Wnlltco ta «ptMšttfc:
Maribor, Koroške «Iliče 5.
„STRAŽA“
uduja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
»•> i v ; J	... .
Rokopisi se ne vračaja
Z erednikrvom se more govoriti *«r.k dan od 11.—12. ure dopoid.
ftmtnm listu:
TeSefor: 4t- »113-
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo leto . . Pol leta . .
četrt leta . . Mesečno . .
. . . f'J K * • »	6 K
3 K
...	! K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto l? JL
Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od čredo« petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 9.
Maribor, dne 23. januarja 1911.
Letnik III.
Med ljudstvom in za ljudstvo«
Vsak teden se moramo na novo prepričati, kaka razlika in ob enem kako razdalje jo med našo stranko in med strankami naših nasprotnikov, naj se ti imenujejo liberalci ali slogaši ) ali štajerčijanci ali pa socialni demokratje. Vsem tem pod različno lirmo nastopajočim ljudem je nekaj skupno, namreč svobodomiselni liberalizem. In kaj je liberalizem po svojem bistvu drugega nego grda, neuteSljiva sebičnost? Zato pa ti! ljudje nimajo prave ljubezni do našega ljudstva, njegov blagor jim je deveta briga, pro-svitljenost in napredek, ki ga baje prinašajo med narod, čisto navadno slepilo. V resnici priprosto ljudstvo za take ljudi ne pomenja nič drugega kot predmet izkoriščanja. Naše ljudstvo poznajo ti svobodomiselni vitezi s slovensko ali vsenemško trobarvnico samo takrat, kadar se da hujskati zoper poslance S.
K.	Z., kadar se bližajo volitve ali pa kadar je treba njihovim falitnim denarnim zavodom! in drugim podjetjem med ljudstvom dobiti podporo.
Naša stranka pa je res ljudska in ljubi naše ljudstvo in zato ni stranka prazne fraze, temveč neumornega pozitivnega dela. Zato vidimo naše vrle delavce na političnem, gospodarskem in izobraževalnem polju vsak teden med našim ljudstvom. V dokaz zato navajamo poročila o tečajih, oziroma o shodih, ki jih je naša stranka priredila pretečeni teden in pa včerajšnjo nedeljo.
Politični shod v Slovenjgradcu.
Včeraj je bil v Narodnem domu shod, ki je bil jako dobro obiskan. Otvoril ga je V imenu Slovenske kmečke zveze državni poslanec dr. Korošec. Za predsednika je bil izvoljen župan iz Podgorja Verč-kovnik, podpredsednikom posestnik Pačnik iz Razburja in Pogač iz Pameč.
Poslanec dr. K. Verstovšek poroča obširno o. pogajanjih za delomožnost deželnega zbora in navaja vzroke, zakaj so se pogajanja razbila. Nadalje govori o slabem gospodarstvu deželnega odbora, o nestrpnosti nekaterih deželnih odbornikov, navaja slučaj dr. Železnikar, v katerem je odbor zaničljivo zavrgel Želje celega okrajnega zastopa in vseh ob-
čin slovenjegraškega okraja. Poslanec opozarja na vezi, katere imajo nekateri slovenjegraški nemškutarji z nemškim Volksratom, S katerim delujejo proti domačemu ljudstvu, katero pa dobro poznajo, če pride v njihove Š.tacune in krčme. iTakrat znajo vsi slovenski; pri ljudskem Štetju so se vpisali pa vsi za Nemce. Slovenci bi jih ne smeli več razumevati, ker občujejo po uradnih izpovedbah le po nemški. Poslanec dr. Verstovšek govori Še nadalje o državnem zboru in o Bienerthovi vladi.
Dr. Korošec je ubral drugo struno. IV spodbujal je može-posestnike, da ohranijo svojo možatost in samozavest. Te manjka kmetu, zato vedno nazaduje kmetijstvo. Mladino je treba že v Šoli vzgojevati v tem smislu, vcepiti ji ljubezen do stanu in do domače grude. Hud bič je spletel gospod poslanec liberalcem in Štajerci jarcem. Označil je nastop liberalnega uradništva, katerega ni nikdar na kmečkih shodih, pač pa jih vidite vedno na zborovanjih liberalcev. To dejstvo k'aže, da je liberalno uradništvo proti ljudstvu. Poslanci si bodo morali tudi po teh odno sajih uvesti svoje delovanje.
Na predlog župana Verčkovnika se izreka poslancem S. K. Ž. popolno zaupanje, na kar zaključi predsednik zborovanje z zahvalo gospodoma poslancema, katerima zakličejo vsi zborovalci trikratni „živijo“!
Živinorejski tečaji.
Na predlog S. K. Z. je priredila Z»adr. zveza v Mariboru dva živinorejska tečaja in sicer v Slov. Gradcu in Rečici ob Savinji. Lep vspeh ,teh tečajev nas vspodbuja k’ prirejanju nadaljnih sličnih tečajev. Tečaja staj se priredila, ker naša dežela premalo stori za povzdigo živinoreje. Nastavljen, je za celo Štajersko komaj jeden strokovnjak za živinorejo, ki pa vkljub .izvanredni marljivosti ne more vsega dela zmagati. Ne* Kranjskem na primer — dežela je nekaj večja kot Spodnje-Stajersko — sta, nastavljena dva nadzorniku in še trije inštruktorji. Mi ne moremo čakati, da nam dežela nastavi zadostno število živinorejskih veščakov, temveč si moramo sami pomagati, da ne zamudimo ugodne prilike. Potom živinorejskih tečajev, katere bomo prirejali po celem Spodn-Stajerskem, želimo povzdigniti živinorejo. V naslednjih vrsticah podajamo poročilo o prvih dveh tečajih.
V S 1 o v e n j e g r a d c u se je zbralo v dvorani Narodnega doma nad 60 posestnikov iz slovenjegraškega okraja in sosednjih! krajev koroške dežele. Bilo je navzočih tudi nekaj gospodinj. Tečaj o-tvori v imenu Zadružne zveze v Mariboru nadrevizor gospod Vlad. Pušenjak, pozdravi udeležence in oba predavatelja iz Kranjskega, izmed katerih sluje gospod župnik T. Rožnik kot praktičen veščak o živinoreji, dočim je gospod /inštruktor Fr. Krištof žo mnogo storil za povzdigo živinoreje potom živinorejskih zadrug. Gospod! nadrevizor opozarja na velik pomen živinoreje in navaja vzroke, ki so privedli do prireditve tečaja. Nato se prično predavanja.
Prvi je predaval predpoldan gospod inštruktor Fr. Krištof o pridelovanju krme, o prebavljanju in o krmljenju.
Za njim je govoril gospod Rožnik o odbiri plemenske živine in o lastnostih dobrih hlevov.
Popoldan je predaval gospod Rožnik o izreji telet, o gnojnih jamah in o pašnikih, gospod Fr. Krištof pa o živinorejskih zadrugah.
