296 Novičar iz raznih krajev. Predsednik vladnega sveto vavstva baron Kiibek, eden naj modrejših aastrijanskih deržavnikov, je 75 let star 11. t. m. poleg Dunaja za kolero umeri. — V Dobrovniku (Ra-gusa), čeravno ni se kolera huda, je vendar prodajanje vsega sadja in mnogotere zelenjadi prepovedano. — Tistim, kteri vejo gotovo zdravilo zoper kolero, zamorejo zdaj lahko k velikemu premoženju in k veliki časti priti. Akademija parižka je razpisala 100.000 frankov v darilo tistemu, ki ve za takošno zdravilo. Slišali smo že nekterikrat, da v Ljubljani se bahajo nekteri, da imajo gotovo zdravilo zoper kolero; ljudje jim sicer tega ne verjamejo; al kmalo bo pravde konec: naj sežejo le po tistih 100.000 frankih, — potem jim bojo že verjeli. Le bojimo se, da že ne bo ne — frankov ne —časti! Kdor že zdaj terdi, da ve za gotovo zdravilo kolere, je zlo podoben odpašenemu šlezvik-holjstajnskemu stotniku Theurer-u, ki je ravno sedaj v Altenburgu bukvice na svetlo dal, v kte-rih razodeva gotov vzrok krompirjeve bolezni in kako jo ozdraviti (Grundursachen der Kartoffelkrankheit und deren Heilung). Kaj nek pravi ta modri mož? „Da ljudje cigare kade in končike mečejo po tleh; ti pridejo na gnoj in tobakova kislina (?! Nikotin) začne vreti v gnoji, kteri se po tem ostrupeni; ta strup pride iz gnoja v krompir, in tako zboli. Naj se le prepovejo cigare in krompirjeve bolezni bo konec! Vse to je natisnjeno v omenjenih bukvicah; ne verjel bi skor, kdor ni sam bral, da je mogoče kaj tace g a blesti! — Od vojske v Krimu so vse tiste novice gotove, ki smo jih zadnjič omenili; poterdile so jih telegrafne naznanila iz Pariza, Londona in Pe-trograda. Pelissier piše: ^Malakov je naš; Karabelnaje in južne strani Sevastopolja ni več; bitva je bila silna, zato smo zgubili res veliko ljudi". Angležki general Sim-pson pravi: „SevastopoIj je v rokah zaveznikov; Rusi so pokončali vse magacine, mesto so sožgali in zapustili južno stran, ki se prav za prav mento imenuje; vse ladije so ponoči sožgali, le trojnih parobrodov ne, ki še plavajo v luki; most med južno in severno stranjo mesta so poderli". Gor- šakov sam je pisal v Petrograd 10. t. m. sledeče: »Čeravno je armada sevastopoljska sterpela peklenski ogenj sovražnika in je šestkrat odbila napad njegov, ga vendar ni mogla segnati iz Malakova; verli naši vojaki marširajo ravno sedaj proti severni strani mesta; na južni strani ne bo sovražnik nič druzega našel kot kertave razvaline". — Ko so v Pariz in London to novico zvedili, so v cerkvah peli ^zahvalno pesem" in obe mesti ste bile razsvitljene. Vse radovedno poprašuje: kaj bo sedaj? — pa nobeden ne ve odgovora. Veliko sicer so zavezniki dosegli s tem, kar se je 8. in 9. t. m. zgodilo, al sevastopoljske terdnjave še niso vse v njih rokah, in severne, kamor so sedaj Rusi se umaknili, so nad južnimi in strahujejo te nižje ležeče. Ako hočejo zavezniki ves Sevastopolj imeti, morajo na severni strani ravno to začeti, kar so skozi celo leto počenjali na južni. Prihodnost bo učila, kaj bo. Pelissier je v zahvalo te zmage v maršala povzdignjen. — Tisti hadodelnik, ki je hotel unidan cesarja Napoleona vstre-liti, je mlad Francoz in se piše Bellemare; že dvakrat je bil od leta 1851 v ječi; prec pri pervem izpraševanji je obstal, da že 4 leta ima namen cesarja umoriti.— Medv Carigradom in Parizom je telegraf že dodelan. — Življenje sv. očeta papeža je bilo spet v nevarnosti. Zunaj mesta iz kočije stopivši so se sprehajali po cesti, kar priderjajo plahi konji z vozom do njih , da so se komaj ognili na stran; sumi se, da je kočijaž nalaš to storil, ker je bil že enkrat v prekucijske homatije zapleten. — Tudi Sva j cc, kjer še nikdar ni bila, je kolera sedaj obiskala.