THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. V CHICAGO NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 51. CHICAGO, ILL., TOREK, 15. MARCA — TUESDAY, MARCH 15, 1927. LETNIK XXXVL . držav.-Velika škoda po viharju. GROŽNJA DRŽAVNEGA DEPARTMENTA, DA PREKINE DIPLOMATIČNE STIKE Z MEHIKO IMELA SVOJ E-FEKT.— KRIZA ZAČASNO ODSTRANJENA — ZDR. DRŽAVE POKAZALE, DA NE POZNAJO ŠALE, KADAR SE GRE ZA INTERE SE NJENIH DRŽAVLJANOV. — CALLES TAJI. Washington, D. C. — Diplomatska borba, ki traja že več mesecev med Združenimi državami in Callesovo vlado se končuje s popolno diplomatsko zmago Združenih držav. Callesova vlada je začela izvajati še lansko leto zakon, ki ga je mehikanska zbornica) sprejela, da ima vlada pravico vsak čas poseči v lastnino tu-jezemcev in spremeniti izdane koncesije raznim tujezemskim trustom ali posameznikom. S( tem je prišla kajpada v kon-J flikt z ameriškimi podjetji in trusti, ki imajo v najemu v Mehiki petrolejske vrelce in nekatere druge industrijske u-stanove. Slednji so se opirali na koncesije in pogodbe, ki so v veljavi še^a več let naprej. V najeta podjetja je investiranega mnogo kapitala in ne gre, da bi jih kar čez noč pognali kaki neodgovorni elementi iz države. Te koncesije in pogodbe so bile priznane od me-hikanske vlade. Zato se je postavil v zaščito teh državni department Združenih držav, ter zahteval pravične rešitve te-j ga akutnega vprašanja. Trajala je diplomatska pravda več mesecev med obe-j ma državnima departmentoma. Ker pa Callesova vlada ni ho-' tela popustiti, je državni department v Washingtonu zagrozil, da odpokliče svojega poslanika iz Mehike, ako mehikanska vlada ne pristane na to, da se stvar reši pravičnim potom za prizadete, kakor tudi za Mehiko samo. Ta nastop je pa imel tako močan efekt, da je mehikanska vlada takoj poklicala iz Washingtona svojega odposlanika na tajno posvetovanje, katerega rezultat je, da se je Callesova vlada podala in pristane na to, da se stvar predloži pred najvišje sodišče, kjer bodo nastopile obestrani, tako zagovorniki tujezemskih interesov, kakor tudi zagovorniki Callesove vlade, ki je intervenirala, ne da bi upoštevala polnomočne pogodbe, katere so Mehikanci dali tujezemskim podjetjem. V vseh političnih krogih se smatra potek te diplomatske borbe za veliko diplomatsko zmago Združenih držav. žrtev poklica. Policist Leo Grant, na katerega je streljal ubegli jetnik, je poškodbam podlegel. — Paznika aretirali, ki je pomagal jetnikom iz ječe. Chicago, 111. — Dva izmed treh jetnikov, ki so pobegnili iz jolietske ječe, sta že v rokah pravice. Eden je streljal na zasledovalce in pogodil policista Edward Leo-na Granta, ki je potem v bolnišnici v So. Chicago umrl. To je že tretji umor, ki ga imajo na vesti. E-den izmed jetnikov je bil v nedeljo zjutraj še na svobodi. Več kot 100 policistov ga zasleduje, gotovo je, da bo tudi on prijet. Aretirali so Edwarda Gib-bonsa, paznika v jolietski ječi, ker je na sumu, da je pomagal jetnikom do svobode. Državni pravdnik Rehn je izdal povelje, da se mora aretirati vse osebe, ki so obiskovale jetnike. - • _-_i lastniki premogoko-pov ustavljajo obrat. ZNAMENITI MOST NA ČOLNIH BODO PODRLI Iz Jugoslavije. FINANČNI MINISTER PRIZNAL, DA JE SLOVENIJA NAJBOLJ OBDAVČENA, IN REKEL, DA SE MORA DAVKE IZENAČITI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Preko reke Rene v Kolinu-Nulheim (Cologne), vodi od enega brega do drugega most na čolnih, ki je bil leta 1827 kupljen od mesta Mainz, in so ga po reki privlekli semkaj, bo zdaj razdejan. Kakor več drugih starih naprav, tako se bo tudi ta znameniti most moral u-makniti novemu, ki bo stalen, katerega so že začeli graditi. Boljše gospodarstvo. Z vstopom treh ministrov Slovenske ljudske stranke v vlado, se je takoj pokazalo, da je zapihal drugi veter in se že dela za zboljšanje gospodarstva. * V narodni skupščini je podal finančni minister g. Mar-kovič svoj ekspoze. Kar Slovenijo na tem ekspozeju najbolj zanima in kar je obenem njegova najsimpatičnejša stran, to je odstavek o davkih, iz Srednje vasi — Bohinjska Bistrica, ki je bil zaposlen pri lesni industrijski družbi Jezersko in pri spravljanju hlodov. Podrl ga je namreč neki hlod in mu prizadejal smrtne poškodbe, katerim je takoj podlegel. -o- Razstreljevanje skal v Savi pod Čirčami. zapad prizadet po orkanu. KRIŽEM SVETA. — Charleston, Mo. — Lang Hagan je bil aretiran, ko so Promet je ustavljen v treh dr- mu prišli na sled, da je pro-žavah radi zneženih zame" dajal prepovedano pijačo. Prtov. — Živinorejci trpijo ve-i ve dni v okrajni ječi je bil o-liko škodo. — Po nekaterih! tožen, nato pa izpovedal šeri-krajih je do 14 čevljev viso-1 fu, kaj ga teži. Rekel je, da je pred dvema letoma v Barrl-townu, Ky., ubil svojo ženo in -V vzhod- zažgal hišo. BOJI V BLIŽINI ŠANG-HAJA. Široka in ravna struga Save mimo mesta Kranja napravi kmalu nižje vasi Čire dobre C-e- kjer "minister ugotavlja in pri- trt ure od Kranja, dvojen oster znava, da je ljudstvo z davki ovinek v znatno ožjo sotesko, sploh preobremenjeno, pose- ki krijejo na obeh straneh bej pa da obstoja neenaka o- visoke navpične pečine. V bremenitev med raznimi deli te-i ožini> k'^eri pravijo Dru- lovka .je struga polna velikan- . .. . ... i- i • ! države; m da ie zato potrebno Angleški vojaki pregnali ki-1 . . . . v ■ . .. ..i na eni strani splosno okrajsa- tajske čete iz ozemlja, ki . , , , ,_____. ___. ko snega. Kansas City, Mo.- , . ^ . . predno bo proga očiščena. Najhujše je v okolici Wray, Colo., kjer še ne pomnijo takega viharja od leta 191-1. Tudi v Colby, Kans., je veliko snega, zadnje dni so mnogo prestali pred viharji in zameti. V Colorado in zapadno v državi Kansasu in Nebraski je vsa brzojavna in telefonska napeljava potrgana. — Los Angeles, Cal. — Karl Westcott, ki je umoril svojega očeta, je bil pri tukaj-šnem sodišču obsojen v dosmrtno ječo. — Santiago, Chile. — Tukaj je bilo veliko oseb aretiranih na podlagi obdolžbe, da razširjajo komunistično propagando. Premier Ibanez, je pa izdal ukaz, da jih morajo izpustiti. — Logansport, Ind. — Ker ni mogel jesti, kar je kuhala njegova žena, je Stacie For-ber, tožil za ločitev zakona. Sodišče je njegovo željo izpolnilo in razporoko odobrilo, da si bo iskal boljše kuharice. -o- ANGLIJA BO ZGRADILA 20 NOVIH BOJNIH LADIJ V u 77 'Amer. Slovenec je list ameriških Sloven i _ | ! i i j ! cev. Kdor pomaga in podpira A. S. podpira torej vaš list. VeČ, ko ima list dobrih oglasov, večji je list, več čtiva vam lahko nudi. Zato naj čitatelji j vedno upoštevajo to in j podpiraja tiste trgovce in j obrtnike, ki oglašajo v A. j S. Obenem kadarkoli kaj | kupite pri njih, omenite, j da ste videli njih oglas v našem lista. Po zadnjih poročilih posnemamo, da neprestano deževje ovira operacije in onemogoča premikanje čet ter topov. -o- ŠVICA ZA PROTEKCIJO RUSKIH ZASTOPNIKOV V ŽENEVI. Ženeva, Švica. — Švica na-j merava v kratkem poslati noto sovjetski vladi v Rusiji, v kateri ji bo jamčila, da se ne J mestom navzdol znižala za skoraj 1 meter. Stavbena družba je te dni že postavila potrebne stroje in prične prihodnji teden z iz-| streljevanjem skal, ki bo trajalo skoro mesec dni, ako ne bo Sava narasla. Poroka. Dne 20. ni. m. sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa pri Celju g. Milan Četina, faktor Zvezne tiskarne v Celju, z gdč. Jožico dalje je izjavil g. finančni mi-j Rapotec, uradnico javne bolni-nister: Istotako se nam nalaga ce v ce]ju imperativna dolžnost, da se _Q_ preneha s povečavanjem davč-j Detomor. ne preobremenitve. Postopoma. y ffrag£inj "Einod" pri Noje treba pričeti, kolikor je to vi cerkvi se je zgodilo veliko mogoče, z zmanjšanjem po- hudodelstvo. Neka služkinja sebno tistih bremen, ki se naj-j je umorila svoje dete. težje prenašajo. Vprašanje _Q_ dolžnih davkov je treba urediti. Treba je storiti potrebne ukrepe za zboljšanje davčne Himen. Poročil se je v soboto 19. m. m. g. Josip Ošlak, ravnatelj uprave, ki je bila dosedaj ta-j Ljudske tiskarne, z gdč. Lino ka, da se je ponekod davčni vijak navil do skrajnosti. Tudi sedanji način izterjavanja davkov je treba kontrolirati. Te besede finančnega mini- bo sovjetskim zastopnikom me; stra ge brez vsakega zalega storilo, ako se bodo vdeležili razoroževalne konference v Ženevi. . TEKOČEM LETU. London, Anglija. — V tekočem letu ima Anglija na pro- j jj gramu 20 novih bojnih ladij,! i ki bodo stale 290 milijonov, j dolarjev. V novem programu Ž ie poleg križark in lovilcev min, uključenih tudi šest pod-mornikov. Z delom teh ladij se ne bo pričelo preje, dokler ne bo končana razoroževaina konferenca v Ženevi, katero je sklical Coolidge. Japonska je že obvestila vlado v Zed. drž., da sprejme Coolidgevo vabilo na pomorsko konferenco treh velesil. -o-- Širite amer. slovencaj Širite amer. For results try this! j J The many thousands of Slovenians folks who read AMERIKANSKI SLOVE- I NEC DAILY constitute a J group that buys, rents, j trades, works, etc. — This j group is ready to consider | your offer if you will j make it known through j the AD in the columns of j "Amerikanski Slovenec." j ADS in Amerikanski Slo* ] venec have always good j results! Try and see! f dvoma nanašajo v prvi vrsti na davčno upravo v Sloveniji, ki je od vseh davčnih uprav v državi , najstrožja in najtrša. In je fi-slovenca nančni minister izrekel obenem tudi svojo kritiko o tej davčni i i upravi, ko poudarja, da jo je treba zboljšati. Kajti naša davčna uprava si je doslej ravno to domišljala, da je ona najboljša v državi zato, ker je najstrožja^ in najtrša in ker je znala istiškati iz Slovenije težke in težke milijone davkov več, kot jih je bilo sploh predpisanih. o- Smrtna nesreča delavca v Ko* krški dolini. Iz Fužin v Kokrški dolini poročajo, da se je tamkaj smrtno ponesredft delavec Sve-tek Josip, rojen le 1894. doma Bikošek. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALJJO. itd. Vaša denarna poiiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah: 500 Pin _$ 9AS 1,000 Din,--1 18.60 2,500 Din ---9 46.25 5,000 Din___4 92.00 10,000 Din_____$183.0r 100 lir _$ 5.20 200 lir -910.10 500 lir ---924.25 1000 lir_____947.50 Pri vfčjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah 2e vraču-nans. Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajns so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti aB pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite nas ZAKRAJSEK & ČESARK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Y, "AMERIKANSKI SLOVENEC" Prvi in najstarejši slovenski list X Ameriki. Ustanovljen leta J89L Izhaja viak dan razna nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravej 1849 W. 2,2nd St,, Chicago, III. Telefon: Canal 0098, The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Son day, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Naročnina: 45.30 . 2.50 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropa: Z* celo leto _ 6.00 Za pol leta _8.00 katoličan, te bolj sovražijo, kakor pa največjega izkoriščevalca kapitalista. Ali ni res tako? Vsaj tako dnevno pišejo po svojih naivno ure^evanih časopisih. Pravijo, da se borijo za izboljšanje delavskih razmer in vendar se presneto malo stori na njih strani v ta namen. Neprestano pa napadajo svoje katoliške sodelavce in jih obkladajo z najgršimi priimki in imeni. Saj sami vidite vse to na lastne oči in ni potrebno, da bi vam tu posebej povdarjali. Zato pa, delavec, rabi svoj zdravi razum! Proč z vsako jstrankarijo, ki le cepi delavske vrste. Delavstvo se ima boriti Address of publication office: . . 