Leto XXn., št. 112
Ljubljana, nedelja 17. maja 1942-XX
Cena cent. 70
Upu Te
•ravniirvo ; Ljubljana, Pncdnijen ulica $. relefon k. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratm oddelek: LJubljana, Pucdoflm att> ca 5 — Telefon fe. 31-25. 31-26
Podružnica Noro mesto« Ljubljanska ama 41 Rakuni: za Ljubljansko pokrajino pei poèma-čekovnem zavodu it. 17.749. aa ostale kraje
Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase it Kr.
Italije in inozemstva im* Unione Pubblicità Italiana S. ,A. MILANO
Izhaja ritk dan tran p®a«d»l|ki Naročnina m afa mesečno lit 12*-%
aa inozemstvo pa Lir 22J0_
Uredniitvo: UebliatMU Puccinijer» nlica te». 5. Hitim
fcev. 31-22. 31-23, 31-24_
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub«
blirità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Napadi na zbirališča angleških čet v Cirenaiki
Sest angleških letal sestreljenih nad Malto — Potopitev sovražne podmornice v srednjem Sredozemlju
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 16. maja naslednje 714. vojno poročilo:
Naši letalski oddelki so v Cirenaiki uspešno napadali zbirališča sovražnikovih motoriziranih vozil.
Britanska letala so ponoči bombardirala Bengazi. Eno izmod letal, ki ga je zadel protiletalski ogenj, je treščilo na tla.
Letalstvo osi je ponovno izvršilo živahne napade na letalsko oporišče na otoku Malti.* Italijanski lovci, ki so naglo po-segfi v obrambo bombnikov, so razpršili veliko skupino letal »Spitfire« in sestrelili 4 Izmed njih. Dve drugi angleški letali so nnčiH nemški lovci. Eno naée letalo se ni vrnilo.
Nato torpedovfca pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Francesca Actona, ki je spremljala konvoj v srednjem Sredozemlju, je potopila sovražno podmornico.
Letalski boji nad Malto
Berlin, 16. maja. d. V okviru nemških letalskih akcij proti otoku Malti so nemška lovska letala v četrtek sestrelila 6 britanskih lovskih letaL Nemška lovska letala, ki so dosegla ta uspeh, so bila dodeljena kot spremstvo bombnikom, ki so uspešno napadli sovražnikova letalska oporišča in razne vojaško važne objekte na otoku.
umik iz severne Birme
Položaj čangkajškovih čet postaja čim dalje bolj obupen
Tokio, 16. maja. (Domei.) Z bojišča v Birmi javljajo, da se čungkinški oddelki v severnem delu Birme umikajo v popolni zmedi vzdolže železniške proge, ki veže mesti Myitkyina in Vuntho. Pod silnimi udarci japonskih čet, ki nezadržno prodirajo proti kitajski meji, je postal položaj ostalih čungkinških oddelkov brezupen. Dne 12. maja so japonske sile v bližini mesta Vuntho, ki leži 220 km severno od Mandalaya, pognale v divji beg čungkinške oddelke, ki so šteli več sto mož. Nadalje so japonske čete izvršile več nadaljnjih uspelih operacij v bližini kraja Naba. ki je 50 km severno od Vunthoja.
Curih, 18. maja. Japonske kolone, ki operirajo v kitajski pokrajini Junan in ki so prejele večja ojačenja iz Birme, so .zasedle dve novi mesti večje strateške važnosti in sicer Tengčung in Kungmušu. Tengču leži kakih 60 km zapadno od reke Salveen na cesti, ki vodi iz Bahma v Pao-šan.
Japonska ojačenja naglo napredujejo, da bi čim prej dosegla stik z okupatorji Teng-čunga, kjer se boji še nadaljujejo. Te japonske sile prodirajo proti severovzhodu v smeri proti Lunglingu m sicer nekako ob zapodili obali reke Salveen. Zasedba tega kraja bi bila bistvene važnosti za uspešen zaključek bitke v Junanu, ki pomeni samo nadaljevanje dosedanjih uspehov v Birmi. Po priznanju oblasti v Cung-kingu so japonske prednje straže že prodrle 300 km v notranjost pokrajine Junan in so bili Kitajci prisiljeni razstreliti važen most pri Paošanu utrjujoč v naglici na vzhodni obali reke Salveen. Paošan je izredno važen kraj ob cesti iz Birme v Cimgking, toda strateška akcija japonskega generalnega stana se ne omejuje samo na to. Vedno bolj jasno postaja, da skušajo v Tokiju izkoristiti sedanji ugodni trenutek za dokončno likvidacijo odpora maršala Cangkajška. Da ne gre samo za navadno lokalno bojevanje, kaže tudi dejstvo, da se pomikajo ob reki Mekong navzgor še dve nadaljnji'japonski koloni in adcer ena proti severu iz Taja, druga pa iz Francoske Indokine.
Morala Kitajcev, tudi onih na najvišjih mestih v Cungkingu, je v zadnjem času zelo upadla. Ne prikrivajo več, da so voditelji kitajskega odpora nezadovoljni in razočarani zaradi slabega doprinosa Britancev v bitki za Birmo. Listi maršala Cangkajška odkrito pišejo, da Kitajska ne potrebuje od Anglosasov samo moralne pomoči in dobrohotne podpore, temveč dejansko in uspešno sodelovanje. Isti listi ne morejo več prikriti, da je bodočnost Cung-kinga zelo temna, kajti po japonski zasedbi Mandalaya ne more več dospeti v Cung-king nobena redna dobava vojnih potrebščin. Zavezniki so Skušali rešiti to vprašanje s pošiljkami letal in dobavami po zraku, toda to sredstvo je predrago in nezadostno, nova Cesta, ki naj preko Asama zveže Cungkšing z Indijo, pa bo morda zgrajena šele čez nekaj let.
Spričo vsega tega je povsem razumljivo vedno večje nezadovoljstvo Kitajcev, ki bi utegnilo v najbližji bodočnosti vplivati na popolno spremembo kitajske politike in dovesti morda celo do sporazuma med Japonsko in Čungkingom. Posledic takšne možnosti ni mogoče v naprej preračunati. (Ultime notizie.)
Posvetovanja v čungkangu
Sanghaj, 18. maja. d. Iz Cungkinga se je zvedelo, da bo te dni vojaška konferenca, na kateri bodo razpravljali o najnovejšem vojaškem razvoju v Birmi in Junanu, ki je čungkinške sile spravil v skrajno kočljiv položaj. Obenem se je iz Cungtanga zvedelo, da se je uprlo 18 čungkinških divizij. Maršal Cangkajšek je z letalom odpotoval v Sučov v pokrajini Sečjan, da bi zadušil vojaški upor.
Japonsko silcenje
v potasflni MopeJ
Tokio, 16. maja. (Domei.) Z bojišča v centralnem dolu kitajske pokrajine Ho-pej javljajo, da japonski oddelki postopno uničujejo preostale kitajske komunistične čete. Dne 13. maja so na nekem mestu v oddaljenosti 10 km jugovzhodno od Anpin-ga japonske čete ujele 40 čungkinških vojakov. Preostali bežeči čungkinški oddelki so pustili na bojišču 140 padlih. Med vojnim materialom, ki so ga zajele japonska čete, je 44 pušk, 66 ročnih granat in mnogo raznega drugega orožja. Isti japonski oddelki, ki so očistili teren jugovzhodno pd Anpinga, so včeraj zjutraj pognali v
beg, ki je 10 km severovzhodno od šenh-siena, nadaljnjih 200 kitajskih komunističnih vojakov. Pri tem so Japonci zaplenili 1 strojnico, 22 pušk in 75 ročnih granat.
Letalski alarm v šanghaju
Sanghaj, 16. niaja. d. Uradno je bilo objavljeno. da je bil v petek ob 8.30 zjutraj v Šanghaju letalski alarm, ki je trajal eno uro. Po zaključku je bil objavljen službeni komunike, da nikjer ni bila povzročena škoda.
Aretacije čangkajškovih agentov na Javi
Tokio, 16. maja. d. Oblasti so zadnje dni na centralnem delu otoka Jave aretirale 13 kitajskih agentov čungkinške vlade in 180 kitajskih trgovcev, ki so zbirali denarna sredstva za čungkinški režim in razširjali propagandne vesti. Kakor javljajo iz Sura-baje, bodo vsi aretiranci postavljeni pred sodišče pod obtožbo protijaponske aktivnosti.
Zastopnik Japonske vlade o bitki na Koralnem morju
Tokio, 16. maja. d. Zastopnik japonske vlade Hori je včeraj opozoril na nekatera protislovna zavezniška poročila, ki se tičejo pomorske bitke na Koralnem morju. Naglasil je, da so se tako v Angliji kakor tudi v Avstraliji pojavili glasovi, ki kritizirajo razne službene verzije tamkajšnjih oblasti, ki imajo zgolj propagandni namen. Hori je opozoril na izjavo avstralskega vojnega ministra Hordeja, ki je 12. maja napovedal še dolgo in težko borbo na Pacifiku z neizogibnimi porazi za zaveznike in ki je naglasil, da bi bilo absurdno domnevati, da bi bili Japonci na Koralskem morju definitivno poraženi. Nato je Hori omenil tudi opazko britanskega azijskega radijskega komentatorja, ki je poudaril, da japonska vojna mornarica nd hudo trpela, ako je sploh kaj trpela. Hori je nato dejal, da bo kmalu prišel dan, ko bo japonsko prebivalstvo proslavilo povratek vseh tistih japonskih vojnih ladij, ki so bile po zatrjevanju zaveznikov potopljene na Koralnem morju, izvzemši majhne letalske matične ladje. Zedinjene države in Anglija pa bodo lahko večno čakale na povratek svojih letalskih matičnih ladij »Saratoga«, »Yorktown«, bojne ladje »Kalifornia«, kri-žarke »Canberra« in še mnogih pomorskih edinic.
Priprave za Japonski napad na Avstralijo
Bern, 16. maja. s. Po informacijah iz Melbourna in raznih zavezniških oporišč, se japonsko invazijsko brodovje trenutno zbira ob otokih severno od avstralskega kontinenta z vidno namero, da izvrši nov napad na avstralsko celino. Te informacije. kj jih je razširila agencija »United Press«, dajejo nadalje razumeti, da so Japonci dobili v zadnjem času nova ojačenja in da so zavezniški piloti na svojih poletih na velike daljave ugotovili, da prihajajo japonska letala in ladje brez prestanza v luko Rabaul na Novi Britaniji. Sef avstralskega generalnega štaba general Blamey je med tem govoril po radiu in pozval avstralske in zavezniške čete, naj se naglo pripravijo, da bodo kos odločilni bitkL (Stampa Sera.)
Avstralske stiske
Tokio, 16. miaja. Po vesteh iz Avstralije bi se dalo sklepati, da je po bitki na Koralnem morju zajela Canberro prava panika. Bivši japonski generalni konzul v Syd-neyu Uakamacu je o Avstraliji izjavil tole:
Avstralska celina se je znašla pod Da mole le jevim mečem. Po bitki na Koralnem morju in predaji Corregidorja začenja Avstralija pok gonna spoznavati, kakšna je njena usoda. Avstralija nima primernih vojaških sil. nima petroleja, ki ga mora vsega uvažati iz Amerike, in njena proizvajalna moč, ki je sicer precejšnja, je zmanjšana zaradi pomanjkanja ddlovnih sil zaradi vpoklica pod orožje tako, da je industrijska proizvodnja močno upadla. Najbolj katastrofalen činitelj za Avstralijo pa je njena slepa politika, naperjena proti naseljevanju mladih in produktivnih narodov, ki se danes maščuje s pomanjkanjem prebivalstva, ki naj bi poskrbelo za njeno obrambo. A v-stralija je sedaj prešla povsem pod ameriški vpliv. Prebivalstvo opičje posnema vse ameriške navade, med njimi seveda tudi-stavke. (Corner e della Sera).
Nemške čete zavzele Kerč
Mesto Kerč in pristanišče v nemški posesti - Poraz sovjetskih čet
pri Mnrmansku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Po zlomltvl trdovratnega odpora so nemške čete včeraj prodrle v Kerč. Mesto ta pristanišče sta v naši posesti.
Na področjn pri Harkovu je nadaljeval sovražnik svoje napade, ki so bili v budi borbi odbiti. Lastni protinapadi so bili uspešni. Sovražnik je doslej izgubil 180 oklopnih voz.
Na Laponskem so nemške ln finske čete odbile v težavnih gozdnih bojih sovražnika ln so uničile skupino sovražnikovih sil, ld je bila odrezana od svojih zvez.
Na fronti pri Murmansku so nemške čete odbile v času od 26. aprila do 13. maja sovražnikove sile, ki so bile v premoči, in preprečile obkolitvene poizkuse. Pri tem je izgubil sovražnik razen mnogoštevilnih ujetnikov nad 8000 padlih ln mnogoštevilne vojne potrebščine.
Pod vtisom teh hudih Izgub je opustil nadaljnje napade in se umaknil na izhodiščne postojanke.
V zalivu Kola so letala uničila sovražnikovo transportno ladjo z 8000 br. reg. tonami. Nadaljnja velika trgovska ladja je bila poškodovana z bombami.
Na Sredozemskem morju so nemške podmornice potopile angleško stražno ladjo, kakor tudi neko spremljevalno ladjo, ki sta pluli v skupini podmorniških lovcev.
Bombardiranje letališč na Malti se je nadaljevalo.
Pred nizozemsko obalo so stražni čolni sestrelili med angleškim letalskim napadom na nemški i.onvoj pet napadajočih bombnikov. Razen tega so v Rokavskem prelivu in ob nizozemski obali sestrelili čolni za iskanje min 1 angleški bombnik in 1 lovsko letalo, mornariško topništvo pa 2 bombnika. Eden izmed čolnov za iskanje min in 1 stražni čoln sta bila v teh bojih močno poškodovana.
Slabejše sile angleškega letalstva so se pojavile v preteki? noči nad Nemškim za-
livom in ob danski obali. Nočni lovd in protiletalski topovi so sestrelili S, čolni za Iskanje min pa 2 angleška bombnika.
Stotnik Lent si je priboril v noči na 16. maj svojo 30. nočno lovsko zmago.
Sovjetski poraz na polotoku Kerču
Berlin, 16. maja. Ostanki sovjetske vojske, ki so skušali zadržati ali vsaj zavreti naskok nemških in romunskih čet na višinah zapadno od Kerča, so se morali umakniti prmti nvurj«. '.i 'i je bil uničen run?n'i trdnjavski pas, ki je bil zgrajen prav na teh višinah pred mestom, preostajata sedaj samo še utrjeno področje pred luko samo in skrajni južnovzhodni jezik polotoka, rt Takil.
Ni izključeno, da bo skušalo sovjetsko poveljništvo organizirati skrajni odpor v nadi, da bi še dalje časa obdržalo zapadno obalo morske ožine in s tem nekàj mostov za umik, ta poskus pa se zdi vedno bolj nemogoč. Bolj verjetna se zdi zato domneva neke angleške agencije, po kateri je baje maršal Timošenko že odredil popolno izpraznitev polotoka. Poslednji odpor naj bi imel samo namen, da bi omogočil evakuacijo v manj katastrofalni obliki. Vsekakor je izven dvoma, da se tudi druga faza zmagovite bitke, ki pomeni zasledovanje ln uničenje sovražnika, bliža svojemu koncu.
Mesito Kerč sie Lahko smatra kot že osvojeno. Nemške m romunske čete bodo tu le še uničile preostala obkoljena mesta, zaupana desperadom partizanske gverilske vojne. V ostalem je zelo značilno poslednje uradno moskovsko vojno poročilo, ki ugotavlja. da so bilie sovjetske dete prisiljene umakniti se na nove postojanke in da divjajo izredno srditi boji na tem področju. Nadaljnja poročila pravijo, da se je pritisk sovražnih čet povečal, da pa se branilci Kerča bore s podvojeno srditostjo. Na drogi sibrani. zaključuje sovjetsko vrhovno poveljništvo. pa je vse, kar »e dogaja na Krimu, podrejenega pomena nasproti ofenzivi maršala Timošenka v Doneški kotlini. Iz tega sledi, da sovjetsko vrhovno poveljništvo že dviga roke m da daje jasno razumeti, da na polotoku Kerču ni več mogoče ničesar napraviti in da se je treba že sprijazniti z dejstvom, da s» bodo na tej važni odskočni deski zopet pojavila Nemci.
Medtem naj bi se boljševiki potolažili z vestmi o velikih uspehih, ki naj bi jih baje dosegli na področju Harkova, kjer da so sovjetske čete baje že prebile prvo nemško črto, zajele mnogo ujetnikov in zaplenile mnogo vojnih potrebščin. S temi vestmi se tolaži tudi anglosaška propaganda, ki po svo jiih radijskih trobilih poje silavospeve Stalinu, toda to navdušenje ne bo dolgotrajno.
Na pristojnem nemškem mestu izjavljajo, da skuša maršal Timošenko zmanjšati pritisk nemških in rumunfckih sil na Krimu z ofenzivo proti levemu nemškemu krilu na področju Harkova. S tem skuša obenem zadržati, kolikor bi se le dalo, pripravljajoči se veliki nemški napad in sicer z operacijami, ki naj bi motile nemške priprave za ta napad, kakor je nemško poveljstvo takoj sporočilo, ko je opozorilo na ogromna sredstva, ki se jih sovražnik pri tem poslužuje, in na silovitost obrambnih bojev, ki so zaradi tega sledili.
Tudi včeraj so ponovili, da so še vedno v teku ostri boji, vendar je iz poročila razvidno. da so Nemci v odločnih protinapadih prizadeli sovjetskim četam hude izgube, med drugim s tem, da so izločili iz borbe 145 tankov. Ta visoka številka potrjuje nedavno ugotovitev posebnega poročevalca z bojišča, da je novo nemško orožje takšno, da lahko likvidira tudi največji «klopni kolo«.
Bržkone treba vSeraJSnje uniCenje tankov v Doneški kotlini v veliki meri pripisati uporabi novega nemškega orožja, zlasiti novih izstrelkov, toda presenečenj te vrste bo še precej/Hitler ni namreč zaman pred
nekaj tedni napovedal, da bodo nemški vojaki dobili v roke » novo, boljše ki silnejše orožje««.
Predmet živahnega zanimanja berlinskih krogov je tudi značilni Churchillov proglas s katerim se odreja začasna ustavitev britanskega letalskega delovanja. Znamenita angleška letalska ofenziva se je namreč pred kakimi 10 dnevi nepričakovano ustavila, namreč po znanem velikem napadu na luko Warnemünde, pri katerem so Angleži izgubili 30 odstotkov uporabljenih letal. Bržkone je bil sedanji premor potreben, da se izpolnijo nastale vrzeli.
V zvezi z letalskimi napadi je zanimivo poročilo agencije »Dienst aus Deutschland« o podpori mestom, ki so posebno hudo prizadeta zaradi bombardiranja. Berlinska agencija ugotavlja, da je posebna, nalašč za ta namen ustanovljena organizacija sijajno prestala svojo preizkušnjo v doslej najbolj težkem primeru mesta Lübeck, kjer so britanske bombe izvršile silno opustošenje v stanovanjskih in trgovskih delih mesta. Nova organizacija za podporo prizadetim mestom posluje takole: Za prvo pomoč poskrbi posebna podporna ustanova narodno-so-cialistične stranke, ki ima nalogo, da preskrbi prebivalstvu živila in obleko, dokler ne začno poslovati redna oskrbovališča. Podporna ustanova stranke je v ta namen v vsakem okToè'u pripravila velike zaloge, določene prav za takšne primere, ki lahko pokrijejo vse trenutne potrebe hrane in obleke. Ta akcija stranke pa je dopolnjena s posegom civilne uprave, ki Ima nalogo, da poskrbi takoi z® vse, ki ostanejo brez strehe. V pogledu odškodnine za škodo, ki jo povzroča bombardiranje, pa je poskrbljeno takole: V celoti porušene hiše bodo zopet zgrajen; po vojni. one. ki so le poškodovane, pa se po možnosti popravijo takoj. Skoda, ki nastane zaradi uničenja zalog v trgovinah ali v domačih napravah, kakor tudi škoda, ki nastane zaradi izgube plače po prisiljenem brezdelju, pa se takoj povrne v denarju in v celoti. Za škodo druge vrste se prizna primerno predplačilo. Tako je na primer v mestu Lübeck velika trgovina z živili, ki je javila, da je utrpela zaradi bombardiranja škodo 300.000 mark. dobila takoj kredit v višini tega zneska. (Picoolo).
S finskega bojišča
Helsinki, 16. maja. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo pravi, da se je na Karel -ski ožini oddelek napadajoče sovjetske stotnije tesno približal finskim postojankam, kjer pa ga je finska pehota zavrnila. Finsko topništvo je obstreljevalo sovražnikove postojanke in zadelo več sovražnikovih utrdbenih zgradb. Na ožini Aunus je bilo v četrtek običajno izvidniško delovanje. V južnem odseku vzhodnega bojišča se je razvijalo samo motilno streljanje topništva, pa tudi med pehoto je bilo izmenjanih nekaj strelov. V odseku pri Lou-hiju je bilo živahno izvidniško delovanje. Finci so razdejali več sovražnih bunkerjev in zajeli mnogo orožja. Nemški bombniki so uspešno bombardirali sovražnikova zbirališča čet, transporte vojnih potrebščin in prometne zveze v zafedju, kjer je bila nasprotniku prizadeta velika škoda. Finska borbena letala so sestrelila sovjetski opazovalni balon.