Nazadnje je voditelj tečaja opozarjal na zakon z dne 80. decembra 1909» tičoč se povzdige živinoreje in zadružne prodaje živine ter govoril o zadružni prodaji živine.
_V Rečici ob Savinji se je udeležilo tečaja nad 70 udeležencev, med njimi zelo mnogo gospodinj. Celo iz daljne Solčave Smo videli več udeležencev. Vspored je bil isti kakor v Slovenj egradcu, pač pa je bila debata zelo živahna. V debati se je razpravljalo o živinski soli, o kugi slinovki, o ventilaciji, o detelj-nem semenu itd.
Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili predavanjem. Posebno so jim ugajala predavanja gospoda župnika Rožnika, ki je, v zelo poljudni obliki razpravljal o važnih vprašanjih živinoreje in podal bote skušnje iz lastne prakse.
Hajdln.
Občni zbor bralnega društva, ki se je vršil včeraj dne 22. januarja po večernicah, je bil zelo dobro obiskan. Po poročilih o delovanju društva so govorili deželni poslanec in župnik častiti gospod Ozmec, dr. Leskovar iz Maribora in kaplan častiti gospod Jager. Govorniki so vspodbujali ljudstvo k izobrazbi in treznosti. Pevski zbor je z venčkom narodnih pesmi zaključil lepo prireditev.-
1*0 DLI8TKK.
Moralni principi modernega nravoslovja.
(Skisal J. C)
(Konec.)
Navada na dolžnost more čut dolžnosti sicer povečati, ne pa ustvariti. To je razvidno že iz tega, da so dobre in slabe navade in bi tudi slednje nalo-
dolžnost. Toda, naj ima tat še tako dplgo svojo nečeno navado, k tatvini se vendar nikoli ne bo ču-
til obvezanega.
Končno trde pristaši evdemonizma: Človek izpolnjuje slednjič pravni zakon iz lastnega interesa, ki ga mora prav umeti. Kdor nravno dobro dela, ima na misli pospeševanje občne koristi, ker najde pri tem svojo lastno korist: In to je tudi njihova prava razlaga in razumevanje realističnega moralnega principa, ..tako pride socialni evdemonizem do istega rezultata kakor individuelni. Vsi drugi argumenti so le ornamenti.
Kje je potem še zahtevana nesebičnost in človekoljubje? In vendar govore tako radi o nenravni, egoistični, krščanski morali, ki išče lev pjačila! ,, Zakriti hočejo slabo stran s tem, da jo drugim predbaci vajo. Sloni pa zadnji razlog evdemonizma na krivi podmeni, da se,,splošna blaginja in Ijts.te.n prospeh vedpo, stripjgjp. Rpčpična je„t§icgr, ta trditey. v toliko, da zamore človek.najdražje mu dobrine doseči samo po družbi. Kdor jih hoče iorej vživati, mora tako ra-vnatjt, da se lahko udeleži družabnega življenja, in k temu spada gotovo tudi nekaj požrtvovainostL Am-
v interest posame^pika je samo, da je družba pöfcrtyqyalna,. ne pa da jg on- Ug^r^ če bj. vsi tako mislili, potem, je yspe,Šen razvitak, nemogd0» dokazuje samo, da na podlagi egoističnega principa dru-
žba ne more obstojati, da je človeko- in samoljubje nezdružljivo, da individuelen interes ne more razložiti altruističnega spolnjevanja dolžnosti.
Slednje pa si posebno prizadevata druga dva sistema, ki oba slonita na evdemonistični podlagi, pa se od navadnega evdemonizma razlikujeta ravno po svoji razlagi dolžnosti in njenega izvira:	francoski
pozitivizem in darvinizem.-
Nravno v smislu pozitivizma sloni na poravnavi med interesi posameznika in splošnosti. Ta poravnava ima podlago v človeški naturi, ni pa že od začetka dovršena, ampak se mora v vsaki generaciji na novo stvoriti in sicer s pomočjo razuma. Torej ima tudi pri pozitivizmu dolžnost nalogo, egoizem iz-premeniti v altruizem, v blagor družbe in poedinca. Dočim pa utilitarizem pripisuje to vplivu družine, družbe in navade, slika pozitivizem oba nagiba (egoizem in altruizem) kot enako prvotna. Odkod izvirata? Po Littreju, ki je tu merodajen, sta oba samo pretvorbi dveh bistvenih' nagonov vsakega živega bitja, potrebe nadaljevanja eksistence in reprodukcije. Prvi rodi potrebo hrane, to jo egoizem, 'drugi generacijo in tako stik z drugimi bitji, to je altruizem. Človek se po svoji pameti zaveda teh potreb, spozna njih opravičenost, in s tem postanejo iz fizičnih potreb moralni nagibi. Zakaj pa naj da v boju prednost altruizmu? Zato ker spozna njegova pamet, da je tako prav, pravično. Človek spozna, da je njegov bližnik ravno toliko vreden in si zato prizadeva, ustreči njegovim potrebam. Ce ravna pod vplivom tega mišljenja, tedaj ravna nravno.
Zastopnik: darvinistične etike je Herbert Spencer. Po njegovem mnenju je intenzivno pomnoženje življenja namen vse evolucije na svetu. Torej je tudi vsestransko: pomnoženje življenja vseh ljudi smoter nravnega stremljenja. Objektivno dobro je. .dejanje, katero ompgočuje in, ppsppšuje življenje,, namreč „normalen razvatek in delovanje vseh življenjskih' funkcij.
Kako pa pride človek do tega, da se posveti temu nravnemu idealu? Spencer pravi z utilitaristi, ker je posameznikov blagor tesno združen s splošnim interesom. Drugače pa razlaga postanek absolutne zavesti dolžnosti. Ta ni produkt lastnega razvoja, ampak produkt podedovanja od naših pradedov. Ti so se v svoj prid varovali vseh dejanj, ki bi škodovala njim ali pa skupnosti. Tako je korist nekatera dejanja zapovedovala, druga pa prepovedovala, To prepričanje se je kot dedščina prenesla na potomce, ne pa motiv, in zato se nam sedaj zde zapovedi absolutne. Kot materijalist vzame za primero lovskega psa- Pravi namreč:	kakor imajo lovski psi zaradi
dresure, ki je trajala skozi več rodov, lovski instinkt, tako žive tudi v ljudeh nravni! vzori. Ampak ta teorija je nesprejemljiva že sama na sebi. Izročilo ima sicer mogočen vpliv na ideje človeškega duha, da bi se pa ideje po podedovanju prenesle, kakor nagoni, to se pa ne da dokazati. Zavest dolžnosti tudi ni instinkt, pa če bi tudi bila, je vendar gotovo, da bi iz egoističnih motivov nikdar ne nastala postava dolžnosti. Zakaj pa bi moral ravno altruizem po podedovanju rasti in ne egoizem, ki se naravi vendar bolj prilega! Spencer pravi, kazoč na plemensko izber, da morejo samo tisti ljudje eksistirati, ki se podajo v službo človeštva in se mu prilagodijo. Ta trditev pa se ne ujema z dejstvi, kajti tisti eksistirajo najlažje dalje in pridejo do premoči, ki razumejo družbo za-se izkoristiti. Da pa to teorijo vkljub vsemu temu nekateri še branijo, pride samo od tega, ker je neobhodno potrebujejo, da rešijo svoj materi-jalizem.
