjan Pod- goršek. Zgodovino KMZ odlikuje izredno intenzivna promocija zbora in s tem tudi Celja v evTopskem prostoru. Kako pojasnjujete to? KMZ se je v svoji 45-letni zgodovini udeležil mnogih mednarodnih tekmovanj, na katerih je dosegel vidne uvr- stitve. Naj naštejem le nekate- re: Arezzo, Llangollen, Mon- treux. Poleg tega je organiziral skoraj vsako leto koncertne turneje po zahodni Evropi v Holandiji, Nemčiji, Švici, Belgiji. Večkrat je bil gost Nemške pevske zveze in števil- nih tujih zborov. Uspešnost teh turnej nam potrjujejo la- skavi članki in kritike v tam- kajšnjih časopisih. Na teh tur- nejah smo bili večkrat gostje najpomembnejših nemških ra- dijskih študijev. Spremljali smo tudi pron ocije celjskega gospodarstva v tujini. Na ta način smo pomagali graditi mostove prijateljstva med po- bratenimi mesti. Razvunljivo je, da smo bili tudi gostitelji številnim tujim zborom in s tem pripomogli h gostoljub- nosti Celja in Slovenije. Zbor pa mnogih aktivnosti ne bi mogel tako uspešno izpeljati brez podpore in pomoči kul- turnih organizacij in zlasti go- spodarskih podjetij. V zboru sodelujejo pevci vseh slojev: kmetje, obrtniki, uradniki, direktorji, zdravni- ki, celo znanstveniki in drugi. Ali tako pester sestav povzro- ča kdaj težave? Mislim, da ne. Zavedati se moramo, da smo kljub inten- zivnemu delu le amaterski zbor. Druži nas veliko veselje do lepega petja, torej nismo le pevci, ampak smo med sabo tudi prijatelji. Pestra sestava celo pospešuje druženje pev- cev tudi v času, ko ni vaj in nastopov. Po drugi strani pa je za delovanje zbora poleg umetniškega in strokovnega dela dirigenta potrebno opra- viti še mnogo organizacijskih in drugih del, ki jih je pri tako različnem sestavu lažje poraz- deliti. Seveda pa se zaradi tega pojavljajo določene težave, ki se večinoma kažejo v odsotno- sti posameznikov na vajah za- radi nujnih opravil oziroma dežurstev v službi ali službe- nih potovanj. Vendar to ni v tolikšni meri, da bi to motilo normalno delo zbora. Slavnostni koncert bo 13. maja letos. Kako ste se nanj pripravljali? Septembra lani je umetni- ško vodstvo zbora prevzel Ci- ril Vertačnik, ki si je kot pred- nostno nalogo zastavil pripra- vo zbora za koncert ob 45-let- nici. Koncert naj bi po tradici- ji predstavil vrh obdobij, zato smo poleg novega programa na novo naštudirali tudi nekaj najuspešnejših pesmi iz prejš- njih obdobij. Namen tega kon- certa je prikazati dosedanjo prehojeno pot. Zaradi pretež- ne zamenjave pevcev, je bilo treba tudi program na novo postaviti. Koncert obsega umetne pesmi iz obdobja kla- sike in renesanse, čitalništva in romantike, do modernejših pesmi. Program tradicionalno zaključujemo z izborom na- rodnih pesmi. Ob tem pa smo se intenzivno pripravljali še na zahtevno mednarodno telano- vanje v Mariboru. Načrti za v prihodnje? Koncem maja odhajamo na kratko turnejo v Nemčijo in Holandijo, kjer bomo peli na dveh samostojnih koncertih, ter v okviru festivala Nizo- zemske pevske zveze. Dogo- varjamo se za koncert v Šmar- ju pri Jelšah. Opravili smo koncerta v Rogaški Slatini in Laškem. S tem želimo v širšem slovenskem prostoru obeležiti naš jubilej. V jeseni razmišlja- mo o obisku v Singenu v Nem- čiji, kaže se nam pa tudi mož- nost koncerta v Gradcu. Ena glavnih nalog vodstva je tudi pomlajevanje zbora. Zato va- bim mlade pevce, ki imajo iz- kušnje iz mladinskih in štu- dentskih zborov, naj se nam pridružijo v začetku nove se- zone. Zavedamo se, da so uspehi našega zbora zelo po- vezani tudi z občutenim spremljanjem našega petja celjskih poslušalcev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljuje- mo in pričakujemo, da bo ena- ko sodelovanje in navdušenje spremljalo zbor tudi na pri- hodnjih koncertih. RISTO GAJŠEK Kultura pušča pečate Delovno graPIvo za strategijo razvoja kulture v Velenju V Velenju želijo, da bi obči- na postala pomembnejše kul- turno središče. V ta namen so pripravili delovTio gradivo za strategijo razvoja kulture, ki so ga člani občinske vlade že potrdili in ga ponudili v javno razpravo. Med cilji razvoja kulture v velenjski občini so omenjeni pogoji za doseganje zakonsko opredeljenih standardov knjižničarske in muzejske de- javnosti, po drugi strani pa tu- di bistveno večji obseg obeh dejavnosti. Poleg tega načrtu- jejo večji obseg ustvarjalnosti v poklicni institucionalni kul- turni dejavnosti, osrednja toč- ka v mreži urbane kulturne dejavnosti in infrastrukture pa naj bi postal Kulturni cen- ter Ivan Napotnik. V sistem javnega financiranja kulture naj bi vključili tudi Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski, saj je edini vir poklicne umetniške ustvarjalnosti. Poleg tega naj bi v občini zagotovili enake izhodiščne možnosti za javni kulturni za- vod in za preostale kulturne izvajalce in producente, kar pomeni, da bi knjižničarska, muzejska, galerijska in druge dejavnosti Kulturnega centra imele zagotovljene stalne pro- računske vire financiranja. Subvencioniranje ostalih de- javnosti, za katere sedaj sred- stva iz proračuna prejema Kulturni center, pa bi bilo prepuščeno javnim razpisom. Tako bi subvencije prejemali najboljši ponudniki oziroma tisti, ki bi najbolj ustrezali programskim merilom občin- ske kulturne politike. Prek javnih razpisov bi zagotovili tudi večjo konkurenčnost. Eden izmed ciljev naj bi bil tudi zagotavljanje pogojev za osnovno ljubiteljsko kulturno dejavnost, sistem javnega fi- nanciranja pa naj bi bil bolj selektiven, tako da bi več de- narja namenili bolj kakovostni ljubiteljski dejavnosti in pro- jektom. Nadalje naj bi zago- tavljali pogoje za razvoj naj- boljših ljubiteljskih dejavnosti v polprofesionalne skupine, mladinska kultura naj bi po- stala avtonomno področje znotraj občinske kulturne po- litike in javnega sistema fi- nanciranja. Za financiranje kulturnih dejavnosti, ki bi presegle mož- nosti občinskega proračuna, bi ustanovili kulturni sklad, ustanoviteljica in s tem finan- cerka knjižnice in muzeja pa bi postala država, ki naj bi fi- nancirala tudi nekatere ljubi- teljske dejavnosti, ki presegajo lokalno raven. Godalci prisrčno in dostojno Pretekli teden je bil v Opa- tij ski cerkvi v Celju četrti abonmajski koncert Celjske- ga godalnega orkestra, ki mu je dirigiral Nenad firšt. Pred nekaj več kot sto poslušalci so izvajalci predstavili zani- miv spored del J.S.Bacha, Jakoba Ježa in Edvarda Griega. V uvodnem Bachovem koncertu za oboo, violino in orkester sta se kot solista predstavila oboistka Breda Jerič in violinist Marko Zu- pan. Delo sodi v vrsto baroč- nih koncertov, kjer solistični part ni bil v ospredju, ampak kot neločljiv del orkestra, ki je s tem zdaj v nasprotju, zdaj igra z njim unisono. Skratka solistični instru- ment in orkester sta bila v tej kompozicijski maniri kot partnerja, ki se dopolnjujeta. Tako bi naj izzvenela tudi izvedba na tem koncertu. Iz- vajalci so bili dobro priprav- ljeni tako po tehnično-muzi- kalni, kot po intonacijski plati. Žal se je dialog med solistom in orkestrom izgu- bil v obilici zvočne mase, kjer je svoje opravil pretiran odmev v cerkvenem ambien- tu. Ta pomanjkljivost je bila prisotna skozi ves koncert, zlasti pa je moteče delovala pri Ježevem Concertino sem- plice za violino in godala. Solist Marko Zupan in orke- ster sta se že nekajkrat izka- zala v interpretaciji del s so- dobnejšim glasbenim tek- stom. Concertino, ki je pisan v svobodni diatoniki brez vi- sokih godalnih leg za izva- jalce ni predstavljal pretrde- ga oreha. V prisrčen aplavz se je vključil tudi avtor s svojo prisotnostjo. Griego- va Holbergova suita je skla- dateljev poklon kulturni zgodovini njegove dežele in je nasploh eno najpopular- nejših del literature za go- dalne orkestre. Sprva je su- ito skladatelj sicer napisal za klavir, pozneje pa jo je sam priredil za orkester. Sestav- ljena je iz stavkov starih plesnih oblik, ki jim je pa Grieg vlil sodobnejšega du- ha. Izvedba je bila v vseh di- namičnih in agogičnih od- tenkih korektna. Ob koncu naj še enkrat za- pišem ugotovitev, da je bil sicer prisrčno in umetniško dostojno oblikovan koncert tokrat v nekoliko neustrez- nih akustičnih razmerah. Dodatka pa najbrž nismo doživeli tudi že zaradi delne »podhlajenosti«. E.G. Razstava založbe Epta V prostorih Osrednje knjiž- nice v Celju je v prvem nad- stropju postavljena razstava otroških knjig založbe Epta iz Ljubljane. Epta, ki se ukvarja še z dejavnostjo izobraževanja in usposabljanja, se je poime- novala kot založba najlepših slikanic, z izdajo svojih knjig pa seveda poskuša to zahtevno načelo tudi najbolj udejanjiti. Kljub temu, da imamo pri nas kar nekaj uveljavljenih avtorjev knjig za otroke, najsi gre za literate, še posebej pa to velja za ilustratorje, ki so ce- njeni tudi daleč preko naših meja, pa domača založniška dejavnost na tem področju vendarle ni na najvišji mo/ni ravni. To je posledica celotne- ga stanja na našem knjižnem trgu, ki ni naklonjen Imjigi in bralcem z nizko kupno močjo. Domači založniki se redko od- ločajo za najkvalitetnejša in najnovejša dela, saj to pred- vsem pomeni tudi visoko ceno, ki jo morajo plačati za odkup avtorskih pravic. Pri Epti pa so se vendarle odločili, da bodo izdajali izk- ljučno vrhunske slikanice. To- rej dela, ki so vizualno pri- vlačna ter inovativna, vsebin- sko pa bogata, vzgojna in po- učna. Avtorji, katerih dela iz- dajajo, so uveljavljeni in do- bitniki različnih nagrad, ki jih podeljujejo posamezne evrop- ske oziroma svetovne institu- cije. Na razstavi v Osrednji knjižnici v Celju so prikazane knjige, katere je založba že iz- dala in tudi tiste, ki jih še ima v načrtu in zato še niso pred- stavljene v slovenskem prevo- du, temveč v izvirniku. Knjige, ki so že izšle v slovenščini pa so: Dete se nam je rodilo Chri- stiane Lesch in Hansa Ba- umanna. Ne moreš zaspati. Mali Medo Barbare Firth ter Martina Waddella, Mavrična ribica Marcusa Pfisterja, Gu- sar Berto Ingrid in Dietra Schuberta, Ko so krokarji še pisani Edith SchreiberWicke in Carole Holland ter Mali bo- ber in odmev, katere avtorja sta Amy MacDonal in Sarah Fox-Davies, za letošnje leto pa še imajo več naslovov v pri- pravi. Razstavo si je mogoče ogledati še ta teden. BORIS GORUPIČ Tako lep dan za smrt Piše: Tadej ČatJ Z dr. Janezom Rugljem se pravzaprav nikoli nisem po- vsem strinjal; pa če je šlo za politična ah kakršnakoli že načela. Ko pa se je javno odz- val na gladovno stavko tistih junakov iz Cankarjevega do- ma, ki so menda pripravljeni celo »umreti« za svojega nek- danjega ministra Janšo, me je nekaj kar nekako stisnilo; z dr. Rugljem se v bistvu prvič zares strinjam. Junaki iz Can- karjevega doma so status gla- dovne stavke ne le spolitizira- li, marveč tudi izničili. Pa ne zaradi tega, ker se ob večerih stiskajo pri ljubljenih in tam tuširajo in bogve, če ne tudi izdatno prehranjujejo, status gladovne stavke je padel zara- di povsem načelnih razlogov. Smrt zaradi odklanjanja hra- ne ni v lasti politike, temveč človeka. Gladovno se stavka le zaradi kršenja človekovih pra- vic. Vse ostalo je povsem ne- umno gladovanje, zaradi kate- rega ne more biti odgovoren nihče drug kot oni sami. Že Kafkin Gladovalec iz zbirke Splet norosti in bolečine je stavkal, ker so mu bile odvzete ali kršene njegove človečanske in državljanske pravice. In zdaj pomislite, kaj bi se zgodi- lo, če bi vam nekdo recimo (hudo banalen primer!) odvzel svobodo po zloglasnem 133. členu! Še gladovno stavkati ne bi mogli. Ker vas nihče ne bi jemal resno. Gladovni stavki je bila s primerom gladovalcev iz Cankarjevega doma odvzeta vsa legitimacija. Kaj vam torej preostane? Da namesto posta izberete pretirano basanje s hrano. Da se zaprete v kakš- no sobo in se tam ob kakšni dobri medijski podpori fino bašete s hrano. Strajk je pač štrajk in pika. Pa naj bo takš- ne ali drugačne oblike. Ampak to so malenkosti. Ti- sti gladovalci tam so samo na- vadni marginalci. Obiski, ki so jih deležni oziroma, ki so se tam zgodili, ko je bila še stav- ka nekako v polnem teku, ko lakota še ni tako zelo pritiski la, pa so bili včasih tudi ms, ček »višje narave«. Med dn, gim se je tam znašel tudi Iju\j Ijanski nadškof in metropol dr. Alojzij Šuštar. In ne le ki posameznik, ker dr. Šuštar j pač javna osebnost in kot tj vselej zavezan cerkvi, marv( kot predstavnik rimsko-kal, liške cerkve podprl stavko, \ bi se po vseh kriterijih, ki j; določa »mati narava« mora. končati s kolektivno smrtji Po pravici povedano, bil bi; skrajni čas, da tam neki umre. Toda tudi to je le malei kost v primerjavi s tem, kar je rimsko-katoliška cerk( s podporo gladovne stavi privoščila. Zatajila je svoj načela ali še boljše; zopet j pokazala svojo dvoličnos Medtem, ko ostro nasprotuj abortusu, kjer gre izključno i svobodno izbiro posameznil glede načrtovanja družine, hkrati dovoli podpirati umin nje zaradi političnih cilje Oziroma drugače; v imenu ži\ Ijenja podpirati smrt je uttu zana igra, h kateri se po sb rajda polstoletnem molk cerkve zopet vrača. Sicer p, ali ne govori ena izmed tisti zapovedi tudi nekako takok »Ne ubijaj!« Sicer je pa trn veroizpoved stvar vsakega pa sameznika. In nikoli ni pn pozno, da iz ene vere prestop te v drugo. Ali se tisti, h kate so vas brez vašega dovoljenj vpisali, odrečete. Ker, nem zadnje, biti del cerkve, j spodbuja k smrti zares nedoh na in naivna bitja, ki meniji da bodo s svojo smrtjo sproži revolucijo, je zares sramotno Hvala lepa za krščansko vt ro. Tudi brez nje je mogoč prav fino živeti in preživeti. TADEJ ČATE Št. 17 - 28. april 1994 11 Aškerčevina if novi knjižici Zveza kulturnih orga- pizacij občine Laško (za jaložbo Jure Jan) je apri- la letos izdala zanimivo in pomembno knjižico i naslovom »Anton l^kerc in domači kraj«, Ji je delo dveh avtorjev. Prof. Božena Orožen piše ) temi po kateri se knjiži- ca tudi imenuje, Vito Ha- zler pa je prispeval zapis »Kako smo obnavljali Aškerčevo domačijo«. Knjižica bo pomemben vodnik vsem, ki vsako le- to ob raznih priložnostih obiskujejo Aškerčevino, torej rojstno hišo največ- jega slovenskega mojstra balad, pesnika Antona Aškerca. Knjižica je ti- skana na dobrem papirju, ima nekaj čmobelih foto- grafij, medtem ko je uvodna platnica v bar- vah. Prof. Božena Orožen se je pisanja lotila z njej znano zagnanostjo in na- tančnostjo, tako da lahko v kratkem tekstu ob ra- zumljivih stavkih izvemo skoraj vse, kar naj bi ve- deli o Antonu Aškercu, njegovem delu, rodu, so- rodnikih, krajih kjer je živel in ustvarjal in še čem. Knjižica je napisana tako, da zadovolji širok krog bralcev. Oblikovanje knjižice o Aškercu in Aškerčevini je opravil Jože Majcen, fotografsko obdelavo Igor Knez, pripravo za tisk Erik Ocvirk, knjižico pa so natisnili v Tiskarni Padežnik v Laškem. Za- nimiva knjižica, vredna pozornosti in še bolj pos- nemanja. T.VRABL Predvsem tuji avtorji ___ ^ Pri DZS, ki je ena naših naj- večjih založniških hiš, so prav- kar izdali nekaj novih naslo- vov, gre pa predvsem za tuje avtorje. V sektorju izobraževalne li- terature za mlajše sta novi dve knjižici Roberta Sneddena, ki nosita naslove Kaj je riba in Kaj je cvetlica. Z nazornimi ilustracijami ter poljudnim besedilom so opisane osnovne značilnosti obravnavanih poj- mov, na način, ki je prilagojen mlajšim bralce. Poleg omenje- nih bodo v tej zbirki izšli še knjižici o ptičih ter žuželkah. Na področju priročniške li- terature je nova knjiga o vrt- narstvu Vrtni raj na balkonu, terasi in strehi. Poudarek je na izkoristku majhnih prostor- skih površin, predvsem v okvi- ru urbanih naselij oziroma sa- mih stanovanj, kjer imajo sta- novalci minimalne možnosti za razne dekorativne ali celo prehranjevalne rastline. Avtor Helmut Jantra pa nas pouči, kako je vendarle mogoče tudi v teh okoliščinah narediti lep, okrasen vrt. Vzporedno z dvema veliki- ma filmskima uspešnicama, ki ju pravkar vrtijo v naših kine- matografih, sta izšla romana, ki sta jima služila kot predlo- gi. Prvi je Vzhajajoče sonce, Michaela Crichtona, kriminal- ka, ki ob razkrivanju nekega umora odpira mnoga vpraša- nja o podobi in različnosti dveh civilizacij, ameriške in japonske. Tudi Pelikanovo sporočilo Johna Grishama je napeta pripoved, v kateri glavna junakinja, sicer štu- dentka prava odkriva spletke in skorumpiranost v najvišjih državnih službah. Zadnja no- vost pa je knjiga Republika duhov izpod peresa Andreja Rota. V njej prikazuje Sloven- sko kulturno akcijo, to je orga- nizacijo, ki je bila v petdesetih letih ustanovljena v Argentini z namenom, da vzpodbuja kul- turno dejavnost slovenskega prebivalstva, ki je emigriralo v tujino predvsem iz političnih razlogov. Zato o Slovenski kulturni akciji pri nas dolgo kaj dosti tudi nismo vedeli in knjiga Andreja Rota nam se- daj prikazuje zgodovino te in- stitucije kot tudi njene vidnej- še posameznike. BORIS GORUPIČ Razstava Rajka Mlinarica v prostorih Zdravstvenega doma v Celju imajo že več kot pol leta tudi likovno razstaviš- če, v katerem predstavljajo vsak mesec enega avtorja. V aprilu je s svojimi slikami prisoten Rajko Mlinaric, sicer tudi lastnik galerije Uroš in izdajatelj kulturno informa- tivnega mesečnika Kam danes. Mlinaričeva dela med sabo veže enovit pogled na slikar- sko ustvarjanje, kar se odraža predvsem v formalnih karak- teristikah njegovih slik. Na površino mehkejših barvnih tonov postopoma nanaša moč- nejši kolorit, ki ga povezuje v nove oblike in povezave za katere so značilna kontrastna razmerja s težiščem v ab- straktnem izražanju, ki pa v posameznih primerih pri gledalcu prebujajo asociacije na konkretne motive, kot je na primer cvetoča rastlina. Slike, ki jih je mogoče postaviti v ohlapen konceptualen okvir, pa imajo vsaka zase tudi iz- grajeno lastno identiteto in ustvarjalne posebnosti. BORIS GORUPIČ V Žalcu spet Planinska roža Po dvanajstih letih bodo Žalčani spet postavili na oder med Savinjčani dobro poznano in priljubljeno opereto Planinska roža. Ansambel šteje preko sto članov, režija bo tokrat v rokah Iztoka Valiča, dirigent pa bo domačin Franci Rizmal. Premiera operete bo septembra v sklopu prireditev ob Taborskih kultur- nih dnevih. m Vzilušje starodavnega Dubrovnika Plesni forum je minulo soboto v svoji dvorani spet pripravil lep Timetniški večer, tokrat z znanim kantavtorjem Ibrico Jusi- čem, ki se ga spominjamo tudi kot pevca nekdanjih Dubrovni- ških trubadurjev. Ibrica Jusič ni bil prvič v Celju, a tudi tokrat je s svojo interpretacijo vnesel v mesto ob Savinji vzdušje starodavnega Dubrovnika. Nastopile so tudi plesalke Plesnega foruma v koreogra fiji Goge Stefanovič Erjavec. NACEUSKIH PlATNiH Krik stene, ZDA pustolovski film Režija: Werner Herzog; scenarij: hans-Ulrich Klenner in Walter Saxer (po ideji Reinholda Messnerja); vloge: Donald Sutherland, Brad Dourif, Vittorio Mezzogiomo, Mathilda Mav, Štefan Glowacz. Roccia je največji in naj- bolj izkušen alpinist na svetu. Premagal je vse naj- višje vrhove na vseh petih celinah. Na drugi strani pa je Martin, ki je najboljši športni plezalec, predstav- nik nove generacije plezal- cev. Glavno vlogo pa seve- da igra gora: Cerra Torre, neverjetna in groba granit- na špica na jugu Patagonije v Južni Ameriki, ki velja poleg K 2 za najtežje osvoj- Ijiv vrh na svetu in pred- stavlja največji izziv vsa- kemu alpinistu. Med odpravo Roccie na Cerro Torre pride do trage- dije: Martin se želi povzpe- ti na vrh gore skupaj s svo- jim dolgoletnim plezalnim partnerjem Hansom, ven- dar brez Roccie. Hans med plezanjem za vedno omah- ne v globino... Martin trdi, da se je povzpel na vrh, čeprav ni- ma nikakršnega dokaza o svojem neverjetnem na- poru. Roccia se čuti preva- ranega, saj je na ta način izgubil krono svoje plezal- ske kariere. Kot da bi to še ne bilo dovolj, ga zapusti tudi Katharina, ki je obe- nem tudi njegova tajnica. Priključi se novemu šampi- onu. Prijateljstvo med Martinom in Roccio ni več, njuni poti se razideta... Globoko prizadet ostane Roccia v Patagoniji in medtem ko tava po njenih divjih brezpotjih, Martin slavi svoj uspeh v daljni Evropi. Ne da bi želel, Martin postane žrtev pro- pagandnega stroja, ki mu je Roccia komaj ušel. Znaj- de se pod čedalje močnej- šim pritiskom javnega mnenja, saj vsi dvomijo, ali se je v resnici povzpel na sam vrh skorajda neosvoj- Ijive gore. In ne samo to - menijo celo, da je kriv Hansove smrti. Zato se Roccia odloči, da bo še en- krat naskočil Cerro Torre. Njegovo tokratno odpravo financira multinacionalna družba, ki vidi v plezal- skem podvigu samo finanč- ni učinek. Ko odprava pri- spe v Patagonijo se izkaže, da Roccia pozna Cerro Tor- re kot nihče drug. Ob vznožju gore se poti Roccie in Martina zopet prekriža- ta. Pred očmi kamere se njuno rivalstvo spremeni v obupen boj za lastni živ- ljenji. Žal s tragičnim kon- cem. Kot brezdušna, da- ljinsko vodena stroja, se dva, od besa slepa planin- ca, borita za zmago. Stava je velika - njuni življenji. Vendar v tej tekmi ni zma- govalca ... FISHER d.0.0. Bežigrajska cesta 109 P. O. 80X219 63000 Celje objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. vodenje maloprodajnih enot 2. komercialist 3. uporaba CNC stroja Pogoji; AD 1) višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj na raznih področjih v maloprodaji AD 2) višja ali srednja lesarska izobrazba ter potrebno znanje komerciale za opravljanje komercialnih poslov v smeri nabave (kooperacije) in prodaje AD 3) srednja tehnična oz. poklicna izobrazba lesarske stroke ter opravljena vojaška obveznost V vseh primerih zahtevamo tudi vozniško dovoljenje B kate- gorije. Potencialne kandidate prosimo, da ob prijavi pošljejo tudi svoj življenjepis z opisom delovnih izkušenj. PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v sredo, 4. maja ob 10. uri za abonma drugi šolski in izven, ob 15.30 pa za abonma četrti šolski in izven, uprizorili Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. OMCERTI Na trgu Atomske vasi v Podčetrtku bo v soboto ob 19. uri, promenadni koncert godbe na pihala štorskih železarjev, pod vodstvom prof. Franca Zupanca, v nedeljo pa bo ob 8. uri zjutraj prvomajska budnica, ob 11. uri pa še prvomajski promenadni koncert. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri, pianistka Nevenka Leban iz Ljubljane pripravila klavir- ski recital, na katerem bo izvajala dela Mozarta, Schumanna in Chopina. V Krpanovi kleti v Žalcu bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert šansonjerke Mie Žnidarič. A.Z S TA. VE V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava Petra Čemeta. V galeriji v Mozirju-Grabnarjeva hiša si lahko do 4. maja ogle- date razstavo slik Gorana Horvata in Vena Dolenca, v okviru pomladanskega srečanja z umetniki. V Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate mednarodno raz- stavo umetniških fotografij z naslovom »Mednarodni fotosalon Celje 94«. V kiparjevi delavnici Pongrašič v Prešernovi ulici 23 v Celju so na ogled dela kiparja Lojzeta Pongrašiča. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je na ogled raz- stava Slovaške kulture pri Slovencih, ki jo je pripravila prof- . Božena Orožen. Na ogled bo do konca meseca maja. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 12. maja ogledate razstavo slik in risb Metke Krašovec. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do 6. maja odprta razstava likovnih del trinajste likovne kolonije osnovnih šol šmarske občine. V galeriji KLjUBA bo do sobote na ogled razstava fotografij avtorja Siniše Lopojda iz Ljubljane. V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah so razstavljene monotipije iz zapuščine akademskega slikarja Mihe Maleša. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko ogledate Podobe Jezusovega življenja na starih grafičnih listih. Na ogled bodo do 6. junija. V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo z naslovom »140- let Zdravilišča Laško«. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do sobote ogledate razstavo Riharda Jakopiča z naslovom To sem jaz, umetnik... V avli Zdravilišča Laško si lahko ob 140-letnici tega Zdravilišča ogledate razstavo nekaterih najstarejših razglednic Laškega in okolice, vezanih tudi na Zdravilišče. V hotelu Merx do sobote razstavlja likovna dela Toni Mohorka. V Zdravstvenem domu v Celju si lahko ogledate dela Rajka Mlinarica. V galeriji sodobne upietnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega gradu, pa je na Ogled razstava likovnih del slikarke Metke Kraševec. I M O Celje: Union do 4.5. ob 16. ,18.30 in 21. uri ameriški film Pelika- novo poročilo; Mali Union do 4.5. ob 20. uri ameriški film V postelji s sovražnikom; Metropol do 2.5. ob 16.30 ameriški film Willy, ob 18.30 in 20.30 pa ameriški film Wayneov svet 2 ter 3.in 4.5. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški fihn Wayneov svet 2;, Dom do 4.5. ob 18. in 20.30 ameriški film Krik stene. Kino Rogaška Slatina 29. in 30. 4. ob 18. in 20.15 uri ameriški film Cliffhanger - Plezalec. Kino Žalec 29. in 30.4. ob 20. uri ter 1.5. ob 18. in 20. uri ameri- ški film Vaški milijonarji. STALO V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob 20. uri, plesno zabavni večer s Terezo Kesovijo in ansamblom Rogaški Kristali. Št. 17 - 28. april 1994 12 Kresovanja, budnice in shodi Tradicionalni prvomajski shod bo na Gričku pri Celju tudi letos. Pričel se bo ob 11. uri s krajšim kulturnim programom, slavnostni go- vornik na zborovanju pa bo Valter Jordan, predsednik območne organizacije sindi- katov Celje. Prvi maj bodo proslavili tudi Teharčani, ki bodo 30. aprila ob 16. uri postavili mlaj sredi kraja, kresovanje pa bo ob 20. uri na Vrheh. Osrednja prireditev v po- častitev praznika dela bo v žalski občini pri Šmiglovi zidanici. V sodelovanju s sindikatom jo bodo organi- zirali člani gasilskega dru- štva iz Grajske vasi. Kultur- ni program se bo pričel ob 11. uri, slavnostni govornik pa bo predsednik Republi- škega odbora sindikata kme- tijstva in živilske industrije Srečko Čater. Prvi maj v velenjski in mo- zirski občini že od nekdaj praznujejo skupno, saj ob- močna organizacija Zveze svobodnih sindikatov pokri- va obe občini. Praznovanje se bo letos pričelo v petek, 29. aprila ob 18. uri v Nazarjah, kjer bo na igrišču Vrbovec 24-umi tur- nir v malem nogometu. Pri- čakujejo, da bo v malem no- gometu sodelovalo najmanj 16 ekip, turnir pa se zaklju- čil 30. aprila ob 18. uri. Na praznični dan, torej v nede- ljo l.maja, bodo v velenjski in mozirski občini ob 6. uri zjutraj s kanonado na ve- lenjskem gradu in budnicah v obeh občinah pozdravili praznik. Pri budnicah bodo sodelovali Rudarska godba Velenje, Pihalna godba Šo- štanj in Delavska godba Na- zarje, budnice pa pripravlja- jo v Velenju, Šoštanju, Smartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah in drugih krajih Zgornje Savinjske doline. Tudi prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov bo na praznični dan na Graški gori. Srečanje se bo pričelo ob 11. uri s kulturnim pro- gramom in pozdravom slav- nostnega govornika, pred- sednika ZSSS Dušana Se- moliča. Po končani uvodni slovesnosti bodo položili cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev, nato pa se bodo pričele športne igre. Svobodni sindikat bistri- ške, konjiške ter šmarske ob- čine pripravlja vsakoletno prvomajsko srečanje na Bo- ču. Občani sosednjih občin se bodo srečali v nedeljo, 1. maja ob 11. uri, pri planin- skem domu. Na množičnem srečanju bodo nastopili pihalna god- ba slatinskih steklarjev, fol- kloristi iz Mestinja, udele- žence pa bo pozdravil sekre- tar območne organizacije Svobodnega sindikata, La- dislav Kaluža. Za ljubitelje športne dejavnosti priprav- ljajo tekmovanja v nogome- tu, moški in ženski odbojki, prvič pa tudi v košarki. Po- skrbeli so seveda tudi za simbolični prvomajski ogenj, pa hrano in pijačo, srečolov in razvedrilo. Občani Slovenskih Konjic pa se bodo lahko srečali tudi pri Starem gradu, kjer bo tradicionalno prvomajsko zborovanje, na katerem bo govorila Milica Dabanovič, sekretarka, območnega od- bora sindikata delavcev gradbeništva. Šentjurčani bodo začeli prvomajsko praznovanje z jutranjo budnico domače pihalne godbe (ob 6. uri) po mestu ter bližnji okolici. Nadaljevanje bo na Resev- ni (ob 11. uri), kjer je pri pla- ninskem domu vsakoletiKj prvomajsko srečanje. Prire. ditelja sta Svobodni sindika; ter šentjursko Planinskf društvo. Slavnostni govor, nik bo Franci Klepej, pred. sednik sindikata v vzgoji ir izobraževanju Slovenije, na- to pa bosta nastopila doma- ča godba na pihala in mošk] pevski zbor Skladateljev Ipavcev, za razvedrilo pa bc skrbel ansambel Stanka Mi- kule. Laščani se bodo tako koi vsako leto podali na Šmohoi kjer pripravlja zborovanjf Območna organizacija ZSSS Celje. Slavnostni govornU na prireditvi, ki se bo pričelj ob 11. uri, bo Mirko Gozdni- kar, sekretar območnega od- bora SKEI. Upanje v letu družine VeUki metinarotinl humaniiami koncert v letu družine je šentjursko podjetje Humanitar Družin- ska vzgoja, ki ga vodi Cvetka Jagodic, pripravilo upanje družinam, ki imajo otroke z drugačnimi potrebami. Na triurnem velikem mednarod- nem humanitarnem koncertu Življenjske pomoči, v celjskem Narodnem domu, je občinstvo toplo pozdravilo vrsto prizna- nih ustvarjalcev iz različnih krajev Slovenije, posebej pa tudi iz Bavarske. Tudi mi smo lahko danes, jutri ali pojutrišnjem drugač- ni, je bila ena od misli, ki so jih posredovali povezovalci pro- grama, Metka Volčič, Marjan Sneberger ter pomočnica Si- mona. Za začetek so predsta- vili bavarsko glasbeno skupi- no mladih invalidov, Ulwila, ki igra na glasbila, narejena v njihovih invalidskih delav- nicah, v Landshutu (tam zapo- slujejo kar 750 invalidov). Ba- varske goste je v Celje pripe- ljal Egon Meesters, ustanovi- telj Ulwile, sicer pa dober poz- navalec Slovenije. Občinstvo je s podobnim navdušenjem pozdravilo tudi bavarske glas- benice iz skupine Greisenha- usener Stubenmusi, ki so na- stopile tudi s harfo in citrami. Sicer pa dekleta nesebično po- magajo v Življenjski pomoči, je povedal Egon Meesters. Bogato slovensko glasbeno izročilo Istre, Rezije, Dolenj- ske, Štajerske in Prekmurja so predstavili glasbeniki Aka- demske foklorne skupine France Marolt, belokranjsko kulturo pa je posebej približa- la skupina tamburašev in pevk iz Dragatuša pri Črnomlju. Na citre je igrala Tanja Zajc-Zu- pan iz Domžal, ki jo občinstvo pozna tudi po njenih samo- stojnih kasetah. Z velikim za- nimanjem so prisluhnili tudi ustvarjalcem s celjskega ob- močja: Celjskemu oktetu pod vodstvom Alenke Firšt, šent- jurskemu Ženskemu oktetu skladateljev Ipavcev pod vod- stvom Franca Klinarja ter Zlatim strunam iz Rogaške Slatine. Vsi si prizadevajo za ohranjanje domače glasbe. V dvorani so težko pričako- vali tudi nastop priznane pev- ke in dramske umetnice Jerce Mrzel ter še flavtista Klemena Ramovša, ki sta prav tako po- žela velik aplavz. Za konec je Težko pričakovani nastop pevke in dramske umetnice Jerce Mrzel. predstavil vedrejšo, narodno- zabavno glasbo, tudi Ansam- bel Mira Klinca iz Savinjske doline. Celovečerni koncert so skle- nili s skupnim prepevanjem nastopajočih ter občinstva. Vse kaže, da je bilo občinstvo navdušeno, preseneča pa raz- meroma slab obisk prireditve, saj so kakovost zagotavljala že številna našteta imena. Sicer pa so izkupiček prireditve na- menili za razvoj glasbene tera- pije. BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC Lepo seje predstavil Celjski oktet. Več točk je pripravila tudi bavarska skupina mladih invalidov Ulwila (na desni strani). Drevo se na drevo... ...naslanja, človek se na človeka. To je bil moto 3.zelenega dne, ki so ga v počastitev dneva Zemlje pripravili na II. osnovni šoli v Celju. Četrtkova razstava je bil prikaz celoletnega dela učencev, ki so kot temo letošnjega projekta izbrali drevo. Tako so se v okviru projekta prvošolci učili prepoznavati drevesa, učenci drugih razredov so se učili določati starost dreves, tretješolci so raziskovali znamenja, ki jih je na drevesu naredil človek, stanje drevesa skozi letne čase in pripravili razstavo fotografij. V petih razredih so reciklirali papir, nare- dili herbarij in izdali glasilo, šestošolci so raziskali in predsta- vili življenje v krošnji, sedmošolci so se lotili obdelave lesa, izdelave bonsaijev in iskanja pregovorov na temo drevesa Učenci osmih razredov pa so predstavili družinsko drevo, dre- vesa okolice in pripravili igrico z naslovom Kuštravski mlin. N.-M. S., Foto: E. EINSPIELEB Kresničice za ceijsice otroice Jeseni bo pričelo obiskovati vrtce, male šole in prve razredf v celjski občini 1500 otrok. Za njihovo večjo varnost v promett bodo poskrbeli z odsevnimi kresničkami v obliki dinozavra, ^ jih bodo po sklepu občinske vlade kupili iz sredstev proračuna Takšen predlog je oblikoval občinski svet za preventivo ii vzgojo v cestnem prometu, ki otrokom vsako leto priskrbi tudi rumene rutice za njihovo večjo opeiznost na cesti. Št. 17 - 28. april 1994 13 Tudi Elizabeta bo »not namaiana« Tako kot večina naših sta- rih naročnikov tudi Elizabe- ta Ivenčnik iz Dramelj ko- maj čaka četrtka, ko se poja- vi poštar z Novim tednikom. Ta teden je še posebej v pri- čakovanju, saj smo jo prejš- njo nedeljo presenetili z obi- skom in darilom za zveste naročnike ter obljubo, da ji bomo izpolnili njeno največ- jo željo. Rada bi namreč bila »namaiana« v »cajtngu«. Novi tednik in še prej Celj- ski tednik jo je spremljal vse od petdesetih let naprej, spomne pa se tudi, da je imel oče še pred vojno naročen Slovenski gospodar, katere- ga izdajatelja pa se ne spo- minja. Kot dninarji in števil- na družina, kjer je bilo kar 17 otrok, so se težko preživ- ljali in tako tudi ni bilo de- narja za zdravnika, ko je pred mnogimi leti zbolela ta- krat šestletna Elizabeta. Ostale so posledice, saj je skoraj izgubila sluh in zara- di tega tudi slabo govori. Vendar pa so ji bile dane pridne roke in um, katerega si je bistrila z branjem. »Najprej sem prebirala ro- mane. Zažgana na grmadi, Razbojnik Guzej, Mlinarjev Janez, Čarovnice in še neka- teri drugi so mi posebno Iv spominu. Vse sem tudi skrbno izrezala in hranila, vendar smo se z družino, v kateri so se mi rodili trije otroci, večkrat selili in ro- mani so žal ostali na pod- strešju. Zanimivo, da smo po naključju vedno prišli v hišo številka 3, tako v Marija Dobju, v Zg. Slemenih v Dramljah, kjer smo končno prišli tudi do lastnega doma. Posledica trdega dela na zemlji je invalidnost - obraba kolkov, poleg časopisa pa mi družbo dela še pet vnukov in televizija. Ker slabo slišim, je seveda jakost naravnana na največjo možno, tako pra- vi sin, ki stanuje spodaj, da sam ne rabi vklapljati svoje- ga sprejemnika. Skrbno shranjujem pregovore in uporabne nasvete iz Novega tednika in vnukom sem že večkrat pomagala z njimi pri raziskovalnem delu. Razve- selila me je tudi nova rubri- ka starih običajev Jureta Krašovca, saj opisuje prav tiste reči, ki smo jih sami nekdaj počenjali. Da o zad- nji strani muzikantov in hu- moristov ne govorim. >Friš- ne< novice me tudi zanimajo, pa oglasi, reportaže, skratka vse razen športa. Želim, da bi bilo v naši družini še več naročnikov in v tej smeri predvsem sin dela veltko re- klamo, saj je prijavil nekaj novih naročnikov. EDI MASNEC Posodobitev zdravstvenega doma v žalskem zdravstvenem domu so se v zadnjem času lotili temeljite obnove, med drugim so poskrbeli tudi za lažji dostop vseh tistih, ki prihajajo k zdravnikom na invalidskem vozičku. Žalčani so namreč zgra- dili dovozno pot za invali- de, ki pomeni dobrodošlo novost tudi za matere z otroškimi vozički ali pa v primerih, ko pacienti po- trebujejo nujno medicinsko pomoč. Pred vhodom v zdravstveni dom so pre- uredili tudi parkirni pro- stor, del parkirišča bo tudi v prihodnje namenjen obi- skovalcem, del parkirnih prostorov pa so namenili izključno službenim in re- ševalnim vozilom. V žal- skem zdravstvenem domu so nadalje uredili še spre- jemno pisarno ter pot do lekarne, zelo pomembna pridobitev pa je preurejena dežurna soba, ki je zdaj opremljena s potrebnimi aparaturami. IB Križišče Ulipi bo Icmalu urejeno Prejšnji torek je bil v pro- storih zreške krajevne skup- nosti sestanek o problemati- ki nadaljnje izgradnje kri- žišča Ulipi. Z gradnjo je Cestno podjetje Celje pričelo v začetku lanskega novem- bra, po nekajkratnih preki- nitvah del, do katerih je pri- hajalo predvsem zaradi vre- menskih razmer, bo promet v novem križišču končno ste- kel v začetku maja, do konca meseca pa naj bi končali še z asfaltiranjem. Po besedah predsednika Izvršnega sveta Slovenske Konjice Rudija Petana, dela potekajo po načrtu, ki je bil tudi osnova za gradbeno do- voljenje, prihaja pa do neka- terih težav, ki jih rešuje služ- ba republiške uprave za ce- ste. Nasproti restavracije Ulipi, le nekaj deset metrov od križišča, gradijo parkirni prostor za tovorne avtomo- bile, ki pa leži v blagem za- voju, zaradi česar se pojavi problem vidljivosti. Do ne- strinjanj prihaja tudi s strani krajanov Zeč, ki zahtevajo varnejše in večje avtobusne postaje in ureditev pločnika ob glavni cesti do odcepa za Zeče. Za pločnik bi morali razširiti cestišče, prestaviti telefonski kabel in na novo urediti kanalizacijske odto- ke ter robnike, za kar pa v občinskem proračunu ni sredstev. Na sestanku so se dogovorili za začasno rešitev - projektant bo ob cesti ure- dil začasno peš pot. Po mnenju prisotnih na se- stanku bo 30 milijonov to- larjev, kolikor je bilo name- njenih za izgradnjo samega križišča, dosti premalo za dokončno ureditev. Kljub te- mu pa načrtujejo, da naj bi bila vsa dela zaključena vsaj do konca letošnjega leta. Nujno potrebna popravila je tudi cesta od križišča do Zreč, ter trije kilometri ceste proti Rogli na Padeškem Vr- hu, ki ga je potrebno razširi- ti. Predsednik krajevne skupnosti Zreče, Jože Košir, je povedal, da naj bi cesto od križišča pri Ulipiju do Rogle prekategorizirali v turistič- no cesto. Bodoča zreška ob- čina naj bi postala turistična občina, za razvoj turizma pa je nujna ureditev infrastruk- ture, torej tudi cest. B.Z. Šolarji za mir Tudi žalski šolarji so se vključili v akcijo zbiranja podpisov za mir, ki trenutno poteka po slovenskih šolah. Pobudnica te akcije je Lidija Artelj, pravljičarka iz Prebolda. Zbiranje podpisov, s katerimi se bodo mladi zavzeli za mir po vsem svetu in s tem lepše otroštvo, bo trajala dve leti. Ko bo zbranih 3 tisoč podpisov, bodo šolarji prosili za sodelovanje in denarno pomoč slovensko vlado. V Ljubljano bo odšel tudi tisoči podpisnik iz žalske občine, to je Matej Uratnik, sicer učenec osmega razreda preboldske osnovne šole. IB- Uredili polcopališče | V mestni skupnosti Žalec so pred kratkim zaključili triletni] program ureditve pokopališča. V sodelovanju z žalskim župniš- čem so med drugim obnovili cerkev ob pokopališču, z beton- skimi ploščami so prekrili poti, ki so bile doslej posute s peskom ter uredili parkirišče. Prihodnje leto nameravajo Žalčani urediti še razsvetljavo in nasade. _____ IB. Družabni večer v 00 Celje V Dijaškem domu v Celju je bil prejšnjo sredo večer, na ka- terem se je na zanimiv način predstavilo kar nekaj dijakov in skupin, ki so se celo leto ukvarjali z raznimi aktiv- nostmi. Tako je skupina dijakinj pod vodstvom mentorice Olge Petrunov pripravila modno re- vijo, med katero so dokazale, da obvladajo modno pisto - če- prav je sprehajanje po le-tej za Večino le konjiček. Še posebej Zanimiv del modne revije je bil ob koncu prireditve, ko so se nianekenke (in en maneken!) fia pisti pojavile v pižamah, kar je skupaj z zanimivimi ko- iientarji voditeljice prireditve Laure Sattler vse skupaj samo še popestrilo. Polno dvorano občinstva pa je uspelo dodo- bra nasmejati tudi članom hu- iioristične skupine, saj so se ia večeru predstavili s serijo skečev, ki so jih zrežirali sami; s plesno točko pa so se pred- stavile dijakinje plesno-rit- fnične skupin Karaoke pod Vodstvom Marije Kričej. Skratka, dijaki celjskega Dijaškega doma so s pomočjo 'iientoric ponovno pripravili \'ečer, na katerem so dokazali, da se tudi mladi zanimajo za \'eliko zanimivih in koristnih stvari in da lahko sami naredi- jo marsikaj - če delajo tisto, kar jih zanima in če so dovolj dobro motivirani. N.-M. SEDLAR Foto: E. EINSPIELER »Policist« Mare »gospodu duhovniku«: »Vajše kuolo je neuprc- mlcnu! Kaz'n bate puačaH«. G. duhovnik: »Ampak, gospod policaj, jaz ne rabim popolnega kolesa! Z menoj je Sv. Duh!«. Mare: »Aha, suopotnika mate! Zej buoste puačali duojno kaz'n!«... Št. 17 - 28. april 1994 14 Dr. Caesar Ursic in dr. Miroslav Bat ista Brez strelnih ran? Ameriški kirurg o celjski bolnišnici Minuli teden je kolege na nezgodnem oddelku v celjski bolnišnici obiskal kirurg iz največjega nezgodnega cen- tra na svetu — bolnišnice v Houstonu, Texas, dr. Ca- esar M. Ursic. »Impresioniran sem nad razvojem, ki ga je travmato- logija dosegla v Celju. Delo je, z redkimi izjemami, pri nas zelo podobno. Očitna ra- zlika je le v tem, da tukaj delajo travmatologi tudi kostno kirurgijo, medtem ko delajo to v Ameriki izključno ortopedi. Še pomembnejša razlika pa je v vrsti poškodb. Pri nas daleč prevladujejo strelne poškodbe, ki jih tu- kaj skoraj ne poznate. Priha- jam iz zelo divjega, nasilne- ga okolja. Tukaj ste zelo srečni, da nimate izkušenj s tovrstnimi poškodbami. Strelne poškodbe so iz kirur- govega stališča zanimive, s socialnega pa zelo žalost- ne,« je dr. Ursic primerjal celjsko in houstonsko tra- umatologijo. Ameriški kirurg je celjsko bolnišnico obiskal na pova- bilo vodje nezgodnega od- delka dr. Miroslava Batište, ki se je že izobraževal v Hou- stonu: »Tamkajšnja bolniš- nica je največja na svetu in izredno razkošna. Preko 53 tisoč zaposlenih letno v pet- najstih bolnišnicah oskrbi 2 milijona pacientov! Z zdravniki tamkajšnje trav- matologije imamo dobre sti- ke - tudi zato smo dr. Ursica povabili ne le v celjsko bol- nišnico, ampak tudi kot pre- davatelja na strokovno sre- čanje slovenske travmatolo- ške sekcije, ki je bilo minuli petek v Slovenj Gradcu. Po- sledica dobrih odnosov pa bo tudi usposabljanje treh mlajših kirurgov v Housto- nu. Pričakujem, da bodo uspešno sodelovali z najbolj- šimi krirugi na svetu.« Pričakovali bi, da se bo ameriškemu kirurgu zdela celjska bolnišnica skromna, toda: »V Houstonu je največ- ja bolnišnica, ostale pa so podobne vaši. Kolikor sem videl, so pogoji dela v celjski bolnišnici dobri, vse je zelo čisto, še posebej pa me je presenetila velika skrb, ki jo zdravniki in sestre posvečajo bolnikom. Tukaj bolniki niso skoraj nikoli sami in videti so zadovoljni.« Priimek dr. Ursica sam na- peljuje na vprašanje o njego- vem izvoru, tako očitno slo- vensko zveni. Čeprav je se- daj ameriški kirurg v resnici sin slovenskega očeta, pa se ne čuti Slovenca, kako le, saj je njegova mati Italijanka, rodil se je v Argentini, mla- dost pa preživel v Španiji. Njegov prvi jezik je bila tako španščina, Slovenija pa ga spominja ravno na kraje nje- gove mladosti - Pirineje v Španiji. Znanje španščine pa mu pri delu še kako kori- sti, saj je v Texasu izredno veliko špansko govorečih prebivalcev. MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC Odnos do okolja v okviru Svetovnega dneva Zemlje so 22. aprila v VVZ j Tončke Čečeve na Mariborski ulici v Celju v sodelovanju s Sto- ritvenim servisom Smrekar pripravili vzgojno-poučno predsta- vitev urejanja okolice, kar je zajemalo sajenje in vzdrževanje rastlin v okolju. Odstranili so stara drevesa in posadili šest novih, kot je povedala ravnateljica vrtca Emilija Pešec, pa akcija sodi v del vzgojnega programa, katere namen je v otrokih vzbuditi poziti- ven občutek do okolja. Otroci, ki so bili pri sajenju dreves, so si potem izbrali vsak svoje drevo, za katerega bodo od sedaj skrbeli; opazovali razvoj, rast, listje... Ker so se otroci na akcijo dobro odzvali, so se odločili, da bodo podobne akcije pripravili še v drugih vrtcih. N.-M. SEDLAR, Foto: E. EINSPIELER Veliko o Sv. Štefanu Izjemna knjiga za 500-letnlco »že na začetku zbiranja gradiva sem ugotovil, da je o našem kraju neverjetno malo napisanega.« Tako ugotavlja avtor nove knjige, velikega formata in z razkošnim trdnim barvnim ovitkom. Od Sv. Šte- fana preko Vinskega Vrha do Sv. Štefana. Krajani skromne, odmaknjene krajevne skupno- sti šmarske občine, so dobili delo, kot ga imajo sicer le veli- ki kraji. Izšlo je ob velikem praznovanju 500-letnice prve omembe njihovega kraja, ki so jo praznovali v soboto. Namenjeno je predvsem Štefančanom, okoličanom in tistim, ki se ukvarjajo z zgodo- vino ter sedanjostjo zanimive- ga koščka med Šmarjem pri Jelšah, Zibiko, Loko pri Zu- smu ter Slivnico. To je bil tudi namen avtorja, Daniela Artič- ka, štefanskega rojaka na vo- dilnih položajih v gospodar- stvu, ki je delo izdal v Kamni- ku, v samozaložbi. Spremno besedo je napisal mariborski škof, dr. Franc Kramberger, ki piše o verski plati 500-letnice ter hvaležnosti avtorju za prvo pisno delo o kraju in župniji. V Artičkovi knjigi pišejo o krajevnem razvoju tudi Fri- derik Čoklc in Jakob Romih iz krajevnega vodstva ter šmar- ski župan Jože Čakš, prinaša pa tudi ponatis velike reporta- že Tod so doma pridni ljudje, ki je izšla v Novem tedniku 1. 1981. Artiček je namreč ugoto- vil, da je to doslej »najlepša ter najcelovitejša predstavitev življenja in dela na Vinskem vrhu«, kot se je kraj do nedav- nega imenoval. Veliko piše o preteklosti župnije Sv. Štefan ter o žup- nijski cerkvi. Sv. Ani na Babni gori in Sv. Janezu pri Zibiki ter o gradu na Žusmu (s staro razglednico gradu Zusem, za- loženo v Loki pri Žusmu). Ar- tiček prinaša tudi veliko po- drobnosti o prebivalstvu (z najrazličnejšimi tabelami), go- spodarstvu skozi čas, o krajev- ni pošti, lovcih in gasilcih, o življenju, oblačenju in zaba- vah ter potresu leta 1974. Prav tako temeljito je obdelal kra- jevno šolsko preteklost in se- danjost, celotno krajevno zgo- dovino, podrobno pa je opisal tudi turistično osmico, popoi, niško transverzalo po slikoviti okolici Sv. Štefana. V knjigi so številne fotogra- fije ljudi in krajev, krajevni zemljevid, risbe ter posnetki iz različnih kronik. Barvni ovi- tek je v znamenju panorame krajevnega središča ter pri- vlačnih okoliških krajev. Veli- ko delo ob 500-letnici je svoje- vrstna posebnost, kot je v dru- gih podobnih krajih ne pozna- jo. Tudi po tem, da je izšla s finančno pomočjo nekdanjih ter sedanjih krajanov, posebej omenjenih. Pisana je na pre- prost način, razumljiva kar najširšemu krogu, pri tem pa dokumentarne vrednosti ne iz- gublja. BRANE JERANKO Po novi turistični poti v KS Sv. Štefan v šmarski občini so za 500-letnico prve omembe kraja pripravili vrsto prireditev, ki se bodo vrstile vse leto. Za soboto, 30. aprila, pripravljajo prvi pohod Po poteh turistične osmice, ki ga bodo zaključili s kresovanjem. Udeleženci pohoda se bodo zbrali ob 13. uri, pred kul- turnim domom, kjer bo na razpolago tudi spominska raz- glednica ter knjiga. Po ogledu cerkve sv. Štefana se bodo napotili čez Brezovico na Babno brdo, kjer bo zakuska ob glasbi. Po ogledu cerkve sv. Ane na Babni gori bo ob Slivniškem jezeru pokušina rib, zakusko ob glasbi pa bodo pripravili tudi na Menišah. Zaključek pohoda bo pri osnovni šoli, kamor se bodo vrnili čez Veliki vrh, nadalje- vali pa bodo z malico in veseljem ob kresu (ob 18. uri). Prireditelji so poskrbeli tudi za prevoz tistih, ki bi na pohodu omagali. BJ Otroci in gledališče v Šmartnem ob Paki so pretekli teden slovesno počastili 160- letnico osnovne šole. Ob tej priliki so predstavili Bilten o dejavnostih šole v zadnjih desetih letih. Grafično likovno mapo in Zbornik otroškega gle- dališča, saj so hkrati obeležili tudi 15-letnico otroške gledališke skupine Gledališča pod kozolcem, ki prav tako živi in dela v Šmartnem ob Paki. ........_................. _........... _________.... Pazi - štoriflje Najnovejša novica iz Žalca: V mestni pekami čakajo na otroke. Vsaj tako je videti po štorkljah, ki so si izbrale svoje gnezdeče tudi v tem mestnem središču. Ko gre za ljubezen, tudi štorklje ne izbirajo več krajev, očitno pa jim v tem predelu Savinjske doline kar gode, saj smo jih v Žalcu opazili še več. Verjetno gre za načrtno potezo mestnih oblasti, ki si prizadevajo čimbolj naseliti središče kraja, saj ob poplavi gostinskih lokalov manjka ljudi. EDI MASNEC Telefon za vsakogar v začetku tedna so v Vitanju zamenjali telefonsko centralo. Nova digitalna telefonska cen- trala z 480 priključki je zame- njala staro analogno centralo, ki je imela le 200 priključkov. Za povezavo nove telefon- ske centrale z nadrejeno glav- no centralo Celja so izgradili nov prenosni sistem, istočasno pa gradijo novo telefonsko omrežje na celotnem območju Vitanja. Tako bodo delavci PTT omogočili, da bodo vsa gospodinjstva in celotno go- spodarstvo dobili svoj telefon- ski priključek. Ob dobrem so- delovanju PTT, občine Sloven- ske Konjice ter krajevne skup- nosti je zaključena tudi fi- nančna konstrukcija celotne investicije. BRANKA BIZJAK PLANINSKI KOTIČEK Na Golico Planinsko društvo Železni- čar Celje vas v soboto, 14. ma- ja, vabi na Golico. Odhod bo ob 7. uri zjutraj s stare avto- busne postaje, pod številko 1, povratek pa je predviden okrog 19. ure. Prijave spreje- majo v društveni pisarni do ju- tri, petka 28. aprila. Na Blegoš in Ratitovec Planinsko društvo Zlatarne Celje pa vabijo vse ljubitelje gora, da se v mesecu maju ude- ležijo izleta na Blegoš in Rati- tovec ter pohoda do koče na Travniku. Na Blegoš se bodo podali v soboto, 7. maja ob 6. uri zju- traj s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Na pohod Rastke-Bolnica Celje in nato do koče na Trav- niku, pa se bodo podali v ne- deljo, 15. maja ob 6.30 zjutraj, s posebnim avtobusom s par- kirišča na Glaziji. Vse dodatne informacije dobite na telefon- ski številki 35-359. Žalsici planinci vabilo Planinsko društvo Zabuko- vica pri Žalcu pa vse ljubitelje gora v mesecu maju vabi naj- prej v nedeljo, L maja, na pr- vomajsko srečanje pri planin- ski postojanki na Komu, 8. maja na pohod po Savinjski poti in 28. maja na pohod Treh src v Radencih. MOJCA MAROT Planinci na Bul(ovici člani planinskega društva Žalec so 27. aprila v sodelova- nju z LDS organizirali tradici- onalno srečanje na Bukovici. S to prireditvijo na tej vse bolj priljubljeni planinski posto- janki so žalski planinci pričeli niz prireditev, ki se bodo letos zvrstile ob 75-letnici organizi- ranega planinstva v Žalcu, 30- letnici proglasitve Žalca za mesto ter 100-letnici turistič- ne dejavnosti v središču Sa- vinjske doline. IB Št. 17 - 28. april 1994 15 Tarejo jih finančni problemi Tudi to so med drugim ugo- tovili na redni letni konferenci piO Žalec, ki je bila pred l^ratkim v domu krajanov y Vrbju. Kljub temu je bila |(ulturna dejavnost v občini 2;alec zelo razgibana. Zveza združuje 23 krajevnih ip 20 šolskih društev, v njej redno poje 18 odraslih pevskih zborov, vsaka šola ima vsaj en pevski zbor. V zvezi delujejo štirje pihalni orkestri, aktivni so rogisti iz Tabora, v Libojah in na Polzeli imajo tambura- ška orkestra, več je narodno zabavnih ansamblov, nekateri so vključeni v društva, tudi ansamblov, ki igrajo moderno glasbo je nekaj, vendar veči- noma ne delajo redno. Med najbolj aktivnimi so gledališč- niki. Pripravili so gledališke dneve na Polzeli in v Taboru, najbolj so navdušili gledališč- niki iz Vrbja s predstavo Glu- mači prihajajo in iz Prebolda s predstavo Moloh. Lutkovna dejavnost živi samo v vrtcih in šolah, deluje več skupin za Rado Kapus, dobitnik zlate plakete. izrazni ples, na žalski osnovni šoli pa so ustanovili folklorno skupino. Edina odrasla fol- klorna skupina v Šempetru je v velikih težavah, zadnje čase pa tudi nimajo pravega pro- stora za vadbo. Gotovo so med likovniki najbolj delovni pri Svobodi Polzela. V lanskem letu je bilo še nekaj zanimivih prireditev in sicer v Matkah regijsko tekmovanje na diato- nični harmoniki, v Grižah vse- slovensko srečanje citrarjev, v Libojah revija domačih an- samblov in Otroški Živ žav v Grižah. Na letni konferenci so pode- lili tudi odličja Zveze kultur- nih organizacij občine Žalec za leto 1993. Priznanja so pre- jeli Ksenija Bauer in Breda Stepan iz Žalca, Marija Zmr- zlak iz Prebolda ter moški pevski zbor ZŠAM Žalec. Bro- naste plakete so dobili Vesna Družinec iz Griž, Edi Govek iz Prebolda, Nada Jelen s Ponik- ve in Milan Posavec iz Ljub- ljane, ki vodi pihalni orkester Svobode in TT Prebold. Srebr- ne plakete so prejeli Zvone Holobar iz Vrbja, Jože Mihe- lak iz Vinske gore in Marija Žgank iz Griž ter zlato plaketo Rado Kapus z Vranskega. T. TAVČAR Preden je cesto predal namenu Ivan Strožič, sta spregovorila predsednik sveta KS Tabor Lojze Rak in predsednik Skupščine občine Žalec prof. Milan Dobnik. Cesto je potem blagoslovil domači župnik Leopold Selčan. V Taboru praznovali icrajevnl praznile v krajevni skupnosti Tabor v žalski občini so minuli teden pripravili vrsto prireditev ob letošnjem krajevnem prazni- ku, v nedeljo pa za zaključek še 3. Šentjurski sejem z nasto- pom folklorne skupine France Marovt iz Ljubljane, Savinj- skih rogistov, prikazom vaso- vanja ter prodajno razstavo kmečke kuhinje. Največ prireditev se je v Ta- boru zvrstilo v soboto in nede- ljo. Že dopoldne je bil v soboto v Domu krajanov kulturno umetniški program, ki so ga pripravili mešani pevski zbor Tabor, vodi ga Milan Kases- nik, dramska skupina Teloh^ Savinjski rogisti in učenci OS Tabor. O delu, ki so ga opravili od lanskega pa do letošnjega praznika, je govoril predsed- nik sveta KS Tabor Lojze Rak. Dejal je, da je največja prido-- bitev 1800 m nove asfaltirane ceste Črni vrh - Dol, ki je stala 8,5 milijona tolarjev. Na ta od- sek je bilo treba pripeljati 2500 kubičnih metrov gramo- za, urediti 12 propustov, polo- žiti več kot sto metrov drenaž- nih cevi, krajani so opravili več tisoč udarniških in več sto traktorskih ur. Za naselje Mi- klavž sta bila zgrajena dva re- zervoarja, čez nekaj dni pa bo v tem zaselku dobilo zdravo pitno vodo 32 gospodinjstev. Pomembna pridobitev je tudi nov most v Ojstriški vasi čez potok Knjiščico in melioracij- ski kanal Vindija v Kapli v dolžini 1,2 km. Za vsa ome- njena dela je bilo treba odšteti 27 milijonov tolarjev. Največ denarja so za izgrad- njo teh komunalnih objektov dobili od sekretariata za var- stvo okolja in urejanje prosto- ra občine Žalec, veliko pa so prispevali tudi krajani in KS Tabor. Ob prazniku so podelili tudi priznanja KS Tabor, prejeU so jih: Vinko Debelak, Branko Pepel, Mihael Kokole in Ivan Strožič. Za praznik so pripra- vili tudi telonovanja v malem nogometu, odbojki in namiz- nem tenisu ter nočni orienta- cijski tek društev podeželske mladine Slovenije. T. TAVČAR Slovesno v Stari vasi v Krajevni skupnosti Stara vas pri Velenju so krajevni praz- nik, 30. april, počastih že pretekli teden. Hkrati s krajevnim praznikom so počastili tudi 20-letnico dela krajevne skupnosti, praznovanje pa je bilo združeno z zaključkom del pri posodobi- tvi prostorov v Domu krajanov Stara vas. US Vojniški Smrkofest uspel Prejšnji petek so na Osnovni šoli Vojnik pripravili svečani zaključek projekta Mi po letu 20OO. Prireditev je bila v nabito polni veliki telovadnici, občin- stvo pa so zabavali tako učenci vojniške kot tudi področnih šol. Tako so se na Smrkofestu, kot so zaključno prireditev po- imenovali, predstavili soški ekologi, šmartinski klasiki, novocerkovški pingvini, vojni- ški narodnozabavni smrkci (ki so celotno prireditev tudi po- vezovali) in pa ansambla Agropop in Semprini. Vodja projekta je bila Mile- na Štokojnik, ki ji je skupaj z drugimi učitelji, učenci in zunanjimi »pomočniki« uspelo pripraviti res lepo in zanimivo prireditev. Ravnateljica Osnovne šole Vojnik, Majda Roje, je poveda- la, da so s projektom želeli opozoriti predvsem na proble- fie današnjega časa: »Večina Učencev oziroma skupin je obravnavala področje ekologi- je, pisali pa so tudi futuristič- •^e naloge. Na zaključni prire- ditvi so učenci predstavili delo Celega leta; prireditev pa smo Poimenovali Smrkofest zato, ker jo je vodila skupina smrk- <^ev iz dramskega krožka. Si- ^er pa je bistvo projekta v od- govoru na vprašanje, kakšen planet bi si želeli. Naši učenci l^i radi planet spremenili v pri- jazen, sladek planet; v nekaj •far bi bilo simbol prijaznosti. In ker so ugotovili, da učenci |fpijo za kroničnim pomanj- kanjem spanja, so poleg slado- lednega planeta na prireditvi predstavili še planet zaspan- cev,« je povedala Rojčeva. Tako torej v Vojniku, kjer so se v letošnjem šolskem letu že tretjič zapored lotili velikega projekta. Vsako leto pripravijo nekaj novega in projekti, ki jih pripravljajo, bi lahko dali mi- sliti še komu drugemu; ne sa- mo učiteljem in učencem. N.-M. SEDLAR Foto: E. MASNEC PRODAJA POSLOVNO-PROIZVODNIH PROSTOROV 1. CELJE-LAVA 7 Poslovni prostori - pisarne, v IV. nadstropju poslovnega objekta, v skupni velikosti 922 m^. Možna prodaja tudi po delih. 2. CELJE - LAVA 7 Proizvodno delavniški prostori so pritlični, namenjeni drobni obrti in storitveni dejavnosti. Na voljo so naslednji prostori: - prostor št. 5, velikost 133.15m^ - prostor št. 8, velikost 92.40 - prostor št. 10, velikost 190.90 Prostori so takoj vseljivi. 3. LJUBLJANA - SAVLJE 89 Poslovni prostori so v lil. nadstropju poslovne zgradtje, v veli- kosti 170m^. Prostori so takoj vseljivi. 4. LJUBLJANA - SLOVENČEVA 15 Proizvodno skladiščni prostori, velikost 208m^. Objektu pri- pada tudi zemljišče v velikosti 1.275m^, prostori so takoj vseljivi. 5. LJUBLJANA - BRATISLAVSKA CESTA Zazidljivo stavbno zemljišče v velikosti 23.000 m^, ki je name- njeno gradnji proizvodnih, skladiščnih, trgovskih ali servisnih objektov. Najmanjša kvadratura zemljišča je 3000 m^. UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI Z MOŽ- NOSTJO KREDITIRANJA. Informacije in prodaja: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING D. O. O., Slovenska 54, 61000 Ljubljana, telefon (061) 313-468, (061) 313-231. fax (061) 1321-202. _ Razstava kmečkih dobrot Ob praznovanju krajevnega praznika so članice aktiva kmečkih žena iz Tabora pripravile izredno lepo in bogato razstavo dobrot iz kmečke kuhinje. Obiskovalci so lahko občudovali in tudi kupovali domače potice, torte, razne vrste peciva, pa domače rezance in domač kruh. Kot je povedala predsednica aktiva Ivanka Rančigaj je dobrote za razstavo peklo 25 do 30 gospodinj, razen za razstavo pa so Taborčanke pripravile domače dobrote še za pogostitev ob otvoritvi komunalnih objektov, ki so jih v Taboru otvorili ob letošnjem krajevnem prazniku. Tudi sicer sodi aktiv kmečkih žena v Taboru med najbolj delovne v občini. Gospodinje se zbirajo vsak prvi četrtek v mesecu v prostorih tamkajšnje zadruge, ponavadi se zbere 20 do 25 žena. Kot pravi Ivanka Rančigaj so takšna srečanja priložnost, da se pogovorijo o nadaljnjem delu, si izmenjajo kuharske recepte, skratka, pokramljajo o vsem, kar jih zanima. IB, Foto: EDI MASNEC Najlepše pesmi našega življenja v okviru boemskih večerov bo danes, v četrtek, nastopil pevec skupine Kaya Karlo Kompoš-Ptič, ki je eden izmed najzname- nitejših predstavnikov mestnih otrok cvetja, ki so pred slabima dvema desetletjema iskali življenjsko filozofijo na daljnem vzhodu. Skupaj s Ptičem boste lahko prepevali pesmi in obudili spomine na umetnike kot so Dvlan, Young, Donovan in ostali, ob katerih je generacija cvetja odraščala. Na akustičnih kitarah bosta ptiča spremljala kitarist skupine Kaya Brane Mihajlovič-Kosta in Stane Sotlar. Vstop na priredi- tev je prost. N.-M. SEDLAR Darujte kri! Postanite tudi vi krvoda- jalec oziroma krvodajalka, vabi Rdeči križ Slovenije. V maju pripravljajo več kr- vodajalskih akcij tudi na celjskem območju in sicer: v Mestinju bo 19., v Nazar- jah 24., na Ljubnem ob Sa- vinji 25. in v Kozjem 26. maja. Št. 17 - 28. april 1994 16 Cimos je vedno goljufal oaboikarice Celja venilarle tinallstklnje končnice državnega prvenstva — Blllana ŠIkman: vsak dan Iz Maribora v Celje in nazaj Zaradi ponarejene izkaznice ukrajinske odbojkarice Olge Skhurnove so Celjanke obe polfinalni tekmi končnice s Cimosom dobile s 3:0 in bodo tako vendarle zaigrale v fina- lu. Razpoloženje med igralka- mi se je tako po slabi predstavi s Koprčankam močno popra- vilo, česar ne skriva niti repre- zentantka Biljana Šikman (180 cm). »S sezono sem še kar zado- voljna. V srednjeevropski kon- kurenci smo spoznavale kon- kurenco, doma pa smo na prvi tekmi proti Cimosu povsem zatajile. Nobeni ni nič uspeva- lo, na drugi tekmi sta nas oškodovala sodnika,« je zad- nje nastope ocenila 19-letna Celjanka, ki je trenutno naj- mlajša reprezentantka. Cimos je kaznovan z izpa- dom v občinsko ligo. Je to pra- vično? Vsakdo si želi zmage, toda Koprčanke so že od nekdaj go- Jjufale; mar ni dokaz, da je Skhurnova kljub prepovedi igrala tudi v Mariboru? Zdaj so na Obali zlorabili tudi polo- žaj predsednika Obida, pošte- nje pa ima seveda svojo mejo. Ko smo igralke videle vse tele- fakse, smo bile prepričane, da bomo igrale v finalu in tako se je tudi zgodilo. V SEL ste obakrat premaga- le Palomo, a ste za Maribor- čankami vendarle zaostale za dve točki. Zakaj? Zaradi neodločnosti in tudi smole smo preveč tekem izgu- bile v tie-breaku, ključnega pomena pa je bil poraz na predzadnjem gostovanju v Pragi z 1:3, ko smo imele izrazito slab dan. Zmagi s Pa- lomo sta nam vlili spoznanje, da lahko osvojimo tudi naslov, čeprav bodo Mariborčanke se- veda igrale bistveno bolje, ko bo šlo zares. Pred začetkom končnice za- radi neizpolnjenih obveznosti niste trenirale. Je bil štrajk res edina rešitev? Finančni problemi so se ko- pičili skozi vso sezono, enkrat pa nam je bilo vsega dovolj. Za nekatere se denar najde, za druge ne in povečini smo ved- no prikrajšane domače igral- ke. Vodstvo kluba je obljubilo, da bo v končnici prvenstva bo- lje in se bomo v miru lahko posvetile pripravam za novi štajerski obračun s Palomo. Emo Adžovič je v domačem prvenstvu zamenjala Polono Pihler. Kaj je prinesla spre- memba? Z Emo smo bile dobro ui- grane, a tri tujke v domačem prvenstvu ne smejo igrati in zato s Polonin prihodom ni- smo veliko oslabljene. Termin za prvo finalno tekmo bo dolo- čen šele naslednji dni, saj se Cimos lahko pritoži in preki- nitev bo za nas dobrodošla. Pi- hlerjeva je bila z nami celo lansko sezono in zdaj se mora le še ujeti z obema Rusinjama. Ritlopa je jeseni na klopi za- menjal Jovič. Kaj je spremenil v igri? Veliko smo napredovale, predvsem prva šesterka. Lani je bila pozornost usmerjena k igri v polju, zdaj pa k udar- cem. Pri Ritlopu smo vse igrale vse, pri Joviču pa žoge spreje- mava samo medve s Kibirevo; podobno kot pri moških, ki imajo bolj natančno razpore- jene razporeditve igralnih nalog. Pred vrati je finale. Kako bo s Palomo? Tesno. Morebitno tretjo tek- mo bodo igrale doma, toda v Taboru smo že zmagale. Vse bo možno, tudi naslov za Celje. Za prihodnjo sezono pa se še nisem odločila. Študiram v Mariboru in vsak dan se sku- paj s Klislingerjevo vozim na treninge v Celje, toda o kakšni zamenjavi kluba še nisem raz- mišljala. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC KOM EN'TIRAMO Balkanske prevare šport je brez dvoma ne- mogoče zajeziti z admini- strativnimi ukrepi, a je v vsesplošni anarhiji (zakon o športu je v pripravi že sko- raj dve leti) in odrinjen na obrobje vseh dogajanj vse bolj področje za izživljanje lokalnih veljakov dvomljive- ga slovesa. Zadnji primer so dogaja- nja okrog ponarejene regi- stracije odbojkarice Olge Skhurnove za Cimos in spre- nevedanje posameznikov iz vodstva kluba. Za zmage so pripravljeni žrtvovati prav vse, pri tem jim ni mar za sredstva, poštenje in gledal- ce, ki so v dobri veri o velikih uspehih opeharjeni in prene- kateri tolar odštejejo za pre- varo. Zato ni nič čudnega, da imajo ljudje določene športe še naprej v najslabšem po- menu besede za balkanske in jim obračajo hrbet, starih navad pa se navzemaio tudi domnevni bogataši. Športna tekmovališča so vse bolj po- ligoni za razkazovanje (poli- tične in denarne) moči, pod- pihovanje najbolj nizkotnih strasti in licemerstvo, ki ne pozna meja. Vse več je zborovanj klu- bov in zvez, ki so za javnost zaprte. Eni se sami okličejo za predsednike. Drugi se kot veliki rešitelji samovšečno oklepajo stolčkov in dovoli, jo, da se z njimi manipulira, pokrovitelji klubov pa ob. ljubljene premije izplačujejo tudi s paketi vloženih kuma- ric, ki bi čez nekaj dni posta- le oporečne. Primeri vse pre- več spominjajo na čase, s ka- terimi naj bi enkrat za vselej opravili, a očitno še zdaleč ni tako. Že res, da je važno so- delovati, a je še lepše zmago- vati. Način ni pomemben, poštenje še manj, tudi denar ne. Samo, da so uspehi in so sponzorji zadovoljni. Gle- dalcev tako ali tako nihče nič ne vpraša in tudi zato jih je na tribunah vedno manj. Balkanske prevare so že zdavnaj spregledali. ZELJKO ZULE TENIS, TENIS, TENIS! Vabimo vas v nov TENIS CENTER pri Zdravilišču v Laškem. Tel.: 731-610 Po tenisu pa v prijeten gostinski lokal CAFE PARK Mladi In novi tulci Pred začetkom prestopnega roka za hokejiste — Veliko zanimanje za pionirsko šolo, poleti morda v Kanado v nedeljo se bo začel pre- stopni rok za hokejiste, ki bo trajal do 10. maja, zaradi v večini primerov enoletnih pogodb in vedno večjih seli- tev igralcev pa bo spet zelo zanimiv in že po tradiciji ne- gotov vse do izteka. Za reprezentanta je od- škodnina 40.000 mark, zato med najboljšimi ni pričako- vati velikih sprememb. Za Irmtal so v sedanjem položa- ju bolj zanimivi člani mlade reprezentance, saj je zanje odškodninski znesek samo 5.000 mark in vodstvo kluba si že zdaj prizadeva, da bi v svoje vrste privabilo tri na- darjene hokejiste. »Pogodbe potečejo prak- tično vsem igralcem in vse bomo tudi poskušali zadrža- ti. Skupaj s trenerjem Kri- kunovim smo sestavili sez- nam z imeni 15 hokejistov, ki so naše potencialne okrepi- Celjani so dobili zanimivo ponudbo, da bi v drugi polo- vici avgusta odšli na turnejo po Kanadi. Uresničitev bo odvisno od finančnega polo- žaja, po grobih izračunih pa bi zaradi številnih ugodnosti potrebovali le okoli 25.000 mark. tve, med njimi pa so tudi tri- je članski reprezentanti. Možnosti za njihov prihod so zaradi visokih odškodnin- skih zneskov zelo skrorrme, a bo očitno vse odprto prav do konca prestopnega roka,« je načrte deloma razkril podpredsednik Roman Hri- beršek in se za razliko od lani izogiba naštevanju imen. Vse kaže, da bodo jeseni v Celju igrala četverica po- vsem novih tujcev. Že po tra- diciji bodo prišli iz območja nekdanje Sovjetske zveze in zato je Kirkunov pred dnevi odpotoval v Moskvo, kjer se je začela končnica nacional- nega prvenstva. »Z njimi bo- mo zapolnili vrzeli, ki bodo ostale po domačem prestop- nem roku. Enako kot lani za prvo peterko načrtujemo tujce in domačega tujca, v drugi peterki pa želimo Vnuku in Rojšku priključiti enakovrednega domačega igralca,« je bil že nekoliko bolj neposreden Hriberšek. Krikunov si bo zaradi na- kupa tujih igralcev v Italiji ogledal tudi svetovno prven- stvo skupine A in sodeč po sedanjih aktivnostih si pri Inntalu želijo več kot pa pol- finale končnice. »O ciljih se bomo pogovarjali šele po prestopnem roku,« zatruju- jejo v Mestnem parku. Edino nevšečnost predstavlja pred- log, da bi bili v prihodnje lahko v vratih le Slovenci in v tem primeru, se bi Olimpi- ja in Jesenice seveda potego- vala za Simšiča. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Minuli teden je z delovanjem končala pionirska hokejska šola, ki jo je obiskovalo 60 fantičev starih od štiri do dvanajst let. Vodja je bil Vladimi Krikunov (levo), pomočnika pa sta bila Milan Bernjak in Vojko Bratec. Rudarsko slavje in deveti rekord Javornikove Petkova otvoritev prenovljenega atletskega štadiona v Velenju (na sliki) je bilo veliko slavje, ki so ga popestrili rudarji v slavnostnih uniformah, med tisočglavo množico pa se je pomešal tudi predsednik Mednarodne atletske zveze lAAF dr. Primo Nebiolo. Osrednji disciplini sta bili državni prvenstvi na 10.000 metrov, ki sta se končali z zanesljivima zmagama domačina Bahitirija in naše najboljše maratonke Javomikove. Zrečanka je nato v nedeljo v Lipnici v teku na 2000 m s časom 6:23,41 postavila svoj že deveti državni rekord, a šele prvi na stezi. Na velenjskem mitingu so boljše izide dosegli še Bukovčeva na visokih ovirah s 13,13, Kocuvan na nizkih ovirah z 51,73 in Straškova v metu kopja s 55,36 m. Foto: EDO EINSPIELER Podaljšek spet usoden že drugič zapored je podaljšek rokometne tekme zavedel igralce Golding lota in tudi v 35. kolu ni nobene pravilne napovedi. Na- gradni sklad je zdaj tako že 30.000 tolarjev, na stavnem listku pa sta znova dve rokometni tekmi, ki se lahko končata tudi s - podaljškom. Pravilna napoved 35. kola: Jadran-P. Laško 2, Drava-Gorenje O, Steklar-Tumišče 2, Žalec- Aluminij 2, Neptun-Kranj 2. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri roko- metnih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevaU kupone s poštnim žigom sobote, 23. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. 1. Rokomet (m): P. Laško-Gorenje (nedelja) 1 O 2 2. Rokomet (m): Gorenje-P. Laško (sreda) 10 2 3. Nogomet: Publikum - Naklo 1 O 2 4. Nogomet: Primorje - Rudar 1 O 2 5. Nogomet: Šmartno - Steklar 1 O 2 Ime in priimek: Naslov:_ Št. 17 - 28. april 1994 17 Bo konec gostoljubja? / finalu državnega prvenstva v rokometu CellanI In VelenIčanI - DerbI sosedov gUeta imeniten zaklluček klubske sezonel pivovarji so večino svojega letošnjega načrta že izpolnili: u\Tstitev v evropsko ligo prva- kov, pokalni naslov in uvrsti- tev v finale končnice državne- ga prvenstva. Manjka le še pi- |(a na i, na drugi strani pa so velenjski rokometaši dosegli oajvečji uspeh v zgodovini Iduba, saj bodo v prihodnji se- zoni prvič igrali v evropskem pokalu EHF. Obe moštvi sta se v finale prebili že po dveh tekmah; Ce- ljani so brez Levca in z nače- tim Načinovičem (zlomljen nos) gladko opravili z Jadra- nom, Velenjčani pa so brez Rozmana z Dravo odigrali skupaj tri podaljške. Rešil jih je vratar Beno Lapajne, ki je Beno Lapajne na Ptuju v drugi tekmi ubranil 20 žog, od enajstih sedemme- trovk kar osem. Celjski kapetan Jeršič si že- li, da bi prvaki postali že po dveh telanah: »Borili se bomo za štiri dni počitka pred repre- zentančnimi pripravami, sicer bi nam preostal le eden. Želim si polnega Golovca, tako kot lani v finalu z Jadranom. Leve bo najbrž nastopil, sicer pa so »rezervisti« očitno v izvrstni formi.« Velenjčani so spomladi v Golovcu iztržili točko (16:16), brez druge pa ostali pet sekund pred koncem, ko je izenačil Pungartnik. Trener Miro Požun trdi, da so bili ta- krat pač vehko bolj motivira- ni, v nedeljo pa naj bi bilo dru- gače, saj so svoj cilj pač že dosegli. Tudi decembra 1989 pravega motiva niso imeli, a so na čelu s Šerbcem slavili v Go- lovcu. Celjanom bo zadnja ovira na poti do tretjega naslova vratar Beno Lapajne, ki ga vodstvo kluba za leto dni posodilo so- sedom iz Velenja. Takrat je Silvio Ivandija drugo sezono nosil celjski dres, v nedeljo pa bo med dva- najsterico najbrž le, če Leve še ne bo okreval. »Gostoljubja je konec,« pravi Osiječan, ki je po skoraj trimesečni odsotno- sti vidno razburjen spet zai- gral zadnjo minuto prve polfi- nalne tekme z Jadranom. »Go- lovec je naš! Težje bo na drugi tekmi v Rdeči dvorani, ki je že tako v povprečju najbolj obi- skana v prvenstvu. V sredo zna pasti rekord po številu obisko- valcev.« In kakšne obrambe se obe- tajo? Pri Celjanih večjih dvo- mov ni, Velenjčani pa imajo kar nekaj različic. Pred leti so prav oni »forsirali« 3-2-1, na- zadnje so v Golovcu uspeli s 6:0, ko so oponašali Teko. Bodo v nedeljo Preventa in Ja- drana ter njunih 5:1? Edini re- prezentant Borut Plaskan pra- vi: »Da, nekaj je na tem. Ni rečeno, da se bomo odločili prav za Šerbca. V napadu bom začel na krilu, kjer me bo ča- kal prav on, potem pa se obi- čajno preselim na zunanje me- sto. Kimčenko se namreč ne znajde najbolje proti globoki obrambi.« Njegov oče Franc, predsed- nik kluba, pa meni: »Ce sem odloit, se o finalu še nismo ve- liko pogovarjali. Še vedno smo z mislimi na Ptuju, kjer so do- mači razjarjeni navijači moč- no poškodovali avtobus naših navijačev. Z Rozmanom bi bi- lo v finalu marsikaj drugače. Vseeno bomo pokazali vse, kar znamo!« DEAN ŠUSTER Foto: EDI MASNEC Pri Celjanih je v Hrpeljah zablestel Rajko Begovič (na stiki), ki je odUčno dirigiral napadu, zamenjal Levca v obrambi in se tudi strelsko izkazal. Štiri asistence na črto, priigrana izključitev, »uspel« pa mu je sporni zadetek, ko se je žoga od notranjega okvirja vrat odbila v polje. Domači so pohiteli v protinapad, sodnika Grame in Štoger sta jim to dopustila, celjska klop pa ne. Šojat, Petru in Wirth so dve sekundi pred odmorom stekli na igrišče in uspeli s protestom, Wirtb pa je bil zato kaznovan z rdečim kartonom. RANtSRAMA Nogomet Slovenska liga 23. kolo: Gorica-Publikum 4:2 (2:1); B. Romih (4) in Gor- šek (82) sta začela in končala serijo golov; Rudar-Izola 1:0 (0:0); Zivanovič (56), tekme pa ni končal izključeni Komar. Vrstni red: Olimpij a 41, Mura 37, Maribor 32, Pubhkum 29, Koper, Naklo 27, Gorica 26, Potrošnik 25, Izola 22, Rudar, Optimizem 19, Ljubljana 16, Primorje 15, Mavrica 13, Istra- gas 12, Krka 8. II. Slovenska liga 23. kolo: Steklar-Tumišče 1:3 (0:2); Slatinčani spomladi doma še niso zmagali: Horvat (68, 11-m); Nafta-Dravinja 1:0 (1:0); polovica gostujočih no- gometašev je dobila rumene, Kuk pa rdeči karton; Korotan- Era Šmartno 5:1 (3:1); Irman (39). Vrstni red: Kočevje 35, Korotan, Tumišče 34, Nafta 31, Piran 26, Beltrans 25, Za- gorje 24, Dravinja 23, Era Šmartno, Steklar 22, Slavija, Domžale 21, Železničar 18, Rudar (T) 16, Triglav 12, Med- - vode 4. III. Slovenska liga 18. kolo: Impol-Papimičar 1:1 (1:1); točko je rešil Drobne (44); Žalec-Aluminij 0:3 (0:2). Vrstni red: Drava 26, Aluminij 24, Kovinar (M) 23, Papimičar 22, Žalec 21, Dravograd 20, Kungota, Svoboda 19, SI. Gra- dec 18, Rače 14, Pohorje 13, Impol 12, Pobrežje 11, Ižakov- ci 10. MNZ Celje 13. kolo: Šentjur-Usniar 8:0, Tim Laško-Kovinar (S) 2:0, Unior, Ljubno in KIV Vransko prosti. Vrstni red: Šentjur 19, Unior 16, Usnjar 12, Ljubno 11, Tim Laško 10, Kovinar (Š) 9, KTV Vransko 7, Hrastnik 5, Elkroj 3. Rokomet Slovenska liga Moški: polfinale končnice - prvi tekmi: P. Laško-Jadran 34:25 (17:12); Čater 7, Jeršič, Pungartnik 6, Tomšič 5, Šafa- rič 4, Begovič, Šerbec 3; Gore- nje-Drava 22:21 (18:18, 10:8); gostje so podaljšek izsilili pet sekund pred koncem: Plaskan 9, Krejan 5, MeoUc 4, Tome 2, Kimčenko, Oštir 1. Drugi tekmi: Jadran-P. La- ško 25:27 (12:15); PuMartnik 7, Begovič 5, Šafarič, Ca ter 4, Šerbec 3, Jeršič 1; Drava-Go- renje 23:25 (19:19, 17:17, 8:9); Plaskan 7, Ocvirk, Cvetko 5, Krejan 4, German 3, Tome 1. Državno prvenstvo Mladinke (Žalec): Kranj- Izola 13:14, Žalec-Velenje 16:12, Izola-Velenje 15:18, Kranj-Žalec 13:19, Zalec-Izo- la 17:12, Velenje-Kranj 22:13. Končni vrstni red: Žalec 6, Ve- lenje 4, Izola 2, Kranj 0. Za najboljšo igralko turnirja so izbrali Vanjo Dolar (Žal). Vaterpolo Slovenska liga 7.kolo: Kranj-Neptun 13:10 (3:2, 4:2, 2:1, 4:5); po 2:7 so se Celjani še približali na 8:9, a izgubili odločilno tekmo za uvrstitev v končnico: Glavan 4, Zupane, Šiunečnik 2, Ada- mič, Skerl 1. Vrstni red: Tri- glav, Koper 10, Ljubljana 9, Kranj 6, Neptun 5, Maribor 0. Squash Slovenska liga Moški - 14. kolo: Velenje-M. Sobota 3:2, Vojnik-Velenje 1:4; ženske: Velenje-M. Sobo- ta 2:1, Vojnik-M. Sobota 3:0. Končni vrstni red — moški: Squashland 22, Fittop, Konex 18, Hrast 14, Velenje 6. Vojnik 4, M. Sobota 0; ženske: Squas- hland 24, Velenje 20, Fittop 14, Vojnik, Hrast 10, Konex 6, M. Sobota 0. Judo Državno prvenstvo St. dečki (Gorišnica) - do 46 kg: 2. Kukič; do 50 kg: 3. B. Holer; do 60 kg: 1. M. Holer, 2. Ferjan, 3. Mahmutovič (vsi IR). Mali nogomet 6. kolo: Skavti - Kevvin 2:2, Umetniki - Zagrad 4:1, Črni baron - Sokoli 2:1, Klateži - Pelikani 5:2, Ščurek Ilport - Sipro 3:3, PZ Viva la musica - Miroteks 3:0. Vrstni red: PZ 10, Miroteks 9, Umetniki 8, Pelikani, Sokoli 7, Š. Ilport, Č. baron 6, Zagrad, Sipro 5, Kevvin 4, Klateži 4, Skavti 2. Šmerc v svetovni eliti Na največji amaterski dirki kolesarjev Giro delle Regione tekmuje tudi San- di Smerc (Celje), ki zaradi tega tudi na štartal v zadnji etapi Jadranske magistra- le. Nova okrepitev celjske- ga moštva je bil še pred zadnjo etapo tretji, nato pa je zdrsnil na 12. mesto, a vendarle osvojil lovoriko najboljšega na gorskih ci- ljih. Druge celjske uvrsti- tve: 14. Lauk, 29. Poljan- šek, 31. Tekavc, ekipa pa je bila peta. Evropa spoznala Polzelo Spektakularno ozračie na kvallfikacUskem turnirlu kadetov za EP v košarki — Ženska reprezentanca v Slovenskih Konlicab s petdnevnim kvalifikacij- skim turnirjem za kadete se je med organizatorje pomembnih košarkarskih tekmovanj na mednarodni ravni vpisala tudi Polzela, za mlade iz Italije, Slovenije, Belgije, Belorusije in Švice (takšen je bil končni vrstni red) pa je bil posebno doživetje nedeljski finale. »Zdelo se mi je, da so gledal- ci morda zavedeni; da so na Polzeli kvalifikacije za člane in ne za kadete,« je delegat FI- BA Jaroslav Sudek iz Slovaške enostavno, a toliko bolj prisrč- no pohvalil organizacijo, na nedeljskem finalu Slovenije- Italija pa je celo padel rekord nabito polne dvorane. Domačini so trdili, da takš- nega vzdušja ni bilo niti na najbolj pomembnih tekmah njihove Kovinotehne, večina med okoli 1200 gledalcevpa je stala le na eni nogi. »Hmely Boysi so spet poskrbeli za fan- tastično vzdušje, za popoln spektakel pa je manjkala le naša zmaga. Manj kot pol mi- nute pred koncem smo še vodi- Od sobote do torka se je v Slo- venskih Konjicah pripravljalo 15 kandidatk za žensko repre- zentanco, ki je že na turneji po Braziliji in bo sredi maja igala kvalifikacije za EP. Med iz- brankami sta tudi Celjanki Si- mona Jurše in Andreja Vodo- pivec, ki igrata za mariborski Ivec. li s 74:72 in imeli žogo, a vse- eno dokazali, da smo tudi z letnikom 1979 med boljšimi v Evropi,« je nastope naših ka- detov ocenil trener Srečko Žgajner. Naši so premagali Švico Naši košarkarski upi (v belih dresih) so z uvrstitvijo v drugi krog kvalifikacij izpolnili pričakovanja. s 97:44, Belgijo s 56:44, Belo- rusija s 112:40 in po podaljšku izgubiU z Italijo s 77:88 (74:74), na vseh štirih tekmah pa je bil med najboljšimi Žiga Medvešek iz Žalca. Skupaj je dosegel 42 točk in je bil za Marovičem (50) in Kovačem (45) tretji strelec naše ekipe. Naslednji (odločilni) krog kvahfikacij za uvrstitev na EP 1995 na Portugalskem bo v pr- vi polovici avgusta, naši upi pa se bodo na krajših pripravah prvič zbrali spet čez mesec dni. V načrtu so še junijske priprave v prvi izmeni košar- karskega tabora v Tolminu ter tudi julija. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Št. 17 - 28. april 1994 18 Pred tekmo z Muro je vse bilo še idilično. »Kriv je Zavrl!« Mirza Goiubica oagovarla na trenerieve očitite — Z Gorico med rezervami — Reiv na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- mta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in raznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, icer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah, ležurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski ostaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- ame, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni elovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure jutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na eterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- ano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem elovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- 86. /^bulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob edeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do ".ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas eterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, edna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, ^maja bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-219 n(0609) 616-978, od 3. maja dalje pa dr. vet. med. Drago Zago- en, telefon 841-769 in (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni lelovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure b 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo, f času popoldanskega in nočnega dežurstva pokhčite na šte- ilko mobitela 0609 618-772. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ah 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo med vikendom je organizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7.do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: Redno ambulantno de- lo opravljajo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti in sicer ob po- nedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, 'četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21, do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20,ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni delovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, ne- prekinjeno dežurstvo pa je or- ganizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711- 251. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v so- boto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24- umo dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJLTR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7.do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednbm je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah od 7.30 do 13.ure, ob nedeljah pa imajo redno de- žurstvo od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih imajo organizirano 24-urno dežurstvo, z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. ' ŠMARJE PRI JELŠAH: Med tednom je odprta od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo imajo dežurstvo od 8. do 11. ure. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 14.4.: Špela REPOVŠ iz La- škega - deklico, Andreja LA- DRA iz Šmarja - dečka in Gi- zela PONDELAK iz Vinskega vrha - deklico; 15.4.: Mojca GREJAN iz Grobelnega - dečka; 16.4.: Jolanda MIKULAN iz Škofje vasi - dečka; 17.4.: Irena PEČOVNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Bojana JELEN iz Žalca - deč- ka, Nataša OTOREPEC iz Škofje vasi - dečka, Vesna KMETIC iz Celja - dečka in Jela MALIC iz Celja - dečka; 18.4.: Irena JAVORNIK iz Vitanja - deklico, Emesta VA- SLE iz Griž - deklico, Cvetka SKALE iz Gorice pri Slivnici - dečka, Marija ZORINIČ iz Žalca - dečka, Bojana AJDNIK iz Laškega - dečka in Marta STRAUS iz Zreč - deklico; 19.4.: Marija KADENŠEK iz Šmarja - dečka, Marija PERC iz Prevorja - deklico in Sonja TOVORNIK-JURHAR iz Grobelnega - deklico; 20.4.: Lea ČERVAN iz Celja - deklico, Biserka RAKUN iz Rečice ob Savinji - dečka, Zdenka PEVEC-VOGA iz P07 nikve - dekUco in Marija KRAJNC iz Zabukovja - de- klico; 21.4.: Irena PINTARIČ iz Celja - deklico in Marica CVAR iz Laškega - deklico. POROKE Celje Poročilo se je pet parov, od teh: Igor ZUPANC jn Štefica KODRIČ oba iz Celja ter Vla- dimir DOBRINIČ in Melanija ZDOLŠEK oba iz Petrovč. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Miroslav RE- HAR iz Rogatca in Jožica TE- PEŠ iz Dobovca pri Rogatcu, Ivan KOVAČIČ in Zvonka JANŽEK oba iz Sp. Sečovega, Alojz ROMIH iz Podčetrtka in Saša KUNEJ iz Kozjega ter Zdravko DOŠLER iz Sp. Ga- bemika in Andreja SODIN iz Male Pristave. SMRTI Celje UmrU so: Jožef KOREN, 55 let iz Silove, Franc LISEC, 70 let iz Lukovca, Vida KO- KLAR, 36 let iz Migojnic, Sta- nislav KOKVAČ, 48 let iz Ce- lja, Marija KOTNIK, 66 let iz Škofje vasi. Srečko TOPLAK, 75 let iz Brezja pri Ločah, Sil- verija RUTAR, 80 let iz Kom- pol, Rudolf NOVAK, 92 let iz Svetine, Silvester KOŠUT- NIK, 90 let iz Celja, Sonja VR- HOVŠEK, 77 let iz Dobrne, Anton ŠKORJANC, 65 let iz Bezine in Marjan BREZNI- KAR, 54 let iz Velenja. Žalec Umrla sta: Zofija ZIMŠEK, 66 let iz Virštanja in Franc GAJŠEK, 66 let iz Bodreža. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje, dne 25.04.94. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalci! Št. 17 - 28. april 1994 št. 17 - 28. april 1994 št. 17 - 28. april 1994 št. 17 - 28. april 1994 št. 17 - 28. april 1994 40 Da se računi izideio v mozirski vladi so lahko silno veseli, ker med njimi sedi tudi direktor ZKZ An- ton Vrhovnik. Če nič druge- ga, Vrhovnik vsem drugim članom zastonj podarja »blic« lekcije iz računovod- stva. Nepogrešljivi Žeiezniii Kadar Matjaž Železnik manjka na sejah izvršnega sveta v Celju, je pravi dolg- čas. Nobenih pametnih pri- pomb, razprav ali predlogov ni slišati. Še najbolj so bile užaljene ravnateljice vseh treh celjskih vrtcev, ki so za zadnjo sejo zastonj pripravi- le taktiko in strategijo obrambe proti Železniku, njega pa od nikoder. Bližje ljudemJn gostilnam že nekaj časa je minilo, kar so se poslanci v mozirski skupščini odločili, da se bo- do približali ljudem. Zaradi tega sklepa sedaj zasedajo vedno v drugem kraju. Te spremembe so najbolj veseli v gostilnah, ki so najbližje kulturnim domovom. Tega, zakaj se gostinci veselijo, najbrž ni potrebno razlagati. Ugibanja o ministrovi poti Glede na to, da je imel mi- nister Maks Tajnikar na okrogli mizi o mozirskem tu- rizmu debelo akademsko če- trt zamude, udeleženci ugi- bajo, če je minister ubil dve muhi na en mah: namreč, če se je v mozirsko občino pri- peljal preko Kranjskega Ra- ka, Podvolovljeka, Luč in ta- ko dalje do Nazarij. Na tak način bi spoznal dobršen del turistične ponudbe in vse največje zgornjesavinjske cestne luknje. Škodilo mu ne bi. Zakaj prav njim? Krščanski demokrati so v Celju dobili nove prostore po zaslugi celjskega opata Friderika Kolška. Njihova hvaležnost je brezmejna predvsem zato, ker se je opat, kot so ugotovili v stranki, »odločil, da prav njim omogoči najem prosto- rov«. Čudno, res, zakaj se ni raje odločil za Združeno li- sto ali kakšno podobno stranko? Kandidati v obdelavi Mozirski župan Franc Mi- klavc je na zadnjem zaseda- nju mozirske skupščine za- gotovil, »da bodo do prihod- njega zasedanja pripravili kandidate za podpredsedni- ka skupščine.« Žal pa ni ra- zložil, na kakšen način bodo kandidati pripravljeni. Sve- tujemo približno takšno ob- delavo, kot se »diči« zgornje- savinjskemu želodcu. Izvršniknekoč in... Nekoč reden gost te rubri- ke Silvester Drevenšek je kot poslanec na zadnjem zaseda- nju občinske skupščine sto- ično ugotovil, da ne moremo biti vse življenje ravnatelji, direktorji ali izvršniki. Izjavi lahko verjamemo, saj priha- ja naravnost iz srca. Zdenka Hofman iz Polzele je spisala šalo, za katero smo dobili največ glasov. Marija Marolt iz Galicije 22a, Žalec pa je bila iz- žrebana med kuponi za našo standardno nagrado - čestitko in kaseto. Ce še niste postali naročniki Novega ted- nika, storite to čimprej, kajti le-ti imajo možnost Stranko šaljivcev spremljati tudi v posebni izdaji, imenovani Petica. V najno- vejši si preberite, kaj se je zgodilo našemu šoferju Perotu, tik pred tem, ko nas bi moral peljati na dvodnevni izlet. In še zadnjih pet potnikov, ki bodo potovali na ta najbolj vesel izlet boste lahko našli na zadnji strani. Šala tedna Strašilo Ema potoži svoji prijate- ljici Mici, da njen mož pogo- sto prihaja domov zelo poz- no. Mica ji svetuje: »Veš kaj, ogrni se z rjuho in ko pride domov, zakriči nanj, da si strašilo.« Zvečer mož spet pride pozno domov in zagleda prikazen, ki vrešči: »Jaz sem stra- šilo!« On pa: »Hvala bogu, bal sem se že, da je moja stara.« Piska Gorenje je dobil obisk. Postregel je z do- mačim kruhom. »Jejte kruh, je domač, po- tem bom prinesel še piško.« Gostje so kruh že pojedli, ko je gostitelj prinesel živo piško, da je pozobala drobtine. Odgovor Neka stara žena je gnala osla na pašo, v rokah je imela rožni venec. Mlajši človek se je hotel iz nje norčevati. Počakal je, da je osel zarigal, potem pa dejal: »Vidite teta, kako osel odgovarja na vaše molitve!« »Ne, ne gospod,« mimo odgovori žena, »moj osel ne zna moliti rožnega venca, zari- ga samo, kadar sreča drugega osla.« Lampa Poročena žena se hoče ločiti. Kot vzrok za ločitev navaja svoj priimek, Lampa. Loči se in se nato poroči z bratom prejš- njega moža. Soseda se začudi in pravi: »Ja, saj se zopet pišeš Lampa. Saj ni nobene razlike.« »Ja, je velika razlika ali Lampa stoji ali visi,« odgovori žena. Moški v lekarni Moški pride v lekarno in prosi: »Rad bi uspavalne tablete za ženo. Naj jih bo nekaj več kot zadnjič.« »Kako mislite, nekaj več?« »Zbudila se je...« Pametna punca »Simona, res te ne razumem, kako lahko hodiš s Petrom. Kaj ne veš, da mu manjka kolo v glavi?« »Nič zato, važno je, da ima štiri kolesa v garaži.« Energija Bilo je takrat, ko so se vozili še z vprežno živino in je nek kmet peljal selitev učiteljici. Vrh vse krame se je usedla učiteljica. Kmet je po nerodnosti zvrnil voz in učiteljica je padla s kramo vred na tla. In ker takrat ženske niso nosile spodnjic, se je nekaj po- bliskalo izpod krila. Hitro je vstala in rekla kmetu: »Ste videli mojo energijo?« Kmet ji je odgovoril: »Sem, vendar pri nas temu čisto drugače pravimo.« Šale so prispevali: Stane ŠUME J iz Šent- jurja, Marko DEČMAN iz Šmarja pri Jel- šah, Marjeta ŽELE iz Celja, Zofija TURN- ŠEK iz Gomilskega, Amadej JAZBEC iz Žalca in Helena BEZGOVŠEK iz Laškega. Vsak narod nosi v sebi neizkoriščen potencial. Slovenci nosimo certifikate. Narod si sam kroji svojo usodo. Potemtakem bi morali takoj proglasiti krojače za deficita- ren poklic. Nikar se ne sekirajte, če vam sekira pade v med. Edina napoved za prihodnost, ki si jo upam izreči ta čas, je ta, da bomo imeli prazne de- narnice. Svet se bo začel prebujati takrat, ko bo poli- tika zaspala. V procesu sprejemanja odločitev je najpo- membnejši čas za premislek. Preveč je še odprtih vprašanj, da bi lahko hodili naokrog z zaprtimi usti. Če nam bo šlo tako slabo naprej, je pričakovati porast nakupov skodelic za vbogajme. Bodo sodobne planetarne trende označevala zunajplanetama bitja? Puščice streljajo v napačno smer. Lokov pa ni mogoče zamenjati. Ne vem, če je lovska sezona že odprta. Vem le, da se nadaljuje lov na čarovnice. V času novoletnih praznikov je bilo po stano- vanjih opaziti nenavadno veliko živali. Kamorkoli si pogledal, skoraj vsak je imel mačka. Naskok na visok položaj se začne z nizkim startom. Tudi presenečenja nas ne presenetijo več. FRANCI ČEČ Od kdaj muzikanti z nogo migajo »Sploh ni res, da je včasih tako luštno b'lo. Moj stari foter ve povedat, da so muzi- kanti znali samo par komadov, ko pa so igrali, so stali kot kipi. Menda se je enkrat nekemu muzikantu, ki je tako mirno stal, en cucek brez zadržkov v >šuh< polulal in baje od takrat muzikanti z nogo migajo in s suhi ropotajo,« pravi Franci Cepin iz Mestinja, ki je pri svojih 25. letih že 20 let muzikant. »Sosed Franci me je navdušil, mi tudi kupil prvi instrument, ata pa je tudi opazil, da sem velik talent, saj sem ob igranju tudi veliko migal. Rekel je: >Veš Franci, bom tebi dal gnmt. Vidim, da si en kos muzikanta in če boš imel ti zemljo, se bo vsaj malo oddah- nila.* Ker je moderno, sem se tudi sam priklju- čil skupini - ansamblu s katerim ga sedaj >lomimo< po raznih ohcetih in veselicah. La- ri fari se imenujemo, to pa zato, ker imamo v svojem programu poleg glasbe tudi skeče in vice in da ne bi kdo zameril rečemo, da je vse kar publika vidi in sliši lari fari. Igramo na primer naslednji skeč: V gostilno pride ves razburjen gost: >Eno kremšnito, prosim. Sem tako slabe volje in vem, da sladkor pomirjujoče deluje.< >Žal mi je, kremšnit je ravnokar zmanj- kalo.< >Dobro. Potem pa sok in kremšnito.« >Oprostite, sem že povedal, da kremšnit ni!< >A ja. Potem pa kavo in... dve kremšniti.< Gostilničarju je bilo zadosti. Padlo je ne- kaj batin, vmešala se je policija in gostilni- čar je pojasnil zgodbo in dejal policaju: >In kaj bi vi naredili na mojem mestu?< Jaz bi mu še tisto kremšnito v glavo za- brisal,« je rekel policaj. Lari fari. Ha, ha. Tudi igrice, ki se spodo- bijo za ohceti, pripravljamo. Na primer šta- feto - prenašanje palic med nogami, pa ples okoli stolov, kjer vedno, ko prenehamo z igranjem, nekdo izpade, ker pač za vse stolov ni, ipd. Zato me tudi radi vidijo, da grem na kak- šen izlet z družbo, da zganjam hece. Če mi >paše< ali ne, če sem razpoložen ali ne, vedno vidijo v meni zabavljača. Takšno je pač del" muzikantov, ki imam seveda rad.« EDI MASNEC Ena iz Francijevega rokava Franci in Micka sta bila že 70 let poroče- na. In ko sta šla mimo pašnika, je Micki takoj pokazala na grm. »Franci, al' se >rajtaš<, ko si mi pred 65 Id^ tamle nedolžnost vzel?« »Seveda >rajtam.« »Zdaj pa ni nič več iz tebe, nič veselja. ■ ■* »Če sva ravno tukaj pa poskusiva, če bo' šlo« j In tako sta probala. Neverjetno... »Franci, tak s hudičem pa niti pred 65. leti nisi bil« »Že res. Ampak takrat tukaj še ni bilo električnega pastirja napeljanega!« Št. 17 - 28. april 1994