SEPTEMBER 1993, ŠT. 8/9, LETO XX.
POŠTNINA PLAĆANA PRI POSTI LITIJA
i."      nATICMfi KNJI2NICA rarmova 9 61270 LITIJA
OBČINSKA RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE
Govedorcjsko društvo iz Litije je v sodelovanju s M - KGZ Litija. KGZ Dole, KZ Gabrovka -Dole in Kmetijskim zavodom Ljubljana pripravilo občinsko razstavo plemenske živine črno
- bele in rjave pasme, prvo po 17 -tih letih. Z živinorejsko razstavo so praznično obeležili tudi 45
- letnico KZ Litija in 1. obletnico KGZ Litija.
V nedeljo, 5. septembra, je do 10,00 ure na razstavni prostor pri Kegljišču v Litiji pripeljalo svoje "lepotice", ki sta jih iz celot-
nega litijskega območja odbrala Rafko Rokavec in Metod Marolt iz Selekcijske službe Kmetijskega zavoda iz Ljubljane (13 krav in 11 telic črno - bele pasme, 10 krav in 10 telic rjave pasme ter 1 žrebec in 4 kobile).
1500 gledalcev je nestrpno pričakovalo trenutek, ko je v ocenjevalni krog stopila ocenjevalna komisija pod vodstvom mag. Petra Kunstlja in napovedovalec za prisotno občinstvo začne klicati številke "lepotic" 1, 2 in 3 do številke 44, da gredo po
vrsti pred komisijo v ocenjevalnem krogu. Komisija je imela pri ocenjevanju izredno težko delo, zato je ocenjevanje večkrat prekinila, da se je lahko posvetovala.
Sledila je proslava 45 - letnice KZ Litija in 1. obletnice KGZ Litija.
Rejce, goste in gledalce, ki jih ni bilo malo, je pozdravil Franci Rokavec, predsednik pripravljalnega odbora in med drugim dejal: "Sigurno je prav, da se ob tej priložnosti ozremo tudi v pri-
hodnost. Situacija v kmetijstvu je zelo slaba, zdi se, kot da se je vse zarotilo prav na kmetijstvo, kot da bi s privijanjem lc-tcga našli manjkajočo sapo za zagon ostalega gospodarstva." Sledil je slavnostni govor direktorja KGZ Litija Vinka Košmrlja in na koncu težko pričakovana razglasitev rezultatov ocenjevanja "lepotic" (krav in telic črno - bele in rjave pasme):
KRAVE ČRNO - BELE PASME: 1. EVA (posestvo Grmače), 2. SANA (Firm Franc Podšentjur), 3. TOMA (Damjan Janez, Podšentjur)
PLEMENSKE TELICE ČRNOBELE PASME:
1. ENA (posestvo Grmače), 2. telica (Berdajs Lado, Spodnji log), 3. VEKI (Pregelj Franc, Litija)
KRAVE RJAVE PASME:
1. KOSA (Borišck Jože, Dole pri Litiji), 2. GAZELA (Biaggio Ivan, Vače), 3. MIKI (Petek Avgust, Kresnični Vrh)
PLEMENSKE TELICE RJAVE PASME:
1. LINDA (Zavrl Metod, Dole pri Litiji), 2. DRAVA (Zavrl Metod, Dole pri Litiji), 3. MIRNA (Zgonc Igor, Dole Pri Litiji)
Tekst in slika: Karolina Šušteršič
Lepotice na privezu čakajo na ocenjevanje
DRAGOCENA VODA
Lanska in letošnja suša povzroča velike preglavice tudi občanom Litije, bolje rečeno v odmaknjenih in nedostopnih vaseh, kakor da ljudje niso že dovolj kaznovani s tem, da živijo v precej odmaknjenih vaseh, kjer so ceste še vedno slabe, kjer dobivajo pitno vodo iz lastnih zajetij, ker bi bila gradnja vaškega vodovoda predraga za prebivalce ... Kakor da nimajo že dovolj tegob, jih je prizadela letošnja suša. Gasilci morajo nekaterim dovažati vodo kar skozi vse leto, vse to pa seveda stane. Če so gasilci na primer maja vozili povprečno 1,5 cisterne na dan,so morali v avgustu voziti povprečno 12 cistern na dan, kajti v tej katastrofalni suši ni pomagal vodovod, ne vodnjak, ne bog, pomagali so le gasilci.
Gasilska društva so v zadnjih mesecih nenehno na terenu. Prevoze so si med seboj razdelila po krajevnih skupnostih. Litijski gasilci vozijo vodo, v vasi KS Dole, Gabrovka, Polšnik, Litija, Sava, Vače, Velika Štanga (prepeljali 850.000 1), šmarski gasilci v vasi KS Dole, Kostrevnica, Primskovo, Štangarske Poljane, Velika Štanga, Vintarjevec (926.000 1), gasilci iz Scnožet v KS Ribče (265.000 1), gasilci iz Zagorja v KS Polšnik (1.090.000 1), gasilci z Brega v KS Jablaniško dolino (300.000 1), gasilci iz Kresnic v KS Kresnice in Hotič (125.000 1), v KS Jevnico je organiziran prevoz z avtocisternami Slovenijavino.
Od januarja do septembra letos so samo v občini Litija gasilci pcpcljali 3.906.000 litrov pitne vode. Največ sojo prepeljali v KS Polšnik (1.240.000), KS Kostrevnica (439.000), KS Jablaniška dolina (382.000), KS Ribče (265.000), KS Vintarjevec (240.000), KS Dole (207.000), prevozili 18.246 km in opravili 1.462 prostovoljnih ur.
In s kakšnimi težavami se ubadajo vozniki cistern. Povsod, kamor morajo vozniki pripeljali pitno vodo, cesta ni asfaltirana in pot navkreber je velikokrat do rezervoarja strma in ozka, zaraščena z grmovjem in drevjem. Poleg tega ima voznik še polno cisterno, kar vožnjo še bolj otežuje, na robovih ostrih skal uničuje gume. Pitna voda se v občini zajema samo na treh zajemališčih (Ponoviče - vodovod Sava, Glinjck - vodovod Polšnik, vodovod Dole), vozniki cistern so pretežno dopoldan v službi, po službi pa prostovoljno opravljajo prevoze. Premalo je tudi avtocistern v občini.
Tako močne suše in pomanjkanja pitne vode kmetje in vsi, ki so ostali brez pitne vode, kljub lanski suši, letos gotovo niso pričakovali. Zato tudi niso bili ponekod pripravljeni, da bi si zgradili ali obnovili primerne rezervoarje za shrambo pitne vode. Večina se je temu že prilagodila in imajo urejene rezervoarje, ponekod pa so veliki problemi, ker si tega ne uredijo. In tako je dovoz pitne vode z gasilsko cisterno v marsikaterem kraju še edino - toda ne poceni vodno zajetje. Ponekod so se kmetje organizirali in izvajajo prevoz pitne vode za svoje potrebe in živino s svojimi cisternami.
Kljub padavinam, ki so bile koncem meseca avgusta in v začetku septembra pa gasilci šc naprej intenzivno dovažajo pitno vodo v vasi in zaselke v občini Litija. Dež, ki je padel v navedenem času, nikakor ni zadosten, da bi povečal vodotok oziroma podtalnico v hribovskih predelih občine.
Občinska gasilska zveza Litija
NA DOLAH PROSLAVILI KRAJEVNI PRAZNIK
3. 7. 1993 se je na prostorih, v tem lepem kotičku ob lovski koči, zbrala množica ljudi, da bi proslavili krajevni praznik z odprtjem asfaltirane lokalne ceste Dole - So-pota. Mnogo lepih besed in želja, lepih idej in nežnih melodij je bilo v srcih vseh, ki so se to sončno soboto popoldne zbrali.
Krajevna skupnost Dole, ki leži med zasavskim hribovjem in dolenjskimi griči, obsega 57 m2 ozemlja, na katerem živi le 880 prebivalcev. Je demografsko ogroženo območje, precej zaostalo, zlasti na področju infrastrukture. Imamo 22 km lokalnih cest in 84 km krajevnih cest. Smo edina krajevna skupnost v občini, ki nima asfaltne povezave z občinskim središčem. Krajevna skupnost Dole meji na občine Trebnje, Laško, Zagorje in Sevnico. Je pretežno kmetijsko področje, zaenkrat ekološko čisto, vendar turistično neobiskano -neodkrito. V krajevni skupnosti se že 20 let borimo s samoprispevkom in družbeno pomočjo za gospodarski in kulturni napredek.
Pa še o ljudeh, ki tukaj živijo. Ponosni so krajani Dol na svoje vasi in zaselke. To so preprosti, a
topli ljudje, pripravljeni sprejeti vsakogar, ki gaje pot zanesla mimo. Življenje se zdi tod kar malce odmaknjeno, proč od vsakdanjega mestnega vrveža in industrializacije. Pa vendar je tudi tukaj mnogo težav, o katerih smo se pogovarjali na okrogli mizi s predstavniki strank, predstavniki tiska. Žal se okrogle mize o perečih vprašanjih razvoja KS niso udeležili predstavniki občine Litija, ki bi na konkretna vprašanja lahko dali konkretne odgovore.
Če je šola bila tisti krivec, na podlagi česar je prišlo do praznovanja krajevnega praznika, naj pa bo. Spomnimo se, da je bila pred dvema letoma otvoritev šole v Do-lah. To je tista prijetna krivda, ki smo jo učenci in učitelji radi sprejeli. V kulturnem programu so sodelovali učenci OE Dole, ki so popeljali pesem od počitniškega razpoloženja prek sveta. Otroci imajo svoj kraj radi, tukaj je prijetno, je šolsko igrišče, pa dve trgovini, kjer lahko zapraviš žepnino, se posladkaš v teh vročih dneh s sladoledom, srečaš prijatelja se s kolesom po tej lepi cesti zapelješ po
gobe in borovnice. Že kar tradicionalno je sodelovanje z moškim pevskim zborom Polšnik, ki je tudi tokrat zapel poleg slovenske himne, nekaj slovenskih narodnih pesmi.
O težki poti, o že četrtem samoprispevku v naši krajevni skupnosti, o rezultatih dela, nam je govoril predsednik sveta Krajevne skupnosti g. Branko Javoršek.
Nobena pot ne bi dosegla svojega cilja če ne bi bilo mož, ki so našli razumevanje, pogum in s finančnimi sredstvi pripomogli, daje občina prisluhnila demografsko ogroženem področju, kot je naše. Eden teh je predsednik Skupščine občine Litija g. Mirko Kaplja ki se je v svojem govoru zahvalil vsem prejšnjim in sedanjim posameznikom, ki so se trudili, da je naš kraj eden med najlepšimi kotički litijske občine.
Folklorna skupina Javorje je ob gorenjskih plesih pripomogla k svečanosti trenutka, ko je župan prerezal trak. Kočijaža, ki ju je spremljal prešeren zvok harmonike, sta zapeljala po novi cesti.
Veselje seje zavleklo še iz prijetnega popoldneva pozno v noč. Vsi smo si bili enotni, da počasi, a
vztrajno se vrača življenje v oddaljene kmečke vasi in zaselke. Pomagajmo, upajmo na uresničitev besed v dejanja, Se preden se bodo vse vode skalile, obzorja zastrla, morja izumrla in človek minil.
Jožica Vrtačnik
Naslednja številka GO bo izšla 25.10.1993.
Prispevke sprejemamo do 12. oktobra.
535348234848484823234853
STRANKE SPOROČAJO
PROTESTNA IZJAVA ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PRI IS SO LITIJA
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS SO Litija ostro protestira zaradi zlorabljanja in zavajanja zbora upravičencev za pridobitev sredstev iz fonda demografsko ogroženih območij. Prepričani smo, da je do drugačnega izbora upravičencev na ministrstvu prišlo na podlagi mnenja vplivnih oseb občine Litija. Zato odbor zahteva od IS SO Litija, da seznani javnost z odgovorom ministrstva za ekonomske odnose, obenem pa odbor zahteva, da se v prihodnje sredstva za razvoj demografsko ogroženih
območij direktno nakažejo občinam, te pa naj preko pristojnih občinskih organov za kmetijstvo določijo razdelitev sredstev. V nasprotnem primeru ugotavljamo, da se sredstva prekanalizirajo (občinskim priviligirancem), kmetijstvo in podeželje pa zavajajo z vedno novimi razpisi, da se nasiti preprosto ljudstvo.
Za odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Franci Rokavec
slovenski KisuHSKi DHsoiMATi ZNANI UKREP| OBČINE ZA OMILITEV POSLEDIC SUŠE
SKD
Na podlagi predloga odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je IS SO Litija dne 9.9. sprejel ukrepe za omilitev posledic suše. Tako je območje občine Litija razdeljeno na tri prizadeta območja,
USPEL TABOR MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV TA OTROKE 12 SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN
V času med 3. in 11. julijem jc na Pokljuki potekal tabor MKD za otroke iz socialno  ogroženih družin.
Sam tabor so s pomočjo raznih sponzorjev in s sodelovanjem Ministrstva za obrambo organizirali člani
Otroci so svoje dneve preživeli tudi v igri in medsebojnem spoznavanju.
Mladih krščanskih demokratov, ki so s svojim delom poskrbeli, da so se otroci kar najbolje počutili in v dneh tabora nabirali novih moči. Iz naše občine sta bila na taboru dva otroka. Prošenj za taborjenje je bilo bistveno več, vendar pa tudi zaradi denarnih težav nismo uspeli zagotoviti taborjenja za vse otroke.
"Drugo leto ne pozabite na nas!" - Ne, smo se odločili pri MKD, drugo leto se gotovo spet vidimo. Upamo le, da nam bo uspelo.
00 MKD LITIJA
kjer je na podlagi posledic suše določena višina regresa za nakup krme 10, 8 in 7 SIT. Krmo lahko nabavite v kmetijskih trgovinah že od 9. 9. dalje, kjer boste dobili tudi informacije koliko regresa vam pripada. Za vsako govejo živino ste upravičeni do 65 kg regresirane krme, s tem da ste do regresirane krme upravičeni tudi rejci prašičev in konj preračunano na govejo živino. Krmo boste lahko dvignili, z izjavo o posredovanju števila živine, v kmetijskih trgovinah, kot je bil iz letošnjega nakupa krme iz blagovnih rezerv. PRIPOROČAMO VAM, DA ČIMPREJ NABAVITE PONUJENO REGRESIRANO KRMO. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo skupaj s Slovensko kmečko zvezo pri podružnici SLS je pri predlogu IS SO Litija izrecno vztrajal, da mora občina, ki se lahko obrne hitreje kot država zagotoviti ugoden nakup krme, da ne bi kmetje v času do meseca decembra, ko se pričakuje tudi krma iz blagovnih rezerv z regresom države, zmanjševali staleža osnovne črede. Po informacijah, ki smo jih dobili, bo KGZ Litija zagotovila tudi ugodne kredite za nakup krme. Podrobnejše inf. pa boste lahko dobili v sporočilih
IV. TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V BOHINJU
»STOPIMO SKUPAJ«
V nedeljo, 5. septembra 1993, je bil Bohinj prepoln ljudi. Na svojem IV. taboru SKD so se zbrali člani in simpatizerji te stranke. Prišli so iz vseh koncev Slovenije (110) avtobusov in okrog 400 osebnih avtomobilov). Iz litijske občine smo se člani udeležili tabora tako z osebnimi avtomobili, kakor tudi z avtobusom, ki se jc dodobra napolnil s člani in simpatizerji iz naše občine. Sam tabor se je začel že 4. septembra z mednarodnim posvetom na temo: "Smeri razvoja in turizma" v Grand Hotelu Toplice na Bledu. Z mednarodno udeležbo strokovnjakov in delavcev v turizmu skupaj z našimi, so iskali smernice razvoja turizma. Le ta naj ne bi pomenil le ene izmed najpomembnejših vej domačega gospodarstva, ampak naj bi tudi utrdil podobe Slovenije v prostoru, ki mu pripadamo.
V nedeljo seje večina članov udeležila slovesne maše ob obletnici kronanja Marije Pomagaj na Brezjah, ki jo je
vodil slovenski metropolit, dr. Alojzij Šuštar. Pričetek tabora v Bohinju pa je s svojim govorom odprl podpredsednik SKD g. Franc Mi-klavčič. Le pol ure za tem se je pričel športni del tabora s tekom ob Bohinjskem jezeru. Eden izmed naših udeležencev je ob tem dosegel odlično tretje mesto. Ob treh popoldan pa se je na prireditvenem prostoru začelo glavno srečanje z govorom predsednika stranke, g. Lojzeta Peterleta. V svojem govoru pa je glavno misel opiral na geslo tabora: "STOPIMO SKUPAJ" in poudaril združevanje SKD z ND, kakor tudi delo SKD v vladni koaliciji. Na koncu je udeležence pozdravil dr. Andrej Capuder, ki odhaja na odgovorno mesto veleposlanika RS v Pariz.
V nadaljevanju tabora pa jc sledil kulturni in zabavni program, ki se je raztegnil v večerne ure.
R. M.
KZ in v upravah KZ.
DODATNI PREDLOG ZA ODPRAVO POSLEDIC SUŠE
1. Prvi oceni škode je potrebno dodati še oceno škode v sadovnjakih in vinogradih in oceniti stroške prevoza, ki jih imajo kmetje, ki opravljajo prevoz z lastno mehanizacijo.
2. Glede na prizadetost zaradi suše se območje Litije razdeli na 3 območja in sicer:
a) najbolj prizadeta območja: KS Gabrovka, KS Dole, hriboviti del KS Primskovo, KS Polšnik, KS Vače; Lese;
b) zelo prizadeta območja: hribovito območje občine;
c) ravninsko območje občine;
3. Predlog kriterijev za dodelitev pomoči iz občinskega proračuna:
- do pomoči so upravičeni vsi kmetje, ki redijo več kot 3 GVZ;
- pomoč se dodeli v obliki regresa za nakup živinske krme in sicer na 1 GVZ pripada 65 kg krme, ki se regresira v: a) območje 50% prodajne cene koruze (10 SIT/kg), b) območje 40% (8 SIT/kg) in c) območje 30% (7 SIT/kg)
- glede na stalež GVZ bo potrebno dokupiti cca 515 ton krme, kar ob povprečni višini regresa 9 SIT/kg pomeni 7,2 mio
SIT; skupaj s stroški prevoza vode ocenjujemo na 8 mio SIT;
- za razdelitev gornjih sredstev se pooblastijo kmetijsko gozdarske zadruge z območja občine Litija in trgovske organizacije, ki so registrirane za prodajo krmil; pri prodaji ne smejo zaračunavati profitne marže.
- gornje organizacije izstavijo do 5. v mesecu obračun za izdane količine krme odboru za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS SO Litija, ki mora biti opremljen z naslednjimi podatki:
a) ime in priimek ter naslov upravičenca - kmeta
b) izjava upravičenca o številu GVZ
c) kupljena količina krme in višina regresa
OB TEJ PRILOŽNOSTI PA VAS TUDI OBVEŠČAMO, DA SE VSI KMETJE, KI IMATE VEČ KOT 30% IZPAD PROIZVODNJE ZARADI SUŠE, PRIJAVITE DO 25.9. na svetovalno službo v Litiji tel. 881-003 zaradi podrobne ocene škode in koriščenja republiškega regresa.
Predsednik odbora: Franci Rokavec, l.r.
Tabora SKD seje udeležilo veliko ljudi
KDO PIJE IN KDO PLAČUJE
V SLS podružnici Litija smo zelo zaskrbljeni nad dogajanji v naši občini. Izgleda prav tako, kot da v Litiji ne potrebujemo občinske skupščine oz. njenega predsedstva. Kajti kmalu bo minilo že štiri mesece, ko je bilo nazadnje sklicano predsedstvo oziroma skupščina občine Litija. Zato se v SLS podružnica Litija sprašujemo, kdo je prava oblast v občini Litija in kdo se izogiba prave legalno izvoljene oblasti. Prav v tem času so se v tej naši občini dogajale čudne stvari. Začelo se je s čudno razdelitvijo sredstev za subvencioniranje bančnih obresti za drobno gospodarstvo. Nadaljevalo se je s sumljivimi odločitvami ministrstva za ekonomske odnose glede razdelitve sredstev za demografsko ogrožena območja. Kakšno je ozadje neusklajenosti občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča z zakonom? Zakaj se prispevki, tudi komunalni, ne povečujejo v
skladu s socialno zmožnostjo občanov? Kje je poročilo IS SO Litija o oblikah divjih privatizacij v občini Litija? Zakaj se občanom obljublja več, kot se stori itd.? Vse to so bile zahteve SLS podružnice Litija, ki smo jih naslovili predsedniku občinske skupščine že 25.7.93 kot nujno potrebne teme za sklic vseh treh zborov občinske skupščine. Kakor izgleda, ni nekaterim niti toliko do reševanja teh problemov, da bi naši zahtevi vsaj odgovorili ali pa bi bilo sklicano predsedstvo občinske skupščine. Zato je res na dlani vprašanje, kdo sploh vlada v naši občini v štiri mesečnem obdobju počitnic občinske skupščine.
V SLS podružnici Litija vemo, kdo vlada, je pa najbrž res, da se bodo vse politične sile šele čez čas zavedle posledic take politike. Medtem pa občani že krepko občutimo njene posledice.
Za VO
podružnice SLS Litija Franci Rokavec
STRANKE SPOROČAJO
ZELENI -ESS
Ker so se Zeleni Slovenije razdelili na dva dela, na Zelene Slovenije in Zelene - ekološko socialno stranko (Z-ESS), smo se tudi v Litiji odločili za spremembo naziva, ki je sedaj Zeleni - ESS Litija. Naš temeljni program se s tem sploh ni sprememnil, ostajamo še vnaprej predvsem Zeleni! Pač pa nas bodo odslej še bolj zanimala tudi gospodarska in socialna ter razvojna vprašanja, saj je navsezadnje vse to tesno povezano z ekologijo v najširšem smislu. Mi tudi vnaprej svojih članov in simpatizerjev ne bomo spraševali niti po ideološki privrženosti niti po veri, pač pa samo po trdni ekološki pripadnosti. Sicer pa se kot stranka dosledno držimo načela, da naša politična usmeritev ni ne leva ne desna, ampak sredinska ali celo nevtralna in da jo izpostavljamo zgolj toliko, kolikor je potrebno, ker smo pač politična parlamentarna stranka. Naša temeljna in primarna usmeritev je v zavzemanju za ohranjanje zdravega in naravnega okolja in za tak gospodarski in socialni razvoj, ki bo prijazen za ljudi in okolje, ki bo ljudi ohranjal vesele, zdrave, zadovoljne v najširšem smislu. To pa bo možno doseči samo tako, da bomo vsak poseg v prostor, vsako dejavnost in vse projekte ovrednotili tudi in predvsem z ekološkega vidika, tako, da ti posegi ljudem ne bodo v škodo in slabo voljo, ampak v korist, dobro voljo in blagostanje.
Člani oz. vodilni ljudje v Z.- ESS so še naprej dr. Dušan Plut, dr. Peter Tancig, kije sedaj predsednik, minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, celotna skupina poslancev v Državnem zboru in druge visoke in ugledne osebnosti.
V litijski občini je vodstvo odbora Z-ESS ostalo v pretežno enaki zasedbi. Še naprej ga vodi Martin Brilcj, podpredsednik pa je Nace Šteferl. Člani izvršnega odbora pa so še: Karmen Grom, Janez Kmc, Peter Jereb, dr. Pavle Pajntar, Marija Klun, Martin Knez, Nada Mavretič.
Pa še tole. Tako v obdobju pred lokalnimi volitvami, kot tudi sicer, ne mislimo zganjati nobenih afer in prati umazanega perila. Vsak naj sam odgovarja za svoja dejanja, mi ne mislimo na račun tlačenja drugih v blato sebi dvigati ugleda, pač pa bomo delali predvsem na "zelenih" programih in zadevah, ki ljudi osrečujejo in jih delajo bolj zadovoljne kot doslej. Mar ni cilj vsakogar izmed nas, da živi čim lepše in boljše? Da okrog hiše ali stanovanja ni neznosnega hrupa, daje vsepovsod dosti zelenja, miru, daje naš kraj čist in urejen, da se ne ubadamo z elementarnimi, socialnimi in eksistenčnimi problemi ter da vsak ostane čim dlje zdrav in živ. Nenazadnje se Zeleni-ESS zavzemamo tudi za duhovno ekologijo, torej za medsebojne odnose med ljudmi, ki bodo brez nasilja, grobosti in z največjo mero medsebojnega spoštovanja in olikanega vedenja.
Seveda pa je uresničevanje teh temeljnih vsebinskih ciljev vezano na prisotnost Zelcnih-ESS v organih, kjer se lahko takšna razvojna politika postavi, sprejme in uresničuje - to pa je parlament. Čim več nas bo v njem, tem več naših temeljnih ciljev bomo realizirali in postavili kot stalno razvojno politiko.
Nenazadnje pa je tu še kup konkretnih zadev, ki jih Zeleni-ESS nenehno izpostavljamo in zahtevamo njihovo prioritetno reševanje. Ob naši čim številčnejši zastopanosti v parlamentu (republiškem in bodočih občinskih svetih), bomo zanesljiveje in hitreje pričeli z realizacijo naslednjih projektov, ki bi jih ljudje vsekakor radi videli:
- kanalizacijska omrežja z obveznimi čistilnimi napravami na koncu
- eliminacija hrupa z vseh bivalnih okolij
- pridobitev bistveno večjih parkirnih površin
- ureditev prometa v naseljih, ki bo bistveno varnejša kot doslej
- zagotovitev denarja za izvajanje koncepta ravnanja z odpadki na vseh območjih
- zagotovitev oskrbe z zdravo pitno vodo za vse prebivalce, postavitev enotnega sistema vzdrževanja in kontrole vode vodovodov in virov in to dolgoročno
- postavitev takšne urbanistične politike, ki ne bo neprijazna do naravnega okolja, ljudi, favne in flore in s katero bomo ohranjali naravno in kulturno dediščino ter kontinuiteto in predvsem "pametne posege v prostor"
- spodbujanje gradnje hiš in drugih objektov, ki oblikovno temelje na tipični slovenski arhitekturi
- racionalnejša, učinkovitejša, cenejša strokovna in predvsem bolj dejavna država in lokalna (občinska) uprava
- socialni programi in politika, ki ne bo proizvajala vedno več revežev in brezposlenih
- obremenitve ljudi z davki, prispevki in cenami, ki jih bodo zmogli plačati ne, da bi se odpovedali osnovnim življenskim potrebam
-modernizacija ceste Ribče - Hotič z obvoznico mimo Litije (nenehen pritisk na republiške organe, saj jc cesta magistralna!)
- postavitev "pravne države" (vsaj v občini!) in odnosov ter funkcioniranje organov nadzora
- postavitev takšnih demokratičnih odnosov, da človek (katerikoli in kakršenkoli) ne bo samo opazovalec od daleč in voden iz centra, ampak, da bo tudi dejansko imel možnost soodločanja in soustvarjanja pri skupnih zadevah, ki ga zadevajo.
M. Brilej
ZELENI SIGNALI
- Močvirja so ena izmed najdragocenejših vrednot naravne dediščine. Slovenija jih je kot podpisnica mednarodne konvencije o močvirjih dolžna varovati. Koliko jih je še v naši občini ostalo vsaj delno ohranjenih pred osuševanjem in melioracijami?
- Izraelski znanstveniki so razvili tehnologijo za proizvodnjo embalaže, ki ne bo več odpadek in s tem huda obremenitev za okolje, ker bo užitna in bi jo lahko preprosto - pojedli (Življenje in tehnika).
- Francozi so pričeli izdelovati pisala iz razgradljive plastike. Kot osnovo so uporabili nestrupeno razgradljivo plastiko narejeno predvsem iz koruze, ki se v zemlji razkroji, že po nekaj tednih (Življenje in tehnika).
- Litijski Zeleni bodo kandidirali za sredstva REC -Regionalnega centra za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo z enim izmed lokalnih programov. Razmišljajo predvsem o karti hrupa, raziskavi alternativnih vodnih virov in vplivih divjih odlagališč odpadkov na vodo.
- Svetovna kozmetična industrija je pod hudimi pritiski organizacij za boj proti mučenju živali, ki jih kozmetična industrija množično uporablja za preiskušanje svojih proizvodov. Tovrstne poskuse vsako leto plača z življenjem blizu 12 miljonov laboratorijskih živali, v glavnem miši, podgane in kunci. Poskusi so večinoma kruti, saj poskušajo raziskovalci na živalih oceniti stranske učinke kozmetičnih preparatov. Agresivnost kozmetičnih pripomočkov denimo preverjajo tako, da snovi vbrizgajo poskusnim živalim v oči (Življenje in tehnika).
- Zeleni Litije imajo v svojem programu tudi dejavnost preprečevanja nehumanega ravnanja in mučenja živali. Kdor opazi nehumano ravnanje z živalmi ali mučenje lahko informacijo posreduje Zelenim Litija, Trg na Stavbah 1, ali v pisarni na tem naslovu vsako sredo od 18. do 19.30 ure.
- Litijski Zeleni bodo zahtevali spremembo občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem-
ljišča, predvsem glede večje diferenciacije plačevanja glede kvalitete bivalnih pogojev, kar navsezadnje določa tudi odlok v 4. členu, točka d. Sedaj je namreč tako, da tisti, ki živi v največjem hrupu in slabem zraku, plačuje največ, (kar je popoln nesmisel).
Vprašanje (ustavno) je tudi drobljenje sredstev na občinski program in programe krajevnih skupnosti, nenazadnje tudi v povezavi z novo organiziranostjo občin oz. lokalno samoupravo, zaradi česar na osnovi sedanje zakonodaje, ki ne bo več dolgo veljavna, ne kaže delati dolgoročno, preko novih lokalnih volitev pa sploh ne (te bi morale biti že spomladi naslednje leto!).
- In kje smo mi, ki želimo biti Zahodna Evropa? Podatki EGS kažejo, da 85% Evropejcev skrbijo bivalne razmere na našem planetu, 69% jih skrbi večanje ozonske luknje, 67% propadanje tropskih gozdov, 62% segrevanje ozračja, 59% izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, 57% kopičenje odpadkov, 56% usihanje naravnih virov itd. (Življenje in tehnika)
- Najnovejše študije kažejo, daje umrljivost vegetarijancev znatno nižja v primerjavi z mesojedci. Vegetarijanci, ki uživajo uravnoteženo prehrano, se tudi težje debelijo, nimajo težav s prebavo, manj imajo raka, povišanega krvnega tlaka, koronarne bolezni, sladkorne bolezni, žolčnih in ledvičnih kamnov, osteoporoze in celo zobne gnilobe v primerjavi z mesojedci. Ljudje, ki uživajo veliko sadja in zelenjave, manj umirajo za rakom v ustih, grlu, požiralniku, debelem črevesju in danki, mehurju, materničnemu vratu in pljučih (Dražigost Pokorn, Delo - znanost in razvoj).
- Mladi Zeleni iz osnovnih šol Litija in Gradec so poleti izvedli dve naravovarstveni raziskovalni akciji. Raziskali oz. poiskali so vsa divja odlagališča odpadkov v Gradcu (ves levi breg Litije) in pregledali območje ločenega zbiranja odpadkov na izvoru v Gradcu. Rezultate raziskave bodo zbrali, obdelali in objavili.
M. Brilej
ANKETA
KAJ PA ŠOLSKI UČBENIKI?
Šolski učbeniki, in problemi, ki v zvezi z njimi, spremljajo vsak začetek šolskega leta. Najprej povzročajo sive lase staršem, kasneje pa tudi njihovim otrokom in učiteljem. Zato smo se pozanimali, kako je s to stvarjo v letošnjem šolskem letu.
Vida Kramžar Foto: K. Šušteršič
Branko   HOČEVAR iz
Spodnjega Loga: "Vse je drago in sigurno bi raje, da bi bili učbeniki cenejši. Naročamo jih preko Modrega Janeza. Če kritiziramo ali ne, bolje tako in tako ne bo."
Milena PAJK iz Tcnctiš: "Učbeniki so dragi. Naročimo jih pri Modrem Janezu, da jih potem tudi zanesljivo dobimo, poleg tega pa jc možnost plačila na obroke."
Jože ŽTJST iz Litije: "Učbeniki so predragi, in tudi vseh tistih ni, ki bi morali biti. Kupujemo jih preko Modrega Janeza, ker je težko dati toliko denarja naenkrat."
Karmen  GRABNAR iz
Zagorja: "Letos sem se vpisala na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, zato še ne vem, kako bo z učbeniki. Vem pa, da so se prejšnja leta nekateri težko dobili, tako da smo jih še novembra iskali ter tekali za njimi."
_IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA_
VAŠKI PRAZNIK LETOS ŽE DRUGIČ PROSLAVILI SO 50-LETNICO
v v
Članice aktiva kmečkih žena iz VAC so želele tudi s svojimi močmi nekaj prispevati k večji popestritvi in obogatitvi turistične ponudbe Vač in okolice. K sodelovanju so povabile še domačo podeželsko mladino in skupaj so organizirali pravi kmečki praznik na VAČAH.
Začelo se je že v zgodnjih jutranjih urah, ko so v turistični hiši odprli geološko razstavo. Istočasno pa so tudi kmečke žene odprle razstavo tradicionalnih kmečkih jedi in izdelkov domače obrti. Osnovna ideja razstave je bila ta, da predvsem mlajšim obiskovalcem prikažejo, kaj vse so kmetice pripravile in s čim so znale razveseliti ostale družinske člane ob posebnih priložnostih na kmetiji. Miza jc bila prav gotovo najbolj bogato obložena ob praznovanju največjega krščanskega praznika velike noči in to so obiskovalci lahko videli tudi na Vačah; jerbas s kolačem, suhim mesom, hrenom, pirhi. Na ostalih mižali so bile prikazane dobrote, ki so jih včasih gospodinje pripravile za ženo, ki je rodila in si je morala v prvih dneh po porodu, z bolj izbranimi jedrni nabrati novih moči. Prikazale so tudi dobrote, pripravljene ob pustu in nenazadnje, kot nasprotje vsemu temu, pa so bi-
le prikazane jedi za postni čas, ko se ni smelo uživati mesa. Paša za oči pa je bil pogled na mizo obloženo z različnimi vrstami kruha; od koruznega, ajdovega, pehtra-novega, sadnega pa do po-prtnika, ki so ga gospodinje pekle ob božiču in jc moral počakati pod prtom do svetih treh kraljev.
Obiskovalci, ki so si razstavo ogledali, so lakoto lahko potešili pri stojnici, kjer so žene vse te dobrote tudi prodajale.
Poskrbljeno pa je bilo tudi za tiste, ki so si zaželeli popeljati s kočijo in konjsko vprego po slikoviti okolici.
Za mnoge pa je bil najbolj zanimiv popoldanski del prireditve s kmečkimi igrami. Tekmovale so ekipe iz Moravč, Kresniškega vrha, Jev-nice in jasno domačini. Da pa so se ekipe lažje pripravile na start in pregnale tremo, sta mlatiča Ivan in Franc Godec iz Jcvnicc prikazala mlačev s cepci. Na poziv organizatorja
naj poskusi tudi kdo od obiskovalcev, sta se odzvala g. Stanko Buser in domačin Marjan Rogelj in požela velik aplavz za kar spretno mahanje s cepcem.
Tekmovanje so pričela dekleta, ki so morale mlatičema prinesti malico v jerbasu na glavi. Pot pa jih je vodila mimo najrazličnejših ovir. Dekleta so v želji po čimkrajšem času kar zviška metale jerbas mlatičema v naročje, ki sta komaj čakala, da dekleta to točko tekmovanja zaključilo. Potem naj bi bila malica v jerbasu resnično njuna. Igre so se nadaljevale z rehtanjem pšenice, hoji na hoduljah, žaganjem hloda z "amerikanko" in plezanjem na mlaj.
Na koncu se je izkazalo, da so največ spretnosti pokazali mladi iz Jevnice, za kar so prejeli lepo nagrado obrtnika Zcleznik Bojan-a. Tudi druga in tretja ekipa sta bili nagrajeni z nagradami M-Kmctijsko gozdarske zadruge Litija in Kmečke zveze podružnica Litija.
Po vsem zgoraj napisanem vidimo, da nam zadnjo avgustovsko nedeljo na Vačah ni bilo dolgčas in upamo, da bo drugo leto še lepše.
Kmetijska svetovalka Lijana Lovše
Letošnje toplo poletje se je na Savi začelo s proslavo 60 -letnice savskih gasilcev. Pred veselim rajanjem ob zvokih ansambla KRT so pripravili gasilsko parado, kulturni program, ki so ga izvajali otroci iz vrtca in šole, odprli hidran-tno mrežo Sava - Ponovičc in podelili priznanja ter zahvale.
Mladi gasilci so na tekmovanjih dosegli odlične rezultate, člani GD pa gradijo prizidek pri gasilskem domu.
Savski šolarji so skupaj s starši pripravili junija zaključno šolsko proslavo, kjer so člani cvetličarskega krožka razstavili cvetlične aranžmaje, najlepšega pa je izdelala Barbara Lukač. Za denar od prodanih cvetlic med letom so kupili plesna krilca za nastope in plišaste medvedke za spomin na pridno delo. Učitelj Vlado Garan-tini jc predstavil svojo pesniško zbirko Zlagani raj. Najboljši šahisti so prejeli občinske kolajne, vsi skupaj pa so pred podelitvijo spričeval in pohval veselo za-
peli in zaplesali.
V novem šolskem letu bo 27 učencev imelo pouk v Zadružnem domu že četrto leto. Staro zgradbo so porušili in na istem mestu vse poletje pridno delajo delavci gradbenega inženiringa PINO novo stavbo, v kateri bosta šola in vrtec.
Tudi cerkev na Savi je letos dobila lepši videz. 4. julija je bila slovesnost, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof, g. Jožef Kvas. Blagoslovil je nov križ na Križu, prekrito cerkev, obnovljeno fasado in prcbcljcno notranjost. Po obredu jc bilo še srečanje vseh krajanov, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi. Na pogrnjenih mizah okrog žup-nišča jc bilo polno dobrot, ki so jih pripravile mnoge gospodinje.
Sredi avgusta je po 15 -ih letih službovanja zapustil savsko župnijo župnik Litije Jože Grebene. Pred odhodom je organiziral še romanje z dvema avtobusoma k Sv. Križu nad Belimi Vodami.
Vsem, ki so karkoli dobrega storili, se je pred odhodom v Dolsko lepo zahvalil. Otrokom pa je naročil: "Spoštujte svoje starše, ljubite svoj jezik in domovino. Radi imejte ta vaš skupni dom, lepo savsko cerkev, tudi takrat, ko odra-stete šolskim klopem. Rad sem vas imel, ostanite dobri, pošteni, delavni, kot so vaši starši."
15. avgusta je nastopil službo novi župnik Jernej Ne-manič.
Poleti je marsikje primanjkovalo vode, zato sojo lahko črpali iz savskega vodovoda, saj je bil izvir v Metniku neusahljiv.
Ceste proti Lešam še niso asfaltirali. V Ponovičah imajo novo trgovino z mešanim blagom. Pri gostilni Berdajs gradijo tenis igrišča, za Mlako so urejali kanalizacijo. Ob poletnih večernih urah so krajani pod vrbami balinali in si ob igranju harmonike nabirali novih moči za jesenske dni.
Angelca Ocepck
KO POSTANE PODJETNIŠTVO ŽENSKEGA SPOLA...
Malo je ljudi, ki bi v soboto opravilo primopredajo v službi, se poslovilo in odšlo v zasluženi pokoj; v ponedeljek 30. avgusta pa odprlo svojo lastno prodajalno.
Še ena trgovina, boste rekli, ena tistih , ki rastejo kot gobe po dežju. Pa ni res, res da je to prodajalna, ki jih je po svetu veliko; pri nas pa so redke, kot so redki posamezniki, ki imajo v drugi polovici življenja toliko poslovne žilice, znanja in navsezadnje tudi kapitala, lotiti se takega posla.
Ena takih, ki ji je uspel preboj na trgu, je tudi Eda Bokal, ki je odprla trgovino usnjenih oblačil in galanterije. V prizadevni po-slovodkinji, ki je delala v tovarni IUV 30 let, je dolgo tlela želja po lastni prodajalni. Končno je na 26 m2 površine, v moderno
opremlejni trgovini GALA v Ulici Mire Pregljeve v Litiji, odprla na stežaj vrata mnogim izbirčnim kupcem.
Ona je ena od 77% žensk, ki so odprle podjetje. Na njeno odločitev je vplivala samozavest, da stori nekaj zase, s tem pa obogati trgovsko praznino po tovrstnih izdelkih. S težavami in ovirami na svoji poti se je že srečala, pri oskrbi kvalitetnega, pa vendar strankam cenovno dostopnega blaga-
Prihodnost samozavestne ženske je torej v tržnem gospodarstvu, pa naj se sliši še tako izrabljeno. Priložnost, ki nam je bila dana z drugačno slovensko družbo, je treba po vzoru Ede BOKAL celovito izkoristiti.
Jožica Vrtačnik
USTANOVITVE DOLENJSKEGA ODREDA IN DAN DRŽAVNOSTI
25. junij - dan državnosti je idilična vasica Breg pri Litiji, okopana v soncu in vihrajočih zastavah dočakala na moč slovesno, saj se je ta dan praznovalo kar dvojno. Zaokroževala seje 50-letnica ustanovitve Dolenjskega odreda, počastil pa seje tudi dan državnosti neodvisne in samostojne republike Slovenije.
Že dopoldne so okoli gasil-   Rus, in sta pevska zbora Lipa   z neprimerno močnejšim so-
škega doma razlegala vesela pesem, ko so organizatorji proslave - organizacijski odbor pri ZZB Litija in domači gasilci - hiteli še z zadnjimi pripravami.
Bolj ko seje približevala 15. ura, bolj je rastla nestrpnost. Že uro pred proslavo so bile klopi na slavnostnem prizorišču domala zasedene. Zbirali so se borci in občani iz bližnje in dalnjc okolice, gostje pa so prihajali tudi iz drugih slovenskih krajev.
Ko so po asfaltirani potki skozi vas prikorakali godbeniki pihalne godbe iz Radeč, ki jih je vodil kapelnik Jože
in upokojencev Litija (prve je vodil Ivan Kolar, druge pa Lojzka Koritnik) zapela himno, se jc proslava začela. Vodila in povezovala stajo Maja Scvljak in Gorazd Mavrctič.
Po pozdravnem nagovoru predsednika skupnosti borcev Dolenjskega odreda, ki je orisal njegovo borbeno pot in vkorakanje v svobodno Litijo, je slavnostno besedo povzel litijski župan Miro Kaplja. V svojih izvajanjih jc podčrtal kontinuiteto osvobodilnih teženj slovenskega naroda vse od časov reformacije, kmečkih puntov, NOB, kjer so se naši borci spopadali
vražnikom, pa do današnjih dni, ko smo dočakali uresničitev sanj o lastni državi -samostojni in neodvisni državi Sloveniji.
Po proslavi, ki sojo oblikovali litijski kulturniki, se je začelo družabno srečanje. Organizirali so ga breški gasilci. Skupaj z narodno - zabavnim ansamblom so ob dobri pijači in jedači poskrbeli za vse udeležence proslave. Tako se lahko nadejajo, da se bodo poslej mnogi udeleženci radi vračali v ta gostoljubni kraj.
J. S.
Na proslavi so sodelovali tudi godbeniki i/. Radeč. Foto: J. S.
POLETNE NOVICE S SAVE
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
SPOŠTOVANI KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO!
Želimo vas seznaniti, da se na podlagi občinskega odloka z dne 1.1. 1993 delijo zbrana sredstva iz posameznih KS na Skladu stavbnih zemljišč na dve polovici:
- 50% sredstev jc namenjeno za porabo v skupnem programu Sklada (npr. vodovodi...)
- 50% za investicije v Krajevnih skupnostih.
Ta druga polovica naših zbranih sredstev nam lahko tekoče in konkretno služi za potrebe KS Šmartno. V letošnjem letuje bila med drugim že realizirana investicija na Pungrtu in sicer:
- ureditev parkirišča in povezava s pločnikom pri avtobusni postaji ob šoli,
- ureditev neposredne okolice kapele,
- ureditev dela peš poli proti kaplaniji,
- ureditev javne razsvetljave,
- zamenjava vodovoda (pod cesto proti tovarni) in dokončanje ceste.
Opomba: zamenjava vodovoda in asfalterska dela so bila v celoti financirana iz skupnega programa Sklada za 1992,1993, ostala dela pa so bila realizirana:
- 50% iz sredstev namenjenih za investicije v KS Šmartno
- 50% iz skupnega programa Sklada stavbnih zemljišč Litija. Tudi urejanje ceste proti Bricu se investira iz naše polovice
zbranih sredstev na Skladu, t.j., tiste, ki gre direktno nazaj v Krajevno skupnost Šmartno.
Pripominjamo, da seje do sedaj zbralo premalo sredstev, da bi lahko začeli z deli, ki so planirana za 1993, pa jc tukaj že jesen.
V pričakovanju razumevanja, vas lepo pozdravljam.
Predsednik Sveta KS Šmartno Milan Izlakar
BLAGOSLOVILI NOVO KAPELICO
V našem glasilu lahko večkrat vidimo slike in blagoslove predvsem obnovljenih kapelic in znamenj. V tem primeru gre za popolnoma novo kapelico zgrajeno letos v Jagodniku. Zgradil jo je Peme Franci v blagoslov domači hiši. V maju je bila kapelica blagoslovljena, kar je spremljala precejšnja množica. Vsi bi se morali zavedati, da so take kapelice eno največjih duhovnih bogastev naše domovine in naše občine. Foto H. M.
NOVA TRGOVINA Z OBUTVIJO IN USNJENO KONFEKCIJO V ŠMARTNEM
Šmartno je sredi septembra dobilo novo trgovino, kjer lahko kupite moško, žensko in otroško obutev, usnjeno in krzneno konfekcijo, galanterijo ter program Adidas za šport in prosti čas. Od ponedeljka do petka je trgovina odprta od 9. do 12. in od 13. do 19. ure, ob sobotah pa samo dopoldne (Foto: Stojan Femcc).
IZ OSNOVNE SOLE LITIJA
v v
»ZDAJ NA KRIŽIŠČU SMO ŽIVLJENJA, NA VSE STRANI NAS VODIJO POTI«
1985 - 1993. Kaj vse seje zgodilo v teh osmih letih?
Združili sta se Vzhodna in Zahodna Nemčija, razpadla je Sovjetska zveza, razdružila seje bivša Jugoslavija. In tiste male glavice, ki so leta 1985 preplašeno vstopile v hram učenosti, so postale velike glave, polne znanja in modrosti, ki so si ga pridobile v svojem osnovnem šolanju. Te velike glave zdaj odhajajo v druge šole, toda teh osem let bodo vedno ohranile v spominu.
Vsaka generacija učencev je nekaj posebnega, tudi naša je bila. Smo namreč prva generacija, ki je zaključila šolanje na samostojni Osnovni šoli Litija. Ponesli bomo njeno ime naprej v srednje šole in upamo, da se bomo pri tem čim bolje odrezali.
Nekaj posebnega smo bili tudi zato, ker nas jc v enem letu (zadnjem) vodilo kar re-kordnoštcviloravnatcljev: od septembra do decembra g. Jože Grošelj, od januarja do junija g. Jože Hostnik, povsem na koncu pa nas je prevzela ga. Eli Komotar. Vseskozi pa je bdela nad nami in skrbela, daje delo na šoli nemoteno potekalo, pomočnica ravnatelja, gospa Mija Boltin.
V šoli smo se marsikaj naučili, pa tudi kaj pozabili. Zato smo svoje znanje preverjali na različnih tekmovanjih, in sicer na šolskem, občinskem, regijskem in državnem nivoju. Tekmovanj se je udeležilo veliko učencev, ki so skupaj z učitelji -mentorji vložili vanje mnogo truda in znanja, in zato dobri rezultati niso izostali.
Najpomembnejši dosežki učencev v minulem letu so naslednji:
Matematika: dva učenca sta prejela bronasto Vegovo priznanje.
Slovenski jezik: trije učenci
! PREVIDNO
		mmm
#\ 4r 1 ŠOLSKA POT 1		
Prometni znak, ki opozarja voznike na varno pot otrok v šolo.
Foto: Karolina Sušteršič
so se udeležili območnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, eden od njih jc prejel Srebrno priznanje.
Angleški jezik: pet učencev jc prejelo bronasto priznanje, dva učenca srebrno priznanje, en učenec pa zlato priznanje na državnem tekmovanju.
Kemija: dva učenca sta se uvrstila na regijsko tekmovanje.
Logika: en učenec je zasedel 7. mesto na državnem tekmovanju.
Mladi tehniki: cn učenec jc osvojil 3. mesto na regijskem tekmovanju iz konstrukcij elektronike,
en učenec jc prejel priznanje za 1.-2. mesto na regijskem tekmovanju in 3. mesto na državnem tekmovanju v izdelavi makete z lesenimi gradniki,
en učenec jc prejel priznanje za 3. mesto na regijskem tek-
movanju v izdelavi makete z lesenimi gradniki.
Likovna vzgoja: cn učenec jc prejel priznanje Pokrajinskega muzeja Ptuj za poslano risbo
Vesela šola: cn učenec je prejel diplomo na državnem tekmovanju.
Šola se je udeležila tekmovanj tudi ekipno. Pomemben je dosežek, ki ga je dosegel foto krožek, in sicer: drugo mesto na regijskem ter prvo mesto na državnem tekmovanju Mladih tehnikov - razstava fotografij.
Plesna skupina "F", ki pogosto nastopa na kulturnih in zabavnih prireditvah v občini in izven nje, jc letos dosegla 5. mesto v show danecu in 6. mesto v show formacijah.
Osnovna šola Litija pa je prejela tudi diplomo za 10 letno sodelovanje na razstavi tehničnih izdelkov.
Osmošolci smo se veselili zaključka šolskega leta, pa vendar smo ga pričakovali z neko tesnobo v srcih, saj smo vedeli, da se bodo sedaj naša pota razšla in sc jeseni ne bomo več srečali v šoli, kot osemkrat doslej. Pa vendar smo "smrt" naših razredov proslavili, kot se za "osmar-jc" spodobi. Z glasnim vpitjem smo hodili po Litiji in
opozorili meščane, kakšna generacija zapušča to šolo, ter jih vzpodbudili k žalovanju za "tragično preminulimi" 8. a, 8. b in 8. c. Scdmošolccm smo predali ključ in učiteljem oz. učiteljicam zapeli pesmice, ki smo jih sestavili za njih, ter se jim zahvalili, ker so nas prenašali toliko časa.
Višek tega zaključka pa je bila seveda valeta. Čim bolj se je bližala, tem bolj nestrpno smo jo pričakovali. Že dva meseca pred tem smo se v šoli pogovarjali, kaj bomo imeli takrat oblečeno. Naša valeta je bila v dvorani na Stavbah, kar jc pomenilo še večjo svečanost. Učenci smo res prišli oblečeni kot pravi manekeni. V teh oblekah smo se sicer počutili neudobno, toda starši so bili na nas ponosni, hvalili so nas in ugotavljali, kako hitro smo zrasli. Valeta jc potekala brez zapletov, s kulturnim programom in s podelitvijo spričeval, pohval in priznanj. Potem smo se še malo skupaj pove-selili, preden smo se dokončno razšli.
Z valeto smo bili vsi zadovoljni, za njeno uspešno izvedbo pa sc moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem.
Matija Damjan
	i H
	1Š'
Od 9. do ll. septembra je Osnovna šola Šmartno organizirala 3. raziskovalno šolo Slatna 93.0 njej boste več zvedeli v prihodnji številki (Foto: K. Sušteršič)
PISMA BRALCEV
ROZMANOV TRG
Jutranji pregled skozi neko okno nekega bloka na našem trgu. "Saj je (skoraj) vse zeleno," pomislim, ko dvignem pogled proti Sitarjevcu.
Ko otročad še spi in so mnogi odrasli že odšli v službo, jo najprej primahajo lastniki psov s svojimi ljubljenci. Ne spoznam se dosti na pasme psov, ampak če bi se enkrat zbrali vsi četve-ronožci z našega trga, bi jih bilo že kar za čedno razstavo; od takih, ki se komaj vidijo iz trave, do črne, sloke doge se sprehajajo, tekajo, ovohavajo, lajajo, pri tem pa pridno zalivajo in gnojijo travo, ki je reva še preživela med številnimi stezami in potkami.
Okoli desetih pridejo stare mame in dedki z vnuki, tudi večji otroci se s kolesi že pridno prevažajo naokoli. Jaz pa prav zato hodim po tlakovani poti, da bi se izognila nečednim kupčkom.
Popoldan vsakodnevni živ -žav: kolesa, motorji, avtomobili iščejo senco kjerkoli, polna so jih vsa dvorišča, ah, kako hudo nam gre. Pridejo tudi mamice z vozički, ampak teh je iz leta v leto manj. Posedanje na klopcah, igre z žogo, mnogi koraki vodijo v trgovine, seveda tudi v gostilne, živahen hrup se poleže ob trdi temi.
Ampak ponoči je v našem spalnem naselju kar spokojno. Hrup motorjev se poleže, smetnjakov že nekaj časa ne uporabljajo za bobne, tudi spomladi popravljene klopce so še vse cele. In celo pasji lajež se ponoči le redkokdaj zasliši iz kakšnega bloka, kot da bi pasje mrcine vedele, da se je treba v mestu kulturno obnašati.
M. B.
OBTOŽUJEM IN SPRAŠUJEM!
Danes, 24. avgusta, se je pripetila na Grabinski cesti pri hišah št. 8 in 11 prometna nesreča z gotovo najtežjimi posledicami doslej. Ta nesreča je namreč na tem kraju že tretja lejos in ne vem, katera že v zadnjih nekaj letih, scenarij pa je vsakokrat popolnoma isti: mo-pedist zapelje na blagem, toda popolnoma nepreglednem ovinku (!!!) iz smeri Rozmanovega trga pred avto.
In sedaj obtožujem vse, ki so se dobesedno norčevali, ko so postavili nekakšna betonska varovala in z njimi še danes preprečujejo tovornjakom in velikim avtomobilom (!) dostop na Grbinsko cesto, niti najmanjše prepreke pa le-te ne predstavljajo za male avtomobile, ki jih v Dagmar Šustarjevem slogu obidejo, še manj pa za mopedi -ste in kolesarje, ki hočejo na trasi Rozmanov trg - Partizanska pot posnemati Formulo 1! Sokrivi ste vseh dosedanjih nesreč! In sedaj sprašujem vse tiste, ki bi po službeni dolžnosti morali nekaj že zdavnaj ukreniti (morda omejiti hitrost, napraviti ovinek preglednejši, zapreti dohod z Rozmanovega trga...): bo potrebno zato, da bomo ta
problem rešili, res plačati najvišjo možno ceno? Danes je morda manjkalo samo deset ali dvajset kilometrov več v vozilu, pa bi jo plačali dvojno!
MIG
NA CVETNO NEDELJO PRED 49 LETI
V zvezi s člankom Na cvetno nedeljo pred 49 leti, ki je bil objavljen v 5. številki Glasila občanov, želim dodati naslednje:
Pred načrtovanjem akcije napada na domžalsko področje in Radomlje je naš II. bataljon Šlandrove brigade pod vodstvom komandanta Mirka Jermana, doma iz Šmarce, zasedel vas Sv. Trojica.
Takoj, ko je partizanska enota prišla v vas, jo je hermetično zaprla, tako da ni mogel nihče iz vasi, vsak obiskovalec pa je bil zadržan do odhoda enote. Bil sem dežurni bataljona in odgovoren za varno prenočišče vseh borcev. Stražo sem imel na vseh dohodih do vasi. Nad vasjo je vrh hriba lepa planjava, od koder je bil lep razgled po dolini na Dolsko, Laze in reko Savo. Pri razporedu stražarjev na stražarska mesta sem neposredno z dvema stražarjema opazoval tragedijo letala, kako se bliža našemu hribu, kako izgublja višino, in videli smo, kako se je direktno zaletelo v sredino hriba, kakih J50 do 200 metrov niže od naše straže, ki je bila ob večjem drevesu, tako da smo morali poleči po tleh. Sila naleta je bila tako huda, da so se motorji zarili v zemljo, odlomila so se krila, trup in rep letala je vrglo malo manj kot do vrha hriba, kjer se je vse skupaj razletelo in se zaradi razlitega bencina vžgalo. Ves hrib je bil v
trenutku v ognju.
Letalo je bilo brez posadke, saj ga je le-ta zapustila v bližini Janč. Piloti so imeli točne zemljevide, tiskane na tkanini, z označbo, kje se nahajajo partizanske enote in tudi ti piloti iz tega letala so se rešili.
Najboljšo mi ostali v spominu ostanki stekla letala, ki so bila iz vezanega stekla v plasteh in polokrogla. V knjigi Šlandrova brigada je na 290. strani, tretji odstavek, opisan padec tega letala in demontaža osmih težkih milraljezov, ki so bili delno poškodovani. Civilnih obiskovalcev takrat, ko smo bili mi pri letalu, ni bilo. V knjigi o Slan-drovi brigadi je še več podatkov o delu in akcijah brigade, vse do velike nedelje pred 49 leti, kar lahko uporabi tudi uredništvo občinskega glasila SLAMNIK Domžale.
Lep pozdrav!
Jože Sirk, Vel. Kostrevnica 25 61275 Šmartno pri Litiji
KAKŠNO JE ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI?
Pod tem naslovom, opremljenim z že kar nepogrešljivim mojim imenom in priimkom,ter kli-
cajem, je Martin Brilej v zadnji številki glasila odgovoril v tej rubriki na moj sestavek, objavljen v majski št. pod naslovom "Krajani Konja so zoper deponijo odpadkov za Svibnom".
Moj članek je obdelal v treh točkah, ki pa po vsebinski plati ne predstavljajo celostnega odgovora.
O bistvenih vprašanjih se M. Brileju ni zdelo vredno izgubljati besed ali pa, kar je še verjetneje, nanja ni vedel, kako in s čim bi odgovoril.
Za sodelovanje M. Brileja v polemiki o odlagališčih odpadkov je nasploh značilno to, da se odgovorom na bistvena vprašanja enostavno izogne, hkrati pa nasprotnemu udeležencu sam določi, kaj in koliko mu je še dolžan odgovoriti. Zato povsem razumem prizadetost Pavla Smoleja in se pridružujem oceni takega načina komuniciranja, kot je bil priobčen v št. 617 tega glasila v članku z naslovom "Se res vsak spozna na deponijo".
M. Brilej v prvi točki odgovora našteva razloge, ki strokovno naj ne bi podpirali izgradnje odlagališča v dolini Maljek. Pri tem se opira na mnenja neimenovanih strokovnjakov. Navaja, da bi bila izgradnja draga in da si je ne bi privoščile niti bogatejše občine. Teh trditev seveda z ničemer ne konkretizira. Na tako oceno se bomo krajani Konja odzvali, ko si bomo pridobili strokovno mnenje, ki pa bo zajelo odgovore tudi na vsa tista postavljena vprašanja, ki se jim je M. Brilej tokrat izognil.
V drugi točki odgovora je obdelano moje "sprenevedanje" v zvezi s potnimi stroški, ker M. Brilej meni, da dobro vem, da poslani denar ni predstavljal ničesar drugega.
Izplačila potnih stroškov udeležencem sestanka na občini po temelju nisem postavil pod vprašaj, pač pa utemeljenost trošenja proračunskih sredstev za svrhe, kot sem jih opisal. Menil pa sem hkrati, da nas, udeležencev, ni bilo treba ponovno klicati na razgovor še na občino, ko pa smo svoje dokončne odločitve predstavniku občine že posredovali. Iz tega vidika bi se torej dalo tudi potnim stroškom, ki so bili izplačani iz proračuna, izogniti. Ce M. Brilej bistva na preprost način izražene kritike nad takim negospodarnim trošenjem sredstev ni doumel, to ni in ne more predstavljati opravičila za izraženo oceno na moj račun.
Poglavje zase je vsebina odgovora v tretji točki, zlasti v zadnjem odstavku, v katerem M. Brilej razpreda misli in poglede o vprašanju, povzetem v naslovu tega članka. Pri tem je med drugim navedel: "... prosim, da vendarle napišete, kakšno je vaše "odgovorno ravnanje" z odpadki, četudi po vašem vsak Slovenec to ve, vam moram povedati, da jaz tega ne vem...". Pod "odgovornim ravnanjem " z odpadki je namreč razumeti, da se pri tem ravnanju ne one-
snaži niti zrak, niti zemlja niti voda."
Menim, da bi lahko tu polemiko končal, ker iz mojega članka povsem jasno izhaja, da nisem trdil, da vsak Slovenec ve, kakšno je moje odgovorno ravnanje z odpadki, pač pa sem zapisal, da ve, kaj pomenita besedi "odgovorno ravnanje". Ker mi pomena teh besed javnosti ni treba razlagati, želim ob koncu zapisati še naslednje:
Vsa leta kmetovanja sem pristaš tistih tendenc v pridelavi in predelavi hrane, ki so usmerjene v biološko pridelovanje čimbolj zdrave hrane, nekontaminirane hrane, z uporabo čim manjših količin umetnih gnojil in drugih, naravi in človeku, škodljivih snovi. Intenzivna raba teh sredstev posredno in neposredno vpliva tudi na onesnaženje okolja. Že zato skrbno ravnam z odpadki, kijih na kmetiji nastane precej in so najrazličnejši. Vseh ni mogoče metati v isti koš, zato je ravnanje z njimi kaj različno. Pisati o tem konkretno ne bi bilo racionalno, če bi pa poskusil prikaz posplošiti, bi tvegal, da me M. Brilej zopet ne bi razumel. Polemika je bila sprožena zaradi izbire kraja za možno lokacijo za odpadke, ne pa zaradi tega, kako jaz ravnam z odpadki! O vsem tem M. Brilej očitno ni razmišljal, ko mi je postavil zahtevo, da sem njemu (in javnosti) dolžan odgovor glede ravnanja z odpadki. Da pa bi imenovanemu kljub vsemu ustregel, ga vabim, da svoji radovednosti zadosti na kraju samem. Pokazal mu bom, kako se na primer ravna z odpadki hrane, kakšna je njihova usoda, kako se postopa z odpadki, ki jih producira živina, kaj vse se zbira in kako se do transporta v predelavo hrani -
če ga vse to res zanima.
M. Brilej je na koncu zapisal, kakšno je po njegovem odgovorno ravnanje z odpadki. Na tem mestu se o izraženem mnenju ne bi izrekel, ne glede na to pa bom zemljo tudi v prihodnje gnojil s hlevskim gnojem, torej z odpadki od živine, z zavestjo, da s tem zemlji dajem potrebne hranljive snovi, ne pa, da jo onesnažujem.
Avgust Cirar Konj 9
NE LE ČLOVEK, TUDI ŽIVAL IMA SVOJE PRAVICE
Dokazano je, da je nepopisno trpljenje, ki ga utrpi vsak dan na tisoče živali, delo človeških rok. Živali mučijo iz surovosti, malomarnosti, neznanja, pridobit-ništva. Vsa društva za varstvo živali so preko svojih članov in vseh vestnih občanov dolžna ukrepati preko postaj policije in prijavljati sodniku za prekrške vsakršno mučenje ter druge vrste zapostavljanja nemočnih živali, ki so prepuščene na milost in nemilost ljudem.
Imenovano društvo ureja zaščito vseh živali in pri tem opozarja na:
- slaba neprimerna bivališča
za živali, kot npr. hlevi, svinjaki, zajčniki, premajhne pasje ute, majhni pesjaki itd. (pozimi morajo biti prostori primerno topli v poletni vročini morajo biti prezračevani),
- stradanje ali nepravilno oz. pomanjljivo hranjenje živali (opozarjamo na dosti pitne vode),
- nuđenje veterinarske pomoči bolnim živalim,
obsojamo pretepanje, mučenje, zastrupljanje, posebno psov, mačk, golobov in drugih živali,
- rejne živali ne smejo biti privezane na način, ki bi bil zanje moteč in boleč ali pa tako, da bi jim bil omogočan ležeč položaj.
Na podeželju opažamo posebno krutost do psov čuvajev. Opozarjamo, da je dolžnost gospodarjev priskrbeti za pse primerne življenjske pogoje. Če je pes privezan, mora imeti nujno usnjeno ovratnico, veriga pa ne sme biti krajša od 3 metrov. Imeti mora leseno uto, dvignjeno od tal, primerno psu veliko. Pred vhodom naj ima položene deske. Ležanje na cementni podlagi je za psa škodljivo,lahko dobi revmo. Pes mora imeti na sončni pripeki dosti SENCE. Pozimi naj mu bo zagotovljeno zavetje pred mrazom in drugimi vremenskimi neprilikami, posebno to velja za pse, ki imajo kratko dlako. Poleg hrane morajo imeti psi dosti sveže vode. Pes je človeku najboljši prijatelj, podarite mu kakšno besedo, pobožajte ga, spustite ga večkrat z verige, naj se sprosti, hvaležen vam bo.
Zavedati se moramo, da so živali živa bitja, odvisna od nas. Ravno tako čutijo žejo, lakoto, bolečino, strah pred trpinčenjem kot človek, zato bodimo humani do njih. Ne mučimo jih.
Člani društva dobivamo tudi večkrat pritožbe na račun živali, ki jih imajo lastniki v stanovanjskih naseljih (blokih) in opozarjamo, da je pri marsikaterem lastniku odnos do teh živali zelo slab, pa naj bo pes, mačka ali druge male živali.
Pa poglejmo zopet našega prijatelja psa. Dobili smo ga in zaprli v svoje stanovanje, v večini primerov so to sanitarije, hodniki brez zadostnega zraka. So primeri, da so zaprti v kleteh ali drvarnicah, ali na balkonih na sončni pripeki, pozimi pa na mrazu. To je nehumano, to je mučenje živali. Poudarjamo, da pes poleg hrane in vode potrebuje nego in dosti vsakodnevnega gibanja. Zavedati se moramo,da mu moramo omogočiti vsakodnevno fiziološko potrebo, pa naj bo vreme lepo ali slabo in to vsaj štirikrat na dan, drugače pes lahko zboli. Pri tem pa naj lastniki psov ne vodijo na potrebo na otroška igrišča ali zelenice ali v okolico blokov. Če pa se že zgodi, da se živalpone-snaži v taki okolici, naj lastnik za njo počisti. Ne pustimo mladega psa hoditi po stopnicah, pokvaril si bo hrbtenico. Psa tudi ne smete ves dan puščali samega.
Ko psa dobimo, moramo vedeti, da bo pes živel z nami najmanj 10 let. Če se odločimo zanj samo zato, ker smo si to zaželeli mi ali pa otroci, se pogosto zgodi, da se ga bomo po prvih težavah hoteli znebiti. Psa nimamo več radi, zavržemo ga kot otrok svojo igračo, ki se je naveliča, pogosto se zgodi, da ga celo spodimo, ali pa se do njega obnašamo tako, da mu ne nudimo dnevne oskrbe s hrano, vodo, ga celo mučimo, s tem pa ga fizično in psihično prizadene-mo. Takšno početje ni vredno človeka in je kaznivo dejanje.
Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastu živali, damo lahko tako pse, kot mačke stere-lizirati, s tem pa se bomo izognili odvečne jeze ali celo nehumanega pobijanja živali.
Naleteli smo na veliko primerov, ko so bili psi čuvaji zaprti v zapuščenih barakah, kolibah, skednjih, skladiščih ali v drvarnicah, ko daleč naokoli ni stanovalcev. Tudi Šmartno pri Litiji ni izjema, saj smo naleteli na primer, ko je v tesni drvarnici zaprta psička noč in dan.
BODIMO VENDAR UUDJE, NE MUČIMO ŽIVALI!
ČLANICA DRUŠTVA ŽIVALI Štefka K.
KLATEŠKIPSI UBIJAJO DIVJAD
5. avgusta so obravnavali šmarski lovci na sestanku gospodarske komisije še posebej perečo problematiko: klateške pse, ki so samo letos pobili 29 kosov srnjadi, med njimi mnogo brejih in vodečih srn. Število seveda ni dokončno, saj se mnogo srn, ki so smrtno ranjene, zateče globoko v gozd in jih zato ne najdejo. Najverjetneje je to število še nekajkrat večje od omenjenega. Prav tako to ni osamljen primer le v lovišču LD Šmartno pri Litiji, ampak se tovrstni primeri pogosto pojavljajo tudi drugod v litijski občini.
Ker je na območju litijske občine še vedno v veljavi predpis (kontumac), po katerem imajo psi zaradi nevarnosti širjenja stekline omejitev gibanja na 200 m od hiše ali 50 m od lastnika, predstavljajo ti kla-teški psi še večjo nevarnost, nevarnost širjenja stekline.
Zaradi vseh naštetih stvari lovci lastnike psov naprošajo, da svojim ljubljencem omogočijo vsakdanje sprehode v dnevnem času, in to v svoji neposredni bližini. Zaželjeno je, da je pes tudi na sprehodu stalno pod nadzorstvom.
Še posebej pa lovci pozivajo lastnike psov, da jih ponoči ne spuščajo na prosto, saj so ti "nočni klateži" odgovorni za večino teh pobojev. Psi, pri katerih se prebudi nagon po lovu in ubijanju, tudi ne izbirajo velikosti svojih žrtev, saj so na primer lansko jesen ponoči napadali celo krave na pašnikih posestva Grmače.
Rudi Bernik
NEKATERE ZANIMIVOSTI
PIŠE: IVAN GODEC
KAKO TIŠTATI?
"Da. tudi tiskati sem poskusil. Poskusil sem prav vsa dela, ki so potrebna, da nastane takšna ali drugačna knjiga. Seveda je to delo manj zahtevno od rezanja v baker, pa še vedno dosti, da nastane res lep odtis. Treba je barvo dobro utreti, zemeljska barva mora biti mleta na roko in to mleta dolge ure in ure. daje drobna kot prah. laneno olje za vezavo barve ne sme biti prestaro, drugače "maže". Plošče smo greli pred tiskanjem na ognjišču, da se je barva dobro vlezla in razma-zala po vdolbinah, potem smo jo s tamponom vtrli v zareze; papir, na katerega smo tiskali, mora biti ravno prav moker, če je premalo, se barva ne vpije, če pa preveč, pa se razleze. Ko sem enkrat prejel ploščo s prsti na zglajeni plošči, so se na odtisu tam, kjer bi morala biti slika bela, lepo poznale zareze mojih prstnih konic. Mojster me je potolažil, da se to zgodi vsakemu vajencu; ne preveč spodbudna tolažba. Torej plošče nisem smel niti jaz niti drugi prijemati, da ni bilo na sliki tudi portretov naših rok, vse le na robu. Med klobučevino in pod pritiskom dveh valjev, skozi katerih stisk smo pritisnili ploščo, pa se jc slika odtisnila na papir. Isto ploščo z isto barvo smo lahko odtisnili večkrat, potem pa so vajenci očistili plošče stare barve in vse seje pričelo spet znova. Odtiske pa smo najprej sušili ali odec-jali med klobučevino, potem pa obešali in pripenjali na vrv v delavnici.
Nemalo skrbi sem imel in jih še imam, da ustrezno spravim plošče, ki smo jih žc odtisnili; plošče so zame tolikšna vrenost, da sem izpraznil polovico vinske kleti, naredil police in na njih spravil plošče. Žena Ana Ro-sina temu mojemu ukrepu ni ugovarjala, nikoli mi ne ugovarja, ker jc krotke narave in sem dobro izbral, ko sem se s tako mlado poročil. Pa tudi nenehno ima opravka z otroki in se mi ni mogla preleviti v zmaja, toda pri nas žene tako nimajo nič odločati, vsaj mi tako pravimo, čeprav v resnici ponavadi odločajo o vsem one, jc pa nekolikokrat potožila, da je naša vinska zaloga sedaj zelo pičla. Ne jaz ne družina ne popijemo tega, kar imanio v kleti, v dveh letih, žena pa toži, kakor Marija v Kani, da bo zmanjkalo vina. Žensk res ni mogoče razumeti...." (Valvasor)
SLOVO KNJIGAM
Storil sem vse, da bi dragocena knjižnica ostala na Kranjskem. Zaprosil sem slavne stanove, naj bi jo oni kupili, in sem bil zaradi tega večkrat v Ljubljani. Svojo knjižnico, obsega-jočo 10.000 različnih knjig, vezanih enotno v belo usnje, bi jim dal pod ceno, le da bi ostala v domači deželi. Vendar ni bilo nič iz. tega. Res so mi stanovi dali 800 dukatov za "Slavo vojvodine Kranjske", žal pa je to le kaplja v morju mojih izdatkov. Svojo knjižnico sem dal pod ceno, kupil pa jo je Pavlov sošolec, sedanji zagrebški škof Mikulič. Nisem mogel drugače, zakaj izdatki in stroški me stiskajo, kakor pravijo, da stiska obtoženca španski škorenj.
Imel sem knjige o fiziki in kemiji, o zvezdah in vojaških veščinah, o arhitekturi, zdravstvu, vrtnarstvu, dalje Baycr-linckov leksikon, "Magnum Theatrum vitac humanae" iz leta 1679 v osmih zvezkih, ki je bil tako drag, ko sem ga kupil na Dunaju. Imel sem knjige v latinščini, nemščini, francoščini in italijanščini, knjige, ki somi pomenile svet.
Sedaj hodim po svojem gradu, v knjižnico pa niti stopiti ne maram več; ko sem videl prvič prazne knjižne police, mi je bilo, kot da so odnesli del mene samega. Kar je ostalo, jc malenkost, nekaj del o fiziki in naravoslovju, katera sem pustil, ker imam v delu veliko delo "Luč narave" - Lumen naturae, pa mi ne gre prav od rok. Posebno še sedaj, ko se mi zdi, da sem kakor da bi mi odrezali roko.
S knjigami je šlo tudi osemnajst zvezkov mojih grafičnih listov, ki sem jih zbiral vse od gimnazije, ki pa sem jih dokončno uredil šele pred petimi leti in tukaj v Šmartnem tudi zvezal. Bile so slike o veri, nošah, ognjemetih, scene za gledališče, ki jih ni bilo malo, vzorci različnih arhitektur, vse zemeljske karte, slike mest in poročila o dogodkih, vsi šaljivi listi, skice in še slike živali, rož, rastlin, ki sem jih vse sam naslikal. Še misliti ne smem na to, tako mi jc hudo. Moje lepe knjige! Vse so imele znak, da so moje, moj ex libris, ki mi ga jc naredil še Trost, ki ga tudi ni več pri meni. Odšel je od vseh mojstrov zadnji...
Potovale so, dobršen del njih z menoj po mrzli Bavarski in Frankov-skem, po Franciji, vlažnih Benetkah in vročem Tunisu, vedno sem imel en kos prtljage, ki je bil obup nosačev.
Kozolec - slovenska posebnost
ker so bile v njem knjige prav do vrha naložene. Za vsako sem vedel, kje stoji na domači knjižni polici, v veliko veselje mi je bilo, da sem posegel sedaj po tej, sedaj pa oni in se zatopil v branje. Kakor vidim, ljudem dandanes branje ni več v tako veselje, kakor je bilo meni in nekaterim mojim vrstnikom. Vse bolj jih zanimajo igre in veseljačenje, knjige sc jim zde puste.
S knjigami sem poslal v Zagreb Janeza Lenarta, da bi res prišle na mesto in da bi najnje pri prevozu pazili tako, kakor je na knjige treba. Hlapci in najeti vozniki imajo tako robo za nepotrebno in prav nič ne pazijo nanjo. Enkrat mije Jaka povedal, kako mislijo on in ljudje njegove vrste o papirjih in knjigah. "Gospod baron, kaj pa jc sploh laka stvar, ko je ne moreš niti obleči, še manj pa pojesti, saj ni potrebna!"
Seveda mu nisem hotel, pa tudi mogel mu ne bi dopovedati, da nekateri ljudje, čeprav redki in vse bolj maloštevilni, brez knjig nc morejo živeti, da so nekateri šli v smrt zaradi knjig: za stvari, ki so bile v knjigah napisane. Vse to bi se mu zdelo prismojeno in pametnega človeka, ki skrbi le za hrano in obleko, nevredno.
Sedaj sem sam. Veliki spis o deželi Kranjski, ki meje vsa ta leta zaposloval in mi jemal toliko časa in sil, da sem pozabil prav na vse, tudi na diužino včasih, na ženo, otroke, pose-
stvo, hišo, sorodnike, celo slavne stanove, je napisan, natiskan, zvezan in leži pred menoj na mizi. Sebi sem dal natisniti nekaj izvodov na posebno trdnem papirju in jih vezati v belo usnje, kakor so bile vezane vse moje knjige; da, sedaj moram reči, da so bile, saj jih nimam več, ostala mi je le "Slava vojvodine Kranjske".
(Po Titi Kovač)
MARIJA IN MATIJA O KNJIGAH
Molče jc Matija vstal, si zategnil meč okrog pasu in oblekel vrhnjo suknjo.
Zunaj jc bila jasna noč.
"Kaj so danes opravili glede knjižnice, gospod baron?"
Učenjak jc mrko poinolčal, potem godmjajc:
"Ničesar nisem opravil. Deželni stanovi so mi odgovorili, da nimajo denarja za "take reči". Le malo jih je glasovalo za nakup. Turjačan. ki ima sam velikansko knjižnico, se je razvnel in dejal, da bi bilo škoda, akopojde takšen zaklad iz dežele. Nu, njegov govor ni vžgal, nc vem, zakaj."
"Jaz pa vem. Po deželni hiši še vedno straši duh Tomaža Hrena. Njegovo sežiganje knjig je vsem še predobro v spominu."
"Imaš prav. Marija. Naši Kranjci spe stoletno spanje. Nu. nekoč se tudi njim odpre svet."
"Če bodo vzljubili knjige, a ne, če
sc jih bodo bali", seje razgrela Marija.
(Po liki Vašte)
KAKO SO MELI PROSO
... V Mengšu in tam okoli se zberejo mladi fantje z godci, da bi meli proso. Na Kranjskem prosa (milium) ne mlatijo kakor drugo žito, n. pr. rž. in pšenico, temveč ga manejo, tj. ga z nogami teptajo in tarejo. In to delo opravljajo navadno ponoči pri luči. Ce je proso zmclo in delo v kraju, zaplešejo fantje z dekleti. Iz tega pa nastane često drug ples.
(Valvasor) HVALNICA AJDI
... Ajda na Kranjskem posebno dobro in pogosto uspeva. Iz enega zrna jih nastane po navadi osem. Iz. ajde sc peče navaden kruh, ki jc čisto čm kakor prst.
Tak kruh jedo kmetje po vsej deželi. Čeprav je čm, pa vendar nimajo plemenita in meščanska usta vzroka, da hi ga zaničevala, ker je zelo okusen in dober; le čc preveč ovsa dodajo, postane prekrhek. Sicer pa navadno pomešajo ajdo z ječmenom in prosom; to da dober kruh.
Iz ajde pripravijo tudi kašo, in sicer takole: V kotlu puste ajdo vreti toliko časa. da se zrna odpro; nato odlijejo vodo in stresejo kuhano ajdo na platnen prt, da sc na zraku posuši; medtem jo večkrat premešajo, da se nekoliko posuši, t.j. da se zrno streli. Ko pa je tako daleč, da zrno ne poči, če ga z zobmi skušaš /.gristi, ampak je še nekoliko žilavo, stolčcjo ajdo kakor pri vsaki kaši. Ajdova kaša je prav dobra jed in sc često pošilja na tuje...
(Valvasor)
PRETEP MED NAŠIMI
... Leta 1435, na dan sv. Lovrenca, so pridrli Celjski na Kranjsko, prišli pred Ljubljano ter pobrali tri sto glav živine. Ko pa so Ljubljanci to opazili, so bili plat zvona ter hiteli za njimi v številu treh tisočev; dohiteli so jih pri Savi. večino pobili ter prignali domov živino in dosti ujetnikov...
(Valvasor)
PREDJAMSKEGA JE IZDAL SLUGA
Macedonski kralj Filip jc menil, da sc da vsaka trdnjava osvojiti, če le more z denarjem obložen osel vanjo. Tu pa smemo reči, da ga ni tako visokega, trdnega in nepremagljivega gra-
du, da ne bi iz njega mogel priti sluga, ki sprejme denar. Ta komomik sc je namreč dal s srebrnimi pobudami tako zelo raz.tajati.da je obljubil izdati svojega gospoda. Predlagal je tole sredstvo: Kanone (katerih jc glavar imel tri ali štiri in s katerimi jc bil spočetka nekoliko kratov brez uspeha ustrelil, nato pa jih pustil v miru) naj naravnajo na določeno luknjo, kjer bo sluga, potem ko se bo vrnil spet gor, izobesil ruto; v tej legi naj puste kanone do noči. Ko bo pri drugi luknji pokazal luč, nja jim bo to znamenje in naj takoj ustrele iz vseh topov hkrati. Tam daje namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi...
Rečeno, storjeno! Ko je izdajalec dal znamenje, so iz topov ustrelili na izdani cilj, krogla je odbila kos skale in okrrhnjeni kamenje Prcdjamskcmu zdrobil golenico, drugi ga je zadel v glavo, nakar je umrl. Krogla se ga ni dotaknila, zdrobilo gaje kamenje. Nato jc komomik predal jamo ali grad in pokazal dolgi prehod in izhod, ki sc mu glavar ni mogel dovolj načuditi...
(Valvasor)
Tudi seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. V ta namen so povsod po deželi naredili tako imenovane kozolce (njih obliko kaže priloženi bakrorez), t.j. ogrcdjc. Sem se spravi požeto žito, da se posuši, kajti da bi se sušilo na polju, kakor jc navada v drugih deželah, tega ne dopušča čas, zlasti ker sc tu polje, brž koje požeto, znova preorje in poseje, kakor je bilo prej omenjeno.
Zanimivosti, posebnosti in manj poznane stvari in dogodki so bile pomembna vzpodbuda Valvasorjevemu delu. Njemu ni zadoščalo tisto, kar je bilo okrog njega, s čimer ga jc obdarila narava in do koder je segel razum njegove okolice. Hotel je več. Časovnih meja ni priznaval. Učil se je na preteklosti, razlagal sedanjost in seveda videl v prihodnost dlje od sodobnikov.
Pisal je o delu in življenju svojega časa hkrati pa iskal skrivna pota po katerih gredo ljudje in kjer se dogaja kaj posebnega. Vse to ga ni odvrnilo od osnovne ideje: zapisati kar jc bilo in kar je in iskati nov širši pogled in ravne poti v bodočnost.
SMRAD - KOT ONESNAŽEVALEC ZRAKA
Smrad je neprijetna vonjava in, ko postane moteča za večino ljudi v nekem okolju, govorimo o onesnaževanju zraka. Smrad je običajno mešanica različnih vonjav ali pa ga povzroča ena sama snov v zraku. Že zelo majhne koncentracije teh snovi nam lahko močno smrdijo, nasprotno pa nekaterih snovi sploh ne vonjamo, ker v nosu nimamo ustreznih receptorskih mest. Kot ni možno, da bi zaznali vsako onesnaženje zraka, tako tudi ni nujno, da je vsak smrad že onesnaženje zraka, saj je znano, da ljudje različno ocenjujemo smrad. Na zaznavo in interpretacijo vplivajo številne psihofizične lastnosti posameznika, kot tudi predhodnje izkušnje.
Lasten vonj nam običajno ni neprijeten oz. ga toleriramo (ustni zadah, vonj znoja itd.). Z večanjem koncentracije smrdlji-
vih substanc se smrad jasno povečuje, pri zelo močnih koncentracijah pa lahko občutek vonja celo preneha (določeni vonji). Včasih dišeč vonj, zlasti v večjih koncentracijah, postane neprijeten (določeno cvetje, parfum). Daljša izpostavljenost določenemu vonju povzroči učinek adaptacije.
Da nc bi zapolnila prostora z mnogimi drugimi že znanimi stvarmi, naj preidem k namenu pisanja.
V CD v Ljubljani je bilo v aprilu mednarodno posvetovanje o problemih in reševanju emisij smradu. Sedem tujih in štirje domači predavatelji so predstavili različne tehnike odstranjevanja smradu ter njihove prednosti in slabosti. Seznanili so nas z vplivi meteoroloških dejavnikov na širjenje onesnaževanja zraka v okolje s problematiko čiščenja
odpadnega zraka iz obratov živilsko predelovalne in farmacevtske industrije. Prevladovalo je mnenje, da je bolje preprečevati nastajanje smradu, kot pa že nastali smrad zbirati in
čistiti, ker so s tem povezani znatno večji stroški. Če pa smradu ni mogoče preprečiti, ga je potrebno omejiti do nemoteče meje.
Biofiltracija je učinkovita metoda tako za čiščenje onesnaženega zraka z določenimi poentanti, kot tudi za odstranjevanje samega smradu. Tak sistem čiščenja imamo tudi v tovarni usnja in nam uspešno deluje
Obstajajo še problemi v zvezi z detekcijo smradu. Človeški nos jc edini senzor za odkrivanje smradu. Občutljivost človeškega nosu oziroma sposobnost vonjanja je sila relativna in varljiva, pa še spreminja sc tekom življenja. Zaradi naštetega nos ni najboljši "merilnik" smradu, potrebne so še dodatne fizikalno -kemijske meritve (masna spektroskopija in druge), s katerimi
določimo vrsto in koncentracijo snovi v zraku. V ta namen so (v tujini) razvili t. i. olfaktomc-trično metodo, ki jc neke vrste kombinacija fizikalno - kemijskih meritev in subjektivnih zaznavanj; pri meritvah sodelujejo testne osebe (vohalci). Omenjena metoda daje določeno vero-
dostojno oceno stopnje smradu.
Namen posvetovanja jc bil dosežen, saj smo pridobili novo znanje, sklenili nova znanstva in si izmenjali izkušnje.
M. Sinigoj P.S.: Kdor si želi podrobnejših informacij, jih dobi pri podpisa-
Kultura
ZLAGANI RAJ VLADA GARANTINIJA
Vlado Garantini je svoji prvi samostojni pesniški zbirki dal naslov ZLAGANI RAJ. Zbirka, ki je bila predstavljena že spomladi, je izšla pri Dolenjski založbi v Novem mestu.
Vlado Garantini se je rodil 25. 5. 1941 v Selcah pri Zagorju. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Tirni, nižjo gimnazijo v Litiji, učiteljišče pa v Ljubljani. Kasneje je na Pedagoški akademiji ob delu dokončal še študij slovenščine in srbohrvaščine. Učiteljskem poklicu je ostal zvest. Služboval je v Podkumu, potem pa ga je pot vodila preko Zagorja in Zaloga v šolo na Savi pri Litiji, kjer poučuje že 15 let.
"Prva leta mojega življenja so bila težka," pripoveduje
Vlado, "saj je bila vojna. Živel sem pri starih starših, bili smo izgnanci. Po vojni sem se pri starih starših tudi srečal s prvimi knjigami. V šolski knjižnici v tistih časih ni bilo veliko knjig, pa še tiste so bile za odrasle. Otroci smo jih kljub temu brali. Nekateri otroci so imeli knjige tudi doma in te so naskrivaj krožile. Pri sosedovih, kjer je bil doma moj prijatelj Boris, so imeli knjig veliko. Brala sva jih ob nedeljskih popoldnevih. Pisati pa sem začel že v nižji gimnaziji. Posebno nas je k pisanju vzpodbujal Jože Župančič. Na učiteljišču nas jc literarno vzgajala prof. Silva Trdina. Znala je prisluhniti mladim. Njena vzgoja je bila sistematična, ničesar ni prepustila slučaju. Bila je ena iz-
MOŠKI PEVSKI ZBOR LIPA LITIJA
PRIREJA V SOBOTO,
2. OKTOBRA 1993,
OB 16. URI V RIBIŠKEM DOMU
V LITIJI
SPOZNAVNI VEČER
VABIMO VSE LJUBITELJE PETJA IN NOVE PEVCE NA PRIREDITEV, KJER BOSTE SPOZNALI DELO ZBORA.
PEVCI LIPE
NOVICE IZ KNJIŽNICE
KNJIŽNICA PRIPRAVLJA IN VABI
Čas brezskrbnih počitnic je mimo. Tudi v litijski knjižnici so vam pustili, da se v miru odpočijete. V septembru pa spet začenjajo s svojimi prireditvami. Te bodo praviloma ob torkih, tako za otroke kot za odrasle. Ure pravljic bodo dvakrat na mesec v Litiji in Šmartncm. Če bodo dobili sponzorje, bodo povabili tudi lutkarje. Enkrat mesečno pa bodo srečanja s pisatelji ali pa različna predavanja.
NOVO ŠOLSKO LETO - NOVA BRALNA ZNAČKA
Tudi v naši občini smo 17. septembra, na dan zlatih knjig, začeli z branjem knjig za bralno priznanje. Sodelujejo vsi učenci osnovnih šol, akcijo pa na šolah vodijo šolski knjižničarji. Ne pozabite, vsi, ki ste tekmovali v akciji mednarodni knjižni kviz KNJIGE GRADIJO MOSTOVE, imate eno knjigo že priznano!
ODPRTA RAZSTAVA JANEZ VAJKARD VALVASOR - življenje in delo
Matična knjižnica Litija je v torek, 7. septembra ob 18. uri v avli občine odprla razstavo o življenju in delu J. V. Valvasorja. Razstava, ki jo je skrbno pripravila bibliotekarka Simona Franki, ima tri sklope: Valvasorjevo življenje, delo in gradove ter graščine v litijski občini. Več o Valvasorju je na prireditvi povedal Ivan Godec, glasbeno spremljavo pa je prispeval Evgen Malis. Odprta bo ves september, dasi jo bodo ogledali šolarji in vsi, ki jih to zanima.
URA PRAVLJIC za otroke od 4. do 10. leta bo:
- v torek, 28. septembra 1993 ob 17. uri v knjižnici Litija in isti dan ob 18. uri v knjižnici Šmartno.
- v torek, 12. oktobra 1993 ob 17. uri v knjižnici Litija in isti dan ob 18. uri v knjižnici Šmartno.
LITERARNI VEČER s pesnikom Krištofom ZUPETOM bo v torek, 21. septembra ob 19. uri v knjižnici Litija.
Joža Konjar
med tistih profesoric, ki nam je vedno dala možnost pokazati znanje in v nas ni iskala neznanja. Njene ure so bile nekaj posebnega, saj je bila zagledana v jezik in umetnost. Takrat sem veliko bral. Sodeloval sem v šolskem glasilu, pisal sem predvsem pesmi. V pesmih pišem o stvareh, ki jih globoko občutim in doživim. Človeku se v življenju zgodi veliko stvari, o katerih potem premišljuje, jih primerja med seboj in išče rešitve, se ob njih veseli ali jezi. Hudo je, ko se podre svet idealov iz mladosti, vendar tako je. Nekateri ljudje gredo mimo tega, drugi sprejmejo to drugače. Boli me tudi sprenevedanje ljudi, ki govorijo eno, delajo pa drugo. Veliko je tudi ljudi, ki sem jih imel rad, pa so na tak ali drugačen način odšli iz mojega življenja.
Ob vsem tem nastajajo pesmi, dobre in slabe. Slabe odvržeš, ali pa jih čez čas poskušaš napisati znova."
V Vladu pa še ni ugasnil ves idealizem. Poznam ga in vem, da svoje učence še vedno vzgaja z gorečnostjo. Želi jim vcepiti ljubezen do lepe slovenske besede, da bi ob njej čutili nekaj več. Njegovo delo je težko, saj za to danes ni podpore ne v sistemu ne pri starših. In to ga boli.
J. K.
STATISTIKA
Pred kakšnimi sto leti se je rodila statistika. Novice o tem so priletele na uho takratnega ameriškega predsednika. Veliki mož je dal poklicati specialiste nove vede, da mu pojasnijo, kaj naj bi to bilo. Statistika namreč. To, da ni žival ali človek, ampak nekakšen pol-matc-matični zvarek, je že vedel.
Prišli so in mu navdušeno govorili o tem, kaj je ta novotvorba in stari mož je na koncu dejal: "Če sem vas prav razumel , gospodje, je stvar nekako taka: John ima milijon dolarjev, Joe pa nič; in po statističnih zakonih imata vsak po pol milijona. Bčžite, bčžite moji gospodje, o takih idiotizmih ne maram nič več slišati!"
N. N. Z.
ZA KONEC POČITNIC ŠE
OTROŠKA ZGAGARIJA
Litijski KUD Zgaga je otrokom za lepši vstop v novo šolsko leto pripravil v soboto, 28. avgusta, OTROŠKO ZGAGARIJO, ki pa je bila zgagarija le po naslovu, v resnici pa popoldne, ki so ga otroci lahko preživeli ustvarjalno. Ker otroci radi pokažejo svoje sposobnosti, so tudi lokrat veliko risali, slikali, kiparili, izdelovali papirnate izdelke, se dali namazati v ma-skerski delavnici, ali pa samo prisluhnili Mojci Pokrajculji, ki jo je odigrala mlada gledališka skupina z Vač in lutkovni predstavi skupine Kinctikon iz Ljubljane o bibi, kije prehitro rastla. S svojo glasbo seje spet predstavila skupina The Gui-tares iz Šmartna, prireditev pa je zaključil Zoran Predin.
KUD Zgaga je s svojo prvo večjo prireditvijo dokazal, da bo naredil "zgago" v litijskem kulturnem prostoru in hkrati občutil, da je delo v kulturi tudi garanje. Vso pohvalo si zaslužijo tudi mladeniči iz Stavb, ki so KUD-ovcem pomagali z delom. Predstava je bila brez vstopnine, zato so s svojimi denarnimi prispevki ali materialom sodelovali številni pokrovitelji, glavni pa je bil lokal Mona Lisa
J.K.,Foto: Flash
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste mi moralno in materialno pomagali uresničiti moje potovanje v Kanado in mi s tem omogočili, da sem se udeležila Tretjega svetovnega zborovskega simpozija (The Third World Simposium on Choral Music) v Vancouvru.
Ta simpozij je bil za moje glasbeno izpopolnjevanje izrednega pomena, saj sem imela priložnost v živo prisluhniti najboljšim svetovnim zborom, dirigentom, glasbenim predavateljem in se seznaniti z mnogimi glasbenimi novostmi po svetu. Srečanje svetovnih glasbenikov pa ni bilo pomembno samo po strokovni plati. Sklenjena so bila mnoga prijateljstva, sodelovanja, pa tudi Slovenija je bila končno dovolj močno zasedana (bilo nas je kar osem mladih glasbenikov), da je vzbudila pozornost med svetovnimi glasbeniki, s katerimi smo izmenjali številne partiture, mnenja, izkušnje...
Želim in upam, da bom imela dovolj možnosti pridobljena znanja in izkušnje posredovati in koristno uporabiti v domačem prostoru. Udeležbo na Simpoziju so mi prijazno omogočili: HIP MARK Litija, Avtoelektrika Polde Dobravec, Zlatarstvo Miloš Todorovič, Prodajalna J ur ček Minka Celestina, Frizerski salon Silva Vodnik, Kovinska galanterija Vlado Borišek, Molka Alojz, Papirna galanterija Jovanovič Aco, Košarkarski klub Litija, Sadje - zelenjava Begaj Mehdi, Trgovina Polšnik Mateja Kotar, Krznarstvo Palatinus, Predilnica Litija, Gostilna Maček, Optika Danica Friškovic, Gostilna Slovenija Martina Kastelic, Ančka in Janez Grom, Podjetje Mantel, Avtokleparstvo in ličarslvo Aleš Gaspeti, Kulturno umetniško društvo Polšnik, Obrtno združenje Litija.
Iskrena hvala tudi Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija ter gospodu županu Mirku Kaplji za pomoč pri organizaciji.
Helena Fojkar
G1ASJLO QbQANq> SO J.ITIJA
SIDARTA d o.o., 61113 Ljubljana, C«riova 9 * Titk: SALOMON * Folo: O JANEZ SKOK
IZ NAŠIH DRUŠTEV
GASILSTVO V SMARTNEM DO II. SVETOVNE VOJNE
Začetki naselbine na šmarskem kraju segajo tja v dobo Dirov, kot kraj pa se omenja leta 1135. To leto mu je oglejski patriarh podelil naziv samostojne župnije. V okolišu kraja so bili posejani številni gradovi in graščine: Bogenšperk, Slatna, Grmače, Črni potok, Sela in Roje. Leta 1665 je dobil kraj prvo šolo. V drugi polovici 17. stol. pa je imel za cerkvijo bakro-reznico nam Slovencem vsem poznan Janez Vajkard Valvasor. Tu je pripravljal izdajo znamenite knjige Slava vojvodine Kranjske. Tako je bilo Šmartno do leta 1850 tudi okrajno središče s svojo občino in sodnijo. Malo kasneje je postalo tudi pomembno kulturno središče z ustanovitvijo čitalnice leta 1872. Štiri leta kasneje pa je bila zgrajena samostojna šolska zgradba. Z razvojem železnice pa se je oblastna moč počasi prenašala v Litijo. V dolgem obdobju življenja tega kraja je bogato cvetela obrtna dejavnost: gostilničar-stvo, kovaštvo, mesarstvo, pekarstvo, usnjarstvo, čebelarstvo, kolarstvo, klobučarstvo in bančništvo. V okolici je bilo močno posestništvo. Najboljšo zemljo pa so posedovale cerkev in graščine. Poleg običajnega kmetovanja pa je bilo tu žc takrat močno prisotno farmarstvo.
Hiše so bile v glavnem zidane iz kamenja in krite s slamo. Dimniki kuhinj in raznih peči pa so bili v večini kar leseni. Tako so ta kraj pestili pogosti požari. Da se je ta nevarnost lahko kontrolirala in za-liralajc takratna oblast prepovedala kurjenje kurišč ponoči in postavila nočnega stražarja. Opremljen je bil s svetilko, uro, rogom in helebardo. Službo jc nastopil ob devetih zvečer inje trajala do zore. Na "placu" pred cerkvijo je izpovedal posveti lno prošnjo Bogu in Sv. Florjanu z naslednjo vsebino: URA JE DEVET ODBILA, STRAŽA JE NASTOPILA, SAJ NE BODEM STRAŽLL SAM, STRAŽIL BO TUD' BOG IN SVET' FLORJAN. Mnogokrat, ko se je tako sam sprehajal po kraju se je ob napovedi ure tudi pošalil in dodal: URA JE URA, NA TURNU JO NEJ, KDOR JO NIMA PA NA VEJ. Poleg kontrole ognjišč in protipožarne zaščite je budil še krajane k morebitnemu zgodnjemu opravilu. Pozimi, ko si je želel toplote pa seje največkrat zatekel kar k pekom. Ob grožnji ali že izbruhu požara je na svojstven način z rogom "alarmiral"
speče krajane in jih "vabil" v akcijo. V šmartncm je bil zadnji čuvaj Štefe. Njegova hiša je sedaj podrta, stala pa je ob Se-devčičevi hiši. Ob podiranju se jc našla njegova helebarda, ki se sedaj hrani v Medvodah.
Z razvojem samega kraja seje pojavljala vedno večja potreba po organiziranem gasilstvu. Tako so se leta 1884 na pobudo učitelja in šolskega upravitelja Jurija Adlešiča pri Vodopivcu zbrali šmarski fantje in možje, sestavili pravila za prostovoljno požarno brambo in se tudi uradno vpisali v društvo, ki so ga tedaj tudi registrirali pri pristojnih oblasteh. Prva pravila požarne brambe je sestavil za šmarske gasilce Ignac Mrher iz Gorice pri Ribnici. On je za to požarno brambo sestavil tudi slovenska povelja. Z velikim veseljem in narodno zavednostjo so gasilci ta povelja sprejeli na seji občinskega odbora Šmartno dne, 9. avgusta 1985. Takratni župan Anton Lovše pa je pravila predložil cesarski kraljevski vladi za Kranjsko v Ljubljani, ki jih je 23. septembra istega leta odobrila in vrnila v aktu št. 9526.
Požarna bramba Šmartno je leta 1886 pristopila k slovenski gasilski zvezi v Ljubljani, članica gasilske župe v Litiji pa je bila vse od njene ustanovitve dalje.
Že od ustanovitvi je požarna bramba v Šmartnem posedovala za takrat kar solidno opremo: ročno brizgalno s konjsko vprego, razne lestve, "kavelne", vrvi in razna vedra. Požarno vodo so črpali iz bližnjih potokov, požarnih bazenov in samostojnega vodovoda, ki so ga zgradili leta 1833. Iz njega je na treh mestih stalno tekla voda in za uporabo ni bilo potrebno plačilo.
Zaradi strnjenosti objektov in materialov gradnje je rdeči petelin nenehno grozil. Prvo večjo preizkušnjo je imela šmarska
požarna bramba že tri leta po ustanovitvi. Izvežbani gasilci so organizirano priskočili na pomoč. Pogorelo je pri Grilovih, Glažarjevih, Porentovih in Bo-gnačevih. Ostali kraj pa so tako rešili pred popolnim uničenjem. Drugi večji požar kjer so gasilci uspešno intervenirali pa je izbruhnil na farovški štali. Strele in nepridipravove roke pa so veliko škodo povzročale na kozolcih in podih.
Kmalu po ustanoviti društva je nastopila potreba po skupni in urejeni hrambi gasilske opreme. Na odkupljeni zemlji brizgal-ničarja Franca Vozlja je leta 1893 s prostovoljnim delom zra-stel prvi gasilski dom. Za mojstrska dela pa so gasilci odšteli 1500 goldinarjev ali 3000 kron. Da so imeli šmarski gasilci visoko narodno zavest pričajo številne prireditve kjer so patriotsko nastopali s slovensko besedo in pesmijo. Osnovo so dali tudi leta 1890 ustanovljenem pevskem društvu Zvon. Vrhunec zavesti pa je bilo posredovanje sledečega dopisa:
Visoka zbornica!
Slovenski narod, ki jc v kratkem času svojega zavedanja dokazal, da je zmožen življenja, je edini v Avstriji, ki nima šolstva v svojem jeziku, niti ljudskega povsod, tem manj pa srednjega in visokega. Prvi ljudski parlament, ki se shaja te dni k svojemu zasedanji, naj bo glasnik in pre-porodnik kulturnega razvoja vseh narodov v Avstriji, torej tudi slovenskega, naj daje državi trden temelj s tem, da omogoči njenim narodom svobodno kulturno življenje.
Podpisano prostovoljno gasilsko društvo poziva visoko zbornico, da ugodi sledečim šolskim zahtevam: nemudoma naj se uvede na šolah vseh strok, zlasti na srednjih šolah, po vsem slovenskem ozemlju slovenski je-
zik. Obenem naj se potom zakonodaje zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča ter se izvrše vse za to potrebne priprave. Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno
Šmartno pri Litiji leta 1907
Med sabo pa so takratni gasilci razvijali tudi prijateljstvo kar govori vabilo ob ženitvi načelnika leta 1907, ki se glasi:
Cenjeni tovariši!
Načelnik našega prostovoljnega društva g. Ivan Robavs, poroči sc v torek, 28. t.m. v Ljubljani in dodje v sredo 29. t.m. s svojo bodočo ženo domov. Spodobno je da, dvojico ob takem slavju primerno počastimo, s tem da mu priredimo podoknico. Vabim torej vse gasilce, da se taiste udeležite.
Zbiranje je pri namestniku brizgalničnega voditelja g. Ivanu Vozelj ob osmi uri zvečer.
Obleka: čepica, pas
Za prostovoljno gasilsko društvo Šmartno 25/1-1907 Podnačclnik.
Kronika gasilstva v Šmartncm govori tudi o močni aktivnosti žena, katere sicer niso sodelovale v požarih, so pa ogromno pripomogle pri pripravi in izpeljavi številnih shodov, veselic in nastopov. Dame in mlajše gospodične so s svojim požrtvovalnim delom v gasilstvu ogromno pripomogle pri ugledu društva.
Organiziranost požarne brambe ali društva jc klicala tudi po denarju, ki so ga gasilci pridobivali na različne načine: prostovoljni prispevki krajanov, članarina, knei-pova kasa, tombole, veselice in še bi lahko naštevali. Ves ta zbrani denar se je vlagal v obnovo gasilske tehnike. Lep primer je tako nabava nove motorne brizgalne Rosenbauer leta 1927, še sedaj v izpravnem stanju.
Vse to bogato in pestro delo gasilcev pa je kasneje močno ohromila druga svetovna vojna.
Martin Mah Marjan Kahne
ROČK N'ROLL NE SME UMRETI!
Na dan državnosti, 25. junija letos, smo bili priča zanimivi in zelo uspeli prireditvi Zarjavele trobente, na kateri so se zbrali skoraj vsi "bendi", ki so nastali na tleh litijske občine. Ogledalo si jo je okrog 700 ljudi.
Ideja za takšno predstavo je nastala v glavah Evgcna Mali-
ša Šunita in Mirka Medveška -Mcdota. Uspelo jima je pridobiti nekdanje in sedanje glasbenike, ki so z veseljem sodelovali. Tako smo spet lahko poslušali THE GUITARS, STIK, KAPELO LA CHATELIERE, LITUS BAND, ZIM MER FREI,  SONCE, PRAVKAR
Sa.ša v svojem elementu
PRIŠLI, VOLVOKSE in skupino THE DRINKERS, ki je nastala prav na tem koncertu.
Prireditev se jc razvila v pravi ročk žur, v katerem so uživali nekdanji otroci cvetja s svojimi otroki, kot tudi mlajši, ki jim rockovska scena in ritem prav tako ustrezata. K uspehu pa je pripomogla tudi Saša Ein-sicdler, ki jc prireditev povezovala.
Zaslužni za uspeh so tudi mnogi sponzorji, med njimi predvsem sponzorica "Mojca" Oštir d.o.o. iz Litije.
Celostna organizacija jc potekala v lastni režiji, brez tuje pomoči, ki je organizatorja, kljub pričakovanju, nista dobila. Vseeno pa sta obljubila, da bosta s takšnim konceptom prireditev nadaljevala, saj jc očitno, da si jih litijsko občinstvo želi in potrebuje. Tako nameravata v kratkem pripraviti podobno prireditev v manjšem obsegu. Čc pa se bo pokazal dovolj velik interes, bo prireditev postala tradicionalna.
V. K.
POROČILO MATIČNE SLUŽBE
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V mesecih junij, julij in avgust seje na območju občine Litija rodilo 7 dečkov in 5 deklic.
V istem obdobju sc je na gradu Bogenšperk poročil 101 par, med njimi:
Žerdoncr Darko učitelj iz. Litije in Potočnik Jelka, višja medicinska sestra iz Litije. Vozel Jožko, ključavničar iz Tep in Petrič Tatjana, kmetijski tehnik z Mamolja. Lorenčič Branko, spec. pedagog iz Ljubljane in Jurjevcc Ivanka, PTT prometnik iz Vač, Cerar Vitomir, uslužbenec iz Drtije in Primožič Klav-dija, dipl. ekonomist iz Litije. Šinkovec Drago, viličarist iz Vcmcka in Ostrež Jožica, delavka iz. Volavclj. Rajšck Bojan, operater iz Kresnic in Straus Darja, vzgojiteljica iz Spodnjega Hotiča. Zupančič Janez, strojni tehnik iz Litije in Povše Mojca, tekstilni ing. iz Litije. Prcmk Aleš, strojni tehnik iz Litije in Majcen Mateja, vzgojiteljica predšolskih otrok iz Litije. Jurič Igor, dipl. geograf iz Šmartna pri Litiji in Humar Tatjana, prof. biologije iz Kamnika. Ponebšck Matjaž, monter ogrev. naprav iz Tcnctiš in Jclnikar Nataša, upravno adm. tehnik iz Kresnic. Polokar Danilo, clektrikar energetik iz. Litije in Levičnik Karmen, prodajalka iz Litije. Lunar Stanislav, kabelski monter iz Grosuplja in Zupan Angelca, prodajalka iz Litije. Vidmar Andrej, mizar iz Šmartna pri Litiji in Pintar Rosana, perica iz Tcnctiš. Kralj Anton, pek iz. Šmartna pri Litiji in Rcnko Martina, delavka iz Zavrsnika. Kncžcvič Milan, elektrotehnik energetik iz Litije in Štritof Ema, vzgojiteljica iz Litije. Kristan Robert, clektrikar z Vač in Osolnik Vida, vzgojiteljica iz Sliv-ne. Fortuna Alojz, mizar iz Gobnika in Weiss Ivanka, delavka iz Gobnika. Kovic Iztok, avtomehanik iz Ribč in Prošič Tanja, PTT prometnik iz Ribč. Poglajen Marijan, pečar iz Preske nad Kostrcvnico in Ilovar Joža, turistični tehnik iz Litije. Vchovcc Slavko, strojni tehnik iz Litije in Jerebic Tatjana, ekon. tehnik iz Lilije. Kline Milan, študent z Vač in Mrčun Francka Ana študentka iz Drtije. Jurič Miran, delavce iz Male Kostrcvnice in Zupančič Janja, frizerka iz Vrha pri Sobračah.
Umrli v obdobju junij, julij in avgust:
Prašnikar Matilda, stara 67 let iz Litije. Hribar Franc, star 61 let iz Kandrš. Dragar Veronika, stara 63 let iz Selška. Borišek Marija, stara 90 let iz. Stranskega vrha. Sodnik Jožef, star 60 let iz Litije. Potočnik Anton, star 46 let iz Vač. Pcstotnik August, star 84 let iz Litije. Muljavcc Ema, stara 80 let iz Litije. Bric Frančiška, stara 72 let iz Litije. Strah Ana, stara 85 let iz Cerovice. Grilj Marija, stara 80 let iz Slivne. Pavlin Leopold, star 80 let iz Dol pri Litiji. Zavrl Rozalija, stara 85 let iz Za vrha. Zavrl Jožefa, stara 67 let iz Ježevca. Mlinar Viktor, star 81 let iz Litije. Breznikar Antonija, stara 69 let iz Šmartna pri Litiji. Rcpina Frančišek, star 87 let iz Dvora pri Bogenšperku. Dragar Maja, stara 3 leta iz Litije. Grom Alojzij, star 62 let iz Jastrcb-nika. Skubic Janez, star 53 let iz Velike Štange. Prijatelj Zvonko, star 40 let iz Litije. Okorn Janez, star 18 let iz Ščita. Oven Franc, star 48 let iz. Litije. Bračun Otmar, star 54 let iz Litije. Dcrnovšck Alojzija, stara 67 let iz Spodnjega Hotiča. Sonc Frančišek, star 82 let iz Ribč. Juvančič Angela, stara 65 iz Litije. Jescnšck Janez, star 81 let iz Dvora pri Bogenšperku. Lokar Frančiška, stara 74 let iz Save. Kokalj Barbara, stara 70 let iz Litije. Vodcnik Franc, star 63 let iz Save. Zupan Milena, stara 61 let iz Litije. Sinjur Ferdinand, star 60 let iz Rađanje vasi. Gorišek Angela, stara 73 let iz Stare Gore. Jamnik Lidija, stara 43 let iz Šmartna pri Litiji. Mcscrko Janez, star 90 let iz Podpcči pod skalo. Lokar Ferdinand, star 80 let iz Gozd Reke. Matoz Janez, star 31 let iz Vintgatjevca. Mandclj Karel, star 62 let iz Šmartna pri Litiji. Dremclj Marija, stara 87 let iz Dragovškcga, Goršc Jože, star 93 let iz Črnega potoka. Dušak Marija, stara 88 let iz Moravč pri Gabrovki. Ambrož Pavel, star 82 let iz. Riharjcvca št. 2. Rcsnik Klavdija, stara 14 iz Zavrstni-ka.
***
V zadnji številki glasila občanov jc bil napačno objavljen podatek o tem, da sta imela dne 13.o2.1993 zlato poroko Kos Martin in Marija iz Litije - imela sta namreč 60-o obletnico poroke - BISERNO POROKO; za napako se opravičujemo.
Matična služba
IZ NAŠIH DRUŠTEV
JUBILEJ GASILSKEGA DRUŠTVA VAČE
Častno, lepo in pohvalno je za organizacijo, društvo ali kakršnokoli drugo zvezo, večletno ali celo desetletno aktivno in uspešno delo na svojem področju. Zanimivo je za vse posameznike, člane te združbe, ozreti se po toliko letih nazaj, preceniti in ovrednotiti narejeno in še pomembneje ozreti se naprej ter na podlagi že prehojene poti lotiti sc novih del, ki sc kažejo na obzorju prihodnjega delovanja - tudi v gasilstvu. Veliko nas jc, žensk in moških, mladih in starejših, otrok in odraslih, ki si danes skupaj prizadevamo čim uspešneje in čim učinkoviteje pomagati ob vsakem času vsakemu, kije pomoči potreben. Tako je v mnogih društvih po Sloveniji in tudi v našem kraju. To lahko trdimo, kajti mnogokrat v preteklih desetletjih delovanja gasilskega društva Vače so sc člani izkazali z omenjeno vrlino, ko so človeka in njegovo imetje po svojih najboljših močeh varovali pred nesrečo, ki je grozila.
Vse to imamo še posebej v mislih v letošnjem, za nas, jubilejnem letu. Visoko obletnico, 90 let dela gasilskega društva Vače, smo člani proslavili delovno in
slovesno hkrati. Dokončali smo prizidek h gasilskemu domu tertemeljito in v celoti obnovili obstoječi objekt. Freska sv. Florijana odslej krasi in varuje tudi naš gasilski dom, ureditev okolice z asfaltiranjem prostora pred domom pa predstavlja korak naprej do lepšega celotnega izgleda Vač.
V nedeljo, 8. avgusta popoldne, jc potekalo osrednje praznovanje 90 letnice obstoja društva. Sektorska vaja jc predstavljala nekakšno uverturo v celotno dogajanje. Namen izvedbe vaje na širšem področju Vač jc bil predvsem prikazati in dokazati, da ponovitev katastrofalnega požara iz 1. 1903, ki je močno prizadel dobršen del takratnih Vač, ni več mogoča. Mnogo ljudi sije ogledalo vajo in poleg preizkusa lastne usposobljenosti je to za gasilce gotovo pomemben, pozitiven del celotne ocene vaje.
Ob priliki praznovanja smo medse povabili tudi župnika, g. Ivana Povšnarja,
ki je blagoslovil obnovljen gasilski dom ter nov prizidek, gasilska avtomobila in ostalo opremo.
Blagoslovitvi jc sledila gasilska parada skozi Vače ter proslava, ki so seje udeležili tudi častni predsednik našega društva, g. Ivan Grm, predstavnik Gasilske zveze Slovenije, Občinskih gasilskih zvez Litija in Ljubljana - Vič ter občine Litija. Nekaterim zaslužnim članom so bila podeljena republiška in občinska gasilska priznanja, gasilsko društvo Vače pa se jc ob tej priložnosti tudi s skromnim darom zahvalilo vsem, ki so pomagali in sodelovali na področju dela požarne zaščite pa tudi sicer z G D Vače.
Slavnostni govornik, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, g. Tone Koren jc ob poudarjeni vlogi delovanja gasilske organizacije v današnjem času, društvu zaželel še posebej uspešno nadaljevanje začrtanega dela tudi v prihodnje.
Program so popestrili tudi pevci moškega zbora Vače, pihalna godba iz Moravč, da pa v gasilskem društvu na Vačah delamo tudi z mladino, je bilo videti po prijetnem nastopu desetine najmlajših gasilcev.
Da smo 90 letnico obstoja gasilskega društva Vače izvedli na opisani način, jc bilo potrebno opraviti ogromno dela. Preko 3000 opravljenih prostovoljnih ur dela pri gradnji prizidka, mnogo materiala in denarja, ki so ga darovali krajani, pomoč pobratenega gasilskega društva Kožarje, vse to nc bi bilo dovolj za uspešno dokončanje vsega začetega, če nam ne bi pomagali tudi Občina Litija, Zavarovalnica Triglav, sponzorji naših prireditev, skratka vsi, ki so dobrohotno prisluhnili našim prošnjam in potrebam in so s svojim prispevkom podprli prizadevanja in delo gasilcev na Vačah tudi v prihodnje.
Zato še enkrat iskrena hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in s svojim doprinosom vgradili nov kamenček v mozaiku našega skupnega dela za človeka, za nas vse. In kakor jc nekdo že zapisal: prav jc tako in edino pravilno.
M. J.
Že otroci vedo, da dobimo od čebel med, ki jc sladek in zdrav, da so čebele hude in včasih boleče pičijo in jih ne smemo po nepotrebnem nadlegovati. Prinašajo pa tudi cvetni prah, ki jc visokovred-na beljakovinska in vitaminska hrana z zdravilnim in spodbujevalnim učinkom za naš organizem. Dalje najdemo v panjih tudi baktericidne rastlinske smole s popkov oz. zadelavino ali propolis, s katerim se rastline in čebele branijo pred okužbami in ga v te namene rabimo tudi ljudje. Najmarljivcjši čebelarji pa pridobivajo tudi matični mleček, biološko in zdravstveno najvrednejši čebelji pridelek, ki ga v določenem razmerju, zmešanega z drugimi pridelki, s pridom uživajo bolniki, rekonvalescenti, športniki, otroci.
Kako pa kaže s temi pridelki letos? Prva polovica leta jc bila za čebele ugodna, saj ni bilo spomladanskih pozeb in dolgotrajnih deževij in tudi skoro nobenih brezpašnih dni, da so se čebele lahko nemoteno razvijale. Tudi o kakšni zastrupitvi čebel zaradi nestrokovnega škropljenja sadnega drevja in poljščin ni bilo slišati. Mesec maj jc
KAJ LETOS NOSIJO ČEBELE?
bil tako topel, daje tudi akacija, ki pri nas zaradi prehladnih noči skoro nc medi, letos dala nekaj medičine, ki da našemu cvetličnemu medu lažji, finejši okus. Tople noči so tudi prispevale, daje v krajih ob Savi skupaj s cvetjem zamedila tudi smreka, ki daje temnejši med naj-polncjšcga okusa inje zaradi svoje visoke baktericidnosti poleg hojevega najbolj cenjen. Običajni cvetlični med jc tudi letos zaradi toplejšega vremena nekoliko svetlejši, bolj     aromatičen, bolj
"sončnega" okusa tako, kot primorski medovi. Te dni pričenja mediti tudi žlahtni kostanj, ki daje povsem svojstven, nekoliko grenkast, pikanten med, ki pomirja živce in ustreza tudi kadilcem. Čebele na tej paši dobesedno ponorijo od nabiralne vneme, njihov razvoj se pospeši, v panjih se nagrmadi ogromno cvetnega prahu, ki ga s pridom porabijo kasneje. Če je vreme med cvetenjem kostanja dovolj toplo, soparno in brez ploh, so panji po paši polni, grudice cvetnega pra-
hu pa dovolj velike, da ga lahko smukamo. Ta cvetni prah je ob javorovem in re-gratovem najkvalitetnejši in najboljšega okusa.
Po kostanju pri nas običajno ni več paše, razen če tam, kjer je, zamedi hoja ali pade "mana" na kakšne druge rastline. Tak med jc enako kvaliteten kot smrekov, teman in fin in bo popestril ponudbo naših čebelarjev.
Upajmo, da bo narava še naprej radodarna!
Čebelarsko društvo Litija
Čebelarjenje na vse: pridelovanje medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, vzreja matic in novih družin ter priprava čebeljih pridelkov. Tako je čebelaril Janez Firm iz. PodSenljurja pred nekaj leti, danes pa nekoliko drugače.
KONJENIŠKI POZDRAV!
V Litiji že pet let obstaja Ljubiteljski konjeniški klub, ki pa je zaradi pomanjkanja prostora in konj še vedno več ali manj neznan.
V klubu delujejo osnovnošolci in srednješolci, ki si pravico do brezplačnega jahanja pridobijo s skrbjo za konje. Interesenti se morajo izkazati z odgovornim odnosom do živali in klubske lastnine, šele nato so sprejeti v klub. H konjem prihaja veliko mladine, a moramo delati ostro selekcijo. S pridobitvijo prostora za bokse in izpust (lokacija Ponoviče, Bogenšperk ali podobno), bi se konjeniški šport v Litiji lahko uveljavil. Kasneje bi ga povezali s turistično dejavnostjo v občini, kjer bi nudili turistično jahanje (terensko), šolo jahanja in vožnjo s kočijo. Tako bi naš kraj tudi turistično zaživel. Na prvem mestu pa bi bila udeležba na raznih tekmovanjih v preskakovanju ovir in vzreja kvalitetnih toplokrvnih konj.
Res pa je, daje vsak začetek težak, zato vabimo vse enako misleče, še posebej pa občino Litija, da nam na tej poti do zastavljenih ciljev pomagajo tako, da nam omogočijo primeren prostor. V klubu sta sedaj na voljo dva jahalna konja (polkrvna angležinja s papirji in slovenski hanoveranec), ki se že pripravljata za preskakovanje ovir. Poleg tega imamo še žrebico pasme holštanjec z odličnimi dokumenti, kije sta-
ra eno leto in bo zelo perspektivna za razplod. Z novim prostorom bi tudi drugim interesentom ponudili prostor za privatne konje, katerim bi klub nudil celotno oskrbo.
S konjem lastne vzgoje smo sc letos koncem junija udeležili spominskega VALVASORJEVEGA POPOTOVANJA po Sloveniji. Poudariti moramo, da jc bila ta dvesto štirideset kilometrov dolga pot prava vzdržljivoslna preizkušnja za konje in jezdece, ki so jo uspešno opravili v petih dneh. Predvideva sc, da bo to potovanje poslalo tradicionalno. Takšne in podobne tekmovalne prireditve potrjujejo, da se konjeniški šport tudi v Sloveniji razvija in pridobiva vedno več privržencev.
Trenutno jc število članov v klubu omejeno zaradi prostorske sliske, ki nc dopušča večjega števila konj. Ko pa bo zagotovljen prostor, ste prisrčno vabljeni vsi, ki imate radi konje in bi si želeli konjeniški šport pobliže ogledati ter sc z njim ukvarjati.
Kdor vidi v razvoju naše dejavnosti tudi svojo bodočnost, naj se nam pridruži na Pono-viški 11. a - levi breg Save.
VIDIMO SE PRI KONJIH -popoldne! ČLANI LJUBITELJSKEGA KONJENIŠKEGA KLUBA LITIJA
PAPIRNA GALANTERIJA S TISKOM Aco Jovanovič
Valvasorjev trg 9a, 61270 Litija tel: (061) 881 843
Spoštovani!
Izdali smo koledar za leto 1994 z umetniškimi motivi iz slovenskih mest in pokrajin slikarke prof. Mire Roje. Koledarje tiskan v barvni tehniki. Naslovna stran in vsak mesec so opremljeni s svojim motivom. Format koledarja je 30X43 cm. Koledar je zaradi skrbno izbranih motivov primeren za poslovno darilo inje pakiran v zaščitni vrečki.
Cena koledarja s prometnim davkom je: 1..99 kom.       480 tolarjev
100.. 199        kom.       460 tolarjev 200..299        kom.       450 tolarjev 300 in več      kom.       445 tolarjev Zgoraj navedene cene veljajo v prednaročilu. V primeru, da vas naš koledar zanima, vas prosimo, da se za podrobnejše informacije obrnete na našo telefonsko številko ali pismeno na naš naslov. Nudimo vam tudi tipkanje vašega logotipa. Se priporaočamo!
V SPOMIN
24. julija jc minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ate. pradcd in stric
ŠTEFAN POZNAJELŠEK
iz Tep
Hvala vsem. ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu ter mu prinašate sveče in cvetje.
Vsi njegovi
Stopaš za plugom,
prhke zemlje vonj
ostaja za tabo,
ves si pogreznjen vanjo,
z veličino telesa
in mislimi;
iz nje prihaja
vse tvoje življenje
blaženi kruh.
Zvečer razprežeš konja, dlan ti zasenči oči,
okrepljen odideS spat.
Moje brazde, oče, pa so nevidne in nespoznavne. Ti veruješ v zemljo, jaz pa tavam za omamnimi slutnjami besed
in ne morem nikoli razpreči.
VI. Garantini
ZAHVALA
8. julija 1992 nas jc v 62. letu starosti zapustil
naš dragi mož. ati in stari ata
ALOJZ GROM
z Jastrebnika 4
Iskreno sc zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma v Litiji za pomoč pri njegovem večletnem zdravljenju ter vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, cvetje, sveče, vso ostalo pomoč ter številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala tudi g. župniku, šmarskim pevcem, gospe organistki, trobentaču in Gasilskemu društvu Temenica.
Pogrešamo ga na njegovi ljubljeni domačiji: žena Ivanka, sin Toni, hčerke Sonja z Marjanom, Vera z Zlatom, Ivi s Stanetom ter vnuki: Nataša. Drago, Simona in Zoran.
Prazen je travnik, prazno polje, vinograd sameva, trta pogreša tvoje roke. Prazen je dom, pred njim stojim in gledam v vinograd, kjer trta cveti, njen cvet je otožen, ker tebe več ni. Sameva zdaj polje, kako prazno je vse, ostaja samo še boleče srce.
(Jožica D.)
ZAHVALA
V bolečem spoznanju, da smo izgubili tudi našega ata, dedka, pradedka in strica
JANEZA MESERKA
iz Podpeči pri Gabrovki,
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izraz sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo v njegov zadnji dom.
Zahvaljujemo se g. župniku Karlu Geldu za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Gabrovke za lepo zapete pesmi v cerkvi.
Iskrena hvala tudi mladim pevcem kvarteta "Šmartin" iz Šmartna pri Litiji, ga. Heleni Perko za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pogreb-cem za njihovo zadnje spremstvo v njegov tihi dom.
Še enkrat vsem iskrena hvala, ki ste nam v teh bolečih trenutkih kakorkoli pomagali.
Vsi njegovi
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje ljubil si zemljo in dom zdaj pa brez tebe je prazen t\'oj dom.
ZAHVALA
Ob tragični, mnogo prerani izgubi dragega brata, svaka in strica
JANEZA MOTOZA
iz Vintarjevca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nudili pomoč, izrekli sožaljc, darovali cvetje, sveče, oddali dar za svete maše terga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še posebna zahvala velja Usnjami Šmartno, njbližjim sodelavcem, g. Zavrlu za ganljive besede slovesa, g. župniku Špomu za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šmartna ter Gasilskemu društvu Vintarjevec.
Žalujoči: sestra Marija in brat Ixijze z družinama
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
(Narodna)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
FRANCA REPINE
Tesakovega ata z Dvora pri Bogenšperku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se delavcem kolektivov BTC d.d. Ljubljana. Zdravstvenega doma Litija, Ixsne industrije Litija, Srednje policijske šole v Tacnu, PIT Šmartno pri Litiji, Autocommerca Ljubljana, Domu starejših Novo mesto in Planinskemu društvu Litija.
Hvala gasilcem GD Velika Kostrevnica in sosednih društev za spremstvo s prapori. Hvala g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred, govornikoma g. Francu Ložini pred domačo hišo in g. Binctu Jesensku ob odprtem grobu za ganljive besede slovesa. Hvala vsem pevcem za zapete žaloslinke in g. Sctničarju za zaigrano Tišino.
Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat najiskrenejša zahvala.
Vsi njegovi
Ena sama bridkost in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Kolikokrat si vzdihoval, potem pa tiho, tiho si zaspal, a v srcih naših za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta in dedka
JANEZA SKUBICA
iz Velike Štange
izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v trenutkih naše najhujše bolečine.
Zahvala tudi Lesni industriji Litija za darovano cvetje in denarno pomoč.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen porebni obred, pevcem za zapete žaloslinke, trobentaču za zaigrano Tišino ing. Lukančiču za poslovilne besede.
Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče terga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti - še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Janez z družino in hči Slavi z Rafkom
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
JOŽE ŠVARC
Blagi sij zvezd je prinesel molk in za njim je zazvencla žalost.
Hvala vsem. ki se ga spominjate.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega
BRANKA HRIBARJA
iz Kandrš št. 3
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali, izrekli sožaljc in darovali cvetje.
Posebna zahvala družini Mali, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za žalostinke in g. Juvanu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoča žena Marija in ostalo sorodstvo
Bolečina se da skriti, tudi solza zatajiti, le tebe, dragi sin, mi nihče ne more vrniti.
V SPOMIN
8. avgusta je minilo leto dni, odkar me je zapustil dragi sin
FRANC POTISEK
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Mama
ZAHVALA
Kmalu za mamo sc je poslovil od nas še naš ata
FRANC SONC
Šlosarjev ata iz Ribč
Vsem. ki ste ga imeli radi, sc iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, za spremstvo na njegovi zadnji poti ter za izražena sožalja.
Ixpo se zahvaljujemo prijaznemu osebju Doma "Tišje", ki so lepo skrbeli zanj v zadnjih dveh mesecih njegovega življenja. Še prav posebna zahvala gasilcem iz Ribč in iz ostalih gasilskih društev, ki so ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti in mu izrekali posebno čast ter g. dekanu Masniku in g. župniku Zaletelu za lep poslovilni obred.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: hčerke Marija, Pavla in Ani z družino, sinova Franc in Marjan
z družino, vnuki in vnukinje
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage mame in stare mame
FRANČIŠKE BRIC
iz Litije, Ježa 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani in nam karkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Zvonimir in Janez z ženama, vnukinja Rosana ter vnuka Denis in Aleš
Skrb, delo in veselje bilo tvoje je življenje. V domu je zdaj praznina, v naših srcih bolečina.
ZAHVALA
Ob prerani smrti mame, hčere in sestre
LIDIJE JAMNIK
roj. Gradišek iz Šmartna pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim in našim sodelavkam ter sodelavcem, vsem, ki ste v težkih dneh z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in dcnarv izrekli iskreno sožalje ter jo pospremili na zadnji poti.
Posebno sc zahvaljujemo sindikatu IUV - Usnjame Šmartno in podjetju KOVIKOR, pevcem za zapete žaloslinke, g. Žužku in gc. Krznarjcvi za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinova Iztok in Toni, oče, mama, sestri Vida in Mihaela ter brat Jože
Ustavil se življenja tvojega je tok, a ostali so sledovi pridnih rok. Svečka vedno bo gorela, hladna zemlja te bo grela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka brata in strica
OTMARJA BRAČUNA
iz Litije
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za lep poslovilni obred, pevcem za zapete žalostninkc. ZD Lilija in patronažni sestri Bebi za obiske na domu.
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob žalostni in boleči izgubi naše mame
ROZALIJE ZAVRL
iz Zavrha 1, Dole pri Litiji
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in pomagali v najtežjih trenutkih, njej pa darovali cvetje, sveče in maše v njen spomin ter jo pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeni obred, pogrebcem, zastavonošem Krajevne skupnosti Dole in KO RK Dole ter govorniku g. Javoršku za poslovilne besede. Se posebno se zahvaljujemo patronažni sestri gc. Ivanki Simončič za pomoč in nego v njeni težki bolezni.
/si njem
MALI MAJI Ko se mali srček je ustavil ti, smo mislili, da si umrla; a iz tvojih bistrih očk ti nasmeh iari, ki nam govori: Bratca, oči, mami, zame smrti ni! In tako za vedno z nami ostala si.
ZAHVALA
Ob mnogo mnogo prerani smrti naše ljubljene hčerke in sestrice
MAJE DRAGAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje.
Hvala pevcem za zapete pesmi, g. župniku Masniku za lep poslovilni obred in govor ter g. Rusu za pomoč.
Zahvala sodelavcem za darovano cvetje, sindikatu IUV Usnjame Šmartno za denarno [»moč, dr. Samasturjevi za njeno toplino in osebju Klinike na Vrazovem trgu za lajšanje težav ob njeni težki bolezni.
Žalujoči: mami, oči, bralca Robert in Aleks
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta in dedka
LEOPOLDA PAVLINA
iz Dol pri Litiji št. 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ali nam na kakršenkoli način pomagali.
Še posebno se zahvaljujemo GD Dole. Gabrovka. Podkum, Padež, DU Dole, RK Dole, KS Dole, GG Brežice, OŠ Kisovec, upravnim organom Občine Litija, Službi Vlade za zakonodajo Ljubljana, HP KZ Gabrovka -Dole, KUD-u Gabrovka.
Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Gabrovkc. trobentaču za zaigrano Žalostinko, g. Mirku Vrlačniku za poslovilne besede ter g. župniku za spremstvo.
Iskrena hvala tudi patronažni sestri ge. Ivanki Simončič za nego na domu ter Domu upokojencev Trbovlje za oskrbo.
Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga spoštovali in cenili njegovo delo in življenje.
Žalujoči: žena Angela, hčerke Cvetka, Anica, Zdenka z družinami in Dragica
Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubila si delo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mami
TONČKE BREZNIKAR
iz Ustja
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tej nenadomestljivi izgubi pomagali na kakršenkoli način.
Iskrena hvala sosedom, sodelavcem IUV - Konfekcije, SŽ uprave, g. župniku za opravljen obred, pevcem, vsem sorodnikom in vsem, ki ste sc poslovili od nje na Šmarskem pokopališču.
Vsi njeni
Že leto dni je zdaj minilo, odkar življenje ti je ugasnilo. Pri nas veselja nič več ni, odkar tebe, mož in ali, med nami ni.
V SPOMIN
NACETU JERŠINU
iz Kržišča pri Gabrovki
10. septembra jc minilo žalostno leto, odkar si nas nenadoma za vedno zapustil. Ostale so nepopisna praznina, žalost in bolečina ter pekoče solze.
Kruta smrt te jc iztrgala iz naše sredine, nihče pa te ne more iztrgati iz naših src, kjer boš večno živel.
Vsem, ki postojite pri njegovem grobu, vsem, ki mu nesebično poklonite cvet, vsem, ki mu prižigate sveče in tako ohranjate spomin nanj, iskrena hvala.
V nemi žalosti te ne bomo nikoli pozabili!
Tvoji: žena Anica in sinova Marjan in Stane
Z dobroto, delom in srca toplino polnila si svoj vrč življenja, zamrle so vse lepe sanje, ostala nema je praznina...		
		ZAHVALA
		Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage hčere, sestre, tete in svakinje
		CIRILE
		BRANDSTATTER
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste jo obiskovali ter sočustvovali z nami v naših najtežjih trenutkih, nam nudili pomoč in jo spoštljivo ter v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni		
Oblic in volan sta dolga leta
bila tvoj vsakdan,
bolezen te štiri leta je morila,
a zemlja te mnogo prezgodaj je zakrila
V SPOMIN
FRANCU RESNIKU
iz Renk 3
Petega septembra minevata dve dolgi leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče in stari oče.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
Ob smrti mame, stare mame, prababice in praprababice
MARIJE BORIŠEK
iz Stranskega vrha pri Polšniku
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z. nami sočustvovali, nam karkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico pospremili na zadnji poti.
Še posebno se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem KUD Polšnik za zapete žalostinke in g. Repovšu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
ELA JUVANČIČ
iz Litije, Graška cesta 12
Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancem za darovano cvetje in vence ter izrečeno sožalje.
Hvala osebju Doma Tišje za njegovo skrb in nego v času njene bolezni.
Lepa hvala tudi g. Masniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, starega očeta in brata
KARLA MEDVEDA
iz Spodnje Jablanice 4
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
f x	ZAHVALA
	Ob smrti ANTONA POTOČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala g. župniku Ivanu Povšnarju, pevcem z Vač in Gasilskemu društvu. Njegovi	
Ljubil si nas, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe je prazen tvoj dom.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega ata
JOŽETA SODNIKA
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep poslovilni obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. Setničarju za zaigrano Tišino.
Iskrena hvala vsem za izrečene in pisne besede sožalja ter vsem, ki ste kakorkoli blažili našo bolečino.
Žalujoči: žena Angelca, hčerki Leni in Metka s Stanetom, vnuk Gregor,
sestra Metka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po kratki, a mučni bolezni je obstalo plemenito srce moža, očeta, dedka, brata in strica
MIRKA MRVA
dipl. ing. arh. z Vač
Iskrena hvala vsem, ki ste ga na ljubljanskih Žalah pospremili na njegovi zadnji poti in počastili njegov spomin.
Še posebej topla zahvala pevskemu zboru Lipa z Vač za zapele žalostinke, g. kaplanu iz Šentvida pri Ljubljani za opravljen obred in govornikoma iz KS Vače in LUZ Ljubljana za občutene besede slovesa.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša globoka zahvala!
Vsi njegovi
Ljubljana, Vače, Litija, Zagorje in Maribor
ZAHVALA
Ob smrti očeta in starega očeta
JOŽETA GORŠETA
iz Črnega Potoka 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje.
Še posebej se zahvaljujemo osebju in vodstvu Doma Tišje za skrbno nego, g. župniku za opravljen pogrebni obred, šmarskim pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino ter g. Jesensku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Sedel sem ves utopljen v čarobne sanje in pri odprtem oknu gledal v noč. Ah, moje duše tiho vzdihovanje po tebi, ki te zabiti ni moč. (D. Kette)
V SPOMIN
31. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
ANDREJ MANDELJ
Hvala vsem, ki ste z nami v mislih večkrat pri njem!
Vsi njegovi
Vse na enem mestu! r\ 1 Q,
Frizerski salon Hi Caffe bar ox Avtoelektrika
Brodarska 11, LITIJA, (881 - 306)
Delovni čas salona CVETOČI LOKVANJ vsak dan od 8h do 12h in od 15h do 20h sobota od 8h do 13h, sreda zaprto
Storitve:
- vse vrste klasičnih in modernih pričesk po zadnji modi in druge frizerske storitve po vaših željah izdela Polona Dobravec
- odlični napitki v caffe baru
- prijazna postrežba
- prijetno okolje
- avtoelektrikarske storitve vseh vrst za vsa motorna vozila - hitro in kvalitetno, vsak dan od 6 do 14 , sobota zaprto
Nič več dolgočasnega čakanja!
Medtem, ko vam uredimo vaše motorno vozilo, in da pridete na vrsto v frizerskem salonu, vam je na razpolago Caffe bar odprt vsak dan od 7h do 22h.
POKLIČITE TEL. 881 - 306!
4« »1 TRGOVINA
tff.ftnif'l d.o.o.
Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel. fax: 71 827
novo - TRGOVINA V LITIJI !!!
UGODNOSTI V MESECU OKTOBRU
Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke.
BOGATA PONUDBA
- ITISONI širine 2m in 4m
- TOPLI PODI širine 2m, 3m in 4m
- BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino
- pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga
- prodaja zaves proizvajalca VELANA in šivanje po naročilu
- karnise
- OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
VABI VAS trgovina £2*2 v Litiji in Kisovcu.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
mali OGLASI
Prodam zazidljivo parcelo Veliki Vrh pri Litiji (voda, elektrika, asfaltna cesta). Telefon (061) 329 - 088.
Prodam termoakumulacijsko peč, 3 K W, rabljeno eno kurilno sezono. Ana Povšc, Cesta kom. Staneta 12, stanovanje št. 27, Litija
Prodajam novejše (1987) trisobno
stanovanje, 70 m na Maistrovi 8/II, Litija Informacije: Ivo Pušič na naslovu
Iščemo pripravnika - prodajalca za dobo 6 mesecev v trgovini s tehničnim blagom. Zaposlitev takoj. Informacije na telefonu 881 - 272 -dopoldne in popoldne, od 19. ure dalje pa na številki 881 - 131.
KOMUNALNO STANOVANJSKO
PODJETJE LITIJA p.O.      p0noviška c. 15, 61270 Litija
V NADSTROPJU ŠPORTNE DVORANE LITIJA želimo oddati v podnajem prostor - sobo v izmeri 15 m2.
Prostor je primeren za pisarniško dejavnost in druge mirne dejavnosti.
Prostor bomo oddali v podnajem tistemu ponudniku, ki bo predlagal izvajanje take dejavnosti, za katero bomo ocenili, daje najprimernejša za izvajanje v športnem objektu.
Ponudbe bomo sprejemali do oddaje prostora v podnajem.
Podrobnejše informacije, kakor tudi pogoje podnaje-ma, lahko dobite na sedežu podjetja po telefonu (061) 881 -004.
ŠPORTNA DVORANA LITIJA MALI NOGOMET - JESENSKA LIGA
Občane, rekreacijske in druge ekipe obveščamo in vabimo, da prijavijo ekipe za igranje malega nogometa v JESENSKI II. LIGI.
Informacije dobite v Športni dvorani osebno, ali po telefonu št. 882 - 931.
Pisne prijave na posebnem obrazcu sprejemamo do 24. 9. 1993.
Z igranjem malega nogometa v II. ligi bomo začeli v soboto, 16. oktobra 1993.
m ODKUP
LESJAK
LESJAK d.o.o Prvomajska 4 61270 Litija tel :/061/881-529
BUKOVE HLODOVINE IN ŽAGANEGA LESA POD POSEBNO UGODNIMI POGOJI!
Obveščamo občane, da tudi v letošnjem letu odkupujemo hlodovino in žagan les vseh vrst listavcev in iglavcev.
Naša dejavnost zajema še:
- trgovino z lesnimi izdelki
- proizvodnjo finalnih izdelkov iz lesa
- inženiring, projektiranje in sorodne tehnične usluge.
POKLIČITE NAS
ATV SIGNAL PONOVNO NA KOPRU
Po enoletnem dogovarjanju z RTV SLOVENIJA je članom ATV SIGNAL LITIJA uspelo pridobiti soglasje za oddajanje lokalnega programa na UHV področju, 22. in 53. kanalu, ki ga sicer pokriva TV KOPER.
Zaenkrat bodo oddaje in program potekale ob nedeljah dopoldne, poleg redne informativne oddaje pa bodo ob 9.30 uri na sporedu NINJA ŽELVE, po redni informativni
oddaji, ki bo ob 10. uri pa bomo predvajali še tuje in domače igrane filme.
Z RTV SLOVENIJA pa smo v dogovorih tudi za ponovitve rednih informativnih oddaj in filmov v večernih terminih. O tem in vseh ostalih informacijah vas bomo sproti obveščali na video straneh in med rednimi informativnimi oddajami. ATV SIGNAL LITIJA
DUNPOL.doo.
Spodnji Log 32 61282 Sava pri Litiji
Oddajate, najemate, prodajate, kupujete ali zamenjujete hišo, stanovanje, parcelo, počitniško hišo, poslovni prostor ali garažo?
Se vas je polotil občutek, da to ni tako enostavno? Dovolite, da vam pomagamo.
Smo DUNPOL d.o.o., Sp. Log 32, Sava pri Litiji. Pokličete nas lahko na tel. št. 061/874- 107.
Prihranili bomo vaš čas.
TRGOVINA NA DROBNO
»KRAMCA« d.o.o.
LITIJA
TRGOVINO NA DROBNO - TRAFIKO - V LITIJI, NA ODLIČNI LOKACIJI, Z DOBRO VPELJANIM POSLOVANJEM, NUJNO ODDAM.
INFORMACIJE NA TEL.: 343 - 861 Peter.
AMTK
AVTOŠOLA
Podkraj 6, Litija Tel. 881 -022 Uradne ure: PO 14 - 16, SR 15 - 18, SO 9 - 11
ORGANIZIRA
TEČAJ
cestnoprometnih predpisov za kat. A, B in traktor
v PO, 4. oktobra, ob 18. uri
v domu AVTO MOTO. NUDI - brezplačen tečaj - obročno odplačevanje PRIPRAVLJA intenziven tečaj CPP za dijake
z začetkom 2. novembra (v času enotedenskih počitnic)
REA CIJA
v v
DODATNI PROGRAM ŠPORTNE VZGOJE NA OS ŠMARTNO
Športna vzgoja na OŠ se sestoji iz rednega pouka (pouk, športni dnevi, šola v naravi) in interesnih dejavnosti v obliki vadbe, tečajev, tekmovanj. Poleg teh dveh oblik pa na OŠ Šmartno že drugo leto uvajamo tudi t. i. dodatni program športne vzgoje. Ta ponudba obsega zaenkrat zimovanje v Planici in taborjenje v Bohinju. V naslednjem letu pa načrtujemo še dve
novi obliki, in sicer letovanje ob morju in daljšo planinsko turo.
Osnovni namen tega programa je, da popestrimo športno vzgojo na šoli, da omogočimo otrokom spoznavanje novih športno - rekreativnih dejavnosti, koristno izrabljanje prostega časa. Te aktivnosti se praviloma odvijajo izven kraja bivanja, v času zimskih in letnih počitnic in katere otroci ozi-
OBČINA LITIJA - Izvršni svet
Občane obveščamo, da želimo oddati v najem za določen čas lokal v kletni etaži objekta na Ponoviški cesti 12 v Litiji. Lokal ima 4 prostore, skupaj s hodniki je površina 73,88 ml.
Lokal bomo oddali najprimernejšemu ponudniku na podlagi pisnega zbiranja ponudb. Prednost pri oddaji bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo predlagali namembnost prostora za trgovino na drobno (instalacijski material, keramika, drugo).
Ob močnem in dolgotrajnem deževju, ko prestopi bregove reka Sava je nevarnost poplave - zalitja lokala.
V kolikor pisnih ponudb nc bo, bo oddaja v najem odprta do pridobitve primerne ponudbe.
Podrobnejše informacije, kakor tudi pogoje za najem lokala, lahko dobite na sedežu Komunalno stanovanjskega podjetja Litija, p.o., Ponoviška c. 15, Litija.
OBVESTILO - POZIV
Rabimo gradbeni material od izkopov in odpadno zemljo!
Vse organizacije, podjetja in občane, ki imajo gradbeni material od izkopov in odpadno zemljo pozivamo, da nam to javijo na občino, tel. 881-211 int 68 (Oddelek za urejanje prostora). Material rabimo za sanacijo deponije odpadkov v Ponovičah.
Za način odvoza in stroške se bomo dogovorili za vsak primer posebej.
Občina Litija Oddelek za urejanje prostora
LINGUA
Jezikovno izobraževanje
Tel.: (061) 882 137
Jezikovna šola LINGUA Litija vabi odrasle k vpisu v tečaje:
- začetni tečaj nemščine 50 ur
- začetni tečaj nemščine 100 ur
- nadaljevalni tečaj nemščine 100 ur
V nadaljevalni tečaj vabimo lanske in predlanske tečajnike, kot tudi tiste, ki so začetni tečaj obiskovali pri kakšni drugi jezikovni šoli v Ljubljani.
K vpisu vabimo tudi brezposelne s končano srednjo šolo, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje.
Informacije in prijave na tel. 882 - 137 v dopoldanskem ali večernem času.
Pričetek tečajev v začetku oktobra.
roma njihovi starši v celoti financirajo. Da pa kljub temu še nekoliko znižamo stroške, se ob vsaki naši akciji obrnemo na naša podjetja in obrtnike, ki nam s svojimi prispevki pomagajo.
Letošnje taborjenje so šmarski otroci preživeli v Bohinju v dveh izmenah. V vsaki je bilo po 30 otrok. V drugi izmeni se jim je pridružilo tudi nekaj njihovih vrstnikov iz Gabrovke, Ljubljane in Škofje Loke. Otroci so tudi letos aktivno preživeli teden dni pod šotori. Kljub temu, da nam je precej ponagajalo vreme, smo zastavljeni program skoraj v celoti izvedli. Otrokom je bilo na voljo zares veliko aktivnosti. Največ časa smo posvetili spoznavanju taborniškega življenja in nekaterih navad, ki jih taborniki gojijo. Ostale aktivnosti pa so še: življenje v naravi, orientacija, veslanje s kajaki in kanuji, plavanje, planinski izleti. Prav gotovo jim bo še posebej ostal v spominu dan, ko smo se udeležili dobrodelnega koncerta "Pod skalco" v Bohinju, kjer so lahko v živo poslušali svoje glasbene ljubljence Pop design, Čuke...
Komaj smo zapustili Bohinj, smo že začeli razmišljati o taborjenju prihodnje leto. Leto bo po-
tekalo predvidoma prva dva tedna v juliju (dve izmeni). Otrokom bomo ponudili še nekaj novih zanimivih aktivnosti (rafting, plezan-je).
Kot je že v navadi, je moja dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so otroci lepo in koristno preživeli teden dni svojih počitnic. To so "Savski odred", taborniki, ki nam vsako leto odstopijo tabor v Bohinju, IUV obrat Šmartno, Mesarija Litija, Presad, Zmajčkov butik, Muc Bazar, Pikapolonica, MIP Trbovlje, KZ Litija, Sadje in zelenjava Šmartno.
Še posebej pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki smo bili z otroki: učitelja Aljoša in Jani, kuhar Drago ter Mirni in Franc.
Na koncu naj povem še to, da že pripravljamo zimovanje v Planici, ki bo potekalo med zimskimi počitnicami (3. teden v februarju). Za zimovanje sc že lahko prijavite v OŠ Šmartno. Organiziramo ga samo za učence naše šole. V primeru premajhnega števila prijav, pa bomo o tem obvestili tudi sosednje šole, kjer se boste lahko naknadno prijavili.
Albert Pavli
C^OŠ GRADEC.
Bevkova 3, 6127P LJTTJA
Vabimo srednješolce in ostale občane, ki želijo izpopolniti svoje znanje na področju računalništva, da se vključijo v tečaje, ki bodo potekali v računalniški učilnici na sedežu OŠ Gradec.
Vsebina tečajev: - operacijski sistem DOS
- urejevalnik besedil -VVORDSTAR
- Windows
- word for Windows Prijave sprejemamo v tajništvu šole osebno ali
po telefonu štev. 881 - 210, vsak dan od 8. - 13. ure.
Dodatne informacije lahko dobite na sedežu šole oz. po telefonu.
TRGOVINA „SKRAT" Šmartno, tel. 882-094
Nudimo vam:
»rezervne dele za GOLF,RENAULT, YUGO, Z101, LADA,126P, FIČO; agro program :BCSJMT,ZETOR, SIP, TOMO VINKOVIC;
• široka paleta motornih olj;
• akumulatorji TOPLA, VESNA; ° izpušne cevi
° brezplačna menjava pri nas
kupljenega olja - priprava vozila za tehnični pregled
• prodaja traktorjev TORPEDO
KONČAN POLETNI TENIŠKI KAMP
S koncem počitnic je prišel tudi konec poletnega teniškega kampa za otroke, ki ga je organiziral Tenis park AS. Kamp je v juliju in avgustu obiskovalo 49 otrok. Vodil ga je Mitja Strmec, študent Fakultete za šport. Otroci so odigrali tudi nekaj tekem s sovrstniki iz Trbovelj, ki jih je vodil Marjan Čuk, trenutno najbolj priljubljen pa tudi najbolj zaseden teniški učitelj. Prav pri teh tekmah se je pokazalo, da ne capljamo več nekje zadaj, ampak se naši otroci tudi v tenisu že lahko enakopravno kosajo z vrstniki, čeprav bi za kakšne večje rezultate bilo seveda potrebno še veliko truda in organiziranega dela. Ravno zaradi tega in pa tudi zaradi precejšnjega zanimanja otrok na Tenis parku AŠ že razmišljajo o podobni obliki rekreacije tudi v zimskem času, pri čemer se še najbolj ogrevajo za tako imenovano teniško šolo. Če se jim bo uspelo dogovoriti z učiteljem, bo izšel razpis že nekje sredi oktobra. Individualno pa si lahko osnovnošolci, srednješolci in študentje rezervirajo termin v zimski sezoni 93/94 (od 1. 10. 93 do 30. 4. 94), in sicer stane letna karta zanje od pon - pet od 9. - 16. ure 140 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. Vse ostale informacije pa vam bodo dali na AS-u.
Marko Jurjcvec
GRAFEX
ŠTAMPILJKE NAPISI TISKARSKE STORITVE\
Od belega papirja do dobre tiskovine] je samo en korak, korak skozi tiskarno Grqfex.
VSE IZ ENE ROKE
LJO
MB
GRAFEX
Litija—•---- Zagorje
GBAFPC
TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 Itel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361
GRADBENIŠTVO
ZDRAVKO SEDEVČIČ
PARTIZANSKA POT 58 61270 LITIJA TEL. 881 -006
Cenjene stranke obveščam, da opravljam naslednja gradbena dela:
- urejanje cest in dvorišč (asfaltiranje, tlakovanje, nasipavanje, utrjevanje)
- gradnja opornih zidov iz naravnega kamna
- ročni in strojni izkopi
- prevozi
- sanacija (povrtavanje) dimnikov
- vsa tekoča vzdrževalna dela na objektih
ŠPORTNO DRUŠTVO .ENOTNOST" JEVNICA
■ II  III       nogomet ■ tenis « balinanje » odbojka « organizacija športnih iger za DO
«Aj£*2JKV JEVNICA 27, 61 281 KRESNICE telefon: 061/877-484    •    žiro računa: 50150-678-96258
35 LET ŠPORTA V JEVNICI
TALENT V BOKSARSKEM ŠPORTU
Letos mineva 35 let organiziranih športnih dejavnosti v Jevnici.
Začela se je z nogometom leta 1956, ko so takratni športni zanesenjaki dali pobudo za tovrstno športno aktivnost. Ob prizadevanju najbolj vztrajnih med mladimi in pomoči starejših krajanov je prišlo do pobude za ustanovitev nogometnega kluba.
Nogomet je imel takrat med mladimi največ privržencev. Toda želje so bile eno, uresničitev pa drugo, ko sc je bilo treba soočiti z mnogimi težavami (pridobivanje objektov, opreme, sredstev).
Vendar so mladi fantje s svojo zagnanostjo premagali vse težave inje bil leta 1958 ustanovljen in registriran Nogometni klub Enotnost Jevniča. Združeval jc mlade športnike bližnje in širše okolice Jevnice.
Klub je od Vodne uprave pridobil na Savskem produ primerno zemljišče za ureditev nogometnega igrišča.
Mnogo truda od aktivnih športnikov do najmlajših in starejših krajanov je bilo vloženega v to igrišče, daje bilo usposobljeno za
nogometno igro.
V teh 35 letih jc bilo še nekajkrat dodelano tako, da še vedno služi svojemu namenu.
Nogometni klub Enotnost Jcvni-ca združuje ekipe, ki tekmujejo v ligah, in sicer: mlajši pionirji, mladinci, člani, veterani.
S časom seje pojavilo zanimanje tudi za druge športno - rekreativne dejavnosti in je prišlo do pobude, da se te dejavnosti združijo in se ustanovi društvo.
Tako jc bilo leta 1978 ustanovljeno športno društvo, ki slavi letos 15. obletnico.
V društvu delujejo poleg nogometa še sekcije, ki združujejo krajane v športni rekreaciji zlasti v tenisu, balinanju, občasno smučanju, odbojki, streljanju, trim akcijah itd.
Pred 15 leti jc bil zgrajen objekt s klubskimi prostori, garderobami in kopalnico.
Sočasno z razvojem kraja in večanju zanimanja za šport in rekreacijo se je porajala ideja za nove športne površine. Z veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo
nekaterih posameznikov v krajevni skupnosti Jevnica je društvu uspelo pridobiti in odkupiti potrebno zemljišče, poiskati sponzorje in zagotoviti sredstva.
Koliko truda jc bilo potrebno, vedo le tisti, ki so ugriznili to kislo jabolko in so vztrajali do konca. Rezultat tega je novo nogometno igrišče, tri tenis igrišča, dvostezno asfalno balinišče, rokometno -košarkarsko igrišče, igrišče za odbojko in otroško igrišče z orodji.
1. novembra 1990 letajo narasla Sava porušila komaj zgrajene športne površine. Vendar je bilo z veliko truda, požrtvovalnosti in prostovoljnega dela ter pomoči pokroviteljev v letu 1991 in delno 1992 obnovljeno.
Zato se upravni odbor društva zahvaljuje za pomoč in sodelovanje vsem, ki so dali svoj prispevek pri izgradnji kakor tudi obnovi Športno - rekreacijskega centra v Jevnici.
V počastitev jubilejev so bile v tednu od 28. 8. do 4. 9. 1993 športne prireditve v kolesarjenju, tenisu, balinanju in nogometu.
Godec Jože
RAFTES USPEL KLJUB DEŽJU
V soboto, 28. 8. 1993, je Tenis park AS že drugič organiziral RAFTES, kombinacijo spusta po Savi s čolni in igranje tenisa. Prijavilo se je 10 posadk in niti hud naliv tik pred samim startom pri Separaciji Hotič jim ni vzel poguma. Po dežju in mrazu so priveslali mimo dveh kontrolnih postaj na savskih sipinah, kjer so jim neusmiljeni sodniki naložili še dodatna opravila, do cilja pri Tenis parku AS, kjer je stroga komisija seštevala rezultate. Se posebna pozornost je bila namenjena odpadkom, ki so se tek-
movalcem nabrali med potjo. Le-te so morali prinesti na cilj, kajti letošnji raftes je bil tudi zeleno obarvan, sodelovala pa je tudi posadka zelenih. Dež seveda ni prenehal padati in je pospremil prav vse posadke, vendar pa jih pri drugem delu prireditve ni več oviral, kajti teniške dvoboje so odigrali na suhem v teniški dvorani. Dež je torej bitko izgubil, med ekipami pa so se vneli še hudi boji. Organizatorji so malo po svoje prikrojili teniška pravila in tako so igrali trojice. Bilo je zabavno in tudi
KOŠARKA
TEKMOVANJE ČLANOV V SEZONI 1993/94
Članska ekipa KK "LITIJA" Litija, okrepljena z dvema igralcema, Žcljkom Boškovičcm (iz Kranjskega Triglava) in Slavenom Dcžclanom (iz Borca, Cačak) ter novim trenerjem prof. Tomažem Malenškom prične s prvenstvenim tekmovanjem v prvi državni ligi (rdeča skupina) že v tem mesecu.
V pripravljalnem obdobju je bilo odigranih večje število tekem (Litostroj - Slovan, Radovljica, Pivovarna Laško itd.) in dve tekmi za pokal Republike Slovenije z Jančami in Bistrico.
Četrtfinalni obračun bo organiziran v obliki štirih turnirjev s po štirimi ekipami. Litijani igrajo v skupini s KK "Optimizem" Postojna, KK Kraški zidar Seždha in KK Tinex Medvode. Turnir bo 25. in 26. decembra. Vodstvo KK Litija si prizadeva turnir, v katerem igrajo tudi Litijski košarkarji, organizirati v Litijski športni dvorani.
RAZPORED TEKEM ČLANOV V PRVI SKL V LITIJSKI ŠPORTNI DVORANI:
22.09. 1993 ob 18.00 02. 10. 1993 ob 20.00 13. 10. 1993 ob 17.45 20. 10. 1993 ob 19.30 30. 10. 1993 ob 20.00 11. 1993 ob 17.45
27.
04. 12. 1993 ob 19.30
Litija	Branik Satcx
Litija	Podbočje
Litija	Kraški zidar
Litija	Idrija
Litija	Smelt Olimpija (ml)
Litija •	KM Ilirija
Litija	Kokra Lipje
Karolina Sušteršič
gledalci so bili zadovoljni. Vsak udeleženec je prejel na koncu še RAFTES majico in večerjo, pred samo razglasitvijo rezultatov pa je morala vsaka ekipa zapeti še raftes himno, katere besedilo so prejeli na samem startu, vendar pa je strokovna komisija vsem dodelila pri tem enako število točk, tako da to ni vplivalo na rezultat. In kakšna je bila končna bilanca? Zmagala je ekipa PA-JOMA, ki so jo sestavljali Marjan Pajer, Matic Erjavec in Jova-novič Drago, drugo mesto je presenetljivo osvojila ekipa BARI (Sabari, Bukovšek, Hren) tretje mesto pa sta si delili ekipi 1/2 NAPAKA AS (Juvančič, Verho-vec, Gradišek) in AVA COMPA-NY (Jovanovič, Stciner, Mahko-vic). Podeljeni pa sta bili še dve nagradi, in sicer staju prejeli ekipi SAM (A. Cvetcžar, Boltin, S. Cvetežar) in ekipa ZELENI (Šte-ferl, Forte, Muzga) za posebej izvirno izvedbo raftes himne. Organizator Tenis park AS se še posebej zahvaljuje svojim pomočnikom pri organizaciji in sicer Venu Pajerju, Mojci Sabari, Joži Juvančič, Tatjani Verhovec, Olgi Gradišek, Tini in Urši Stciner, Gregorju Novaku in snemalcema Alešu Penčurju in Primožu Hauptmanu in pa Tomu Bizjaku in Sebastijanu Mahkovicu, ki sta spremljala izvajanje himne s kitaro in harmoniko. Sicer pa so poleg organizatorja prireditev omogočili še sponzorji: Avtopc-vozništvo Tine Verhovec, PAL-VA d.o.0., Kava bar 3 M, Jolly bar, ERMAC d.o.o., trgovina Pri studencu, Frtica d.o.o..
Letošnji raftes je torej uspel. Dežju navkljub. Organizatorji so nam obljubili tudi RAFTES 94 in vse kaže, da se Litiji obeta nova tradicionalna prireditev. Ena želja pri tem pa je seveda skupna: da bi se drugo leto peljali po čistejši Savi.
Marko Jurjevec
Boksarske tekme in revije po Sloveniji so pokazale, da bo boks pri nas spet zaživel, saj ima naša država nadarjene boksarje. Občinstvo in organizatorji pa so zadovoljni in navdušeni, da so pri nas še mladeniči, ki obvladajo ta zapostavljeni šport.
Zvone Drobež je eden izmed tistih, ki ljubi ta šport in mnogo obeta. Rodil se jc leta 1973 in živi v vasi Široka Set v naši občini. Je član Športne zveze Slovenije in boksar v polvelterski kategoriji. Boksal je že po vsej Sloveniji in požel veliko zmag ter doživel veliko uspehov. Tako je na Vrhniki osvojil prvo kolajno za borbenost, taktiko in uspešnost.
Tri leta je treniral v klubu Odred, sedaj pa trenira v Kranju. Tam služi vojaški rok, zato ni mogel nastopiti na državnem prvenstvu, kije bilo spomladi v Slovenski Bistrici. Njegov trenerje izjavil, da bi bil Zvone v polvelterski kategoriji državni prvak.
Za prihodnje leto Zvone računa, da bo postal državni prvak, nato pa še odhod na evropsko prvenstvo.
Zaželimo mu še veliko zmag in kolajn na tekmah, saj smo lahko ponosni, da imamo v občini športnike vseh vrst. Mogoče bo Litija čez čas bogatejša tudi na področju boksarskega športa.
G. B.
SS5SJ»' SKAVTSKI STEG I.ITUA 1 V USTANAVIJANJU
Skavti v Litiji
svetlejša pot jutrišnjega dne
POJOČI VOIJCOVI ime škotskega stega LITIJA Iv ustanavljanju, združuje mlade, brez obremenitev, v želji po novem, lepšem, smiselnejšem svetu, brez nepotrebnih »izumov« človeške civilizacije, kot so alkohol, tobak, mamila, »vprašljiva« družba... V želji po odkrivanju, duhovnosti, naravi, zdravi zabavi, moralnem, pomoči sočloveku in družbi, v želji po skavtizmu...
PIŠETA: HELENA FOJKAR IN MATEJ ZUPANČIČ
CEMU SKAVTIZEM?
Namen skavtizma je "spodbujati fizični, duševni in duhovni razvoj mladih ljudi, tako da bodo imeli svoje mesto v družbi in ji bodo koristili". Metoda za doseganje tega cilja je "zagotavljanje prijetnega in atraktivnega sistema za usposabljanje, ki temelji na skavtskih zakonih in obljubi in ga uresničujejo izkušeni odrasli."
Skavtizem ima za svoj rojstni dan tabor na otoku Brovvnsca v Rokavskem prelivu avgusta leta 1907. To poudarja dejstvo, daje skavtizem predvsem givanjc, ki se odvija na prostem, čeprav se podrobnosti skavtskega življenja spreminjajo iz leta v leto. Ba-
sedmih fantov) in tedenskih sestankov čete, ki jo sestavljajo trije, štirje, pet ali več vodov, kot tudi poletnih in drugih taborov, ki so vključeni v četni program. Seveda bo vse to izvrševal, da bi lahko užival v aktivnostih na prostem, in ta želja je tudi razlog, da bo ostal med skavti.
Skavt čuti, da bo v gibanju, ki se mu je pridružil, našel prijateljstvo in razumevanje. Morda vse to izvira iz etosa "skrivne druščine" - rokovanje z levo roko, klici, slovesna zaobljuba; skavtizem so že prav kmalu pospeševala mednarodna srečanja, in pogosto je bilo slišati o "skavt-ski bratovščini". Res je, skavt ima po celem svetu svoje brate skavte!
den - Powcll je bil prepričan, kako mnogi dečki hrepenijo, da bi postali pustolovci ali raziskovalci in bi uživali v učenju spretnosti, ki jih potrebujejo taki ljudje, če bi se jim seveda ponudila prilika. Tako bi postali boljši, tako oni kot tudi dežela, kjer živijo-
Skavtizem ni za vsakogar: je za deklico in dečka, ki jc vajen živeti po navodilih o obnašanju in prevzeti nekatere obveznosti.
Od njega se pričakuje, da sc udeležuje rednih sestankov svojega voda (ki jc klapa šestih ali
Mnogi so si izmislili programe za vzgojo mladih, v katere jc vklučen klic divjine in veščine na prostem, toda malokdo od njih jc imel v mislih to, da bi dečke lahko najbolj pritegnil z zaobljubo, zakoni, obveznostjo služiti.
Ideja služenja bližnjemu je zato osnovna poteza skavtske drže. Če se skavt pridruži četi - dobri četi seveda, ker bi se bilo nesmiselno pretvarjati, da so vse skavtske čete idealne - kjer se usposablja in pridobiva različne znake napredka, se tako izuri in dobi
izkušnje v mnogih stvareh. Vedel bo, kako in kje taboriti, kako napolniti nahrbtnik, postaviti šotor, skuhati kosilo bodisi s pripomočki ali brez njih, znašel se bo tako na planem kot v gozdu in si postavil zatočišče, če ne bo imel na voljo šotora.
Precej bo vedel o prvi pomoči, znal bo oskrbeti manjše poškodbe in nuditi umetno dihanje. Znal bo uporabljati zemljevid, sekiro, poznal bo potrebne vozle in vedel, kateri varnostni ukrepi so potrebni pri določenih dejavnostih. Vsaj malo se bo spoznal tudi na vreme in naravo pa tudi na nekatere stvari, ki se nanašajo na življenje v njej. S svojim znanjem bo pripravljen pomagati pri požarih in pri reševanju utopljencev. Znal bo tudi postaviti viseči most. Vse to je skavtizem.
Na nek problem bo znal gledati iz različnih zornih kotov, ko bo postopoma zorel in znal živeti po skavtskih zakonih.
Zavedal se bo potreb svojih bližnjih in jim skušal pomagati, kar se le da, ter tako pomagal tudi sebi. In tudi to je skavtizem.
SKAVTI PO SVETU
Danes so skavtske organizacije priznane v 150. državah in področjih in imajo približno 25 milijonov članov - fantov in deklet.
Vključeni so tudi v skrb za boj proti narkomaniji, za čisto vodo in higieno, mirovno vzgojo, "čisto tehnologijo", družinsko vzgojo, ogrožene otroke, ohranitev okolja in ekološko vzgojo...
(Dalje prihodnjič)
PLANINSKI KOTIČEK
RAZGIBANO PLANINSKO POLETJE
Poletje je za planince najlepši letni čas. Takrat so vsakomur dostopni tudi najvišji vrhovi, odprte so planinske postojanke, po skalah in meliščih v čudovitih barvah zacvetijo planinske rože...
Tudi litijski planinci smo bili čez poletje zelo aktivni. Predstavjamo vam del teh aktivnosti.
Na prostrani jasi Pri Jurju v Kamniški Bistrici je konec julija in v začetku avgusta stalo štiriindvajset bivalnih šotorov, pa še veliki štabni šotor, kuhinja, shramba ... Tam je namreč potekal že 13. planinski tabor PD Litija. V dveh izmenah seje čez 80 mladih planincev povzpelo na okoliške vrhove (Planjavo, Brano, Grinlovec, Veliko planino, Mokrico, Sv. Primoža), v prvi izmeni pa je bila izvedena tudi planinska šola. Tako kot vse dosedanje, je tudi tokratnega vodila Ana Mohar - Čača. Na fotografiji je vrsta za kosilo. Za kuhinjo pa so prizadevno skrbele Joži Šinkovec, Mici Medved, Milena Mohar, Štefka Lipužič in Olga Logar, ki jim gre še posebna zahvala za uspel tabor.
Tudi savski planinci pod vodstvom prizadevnega vodnika Marka Dernovška niso mirovali. 21. avgusta je 52 Savčanov prehodilo pot od Vršiča do Tamarja in Planice, del pa se jih je mimogrede povzpel še na Mojstrovko.
Samo 14 dni kasneje pa se je 14 najbolj zagnanih, kljub dežju in snegu povzpelo še na Jalovec, ki se vidi tudi na ozadju našega posnetka, nastalega na Slemenu. Markotu Dernovšku je bil to že 27 vzpon na Jalovec.
Jalovec pa so osvojili tudi polšniški pevci, ki se pod vodstvom Lada Ribiča vsako poletje odpravijo v gore.
14 PLANINCEV PRVIČ NA TRIGLAVU
PD Litija je tudi letos organiziralo avtobusni izlet na Triglav. Udeležilo se gaje 42 planincev, med njimi se jih je 14 prvič povzpelo na našo najvišjo goro. Na poti proti vrhu je po-hodnikc oviral izredno močan veter, kakršnega ne pomnijo niti pogosti obiskovalci gora, zato je bilo zadovoljstvo ob uspešno opravljenem izletu toliko večje.
PETI POHOD GEOSS -TRIGLAV
Okrog 144 km, ki ločijo Zg. Slivno
in Triglav, so morali prehoditi udeleženci 5. pohoda GEOSS - Triglav. Na začetku poti nas je spremljalo slabo vreme, na koncu pa se je vendarle zjasnilo, tako da smo četrtega dne na vrhu stali Aleš Pregl, Boštjan Toplak, Anica Rozman in podpisani. Žal pa so žulji preprečili vzpon Da-nielu Cestniku, ki je kljub težavam prehodil več kot polovico poti. Uspešno izvedbo pohoda sta s sponzorstvom omogočila Peter in Matjaž Gospeti, lastnika Petrove kleti. Za prevoze pa se zahvaljujemo Marjanu Brežanu, Ani Mohar in Sreču Mo-horku.
JESENSKI IZLETI
Litijski planinci načrtujemo številne izlete za jesen. Tako vas že sedaj vabimo, da se udeležite avtobusnega izleta na Antejevo zavetišče na Travniku (1548), ki bo 3. oktobra. Prijave sprejemamo vsak četrtek v društveni pisarni med 16. in 18. uro. Antejevo zavetišče se nahaja na polovici poti med Smrekovcem in Raduho, do koče bo približno uro in pol hoda Ogledali pa si bomo tudi Logarsko dolino. Vodil bo Franci Štrus.
Borut Vukovič Fotografije Mitja Andlovec in
Borut Vukovič
Adriatic®
zavarovalna družba d.d.
VRSTA
ZAVAROVANJA
POŽARNO ZAVAROVANJE
STANOVANJSKO ZAVAROVANJE
ZAVAROVANJE PRED VLOMOM
STROJELOMNO ZAVAROVANJE
ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI
ZAVAROVANJE
AVTOMOBILSKE
ODGOVORNOSTI
ZAVAROVANJE ŽIVALI
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
PROSTOVOLJNO
ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE
Živimo v časih, ko moramo že zaradi najmanjše škode globoko seči v žep. Nezgod žal ni mogoče preprečiti, lahko pa Vas pred njimi kakovostno zavarujemo. Vzemite si pet minut in si oglejte oblike zavarovanj, ki Vam jih ponujamo.
PREDMET ZAVAROVANJA
stanovanjske in počitniške hiše, garaže, etažni deli, obrtni in poslovni prostori, kmetijska gospodarstva, razstave, sejmi, skladišča, kakor tudi vsa oprema v njih
vsi stanovanjski predmeti v stalno naseljenih oz. nenaseljenih stanovanjih ter pomožnih prostorih (kleti), talne, stenske in stropne obloge, stekla v oknih in vratih, dragocenosti, umetniški predmeti in zbirke
stanovanjski in osebni predmeti, zaloge materiala, izdelkov in polizdelkov v obrti in gostinjstvu, denar, dragocenosti, umetniški predmeti in zbirke, stvari v muzejih in na razstavah, prenos gotovine
stroji, strojne naprave, električne naprave in instalacije, aparati
osebe in stvari
osebe, vozila, stvari
kopitarji, govedo, ovce, koze, prašiči, psi, čebele osebe od 14. do 70. leta starosti
doplačila k zdravstvenim storitvam
ZAVAROVANJE NEVARNOSTI
TEMELJNE:
požar, strele, eksplozija, vihar, toča, udarec lastnega motornega vozila ali delovnege stroja, padec
letala, manifestacije, demonstracije
DODATNE:
izlitje vode, poplava, zemeljski in snežni plaz, odtrganje zemljišča TEMELJNE: Jj
požar, strela, eksplozija, vihar, toča, manifestacije, demonstracije, poplava, izliv vode, vlom ali roparska tatvina oz. poskus teh dejanj, razbijanje stekla, odgovornost
vlom ali rop oz. poskus tega dejanja, poškodovanje in uničenje zavarovanih stvari, škoda na zgradbi, nastala pri vlomu ali poskusu vloma, razen škod na steklih oken, vrat, izložb in steklenih sten
uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki ni posledica požara, strele, eksplozije, viharja, toče, manifestacij, potresa, hudournika, poplave, talne vode in izlitja vode ter demonstracij
škode zaradi civilno-pravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja in ima za posledico telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe, uničenje, poškodbo ali izginitev stvari
telesne poškodbe, okvare zdravja ali smrt ter materialne škode, povzročene tretjim osebam
pogin ali zakol v sili, zakol ali ubitje iz ekonomskih razlogov, nezgoda, stroški zdravljenja z lastno udeležbo in cepljenje: za pse pogin in prometna nezgoda
naravna smrt, nezgodna smrt, nezgodna invalidnost, dnevna odškodnina za prehodno nesposobnost za delo zaradi nezgode
zavarovanje stroškov doplačil v vseh zdravstvenih dejavnostih skladno s pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
POKLIČITE IN OBIŠČITE NAS NA VALVAZORJEVEM TRGU 2 V LITIJI. Tel.: (061) 881 - 793