Na podlagi evdemonizma sloni končno tudi moralni princip kulturnega napredka, Ta zaznamuje kot naj višje dobro, kot vrhovni namen nravnega reda, ne skupno blaginjo, ampak napredek v kulturi. Glavni njegov zastopnik, Wiindt, razločuje med. namenom in nagibom nravnosti, kar odgovarja razdelitvi v objektivno in subjektivno nravnost. Nameril 80
Socialni tečaj v Št. liju.
Včeraj dne 22. januarja popoldne se je pričel v St. liju v Slovenskih goricah podučni tečaj, ki ga je priredila S. K. S. Z.
Dvorana Slovenskega doma je bila natlačeno polna slovenskega ljudstva iz domače in sosednjih župnij.
Tečaj je otvoril podpredsednik’ S. K. S. Z. gospod dr. H o h n j e o ter je predaval o našem kr-BČanskem, narodnem, gospodarskem, političnem socialnem in kulturnem programu. Ob enem je zelo poljudno raztolmačil v tem kraju vsled protestantovske-ga naseljevanja aktuelno .vprašanje o razliki mea katolicizmom in protestantizmom ter hkrati dal praktična navodila.	.■	, .
Gospod nadrevizor VI. Pušenjak je predaval o kmečkem vprašanju. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo poljudnim razpravam.
Danes se predavanja nadaljujejo.
Nemškutarji v senci bajonetov«
Naši spodnještajerski posilinemci nimajo ravno prijetnih! dni. Že pred tedni so jim naši ljudje zagrenili veselje s svojo prisotnostjo na shodu v Mariboru. Včerajšnja nedelja v St. Lenartu v Slovenskih goricah pa pomenja za nje popolen poraz. Ošabno in Širokoustna so vabili na velik kmečki shod, h kateremu so klicali v listih, na plakatih, z letaki itd. vse ljudi, celo tudi nasprotnike. Pri svoji slabi vesti in v svoji strahopetnosti so si pa pripravili skrita vratca za beg. Ko so videli prireditelji shod številne vrste naših zavednih mož in mladeničev, zlezlo jim je srce —j kako bi že rekel Kori Linhart, in zabarikadirali so se za društveno prireditev. Cujte in strmite! Veliko politično zborovanje, na katero je bil vabljen ves Šentlenartski okraj, zborovanje, ki naj bi o-gorčilo ljudi na naše poslance ter pomagalo posili-nemštvu na odrevenele noge, je bilo sklicano od — fcStajerčevega“ tiskovnega društva.' S strogo društvenim značajem zborovanja si je hotelo štajerčijan-stvo, ki ima seveda povsod na tisoče pristašev, zavarovati predsedstvo in tudi pravico vreči iz zborovanja vsakega- neljubega udeležnika, ki bi postavil lahko gotove bahate trditve v pravo luč.
Slovensko ljudstvo v Šentlenartskem okraju, kakor tudi po drugih slovenskih pokrajinah si bo. dobro zapomnilo zahrbtnost in hinavščino posilinemštva.' V prepričanju, da se bo dalo mirno in odkrito govoriti, kakor je to navada na drugih javnih, vsem dostopnih zborovanjih, so priš.li možje na. shod. A tu se jim je v začudenje vseh naznanilo, da je zborovanje, strogo društveno, da so polnopravni udeležniki samo ‘maloštevilni člani „Stajerčevega“ tiskovnega društva, da so pa drugi samo vabljeni in začasno sprejeti gostje, ki se jih' lahko s pomočjo društvenega zakona in vsi už n ih bajonetov vsak čas postavi na cesto. Ce se je zdelo posilinemštvu tako politično nepošteno ravnanje umestno, dobro. Nam je to popolnoma prav.
bližnji, ki tvorijo skupaj kulturen razvoj, in pa eden končni namen. Etika lahka samo določi, da naj gre kulturen razvoj v tej smeri dalje kot doslej, kam pa pelje ta smer, znanost ne ve, ampak to more pojmiti samo religija in je le iluzoričen ideal. S tem pa je tudi najvišji namen ob vso veljavo, ker če je samo iluzija, ki se ne da doseči in znanstveno sploh ne pojmiti, tedaj nima praktičnega pomena za razlago objektivne nravnosti. V Wundtovi etiki je torej resnično najvišje dobro nravni razvitelc človeštva v dosedanji smeri s tem, da .ustvarja takozvane „geistige Werte“, pod tem pa razume državo, umetnost, znanost, splošno kulturo. Vrednost teh dobrin pa ne obstoji v užitku katerega prinašajo, ampak v njihovem vplivanju na razvitek človeštva. A nehote se vsiljuje vsakemu pomislek, ali more biti kulturen' napredek najvišji, določujoč in razlagajoč namen nravnega reda* Sicer je resnično, da namerava nravnost tudi kulturen napredek, toda kultura ni nikakor edini namen nravnosti. Tudi ni vse, kar pospešuje kulturen napredek, že eo ipso nravno. Državna blaginja, pa tudi znanost in .umetnost? se more pospeševati in množiti z zločinom, ki pa je ostuden vkljub temu, da pospešuje prosveto. Sicer pravi Wundt, da pravi kulturni napredek se ne množi z zločinom. Toda, v čem pa obstoji pravi kulturni napredek? Da se to določi, je treba zopet višjega principa. In ta določujoč princip je po Wundtu -- razvoj sam. Ampak, v kateri smeri naj leži ta razvoj? V kakem razmerju je do individualne in splošne blaginje, katera ima prednost? Samo sklicevanje na dosedanjo smer ne razloži ničesar, ker so bila v preteklosti nravna in nenravna dejanja in razvoj sam še ne pomeni napredka, posebno še ne moralnega napredka. Razven tega tudi ni-človeška zgodovina neprestan razvitek v isti smeri. Pogledati je treba samo različne tendence antike pagan-ske kulture, krščanske kulture in novodobnega brezbožnega razvoja; katera teh smeri je pravi kulturni napredek?
, Ysa W nerešena ter nerešljiva vpraasnja dokazujejo očitno, da tudi princip kulturnega napredka he more razložiti pojma dolžnosti in odgovornosti in dd je skrajno nepravičen nasproti osebnemu hrepenenju po sreči, katero je vsajeno v vsako človeško duš®.
Vsa brezmejna hinavščina spodnještajerskega posilinemštva je sedaj razgaljena in razkrinkana. Z napačnimi oklici in letaki se slepi ljudi, da pridejo na shod, tam se jim pa dene gobček na usta in se zahteva, da bi bili poslušni kužki. Ta nauk, ki smo ga pridobili, je zlata vreden. Vsak, kdor še kaj drži na svojo osebno čast, se mora z gnusom obrniti od takih političnih sleparstev, kajti doba pasje ponižnosti do nemškutarstva med slovenskim ljudstvom je minila.
Shod posilinemcev.
Shod, ki ga je sklical „Stajerc“, se je vršil v senci bajonetov. Že nekoliko minut pred tretjo uro, na katero je bil določen shod, se je zbralo mnogo naših mož v nemškem Vereinshausu. Ne da bi pretiravali, lahko mirne duše trdimo, da smo imeli dvetretjinsko večino. Prireditelje shoda je to spravilo v nemalo zadrego. Ce prav je bilo zbranega mnogo občinstva, so še vedno odlašali z otvoritvijo. Se le naša odločna intervencija pri vladnem zastopniku g. dr. Poličinske-rnu jih je prisilila, da se je nekoliko minut po tretji uri pričelo zborovati. Ker je bilo društveno zborovanje, je Linhart kar imenoval za predsednika Sedmineka — trojički Golob je to mesto ponovno odklonil,, bo že vedel za kaj —, za zapisnikarja protestanta Sedmineka ml. in potem celo vrsto rediteljev, mecl njimi dr. Zirngasta, učitelja Flöryja, prijatelja kmetov Sckütza in druge take kmete. Potem je začel govoriti Linhart. Govor je bil tak, kakor so vsi Linhartovi: poln psovk in političnih neresnic. Umevno je, da je tak način javnih zborovanj velikokrat vzbudil odločne proteste naših mož. Večkrat je prišlo do spopadov, ker so reditelji kakor divji planili na vsakega, ki se je drznil napraviti medklic. Velikokrat je pa tudi završelo po nemški dvorani navdušenih („živijo“-klicev na naše poslance in K. Z. Ne yemo, če bodo ša veljale protestantovske molitve v tem njihovem teigplu, ki je odmeval od navdušenih slovenskih vzklikov.
Ker je bilo hujskanje vedno neznosnejše, je postala hladnokrvnost naših mož „vedno manjša. Prišlo je do dejanskih spopadov, in je morala trikrat poseči vmes žandarmerija, ki je od začetka stražila nemške in posilinemške zborovalce.
Med odločnim protestom našega urednika, ki je bil tudi prisiljen zapustiti to društveno zborovanje, ker se ni mogel izkazati s takim vabilom, kakor so ga imeli nekateri, ki so bili vabljeni tudi na ples, so zapustili naši ljudje to čedno zborovanje. Posilinemci so se bali resnice, zato smo morali iti.
Naš shod po § 2.
Od Vereinsh'ausa so se podali naši ljudje v gostilno gospoda Arnuša. „Ukrenilo se je vse potrebno in ob %6. uri zvečer se je vršil v ArnuŠovem salonu krasno obiskan shod po par. 2 naših mož in mladeničev, ki so bili osebno povabljeni s posebnimi vabili. Nastopilo je več govornikov.
Prvi je v daljšem govoru označil hinavščino štajerčijanoev, ki vabijo ljudi na svoj shod, da jih tam blatijo in konečno z orožniki prisilijo, da se odstranijo, ter je očrtal obstrukcijo naših poslancev v Štajerskem deželnem zboru.
Zborovalci so z navdušenjem odobravali postopanje poslancev Slovenskega kluba in so bili skrajno ogorčeni nad postopanjem orožništva in vladnega komisarja, ki ni razpustil zborovanja, na katerem je prišlo po krivdi nasprotnikov do takih Škandalov.
Drugi govorniki pa so dokazali plodonosno delovanje Šentlenartskega okrajnega zastopa ter se bavili z domačimi razmerami. Med velikanskim navdušenjem, s pesmijo: „Slovenec sem“, je bilo zaključeno krasno zborovanje.
Politični pregled.
Dr. Karlin tržaški škof.
Kakor smo že pred tedni poročali iz dobro poučenih virov, tako se je zgodilo: dr. Andrej Karlin je imenovan za tržaško-koprskega škofa. % petek dne 20. t, m. je došlo v Ljubljano uradno brzojavno poročilo, da je Njegovo veličanstvo cesar Franc Jožef
I.	imenoval stolnega kanonika ljubljanskega dr. A. Karlina za tržaškega škofa.
Dr. Andrej Karlin je bil rojen dne 15. novembra ,1857 v Stari Loki na Gorenjskem, Študiral je v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika je bil dne 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval visoki, cerkveni dostojanstvenik v Smledniku, v Št. Juriju nad Kranju in pri Sv. Jakobu v Ljublja-ni do leta 1890, ko je odpotoval v Rim v Animo študirat pravo. V. Rimu je ostal do leta 1892, ko je bil promoviran za doktorja obojega prava, nakar se je vrnil v svojo domovino. V Ljubljani je bil gospod dr. Andrej Karlin imenovan za prefekta \f AlojzijeviŠču do leta 1894, ko je postal gimnazijski katehet in profesor. Leta 1900 je bil gospod dr. Andrej Karlin imenovan za kanonika, od leta 1905 do 1910 je pa bil ravnatelj Alojzijevišča.
t • ,,.Dr: Karlil} bil Ves čas svojega bivanja v Ljubljani vnet delavec ha ljudsko-izobraževalnem in narodnogospodarskem polju. Nastopil je večkrat kot govornik po naših društvih' in je bil odbornik pri raznih gospodarskih organizacijah. Zlasti je pa doma dr. Karlin na polju cerkvene'glasbe. Z vso vnemo, vstrajno in požrtvovalno je sodeloval pri Cecili-janskem društvu in v orgljarski Šoli ter jo nad Šest
let trudoljubno spretno urejeval list „Cerkveni Glasbenik.“
Castitamo tržaškim Slovencem, da so dobili tako izbornega, za vse dobro in blago vnetega moža za svojega novega dušnega nadpastirja. Želimo in prepričani smo, da si bo novi prevzviŠeni knezoškof prav kmalu priboril srca tržaško-koprskega ljudstva in bo lahko v soglasju z vsemi merodajnimi faktorji deloval v njegovo dobrobit. V tem smislu želimo novemu slovenskemu cerkvenemu dostojanstveniku mnogo vs-pehov in mnogo srečnih let. Naše postojanke ob sinji Adriji so velevažne in rabijo celili mož. In tak mož je tudi novi škof dr. Karlin.
Državni zbor.
Dunaj, 20. jan.
Kot prvi je govoril v današnji seji novi finančni minister Meyer. Njegova izvajanja so bila zelo medla in je nastopil minister s skoro da smešno ponižnostjo. Kot izvežban in priznan finančni uradnik se je opravičeval pred zbornico inl jo prosil prizanesljivosti, ker se Še ne razume na budget. V ostalem je povedal, da ne misli na izvedbo Bilioskijeve-ga finančnega programa. Načrte za nove davke nosi pa tudi Meyer s sabo, a jih dosedaj Še ni razodel.
Za ministrom so govorili krščanski socialec Miki as, vsenemec Malik in krščanski socialec Wag-
ner.	'Malik je klobasaril skoro tri ure. S svojimi .političnimi bedastočami je sempatja prijetno zabaval maloštevilni zbor poslušalcev. Zlasti se je trudil, da bi postavil v boljšo luč Südmarko in pjeno naselje-niško delovanje. Mislimo pa, da Malikovi zagovori Südmarki ne bodo mnogo koristili. Preveč je že zna- ; iia brezprimerna korupcija, ki se je naselila s Süä-marko na naši jezikovni meji in poslanca Malika cenijo vsi kot političnega Don Kišota.
Po enourni debati o znanem Freslovem predlogu je bila seja ob 6. uri zvečer zaključena.
Prihodnja seja se vrši v torek’ dne 24. t. m. ob
11.	uri predpoldne.
Srbski kralj potuje v Itim preko Reke, oziroma St. Petra.
Srbski kralj Peter odpotuje na obisk k italijanskemu kraljevskemu dvoru v pondeljek- dne, 13. februarja. Po določenem programu se pelje preko Za<-greba na Reko. V slučaju ugodnega-vremena se od, tukaj odpelje po morju naravnost v Jakin. Ako pa bi bilo vreme slabo, bo kralj Peter potoval preko Št. Petra na Krasu, Nabrežine in Krmina v Benetke in od tu v Rim. Srbski, kralj bo potoval preko Avstro-Ogrške v najstrožjem inkognitu.
Delavni program državnega zbora.
„(Tagespost“ od dne 21. t. m. poroča o nadal-njem delavnem programu državnega" zbora:	,,jPrvo
čitanje proračuna utegne biti končano v sredo ali v četrtek. V teku prihodnjega tedna bo zboroval proračunski odsek, ki bo imel kot najvažnejšo nalogo rešitev in finaliziranje predloge italijanske vseučilišč-ne fakultete. V tem oziru Še obstoji vedno predlog, da se ta preporna točka izroči posebnemu odseku, 'akoravno so mnenja, da se naj ta predloga ne rešuje posebnim potom, ampak se naj dogotovi, v prorač. odseku. Domneva se, da so z oz. na to, da so zapreke, ki so. jih stavili Slovenci glede na rešitev te predloge, odstranjene, se začela pogajanja, Radi zasedanja delegacij bode se zasedanje državnega Zbora prekinilo za en teden. Dne 7. februarja ima zbornica zopet sejo, na dnevnem redu te seje bo banč-ia predloga. Za Štiri predloge o ladjeplovstvu še sedaj ni opaziti ugodnega razpoloženja za skorajšnjo rešitev. Stranke večine vstrajajo kot glavno točko dnevnega reda predvelikonočnega zasedanja rešitev proračuna pred potekom provizorija, Ce se .(bo dalo dobro voljo za hitro rešitev budgeta spremeniti v dejstvo, bodo pokazala pogajanja, k’i se bodo tozadevno v prihodnjih tednih vršila med strankami.
Italijansko vseučilišče.
, V petek dne 20. t. m. je imel ministrski predsednik Bienerth' daljšo konferenco z dr. Šušteršičem in dr. Korošcem. Kakor poročajo nemški listi, se je konferenca tikala italijanske pravne fakultete. Baron Bienerth bi namreč silno rad priboril Italijanom preko nas Slovencev lastno univerzo.
Raznoterosti*
Osebna vest. Vadniški učitelj na mariborskem učiteljišču gospod Stanko Marin je pomaknjen v 8. činovni razred.
Iz šole. Prestavljena je definitivna učiteljica v Braslovčah Lj. Plaper na ljudsko šolo v St. Peter pri Radgoni. — Razpisana je služba nadučitelja na ljudski Šoli pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Sola je v III. krajevnem razredu, nadučitelj ima na razpolago prosto stanovanje in 25% doklade II. krajevnega razreda. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov in subsidiarično poučevanje verskega pouka. Prošnje do
28.	februarja na krajni Šolski svet pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Letošnji občni zbor nemškega Šulferajna še bo vršil v nekem severočeškem mestu.
Pravda proti prevzv. knezoškofu dr. 'Jegliču, katero je bil naperil bivši oskrbnik Di Centa za 140 tisoč kron, je.v prvi inštanci končana. Te dni je sprejel zastopnik prevzv. knezoškof a, diU" Susteräiö
razsodbo. Deželno sodišče ljubljansko je Di Centovo tožbo docela odbilo in ga obsodilo, da mora povrniti prevzv. knezoškofu vse stroške v znesku sedem tisoč kron.
Zahteve? ogrskih Romunov je predložil njihov zastopnik ,dr. Mihu, ki se pogaja s Stefanom Tiszo o romunsko-mažarskem sDorazumu. Ce se Romunom izpolnijo te zahteve, tedaj so pripravljeni vstopiti v vladno večino. Romunske zahteve so sledeče: 1. Romunom se zajamči politična enakopravnost, vsled katere naj ima romunski narod pravico do političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. 2. Zahtevajo splošno volilno pravico po občinah s tako razdelitvijo okrajev, da bodo Romuni dobili kakih 60 mandatov. 3. Ustanovijo se naj tri nove pravoslavne romunske škofije v Varaždinu, Kluži in Temešvarju.
4.	Razven dosedanjih petih romunskih gimnazij naj se ustanove' tri nove; na mažarskih gimnazijah z večinoma romunskimi dijaki naj se poupuje romunski jezik in literatura; za romunske gojence, v kadetnih šolah naj se Ustanove štipendije. 5. Na ljudskih šolah se lahko poučuje mažarski jezik, razveljaviti se pa mora Apponyjev zakon, ki zatira romunske učitelje. 'G. Romunei se morajo sprejemati v državno in komitatsko službo; v gospodarskem oziru mora vlada Rumune ravno tako podpirati, kakor Maž are. Ce se v romunskih krajih parceliraj© veleposestva, tedaj se ne smejo na njih naseljevati samo mažarski poljedelci, temveč tudi romunski. Težko, da bi Ma-žari hoteli pristati na te zahteve.
Kratkovidneži. Naš južni italijanski sosed si v svoji kratkovidnosti sam Sebi koplje grob. Ce prav Nemci brez ovinkov izjavljajo, da si hočejo osvojiti Trst, da je vse njihovo stremljenje naperjeno pa to, priboriti si neomejen vpliv na naši Adriji, vendar Italijani tega nočejo uvideti. Za svojega glavnega sovražnik;* smatrajo nas Slovence in pe vidijo grozeče nemške nevarnosti. Ta njihova usodepolna kratkovidnost se posebno jasno kaže sedaj ob imenovanju novega tržaškega škofa dr. Karlina. Nemški listi poročajo iz Dunaja: „V krogib italijanskih poslancev je imenovanje, dr. Karlina za tržaškega škofa zelo slabo vplivalo. V imenovanju Slovenca za škofa vidijo Italijani koncesijo na Slovence; posebno ker je bil dr. Karlinov prednik Nemec. Italijansko prebivalstvo bi pričakovalo od škofa Nemca, če že ni poklican na to mesto Italijan, večje zagotovilo* da se bodo cerkvene zadeve upravljale in vodile nepristransko. Na kratko: Nemec bi bil Italijanom ljubši kot škof, če prav je bilo :to mesto razup zadnje izjeme že od nekdaj zasedeno s Slovencem in Če prav Nemec nima nikake pravice clo takega mesta na našem jugu, kjer je samo par stotin nemških privandrancev. Res, kogar Bog hoče ugonobiti, tega vdari s slepoto!
Katoliška društva in nadškof dr. Nagi. Dunajski koadjutor dr. Nagi je določil, da se morajo katoliška društva podvreči njegovemu nadzorstvu. Ta določba je vzdignila mnogo nepotrebnega prahu. — Stari neprijatelji katoliške misli, liberalci ip socialdemokrati, so pričeli na vse načine hujskati in delati se ogorčene. Toda ne samo to. Tudi nekaj katoliških društev se je čutilo vznemirjenih in so stopila pa plan s proiiizjavami. Stvar je pa docela navadna in priprosta. Predmet cerkvene postavodaje morejo biti samo zadeve cerkve same, njeno razmerje do udov in razmerje udov v verskih in cerkvenih vprašanjih med sabo. Vse drugo, kar se ne tiče označenih zadev, ne spada pod nadzorstvo cerkvene avtoritete, ker ima zadnja samo za cerkev vodilno in odločujočo* to je postavodajno moč. Postava, ki bi brezdvom-no prekoračila to mejo in bi povsem svetne zadeve hotela sprejeti v svoje področje, bi bila ničeva in bi opravičila odpor, pasivno resistenco. Odloki dunajskega koadjutor j a so radi tega samo za ona društva obvezni, ki imajo religiozne cilje. Ona društva, ki ne služijo cerkvenim težnjam ter ona, ki nimajo glavnega namena razširiti in poglobiti versko zavest, spadajo med svetne zadeve. Papež Pij X. je v nekem pismu na nemškega kardinala Fischerja dne 30. oktobra 1906 sam odločno zanikal, da bi bili katoliki podvrženi cerkveni pokorščini tudi v docela svetnih vprašanjih. S tem pa Še ni rečeno, da je društveno življenje takih društev popolnoma odtegneno cerkveni kompetenci. Vedeti moramo:	Vse društvene organi-
zacije šo podržene cerkveni kompetenci, a ne bolj in ne manj kakor vsaka druga zemeljsko-človeška naprava in zadeva. Društva spadajo pod nadzorstvo oerkve v vseh vprašanjih, ki se tičejo krščanskih nravnih principov. Društva, ki niso religiozna, si lahko samostojno določijo obliko svoje organizacije, pogoje za sprejem Članov in sredstva, s katerimi dosegajo svoje cilje. So popolnoma avtonomna in niso nič odvisna od cerkve. Kakor hitro pa pridejo v poštev krŠčanskb-nravni zakoni, stopijo v indirektno odvisnost od cerkve. Praktična uporaba teh principov z ozirom na odlok dunajskega nadškofa je zato jasna.. Strogo religiozna društva se morajo ravnati po izdanih navodilih, vsa druga društva imajo pa pro» sto roko, da se priklopijo škofijski organizaciji ali pa ne. V slučajih pa, ko se gre za krščansko-nrav-ne zadeve, so odvisna od cerkveno oblasti. Ce to premislijo krogi katoliške inteligence, potem bo vsa za-.deva hitro, mirnim potom poravnana.
„Dan.“ Dne 23. t. m. se vrši v veliki dvorani „Društva ArnoŠta z Pardubic“ tretji redni obč. zbor
slovenskega katoliškega akademičnega društva Dan v Pragi s sledečim vsporedom: T. Čitanje zapisnika zadnjega Občnega zbora in zapisnikov bratskih društev. 2. Poročila odbornikov. 3. Slučajnosti.
Češka rodoljubkinja. Praški „Narodni Listy“ poročajo, da je zapustila Emilija Kralj v Pribramu pol milijona kron za javne dobrodelne namene.' Češka Matica Školska je dobila od te. velikanske svote
300.000	kron.
Zanimivo novost namerava vlada vpeljati na ljudskih šolah, namreč pouk o kuhinjstvu; ne na enkrat povsod, ampak polagoma. Vsaka Šola bi imela poseben prostor z dvema ognjiščema; pri vsakem ognjišču bi kuhale po 4 učenke en dopoldne na teden; tako bi se vežbalo vsak teden 48 učenk. Za ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale, dobivale zastonj kosilo.
K zatiranju kuge v gobcu in na parkljih. V kmečkih krogih se zadnji čas ponovno čuje očitanje, da se je kuga v gobcu in na parkljih zatrosila, ker se je odprla meja za uvoz živine iz balkanskih dežel in da oblasti zaradi prihranitve denarja ne dajo pobiti bolele in sumljive živine; zato se kuga tako močno širi. Bodi ponovno pribito, da je prepoved uvoza žive živine iz balkanskih držav neizpremenjena in da se pobijanje okužene ali sumljive živine ni opustilo zaradi hranjenja denarja (država mora namreč plačati živino, ki se pobije po uradnem ukazu), ampak zato, ker se po zakonu z dne 6. avgusta 1909' o-kužena živina ne sme pobijati, dokler kuga nastopa le v posameznih dvorcih ali -v osamljenih krajih, ker bi tako bilo brezpomembno. Kakor je znano, je kuga prišla od vzhoda, in nista bili prvi okuženi samo galicijska in bukovinska dežela, temveč istočasno tudi Ogrska in Nemčija. Je pač neprilika, ki bi se ne dala preprečiti tudi s pobijanjem okuženih čred, kajti preveč je posredovalnih nositeljev, kuge, ki kužnino raznašajo.
Štajersko.
Polička vas. Slavnoznani Reininger je dne 19. januarja lazil po naši vasi z nekim pismom in prosjačil za podpise za šolo z nemškim poukomi Od .Slo-venoev se mu je podpisal edino posestnik Petrič. G. Reininger se baha, da bo šulferajn stavil v Polički vasi šolo. Bo pač prekislo to grozdje, — dobri Reininger!	-
Celje. Dne 22. novembra 1910 je imelo Podporno društvo organistov svoj letni občni zbor. Gospod dr. A. Schwab je daroval za društvo devet kron, za kar se mu društveni odbor najiskreneje zahvaljuje in priporoča m nadaljnno naklonjenost. Želja društva pa je, da bi gospod dr. A. Schwab našel več posnemovalcev, ki bi društvo gmotno podpirali, tako da bi. društvo začelo lepo procvitati ter bi se. izpolnile besede, koje je pisala „Straža“ o poročilu našega občnega zborovanja, rekoč: „Da nam zasveti že enkrat soince boljše bodočnosti!“
Celje. Hotel Teršek „pri belem volu1 je baje od enega dela celjskih Slovencev bojkotiran. Zanimali smo se za stvar, ji šli na dno in zvedeli prav interesantne stvari. V „Straži“ je bila priobčena notica, katero so si nekateri prenapetneži tolmačili tako, kakor bi se vsem „neklerikalnim“ gostom očitalo, da hodijo v hotel le „Špijonirat.“ Zanimali smo se za izvor te notice; po zanesljivih poizvedbah je ta zelo misterijozen. Vse kaže na to, da izhaja iz bližine krogov celjskih mladinov in da ima to kukavičje jajce očitno tendenco, škodovati slovenskemu podjetju. Toliko v pojasnilo onim, ki se v svoji občutljivosti -smatrajo prizadete. Pozor pred mladini!
Imeno pri Podčetrtku. NajagiluejŠi nasprotnik slovenskega ljudstva v našem okraju je gotovo lekarnar v Podčetrtku Plunger. Priselil se je semkaj iz Tirolskega, živi sedaj izključno od slovenskega in hrvatskega denarja, kar ga pa seveda kot pristnega Nemca nikakor ne ovira, da vedno zabavljaj proti narodu, ki njega živi, in ta narod napada in blati. Niti davki mu niso po volji. Domišljuje si, da plačuje sila visok davek, čeprav isti ni v nikakem pravem razmerju z dohodki, in da mu ga je nakopala slovenska „nestrpnost“ v komisijah in uradih. Resnica pa je, da se za njegovo malenkostno osebo dosedaj nikdo ni mnogo brigal. Tudi sedaj se ne bi zanj zmenili, če ne bi mož stopil v javnost. Osnovati je hotel podružnico Südmarke v Podčetrtku. Poklical je potovalnega učitelja Südmarke v Podčetrtek, a konečno se mu nakana ni obnesla, ker so bili drugi pametnejši in so odklonili sodelovanje. Vidite, Slovenski kmetje, s tako hvaležnostjo vam plačuje mož iz nemškega „Herren-volka“, s katerem naj bi, mi v miru živeli. Prilično pa se z Vami, gospod Plunger, Še pomenimo!
Kozje. Kozjevski okrajni zastop je bil dne 16. prosinca sklican v plenarno sejo. Od 32 gospodov se jih je odzvalo povabilo 24. Iz dnevnega reda hočemo poročati, kar je splošno zanimivega. Cestarju Jožefu Božičeku pri Sv. Petru se je radi njegove marljivosti in točnosti v delu priznala nagrada 10 K. Splošno se je cestarjem povzdignila dnevna mezda na 1.80 K. Sklenilo se je, da se povsod prevali na cestah odpravijo in se v to svrho nabavijo cementne cevi, hrastove rante pa se nadomestijo z železnimi. Dovoli se zvišanje občinskih doklad občinam:
Dobje 100%, Koprivnica 48%, Buče 98%, Imeno 76%, Drenskorebro 105%, Kozje 60%, Križe 36%, Lastnih
79%, Loke 41%, Mrčnasela 37%, Pilštanj <55%, Pla-ninskaves 48%, Podčetrtek 126%, Podsreda 99%, Pre-sično 60%, Sv. Peter pod Sv. gorami 82%, Sedlarjevo (53 %, Sopote 181%, Sv. Vid 80%, Vielkikamen 59-%, Veternik 60%, Verače 92%, Virštanj 130%, Zagorje 100%, Zdole 71%. Občine Gorjane in Prevorje svojega proračuna še niso vposlale. Okrajni proračun se soglasno odobri. Okrajne doklade se določijo s 48%. Potrdi se tudi račun okrajnega odbora za i’eto
1909.	Sklenilo se je nadalje, odslej vsako delo za o-krajni zastop, ki presega vrednost 100 K, oddati dra-žbenim potom. Vsako delo se mora v okrajnem odboru skleniti, napraviti se mora potem natančen proračun, na kar se dražba s točno določenimi pogoji razpiše. Cestna dela so toliko napredovala, da je upanje, da bo še to spomlad pričel deželni stavbeni urad s trasiranjem ceste iz Lesične v Grobelno, iz Pečio do meje kozjanskega okraja v Močnikovem grabnu in preložitve ceste iz Skopečnega v dolino Bistrice. V komisijo za vojaški nabor se izvolijo gospodje dr. F. Jankovič, Alojzij Kragora in kot namestnik J. DruŠ-koviČ. Iz poročila o računu okrajne hranilnice za 1. 1909 posnamemo, da znaša denarni promet 432.255 K 98 h, in rezerva 42.516 K 39 h. V upravno svetoval-stvo okrajne hranilnice se voli poleg dosedanjih starih udov na novo gospod nadučitelj Ivan Krajnik. Okrajni račun za leto 1910 bodo pregledali gospodje Josip DruŠkoviČ, Franc Voh' in Avgust Preskar, na-domestoval jih bode gospod nadučitelj Lovrec. Županstvo Kozje bode pri merosodnem uradu sezidalo vodnjak. Polovico stroškov bode nosila trška občina Kozje, polovico okrajni zastop. Občini Zagorje se dovoli prodati državne zadolžnice za 300 K in 1600 K. Blagajničarjem okrajnega zastopa se izvoli gospod doktor Josip Barle. Mostni tehtnici v Podčetrtku se dovoli podpore 500 K. Ista svota se dovoli za nasipanje ceste v VirŠtanju. Na predlog gospoda dr. Fr. Jankoviča se sklene, vsem kmečkim udom kmetijske podružnice v Kozjem na račun okraja podeliti pet komadov plemenitega sadnega drevja, če se dotični udje sami priglasijo. Isti predlaga prošnjo, da se odpravi dosedanji samo nemški napis na sodniji. Se sklene brez ugovora. Gospod načelnik dekan Tomažič predlaga prošnjo, da bi se zopet odprli sejmi v! okraju, ker v celem okraju ni nobenega slučaja slinovke. Enoglasno vsprejeto. Požarni brambi v Podsredi se da 100 K nagrade. Potem se je seja po štiriurnem obravnavanju zaključila.
Koroško •
Baron Hein protektor C. M. D. Celovški „Mir“ od dne 21. t. m. piše: Po par, 12 pravil razpuščenega političnega društva .pripade v slučaju razpusta društva društveno premoženje Ciril-Metodovi družbi v Ljubljani. Ta pravila so deželni vladi seveda tudi znana, ker jih ima v svojem arhivu. Cernu se torej tako peha Hein zaradi premoženja razpuščenega društva? Cernu ga tako mrzlično išče, Če bi ga moral pa takoj, ko bi ga našel, izročiti Ciril-Metodovi družbi? Ali hoče postati častni ustanovnik družbe ali pa hoče slovenskim liberalcem z namišljenim, zakladom klerikalnega političnega društva — na konja, pomagati?
Žvabek. Župan Šteharnik je umrl. Še le 42 let starega je uničila vročinska bolezen. Težko ga pogrešamo, ker nam je v marsikaterem oziru nenadomestljiv. Veliko je po pravici upala občina še od njega, saj je bil previden in podjeten. In kadar se je šlo za pravice slovenskega naroda, ni poznal strahu pred nikomur. Pokopal je rajnega mil. gospod prošt M.I Randl, ki se je v tako ginljivih besedah poslavljal oci nepozabnega, da je ljudstvo glasno ihtelo. Domač moški pevski zbor pa je spremljal v lepi pesmi njegovo dušo nad zvezde. .Ob grobu žaluje pek mladoletnih otrok in blaga žena,, ki je s starejšim sinom priklenjena v isti bolezni že več tednov ng\ bolniško postelj. VsegamogoČni bodi hudo obiskani družini to-lažnik!
Št. Rupert pri Velikovcu. Srebrno poroko sta dne 11. t. m. tukaj obhajala tukajšnji rodoljubni kmet in cerkveni ključar Jernej Cikulnik, po domače jH5f-lar, in njegova žena Klara, rojena Pistotnik. Vrlima zakonskima želimo, da doživita Še zlato poroko. •
Primorsko.
Trst. Pokušnja vin. Tržaški Trgovski muzej je sklenil prirediti letos pokušnjo primorskih vin, da dožene, kakšna vina se pridelujejo v eni ali drugi primorski pokrajini, oziroma Če so ta vina pripravna za svetovno kupčijo.
Prebivalstvo Gorice. Glasom zadnjega ljudskega štetja ima Gorica okoli 27.079 prebivalcev, nevŠtev-Ši vojaške posadke. Od leta 1900 je naraslo prebivalstvo za 4401 prebivalca ali 18’62 po sto.
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
ohrani e! Slabosti ia b >ler in« V*»8 zapuste, Vm zaonste, V*8e oči, živci, mišice, kite ostanejo močne, Vi e 8sanje zdravo, podatci se boste a	zopot dobro, a ko rabite pristni Fellerjev flaid z znamko „Ehafluid“. Dvaoaistorica za doP kušnio 5 K pošt prosto. Pro izdajatelj je lekarn» h E.
V. Feiler v Stabici, Elziu trg št. 264. (Hrvaško).	*
-rater
rrrrr
Naročite Stražo! Em. Kukec V
lepa R«£3 hiša z 2 soban* iu kuhjnjo, 10 let davka prosta, Četrt ure od Celja. Zraven je drvarnica in 500 kvadrat-metrov vrt*. Zadnja c^na 7CCÜ kron, izplača se 4000 kron, 3000 kron ra je vkniženih. Oglas pri M. Črepinšek, Spodnja Hudinja, 65.	6—1.
Služba
ijigcvčilje
pri kaki hranilnici ati drugi zadrugi išče isvežbana meč večletno prakso. Ponudbo na spravni?tvo Straže. 2-1
XXXMXXXXXX
kupi
OUe UK-
aa razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelale ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zitee
80 slovanska obrt
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici prip» ročam s vojo bri’ ni c o, ki se raha j a v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk } rosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
Slovenska trgovina
JI Šoštarič, Maribor
W samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in nsjinodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna. ::
•TT
Oddati je dne 1. marca t. 1. služba
= hišnika
v, tiskarni sv. Cirila v Mariboru, S to službo je obenem združena služba pomožnega delavoa v tiskarni. Prošnjiki morajo biti krepki in zdravi, ter poštenega. neomadeževanega vedenja. Prednost imajo oženjeni možje brez otrok. Prošnje je vložiti do 29. januarja na naslov: Katoliško tiskovno društvo v Mariboru. Plačilni in drugi pogoji po dogovoru.
blago rudeče ali rumene barve po ceni K 120*— do K 140—, srednje kakorvosti K 150’— do K 155'—, zelenkaste barve K 160*— d< K 170’— debel ali malo še-kast (šarčn) met rski cent. 3—1
UTA. SIM GOMJPODMIVJA .M
priporocujemo priznano najboljši pridatek za [kavo „ZAGREBbKl pravi FRANCK“ s kaznim mlinikom, kot izvrstni domači izdelek.	52
JV
narodno
veletrgovine
R, sterroseki
Dr. Alojz Šlechfa,
poprej sekundarij na deželni bolnišnici v Ljubljani, je imenovan za
distriktnega zdravnika v Sevnici.
Nastopi to službo dne 1. februarja 1.1. in bo ordi-niral vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v hiši št 15 v Sevnici.
0
1
(D

e
s
>
Edina špecipina tvrdki za katoliška drišta. j |
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tndi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailn. — Broše, obeske in častna darila izdeloje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav IHrkwicka Dunaj Vil.
Zieg^ergasse 67.
O
►
S*
'S
■3
na
*s
Hotel Trabesinger v Celovcu ;
Velikovška cesta št. 5
Na kolodvoru pričakuje go tov domači omnibus
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shode in vest lice. «
Ivan MIHonig.
Edina itaj. narodna steklarska trgovina
»i debele m iti drobno
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene m porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev m podobe.
w*eh »tefeiapMfeih dal pri cerkvah in priv. stavbnih
• ? i • i.-	.P	v	. . .H, \f
S»i»©iidwe|šs in to&nflu postrežba»
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ulica Št. IB
m

flraniine vloge
M sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V d d e p o 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se spre-ko* gotQv denar-. i^ da bL ^hjpkphre-štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti go poštno* hranilne položnice ns «fatpQ&gp (šek&gnto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
■vi o
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4,/t%,. na vknjižbo sploh po 5°/#, na vknjižbo in poroštvo po 5*/iVp in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drdgih denarnih zar vodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. .-r- Prošnje aa vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
„ v }[ ^ Uradne Ure
so	gr^o la č&rtefc od .iLdp 31 dopoldne
in vsako soboto od 8 do,, 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
in proSn&^ jprapmajd v^k pÄ od k—18. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
1m4I .. ruval««*
nabiralnih«,
Ztteiaik ia Udsjatelj: KouoraJ JBteaka*.
Odgovorni «.bik: Lar. Kemperle.
Tlak tiskane sv. Cirila v Maribora.