ZaiSgalni baloni
Berlin, 16. maja. s. Nekateri današnji berlinski listi objavljajo opozorilo prebivalstvu glede novega tipa balona, ki se ga sovražnik poslužuje v svojih napadih na
Jutro"
nemško ozemlje. Opozorilo poudarja, da je sovražnik iz raznih namenov uporabil nov tip ovalnega balona, ki men v dolžino 2 do 3 m in je napolnjen s kisikom. Kmalu po svojem pristanku se r&zpoči in povzroči na več metrov okoli sebe požare. Listi opozarjajo prebivalstvo, naj se ne dotika teh zažigalnih predmetov. Cim bi prebivalci te balone opazili, naj bi takoj opozorili oblasti.
V Rusiji pozivajo pod orožje 18 letne
Ankara, 16. maja. d. Silno iztrošenje človeškega materiala v Sovjetski zvezi, ki bi še prišel v poštev za vojaško službo, je razvidno iz vladnega proglasa, ki poziva pod orožje vojne obveznike v starosti 18 let. Lepaki z uradnim proglasom, s katerim se poziva v službo mladina, so bili po dospelih informacijah nabiti v Moskvi in po raznih drugih velikih mestih Sovjetske zveze.
Razdeljevanje zemlje v Ukrajini
Varšava, 16. maja. s. V Ukrajini se je začelo razdeljevanje zemlje kmetom. To delo, ki ni niti najmanj lahko, je naletelo na popolno odobravanje kmečkega prebivalstva zaradi popolne enakosti, po kateri se izvaja. V okrožju I>njepropetrovska je bilo doslej razdeljenih 1861 ha zeml^ med 2816 družin. Tudi v okrožju pri Stalinovu je bila zemlja v navzočnosti vojaških oblasti na svečan način izročena kmetom osvobojene zemlje.
Obvezna delovna služba na Poljskem
Varšava, 16. maja. s. Z odredbo generalnega guvernerja je bàia na bivšem poljskem ozemlju, vključenem v poljsko gu-bernijo, uvedena obvezna delovna služba za Poljake. S tem se želi pridobiti čim večja količina delovne sile za stavbno obnovo dežele, za rešitev stoletnega problema regulacije reke Visle in za zgraditev novih industrijskih tvornic.
Težave angleških konvojev
Rim, 16. maja. s. Agencija Reuter označuje kot »strašne« težave, ki jih morajo premagati angleški konvoji na poti x dobavami v Rusija Ladje morajo Rluti po stalno razburkanem morju, ki je še tem bolj nevarno zaradi plavajočih ledenih plošč, obenem pa so stalno izpostavljene napadom nemških podmornic, ki jih vodijo, kakor se zdi, nemška letala. Ko prenehajo napadi na morju, se začno napadi nemških bombnikov v nizkem poletu. Tako morajo konvoji pluti po zelo ozkem pasu morja, kjer so plavajoče ledene plošče manj nevarne za plovbo, kjer pa jih nevihte pogosto prisilijo, da morajo spreme-meniti plovbo zaradi premikanja ledenih plošč. Cesto se morajo konvoj i tudi vrniti. Nemška letala lahko spretno izkoriščajo vse te zagate sovražnega brodovja, ki ga v najbolj kritičnih trenutkih napadajo.
Omejitev prometa
v lizbonski luki
Lizbona, 16. maja. d. V listu »Diario de Lisboa« objavlja lokalna pristaniška oblast sklep, da se v okviru lizbonskega pristanišča ukinejo vse komunikacije z ladjami. Ta sklep bo po mnenju tukajšnjih mornariških krogov hudo prizadel pomorski promet lizbonske luke z drugimi lukami doma in v tujini, ker mnoge težke ladje ne morejo brez prekladanja svojega tovora na manjše parnike izkrcati svojega blaga v Lizboni in bodo zaradi tega prisiljene za raztovorjenje zapluti v druge portugalske luke.
Novi Podtajnik Ljubljanskega Fašija
Zvezni Tajnik je poklical tovariša Dominika De Simone, skvadrista bojevnika, ki je opravil pohod na Rim, na mesto Fodtajnika Ljubljanskega Fašija v za-
stopstvu Fašista dr. Silvija Alesanija.
Zvezni Tajnik je poveril zveznemu nadzorniku dr. Silviju Alesaniju, fiumskemu legionarju, neko višje mesto pri Zvezi.
Določbe o uvozu listov in revij
v Ljubljansko pokrajino
Na temelju ČL 3. Kraljevega odloka z zakonsko močjo z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, se glede na primerno ureditev uvoza listov in revij na ozemlje Ljubljanske pokrajine skladno z določili, ki so v veljavi v drugih pokrajinah Kraljevine, odreja:	*
ČL 1. Uvoz dnevnikov, časopisov in revij vsake vrste iz inozemstva je praviloma pridržan Messaggerie Italiane d. d. v BolognL
ČL 2. Carinski uradi Ljubljanske pokrajine bodo z izjemo primerov, označenih v naslednjem členu 3, pripuščale uvoz naštetih publikacij samo, ako bodo naslovljene na Messaggerie Italiane d. d. neposredno ali njene pooblaščence, v katerem primeru mora biti ime dotičnih pooblaščencev napisano v naslovu z nazivom Messaggerie Italiane d. d.
ČL 3. Iz zgornjih določil so izvzeti naslednji primeri:
a) dnevniki, časopisi in revije v poštni naročbi ki se pošiljajo brez poštnine in z oznako »abbonnement poste« kakršnikoli osebi ali zavodu, na katerega so naslovljeni; b) publikacije, naslovljene upravam in zdolaj imenovanim zavodom: 1) Visokemu komisariatu za Ljubljansko pokrajino, 2) Pokrajinski Zvezi bojevniških Fašijev, 3) Vojaškim Povelj ništvom, 4) Kvesturi, 5) rednim konzulatom (ne več kakor 10 izvodov Vsake publikacije), 6) ravnateljstvu podružnice Banca d'Italia.
ČL 4. Prepovedan je uvoz, razširjanje in prodaja modnih listov, pisanih v francoščini in angleščini» ter vseh tiskovin, ki so iz političnih razlogov prepovedane v drugih pokrajinah Kraljevine; ta prepoved se ne nanaša na tiskovine, naslovlje-
ne na upravna mesta in zavode, omenjene v ČL 3.
ČL 5. Zbiranje naročnikov za tuje dnevnike in časopise se bo vršilo v vseh knjigarnah pokrajine v imenu in na račun Messaggerie Italiane d. d., oddelek S. I. S. E., s sedežem v Bologni, ki ima nalogo, izvrševati pri poštnem uradu v B6-logni (nakaznice in čeki) vse poslovanje, ki se tiče te službe. Zato se bodo morali zasebniki in zavodi, ki se nameravajo naročiti na dnevnike in časopise iz inozemstva potom poštne službe, obračati samo na krajevne knjigarne in tam vplačevati odnosne zneske.
ČL 6. Za naročbo periodičnih časopisov znanstvene prirode (medicina, tehnika, matematika in podobno) bo potrebno tudi predhodno dovoljenje državnega zavoda za kulturne stike z inozemstvom (I. R. C. E.). Zato se bodo morale prošnje za naročbo takih periodičnih listov poslati na naslov S. I. S. E. šele po prejemu bona I. R. C. K od zgoraj omenjenega državnega zavoda za kulturne stike z inozemstvom.
ČL 7. Dovoljenje zavoda I. R. C. E. ne bo potrebno za dnevnike in periodične liste iz inozemstva, ki niso v naročbi, marveč določeni za prodajo, in se bodo lahko uvažali samo potem Messaggerie Italiane d. d., oddelek S. I. S. E.
Čl. 8. Prepovedan je uvoz v pokrajino s kakršnim koli sredstvom dnevnikov in periodičnih izdaj, za katere ni bilo dobljeno posebno dovoljenje za uvoz.
ČL 9. Pričujoča naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 17. maja 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Dr. Funk o nemškem gospodarstvu
Berlin, 16. maja, s. Gospodarski minister dr. Walter Funk je govoril v Zoppotu v zapadni Prusiji pred skupščino tamkajšnje trgovinske zbornice, prt čemer se je dotaknil nekaterih vprašanj, ki zanimajo vojno gospodarstvo. Minister Funk je dejal med drugim, da se v nemškem gospodarstvu trenutno razvija proces proizvodnje velikega obsega v skladu s popolno racijonallzacijo, kajti proizvodnja bo odslej osredotočena samo v industrijah nedvoumne sposbnosti. Zato se bo treba začasno prilagoditi nekaterim neizogibnim posledicam teh sprememb, ki bodo zajele splošno gospodarstvo, proizvodnjo, namenjeno civilnim potrebam, in Izvoz. Ne sme se pa pozabiti, da bo imela oboroževalna Industrija absolutno prednost pred sleherno drugo proizvodnjo.
Glede denarja, je minister dr. Funk dejal, je treba spregovoriti jasno besedo, čim dalje bo trajala vojna, tem večja bo
razpoložljivost denarja v primeri z njegovo kupno močjo, kajti vse razpoložljivo gradivo vsrkuje danes vojna proizvodnja. Narod pa naj ve, da obstoji jamstvo za to, da ostane kupna moč prihranjenega denarja nespremenjena. Tako bo imelo ljudstvo možnost, da si po vojni kupi več in pod ugodnejšimi pogoji. Zaradi tega je po mnenju ministra dr. Funka napačno, ako se denar uporablja za nakupe dragocenih predmetov, temveč je primernejše, ako se investira v posojilih. Domneva, po kateri naj bi denar polagoma izgubil vso svojo vrednost, je zelo nevarna in napačna. Denarju pripada v gospodarskem življenju še zelo velika vloga, zlasti za onega, Id ga nima. Po vojni bomo razpolagali z zadostnim številom cenenih surovin, tako da bomo povsem pokrili vrednost naše valute kakor tudi notranja in inozemska vojna posojila.
Polotok Krim
Stari Grki so imenovali ta značilni polotok. ki je le po silno ozki zemeljski ožini zvezan z ostalo celino. Chersonesos Taurica in so ga prepir egli po obrežju s svojimi naselbinami. Od 6. veka pred našim štetjem je bil Tavrijski Hensonez torišče grškega naseljevanja, kasneje (i 110) ga je zavzel pontski kralj Mitridat. ob preseljevanju narodov so tam za kratko dobo bivali Gotje in skitski Poflovci v 13. veku pa so se ga polasitili Džingisikanovi Tatari. S tem pa burna zgodovina polotoka nikakor še ni zaključena. Genovska ljudovlada je imela tu važne trgovske postojanke v Ba-laklavi, Kufi in Sudaku. ki so pienehale z vpadom Turkov L 1450. Carigrad je pustil krimskim Tatarom veliko samostojnost in naslednja stoletja so obeležena z večnimi vojnami med Rusi in Tatari, ko je z oslabitvijo Turčije zadela ista usoda tatarsko hanstvo na Krimu, dokler ni Moskva L 1783 dokončno osvojila polotoka.
Poslej je Krim popolnoma izgubil čisto tatarski in muslimanski znača;". Tatari so se trumoma odseljevali v Turčijo in prepuščali zemljo novim naseljencem: Rusom, Bolgarom, Grkom, Armencem in v novejšem času tudi Nemcem. Največja selitev Tatarov je bila sredi 19. veka, ko se je zaradi krimske vojne izselilo okoli 180.000 duš. Preseljevanje se je pojavilo zadnjič celo L 1902 in 1903., ko je na dan odhajalo v Turčijo po 600 do 800 Tatarov. S tem se je narodopisna slika dokončno ustalila v Škodo Tatarom. Danes je prebivalstvo na polotoku, ki meri 25.000 štiri jaških km- razdeljeno kar na 59 narodnosti, med katerimi je 320.000 Rusov, 180.000 Tatawv, 50.000 Ukrajincev, 25.000 Židov. 40.000 Nemcev, 20.000 Grkov, 10.000 Bolgarov istotoliko Armencev, dalje 5000 Kanaiimov (židovska verska ločina) ter manjše skupine raznih kavkaških narodov.
Pokrajina je na pretežnem delu polotoka etepna, le na jugovzhodu sie dviguje gorovje Jajla z najvišjo točko Roman Koš (1543 m). Južno tega pogorja vlada že subtrop-sko malo podnebje, da pravijo temu obrežju »Ruska riviera«. Od vse površine je 90 odstotkov primernih za poljedelstvo in živinorejo. Oboje je poleg sadjereje in vinogradništva tudi močno razvito. Gozdov ima Krim le malo in so vsi pod zaščito zaradi pravilnega gospodarstva s padavnami. Ribolov je šele v povojih, dasi obeta dobrega uspeha, industrije skoroda ni, ker Krim nima velikih zemeljskih bogastev. Pač pa pri Kerču obratuje rudnik železa, ki ;e dajal delo veliki železarni, ki pa je med revolucijo bila skoro popolnoma uničena in se je šele zadnja leta toliko dvignila, da je zopet dajala po 500.000 ton litega železa. Pridobivanje soli je uvedeno ob različnih slanih jezerih, ki jih je na Krimu rkoli 400.
Večja mesta na Krimu so: Sevastopolj, pomorsko oporišče in vojna luka na južnem koncu zapadne obale. Eupatorija na severnem delu. glavno mesto krimske republike Simferopolj, ležeče v notranjosti, da-
lje Feodcsija ob južnem koncu polotoka
Kerča. To so mesta z grškimi imeni, ker so Rusi ob zasedbi črnomorskefia obrežja sploh radi segali za klasičnimi starogrškimi krajevnimi nazivi Tako so ustanovili Tav-rijsko gubernijo. Od esso Hers-on. Mariu-polj, Melitopoftj in druga mesta poleg že imenovanih na Krimu. Stara tatarska imena pa so ostala mestom: Jalta. Baiaklava Su-dak, Kerč, Kanas-ubazair, v ostallem pa je nova vlada nekaterim mestom vrnila njih tatarska izvirna imena.
Letalski boji
na zapadu
Berlin, 16. maja. d. V teku oboroženih izvidniških akcij, ki so jih nemška lahka bojna letala izvedla nad angleškim otočjem, so bili z dobrim uspehom napadeni razni vojaški objekti na jugozapadnj angleški obali. Kakor objavljajo uradno, so druga lahka nemška bojna letala v četrtek zvečer prodrla tudi nad južno angleško obalo, kjer so pri Torquayu na Izlivu reke Lyne bombardirane angleške ladje. Na podlagi doslej zbranih podatkov so pri tej priliki uničila 7500 br. reg. ton angleškega brodovja.
Berlin, 16. maja. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da so v noči na soboto šibke sile britanskega letalstva priletele nad Nemški zaliv in obalno področje Danske. Dva izmed napadajočih britanskih letal sta bili sestreljeni. Doslej ni poročil, da bi bila kje povzročena škoda.
Pomanjkljiva prehrana v Iranu
Carigrad. 16. maja. s. Doznava se, da so bile iznešene v zadnjem času zelo ostre kritike na naslov iraške vlade zaradi slabe oskrbe z živili Mnogo poslancev se je pritožilo, da prebivalstvo ne more kupiti niti najpotrebnejših živiL Poslanec Aza ti pa je izjavil, da novi proračun ne ustreza interesom naroda, ki ne more več prenašati stroškov državne uprave, kakor jih določa novi proračun. Vlada se za potrebe prebivalstva, med katerim se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo, ki izziva vedno nove krvave incidente, prav nič ne zmeni. Predsednik vlade Sukelyi je priznaL da so se nekateri visoki oficirji zelo slabo obnašali in da so se pustili zapeljati v razne špekulacij^ v škodo naroda. Glede nezadovoljstva, ki se kaže med nekaterimi ple-meii, je obljubil, da bo ukrenil vse, kar je v njegovi moči da bi jih zadovoljil, toda poslanec Anvar je na te obljube odgovoril, da se z njimi parlament ne more zadovoljiti
Novi japonski zakladni boni
Tokio, 16. maja. d. Japonsko finančno ministrstvo je včeraj objavilo, da bo država izdala nove zakladne bone v višini 600 milijonov jenov. Boni, ki se bodo obrestovali po 3.5 odstotka, bodo plačani v 18 letih.
Izpred vojaškega sodišča
Pred vojaškim vojnim sodiščem IL Armi je odsek Ljubljana, je bila dne 12. t. m. razprava proti 29 letnemu Milatoviču Marjanu, 20 letnemu Novaka Cirilu, 27 letnemu Rakovca Ladislavu, 32 letnemu Simi-čn Rudolfu, 22 letnemu Vagajl Uroša in 30 letnemu Zdešarja Antonu.
Razen Simiča, ki je rojen in bhra v Za-dvoru, so bili vsi ostali obtoženci rojeni in bivajo v Ljubljani.
Obtoženi so bill, da ao sodelovali pri oboroženem krdelu z namenom, da bi 'delovali proti državi, nadalje, da so bili člani prevratne družbe, naperjene proti javnemu redu, da so bili soudeleženi pri napadu na Oboroženo Silo države na Verdu in v Preserju ter da so brez dovoljenja bili v posesti strelnega orožja in mimici je.
Sodišče je obsodilo Ladislava Rakovca in Antona Zdešarja v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, ostali obtoženci pa so hlh obsojeni na zaporno kazen in denarno globo.
Državne ceste
▼ Ljubljanski pokrajini
Službeni list za Ljubljansko pokrajino« objavlja Kr. uredbo z dne 2. marca 1942-XX. št. 392, po kateri se uvrščajo v državno cestno omrežje:
cesta: bivša meja pri Kačji vasi—Planina — Kalce — Ljubljana — Škofljica — Novo mesto — Kostanjevica — državna meja;
cesta: Ljubljana — državna meja proti št. Vidu;
cesta: Ljubljana — Ježica — državna meja.
Naštete tri cesti se združijo z državno cesto št. 58 »postojnske jame«, ki dobi Ime »kranjska cesta« in katere celotna proga se določa takole: Odcep št. 14 pri Trstu — Opčlne — Sežana — štor j e — Senožeče — Razdrto — Postojna — Planina — Kalce
—	Ljubljana — Škofljica — Novo mesto
—	Kostanjevica — državna meja, z odcep-koma Ljubljana — državna meja proti št. Vidu ln Ljubljana — Ježica — državna meja;
cesta: Škofljica — Kočevje — Pirče — državna meja, ki dobi številko 58bis;
cesta: Novo mesto — Metlika — državna meja, ki dobi št. 58ter;
cesta: bivša meja pri Grudah — Kalce, ki preide v državno cesto št. 56 »goriška in ajdovska« in ki se ji določa celotna proga takole: »Udine — Gorica — Ajdovščina — Col — Kalce«;
cesta: bivša meja — Hotedršica — Kalce, ki preide v odcepek Godovič — bivša državna meja št. 57 in ki se ji določa celotna proga takole: »Godovič — Hotedršica — Kalce«.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 17. maja: ob 14.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Ob 17.30: šola za žene. Izven Nedelja v Drami. Popoldne bodo vprizo-rili Cvetka Golar ja kmečko veseloigro: »Vdova Rošlinka«, ki ima za snov veselo zgodbo o košati kmečki vdovi, željni mladega ženina; na vse načine si ga skuša pridobiti, da bi ga zmamila do ženitve. Dovtipno in kratkočasno dejanje nudi mnogo razvedrila. Igrali bodo: Rošlinko — P. Juvanova, Manico — V. Juvanova, Tončko — Sancinova, Janeza — Presetnik, Balan-tača — Košič, Jernejca — Bratlna, Ga-šparja — Raztresen, Tlnčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah. — Zvečer bo na vrsti Molièrova komedija »šola za žene«. Vsebinsko podaja zanimivo figuro zakrknjenega meščana, ki si hoče vzgojiti dovršeno zakonsko ženo, a je ogoljufan, preden se more poročiti. Igrali bodo: Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst, Chrysalda — V. Skrbinšek, Oron-ta — M. Skrbinšek, Alalna — Potokar, Georgetto — Kraljeva. Režiser in inscenatori ing. B. Stupica.
OPERA
Nedelja, 17. maja: ob 14.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdoL Ob 17.: ' Prijatelj Fric. Izven. Znižane cene
J. Beneš: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Peli bodo: Matijca — Zupan, Lenko — Barbičeva, Fieldovo — Japljeva, KI ementa — B. Sancin, Ribo — M. Sancin, Tonica — Janko, Marušo — Poličeva, slugo — Rus, godca — Simončlč. Dirigent: R. Simoniti koreograf: inž. P. Goìovln.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 17. MAJA 1942-XX 8.: Napoved časa — Poročila v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini. 8.30: Verska navodila. 8.45: Koncert organista Benjamina Zambettija. 11.: Prenos pete maše lz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12 : Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Zappaterrenl). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sefcovanič). 12.35: Koncert vaške muzike. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveijstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.30: Pojte z nami — Orkester vodi dirigent Angelini. 13.45: Vojaške pesmi. 14.: Poročila v Italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent šljanee. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Dr. Puš: Oskrbovanje čebel pred in po rojenju — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert sopranistke Rezfice Lipu-Sček-Koritnik (pri klavirju Marijan LS-povšek). 19.30: Poročila v slovenSftinL 19.45: Pesmi m napevl. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Koncert Radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta D. M. šljanca, s sodelovanjem Ksenije Vidalijeve in basista Friderika Lupše — Operna glasba. 21.15 Orgelski koncert Pavla Rančigaja iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. 21.45: Koncert kvarteta >Fantje na vasi«. 22.10: Violinski koncert Alberta Dermelja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 22.45: Poročila ▼ Italijanščini.
Obnovite naročnino!
