Petek, 31. avgusta 1979, ob 18. uri:
DVORANA DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST, Donizettijeva ulica 3
Ne maramo prazne rasne nacionalnosti in tudi ne materialistične kolektivnosti, čeprav bi bila slovansko pobarvana.
FRANCE KOBLAR (Bohinjski teden 1939, str. 32)
V__________________________J
Od
Bohinja do
PREDSTAVITEV sodelujočih na letošnji DRAGI zastopnikom javnih občil in javnosti.
Fo predstavitvi zakuska in družabnost.
XIV. študijski dnevi I., 2. septembra 1979
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, Opčine, Narodna ulica štev. 89
Sobota, 1. septembra 1979, ob 16.30:
SLOVESNA OTVORITEV z nastopi javnih predstavnikov.
Po otvoritvi prvo predavanje:
BOHINJ: OB 40-LETNICI NEKE VIZIJE
To je bila vizija, ki jo je tik pred svetovnim viharjem 1939 razgrnila v Bohinju plejada slovenskih katoliških kulturnikov od Finžgarja do Kocbeka, od Janžekoviča do Koblarja in Šolarja: vizija zvestobe slovenstvu in krščanstvu, v odprtosti človeku in času. Tema spada med najžlahtnejše, kar jih je doslej Draga programirala. Obenem bo, kot kaže, edina spominska oživitev Bohinjskega tedna v vsem slovenskem kulturnem prostoru.
Predavatelj, odlična slovenska osebnost, bo prvič nastopil v Dragi.
Po predavanju diskusija in družabnost.
Nedelja, 2. septembra 1979, ob 9. uri:
SLUŽBA BOŽJA na prostem v parku. Celebrant mons. Lorenzo Bellomi, tržaški škof, ki bo imel tudi nagovor.
Ob 10. uri drugo predavanje:
NARODNOST V TEOLOGIJI IN CERKVI PROTI LETU 2000
Kakšna se napoveduje vloga narodnosti v teološki spekulaciji in v verskem občutju na pragu 3. tisočletja? Bo narodnost čedalje bolj ugašala v nekakšen krščanski kozmopolitizem ali pa se bo nasprotno izčiščevala v nezamenljivo sestavino krščanske izbire?
O tej temi bo spregovoril strokovnjak, ki združuje v sebi bogat teološki razgled z intimno usidranostjo v slovensko Cerkev. V Dragi bo nastopil prvič.
Po predavanju diskusija, nato premor za kosilo.
Ob 16. uri tretje predavanje:
SLOVENSKI MATIČNI, ZAMEJSKI IN ZDOMSKI TRENUTEK Matica, zamejstvo, zdomstvo: troje ravni, na katerih se danes izraža slovensko bivanje, v različnih političnih, socioloških, kulturnih in psiholoških pogojih.
To žarečo tematiko bo skušal dešifrirati intelektualec, ki intenzivno živi sedanjo uro našega naroda. Kot predavatelj bo nastopil v Dragi prvič. Po predavanju diskusija, sklep, večerja, družabnost.
Letos mineva štirideset let, kar je katoliško akademsko društvo Zarja -priredilo v Bohinju svoj znameniti študijski teden.
Pisatelj F. S. Finžgar ga je takole otvarjal:
» ... Ko sem pred leti prebiral debelo knjigo o ’Duhu in obrazu boljševizma’, sem res težko doumel trditve o zgolj masovni duši, o popolnem zmehaniziranju vsega življenja in odločno negacijo vsake osebnosti in osebne svobode ...Ne ume j te me napačno. Prav nič nisem hotel izpodbijati vrednosti organizacije sploh. I-Iotel sem opozoriti le na sodobni uboj osebnosti, uboj vsake prave svobode, ki je človeku dana od Boga samega ... Mi se tu nikakor nismo zbrali nekam tesno masovno organizirani, tudi po nikakem ukazu siljeni; zbrala nas je sila časov in volja, da se s pošteno odkritosrčnostjo brez zle misli poraz-govorimo o prevažnih in perečih vprašanjih ... «
Ne bi le besede lahko služile za uvod v katerokoli Drago?
Bohinj - Draga.
Je torej od trate Sv. Janeza ob jezeru do openske dolinice manj kot štirideset let?
Nedvomno je v omenjeni konjunkciji tudi nekaj elegičnega.
Od Bohinja do Drage je ostanek slovenskega Izraela moral čez Rdeče morje: in iz njega ni stopil isti, kot je stopil vanj.
NB: Zmerom je mišljena poletna ura.
dalje na 2 strani ■
Za nas, ki nismo bili tam...
[Bohinjski teden 1939]
—	Kdo, kdaj in kje je -priredil študijski teden v Bohinju? Priredilo ga je akademsko
društvo Zarja od 7. do 12. avgusta 1939 ob cerkvici Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru.
—	Kakšno je bilo temeljno ideološko hotenje tistega katoliškega rodu, ki je prirejal študijski teden?
Reševati življenje pred statiko ideologij in priti do globlje-
Od Bohinja do Drage
■ nadaljevanje s 1. strani
Obzorja so izgubila zadnjo romantiko: kakšno mesto v dalji se je izkazalo za optični pojav: hribovje Obljubljene dežele je zadobilo bolj eshatološke obrise.
Draga se noče iti kakšno prav tako domišljavo kakor površno identifikacijo.
In vendar kljub razlikam med obema Izraelovima ostankoma koliko skupnega med njima, od zunaj oblastniške režije do zunaj oblastniške duhovne atmosfere! Predvsem pa ostaja ista njuna pot: v smer resnice in svobode, v ljubečem privzemu preteklosti in drzni odprtosti v prihodnost, v nepodkupljivi zvestobi Sloveniji in Cerkvi.
Dolinico Drage bi Lahko plakatirali s stotinami citatov iz zbornika Bohinjski teden: in zveneli bi, kakor da so bili napisani za danes in za nas.
Zato letošnja Draga hoče imeti tudi memorialni prizvok. Prijatelji, pridite.
Se en gornji pojav boste lahko opazili nad našim zelenim zbirališčem: milo izžarevanje od novega dvozvezdja, ki nam je bilo poslano v osrčenje in tolažbo, od Janeza Pavla in od Lovrenca.
Pridite.
ga pojmovanja naroda, slovenstva, katolicizma, kulture.
—	Kje so bila predavanja?
Na prostem na trati ob cerkvici: predavatelji so sedeli ob mizi ob severni stranici trate, poslušalci pa so sedeli v travi.
—	Koliko je bilo udeležencev in kje so stanovali?
Tečaja se je udeležilo okrog 250 fantov in deklet, v glavnem visokošolcev: prenočišča so imeli v skednjih v Stari Fužini in v Domu sv. Stanislava pri Sv. Duhu.
—	Kako se je zborovanje začelo? Duhovni vodja Zarje dr. J.
Fabjan je začel zborovanje v cerkvici Sv. Janeza z Veni Crea-tor Spiritus.
—	Kateri predavatelji so nastopili na študijskem tednu? In njihove teme?
Prvi dan: F.S. Finžgar: Uvodni pozdrav; Dr. J. Janžekovič: Človek in njegov smisel. Drugi dan: E. Kocbek: Oseba -središče novega življenja; France Koblar: Oseba in kulturno ustvarjanje; Dr. Stanko Gogala: Vzgoja k svobodi.
Tretji dan: Dr. J. Fabjan: Svoboda Cerkve in svoboda v Cerkvi; F. Vodnik: Slovenstvo in katolicizem; Dr. Stanko Cajnkar: Katoliška obnova med nami.
Četrti dan: Jakob Šolar: Slovenski kulturni problem ; Dr.
Andrej Gosar: Osnovna narodnogospodarska in socialna vprašanja Slovenije ; Bogo Grafenauer: Slovensko vprašanje.
Peti dan: F. S. Finžgar: Slovenska narodna svoboda in njena vrednost; Dr. J. Kržišnik: Naša narodna obramba.
—• So se tečajniki kaj spomnili usužnjenega zamejstva?
Na večer predzadnjega dne so se zbrali na gričku ob jezeru in se ob kresu spomnili vseh slovenskih bratov onstran jugoslovanskih meja.
—	Se je študijskih dni udeležil kakšen mlad zamejec? Zagotovo je bil prisoten vsaj
eden: Boris Pahor iz Trsta.
—	Kako se je študijski teden zaključil?
Po sklepu debate zadnji dan
—	trajala je dve uri — so udeleženci šli v cerkvico Sv. Duha ob jezeru, kjer so bile pete litanije Matere božje z ljudskim petjem, nato pa zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim.
—	So bila predavanja bohinjskega tedna objavljena?
Objavljena so bila v posebni knjigi leta 1940 v založbi Zarje: knjiga šteje 144 strani.
— Kakšno vreme so imeli udeleženci petdnevnega tečaja? Dež jih je nekajkrat pregnal v lopo pred cerkvico, a tudi tam se je dalo lepo delati.
BESEDA JE IZŠLA
(Čigava in kakšna v Dragi od leta 1966 do leta 1978)
2.-5. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin:
Položaj Slovencev danes D. Valentin Inzko:
Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan:
Slovenci na Primorskem Dr. Janez Janžekovič:
Znanost in svetovni nazori Dr. Janez Janžekovič:
Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar:
O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan:
Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik:
Kulturno-duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo Dr. Drago Štoka:
O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.-3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar:
Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec:
Vloga krščanstva pri oblikovanju narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in dr. Midjo Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša:
Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje Dr. Matej Poštovan:
Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu Dr. Vinko Zvvitter:
Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner:
Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
dobju združevanja Evrope
31.	avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski:
Združena Evropa in Slovenci Dr. Ludvik Vrtačič:
ABC slovenske problematike v ob-Dr. Feliks J. Bister:
Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samospoznava-nje - Možnosti Dr. Alojz Tul:
Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič:
Dialog Cerkve s svetom Dr. Vekoslav Grmič:
Vzroki modernega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič:
Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko:
Koroška in izseljeniški problemi Dr. Franc Mijač:
Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik:
Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa:
Izseljevanje iz tržaške pokrajine Izidor Predan:
Beneška Slovenija Dr. Aiojz Rebula:
Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zvvitter:
Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju Dr. Rudolf Klinec:
Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič:
Verski položaj na Slovenskem Dr. Janko Zerzer:
Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Maks Šah:
Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor:
Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nenal in Franc Jeza:
Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.-6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar:
Socialna preobrazba slovenske družbe Ciril Zlobec:
Današnja slovenska idejno - kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič:
Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič:
Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič:
O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan:
Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek:
Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec:
Idejno - kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela:
Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.-5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja:
Današnja vloga zdomske Slovenije Dr. Drago Štoka:
Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar:
Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej:
Novosti v družbeno - politični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko:
Politično - ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih Dr. Ludvik Vrtačič:
Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.-3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin:
O idejnem pluralizmu
Dr. Lojze Šuštar:
Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler:
Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem
Župnik Emil Cencič:
Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damijan Paulin:
Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem Prof. Alojz Rebula:
O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner:
Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič:
Družina v Beneški Sloveniji Dr. Ivan Hribernik:
Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak:
Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak:
Stara in nova podoba družine
7.-8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft:
Cankar in slovenstvo
Bogo Samsa:
Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor:
Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile
dalje na 4. strani B
BESEDA JE IZŠLA
H nadaljevanje s 3. strani
Dr. Drago Štoka:
Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah
Dr. Valentin Inzko:
»Skupna Koroška«
Dr. Peter Urbanc:
Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar:
Slovenci - zdomci v Nemčiji Dr. Andrej Kobal:
Slovenec v svetu
NAVODILA
XIV. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo tudi letos na Opčinah (Opicina) na vrtu Finžgarjevega doma (Ma-rijanišče), Narodna ulica 89. V primeru slabega vremena bodo predavanja v dvorani Finžgarjevega doma.
POJASNILA IN PRIJAVE: Društvo slovenskih izobražencev, ulica Donizetti 3/1, Trst, Italija. Po telefonu od 27. do 31. avgusta na štev. 040/768189 od 17. do 19. ure. Odbor bo skušal omogočiti v kaki bližnji restavraciji skupne obede v dneh Drage.