1S49 W. 22nd St., Chicago, ill. jle za svoje koristi, ne pa za koristi rdečih voditeljev in splet bolj pripraven v vseh ozirih.lza mestnega komisarja naš ro- Phone: Canal 4)098. Subscriptions: For one year ___ For half a year_ ___$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _______________ 6.00 For half a year___3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača._ POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Produkcija se zvišuje - brezposelnost se širi - komu v korist? karjev. Kapitalisti izkoriščajo vse delavce enako, zato se naj delavci tudi zavedajo, da jim je potrebna enotna fronta, ne pa strankarski boj med njimi samimi. Kdor zasleduje gospodarsko statistiko v Ameriki, vidi, da se produkcija stalno zvišuje, kljub temu, da se brezposelnost zadnje ^čase vedno bolj širi. Naravno bi bilo po logiki zdravega razuma, da če se produkcija zvišuje, da bi moralo biti več dela v deželi. Toda ni tako. Glavni vzrok je, da industrijalni magnatje od dneva do dneva bolj pospešujejo produkcijo na tak način, da zraven rabijo vedno manj človeških delovnih sil. Povsod nastavljajo moderne stroje in s tem na debelo izpodrivajo delavce od "kruha. Kajpada industrijalni magnatje na ta način bogate, ker produkcija stane toliko manj in to jim pomaga, da ložje tekmujejo na svetovnem trgu. Tako najdemo n. pr. v industriji usnja, da je padlo število zaposlenih delavcev 88'. od predvojnega stanja. Produkcija usnja pa je narastla za celih 14*«' od predvojne produkcije. Vzrok temu je stroj, ki opravlja delo mesto človeških delovnih sil. V jeklarski industriji se je zaposlenih delavcev zvišalo za 14'' od predvojnega časa, a produkcija se je povečala za celih 82' < , z drugo besedo, danes se v jeklarskih tovarnah pro-ducira 68 ' t več kot pred vojno z istimi delovnimi močmi. Tudi tu je vzrok stroj in moderne strojne naprave. V avtomobilski Industriji je isto stanje. Produkci ja se je pomnožile od predvojnega časa za 10U0'< , ali z besedami: avtomobilska produkcija je danes desetkrat večja, kot je bila pred vojno, število delavcev se je pa le samo potrojilo. Vzrok isti kot prej. . Tu smo navedli le glavne industrijske panoge. Koliko je preutrujeni, še manjših! Tako vidimo, da produkcija se viša, dela za ljudi I je pa čezdalje manj. Pravično bi bilo, da bi v tem slučaju skrajšali delovni čas in delo tako razdelili, da bi bilo za vse ljudi dovolj dela in jela. Ako se izboljša tehnična stran produkcije, ni s tem rečeno, da je treba zato delavce pometati na cesto. Ne, s tem bi jim le lahko olajšali suženjsko delo, da bi ne bilo trpljenje tako veliko, da bi se dalo delavcem prilike do izobrazbe in drugega. Ampak kapitalist \ Le. "u-volijo. KapitalI take t por-tumte . obrne.; .> • . ■ ep, k^mor c s-.ekuj > ■ /«•..•• :\v> di hn'i.u l.iuds*! vo naj p; . brezdelju trpi poni« o.-.L — o •ie že stara lilozoiija denarnih magna to v. Iz navedenih stavkov spozna lahko vsak, zakaj se produkcija viša, brezposelnost pa narašča. Zakaj se od dneva do dneva delavske razmere slabšajo. Zakaj nekateri bogatijo, drugi pa v velikih množinah padajo v revščino. Pri danih razmerah drugače biti ne more. Dokler ne ho posegla vmes pravica in naredila konec oderuškemu vadlanju v tem oziru. Tega pa prej ne bo, dokler ne bo delavstvo samo poseglo v io potom svojih zastopnikov. Zato pa je eminentne važnosti za delavstvo, da se tudi politično izobraž uju, da pazi na politiko prav tako, kakor pazi na razmere v svoji družini. Le potem, kadar se bo delavstvo zavedalo tega ter bo nastopalo solidarno v enotni fronti, brez razlike na politično ali zasebno prepričanje, samo tedaj bo doseglo zmago, drugače nikoli. Kdor vse to temeljito premotri, vidi, kako nespametno je torej, trositi med delavce medsebojno sovraštvo, katerega tako radi trosijo n. pr, rdeči socialisti in komunisti. Kaj imaš delavec od tega, če sovražiš svojega sodelavca radi tega, ker je ostal zvest veri svojega očeta in matere? Ti bo to zboljšalo tvoje razmere? Kapitalisti te ne izrabljajo zato, ker si tega ali onega prepričanja, ampak samo zato, ker si delavec. Zato pa to zmerjanje po našem rdečem slovenskem tisku, ali ni nespametno? In vendar voditelji slovenskega socializma, če si KAKO SE IMAJO NAŠI PRI SV. BARBARI V SPRING-FIELDU? Springfield, 111. Po dolgem molku se zopet oglasim. Molčal sem, ne iz kakega posebnega vzroka, temveč bil sem zaposlen tako silno, da mi ni preostajalo časa za poročila, nekoliko pa me je tudi "španska" zadržala. Či-tatelji mi ne bodo vzeli za zlo, ako nekoliko pogledam nazaj v minole tedne. Zimo smo letos imeli nenavadno trdo in dolgo. Kljub mrazu in zametom pa nismo zmiraj sedeli doma za pečjo. Ob nedeljah smo hodili v cerkev, kakor se to spodobi za kristjane, rred tednom smo se pa^tudi često pozabavali v naši slovenski dvorani. Imeli smo razne prireditve. Koncem ni poslušajo besedo Božjo v svoji materinščini. Lepo število pošilja tudi svoje otroke v našo Islovensko šolo, čeprav vožnja po cestni železnici in avto-busom vzame malodane Navadno so se doslej prirejali karneval in fcazarji v jesen. Toda, od kar je v deželi postava suše, imajo ljudje ravno na jesen najmanj pod palcem. Denar gre navadno za grozdje in za druge stvari ga ni. Zato bomo poskusili to pot spomladi. Lrpati je, da se bo karneval kar najboljše obnesel.Natančni program bo pravočasno naznanjen. -o- KAJ JE NOVEGA V /AMERIŠKI BELI LJUBLJANI? Cleveland, Ohio. Za pljučnico je umrla predzadnji pondeljek Eozalija Ban, stara 43 let, stanujoča na 869 Alhambr^ Rd. Rojena je bila v Ušenišču pri Moravčah ter zapušča soproga in poročeno hčerko. Ko se je 22 letni samski rojak John Jazbec, ,1100 E. 43rd St. predzadnjo nedeljo napotil k veliki slavnosti tri-letnice S. N. Doma, ga je v družbi dveh deklet, ko je sto-( pil iz ulične kare na St. Clair eno uro. . . . __ .. _ _ n , i i- t» Ave. in 6o. cesti podrl na tla Cerkvene slovesnosti. Po- , , .,. , slednjo nedeljo v januariju je naš g. župnik daroval slovesno sv. mašo v zahvalo za 551etni- co poroke njegovih starišev. Oče in mati našega župnika, Jožef in Marija Mažir, živita na svojem posestvu pri Sv. Ani v Slovenskh Goricah, na Štajerskem. Oče je star 81, mati pa 8 let. Oba sta še dosti čila in zdrava za njuno starost. Bog jim še podaljšaj življenje, da bodeta praznovala di-jamantno poroko . Poročevalec. januarija je naša mladina j vprizorila veliko igro, minstrel show, z najboJjšim vspehom. Mlada, nadarjena Slovakinja, Helena Bestudik, je vodila vaje in igro s toliko spretnostjo, da so se jej čudili stari veš A. Dvorana je bila natlačena oba večera. Občinstvo je zahtevalo še tretji večer, a so bili igralci ŠVETOŠTEFANSKE NOVICE. Tudi društva Sv. Rozalije in Sv. Barbare KSKJ. so imela svoje zabave z večerjo, in plesom v naši slovenski dvorani. Pri obeh društvih je bila vde-ležba zelo povoljna, kljub temu, da so "oni" ravno isti ve- 1 Chicago, III. Na Veliko nedeljo bo v naši < naselbini velik dan. Vsa katoliška društva bodo združena na-ta dan priredila skupno veselico in zabavo v korist novih orgelj za župno cerkev sv. Štefana. Na ta dan obeta biti šolska dvorana premala. nek avtomobilist. Slednji .ie mislil, da ni povzročil nevarnih poškodb, pa je odpeljal naprej. Toda mladega Jazbeca so morali odpeljati v bolnico sv. Aleša, kjer je v pondeljek zjutraj preminul. Ranjki je dospel iz stare domovine šele pred 4. leti. Bil je marljiv in varčen mladenič. Doma je bil iz Lukovice pri Domžalah. Te dni je bil povožen rojak Jos. Snyder, 943 E. 140th St., eden najstarejših slovenskih naseljencev v Clevelandu. Ranjki je bil star 71) let, doma iz Za fare pri Žužemberku. -35 let je bival v Clevelandu. V Euclid, O. se je ustanovilo novo društvo KSKJ., ki je sprejelo ime dr. sv. Kristine. -o- jak Slovenec Joseph Medic Sr. ki se mu pa ni posrečilo dobiti potrebne večine. V Ottavvi je v tem oziru težko, ker tam je premalo naših ljudi. Tam so večina Nemci, Irci, nekaj Francozov, in Skandinavcev. Slovanov je le malo. Severni narodi pa Slovanov ne podpirajo, oni bolj cenijo geslo: svoji k svojim, kakor ga mi Slovani. Mr. D. Dadič iz La Salle si je nabavil pred časom motorcycle, s katerim dirka okrog. V torek je.pa Dadič, kakor se poroča, malo preveč v kozarec pogledal in se je peljal na Oglesby. Tam pa baje Dadič ni prav svoj motorcycle "koči-ral" in roka pravica ga je prijela. Priveden je bil' pred sodnika, kateri ga je "ljubeznivo" cmsodil za $25. denarne globe in stroške. Kako in v kakem razpoloženju je potem Dadič vozil domov, pa poročilo ne pove. Opazovalec. -o- TO IN ONO IZ SLOVENSKEGA RIMA. Joliet, III. Prosim, da objavite, teh par vrstic iz naše slovenske naselbine. Mr. Frank Škul Sr., 212 Vine street, boleha že par mesecev na revmatizmu. Leva noga mu je postala trda in zdravnik je moral izvršiti operacijo, da je odtekla zastrupljena kri. Upanje je, da se bo dobremu možu še povrnilo ljubo zdravje z božjo pomočjo in spretnostjo g. zdravnika. Nadalje se nahaja bolan naš cerkovnik sv. Jožefa Math Ga Vsak po svoje. — "Svetovna vojna," je dejal te dni v nekem svojem govoru general Har-bord, "je dokazala, da je pehota hrbtenica vsake armade." — To je morda res, vendar dokazano je pa tudi, da so davkoplačevalci glavna hrbtenica vsake vojne. . . * * rfc Sovjetska statistika. — Po uradnih poročilih so v Rusiji baje 1000 oseb obesili in po-strelili tekom lanskega leta, radi ubojev, ropov, itd. Obenem se pa trdi, da so sovjetski politikarji dali postreliti tekom revolucije 1,572,718 svojih političnih nasprotnikov. Značilno je zlasti to, da politični nasprotniki sovjetskih, po-litikarjev nimajo nobene prednosti pred roparji in ubijalci. Ti slednji imajo pravico do za-slišbe, medtem, ko politični sovjetski nasprotniki nimajo nobene zaslišbe, kot vrv in strel. . . V letu 2000! — Profesor Barrow pravi, da bodo Združene države štele leta 2000 nad 325. milijonov prebivalcev. In najvažnejše vprašanje bo tedaj hrana in kurjava. Morda bo ,toda danes je v Združenh državah najvažnejše vprašanje pivo i rakija! Bogastvo v zemlji. — Ame-riški farmarji so v jeseni pose-šperich. Nahaja se na bolniški' Ja,i ozimnega žita na 41, mi- SLOVENCA ZMAGALA PRI PRIMARNIH VOLITVAH. La Salle, III. Zadnji torek smo imeli v na-Kajti Sem mestu vroče primarne vo- vsa društva tekmujejo med seboj, da bo udeležba in uspeh veselice kar največji. Sliši se. da se med našimi vrlimi ženami in dekleti čla- nicami društva Marija Poma- Coleman t er imeli '-< n N. v, v ne- gaj, štev. 78, KSKJ. deluje nato, da bi se enkrat v tem letu Tako priredilo v Chicagi skupni slav- Oba imata pa oo i • svoj ples ■ti Domu. • «' ; i". r nostni jednotni sprejem razdelitev tudi ob društva podrejena K. Slednji it nega odbora mesta postelji tudi njegov sin l(i let-star, ki obiskuje tukajšno Iligh School De La Salle. Oba trpita na revmatizmu, ki jih hudo muči. Ljubi Bog naj njima podeli ljubo zdravje ,kar njima vsi iz srca želimo! Nadalje pa vam še nekaj sporočam. Tone s hriba včasih pozabi ali pa ne vidi kaj ga. Štorklja dela. Kakor se vidi ima gospa Štorklja letos veliko naročil. Sirota bo morala delati še "obertajm." Kakor mi je rekla zadnjič je vse resnico govorila. V februarju je delila in Jos. S. Brzygot. I same hčerke in ko se je sedaj sedaj član prosvet- v marcu oglasila dne 4. marca La Salle.! zjutraj pri Anton in Mary litve. pri katerih se navadno nominira kandidate za koneč-no volitev za v mestni odbor. Za župana sta zmagala dva in sicer dosedanji župan P. E. li slav- Oba imata precej upliva pri i Skul, 1210 Center street jim je za vsa; t"krijš'iiii meščanih. Coleman pa že prinesla čvrstega sinčka ak < razdelitev tudi ob t društva podrejena K. S. K. poslednji sodbi na sodni dan. \ Jednoti. Ta misel je povsem Slovaške žene in dekleta so lepa in zelo važna. Chicago s si ustanovile svojo altarno dru- svojo okolico zasluži, da prire-štvo ob času misijona. V fe-jdi enkrat en tak skupni dan bruariju so priredile zabavo v j za našo dično katoliško jedno-naši dvorani v prid društvene (to. Treba je le temeljitih pri-blagajne. Slovaki so prišli vsi. j prav in pa agitirati za novo Zabavali so se izborno pri last- članstvo, da bi bilo na tak dan ni slovaški godbi. S čistim do- ] kar največ mogoče novih čla-bičkom so nabavili zelo lepo nov in članic sprejetih pod o- zeleno preprogo (carpet) za celi sanktuarij. Stal je kakor se nam je v cerkvi oznanilo, $185.00. Bog plati dobrim slovaškim ženam in dekletom za prelepi dar. Slovaki so edini in složni in vsi dobri katoličani. Svoj slovaški jezik in vero svojih očetov ljubijo nad vse. Ško- k ril je naše katoliške jednote. V župni cerkvi sv. Štefana se tekom posta vrši vsako sredo večer Križev pot in vsak petek večer je postna^pridiga. Rojaki udeležujte se postnih pobožnosti, da bomo tako tembolj notranje prenovljeni slavili veličastno Gospodovo Vsta- da, da bivajo tako oddaljeni od i j en je na Veliko nedeljo, naše slovenske cerkve. Vendar j Velik karneval priredi žup-vkljub oddaljenosti so vedno nija sv. Štefana enkrat po Ve-točni pri Božji službi in ginje- likinoči. Spomladni čas je zato m je moean med svo.'imi Irci tudi Nemci Brzygot pa je močan med Poljaki in tudi ostalimi Slovani. Kdo bo bodoči župan bodo pokazale konečne volitve v aprilu. V mestni odbor pa je nomi-niranih 8 kandidatov, med temi tudi Slovenec John Novak. Na Oglesb.v bližnjem mestecu onostran reke Illinois pa je zmagal pri primarnih volitvah za komisarja Slovenec Joseph Meglich. Borba pri konečnih volitvah bo huda, zato je treba slovenskima kandidatoma močne agitacije. V obeh mestih je precej našega ljudstva in ni več kakor prav, da imajo naši ljudje svoja zastopnika v mestnih odborih. V kolikor mi je znano je tu- prvorojenca v veliko veselje očetu in materi. Vse je zdravo Ijnov akrih zemljske površine. Pač bogastvo v zemlji! * * * Novo ovčje oblačilo. (Prispevek). --C las Narodov- ci, ki so bili zadnje čase do živega razgaljeni, so te dni naročili novo ovčje oblačilo, v katerem bodo prikobacali mod svoje potegnjence. — e. New York. Prerok. — V nekem judovskem delu mestti je živel trgovec Jacobs, rodom jud. Neko noč izbruhne v njegovi trgovini požar in vse uniči. Jud je bil dobro zavarovan in ni kazal posebne žalosti. Drugo jutro po požaru pride k njemu neki farmar in pravi :"Ta o-genj sem videl sinoči več milj daleč. — Jud se nasmehne in in se dobro počuti. Častitamo! pravi farmarju: "Jaz sem vsem, kakor tudi gospej Štork lji, ki drži svojo besedo, kar obljubi. Le tako naprej! Poročevalec. -o- SMRTNA KOSA V LORAINU Lorain, O. V pondeljek 7. marca je u-mrla v Lorainu Mrs. Mary Mi-helčič, soproga Louis Mihel-čiča, in sicer po jako kratki bolezni. Pogreb ranjke se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na Globe Ave. in 29. cesta. Ranjka je bila ena najstarejših slovenskih naseljencev v Lorainu. Nad dvajset let je vodila skupaj s svojim možem grocerijo v naselbini. Njen so-prog je brat ranjkega John di v bližnji Ottawi kandidiral Mihelčiča, ki je pred kratkim ga pa videl in vedel že pred šestimi meseci, da bo prišel. . ." Velika razburjenost. (Prispevek). — Kovačeva Mica, katero sedaj vsak pozna v naselbini, je silno huda in se priti uša okrog da se kar krese, da pozna tistega, ki je kriv, da se je Mica mogla s polnim imenom podpisati v rdeči lawndal-ski fliki. Po vsej naselbini ca zdaj kličejo za Mico. _ Nekdo iz Terre Haute, Ind. umrl v Clevelandu. Naj bo lahka ameriška zemlja ranjki, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskrene simpatije! -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" povest 0 "fronkih. (Dalje.) se je jezil povelj- 44Trriiasto ljužstvo!' nik. Nad vso vasjo in še nad okolico pa je ob-visel madež tatinstva, nepoštenosti . . . II. Pri Miheliču v Virnašah je nekaj potrkalo. • "Kdo pa je?" "Tujci, pa pošteni. Odprite!" Mihelič je odprl. "Odkod, možje, odkod?" "Od daleč." • Več niso hoteli povedati. Prosili so za prenočišče in za malo večerje. Dobra Mihe-ličeva mati je vsem postregla, kakor je v hitrici zamogla.. Tujci so pri Miheliču prenočili. bila kje kaka hiša naprodaj. Ni mu bilo znano. Dokler ne kupijo, kar so se namenili, jim on lahko odstopi svojo bajto. Ni sicer kaj prida, pa vendar. Tujci so bili zadovoljni. Ostali so v bajti. Z ljudmi v vasi se niso dosti menili, ljudje pa z njimi ne. Zakaj živeli so kakor Judje, so dejali ljudje. V cerkev ne hodijo, pri križu se ne odkrivajo, doma menda tudi nič ne molijo. Toliko so ljudje dognali, da govore ti ljudje kakor Žirovci. Od njih je-dobila Miheličeva bajta tudi svoje ime 4- Drugi dan so vprašali gospodarja, če bi sil, da bi mu, vrnil. On rabi denar, zakaj "Ne znam brati!" "Nič hudega, oče, saj smo možje. Vi ste dobili tristo goldinarjev. Ta dva sta pa priče." "Dobro! Sva." Mihelič je vzel in plačal s tem denarjem Macuna. Tiste dni je bil sejem pri sv. Jederti v Loki. Prišli so kmetje iz obeh dolin in iz Sorškega polja. Kupčija ni bila kdovekaj živahna, tembolj pa so bili živahni ljudje. Tisti čas še ni bilo časopisov in sejmarske prilike so imele takrat tudi nalogo, da so si kmetje nabrali novic, o katerih so se potem lahko pogovarjali do sv. Jurija, do novega semanjega dne v Škofji Loki. Največ govorjenja je dala tistega leta ukradena francoska blagajna. Kdo ve, kje so zvedeli zanjo Avstrijci in zdaj jo hočejo na vsak način dobiti. Vse 2iri so že pre-metali, nekaj Žirovcev je bilo že zaprtih; dobili pa še niso nič. A pravijo, da jo morajo dobiti, če se blagajna le ni Vdrla do dna pekla. Morajo! Čemu bo kmetu denar, pravijo. Saj ga ne zna rabiti. Vojska ga pa vedno rabi, naj. bo avstrijska ali pa francoska. Za vojsko je bil denar namenjen, za vojsko se mora porabiti. Mihelič je povedal važno, novico doma, Tona je povedala prav to tujcem v bajti. Dobro, da jipi je povedala zvečer, sicer bi bila opazila, da so vsi trije lahno zardeli. Tona je odšla. V bajti pa se je začelo zaupno družinsko posvetovanje. Kožmanovi trije, tisti trije, ki So jih v Žireh vzeli Francozi, so namreč tisto noč vzeli Francozom blagajno in skrivaj z njo pobegnili proti Loki. In zdaj so tu v Miheličevi bajti. Toliko že vedo ljudje, da so Žirovci! Morebiti jih imajo tudi že na sumu. Zlasti od danes, ko so v Loki slišali take novice. Morebiti celo Tona kaj misli? Zakaj je pa to novico ko j povedala? Mogoče' je celo že blagajno zapazila? — Ženska je ženska, radovedna je vsaka. — Tona ne dela izjeme, prav gotovo da ne. Kaj bo torej z blagajno? "Daleč strani jo nesimo," meni Nace. (Dalje prih.) Torek, 15. marca 1927. yzrok konkurence, ki ogroža dnijski premog "AMERIKANSKI SLOVENEC' 3 Poglejte v katerikoli meščanski časopis, nikjer ne najdete nobene besede v prilog premogarskega vprašanja, kaj še le v prilog premogarjev samih. In vendar je spor, ki je nastal med premogarskimi baroni in premogarji zelo vitalnega pomena za javnost samo. Ako se stavke ne prepreči in kakor zgleda se je ne bo, bo z dnem 1. aprila prišlo nad 200,-000 premogarjev mehkega premoga ob svoj vsakdanji kruh in nihče ne ve za kako dolgo. To vsekakor ni nikaka malenkost, da bi se jo preziralo, kakor se jo od strani meščanskega tiska v Združenih državah. Lastniki premogokopov mehkega premoga trdijo, da pri sedanjih delavskih plačah na noben način ne morejo izhajati, ker je konkurenca neunijskih rovov prevelika. Ta trditev bi držala, če bi bila resnična v tem, da so delavske plače vzrok konkurence. Poročila, ki so prihajala lansko leto iz raznih neunijskih okrožij, so govorila čisto drugače. Lastniki neunijskih rovov so izvabljali premogarje iz unijskih rovov in jim ponujali celo višje plače, kakor so jih dobivali v u-nijskih. To ni nobena izmišljotina, temveč gola dokazana resnica v večih premogarskih okrajih. Seveda so organizirani premogarji dobro poznali to vado in se jih je le malo odzvalo. Kajti pri prvi priliki bi jim lahko (znižali poljubno plače in jih pritisnili ob steno. Vendar fakt je, da v nekateri neunijskih rovih je še danes višji zaslužek, kakor je v unijskih rovih. Tu je zopet konkurenca in vada, da bi delavce premogarje izvabili v svoj tabor. Vendar to ni, o čemer govorimo to pot. Govorimo namreč, kako morejo lastniki unijskih rovov prihajati v ospredje b trditvami, da ne morejo konkurirati radi delavskih plač z neunijskimi rovi? Ako v nasprotnih rovih premogarji več zaslužijo, kakor tukaj, potem ta njihov argument ne drži, je izmišljen. Neki statistikar je še nedol-go tega indirektno pokazal na pravi vzrok, ki povzroča konkurenco unijskim premogoko-pom. Glavna ovira vsem so visoki prevozni stroški. Ti so pri izvozu unijskega premoga v enih krajih več, kakor za polovico višji. Odkod ta razlika? Ta razlika pride od tega, ker velike industrijske družbe so začele kupovati in obratovati premo-gokope same. Tako je v državi Illinois več podjetij, ki se pečajo tudi s proizvajanjem premoga. Jeklarske družbe so pokupile več premogokopov v državi Kentucky in West Vir-giniji, pa jih obratujejo tudi drugod. Tako te družbe obratujejo premogokope na svojo roko in rabijo v svojih obsežnih jeklarskih in železnih pod-jetjah lastni premog. Več teh družb, ima svoje železnice, svoje lastne železniške vozove. Vse to pride kajpada mnogo ceneje, kakor pa, če morajo vse plačati železniškim' družbam in premog kupovati od drugih družb. Tako ta velika podjetja špekulirajo pri vsem. Zanimivo je, da veliko jeklarr sko podjetje v Duluthu, dobiva skoro ves svoj premog iz države Kentucky in West Virginije. Je vendar iz Illinoisa več, kot še enkrat bližje kot odtam Vzrok temu je, da je prevoz kljub veliki daljavi cenejši iz Kentucky in West Virginije, kakor iz Illinoisa. Tam imajo te družbe svojo najeto črto, svoje železniške vozove in ko privedejo te do eriškega jezera, nalože premog na velike plOvbene Čolne in ga vozijo po jezerih v Minnesoto. Ta način pravijo, je mnogo cenejši. Vse to pa seveda zapostavlja linijski premog. S tem je torej dokazano, da ne delavske plače, temveč transportacija in druge stvari pri proizvajanju unijskega premoga so tiste ovire, ki povzročajo konkurenco od strani neunijskega premoga. Tega pa seveda premogar-ski baronje odkrito ne povedo. Drugega izhoda nimajo,-pa pritiskajo na delavce premogarje, češ, ti naj manj do-, bijo za svoje delo, pa bomo ložje konkurirali z neunijskim premogom. Njih geslo je: naši žepi pri tem ne smejo trpeti, ceho plača naj delavec! Dobro je, dokler gre tako. ' Ampak delavec se bo tega enkrat tudi naveličal, saj še pregovor pravi, da vsaka stvar samo en čas trpi. ameriš ke mornariške čete v n ikaragui. vsi slovenci morajo iz službe. Prometni minister Ciano je Slovencem v Italiji predobro ;&nan. Lansko leto je ognjeviti Ciano sam obiskal Trst. V veliki dvorani na pošti je imel govor. Slovenski uslužbenci so iz ust ministra pričakovali pravične besede. Taka beseda bi bila prav v Trstu, kjer je višje uradništvo predvsem iz maščevalnosti neusmiljeno potiskalo še zadnje slovenske uslužbence na cesto. In kaj je naredil minister Ciano? Udaril je z vso silo po ubogih slovenskih pismonosih. "Gorje še onim, ki še niso pozabili na Avstrijo!" Tako je govoril minister 1. 1926.! Pametni so se smejali, predstojniki slovenskih uslužbencev pa so se zadovoljno muzali. Minister je naprtil vse grehe Avstrije na slovenske poštarje. Breme je pretežko in od takrat cepne skoro vsak teden kak slovenski piamonoša iz službe. Nedavno je poštni ravnatelj v Vidmu odpustil kar tri pismo-noše. Odpuščeni so Kravanja Matija v Bovcu, Bevk Franc v Cerknem in Ferjančič Frančiška ▼ Črnem vrhu nad Idrijo. Družinske razmere imenovanih so obupne. Nič boljše razmere ne vladajo na železnici. Znano je, da je Ciano premestil vse slovenske železničarje v Italijo/ Skoro polovica se jih je moralo odpovedati službi, ker niso koteli zapustiti koščkov zem- lje, ki so si ga kupili s trdimi prihranki in ga med prostim časom obdelovali. Poslanec Besednjak je ponovno posredoval in prosil ministrstvo, naj pusti na Primorskem vsaj nekatere družine, ki so se nahajale v kritičnem položaju. Minister je svoje prve obljube pojedel in zagnal slovenske železničarje po vsej Italiji. Tudi je odpustil mnogo železničarjev. Danes se godijo še hujše krivice. Železnica ne sprejme več slovenskih delavcev. Oni, ki 30 morali pustiti delo radi vojaščine, se po dovršitvi vojaške službe ne vzamejo več na delo, češ da ne zadostijo predpisom. Od slovenskih delavcev zahteva železniška uprava, da znajo italijanski pisati in či-tati. V Trstu se je nedavno vršila preizkušnja. Pri "izpitu" so seveda padli vsi Slovenci. Par dni pozneje so prejeli odgovor, da jih železniška uprava ne more sprejeti več v službo, "ker ne odgovarjajo zahtevam." In tudi do odpravnine nimajo pravice. Od slovenskega delavca zahteva g. minister Ciano, da mora znati italijansko pisati. Kaj pa bi nastalo, ako bi minister Ciano stavil enake zahteve železniškim delavcem v Južni Italiji, kjer je po uradnih statistikah 67 odstotkov nepismenih? -o- Širite "amer. Slovenca" Slika nam predstavlja skupino ameriških vojakov v Managui, glavnem mestu Nikara-gue, ki čakajo v vrsti "chow H„e» da dobijo hrano, katero jim pripravljajo kuharji v nalašča zato postavljenih barakah. O-- ^ To in ono iz širokega sveta, su^ kdor previden ni, ta pray .postrežen ni. VESELA ZNAMENJA. V petletju svoje vlade je Pij XI. dočakal, da so se prikazala v svetu vesela znamenja, ki pričajo, da se katolicizem u-trjuje, da poživlja utrujena ljudstva in da se novi narodi obračajo k Cerkvi. Francija, ki je dvajset let preganjala katolicizem, se je približala Sveti stolici. Nemčija se pripravlja, da napravi z Vatikanom konkordat, to je pogodbo 0 pravicah Cerkve v nemški državi. Ravnotako se trudi Jugoslavija,. da uredi s konkor-datorn svoje razmerje do vodstva Cerkve. Latinske republike Južne Amerike imajo svoje poslanike na papeškem dvoru. Vsepovsod je ugled papeštva silno narastel. Kako je katolicizem prešinil tudi Ameriko, je pokazal velikanski evharistični kongres v Čikagi v dneh —27. junija 1926. Dva milijona zboroval-cev se je tiste dni posvetilo Kristusu Kralju. Kongresu je brzojavil predsednik Zedinje-nih držav pozdravno poslanico. Nov duh je zavel tudi med katoliško mladino. Posebno nemška in francoska katoliška mladina hočeta vedno tesneje živeti s Cerkvijo. Iz tega mladinskega gibanja se obetajo Cerkvi nove moči. -o- PONOSEN ODGOVOR. IZNAJDITELJA. Ko se je iznajditelju West, inghousu posrečilo, da je izna šel zavoro, ki se po njem ime nuje, se je obrnil do kralja že leznic Vanderbilta, ker je bil trdno prepričan, da se bo ta kot lastnik mnogih železnic za iznajdbo vrlo zanimal. Toda Vanderbilt, ki je bil vedno zelo zaposlen, je dal Westing-housu, ki ga je prosil za sprejem, prav nevljuden odgovor. Ni se namreč oprostil s tem, da nima časa, ali da bi navedel kak drug vzrok, da ga ne more sprejeti, pač pa,mu je odpisal :"Imel bi dosti opraviti, ako bi hotel z vsakim navideznim iznajditelje'm tratiti čas." Westinghouse se je nato obrnil na nekega drugega lastnika železnic, po imenu Scott. Ta je takoj sprevidel, da gre tukaj za resnično spremembo, v prometnem oziru ter je takoj stopil v stik z iznajdite 1 jem. O tem je tudi Vanderbilt kmalu zvedel ter pričel uvide-vati, da ni prav ravnal, ko je inženirja tako nevljudno odgnal, zato mu je pisal ljubeznivo pismo ter ga prosil za o-bisk. On sam in njegove mi-Ijarde so mu na razpolago. Užaljeni Westinghouse pa je Vanderbiltu odgovoril, morda še nekoliko bolj nevljudno kot pa preje Vanderbilt njemu: "Imel bi dosti opraviti, ako bi hotel z vsakim navideznim mi-ljarderjem tratiti čas." -o-- v tovarni za poper. Marsikdo bi mislil, da dobimo poper, kakršnega ^fkbimo za domačo uporabo, kar naravnost od producenta, čemur pa ni tako. Poper gre v tovarne, kjer se primerno predela, zmelje ter zavije v zavojčke kakor treba. V Londonu je več takih tvornic, oglejmo si eno izmed njih! Kdor si gre ogledat to tovarno, naj nikar ne pozabi vzeti več žepnih robcev s seboj. Zelo mu bodo prav prišli. Tudi žejen bo prišel nazaj. Poper se nahaja v ozračju celotne tvor-nice, celo v pisarnah. Toda, ko stopiš v eno izmed velikih za-vijalnic, ti pa kar sapo vzame in kihati prieneš, da odmeva po dolgi dvorani. Ko se nekoliko uneseš in prenehaš s kihanjem, ugledaš dolge vrste deklet, ki sedijo pri mizah ter nasipajo poper v vrečice in škatljice. Ozračje je polno popra, tanek poprov oblak se vleče pod stropom, dekleta so posuta z belk astosi vi m prahom, a se kar nič ne zmenijo za to. Nobena ne kiha, niti ena nima vnetih oči. Vendar, tam v kotu sedi ena pri kateri se zdi, da ni vse v redu. Oči ima rdeče in k ustom tišči robec. Razkazovalec nan: je pojasnil, da je dekle šele štirinajst dni v službi in še nevajeno. Ko novinke vstopijo v delo, se vsaki tako godi in tudi tovarna ne pričakuje dosti od njih. Vse ki-hajo, se solzijo, oči pa imajo otekle. Po štirinajstih dneh pa se vrača na bolje in kihanje poneha. V enem mesecu se pa niti ne zmenijo vec zato in so se popolnoma privadile. Nekoč so nosile nekake krinke, ki se pa niso obnesle in jih tudi ne marajo. Čudno pa je pri tem to, da so dekleta, zaposlena v tej tovarni, izvanredno zdrava. Influenca in prehlad sta sploh neznana bolezen. Nobene nalezljive bolezni ni med njimi, kajti poper je jako dober raz-kuževalec. V majhni sobi vidimo moškega, ki ima pred seboj šest raznobarvnih kupčkov popra. Ta poper pregleduje, določi kakšne vrste je, ga zri-ba na dlani ter ponoslja, a niti enkrat ne kihne. Ta način preizkušnje popra je najbolji. -o- I . vojni stroški. Neki amerikanski duhovnik piše v svojih, pred kratkim objavljenih pridigah: "Dajte mi denar, ki ga je porabila in izposodila Amerika v vojni, in bom pokupil ves svet, ki je na prodaj po zemeljski obli! O-blekel bom vsakega moškega, vsako žensko in vsako dete tako, da ne morejo biti razkošne-je opravljeni kralji in kraljice! Zgradil bom šolo na vsakem griču in v vsaki dolini! Ustanovil bom in preskrbel po eno gimnazijo v vsakem mestu, po eno univerzo v vsaki državi in bom nastavil najboljše profesorje ! Zgradil bi v vsaki škofiji eno cerkev na čast Bogu miru in nakazal župnikom primerno plačilo! Povejte, ali ne bi bil ta denar pametneje porab- ljen kakor zdaj, ko je prinesel smrt, invalide, nezaupanje, medsebojno sovraštvo in kali bodoče strašnejše vojne?" -o- DUNAJČANI ZA CHARLI-EJA CHAPLINA. Na Dunaju obstoji Liga za zaščito moških pravic. To društvo nastopa skupno, kadar je treba utemeljiti kako stališče ali pa odbiti napade na pravice moškega spola, zlasti s strani žensk. Društvo si je nadelo lepo ime "Justitia" in je prav delavno. To društvo je poslalo te dni ameriškemu filmskemu komiku Chaplinu pismo, v katerem ga poziva, naj osnuje tudi on v A-meriki društvo po dunajskem vzorcu, ki naj bi imelo iste cilje. Dunajska Liga se zlasti zgraža nad tem da je Chaplina zaplela v svoje mreže njegova žena Lita Grey in njena mati, Charliejeva tašča, ki ga hočeta' popolnoma upropastiti. S tem se ne more strinjati noben zakonski mož, še manj pa moški, ki se bori za svoje pravice proti ženskam. -o- PORTUGALSKA REVOLUCIJA. Pravijo, da jo je zdaj pa prav zares konec. Le tam na severu se še nekaj lovijo. Vlada je vstaše porazila. Kakih 300 ljudi je dalo življenja za to predpustno burko, koliko jih bo pa vlada še ukazala postre-Iiti, ni všteto. Predsednik republike je izdal ukaz, kjer prepoveduje vse štrajke in raz-pušča vsa tajna društva. -o- NEMCI IN POLJAKI V LASEH. t Nemci so prav močno jezni na Poljake, ker so ti poslali preko meje par nemških inženirjev vsiužbenih pri poljskih rudnikih. Poljaki se opravičujejo, da hočejo zagotoviti domačinom kruh. Nemci pa odgovarjajo, čemu pa potem ne preženejo čez mejo tudi ino-zemce drugih narodnosti. Na obeh straneh bostajajo vsak dan bolj gorki. -o- NOVA STAVKA? Iz Anglije zopet prihajajo poročila o sumljivem gibanju med premogarji. Vsi rudarji v južnih premogovnikih so baje enoglasno za novo splošno stavko. Ce bi stavka res izbruhnila, bi to zadelo Anglijo v živo, ker ima zdaj vse misli na Kitajskem. po šest minut trajajočim procesu, obsojen na smrt. London, Anglija. — V Old Bailey so imeli pred sodiščem 26 letnega Jamesa Strattona, ki je um-oril svojo ljubico. Po šest minut trajajoči razpravi, so ga obsodili na smrt. -o—t— Naročniki (ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vašem listu "Am. Slovenca!" Tak napis sem nekoč videl | v neki francoski restavraciji in se mi je zelo dopadel. Mislil sem si, tudi v Ameriki bi morali imeti take napise po restavracijah. Pa morda porečeš dragi čitatelj, čemu neki naj jih imajo ? Zato, da bo - vsak previden, kaj bo naročil, da bo bo s tistim, kar bo naročil zadovoljen in če je to, je potem prav postrežen. Pa pustimo pogovor o restavracijah. Saj človek ne išče postrežbe samo v restavracijah, marveč še marsikje drugje. V katerokoli trgovino ali lokal stopiš, gledaš za postrežbo ali, kakor pravi Amerika-nec za "service". Mnogo slovenskih izseljencev je bilo v Ameriki že slabo postreženih. Nasedli so raznim Toljufivim Centom, jim izročali denar, katerega niso nikdar več videli. Zakaj vse to? Zato, ker niso bili previdni, pa so bili slabo postreženi. Med vojno je skoro vsak ju d vodil tujezemsko menjalnico in je pošiljal denar v stari kraj, prodajal zemljišča ali kaj drugega in ljudje so jim nasedali. Ravno med prekmurskimi rojaki v Chicagi, koliko je bilo takih, ki so bili ogulju-fani po takih agentih. Sami niso znali dobro angleškega jezika ,pa so se zaupali vsakemu agentu, ki je imel kak blesteči napis nad svojo beznico. In to se je dogajalo tudi po drugih naselbinah. Zato pa dragi čitatelji, namen tega le članka je pokazati važnost posluževati se poznanih denarnih zavodov, ki so varni, ki so vam poznani itd. Kadarkoli kdo kupuje ali prodaja, zemljišče ali hišo, ali kaj drugega, je važno, da se vedno poprej posvetujete z vašo najbližjo banko, ,kjer imate vi uložen svoj denar ali vršite z njo kake druge posle in kjer vas poznajo. Nikdar v gospodarskem oziru ne naredite nobenega koraka, *da ne bi bili poprej na jasnem, da ste na pravi poti. Posvetujte se preje z vašo banko, kaj misli uradnik, ki vodi zemljiško poslovanje,, koliko da je vredna, za koliko hišo ali zemljišče lahko prodate, ali če kupujete, koliko misli, da je vredna. V takih ozirih bote prejeli vedno dober zanesljiv nasvet. Na bankah poznajo natančno vso okolico, vedo, koliko so posestva stara in koliko so vredna. In taki nasveti so samo vam v korist, da kar kupujete ne preplačate in če prodajate, da ne prodate prepoceni. Dalje, ko kupujete hiše, ko se vršijo prepihi, zahtevajte vedno, da vas zastopa banka, s katero ste znani. Tam bodoi pazili, da bodo vsi lastninski papirji čisti in dobri, predno bodo vam priporočili da prevzamete ali plačate posestvo. Istotako, kadar delate razne pogodbe, idite na banko, tam bodo pazili, da bo pogodba narejena pravilno, postavno in v vašo korist. Banke so v tem izkušene, to je njih poklic. Gorje pa vam, če vam delajo pogodbe kake neodgovorne 0-sebe, zgoditi se zna, da pogodbe niso narejene prav, nakar pozneje nastanejo sitnosti in v mnogih slučajih ljudje veliko zgube vsled svoje neprevidnosti. Res je, da banke v takih slučajih nekaj računajo za svoj "service" — postrežbo. Toda bolje je plačati par dolarjev za "service," kakor pa zgubiti vse, kar se je marsikateremu rojaku že prevečkrat zgodilo. Zato "Amerikanski Slovenec" prav iskreno priporoča rojakom, da se v takih slučajih obračajo na zanesljive banke, pa bodo vedno dobro postrež-ni. Bodite previdni, pa bote tudi dobro postreženi! -o- Nevarnost vdihavanja živega srebra. O tem piše prof7 dr. Stock v "Zeitschrift fiir angewandte Chemie": Z dolgoletnim bivanjem v prostorih, ki so bili polni živega srebra, si je nakopal profesor zastrupljenje. Iz tega je sklepal, da so amalgamove plombe, ki imajo živo srebro v sebi, zdravju škodljive; nastala je velikanska polemika, ali je to res ali nc. Berlinska zveza za zobozdravništvo je na posebnem zborovanju razpravljala o amalgamu in so najiz-kušenejši zdravniki dokazovali, da amalgamove plombe niso škodljive. -o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo Usta. Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške $ 5.00 10.00 15.00 20.00 25.00 35.00 50.00 75.00 dolarje: $ 6.15 11.25 16.35 21.45 26.55 36.70 51.90 77.50 100.00 ........ 103.00 200.00 ........ 204.50 300.00 ........ 306.00 400.00 ________ 407.50 500.00 ........ 509.00 600.00 ........ 610.50 #700.00 ........ 712.00 800.00 ........ 813.00 900.00 ........ 914.00 1000.00 ........ 1015.00 Za pošiljke po pošti se Orders, American Express Osebnih čekov po pošti ne 200 500 1000 1500 2000 3000 4000 5000 10000 15000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000' Za dinarje: Din ......$ Din ...... Din ...... Din ...... Din ...... Din ...... Din ______ Din ...... 4.45 9.80 18.90 28.00 37.00 55.40 73.50 91.60 Din ...... 182.00 Din ------ 273.00 Din ...... 363.00 Din ...... 543.00 Din ...... 724.00 Din ...... 902.00 Din ...... 1082.00 Din...... 1260.00 Din...... 1441.00 Din ------ 1620.0Q sprejema samo Money ček, ali pa bančni draft, sprejemamo. ' Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov y Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3^00,000.00 'AMERIKANSKI SLOVENEC' k, fL'unir1 Torek, 15. marca 1927. C.U msma -JT HHWftOOEQfl "»mul _ IklUHU THE Jfl C—.1 gJ ffizr H^rl ntr— tflE _ sbzj _ vm Spomlad je tukaj in brstje že odganja. \ V TEM ČASU SE PRIČNE S PRENAVLJANJEM HIŠ, DRUŽINE PRODAJAJO SVOJE HIŠE IN KUPUJEJO DRUGE. V TAKIH SLUČAJIH PA RABITE MARSIKAJ. RABITE MATERIAL, OBRTNIKOV IN TUDI DENAR. POMNITE, DA V VAŠI SOSEŠČINI IMATE VSE TO, TRGOVCE, OBRTNIKE ,RAZNE ZAVODE, KI SO VAM Z VSEMI M OQOČIMI SREDSTVI NA RAZPOLAGO. POSLUŽUJTE SE TRGOVIN IN PODJETIJ, KI SO NAVEDENI NA TEJ STRANI LISTA! I L= TgragffiJTn^JUh, ILJT [DJ murnEi (jiiuu in»intii L t inrTuiiiiiiiiiM UiL -j \ 3 L iuujllj HEED lUlfcl'Ji mm gJTi t J" unci iil tmnu i aner? u, ena t HQ L mrzz! tem SED asa G 1Ljjil cm __ , , 05? Mr lini tEfflB^I 2X3$ Pod vašo streho se bo jedlo najboljše meso, dobre klobase itd. ako bote to kupovali pri znanemu slovenskemu mesarju Math Kremesec 1912 W. 22n3 St., Chicago CHICAGO, ILL. KADARKOLI VI potrebujete posojila na zemljišča; kadar pošiljate denar v Jugoslavijo; kadar kupujete parobrodne listke, ali kadar vlagate svoje prihranke, bodite uverjeni, da pri nas dobite v. tem oziru najboljšo postrežbo. Ta banka s $19,000,000.00 viri vas opozarja, da se jo v takih slučajih poslužujete. Smo že nad 40 let v bančnih poslih. KASPAR AMERICAN STATE BANK BLUE ISLAND AVE., NA 19ti CESTI, CHICAGO, ILL. ZAKAJ jc vaša hiša lepa, ali nc zato, ker je lepo pobarvana in olepjena s stenskim papirjem? In mi to delamo. To je naš poklic, odkar slovenska naselbina obstoji. — Rojakom se priporočamo tudi še za naprej! John Kosmach 1804 West 22nd Street CHICAGO,. ILL. iiU liiiiliLU I-J i- inwuuimuiwRCin Juu iiuoum likS EJ &J ttliilJ LLlUl LJLlIi; ffffff p Lili llilliin WJ f lilia ILUU lili!) | ILU lUili-lIJi LLL-I ; una mai liiiil; ; aiiujiuiaU 1 ILLliJ 81H1 111) II nuni' LJ lb_i Li-d4 lj tuiiiiin mi yi|H Un i f" L_l liilLi-J I LU1LV* 1 ZAKAJ bi ne lastovali tudi vi svojega lastnega doma? Mi imamo na prodaj več zelo pripravnih hiš v bližini in okolici slov. naselbine. Zavarujemo tudi hiše, automobile in sploh vse, kar spada v to stroko. Zupančick & Jurjovec REAL ESTATE • Insurance 1824 W. 22nd PL, Chicago trnni §5?' a? Potrošite manj, kakor zaslužite in prihranke pa vlagajte v Stavbinsko in nosojilno društvo "SLOVENSKI DOM". PRVI TOREK V APRILU izda Stavbinsko dr. "SLOVENSKI DOM" novo 75. serijo delnic. Pridite in vzemite jih, kolikor dopuščajo vaše razmere. Društvo zboruje vsak torek v cerkveni dvorani. Lahko pa se zglasite in vzamete delnice tudi na domu tajnika, MR. JOSEPH ZUPANČICHA, 1824 West 22nd Place. Stavbinsko in posojilno društvo *-Slovenski Dom" Vaša hiša je lepa ako so plumbarska dela dobro napravljena. Ako kr.i ni v redu pokličite vsikdar nas ki smo v tem oziru vam na razpolago vsak čas. Kar mi napravimo, napravimo, da drži. Thomas Higgins — PLUMBER — 2313 So .Oakley Avenue CHICAGO, ILL. —f.VrTi!: s 14*-' X Igli: POZOR Brez lepih karpetov ni nobena hiša lepa. Pri nas dobite karpete najboljšega izdelka, kakor tudi vse drugo pohištvo in kuhinjsko orodje. Pridite in oglejte si naše zaloge. W. Szymanski 1907-9 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Yes, Vaša hiša je lepa vendar brez dobrih čevljev ne morete iz nje. Te pa dobite v m9ji trgovini za celo vašo družino. Pridite in oglejte si mojo trgovino. Popravljam tudi obnošene čevlje. Delo trpežno, cene zmerne. Podpirajte svojega rojaka v naselbini! Anton Zupančič Trgovina najboljših čevljev. 1943 West 22nd Street CHICAGO, ILL. VELIKONOČ obhajajte veselo. — Pri nas dobite za vaše male raznovrstne igrače. Imamo na prodaj lepe velikonočne košarice, "Easter Baskets". Razne športne predmete, kot baseballs, bates, vse priprave za ribolov. — Ure budilke in druge drobnarije. — Imamo najboljše cigare, cigarete in tobak. J. P. Pasdertz 2051 West 22nd Street CHICAGO, ILL. BREZ &ADIA je dandanes v najlepši hiši puščoba doma. Pri nas imamo največjo zalogo in izbero RADIJEV v tej okolici. Oglejte si jih. — Napeljavamo v hiše in druge poslopja elektriko in tudi prodajamo vse električne predmete, ki jih rabite v vaših hišah. Fidelity Electric Co. 2049 West 22nd Street CHICAGO, ILL. BREZ CVETLIC tudi najlepši dom zgleda žalost-no. V vseh slušajih kupujte cvetlice pri nas! Obiščite nas kadar se mudite v naši bližini. Frank Jindrich 2145 West 22nd. Street Plume Canal 1787 MI SMO prodajalci hiš in zemljišč in isto tudi prodajamo. — Prodajamo hipoteke na prvo vknjižbo po 6%. Zavarujemo proti ognju, tornadu, šipe, automobile in proti ropu in napadu. — Smo zastopniki najboljših družb. Mi smo vam na razpolago. Emil A. Basener FR. P. KOSMACH, Mgr. 2116 West 22nd Street CHICAGO, ILL. Phone Canal 2138 NAŠA BANKA JE VSEM NA RAZPOLAGO Kapital in prebitek $300,000.00 Promet, $3,500,000.00 V vseh slučajih, kadarkoli imate kake opravke z denarnimi transakcijami, vedno pridite na domačo banko in se posvetujte. Mi prodajamo hypoteke na prve vknjižbe, zavarujemo proti ognju in nezgodam vse, kar se zavarovati da. — Prodajamo bonde in pošiljamo denar na vse dele sveta. Metropolitan State Bank COR. LEAVITT & 22nd STS. CHICAGO, ILL. NIKDAR bi ne vedeli v nobeni hiši, koliko je ura, če bi ne imeli dobrih ur. V naši trgovini vedno dobite najboljše stenske in žepne ure vseh vrst. — Prodajamo srebrno namizno orodje. — Pridite in oglejte si našo trgovino! Hankan jewelry Co. Mr. S. D. TELSER. preds. 2205 West 22nd Street CHICAGO, ILL. J*eči. To je kombinirana peč. Lepo enamlirana. Prava cena $139.50. Sedaj samo: $110.00 Ustanovljena 1912. Phone: Canal 6138 J. L. TELSER FURNITURE & HOUSEFURNISHINQS Najboljša kvaliteta za najnižje cene. 2107-11 West 22nd Street, Chicago. Vi lahko okrasite vaše domove z najlepšim pohištvom, karpeti in drugimi okraski, za nižjo svoto, če istega kupite pri nas . Vse, karkoli poželite v pohištvu, od najmanjše do največje stvari dobite v naši trgovini. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE ZALOGE, PREDNO KUPITE KJE DRUGJE! MI GOVOHIMO TUJE2EMSKE JEZIKE. — PRODAJAMO ZA GOTOVINO IN NA OBROKE Otroške vozičke Na rokah imamo veliko zalogo otroških vozičkov vsake vrste. — Pridite in oglejte si jih! 1 PODPIRAJTE NAVEDENA PODJETJA IN TRGOVCE ■ar -!.-------- MS Torek, 15. marca 1927. AMEjUKAMSKl SLOVENEC" TEDENSKI KOLEDAR. 3. postna. — Jezus izžene hudobnega duha.—Luk. 11. 20 Nedelja — Berta, redovnica. 21 Ponedeljek — Benedikt, opat. 22 Torek — Benvenut, spozn. 23 Sreda — Nikolaj Flor., Viktor., muč. 24 Četrtek — Gabriel nadangel. 25 Petek — Marijino Oznanjenje. 26 Sobota — Kasijan. -o- POSTNA PREMIŠLJEVANJA. Tretja postna nedelja. (Hudič, sovražnik sv. Duha in naš sovražnik.) In je rekel Peter: Ananija, zakaj je napolnil satan tvoje srce, da si se zlagal sv. Duhu? . . . Nisi se zlagal ljudem, ampak Bogu.—Dej. ap. 5, 3-4. V zadnjih dveh premišljevanjih sem vam, prijatelji, pokazal, da je hudič sovražnik Boga Očeta in Jezusa Kristusa, da je vsled tega tudi naš sovražnik, da si prizadeva na vse kri pije, da bi mi v Boga Očeta in v Jezusa Kristusa ne verovali in tako ne dosegli svojega izveličanja. Kakšen sovražnik Jezusa Kristusa in kakšen naš sovražnik je, nam posebno kaže današnji evangelij. Bog je dopustil, da so bili nekateri ljudje obsedeni od hudobnega duha, da so bili podvrženi raznim boleznim in slabostim vsled te obsedenosti. Po besedah današnjega evangelija je storil hudobni duh obsedenega človeka mutastega. Kakor hitro je pa Jezus hudiča izgnal, je mutasti človek izpregovoril. Množice so se temu čudile in verovale v Jezusa kot Sina Božjega. Nekateri pa le niso verovali; začeli so trditi, da dela to s pomočjo Belcebuba, višjega hudičev, in so zahtevali od njega znamenj iz neba. In kljub temu, da jim je Jezus dokazal, da izganja s svojo lastno močjo hudiče, vendar niso verovali. Kdo je bil vzrok, da niso verovali? Kdo je bil vzrok te zakrknjenosti, te zaslepljenosti? Bil je hudič. Vedel je, da je Jezus Kristus zato prišel na svet, da bi mu stri glavo, da bi svet odrešil, zato se je trudil, da bi ljudje v njega ne verovali, da bi po njegovih naukih ne živeli in tako ne dosegli večnega zveličanja. S tem pa je hudič pokazal, da je sovražnik sv. Duha. Sv. Duh namreč nam podeljuje dar sv. vere, on nas vodi k resnici, on nas vzpodbuja k krepostim; hudič nasprotno nas zapeljuje k brezverstvu, k laži, k grehu, kakor to vidimo na Ananiji, kateremu je rekel Peter: "Ananija, zakaj je napolnil satan tvoje srce, da si se zlagal svetemu Duhu?" 1 Pokazal vam bom danes, da je hudič sovražnik svetega Duha in vsled tega tudi naš sovražnik. napolnjen s »vatim Puhom ie pogledal Pavel na njega in rekel ((Dej", ap. 13, 6-12) : "Oj ti, polni vsakršne zvijače in vsakršne Užnjivosti, hudičev sin, sovražnik vsake pravice, ali ne odnehaš prevračati pravih Gospodovih potov? Toda glej, zdaj je Gospodova roka nad teboj in oslepel bos in ne boš videl solnca nekaj časa. In tako pade nanj mrak in tema in tipajoč krog išče, kdo bi mu roko podal. Deželni poglavar nato, ko vidi, kaj se je zgodilo, veruje in se čudi Gospodovemu nauku. "Kdo so tf zapeljivci ? So najemniki, sinovi hudiča. Upirajo se sv. Duhu, upirajo, ustavljajo se cerkvi, ustavljajo se sv. Duhu, ki ostane pri cerkvi do konca sveta, sv. Duhu, ki po Pavlovih besedah postavlja škofe, da bi vladali cerkev. So lažnjivci, ker se lažejo sv. Duhu, ker lažejo sebi in ljudstvu. So zapeljivci ljudstva,"ker ga zapeljujejo v zmote in greh, kakor satan, Iažnjivec in oče laži, v katerem ni resnice. Da bi ljudi toliko preje zapeljali, jih pripravili ob vero, se delajo prijatelje ljudstva. Delajo kakor satan, ki se po Pavlovih besedah (2. Kor. 11, 14) spreminja v angela luči. Istočasno pa sramote katoliško cerkev, da bi ji ljudstvo pokazalo hrbet in njim verjelo. Ker sramote cerkev, sramote sv. Duha, ki bo pri cerkvi ete konca sveta. Hudič ima tudi svojo tiskarno, svoje pisatelje, svoje tiskarje, svoje časnikarje in raznašalce. In proti komu se bojuje hudičeva tiskarna? Proti sv. Pismu, ki je bilo spisano od svetih mož, ki so bili navdahnjeni s svetim Duhom, proti sv. Pismu, katero katoliška cerkev s pomočjo sv. Duha nezmotljivo razlaga. Marsikdo se je že dal zapeljati od slabih spisov iz satanove tiskarne, rajši je verjel besedi satanovi, kakor pa besedi božji. Ne rekajte: Meni branje nasprotnih časnikov ne škoduje. Ne veš, prijatelj, kaj si pred tremi, štirimi tedni jedel, in vendar ti je obležalo v želodcu. In tako bo zastrupilo in okužilo tudi tebe to, kar si pred daljšim Časom bral, in česar se morda več ne spominjaš. Peklenski duh je torej dejansko sovražnik sv. Duha, je naš sovražnik, bojuje se proti sv. Duhu v našo pogubo. Da se bote mogli, prijatelji braniti proti peklenskemu duhu, prosite sv. Duha za pomoč. Sv. Duh vas bo razsvetlil, dal vam moč, da boste stali trdno v Kristusovih resnicah, da brezverski listi pri vas ne bodo ničesar dosegli. Vedite, "da sami po sebi nismo zmožni kaj (dobrega) misliti, marveč da je naša zmožnost od Boga po Duhu." (2. Kor. S, 5.) Zato molite k sv. Duhu, da vas bo razsvetljeval, vam dajal moč, vas vodil, vas branil proti peklenskemu duhu, vas posvečeval za večno življenje. Amen. Raznoterosti. Sv. I)uh je tretja božja oseba, je pravi Bog. O sv. Duhu) je napisal psalmist Gospodov (103, 30) : "Pošlješ svojega duha, pa bode ustvarjeno, in prenoviš obličje zemlje." Sv. Duh je torej imel grešni svet prenoviti. In se dejansko vrši vse čase. Sv. Duh nas posvečuje. Podeljuje nam posvečujočo milost božjo v zakramentih. Pri sv. krstu nas očiščuje, podedovanega, izvirnega greha in vseh pred krstom storjenih grehov. Pri sv. birmi nam podeljuje milost, da bi sv. vero stanovitno spoznavali in po nji zvesto živeli; pri spovedi nas očišča grehov, ki smo jih storili po krstu, vliva nam v srce zaupanje v neskončno zasluženje Jezusa Kristusa in duha spokornosti; podeljuje in pomnožuje nam posvečujočo milost, kadar ostale zakramente vredno prejemamo. Sv. Duh razsvetljuje naš razum, utrjuje našo voljo, da bi živeli po volji božji. Sv. Duh nam pomaga k zveličanju. Ali more hudič to mirno gledati? Kristus Gospod pravi o njem (Jan. 8, 44) : "On je bil od začetka ubijalec in ne stoji na resnici, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz lastnega, ker je Iažnjivec in oče njen." Iz teh besed lahko spoznamo, da ta ubijalec, ta lažnik ob delovanju sv. Duha ne more biti nebrižen, vnemaren, in tudi ni. Kaj torej stori? Najprej pripravi človeka do tega, da k sv. Duhu ne moli. Gospod pravi (Luk. 11, 13) : "Oče iz nebes bo dal dobrega duha tem, ki ga prosijo." Hudič zapeljuje človeka, da ne moli, da Boga ničesar ne prosi, da ne moli k sv. Duhu, da ne praznuje nedelj in praznikov, da ne hodi k božji službi, da rte posluša božje besede. Posledica je, da Bog ne itlaje človeku dobrega duha, da človek izgublja milosti sv. Duha, da ne prejema njegovih darov, da postane prebivališče satanovo, ki gre v njega, da vzame seboj, kakor smo slišali v današnjem evangeliju, še sedem hujših duhov, tako da so poslednje reči človekove hujše kakor prve. Kaj se zgodi potem? Tak človek izgubi vero, taji krščanske resnice, pogreza se v vedno večje grehe, greši nad usmiljenjem božjim, ima zakrknjeno srce za vsak opomin, ne briga se za glas svoje vesti, vztraja v nespokornem življenju do konca svojega življenja, ne spravi se z Bogom niti v smrtni uri in obupa nad božjim ,usmiljenjem; glejte, sami grehi zoper sv. Duha! Kako grozno je stanje takega človeka, ki se upira sv. Duhu, se vidi iz Gospodovih besed (Mat. 12, 31) : "Vsak greh in preklinjevanje se bo odpustilo ljudem; preklinjevanje zoper Duha pa se ne bo odpustilo." Da, kdor se protivi sv. Duhu, ta zametuje vsa sredstva, vse r-ipomočke, da bi se poboljšal* gre v večnost brez vsakega spokorjenja. In to je delo hudičevo. Ne vidite li iz tega, da je hudič sovražnik sv. Duha in naš sovražnik? Da bi ljudje toliko bolj proti sv. Duhu grešili, najema si hudič svoje priganjače in hlapce, in to najrajše med duhovniki. Satan je poskušal najprej pri apostolih, da bi jih pridobil zase in zvabil v svojo službo. Nato je opozoril Kristus Gospod sam, ko je rekel Petru ( Luk. 22, 31) : "Simon, Simon,, glej, satan vas je poželel, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem molil zate, da ne omaga tvoja vera." Hudič je tudi res zapeljal Petra, da je-Kristusa zatajil, šel je v Mudeža, da je Gospoda izdal. Krivoverci so bili navadno odpadli duhovniki In kaj store'ti hudičevi hlapci: Zapeljujejo ljudstvo. O tem nas pouči apostolsko Dejanje. Vladar Sergij je pozval Barnabo in Pavla, ker je želel slišati božjo besedo. Toda Jud Ely-mas, kriv prerok in čarodejnik, ki je bil na vladarjevem dvoru, se je temu protivil, ker je hotel vladarja odvrniti od vere. In kako ga je imenoval sv. Pavel? Imenoval ga je sina hudiče- ŽELEZNICA SKOZI SAHARO Realizacija železnice skozi Saharo, ki bi vezala Sredozemsko morje s Sudanom in Kongom, je dolgo časa veljala za iluzijo. Mnogo jih je bilo, ki so mislili, da se to sploh ne da izvesti, toda ko so začeli skozi Saharo voziti avtomobili, so se tudi ti prepričali, da je mogoče tudi zgraditi železnico. Radi tega je začela alžirska vlada najprej kultivirati nedostopne dele terena v okolici reke Niger. Ko je bilo to delo končano, se je pojavilo vprašanje zgraditve železniške proge samo od sebe. Načrt o trasiranju železniške proge je celi dve leti ležal na mizi alžirske vlade, ki se je borila z velikimi denarnimi težkočami. Projekt je predvideval progo od alžirske obali proti jugu do Hogara, kjer bi se železnica razcepila na dvoje. Ena proga bi šla v Fao, druga pa k Čadskemu jezeru in proti belgijskemu Kongu. Predeli, skozi katere bo tekla železnica, so glede izvoza zelo važne dežele. Tu raste riž, uspeva bombaž in mnogo drugih cerealij. Doslej ni bilo mogoče nobenega teh produktov izvažati, ker ni bilo prevoznih sredstev. Sedaj bo tudi v tem oziru drugače. Seveda ne bodo samo afriških produktov izvažali v Evropo, temveč bo tudi Evropa skušala okoristiti se s pridobitvami nove železniške proge ter bo izvažala centralno Afriko manufak-turne izdelke in druge produkte svoje industrije. -o- KOMET PONS WINNEKE. Opazovalec v vatikanski zvezdami prof. Emanuelli o-znanja, da se bo zadnji teden letošnjega junija približal na-, ši zemlji komet Pons Winne-ke. Najbližje bo naši obali dne 26 .junija in takrat bo znašala razdalja med njim in med zemljo 1-15 distance med zemljo in solncem. (To je prilično ti milijonov km.) Koncem junija se nam torej obeta velezanimiv prizor na kometovi poti skozi vesoljstvo. Pons Winneke je perijodičen komet. Odkril ga je 1. 1819. Winneke, ravnatelj observatorija v Strasbourgu. Ta komet potrebuje za svojo pot redno 5 in pol do 6 let. Zadnjič ga je videl dne 13. junija 1921. profesor Hildebrandt v Gradcu. Tokratna bližina kometa pomeni nekaj izrednega, ker se bo komet lahko opazoval z navadnim očesom in pa z običajnim daljnogledom. Zvez-darne se že sedaj pripravljajo na ta dogodek in astronomi računajo, da ob tej priliki tudi meteorji ne bodo redki. -o- VIHAR — SEJALEC. Rastlinsko seme, zlasti če ima kake letalne priveske, utegne priti zelo daleč po zračnem oceanu, kjer tvori nekak atmosferski vegetalni plank- ton, vzporeden z vodnim živalskim planktonom v morjih, jezerih in rekahr A do kod more prispeti potujoče zrnje ? O tem sta I. Bouget in Davy de Vir-ville (Revue generale de bota-nique) objavila opazovanja: vpliv nevihte na rastlinsko zrakoplovbo. Od 20. do 22. decembra 1925. je pod Pireneja-mi divjala huda ura, rušeča drevje, dimnike, strehe. Bila je posledica depresije s središčem v Ouessantu, ki je silno razgibala ovždušje. Po vihri se je našlo ob vnožjih hribov, torej v zavetju, polno semen: lipovo, brezovo, platanovo, ja-vorovo, cedrovo, akacijevo, smrekovo, hojevo, jesenovo, jelševo, srobotovo itd. Na katerih' vrhuncih je veter popukal vso to zalogo? Odgovor ni la-hak, zakaj veter nima trajno iste smeri niti enakomerne moči. Pogosto dela ovinke, ki mu jih naklada oblika ozemlja. Zatrdno se je dala določiti pot Jedrno jelovemu semenu v o-kraju Bagneres-de-Bigorre, odkoder je najbližja smrekovina oddaljena v premi črti 7 do 8 km. Drugo seme, opremljeno s perjanico, more preleteti vsekakor dosti daljšo prog^. V tem pogledu je bil Bonnier prijel 1. 