Italija v bolgarskem gospodarstvu
Ob priliki bivanja ministra sa zunanjo trgovino in devize Riccardija v Sofiji je sofijska Trgovinska in industrijska zbornica v svojem listu objavila članek italijanskega poslanika grofa Magistratija, lz katerega sledi da zavzema Italija za Nemčijo drugo mesto v bolgarski zunanji trgovlnL Spričo znatnega bolgarskega uvoza italijanskih tekstilnih izdelkov, preje in anillnSkih barv obstoja celo saldo v korist Italije. V Bolgariji Je investiranega 306 milijonov levov italijanskega kapitala, kar predstavlja 25«/. vseh investicij inozemskega kapitala v Bolgariji. V bolgarski industriji so zaposleni tudi številni italijanski strokovnjaki. Poslanik se na koncu članka izraža optimistično o možnosti izgraditve italijansko-bolgafÄih trgovinskih odnošajev. Trgovinska pogajanja so bila prekinjena za dva dneva in je italijanski minister ob tej priliki posetil nekatera bolgarska mesta. Po njegovem povratku bo podpisan trgovinski sporazum.
Kakor poroča »Giornale d'Italia« lz Sofije potekajo trgovinska pogajanja v ugodni atmosferi. Možnosti italijansko-bolgar-ske blagovne izmenjave še daleč niso izčrpane ln se bo ta izmenjava lahko Se znatno dvignila, zlasti če bodo urejene prometne razmere. Bolgarski trgovinski minister Zaharijev Je izjavil ministru Ric-cardiju, da zna Bolgarija, ceniti prizadevanje Italije, da ohrani svoj izvoz tekstilnega blaga in industrijskih proizvodov v Bolgarijo. Zato bo tudi bolgarski narod po potrebi doprinesel še večje žrtve v interesu izvoza živil v Italijo.
Gospodarske vesti
= Italijansko turška blagovna izmenjava na podlagi nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma prihaja postopno v tek. Omenjeni sporazum predvideva blagovno izmenjavo v višini 2.75 milijona turških funtov in je že stopil v veljavo. Italijanska naročila za dobavo turškega olivnega olja, jajc, opija ln drugih kmetijskih proizvodov so že oddana ln bodo kmalu izvršena. Italija pa pripravlja dobavo večjih količin železnih izdelkov, zlasti cevi, žeb-ljev, železne žice, steklenic, žvepla, cigaretnega papirja in kemikalij. '
—	Zasedanje albanskega korporativne-ga sveta. V Tirani se je te dni sestal k zasedanju albanski korporativni svet, ki so se ga prvikrat udeležili predstavniki pokrajin bivše Jugoslavije, ki so priključene Albaniji, zlasti predstavniki lz področja Kosovo in Debar. Albanski ministrski predsednik Kraja Je v daljšem govora poudaril zgodovinske dogodke. Albanske nacionalne zahteve ln gospodarski razvoj Albanije je omogočilo le sodelovanje Albanije z Italijo.
—	Razdelitev železniškega materiala bivše Jugoslavije. V Zagrebu se je te dni pričela mednarodna konferenca predstavnikov železniških uprav nasledstvenih držav bivše Jugoslavije, na kateri razpravljajo o razdelitvi materiala in strojev v železniških delavnicah ln kurilnicah. Konferenci prisostvujejo delegati Italije, Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Srbije tn Hrvatske.
= Občni zbor Ljubljanske borze. Na petkovi seji borzne uprave je bflo sklenjeno, da bo 17. redni občni zbor Ljubljanske borze za blagove ln vrednote v soboto 16. maja v borznih prostorih (Trgovski dom, Gregorčičeva 25), ln sicer z naslednjim dnevnim redom: pozdrav predsednika; poročilo borznega sveta; poročilo finančnega odbora; odobritev bilance in podelitev raz-rešnice borznemu svetu; volitev 6 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora ln 21 članov borznega razsodišča, če bi bil občni zbor nesklepčen, bo drag občni zbor v torek 2. junija ob istem času ln z istim dnevnim redom, ne glede na število zboroval cev.
= Prenos sedeža Kranjske industrijske družbe. V sredo 10. junija bo v ravnatelj-skem poslopju na Jesenicah izredni občni zbor Kranjske industrijske dražbe v Ljubljani ki bo sklepal o preložitvi sedeža dražbe, o spremembi pravil, ki je zaradi tega potrebna, in o odobritvi kooptacije upravnih svetnikov.
= Pobiranje davkov na Spodnjem Štajerskem. Kakor je znano, so bili letos uvedeni na Spodnjem štajerskem nemški davčni predpisL šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je sedaj izdal navodila za Izvajanje teh predpisov, po katerih se bosta pobirala dohodnina in družbeni davek za leto 1941 le v polovičnem izračunanem znesku, da bo tako olajšan prehod.
—	Nove cene za mleko v Zagrebu. Državni urad za tvorbo cen v Zagrebu je določil nove cene za mleko. V prvem prodajnem pasu zagrebškega področja, ki obsega mesto Zagreb, znaša odkupna cena za mleko s 3.6 •/• maščobe 8 kun za liter, dostavljeno do mitnice ali na zbiralni postaji V drugem pasu, ki obsega okolico Zagreba v razdalji 5 km, znaša cena 7.50 kune za liter; v tretjem pasu, ki obsega daljšo okolico do 30 km, 7 kun; v četrtem pasu do 50 km 6 kun in v petem pasu preko 50 km 5 kun za liter.
= Zbiranje odpadkov na Hrvatskem. Državno poverjeništvo za star material v Zagrebu bo pričelo v kratkem akcijo za zbiranje odpadkov. Najprej bodo pobirali star papir, krpe, staro železo in druge stare kovine. Pri zbiranju bodo sodelovale šole in ustaške organizacije.
= Obnova španskega železniškega parka. Po končani državljanski vojni v kateri je bil uničen znaten del španskega železniškega parka, je Imela Španija od prejšnjih 2800 le 1837 lokomotiv. Od tedaj je Španija v dobrih 2 letih popravila 631 pokvarjenih lokomotiv in je zgradila 31 novih. Od 69.200 tovornih vagonov je ostalo nepoškodovanih 41.700. Od tedaj Je Španija zgradila 2500 vagonov in popravila skoro 25.000 starih, število potniških vagonov se je med državljansko vojsko skr-«lo od 4383 na 1740, kolikor jih je bilo fie sposobnih po končani državljanski vojni leta 1939., v dobrih dveh letih pa so popravili 2700 potniških vagonov.
= Uvedba oblačilne karte v Avstraliji.
čeprav je Avstralija šele pet mesecev v vojni in čeprav je volilna Izvozna država za volno, mora po vesteh iz Melbourna že sedaj uvesti oblačilno karto. Napoved je po-
vzročila velik naval na trgovine s tekstilnim blagom.
= Pridelovanje kavčukovih rasttn v poljski generalni guberniji. Iz Krakova
poročajo, da bodo letos v poljski generalni guberniji prvikrat v večjem obsegu pridelovali kavčukove rastline. Na poizkusnem zavodu Pulavi v lubllnSkem okrožju so ie leta 1936. pričeli poizkuse s pridelovanjem rastline kok-sagi (posebna vrsta regrata, ki raste ob črnem morju), ki ima zlasti v korenini kavčukov sok. Poizkusni nasadi so pokazali, da se pridela na hektar 20 do 60 meterSkih stotov korenin, iz katerih se dobi 100 do 250 kg surovega kavčuka.
Obvestilo čevljarskim in mizarskim pomočnikom
Čevljarske pomočnike obveščamo, da Je sklenjena nova kolektivna pogodba, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih, in katere mezdni del stopi v veljavo že s ponedeljkom. dne 18. t m. Zato je v interesu vseh pomočnikov, da se z vsebino te pogodbe vpoznajo in »e zato udeleže sestanka, ki se bo vršil v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornici) v nedeljo dne 17. maja 1942 ob 10. uri dopoldne. L nadstropje, soba št. 5.
Mizarski pomočniki bodo imeli svoj sestanek v nede*jo dne 17. maja 1942 ob 10. dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi (Delavska zbornica), pritličje. Na tem sestanku bo razgovor o novi kolektivni pogodbi in o ukrepih, ki so potrebni za zaščito njihovega stanu.
Upori v Iranu
Stockholm, 16. maja. cL Uporniško gibanje v Iranu se je že tako razširilo, da je iranska vlada morala poslati proti upornikom sovjetske in britanske okupacijske čete. številčno močna skupina vstašev, ld razpolaga z dobrim orožjem, je že zasedla malo pristaniško mesto Bender Dilem v Perzijskem zalivu. Pred napadom na to hi-ko so vstaši na več mestih razstrelili cesto, ki teče od Širaza v Ardakan. Nato so pričeli oblegati carinsko poslopje v Bender Dilemu, ki so ga branili iranski orožniki, Posadka je takoj poklicala na pomoč britanske oblasti v Bender Buširju. preden pa je dospel oddelek britanskega vojaštva pred Bender Dilem, je orožniška posaxlka tudi že kapitulirala. Prebivalstvo v tem mestu je upornike v vsakem pogledu podpiralo. Britanska posadka, ki naj bii mesto zopet osvojila, je naletela na odločen obrambni ogenj in je bila prisiljena k umiku. Borbe se tu baje nadaljujejo.
V	vzhodnem delu Irana se vstaški pokret nadalje širi Iranske vladne in britanske okupacijske čete ne morejo uspešno nadzirati niti strateško važnih cest, kj so za zvezo med Anglijo in Sovjetsko zevzo posebnega pomena. Zmerom znova napadajo vstaši britanske vojaške transporte ter plenijo orožje in m uni ci jo.
Japonski uspehi na morju
Tokio, 16. maja. s. Japonski glavni stan poroča, da so japonske podmornice, ki operirajo na Pacifiku in Indijskem oceanu, od izbruha sovražnosti do 10. t. m. potopile skupno 65 sovražnih ladij s tonažo 440.000 ton. V havajskih vodah Je bilo potopljenih 15 sovražnih ladij, v južnovzhod-nem delu Pacifika pa je sovražnik izgubil 35 parnikov.
Obnova prometa na Filipinih
Tokio, 16. maja. (Domei) V okviru obnovitvenih del na Filipinih so japonske čete dva meseca potem, ko so zasedle otok Luzon, že skoraj v polnem obsegu obnovile vse prometne zveze. V četrtek so japonske pionirske čete dovršile obnovo železniške proge, ki teče iz Manile proti Cabana-tuanu. Ta železniška proga je dolga 700 km in je bila sedaj zopet otvorjena za splošni promet
Tokio, 16. maja. d. V petek je bila v Manili svečana spominska proslava v počastitev tistih japonskih vojakov, ki so padli v borbah na Filipinskem otočju. Svečanosti je prisostvoval vrhovni poveljnik japonske ekspedicijske vojske na Filipinih general Homma skupaj z mnogimi drugimi vodilnimi japonskimi in filipinskimi osebnostmi.
Tokio, 16. maja. (Domei) Z Manile na Filipinih javljajo, da bo 18. maja v okvira posebnih proslav razglašena vzpostavitev mira na Filipinskem otočju. Ob tej priliki bodo vsa filipinska mesta in vasi svečano okrašena z japonskimi zastavami.
V	Manili se pripravljajo velike manifestacije, na katerih bodo govorili množicam vsi politični predstavniki domačega prebivalstva.
Nemško drž. tajništvo
za varnostno službo
Berlin, 16. maja. d. V državnem službenem listu je bil v petek objavljen Hitlerjev odlok o poslovanju državnega tajništva za varnostno službo. Za tajnika je bil imenovan visok policijski uradnik v upravi poljske generalne gubernije.
Racioniranje mleka na Madžarskem
Budimpešta, 16. maja. s. Tudi na Madžarskem so disciplinirali potrošnjo mleka z uvedbo posebne nakaznice, ki se izdaja izključno otrokom, bolnim, starim in porodnicam.
Komunistična propaganda v kanadski vojski
Rim, 16. maja. s. List »Chicago Tribune« posveča svojo pozornost vestem, ki prihajajo iz Kanade o komun:stičnem delovanju v kanadski vojski in po katerih je baje komunistična centrala v Montrealu sklenila, da v vsako edinieo kanadske vojske zanese 5 do 6 agitatorjev. List piše v zvezi s tem: ista taktika bi se utegnila v praksi pojaviti tudi pri nas, kajti komunisti so slej ko prej velika nevarnost za Zedinjene države. Oni se navidezno hlinčjo kot navdušeni domoljubi, ki so povsem predani stvari Amerike in svobodi, dejansko pa se s tem rdeči s svojimi prijatelji samo skrivajo pod plašč ameriške zastave, da bi lažje vršili svoje prevratno delovanja
Ko nastopi v Južni Aziji deževna doba
Z zimo se je končal v Osrednji Aziji strupeni mraz, ki je letos tako močno udarjal Istočasno so prenehali zračni tokovi iz notranje Azije k oceanom. Te zračne tokove imenujemo zimske monsu-ne, ld jih tu In tam čutimo tudi mi. V takih primerih je ozračje pri nas jasno, živo srebro pa zdrkne na 20 do 30° pod ničlo, kakor se je to godilo tudi letošnjo zimo. Ogromnemu vrtiljaku podobno se premika zrak in se Hje s celine proti morju, kjer se povzpne do 5000 metrov visoko» nakar se vrača k celini, se spet poniža v osrednji Aziji in tako končuje svoj krogotok. To traja tako dolgo, dokler izkazujejo evropske in azijske celine mrzlejšo temperaturo kakor Ocean, čim preneha razlika v temperaturi, se ustavi tudi ogromni zračni vrtiljak in na obalah Azije zavlada tihotno vreme, ki ga le tu in tam prekinejo krajevne nevihte in krajevni zračni vrtinci.
Kako nastanejo monsumi
V maju se potem prične ozračje v osrednji Aziji ogrevati, temperatura raste, da preseže temperaturo nad oceani. In tedaj se prične krogotok v obratni smeri. Hladne in deževne zračne množine tekó od morja v notranjost vroče celine. Toda ta pokret se začne gibati le počasi. Sredi maja, pogostokrat šele proti koncu maja pa se ta zračna menjava silno pospeši. Z mogočnimi viharji prihajajo tokovi zraka od morja proti indiji, Zapadni Indiji, Kitajski ln Japonski. Tudi v Evropi se dvignejo zapadni vetrovi. V Aziji nastopajo poletni monsuni. Samo tisti deli Azije pogrešajo blagoslov poletnih monsunov, ki leže nasproti Afriki, ker tam pač ne nastanejo temperaturne razlike, saj so afriške pokrajine prav tako razgrete kakor azijske.
Močnemu nastopanju zapadnih vetrov sledi deževna doba. Dotlej je bila suša v Indiji in zapadni Indiji prav občutna, ker v decembru in januarju ne pade v teh pokrajinah skoraj niti kaplja dežja. Aprila :in maja se pojavijo prve krajevne nevihte, ki pa ne pomenijo mnogo pod vročim južnim nebom, šele konec maja prično razsajati burni poletni monsuni. Angleži v Indiji jih imenujejo »the bursting of the Monsoon«, kar se po naše pravi »eksplozija monsuna«. S tem se prične dežeyna doba, ki je tako Silovita, da si je mi kar ne moremo predstavljati.
Vesoljni potop
Madžarski vseučiliški profesor dr. Ev-gen Cholnocky nam o tem pripoveduje: Mudil sem se v Bombayu, ko je nastopi: monsun. Bil je sicer nekoliko zapoznel, zato pa je bil tem Silnejši. V vsem mestu je vladala dušeča suša, kar ni bilo nič čudnega ob pekoči vročini. S Kolomba na Ceylonu so sporočili, da se je tam že pojavil monsun In da bo v nekaj dneh dosegel Bombaj. Očistili so kanale, ki so bili prenatrpani suhega listja. Poravnali so žlebove In odtoke s streh, vse se je mrzlično pripravljalo na > vesoljni potop«. Z nekaterimi znanci sem večerjal na terasi neke restavracije na Malabar Hillu. Vročina nas je kar dušlla. Po večerji smo z veseljem ugotovili, da se na južnem obzorju nad morjem zgrinja črn oblak, ki ga prešinjajo bliski. Čez eno uro smo že čuli neprekinjeno grmenje in bliski so križali nebo kakor svetle kače, jemajoč nam vid Kmalu smo tudi začutili prvi sunek vetra. Domačini so zbežali s terase na stanovanja, le jaz sem še ostal z dvema mladima gospodoma na terasi, ker me je silno mikalo opazovati to veličastno igro v zraku.
Polagoma je dobil veter orkansko silo in po nekaterih metežih toče je začelo deževati kakor vselej, kadar se utrga oblak. Sodil sem: to bo pač nekako tako, kakor nevihta nad Blatnim jezerom. Kolikšna zmota! Takšnega vsepotopnega dežja si dotlej kar nisem mogel zamisliti. Restav-rater je nam trem svetoval, naj čimprej odrinemo domov, dokler je le še mogoče hoditi po cestah. Kajti prav kmalu, je rekel, bo po ulicah toliko vode, da jo bomo bredli do kolen. Ubogali smo in pohiteli domov, vendar smo kmalu spoznali, da je prav za prav vseeno, ali bredemo vodo do vratu, ali pa se damo od strahovitega naliva premočiti do kože. Kajti množina vode, ld nas je venomer udarjala po glavi, je bila kar skeleča.
Kmalu je prejenjalo grmenje in bliskanje, deževalo pa je neizprosno dalje. Vso noč tako. Iz postelje sem lahko poslušal, kako so se te orjaške vodne množine naravnost rjoveče razlivale na zemljo. Sodil sem: zjutraj bo pač prejenjalo. Kje neki! Deževalo je nezadržno, brez najmanjšega presledka, kar cele dni. In pri takem vremenu sem moral na ladjo!
Znano je, da po nastopu monsuna Hje voda lahko tudi po dva tedna neprekinjeno na zemljo, nakar prejenja za eno uro ali dve, nato pa se naliv še stopnjuje. Tako se to godi do septembra, ko monsunsko deževje močneje popusti in se nebo spet zjasni za nekaj dni. V oktobru še nekajkrat dežuje. Potem so nebeški kanali izčrpani in so meseci od novembra do februarja suhi. V tem razdobju ne dežuje močneje kakor pri nas v istih mesecih. ali takšna koTična dežja je na ekvatorialnem pasu brezpomembna.
Opazovalnica Čera-Pandži
Asamsko pogorje se vzpenja v nebo za delto svetih rek Gangesa in Bramaputre. Vleče se vzporedno s Himalajo. Na j ž-nem pobočju Himalaje je slavna vremenska opazovalnica Čera-Pandži. Tu merijo najobilnejše padavine na vsej zemeljski obli. če bi v Ljubljani lovili v betonsko kadunjo vse leto dež in sneg, la sicer tako, da bi prav nič ne izhlapelo, bi se je v enem letu nabralo morda blizu 200 cm visoko. V Čera-Pandži pa ugotovijo samo v štirih poletnih mesecih, ko traja monsunska doba, nič manj kakor 1150 cm padavin, to se pravi 11 In pol metra dežja! Nekatere dni pade kar 100 cm dežja, torej polovico toliko kakor pri nas povprečno vse leto. če bi v ljubljanski kotlini v enem samem dnevu padlo 100 cm dežja, bi nastalo ogromno jezero, kjer bi zatonilo vse življenje. Pravcate apokaliptične množine vode bi se valile na Dolenjsko in dalje na Hrvatsko, nastala U strašna EuSčay?w
V Čera-Pandži pade povprečno v juniju
280 in v juliju 806 cm dežja. Pa tudi de
v avgustu znaša množina dežja nekaj več kakor 200 cm. To so tolikšne vodne množine, da si Evropci tega res ne morerpo predstavljati. Sleherni hudournik naraste v divji veletok. Kar je ravnine, se znajde pod vodo in promet seveda docela počiva. V takih mesecih je tudi vojevanje nemogoče. Premikanje čet je docela ustavljeno, saj je glavno, da imajo kaj zavetja. Letalski poleti so nemogoči.
»Če na Medardovo...«
Vse do nas seže začetek monsunske dobe, seveda pa je vpliv le majhen. Osme-
Ljubljana, 16 maja
S koncertom, ki je bil snoči v veliki fil-harmonični dvorani, je Glasbena Matica zaključila glasbeno propagandni teden v proslavo šestdesetletnice Matične šole. Koncert je bil namenjen širšemu občinstvu in je dosegel v polni meri svoj namen. Zt dolgo ni bilo v tej dvorani toliko obč;nstva kakor snoči. Vsak razpoložljiv prostor je bil zaseden. Vmes so* bili mnogi, ki so nekoč sami obiskovali šolo Glasbene Matice in čutijo tesnejšo, intimnejšo povezano?* s tem zaslužnim glasbenim zavodom. Duhovno ozračje simpatije in hvaležnosti se je razprostrlo po dvorani.
Uvodno besedo je imel dolgoletni predsednik Glasbene Matice in učenec Matične šole v njenem prvem desetletju dr. Vladimir R a v n i h a r. Njegov govor je bil nekak, epilog propagandnemu tednu Z izbranimi besedami je poudarjal še enkrat veliko delo. ki ga je izvršila šola Glasbene Matice v teh šestih desetletjih za razvoj sflo-venske glasbene kulture. Tam. kjer je bila pred njenim nastankom pusta ledina, ki jo je komaj še ogrevalo sonce, je danes cvetoč vrt domačega glasbenega življenja. Tokrat so bili pri nas le redki skladatelji in še ti so delali večidel v tujini, koncertnega življenja pa domala sploh ni bilo. Danes je naša glasbena tvornost že prestopila domače meje in zbor naše Matice je prenesel sloves slovenskega zborovskega petja po vsej Evropi. Predsednik je nadalje poudarjal organično rast vMe glasbene kulture na trdnfh temeljih, ki jih je položila GM. S priznanjem in hvailežnostjo se je spominjal treh ravnateljev Matične šole, ki so ji v teh šestdesetih letih vtisnili pečat: Gerbiča Hubada in Betetta ter je izreke' zahvalo vsem učnim sodelavcem. Govornik ni brez razloga naglasal'v svoji besed: zveze med glasbeno in srčno kulturo. Ce bo prva odpirala pot drugi, bo treba glasbeno vzgojo pospeševati še bolj ko doslej, da bo srčna kultura obnavljala plemenitost člloveških duš.
Po uvodni be«edi dr VI. Ravniharia se je začel koncertni spored. Zastopani so bili po veliki večini skladatelji, kj so v zvezi s šolo Glasbene Matice bodisi kot nje učitelji ali kot nje gojenci. Izvajanje programa pa je bilo zaupano nekaterim na jod-ličnejšim bivšim gojencem te soie: pianistom rektorju T ros tu, red. profesorju Glasbene akademije Janku Ravniku in nje docentu Marjanu L i p o v š k u, violini-
ga junija bo Medardov god, ki Ima v evropski kmečki pratiki svojo posebno veljavo. če na Medardovo po daljši sušni dobi dežuje, bo deževalo še 40 dni. Dejstvo je, da pri nas v poslednjem majskem tednu vse tja v drugi teden junija pogostost zapadnih vetrov narašča od 25 na 75 odstotkov in je junij večinoma najbolj deževen mesec. Z drugimi besedami se to pravi, da tudi v Evropi sodoživljamo poletni monsun, seveda P* neprimerno šf t e kakor v južni Aziji. Tam je doba poletnega monsuna mogočen prirodni pojav, ki odločilno posega v človeško življenje ter v današnji dobi močno vpliva na vojevanje v teh deželah.
stoma Leonu Pfeiferju in Karlu R u-pilu. pevcem Lovšetovi, Golobovi in -B e t e 11 u.
Spričo utrjenega slovesa m pomena teh izbranih koncertantov bi bilo odveč vsako podrobno opisovanje posameznih nastopov. Izvajalci SO sc sc bolj kakor običajno za-vedaili svoje notranje povezanosti z Glasbeno Matico, svojih plodovitnih začetkov v njeni šoli in močne umetniške na^ti, ki jim je bila dana na podlagi, kakor so si jo bili pridobili v Matični soli. Zato so se potrudili, da so na tem jubilejnem koncertu pokazali z odlično reprodukcijo izvaianih del vse svoje sposobnosti, svojo visoko glasbeno kulturo.
Marijan Lipovšek ie odigral na klavirju Hoffmeisterjevo »Fantazijo na slovenske narodne pesmi« in dve krajši skladbi Goj-mira Kreka, operna pevka Fran ja Golobova je zapela ob spremljavi Janka Ravnika po eno pesem Pavčiča, Škerjanca in Ravnika, Leon Pfeifer je ob spremljavi M. Li-povška igral Škeriančev »Intermezzo ro-mantique« in Vladigerovo »Pesem«, Pavla Lovšetova pa je užgala s tTenv svojimi variacijami na na*> ljudsko pesem. Karto Rupel je igral ob spremljevanju Zore Zar-nikove Milojevičev »Narodni ples« in Pa-ganinijevo »La Campanella«. Julij Betetto pa je pel ob Ravnikovi spremljavi po eno pesem Adamiča, Lajovca in Pavčiča. Od Rupla in Betetta je navdušeno občinstvo izvabilo ponovitev. Program je zakl.vči! rektor Anton Trost z izvajanjem skladbe bivšega profesorja šole Glasbene Matice Pro-chaske »Iz Karnevalske suite, opus 14«.
Vsi izvajalci so. kakor je bilo pričakovati. dosegli navdušeno priznanie občinstva in njih elitno sodelovanje je dalo koncertu značaj reprezentativne prireditve. Mnogi so prejeli šopke. Posebno zadoščenie pa jim je lahko nudülo dejstvo, da so z nastopom na tem koncertu znova osvo:ili široko koncertno občinsitvo. ki je poka zn lo. da ume ceniti uspehe slovenske produktivne in re-produktivne glasbe.
Tako so se torej zaključile skromne, vendar pa dobro pripravljene prireditve ob 60-letnici Glasbene Matice — jubileju, ki sovpada z mogočnimi zgodovinskimi dogodki v svetu. Naj bi šla lepa moralna glavnica ki so jo prinesle prireditve, v še večjo korist Matične glasbene šole in vsega našega glasbenega šolstva! Geslo »Učite se glasbe!« naj ostane še nadalje geslo našega kulturnega življenja!
dar pa je še vedno dosti malomarnih ljudi, ki nočejo poznati koristi cepljenja zoper koze ter jim je zato vseeno, če je bilo cepljenje uspešno ali ne. Ne pomislijo, da svojega ljubljenca izpostavljajo največji nevarnosti, če se morda koze niso prijele ter zato otrok lahko dobi smrtno nevarno bolezen. Ne zavedajo se. da edino uspešno cepljenje otroka zanesljivo varuje pred črnimi kozami, ki puste najrazličnejše hude posledice, najmanj pa oropajo otroka lepote, ker mu puste kozavi obraz Razen tega se pa starši ne zavedajo pomena uradnega potrdila in važnosti tega dokumenta, ki ga je v življenju večkrat treba
Rožnika meseca je lan! odnehala s svojo srce razgrevajočo pesmijo, zgodaj jeseni pa tiho zapustila našo pokrajino, da bi se velikega travnika spet pojavila, redkovid-na sicer, zato pa tem bolje slišna s svojim nam tako priljubljenim »kuku«, ki odmeva prijazno po vsej barski ravnini in s sosednih holmov. Na vlažnih travnikih pa cveti v času, ko svatuje kukavica — torej velikega travna ln glcboko v rožnik — poleg svetlooke nežne potočnice, belo gl a -vega mrzličnika in drugih tudi temnorde-ča kukavičja lučica.
Vsi ljubimo kukavico, kajti njeni blagoglasni klici so uvod v toplo dobo leta, ko se začenja živi jen "e bohotno razvijati. Gozdovi. ki so jih v listopadu burje in mraz slekli do golega, da se jim je videlo d«» r ja vega dna, so si nadeli razkošno svetlo-z«»leno obleko, ki jim pa pod vplivom sinje svetlobe kmalu potemni. Rjava tla v gozdu ozelené kljub gostim sencam, v vejeviu na robu gnezda pa stooicaio nemirno mladi ptički, opazujoč radovedno s poševno postavljeno glavico okoiiš. In čim se pokažejo skrbni starši, začivka ves zbor soglasno svoj otročji »člvčiv-dajdaj!« Polagoma ozelene iz dolin navzgor tudi listovci višjih leg in v rožniku, kadar cdneha kukavica s svojimi vabljivimi napevi, je zelenje osvojilo tudi naše prelepe planine, kjer se začenja rdečlti v košatih šopih do ušes zardeli žlahtni sleč, kjer se poganjki rušja osvobode rjavih tenčic, prikazujoč se v oči božajočem, mladem zelenju in kjer se na zelenih dehtečih, slo pc življenju vzbujajočih gorskih tratah ves«» lé sonca modn svedrci, rdečelase murke in nešteta druga deca vile planinke. v špranjah skalovja, iz črne prsti pa začenja razširjati svoje, v lahki puh zavite ročice in dvigati svojo z dolgimi snežno-belimi čipkami okrašeno glavico gorska zvezda, planika.
Z visokih planin, kjer so se nam pred očmi vrstili tja v daljave grebeni nai*/ okamenelim valovom prostranega morja, st podajmo v tople doline, k vodicam močvirne ravnice jugovzhodno od Ljubljana, kjer je barsko rastlinje še obilno zastopano, ravno tako pa tudi vodno živalstvo. Od okroglolistnega, božanskega, beloglavega bareda (Nymphea alba) pa do skromnih trosovk na temnem dnu vodà, od p ri vodnih koristnih beloušk, žab in rib do praži-valic se vrsti pred očmi ljubitelja vse z ojačeno silo se razvijajoče življenje. In ko
predložiti oblastem. Najprej bodo oni star*
Si, ki pri vpisu otroka v šolo nimajo potrdila, strogo kaznovani. Pozneje v življenju bo pa dorasla hči ali sin imel velike sitnosti z iskanjem tega potrdila, saj prav sedaj mnogi poskušajo, kako težko je nabaviti razne dokumente. Zato mestni fizi-kat zadnjikrat opominja starše ter jim daje priliko, da prihodnje dni med 10. in 12. uro cepi j enee prineso pregledat v mestni fizikat v Mestni dom. Om starši, ki se tudi temu zadnjemu opominu ne bodo odzvali, pa ne smejo več pričakovati nikake obzirnosti ter bodo morali občutiti vse posledice, ki jih predpisuje zakon.
si ogledamo kako biljko, kako živalco in ko opazimo povsod poleg lepote obbk tudi popolnost slehernega, tudi najmanjšega bilja, se šele zavedamo čudežev v prostranem stvarstvu in mojstrovin prirode, nedosegljive umetnice. Srečen, ki ga sreča v prirodi sreča!
V tem času naletimo v vodah že na majhne ščuke, osrtriže, postrvi, sulce in menke (Mönch = menih), saj so njih starši že zgodaj svatovali. Ta mala požrešna drhal se zdaj hrani z majhnim, nižjim živalstvom, kmalu ji bo pa hrane na pretek, ko se bodo porajale neštete jate krapovcev. Kdor se hoče posvetiti v tej prelestni dobi vodožitju, temu bo tudi najmanjši akvarij, ki si ga uredi in potem primerno obljudi, nudil ne samo mnogo razvedrila, temveč tudi mnogo pobud za resna proučevanja. Gledal bo v delavnico prirode in občudujoč na. prostem hribovje, ki obkroža prostrano ravnico, bo spoznal delo Stvarnika, ko je ločil zemljo od morja. Neštete vodne živalce, zlasti najmanjše, so dale svoje apneno ogrodje, svoje lu-pinice za mogočno stavbo kopnin naše Zemlje. Nasploh vzgaja prireda dobre, samosvoje, šlrokogrudne in velepptezne ljudi. Kajti seme, ki ga ona vsadi v človeška srca, vzklije In se razvije v cvet, ki ga Imenujemo kultura sreà-
Posledice treh hudih zim
O težkih posledicah, ki jih ima za prehranjevalno gospodarstvo trda in dolga zima, v posebnem članku razpravlja »Nationalsozialistische Landpost«, če hočemo višino letošnjega pridelka pravilno oceniti, pfavi člankar, si moramo biti predvsem na jasnem, da ima kmetijstvo za seboj tri hude zime. Posledice dolgih zim za kmetijstvo so usodnejše kakor si to meščan predstavlja. Kot najvažnejše omenja nemško kmetijsko glasilo naslednje:
1. manjši pridelek krompirja in repe zaradi zgodnjega mraza v jeseni; 2. manjša obdelana površina z ozimnim ječmenom in ozimno pšenico zaradi zgodnje zime, ko ni bilo mogoče zasejati žita ha vsem az to določenem polju; 3. nepopolno oranje in površno obdelane njive, ki imajo za posledico manjši pridelek naslednje leto; 4. delno uničenje jeseni posejanih ozi-min zaradi visokega in dolgo ležečega snega; 5. oslabljenje rastlin zaradi zimskih vremenskih tegob; 6. delno uničenje jeseni posejanih oljnih rastlin, ki ima za posledico manjši pridelek olja; 7. večja poraba žita za pomladno setev na zaradi dolge
Škoda po polju In vrtovih
Škoda po polju in vrtovih je zaradi težavnih razmer vsak dan bolj obsojanja vredna in zato tudi oblasti sedaj vedno bolj strogo zasledujejo krivce ter jih tudi neusmiljeno kaznujejo. 2e v mirnih časih smo morali večkrat grajati posebno mestno mladino, ki je na deželi delala škodo s hojo po njivah in travnikih, predvsem pa tudi zato, ker je lomila cvetoče veje dreves. Sedanji časi so pa tudi meščana naučili spoštovati kmečko delo, ker so ga prisilili, da je sam začel obdelovati zemljo.
Tudi v Ljubljani je vsak košček zemlje že skrbno obdelan in zasejan ali zasajen s povrtnino. fižolom ali krompirjem. Toda še vedno so med nami ljudje, ki hodijo čez njive in njivice ter grede in na ta način teptajo posetve. Posebno mladini išče bližnjic čez njivice in vrtiče, hodi po njih ob potih ter tudi na druge načine dela škodo skrbnim obdelovalcem. V imenu vseh mestnih vrtnarjev in kmetovalcev prosimo šolska vodstva, naj pouče mladino, koliko stroškov, truda in znoja je bilo že treba in koliko naporov bo še treba, da si zagotovimo najpotrebnejši pridelek. Dan na dan naj vzgojitelji opominjajo mladino, naj ne dela po vrtovih in "njivah škodo.
Namesto da bi dobro vzgojena mladina bila sama prostovoljni varuh vrtov in njivic, pa sama dela veliko škodo ter se vede tako, kakor bi niti ne vedela za skrbi obdelovalcev in za splošno težavno stanje vsega prebivalstva. Neobzirna prešernost in razposajenost mladine vseh starosti je prekoračila že davno dopustne meje ter je zato nujno potrebno posredovanje šolskih vodstev, da ne bo tarnanja in prošenj
fig ©strjh jftterveaoiiab, .oblasti.
zime uničenih nasadih; 8. priman jkovanj e krme zaradi zgodnjega jesenskega mraza in pozne pomladne rasti; 9. uničene zaloge krompirja in zaradi tega pomanjkanje svinjske piče; 10. pozen začetek pomladanskih poljskih del. Za najnujnejša opravila je $asa komaj nekaj tednov, kar sili kmetovalca, da hitro in manj skrbno obdela svojo zemljo.
V dolgi ln hudi zimi je škoda, ld jo ima kmetijstvo, pogosto mnogo večja kakor si to predstavljamo. V številkah se to težko naznači. Lažje je, nadaljuje člankar svoja razmotrlvanja, zimsko škodo za ljudsko prehrano predočiti s primeri. Jeseni lanskega leta je zaradi zgodnjega vdora mraza, ko ni bilo več mogoče pospraviti vse letine ,bilo uničenih nekaj odstotkov pridelka krompirja in sladkorne pese, ki sta bila na ta način popolnoma izgubljena za ljudsko prehrano. Kaj to pomeni, spoznamo, če imamo pred očmi, da en odstotek krompirjevega pridelka v Rajhu zadostuje za prehrano prebivalcev Berlina skoro za vse leto. Treba pa je pomisliti, da ni bilo izgube samo pri pospravljanju krompirja, ampak tudi v zasiphicah, kjer shranjujejo krompir čez zimo. Zaradi ostre zime ga je mnogo zmrznilo in segnilo. Popolnoma jasno je torej, da so navedena dejstva imela za posledico delno pomanjkanje krompirja, čeprav je bilo načelno prepovedano uporabljati ga za svinjsko krmo.
Dalekosežne posledice ima huda zima tudi na pridelek žitaric ln kot posledico tega na preskrbo prebivalstva z moko. če je v teku zime samo 5 odstotkov jeseni posejane površine ozimine uničene, pomeni to v Veliki Nemčiji za 500.000 ton manjši pridelek žitaric. To je množina, ki krije potrošnjo ječmenove moke v Nemčiji za ves mesec. Upoštevati pa moramo, da zaradi mraza uničena ozimina ni edina škoda, kajti polje je treba potem še enkrat obdelati. Če je uničene samo 5 odstotkov z žitom posejane površine, je potrebno nadaljnjih 60.000 ton žita za pomladno setev. Pri presojanju škode pa ne smemo pozabiti, da imamo za seboj že tri hude zime. Narava sicer pogosto presenetljivo hitro človeku povrne škodo, ki mu jo je prizadejala, toda na to možnost se ne smemo zanašati, zaključuje člankar svoja razglabljanja.
Zadnji opomin staršem
sedaj cepljenih otrok
Ljubljana, 16. maja.
Zadnjih 14 dni je mestni fizikat opravil cepljrnje otrok po vseh mestnih okrajih in tudi pregled, če so se koze prijele. Pri tem pregledu dobi vsak uspešno cepljen otrok uradno potrdilo, torej prvo listino, ki jo otrok potrebuje, Ce ne prej. prav gotovo pri vpisu v šolo. Vsi ljubljanski dnevniki so večkrat opozarjali starše, da mo-saie ättßkg assesti M jgegtetet, ven-
Kavčuk? cikorijo, zdravilo in solato — vse
to nam daje regrat
Med industrijskimi rastlinami je preko noči zaslovela posebna vrsta regrata, iz katerega se da usipesno pridobivati kavčuk. Ko so se pred meseci pojavile prve vesti o tem, se je to maijnkomu zdelo malo verjetno. Sedaj se pa fcar vrstijo poročila iz raznih držav o načrtih za pridobivanje kavčuka, pri čemer gre za pridobivanje te važne surovine predvsem iz posebnih jfrst regrata. ki uspeva tudi v hladnejšem podnebju, medtem, ko zahtevajo ostale kavčukove rastline toplejše podnebje. Kavčukovo drevo se da vzgajati samo v tropskih krajih, v subtropskih krajih pa so pričeli pridobivati kavčuk tudi iz drug:h rastlin, tako v Italiji iz rastline »auayula««. v Francoskem Maroku pa iz neke vrste volčjega mleka.
Poizkuse s pridobivanjem kavčuka iz regrata so de1ali v poslednjem letu predvsem v dTŽavah s hladnejšim podnebjem, kjer ne morejo gojiti drugih kavčukovih rastlin, ki zahtevajo toplo podnebje. Vsako dete pozna regrat po tem, da pokaže cvetno de-belce, če se rani ali prelomi, mlečen sok. Tudi korenina vsebuje precej tega soka. Prav ta sok vsebuje kavčuk v obliki majhnih, koma.5 vidnih zrnc. Znanstveno je ugotovljeno, da imajo več ali manj kavčuka vse rastline, ki kažejo v siteblu ali koreninah mlečni sok (tako tudi »volčje mleko«, ki je po tem dobilo svoje ime).
Poizkusi v Nemčiji m Rusiji, pri katerih je biilo preiskanih preko tisoč rastlin, so pokazali, da ima od rastlin, k? uspevajo na naših širinah, največ kavčukovega soka posebna vrsta regrata (taraxaeum negalorhi-zum), ki raste ob Črnem in Sredozemskem morju. Regrat ima še to prednost, da se brez težav prideluje tudi na slabi zemlji in kakor na močvirnatih področjih in da daje kakoyostno prvovrstni kavčuk. Le količina pridelka je še razmeroma majhna. Tudi pridobivanje soka m njegova predelava tehniško še nista docela izpopolnjena. Rastlino bo treba šele vzgojiti v novo kulturno rastlino. Tudi kavčukovo drevo je bilo šele vzgojeno in daje danes v plantažah desetkrat več kavčukovega seka kakor v prvotni domovini Južni Ameriki. V Braziliji, ki je imela v prejšnjem stoletju morw>-pol za kavčuk, je veljala smrtna kazen za onega, ki bi iznesefl ali iztihotapil seme kavčukovega drevesa. Seveda s takimi predpisi ni bilo mogoče preprečiti poizkusnih nasadov v drugih tropskih deželah in danes se skoro ves naravna kavčuk uspešneje pridobiva izven Južne Amerike v plantažah, medtem ko je pridobivanje v naravnih gozdovih Južne Amerike skoro prenehalo. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo tudi iz regrata mogoče vzgojiti boljšo kulturno vrsto, ki bo dala znatno večji pridelek. Po izkušnjah v Ukrajini, kjer so nemške čete po zasedbi našle obsežne nasade regrata »kok-sagi«, prenešenega s polotoka Krima, se pridobi na hektar, posejan s tem regratom. 150 do 200 kg kavčuka. To je polovica količine, ki se lahko dobi v plantažah kavčukovih dreves. Pridobljeni kavčuk iz regrata pa se lahko v vsakem pogledu meli 2 naravnim kavčukom,
Regrat, ki prihaja danes boij do veljave tudi v vrtnarstvu kot vrtni regrat, so v srednjem veku mnogo boij cenili, saj so ga imenovali »blagoslovljeno zdravilo«, ki je zavzemalo važno mesto v takratnem zdravilstvu zaradi svoje vsestranske uporabe proti trganju po udih, zbadanju v bokih, revmatizmu ia zaradi kri čistilnega učinka, pa tudi pri zdravljenju bolezni jeter, žolča in ledvic. Iz zgodovine je znano, da se je Friderik Veliki uspešno zdravil bolezen na ledvicah z regratom. V novejšem času so poizkusi pokazali da ima regrat v resnici važna zdravilna svojstva, zlasti pa ga cenimo zaradi znatne vsebine vitaminov. Sploh vsebujejo prvi pomladanski poganjki rastlin mnogo vitaminov in regrat je ena prvih rastlin, ki poženejo spomladi. Na Islandu, kjer po dolgi zimi cenijo vse zelene rastline, pečejo regratove mladike in za uživajo regrat najrazličneje prirejen. Tudi v naših krajih je regrat od nekdaj cenjen zaradi svoje čistilne Lastnosti. Gospodinje ga pripravljajo kot solato ali pomešanega s toplim krompirjem, fižolom, pa tudi kuhanega kot špina&V V zadnjih letih so pričeli pri nas v večji meri gojiti vrtni regrat. Ta ima zelo nežne liste, ki so manj grenki, kakor pri divjem regratu. Predvsem pa je vzgoja vrtnega regrata zelo enostavna m lahka. Sejemo ga od marca do junija v vrtno zemljo, ki je bila pognojena prejšnje leto. Običajno mu vJage ne primanjkuje, ker ima globoko koren iko in ga zato niti ni treba zalivati. Pozimi se pokrije vrtni regrat 20 do 30 cm visoko z zemljo od-dnosno s presejanim kompostom. Čim sonce v februarju ogreje zemljo že začne regrat odganjati. Ker morajo listi najprej prodreti plast nasute zemlje, zrase jo izredno dolgo in ostanejo beli. Čim se listi prikažejo iz zemlje, ga lahko pričnemo obirati in ga režemo kakor šparglje tako globoko, da dobimo šop listov, ki se drže vratu korenike. Divji m vrtni regrat dajsta že v zgodnji spomladi svežo zelenjavo, v času ko še nd druge zelenjave. V pridelovanju pa je enako skromen kakor divji regrat.
Najbližji sorodnik regrata je potrošnik (cikorija), ki raste enako kakor regrat ob cestnih robovih in ima moder cvet. Tudi potrošnik je od nekdaj znan kot zdravilna rastlina. Že v 16. veku so postali pozorni na koreniko te rastline, kj so jo pričeli pražiti in danes se potrošnik v velikem obsega pridobiva, za izdelovanje kavnega nadomestka — znano cikorijo. Korenike te rastline razrežejo, posušijo, pražijo in nato «meijejo. Malokomu je znano, da izvira, znani radič iz iste rastline. Kakor regrat tudi potrošnik požene že pri zelo nizki temperaturi, zato se radič gori tudi pozimi. Korenine položimo v vlažen pesek ali zemljo in pustimo poganjati v temni kleti, kjer požene k» bledo rumene in pikantno grenke poganjlte radiča.
©b zaključku propagandnega tedna Glasbene Matice
Elitni koncert njenih nekdanjih učencev — mojstrov
Prišla kukav'ca, moja ljubica"
r©
*	Novi grobovi. Na Vrhniki je preminil posestnik g. Matija Pečkaj. Bil je več let občinski svetovalec in nekaj časa gerent vrhniške občine. — V Trebnjem je umrla posestnica ga. Marija Jutraševa, Zapušča dva sinova, štiri hčere in številno drugo sorodstvo. Pokopali jo bodo v nedeljo na domačem pokopališču. — Umrl je major v pokoju g. Anton Tepež. K večnemu počitku so ga položili včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
*	Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča, da bo dne 19. t. m. začel poslovati reklamcijski odbor. Reševale se bodo pritožbe davkoplačevalcev iz Ljubljanske pokrajine, dočim pridejo pritožniki iz Ljubljane pozneje na vrsto. Vsi pritožniki naj se obračajo v svojih željah na člana reklamacijskega odbora g. Albina Smrkolja, veletržca, Ljubljana, Vošnjako-va ulica.
*	Trafikantom v vednost. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trafikante po nalogu Visokega komisari-jata, da je sicer prodaja monopolskih predmetov ob nedeljah prepovedana, da pa ▼ ostalem z naredbo glede časa za odpi-. ranje to zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn smejo prodajalnice ob nedeljah in praznikih ves delovni čas prodajati novtoe, revije, časopise, razglednice itd.
*	Novi Radion. Kupci se opozarjajo, da nima »Novi Radion«, ki se je zadnji čas na trgu pojavil, s prejšnjim »Radionom« tvrdke Schicht prav ničesar skupnega. Zato ne prevzame tvrdka Schicht nobene odgovornosti za kvaliteto novega izdelka.
*	Strojepisni tečaji — novi — (eno-, dvo- to trimesečni prlčno v torek 19. maja. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja strojepisnica moderno urejena. Uč-nina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
IZ LJUBLJANE
u— Pri prevzemanju radijskih aparatov bo v stari cukrarni na Poljanskem na sipu št. 40 v torek in sredo 19. in 20. t. m. spet poslovalo po 7 komisij od 8. zjutraj do 20. zvečer, da bodo vsi lastniki, ki še niso dobili, dovoljenja, da smejo obdržati aparat, lahko prišli na vrsto. V stari cukrarni so morali povečati dosedanja skladišča in napraviti še velika nova skladišča ter se zato morata seliti otroški prehodni dom in šentpetrsko otroško zavetišče v druga poslopja. Skladišča so suha ta svetla ter dobro urejena, da bodo vsi aparati res varno shranjeni. Mestna občina ljubljanska je za lastnino svojega prebivalstva storila prav vse, da ne bi imelo niti najmanjše škode, ter zato zaradi aparatov ni treba lastnikom imeti nobenih skrbi.
Jama Madeleine
diplomirana terapeutinja
za govorilne, glasovne in dihalne motnje, deluje na šolski polikliniki, doma: Ažbe-tova 4: torek, četrtek, sobota od 10. do 15. _i-
u— Prve češnje. Vsako leto dobimo prve češnje v Ljubljano nekaj dni pred bin-koštnimi prazniki. Kljub dolgi in ostri zimi je tudi letos v južnejših krajih prvo pomladno sadje že dozorelo. V petek so se otroci razveselili prvih češenj. So pa še predrage, da bi se jih lahko po mili volji nazobali. Zjutraj so jih prodajali po 20 lir kg, do večera pa je že cena padla na 17 lir. V primerih s prvimi hercegovskimi češnjami je to kar poceni, kajti v hrvatskih listih smo čitali, da so jih prve dni v Mostarju prodajali po 160 kun. Cena pa je kmalu močno padla in jih zdaj prodajajo že po 20 do 30 kun kg.
Danes nov pr&gsstm
ob 16. in 18. uri
TESILITEATEF
u— V si trgovski pomočniki in pomočnice se vabijo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora Sindikata delojemalcev trgovinske stroke! Občni zbor se bo vršil v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 12. uri v prostorih sindikata, palača Pokrajinske delavske zveze, vhod poleg knjižnice — I. nadstropje. Ker je udeležba za vsakega velike važnosti, ker se bo tudi sklepalo o zboljšanju socialnega položaja, pričakujemo gotove uieležbe, Poskrbljeno bo, da bo vsak prišel pravočasno h kosilu in v službo, ker bo spored občnega zbora potekel hitro. Pripravljalni odbor sindikata trg. stroke.
u— Ustanovni občni zbor Sindikata delojemalcev brivsko-frizerske stroke se bo vršil v torek, dne 19. t m. ob 14. uri v prostorih sindikata, Miklošičeva cesta 22/1, vhod poleg knjižnice. Vabijo se brivsko-frizerske pomočnice in pomočniki, da se občnega zbora svoje izključno stanovske organizacije gotovo udeleže, ker se bo poročalo tudi o rezultatu pogajanj za zvišanje plač. Občni zbor se bo pravočasno zaključil, da bo tako omogočeno priti v popoldansko službo. — Pripravljalni odbor sindikata brivsko-frizerske stroke.
Puher Mihael
dentist
redno ordinira ob 9. do 12. in od 2. do 5. ure — Ob sobotah samo do 12. ure
Ljubljana, Poljanska c. 1-1 — Tel. 4175
Zarnikovi cesti neposredna zveza s Ambroževim trgom ln odtod čez šentpeterski most, šlfofjo ulico, Tabor in Cesto Soške
divizije do glavnega kolodvora, je ta okraj dejansko priključen ostalemu delu mesta. Prav tako bomo dobili neposredno zvezo Dolenjske ceste s kolodvorom. V Zarnikovi ulici so zgradili več novih hiš in vil, da je skoraj povsem zazidana. Prav tako bo kmalu zazidana desna stran Strossmayer-jeve ulice.
Bramarle in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji Kane, Židovska 1.
u— Umetnostna razstava najnovejših del akad. slikarja Omer3e Nikolaja in akad. kiparja Putriha Karla bo otvorjena danes ob 11. dopoldne v gornjem razstavnem prostoru Obersnelove galerije. Oba razstavljalca sta občinstvu že dobro znana z razstav Kluba neodvisnih in Društva slovenskih likovnih umetnikov. Ker posebnih vabil ni, so vabljeni vsi ljubitelji moderne slovenske umetnosti.
u— Vodstvo na razstavi v Jakopičevem paviljonu. Prijatelje umetnosti opozarjamo na veliko razstavo slik odličnega slovenskega slikarja, člana Akademije znanosti to umetnosti v Ljubljani Matije Jame. Na razstavi, ki zavzema vse prostore Jakopičevega paviljona, bo danes ob 11. vodstvo. Kdor hoče dobiti večji vpogled v Jamov umetniški razvoj in v vrednost njegovega dela, naj obišče razstavo ob tej url.
u— Današnja premiera 21. programa v »Veselem teatru« bo ob 16. uri, naslednja predstava ob 18. uri Naš novi, skrbno izbran program, bo nudil občinstvu dovolj razvedrila. Točke: Nevaren obisk, Nahod-na rodbina, Ljubljanski fijaker, Jurijeva ženitev itd. bodo vzbujale dokaj dobre volje. Zato naj pohiti vsakdo k nam. Pred-prodaja vstopnic od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
NAGROBNE
SPOMENIKE
znamke »Kamen« v modernih oblikah, lahko še izberete v skladišču kamno-ieško • kiparskega oodietja
Franjo Kunovar
St. Kriì, Tomačerska cesta, Ljubljana telefon št. 49-09.
u— Cestna dela. Ljubljanske ulice in ceste so skrbno negovane. Mestna občina si prizadeva takoj odstraniti kotanje in druge okvare, ki so na prometnih žilah običajne. Igriška ulica je na odseku od Erjavčeve do Gregorčičeve ceste katranizi-rana. čas to vreme pa sta njeno cestišče močno razjedla. Nastale kotanje so hitro žalili z mešanico asfalta to gramoza. — Okvare to kotanje so popravili tudi na Cesti 29. oktobra med Gradiščem in Napoleonovim trgom, na Gasilski cesti v šiški in drugod. Prav tako so opravili nekatere prometne otoke, ki jih je v našem jmestu že lepo število.	*
u— Prijaznemu okraju sv. Jožefa se obeta lepa bodočnost. Odkar je bila izročena Wvojemu namenu nova sodobna brv čez Gruberjev prekop, je okraj sv. Jožefa mno- ! go pridobil. Ko pa bo vzpostavljena po |
u— Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani ima svojo XI. redno skupščino na bin-koštno nedeljo dne 24. maja t 1. ob 9.30 v prostorih Učit. tiskarne v Ljubljani. Dobrodošle vse zadružne članice in ostale tovarišice. Odbor.
u— Za mestne reveže je podarila Ko-linska tovarna kavinih primesi na Šmar-tinski cesti 2000 lir; a 100 lir je gospa Davorina Grošljeva poslala v počastitev spomina g. dr. Srečka Puherja. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
Iz Novega mesta
n— življenje in smrt v Prečni in Mirni peči. V mesecu aprilu je bilo v Mirni peči rojenih troje otrok, umrli so: Lužar Franc iz Dol. Kamenja, Potočar Alojzij iz Mirne peči, Sitar Jože iz Vrh peči, Smrke Marjeta iz Golobinjeka in Slak Marija iz Malega vrha. — V Prečni pa je bilo rojenih 5 otrok, od tega trije fantje. Poročili so se Novak Albert in Novak Marija, ter Brišar Franc in Trpine Jožefa. Umrli pa so: 73-letni užitkar Mi rtič Franc iz Sel, 661etna posetnica Novak Jožefa iz Bršljina, 29-letni delavec Murgelj Janez iz Gor. Kamene, 3-#Btni čevljar Glavič Jožef iz Dol. Straže in 741etna Krese Urša iz Dol. Straže.
n— Zemlja ga je zasula. V krmeljskem rudniku se je zrušila plast zemlje na 34-letnega rudarja Antona Drčarja iz Gornje vasi pri Mirni in ga pokopala pod seboj. Ponesrečencu so pritekli takoj na pomoč njegovi tovariši in ga odkopali, vendar ima Drčar razen lažjih zunanjih poškodb zlomljeno tudi desno nogo. Zdravi se v kandij-ski bolnišnici usmiljenih bratov.
n— Omedlela je in si zlomila roko. Doma v kuhinji se je pri pripravljanju obeda lotila slabost 641etne zasebnice Finžgar Marije. Nenadoma je Finžgareva omedlela in si pri padcu zlomila levo roko. Zdravi se v novomeški ženski bolnišnici.
n— številne nesreče. V Stari vasi pri Orehovici je padla v kleti čez stopnice 49-letna žena posestnika Učjak Marija in si zlomila levo roko. — Doma v kuhinji je padla 691etna hišna posestnica Vasič Melanina iz Novega mesta in si zlomila levo nogo. — V Semiču je padla po stopnicah 431etna kočarica Rožič Alojzija in si zlomila levo roko. — S klopi pH krušni peči je padel l»/«letnl sin dninarja Mikolič Mihael iz Bedi je pri Brusnicah in si zlomil levo nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v novomeški ženski bolnišnici.
Z Gorenjskega
Popravila na Rožci in na Babi. Nemški državni minister za prehrano in kmetijstvo je poklonil planšarski zadrugi »Rožica in Baba« 7990 mark za nova dela. Stroški za planšarske zgradnje so preračunani na 15.900 mark. Postavili bodo dve veliki planinski staji s stanovanji za pastirje, cisterno in obsežen plot. Razen tega je celovški gauleiter dovolil lOodstotno pokrajinsko doklado, tako da bo celotna državna pomoč 9588 mark. Planšarski zadrugi pripada 314 posestnikov iz občin St. Jakob v Rožu, Ledenice in Rožek. Vodi jo župan Scherwizl iz št. Jakoba v Rožu.
Javno petje na Gorenjskem. V raznih gorenjskih krajih je zadnje čase nastopala skupina desetih koroških deklet. Prvič so na Gorenjskem javno nastopale s petjem
Prosvetni minister dr. Rust je prispel v sredo na Koroško. Najprej je obiskal orkestrsko šolo v št. Andražu ter narodno po- J litično vzgojni zavod v šponhajmu. Nato se je pripeljal v Celovec,, kjer se je posvetoval s predstavniki oblastev o šolstvu in znanosti na Koroškem. Se posebej so obravnavali šolske razmere in nemški pouk na Gorenjskem.
Novi grobovi. V Bitriei pri Pliberku je umrl priljubljeni trgovec in gostilničar Ignac Lah. Na vzhodni fronti so padli ko-
1
Kreta ta Jože Oblak.
Na Štajerskem je kradel, ni so ga prijeli. 361etni Jože Gaber iz vara-ždlnskega okraja je izvršil na Štajerskem celo vrsto vlomov. Ko so mu postala tla vroča, se je umaknil na Koroško, kjer pa so ga prijeli. Celovško sodišče ga je obsodilo na 3 leta težke ječe.
Smrtna nesreča pri delu. Mali posestnik Janez Kofler je pri Spitalu odstranjeval na pobočju kamenje. Posluževal se je sani, kakršne so pri kmetih ob takem delu v navadi. Pri vožnji po pobočju je na rosni travi izgubil oblast nad vozil orti, padel je pod sani in potolkli so ga kamni Zaradi hude poškodbe na tilniku je takoj izdihnil.
S Spoetale štaferske
Novi grobovi. Na bojišču v Afriki je padel Jožef Cengitz, poročnik in vodja letala, odlikovan z železnim križem 1. in 2. stopnje. Smrt ga je dohitela 23. aprila in je pokopan na vojnem pokopališču v Derni.
V	Mariboru je zapustil mater, vdovo in hčerkico. — Nagle smrti je umrla 531etna Julijana Ferleževa, vojna vdova iz Maribora. Odpeljala se je na obisk k sorodnikom na Dravskem polju. Komaj je prispela tja, je izdihnila za kapjo. — V starosti 71 let je umrla v Mariboru zasebni ca Jožefina Krojsova.
Klavirski koncert bo v ponedeljek v Mariboru. Nastopil bo docent graške glasbene visoke šole dr. Georg Kuhimann, doma iz Frankfurta. Izvajal bo veselo klavirsko glasbo.
Nesreče. 181etni slikarski vajenec Janez Mihelak je pleskal na mariborskem kolodvoru vrata in okenske podboje. Utrgalo se je okenčno krilo to padlo Mihelaku na glavo. Z zevajočo rano je bil prepeljan v bolnišnico. — Viničarska sinova 71etni Stanko šnuderl in 61etni Janko Leskovar sta se nekje v Slovenskih goricah obesila na avtobus. Izgubila sta ravnotežje in obležala na cesti. Janko ima hude notranje poškodbe, Stanko pa si je zlomil nosno kost. Tudi ta dva so pripeljali v Maribor.
Obisk obmejnih učiteljev. Kakor smo poročali, je gauleiter povabil v Gradec razne obmejne učitelje na oddih. Na Vnebohod se je vsa skupina pripeljala v Maribor, kjer so si ogledale mestne znamenitosti. Udeležili so se pouka na neki mariborski šoli, nato so obiskali učiteljišče, kjer so jim predavali o novem načinu pouka na Spodnjem štajerskem.
Iz Hrvatske
Izpopolnitev bolnice na Rebru. Upravni odbor Zakladne bolnišnice v Zagrebu je imel sejo pod predsedstvom mestnega župana Ivana Wernerja in med drugim sklenil, da se zgradi v okviru bolnišnice bolniška kapela in prosektura. Stroški bodo znašali 4 to pol milijona kun. Z deli nameravajo v kratkem pričeti.
Ustaška mladina pojde na Slovaško. Vodja Hlinkove mladine je povabil zastopstvo Hitlerjeve mladine in ustaške mladine na skupno taborjenje na Slovaškem julija letos. Vodstvo ustaške mladine je sklenilo poslati na Slovaško 28 člansko delegacijo.
Novi člani Sabora. Ker eo ugasnili mandati trem članom Sabora, je na njihovo mesto predsednik najvišjega sodišča Vu-kellč predlagal tri kmete. Razen njih Je bil za člana Sabora imenovan tudi veleposestnik baron Rajačič iz Karlovca.
Zbirka gramofonov in plošč. Vodstvo nemške narodnostne skupine je pozvalo svoje pripadnike, naj zbirajo gramofone in plošče za vojake
Velik uspeh hrvatske drame v Bukarešti. V prenapolnjenem gledališču je bila v nedeljo predstava Begovičevega »Pustolovca pred vrati«, ki je doživela ogromen uspeh. Navzočni so bili med drugimi prosvetni minister Petroviči, minister za propagando Marcu, poslanik dr. Benzon in drugi odličniki. Delo bo ostalo na repertoarju delj časa.
Razširjenje državnega rudnika v Mostarju. Uprava mostarskega rudnika je sklenila na novo odpreti tako imenovani kop Neretvo. S tem bo mostarski rudnik proizvajal dnevno 200 ton več premoga.
V	bolnišnici na Rebru v Zagrebu poslujejo že otroški, kožni, pljučni, živčni, .kirurški, Interni, ortopedski in ginekološki oddelek. Na vseh teh oddelkih poslujejo tudi ambulante.
Gradnja srednje tehnične šole v BanjalukJ Z od obren jem trgovinskega ministrstva bodo zgradili v Banjaluki sodobnim zahtevam ustrezajoče poslopje za srednjo tehnično šolo in moško obrtno šolo. Za gradnjo potrebna vsota 24 milijonov kun je odobrena in tudi zemljišče je že na razpolago.
Banjaluka bo imela svoj list. MinuH torek so se sestali predstavniki banjaluškega gospodarstva ter upravnih in samoupravnih oblastev. Na sestanku so sklenili ustanoviti list in je bilo v ta namen takoj zbranih 25.000 kun.
Zvišana trošarina na ptvo. Po davčni noveli je bila državna trošarina na pivo zvišana na sto kun za hI. Istočasno je bil finančni minister pooblaščen, dovoliti proizvodnjo piva, ki ima manj kakor 8 stopinj alkohola.
Zatiranje pijančevanja. Policija v Tuzli je izdala ostre ukrepe proti pijancem in ponočnjakom. Med drugim je na Javnih razglaanih deskah objavila Imena vseh oseb, ki so jih zalotili v opitem stanju ali po policijski uri na cesti. Seveda je tudi vse grešnike kaznovala z visokimi denarnimi globami.
Iz
Tudi v Beogradu in okolici so obdelali vsa zemljišča. Beograjska mestna občina je dala v najem vsa svoja zemljišča in posredovala tudi za obdelavo privatnih zemljišč. Računajo, da bodo pridelali toliko sočivja, da ga bo dovolj za tretjino beograjskega prebivalstva.
Beg z dežele. Ministrski predsednic Ne-dlč je imel v radiu govor, v katerem je 1 pozval kmete, naj obdelujejo svojo zemljo in naj ne iščejo zaslužka v tovarnah aH v mestih. Kmetom je nadalje priporočil, naj ne špekulirajo z živili, kajti mesto in dežela si morata medsebojno pomagati.
Nemško-bolgarska liga je bila nedavno ustanovljena v Prilepu ln Ohridu.
Tečaji za obrtnike. Gospodarsko ministrstvo je sklenilo ustanoviti trimesečne brezplačne obrtniške tečaje v okrilju državnega instituta za pospeševanje industrije in obrti. Med drugimi bodo tečaji za čevljarje, varilce in pomočnike vseh strok.
MODA IN DOM
Dve praznični oblekci
Ali si morete misliti kaj bolj prisrčnega od pikčaste ali rožaste kratkokrile oblek-ce, ki Jo nosi drobno dekletce? Te oblekce učinkujejo s svojimi zobčastimi izrezi in majhnimi žepki kakor neke vrste ljubke igrače. Četudi so morda izdelane iz mamine stare obleke, so vendar videti oprane in sveže polikane kakor nove.
