Mihaela Hudelja Dokumentacija in njeni »neznani « zakladi. Predstavitev in pomen fotografske zbirke prof. Vilka Novaka Vpričujočem prispevku avtorica predstavlja fotografsko gradivo prof. Vilka Novaka, ki ga hranijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Fotografska zbirka je nastajala v okviru etnoloških terenskih vaj, ekskurzij in počitniških praks, ki jih je desetletja vodil prof. Novak. Ob predstavitvi te zbirke se zastavljajo vprašanja o obravnavi fotografije, ki bi jih bilo potrebno še obdelati z vidika etnološke stroke. The article presents photographic material of Professor Vilko Novak which is kept at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology of the Ljubljana University. The photographs from this collection were taken on ethnological field trips and excursions and during holiday ethnological practice work which had been supervised by Dr. Novak for decades. There are numerous still unanswered questions pertaining to these photographs which require further ethnological analysis. Uvod* Ena temeljnih značilnosti fotografskega dokumentacijskega gradiva je njegova vsebinsko mnogostranska vizualna pričevalnost in s tem tudi uporabnost v Številnih disciplinah. Načini pridobivanja in uporaba dokumentacijskega gradiva pa se seveda po disciplinah razlikujejo, ker so podrejeni začrtanim shemam raziskave in njenim ciljem. Slikovno/fotografsko dokumentarno in arhivsko gradivo je nedvomno pomembno dopolnilo tudi drugemu slikovnemu in pisnemu arhivskemu gradivu, seveda pa velja tudi nasprotno. Arhivsko-dokumentarno gradivo, ki pomeni v etnološki vedi eno začetnih stopenj pri raziskovalnem delu in kasneje pri sintezi/analizi ali predstavitvi raziskave, vključuje tudi slikovno gradivo (fotografije, risbe). * Pričujoči članek je del raziskovalne naloge Etnološka dokumentacija s stališča uporabnosti in ovrednotenje aplikativnosti (del raziskovalnega projekta Etnološke raziskave Slovencev), ki ga finansira Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Ob tej priložnosti se za pomoč in nasvete zahvaljujem Ingrid Slavec Gradišnik, Slavku Kremenšku, Mojci Ravnik in predvsemVilku Novaku za pogovore, pregled besedila in dobrodošle pripombe. Gradivo, shranjeno v dokumentaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, obsega fototeko, negativoteko, diateko, videoteko, hemeroteko, terenske zapise, risbe in druge arhivalije (po količini je precej skromnejše), je začelo nastajati že leta 1956, kajti "Zbirati se je pričela tudi fototeka in zbirka diapozitivov«.1 Novakova zbirka fotografij, ki jo od njenega nastanka hrani Oddelek za etnologijo, pomeni tudi začetek načrtnega metodološkega dela, saj so v naslednjih desetletjih nastajale nove fotografske zbirke, ko so zbirali fotografsko gradivo za potrebe novih raziskav in projektov, organiziranih pri oddelku. Do leta 1970 je fototečno gradivo, ki je vsako leto naraščalo, urejal Vilko Novak. Od leta 19702 je za obdelavo in hranjenje fotografij, negativov, diapozitivov skrbela bibliotekarka. V letih 1970-1980 je bilo delo na etnološkem znanstveno-raziskovalnem področju izredno uspešno, saj je potekalo kar nekaj raziskovalnih nalog, ki so jih organizirali in vodili zaposleni na oddelku (npr. Vitanje, Galjevica, izseljeništvo Slovencev, ETSEO). Projekti oziroma raziskovalne naloge so bile posredno vključene tudi v pedagoški proces, saj so izbrano tematiko obravnavali tudi pri seminarjih in vajah. Zaradi široke zastavljenosti projekta ETSEO’ je bila leta 1982 na oddelku zaposlena dokumentalistka, ki je zbirala »dokumentacijo za etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja za vse slovenske občine. Urejala je obstoječe slikovno gradivo, ki se nanaša na omenjeno temo«.'1 Dokumentacijsko delo lahko shematično razdelimo na dve stopnji: deskriptivno in kritično-analitično. Deskriptivni del obsega zbiranje, inventariziranje in sistematično ureditev gradiva. Podlaga za sistematično razvrstitev je opremljenost z vsemi podatki, ki se nanašajo na nastanek in vsebino fotografije: avtor, kraj, čas, opis vsebine. Tako pripravljeno gradivo je uporabno za poznejše raziskovalne namene. Uvodnemu delu, v katerem sem skušala grobo opisati vzroke za nastanek dokumentacijskega oddelka, sledi predstavitev in opredelitev statusa in pomena fotografskega gradiva iz t. i. Novakove zbirke. O pomembnosti in uporabnosti fotografije v slovenski etnologiji so že pisali,5 zato se ob tem posebej ne ustavljam, čeprav bi se s povzetki o pretekli in sedanji praksi in s povezavo med obema lahko odprla nova 1 Vilko Novak, Seminar za etnologijo na Univerzi v Ljubljani. Glasnik ISN I (1957) 4, str. 25. 1 -Ko je prvič v zgodovini oddelka- bila zaposlena bibliotekarka, -ki skrbi tudi za foto- in filmoteko, za zbirko diapozitivov in drugo dokumentacijsko gradivo-. Poročilo o delu Filozofske fakultete v Studijskem letu 1970 - 71. Ljubljana 1972, str. 75. ’ Več o tem glej: Slavko KremenSek, Smernice etnološkega raziskovalnega dela. Glasnik SED 17 (1977) 4, str. 45 - 51; Marjanca Klobčar, EtnoloSka topografija slovenskega etničnega ozemlja in njeno mesto v slovenski etnologiji. EtnoloSka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje. Poročilo. Znanstveni inStitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1992, str. 76-94. 1 Poročilo o delu Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani v Studijskem letu 1982/83. Ljubljana 1984, str. 204. 5 Glasnik SED 36(1996) 2-3, ki je tematsko posvečen fotografiji. Janez Bogataj in NaSko Križnar, Človek skozi objektiv etnologa. Katalog razstave. Posavski muzej Brežice 1978. Ale.š Gačnik in Stanka Gačnik, Fotografija kot totalna informacija in vir znanja. Glasnik SED 34 (1994) 3, str. 34-35. EtnoloSki film med tradicijo in vizijo. Uredil in zbral NaSko Križnar. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZKC 1997. Naško Križnar, Območji besede in slike v slovenski etnologiji. Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloSkih prizadevanj. Ljubljana 1995, str. 174-180. (Knjižnica Glasnika SED 23.) Mihaela Hude-lja, The importance and purpose of photography. (The experience of documentation at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology). EtnoloSka stičišča 58:7. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Ljubljana 1997, str. 195-204. vprašanja, ki bi si zaslužila podrobnejšo obravnavo.6 Za obravnavo in predstavitev Novakove fototečne zbirke je pomembneje, da imajo posamične fotografske zbirke svojo identiteto in s tem tudi povednost - govorijo o času, prostoru in tudi okoliščinah, v katerih so nastajale. Tematika je del etnološke metodologije, veljavne v času nastajanja fotografske zbirke. Predstavitev fotografske zbirke Zbirka, ki je nastajala v letih 1956-1970, obsega 2605 črno-belih fotografij,7 ki so nalepljene na fototečne kartone (inventarne št. 1—810, 825-1508), 1640 črnobelih negativov (format 6 x 6) in 31 črno-belih filmov (format leica). Fotografije na fototečnem kartonu so opremljene z inventarno številko, s podatki o kraju, pokrajini, datumu (mesec, leto) nastanka posnetka, s številko negativa, s podatki o avtorju posnetka, lastniku negativa in s kratkim opisom fotografije. Rubrika