PRISPEVKI ZA ŠTUDIJSKE DNEVE so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni. \1*
-1-
Dopisnike in fotografe prosimo, da se akreditirajo na sedežu DSI do predstavitve v petek, 31. avgusta, zvečer.
6.-7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša:
Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnlk, dr. Damijan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopa (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec:
Kako je duhovščina pripravljala o-svoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik: Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.-5. septembra 1976:
Franček Križnik:
Marksizem in svoboda Dr. Kazlml1' Humar:
Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor:
Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.-4. septembra 1977:
Saša Martelanc:
Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič:
Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak:
Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.-3. septembra 1978:
Dr. France Bučar:
Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc:
Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva
Dr. Žarko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah In prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnici: kominform in slovenstvo (okrogla miza)
*
Aktualnost sporočila
Začnimo tečaj v imenu božjem in z duhom Janeza, pridigarja ob Jordanu.
Značajev, trdnih kot te gore okrog nas, je treba narodu, če hočemo, da ga ne pogoltnejo valovi časa.
F. S. Finžgar
(Bohinjski teden, str. 2)
Na koncu koncev je marksistični optimizem prav taka konstrukcija kakor fašistični pesimizem.
Edvard Kocbek (Bohinjski teden, str. 14)
Vsi se moramo zavedati, da je naši kulturni nalogi rešitev samo: delo, delo, delo.
Jakob Šolar
(Bohinjiski teden, str. 88)
Totalitarni civilizaciji se upira naš prirodni čut, pa tudi naša omika.
France Koblar (Bohinjski teden, str. 32)
Kaj kritičnega o Dragi '78
» ... Med diskusijo, ki pa ni bila bogata (morda zaradi zahtevnosti predavanja), je prof. Bučar označil izhod iz ideološkega totalitarizma v družbi, kjer deluje več ideologij ... «
(PRIMORSKI DNEVNIK, Trst, 3.IX.1978)
■>... 'Okroglo mizo’ se tako lahko označi za ponesrečeno in s tem je bila Izgubljena lepa priložnost za zanimivo in aktualno diskusijo, ki bi bila razčistila to vprašanje, kolikor zadeva našo bližnjo zgodovino in tudi še sedanjost. Očitno je zadeva zdrknila organizatorjem iz rok ... «
(NOVI LIST, Trst, 7.IX.1978)
» ... Prireditelji so dan prej, v petek, 1. septembra, na tiskovni konferenci seznanili javnost z imeni predavateljev, medtem ko so bile teme predavanj znane že dolgo prej. Morda bi se dalo v bodoče premostiti tudi ta način seznanjanja javnosti, saj bi verjetno predhodno poznanje predavateljev le privabilo še koga od blizu in daleč v opensko Drago ...■■
(KATOLIŠKI GLAS, Gorica, 7.IX.1978)
» ... Pri nedeljski okrogli mizi ob 30-letnici Kominforma so v resnici bila štiri predavanja, od katerih bi lahko vsako zadostovalo za popoldanski spored. To je pokazal tudi sam potek, saj so se poslušalci pričeli že utrujati ... «
(GOSPODARSTVO,
Trst, 8.IX.1978)
» ... Letošnja Draga je pustila mnogo vprašanj odprtih in je še enkrat pokazala nemoč slovenskih intelektualcev, da bi razrešili svoja ideološka vprašanja ...«
(VOCE ISONTINA, Gorica, 9.IX.1978)
» ... ZAKLJUČEK. Organizatorjem čestitamo, predavateljem in diskutantom priporočamo več sproščenosti. Naj draga DRAGA še prinaša! Naj prinaša vedno več luči v slovenska srca in v slovenski prostor! ... «
(GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE, Buenos Aires, štev. 7-8, 1978)
01 DRAGA *79 - Supplemento al n. 6/7 del P" mensile MLADIKA - Luglio 1979. Sped, ^ in abb. postale Gr. III/70 - Autorizz. O D irezione PT di Trieste. Priloga št. 6/7 ^ Mladike. Odgovorni urednik Marij Ma-K ver. Registrirano na sodišču v Trstu, št. O 193. Tiskala Tiskarna Graphart v Trstu.
"\
J