1909. delati opazovanja s sprejemalom v Pirejenah, pregledujoč nabrano vsebino slednji mesec. To početje, če bi se nadaljevalo, bi dalo zanimivih razlag o rastju z ne pristopnih skal, zvpnikov, starih zidin, kamor ga je zasejal veter. Vsako seme, ki ga razpih-ne sapa, kajpada ne vzklije, velika večina ga pade na neugodna tla, na presuho ali pre-vlažno zemljo itd. —o--j SMRT KRALJA KAVK. Na T urinske m je umrl v visoki starosti 90 let mož, katerega, je poznala cela Nemčija kot kralja kavk. Pred 40 do 50 leti je hodil Friderik Prieg-ner po sejmih in je kazal svoje čudne dresure najrazličnejših živali. Bil je seveda povsod dobrodošel in privlačen mož, kajti bil je poleg tega, da je znal živali dobro dresirati, tudi izvrsten strelec, ki mu vsaj na Turinškem ni bilo premca. Med njegove največje uspehe štejejo sklenitev prijateljstva med skobcem in ptiči-pevci, pobratimstvo med lisico in golobom ter sožitje med mačko in mišjo družino. Bil je sploh zelo čudaške narave. Kot nekak divji mož je hodil skozi vasi in mesta, in na teh pocestovtfnjili so ga spremljale kavke, ki so letaje šle za njim ter se na njegove klice vsedale na njegove rame. Mlaidost Priegnerja je bila zelo romantična. Najprej so ga spravili v Italijo, kjer je služil v vojski kralja Franca II. ter se potikal po Siciliji in Južni Italiji. Bil je ranjen v bojih ,ušel v Rim in po dolgih pustolovščinah se mu je posrečilo vrniti se nazaj na Nemško. Svoja zadnja leta je mož preživel v domačiji, kjer je ljudem krajšal čas in s tem tudi sebi olajšal nadležna leta starosti. S PARNIKOM BERLIN V EVROPO. Mr. Joseph Lepša, dobro znani slovenski .potovalec, ki govori več jezikov, katerega PRODA SE špecijaliteta je, da vodi izletnike v Evropo z North German Lloydbvimi parniki, zopet snuje izredno potovanje z novim parnikom S. S. Berlin, ki odpluje iz New Yorka 6. maja. j Parnik Berlin je eden izmed najboljših in najudobnejših plavajočih palač, kar jih je zdaj v službi za prevoz preko Atlantika. Kabine so čiste in zračne, z dvema, tremi ali štirimi posteljami. Velik prostor na krovu nudi priliko potnikom, da se na njem sprehajajo. Za ta izlet bodo znižane cene in Mr. Lepša bo skrbel za to, da bodo potniki z vsem dobro preskrbljeni. Vprašajte za podrobnosti v kateremkoli uradu North German Lloyda, kjer boste vse potrebno zvedeli. sloveči umetniški fotografist Nenf^ceK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! dVonadstropna hiša dva bloka od slovenske cerkve. Z dvema stanovanjema. V hiši je elektrika in plin, kopalna banja in soba za pranje ter vse udobnosti. Proda se za primerno ceno. Lepa prilika za kako slovensko družino. Za podrobnosti vprašajte v upra-vništvu tega lista. p-18,p-25 NOTICE. No one, except the authorized agents with the written permission from administration office of this paper, Amerikanski Slovenec, has the right to solicit advertisements for this paper, or using the paper's name for any purpose of this kind. Administration of Amerikanski Slovenec declines every responsibility whatsoever in such case. Management Amer. Slovenec. ŠPANSKI KRALJ IMA PLJUČNICO. Madrid, Španija. — Španski kralj Alfonz je bolan, pravijo, da ima pljučnico. Sprva se je mislilo, da je bolezen le lahkega značaja; pozneje se je pa izkazalo, da je zelo nevarna. Oče kralja, Alfonz XII. je u-mrl za jetiko. HIŠE TN LOTE NA PRODAJ. PRAZNI PROSTOR NA TITGU. Proda <■»):. 125, za $2090.00, .sewer in trotoar že plačano. Dva bloka do Carlitie. — Naslov: Amer. Slovcncc, 184'; West 22nd Str., Chicago, 111. ----94 RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DR2. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo 1.1921. 6091 ljudi, 1. 1925. pa 7376 za to boleznijo. NAZNANILO. Nihče, razun naših pooblaščenih zastopnikov (ic), ki se ne izkaže s pisanim dovoljenjem upravništva našega lista, nima pravice nabirati oglasov za list Am. Slovenec. Uprava lista ne sprejema nobene odgovornosti v takih slučajih. Uprava "Amer. Slovenca." JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za goste kako se je izne-bila reymatizml Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma- tizera, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., £-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z VaŠim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne'pozabite. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, lil Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. RAfC — tc bolezni je vsako leto več. Nekuj se more vkrenit«. d« «e razširjanje prepreči. Ljudje morajo hiti podučeni. da se vsako- leto vsaj enkrat pustijo zdravniško preiskati. Na tisoče je taldh. katerih se bolezen šele prijemlje—če bi takoj šli k zdravniku, bi si ohranili življenje. Simptoni bolezni no: zjjub* teka. ripanje in plini ter bolečine v spodnjem delu telesa. Ko pa je bolezen že razvita začne bolnik bruhati, znamenje, da mora takoj k zdravniku. Kronično saprije je včasih podlatra raku. Ce se pojavi kri pri črevesu pri človeku nad 45 let starosti, prihaja navadni od raka. Raki pri ^enskah je velikih slučajih na maternici. Bolečine v spod. delu telesa in belo p.. v katerem slučaju sebi veliko škodujejo ženske. se ne pustijo preiskati. Ako se pa pojari rak na ustnah, ustih »II jeziku, se ne sme čakati in bolezan za-nem^rjati. Rak na prsih se navadno pojavi pri ženskah nad DO let. pa tudi včasih pri "30. in 40 letih. Jameime, da vas ozdravimo. So zdravila zato. kakor tudi za Jetiko — AKO SE ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ IN PRAVILNO. — Ne odlašajte sebi v škodo. .DR. C. C. SLNGLEY — zdravnik, 43 letno izkušnjo. 20 W. Jackson Bldg., blizu State, Chicago, III. Soba 1016» elevator do 10. nadstr. — Ure: 10. a. m. do 1 p. 7:30 p. m. — Nedeljah: 10 a. m. do 1 p. m. m. In 5 p. m. do PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom M priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanj« pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2918 W. 21« Place. Chicago, m ATALA Je ime zelo zanimivi povesti, ki jo pričnemo v kratkem objavljati v našem podlistku na drugi strani lista. Čitatelje zanimivih povesti opozarjamo na to zanimivo povest, naj jo čitajo od začetka do konca, da jim je ne bo pozneje žal. Povest pelje čitatelja skozi zanimivo romantično dobo, ki jo pripoveduje Indijanec. S to zanimivo povestjo smo sigurni, da bomo zelo u-sfcregli našim naročnikom. Obenem pa prosimo vse naše somišljenike in prijatelje, naj ne pozabijo na to lepo povest opozoriti svojih prijateljev in znancev in jih obenem nagovoriti, da se naroče na Am. Slovenca. Naš list ima pripravljenih celo vrsto najzanimivejših povesti in romanov, ki bodo sledili eden za drugim v listu. S tem bo naš list nudil svojim čitateljera najzanimivejše čtivo med Slovenci v Ameriki. Povejte to svojim prijateljem in znancem in pridobili jib bote za list. Zakaj lepe povesti in romane vsakdo rad čita. 2 STAN. HI SO, 4-4. vse improvements plačane, 511-S S. Rockwell, cena S6400. takoj $2400._93-p,s.t PRODA SK 2 narlstr. hiša, 6 sol), porč za spat. hot \v. lit. garaža za 2 kari. na lepem prostoru. $6000, takoj. 6630 X. Artesian Ave. ______________95-tdot BUNGALOW moderni 5 sob $.>00.00 takoj ostalo na lahka opL 3725 No. Cicero Ave.______96-t.sr,č F AR M S N A PROD A J POTATO LAND, 10 akr. dobre zemlje., blizu F. E. C. Shops, Hialiah, v»o 17. 53, 40, 100 akr. Bay State kompaiiija, 015 Seybold Bid«.. Mh- mi. Fia.____44-t-12 ? 100.00 takoj, $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr. farmo blizu Marianne, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. L-t Str., Miami, ITa.____83-22 320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 vrste poslopij, 7 mili do mesta, $20.00 za aker, takoj $500.. letno $200. Evnns-Tiuncy Co., Fremont, Michigan.____57-23 l'RODA ALI ZAMENJA 120 akr. farmo za mlekarstvo ali kokošjere-jo. Robert Surma, North Judson, __Ind. R. F. D. 2.__c'0-p.s.t OZARK SADOVNIK. kokosjereja in mlekarstvo. 200 akr. blizu postaje, šole in cerkve ob dobri cesti. — A. M. Piazza, Knobview, Mo. ___86-pdop SO AKR. OBDELANE FAR M E. dobra pitna voda, fina poslopja, ograjeno, sadni nasadi, lepe ceste, zdravo podnebje; ob državni cesti M33. O s-.'oda Co., Mich.; za ribolov in lov na divjačino. $4500. Kobiuson, 4130 VY. Adams. Nev. 3675 D-16-3-3 POHIŠTVO NA PRODAJ POSTELJ F in zofo, piano, omare za obleko, stoli in preproRe, v dobrem stanju. 6444 Magnolia Ave. Park 7476. - 74-tdot 2nd v Rogers Park. Pho._Rogers POHIŠTVO za jed. sobo proda, tudi za parlor. Pridite pogledat na 725 Highland Ave., Oak Park, III. ___________________87-p.s.t PRODA POHIŠTVO, nizka cena. tudi Kimball piano, mahogany, 4315 No. Laramie Ave. 1. nadstr. __97-t,sr,č V NAJEM SE ODDA RENTA na 3931 N. Paulina Str. stan. 4 sobe, plin, elektrika, blizu Irving Pk. "L" in kare, Bittersweet 3758. 83-srdosr 5 SOB parna toplota odda v najem, hot \v. ht. vedno. $65.00. — 1972 Evergreen Ave, ft Robcv St. 88-p,s,t DELO IN SLU_ŽBg_ MILLINERY STRAW OPERATORS Experienced — dobra plača, stalno delo. LEADER MILLINERY, j273 Milwaukee Ave._92-p,s.t DELO DOBI DEKLE, da pazi na 6 letnega dečka, dober dom. $5.00. Vprašajte po 6:30 — 2519 Cullom ='v. Kevstone 1814. 91-p,s,t KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi department!.__56-23 "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohiitva za štiri sobe samo $335.00. Pridit« si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Av«. "AMERIKANSKI. SLQVENEC" CIROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. iMiHNimuiMuuMiuiiimwgnBg "Opraskan pa pretresen, druzega nič," odgovori Wulf. Res, dober začetek. Sedaj pa še ostalo," je rekel Godvin. Pogledal je preko rame ter pristavil :"Glej, Rozamundo peljejo proč, Si-, nan pa je ostal; brez dvoma bi rad s teboj govoril, kajti Masuda namiguje." . "Kaj nama je storiti?" vpraša Wuif. "Naredi načrt, brat, meni fee v glavi vrti." v - "Poslušaj ga, kaj ti pove. Ker tudi- tvoj konj ni ranjen, ga zajezdi, ko dam znamenje, kakor je velela Masuda. Druge poti ni. Delaj se, kakor da si ranjen." Množice so vpile na vse grlo in proslavljale zmagoslavnega Wulf a, onadva pa sta jezdila od začetka mostu in se ustavila malo korakov pred preclzidjem. Tu se je oglasil Al Džebal, ki je govoril po Masudi. "Krasen boj,", je dejal. "Nisem si mislil, da se znajo Franki tako imenitno boriti. A povej, gospod vitez, ali hočeš z menoj v palači obhajati zmago?" "Hvala ti, gospod," odgovori Wulf, "moram se odpočiti, izmiti si rane," in pokazal je na kri na svojem oklepu. "Jutri pa z veseljem, če drago." Sinan ga strmeč pogleda ter si gladi brado, oni pa so trepetali in čakali osodne besede. "Dobro. Bodi. — Jutri se poročim z go-spico Rožo vseh rož, vidva, njena brata, pa mi jo bosta slovesno izročila. Tedaj pa prejmeta i vidva nagrado za svojo hrabrost — dragoceno nagrado, vama obljubljam!" "Godvin je opazil oblak, ki je priplaval po nebu ter zakril mesec. Počasi ga je zakril jn tema je objela prostor. "Sedaj !" je zašepetal; in priklonila sta se Al Džebalu, pognala konje skozi odprta vrata, kjer se je gnetla množica in tako nekoliko zadržala oboroženo spremstvo, da jima ni takoj sledilo. Pohvalila sta Dima in Plama in vrla konja sta se spustila drug poleg dru-zega v dir, deleč množico kakor reže ladjin rivec valove. Cez deset korakov je bila množica bolj redka, pri tridesetih sta jo že imela za seboj. Dirjala sta naprej, cesta se je zavila na levo, tu sta jim v vladajoči temi izginila izpred oči. ' "Naprej!" je rekel Godvin in potegnil za vajeti. Konja sta se zagnala y polni dir. Zopet je Godvin zavil v stran, na cesto, ki je peljala okoli mestnega zidovja in skozi vrtove ter pustila hišo za tujce na levi. Se tri minute in bila sta v samotnih vrtovih, kjer to noč ni bilo žensk, ki bi sanjarile po šotorih. "Wulf," je rekel Godvin, ko sta hitela dalje, "izderi svoj meč pa bodi pripravljen. Pomni, da je skrivna votlina kaj lahko zastražena; v tem slučaju morava pobijati ali pa se pobiti dati." Wulf pokima in že sta se dva dolga meča zabliskala v mesečini; oblak je namreč odplaval dalje. Kakih sto korakov pred njima se je vzdigovala visoka skala, a med njo in okopi sta bila dva stražnika na konjih. Slišala sta peketanje konjskih kopit, se obrnila in strme opazila dva oborožena viteza, ki sta dirjala nadnja kakor vihar. Pozvala sta ju, da se ustavita, nato pa sta jezdila nekaj korakov naprej, kakor da bi se hotela prepričati, kdo da je. Kakor bi trenil sta padla brata nad nju. Vojaka sta: na^tayila sulice; a pre dno sta u--ganila, je zadel Godvinov meč enega med vratom pa ramo ter ga preaekel do prsne kosti, Wulfov meč pa ^je prodrl drugega, tako da sta obadva padla pri vratih bkopov, ne da bi sploh vedela, kdo ju je pobil. Brata sta potegnila vajeti in ustavila svoja konja, ju obrnila in skočila raz sedla. ' Eden mrtvih stažnikov je'še vedno držal svojega konja za vajeti, druga žival pa je stala zraven njega ter hrskala. Godvin ju je prijel, ne da bi se zganila in vrgel Wulfu ključ, da odpre vrata. Prijel je konja za vajeti, Godvin pa ju je peljal v votlino ih sicer brez težave; živali sta pač mislili, da je bil to v skalo vsekan hlev, kakor so ga bile sploh vajene. "Kaj pa z mrtvecema?" je dejal Wulf. Najbolje bo, če nama delata družbo," je odgovoril Godvin; in pohitel je ter prinesel najprvo enega, za njima pa še drugega. "Hitro!" je rek%l, ko je vrgel drugo truplo na zemljo. "Zakleni vrata. Skozi drevje sem ugledal jezdece. Ne, ničesar niso videli." In zaklenila sta debela vrata ter jih za-pahnila, pa z utripajočimi srci čakala v temi pričakujoč, da začno vojaki vsak trenutek zbijati po vratih. A nobenega glasu ni bilo. Zasledovalci, če so sploh bili, so se obrnili drugam. Ko je Wulf privezoval konje blizu uhoda v jamo, je Godvin nosil težke skale ter jih nagromadil ob vratih. Sedaj sta bila varna. Vrata so namreč imela železne tečaje in so bila pritrjena v živi skali Beg v Emezo. Napočil je čas najmučnejšega Čakanja, k£r sta ga brata poznala. S sten po votlini je kapljala voda in Wulf, ki ga je mučila žeja, jo je zbiral v perisče ter jo pil. Močil si je tudi glavo, da si je hladil bolečine. Godvin je izmival bratove rane. Wulf pa mu je pripovedoval podrobno o boju na mostu. "Pri prvem spopadu se mi je sulica vjela med členi nasprotnikove čelade ter jo odtrgala, Lozelova sulica pa je zadela ob moj ščit ter mi ga vrgla iz roke; nato sva švignila drug mimo drugega in so sprednja Dimova kopita visela za trenutek nad brez-dnom, tako da sem že mislil, da je gotovo vse izgubljeno. Pri drugem spopadu je Lozelova sulica šla pod pazduho skozi, moja pa je zadela Lozela sredi prsi ter vrgla vranca in njegovega jezdeca na tla, ki pa se ni mogel ustaviti v silnem diru, zato je skočil čez oba-dva kakor skačejo konji, kedar so na lovu. Na konju nisem hotel s kopiti pomandrati Lo-zela, ampak sem raz jahal, da bi' končal boj na viteški način, a zadel me je nasprotnikov meč, ker nisem imel ščita, z vso silo na oklep, tako da sem omahnil nazaj ter bi bil padel v prepad, da nisem zadel ob svojega konja." Pravil je o udarcih, ki so sledili, zlasti v usodnem trenutku, ko je ranil Lozela, mu presekal oklep ter ga pobil, kakor mesar pobije vola. Kako je ta mogočni in krvoločni človek, ko je skočil nadenj, da ga r usmrti, prosil usmiljenja, ga prosil v imenu Kristusovem in njune lastne matere, ki jo je poznal kot otrok v Eseksu; on da ga ni mogel umoriti, ker je bil brez orožja, ampak se je obrnil proč, češ, da ga prepušča Al Džebalu, nakar je ta izdajavski pes skočil pokonci in ga skušal zabosti. Torek, 15. marca 1927. rojaki, naročajte in širite najstarejši slov. list "amerikanski slovenec!" ., > radi citate knjige ? potem ne prezrite tega. Sest knjig prvovrstne VSEBINE ZA IZREDNO ZNIŽANO CENO SAMO $3.00. 1. Otroka kapitane Grant a. Napeto zanimiva povest. Kdo ne posluša rad pripovedovanja o afriških divjakih, avstralskih ljudožrcih, o skrivnostih velikega oceana ? Vse to in še mnogo več najdeS v knjigi Otroka kapitana Granta, ki stane. 2. Našega slovenskega pisatelja MeŠka večina izmed nas pozna. Ko čitaš njegove globoke povestice, se ti zdi, kakor bi ti vlival olje na srce. —* Ako želiš citati povesti, ki ti bodo ostale še dolga leta V spotninu, vzemi v roke knjigo "Slik«," ki stane ..............-$L00 Kdor naroči ti obe knjigi, mu damo. povrhu kot nagrado ie štiri druge knjige, in sicer: Soince in senca, povest, ki je gotovo ne boš prej odložil, dokler ne prečitaš zadnje vrstice. Na negotovih patib. Napeta povest iz nevryorskih višjih krogov. Od srca do srca. 1« in 2. zv. Ne smelo bi biti slovenskega Amerikanca, pri katerem bi se ne našli ti knjigi. Vseh teh sest knjig samo $3.001 Ponudba velja sama za kratek čas. §e danes torej izreži ta oglas, pripni nanj znesek $3.00 t Money Ordru, Bank Draftu ali pa v gotovini tet ga pošlji na naslov: KNJIGARNA * AMERIKANSKI SLOVENEC, 1949 W. 22nd St., Chicago, UL Prijatelji, ali te Zavedat^, da s6 nasprotniki z vso »slo na de^ hizarrojtUk? Kaj pa mi, bomo ■ema mirovali in gledali? Ne smerne, taneetna ramft-M. rau.UgLA^S.1 ; . - —-Merchant«, advertise 'Amerikanski Slovenec." in popis vseh cerkvenih obredov tkozi celo leto, zlasti ie v postnem Času in velikem tednu najdete v knjigi "razlaganje cerkvenega leta ali slovenski goffine." V .njej je tudi natančno razložen pomen vsakega praznika in vsake nedelje skozi celo leto. Vsak katoličan bo z zanimanjem in ponovno segel po tej poučni knjigi. Stane samo - $1.50 - Kdor jo naroči tekom postnega časa, mu damo brezplačno povrhu knjižico 4<>0<>0<><>0<^^ PISANO POLJE OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOiKKKKKKKJOOOOOOOOOO Dr. P. A Tominec: i i Zakaj se močite S FOK&DANJEM LJNOLEUMA, .KO VAM Ml TO STORIMO, NE DA BI VAM Sno TREBA jPLAGATI! " Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane porab en. Naši eksperti redijo vprašanje po-laganja- linoleuma za vas. * Baš sedaj imamo veliko za-~o$o Jo »dreto $1.50 in $2.00. • »•If.vw—w »M »»m *twb VVVtMJ llinill iy » vu»v C« loqro krasnih yzorcev po različnih cenah. Pustite, da vanj postrežemo takoj. Cene so 85c za Stirjagki jar d, $1.00, EJCHHOLZER & CO. ; i 02? .MAIN STREET, FORES^ CITY, PA. Tiidi v cerkvi vlada denar. Dandanes, ko vidimo povsod velikanski prepad med bogatimi in siromaki, je čisto naravno, da se je dvignil ugovor tudi proti cerkvi in njenemu imetju, češ, da tudi v njej vlada denar, kakor povsod drugod na svetu. Vendar če stvar mirno in trezno premislimo, vidimo, da se ljudje, ki to trdijo, motijo, j Tu hočemo navesti samo tri najbolj navadne krivične očit-jke. * * =!« Denar za »vete maše. Bogatin lahko plača maše — tak ugovor se sliši večkrat dandanes ob času splošnega obu-božanja- — in si kupi nebesa; revež pa tega ne zmore in trpi dlje v vicah, čeprav ni sam kriv, da je reven. Bog torej ni | pravičen in pusti vladati denar. Potemtakem je res denar bog in sveta vladar, ne samo na tem, ampak celo na onem svetu. Najprej moramo ugotoviti, da z denarjem, ki ga dajo verniki duhovniku, da opravi sveto mašo na njihov namen, ni plačana sveta daritev, ampak je naprošen mašnik, naj izroči posebni sad svete daritve v roke božje v namen tega vernika. Dotični denar pa je le prostovoljni dar za preživljanje duhovnikovo. | Cerkev pa kot mati skrbi za to, da bi ne bili baš reveži prikrajšani pri sveti daritvi, in zato strogo veleva: Noben župnik ne sme ob nedeljah in zapovedanih praznikih sprejeti kakega darila za sveto mašo, marveč jo mora opraviti vselej »za vse svoje župljane, v prvi vrsti seveda za one revne, ki daru za sveto mašo ne zmorejo. — Znano je, da revni pogosteje hodijo k sveti maši. Tudi s tem so deležni sadov svete maše, ker se pri mašnih molit-'vah vfeelej moli za vse one, ki so navzoči, in se jim naklanja-,jo sadovi, katerih odsotni niso deležni. — Na vernih duš dan bere vsak mašnik po tri svete maše, od katerih mora opraviti dve brez vsakega darila, zato, da pridejo njihovi sadovi v korist gotovo najbednejšim in najbolj zapuščenim. Menda je ni nobene druge ustanove na svetu, ki bi tako plemenito skrbela za revne kot skrbi vprav cerkev. Nadalje pa sloni ta ugovor tudi na očividno napačnem pojmovanju o sadovih in učinkih svete daritve, odpustkov in drugih zadostilnih dobrih del, ki jih naklanjamo mrtvim. Dvojno vprašanje spada semkaj: Prvič: Je li uspeh dobrih del, ki jih namenimo za mrtve, gotov ali le dvomljiv? Drugič: Koliko moremo pomagati dušam v vicah? Na prvo vprašanje, je li učinek dobrih del, zlasti odpustkov, darovanih za verne duše, gotov ali dvomljiv, je odgovor jasen. Zakaj nezmotljiv nauk svetega pisma in cerkve je, da živi morejo pomagati in koristiti z dobrimi deli dušam v vicah. ' Na drugo vprašanje, koliko moremo pomagati dušam v vicah, pa odgovor ni lahek. Gotovo je, da more sveta cerkev trpljenje vernih duš z odpustki olajšati ali skrajšati, toda tega ne moi-e storiti kakor pri svojih živih udih na podlagi svoje sodne oblasti in odveze z neposrednim vplivom na rajnega.— Ker namreč sveta cerkev nad rajnimi, ki niso več pod njeno oblastjo, ampak podvrženi naravnost Bogu, ne izvršuje nobene sodne oblasti, zato jih tudi ne more neposredno od njihovih kazni oprostiti ali odvezati, pač pa lehko vzame-iz cerkve- nega zaklada za njihov dolg plačilo, katero ponudi Bogu s prošnjo, naj sprejme zadoščenje Kristusovo in svetnikov namesto tega, kar bi bili rajni sami dolžni storiti. Iz tega vidimo, da odpustek za rajne sicer vsebuje in tudi potrebuje dejanja sodne oblasti cerkve, v kolikor daje človeku pravico do gotovega dela cerkvenega zaklada v zadoščenje časnih kazni, ter mu obenem daje tudi dovoljenje, da sme ta del cerkvenega zaklada ne samo zase porabiti, ampak ga nakloniti vernim dušam v vicah, vendar pa odpustek ali zadostilno dobro delo n£ učinkuje na rajnega po načinu sodne oblasti, kakor n. pr. odveza pri spovedi, ampak le po načinu prošnje, in sicer se ta prošnja ne naslanja samo na veljavo in ugled svete cerkve, ampak na zasluge Kristusa in svetnikov samih. Na podlagi teh zaslug dobe verne duše v vicah, katerim je odpustek namenjen, odpuščenje časnih kazni, ki je seveda primerno odpustku, ki je bil zanje darovan. Po splošnem nauku odpustki in druga zadostilna dobra dela ne koristijo vsem vernim dušam, ampak posebej tistim, za katere so bili darovani. Ce pa ima bodisi popolni bodisi nepopolni odpustek prav tako vrednost tudi pred Bogom, ne moremo nič gotovega vedeti. Kakor se je namreč izrekla kon-gregacija za odpustke (dne 28. julija 1840), je to popolnoma odvisno od božjega usmiljenja. Če se oziramo na namen svete cerkve— pravi imenovana kon-gregacija, — ima sveta cerkev brez dvojbe namen, podeliti odpustek v polni veljavi (popolni ali nepopolni) tudi za verne duše v vicah. Učinek in veljava sta pa popolnoma v rokah božjega usmiljenja. Nauk svete katoliške cerkve o pomoči vernim dušam v vicah je torej na kratko sledeči: Gotovo je, da lahko pomagamo vernim dušam v vicah. Toda ker verne duše ne spadajo več v področje sodne oblasti svete cerkve, zato sta učinek in veljava odpustkov, svetih maš in drugih zadostilnih dobrih del popolnoma v rokah božjega u-smiljenja. Truditi se moramo radi tega, da jim naklonimo kolikor mogoče veliko odpustkov. Če so duše, katerim hočemo na tak način pomagati, že v nebesih, tedaj bo božja previdnost in dobrotljivost te odpustke naklonila drugim vernim dušam v vicah. Iz vsega tega je jasno razvidno, kako neosnovano je očitanje, da katoliška cerkev za de-r?r prodaja večno zveličanje, ker ne uči drugega, kakor da je vernim dušam v vicah v resnici mogoče pomagati, glede vprašanja koliko, pa uči, da je to popolnoma v rokah božjega usmiljenja. (Konec prih.) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiakal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca.