Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2015 070(497 12 Ilirska Bistrica) 2002513,290 mesečnik / leto XXIII / št.: 290 PRIMORSKI ČASOPIS @ banka koper ^ triglav J ^ ZAUPAJTE STROKOVNJAKOM SVOJE NAJLEPŠE SPOMINE PRESNEMAVANJE iz vseh vrst videokaset na DVD dostava tudi po pošti tel: 041 / 660-445 Medija Ajdovščina d.o.o. • Vipavska cesta 6 • 5270 Ajdovščina www.media-foto. si Evropsko srečanje otrok v Ferrari V soboto, 14.11.2015 so članice Karate kluba Oldersi odlično zastopale klub in Slovensko zvezo tradicionalnega karateja na Evropskem srečanju otrok v Ferrari. Kot članice otroške reprezentance SZTK so prikazale odlične nastope v zelo hudi konkurenci, saj seje tekmovanja udeležilo okrog 800 tekmovalcev. _■_ stran 14 Nova informativna oddaja na TV Galeja: BISTRIŠKI UTRINKI Na TV Galeja je z mesecem novembrom prišla informativna oddaja Bistriški utrinki. Vzporedno s snemanjem aktualnih prireditev in prispevkov za Bistriške utrinke pa potekajo tudi Priprave na silvestersko oddajo, ki jo bodo predvajali na silvesterski večer z odštevanjem. Praznovanje novega leta °b morju 70. OBLETNICA DELOVANJA SREDNJE ŠOLE V POSTOJNI V petek, 27.11. 2015, bomo obeležili 70-obletnico delovanja srednje šole v Postojni. Osrednja prireditev bo ob 18.00, v Kulturnem domu v Postojni. Slavnostni govorci na prireditvi bodo ministrica za šolstvo, državni sekretar za gospodarstvo in župan občine Postojna. V programu bodo sodelovali sedanji in bivši dijaki šole, ki bodo obiskovalce z besedo, glasbo in sliko popeljali na sprehod po časovnem traku - od nekoč do danes. Po prireditvi se bo druženje ob pogostitvi in živi glasbi nadaljevalo na matični šoli. stran 5 Okrajno sodišče Podgrad Vlada za Primorsko je izdala v Trstu 11.11.1814 odlok (I. R. Governo del Litorale) s katerim odreja, da se iz Postojnskega okraja izvzamejo občine Podgrad in Lipa (HR) ter se jih pripoji okraju na Reki (HR), ker bo iz obeh občin formiran nov okraj s sedežem v Podgradu. Omenjeni odlok je edini dokument v povezavi z ustanovitvijo okraja v Podgradu. stran 12 Glasbeni večer: Lidija Percan, Džo Maračič - Maki in Malibu Turistična agencija Gremtours iz Kopra ter časopis Snežnik Vas v nedeljo, 6. decembra, vabita na prekrasen izlet v Slovensko Istro. Avtobusni prevoz bo organiziran iz Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice. Najprej se bomo ustavili na kavi in slaščici v domači kavarni in slaščičarni Milenium na Kozini, ogledali si bomo staro mestno jedro in ulice Kopra, si odpočili v Planetu Tuš, odkrivali skrivnosti čarobnega Pirana, si ogledali novi muzej Mediadom Pyrhani, ki skriva podzemne strukture, ki so postale predmet arheoloških raziskovanj. Še zlasti zanimivi so bili nepričakovano odkriti do nedavnega zakopani podzemni kamniti obokani prostori, v objektu je svoje mesto obil tudi originalni sramotilni steber iz 13. stoletja. Po zaključenem ogledu muzeja sledi voden ogled Pirana, ki velja za biser med obalnimi mesti severnega Jadrana. Sprehodili se bomo do pomola, kjer nas bo pričakala barka. Tudi z gorske strani bomo tik pred sončnim zahodom občudovali Iran in se odpeljali proti Strunjanu. Flišna obalna pokrajina na Strunjanskem polotoku združuje veliko bogastev in lepot narave,, pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek, nstali bomo tik ob gostišču Krt, ki slovi po izjemni doma-Cl uhinji, njihov moto je »obujamo pozabljene okuse«. Ob tradicionalni istrski večertji nas bosta pričakali legendi nekdanje skupne države, »Zlati glas Istre« Lidija Percan (La mula de Parenzo, Sve su se laste vratile sa juga, Hilijadu suza za jednoga mornara,...) ter nepozabni Džo Maračič Maki (»Dal' se sjetiš nekad mene. Srce ti je kamen, Oči črne nevjerne...), ki nam bosta s svojimi uspešnicami pričarala nepozaben večer. Z njima bomo lahko tudi pokramljali in zaplesali ob njihovi glasbi. Za piko na »i« bo poskrbel še Marjan Uljan iz skupine Malibu s svojo ponarodelo »Mi Primorci«, »Življenje so ene Štenge« ter ostalimi uspešnicami. Prijetno utrujeni in polni novih vtisov se bomo vrnili proti domu v večernih urah. REZERVACIJE IN PRIJAVE: Turistična agencija Gremtours Pristaniška ulica 2,6000 Koper - Capodistria GSM: 068/658-618, turizem@gremtours.si Leto XXIII, št. 290 Q Snežnik Izlet s turistično agencijo Gremtours... Istrsko obarvana nedelja Izlet v Slovensko Istro z Lidijo Percan, Džo Maračič Makijem ter Malibujem Cena izleta vključuje: - Prevoz s turističnim avtobusom - Voden ogled Kopra in Pirana - Vstopnina v multimedijski muzej Mediadom Pyrhani - Kava in sladica na Kozini - Vožnja z barko v Strunjan - Aperitiv v gostišču Krt - Večerja (na izbiro bogat mesni, ribji ali vegetarijanski meni) - Plesni večer z Lidijo Percan, Džo Maračič Makijem in Malibujem (Marjan Uljan) - Organizacija in vodenje izleta - Stroški prijave Cena izleta: 55,00 EUR REZERVACIJE IN PRIJAVE: Turistična agencija Gremtours Pristaniška ulica 2,6000 Koper - Capodistria št. licence 1652,1653 GSM: 068/658-618, turizem@gremtours.si Opombe: Splošni pogoji so sestavni del ponudbe. V primeru slabega vremena vožnja z barko iz Pirana v Strunjan odpade in se nadomesti z avtobusnim prevozom iz Pirana v Strunjan. Turistična agencija Gremtours iz Kopra ter časopis Snežnik vas v nedeljo, 6. decembra, vabita na prekrasen izlet v Slovensko Istro. Odhod avtobusa ob 08.30 uri iz Postojne, ob 8.40 iz Pivke, ob 9.10 iz Ilirske Bistrice ter ob 9.25 iz Podgrada. Vožnja proti Kozini, kjer si bomo privoščili prvi postanek za kavico in slaščico. Nadaljevanje vožnje proti Kopru, kjer si bomo ogledali staro mestno jedro in se sprehodili po starih mestnih ulicah. Sledila bo prosta urica v nakupovalnem centru Planet TUŠ, kjer si boste lahko privoščili nakupe, kavico ali kosilo. Vožnjo bomo nadaljevali proti Piranu, kjer si bomo najprej ogledali najnovejšo pridobitev tega čudovitega mesta, to je Mediadom Pyr-hani, multimedijski muzej in kulturno središče Pirana... Mediadom Pyrhani se nahaja v objektu nekdanjega Godbenega doma Piran. Med odstranjevanjem starega tlaka so bile nepričakovano odkrite podzemne strukture, ki so postale predmet arheoloških raziskovanj. Še zlasti zanimivi so bili nepričakovano odkriti do tedaj zakopani pod- zemni kamniti obokani prostori. Pritlični in zlasti kletni prostori so v celoti ohranili originalne materiale. V objektu je svoje mesto dobil originalni sramotilni steber, ki je bil restavriran in prenešen z Ribiškega trga pri Akvariju, kjer je nameščena replika originalnega stebra iz* 13. stoletja. Na multime-dijskih zaslonih lahko spremljamo zgodbo o nastanku obzidja, o solinah, mnogih kulturnih in sakralnih spomenikih preko krajevnih legend. Iz pritličja nas pot skozi meglico in multimedij-ske projekcije popelje v nadstropje, kjer poleg zaslonov obiskovalce pričaka 3D film Pirana od nekoč do danes. Po zaključenem ogledu muzeja sledi voden ogled Pirana, ki velja za biser med obalnimi mesti severnega Jadrana. Eno najbolj fotogeničnih mest v Sredozemlju je ohranilo svoj neprekosljivi šarm. V Piranu se boste počutili, kot bi se sprehodili skozi sliko. Prevzele vas bodo ozke uličice znotraj starega obzidja. Na osrednjem trgu vas pozdravi kip najbolj znanega Pirančana. Sloviti Giuseppe Tartini, skladatelj in virtuozni violinist, se je rodil prav ob njem. Na pomolu uzrete ribiča, ki razpleta ribiško mrežo. Prikimajo vam domačini, ki ob šumenju valov posedajo ob morju in kramljajo. Mesto se ponaša s številnimi kulturnimi in umetniškimi ustanovami, kot so Gledališče Tartini, Obalne galerije, Pomorski muzej, Muzej školjk, Župnijski muzej sv. Jurija, Akvarij. Na trgih, v križnem hodniku minoritskega samostana ali v zavetju piranskega zvonika. Povsod boste doživeli sproščujoče trenutke v enem najbolj romantičnih mest na Mediteranu. Po zaključenem ogledu se bomo zbrali na Tartinijevem trgu in se sprehodili do pomola, kjer nas bo pričakala barka. Tudi z morske strani bomo tik pred sončnim zahodom občudovali Piran in se odpeljali proti Strunjanu. Flišna obalna pokrajina na Strunjanskem polotoku združuje veliko bogastev in lepot narave, pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Park na severni strani krasi 80 metrov visok flišni klif z naravnim morskim obrežjem in se proti jugu spušča preko prisojnih in obdelanih pobočij vse do doline potoka Roja, kjer ležijo morska laguna in delujoče soline. Na izjemnih razglednih točkah, ki jih območje ponuja, in ob lepem vremenu seže pogled vse od Tržaškega zaliva do Triglava. Mi bomo pristali tik ob gostišču Krt, kjer nas čaka zaključek izleta. Gostišče slovi po izjemni domači kuhinji, njihov moto je »obujamo pozabljene okuse«. Tu nas bosta že čakala legendi nekdanje skupne države, »Zlati glas Istre« Lidija Percan (La mula de Parenzo, Sve su se laste vratile sa juga, Hilijadu suza za jednoga mornara,...) ter nepozabni Džo Maračič Maki (»Dal' se sjetiš nekad mene, Srce ti je kamen, Oči črne nevjer- ne...), ki nam bosta s svojimi hiti ob odlični Istrski večerji pričarala nepozaben večer. Z njima bomo lahko tudi pokramljali in zaplesali ob njihovi glasbi. Z piko na »i« bo poskrbel še Marjan Uljan iz skupine Malibu s svojo ponarodelo »Mi Primorci«, »Življenje so ene Štenge« ter ostalimi uspešnicami. Prijetno utrujeni in polni novih vtisov se bomo vrnili proti domu v večernih urah. Izvrstna Istrska večerja ob glasbi Lidije Percan, Džo Maračič Makija in Malibuja nas čaka v idiličnem gostišču Krt v Strunjanu, tik ob morju. Džo Maračič Maki je v sedemdesetih letih močno zaznamoval jugoslovansko glasbeno sceno. Ko mu je bilo sedem let, je odšel v Italijo, kjer je več kot štiri leta čakal na papirje za Ameriko. Brez staršev in prijateljev je bil nameščen pri nunah, ki so ga, kot pravi, teple zaradi enega ljubezenskega pisma. Za Makija pravijo, da je bil takrat posebnež na glasbeni sceni, saj je živel v Ameriki, vmes je prišel domov in z legendarnim Oordem Novkovičem posnel ploščo ter z njim ustvaril odlične pesmi, nato pa se je znova vrnil v Ameriko. V tistih časih je bil edinstven, saj se ni veliko vedelo o njem, njegove pesmi, kot so Dal se sjetiš nekad mene, Dovidenja, Srce ti je kamen... pa so se vrtele na številnih radijskih postajah. V minulem koledarskem letu se je za Malibujevce odvrtel mavrični vrtiljak 25 - ih let delovanja na glasbenih odrih. V vsem tem času je nastalo obilo žlahtnih spominov - to so spomini na Primorsko himno »Mi Primorci«. na uspešnico z naslovom »Čokoladica«, pesmi »Ker ljubim te«, »Kulk s' Ijepa«, »Sin muj se nječe žjenet« uspešnice »Življenje so ene štenge«, »Goveja juha« in drugih. Ob vseh teh melodijah vsakomur zapoje in zaigra srce. Z Marjanom bomo zapeli in zaplesali na našem druženju v gostišču Krt. Legendarna istrska pevka zabavne glasbe Lidija Percan je širši javnosti najbolj poznana kot interpre-tatorka tradicionalnih pesmi v italijanskem jeziku, čeprav jo že od začetka njene glasbene karijere spremlja epitet prve pevke, ki v svojih pesmih opeva Istro in Kvarner, njune običaje, ljudi, mesta, številne pesmi so v istro-veneto dialektu. Lidija je rojena v istrskem mestecu Raklju, pozneje pa seje preselila v Pulo in že kot petnajstletna deklica zakorakala v svet zabavne glasbe. Kmalu se je za mlado pevko zainteresirala diskografska hiša Jugoton in posnela prvo ploščo s štirimi pesmimi. Lidija je spretno spojila glasbo in izročilo Istre in Primorja ter vse to pretočila v nekatere najlepših istrskih pesmi, ki danes veljajo za zimzelene. Velike uspehe je doživela v času sodelovanja s pokojnim Oordem Novkovičem in pesmimi »Hilijadu suza za jednoga mornara« in »Sve su se laste vratile sa juga«, kar je njeno kariero usmerilo tudi izven meja takratne skupne države, vse do Amerike, Kanade in Avstralije. Kmalu je naklada njenih kaset in plošč začela dosegati diskografske rekorde. V svoji dolgoletni karieri se lahko pohvali s številnimi nastopi na festivalih Melodij Istre in Kvarnerja, Zagreb festa, Splitskega festivala, Arena festa in drugih. Poleg že omenjenih, so vsem dobro poznane njene »La mula de Parenzo«, »Da Trieste fino a Žara«, »Mamma mia dammi cento lire«, »Rosa-munda«, »Ako tebe boli glava«, »Mene prose momka dva« in druge. Morda je najlepši kompliment sami pevki dal istrski pesnik, ki je napisal: Lidija Percan je glas, ob katerem smo vzljubili petje. Mediji so ji že davno nadeli epitet »zlatega glasu Istre«, kraljice istrske cancone in glede na to, da je Istra zares specifičen kraj, ki spoštuje svoje glasbeno izročilo, ne čudi podatek, da se ime Lidije Percan tu omenja z velikim spoštovanjem. Bistriški utrinki Nova informativna oddaja na TV Galeja Na TV Galeja je z mesecem novembrom prišla informativna oddaja Bistriški utrinki. Vzporedno s snemanjem aktualnih prireditev in prispevkov za Bistriške utrinke pa potekajo tudi priprave na silvestersko oddajo, ki jo bodo Predvajali na silvesterski večer z odštevanjem. TV Galeja je bila registrirana v mesecu maju leta 2001, s postavitvijo lastnega DVB-T oddajnika leta 2011 pa so pričeli intenzivno pokrivati dogajanje v regiji. Izdajatelj TV Galeje je Zavod TV Galeja Ilirska Bistrica. TV Galejo lahko gledalci spremljajo na 35 kanalu DVB-T oddajnika. preko kabelskih operaterjev Teles v Ilirski Bistrici, Proteus v Postojni, Sanmix v Cerknici, ELTA v Izoli, Sežani in Divači terna T2 po vsej Sloveniji. Kot že samo ime pove, se v novi informativni oddaji TV Galeje Bistriški utrinki osredotočajo na območje ilirskobistriške občine. Oddajo so razdelili na pet sklopov. V prvi rubriki gledalce informirajo o pomembnih aktualnih dogodkih z raz- Na kratko ličnih področij od politike, gospodarstva, infrastrukture in ostalih novostih, ki so se njena predstavitvi dogajanja iz življenja mladih. Tu želijo zajeti naše najmlajše v vrtcih, osnovnošolsko mladino, srednješolce in tudi študente. V četrtem delu oddaje, katerega so poimenovali »z domačih odrov«, gledalkam in gledalcem TV Galeja v njihove dogodili v preteklem mesecu. V drugem sklopu, ki so ga poimenovali »danes z nami«, enega od teh dogodkov podrobnejše predstavijo in se v studiu pogovorijo z gostom, ki je povezan s tem dogodkom. Sledi rubrika »naši mladi«, katera je name- domove prinaša utrip kulturnega dogajanja, ki je v Ilirski Bistrici še posebej bogato. Poleg kulturnih dogodkov v tem sklopu predstavljajo tudi področje zabave, V prvi oddaji so obiskali koncert Parnega valjka v Ilirski Bistrici in naredili pri- Obvoznica do konca leta Obvoznica v Ilirski Bistrici naj bi bila odprta do konca letošnjega leta. Po prvotnih načrtih bi morala biti odprta že septembra, rok so nato prestavili na konec oktobra. Do zamude naj bi prišlo predvsem zaradi gradnje krožišča pri Topolcu, ki na začetku ni bilo predvideno. Sprva naj bi bilo tule semaforizirano križišče, zaradi pretočnosti prometa ter z vidika prometne varnosti in pretočnosti prometa je krožišče primernejše. So pa namesto krožišča zgradili semaforizirano križišče pri zapornicah, kar bo lahko pomenilo ob poletni gneči večje prometne zamaške. Vrednost pogodbenih del naj se ne bi povišala in ostaja 11,4 milijona EUR, skupaj z izgra-nJ° krožišča pri Spetiču, ki je bilo zgrajeno v prvi fazi gradnje obvoznice pa bo stala 16,5 milijona EUR.Večino sredstev je zagotovila EU. Novosti v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica Potem, ko je dolgoletnemu direktorju Vojku Mihlju potekel mandat, je vodenje Zdravstve-"ega doma Ilirska Bistrica v mesecu septembru prevzel Matej Rubelli Furman. Rubelli, po stro-1 zdravnik, specialist urgentne medicine, je vodenje prevzel najprej kot vršilec dolžnosti, v 0 to*3ru Pa ie bil potrjen za direktorja, za obdobje štirih let. Novi direktor obljublja boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, prvi ukrepi pa so zagotovitev popoldanskega dela zdravnikov ter vzpostavitev medicine dela, prometa in športa, ki v o viru zdravstvenega doma že dalj časa ne obratuje. Bistričanom pa je v popoldanskih urah ze na voljo laboratorij. Rubelli zagovarja tudi večjo dostopnost specialističnih ambulant v bistriški občini. Meni, a i bilo v okviru zdravstvenega doma mogoče urediti vsaj še dve dodatni specialistični dejavnosti, želi si diabetologa in specialista ultrazvočista, da na ultrazvok občanom ne bi bilo več potrebno hoditi na Obalo ali v Ljubljano. Nov način in nove cene Nov način ravnanja z odpadki občanom Ilirske Bistrice prinaša veliko sprememb. Odpadov po novem ne bodo več zbirali v skupnih zabojnikih ali na ekoloških otokih, temveč ločeno. omunala je oz. še bo vsem gospodinjstvom v občini razdelila po dva zabojnika. Prvi je namenjen zbiranju mešane embalaže, kot so plastenke, plastične vrečke in lončki, plastična odpjfdk*3' tetrapa*vra «l»d Leto XXIII, št. 290 Aktualno... Snežnik 0 Srednja šola v Postojni 70. OBLETNICA DELOVANJA SREDNJE ŠOLE V POSTOJNI V petek, 27.11.2015, bomo obeležili 70-obletnico delovanja srednje šole v Postojni. Osrednja prireditev bo ob 18.00, v Kulturnem domu v Postojni. Slavnostni govorci na prireditvi bodo ministrica za šolstvo, državni sekretar za gospodarstvo in župan občine Postojna. V programu bodo sodelovali sedanji in bivši dijaki šole, ki bodo obiskovalce z besedo, glasbo in sliko popeljali na sprehod po časovnem traku - od nekoč do danes. Po prireditvi se bo druženje ob pogostitvi in živi glasbi nadaljevalo na matični šoli. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik, ki nadaljuje tradicijo izdaje zbornikov ob okroglih obletnicah šole. Prvi sega v leto 1975, ko je šola obeležila 30-obletnico delovanja, sledijo še trije zborniki, zadnjega so izdali v letu 2005. Bralcem so v zborniku predstaviti, kako 50 živeli in delali na šoli v zadnjih 10-ih letih, kaj jih je zaznamovalo, kje vidijo izzive in priložnosti za prihodnost. Začetki delovanja šole segajo v povojna leta, 3. novembra leta 1945 je bila gimnazija slovesno odprta v prostorih na Ljubljanski cesti 2, kjer danes domuje višja strokovna šola. V novembru 1947 se je šola preselila v prenovljeno poslopje gimnazije, v središču mesta. V etu 1975 so se gimnazijcem Pridružili ekonomisti. 80- ta leta prejšnjega sto-etja so bila čas usmerjenega izobraževanja, šola je dobi-la novo lokacijo, kjer so še danes. Dobila je nove programe in novo ime: Srednja naravoslovno-matematična in kovinarsko-strojna šole Postojna, kasneje pa Srednja tehniška in naravoslovna šola Postojna. 90-ta leta, zaznamovana s samostojnostjo naše države, so prinesla novo ime Srednja šola Postojna in nove spremembe, med drugim v letu 1995 prvič eksterno maturo v gimnazijskem programu. Edino, kar je v času nespremenljivega, je nenehna sprememba. V letu 2002 so postali Šolski center Postojna z dvema organizacijskima enotama, Srednjo šolo in Višjo strokovno šolo, v letu 2004 so v okviru šole začeli delovati oddelki v dislocirani enoti v Ilirski Bistrici. Danes so šolski center z nekaj nad 800 dijaki in 340 študenti v rednem in izrednem izobraževanju. V srednji šoli izvajajo programe: gimnazija, ekonomski tehnik, v strojni šoli programe poklicnega izobraževanja (avtoservuser, orodjar) ter program strojni tehnik, v Ilirski Bistrici pa program gimnazija in tehnik računalništva. V okviru višje šole izobražujejo poslovne sekretarje, inženirje strojništva ter inženirje gozdarstva in lovstva. Velik poudarek namenjajo mednarodni dejavnosti šole. Sodelujejo v številnih projektih, ki dijakom in zaposlenim dajejo možnost, da opravljajo del praktičnega usposabljanja oz. del izobraževanja v različnih evropskih državah: Nemčiji, Španiji, Irski, Portugalski, Finski... V strokovnem šolstvu tesno sodelujejo z lokalnim gospodarstvom in širše, kar omo- goča, da sledijo novostim stroke in tako zagotavljajo dijakom in drugim udeležencem izobraževanja znanje in kompetence, ki jih trg dela danes nujno potrebuje. V tem trenutku usmerjajo aktivnosti na šoli v pridobitev in delovanje izobraževalnega centra sodobne CNC tehnologije, zlasti s področja strojništva. Na šoli so ponudili možnost izrednega izobraževanje v vseh programih, ki jih izvajajo v srednji šoli, dodatno ponujajo poklicni tečaj predšolske vzgoje. V sodelovanju z zunanjimi deležniki izvajajo NPK za področje CNC tehnologij. Višja šola je v tem obdobju pridobila poleg programa poslovni sekretar, ki ga izvajajo na šoli že od samega začetka, tudi višješolski program strojništva ter ob sodelovanju s sosednjo šolo program gozdarstva in lovstva. S pestro paleto obšolskih dejavnosti omogočajo mladim, da razvijajo različne kompetence: dramski krožek, Big band ŠC Postojna, likovni krožek, bralni klub, novinarski krožek, naravoslovni krožek, prostovoljne dejavnosti,šolski gledališki abonma, mladi in denar... V zborniku so posebej • prikazali dosežke in priznanja dijakov, tistih najboljših, saj je vseh, ki bi jih želeli 'imenovati, preveč. V zadnjih desetih letih je 153 dijakov šole dobilo zlata priznanja na različnih področjih: slovenščina, matematika, logika, jeziki, biologija, kemija, geografija, ekonomija, različna športna področja.. V letu 2015 je dijakinja tretjega letnika gimnazije osvojila bronasto medaljo na mednarodni geografki olimpijadi. Veliko truda in energije je bilo vloženo v izboljšanje materialnih pogojev dela na šoli. V novembru 2004 je bila izvedena prva večja sanacija na objektu in sicer sanacija strehe s pripadajočo inštalacijo nad večnamenskim prostorom šole, ki jo je poškodovalo neurje. V letu 2005 je bila izvedena sanacija športne dvorane: zamenjan je bil obod in streha dvorane, zamenjana so bila vsa okna, na novo je bil postavljen oz. dograjen strelovod. Posebej velja omeniti uspešno energetsko sanacijo šole, ki je bila izvedena v letih od leta 2011 do 2013. Energetsko sanacijo je delno financirala EU iz Kohezijskega sklada, delno MIZŠ, 10% sredstev pa je morala zagotoviti šola iz lastnih sredstev. Veliko pozornosti so namenjali opremi šole, zlasti posodabljanju in nabavi računalniške opreme. Vse učilnice na šoli so opremljene s računalnikom, projektorjem ter platnom. Šola ima samo na matični lokaciji pet računalniških učilnic, skupaj več kot 300 računalnikov. Učilnice so na novo opremljali tudi s šolskim pohištvom, posebej velja omeniti kabinet ter učilnico za biologijo in kemijo. Na šoli trenutno zaključujejo sanacijo garderob v športni dvorani, kar je bil tudi eden izmed prioritetnih ciljev šole. V tem trenutku namenjajo vso energijo ak- tivnostim za prenovo šolskih delavnic in tesnejšemu sodelovanju z lokalnim gospodarstvom, zlasti s področja strojništva. Zadnje desetletje so zelo zaznamovali negativni demografski trendi, velika izbirnost na področju srednješolskih izobraževalnih programov ter zaostrena gospodarska situacija, ki se zrcali tudi na delovanju in financiranju šolskega sistema. Število učencev, ki zaključujejo osnovno šolo, je v zadnjih nekaj letih vztrajno padalo, tudi v prihodnje ni zaznati bistveno drugačnih trendov. Podobno, kot druge šole v naši državi, opažajo upad zanimanja za splošno izobraževanje ter razpršen vpis v različne programe strokovnih šol. Kljub temu so uspeli ohraniti zanimanje za izobraževanje na tej ustanovi. Število dijakov, ki se je v preteklih letih zmanjševalo, se je stabiliziralo, zlasti veliko zanimanje beležijo za izobraževanje v programih s področja strojništva. Vizija šole je, da postane regijski srednješolski center z bogato ponudbo srednješolskih programov za mladino in za odrasle. V strokovnem šolstvu želijo tesno sodelovati z gospodarstvom, kar jim bo omogočilo slediti vsem novostim stroke. Pri splošnem izobraževanju želijo ponuditi dijakom čim večjo izbirnost, da bodo lahko uresničili svoje ambicije. Dijakom in zaposlenim želijo dati možnost osebnega in strokovnega razvoja ter aktivnega sodelovanja pri oblikovanju okolja, v katerem živimo. Cilj šole je na prvem mestu znanje, ki naj udeležencem izobraževanja omo- goči delovanje na različnih področjih; inovativnost, ki naj jim odpira nova obzorja; fleksibilnost, ki naj jim omogoča hitro prilagajanje na spremembe v okolju. Vse to bo prispevalo k osebni izpolnitvi, pa tudi k večji konkurenčnosti posameznika. ms i i SPONSOR teh +386 (0)3 7101031 tax: +386 (0)3 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kol 20 let kleittjemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica PO naročilih skonstruiramo. Izdelamo, proti korozijsko zaščitimo In montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne o^aje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +38« (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h In lSh) fai: +386 (S) 7110 243, e-mall: Infofe umctnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com KORENFJOZKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www, avtopraln i ca-koren .si Pralni In sušilni stroji na kovance - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,... Prala! eitei fcemssneie uice Prala! simni impeeiMiie sne se#!ta! snel V ceno sta ta všteta detergent in mehčalec. Zaključek nagradne akcije ■v OBČINA POSTOJNA V CVETJU 2015 Ob zaključku nagradne akcije Občina Postojna v cvetju 2015 je potekala v Kulturnem domu Postojna slovesna podelitev nagrad in priznanj najboljšim sodelujočim v nagradni akciji katere je izbrala šest članska komisija. Uvodoma je vse prisotne pozdravil župan občine Postojna Igor Marentič in poudaril, da je ukvarjanje z glasba ali slikanje. Pohvalil je vse, ki skrbijo za urejeno okolico in lepo podobo svojega doma s tem pa tudi naše občine. Namen akcije je, da vsako leto spodbuja vedno nove, k tovrstnemu hobiju ter se zahvalil vsem, ki skrbijo, da akcija Občina Postojna v cvetju ohranja svoje poslanstvo. Nekaj o nagradni akciji je spregovorila tudi Anita so ocenjevali na terenu prijetno presenečeni in ugotovili, da ljudje lepo skrbijo za svoje vrtove, balkone in okolico svojega bivališča. V letošnji izbor se je uvrstilo 41 kandidatov v vseh kategorijah ocenjevanja. Letošnji nagrajenci v kategoriji najlepše urejen vrt so Aleksandra Černjač Žvanut in Klavdij Žvanut, Karmen in Marko Jenček ter " £ M* _ -v... . - . ? _____ I n mm ■ • # Bt ■'' flj | || Ljj Ej . i Mii fi gojenjem cvetlic, urejanjem Kranjc predsednica komisije Dragica Kolenc; v kategoriji zelenic, vrtov izredno lep za ocenjevanje ter poudarila, najlepše urejen balkon Nada hobi, tako kot je to lahko da so bili vsi člani komisije, ki Šantelj, Tanja Žnidaršič in Jožefa Peternelj; v kategoriji kama nastopilo Baletno dru- pina Glasbene šole Postojna najlepše urejen kmečki vrt štva Postojna. »Notni metež« pod vodstvom profesorja Mirjam Natlačen, Magda Vrh so odplesale skupina Labodi, Mitje Tavčarja, ki neutrudno in Vida Žvanut; v kategoriji najlepše urejen poslovni objekt Allegro Bar, Aleksan-dar Stojkovski s.p., BAR SIESTA, Petra Grah s.p. in TIME OUT CAERE, Alan Pranjič. Posebno nagrado za vzorno urejanje javnega prostora je prejelo Društvo škratovka Haasberg, posebno nagrado za ohranjanje starih vrst hor-tenzij pa Lucijan Marin. V kulturnem programu je z uvodnima plesnima toč- »Srčne kraljice« pa plesalke Eva Berginc, Katarina Kocman in Ela Obreza. Celoten program prireditve sta povezovala zelo »resen in uglajen« voditelj David Dolamič ter navihana klovnesa Eva Škofič Maurer. Obiskovalci v dvorani niso ostali ravnodušni ter so z veseljem »pomagali« Evi pri izvedbi njenih vragolij. Za sproščen zaključek je poskrbela Komorna jazz sku- in zagnano spremlja mlade upe od leta 2012. Nagrade za nagrajence so prispevali: Občina Postojna, Hortikultura Sežana, Kompost d.o.o. iz Postojne, Foto atelje Postojna, Pizzeri-ja Minutka, Restavracija Bar - bor v Postojni in Bolk bar -Hrenovice. Tekst: Miran Žitko Foto: Foto Atelje Digital Sprejemamo večja naročila HORMANN garažna in industrijska vrata RIBARNICA v Ilirski Bistrici, na Cankarjevi ulici 26 - na "Plaču" Odprto vsa k torek in petek od 8h do 16h. Informacije o ponudbi: 05 71445 79 Dnevno sveže ribe iz Hrvaškega morja||(vamjed Lastna proizvodnja ribjega namaza <- I I .____«_ • v... Bakala. Sardele in sardoni nočni ulov. Gradfein.brančini iz Otokai(|m® mm elikafizbira-ostalih svežih in zamrznienihjrib]^uqodmnigenam Pri nas.kupliene ribe vamltudifočistinfo? Ro s e b nat gonu d b aTzaTaos t i nces «>• r .^hniKiii Bistrici 30% popust na m s« niHr GARAŽNA IN VHODNA VRATA ISKUfl POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA VRATA HORMANN: EFG d.o.o. fEFG) avtomatska vrata www.efg.si Dolinska cesta 17b 6000 Koper 05 631 00 10 efg@t-2.net Iz življenja društev Naša poletna potepanja Kljub žgočemu soncu in dopustniškemu razpoloženju, člani KETŠD Alojzij Mihelčič Harije med poletjem nismo lenarili. Že tradicionalno smo se udeležili Furmanskega praznika v Postojni, kmalu za tem pa povabili na Bučjado obiskovalce prireditve »Gozdar - kmet«, ki je potekala pod toplarjem na Belskem. Izdelovale smo cvetje iz papirja, saj je bila prireditev v znamenju »vizite« ali kot jo imenujejo v tamkajšnjih krajih »vistirnge«. Seveda se tudi letos nismo izneverili tradiciji in 15. avgusta poromali na Soze, čeprav je popoldanska nevihta, ki je za nekaj časa povzročila celo izpad električne energije grozila, da bo praznični dan bolj klavrno obarvan. Tik pred začetkom mašnega bogoslužja, ki ga je vodil kaplan Niko Čuk, se je razjasnilo, tako, da smo lahko v velikem številu prisostvovali mašni daritvi in blagoslovu zelišč na prostem. Po končanih verskih obredih so harijski cerkveni pevci, ob spremljavi harmonikarja Ivana Šuštarja, zapeli nekaj starih že pozabljenih pesmi, ki so marsikateremu zdomcu orosile oči. »Bolje, da se človek rodi brez roke, kot brez sreče«, je zapisala Alenka Penko na scenarij, ki nam gaje razdelila za šaljivi del soškega programa. In verjemite, bilo je veselo, kot se le da. Ni ga bilo med nami, ki se mu vsaj za trenutek ne bi razpotegnila usta v nasmeh. Na povabilo članov KD Grad z Doljnega Zemona, ki je letos pripravilo že deseto Malajužno, smo se otovorjeni z lonci in pritiklinami, odpravili naslednjo soboto v njihovo vas, kjer je dišalo po ječmenu, polenti, ocvirkih, krompirju in štrukljih. Brštulin banda je sode- lovala v kulturnem programu, članice društva pa smo postregle z našo že velikokrat preizkušeno jedjo »kumpirjem ne ždruc« in »šnitami«. Toliko na kratko, več pa boste lahko prebrali v Harijskih novicah, ki bodo izšle 26. decembra, na Štefanovo, ko bomo v Harijah obeležili Dan samostojnosti in enotnosti ter god harijskega zavetnika sv. Štefana-konjarja. Lepo povabljeni. Alenka Dolgan Dobrodošli pri nas - Likof Brkinske buče v slast in okras Da buče niso le krmna Poljščina, že sedmo leto zapored dokazujejo v brkinski vasici Harije. Z njimi so okrasili vas, pripravili okusne jedi in obiskovalce povabili na prireditev Dobrodošli pri oas- Likof. Letošnji prireditvi, ki je med domačini znana tudi pod imenom Bučjada, so organizatorji zbrani v društvu KETŠD Alojzij Mihelčič Harije, pridali besedo Likof. Ta lepa narečna beseda označuje konec večjega dela. »Od nekdaj je bila navada, da se jo kmečki človek po opravljenem večjem delu poveselil na likofu. Likof je spremljal žetev in mlatev, košnjo m večJ'a Popravila pri hiši. Ob takšnih priložnostih so hišo zaznamovali s kakšno vejo, zato, da se je vedelo, oa imajo pri »šiši likof«,« je v uvodnem pozdravu pojasni-,a Aler|ka Dolgan. Takrat se je postreglo najboljše jedi, gospodar je ponudil pijačo, oglasila se je tudi ljudska pesem. Čisti in krasi cela vas Alenka Penko, neutrudna članica domačega društva nam je zaupala, zakaj so se odločili pripraviti »likof« in obiskovalcem pokazati urejeno vas: »Ker vaško življenje ni več tisto, kot je bilo nekoč, med sabo se niti več ne poznamo, saj ljudje obdelujejo polja s stroji in ni več tiste družabnosti kot nekoč. Včasih so ljudje pomagali eden drugemu žeti. Sedaj naredijo to kombajni. Včasih so slačili »frmjnto«. Sedaj se dela to strojno. Včasih se je pomagalo pri košnji... Ta dogodek pa nekako poveže ljudi, pa tudi vas se očisti, kmetje dobijo kakšnega kupca... »Prireditev se med domačini začne kakšen teden dni prej, saj s skupnimi močmi zavihajo rokave in počistijo po vasi. Zatem pričnejo z okraševanjem dvorišč in okolice hiš. »V prvih letih smo imeli sestanke, na katerih smo se dogovarjali, kako bomo krasili, sedaj pa ljudje svoje hiše z bučami okrasijo spontano in tudi čez leto posadijo dovolj buč, da lahko ustvarjajo raznorazne figure,« pove Alenka Penko. Sprehod skozi Harije je tako v zgodnji jeseni res drugačen kot po navadi. Vse od cerkve sv. Štefana pa do konca vasi skorajda ni kotička, kjer ne bi bilo buč: mucke v košari, strašilo na motorju, na klopci, pa v traktorju, na konjičku, velikanski pajki iz buč in domiselni labodi, pa tudi čebelar s pravimi čebelami in tistimi iz buč, skratka domišlja domačinov ne pozna meja. Pri Poštarjevih, domačiji, kjer je med leti 1900 in 1930 delovala pomožna pošta, je bilo dvorišče posebej imenitno okrašeno. Poštarjeva Igor in Janez, oče in sin, sta namreč pripravila bogato razstavo kmečkega orodja in starih kmetijskih strojev, obiskovalcem pa nazorno predstavila, kako in zakaj se jih je nekoč rabilo. Pod njihovo »lupo« so pripravili tudi priložnostno razstavo starih fotografij, na katerih so bili ujeti Harijci in njihovi običaji vse od začetka prejšnjega stoletja dalje. Bučno pecivo in kolači Buča je bila v Brkinih nekoč sestavni del vsakodnevnega jedilnika. »V Brkinih je bila od nekdaj velika revščina. Zemlje je bilo malo, hiše majhne, s slamo krite. Ob ognjiščih pa seje v vsaki hiši stiskalo toliko otrok, da jih matere niso mogle prešteti na prste od obeh rok. Razmeram primeren je bil Pri Poštarjevih so pripravili bogato razstavo kmečkega orodja in starih kmetijskih strojev. Legendarni Harijki, mama Žjefa in hčerka Rozalja. »Kdo pravi, da molitev ne pomaga. Samo dva roženkranca sem zmolila, pa je mojega ta starega pobralo, »je bila direktna Žjefa. tudi jedilnik: krompir, zelje, fižol,buča,...,« pripoveduje Alenka Penko. Da bi obiskovalcem pokazali, kaj vse se da iz buč pripraviti, so harij-ske gospodinje skuhale in spekle kar nekaj zanimivih jedi. »Pripravile smo ždroc, šnite in štruklje, ki niso za »likof« nikoli manjkali, raznorazne bučne jedi, več vrst bučnega peciva in bučnih kolačev,« je v imenu harijskih žena dejala Maga Ujčič. Alenka Penko pa dodala, da buča ni tako preprosta poljščina, kot deluje na prvi pogled :»Tudi, če je ta buča zelo uporabna, saj se uporablja za hrano ljudi in živali (krave, prašiči, kokoši...), pa spet ni tako enostavna rastlina, kajti ne mara preveč dežja in ne preveč sonca. Če je enega ali drugega čez mero, ne razvije moških in ženskih cvetov, ne pride do oprašitve in pridelka ni.« Zgodilo se je tudi leto, ko buč skorajda ni bilo in tudi zaradi tega so prireditev v Harijah razširili na ime Dobrodošli pri nas, Bučjada v znamenju poljščin. Številnim obiskovalcem so letošnjo dobrodošlico izrekli mladi godci in drugi nastopajoči, z legendarno harijsko Žjefo in Rozalijo, pa poskrbeli, da so bila njihova usta nasmejana do ušes. Primož Rojc 'MERITVE DIOPTRIJE •OKULISTIČNI PREGLEDI •MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BREZ ■■■■■■■■■■■ PRI MO P3 d.o.o. • prozvodnja • trgovina . storitve Gregorčičeva 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 e-mail: optlka.princ@kabelnet.net nr p PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12 uiJšMM jjilijjjulmu Novice iz Postojnske jame I Z deležniki Biosfernega območja Kras Predjamski grad obarvan v modro Predjamski grad smo v soboto, 24. oktobra obarvali v modro, saj seje tudi Slove- barvo organizacije, ki se že vsa leta trudi za mir, razvoj in človekove pravice. tako kot mi Predjamski grad, v znak praznovanja oblili z modro svetlobo. V večernem nija pridružila praznovanju Dneva OZN in hkrati 70 letnice delovanja Organizacije združenih narodov »TURNS THE VVORLDUN BLUE« Predjamski grad je ena izmed približno dvesto svetovnih znamenitosti iz skoraj 60 držav, ki so bile izbrane za simbolično obarvanje v soj modre barve - zaščitno Opera v Sydneyu, Velike piramide v Gizi, kip Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, Empire State Building v New Vorku, Kitajski zid, Ermitaž v Sankt Peterburgu, Petra v Jordaniji, poševni stolp v Piši, Edinburški grad, West-minster in Alhambra - to je nekaj svetovnih znamenitosti, ki so jih širom po svetu, mraku se največje znamenitosti sveta prižigajo druga za drugo - od Nove Zelandije, Avstralije preko Azije, Evrope, Amerike - med državami in celinami, ki so se pridružile mednarodnemu dogodku in simbolično zaznamovale pomembno obletnico. Fotografije: Iztok Medja za Postojnsko jamo Brezplačna učna pomoč otrokom Program »Popoldan na cesti« Ker verjamemo, da marsikateri od otrok potrebuje dodatno pomoč pri učenju ali samo razlagi snovi vas vabim,da se nam pridružite v Ilirski Bistrici v samostanu šolskih sester ob torkih od 16h do 18h. V čudovitih prostorih samostana izvajamo brezplačne inštrukcije za osnovnošolske in srednješolske otroke in mladostni- ke. Program Popoldan na cesti je socilanovarstveni program, ki ga sofinancira ministrstvo za delo družine in socialne zadeve, podporo imamo tudi iz strani lokalnih skupnosti. Izvajamo ga že 14 leto, kar na 11 lokacijah Notranjske in Goriške regije. Skupaj z organi šole, starši, prostovoljci, ki svoj čas namenijo otrokom in nami vsa- ko leto pomagamo več kot 200 otrokom, ki imajo učne težave, ki si želijo izboljšati ocene ali pa samo koristno preživeti svoj prosti čas. Informacije na telefonu: 041 762 029. Tatjana Rupnik vodja programa »Popoldan na Cesti« pri ŠK Koper Na Prazniku kozjanskega jabolka V oktobru smo se s prostovoljci, ki sodelujejo z nami v okviru UNESCO programa Človek in biosfera podali na strokovno ekskurzijo v Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje. Ogledali smo si rastlinsko čistilno napravo, se udeležili praznovanja kozjanskega jabolka in se pomudili na gradu Podsreda, kjer je vedno kaj novega za ogled. Sprejela nas je Mojca Kunst, vodja Službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor Kozjanskega parka. Rastlinsko čistilno napravo Javnega zavoda Kozjanski park, ki je trenutno ena od treh na Kozjanskem, so v okviru Sklada Si.voda zgradili leta 2011. Namenjena je čiščenju komunalne vode in njeni ponovni uporabi. Deluje na podlagi filtracije vode skozi sedimente. Pomembno vlogo v tem procesu pa imajo tudi močvirske rastline v sodelovanju z mikroorganizmi, saj na koreninskem sistemu potekajo fizikalni in kemijski procesi. Zvedeli smo, da imamo najbližjo rastlinsko čistilno napravo, ki pa je namenjena čiščenju industrijske odpadne vode, v Gradišču pri Kozini. Poleg teh dveh, obstajajo tudi rastlinske čistilne naprave za čiščenje izcednih vod iz odlagališč odpadkov. Sledil je ogled dogajanja v sklopu Praznika kozjanskega jabolka. Sprehodili smo se po bogato obloženih stojnicah dobrot, si ogledali delo kozjanskih šol in tekmovanje v izdelavi jabolčnega zavitka, razstavo starih sort kozjanskih jabolk in pokramljali s kolegi iz Kozjanskega parka ter Krajinskega parka Goričko. Na Turistični kmetiji Bratuša smo se seznanili s kozjanskim vinom, pa tudi med seboj, si privezali želodček ter prisluhnili predstavitvam dela in načrtom deležnikov BOK v letu 2015 in 2016. Za konec smo si s prijazno vodičko ogledali grad Podsreda in jo ubrali domov. Tekst in foto: Darja Kranjc Le kdo bo prvi? Začela se je QRAZY MANIA! Qrazymanijaki so nova zabavna, poučna in qrazy bitjeca, ki začenjajo svoj pohod po Sloveniji. Našli jih boste v vseh trgovinah Tuš, vabijo pa vas na planet, kjer ni slabe volje in krivic, ampak preprosta zabava. To qrazy pustolovščino, ki bo trajala vse do sredine januarja, so tudi predstavili na uvodnem dogodku, na katerem so se družili povabljenci in predstavniki sedme sile. Ni pa manjkala niti qrazy štiriperesna deteljica. Nad vsem ekstremno navdušena GIGI, velik fra-jer SURFER BOB, pozornost vzbujajoča SEGRET SULLY in vedno nasmejan BANDIDO so le štirje od 15-ih qrazy mmmm H _ o tjH Ti J (j* jjF MA . ’ I 'K \ KUHI SE3- v v i, HO& V, mKSIlIlBr junakov, ki začenjajo svoj qrazy pohod po vseh trgovinah Tuš. Vožnja s Klemenom, El-tonom in Macy Kako drugače začeti njihov nori potep, če ne s prav takšnim izletom? Zgovoren Klemen Bunderla je udeležence najprej povabil na angleški dvojni avtobus in jih popeljal (ne on, pač pa šofer) na skrivnostni izlet. A še preden je ekipa prišla na cilj, v Orehov gaj v neposredni bližini prestolnice, se je Klemen preoblekel in nastopil kot Macy Gray. Paša za oči in ušesa je povzročila navdušenje, za piko na i pa so naši qrazy potniki dobili še posladek in presenečenje: pod sedežem jih je čakala igračka omenjenih qrazy. likov, v Orehovem gaju pa njihova različica v naravni velikosti. Družabna igra, kosilo, veselje in darila S gurmansko dobrodošlico jih je tam sprejel stand up komik Janez Trontelj, ter povabljence povabil k razburljivi in zabavni igri Verižna reakcija. Sledilo je qrazy kosilo, ki so si ga udeleženci dokončali po lastnem okusu. Planetu Qrazy manija so zaželeli srečo, ter obljubili, da bodo poleg selfijev s qrazy junaki čim hitreje tudi zapolnili album. Le kdo bo prvi? Pravni nasveti i i V Sloveniji je še vedno zelo veliko neurejenih parcelnih mej Lastniki nepremičnin se še vedno premalo zavedamo problema neurejenih mej svojih zemljišč in kmetijskih gospodarstev. Velika večina parcel v Republiki Sloveniji namreč nima t. i. dokončno urejenih meja. Neurejene meje pa je potrebno v primeru spora reševati v sodnem postopku, ki je dolgotrajen in lahko predstavlja zelo velik finančni strošek. Zemljiški kataster ima na območju Republike Slovenije dolgo zgodovino. V današnji obliki je bil izmerjen že v prvi polovici 19. stoletja. Težave pa se v sedanjosti pojavljajo, ker zemljiški kataster večinoma ni bil primerno vzdrževan. Geodetske izmere velikokrat še vedno črpajo iz izmer, ki ne ustrezajo več sodobni tehnologiji. Meje parcel, ki se na terenu izmerijo s pomočjo GPS naprav (sistem globalnega pozicioniranja) na podlagi 150 in več let starih zemljevidov, tako velikokrat ne odražajo več dejanskih meja v naravi. To še posebej velja, kadar so bile kot meje med katastrskimi občinami določeni t. i. mejni objekti (reke, potoki, poti), ki so v desetletjih spremenili svojo lego ali pa so bili v izvornih zemljevidih zelo približno zarisani. Nekateri izmed takšnih primerov so lahko zelo zapleteni in je za njihovo rešitev potrebno uporabiti več različnih pravnih institutov. V praksi gre namreč dostikrat tudi za priposestvovanje dela parcele, ki nikoli ni bilo urejeno v ustreznih evidencah. Še večji pa je lahko problem v primeru nejasnih meja rabe parcele. Problem neurejenih meja ostane velikokrat prikrit več let ali desetletij, lastniki pa se ga zavejo šele, ko že podedujejo ali kupijo določeno zemljišče in seje spomin o poteku meja parcel že davno izgubil ali popačil. Ko nastane spor o poteku meje, ga je v veliki večini primerov mogoče reševati samo še na sodišču. Sodišče pri odločanju uporabi točno predviden postopek. V prvi fazi tako ugotavlja obstoj t. i. močnejše pravice, katere obstoj se domneva, če je meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V naslednji fazi sodišče ugotavlja zadnje mirno posestno stanje, tj. stanje, ki sta ga oba soseda razumela kot skupno mejo. Zadnje mirno posestno stanje je zelo težko dokazovati, predvsem kadar nihče izmed tistih, ki se ga spominjajo, ne živi več. Kadar niti ne obstaja t. i. močnejša pravica niti ni mogoče ugotoviti zadnjega mirnega posestnega stanja, sodišče uredi mejo na spornem območju po pravični oceni. V praksi to velikokrat pomeni razdelitev spornega območja na polovico. Priporoča se ureditev vsaj zunanjih mej zaokroženih celot parcel (kmetije, stanovanjske hiše v strnjenih naseljih) že v fazi, ko med sosedoma še obstaja soglasje o poteku skupne meje. V takšnih primerih je potrebno izvesti natančen pregled vseh aktualnih in arhivskih katastrskih zemljevidov ter opisov meja katastrskih občin. Pri tem delu je nujno sodelovanje tako pravne kot geodetske stroke, saj je le tako mogoče zanesljivo določiti pravilen potek meje med ter zagotoviti zavarovanje pravic obeh sosedov. Vedno namreč obstaja tudi možnost pripose-stvovanja dela parcele in morebitnih drugih zahtevkov (npr. odškodninskih), zato se v vseh Postopkih v zvezi z lastninsko pravico na nepremičninah priporoča sodelovanje strokovnjakov s področja stvarnega prava. Tako določeno mejo med parcelama geodetski strokovnjak natančno opredeli v elaboratu in meja se potrdi še z odločbo geodetskega organa. Meja med Parcelama nato dobi status dokončno urejene meje v katastrskem postopku in predstavlja za °ba soseda zavarovanje pred enostranskimi posegi. Slaščičarna Milenium Kozina Pomena urejene nepremičnine tako z lastninskega, geodetskega kot upravnega vidika ni mogoče dovolj poudariti. Problem neurejenih nepremičnin se velikokrat pokaže šele, ko pride do prenosa lastništva ob menjavi generacij ali nakupu nepremičnine, včasih pa šele ob posameznih manjših dogodkih, kot so posek dreves na napačni strani meje ali delni spremembi trase poljske ceste. Ko pride do spora, je urejanje skupne meje bistveno bolj dolgotrajno in predstavlja veliko večji finančni strošek, kot bi nastal v primeru sporazumne ureditve meje. Franciscejski kataster za Kranjsko, k.o. Zarečica, list 1 (1823) Računalniški izpis iz Prostorskega portala Republike Slovenija za isto območje (10. 9. 2015) Primer iz okolice Ilirske Bistrice, kjer gre v naravi meja med parcelami do potoka, katerega zaris na zemljevidu je zelo shematski in očitno ni bil spremenjen vse od izmere leta 1823. Preprosta projekcija zarisa iz katastrskega zemljevida na teren bi lahko v precejšnji meri odstopala od posestnega stanja v naravi. Boštjan Sedmak, odvetnik v Ljubljani Cinfo@sedmak-op.si) Nova pridobitev v Ilirski Bistrici Najboljše kremšnite na Primorskem Slaščičarna Milenium se nahaja v novem stanovanjskem kompleksu Brinje v centru Kozine. Vsak dan vam postrežejo z nasmeškom in dobro kavico ter sveže pečenimi sladicami. Posladkate se lahko z izvrstnim sladole- dom lastne domače proizvodnje in se razvajate z bogatim izborom različnih okusov. V izvirno opremljenem lokalu si lahko ogledate njihovo ponudbo najrazličnejših keramičnih izdelkov. Nudijo tudi poseben prostor za organiziranje različnih dogodkov. Želijo ustreči zahtevnemu gostu, obiskovalcu čudovitega sveta slovenskega krasa. Obisk teh krajev ni popoln, če se ne oglasite v slaščičarni MILENIUM na Kozini in poizkusite sladke dobrote. Slaščičarna, v modernem ambientu in s prijaznim osebjem Vam nudi prijetno počutje in pestro izbiro Pijač, slaščic, sladoleda... Pohvalijo se lahko z odličnimi kremšnitami. Vse kar ponujajo je odlične kvalitete in izdelano s skrbjo za gosta. V Poletnem času Vas bodo presenetili z vragolijami s suhim edom (npr: "sladoled ali tortica z dimno zaveso" ter ohlajenimi kozarci na poseben način). Po naročilu nudijo tudi torte za različne priložnosti in želje. Seveda, brez darila ne gre, zato nudijo izdelke iz keramike izdelane v steklarni AMBROSI pri Benetkah. V posebnem prostoru Vam pripravijo razna praznovanja ali srečanja, lahko pa prostor najamete in si sami organizirate srečanje. Ne skrbite za otroke. Za njih je poskrbljeno v otroškem kotičku, kjer se bodo lahko igrali, risali in pisali na očeh staršev. Otvoritev najvecje glasbene trgovine v Sloveniji V oktobru je svoja vrata odprla trenutno največja glasbena trgovina v Sloveniji Art of Musič. Nahaja se v Ilirski Bistrici in meri skupno 340 m2. Nudijo široko paleto glasbenih inštrumentov in glasbene opreme, posebnost pa je LiveRoom prostor z velikim odrom in že ne Nejc Mršnik je ob slavnostni otvoritvi kot glasbene goste povabil tudi KALAMARE, kateri so povabilo z veseljem sprejeli. Tako so na čisto svežem odru Kalamari še dodatno razvedrili povabljene ter ostale glasbene navdušence. Otvoritveno prireditev so zaključili pozno stacioniranim ozvočenjem ter osvetlitvijo, kjer bodo v prihodnje prirejali različne glasbeno-kulturne dogodke, za šankom in dvemi simpatičnimi mizicami pa kupcem postrežejo tudi s kavo. Lastnik glasbene trgovi- zvečer, na obrazih prisotnih je sijala zadovoljna evforija, vzdušje pa je bilo naravnost fantastično. Novi glasbeni trgovini želimo veliko uspeha, vabijo vas da obiščete njihovo spletno stran www. artofmusic.si. Življenjske filozofije Uvod in Začetek Namen mojih kolumn, blogov, predavanj in delavnic je ozaveščanje na področju duhovne, osebne ter družbenokritične rasti. Želim si, da se za hipec ustavimo in spet začnemo uporabljati kakšen procent možgančkov več, kot jih trenutno uporabljamo, da jih zbudimo, ker so nam zaradi vse mogoče tehnologije in sistemov zaspali. Da se začnemo ukvarjati s stvarmi, ki so nam resnično pomebne in ljube, da se učimo o življenju. Najosnovnejših stvari, tistih najpomebnejših za kvaliteten obstoj nas navadno ni nikoli nihče naučil. Ne doma, ne pri verouku, niti v šoli. Učimo se stvari, ki do neke mere so pomembne, vendar gremo v globine kjer ni potrebe in se držimo plitvine tam, kjer bi se morali potapljati. Zakaj nas naprimer deklet ne učijo kako biti ženska? Zakaj nas nihče ne pripravi na materinstvo, na življenje? Zakaj fantov nihče ne nauči kako biti moški? Kako poskrbeti za svojo žensko in družino? Zakaj žensk ne učijo kako prejemati in moških kako dajati? Zakaj nas učijo ploskati po predstavi in ne pred njo? Zakaj nas učijo umiti si roke po uporabi WC-ja in ne pred? Zakaj nas nihče ne nauči pravilno hoditi, teči, jesti in predvsem pravilno dihati? Zakaj nas ne naučijo izražati svojih čustev in komunicirati? Zakaj nas nič ne naučijo o medsebojnih odnosih? Zakaj nas nihče ne uči samozavesti? Zakaj nas nihče ne uči resnično pomebnih stvari? Zelo pomebno je, da znamo kronološko zrecitirati vso znano in žal prirejeno zgodovino na pamet. Da obvladamo integrale, enačbe in kotne funkcije. Da vemo kaj je povedek, osebek in stavčni člen. To so resnično osnovna in temeljna znanja ki nam jih kot otrokom v šoli morajo posredovati, saj jih bomo potrebovali večino dni svojega življenja. Vsa ta znanja ki jih skozi izobraževalni sistem dobimo nam bodo pomagala tako v vsakodnevnem življenju, kot ob prelomnih in stresnih situacijah. Pa nam bodo res? Meni osebno znanje enačb še nikoli v življenju ni prišlo prav, razen ko smo pisali preverjanje. Pa tudi nobeno drugo znanje ki sem ga pridobila v vzgojnih, izobraževalnih in družbenih sistemih ne. Razen osnovnega računanja, pisanja in branja, so vse druge informacije, ki jim z drugimi besedami rečemo splošna razgledanost, eno samo in čisto zavajanje ljudi in metanje peska v oči. Tukaj je bistvena preusmeritev. Učimo se stvari, ki so v resnici popolnoma nepo-mebne, o resnično pomebnih stvareh pa vsi molčijo, oz imajo celo antipropagando o resnici. Tukaj imajo zelo velik vpliv tudi TV in mediji. Vsiljujejo nam neke ideale za katerimi se ženemo vse življenje, čeprav nam je jasno da jih je nemogoče doseči, saj niso človeški. Ne moremo vse ženske izgledati enako, biti enakih dimenzij, barv, brez dlak, z bujnimi lasmi, itd, saj nismo Barbie. In ne morejo vsi moški biti enake mišičaste, visokorasle omare z velikimi rokami in modrimi očmi, kot Ken-i. Nismo kloni. Smo ljudje. In zelo smo si različni, tako v svoji notranjosti, kot v zunanjosti. Ravno to je smisel in čar življenja. Odkrivati in spoznavati sebe, ljudi in življenske situacije. Živeti življenje. Ukvarjati se z resnično pomebnimi stvarmi v življenju, ne pa z integrali in depiliranimi podpazduhami, odvečnimi kilogrami, premalo centimetri, homoseksualci, begunci, resničnostnimi šovi, itd. Ko pogledamo malce globje, hitro opazimo, da nas učijo ravno obratno od zakonov narave in univerzuma. Obratno od resnice. Obratno od blaginje. Obratno od sreče. Obratno od ljubezni,... Namen in bistvo civilizirane družbe v kateri živimo je da smo apatični, vodljivi sužnji, ki zadovljujemo pravice, želje, blagostanje in ego procenta ali dveh celotne zemeljske populacije. 95% materialnega bogastva ima na svetu 5% ljudi, 95% ljudi pa ima po drugi strani seveda le preostalih 5%. Še huje je pri znanju resnic o življenju in predvsem pri zakonih narave in vesolja. Tukaj se žal niti v % ne pogovarjamo več. Ljudje smo namensko zavedeni v temo. Resnice se skrbno varovane skrivajo v spisih, tajnih organizacij daleč proč od nas. Vendar pa naravni zakoni tega ne dovoljujejo, saj v vesolju in seveda tudi na Zemlji vse teče v krogih. Vsak konec ima v isti točki svoj začetek. Vse je v harmoniji. Kakršnokoli kopičenje oz manjko na drugi strani, vesolje slej kot prej uravna, saj nobena stvar, ki ni v ravnovesju ne deluje dolgo in to iz čisto preprostega razloga, ker smo podrejeni fizikalnim in metafizikalnim zakonom, ki skrbijo da vse živi in teče naprej. Če bi naši človeški »zakoni« imeli takšno moč, kot si slepo predstavljamo da jo imajo, bi bilo že zdavnaj konec vesolja, ne le sveta. Tako da uhhh... Hvala Bogu. Prvič ker ni nič zares velikega in pomebnega v naših, človeških rokah, ampak je nekje višje in drugič, na tej točki lahko v tem trenutku ugotovimo, da človeški zakoni sploh ne obstajajo, v to so nas prepričali. Prepričli so nas da oni točno vedo kaj je dobro za nas in kaj ne. Kaj je prav in kaj narobe. Pa res vedo? Jim je dobro uspelo poskrbeti za večino ljudi z vsemi temi zakoni, prepovedmi, določitvami in normami, katere moramo živeti? Naše neznanje in nezanimanje za vse kar se nas direktno ne tiče je interes sistema, mečejo nam pesek neumnosti in preusmeritve v oči, da slučajno ne bi spregledali. Proč od resnice. Proč od svobode. Direktno po ograjenih poteh v ogrado. Ponudijo le malo iluzije o svobodi, ravno toliko da ustvarijo individualizem. Da nikogar več ne briga za nikogar, še najraje pa imajo da sovražimo sebe in druge. Sistema v katerem živimo ne moremo zamenjati s pritoževanjem na kavču ali ob šanku, žal pa niti s protesti ne. Rešitve so samo 3. Ena je vojna. Druga je naravne katastrofe in s tem delno ali popolno izumrtje človeške vrste. Tretja in meni najljubša pa je, da se ljudje zbudimo in se začnemo zavedati resnice. Se otresti starega in škodljivega znanja in usvajati novo, pravo znanje o naravnih zakonih težnosti, privlačnosti, karme, ravnovesja, itd. Da začnemo spoznavati same sebe. In da začnemo vse to živeti. Ne jutri, ker bo prepozno, ampak danes. Zdaj. Življenje se nahaja izven ograje. Ven iz začrtanih poti. Zunaj "varnega" in poznanega zavetja sistema. Zunaj je vsega na pretek. Samo iz ograde moramo. Doumeti moramo da smo ljudje in ne ovce. Kdo kot individum smo in kakšen je lasten smisel tega življenja. Potem pa tja, kamor pelje pot vsakega posameznika, v širino neomejenih možnosti. A najprej, preden začnemo kakorkoli delovati v pravo smer, se moramo vrniti domov. Na začetek. V izvor življenja. Nazaj h svoji Materi Naravi, le tako bomo lahko prišli do sebe in resnice. Domov moramo, da se od nje sploh naučimo živeti, da prejmemo kar rabimo imeti. Kdo nas v resnici naredi, kreira? Moški in ženska ko spočneta otroka? Kaj po tem? Ali celo, kaj pa je pred tem? Vsekakor imata mama in oče zelo pomebno vlogo. Predstavljata manifestacijo življenske energije. Točko, kjer se krog sklene. Vendar to ni krog, je le pika, točka. Iz te točke izhajamo v krog življenja, ki ga skupaj z Zemljo in vesoljem, katerega del smo soustvarjamo. Imamo veliko več svobodne volje in moči upliva na življenje kot si predstavljamo. Tega se moramo le zavedati, usvojiti znanje in ga začeti živeti. Najlažje, najlepše in najhitreje bomo do vsega kar je zares pomebno prišli v Naravi. Tam smo doma. Iz tam izviramo. Tam se pišejo pravi zakoni, ki se jih moramo držati, tam se rojevajo resnična znanja o življenju, ki se jih moramo naučiti, če si želimo lepo živeti. Tam nekje zunaj. Doma, v Naravi. novo nagrado, najvišjo slovensko nagrado za scenarij. Njegovi najbolj odmevni filmi so »Kruh in mleko« ter »Odgrobadogroba«, v filmu »V leru« pa je odigral glavno vlogo. Zadnja filmska uspešnica, ki trenutno polni kinod- jejo svoj cilj. Večni mladeniči pri ob tem tudi odrastejo. Glavne vloge tolmačijo Marko Miladinovič, David Furlan in Žiga Fodransperg. Film je namenjen mlajši in srednji populaciji, po besedah režiserja pa je njihov rani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici. Da pa je film dobro sprejet tudi v tujini, dokazuje nagrada občinstva, ki ga je »Šiška de luxe« prejela na filmskem festivalu v nemškem Cottbusu. tekst Igor Štemberger, foto Aljoša Kovačič Oglasi MENJAVA VRAT? iv iv iv. notranja vrata. Bi hitra in kvalitetna rI£ŽjJX£ VI _r 55 ! I J :: Mudimo vam masivna, stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO POMIS Andrej Šilc, s.p.. Zamostec 31, 1317 SODRAŽICA fax: f 11 /8360 B JI O, e-maii: pomis@ami5.net Dom na Vidmu BISTRIŠKA PREMIERA ŠIŠKA DE LUXE Jan Cvitkovič je uveljavljen slovenski filmski in televizijski scenarist in režiser. Tekom svoje kariere je prejel že številna priznanja in nagrade tako za scenarije kot. za režijo. Z »Ropom stoletja« je leta 1995 osvojil Grossma- vorane po vsej Sloveniji je film »Šiška de luxe«. Komedija govori o treh prijateljih, ki se odločijo odpreti picerijo. Poleg običajnih komičnih težav naletijo tudi na lokalne izsiljevalce. Kljub vsemu s srečo in dobro voljo zasledu- glavni cilj sprostiti in nasmejati obiskovalca. Igralska ekipa z režiserjem prav v teh dneh potuje po Sloveniji, kjer sodelujejo na predstavitvah filma »Šiška de luxe«. Odziv publike je odličen. In tako je bilo tudi v polni dvo- Anija Vidic Ex tempore MLADI SLIKARJI TOKRAT NA MAŠUNU Ilirska Bistrica - Po enoletnem premoru, so se mladi likovniki ponovno zbrali na tokrat že 26. ex temporu »Snežnik«. Tokratnega srečanja, ki je potekalo na Mašunu, se je udeležilo preko 30 likovno nadarjenih učencev iz desetih osnovnih šol iz občin Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica. Likovno delo ob spremljavi šolskih likovnih mentorjev vedno poteka na širšem območju Snežnika. Letos so se mladi likovniki odpravili na delo v osrčje snežniških gozdov, na Mašun. Kljub deževnemu jesenskemu vremenu, je neokrnjena narava v jesen- skih barvah, dala navdih dvaintridesetim mladim slikarjem. Udeleženci so prišli s svojimi mentorji iz desetih osnovnih šol in sicer z obeh osnovnih šol iz Ilirske Bistrice, Pivke, Knežaka, Podgrada, Jelšan, Kuteževega, Pre-garij ter iz obeh postojnskih osnovnih šol. Slikarska tehnika in motiv sta prepuščena učencem oziroma njihovim mentorjem. Tehnike, ki so jih učenci tokrat uporabili so bile zelo različne od svinčnika, oglja, voščenke, tempere, nekateri pa so posegli po nadvse zanimivih mešanih tehnikah. Osnovni namen srečanja je druženje mladih likovnikov in ustvar- Prizorišče letošnjega ex tempora za osnovnošolce je bila gozdna pristava Mašun. janje v naravnem okolju. Organizatorja ex tempora Snežnik sta Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica in bistriško Planinsko društvo Snežnik. Srečanje ni bilo tekmovalnega značaja, zato so udeleženci prejeli le spominska priznanja. Ob zaključku srečanja so bila vsa nastala dela na ogled na priložnostni razstavi na Mašunu. Stvaritve mladih umetnikov bodo najprej na ogled v Jelšanah, od tam pa se bodo selile po ostalih sodelujočih sodelujočih šolah. IgorŠtemberger Območno srečanje I Mešani pevski zbor Postojna KANTALI SMO VESELO Ilirska Bistrica - Vaški dom Jasen je bil v oktobru prizorišče Območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž za Južno Primorsko regijo. Deset pevskih in godčevskih skupin z Obale, Krasa in Brki-nov je nastopilo pred polno dvorano jasenskega vaškega doma. Njihove nastope pa si je ogledala in jih ovrednotila strokovna spremljevalka srednja Nina Volk. Javni sklad Republike ovenije za kulturne dejav-n°sti vsako leto pripravlja območna, regijska in držav-na srečanja po posameznih Področjih kulturnih dejavnosti. Srečanja si ogledajo in nastope ocenijo strokovni spremljevalci, ki za nadaljnji nivo izberejo najboljše sku- izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Društvo Ahec Jasen. V Sloveniji deluje okrog 300 pevskih in nekaj deset godčevskih skupin in posameznikov, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Skupine so se v formalnih oblikah začele organizirati predvsem po osamosvojitvi. Na Primorskem v primerjavi z ostalimi regijami tovrstnih skupin ni prav dosti, zato so takšna srečanja še posebej pomembna. Na ilirsko-bistriškem koncu deluje kar nekaj ljudskih pevskih skupin. Tokrat sta se srečanja udeležili dve: Bistrške škuorke in Hrušiški fanti. Nastop pred domačo pesmi in godci Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane, ljudski pevski skupin Kulturnega društva Borjač iz Sežane in Folklorne skupine Val iz Pirana, godec Gueri-no Kotrle in pevke koprske skupine Mandrač. Posebno pozornost je vzbudil nastop Družine Batista iz Ko-pera. 88-letni Slavo Batista vse svoje življenje posveča raziskovanju slovenskega ljudskega izročila in bogati kulturni dediščini, ki jo ima naš narod v glasbi, običajih in mitologiji. Poleg omenjenih skupin so s svojim nastopom izven rednega programa prireditev popestrili še gostitelji Jasenski kerglci. Prireditev, ki jo je povezovala Iris Dovgan Primc, je bila izredno dobro Pevke ljudske pevske skupine Kraški šopek iz Sežane. Pine. Tokrat so prišli na vrsto Pevci ljudskih pesmi in godci JLdSkih..ViŽ- V Južno Primor-» 1 re9U' sta območno sre-Canje 9ostila ilirskobistriška publiko je zanje še posebej izziv. Poleg njih so na prireditvi v Jasenu zapeli še skupina ljudskih pevk Golidarce iz Čenturja, pevke ljudskih obiskana, ljudska pesem in ljudske viže pa so v Jasenu odmevale še pozno v noč. IgorŠtemberger V NOVO SEZONO Z LETNIM KONCERTOM Postojna - MePZ Postojna je v oktobru, v dvorani Glasbene šole Postojna priredil letni koncert. Pod vodstvom Mirka Ferlana so se predstavili s pestrim programom, saj so izvedli tako zadnje naštudirane zahtevnejše tekmovalne pesmi kot tudi izbor priredb ljudskih pesmi. Koncert je predstavljal del cikla koncertov U3NEK, zato so v goste povabili tudi MePZ Odmev iz Kamnika, ki deluje pod vodstvom zborovodkinje Ane Smrtnik. Gostujoči zbor, ki izvaja sta- zastavili svež koncept, ki je dodatno popestril večer. Del koncertnega programa je bila tudi podelitev Gallusovih značk, ki jih prejmejo posamezniki in posameznice, ki se udejstvujejo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Značke podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti. Za 5-letno udejstvovanje je bila z bronasto značko nagrajena Anja Bembič, za 10 let in več pa je bila srebrna značka podeljena Ani Dolgan, Petri Grbec in Igorju Šorcu. Zlatih značk, let udejstvovanja in več, pa sta dobila Nastja Baša in Jože Škodič. Prijeten koncertni večer je za MePZ Postojna predstavljal uvod v sezono, ki je že od samega začetka pestra, saj jih še pred koncem koledarskega leta čaka kup izzivov. Tako bodo 14. novembra nastopili na reviji pevskih zborov in vokalnih skupin iz občin Postojna in Pivka, 21. novembra jih čaka nastop v Pliberku, 28. novembra pa se bodo v Postojni udeležili tekmovanja primorskih pevskih Prejemnika častne Gallusove značke - Nastja Baša in Jože Škodič re ljudske pesmi v novejših aranžmajih, »zimzelenčke«, cerkvene pesmi, črnske duhovne ter klasične in novejše zahtevne tekmovalne skladbe, je občinstvo navdušil s prepričljivim nastopom in ubranim petjem. Pevke in pevci MePZ Postojna so se tokrat angažirali tudi v vodenju prireditve in ki se podeljujejo tistim, ki se udejstvujejo 15 let več, je bilo letos največ. Prejeli_e so jo Andreja Blažič Klemenc, Irena Debevc, Mitja Fajdiga, Mirko Ferlan, Jernej Kalan, Anja Kocman, Karmen Pahor, Jerneja Sojer Smerdu, Katarina Temkova, Pia de Paulis Debevec in Danijela Žvokelj. Najbolj posebno, častno značko, ki se podeljuje za 30 zborov. Tudi zadnji mesec v letu bo pester, saj bodo 12. decembra nastopili v Varaždinu, 13. decembra pa bodo organizirali in nastopili na tretjem letošnjem koncertu iz cikla U3NEK, ko bodo v Postojni gostili Moški pevski zbor Celje in Gorenjski oktet. Za MePZ Postojna: Anja Kocman Ob 200-letnici okrajnega sodišča v Podgradu Okrajno sodišče Podgrad Tekst je nastal na osnovi raziskav in povzetka inventarnega fonda Državnega arhiva na Reki PR-11 za okrajno sodišče Podgrad (1864-1869) in Pokrajinskega arhiva Koper pretežno 1840-1923. Vlada za Primorsko je izdala v Trstu 11.11.1814 odlok (I. R. Governo del Litorale) s katerim odreja, da se iz Postojnskega okraja izvzamejo občine Podgrad in Lipa (HR) ter se jih pripoji okraju na Reki (HR), ker bo iz obeh občin formiran nov okraj s sedežem v Podgradu. Omenjeni odlok je edini dokument v povezavi z ustanovitvijo okraja v Podgradu. Glede na to, da so v začetku 19. stoletja imeli okraji tudi sodno oblast na prvi stopnji, je 11. november 1814 leta datum vzpostavitve okrajnega sodišča v Podgradu. Skozi celotno delovanje je imelo okrajno sodišče v Podgradu status prve stopnje, tako v pravdnem kot v kazenskem postopku. Odlok, ki gaje izdal apela-cijsko (sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje) v Celovcu z dne 22.07.1823 je Podgrad postal sodišče 2. stopnje in sedež sodišča naj bi se preselil v Lipo. Iz gradiva, ki ga imamo na razpolago iz omenjenih let je razvidno, da je v obdobju od 1827 -1839 leta sodišče imelo naziv »C. K. okrajni urad Lipa s sedežem v Podgradu«, ravno nasprotno kot odreja odlok. Tudi samo gradivo je tako formulirano in nosi naslov »v Podgradu«, verjetno se sedež sodišča ni spreminjal, sprememba je bila samo v naslovu. Z ukazom ministrstva za notranje zadeve z dne 10.07. 1868 je v Istri postavljeno 6 novih sodiščnih okrajev, namesto 16 dotedanjih. Področje okrajnega sodišča v Podgradu je pripadlo pod ju-risdikcijo okrajnega poglavarstva Volovsko. S tem ukazom je bilo v Podgradu ukinjeno mešano okrajno sodišče, ostalo pa je upravno sodišče Podgrad. Po končani 1. svetovni vojni in propadu avstro-ogr-ske monarhije je sodišče nadaljevalo z delovanjem po predpisih Italijanskega pravosodja. V naslovu sodišča se je spremenil samo naziv in sicer iz »cesarskega in kraljevega« v »kraljevi«. Kraljevo okrajno sodišče v Podgradu je prenehalo z delovanjem 01.07.1923 s Kraljevim dekretom z dne 24.03.1923. Pristojnost sodišča nad občinami Podgrad, Lipa in Materija je prevzelo Kraljevo okrajno sodišče (Re-gia Pretura) v Ilirski Bistrici. Posredno vemo, da je okrajno sodišče v Podgradu delovalo od ustanovitve pa do 1850 leta po »Občih pravilih v pravdnem postopku« iz leta 1781, in »Občim inštruk-cijam za sodišča« iz leta 1785 ter je bilo nadležno za spore, ki so presegali 20 forintov. Sodišče je bilo nadležno tudi za zapuščine, oporoke, prisilne izterjave davkov in dolgov ter pisarna za vodenje zemljiške knjige. Po gradivu, ki je v kazenskih spisih so predvsem zahtevki sodišč iz Trsta in Rovinja za pričetek postopka, zaslišanja in zapisnika zaslišanja, vročitve sodnih pozivov in sodnih odločb osebam z območja okrajnega sodišča Podgrad. Glede na gradivo, ki nam je na razpolago trdimo, da je bila naloga sodišča predvsem izvajanje preiskovalnih postopkov in posredovanje pozivov in odločb višjih sodišč. O dejanski pravdni nadle-žnosti okrajnega sodišča v Podgradu pa lahko govorimo po letu 1852,-ko je bi sprejet »Zakon o pristojnosti sodišč v mestnih sodiščih«, ki določa pristojnosti mešanih okrajnih uradov kot sodnih oblasti. Teritorialna nadležnost okrajnega sodišča v Podgradu se v začetnem obdobju razprostira na območjih občine Podgrad, Lipa i Materija. Po podatkih za let 1857 je imel podgrajski sodni okraj 15.978 prebivalcev v 62 vaseh z 2351 hišami. Pod okrajno sodišče so spadale naslednje katastrske občine (k. o.) Že-jane, Pasjak, Mu ne, Starod, Šapjane, Lipa, Rupa, Sušak, Zabiče, Podgraje, Novokračine, Jelšane, Dolenje, Brdce, Vel. Brdo, Studena gora, Pavlica, Sabonje Račiče, Podgrad, Poljane, Vodice, Jelovica, Golac, Hrušica, Obrov, Gradišče, Podbeže, Zajelšje, Male Loče, Pregarje, Huje, Ritomeče, Javorje, Gaberk, Erjavče, Pre-lože, Tatre, Kozjane, Kovčice, Slivje, Hotična, Markovščina, Materija, Hrpelje, Brezovica in Artviže (Ivan Beuc, Istarske Študije, Zagreb 1975). Gradivo za raziskovanje okrajnega sodišča v Podgradu se nahaja na več lokacij. Prvi del gradiva (1814-1864) hrani Državni arhiv na reki (DAR). Drugi del gradiva, ki je že leta 1933 prevzel Kraljevi državni arhiv na Reki in ga 1948 leta vrnil sodnemu okraju v Ilirsko Bistrico se nahaja v Pokrajinskem muzeju Koper in Arhivu republike Slovenije. Časovno pa gradivo tudi odstopa po obsegu in letnici nastanka, tako zasledimo dokument zemljiškega zapisa iz leta 1705 in zemljiške knjige za leto 1753. Kar pomeni, da je imel Podgrad sodnijski urad že pred dejansko ustanovitvijo 1814 leta. Gradivo o delovanje so-dnijskega okraja Podgrad za nekaj več več kot sto let 1814-1923 seje ob ukinitvi preneslo v okrajno Kraljevo sodišče v Ilirsko Bistrico. V DAR hranijo gradivo za obdobje 1814 do 1864 leta in sicer pred- vsem splošni zemljiško knjižni izpisi, ki so razdeljeni v štiri skupine: sodnijska uprava, pravdni in kazenski postopki ter skupina varia. Varia se nanaša na spise za čas med leti 1851-1854 in so registrirani z oznako H, kar pomeni,da so pravdni in krivični postopki manjšega pomena. Potrditev, da so naši kraji skozi stoletja na prepihu je moč razbrati pri iskanju gradiva okrajnega sodišča iz Podgrada. Na tem mestu se pokaže zanimivost admini- strativnih selitev naših kraje v zadnjih sto letih skozi administracije peti držav. Tako zasledimo poziv okrajnega sodišča iz Ilirske Bistrice 05. 11.1948, da prevzamejo gradivo okraj- nega sodišča v Podgradu, ki se hrani pri DAR. Arhivsko gradivo prevzame takratno okrajno sodišče iz Ilirske Bistrice. O nadaljnji usodi gradiva zasledimo podatke pri Klasincu (1984) pri Pokrajinskem arhivu Koper pod št. 78 »Okrajno sodišče Koper -Podgrad (1850-1945). Razliko gradiva med letom 1948 in gradivom, ki se nahaja v Kopru je potrebno iskati v Arhivu republike Slovenije pod gradivom Zemljiške knjige za sodne okraje št. 319 in 341. Danes pa še zmeraj v DAR hranijo nekaj gradiva okrajnega sodišča v Podgradu, ki posledica administrativnih poti naših krajev v zadnjih sto letih. Glede, da g. Nenad Labus, postavljavec knjige Okrajno sodišče Podgrad v DAR ni imel podatkov je raziskovalcu predstavil svojo domnevo. Ob ukinitvi sodišča v Podgradu je le to po uprav-no-politični oblasti (1868)te-ritorialno pripadlo pod okraj Volovsko. Če bi bilo gradivo, ki se danes nahaja v DAR leta 1933 v Podgradu bi ga takrat prevzelo Kraljevo okrajno sodišče v Ilirski Bistrici (Villa del Nevoso) in bi ga leta 1948 prevzelo nazaj od DAR. Obseg gradiva, ki se nahaja v DAR sodišču v Podgradu je v obsegu cca. 4,5 dolžinskih metrov in predstavlja prvo in temeljno obdobje okrajnega sodišča v Pod- gradu med leti 1814 in 1864. Gradivo je pisano večinoma v nemškem jeziku (gotika), in italijanskem jeziku (latinščina). Manjši del gradiva pa se pojavlja v slovenskem jeziku. Pokrajinski arhiv Koper pa hrani predvsem drugi del gradiva med leti 1840-1923 v obsegu cca. 75 dolžinskih metrov. Podgrajke in podgrajci, predstavil sem Vam le delček bogatega arhivskega gradiva, ki predstavlja pomen kraja skozi pravosodje v zadnjih 2. stoletij. Spodbujajte mladi rod, naj z raziskovanjem preteklosti in sedanjosti da svojemu kraju pomen, ki ga je imel Podgrad v Istri. Ivan Simčič VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,!: 05 /710 07 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 Novograjsko zemljiško gospostvo v 17. stoletju predhodnica okrajnega sodišča v Podgradu. S. Vilfan zg. Kronika. Dan najlepših sanj... SANJSKA POROKA V NACIONALNEM PARKU STRUNJANSKIH SOLIN Poroka je najlepši dan v Vašem življenju. Poskrbite, da vam bo ostala v najlepšem spominu. Zaupajte jo izkušenim organizatorjem porok in izberite čarobno lokacijo - Strunjan. Zakaj Strunjanski zaliv Svojo zaobljubo lahko izrečete prav tu, v krajinskem parku Strunjan, obdani z bujnim sredozemskim rastjem, solinami, jezerom in morjem. Na točki, s katere se ob lepem vremenu vidi morski zaliv, Alpe in Dolomiti. Prav tako vam obzorje krasi veličastna silhueta srednjeveškega mesta Piran. Strunjanski zaliv je poznan v širši okolici kot zaliv z najlepšimi sončnimi zahodi na slovenski obali. Za cerkveni obred pa se tu nahaja najpomembnejša romarska cerkev v Istri - cerkev Marijinega prikazanja. Cerkev Marijinega prikazanja in območje strunjanskega križa sta pomembna zgodovinska in romarska kraja. Tu naj bi bile še danes vidne sledi Marijinih stopinj in solz, ki jih je izjokala, ko je s svojim prikazanjem umirila viharno morje in tako rešila mornarje. V bližini se nahaja Mesečev zaliv, ki je po meritvah svetovno znanega zdravitelja Marka Pogačnika močna energijska točka - tu naj bi bilo stičišče energijskih meridijanov, tako imenovanih zmajevih črt, ki vas bodo napolnile s pozitivno energijo, katera vas bo spremljala na skupni življenjski poti! Poskrbeli bodo za vse Za vas pripravijo sprejem mladoporočencev in svatov, ponudijo vam bogato izbiro poročnih menijev in tort, svečano okrasijo mize in prostor, natisnejo poročne menije, kartice in sedežni red. Da boste zares brez skrbi, poskrbijo tudi za animacijo in varstvo otrok. Njihova izkušena ekipa vam je na voljo pri organizaciji in izvedbi svečanega dogodka. Nudijo vam vrhunsko pripravljene poročne menije po zelo dostopnih cenah, živo plesno glasbo, željeno postavitev miz in stolov ter dekoracijo prostora. Njihovi kuharski mojstri vam bodo z veseljem svetovali pri sestavi slavnostnega jedilnika. Ne glede na to ali gre za majhno, intimno proslavo ali raz- °sno poroko, v njihovi družbi se boste počutili nekaj posebnega. Lokacija je edinstvena, saj so obdani z morjem na eni strani, solinami na drugi strani in slanim jezerom na zadnji strani. Velika pokrita terasa, oddaljena samo 5m od morja, sprejme do 300 ljudi in je zgrajena v rimsko grškem stilu. Je ena najlepših teras na obali on kot ustvarjena za poroke in druga slavja. Nudijo vam tudi možnost poroke v Piranu, nakar vas z barko pripeljejo do pomola, ki je neposredno pred njihovo restavracijo. Skratka možnosti so neomejene, saj imajo znanje in izkušnje, da vam organizirajo nepozabno poročno slavje. Restavracija "KRT" V novi restavraciji nudijo samo domače istrske specialitete, pripravljene po receptih, ki so jih uporabljale naše none. Od domačega kruha in domačih testenin, do divje sveže ribe Nastanitev Nastanitev je možna v popolnoma novem hotelu , ki so ga zgradili na nasprotni strani zaliva. Za goste restavracije Krt velja 50% popust! in školjk iz domačega zaliva. Zelenjavo jim dostavljajo lokalni kmetje, tako da nobena sestavina ne potuje več kot 5km do vse dodatne informacije in rezervacije jih pokličite njihove kuhinje. na 040/868-839 Silvestrovanje m Silvestrski menu ribii menu aperitiv dobrodošlice I — Bakalar, sardele na Šavor, marinirane sardele v limoni, domači kruh po receptu naših m aperitiv dobrodošlice j ■, . Domači narezek po Istrsko (domačipršut, istrska panceta, ovčji sir, domači kruh po receptu naših non) Istrski tris domačih testenin (domači istrski fuži s tartufi, domači istrski njoki z divjačinskim golažem, domači rezanci s špinačo) Domači istrski fuži s škampi Hobotnica na žaru s krompirjem in zelenjavo, domači radič s fižolom ALI - Brancin/orada s krompirjem in zelenjavo, do mači radič s fižolom Svinjska ribica na istrski način s supicami in ohrovtovo lazanjo Domači radič s fižolom Domača pomarančna torta, skutina torta s figami in jabolčni zavitek j S Domača pomarančna torta, skutina torta s figami in jabolčni zavitek penina ob 24.00 penina ob 24.00 Domači bobiči Domači bobU Praznovanje novega leta ob morju Restavracija Krt in turistična agencija GREMTOURS Vas vabita, da letošnje praznovanje novega leta preživite v naši družbi. Odločite se lahko za nepozabno silvestrovanje ob glasbi v gostišču Krt. V idilični restavraciji, ki se nahaja le nekaj metrov od morja, nudijo samo domače istrske specialitete, pripravljene po receptih, ki sojih uporabljale naše none. Njihov moto je »obujamo pozabljene okuse«. Na prvi dan novega leta pa Vas vabimo na Novoletno večerjo ob živi glasbi. Lahko pa si izberete tudi paket, ki zajema: - eno ali dve nočitvi v hotelu v Strunjanu - silvestrovanje ob živi glasbi - pozno kosilo 1. januarja - ogled večernega ognjemeta v Portorožu iz barke - novoletno večerjo 1. januarja ob živi glasbi Za vse informacije ali rezervacije smo dosegljivi na številki 068/658-618 ali na e-pošti turizem@gremtours.si. Karate Evropsko srečanje otrok v Ferrari V soboto, 14.11.2015 so članice Karate kluba Oldersi odlično zastopale klub in Slovensko zvezo tradicionalnega karateja na Evropskem srečanju otrok v Ferrari. Kot članice otroške reprezentance SZTK so prikazale odlične nastope v zelo hudi konkurenci, saj seje tekmovanja udeležilo okrog 800 tekmovalcev. Svoj prispevek je dal tudi trener kluba Oldersi Mirko Rogač III. Dan, kot sodnik. V katah sta medalje prejeli tekmovalki Natali Sedmak za 1. mesto in Rebeka Oblak za 3. mesto. V kata timih so prejeli medalje za 3. mesto P. Zadnik, R. Oblak, A. Sedmak, 4. mesto pa je zasedel Kata tim L. Grbič, T. Grbič, N. Pavlovič. Čestitke članicam klube ter vsem ostalim tekmovalcev otroške reprezentance SZTK, kajti vsak je prispeval svoj delež, da je odprava uspela. Nedvomno gre zahvala tudi vsem spremljevalcem in sodnikom, še posebej Marku Mitroviču, kije poskrbel za vse otroke in bodril vsakega posebej! Meta Oblak I. Pokal mesta Koper OlderSi smo v mesecu oktobru večino časa preživeli na obali. V nedeljo, 25.10.2015, smo tekmovali na I. Pokalni tekmi mesta Koper, ki jo je organiziral Karate Klub Tora Koper v sodelovanju s SZTK. Ob tej priliki moram pohvaliti organizatorje, saj jim je dogodek 100% uspel. V Koper so pripeljali lepo številko tekmovalcev iz drugih držav ter iz drugih zvez. Toda kljub vsej veličnini niso pozabili na tekmovalce, ki si zares zaslužijo medaljo. KKTora vse pohvale! Naša ekipa Nuša Primc, Lana in Lea Križman, Brina Lazar, Manca Pavlovič, Rebeka Oblak, Polona Zadnik, Anika Sedmak, Natali Sedmak, Nina Pavlovič in Jože Primc je tudi tokrat blestela. Vsi tekmovalci so bili za svoj nastop nagrajeni z medaljo. Zahvaljujem se Fidelu Verganu in Izidorju Sedmaku za pomoč na tatamijih ter Mirku Rogaču, ker se vedno žrtvuje in stopi v sodniške vrste. Hvala tudi vsem staršem za podporo. Meta Oblak Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Oglasi A immisMMi, letno TOVOTA JAMSTVO Odkrijte novi Auris HIBRID, BENCIN, DIZEL z novim 7” Touch 2 J ... sistemom in z naprednim paketom varnosti. C/aD TOVOTA 0 : II ALuL/AYS A BETTERUJAV SSMrn iTOVOTA ZAVAROVANJE CENTERJEREB Polje 9b, Izola, <05> 6168 OOl : • Brez omejitve kilometrov Zaljubite se v vožnjo, ponovno! Izračun velja za model Auris Terra 1,33 bendn in temelji na osnovi trenutnega indeksa obresti: 3 - MESEČNI EURIBOR. Efektivna obrestna mera (EOM) znaša 7,934% in je izračunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in upravljanja pogodbe, zavarovanja terjatev in obrestne mere, ki velja na dan 3.8.2015. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov iz naslova interkalarnih obresti ter stroškov, ki so nastali z morebitnim neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, če se spremeni višina kredita oz. obroka, trajanje kredita, obrestni indeks ter roki plačila. Povprečna poraba goriva za modele Auris je 3,5 do 5,71/lOOkm in emisije C02 79 do 132 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota Auris: EURO VI. Emisija N0x je od 0,0058 do 0,064 g/km. Ogljikov dioksid (CO,) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Zahvale '.v;'- -r ■■BH Nocoj bom pomagal spustiti meglo na zemljo, razpršil jo bom enakomerno naokrog. Nocoj bom končno zraven, ko bodo zvezdam odvzeli monopot-kresnička ali iskra v očeh, pomembno je, da žari, da žari. Nocoj bom še zadnjič pokosil tisto zelenkasto tra\!o pred vrati, sošolcem napisal prijazne kartice in jim plačal za pit. Nocoj bomo mi prižgali dan, še ptice letijo na našo stran in če ti z\;ezda več ne gori, prižgemo ti majhno iskro v oči! -Martin Krpan 6.3.1972-8. 7.2015 Ob bridki izgubi našega dragega Alana Bevčiča - Reffota se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, sošolcem in sošolkam 8. d iz leta 1986, njegovim sodelavcem in kolektivu podjetja Lesonit ter nekdanjim sode1- slovenskih železnic - hvala za vse besede tolažbe, izražena sožalja in darovane prispevke. Hvala žunni1- „u za spokojen verski obred, JP Komunala Ilirska Bistrica za strokovno in prijazno podporo pri or i pogreba ter Vasovalcem za ganljivo pesem v zadnje slovo. Globoka zahvala tudi vsem njegovim Jr , navijaški skupini Armada Rupa in Klubu navijačev Slovenija supporters ter vsem ostalim prijateljem za številno in veličastno slovo v iskri Reffotove življenjske strasti. In ne nazadnje posebna in velika hvala Frenku Sedmaku - Pucu in Tomažu Primcu - Danilčetu za vso pomoč in oporo pri organizaciji pogrebnega obreda, Niku Polesu, Janu Čekadi in Tomažu Primcu za mili spev z 'večernim pozdravom' ter Tadeju Primcu - Danilotu in Alešu Poročniku - Pokotu za čustveno doživeta govora in vznesene besede slovesa. PRISRČNA HVALA VSEM ZA VAŠE ISKRE V OČEH! Mama Marija, oči Toni, sestra Manuela, hčerka Lara z mamo Veroniko Ilirska Bistrica, julij 2015 Vabilo 0* ŠOLSKI CENTER POSTOJNA SREDNJA ŠOLA (»tmaaaga Ilirska Bistrica vabi na ogled razstave Holokavst 1933-1945 Pogum, da se spominjamo Razstava Holokavst 1933 1945 (Pogum, da se spominjamo) prikazuje posledice nacistične ideologije, ki je umorila sest milijonov Judov in na milijone drugih: Rome. Slovane, politično drugače misleče, homoseksualce, vojne ujetnike, telesno slabotne in mentalno prizadete. Razstava, ki je ganljivo pričevanje o mračnem poglavju človeške zgodovine, je bila do sedaj postavljena te v 19 državah v Evropi in /x> svetu. Razstava je na ogled od 23. novembra 2015 do 23. decembra 2015 med 15. in 19. uro v prvem nadstropju Gimnazije Ilirska Bistrica, I liča IV. artntje I, Ilirska Bistrica. Zdravje raHH T T - ...... Radon predstavlja nevarnost za naše zdravje Radon je radioaktivni žlahtni plin, ki ogroža naše zdravje. Bolj kot v vrtcih in šolah smo mu izpostavljeni doma, kjer se zadržujemo največ časa. Zato seje dobro Prepričati, kolikšna je koncentracija radona v našem domu. Plin radon nastaja ob izpadanju nestabilnega urana, ki je naravno prisoten povsod v zemeljski skorji. Del radona doseže atmosfero, kjer se hitro razredči. Če pa radon na svoji poti za-' ® v zgradbo, se v njej 'ahko začne kopičiti. n radioaktivnem raz- padu radona nastajajo Je'° majhni delci tež-k|h kovin, ki z dihanjem Preidejo v pljuča. Pri nadaljnjem razpadanju delcev je občutljivo tkivo podvrženo radioaktivnemu, ionizira- , jočemu sevanju, kar povečuje tveganje za razvoj Poučnega raka. Z daljšanj, življenjske dobe se ob po., can' izpostavljenosti radonu Povečuje mera sevanja, ki 9a Posameznik prejme, posledično pa se povečuje tudi Verjetnost obolenja. Povezave med rakom in s odljivimi učinki ionizirajo- čega sevanja je človeštvo začelo spoznavati v začetku 20. stoletja z uveljavitvijo rentgenskih aparatur v medicini. Prvi zdravniki niso uporabljali zaščitnih pripomočkov, kar je vodilo do akutnih poškodb in povečane smrtnosti zaradi raka. V sredini 20. stoletja so radon povezali s povečano pojavnostjo raka med rudarji. Na podlagi teh Razpadni produkti radona se odlagajo v pljučih (WHO, 2009) ljudi. Zadnje epidemiološke raziskave, ki so zajele veliko število ljudi, so potrdile, da radon v bivalnem okolju povečuje tveganje za pojavom raka na pljučih. Rezultati epidemioloških raziskav so pokazali, da je radon za kajenjem drugi najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka, med nekadilci pa celo prvi. Ocenili so, da je v Evropi 9% vseh pljučnih rakavih obolenj povezanih z radonom. Če se koncentracija radona poveča za 100 Bq/ m3 (1 Bq-bekerel je enak enemu radioaktivnemu razpadu na sekundo), se tveganje poveča za 16%. Pojavnost raka je še posebej povečana med kadilci, ki so hkrati izpostavljeni tudi radonu. V primerjavi z nekadilci je tveganje večje kar za 25-krat. je mejna vrednost med 100 in 200 Bq/m3. Na podlagi izsledkov epidemioloških raziskav je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, direktiva, ki bo v veljavo stopila v letu 2018, državam Evropske unije nalaga prilagoditev nacionalnih referenčnih vrednosti, ozavešča- vstopa skozi razpoke v talni plošči in stenah. Kljub vsem preventivnim ukrepom za nobeno stavbo ne moremo trditi, da je varna pred 0.50% DRUGI UMETNI VIRI (0,01 m Sv) 10.20% NOTRANJE OBSEVANJE (0,24 m Sv) 27.70% MEDICINA (0.66mSv) 23.CC* KOZMIČNO IN ZEMELJSKO SEVANJE (0,56 miV) 36,50% RADON (0,88 mSv) 2.10% PRISPEVEK ČERNOBILA (0,05 mSv) Obsevanost prebivalstva v Sloveniji, skupaj 2,4 mSv (milisieverta) na leto (Delo z viri sevanj, 2006) Handbook on indoor radon) podala priporočila o mejnih koncentracijah za bivalno okolje, ki jih je privzela tudi Evropska unija. Za mejno em študij so določili tveganje za prebivalce, ki so izpostavljeni nižjim koncentracijam kot rudarji. Kasneje so opravili vrsto študij o vplivu radona v bivalnem okolju na zdravje ljudi, ki so pokazale veliko -verjetnost vpliva radona v bivalnem okolju, na zdravje »Če živimo v hiši s koncentracijo radona 400 Bq/ m3, se prejeto sevanje v primerjavi z naravnim ozadjem (2,4 mSv) poveča za štirikrat.« Trenutno je v Sloveniji v veljavi mejna vrednost 400 Bq/m3 za bivalna okolja in 1000 Bq/m3 za delovna okolja. V bolj razvitih državah pa koncentracijo priporočajo vrednost 100 Bq/m3, oziroma največ 300 Bq/m3 v posebnih okoliščinah. Nova nje javnosti o zdravstvenem tveganju zaradi radona in' nudenje tehnične podpore pri sanaciji objektov (Uradni list Evropske unije 2013/59/ EURATOM). Za problematiko radona v medijih največkrat slišimo v povezavi z vrtci in šolami. Vendar pa se otroci, ki so še bolj občutljivi na škodljive učinke radona, največ časa zadržujejo doma in so tam lahko precej bolj izpostavljeni sevanju. Radon v zgradbe radonom, dokler tega ne potrdimo z meritvami. Sami lahko storimo največ za svoje zdravje, zato se prepričajmo kakšna je raven radona v naših domovih. Meritve koncentracije radona so enostavne in natančne, predvsem pa cenovno dostopne, saj stanejo le nekaj deset evrov (www.radon-resitve. si). Tudi rešitve za učinkovito sanacijo objektov obremenjenih z radonom so dobro poznane. dr. Jakob Konig Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Gremtours d.o.o. Koper Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 10.11.2015 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Telefon: 041-550-107 Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Prejemajo ga gospodinjstva v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna. Distribucija: kombinacija Pošte Slovenije in lastne distribucije. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Oglasi Preizkusil sem novi renault Kadjar Renaultov najnovejši avtomobil, ki je te dni zapeljal na slovenske ceste, je model Kadjar. Lahko bi rekli, da je zamenjal Koleosa, pa ni povsem tako. Njegovo zgodbo je namreč krepko nadgradil, saj ponuja vozniku in potnikom vrsto dodatkov, ki običajno vožnjo spremenijo v dogodek. To še posebej velja za izvedenko, ki sem jo preizkusil, saj po opremi sodi skoraj povsem na vrh ponudbe. Renault Kadjar je bil kovinsko rdeče barve in treba je priznati, da se mu zelo poda. Upam, da ga na cesti ne bom srečeval v pretežno sivih odtenkih, saj mu žive barve dodajo več osebnosti. Kar si Kadjar nedvomno zasluži že po videzu, še bolj pa po občutkih med vožnjo. Oblika je dinamična, ne skriva podobnosti z navora, da je vožnja zabavna. Najbolj pa me je navdušila notranjost tega Renaulta in vožnja z njim. Temu so av-f mobili jarjem se lahko mirno zapeljete po slabšem makadamu ali tudi čez kakšno gmajno, pa ne bo težav. Našega so poganjala le prednja kolesa, lahko pa izberete tudi štirikolesno gnano različico. V nosu je tičal že znani 1,5 litrski turbodi-zel DCi 110, ki postreže vozniku z dovolj moči in sicer tudi namenjeni, a ne. Ergonomija voznikovega delovnega mesta je na visokem nivoju, volanski obroč, odet v usnje pa lepo sede v roke, ravno prav blizu in ravno prav visoko. Upravljanje je enostavno, še posebej preko velikega, na dotik občutljivega zaslona sredi armaturne plošče. bratrancem Quashqai-jem, kar je dobro. Delita si namreč tudi tehniko. Oblikovalci so zopet, kot je to v zadnjem času pri Renaultu že običaj, opravili odlično delo. Avto je prepoznaven Renault, eleganten in daje tudi videz robustnosti, čeprav vsi vemo, da SUV-ji le iz-gledajo kot terenci. No, resnici na ljubo, s Kad- TigoABC Poleg enostavnega me nuja sem bil vesel mo žnosti personalizacijč načina prikaza podatkov Velik okrogli števec preč voznikom je kombiniran na njem pa so hitrosi vožnje, števec motorni! vrtljajev in vrsta drugi! uporabnih podatkov Izbiral sem lahko barve zaslona in način prikaza Meni je bil najbolj všeč tisti, ki je prikazoval hi trost v sredini, na obo du pa so bile za vrtljaje motorja velike bele šte vilke. Zelo simpatičen je tudi način v zeleni barvi ki z niansami" prikazuje najbolj ekonomičen in i tem ekološki način vožnje. Vsekakor sem pre pričan, da si bo vsak voz nik našel prikaz, ki mu bc najbolj všeč. Pri tem pi je zelo pomembno, dt so vsi ti načini razumljivi in logični. Ja, užival sen1 v vožnji novega Renault Kadjarja. In bila je prekratka, jasno ....jaz bi še! Vlado Krivec .„ Z nizkim startom do novega Renaulta! Do 6 obrokov in zimske gume vam plačamo mi, zato pohitite in odpeljite svojega. 5 -..s , I m " "O iry \_™U' / / 7 ■* *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.renault.si. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3.,4. in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. * Poraba pri mešanem ciklu 3,3 - 5,81/100 km. Emisije C02 85 -129 g/km. Emisijska stopnja: Euro Gb. Ei : trdih delcev;0,00006 0,0021 g/km. Število delcev (x1015): 0,01 -39,97. Ogljikov dioksid "' ' ---- - segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k posl . ...vnpRH 13-7 - 0,TI65rg:&^sija. „ vt,* " renault, si ^ TigoABC PE NOVA GORICA Industrijska cesta 2a, 05/335 44 00 PE TOLMIN Poljubinj 89f, 05/388 47 00 PE KOPER Istrska cesta 12,05/663 6117