za opis gesla je neizpolnjena. Zbirka je bila najprej shranjena v dveh kartonskih škatlah in urejena po inventarnih številkah, zdaj pa se hrani v kovinski omari. Fototeka do 90. let pravzaprav ni imela skupnih razvrščevalnih meril. Gradivo je bilo shranjeno po naslovih raziskovalnih nalog, z izjemo fotografske dokumentacije iz Vitanja, ki je bila urejena po geslih etnološke sistematike, in projekta ETSEO, pri katerem je bilo izhodišče občinski, torej krajevni okvir. Za preureditev starejšega gradiva (izjema je vitanjsko gradivo) in uvrščanje novega je s stališča specifičnosti etnologije najprimernejša klasifikacija po geselniku etnološke sistematike. Novakova zbirka je bila predvsem zaradi vsebinske specifičnosti najprej urejena po pokrajinskem načelu (po pokrajinah), nato pa po kronološkem nastanku posnetkov. Načelo geslovne etnološke sistematike je manj primerno, ker zajemajo posnetki le področje materialne kulture - predvsem stavbarstva (stanovanjska in gospodarska poslopja) in predmete (orodja in stroji), poljedelstvo (košnja, pospravljanje krme in druga kmečka opravila), precej manj pa je posnetkov o prometnih sredstvih, sejmih, nošah itn. Na enem fototečnem kartonu je več fotografij, odvisno od formata. Prevladujeta formata 6 x 8 in 9 x 13. Seznam fotoposnetkov (zvezek I, 1956-1962, zvezek II, 1962— 1970) med drugim tudi priča o načinu dela - gre za sprotno vpisovanje podatkov, (številki filma in negativa, opis vsebine posnetka, kraj in čas (mesec in leto) fotografiranja). Posebna vrednost Seznama fotoposnetkov (ali nekakšen predhodnik inventarne knjige) je v evidentiranju negativov in opisu vsebine, hkrati pa nas seznanja tudi s potekom terenskih vaj in počitniške prakse na terenu. V zvezkih niso vpisane inventarne številke fototečnega kartona, zato lahko identificiramo negativ in fotografijo le na podlagi številke filma/negativa na fototečnem kartonu (negativi formata 6x6 imajo na primer naraščajočo številko filma in številko posnetka zapisano kot III/l, 1II/2 ... III/ 12). Fotografije 1, 2, 3, 4, ki so nalepljene na fototečnem kartonu z inventarno številko 6 Gradivo v dokumentaciji je tudi pričevalec o razvoju etnološke vede, njenih sprememb v metodoloških izhodiščih, metodah dela raziskovalcev in raziskovalnih rezultatih. Zato bo treba v prihodnje tudi tej tematiki, predvsem na podlagi dokumentarnega gradiva tudi v drugih etnoloških ustanovah, posvetiti več teoretičnih prispevkov oziroma slikovnih predstavitev zbirk. 7 Število fotografij bi bilo precej večje, če bi bili razviti vsi posnetki negativov. Samo za negative formata 6 x 6 je bilo ugotovljeno, da 183 negativov nima fotografije, koliko manjka fotografij na filmih formata leica, še ni ugotovljeno. 189, nam prikazujejo na primer mlačev. Za njeno predstavitev lahko izberemo katerokoli izmed teh fotografij; fotografije lahko predstavimo samostojno ali pa skupaj, če hočemo ponazoriti vsa opravila pri mlačvi. Naj opozorim tudi na številke negativov, t. j. zaporedje fotografiranja. Sl. 2: Odnašanje slame izpred mlatilnice. Beltinci 1957. Sl. 1: Skladanje Oslice pri mlatitvi. Beltinci 1957. Sl. 3: Mlatitev z mlatilnico. Beltinci 1957. Sl. t. Južina pri mlačvi z mlatilnico. Beltinci 1957. Na preglednici je predstavljena celotna Novakova fotografska zbirka, ki je tudi rezultat pedagoškega dela (ekskurzije, terenske vaje ali počitniške prakse). Sem sodijo fotoposnetki študentov. Podatek ni zanemarljiv, saj pove, kdaj so tudi študenti začeli uporabljati fotoaparat. V tabeli je navedeno število fotografij za posamezna pokrajinska območja, ki jih je posnel Vilko Novak oziroma drug avtor (študent). V rubriko Pomanjkljivi podatki pa so štete fotografije brez podatkov o letu nastanka in avtorju. Pokrajina Fotografije Pomanj- Drug avtor - Skupaj posnel kljivi fotografije s podatki V. Novak podatki Bela krajina 69 57 126 Dolenjska 213 29 D. Ovsec, 1970 31 M. Cuculič, 1970 14 B. Hegeduš, 1970 33 V. Šlibar, 1970 320 Gorenjska 494 15 T. Cevc, 1957 64 A. Triler, 1962 573 Koroška 204 21 M. Vogel, 1970 3 A. Zadnikar, 1970 228 Ljubljansko področje 70 13 T. Marušič, 1966 83 Notranjska 35 13 J- Bogataj, 1968 8 D. Krnel Umek, 1968 56 Obalno kraško področje 61 61 Posavje 42 42 Prekmurje 578 + (*23) 12 613 Primorska 180 8 15 D. Krnel Umek, 1968 203 Štajerska 159 6 9 D. Krnel Umek, 1968 174 Gradiščansko 12 12 Porabje 36 36 Rezija 11 11 Vojvodina 34 34 Makedonija 56 56 Skupaj 2254 + (*23) 83 268 2628 *23 fotografij je iz Prekmurja - posnete leta 1949 in nimajo negativa. V zvezi s predstavitvijo fototeke je treba omeniti tudi diateko. Ta je sicer sčasoma naraščala, skladno z vsakokratnimi finančnimi zmožnostmi oddelka, predvsem zaradi preslikav iz strokovne literature. Diapozitive so uporabljali kot vizualni pripomoček pri predavanjih o slovenski, evropskih in tudi neevropskih kulturah. Imamo podatek o nabavi 200 diapozitivov v študijskem letu 1963-64.” V diateki je tudi 36 črno-belih diapozitivov, ki jih je V. Novak posnel julija 1956 v Prekmurju. Sodeč po vsebini (gre za prikaz nekaterih značilnosti prekmurskega okolja, npr. stavbarstvo, pokrajina, noša, lončarski sejmi), so diapozitivi verjetno spremljali predavanja. Vsi diapozitivi so identični s fotografijami in negativi. 8 Poročilo o delu Filozofske fakultete v Studijskem letu 1963-64. Ljubljana 1964, str. 76. Št. dia Inv. št. fototeč-nega kartona Št. negativa Kraj Opis 03 792 V/l 1 Filovci Ženske v nedeljo na poti v Bogojino 04 951 11/9 Beltinci Valek 05 789 VIII/6 Beltinci Ženske v nedeljo pri cerkvi 06 789 VIII/7 Beltinci Ženske v nedeljo pri cerkvi 07 800 1II/4 Beltinci Lončar iz Filovec na sejmu v Beltincih 08 382 VI1/8 Vučja Gomila Pečnica za lan /za sušenje lanu/ 09 ni fotogr. VI1/9 Vučja Gomila Pečnica 10 382 XI/1 Okolica G. Lendave »Borovo spiclinje« (iglice) za steljo 11 106 VI/10 Gornja Bistrica 7 Kukuričnjaka iz prot ja 12 106 VI/3 Dolnja Bistrica 158 Kukuričnjak 13 499 1/2 Beltinci Opeka, doma žgana 14 499 1/5 Beltinci 104 Hiša 15 498 1/8 Beltinci 94 Hiša 16 548 11/2 Beltinci 192 Gumno, parma, svinjak /1841/ 17 645 II/l Beltinci 192 Gumno /1841/ 18 525 11/6 Beltinci 192 Gumno, parma-zadnja stran 19 496 11/8 Beltinci Ognjišče v kuhinji, hiša med podiranjem 20 495 11/10 Beltinci Ognjišče v kuhinji, hiša med podiranjem 21 496 111/10 Bogojina Klet v vinogradu 22 317 1V/6 Lipa št. 2 Štala, gümlo, svinjak (»leiv") 23 317 VI/6 Dolnja Bistrica 136 Pojata, levo štala, gümlo 24 494 IV/7 Lipa Hiša 25 160 IV/2 Bogojina Klet v vinogradu 26 160 V/7 Bogojina Klet v goricah 27 161 V/10 Bogojina Kleti v goricah 28 508 VI/1 Gornja Bistrica 101 Hiša 29 508 VI/2 Gornja Bistrica 99 Pojata s stopo (hiša iz leta 1835) 30 507 VI/8 Dolnja Bistrica 121 Fliša s podstenjem 31 507 VI/9 Dolnja Bistrica Hiša s plotom 32 506 VI/11 Dolnja Bistrica Stučenca, blatnjača /iz ilovice/ 33 506 VI/12 Beltinci 294 Nova hiša 34 500 XII/11 Radovci 1 Hiša 35 503 XII/1 Renkovci Stegnjena hiša 36 501 XI1/6 Filovci 58 Hiša 37 501 XII/8 Bodonci 2 Hiša, svinjak 38 497 1/11 Beltinci Hiša/iz gline/ Sl. 5: Gumnu, panna, svinjak. Beltinci 1956. Sl. 0. Kukuričnjuk. Dulnja Bistrica 1950. Številka negativa VII/9 (številka diapozitiva 9) nima fotokartona. Pečnica. Vučja Gomila 1956, Prekmurje. Številki diapozitiva 01 (Sirarna. Planina za Črno goro, Bohinj 1954) in diapozitiv številka 02 (Stan. Planina pri jezeru. Bohinj 1954) nista vključena v tabelo, ker ni negativov in fotografij. Oba diapozitiva se tudi nanašata na Gorenjsko in ne na Prekmurje. Terenske vaje in počitniška praksa — podlaga za nastanek zbirke Terenska praksa je bila že od študijskega leta 1956/57 povezana z znanstvenoraziskovalnim delom in pedagoškim procesom. Z metodami etnološkega dela so se študentje postopoma seznanjali pri Novakovih predavanjih iz obče etnologije in pri seminarskih vajah9 - znanje pa so preverjali in dopolnjevali pri delu na terenu, ki je potekalo v obliki terenskih praks. V zvezi s tem je Novak zapisal:10 »Ker je najvažnejši vir za etnološko delo ljudsko življenje samo, zato se mora študent etnologije čim bolje seznaniti z zbiranjem gradiva na terenu, s spoznavanjem vseh panog ljudske kulture v raznih pokrajinah [podčr. M. H.]. V ta namen prireja seminar redne ekskurzije, na katerih se slušatelji seznanjajo tudi s slovenskimi pokrajinskimi muzeji, pa tudi z važnejšimi muzeji naše stroke v vsej Jugoslaviji. Upamo, da bomo odslej imeli tudi priliko v obliki počitniške prakse uvajati se smotrno v terensko zbiralno in raziskovalno delo. ... Povsod čutimo velike vrzeli glede potrebnega nam gradiva, brez katerega ne moremo reševati važnih, osnovnih vprašanj naše kulture.» Kljub poudarjanju, da je uvajanje študentov »v terensko zbiralno in raziskovalno delo ... prvi pogoj strokovnega in znanstvenega dela v naši stroki»,11 pa je bila uresničitev terenskih vaj in počitniške prakse odvisna od finančnih sredstev, ki jih je dobil 'J Janez Bogataj, Metodika, Etnologija Slovencev. Glasnik SED 21 (1981) 1, str. 10-12. 10 Seminar za etnologijo na Univerzi v Ljubljani. Glasnik ISN I (1957) 4, str. 25. " Petdeset let slovenske Univerze v Ljubljani 1919 - 1969. Ljubljana 1969, str. 231. Sl. 7: Terensko delo študentov v Doslovčah 19t>9. Sl. 6’: Študentje na terenskih vajah v Podkorenu 1969. oddelek za te namene. Iz letnih poročil je razvidno, kje in koliko časa so terenske vaje in počitniška praksa dejansko potekale.12 Na podlagi Novakove fotodokumentacije lahko rekonstruiramo terensko delo za posamična študijska leta na določenih območjih, vendar ne moremo ugotoviti, ali gre za enodnevne ali večdnevne terenske vaje oziroma počitniško prakso. V študijskem letu 1959/60 je Oddelek za etnologijo organiziral eno štiridnevno in eno dvodnevno ekskurzijo v Istro ter dve enodnevni ekskurziji na Gorenjsko (kamniška okolica, Jezersko) in na Dolenjsko (Grosuplje - Velike Lašče - Suha krajina). Počitniška praksa, ki je trajala 12 dni, je potekala v Prlekiji, od tega tudi dva dni v Prekmurju in en dan v Medmurju. Za naslednje študijsko leto imamo podatke o štiridnevni ekskurziji v Vojvodino, enodnevni ekskurziji pa v okolico Trebnjega in Šentruperta ter na Gorenjsko do Rateč. Na teh dveh so študenti spoznavali oblike naselij in značilnosti ljudskega stavbarstva. Poleti so imeli 12-dnevno počitniško prakso v okolici Kostanjevice na Krki, v vaseh pod Gorjanci in na Krškem polju. V študijskem letu 1962/63 so bile organizirane štiri enodnevne ekskurzije: v Šenčur pri Kranju, Škofjo Loko, Muljavo-Šentvid pri Stični in Bohinj. Počitniška praksa pa je potekala v muzeju v Škofji Loki in na terenu v Poljanski dolini. V naslednjem letu so bile tri enodnevne ekskurzije (ni navedbe krajev) in počitniška praksa na Vačah in okolici, ki je trajala dva tedna.13 V študijskem letu 1964/65 so bili študenti usmerjeni k samostojnemu terenskemu delu, sodelovati so začeli pri raziskovanju mestnih in industrijskih naselij. V študijskem letu 1966/67 je bilo organiziranih več enodnevnih terenskih vaj: v Kranju in okolici (stavbe v Stražišču, žimarska obrt), v Selški dolini (ogled najpomembnejših naselij in stavb), na Muljavi (ogled Jurčičeve domačije kot etnološkega spomenika) in v Brežicah in okolici (stavbe v nekaterih vaseh, v Krškem Valvasorjeva hiša in njegov spomenik); dvodnevna ekskurzija je bila organizirana v Trento - na planino Zapotok in v trentarska naselja, kjer so se seznanjali predvsem z živinorejo. »Pri vseh vajah so študentje aktivno sodelovali z referati o posameznih vprašanjih obiskanega področja, z izpraševanjem in zapisovanjem gradiva ter z obnovo snovi pri naslednjih seminarskih vajah.«H Naslednje leto sta bili le dve enodnevni ekskurziji: v zgornjo Savsko dolino in Savinjsko dolino. V študijskem letu 1968/69 je bilo več terenskih vaj in po več letih tudi počitniška praksa študentov. Enodnevne terenske vaje so bile združene z ekskurzijami, in sicer v Vipavsko dolino, v vasi v okolici Kranja, k Cerkniškemu jezeru in na Bloško planoto, na senožeti pri Koprivniku in na planino Zajamniki, planina Šija v Bohinju. Počitniška praksa je bila v Begunjah in okolici. »Študentje so po vprašalnicah zbirali gradivo za razna področja kmečkega življenja, se vadili v izpraševanju in zapisovanju gradiva, se seznanjali s predmeti na terenu od stavb in orodja do življenja v 12 Podatke najdemo v letnih poročilih Filozofske fakultete za posamezna študijska leta od leta I960. Vsa poročila o Oddelku za etnologijo je napisal takratni predstojnik Vilko Novak. Glej: Dekanovo poročilo in poročila predstojnikov oddelkov Filozofske fakultete v Ljubljani za študijsko leto 1960/61, str. 70; 1961/62, str. 72: Poročilo o delu Filozofske fakultete v študijskem letu 1962-63. Oddelek za etnologijo. Ljubljana 1963, str. 132; 1964, str. 76; 1965, str. 74; Poročilo o delu za študijsko leto 1965 - 66 nima poročila Oddelka za etnologijo: Poročilo o delu Filozofske fakultete v Ljubljani v študijskem letu 1966 - 67. Ljubljana 1968, str. 64; 1969, str. 66 Vilko Novak, Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete ljubljanske univerze. Glasnik SED VI, št. 1-4,1964, str. 2. Terensko delo je potekalo v okolici Vač, kjer so si študenti ogledali vasi Klenik - nekaj lesenih hiš s črnimi kuhinjami, gospodarska poslopja, Potok (Hrastje), Rožišče, Spodnje in Zgornje Slivno, Cirkuše, Laze, Kandrše, Boltijo, Vovše (Cvetež) ter Vače. Študentje so na terenu preučevali in spoznavali stavbarstvo, orodje in notranjo opremo - črne kuhinje. Delo je potekalo skupinsko in samostojno. I-1 Poročilo o delu Filozofske fakultete v Ljubljani v študijskem letu 1966-67. Ljubljana 1968, str. 64. nekaterih bližnjih planinah. Razgovori in poročila po opravljenem delu so dnevno poglabljali spoznanja in znanje študentov.«15 V študijskem letu 1969-70 so bile enodnevne terenske vaje v Brežicah (ogled muzeja) in okolici, na Dolenjskem, od Rašice Sl. 9: Hiša. Lom nad Tržičem 19(>3 prek Suhe krajine in v okolici Kopra. Počitniško prakso za študente A-skupine, ki je potekala v Šentjerneju in okolici na Dolenjskem, je finančno podprl Center za zgodnje-srednjeveške raziskave pri Narodnem muzeju v Ljubljani; študenti B - skupine pa so opravljali počitniško prakso v Mežici, Črni na Koroškem in na bližnjih hribih (Topla, Koprivna). Zapisovali so podatke, posneli več filmov in diapozitivov.lf’ Dvotedenska počitniška praksa v Črni na Koroškem in okolici v juliju (za študente A-skupine) in v Begunjah na Gorenjskem in okolici v avgustu leta 1971 (za študente B-skupine) je bila zadnja počitniška praksa, ki jo je vodil Vilko Novak. Terenske vaje in počitniško prakso je v naslednjih letih vodila asist. D. Krnel Umek.17 Terensko delo je torej razmeroma natančno popisano (letna poročila Filozofske fakultete), na drugi strani pa tudi dokumentirano s fotografijo - slikovnim zapisom. 15 Poročilo o delu Filozofske fakultete v Ljubljani v Studijskem letu 1968-69. Ljubljana 1970, str. 68. 1(1 Poročilo o delu Filozofske fakultete v Ljubljani v Studijskem letu 1969-1970. Ljubljana 1971, str. 64; Etnografsko delo v Sloveniji leta 1970. Glasnik SED 12 (1971) 1, str. 5. 17 Poročilo o delu Filozofske fakultete v Ljubljani v Studijskem letu 1970/71. Ljubljana 1972, str. 75; Etnografsko delo v Sloveniji leta 1971. Glasnik SED 13 (1972) 1, str. 6. Sl. JU: Ornainentiranu pročelje kašče za žito. Pudlunk 1957. Fotografije in njihov pomen Fotografski posnetki, ki nastajajo pri etnološkem terenskem delu so odsev določene realnosti - časa, prostora in posnetega objekta. Etnolog, ki na terenu uporablja fotoaparat, dobro ve, kaj bo fotografiral. Poleg lastnega zanimanja upošteva tudi strokovna teoretična načela pri raziskovanju določenih kulturnih prvin, dogodkov. Če hočemo ocenjevati Novakove fotografije po njihovem opisu, si moramo postaviti vprašanje, katera načela so ga vodila pri izbiri motivov. Kateri objekti so bili fotografirani in s kakšnim razlogom? Vsak raziskovalec namreč poudarja vsebinsko tematiko, ki ga posebej zanima ali jo raziskuje. Omenili smo že, da v Novakovi fotografski zbirki prevladujejo posnetki o materialni kulturi. Že leta 1952 v svojem prispevku o ljudskem stavbarstvu18 ugotavlja, da je slikovno in risarsko gradivo o slovenskih ljudskih stavbah pomanjkljivo. Podrobno nam predstavlja, na kaj vse je treba usmeriti pozornost pri raziskovanju stavbarstva, kajti »tudi o našem stavbarstvu bomo dobili jasno podobo razvoja in današnjega stanja šele tedaj, ko bomo temeljito preiskali v vseh pokrajinah vsaj nekaj vasi, ter z opisi, študijem, slikami in risbami zbrali dovolj gradiva za analitične študije in sintetične prikaze. ... Se vse premalo jasno sliko imamo tudi o tipih našega naselja, in zlasti o legi domov in hiš v njih. Tako bo treba pojasniti lego in zvezo posameznih poslopij, ki tvorijo samine, v zaselkih in raznih oblikah vasi, kakor tudi v Vilko Novak, Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji. Slovenski etnograf V, 1952, str. 14. posameznih pokrajinah ali etnografskih območjih. Kmečki dom je bil doslej... premalo gledan kot celota, ker je bila v ospredju skoraj vedno le hiša. Zato bo treba razporeditvi in legi zgradb, dvoriščem, vrtovom itd. posvetiti mnogo pozornosti.« [podč. m. H.] Ugotoviti moramo še, »v koliki meri so še zastopane stare oblike hiš, na drugi strani pa, Sl. 11: Hiša in vodnjak na vitel. Tomaž pri Ormožu 1961. kakšne nove, pomeščanjene oblike se širijo, odklej, zakaj in v kolikšnem obsegu«.19 Hiša kot bivalni prostor je običajno v sestavu z gospodarskimi poslopji, ki se jim etnologi niso dosti posvečali, in »tudi tu nam bodo nadrobne študije o hlevih, svinjakih, podih, gumnih, listnjakih, kurnikih, kaščah, kleteh, pojatah, gorskih hramih, planinskih stanovih in senikih, kozolcih itd. odkrile ... njih pomen za razvoj našega ljudskega stavbarstva, njih mesto in funkcijo v našem gospodai Vem obratu.«20 Novakova fotografska zbirka je tudi izraz določene raziskovalne usmeritve in je zato vsebinsko dokaj homogena. Poudariti je treba tudi, da so objekti, človek, predmeti prikazani v svojem naravnem okolju - fotografije nam »pričarajo« prostor, sloje prebivalstva v vsakdanjih značilnih/tipičnih okoliščinah, pri različnih opravilih, v različnih časovnih obdobjih in na številnih slovenskih geografskih območjih. Fotografije so po vsebini dejansko slikovne posrednice o časovnih in krajevnih razmerah, o kulturnih prvinah, značilnih za območja in kraje. ,|; Nav. delo, str. 15. 211 Nav. delo, str. 16. Uporabnost fotografije je bila metodološko določena - njen namen je ohranjanje raziskovanega v slikovnem zapisu, verodostojnost pisnega dela, prav tako pa krepi tudi znanstveno objektivnost. Sl. 12: Pod. Dob pri Šentvidu na Dolenjskem 1963. Sl. 13: Kašča. Golice v Tuhinjski dolini I960. Sl. 14: Žena s košem. Podgorje pri Kamniku Sl. 15: Gredo s polja. Noršinci 1961. 1957. Fotografska zbirka je pravo bogastvo idej, teorij in hipotez, ki se zrcalijo v izkušnjah z arhiviranjem in obdelavo slikovnega gradiva, in kliče po etnoloških obravnavah, kar smo doslej v etnološki stroki pogrešali. Postavlja pa tudi vprašanje o merilih za opredelitev in uporabo termina etnološka fotografija. Naslednja vprašanja, ki bi jih bilo treba upoštevati pri nadaljnjem delu, so na primer tudi samostojne etnološke fotografske predstavitve, razmerje med pisanimi in slikovnimi viri, avtorjeva/neavtorjeva interpretacija in končno fotografija kot sredstvo za etnološko-zgodovinsko rekonstrukcijo. Literatura Alenka Simikič, Dokumentacijski oddelek. Slovenski etnograf 320980-82). Ljubljana 1983, str. 168-183. Helmut Eberhart, Zwischen Realität und Romantik. Die Viktor-Geramb-Fotosamm-lung am Institut für Volkskunde in Graz. Zeitschrift für Volkskunde 81(1985)1, str. 1-21. Klaus Freckmann, Zur Foto- und Plandokumentation in der Hausforschung der 30er und 40er Jahre. Zeitschrift für Volkskunde 81(1985)1, str. 40-50. Wolfgang Hesse, Christian Schröter, Sammeln als Wissenschaft. Fotografie und Film im -Institut für deutsche Volkskunde Tübingen« 1933-1945. Zeitschrift für Volkskunde 81 (1985)1, str. 51-75. Eva Ch. Raabe und Herbert Wagner (hrsg.), Kulturen im Bild. Bestände und Projekte des Bildarchivs Museum für Völkerkunde Frankfurt am Main. Frankfurt am Main 1994 (Sammlung 8: Bildarchiv). Bronislawa Kopczynska-Jaworska, Documentation and Information in Ethnological Sciences in Poland. Lud 79 (1995), str. 87-100. Summary Documentation and Its Unknown Treasures. Presentation and Significance of Professor Vilko Novak’s Collection of Photographs The author first describes the beginnings and the development of the doccumentation at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology. The paper deals in detail with the photographic collection of Dr. Vilko Novak: a detailed presentation of the photographic files (table of photographs according to regions, table of slides), the importance of field practice for increasing the collection. The paper concludes with an analysis of photography and its importance in ethnology. Since the photographs were taken between 1956 and 1970, this photographic collection now represents a veritable rarity. It reflects a certain ethnological reseach orientation as well as the author's interest in a certain theme. The applicability of such photographs was defined by methodology - its main goal was to preserve a given research area in a photograph, which strengthened the authenticity of the written word as well as ensuring scientific objectivity. According to their contents, photographs are actually pictorial mediators of a certain time and place and of cultural elements characteristic of individual regions and places in Slovenia.