Poštnina plačana v go'ovlnl. 1X7 štev. 184. u Uuhlioiri, v sredo 11 avgusta 1921. Cena Din 150 SLOfENSKI Izhaja vsak član popoldne, U vzemi) nedelje In praznike._ Inserati do 30 pettt a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji taserati potit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej, »Slovenski Narode velja letno T Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420-—» Din. — Dia. Upravništvo: Knailova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Vlaganje list zauljučeno Danes ob 13. je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. — Odklonjena radikalna lista za Kranjsko. — V Ljubljani bodo štiri* na Kranjskem pa pet skrinjic. Ljubljana, 16. avgusta. Danes ob 13. je potekel rok za vlaganje kandidatnih Jist za volitve v Narodno skupščino. Po mestu so bile razširjene vesti, da bo za Ljubljano še v zadnjem hipu vložena posebna uradniška lista z nosilcem bivšim prosvetnim šefom prof. dr. Drago-tinom Lončarjem in namestnikom poštnim uradnikom Cehom. Nekateri člani volilnega odbora, ki je bil izbran na uradniškem shodu pri «Levu», so bili tekom dopoldneva obveščeni, naj pridejo opoldne na deželno sodišče, da vlože uradniško kandidatno listo. Prišla pa sta samo dva nižja uradnika, ki sta ob 13. zapustila sodišče z ugotovitvijo, da ni nihče vložil uradniške liste. V Ljubljani bodo torej samo štiri skrinjice in sicer: SL?. SDS, socijalisti in komunisti. Ob 10. dopoldne so vložili zastopniki NRS kandidatno listo za volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto: na listi je bil do- ločen kot nosilec dr. Ivan Sajovic, odvetnik in župan v Kočevju. Ker pa je bila predložena lista polna formalnih napak, je bila odklonjena. Radikali do 13. niso mogli vložiti popravljene liste, vsled česar radikali tudi na deželi ne bodo kandidirali. V volilnem okraju Ljubljana - Novo mesto bo samo pet skrinjic in sicer: SKS, SLS, SDS. socijalisti in komunisti. V nedeljo je bil v Mestnem domu prvi večji volilni shod, ki so ga sklicali komunisti. Na shodu sta govorila kandidata dr. Milan Lemež o zunanji in notranji politiki ter Zvonimir Bernot. Dr. Lemež je napadal vse meščanske stranke, zlasti SLS. Voditelju dr. Korošcu je očital, da je popolnoma kapituliral pred beograjsko buržoazijo. Shoda se je udeležilo okoli 200 oseb. Ženam in mladini je policija vstop na shod zabranila. Nedeljski volilni shodi Gosp. Korošec na umiku. — Nič več revizije ustave in gosposke zbornice. — Nov Davidovićev nastop proti vladi. — Demokratska zajednica se vedno bolj onsolidira. — Gosp. Marinko vić odklanja četrto stranko. — Radić postane ministrski predsednik. — Rajhenburg, 16. avgusta. V nedeljo se je vršil tukaj .shod SLS, na katerem je govoril tudi dr. Korošec. Shoda se je ude=* ležilo kljub veliki propagandi in agitaciji jedva par sto ljudi. G. Korošec je v svojih govoril začel očividoo posnemati g. Radića ter govoril o «svemu i svačemu«, a na koncu koncev ne pove ničesai. Njegov ne* deliski govor je bil v tem oziru prav tipičen. Hodil je okrog blejskega pakta, ne da bi jasno in odločno povedal in razložil nje* ga pravo vsebino. Govoril je, da bo nova Narodna skupščina najprej spremenila vo* liJni zakon in zakon o oblastnih in srezkih srmoupravah ter sprejela zakon o Gospodarskem svetu. O Gornjem domu in revi* zlji ustave je očivdno po direktivah iz Beo* grada tokrat previdno molčal. Izjavil je le, da bi Gospodarski svet s časom lahko pos stal zakonodajni organ, a to bi bilo mogoče le potom revizije ustave, kdaj bi se to lahko zgodilo, je pa danes še nej;isno. Glede vsto-pa SLS v vlado je g. Korošec priznal, da pride SLS v vlado le, če ostane na krmilu g Vukičević. Zato g. Korošec upa, da bodo ostali radikali kljub svojim notranjim tež-kočam tudi še po volitvah v vladi. Zelo hud je na g. Radića. Naglasil ji. da ga radi svo* ječasnega sporazum z g. Radićem še danes boli glava! Z Radićem noče prirejati več avijatičnih poletov, ker je Radič izključen od vsake nadaljne vladne kombinacije. Na nas slov davidovićevcev je g. Korošec tudi to* krat povdaril, da njegov pakt z g. Vukiče-vićem ni naperjen proti Demokartski zajed* niči ter da upa, da bo lahko skupno z Da* vidovićevci sedel v vladi. Ostali del njego* vega govora je bil samo otepanje na očit* ke. ki lete radi blejskega pakta na kleri* kalce z vseh strani. G. Korošec je doka; zoval, da je ostala SLS zvesta svojemu slo? venskemu programu, ker se še vedno za* v/ema za čim širšo samoupravo Slovencev (ne pa več za avtonomijo Slovenije!). Na povratku je g. Korošec v razgovoru z novinarji ponovno demantiral svoj govor na Viču o reviziji ustave. Vprašanju novi* nariev, kaj je s fuzijo SLS in NRS, se je g. Korošec previdno izognil ter izjavil, da bo govoril o ustanovitvi tkz. četrte stranke na svojem nedeljskem shodu v Ptuju. — Beograd, 16. avgusta. Največje zanimanje v političnih krogih je vladalo za redeljski shod gg. Davidoviča in d"r. Spahe v Banjaluki. Pričakovalo se je, da bosta oba demokratska politika glede na znana nesoglasja, ki so izbruhnila zadnje dnj v v;-idni koaliciji radi dr. Spahove kandidature v Novem Pazaru, podala važnejše izjave. Večtisocglava množica je priredila obema predstavnikoma Demokratske zajednice viharne ovacije. Prvi je govoril Ljuba Davidovič, ki je naglasil, da stoji PZ slej ko prej na braniku državljanskih s\oboščin. Sedanje volitve niso navadna konkurenca med političnim strankami, marveč boj za demokracijo in proti njej. V svojem nadalinem govoru je naglasil, da je DZ stopila V vlado, da zasigura svobodne volitve. Edini pogoj, ki ga je stavila pri svojem vstopu v vlado, je bila popolna volilna svoboda. Zahtevala je, da se odstavi ono uradništvo, ki se je pregrešilo zoper ro načelo. To nam je bilo obljubljeno, je nadaljevali g. Davidovič, toda drugi del vlade še ni izpolnil prevzete obveznosti. Ce bo vlada nadaljevala s svojo dosedanjo politiko, potem bo hudo, ko bomo zahte- vali odgovor od g. Vukičeviča za vsa nezakonita dejanja, ki se vrše pod njegovo vlado. Nato je govoril še dr. Spaho, ki je naglasil, da Demokratska zajednica ni več samo parlamentarna formacija, marveč je danes že v srcu naroda enotna, nedeljiva stranka. G. Davidovič je imel na to v ponedeljek shede v Dubici. Prijedoru in Kostajnici, dr. Spaho pa v svojem volilenm okrožju v sandžaku. Bela Crkva, 18. avgusta. V nedeljo se je vršil tukaj shod Demokratske stranke, na katerem je govoril zunanji minister dr. Marinković. Njegov govor je vzbudil v političnih krogih precejšnjo pozornost ter se tolmači kot umik g. Marinkovića, ki je še do nedavno kazal voljo, da gre čez drn in strn z g. Vuki-čevieem proti g. Davidoviču. Med drugim je naglasil, da je dandanes še vedno mnogo ljudi, ki domnevajo, da so volitve samo formalnost in da je mogoče poslance kratkomalo imenovati, kakor kake uradnike. Govornik je, kar je vzbudilo v politični javnosti največjo pozornost, v nasprotju s svojim dosedanjim stališčem izjavil, da bi tudi današnja vlada lahko sodelovala z Narodno skupščino, ki je bila za delo sposobna. Toda njen razpust je bil potreben, ker je državna politika krenila v drugo smer. kakor je bila takrat, ko so se vršile volitve v prošlo Narodno skupščino. V svojem nadaljnem govoru je odločno demantiral vesti o reviziji ustave. Glede četrte stranke, s katero v zvezi se je v zadnjem času že često spominjalo tudi njegovo ime, je naglasil dr. Marinković, da demokratski ministri ne čutijo prav nikake potrebe, da bi snovali kako novo stranko, ki je potrebna samo onim, ki nimajo nikogar za seboj. — Suhotica, 16. avgusta. V ponedeljek se je vršil v Ludošu pri S u bo tici skod HSS. na katerem je govoril Stepan Radić. Shoda se je udeležilo okrog 1000 ljudi. Radić Se v svojem govoru ostro napadel vlado, češ da je to Vukičevićeva specijaliteta, ki nima niti stranke niti programa, a vendarle vlada. Povsod drugod hi bilo to nemogoče. Radić upa. da bo izšla njegova stranka iz volitev ojačena, po volitvah pa bo prišlo do nove vlade, v kateri bo zastopana tudi HSS. Naglasil je, da bo on osebno sodeloval v vladi, m ker bo imel najmočnejšo parlamentarno skupino, mora novo vlado sestaviti on. POVRATEK CENA BEGA — Beograd. IS. avgusta. Kakor s« dozna-znava v zunanjem ministrstvu, se vrne bivši albanski poslanik Cena beg v kratkem na svoje prejšnje mesto v Beogradu. On bi moral po prvotnem dogovoru že te dni dospeti v Beograd, vendar pa se je njegov prihod zakasnil, ker čaka na povratek svoje matere in svojega brata z Dunaja, kjer je bila mati na lečenju. Po izročitvi svojih akreditiv bo Cena beg odpotoval v Prago, kjer bo istočasno akreditiran lv>t albanski poslanik pri čsl. vladi. Vukićević o blejskem paktu Po izjavi ministrskega predsednika v blejskem pak i u ni govora o reviziji ustave in uvedbi gornjega doma. — Ustava se mora najprej popolnoma izvesti. — Kakšna je zveza med gg. Korošcem in Vukičevicem. — Beograd, 18. avgusta. Današnja ^Politika« objavlja razgovor svojega poročevalca na Bledu z ministrskem predsednikom g. Vukičevičem, ki je dospel v nedeljo na Bled. Dopisnik se je predvsem zanimal za vsebiio in posledice blejskega pakta. G. Vukičević je v razgovoru naglasil, da javnost blejskemu paktu pripisuje vse preveliko važnost. Pakt se ne tiče niti revizije ustave, niti Gornjega doma, niti gospodarskega parlamenta. Ogorčeno je obsodil dejstvo, da se je razpravljalo v zvezi s tem paktom celo kraljevo ime. Naglasil je, da gre le za delovni sporazum SLS z vladnimi radikali in da g. Korošec odobrava vse delo sedanje vlade. Samouprave so se izkazale kot nepopolne in bo treba marsikaj spremeniti. A to še ni povod za revizijo ustave. O tej bi se moglo govoriti šele, ako bi se v praksi pokazalo, da ne odgovarja več razmeram. Zato pa je treba ustavo najprej popolnoma izvesti, kar se doslej še ni zgodilo. V nadaljnem razgovoru je g. Vukičević naglasil. da g. Korošec v blejskem paktu popolnoma priznava sedanjo ustavno stanje. Na vprašanje, kdaj stopi SLS tudi oficijelno v radikalsko stranko Je g. Vukičević odgovoril, da sta SLS in NRS zaenkrat sicer še dve stranki, da pa je sklenjeni sporazum mnogo ožji. kakor n. pr. sporazum med davidovičevci in muslimani. Velja Vukičević je nadalje naglašal, da je sklepal z dr. Korošcem sporazum za velik državni program, na katerem naj bi se združili v pozitivnem delu vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Dr. Korošec je izrecno priznal državo. monarhijo, ustavo in vse naše osnovne zakone, na podlagi katerih bi se mogel osnovati delovni program. Nasprotno pa se z g. Radićem ne more delati, kar pa še ne pomeni, da so od sodelovanja izključeni Hrvati. V nadalinem govoru je gosp. Vukičević na vprašanje, kaj misli o silni razcepljenosti list, izjavil, da baš to dokazuje, da ni nobenega terorja, ker lahko vsakdo postav} svojo kandidatno listo. Ostro angleška lekcija lordu Rothermeru Angleški novinar o akciji za revizijo trianonske mirovne pogodbe. — Smešno je misliti, dabi Anglija podpirala madžarsko iredento. — Ženeva, B*. avgusta. »Journal de Ge- neve« objavlja izpod peresa odličnega angleškega novinarja Harrisona senzacijona-len članek o akciji lorda Rothermera. Med drugim povdarja Harrison, da je akcija lorda Rothemera za revizijo trianonske mirovne pogodbe, izzvala na kontinentu mnogo večjo senzacijo nego pa na Angleškem. To je sicer popolnoma naravno, ker tvorijo mirovne pogodbe temelj današnje konstelacije Srednje Evrope. Vsaka akcija, ki stremi za spremembo sedanjega položaja, mora naravnost vzbuditi v vseh prizadetih državah največje zanimanje. Vendar pa pripisuje Srednja Evropa lordu Rothermeru mnogo preveliko važnost, saj nima lord Ro-themere nikakega večjega vpliva kakor sleherni novinar. Zelo malo verjetno je, nadaljuje Harrison. da bi akcija lorda Rothermera prinesla Madžarski kakršnekoli koristi. Razumljivo je. da tudi Angleži obžalujejo, da je pripadlo mnogo madžarskih naselbin nemadžar-skim državam, toda angleška javnost radi tega še nikakor ne zahteva revizie triaanon-ske pogodbe, marveč smatra za potrebno le 1o, da se najde modus, ki bi v kar največji eri ustregel težnjam in zahtevam vseh narodnih manjšin. Umevno pa jje, da morajo biti narodne manjšine napra državi, v kateri žive, vseskozi lojalne. Zaradi tega lahko rodi akcija lorda Rothermera nedogle.l-ne in težke posledice, če bo njegova akcija zavedla madžarske narodne manjšine na stranpota iredente. Da je Anglija direktno ali indirektno stremela za revizijo trianonske pogodbe, je plod buzjne fantazije, prav tako kakor je fantastična misel, da bi Anglija na kakršnikoli način podpisala ta poskus. V vsej Angliji danes ni Človeka, ki bi le za trenutek mislil na to, da bi angleška vlada hotela izzvati konflikt z Malo antan-to, Pa tudi simpatije, ki jih uživajo prega-nnjani madžarski socijalisti v levičarsko orijentirani angleški javnosti, so en vzrok vec za to, da se angleška vlada ne spušča v kakršnekoli madžarske načrte, ki zasledujejo revizijo današnjih mej v Srednji Evropi. Ponesrečen nemški polet prelio očesno V nedeljo popoldne sta startali nemški letali «Bremen» in «Ev-ropa» za polet v Ameriko, pa sta se v ponedeljek vrnili zaradi silnih viharjev. — Dessau, 18. avgusta. V nedeljo popoldne so startala Junkerjeva letala k poletu preko oceana. Dasi so bila letala pripravljena za start že v soboto opoldne, spričo neugodnega vremena ni nihče pričakoval, da bi sledil tako kmalu polet. Ob 18.21 se je dvignilo letalo «Bremen», 10 minut za njrm pa «Evropa». Na «Bremenu» letita Edzard in Ristić, ma «Europi* pa Loose in Kohl. Smer poleta je bala določena preko VVolibitzna na Holandskem, Edinbourga. Glasgowa in Nove Fundlandi-je. Start se je vršil brezhibno. Za dvig nista potrebovali letali niti polovico prostora, ki je bil v ta namen pripravljen. Letali sta bili tako urejeni, da so posebej montirana kolesa po startu avtomatično odpadla. Starta so se udeležili zastopnik državne vlade, podtajnik Brandenburg in vsi člani pruske deželne vlade. Minotžica kakih 10.000 ljudi je prirejala letalcem viharne ovacije. V nedeljo popoldne je bilo še povsem nesigurno, kdaj se bo vršil start. Prve popoldanske ure so prihajala vseskozi neugodna vremenska poročila, vendar pa je kazalo, da se bo vreme nekoliko zboljšalo. Zapadno od Nove Fimdlandije je bilo javljeno zelo slabo vreme, na Fundlandskem pa leži gosta megla. Pred startom so odposlali nemški letalci materi izginulega francoskega lotalca Nungesserja brzojavko: «Sledeči sledovom «Bele ptice» se spominjamo dveh herojev in Dozdravljamo njegovo mater*. — Berlin. 18. avgusta. Letalo «Bremen» ki je v nedeljo popoldne startalo v Des_ sami k prekooceanskemu poletu, se je v ponedeljek ob 17. zopet vrnilo na letališče v Dessauu. «Bremen» je pasiral ob 7.05 zjutraj zapadno obalo Irske. Kmalu je zašlo v vihar, ki je postajal vedno hujši. Ker je obstojala nevarnost, da bo, četudi bi letalo srečno pasiralo orkansko cono, zmanjkalo bancina, predno bo doseglo ameriško obalo, se je letalo vrnilo. Tudj letalo »Evropa«, ki ie sledilo 10 minut za »Bremenom, je moralo radi viharja opustiti nadaljevanje poleta ter se vrniti nazaj v Nemčijo. »Evropa« je pristala v Bremenu. Pri pristanku se je letalo tako poškodovalo, da je za nadaljni polet nesposobno. Ravnateljstvo Junkerjevih tvornic namerava opremiti za ponovni polet novo letalo, posadka pa bo ostala ista kakor sedaj. — Berlin, 16. avgusta. Pilot letala »Bremen« izpoveduje, da je gosta megla onemogočala orijentacijo in letalo se je moralo razen tega neprestano boriti proti silnim viharjem in nevihtam. Ponekod Je moral leteti v višini 5 do 10 metrov, da se je lahko vsaj za silo orijentiral, ali leti nad kopnim ali nad oceanom. Ko je doseglo letalo zapadno irsko obalo, je zašlo v silni vrtinec, ki je onemogočal vsak polet. Grozila je nevarnost, da se letalo zruši v morje. Po dolgem manevriranju je med dvema orkanskima conama našel izhod proti kopnim", nakar se je med neprestanim deževljem in meglo vrnil v Nemčijo. — BerHn, 16. avgusta. Neuspeh nemških letalcev pri prekooceanskem poletu je izzval v vsej nemški javnosti veliko obžalovanje, vendar pa vlada povsod prepričanje, da bo drugi poskus, ki pa mora biti vsekakor temeljitcjše pripravljen in zlasti boljše organiziran v vremenski poročevalski službi, boljše uspel, Kralj Boris odstopi? Kaj vse ve g. Radić. Petrovaradin, 16. avgusta. V nedeljo je dospel semkaj predsednik HSS Stepan Radič, ki je dal novinarjem daljšo izjavo o zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Med drugim je naglasil. da ima informacije iz avtentične strani, da je bolgarski kralj Boris izjavil, da je pripravljen takoj odstopiti, če bi tvorila njegova oseba ovire za ujedinjenje Bolgarije f. Jugoslavijo. Stepan Radić je povdaril, da je potovanje našega kralja in njegov sestanek z lx)lgarskim kraljem Borisom v Monakovem v zvezi s to akcijo. Kraljevo potovanje je velike politične važnosti. Njegov sestanek in razgovor z bolgarskim kraljem je več vreden kakor tisoč sestankov in razgovorov zunanjih ministrov. Izjava Stepana Radića je vzbudila v političnih krosih veliko senzacijo, dasi je nihče ne smatra za resno. NAŠI LETALCI V CURIHU — Curih. is. avgusta, Jugoslovenski letalci so v soboto ob 14. dospeli v Curih, kjer se udeleže mednjrodneKa letalskesa mitinga. Pilot! in letala so v najboljšem stanju. Del včerajšnjih prireditev je bil radi neugodnega vremena. — razsajala je huda nevihta — odpovedan. Miting, ki bo trajal predvidoma 10 dni, se danes po-pokine v slučaju lepega vremena nadaljuje. ATENTATI V MOSKVI — Moskva, 13. avgusta. Snoči je bil izvršen na dva višja uradnika moskovske mestne uprave napad. Neki neznanec ju je polil z vitrijolom. Ravnatelj Batosov je kn-alu nato podlegel poškodbam, drugi pa je izredno težko ranjen. Oba napadena •sta ugledna člana vodstva komunistične stranke v Moskvi. ORKAN V FRANCIJI — Pariz, 18. avgusta. V zapadni Franciji je razsajala v nedeljo in ponedeljek strahovita nevihta, ki je povzročila po provizorični členitvi nad 15 milijonov frankov škode. Med nalivom je divjal silovit vihar, ki je poruval okrog 10.000 dreves. Vsa polja in setve so uničena. RUSIJA IN SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA — Berlin. 16. avgusta. Po vesteh iz Ženeve je sovjetska vlada odpovedala svojo nada lj n o udeležbo na svetovni gospodarski konferenci, ki se nadaljuje 23. avgusta v Ženevi in ki se bo bavila z transportnimi vprašanji ter z mednarodnim železniškim prometom. FAŠISTOVSKI OBISK V BUDIMPEŠTI — Budimpešta. 18. avgusta. Začetkom prihodnjega meseca prispe na posebno vabilo madžarskega parlamenta in budiinpe-štaiiskega občinskega sveta na Madžarsko skupina italijanskih parlamentarcev, da tako manifestirajo rtalijansko-madžarsko pobratimstvo, sklenjeno v znanem paktu med Bethlenom in Mussolinijem. V to svrho se vrše v Budimpešti velikopotezne priprave za čim svečanejši sprejem italijanskih gostov. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: (V oklepajih zaključki). Berlin 13.515-13545 (13.53), Curih 10.953 do 10.965 (10.95). Dunaj 7.99-8.02 (S.005), London 275. S5 — 276.65 (276.2), Nc\vyork 56.7—56.9 (56.S), Praga 16S.2—169 (168.6). Milan 308.25—310.25 (309.25). Efekti: Celjska pos. 197, 199. Ljubij. Kred. 142 d, Merkantilna 90 b, Prašted;3na 850 d, Kreditni zavod 160 d, Vevče 135 d, Stavbna 56 d, Šešir 104 d. Lesni trg: Tendenca neizpremenje-na. Zaključeno 5 vagonov in sicer 2 vagina suhih bukovih drv, cepanic brez Fktid franko vag. nakl. postaja po 19.50, l \;(;. bordonalov, merkantilnih, smreka, jelka ir. vag. meja po 43o: 2 vas. tramov, mar« kantilnih ir. vaĆ nakl. post. po 260. Iščejo se deske smreka, jelka fr. vag. meja po 430. Žitni trg: Tend. neizpremenjena, /a turščico še vedno čvrsta. Zaključeno 1 vagon. zagrebška borza. — Zagreb: DevTze: London 275.S5— 276.75: Ne\work 56.675—56.S75: Milan 308.25 —310.25; Curih 1093.5—1076 5; Berlin 135088 —1353.88; Dunaj 799—802; Praga 168.2—169. Efekti: 7% invest. posojilo 1921 84— 85; 2%% vojna škoda 351—353; Hipotektr* n* banka 55; Ljubljanska kreditna 152—147; Praštediona 850—860; Trboveljska 480; Vevče 137 .'4—140. inozemski: borze. _ Curih: Beograd 9.13. Pariz 20.335, Milan 28.24, London 25.215, Newyork 518.80. Praga 15.38. Tržaška borza danes nI poslovala. 989 Otvoritev Sokolskeso doma v Ljutomera V nedeljo je bil t Ljutomeru slovesno otvarjen novi Sokolski dom, — Praznik za Prlekijo in Slovenske gorice. Ljutomer, 15. avgusta. Me*roqpoda Prlekija, mlado, a lepo in prijazno*, mestece Ljutomer, je preživelo dva lepa praznika. V nedeljo je poletelo vse od blizu in daleč iz prelepe Prlekaje, da prisostvuje slavnostni otvoritvi ikh vega hrama kulture in duševne luči, ponosne stavbe Sokolskega doma. Sla vnos ti so se pričele že v soboio zvečer, Jco je priredil domaČi Sokol slavnostno bakljado. Povorka s plame-nicami in pisanimi lampijončki, ki so jih nosili člani in naraščajniki je krenila s sokolskega telovadišča z mestno godbo na čelu po mestu, povsod navdušeno pozdravljena od zbranega občinstva. Po balcljadi se je vršila .v novi sokolski dvorani slavnostna akademija z lepim programom, ki ga je otvoril pesnik Cvetko Golar ^ nalašč za to priliko pripravljeno deklamacijo: «Postavljen dom». Poleg telovadnih točk mariborskih Sokolić ter domaČih članov so občinstvo navdušile tudi pevske in glasbene točke sester in bratov ljutomerskega Sokola. Postavila se je tudi domača mestna godba, ki jo je vodil njen zaslužni dirigent br. F. Zacherl z mlade-niškam ognjem. Po akademiji so zažgali na letnem telovadišču umetni ogenj. Cez noč se je mesto umirilo, s soln-cem pa je bilo že spet vse na nogah. Qb 10. se je razvrstila s sokolskega te-lovadiŠča impozantna povorka, ki so jo otvorile sokolske vrste v krojih, članice in naraščaj ter mestna godba; za njimi so korakali veržejski strelci, dalie mariborska Orjuna, varaždinska sokolska godba, okrog 50 jezdecev v narodnih nošah; sledili so okoličani na 10 okrašenih vozovih s pestrimi slikami iz narodnega življenja. Bila je to res izredno lepa slika, ki bo ostala domačinom In gostom v lepem spominu. Ko je povorka obšla vse glavne ulice mesta, povsod navdušeno pozdravljena od vzhičenega občinstva, se je vrnilo vse nazaj do Sokolskega doma, kjer. se je nato izvršila slavnostna otvoritev. Predsednik Gradbenega odseka br. Lukašič je vjepo zasnovanem govora pozdravil zastopnike vseh navzočih društev in vse domaČe prieško ljudstvo. Nato je predal starosti Sokola br. Janu Baukartu ključe z željo, naj se po vsej Pri oki ji razširja sokolska ideja iz novega doma. Starosta br. Baukrat je tekom svojega govora izrazil željo, da bi WIa nedelja, dan* otvoritve, važen mejnik narodnega in kuHurneja napredka domačih prleskih krajev, župan mesta Ljutomer dr. Stojan je sporočal vsem posetnikom mesta ob priliki sokolskih slavnosti iskreno dobrodošlico. V imenu mariborskega Sokola je govoril Ur. Kovačlč, za varaždinskega Sokola br. dr. Svoboda, v imenu Orjune dr. Irgo-lić, v imenu starešinske zveze akad-društva Triglav dr. Lašič ter akademik Šnajder v imenu aktivnih Triglavanov. Lep govor je imel v imenu mariborske župe podstarosta dr. Šalamun, nakar je br. načelnik ljutomerskega Sokola Lu-bej odprl vrata hrama, v katerega so vkorakale sokolske vrste, gostje ter kar je šlo notri občinstva. Otvoritev je bila naznanjena s salvo veržejskih strelcev ter pokanjem topičev. Na odru je naraščaj zapel lepo pesmico, mala Minka Drvenikova pa je deklamirala krasno zamišljeno priložnostno pesmico, v kateri je na kratko orisana zgodovina ljutomerskega sokolskega doma. Popoldanska javna telovadba je uspela sijajno. Nastopili so oddelki domačega Sokola in gostje ter vsi želi burne aplavze. Po telovadnih nastopih je pričela veselica, na kateri se je zbralo več tisoč ljudi iz bližnje in daljne okolice. Program današnjega dne je bil izpopolnjen s prelepimi izleti v Slovenske gorice. Sokolski Ljutomer in njegova okolica sta preživela dva prekrasna dneva. Zdravo! L, H. Proslava 40 letnice novomeškega Sokola V nedeljo je novomeški Sokol proslavil na najsveČanejši način 401etnico novomeškega Sokola. Dolenjska metropola se ;.e ta dan odela v slavnostno obleko z vseh njenih hiš so plapolale državne in narodne zastave, posamezniki so tekmovali med seboj, kako bi jih za pomembni jubilej ćim lepše okrasili. Mnogi trgovci so okrasili za to priliko svoja izložbena okna s slikami Tyrša, Fignerja in drugih sokolskih voditeljev, drugi pa so zopet na drug način pokazali svoje simpatije napram Se-kolstvu. Reči moramo, da je Novo-T.esto na najlepši način manifestiralo v nedeljo za sokolske ideje. Po prihodu ljubljanskega vlaka se je ob 9. dopoldne na kolodvoru formirala sokolska povorka, ki je med svirarujm treh godbi: 1 j ubijan. »Sloge«, novomeške godbe ter sokolske fanfare iz Kailovca s sokolskim! jezdeci in prapori na čelu krenila med živahnim pozdravljanjem občinstva pred mestno hišo. Tu je pozdravil Sokol-stvo mestni župan dr. Rezek z vznesenimi besedami, za pozdrav pa se mu Je zahvalil starosta JSS br. E. Gangl, ki je obenem novomeškemu Sokolu čestital k jubileju. Na njegov predlog se je odposlal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju ter je ob tej priliki godba zasvirala državno himno. Sledila je defilacija Sokolov, Sokolić in naraščaja, nakar je sprevod krenil proti Kandiji na Loke, kjer je bilo prirejeno obširno, lepo in okusno okrašeno te-lovadišče. Opoldne se je vršil v restavraciji Vindi-šer slavnostni banket, ki so se ga poleg zastopnikov saveza in posameznih žup udeležili tudi ustanovitelji novomeškega Sokola, med njimi br. Sakser iz Ne\vyorka, Ob tej priliki je bilo izrečenih več napit-nic in govorov, v katerih so se povdarjale zasluge 401etnega dela novomeškega Sokola pri razširjenju sokolskih idej. JSS so zastopali br. Gangl, Murnik in Fuchs, ljubljansko župo dr. Lokar, mariborsko pa prof. Struna. Popoldne se je na Lokah vršila javna telovadba, ki je bila zelo skrbno pripravljena. Tako nastopi Sokolov, kakor Sokolić in naraščaja so želi splošno odobravanje občinstva, ki ga je prisostvovalo telovadbi nad 4000. Posebno pozornost in odbravanje je žel nastop vojaštva iz Karlovca vaje s puškami. Telovadbi je prisostvovalo tudi več višjih oficirjev. Po telovadbi je starosta novomeške župe dr. Vasic imel na zbrano Sokolstvo in občinstvo nagovor, v katerem je v iskrenih besedah čestital novomeškemu Sokolu k njegovemu jubileju in povdarjal njegove zasluge na sokolskem izobraževalnem polju. Zvečer se je vršila telovadna akademija, pri kateri je vojaštvo ponovno nastopilo s prostimi vajami brez pušk. Pogled na telovadišče in veseličai prostor je bil zlasti zvečer lep. Nad 300 saOMC je razsvetljevalo veselični prostor^ Zelo je uspela tudi razjvetljava na Krki, ki se je vsa izpreminiala v bengaličnem ognju. Prireditev v splošnem nadvse dobro uspela ter je dokazala, da se je novomeški Sokol v svojem 401etnem obstoju vedr.o zavedal svoje vzvišene naloge. Proslava njegove 401etnice je dostojno kronala njegovo delo. „ .elNOtdM ftajbolff c. najtrpežMejfc, zato najcenejše Rekorden železnišvi imet je beležila v minulih praznikih Ljubljana. Vsak je hotel porabiti 6s odnevni odmor za izlete. Napvihnejfe je bito seveda na Gorenjskem, kjer so bili z jjpiinifrl n*polnjeai -ved kraji do Bohinja in Kwm#ske gqpre. Največji je bil naval seveda na Tržič, kamor je samo is Ljubljane Slo po železnici okrog 2300 ljudi. Gneča na giavnero. kolodvora je bila zato v nedeljo zjutraj nepopisna, Odprte so bile vse blagajna, a kljub temu je moral prvi jutranji vlak čakati okrog tri četrt ure, da so prišli ljudje do kart. Prenapolnjeni pa so bili tudi vlaki v vse druge smeri, tako da so ljudje dali povsod, kamor se je 1« dalo gtopiti. Kljub temu se ni zgodila nikafca ustreza. Na povratku so se izletniki porazdelili na rasne vlake in je bilo zato malo bolje, vendar pa so bili srečni oni, ki ao lahko sedeli. Gasilska slavnost v Ljutomeru središče. 16. avgusta. Pretekle praznike se je vršila v Središču redka slavnost. Tukajšnje gasilno društvo je slavilo 40 letnico svojega obstoja, ki se je razvila v bratsko manifestacijo ljudske požrtvovalnosti in pomoči v sili bližnjega. Od blizu in daleč so prihiteli gasilci, da proslave ta pomemben dogodek. Zbralo se je v lepem Središču okrog 800 gasilcev iz vse Slovenije, Medjimurja in Prekmurja. Zastopano je bilo načelstvo Jugoslovenske gasilske zvese z načelnikom g. Barletom na Čelu, vsa gasilna društva pa so poslala svoje delegate Gostje so se zadeli zbirati delema Že v sobota, glavni delegatje pa sc prispeli v nedeljo dopoldne. Na kolodvoru se je vršil kratek pozdrav, oficijelni sprejem pa je bil na Glavnem trgu v Središču, kjer je pričakoval goste celokupni občinski odbor, predstavniki domaČega gasilnega društva ia številno občinstvo. Ves trg je bil v zastavah. V imenu domačinov je pozdravil goste g. Lukačič. v imenu oblasti pa ptujski sreo k i poglavav, vladni svetnik dr. Veneina. Za po zdrave se je zahvalil v imenu gasilne zveze g. Barle, ki je v svojem govoru podčrtal velik pomen današnje slavnosti. Nato se je vršila defilacija pred funkcijonarji in repre-zentanti oblasti in korporacij. Popoldne je sledila skupna gasilska vaja, ki je v vsakem oziru krasno uspela. Navzoči delegatje in zastopniki oblasti so bili naravnost presenečeni nad tehnično dovršenostjo in sposobnostjo, ki so jo pokazali pri tej priliki vrli gasilci. Po nastopu se je vršila velika ljudska veselica v krasno okrašenih prostorih Sokolskega doma. Razvila se je animirana zabava, ki je trajala pozno v noč. Prebivalstvo brez razlike politične orijentacije je s številno udeležbo pokazalo, da zna visoko ceniti nesebično delovanje gasilcev. V ponedeljek so si zunanji gostje razgledali okolico in se z večernimi vlaki vračali domov, domači gasilci pa so zaključili izredno slavje s prijateljskim sestankom. Avtomobilska nesreča na Javorniku G. Svetozar Hribar je danes ob 6. zjutraj obvestil Ijubljausko reševalno postajo o avtomobilski nesreči na Javorniku ter naprosil postajo, da odpošlje na kraj nesreče rešilni avto. V bližini Javornika sta se včeraj proti večeru srečala avtomobil znamke s 6 potniki in motocikl, na katerem sta se vozila sinova dvornega svetnika Kal-teneggerja z Dunaja. Avto je pravilno po naših cestnopolicijskih določilih vozil po desni, motociklista pa sta se pri srečanju zmotila in zavila na levo, ker predpisuje avstrijski cestni red vožnjo po levi. Tako je prišlo do karambola. V avtomobilu ni bil nihče poškodovan, motociklista pa sta padla na cesto in dobila težke poškodbe, vendar ne smrtnonevarne. Eden motociklistov si je večkrat zlomil desno nogo, drugi pa enkrat nad kolenom. Med potniki je bila slučajno zdravnica dr. Vukičeviceva, ki je obema ranjencema nudila prvo pomoč, nakar so ju prepeljali v zasilno bolnico bratovske sklad-nice na Javorniku. Enega je tja prepeljal dvorni avto, drugega pa avto g. Hribarja. Oba brata Kaltenegger sta imela včeraj še drugo nesrečo. Povozila sta pri Jesenicah nekega dečka. Ljubljanski rešilni avto je danes prispel na Javornik. Na njiju prošnjo je avto odpeljal oba brata Kaltenegger na jeseniški kolodvor, od koder sta se z brzovlakom odpeljala čez Celovec na Dunaj. Ponesrečenca sta sinova dvornega svetnika Kalteneggerja, ki je bil pred in med vojno šolski referent pri kranjski deželni vladi. Sport Tekme za iredeJMureprti Rafrid — Hajduk 8:1(1:1).— Hungaria — BSK 4:2(1 : ©). — Sparta — Admira 5 : 1 (3 : 1). Nogometae tekme za srednjeevropski pokal so končale katastrofalno za naš sport. Zlasti je dunajski Rapid zadal Hajduku si. len udarec in ga odprav;': v razmerju 8 : i (1 ; 1). Tekma se je vršila na Dunaju pred 15.000 irledalci. Hajduk i*> zadovoljil samo v prvem poJčasu, ko je bila i era popolnoma odprta, a v drugem je sledila popolna kapitulacija Splitča-nov. Rapid je bil v -izredni formi in je zaigral tako kakor na Dunaju že dolzo niso videli Prvi polčas sA Dunaj-čani niso znašli, v drugem pa so predvedli ekshibicijsko ijrro in popolnoma štrli odpor Hajduka. Rapid je nato zabil še sedem eo-lov. Prvi polčas je ostal neodločen. Hajduk je takoj v prvi minuti zabil prvi in zadnji col. a Rapid je kmalu izenačil. Najboljši mož Hajduka ie bil vratar Gazzari, ki jP branil fenomenalno. Ranidova enajsto-rica je bila kakor iz enega kova. Sodil je praški sodnik Stepanosky. V Beogradu je Hungana \z Budimpešte zmagala nad BSK s 4 : 2. Tekma m bila na višku; bila je prava borba za točke. — Hungaria ni pokazala posebne igre. marveč r^olj trdo in rutinirano igro profesijonalne« £a moštva, igrala pa je s silnim elanom in voljo do zmage. Po prvem golu je bila stal* no v premoči. Moštvo je bilo precej izena* čeno, izredno prodoma so bila krila. BSK je igral zelo požrtvovalno in zlasti obramba je bila sijajna. Prvi polčas je Hun* garia vodila z 2 : 0, kasneje je Sotirović znižal na 2 : 1. Madžari so zabili še dVa gola, dočim je BSK pred koncem z drugo llmetrovko znižal na 4 : 2. Sodnik g Gobi z Dunaja je sodil odlično. V Pragi je Sparta odpravila Admiro s 5 : 1 (2 : 1). Tik pred tekmo je strahovit naliv razmočil igrišče, kar 'e igračem Spar* te očividno prijalo. Na blatnem terenu je Sparta igrala sijajno in je v drugem polčasu Admiro popolnoma stisnili'. Admira se je upirala samo nekaj časa. lato pa je prepu* stila inicijativo Sparti, ki je suvereno ob* vladala polje. 10.000 igralcev. Pokalne tekme za poškodbeni fond LNP i. kolo pokalnih tekem za poškodbeni sc-nd LNP, odigrano v nedeljo in na praz* nik na igrišču ASK Primorja, ni vzbudilo posebnega zanimanja, ker so se sestali navi« dežno neenaki nasprotniki in je publika menda pričakovala zelo enostranske igre. Proti pričakovanju pa so bile vse tri tekme polnoma otvor jene in izid pri vseh treh do zadnje minute negotov; drugorazredni SK Krakovo je celo premagal SK Jadrana, svojega nasprotnika iz I. razreda, ter s tem vrgel iz daljnega tekmovanja enega opas* neqših tekmecev. Rezultati so sledeči. Krakovo : Jadran 3 : 2 (0 : 0). — Kra* kovo je imelo v moštvu sicer par slabih toč, zlasti krili, vendar je odigral kljub te* mu eno svojih najboljših tekem. Bil je boljše vigrano moštvo, igralo je z več po* žrtvovalnosti in bilo je tudi v polju nekoli* ko v premoči. Jadran je igral večji del tek* me samo z 9 igralci, vsled česar seveda ni bil sposoben sklenjenih napadalnih akcij. Uspešno je razdiral napade Krakova, nosi* lec sporadičnih, a opasnih napadov na gol Krakova je bil srednji ?»apadaleč Brcar, obenem najboljši igralec na polju. Tehnično in kombinatorno sta obe moštvi slabi. Pre* več je v obeh moštvih medsebojnega prere* kanja. Primorje : Hermes 1 : 0 (0 : 0). — Ne* delj-sko srečanje med Hermesom in Primor* jem je bila najzanimivejša in najlepša tek* ma I. kola. Oba kluba sta postavila v boj homogeno, vigrano, dosti hitro in borbeno enajstorico. Primorje je v hkrosti in odJoč* nosti prekašalo Hermesa, izvrstna igra re* zervnega vratarja in požrtvovalnost ob ram* bne dvojice pa sta preprečila zmago sicer v polju boljšim Hermežanom. Jako dober je bil tudi Hermesov obrambni trio. dalje centerhalf Marinko, dočim je napad igral nekoristno. IHrija : Slovan 5:4. — Ilirija se v tej igri ni pokazala v dobri formi. Robustna in skrajno požrtvovalna igra Slovana ji je vze* la eian in voljo, nekaj mest v moštvu je bilo tudi zelo slabo zasedenih. Kombinralo se je malo in primitivno, start na žogo je bil dosti boljši pri Slovanu. Moštvu se je zelo poznalo, da je nastopilo prvič po enomese6« nem odmoru. Slovan je igral zopet enkrat z vso požrrvovalnostjo in z elanom, ki je od nekdaj odlikoval to moštvo. Ijjralci so fizično v dobri kondiciji, kombinatorno in tehnično moštvu še mnogo manjka. — Za semifinale in finale so se kvalificirali Kra* kovo, Primorje m Ihrrja. Primorje pride po žrebu dk-elcfcj^v finale, Ilirija Agra *e pr£* je * Kr^co^Mri. Obe tekmi se bosta oofralj zaosnom deptembra, ker okupira prihodnji d?ve notfoJu 15le«ntc& SK Slovana. Jttaiorske tekme ta prehodni pokal SK Ilirije. V soboto, nedeljo in včeeaj so »e od* igrale nadtljfic tri ukme za prdaodm pokal SHfT|prij#. V soboto mo junior ji llin>j$ *wna« gali aad Jadranom s 3 : 1, v nedeljo j« kr>n-čaJLa tekma med Marsom lri Krakovom t zmago Marsa v razmerju 1:0» včera Ilirija poraaiU Krakove, ki jc mptopilo * sUl*tsa naokvoa, »14 1. — PHkr*dni« bc del j o igrata še Jadran m Ma*s. nakar s« viti odločilna tekir..'. me<: S3£ Manherom in tjubljaaekjm zmagovalcem, z* katvnefM je (acnatran SK llinjo Uhkoatletska tekma poedincev za prvenstvo Slovenije V soboto in nedeljo se ic vršil na izriču Ilfrlie lahkoatletski dvomateh T>oediTi-cev za prvenstvo Slovenije. Rezultati bogvekaj usodni, izboljšana pa sta bila «Ka podsavezna rekorda. Rezultati so rastop-f»: Tek 100 m: Stcpišnifc (H.) 11.4. — Skok v datiavo: Stepisnik (II.) 6 125. — Met kooia; Zupančič (II.) 4&6Z — Skok v vi*: Korše (P.) 1.40 m. — Štafeta 4 x 100 m: Hiniia 46.9. — Tek 150« m: Slamjč (P.) 4: 30. — Tek 200 m: Rezek (IU 243 Met krosle: Slamič (P.) 10.5S — Tek 400 m: Firrlan (P.) 55.5. — Troakok: Rezek (.1.) 12.955 (nov rekord). — Met diska: ^'.aimc (P.) 35 m (nov rekord). — Tek 500« m: Slapiii^ar (P.) 17.24. — Skok ob palici: Strekeli (II.) 2.70. — Tek 800 n: Arhar 2 : 13.1. M* kl«diva: Slamič (P.) *3AJ5. — Švedska štafeta: 1. Primorje 2 : 10.3. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek, 16. avgusta 1927; katoličani: Rok: pravoslavni: 3. avgusta, l^ikije. Jutri: Sreda, 17. avgusta 1927; katoličani: Bertram; pravoslavni: 4. avgut-ta, 7. dec. u. Ef. DE2URNJS LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva c; Trnko*ty-Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska c; Levstek, Rabljeva c m Soleče zaide dane* ob 19.6, vjide jutri ob 5.08 in zaide ob 10.06. ZA NASE NAROČNIKE: Danes so na vrati naročniki serij D in K Izjava Podpisani prekhoujem svoj podpis na samostojni uradniški listi m zato prosim ter pooblaščam tajništvo SDS, da izposluje moj izbris. vinko rakuscek, Zelena jama 274. Hud naliv Dva dneva je bilo razmeroma leno vre. me, osobito v nedeljo je bilo prav prijet u » za kopalce in izletnike. 2e v soboto zvečer zlasti pa v nedeljo zjutraj .je odhajalo iz Ljubljane izredno veliko število turistov aa planine. Baje je bilo samo na Triglavu nad 200 turistov. Sooči okoli polnoči je zaeelo močno deževati. Dež je skoraj nepretrgoma trajal vao noč in danes dopoldne. Okoli 10. dopokluo je nastal zalo močan naliv, ki je mahoma poplavil nekatere ulice. Po poročilih iz (Jt>-renjske je tam divjala huda nevihta. Hudourniki so zelo narasli in besneč drve v doline. Vse reke naraščajo. V Ljubljani naliv ni napravil na napadih in po drevoredih posebne škode. Voda je vdrla v klet neke hiSe na Gesposvetski cesti, kjer stanuje neka poštama ženica. Poklicali so gasilsko postajo, ki je na mesto nesreče odposlala gasilsko stražo. Ta je starko rešila iz neprijetne situacije. Danes ob 7. zjutraj je kazal bare m eter 755, termometer 16 C, opoldne barometer 754, a termometer 15 C. Vest ga je pekla. Gospodinja beraču: «Če se ne motim, ste vi tisti človek, ki je zadnjo zimo obljubil, da bo za krožnik juhe odkidal ves sneg, potoni pa jo je pobrisal, ko se je do sitega najedel.* «Imate prav,» je dejal potepuh ves potrt. «vi še ne veste, kako me je vest pekla, in zato sem tudi kljub tej vročini prišel naizaj, da bi sedaj delo dokončal. Hugo Bettauer: 32 — Dete. Charles Brakow je pravkar dospel iz San Franoisca v letalu in me čak*a v hotelu. On se mora še pred polnočjo vrniti. Gre za zelo važne zadeve. Običajni poljub na čelo in Franci je bila zopet sama ... Od tega dne se je pričela Franci res amerikanizirati. Postala je povsem druga in ko je ITenry prihodnjo nedeljo zopet prišel k «jutranji pobožnosti», je našel vrata zaklenjena. — Utrujena sem in hočem še malo spati! Kot priden zakonski mož in pristen Američan je sprejel Henry to izjavo z resignacijo na znanje. 16. poglavje. Francin prvi flirt. Upton Waring se je o priliki prvega sprejema pri Garrickovih na vrat na nos zaljubil v Franci in je postal od takrat neke vrste hišni prijatelj. Franci je bil lepi mož s finimi manirarni izredno všeč. Njegovo oboževanje, ki ga je s strani svojega moža tako zelo pogrešala, ji je izredno prijalo in on je bil vedno na mestu, kadar si je ona zaželela. Rade volje si je pustila od njega dvoriti, k'er je bil pri tem nežen in nevsiljiv. Upton VVaring je bil dovolj dober poznavalec žensk, da je takoj spoznal, da tukaj ne sme postopati preveč divje, razen tega pa ga je. Lilian Menil dovoljno poučila. — Dragi Upton, ves Newyork ve^ da ste zaljubljen v mojo malo prijate-^ ljico", in mislim, da bo dunajska blondinka kmalu capljala v vašik mrežah. Vendar je pa ne smete prestrašiti. Prosim vas, taka mala deklica iz ljudstva, kdo ve, kaj hitro jo začne grizti vest, postane sentimentalna in patetična In potem je vse izgubljeno. Waring je poljubil roko lepe žene, — Če vem, da ste vi moja zaveznica, potem mi je zmaga sigurna! — Zakaj pa ne? Na eni strani vas imam čisto rada, na drugi strani pa za^ ničujem moške in jim odrekam pravico, da bi imeli ženo samo zase. Le pazite, ko boste vi dosegli svoj namen, bom že jaz sk'rbela, da bo uslišala tudi še druge! Upton VVaring se ie zakrohotal. — davna stvar je zmaga in predaja! Sicer pa ni prav nič lepo, da tako frivolno govoriva o tej srčkani, sladki ženici. Ona ni le angelsko lepa, marveč tudi angelsko dobra in zasluži, da je ljubljena in oboževana. Na nabreklih ustnicah Lilian Mervii je zaigral ironičen smehljaj. — Vsi moški ste enaki norci! Mala, sentimentalna nemška goska je in nič drugega. In ha to nasedajo vsi moški! Lilian je zmagozavestno nadaljevala svojo akcijo. Kadar je bila ona pri Franci, je bil navzoč tudi VVaring. Potem je Lilian nenadoma pozvala Doro v stran, da sta bila Franci in VVaring mnogo in dolgo sama. Še večkrat pa je povabila Franci in Waringa k sebi, ne pa tudi Dore. Potem je stvar uredila tako, da je sedel VVaring tesno poleg Franci, v salonu je vladala poltema, govorili pa so samo o ljubezni in prijateljstvu. Obisk gledališča v troje. Lilian je navadno izginila in posečala znance v drugih ložah, skupni avtomobilski izleti, kratkomalo, storila je vse, da bi kar najboli podžgala VVaringovo strast in pospeševala Franc ino popustljivost. Toda od kršitve zakona je bila Franci še daleč. Toda ugajal ji je tak flirt, ki ga je smatrala za popolnoma nedolžnega, in že iz kljubovanja do Garricka je dopuščala, da je postajal VVaring vedno predrznejši in silovitej-ši. Iz kljubovalnosti in užaljenosti do svojega moža! A vendar je bila Franci *dasi oboževana, poveličevana, obdana od največjega razkošja, nesrečna in ponižana, in bi bila z največjim veseljem zamenjala vse to razkošje in blagostanje za skromno življenje ob strani moža, ki ga je ljubila. Ljubila je Henrvja z vso strastjo mladega, neornadeževa-nega srca. tudi če sj tega ni hotela priznati in si je včasih že domišljala, da ga sovraži in mrzi. Bile so ure, ko bi ga mirne duše zadavila, pa tudi ure, ko se je morala z vsemi silami prizadevati, da ni sama stekla v njegovo spalnico in ga prosila, naj bo ž njo vsaj malo nežen. Tako razpoloženje je vedno najnevarnejše za čednost ženske m najusodnejši moment za dosego ciljev zaljubljenca. Edina prava in odkritosrčna Fran-etna prijateljica. Dora, je vznemirjena opazovala razvoj dogodkov. Slutila je: Tak flirt se je lahko razvil v afero in iz afere je mogla nastati katastrofa! Včasih je skušala previdno in diskretno posvariti svojo gospodarico, ki pa ji je to vselej hudo zamerila. — Sama vem, kako daleč smem iti, neglede na to pa je Upton poštenjak. Čemu bi sj ne pustila dvoriti od njega, če moj lastni mož za me nima nikdar časa! Moj mož me je kupil, njegova lastnina sem. Odvzeti mu to lastnino, bi bila tatvina. Toda v mejah te pripadnosti smem delati, kar hočem. Nikdar ne bom ničesar zagrešila in tudi Upton je mnogo predober in plemenit, da bi zahteval od mene kaj nemogočega. Fred rjolme je v zadnjem času skoraj popolnoma izginil Franci izpred oči, ker je bil v svojem delovnem času navezan na Henrvja in ta je zopet enkrat kuhal veliko akcijo z 18-urnim delov-nikom. Samo ob nedeljah je bil gost pri Garrickovih, če ni bil s Henryjem baš na potovanju kie v Chicagu ali VVa-shiBgtonu. Vselej se je veselil, da se je lahko pogovarjal z Poro. Nekoč mu je iztreshi svoje srce: Upton VVaring se ve4no suče okreg Franci, ji dvori, jo obsipava z nežno pozornostjo. Lilian Mervii vzpodbuja Frances z raznimi opazkami. Češ, Garrick1 jo zanemarja itd. Iz tega se ne bo rodilo nič dobrega! Fattvjeve oči so postale okrogle in lahno ie zažvižgal med zobmi- 0996 v Zopet žrtev Save V nedeljo je utonil v Savi 141etni dijak Bogomir Novotny, sin ljubljanskega mestnega vrtnarja« *9t Schichtov način pranja Namočiti v ekstraktu za pranje „Ženska hvala" Izprati s Schichtovim Te rp en ti novi m milom. V oedelio popoldne je utonil v Savi pri črouSkera mostu 14-letni dijak Bogomir No-votny. sin mestnega vrtnarja, stanujocega za Bežigradom v II. mestni hiši. Deček, ki bi imel leseni iti v IV. razred humanistične gimnazije, se je šel kopat na Posavje s svodim mlajšim bratcem in sestrico. Na levi strani Save, tamkaj, kjer te prej stal stari leseni črnuški most, je gledal z drugimi kopalci vred, kako so sestavljali platnen čoln. Ko je čoln odplul po strugi navzdol, le hotel menda plavati za njim in je šel v vodo, rekoč: »Kdo bi se bal vode?c Ni še dobro zaplaval, ko se le že začel potapljati. AK ga Je prilel krč, ker je bHa Sava v nedeljo razmeroma precej mrzla, ali ga je objel kak vrtinec, ker deček menda ni znal posebno dobro plavati, se seveda ne more vedeti. Na dotSenem krajn je Sava precej globoka in deroča. Na bregu je stala poleg cela gruča Ifudi in bilo bi treba iztegniti samo roko, iPa bi bil deček rešen. Toda ni-fafie se ni ganil. Šele, ko so nekateri spoznali resnost položaja in pričeli klicati na pomoč, je z desnega brega skočilo pet ali šest kopaicev v vodo, ki so hoteli preplavati Savo ter pomagati potapljajoč emu se dečku, toda prišli so prepozno. Deček je že izginil v kalni vodi tako, da ga ni bilo več mogoče iskastL Na levem bregu, s katerega bi bila pomoč najbolj mogoča, ni nihče priskočil na pomoč. V neposredni bližini kraja, kjer je deček Šel v vodo in se pričel potap- V petek popoldne so javili policiji v Subotici, da se je v gostilni Stjepana Catoja odigrala krvava družinska drama. Policija je takoj odšla v gostilno, okrog katere je bila zbrana ogromna množica rodovednežiev. S težko muko se je posrečilo policiji množico razgnati in vstopiti v gostilno. Nudil se jim je grozen prizor. Na tleh sta ležala mrtva Bela Paraczky, rojena Huros in njen soprog Josip Paraczky, elektrotehnik. Po izpovedbah očividcev je popoldne ob 5. Paraczky pričakoval na ulici svojo ženo, s katero ni živel skupno. Ko se je vrnila domov, jo je pregovarjal in prosil, naj se vrne k njemu. Ker ga je žena zavrnila, je "Potegnil samokres in štirikrat ustrelil na nesrečno ženo. Pogodil jo je trikrat. Težko ranjena Bela je zbežala v bližnjo gostilno. Razjarjeni mož ji je sledil in še e*nkrat ustrelil ter io pogodil v srce. Nato je nameril samokres proti sebi in se usmrtil s strelom v srce. Pri mrtvemu Josipu so našli dve pismi. V prvem dolži ženinega brata Josipa Hurosa, da je uničil njegov zakonski mir in srečo, v drugem pa prosi svojega očeta, naj skrbi za otroka. Nadalje popisuje svoj>e zakonsko življenje, ki je prve mesece potekalo prav srečno. Brezposeln ženin brat je začel z lastno sestro prepovedano razmerje in jo pregovoril, da je moža zapustila. Kljub prošnjam se žena ni hotela več vrniti in je izjavila, da bolj ljubi brata nego moža. Zato se je Paraczky, ki brez žene ni mogel živeti, odločil, da ubije njo in sebe. Ta strašen dogodek je razburil vso okolico. Ljudje, katerim so bile znane žalostne razmere Paraczkyjevega zakona, so hoten linčati brata ubite žene. ★ ljati ,se je nahajal med kopalci tudi neki bivši mornar, ki se je po nesreči izjavil: — Jaz bi ga bil lahko rešil, pa ga nalašč nisem hotel; prejšnjo nedeljo sem rešil tri, a so se mi ljudje smejali. Ta izjava je mnogoštevilne kopalce tako ogorčila, da so ga pričeli psovati od vseh strani, z desnega in levega brega Save. Ko je v prepiru še izjavil, da mu je bila >voda premrzla«, in je pozneje med splošnim zasmehovanjem skočil demonstrativno na istem kraju, kjer se je deček pričel potapljati, v vodo na glavo, je vse to tako ogorčilo nekatere kopalce, da so ga hoteli pretepsti. Prihiteli so nanj tudi z desnega brega. Mož je nag, z nožem v roki, pobegnil v neko hišo pod hribom, kamor mu je pozneje nekdo prinesel obleko. Osemletni brfetec in nekoliko mlajša sestrica ponesrečenega dijaka sta potrta odšla z njegovo obleko domov, kjer sta presenečenim staršem povedala žalostno novico. Truplo ponesrečenega dijaka še niso našli. Te dni je žal Sava vsled deževja nekoliko narastla in je postala kalna, kar je istotako vzrok, da dečka niso mogli več rešiti. Oče ponesrečenega dijaka prosi vsa ob-lastva ob Savi, občinska, orožniška in druga, naj mu brzojavno proti eventuelni odškodnini sporoče. ako bi se našlo sinovo truplo. Mirko in Josip Pudina ter Ivan Riba iz sela Brdo pri Karlovcu so se neprestano prepirali s sosedom Ivanom Kr-canjerjem. V petek zvečer so skupno popivali in se končno dogovorili, kako se bodo maščevali nad sosedom. Ponoči so odšli z železnimi vilami nad Krca-njerja, da bi ga prebodli. Vdrli so v njegovo hišo in navalili nanj. Nastala je strašna borba na življenje in smrt. Kr-canjer se je junaško boril in klical na pomoč sosede. Ko so prihiteli na pomoč, je bil Krcanjer že ves krvav. Napadalci so ga nekolikokrat prebodli z vilami Policija napadalce ^asleduje. Na obrežju Save v Sijekovcu blizu Bosanskega Broda so se včeraj igrale štiri deklice. Držale so se za roke in veselo skakale po vodi. Kar so zabredle v neko kotlino. Ker ni znala nobena plavati in tudi ni bilo v bližini nikogar, so bile vse štiri v smrtni nevarnosti. Eno deklico so v zadnjem hipu rešili. Po dolgem umetnem dihanju je prišla k zavesti Takoj so izvlekli iz vode mrtvo Ružico Čelebijo, učenko tretjega razreda osnovne šole. Ostali dve deklici. Ljubico in Lucijo Bambir je Sava vrgla na oorežje čez eno uro. Navadno Sava vrže utopljenca na suho šele čez dva dni Žalosten je bil pogled na obe mladi trupelci. Pri Bos. Brodu je voda mirna, teče počasi in je brez vrtincev, zato tam le redko kdo utone. Beg znane črnogorske hajdukinje Stoje Markovičeve je sedaj nedvomno pri nas najzanimivejši dogodek. Stoja bi morala odsedeti 20Ietni zapor v ka* znilnici na Savski cesti v Zagrebu. Že nekaj dni se govori samo o njej. Kri* minalna policija pridno išče pobeglo Stojo in vse kaže, da bo nekega lepega dne zopet v zaporu. Že pred meseci je predstojnica ka* znilnice dognala, da Stoja prejema pi* smo s podpisom njenega brata Radula Markoviča. Pred dnevi je Radule do* spel v Zagreb in odšel takoj v kaznilnico. Pred predstojnico se je s sestro raz-govarjal o vsakdanjih stvareh. V petek popoldne je zopet prišel in pobeg se je izvršil. Kakor znano, je Radule odvzel predstojnici ključe in Stoja je med tem zbežala po stopnicah na dvorišče. Predstojnica je pričela kričati. Stoja je pa tekla proti malim vrtnim vratcam na dvorišču. Za njo je tekel tudi njen brat. Stoja je nagloma odprla vrata in zbežala z bratom preko tračnic, ki vodijo tik za velikim zidom kaznilnice. Sestre kaznilnice so se spustile za beguncema. V tem trenutku je privozil tovorni vlak in onemogočil sestram zasledovanje. Ko se je vlak odpeljal, je Stoja z bratom že sedela v avtomobilu, ki je čakal na njo. Šofer, ki je domnevno vozil pobeglo Stojo, je izpovedal, da ga je neki gospod pozval na Wilsonovem trgu, naj ga odpelja v smeri proti Som-borskem kolodvoru. Na Tratmski cesti je nekaj časa čakal, nakar je vstopila neka ženska v dežnem plašču v družbi nekega gospoda. Vozil je trojico preko Tuškanca do Pantovčaka. Pri Zelengaju so izstopili, plačali in odšli. Policija je takoj obvestila o begu vse državne oblasti. Verjetno je, da se Stoja skriva Še v Zagrebu. Po drugih vesteh je pa skrita v okolici Zagreba. Na mejah so pomnožili straže in je nemogoče, da bi Stoja pobegnila preko meje. Zasledovanje je zelo otežkočeno, ker oblasti nimajo nobene njene fotografije. Edino so-trudnik »Jutarnjega lista« jo je ob priliki nekega poseta v kaznilnici fotografiral in je slika last uredništva. Možno je tudi, da je hajdukinja že preko mej naše države. Beg je bil dobro pripravljen in je Stoja morda s pomočjo pomagače v dospela do meje. Ker je politična kaznjenka, bi je tuje oblasti gotovo ne izročile. Čeprav navadna kmetica, je Stoja prevarila naše oblasti na prav rafiniran način in postala na mah junakinja dneva. Izpred sodišča Na velesejem sta prišla. Na letošnji velesejem sta prišla tudi Alah in Mohamed iz divne Bosne. Oba Turčina sta mlada in čvrsta fanta, eden je šofer, a drugi brivec. V Ljubljani je fantoma ugajalo in sklenila sta malo dalje časa ostati. Vse bi bilo dobro, če bi muslimana imela dovolj denarja, toda prehitro jima je zmanjkalo novcev. Začela sta s\ iskati službo, a je ni nihče dobil. * Ko sta tako stala sama sredi ceste, sta -videla druge ljudi, ki so hodili do hišah in si najemali stanovanje. Tudi onadva sta stopila v prvo bližnjo hišo. Sreča jima je bila mila. Prišla sta k stari vdovi Dragoti-ni. ki je imela na stanovanju samo malega dijačka. Vdove baš ni bilo doma in Mohamed in Alah sta začela fantička pregovarjati, naj jo gre iskat. Dijaček ni hotel pustiti tuica sama v stanovanju in jima je odvrnil, naj Dočakata, da se vrne gospodinja. Kmalu ie prisopihala po stopnicah stara gospa Dragotina. Takoj sta začela govoriti o stanovanju in jo nagovarjati, naj jima prepusti eno sobo, da ji bosta dobro plačala. Naenkrat se je Mohamed dvignil in dejal da mora na stranišče. Premetenec je pa le odšel v bližnjo izbo in vzel Dragotini 210 Din, ki jih je imela v neki knjižnici. 2e Drej jo je namreč prosil, naj mu zmenia 100 Din, ko je pa prinesla denar, se je zahvalil, češ, da imata še dovolj drobiža. To ie storil pač zato, da je videl, kie ima vdova bankovce. Ko se je Mohamed vrnil, ie dejal Alah žalostno, da s sobo ne bo nič. Odšla sta in na ulici sta si vesela razdelila denar. Ker se jima je prvič posrečilo, sta poskusila še drugje ter sta odnesla Cilki več perila, Angeli žepno uro, a Agati tonlomer. Pri zadnji dveh sta. ticka stanovala dve noči, a stanovanja nista plačala. Tako sta vzbudila pozornost oolicije in dobila brezplačno stanovanje y zaporu. Pred senatom sta tatvino skesano priznala in dejala, da sta delala v sili, ker si nista mogla pomagati. Gospa Dragotina je bila poklicana za pričo. Ko io ie vprašal predsednik, kdaj in kje je rojena in če je z Bošnjakama kaj v sorodu se ie starka nasmehnila in dejala, da so si res v sorodu. Predsednik jo je debelo pogledal: »Ali me ne razumete, mama? Vprašati vas moram, če ste s fantoma tule kai v sorodu?« — Seveda vas razumem gospod, pa do- bro vas razumem, v sorodu smo pa res, dolžna sta mi namreč tisto, kar sta mi ukradla in taka žlahta menda včasih dobro drži! — Pri vas bo že držala, sai ne boste nikdar ničesar nazaj dobili. — Pa dober tek potepina, je dejala raz- V nedeljo 14. t. m. se je vršila na 10 km dolgi progi druga avtomobilska in mo-tociklistična dirka na Ljubelj. Vreme, ki je v soboto kazalo izredno slabo, se je preko noči spremenilo, potegnil je sever in raz-gnal oblake. V zgodnjih jutranjih urah, ko je še ležala nad Ljubljano gosta megla, sc že drveli številni avtomobili in motorji proti Gorenjski. V Tržič je do 9. ure prispelo na.i 200 vozil, a kasneje so $e v?dno prihajali, tako da računajo, da je bilo včeraj pod Ljubeljem okrog 300 avtomobilov in motornih koles. Gotovo je, da Tržič Še ni videl zbranih toliko dirkalnih voz, elegantnih in ličnih avtomobilov ter motociklov. Vozovi, ki so se udeležili dirke, so bili zbrani na dvorišču poslopja »Peko<, docim so bila ostala vozila koncentrirana v Tržiču ?amem, ki jo bil ves v zastavah in zelenju. Rekorden je bil tudi obi.*k drugega občinstva. Oba jutranja vlaka sta bila prenatrpana, da sta komaj komaj prisopihala v Tržič in umevno imela tudi malo zakašnjenje. Ogromen je bil naval Ljubljančanov, prišle pa so večje skupine tudi iz ostale Slovenije in celo iz raznih oddaljenih krajev Jugoslavije, kar je najboljši dokaz, kako velik el> ves si je že priborila ljubeljska dirka po vsej državi in tudi v inozemstvu. Mnogo sito ljudi je prišlo na Ljubelj namreč tudi iz Avstrije, med njimi zastopniki vseh avtomobilnih in motociklističnih organizacij. Skupno število gledalcev pri nedeljski ljubeljski dirki se ceni na 4000. Ob 9. je krenila mogočna povorka motorjev in avtomobilov s starterjem g. Hribarjem na čelu na start, spotoma simpatično pozdravljana od domačega prebivalstva. Dirka sama se je pričela točno ob 10. ob navzočnosti poslanikov Nemčije, Avstrije, Anglije in Italije in velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vodopivca. Okoli 11. se je pripeljal princ Pavle kot zastopnik kralja Aleksandra. Startalo jo 47 vozil, od katerih jugoslavenskih, avstrijskih, in nemških jih je 37 prispelo na cilj. Dirka se je vršila pod vodstvom odbora avtomobilskega kluba s predsednikom g. A. Praprotnikom na čelu, sodelovali pa so podpredsednika dr. barou Bord, dr. Pavlin, a starterja sta bila gg. Rado Hribar in major Jaklič. Dirki so poleg drugih prisostvovali grof Orsini Rosenberg, boroveljski okrajni glavar Guitenberg, predsednik koroškega avtomobilskega kluba dr. Mravlag, častni predsednik Knoch, predse i-nik avstrijskega Touring-kluba Maks Vvolf, tajnik Keller, predsednik awtr. avtokluba na Dunaju baron dr. Havmerle in generalni tajnik baron Friedrich; >Allgemeiner Deu-tseher Autoklub« je bil zastopan po športnem direktorju Guthu iz Monakovega, avstrijski Motorfahrerverband je zastopal dr. ing. BockeJ, dalje so bili navzoči: predsedniki in drugi funkcijonarji jugoslovenskih motociklističnih in avtomobilskih organizacij, zlasti vse sekcije Avtokluba SHS. V častnem številu so bili navzoči tudi vojaški krogi, ki so se za potek dirke zelo zanimali. Dirka je potekla razun ene manjše nezgode v najlepšem redu Pri treningu pred dirko pa sta se poškodovala motociklista Rudolf Zalokar iz Ljubljane in Čeh Mat ha. ki je veljal za favorita. Njune j>oškodbe s»o sicer resne, a vendar ne nevarne. Najboljši čas dneva je dosegel Gradčan Hansal na *Steyerju>. Prevozil je progo v rekordnem času 10 minut. Lanskoletni rekord je znašal 11:50. Hansal je vozil v krasnem tempu in je z lahkoto obvladal najtežje kurve. Njegov glavni konkurent je bil grof Bergheim na Mercedesu, ki pa se je takoj po startu prevrnil ter se prekotalil po obronku nizdol. K sreči ni dobil težkih, poškodb. Med motocikl isti je dosegel najboljši čas zagrebški prvak Štrban. Darlo kraljice Marije za najboljšo vožnjo članov Avtokluba si je priboril znani avtomobilist Saratić iz Beograda, a nagrado mesta Tržič princ Leinin-gen. Rezultati so bih: DIRKA MOTORJEV. Kategorija do 1000 cem: 1 .Vodišek (In-dian) 16 : 50. Edini vozač v tej kategoriji. Kategorija do 750 cem: L Romanov, Maribor (Indian) 12 : 7.4. Edini vozač te kategorije. Kategorija do 500 cem: 1. Str ban. Zagreb (BSA) 10.36: 2. Bidovec, Kranj (Arial) 11 : 02.6; 3. Prislan. St. Rupert 11 : 10.2. Kategorija do 350 cem: 1. Hunger. Dunal (Calthoppe) 10.41.4; 2. Futerer, Zagreb (Harley Davidson) 11 : 7.6. Brez ozira na jakost motorja je dospel prvi na cilj Štrban. drugi Hunger (Dunaj) tretji pa Vodišek (Ljubljana). Vodišek bi bil rrajbrže Drvi, a ie na progi padel. Motorji s priklopnim vozom: do 1000 cem: 1. Klemenčič (Harley Davidson) 12 : : 44.6; do 600 cem: 1. Stuzj (AZS) 12 : 20; kačena gospa Dragotina in odšla. Turka sta žalostno pogledala za njo, saj sta vedela, da se ne bodo še tako hitro odprla zanju široka vrata v prostost. Ker fanta še nista bUa kaznovana, bosta sedela samo po 6 tednov v ieči. 2. Jeglič (Rudge VVithmorth) 14.45: S. Ros-Elegance* in sicer zjutraj od osme do devete ure na potu od vodnjaka pri Mestnem magistratu po Poljanski cesti čez St. Peterski most, po Škof j i ulici, Sv. Petra ce^ti in Zaloški cesti do trgovine A. Sušni k pri tramvajski remizi. PoSten. najditelj na odda površnik proti nagradi v pisarni tvrdke Globočnik in drug, Lubljana, Gosposka ulica st. 7. —lj Tatina kolesa. V Do brun j ali stanu-jočemu tesarju Mihaelu Skrjancu je v soboto popoldne neznan tat odpeljal iz veže OUZD na Miklošičevi cesti črno pleskano, 1300 Din vredno kolo znamke >Kosmos«. —lj Zlobno poškodovanje čolna. V Flori janski ulici stanujoči kancelist Drago Grabnar je prijavil policaji, da mu je neznan zlikovec poškodoval pokrit čoln ob desnem bregu Ljubljanice. Skoda znaša 100 Din. o —Ij Vesela družba in ukradena kobila. Nek* veseli mizar v Podpeči le včeraj s svojima prijateljema sklenil, da se popeljejo v Ljubljano in v Dravlje, kjer je bilo včeraj popoldne veliko veselje. Posestnici Frančiški Artač v Podpeči je iz hleva odpeljal kobilo, vredno 2000 Din ter Jo vprege! v voz - zapravtfivček podpeškega gostilničarja. Vesela trojica se je vozila po mestu in po DravHah. Posestsrica Je stvar prijavila orožnikom na Brezovici ta ti so telefonično obvestili ljubljansko policijo. Popoldne je na TTŽaški cesti stražnik prijel •niza/rja, ki je nato izročil odpeljano kobilo policiji. —lj Zlobna poškodba vrta. Kurjač drž. železnice in posestnik rvan M a u s a r je poMciji naznanil, da mu je zlobna roka ponoči poškodovala na vrtu veliko hruško. Zlobnež je polomil vrh in sklatil mnogo hrušk. Prizadeta škoda znaša 1000 Din. Policija je na sledu zlikovcu, ki bo moral posestniku plačati veliko odškodnino, a sam bo romal v zapor. —lj V znamenju noža. Pred neko gostilno na Brdu sta se včeraj sporekla neki starejši delavec Janez in Čevljarski vajenec Miha. Slednji je prvemu dejal: »Prekleti Ižanec!« Ta je vajeočleu nato prisolil do-nečo klofuto, na kar je vajenec potegnil nož in Janeza vrezal v desno roko. —lj DroMž policijske kronike. Od sobote do danes zjutraj je policija prijela in zaprla 7 oseb. 4 radi tatvine, druge radi raznih malenkostnih deliktov. Nenavadno miren je bil Velfki šmaren in tudi noč. Od včeraj do danes ni bilo nobene aretacije. Prijavljena je tatvina 70 Din vrednih očal. Dalje je prijavljena večja poškodba tuje lastnine in_dve lahki telesni poškodbi. Ponočnjaki so bili še precej mirni, policija Je ioterv^eniraia samo y nekem manjšem pre- tepu v predmestju, stražnik je zapisal dva kalilca nočnega miru, 1 pijanca in dva radi nedostojnega vedenja. Prijavljeni sta dve gostilničarki radi prekoračenja policijske ure, dva sladoledarja radi sanitarnih predpisov in 12 voznikov odnosno kolesarjev radi prestopkov cestnopolicijskega reda. Iz Celja —c Pri kopanju t Sat in j i se je v zadnjem času prehladilo več neprevidnih otrok. Dobili so vnetje ušesne mrene. Bodite previdni pri kopanju! —c Marijina cerker je sedaj docela renovirana. Zadnja pleskarska dela na portal ih so dovršili v soboto. Cerkev, ki je bi- la poprej zelo zanemarjena, služi sedaj Celju v kras. V nedeljo zvečer, na predvečer patrocinaloega praznika, so priredili na cerkvenem stolpu okusno razsvetljavo, ki je bila vidna daleč po okolici. —c Smrti ga je rezil. Te dni se je kopal v Hudinji pri Majdičevem jezu v Škofu vasi 61etni Pilihov rejenček. Med kopanjem je zašel v globoko vodo in utonil. Domača dekla, ki je gledala prizor, je poklicala Alojzija Snedeea, ki je brž skočil za fantom. Po daljšem iskanju ga je našel tn privlekel na suho. Pričel je z dinalnimi vajami. Na dečku so se končno poznali maki življenja, toda trajalo j« celih 24 ur, pred-no je prišel k zavesti. Senzocljonalen proces no Finskem Posiljena študentka ustrelila brezvestnega pohotne ž a. — Tragedija mladih zaročencev. — Kdo je kriv? Te dni se prične v finskem mestu Abo proces, s katerim se peča zadnje čase ves tisk severnih držav. Gre ne-le za izredni slučaj umora, marveč tudi za odlične osebe, ki so z zločinom v neposredni zvezi. Finska javnost z napetostjo pričakuje izida tega senzaci-jonalnega procesa, ki ima zelo zanimivo ozadje. Letos v januarju so našli v tako zvanem Zvezdarskem parku finskega mesta Abo truplo znanega bogatega trgovca Johna Engbloma. Bilo je takoj jasno, da gre za umor. Krogla je prebila trgovcu čelo med očmi. Revolverja pri truplo niso našli. Prvotno je policija, domnevala, da gre za roparski umor, toda kmalu se je prepričala, da je v zmoti. Pri umorjenem trgovcu so namreč naSli nedotaknjeno denarnico, polno bankovcev. V njegovi kravati je ostala dragocena briljantna igla, na prstih je imel umorjeni prstane, v žepu pa zlato uro z verižico. O roparskem umoru torej ni bilo govora. Engblom je bil znan kot velik bogataš, ki je pa živel zelo razuzdano. Nič mu ni bilo sveto. Splošno je veljal za velikega pustolovca in zapel ji vca lepih deklet. Bil je perverzen in do skrajnosti razuzdan. Nobena leoa žena ni bila varna pred njim. L. 1918 do 1919 je bil po celi Finski znan kot organizator tako zvanega belega terorja. Finska policija je tri mesece iskala morilca, toda ves njen trud je bil zaman. Šele spomladi, ko je skopnel sneg, so našli v parku, kjer je ležalo trgovčevo truplo, prazen naboj. Nekaj dni pozneje je prišlo do senzacijonel-nega odkritja. Po mestu se je raznesla vest o aretaciji enega najpopularnejših in najodličnejših vseučiliških profesorjev Allana Tornudda in njegove neveste, študentke Margite Niininen. znane po svoji izredni nadarjenosti in lepoti. Profesor Allan Tornudd je tip pu-ritanskega. zelo inteligentnega Skandi-navca, mož neomajnih moralnih načel, sijajen govornik ;n izboren strelec. Margit Niininen je nezakonska h£i neke rusko-finske delavke. Njen oče je baje Šved. Po mestu je slovela kot najboljša slušateljica univerze in izredno talentirana mladeniča s sijajno bodočnostjo. Razume se, da je vzbudila aretacija vseučillškega profesorja in njegove neveste v mestu splošno senzacijo. Zlasti vseučiliški krogi so bili vsi iz sebe, ko so izvedeli, da je priljubljeni profesor aretiran. Njegovi kolegi in učenci so napeli vse sile. da ga osvobode. Simpatija celokupne javnosti je bila na strani mladih aretirancev. Lahko si pa mislimo presenečenje javnosti, ko je Margit Niininen takoj pri prvem zaslišanju priznala, da je ona umorila trgovca Engbloma in da ve za umor tudi njen zaročenec profesor Tornudd. Oba aretiranca sta mirno priznala, da sta izvršila samo akt moralnega očiščenja človeka, ki je zapeljal nebroj nedolžnih deklet. Hotela sta spraviti s sveta podleža, ki je prizadejal človeški družbi mnogo zla. Izpoved prof. Tornudda je bila sijajen plaido-yer. njegova logična izvajanja so napravila na preiskovalnega sodnika globok vtis. —Margit Niininen, — je pripovedoval profesor, se je morala sama preživljati. Ker ni imela sredstev, da bi nadaljevala študije, je bila nekaj časa zaposlena tudi v Engblomovi pisarni kot tipkarica. Ves prosti čas je porabila za studiranje. Nekega dne jo je Engblom poklical v svoj kabinet in ji začel vsiljevati svojo ljubezen, ki jo je Margit odločno odklonila. Toda Engblom se ni dal ugnati. Silil je v lepo tipkarico in ko je hotela vsa ogorčena oditi, jo je vrgel na divan in jo pošalil. To se je zgodilo nekaj mesecev pred umorom razuzdanega trgovca. Ko sem jo pa pozneje zasnubil, mi je vse odkrito priznala in me prosila, naj ji odpustim ali pa svoj sklep glede ženitve opustim. Bila je poštena in značajna. Kot nedolžno žrtev podlega zapeljlvca je seveda nisem mogel kaznovati, pač pa sem sklenil kaznovati zapeljivca. Toda s tem. da sem izgubil nevesto. Toda ponižanje in trpljenje še ni bilo izčrpano. Engblom. ki je bil moj sošolec, je bil tudi sicer do skrajnosti podel ia moralno pokvarjen. Cesto se je napil in v pijanosti se je javno bahal, da je zapeljal najlepša dekleta v mestu. Nekega zimskega večera je pripovedoval v veseli družbi tudi o svojem doživljaju z Margito Niimneti. In ko je izvedel od tovarišev, da je zaročena z menoj, mi je pri prvem srečanju zabrusil v obraz nesramno trditev, da je Margit že davno njegova ljubica in da se mu je sama udala. Ta izjava me je zadela kakor strela iz jasnega. Takoj sem odšel k Margiti, da se prepričam. kolik»o je na Engblomovi trditvi resnice. Nesrečna mladenka mi je vsa ogorčena povedala, da jo je trgovec posilil in da je njegova trditev nesramna laž. Izjavila je, da hoče brezvestnega zapeljivca ustreliti. Brez pomisleka sem odobril njen nacrt. In tako je prišlo do krvavega prizora v mestnem parku. Margit je povabila tr* govca na sestanek in mu brez ovinkov povedala, da ga misli ustreliti. Prcdno se je presenečeni bogataš prav zavedel, kaj ga čaka, je počil strel in Engblom se je zgrudil v sneg. Po končam osveti sem odpeljal nesrečno Margit domov. — S stališča ljudske moralke se moj ženin nitj najmanj ne čuti krivega. —■ je izjavila Študentka pred preiskovalnim sodnikom. — Tudi mene ne peče vest, dasi sem formalno morilka. Sodišče bo zdaj odločilo, kdo je prav za prav kriv. Zdrava človeSca pamet govori za oprostitev nedolžne žrtve pohotnega trgovca, toda sodišče utegne biti drugačnega mnenja. Iz Maribora —m Gmen samomor. V soboto zvečer je izvršil neznan moški, star okrog 50 let, v Magdalenskem parku grozen, samomor. Ko je privozila lokomotiva s koroškega kolodvora proti glavnemu kolodvoru, se je nenadoma vrgel pod kolesa. Strojevodja nesreče ni mogel preprečiti. Kolesa so >:imoo> rilca dobesedno razmeearila tako, da to morale posamezne dele trupla pobirati po progi. Kdo je neznanec, doslej Se niso ugotovili. —m Neraren poiar je izbruhnil v petek ponoči v tovarni perila M. D ur java v Gregorčičevi ulici. Ogenj je nastal v oddelku za krojenje in je zajel tudi del knjigovodstva. Domači delavci in gasilci, ki so ta-kaj prispeli na pomoč, so ogenj kmalu zadušili, vendar pa znaša Skoda preko 100.000 D. Ogenj je nastal bržkone vsled neprevidnosti dimnikarja, ki je prejšnjega dne izžigal dimnik. K sreči so ogenj kmalu zapazili, sicer bi lahko nastala katastrofa. Kakor nam poročajo, podjetje zaradi nastale škode obratuje nemoteno naprej. —m Stalen balet v mestnem kopališču. Glede na velik naval, ki vlada letos na mestno kopališče, je mestni svet v svoji zadnji seji sklenil urediti v mestnem kopališču stalen bufet Doslej so morali kopalci zahajati v bližnje gostilne izven kopališča, kar pa je pri raznih tercijalkah in drugih takih moralistih vzbujalo ^pohujšanje*. Zato bodo kopalci dobili vse, kar je potrebno, da se prežene prehuda žeja in kruleč želodec kar v kopališču. Tako bo volk sit in koza cela. —m Kozaške dirke v Tssaa. V soboto > dospela iz Beograda večja skupina kubanskih korakov, ki so priredili včeraj na Tez-nu pri Mariboru konjske dirke in predvajali razne druge običaje is svoje domovine. Prireditev, ki je bila vseskozi zantata, je beležila kljub nezadostni reklami dokaj nevoljen uspeh. Tekme pa se je udeležila rudi vsa mariborska gamizija, ki je videla v kozaških jahalnih umetnostih dokaj poučnega. Posebno zanimiv je bil >naipad< konjenice s streljanjem iz pušk. Značaj Albancev V Albaniji obesijo na smrt obsojene na trgu. kjer se zbira ljudstvo od vseh strani. V Albaniji žive ljudje nekako sprijaznjeni s smrtjo. Na pr. pogled na obešenega nikogar ne pretrece. Otroci tlačijo mrtvim glavam cigaretne ogorke v usta. Nedavno so v Skadru obesili nekega Klefta. Albanski narod se je svečano podal v procesiji na mesto usmrtitve. Pred obešenjem mora obsojeni po verskih obredih obleči belo srajco. Ko jo je Kleft oblekel, je začel nenadoma psovati in preklinjati. Srajca mu ni pristojala. Kleftu je bilo za to zadnjo eleganco več kakor za življenje.. Ne ve se. če je bila srajca predolga ali prekratka, preširoka ali preozka. Na vsak način mu ni pristojala in na smrt obsojeni Kleft bi se je še na onem svetu sramoval. Tudi gledalci so bili istega mnenja. Odšli so po krojača, ki je vzel le površno mero. Medtem ko je krojač popravljal srajco, je državni pravdnik ponudil obsojencu cigarete. Končno se je krojač pojavil s popravljeno srajco. Kleft je pazljivo pregledal svoje zadnje oblačilo. Dobro se mu je prilegla in iz njegovih oči je zasijalo zadovoljstvo. Šele sedaj je mogel krvnik izvršiti svoj posti. To in ono Roman štirikratnega morilca Rurnunske oblasti so pred tremi let* izgnale in izročile madžarski obmejni policiji 37-letnega zidarja Pavla Feren-cyja zato, ker je cesto potoval iz Ru-munije na Madžarsko in ni hotel pojasniti namena svojih izletov. Tudi v Budimpešti niso mogli spraviti iz njega izjave, čemu tako često potuje iz ene države v drugo. Toda v evidenčni pisarni so kmalu ugotovili, da oblasti že tri leta zasledujejo nekega Pavla Fe-renoja radi štirikratnega umora. Ferencv je zadavil pred tremi leti svojo ženo in tri otrokfc. Po tej ugotovitvi je mož kmalu priznal svoj zločin. Pripovedoval je, da je bilo njegovo rodbinsko življenje spočetka zelo srečno in da so se pričeri domači prepiri šele potem, ko je izvedel, da ga žena vara in da najmlajše dete ni njegovo. Mož je nekoč obvestil ženo, da mora odpotovati. Toda še istega večera se ie nepričakovano vrnil in opolnoči je slišal, kako nekdo trka na okno spalnice. Prisilil je ženo, da jc vprašala, kdo trka. Na ženino vprašanje je odgovoril moški glas: To sem jaz, Jan, odpri. Tako se je Ferencv prepričal, da so govorice o ženini nezvestobi resnične. Varani mož je vstal, zbudil svoje tri otroke m odšel z njimi v gozd. Tam je zadavil najprej svoja lastna otroka, 5-letno hčerko in 2-let-nega sinčka. Nato je zadavil tudi 18-mesečno dete, ki ni bilo njegovo. Vse tri žrtve je zakopal v gozdu. Zgodaj zjutraj se je vrnil domov in izjavil ženi, da mora tudi ona umreti, ker ima na vesti zločin, ki zasluži smrtno kazen. 2ena je hotela klicati na pomoč, toda Ferencv jo je zgrabil za vrat in zadušil. Truplo je zavil v rjuho in odnesel v gozd, kjer je zakopal nezvesto ženo kraj umorjene dece. Iskal je tudi ženinega zapeljivca. da se mu osveti, pa* ga ni mogel najti. Po izvršenem zločinu je pospravil svoje stvari in pobegnil. 2ivel je nekaj časa v Turčiji in Rumu-niji pri svojih roditeljih. Vsak drugi mesec se je odpeljal na Madžarsko in posetil grob umorjene rodbine. Njegova stalna potovanja uz Rumunije na Madžarska so ga slednjič izdala. Fe-rcncy sedi sedaj v preiskovalnem zaporu in čaka plačila za svoj strašni čin. Pokojnikova stoletnica Te dni se je vršila pred okrajnim „odiščem 11. pariškega okraja zamrm-va obravnava, pri kateri je šlo za rafinirano sleparijo nekega Henri Julesa Tourenna. V francoskem prometnem ministrstvu so nedavno ugotovili, da bo praznoval vpokojeni železniški uradnik Jean Baptist Tourenne letošnje jeseni 100 letnico rojstva. Tak dogodek je treba seveda primerno proslaviti. V ministrstvu so hitro imenovali slavnostni odbor in sam minister je bil pozvan, naj jubilanta primerno odlikuje. Ko so se pa začeli zanimati za slavljenčev življenjepis, se je izkazalo, da moža sploh ni med živimi. Jean Tourenne je umrj pred 20 leti. Razume se, da je bil pripravljalni odbor ia proslavo njegove lOOletnice takoj razpuščen in da je proslava odpadla. Pač pa je nastalo vprašanje, kdo je dobival skozi 20 let pokojnino umrlega železniškega uradnika. Kmalu so oblasti dognale, da je prejemal pokojnino njegov sin Henri Jules, star zdaj 60 let Pred 20 leti, ko mu je oče umrl, je sin očetovo smrt utajil in sporočil oblastim, da je umrl Henri Jules Tourene, torej on sam. Navihani sin se je pred sodiščem zagovarjal, da je živel v veliki bedi in da je izrabil očetovo smrt, da si vsaj za prvo silo opomore. Dokler je bil oče še živ, je hodil z njegovim pooblastilom po pokojnino, ko je pa umrl, je podpisoval pooblastila sam. Tako so mu skozi 20 let izplačevali očetovo pokojnino. Jules Tourenne je bil obsojen na 11 mesecev ječe. Beg generala ?agorskega Drugi slučaj Daudet? V Varšavi se je te dni dogodil primer, ki je popolnoma podoben senzaci-jonalnemu begu vodje francoskih roja-listov Daudeta, ki je vzbudil senzacijo po vsem svetu. Na popolnoma enak način je brez sledu izginil iz zaporov poljski general Zagorski, hud nasprotnik maršala Pilsudskega. Pred nekaj dnevi so se pojavili v kaznilnici v Vilni, kjer je bil Zagorski zaprt, trije častniki in predložili od vojnega rninistrstva podpisan ukaz. da se ima general takoj izpustiti. Ukaz je vseboval tudi povelje, naj se generala prepelje v Varšavo. Poveljnik jetnišnice ni sumil ničesar in je generala častnikom izročil v varstvo. Ko je kasneje o tem brzojavno obvestil vojno ministr- stvo, je tam vzbudila vest splošno presenečenje. Vsa poizvedovanja za generalom Zagorskim so ostala dosedaj brezuspešna. Povsem verjetno je, da je Zagorski prekoračil mejo Poljske in pobegnil v Rusijo. General bi moral v najkrajšem času priti pred vojno sodišče, kjer bi se moral zagovarjati radi podkupovanja. Vojno ministrstvo je odredilo aretacijo načelnika jetnišnice. Gen. Zagorski, desničarski radikal, je vodil povodom lanskega puča na Poljskem boj proti maršalu Pilsudske-mu. Prejšnjo soboto so ga hoteli odpeljati v Varšavo, kjer bi se moral predstaviti svojemu nasprotniku, ki je sedaj gospodar položaja na Poljskem. Ker pa Pilsudskega v soboto ni bilo v Varšavi, je njegov adjutant na častno besedo izpustil Zagorskega, ki je obljubil, da se čez dva dni sam javi. Toda Zagorski je izginil in nihče ne ve, kam in kako. člani njegove rodbine so pod častno besedo izjavili, da ne vedo, kje se Zagorski skriva in kaj je z njim. Pred državnim pučem je bil Zagorski šef vojaškega letalstva. Kot tak je zakrivil smrt mnogih mladih poljskih letalcev. Pri dobavah motorjev so se namreč vršile z njegovo vednostjo razne malverzacije. Za časa prevrata maršala Pilsudskega je metal Zagorski lastnoročno bombe iz letala na Varšavo. Zato ga je dal Pilsudski aretirati. Nenadni bes: sen. Zagorskega je vzbudil v poljski javnosti splošno senzacijo. »Gaze t ta \Varszawska Po ran na«, ki je bila Zagorskemu zelo naklonjena in ki so jo oblasti radi poročil o generalovem pobejru že dvakrat zaplenile, je obdolžila v tretji posebni izdaji Pilsudskega, da je dal svojega nasprotnika skrivaj odstraniti. List poroča, da je iz- ginil istočasno z generalom tudi avto maršala PilsiidsKoga. kar je dokaz, da Pilsudski dobro ve, kaj se je zgodilo z Zagorskim. Zagoneten zaklad v Budimpešti Budimpešta ima. zopet senzacijo. Vse mesto je razburila vest, da so našli v Lavdonovi ulici velik zaklad. Lavdon<<\ d ulica ie dobila ime po enonadstropni palači, ki ie bila last nekdaj slavnega generala Lavdona. Palača je bila zgra-jena 1. 1870. Ker jo je zob Časa že zelo razjedel, so oblasti odredile, da se mora podreti. In res so začeli te dni zgodovinsko palačo podirati. Pri tem so naleteli delavci na podzemni rov. Iz radovednosti so zlezli v rov in našli v njeni tri vreče polne bronastih novčičev iz 1. 1870. Ti novčići imajo vrednost samo kot starinski predrueii. Kljub temu so. postali delavci pozorni in so kopanje v rovu nadaJjevali. Našli so še mnogo starega denarja. Nastalo je vprašanje, od kod izvira ta denar. Od barona Lavdona. znanega izza turških vojn. ne more izvirati, kajti Lavdon je umrl že 1. 1780 na Morav-skem. Njegovo palačo v Budimpešti je podedovala neka madžarska plemiška rodbina. Za časa revolucije 1. 1848 so služili podzemni rovi te palače madžarski magnatom za zavetišče. Bili so baje tudi nekak harem, v katerem je prirejala madžarska aristokracija orgije. Vse govorice v zvezi z Lavdonovo palačo so pa bile močno pretirane. Pretirana je tudi vest o ogromnem zakladu, ki se je izpremenil iz kupov zlata v par vreč bakrenih novčičev. PRIZANAŠAJTE PLANINSKI FLORI! Objava. Ministrstvo financ generalna direkcija pceza je z rešenjem z dne 24. junija 1927 broj 62219 dovuiilo, da se delnice delniške družbe .Narodna tiskarna* v Ljubljani, izdane dne 1. marca 1873 v 500 komadih po 100 gld. a. v. in glaseče se na ime, zamenjajo za nove delnice v dinarski veljavi po 50 Din ter da se te nove delnice glasijo na imena sedanjih lastnikov. Imetniki označenih delnic se zategadelj pozivljejo, naj polože proti potrdilu plašče svojih delnic brez ku-ponskih pol do 10. septembra 1927 pri blagajni „Narodne tiskarne44 v Ljubljani, Knaflova ul. št. 5, ter obenem sporočijo imena, ki naj se vpišejo na nove delnice. Nove delnice bodo po zakonito izvršenem žigosanju lastnikom na razpolago pri prej imenovani blagajni. Delnice, ki se predlože po 10. septembru 1927, se boJo zamenjale tudi kasneje, toda to le proti povračilu vseh stroškov, ki nastanejo »Narodni tiskarni" za naknadno žigosanje novih delnic. V Ljubljani, 16. avgusta 1927. Upravni svet Narodne tiskarne" d. d. „Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 proda: NOVOZ1DANO HIŠO, viso* ki«pritlično. 500 m2 vrta, Zg. Šiška, Din 80.000 LEKO HfSO pritiiieno, 1 oral vrta in zemljišča, pri Dolenj* skem kolodvoru, Din 110.000. HIŠO, visokepritlično, 1000 m-vrta, lepa lega, Rožna dolina, Din 120 000 HIŠO, pritlično, novozidano, Vič. 1000 m2 vrta, Din 50.000. HiŠO, pritlično, blizu klavnice, 500 m- vrta. trgovski lokal, •>*? prometa, cesti, Din 105.000 HIŠO, enonadstropno, trgovski .ckal, vrt Rožna dolina, 110 *:m>c dinarjev. H1S0, cnonadstropno, lep vrt, Rožna dolina. Din 100.000. HIŠO, pred par leti novozida* no, 1300 m2 vrta, tri četrt ure cd Ljubljane, Dra 60.000. HIŠO, pritlično. 1300 m* vrta, Trnovo, 100.000. HIŠO, enonad^tropno, več sta* novanj, pri Sv. Jakobu, obrt* m lokal. Din 95.000. Poleg tega večje število trgov* skih in obrtnih hiš, vil, raz? ftovrsinih stanovanjskih oba jektov in slavbisč v Ljubi j a: ni in okolici, raznovrstnih kmeiskih posestev, graščin in veleposestev v največji izbis 1868 ti. Nova hiša z dvema stanovanjema, velikim vrtam, pripravna tudi za obrt« tu »a — v Stožicah pri Ljubi j a* ni, se radi smiti staršev takoj ugi.ono proda, cvent. se odda v najem. Kupec dobi takoj stas novaiije dveh sob in kuhinje. Po sinila daje ca. M. Christof, K:-/na dolina, Cesta VI št. 4 (h;ša g. Ceha) 1860 Pritlično hišo treh sob s kuhinjo, velik vrt, travnik in gozd, ne daleč od že* lezniške postaje na Štajerskem — radi izselitve \ inozemstvo takoj naprodaj. — Dopisi pod «Nizka cena/1839» na upravo «SIov. Narodav. Stanovanje večie sobe ali dveh sob s kuhi* njo išče mirno, snažna in ves dar. odsotna stranka. — Po* nudte pod «Stanovanje/187GN> na upravo «Slov. Naroda». Kemična pralnica in barvanje oblek t oa j različne jSih barvah Izvti šuja dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah. Anton Boc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 61. - Tovarna: Vič-Glince. Oglas Pri zalogi soli v Ljubljani bo 16. septembra 1.1. prva ponudbena dražba v svrho enoletne oddaje nakladanja, izkladanja, prekladanja in prenosa vseh vrst soli iz vagonov v skladišče z mer? jenjem, kamarisanjem in obratno. Pogoji in natančnejši podatki za to dražbo se lahko pregledajo vsak delavni dan v pisarni zaloge soli v Ljubljani. Ie pisarne ekonomskega oddelka uprave državnih monopolov EMB 13.974 od 8. avgusta 1927 v Beogradu. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest da je naš pre-ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod Robert Mosković družabnik tvrdke brata Mosković dne 12. avgusta 1927 po kratki in težki bolezni v 56. letu starosti v sanatoriju „Fuerth" na Dunaju preminul. Zemeljske ostanke blagopo-kojnega smo prepeljali v Baden pri Dunaju, kjer smo jih dne 14. t. m. položili na tamošje pokopališče k večnemu počitku. • Prosimo tihega sožalja! # Ljubljana, dne 16. avgusta 1927. Elza, soproga; Matilda, mati; Feliks, brat; Marica, svakinja; Verica, Julcek, nečaka. i Posebna naznanila se ue izdaja. Za vselej nas je zapustil naš predobri soprog, oče, sin, zet brat in svak, gospod Anton Kunej podravnatelj podružnice Ljublj. kreditne banke v Celju, član uprav, odbora in ravnateljstva Južnoštajerske hranilnice, odbornik Zvezne tiskarne, poručnik v rezervi. Umrl je po kratki mučni bolezni v torek, 16. avgusta ob 4. uri zjutraj. Pokopljemo ga v sredo 17. avgusta ob 5. popoldne iz javne bolnice v Celju v rodbinsko rakev na okoliškem pokopališču. . Sv. maša zadušnica bo v četrtek 18. avgusta ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju Nepozabnega rajnika, ki je bil ves naš up in predmet nase iskrene ljubezni, priporočamo v blag spomin. V Celju, dne 16. avgusta 1927. Rodbini Kunej in Majdič. LIPSKI STAVBENI VELESEJEM za časa sploSnega vel esej m a od 28. avgusta do 3. septembra 1927 največja mednarodna razstava vsega stavbenega blaga in pred metov za splošno stavbenstvo, najnovejše zidarstvo in konstrukcije, vseh vrst novodobnih kurjav, stavbeni stroji, razstava blaga in strojev za zidanje cest. Posebne prireditve: Nemški stavbeni teden — Zborovanje o zidanju cest — Nemške razstava opečnih stavb — Raz-stava „Naeelbina" — Zborovanje* raznih strokovnih zvez. P ojasnila daje: Častno zastopstvo STEGU, LJubljane, Gledališka ulica 8, telefon 2925. Jlipski / velesejem od 28. avgusta do 3. septembra 192? je najugodnejši kupčijski trg in največji veltsejem v Evropi, Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ttr nad 10.000 razstavljavcev. Znižane vozne cene, brezplačni vizum. Pojasnila daje: častno zastopstvo: STEGU, Ljubljana, Gledališka ulica S, telefon 2925. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, predobr soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod Emerik Zelinka veletržec v nedeljo, dne 14. t. m. po kratki, zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv vere, pri polni zavesti svojo trnjevo pot v Bogu dokončal. Pogreb nad vse ljubljenega pokojnika bo v sredo, 17. avgusta 1917 ob treh popoldne iz mrtvašnice, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927. Alojzija Zelinka roj. Malic, Emerik, Leo soproga sinova Roza Zelinka, Barbara, Roza poroč. Fobes, mati sestri in vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni tavo a. Din 10.— liter vina belega iz Krških goric — prodaja radi prezidave kleti go« stilna Anton Maver. Ljubi j a* na, Ahaci jeva cesta 5 — dokler traja zaloga ter -vabi na obilen odjem, ker je vino izredno po» cenil_1845 Kdo bi pomagal gospodični pošteni m marljivi s po&ojuom Din 10.000 proti dobrim obre^t i m. katere po do* govoru v najkrajšem času vrne. 5 tem bi ji pomagal do samo* 5toJTX»ti, ki jo ima deloma že vpeljano. Na željo tudi garan* cija. — Cenj. ponudbe pod «FCranj/1874» na upravo «Slov. Naroda*. Knjigovodkinja perfektna in izurjena tudi v vseh pisarniških delih, vešča slovenskega in nemškega jezi* ka — išče službo pri večjem podjetju. Ponudbe pod «Knji* govodkinja/1846» na upravo •Slov. Naroda*. RADIOAMATERJI! Kupujte samo dober materijal, ako hočete doseči zaželjenl uspeh. Izšel je naš najnovejši katalog prvovrstnih radio-modelov, kakor N.S.F., Thomson Houston in dr. z bogato ilustriranimi slikami, katerega razpošiljamo brezplačno. Katalog je opremljen s tehnično prilogo, praktično tabelo, mnogoštevilnimi risbami, s popisom materijala in označbo cen, kakor tudi s tabelo za reguliranje. — Din 10*— RADIO tehnika Zagreb. Gaieva ul. 21 Spominjajte se Tabora! Danes! Libanonska kastetanka Rusko-francoskl velcilm Grandijozna režija, razkošni alegorični plesi, m'sterijoznost, irtaščevanje mo«ke nez estobe Originalni posnetki v Siriji in Palestini. Armada na \elblodh. Oh 4., /2 8 in 9. ELITNI KINO MATICA Moderna ventilacija Telefon 2124 KLIŠARNA „JUGOGRAFIKA" TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z. O- Z. Vse vrste klišejev, črtne in avtotipije, Izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšd izvedbo v eni ali več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah. LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP 23 Globoko potrti naznanjamo, da je naš ljubljeni, dobri šef, gospod Emerik Zelinka 14. t. m. blaženo zaspal v Gospodu. Ohranili ga bomo v zvestem spominu. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927. Uradniki in nastavljena tvrdke Zelinka. Naš zvesti sotrudnik, gospod Emerik Zelinka je 14. t. m. po kratki in mučni bolezni blaženo zaspal v Gospodu Dostojnost, marljivost in pravicoljubje so bile značilne lastnosti tega vrlega moža, ki mu ohranimo zvest spomin. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1Q27. Ravnateljstvo Destilerije d. d. Zagreb ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice aH v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter Izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter ilh obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja —== v bančno stroko spadajoče posle __ ,ud' sreike Ratne štete na °»>roke pod zelo ugodnimi pogo.l Urejuje: Josip Zupanfi«. — Z. .Narodno tiskamo.: Fran Jezeršek. — Za opravo ta taseratni del lista: Oton ChristoL — Vsi v Ljubljani ...