Predrugačene poletne obleke ^
Kar poglejmo nekoliko v omaro! Tam v kotu se morda Se kje skriva obleka, kl^ smo ji že lani ali predlani v ml3lih dale* slovo Toda časi se spreminjajo to tudi me se spreminjamo Postale smo bolj skromne: tisto, kar nam včasih ni bilo zadosti d~bro. «-e nam danes vidi naravnost imenitno. Evo. tu je neka stara obleka, 'd je poškodovana nekoliko pod pazduhami in ima nemoderen izrez ob vratu, sicer pa je še iz pristnega tvoriva, kakor ga je treba danes iskati. Koliko pa potrebujemo blaga za nove stranske dele ali za nor <~p;ečok s priključenimi rokavi? Pol metra? En meter? Vprašajmo šiviljo, ali če smo kaj spretne z iglo in škarjami v roki. poizkusimo same pogoditi potrebno mero. Odgovarjajoče tvorivo bomo kmalu našle in tak skromen kos tkanine ne bo preveč obremenil ne naše denarnice ne oblačilne karte. Za vzorec bomo našle na današnji »Jutrovi«- skici kar dve okusno modernizirani obleki.
Rilote - m vse nanne
Vse gospodinje poznajo »rižoto«, okusno in izdatno :ed, ki nam more nadomestiti meso in krompir, kadar ga najbolj pogrešamo. Evo nekaj pri nas malo mv nih receptov:
Milanska rižota. Za 6 oseb potrebujemo?
pol kg riža, 6 dkg masla, pol veHke čebule, 3 g žafrana, čebulo prav drobno sesekljamo in Jo damo v koZlco s polovico potrebnega masla. Ko dobro zarumeni, jI doamo riž in ga stalno mešamo, da vsrka vso maščobo vase. nato ga zalljemo z vročo vodo. po sol imo ln mu dodamo še ostalo maslo. Ko voda povre, zalljemo še enkrat a kozarcem juhe, v kateri smo raztopile žafran. Ko servi ramo, potrese mo a parmezanom.
Zelenjavna rižota. v k ozi Ci zarumenl-mimo na 30 g masla in 25 g prekajene aH navadne slanine sekanico lz sledeče zelenjave: polovico čebule, 1 zeleno, nekaj lističev žajbelja, 1 koren. Vse to neko!/co prepražimo, potem dodamo še četrt kg na kocke zrezanih krompirjev to 10 dkg svežega graha ter posoHmo In popopramo. V to mešanico damo pol kg riža, nekaj časa dobro mešamo, začinimo s paradižnikovo mezgo in zalljemo z vodo ali Juho. Ko je kuhano, posujemo s parmezanom In serviremmo.
Spinačna rižota. 30 dkg špinače prevre-mo v kropu ln pretlačimo. Nato razbelimo žlico masti ln JI po možnosti dodamo še žlico na koščke zrezane prekajene Janine, pridenemo špinačo, solimo ln duštmo, da voda izpuhti. Sele sedaj dodamo riž (približno pol kg), zalljemo z Juho ali s kropom ter pokrito dušimo na zmernem ognju do mehkega. Ko je mehko, primešamo z lopatico košček surovega masla in potresemo s parmezanom.
Nedeljska križanka
Vodoravne: 1. izražanje z obrazom ln kretnjami, 6 nemška kratica za > cesarsko-kraljevski«, 8 mestece blizu Sebenica, 14 Stevnfic, 15 francoski pesnik, 17 nizozemski otoki pri Novi Gvineji, 18 črnilo, 20 mati Romula in Rema, 21 gora na Kreti; tudi žensko ime, 23 nemški predlog, 24 lnicialki francoskega pisatelja, 25 slavni grški filozof in pesnik, 29 narod na Balkanu, 31 reka, ki teče v Drino, 33 evropska velesila, 34 predplačilo, 35 v vojni ujeti vojak, 87 Jedrnatost, kratkobesed-nost, 40 moško ime, 41 plačilno sredstvo, 42 zal, krasen, 43 egipčansko božanstvo,
44	človeški zajedavec, ki živi v prebavilih,
45	igralna karta, 47 mesto na Kreti, kjer so se rodili grški flliorofi: Anaksimen. Anaksimander, Tales itd., 4® označba tuje črke, 50 človek, soprog, 52 matematični izraz (množ.), 54 tropa( ptic), 5« prlena-čenje, prilagoditev okolici: zlasti pri živalih, da imajo zaščitno barvo okoBce, 58 lnicialke nemškega filozofa, 59 tropska žival, 60 zrela, za kaj, primerna, 61 grška Srka.
Navpične: 1 kovinarstvo, 2 začetna črka (tujka), 3 otok v Irskem morju, 4 glasbeni instrument (množ.), 5 reka v West-f&liji, 6 ime bivšega romunskega kralja, 7 pribor za kresanje, 8 nota lz solmlniza-cije, 9 mesto v Dalmaciji, 10 vrsta, urejenost, 11 pritrdilni ca, 12 azijska država, 13 raziskovanje denarja, 16 žensko ime, 19 kazalni zaimek, 22 Neronova mati; Ne-ron Jo Je dal ubiti, 26 hunski kralj, »bič božji« imenovan, 27 kazalni zaimek, 28 sodnik iz grškega podzemlja, 30 predlog, 32 oseba iz Goethejevega »Fausta«, 34 slabokrvnost, 36 sovjetska poročevalska agencija, 38 staroslovanska pijača, 39 puščav-nik, samotar, 41 kem." prvina, 46 med. 48 italijanski člen, 50 žensko Ime, 51 pečat, 53 japonski denar, 55 kratica za Kristusovega učenca, 56 rimsko: število 1100, 57 časovni veznlk.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 harakiri, 8 stradati, 15 Emilija, 17 rime. 18 od, 19 rama, 20 Evropa, 23 Udine, 25 Cl(or) 26 Ba(rij), 28
na, 29 iperit, 31 E(ngelbert) G(angl), 32 alpinizem, 35 nart, 37 gams, 39 A na baza, 40 ti, 41 omotica, 43 Aru, 44 Sem, 46 leni,
47	anonsa, 49 lan, 51 iver, 53 fare, 55 trop, 57 no, 58 nek, 59 Binoza, 61 ananas, 63 an, 64 orkan, 65 romanist
Navpiino: 1 Hercegovina, 2 amalgam, 3 Rim, 4 alabaster, 5 ki, 6 ije, 7 ravnina, 9 Trapezunt, 10 ri, 11 Amur, 12 Dedinje, 13 tem, 14 identičnost, 16 do, 21 rana, 22 Pizaro, 24 Ita, 27 Al(uminij), 30 Ema, 33 Pacifik, 34 Ibanez, 36 rt, 38 mo-lek, 42 in, 44 Sa črna, 45 ml(ajši), 47 Aron,
48	sram, 50 anas, 52 ven, 54 Ana, 56 Pan, 59 br(oj), 60 ar, 62 ni.
Zaupna posvetovalnica
Na »Zaupno posvetovalnico« se lahko zaupno obrne vsakdo v kateri koli zadevi osebnega značaja. Za odgovor je treba poslati: Izčrpno opisano zadevo, o kateri je zaželjen nasvet, spol, rojstne podatke, stopnjo izobrazbe, poklic, značko za odgovor in kupon, ki je uvrščen v vsako nedeljsko številko »Jutra«. Kdor želi analizo svojega značaja ali značaja kake druge osebe, naj priloži še čitljiv s črnilom pisan rokopis. Za vsak odgovor in za vsako analizo je treba po en kupon. Zairimanke in zanimance opozarjamo, da anoninjna (nepodpisana) vprašanja ne bodo upoštevana. zato naj se vsak čitljivo podpiše. Odgovore objavljamo v vsaki pomedeljski izdaji in vsaki četrtkovi številki »Jutra«. Vprašanja je poslati na naslov: Uredništvo »Jutra« (Zaupna posvetovalnica), Ljubljana, Puccinijeva 5. Tajnost je zajamčena.
KUPON za
Zaupno posvetovalnico štev. 9
SPORT
Brez vežbe n! uspeha
To velja med vsemi atletskimi disciplinami najbolj za — skok ob palici
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. Spendal. Kolodvorska 26. Ljubljana.
6542-44
Pri razmotrlvanju vprašanja, zakaj skakalci ob palici v Nemčiji sorazmerno niso dosegli tako lepih uspehov kakor njihovi tovariši v ostalih atletskih disciplinah, so prišli strokovnjaki do spoznanja da je ta pojav bolj ali manj razumljiv in je treba za. boljše umevanje teh razmeroma slabih rezultatov pogledati samo nekoliko po drugih državah. Nihče namreč ne pomisli, da po vsej Evropi ni nobenih skakalcev ob palici, kl bi se bili povzpeli do znamk svetovnega razreda, in da skačejo n. pr. v severnih državah, kjer so imele zmerom dobre specialiste za to stroko, največ do 4.10, marsikje pa niso dosegli niti te meje, Norvežan Charles Hoff je bil prav za prav samo izjemni primer med temi, toda od kar je cm aktivno nastopal, je preteklo že precej časa, dosegel ali popravil pa njegove znamke ni nihče. Celo njegov mladi rojak Kaas, ki je Imel še to prednost, da je lahko treniral pod Hoffovim vodstvom, še zdaleka nI mogel prevzeti njegove slavne dedščine.
Morda je Hoffov primer najprikladnejši za razmišljanje, zakaj skakalci ob palici napredujejo v splošnem zelo počasi in zakaj tako dolgo že ni bilo nikogar, ld bi bil res vidno prekašal ostale. Nepobitno je, da je imel mladi Kaas v Hoffovih rokah najboljše možnosti za tehnično izpopolnitev tn vendar se niti kljub temu, da je prav gotovo talentiran za to vrsto atletskega udejstvovanja, ni mogel povzpeti preko določenih meja. Kako je mogoče tolmačiti, da švedski tn finski skakalci ob palici, ld so bili zmerom najnevarnejši nasprotniki nemških tekmecev, niso prišli do rezultatov svetovne znamke ? Pred štirimi leti je postal evropski prvak v tej disciplini Nemec Sutter, toda njegova znamka ni bila prav za prav nič boljša od onih, ki so jih beležili ob istem času razni Nordijd.
Beležke od drugod
Gorenjski športniki na delu
Gorenjski tednik objavlja v zadnji številki precej podrobna poročila o bogatem športnem sporedu, ki so ga zadnjo nedeljo spravili pod streho gorenjski športniki, deloma kot gostje v Celovcu in Borovljah, največ pa na svojih lastnih terenih.
Razen nogometne zmage, ki so jo Kranjčani dosegli proti celovškemu Rapldu v svoji tekmi za točke in o kateri smo že pisali, je zmagalo v Borovljah tudi rezervno moštvo z Jesenic s 5:2, ostali dve tekmi pa so Jeseničani še na svojem terenu odločili zase. Prvo moštvo je igralo proti škofjeločanom in zmagalo s 6:0, drugo pa proti enajstorid VSV lz Beljaka ter jo tudi dobilo s 6:4.
V Ratečah so imeli pod vodstvom okrožnega poverjenika Vincenca Kavalarja prvi gozdni tek. Za prireditev se je prijavilo 125 udeležencev, kl so bili razdeljeni na 5 različnih skupin. Start je bil pri Mlekarski zadrugi, proge pa so merile za razne skupine od 1000 do 3000 m. Na startu ln cilju se je zbralo mnogo gledalcev, pred vsem pa so bili tamkaj vsi funkcionarji in javni zastopniki, med njimi tudi krajevni vodja obrambnega moštva Alojz Ker-stein, dalje župan občine Rateče-Planica Josip Dolinar, krajevna ženska voditeljica Marija Müller, pribočnik S A - brigadnega voditelja Josip Robitsch, Alojz Smolei ln še mnogo drugih, ld so z zanimanjem sledili tekmovanju.
Kovaškega vajenca
sprejmem » hrano in sta-
Skok ob palici Je bre® dvoma Izrazito I n°v»njem. Naslor t rseh
tehnična disciplina ln med temi ena naj- | P°"OTllnic*'1 Jntrt'64,2^4
težavnejših, kl se da nekoliko primerjati
samo še z metom kladiva Zato je pri teh I	Vajenca
skokih treba poznati ln obvladati tehnične «a rečjo Špecerijsko in de-
finese do zadnje podrobnosti, ki jih ni liWtesno	T,
, , j ... ' .	» I sprejmem Naslor ogl. odd.
malo in je vsaka Izmed njih enako važna jutra.	6394-44
za dosego celega uspeha. Toda to še nI vse! Ta tehnika mora »sedeti« ln vsak
atlet mora tako dolgo trenirati, da je vsa-	_____
ka njegova kretja od zaleta do odskoka I Beseda L —.60, uksa —.60, in še dalje izdelana do zadnjega Brž ko " daianje naslora ali » atlet preneha vežbatl, mu že spet uidejo '	'
malenkosti ln pravega uspeha ni več. Skakalec ob palici, kl vso dolgo zimo ne pri-
Zaslužek
Odeje iz vate
de do treninga na terenu, mora prihodnje in P"*1»	T PT^0*??'
leto začeti spet znova ln običajno se zgodi | 2n Hr,bir-še tako, da ga prehitijo nastopi, preden je spet vsaj za silo v prejšnji formi I Dobra Steparica
V zvezi s tem so nemški strokovnjaki vzame delo na dom. Na-za tehnična vprašanja v atletiki upraviče-	, ***
no mnenja, da Nemci ne bodo imeli teh 1 u skakalcev svetovnega razreda prej, preden
jim ne bodo ustvarili možnosti, da bi tudi I mÜCfiß— pozimi trenirali s palico, poleti pa jim nu- BesetU l_.60 ^,»-.60. dili Čim več možnosti nastopov. Cim več za dajanje naslova «li za ima atlet priložnosti za start an je, tem več- _ Wro L 3.—. ja je verjetnost, da se bo Izpopolnil ln	,
izboljšal v formi. Te ugotovitve nalagajo Po,<mco	to
voditeljem atletskega sporta ki bi hoteli »Samokuhalnik« dvigniti preko sedanje stopnje tudi to po- CeM ni2kl. Dobi se pri: sebno disciplino, da se pobrigajo za pri- Franc Kernjak, Tržaški čemerna vežbališča v kritih prostorih, kjer Isti 92- tel-bo mogoče trenirati tudi skoke ob palici	* , .
brez prekinitve, če kje, potem velja prav I ^ in® Vptnjih gotovo za te skakalce geslo, da brez ne- proda Medaraa, Ljubljana, prestane vaje in vztrajne vežbe ne more židovska ul. 6. 6279-6 nihče postati mojster in prvak.	~ ~
Ko bo torej konec, bo ena izmed njih o-	Vosek Ia.
vih glavnih nalog tudi zgraditev kritih)^™	^Ss
dvoran, kjer bodo med ostalimi lahko vso zimo trenirali tudi skakalci ob palici.
6300-6
INSERIRÀJTE V „JUTRU" !
Oddam 550 m
novih vodovodnih cevi 25 mm. Naslov v vseh posi. Jutra.	3507-6
Konjsko opremo
Preteklo nedeljo so v Beogradu nadalje- I in močne rozore s trugo, vali nogometne tekme za beograjski pokal. fi "pSdE?1mI™ Ta dan je BSK zmagal z olimpijskim izi- čar, Lepodvorska ulica 26, dom (7:0) nad oslabljenim Vitezom, Je- tel. 39-47.	6531-6
dinstvo pa je dobilo dve točki z zmago I —. .	,
nad Mitičem (2:0). V tabeli vodi še zme- Ugodno prodam rom SK 1913, potem pa so razvrščen : fe	"kuSsEo
BSK, Obilič, Bask, čukarlčki, Jedinstvo. opremo, velik modern na-Vitez, Mitič, Sloga in Balkan.
V Leipzigu SO imeli nedavno majhno tenis-raket, svilen lestenec, , ,	-. ,	j ,_«, _.> _ zastore m prte, ročno delo,
plavalno senzacijo, ln sicer Je bila njena in drug0. vSe dobro ohra-
junakinja mlada in komaj 16-letna plaval- njeno. Pred škofijo 19-11.
ka Gisela Grass, ld je preplavala 100 m <	6546-6
prsno v času 1:21.1, kar je obenem nov 1 _	..
nemški rekord na tej progi, in sicer za vreče za oglje
. _ . . ,	T i	, ,	ä nove in rabljene, nudim.—
1.8 sekunde boljši od starega, ki ga je Podbevšek Filip, Ljubljana, branila Inge Schmidt, če bo ta nova nada Obirska 4. tel. 40-57. nemškega ženskega plavalnega sporta ta- •	6533-6
ko napredovala kakor je začela, ji bo» 1	Preklie
morda uspelo zrušiti tudi svetovni rekord kole a	m M
na tej progi, ld ga Od leta 1936. S Časom grah. Naročila sprejema 1.20.2 tudi brani Nemka Hanny Hölzer, hlapec pri »Novem svetu«.
I	6536-6
Kakor pišejo danski listi, se bo znana svetovna rekorderka ln čudežna plavalka I Otroški voziček
Raenhild Hveger morda v kratkem pre- globok, prodam. Bred, Sv. 0	0	1 Petra c. 38, pritličje.
6497-6
Šivalni stroj
Železno blagajno, loč ogrevanje, sesalec za prah (Lux),'moške obleke in po-▼tfaik, starinski kompletni salon, ter druse stvari, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6413-6
Biedermeier-
in drago pohiitvo, fotelje stole, zastore, preproge, originalne slike, razne starine, svrtilke itd. prodaja v ponedeljek in torek Tribuč, Sodarska steza 2 nad flori jansko cerkvijo. 6491-6
Prodam
lesen lesteoec (rjav) sprejemnico, ampel za spalnico, luč za predsobo. — Steklene krogle za vrtne palice. — Jarnikova nI. 4 (Stadion).	6404-6
Štedilnik
kompletno ìelezje za rzi dati, novo, 2 plošči in pol, 21 col. levi, prodam. Trnovski pristan 32. 6373-6
Pečarji, prodam:
300 kg. glajenke, mlete, po 14 lir, 20 kg rumene frite po 23 lir, 10 kg bakrovega oksida po 70 lir, 3 kg pi rika po 140 lir, 20 kg man gana 80»/«, po 18 lir. — Prodam celo količino sa mo skupaj. Ponudbe na ogl odd. Jntra pod »Ugoden nakop«.	6362-6
Nov voziček
4 kolesa, nosilnost 200 kg, prodam. Ižanski 94a.
6359-6
Prodam
stajico za otroka v velikosti otrolke posteljice, svileno odejico, košaro ter 6 platnenih belih hlačk za dojenčka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6306-6
Jedilno orodje
rje prosto, poceni prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250«.	6401-6
Prodam
skoraj nov aparat za čilče-nje preprog, modrocev, za-storov znamke »Elektrolux«. M. Teršan, Kongresni trg 14 na dvorišču.	6393-6
Otroški voziček
globok, po ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6550-6
Vrtne stole
mize. klopi, dobite ie nekaj v dobrem stanju pri Semrajc. gostilna, Ljubljana, Sv. Kril.	6562-6
Uhane in prstan
z briljanti prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna cena«. 6586-6
Štedilnik
skoraj nov in več drugih predmetov prodam. Glin-ška ul. 6.	6587-6
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L J.—.
selila iz svojega rodnega mesta Helsin-göra v Kodanj, Hvegerjeva je bila v svojem kraju nazadnje zaposlena v nekem I Dobre sode potovalnem uradu, ki pa bo sedaj nekoliko po 300 in 700 litrov pro-preuredil svoje poslovanje ln rekorderke dam. Naslov v vseh Polone potrebuje več. Kakor pravijo, bo Hve- y>m J gerjeva v Kodanju zaposlena v nekem Meinel & Herold trgovskem podjetju, in sicer zaradi tega kromatična, tipkasta nova ker noče prevzeti zaposlitve kot plavalna harmonika s 60 basi s trdo kožnato prevleko se ta-c.
IVC1	pcv^cu. AajLAAMlbTV iw». yiaTCUU« I uaauawi«»» * VW "Ml • «
učiteljica, ker bi tako zapravila svoje ama-	«5ÄÄ *
terstvo in ne bi mogla več hiteti še za 13, vrata 96. Ogled 18.3
novimi rekordi.
do 19.30.
6)10-6
Prodam
I lepo skunks-boo. Kozina. Tyrieva c. 31, modistka.
6313-6
>IiY>[l]J1
ieStaSßBmS
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Za venecijanko
S dvema listoma iščem Žagarja srednjih let, z večletno prakso. Nastop takoj. Ponudbe na naslor: Papež Franc, Krmelj, postaja Št. Janž na Dol.	6375-1
Specialista
Sa kuhanje mila iščem proti Dogradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specialist«.
6280-1
Stekl. pomočnika
Id vajenca ter trgovsko nčenko sprejmem. Naslor v vseh poslovalnicah Jutra.
6313-1
Samostojno
gospodinjo
xesno in sposobno osebo, «prejme gospod z malim otrokom. Stanovanje posebej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6552-1
Strugarja in mizarja
takoj sprejmem. Vavpetič, Tyräeva 35.	6551-1
Šiviljsko pomočnico
sprejmem takoj. »Salon Genica«, Podmilščakova 37.
6535-1
Za Zagreb
iščemo prvovrstne mizarje in železostrugarje. Ponudbe na Motormetan Celovška cesta 38.	6544-1
Postrežnico
zanesljivo, sprejmem za dopoldne. Poštena dobi prenočišče. Prečna ulica 8.
6545-1
Postrežnico
starejšo, vajeno vrtnega dela, sprejmem za popoldanske ure brez hrane na Ko-deljevo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6504-1
spi
Postrežnico
■rejroem za dopoldne v rhovčevi ulici 14-1.
6509-1
Iščem služkinjo
mlajšo in zdravo, ki bi mogla nastopiti službo zunaj mejne črte v Zgornji Šiški. Prihod s podeželja mogoč brez posebnega dovoljenja. Ponudbe na ogl. odd. Jo-tra pod št. 6471. Naslor se zve tudi r trafiki v Zg. Šiški._6471-1
Samostojno
gospodinjo
mlajšo, sprejme maločlan-ska družini 1. junija. Naslor r vseh poslovalnicah Jutra.	6468-1
Kroj. pomočnika
za male komade sprejme takoj Avgust Petrovčič, Ta-bor 4._6467-1
Dekle
odlično izurjeno v gospodinjskih delih, ki zna tudi nekoliko kuhati, dobi takoj službo. Plača dobra. Naslor v vseh poslovalnicah Jutra.
6493-1
Dekle
pošteno in skromno, sposobno samostojnega gospodinjstva, sprejmem za stalno. Ponudbe na o$l. odd. Jutra pod »Snaga in red«.
6440-1
Pridno dekle
pošteno, vešče kuhe jn vseh ostalih gospodinjskih del, dobi takoj dobro službo. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. 6450-1
Služkinjo
sprejmem k dvema osebama, veščo gospodinjskih del in kuhe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6448-1 Pridno dekle
pošteno, za vsa hišna dela, z znanjem vsaj nekoliko italijanščine, iščem. Nunska ul., 4. objekt, III. nadstr. Bellei.	6405-1
Služkinjo
k 3 osebam sprejmem. — Predstaviti : Bleiweisova cesta 46-IV., naravnost.
6380-1
Službo
v slaščičarski delavnici dobi gospodična čedne zunanjosti in poštena. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6389-1
Vež čevljarskih
pomočnikov
sprejme takoj 'Krnaič Iran, Tržaška C. 11. Zavrl.
6577-1
Dekle
raj eoo kuhe in rseh gospodinjskih del sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri osebe«. 6574-1
Dekle
vešče kuhe in vseh hišnih del, z dobrimi spričevali sprejme tri članska družina. Dobra oskrba, plača po dogovoru. Naslor r ogl. odd. Jutra.	6560-1
Krojaškega
pomočnika sprejmem takoj. Tržaška 4, drorišče.	6593-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delarca, in vajenca sprejmem takoj. — Ziegler, Smartinska c. 6. 6590-1
Pouk
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslora ali za šifro L 3.—.
Nemško
konverzacijo
doma ali na sprehodu želi gospod. Ponudbe z navedbo izobrazbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Navedite honorar«. 6379-4
Službe išče
Beseda L —.30, Uksa —.60, za dajanje naslora ali za šifro L 2.—._
Perfektna kuharica
išče službe k boljši rodbini. Naslor r vseh poslovalnicah Jutra. 6479-2
Obnovite naročnino!
Sprejmem
Otroški voziček
športni, skoro nor. prodam. Vprašati: Vodnikora lt.
6331-6
Šivalni stroj
dopoldansko zaposlitev pro- ftljoilto sliko (Marije), ap«-b delni hram oziroma so- ' u elektriziranje, pro-bici. Ponudbe na ogl. odd. 1 - - — " -Jutra pod »Strogo poštena«.
6554-2
dam. Gradišče 13, vrata 19 6520-6
Kuhinjsko opravo
in otroški voziček, globok, ugodno prodam. Seršen, 6519-6
Vdova
po iel. uradniku, s pokoj-nino in nekaj premoženja, I išče mesta. gospodinje pri ■ 6 samostojnem gospodu z last- . __ nim stanovanjem. Nekoliko I VOZOVO vrta zaželjeno. Ponudbe na težke in lahke, prodam, ogl. odd. Jutra pod »50 Languìova 3.	6523-6
let«.	6482-2 I-
Gramofon
»His Masters Voice«, sko-
Gospodinja
dobra kuharica, išče službe I raj nor, s 50 ploščami kla-kjer koli, tudi na kmečkem sične in moderne glasbe, posestru. Naslor r rseh ugodno prodam. Zabjak 7, poslovalnicah Jutra.	| tel. 35-16.	-----
6458-2
6472-6
.. . Zidno blagajno Strojni ključavničar Wertheim, ugodno prodam, železostrugar. šofer-mehanik Vprašati : ključarničarstro z rečletno prakso, samski, Kante Dominik, Tržaška c. išče službo. Ponudbe na | 92, tel. 34-53. 6470-6 ogl. odd. Jutra pod »Stroj-
ni ključamičar«. 6417-2
Skladiščni delavec
z dobrimi spričevali išče kakršne koli zaposlitre. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizar«.	6395-2
Vesten nradnik
iniciativen, z znanjem jezikov, išče delo. Naslov r ogl. odd. Jutra. 6572-2
Prodam
športni voziček, dobro ohranjen. Topniška nI. 15-1. _6466-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. — Domobranska c. 23, ris. pritličje.	6480-6
Perzijska preproga
_	.v velikosti 290X360, zelo
uospodicna	lepi Mahal, samo privatni-
išče službe k otrokom za kom naprodaj. Gledališka dopoldne. Popudbe na ogl. ul. 11-11., vrtni vhod. odd. Jutra pod »Ljubiteljica I	6487-6
otrok«.
6588-2
Športni voziček
dobro ohranjen, zamenjam
za globokega. Po dogovora.
ilovalni-
•J ■ CD a C3 ■ o »<T-> -
Vajenci (-ke) , Nasloy „ -wh ^
Beseda L —.60, taksa —.60. | «h Jutra.	6438-6
za dajanje naslova ali za iifro L 3.—.
Prodam
skoraf nov pisalni »troj.
Vajenca ali vajenko Yol,r'	mofl« JZl
ItJ^lT- P0^nih Sefa^ bVbiuz^runi-
S LuÄ L uPbfjaTa f°T' ^ ^ ' Wh Vošnjakova ul. 10, tel. * nt! ' Poslov4,nl"h Jutra"
36-91.
6445-44
6432-6
Učenko
Diro na peresih
pridno, urno in pošten« s	"?on7 ftrf
primerno šolsko i-brazU. | ^^aranova ul. T^n
sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi z vso oskrbo v hiši. Katera res čuti poklic za trgovino.
Ročna vozička
1 na dva. 1 na štiri njj pošlie ponudbo na ogl. lesa, ugodno prodamo. —
Sadno prešo
srednjo, v dobrem stanju kupi Medaraa, Ljubljana, Židovska al. 6. 6278-7
Buteljke
in razne druge steklenice, očiščene, kupuje Medaraa, Ljubljana, Židovska ul. 6.
6275-7
Kupim
vsako količino samo čistih šampanjskih steklenic ter plačam najvišjo ceno. Sla-pernik, Cesta 29. oktobra 19. dvorišče, tel. 36-83.
3154-7
Smrekovo čreslo
suho, lepo, zdravo in je-žice kupi vsako količino usnjarna J. Lavrič, Šentvid pri Stični, Ljubljana.
4900-7
rabljen
Kupim
fotoaparat
boljie
znamke, nairaje Leica. — Leopold Aberfek, Gospo-
ska 10-1.
6356-7
Kupim
aparat za praženje kave. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6502-7
Plinski štedilnik
kopalno peč in fotoaparat kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto«.
6507-7
Zavržen denar
imate, če nam ne prodaste svojih nerabnih steklenic, kovin, krp ter vsakovrstnega papirja in kartona. Meta Iii, Gosposvetska 16.
6476-7
Selak
vsako količino, takoj kupimo. Naslov r rseh poslovalnicah Jutra. 6481-7
Stare gramofonske plošče
koRiije in plača najvišje dnevne cene samo »Everest«, Prešernova nI. 44.
6449-7
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim v Novem mestu alt okolici. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu, pod »Takoj«.	6460-7
Posnemalnik
(centrifugo) za 45 ali 6) 1 na uro kupimo. Ponudbe s ceno na Jaffa. Ljubljana, Nunska 3.	6441-7
Daljnogled
in dobro žepno uro kupim. Prtvzamem tudi zastavni listek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trieder«.
6442-7
Ping-pong-mizo
rabljeno, kupim. — Jager, Kongresni trg 10. 6416-7
Pisalni stroj
Portable, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.
6408-7
_____ r_________ Kupim ping-pong-
odd." Jutra pod »Dobra ra- I Tvrdka'Nikfsbacher, Tvrše-I mizo. Hišnik, Pražakova 12 čunarka«.	6360-441 va c 36.	6409-6 1	6387-7
j Kupimo
nov ali vsaj dobro ohranjen kosilni stroj. Uprava Stare pošte, Vrhnika. • 6304-7
Stare biciklje
in plašče, zračnice ter karbid kupimo vsako količino. Generator-delavnica,. Tyrševa c. 13 (Figovec, levo dvori šče), tel. 29-27. 6563-7
Radio
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3—.
Pozor, prilika!!
Prodam nov 5cevni radio-aparat »Minerva«. Ogleda se ga lahko v nedeljo od 9. do 14.: A. Klarič, Tyr šera 37a.	6426-9
Radio
dobro ohranjen, mali, nor, kupim. Ponudbe na poštni predal 102, Lubiana.
6420-9
Kupim
dobro ohranjen Radio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober Radio«. 6579-9

Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
DKVV motor
0.98 skorai nor prodam. Ogleda se prt I. Lovše, Celovška 93.	5952-10
Kupim
DKw limuzino takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ponedeljek«. 6433-10
Motorno kolo
BMW, dobro ohranjeno, 350—500 ccm. kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«.	6443-10
Avto-vožnje
prevzamem s šesttonskim avtomobilom. Kristan Franc, prevozništvo, Bleiweisova c. 54.	6424-10
Generator
rabljen, za oglje na tovorni avto in motorje, prodam. Kristan Franc, Bleiweisova 54.	6423-10
Kolesa
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Nove triciklje
razne velikosti izdeluje mehanik L. Ambrož. Tyrševa cesta 71.	6469-11
Tricikelj
dobro ohranjen, prodam. — Poizvedbe : trgovina M. Zore, TyrSeva 36 . 6410-11
Ugodno prodam |	Kupim
damski sil-plašč (črn), dam-ske čevlje št. 41, klobuke. Vse dobro ohranjeno. — Pred Škofijo 19-11.
6547-13
Prodam
ugodno Jaket-qJ)leto
Gledališka ul. 7-1. 6490-13
popolnoma novo eko. — Ivan Kac,
Moško obleko
skoraj novo, temno, za približno 180 cm pravilno postavo, poceni prodam. Se-fic. Sv. Petra nasip 29.
6353-13
Lep perzianer plašč
v dobrem stanju, perzianer kep skunks kolie, ugodno naprodaj pri L. Rot, krz-narstvo, Mestni trg 5.
Bel mantello
persiano
in buono stato di conservazione persiano cape, kolie di skunk si vede a prezzo conveniente da L. Rot, Pellicceria, Mestni trg 5.
6575-13
Kapital
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Vse denarne in
trgovske posle
izvršim hitro m točno. Obf mte se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38-10.	6514-16
Dama
prosi posojilo 1000 lir za par mesecev. Garancija nov šivalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«.	6592-16
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
- Skladišče
zračno m suho. v centru, išče Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 6276-19
Lokal in stanovanje
skupno, obstoječe iz ene ali dveh sob, oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«,
6455-19
Lahke jeklene cevi
za pod kolesa pri tricikljih od 20 mm naprej, za konstrukcijo tricikljev na razpolago. Tyrševa 34. 6584-11
Tricikelj za 550 lir
Z uporabo Vašega kolesa, ki se ne kvari. Dobavlja : Tri cikel j - delavnica Sušteršič, Tyrševa cesta 13. (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27
6565-11
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za iifro L 3.—.
Otroška posteljica
za »federmodroce«, in kuhinjska oprava, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6549-12
Kuhinjske oprave
moderne, solidna izdelava, proda po nizki ceni mizarstvo Artnak Josip, Jenkova ul. 7. '	6506-12
Prodam
hrasfbvo spalnico, omaro, kompletno posteljo, psiho, nočno omaro, za Lir 4000. Cigaletova ul. 3-IV., desno.
6485-12
Moderne spalnice
imitacija orehove korenine in kuhinjske oprave prodaja Vidmar, Vodnikova 31.
6415-12
Prodam
rabljeno kuhinjsko opravo. Poizve se pri Kušar, Ci-glerjeva 43, Moste.
6385-12
Lepo orehovo
jedilno mizo in 6 z usnjem >revlečenih stolov prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6384-12
Kupimo spalnice
ter drugo snažno in dobro ohranjeno pohištvo, otomane, kavče, otroške posteljice, otroške vozičke, kakor tudi druge predmete. — Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3.	6377-12
Prodamo
nekaj samskih spalnic, več kuhinjskih kredenc, kavč, gostilniške vrtne stole, raz-' čne mize, lepo bosansko preprogo, otroške vozičke in razno. — Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3.
6376-12
Ugodno prodam
dve pleskani spalnici. — Mizarstvo Erjavec Aloiz, Vič 19a, pri Gasilnem domu.	• 6566-12
Samska soba
* in jedilnica
kavčem in fotelji, vse noro, iz trdega lesa, naprodaj za 6000 lir. Naslor r rseh poslovalnicah Jutra. 6564-12
Oblačila
Beseda L —.60. Uksa—.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Prodam
dpbro ohranieno modro birmansko obleko. - Naslov v I cgl. odd. Jutra. 6567-13 I
Trgovski lokal
velik, z izložbami in pisarno, iščem za takoj. Plačam tudi eventuelno odstopnino. Tel. 37-94.	6444-19
Majhen prostor
za delavnico na dvorišču v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«.	6596-19
Porest
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
dVostanovanjsko rilo ali primerno hišo z rrtom od 150 do 200 tisoč lir. Posredo-ralci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P M V«.	6241-20
Njivo - travnik
okolica Ljubljane, do 20.000 lir kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Cena zaželjena«.	6351-20
Manjšo parcelo
pri kopališču na Ljubljani ci prodam. Naslor r rseh poslovalnicah Jutra.
6561-20
Parcelo
1176 m2 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo direktnemu kupcu«.
6571-20
v Parcelo
ali manjšo hišo s hipoteko na periferiji kupim. Naslov in ceno poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 69«.
6569-20
tanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Dve prazni sobi
shrambo, vrt, izven žične meje, sever, oddam. Naslor r vseh poslovalnicah Jutra. *	6494-21
Opremljeno
stanovanje
en os ob no, oddam s 1. junijem. Ogleda se od 7. ure zvečer dalje. Rožna dolina, Cesta II-36, I. nadstr.
6431-21
Stanovanje
dam brezplačno (moderno, lepo, trisobno) tistemu, ki bi mene, starejšega gospoda, oskrboval z mojo hrano. Prednost boljša čista družina, ki ima veselje do vrtnega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost železniški upokojenec«.
6462-21
Stanovanje
trisobno, komfortno, oddam v bližini sv. Jožefa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo 870«. 6407-21
2sobno stanovanje
s kopalnico, kabinetom oddam za takoj. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »400«. >	6595-21
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6473-23
Oddam
veliko, zelo solnčno opremljeno sobo r vili tik postaje cestne železnice ev. za 2 osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6488-23
Opremljeno sobo
lepo, t centru, oddam takoj
gospodu ali «ficiriu. Slomškova 7-U.	6483-23
Sostanovalko
mirno in pošteno, sprejmem. Ogled v nedeljo in ponedeljek od 9. do 13.: Sv. Petra nasip 19. pritlič-je. levo._6439-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam takoj ali 1. junija. Kolezij-ska ul. 23._6430-23
Iščem
večjo prazno sobo ali eno-sobno stanovanje v okraju Sv. Peter. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 2«.
6539-23
Opremljeno sobico
oddam solidni osebi za malo pomoč pri gospodinjstvu. Rimska cesta 3. _6451-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama, s souporabo kopalnice in posebnim vhodom, oddam. Medvedova c. 5a.
6447-23
Opremljeno sobo
sončno, oddam takoj dvema osebama, istotam sepa-rirano sončno sobico, center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6461-23
Lepo svetlo sobo
s tekočo toplo in mrzl« vodo. blizu banovine, oddam samo boljšemu gospode. Skrabčeva ul. 5.
6457-23
Prodam
r bližini klavnice lepo 4-stanovanjsko hišo z veliko delavnico, garažo, pripravno za kakršno koli obrt, zlasti za mesarsko. Cena 470.000 lir. Poizve se: Atelje Moda, Pražakova ul. 15-1. 6496-20
Samostojno stanovanje
preprosto, takoj oddam ma-ločlanski dražim ; potrebno nekaj gotovine. Cesta na Loko 22, Trnovo. 6591-21
Beseda L—.60, taksa—.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Naprodaj
3 parcele za tro-, dvo- in enonadstropnico za bežigrajsko gimnazijo. Poizve se: Trnovo, Kolezijska ul. 19.
6492-20
Prodam
lepo zemljišče na Glincah, 2245 m2, parcelo ob Cesti na Brdo, 800 m2, na kateri stoji lesena stavba, travnik v trnovskem predmestju, 7900 m2, večji kompleks pred Brezovico, 40 tisoč m2, večji kompleks v Svetokriškem okraju in več stavbnih parcel. Realitetna pisarna KUNA VER Ludvik, Miklošičeva 34, tel. 20-37.
6548-20
Kupim
hišo s srednjimi industrijskim prostori ali samo industrijsko stavbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne Emona«. 6534-20
Hišo prodam
tristanovanjsko, z velikimi delavnicami in dvema garažama, po zelo ugodni ceni Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilen donos«.	6526-20
Prodam
dvonadstropno hišo pri bežigrajski gimnaziji za Lir 700.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka Lir 50.000.—«. 6524-20
Prodam hišo
v šiški, tristanovanjsko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 250.000«.
6525-20
Več hiš prodam
od Lir 120.000.— do Lir 1,000.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posrednikov«.	6527-20
Več parcel
njiv ter več manjših m večjih kompleksov imam ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 10.— do Lir 250.—«.
6528-20
Bežigrad
nedaleč od gl. pošte prodam mirno. lepo ležečo parcelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V. K. 250«.
6532-80
3-stanovanjsko hišo
novejšo, in lepo parcelo prodam po zmerni ceni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«.
6474-20
Prodam vilo
enonadstropno, enonadstrop-no hišo s 6 stanovanji, parcele v Šiški, Kosezah, Rožni dolini in« na Brdu, parcele za vile 7 minut od pošte. — Realitetna pisarna Andrej Zajec, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, nova tel. št. i486 6581-20
Stanovanje
dveh do treh sob s pritikli-nami, iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miloš«. 6540-21a
Dvosob. stanovanje
iščem za takoj ali 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Ju Ua pod »Mirna stranka«.
6529-21a
Dvosob. stanovanje
iščem takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri odrasle osebe«.	6464-2 la
Enosob. stanovanje
iščem takoi ali s 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova s sinom«.
6463-21a
100 lir nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi manjše dvosobno ali eno-sobno stanovanje ev. tudi večjo sobo s štedilnikom za mirno starejšo gospo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem sama 60«.
6489-21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60 za daianje naslova ali za iifro L 3.—.
Prazno sobo
sončno, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 6299-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama, čisto, svetlo, s souporabo kopalnice, oddam takoj. — Naslor v vseh poslovalnicah Jutra.	6553-23
Opremljeno sobo
lepo, s kopalnico in telefonom, oddam boljšemu gospodu. Vprašati: tel. 33-47.
6537-23
Opremljeno sobo
oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6453-23
Sobo
veliko, sončno, lepo opremljeno, s kopalnico, ev. s souporabo kuhinje za 2 osebi oddam za 1. junij. Bežigrad 7-1.	6495-23
Sobo
v centru oddam. Mestni trg 19-1., Schreuer. 6349-23
Sostanovalko
s svojo opravo sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6515-23
Dve pisarniški sobi
v centru mesta oddam takoj. Pristavec Fr., realit. pisarna, Ljubljana. Gosposvetska c. 3.	6518-23
Sobo
prazno ali opremljeno, sončno, z uporabo kopalnice, oddam gospodični. Belja-ška 32-1.	6517-23
Opremljeno sobo
elegantno, s kopalnico, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6516-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru, oddam takoj boljšemu gospodu. Geržina, Gosposka 6-II.	6428-23
Opremljeno sobo
večjo, s souporabo kopalnice, oddam eai ali dvema gospodičnama. Strossmayer-jeva 4-1., desno, nasproti Poljanske gimnazije.
6411-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6406-23 Opremljeno sobo
elegantno, s posebnim vhodom, oddam s 1. junijem stalni boljši osebi. Prule, Prijateljeva ul. 5. 6378-23
1-2 prazni sobici"
event. s souporabo kuhinje in popolnoma sepa Hranim vhodom, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čistoča«.	6511-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice oddam gospej ali gospodični. Dalmatinova ulica 3-II, levo.
6386-23
Sobo
z dvema posteljama oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6559-23
Lepo sobo
oddam boljšemu gospodu. Strogi center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6568-23
Opremljeno sobo
takoj oddam. Gorupova 3, vrata 1, prid., levo.
6573-23
Dve vezani sobi
spalnica in dnevna, souporaba kopalnice, telef., strogi center, oddam takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobi - center«.
6557-25
Cicli — Kolesa
Frejus & Rola, Torino, da. od Lit 970.— in poi — naprej. Izdelava tricikljev in prikolic. Oblak Ivan, Verd 74 (Vrhnika). 6585-23
Prijazno sobico
opremljeno, nasproti velesejma oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6578-23
Moderno opremljeno sobo
z dvema posteljama, s souporabo telefona v strogem centru se odda s 1. junijem zakoncema ali damama. Naslov: Aloma Company, Čopova ul. 1, prvi vhod, palača Pokrajinske delavske zveze. Tel. 21-74. 6558-23
Stavbno parcelo
na lepi točki prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6594-20
Sobe išče
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslora ali za _šifro L 3.-—-._
Mirno,, zračno sobo
(ali garsonjero), er. s popolno oskrbo, išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.
6484-23a
Opremljeno sobo
s ali souporabo kopalnice v centru iščem. Gledališka, Aleksandrova, Gajeva.) Telefonirati na štev. 25-34 od 9. do 13. in od 15. do 19. ure.	6421-23»
Sobo za pisarno
tudi opremljeno, s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina«.
6363-23*'
Sobo
okoli glavne pošte iiče italijanski oficir. Ponudbe na' ogl. odd. Jutra pod značko »Govori nemško«. č576-23»
Knjige
Antikvarične
knjige
VM viste antUcT<ixičmb knjig od najstarejših do naJnoveJSUi, kupuje — knjigarna Janez Dolžan.
Rivali
Beseda L —.60, taksa —.60, 2« dajanje naslova ili za _iifro L 3.—.
Prašiči za rejo
bodo naprodaj r sredo na sejmišč«.	6538-27
Zajce:
aogorce, orjake, navadne, breje zajke in mladiče, šest-,I delno moderno kunčnico in 1 krmo, prodam. Florijanska ulica 22.	6505-27
Kunce
samice, breje samice in samice z mladiči, večje pa-] sme, prodam. Jegličeva 23-1.
6522-27
Lovski pes
rjave barve (barrar) z j znamko štev. 1. se je izgubil dne 13. t. m. Odda se ga proti nagradi Ing. | Kern, Wolfova ul. 5-III.
6446-27
Brejo zajko
prodam. Ob dol. žel. 1, Kodeljevo.	6454-27
Breje zajke
orjakinje, trinajstmesečnega I samca in devet tednov sta- [ re mladiče, prodam. Poljanski nasip 32. 6365-27
[ 2 aparata za sladoled
I elektro • avtomatska, skoro nova, ugodno prodam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sladoled«.
6429-29
Strugalnik
(Hobelmašina), rabljen ali nov, po možnosti kombiniran, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene in opisom, na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Solidna cena«.	6459-29
»Hermes baby«
pisalni stroj, nov, zdo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6427-29
čevlj. šivalni stroj
rabljen, »Universal«, proda Kristan Franc, Bleiweisova | c. 54.	6425-29
Šivalni stroj
Singer, zadnji model, po-grezljiv, najbolje ohranjen, naprodaj. Ogleda se: Ple-teršnikova 25, pritličje.
6418-29
Pisalni stroj
skoraj nov, prodam. Naslor v vseh poslovalnicah Jutra.
6355-29
šivalni stroj
znamke Singer, ne dosti rab ljen. kupim. Ponudbe na ogl." odd. Jutra pod »Stroj«.
6400-29
TovarSa
poltenega, skromnega, ligentnega, 27 do 40 let, želi spoznati gospodična, trg. izobražena zaradi ženitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odkritosrčnost 26«.
6402-25
Prikupen
samevajoč gospod, ▼ stalni službi, išče prijateljstva s samostojno, čedno in dobrosrčno gospodično, vdovo a!i ločenko od 28 do 40 let staro, zaradi poznejše ženitve v slučaju sporazuma. Le res resne ponudbe s sliko, ki se diskretno in nepoškodovana vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Zrela leta«.	6437-25
Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I. 3.—.
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Zajklje
breje, srebreke in križanke, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6392-27 |
Dve kravi
sedmi m osmi mesec breji, dobri mlekarici, naprodaj. Mesarska c. 4, pri klavnici.
6582-27
Konja prodam
dobrega in zdravega orača. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6580-27
Filatelisti pozor
Nakup ln prodaj« znamk *seb vrst, JOL albumov ln fllateUstlč nlh potrebščin. Je najugodnejša v knjigarni
Dolžan. Ljubljana Strt »
Prosim
če je mogoče videl kdo, da bi mi bil kdo med vožnjo na tramvaju od 13-do 14. ure od tobačne tovarne do Ambroževega trga in nazaj do pošte dne 9. maja izmaknil iz zadnjega žepa listnico z večjo vsoto denarja, naj sporoči na ogl. odd. Jutra proti nagradi Lir 2000.—.	6475-31
□□ULOJUuaoaoDD K tipajte
edino pri naših oglaševalcih!
VSAK
naš naročnik fe zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino ?
□□□□□□□□□□□OCX
IZDELOVANJ®
HARMONIK
JOS. FLEISS
LJUBLJANA, Bleiweisova c. SS a
Zahtevajte cenik!
INSERIRAJ
VABILO
■a 47. redno skupščino POSOJILNICE V CERKNICI Z. Z N. J, ki bo V NEDELJO SL MAJA 1942. ob S. uri popoldne v zadružnih uradnih prostorih sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine,
2.	Poročilo: a) upravnega odbora,
b) nadzornega odbora.
3.	Predlogi in pritožbe.
4.	Sklepanje o letnem sklepnem računu
0	uporabi poslovnega prebitka Ln podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
5.	Volitev: 2 članov upravnega odbora tn
1	člana nadzornega odbora.
6.	Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti;
b)	vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti;
c)	najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku.
7.	Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo
sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 38 pravil veljavno sklepala ne glede na število navzočih zadružnikov.
Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi uramL
UPRAVNI ODBOR
BETONSKO PODJETJE
Jos. Cihlar, Ljubljana, Tyrseva c. 69
se priporoča s svojo veliko zalogo betonskih cevi za kanale ln ka-meninastih cevi za stranišča, terrazzo material, pralne, kopalne in vrtne kadi za ogrevanje vode. Izvršuje vsa stavbna dela: stopnice, teraco, betonska okna tüdi za tople gredice, ograje in vse drugo
. proti garanciji.
Izgubljeno || Obrt
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
E
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Prodam
kromatično harmoniko, šti-rivrstno, 80 basov, 1 register, »Victoria«. Ogleda se: Mestni trg 11 v gostilni.
6543-26
Iščem pianino
v najem (ali klavir). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 6414-26
Kupim
dober kratek klavir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 6412-26
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ab' za šifro L 3-—.
Prodam
dobro ohranjen Jaxov šivalni stroj po ugodni ceni. — Brdo, kolonija št. 2.
6512-29
Elektromotor
380 voltov 7.5 KS, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6521-29
Brusilne stroje
2 elektromotorjem, 380 voltov 0.3 KS jakosti, dobavite iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 14, telef. 47-91.
86-29
Stružnice
1000 in 1500 mm z Norton ali brez, Shaping 600 mm tn druge stroje dobavi takoj Gustav Levičar, Medvedova 14, telef. 47-91.
86-29
Vrtalni stroj
električni, ročni, do 23 mm ugodno proda Metalia, Go-sposvetska 16. 6477-29
Nagrado dobi
kdor bi našel šofersko legitimacijo in propustnico, ki sta bili izgubljeni od carinarnice po Šmartinski cesti do Tyrševe ceste, glaseči se na : Seliškar Jože, Vilharjeva 33, tel. 24-59.
6478-28
Sedem fotografij
moških za legitimacijo je, bilo izgubljenih v sredo 13, t. m. dopoldne v bližini kavarne »Evropa«. Najditelj se naproša, da jih izroči uredništvu Jutra. 6419-28
Ponovno prosimo,
da se nam vrnejo krušne karte za 98 kg, denar si pa lahko dotični obdrži. Justina Gärtner, Ob Ljubljanici 31.	6555-28
Pozabila sem
nekje zavitek s klobuki. — Poštenega najditelja prosim, da ga prinese ali sporoči na ogl. odd. Jutra proti nagradi.	6570-28
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Šivilja
in dobra gospodinja, z opravo, želi poročiti gospoda v stalni službi v starosti 42 do 55 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupna eksistenca«.	6326-25
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Krznene plašče
in drugo kožuhovino sprejemamo T shrambo. Tudi za potrebna popravila imamo sedaj največ časa. — L. ROT, krznarstvo. Ljub liana, Mestni trg 3.
T 69-30
Zajčje kože
nam dajte takoj v stroje-■ nje, da Vam jih molji ne poškodujejo. — L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mest ni trg 5.	T 70-30
Nogavice
strokovnjaško popravi specialna popravljalnica Lada, Kopitarjeva ul. 1. 6583-37
Zdravstvo
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Zdravilna zelišča
vseh vrst, večje količine, kupi: Lekarna Mr. Baho-vec, Ljubljana. 6503-40
Sestavil sem hormonsko
»FLORIDA«
porcelan-kremo z vitamini, katera ustreza največjim zahtevam za nego lepote in zdravja. Lekarna Mr. Ba-hovec, Ljubljana. 6500-40
»Uredistol«
čokolada odvaja sigurno, hitro in blago. V lekarnah Lr 1.30.	6498-40
[Puh"
I R. SEVE
ID
pene prodaja 8
R. SEVER, Marijin trg 2 J
Comm. Alfonso Canaglia
Pvrdka utemeljena
leta 1900 Komisije — eks-
Casa fondata nel 1900 Commissioni — Esportazioni — Rappresentanze — Depositi — Trasporti — Assicurazioni
NAPOLI —
)ort — zastopstva
— skladišča — prevozi — zavarovanja
Via Arte della Lana 18
Če samo enkrat knpiš
GAGEL-ova semena, ne boš pozabil več
njegovega imena!
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob težki Izgubi naše ljubljene mame, hčerke, sestre in tete, gospe
TÜRK SLAVE
z nami kakor koli sočustvovali, Jo na poslednji poti tako častno ln številno spremili, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. primari ju dr. Debevcu in g. primari ju dr. Mavriciju Rusu za njihov trud, za časa njene dolgotrajne bolezni. Posebna zahvala č. o. o. gg. Kopatinu in Lederhasu za podelitev tolažil sv. vere in obiske ter čč. duhovščini za vodstvo pogreba in vsem darovalcem vencev in cvetja, ki je pokril njen prerani grob.
LJUBLJANA, 17. maja 1943L
Žalujoči TORKOVI
j.	. . r
. ì ; i- •••- *r • ://< * >
©sefenega tajnika
samo mlajšega, samskega, inženjerja kemije, absolventa visoke ekonomske, trgovske akademije, ali pravnika, nadarjenega, serioznega — iz boljše rodbine — z nekaj rgovske ali industrijske prakse, simpatične zunanjosti, išče veleindustrijalec in veleposestnik v manjšem lepem mestu na Hrvatskem. — Ponudbe z obširnim curr. vitae in obiteljskih razmer je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obiteljski postopek«.
CEDESI IMPIANTO FORZA MOTRICE E LUCE, composto di DUE MOTORI DIESEL HP 10/n cad., Dinamo Pu-
leggie ecc. — Rivolgersi: FALEGNAMERIA GTT AZZ OTTI
E. Salgari*
NAPRODAJ CENTRALA NA MOTORNI POGON IN RAZSVETLJAVO, sestoječa iz dveh Dieselovih motorjev, vsak po 10/n HP, dinamo jermenice itd. Oglasite se:
— ALESSANDRIA-CRISTO
Umrla nam je nenadne smrti naša ljubljena draga
mama
JUTRAŠ MARIJA
POSESTNICA
Pogreb ljubljene mame bo v nedeljo, dne 17. maja v Trebnjem.
Ohranimo jo v trajnem spominu..
Ž a 1 n j o č i : STANKO in IVAN, sinova; MARIJA, EMILIJA, ANGELA in SLAVICA, hčere — in ostalo sorodstvo.
■ • -i .'•'•••«• i •>•. •
Zahvala«
Za vse izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga in srčno dobrega papana, gospoda
JULIUS HUTTMANNA
kakor tudi za poklonjene vence In cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo cenj. g. dr. Volavšku za požrtvovalno zdravljenje, č. g. dr. Demšarju za podelitev tolažil sv. vere, ostali čč. duhovščini in končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi poti k večnemu počitku.
LJUBLJANA, dne 16. maja 1942. '
ŽALUJOČI OSTALI
»JUTRO« ZAVARUJE!
OLIO rPERVTTAMINICO NATURALE A BASE DI OLIO DI FEGATO DI TONNO
Sostituisce l'olio di fegato di merluzzo in tutte le sue applicazioni: Malattie da alterato ricambio del calcio (rachitide, tetania infantile, «pasmofilia), ritardi e disturbi dell'accrescimento, linfatismo, scrofola, convalescenze, stati di denutrizione, protezione dalle infezioni delle vie respiratorie, delle vie digerenti ed urinarle, e di tutti gli altri stati morbosi riferibili a «carenza di Vitamina A e D. — La mancanza del sapore disgustoso dell'olio di fegato di merluzzo, rende facile e ben tollerata la somministrazione dell'ADISOLE anche nella prima età ed alle persone molto delicate di stomaco. — Nessuna controindicazione, anche nella stagione calda. L'ADISOLE è presentato in due forme:
ADISOLE
Ogni ce. contiene 2000 U. i. u. «■.taluna A e 500 di Vitamina D. — Flaconi da g 125. Dosi: da 30 gocce a 4 cucchiaini al giorno, secondo l'età.
ADISOLE CO
Ogni cc. contiene 20000 U. i. di Vitamina A e 5000 di Vitamina D. — Flaconi contagocce da g 12.5. Dosi: da 3 a 50 gocce al giorno, secondo l'età.
VAŽNA USTVARITEV AVTARKIČ-NEGA TERAPEUTSKEGA IZDELKA
NARAVNO VITAMINSKO OLJE, NAREJENO IZ JETER TltNE
Nadomešča običajno ribje olje za vse njegove uporabe: bolezni zaradi pomanjkanja kalcija (rahltis, otroški omrtvičili krč, spasmofiha), zaontankl in motnje v rasti (infantizem, bezgavke, oslabljenja po boleznih, slabo hranjenje, zaščita dihalnih organov, zaščita prebavil ln sečnih organov in vseh ostalih obolenj nanašajočih se na pomanjkanje vitaminov A in D. — Ker nima ADISOLE neprijetnega okusa ob»čajnega ribjega olja, je lahko prebavljiv tudi najmlajšim in na želodcu zelo občutljivim osebam. — Ostane vedno enak tudi v toplih letnih časih.
ADISOLE dobite v dveh obHk&h.
NORMALE
Vsak cc. vsebuje 2000 U. L vitamina A in 500 vitamina D. Stekleničke po 125 g. Doziranje: od 30 kapljic do 4 zlicic nu dan v razmerju starosti-
NCENTRATO
Vsak cc. vsebuje 20.000 U. L vitamina A in 5000 vitamina D. — Stekleničke po 12.5 g. Doziranje: od 3 do 50 kapljic na dan v razmerju starosti.
FARMITALIA
S. A. FARMACEUTICI ITALIA — (Gruppo Montecatini)
Via Principe Umberto 20 MILANO Via Principe Umberto 20
58
sar
Roman
Mornar, izvrsten strelec, kl je bil več let buka-nir, i e nameril puško proti hosti, da bi ujel Indijanca na muho ali odkril mesto, kjer bi se v listju kai gibalo; potem je sprožil na slepo srečo.
Prenagljenemu poku je odgovoril vzklik, ki se je hitro izpremenil v smeh.
»Vraga!« je za vpil Carmaux, »Zgrešil si ga!«
»Gromska strela!« je Stiller srdito zarjovel. »Da sem videl le košček njegove glave, se zdaj ne bi več mogel režati, cucek!«
»Nič ne de!« je rekel gusar. »Tako vsaj vedlo, da smo oboroženi, in bodo previdnejši!«
Gozd je postajal čedalje bolj mračen ln divji: zmešnjava dreves, velikanskih listov in ogromnih korenin, ki jih je bilo komaj razločiti, ker so soln-čni žarki le s težavo prodirali pod goste listnate oboke. Dušeča, vlažna vročina je kraljevala pod velikani ravniške cvetane in neusmiljeno kuhala hrabre popotnike.
S prstom ob petelinu, z odprtimi očmi in napetim sluhom so korakali dalje. Nagonsko so čutili, da sovražnik ne more biti daleč. Noben šum ni motil globoke gozdne tišine.
Baš ko so bili na ozki stezi, se je Španec zdajci pripognil in zaslonil za nekim drevesom. V zraku
je rahlo zafrlelo: tenka palica je predrla listje ter obtičala v neki veji, v višini moške glave.
Carmauxova mušketa je zagrmela.
Pok strela še ni bil zamrl, ko se je oglasilo v grmovju zateglo, bolestno tuljenje.
»Tebe sem iadel!« je zmagoslavno kriknil Carmaux.
»Pazite se!« ga je posvaril Katalanec.
Štiri ali pet puščic, vsaka dobršen meter dolga, je zažvižgalo preko flibustirjev, ki so se bili hitro vrgli na tla.
»Tamle v hosti so!«
Vsi so hkratu sprožili puške, toda slišati ni bilo ničesar.
»Kazno je, da imajo dovolj!« je menil Stiller.
»Ostanimo skriti za drevjem,« je.zaklical Katalanec, »kajti zdaj šumasti na oni strani!«
»Če Van Gould misli, da nas bo z Indijanci ugnai, se moti! Vkljub vsem oviram napredujemo!«
Spet so se oglasili otožni zvoki piščalke.
Gusar je postal nestrpen: »Korakajmo dalje, pa mir besedi!« je odločno zaklical. In tako so stopali v gosjem redu in streljali zdaj na levo, zdaj na desno, ne da bi varčevali s smodnikom.	.
Menda je šel ta mogočni trušč skrivnostnim sovražnikom do živega, zakaj nobeden se ni upal pokazati. Kdaj pa kdaj je še zažvižgala nad krdelom puščica, toda nihče ni bil zadet.
Ze so flibustirji mislili, da so ušli zasedi, kar se podere velikansko deblo in jim z zamolklim treskom zagradi pot.
»Strela božja!« je zarentačil Stiller. »Malo je manjkalo, pa bi nas bilo zmastilo!«
Komaj je to izrekel, se je vzdignilo divje kričanje in roj puščic je prifrlel po zraku.
Kapitan in njegovi ljudje so hitro legli za deblo, ki jim je ponujalo varen zaslon.
Tedajci so nedaleč od sebe znova začuli glasove piščalk.
»Gredo!« je zaklical Stiller.
»Dobro jih pozdravite s svincem!« je ukazal gusar.
»Ne, gospod, počakajte!« se je oglasil Španec, ki je pazljivo vlekel žalostne zvoke na uho. »To ni vojna koračnica!... Vidite onegale moža? ,Piaye' je! Čarovnik rodu! Najbrže ga pošiljajo kot pogajalca!«
Prileten Indijanec, ki sta ga spremljala dva piskača, je stopil iz grmovja.
Kakor skoraj vsi venezuelski Indijanci, je bil srednje postave, širokih ramen Hi rdečkastorumene kože, nekoliko temnejše, nego je običajno, bržkone zaradi navade teh divjakov, da si v obrambo zoper pike komarjev natirajo telo z mazilom iz ribje masti ali kokosovega olja in orleančevega soka.
Njegov okrogli, odkriti, bolj otožni kot divji obraz je bil brez brade, ki si jo možje njegovega plemena po navadi pulijo, toda glava je bila pokrita z dolgimi, modrikastočrnimi lasmi.
Kot čarovnik svojega rodu je nosil krilce iz modre kotenine. Verižice iz školjk, obročki, naročnice iz iaguarjevih krempljev in nadlahtnice iz suhega zlata so tvorile njegove bogati lišp. Na glavi je imel šapelj iz dolgih papižjih in fazanjih peres, in skozi noa ie imel zataknjeno tri do Stiri palce dolgo ribjo kost. Ostala dva sta bila takisto pre-
obložena z nakitom. Vsak je imel dolg lesen lok, sveženj puščic s konicami iz kosti ali kresilnega kamna in »batu«, mogočen, meter dolg ploščat kij, ki je bil kockasto poslikan s pisanimi barvami.
»Piaye« se je približal drevesu na petdeset korakov in gromko zaklical v slabi španščini:
»Čujte me, beli možje!«
»Belci te poslušamo!« je Španec odvrnil.
»Tu je dežela Aravakov! Kdo vam je dovolil priti v naše gozde?«
»Nikakor ni naš namen, da bi oskrunili gozde Aravakov,« je odgovoril Španec. »Le skozi nje gremo, da pridemo v druge kraje, kjer žive belci! Nočemo vojne z rdečimi ljudmi, narobe, radi bi jim bili prijatelji!«
»Prijateljstvo belcev ni prida za Aravake! Ti gozdi so naši! Vrnite se v svojo deželo, ali pa vas vse požremo!«
»,Piaye'!« je zaklical gusar in stopil naprej. »Povej nam, ali so šli kakšni drugi belci tod mimo?«
»Da! Sami jih sledimo! Ker nas niso ubogali, jih bomo pojedli!«
»In jaz ti jih bom pomagal ubiti! Moji sovražniki so!«
»Zakaj bi jih ubijali na našem ozemlju? Belci, vrnite se. zlepa vas svarim!«
»Saj pravim, da ti nismo nasprotniki! Spoštujemo tvoj rod, tvoje koče in tvoja polja!«
»Belci, vrnit® se!« je s še večjim poudarkom odvrnil čarovnik.
»Do val j! Vkljub reši grožnji bomo nadaljevali pot!«
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Vtrant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani