•9 Anton Martin, skoz božjo milost Lavantinski škof, vsim dušnim pastirjem in vernim kristjanom vse dobro želji m, ter Vas lepo pozdravim. Pišem Vam zopet v silnih potrebah naše svete matere katolške cerkve, preljubi Moji, ter zaupam, da se Vam zameril ne bom, če prosim. Moja dolžnost je prositi, Vaša dobrota, ako me uslišite. Bote vprašali: kaj pa spet takega? Cujte! Bog je dal svojemu naj višemu Namestniku na tem sveti lastino, da bi jim ne bilo potreba kruha prositi — dal je našemu svetemu očetu Papežu na Laškem lastne dežele, naj bi ne bili naj viši Poglavar cirkve božje drugim deželskim vladarjem v oblasti, ampak naj bi pasli naj viši Pastir drago odkupljeno čredo Kristusovo po sveti volji božji, ne pa po spačeni volji posvetnih ljudi. Ali čujte, kaj se godi! Kar je Konstantin, pervi keršanski cesar, papežu dal, dežele, ktire je cesar Karol veliki vidnemu Pogla¬ varju Kristusovemu podelil, kar so Papežu dobrotniki skoz več ko tavžent let darovali, so jim preteklo leto laški prekucuhi po ravber- sko vzeli, so si eno deželo za drugoj posiloma osvojili, in jih tako lieusmileno oropali, da je Papežu le mala Rimska okolica ostala, in pa velike množice lačnih ljudi, kteri so k svojemu Očetu pribežali, 'n jih kruha prosijo5 pa Bogu se usmili! nimajo jim ga dati. — Jeli to žalostno za svetega Očeta, pa tudi za nas, ki smo njihovi otroci ? — Sveti Oče imajo svoje duhovske vradnije in služevnike, kteri agajo vesoljno cerkvo božjo vladati; zdaj jim nimajo plačila ež so pošiljali na vse kraje sveta svetoželjne misionarje, božje kraljestvo po sveti širalo; zdaj jim nimajo popotnice plačati, nimajo pomoči poslali. Godi se Papežu, kakor vbogemu go¬ spodarju, kteriga so razbojniki šiloma napadli in ga oropali, kteri v svojo hišo zaperl, sebi in svojim pomagali ne zamore. Kdo se bo usmilil našega svetega očeta Pija IX., kdo jim pomagal? Bog, in pa mi, njihovi dobri verni otroci. Pomagali svetemu Očetu v tej veliki sili, so dobri kalolški krist¬ jani po drugih krajih družbo (bratovšino) svetega Mihaela naredili, kajti je sv. Mihael naj viši Poglavar nebeških vojsk, in pervi varh svete katolške cerkve. (Tako so tudi v Birni napravili v ravno ta namen veliko bratovšino pod naslovam sv. Petra.) To novo bratov- šino so sveti oče Piji IX. poterdili in z obilnimi odpustki oblago- darili. (Popolnoma odpustki se zadobijo na den pristopa k tej bra- tovšini, in vsako leto enkrat, ako se vredno spoveš in spokoriš, pa presveto rešno Telo prejmeš, in ob treh praznikih sv. Petra od pred¬ večera do drugega kako cerkvo obišeš, in za sveto cerkvo moliš. Tudi nepopolnoma odpustki se zadobijo, in vernim dušam v vicah darujejo.) Vsaki družban, vsaka družbana moli za svetega očeta papeža Pija in pa za sveto kalolško cerkvo „Oče naš“ in „češeno Marijo, u apo¬ stolsko vero, in pa: Čast bodi Bogu. Podaruje se za vsaki mesene 1 krajcar srebra, alj pa 2 krajcarja novega dnarja svetemu Očetu v pomoč. Ta braterna svetega Mihaela se je po mnogih krajih razširila, kder kalolški kristjani živijo-, naj se tudi v naši Lavan¬ tinski škofiji vlemelji, in lepo izhaja, dokler so Slovenci in Slovenke usmilenega serca, ter radi molijo in pa vbogajime dajejo, kolikor premorejo; to pa v resnici ni preveč za našo sveto mater kat. cerkvo in pa za ljubega očeta papeža Pija. Vsako mlado nedelo naj se v vsaki farni cerkvi, alj kderkoli se služba božja obhaja, postavi tružica, ali pa skledica za božje dare na priložili kraj, v ktero naj verni bratji in sestre bralovšine s' Mihaela za papeža svoje dare polagajo; poleg pa naj pošten stoji, ki verne opomni in dare pobira. Kar se pri samesnih nabere, se v škofijo pošle, in od tod pa svetemu Očetu T Kdor več glešta (premore), naj pa več da, kajti se jih veli kteri bi radi dali, pa nimajo, bojo pa zaloliko bolj zvesto m mali dar bo lehko vsakdo odrajtal, premožni pa tudi radi