r Največji iloveniki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - • $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Lis{:8lovevi8kihidelaTcev'vAiner!kl« TELEFON: CHelsea 3—3878^ NO. 48 — ŠTEV. 48 - ^■-»—- __, __———_ Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 28, 1933. — TOREK, 28. FEBRUARJA 1933 TELEFON: CHelsea 3—S878 VOLUME ZLL — LETNIK XLL JAPONSKE ZMAGE V DZEHOLU, KITAJSKE V MANČUKUO Ogenj uničil poslopje rajhstaga V NEKATERIH MANDŽURSKIH PROVINCAH JE NENADOMA IZBRUHNILA PROTIREVOLUCIJ A Kitajci so zavzeli šest mest. — Japonci prodirajo v Džeholu.—Glavno mesto province bo baje padlo že desetega marca, ob obletnici zavzetja Mukde-na v rusko-japonski vojni. — Matsusoka ne bo obiskal Združenih držav. — Kitajski preti lakota. — Na milijone ljudi brez hrane. PEIP1NG, Kitajska, 27. februarja. — V protire- voluciji, ki se je razširila po dvek provincijah Kirin in Hellungkiang, so Kitajci od Japoncev zavzeli šest mest. Kitajski uporniki so se poslužili priložnosti, ko so japonske čete odšle v Džehol, in so zavzeli pod poveljstvom generala Yang Su-ču mesta Mišam, Muling, Hulin, Lisbučen, Ningan in Paočing v novi državi Mančukuo. 60,000 kitajskih prostovoljcev je napadlo mesta m so kot pravijo kitajska poročila, vjeli 282 japonskih vojakov, in zaplenili I 4 poljskih topov, I 200 pušk in 600,000 patron. Dvajset ujetih Japoncev je bilo na mestu ustreljenih, ker Japonska ni hotela plačati odkupnine $100,000. Na meji Džehola se zbira močna kitajska armada, ki se hoče odločno postaviti v brari japonski vojski, katere namen je zavzeti mesto Lungyuan. — St iri brigade kitajskih vojakov stoji nasproti 30 tisoč Japoncev s šestdesetimi tovornimi avtomobili z municijo. Kitajci so pričeli s svojimi operacijami v bližini Kailu, da so zadržali japonski pritisk na Lingyuan. Japonci so bombardirali Caoyang in so nato skušali prekoračiti reko Talingho, ki obdaja mesto od treh strani. Kitajci pa so prehod preprečili Vokol ici Kailu je vreme zelo slabo, toda boji se navzlic temu nadaljujejo. CINCOV, Mandžurija, 27. februarja. — Vsled dosedanjega naglega prodiranja japonske vojske napovedujejo japonski častniki, da bo japonska armada zavzela glavno mesto Džehola I 0. marca, ko bo obletnica zavzetja Mudkdena v rusko-japonski vojni leta 1905. Japonski častniki zatrjujejo, da je prodiranje japonske armade lažje kot pa so domnevali. Navzlic temu, da je armada maršala Cang Hsiao-lianga ustavila japonsko prodiranje, so Japonci prepričani, da bodo pregnali Kitajce iz Džehola. Japonski aeVoplani so v soboto bombardirali Lingyuan in je kmalu nato japonska armada mesto zavzela. Pri bombardiranju je bilo ubitih 1 000 Kitajcev. Ko bodo Japonci zavzeli višine nad Longyuanom, bodo pričeli prodirati 75 milj do glavnega mesta Džehola. PARIZ, Francija, 27. februarja. — Razžaljen vsled pisma ameriškega državnega tajnika Stimso-na, je voditelj japonske delegacije pri Ligi narodov Yosuke Matsuoka opustil svoj namen, da bi obiskal Zd ružene države in posetil predsednika Roosevelta. Mesto tega se bo Matsuoka vrnil na Japonsko po vzhodni črti in se bo odpeljal s parnikom Katori Maru iz Marseilles. Matsuoka bo s svojim spremstvom odpotoval v četrtek iz Pariza. SANGHAJ, Kitajska, 27. februarja. — Vsled velike suše lansko leto preti 2,000,000 Kitajcev v provinciji Sensi lakota. Prebivalci v bližini Hančenga in ob reki Wei so prodali vse svoje stvari, da so si mogli kupiti živež. Nekateri so celo porušili svoje hiše in prodali les. Amerikanec Kelly, ki je voditelj ameriške pomožne akcije, pravi: — S DELADIER JE DOBIL ZAUPNICO Senat je odobril vladni predlog, naj se zmanjša proračun za armado z a dvajset milijonov dolarjev. Pariz, Francija, 27. februarja. Senat je danes odobril vladni predlo«;, naj se zmanjša izdatke ui armado in. mornarico. Ministrskemu predsedniku IJeladieru j«' izrekel zaupnico z 180 proti 118 glasovom. I*red tem .se je vršila dolga in vroča debata. Šlo je namreč za to, če bo odobril senat .sklep poslanike zbornice, naj se zmanjša vojaški proračun za dvajset milijonov dolarjev. Ministrski predsednik je v dolgem govoru zagotavljal. da uspešno.*! armade ne bo s tem popodnoma nič zmanjšana ter dokazoval senatorjem, da je ta odredba edini izhod iz zagate, v katero je vlada za^la. Tako je bil slednjič sprejet predlog, ki je naletel sprva v poslanski zbornici, pa tudi v .senatu na odločen odpor. Vsi drugi slični predlogi, kot na primer predlog, naj .se zmanjša državnim uslužbencem plače, bodo sprejeti brez vsakih težav. Ministrski predsednik Deladier se bo še nekaj časa vzdržal na površju, vprašanje je pa, če ne bo strmoglavi jen, k«> se bo ponovno načelo vprašanje glede vojnih dolgov. B0LIVIJCI BAJE ZAVRGLI POGOJE ZA MIR Bolivija je zavrgla nasvete nevralnih držav za mirovno pogajanje s Paragvajem. — Se ne mara pogajati, č e Paragvaj napove vojno. NA KUBI POKAJO BOMBE Havana, Kuba, 27. februarja. Koncem tedna sta bili na Ivubi vrženi dve bombi. I)r. Ilerran de Varoua in njegova žena sta bila ranjena, ko je .sinoči v njihovi hiši ekesplodirala bomba. I>ruga bomba je eksplodirala •v hiši Pedro Olaseoaga v Santa Clara. Ho m ha je na hiši povzročila veliko škodo, toda ranjen tli bil nikdo. V dvoraTii telovadnega društva Almendares so našli bombo, ki je bila napolnjena z deset funtov di-namita. La Paz, Bolivija, 27. februarja. Itolivijska vlada bo odklonila vsak posredovalni poskus držav Argentina, Brazilija, Tile in Peru za mir meil Bolivijo in Poragvajem. ako Paragvaj napove Boliviji -vojno. Zunanje ministrstvo potrjuj«4 sprejem posredovaluih pogojev rn pravi: — Xove mirovne ponudbe so bile sprejete z istim duhom, kot prejšnje. Toda zadnja ponudba je prišla ravno ob času. ko paragvajska poslanska zbornica glasuje o trm. da napove Boliviji vojno. S tem so uničeni vsi ph meniti poskusi nevtralnih držav, da hi se sklenil mir med obema državama. Asuncion, Paragvaj, 27. febr. prošnji, predsednika Eusebio V vala, da mu kongres dovoli napovedati vojno Boliviji, bo kongres takoj pričel razpravljati. Od-ibor za zunanje zadeve bo predlog stavil pri prvem zasedanju kongresa. HOOVER BO V SOBOTO ODPOTOVAL Washington, D. C., 27. febr. —| Predsednik Hoover bo prihodnjo i soboto odpotoval s parnikom uPennsylvania" proti Panamske-! mu kanalu. ' Parnik "Pennsylvania" je odi o- j žil svoj odhod od poldne do pete j ure popoldne. j Takoj po Roosevelt o vi i na u gu-rn ei j i v soboto se bo predsednik Iloover s svojo ženo odpeljal v New York in nato s parnikom proti Panami. Hoover se bo za dva dni vstavil na Panami in bo ribaril, nato pa se ho odpeljal dalje proti Californiji na siv o j dom. ANGLIJA NE BO IZVAŽALA MUNICUE Angleški kabinet ne pričakuje nobenega uspeha, ako se prepove izvoz orožja na Japonsko. — O tem vprašanju bo razpravljal parlament. London, Anglija, 27. februarja. Angleški kabinet je imel svoje posvetovanje v uradnem stanovanju ministrskega predsednika Mae-Donalda ..a 10 Downing St. in je razpravljal o položaju na Daljnem iztoku. Iz tega posvetovanja je razvidno, da angleška vlada ne misli, tla bi bili položaj na Daljnem iztoku izboljšan, ako se prepove izvažanje orožja na Japonsko. Tokio, Japonska, 27. februarja. Nek visok japonski državni uradnik je rekel, da izjava ameriške-1 ga državnega tajnika Sthnso-na' glede ameriške politike v Aziji ne ! bo prav nič vplivala na japonski j načrt glede Mandžurije. I Stimsonovo pismo ne kaže. kot bi ga sam narekoval, temveč ga je najbrže sestavil bodoči državni tajnik Cordell Hull. | Japonska tudi ne bo pred ruga-čila svojega načrta, če se tudi Zdr. | države in Rusija pridružita odboru devetnajstih Lige narodov za poravnavo kitajskega spora. I Japonska vsled prepovedi do- , . . ». ' 1 , , rodnih komisarjev vazanja orožja na Japonsko ne bo -\f0j0t0V prav nič prizadeta, razun. ako je vstavljen dovoz raznih kovin, med tem ko bi bila Kitajska takoj zelo prizadeta. H0LANDSKI KOMUNIST ARETIRAN KOT P0ŽIGALEC BERLIN, Nemčija, 27. februarja. — Danes jc požar skoro popolnoma uničil zgodovinsko stavbo nemškega državnega zbora, ki je veljala nad petindvajset milijonov mark. Policija je ugotovila, da je bil ogenj podtaknjen. Vsa požarna bramba glavnega mesta je bila v akciji, in šele po preteku vec ur se je posrečilo spraviti ogenj pod kontrolo. S0VJ. VLADA RAZDELJUJE SETVENO 2IT0 Vlada je posodila 21,400,000 bušljev Ukrajini in Kavkazu. — Kmetje bodo morali odplačati z 10 odstotnimi obrestmi. Moskva, Rusija, 27. teb na rji. Da se je ponesrečil poskus, d«? bi v l"krajini in na severnem Kavkazu nabrali dovolj žita za po-mladansko setev, je jasno iz tega. ad je vlada iz svojih zalog vzela 21.400.000 bušljev žita in ga je poslala v te kraje za setev. Tozadevno odredbo je podpisal generalni tajnik komunistične stranke Jo- Ko je policija vdrla v poslop-je, je našla nekega moškega, ki se jo izdal za nizozemskega kf>» nuinista ter po ostrem zaslišanju priznal, da je podtaJknil ogenj. Aretirani se piše Van d«*r Luebbe ter je star štiriindvajset let. Policija domneva, da gre v tem slučaju za organizirano komunistično zaroto. Goreti je začelo na štirinajstih krajih. Najprej je izbruhnil poza«• bližini restavracije, par minut kasneje -pa v četrtem nadstropju. Kmalu nato je bilo vse poslopje v plamenih. Ob osmih zvečer je bilo na de-lu dest skupin ognjegascev. katerim se jih je pridružilo ob devetih še nadaljnih pet. Slednjič je bil izdan generalni alarm, in vsi ■berlinski ognjegasei so se udeležili ga-šenja. Okoli gorečega poslopja se je zbralo na tisoče radovednežev. Po-lieija je imela polne roke dela, da je vzdrala red. Koliko znaša povzročena škoda. se zaenkrat še ni dalo dogna- Ženeva, Švica, 27. februarja. — Liga narodov je z velikim zado- Oo zadnjega časa je vlada v Moskvi vztrajala pri tem, da mora vsak okraj skrbeti za zadostno množino žita za setev. Toda v mnogih okrajih ni bilo mogoče dobiti dovolj žita, bodisi, da ga v ZAROTA V MEHIKI Mexico City, Mehika, 27. febr. Policija je odkrila zaroto, »ki je imela namen umoriti governerja države Tobasco, Tomas (iarrido Cauabal Aretiranih je bilo deset meščanov v Tabasco. Polieija išče **e več drugih oseb. ki so na sumu, da so bile zapletene v zaroto. Govcmer Garrido je po več letih prvič prišel v mehiško gjavno jn«*sto. Pred štirimi leti je ušel smrti, ko je bil napaden in g:i je obvarovala krogle samo vestja, ki je »varna pred kroglami. Pri atentatu pa sta bila ubita dva njegova spremijovalea. PAPEŽ PREROKUJE BOLJŠE ČASE Vatikan, 27. februarja. — V svojem nagovoru na rimsko duhovščino je papež Pij XL prerokov« 1 boljše čase. "V teh žalostnih časih ne vem. kako bi mogel upnti na boljše čase". — je rekel papež. "Toda v mojem sreu je vstalo upanje, ko sem razglasil sveto leto". "Prav iskreno upam. da bo kon-eem svetega leta človeštvo v vsakem oziru imelo .boljše čase". voljstvom sprejela odgovor Zdru-1 resnici ni bilo, ali pa so ga kmet-ženih držav, ki so odobrile nastop ie tako spravili, da ga oblasti ni-Lige proti Japonski in sedaj ea-ka na odgovor Rusije. Liga narodov je povabila Združene države in Rusijo, da se ude- so mogle najti. Vlada pošilja žito v okraje kot posojilo, ki bo moralo biti vrnjeno z deset odstotnimi obrestmi. ležita, dasi nista elame, Lige, se- kar bo pla-no ^ tovftrjlino Ukra_ je kg,nega odbora devetnajstih, j jina bo drtbila 12.300.000 bušljev k, una namen doseči sporazum vjžita> Kavkaz pa 9,100.000 bušljev. sporu med Kitajsko in Japonsko. Pred krit kini je član Politbi- SUBMARINI ZA ARGENTINO Taranto, Italija, 27. februarja. Trije submarini, ki so bili za argentinsko vlado zgrajeni v tem mestu. Salta. Kanta Fe in Sanba-•ro Ostero, so odpluli v Buenos Aires. Ligini delejrati so z zadovoljstvom sprejeli poročilo Združenih držav, d.a stoje rame ob rami z Li-^o narodov, ki ni hotela priznati nove Mančukuo države. Stimson je v svojem pismu tudi sporočil Ligi narodov, da je vlada Združenih držav v popolnem soglasju s poročilom Ijige narodov, ki je obsodila Japonsko glede njenega nastopa v Mandžuriji. Rusija pričakuje od tega. da se odzove povabilu Lige narodov, da bo dobila priznanje od nekaterih držav, ki so zastopane v Ligi. Ruski delegat i na razorožit veni kon-ferenei zatrjujejo, da polovica držav, ki so zastopane v odboru roa, Stanislav Kossior, v svojem govoru rekel, da je neverjetno, da . j v T'krajini ne bi moglo biti dovolj žita za setev. Rekel je tudi, da je vlada lanske jeseni nabrala komaj četrtino toliko žita kot v istem času lanskega leta. Pri drugem vladnem pobiranju žita je bilo v Ukrajini in severnem Kavkazu nabranega samo polovica žita. kot pa je vlada določila prispevek obeh dežel. "Prebivalci so prodali vse, da so si kupili hrano. Mnogi jedo pse, koruzne storže in divje korenine. Lačni možje prodajajo žene, starše in otroke pod pogojem, da jih kupci oskrbujejo z živežem.'* Kot poroča Kelly, je že mnogo ljudi za lakoto umrlo. v- :.. JStiasJw devetnajstih, ne priznavajo ruske načrt za industrializacijo dežele sovjetske države. j uspel in da so zato vladne tovar- ne opremljene s stroji za izdelavo vsakovrstnega bla«*a. posebno za stroje, za katere je zadnja leta vlada plačevala po 100 milijonov dolariev na leto v zlatu. SAMOMOR RAVNATELJA MADŽARSKIH ŽELEZNIC Budimpešta, Madžarska, 2G. februarja. — Fran/. Szentivanv. generalni ravnatelj madžarskih državnih železnic, se je danes ustrelil v .svoji pisarni. V smrt je baje šel zaraditega, ker je preiskava dognala, da je bil on odgovoren oa v ti kota pijan je orožja na Ma- j inozemstvu, so lokomotive in že-džarsko. lezniški vozovi. sip V. Stalin in predsednik na- ti, toda ker je levo krilo poslopja \ jačeslav M. popolnoma uničeno, bo znašala ; škoda najbrž več milijonov mark Ko sta državni kancler Hiti«-? in podkancler von Papen izvedela za požar, sta se takoj podali v bližino pogorišča. V manj kot enem tednu bo izvoljen nov nemški državni zbor. Zaenkrat se javnost toliko ne zanima za vprašanje, katera stranka bo zmagala, pač. se pa vprašujejo, kje bo novi državni zbor zboroval. Prodno bo poslopje popravljeno. bo najbrž poteklo več mesecev. Ognjegasei so gasili z velikim junaštvom in požrtvovalnost jo. Vse važnejše dokumente se jim je posrečilo rešiti. Iz knjižnice s« rešili tudi ustavo izza leta 1848, ki tvori temelj weimarske ustave. Wolf ova brzojavna agent ura naznanja, da bo dal Wilhelm Goe-ring, ki je minister brez portfelja v Hitlerjevem kabinetu, aretirati v Berlinu in po drugih mestih vse komunistične voditelje. Oblasti domnevajo, da so prišli požigalci v poslopje skozi vrata, katerih se poslužujejo poslancu Xajbrže jim je bil dovoljen vstop pod pretvezo, da hočejo temu ali onemu kaj naročiti. Preiskava je dognala, da je izbruhnil ogenj na ■štirinajstih različnih prostorih. Po hodnikih in v podstrešju so našli >v petrolej namočene cunje. Van der Luebbe, kojega potni list izkazuje, da je doma iz Amsterdama. je bil aretiran, ko je hotel pobegniti iz poslopja. Ker je »bil brez srajce, je po dolgem obotavljanju priznal, da je namočil srajco v petrolej in zažga!. Ker so mu prostori v pritličju precej natančno znani, domneva policija, da je moral imeti enega ali več pomagaeev. Pri President L. Renedllč. Treat. Place of bnalnea HI W. 18th Street, of the corporation and addressee of above officers: Baroncta af Manhattan. New York City, N. Y. ULAS NARODA (Voice of tbe People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays celo leto rdja Kanado......... la pol leta....... Sa Četrt leta ..... Ameriko In W.00 93.00 9100 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto......$7,00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly W OO Advertisement on Agreement _"GlasNsToda** Izba J a vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Doptai brez podpisa in oeebnostl se ne priohenjejo. Denar naj se blagovoli poflUJatl PO Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**. Jlfi W. 18th Street. New York. N-Telephone: Cllelsea 3—3878 SESTANEK NED PAPEŽEM IN STALINOM VELESESZAfiXA ODKRITJA O KOX FEREXCI S A OTOKI PRINKIPO AA ilARMARSKEU MORJI' Ljubljanski "SLOVENEC" je serviral svojim čitateljem sledečo predpustno potegavščino kot nekak komentar" k hirtenberški aferi. Od .svojega dunajskega poročevalca. na katcerga srno se obrnili v zadevi pošiljanja orožja i', neke inozemske države preko Avstrije na Madjarsko. — snu> dobili sledeč telefonski odgovor: Na Vaše vprašanje. da-li je res soeialdcmokratki "Abend" prinesel poročilo, tla je* v hirtenberško afero zapleten Tudi Vatikan. Vam moram odgovoriti ne samo to, da jv-"Abend" v resnici to objavil, kar so posneli tudi Vaši lUti (naš dopisnik misli "Slovenski narod'4 — opomba uredil.), ampak da njego-v trdit v.' v glavnem tudi odgovarjajo dejstvom. To mi ni potrdil mililo moj kol »ga, urednik "Ahenda". gospod dr. Veilclienduft. amjiak tudi tlru^e odlične osebe tukajšnjega političnega življenja. predvsem pa moj najboljši vir v mednarodnih zadevah, ki ima tesne zveze > tukajšnjim diplomatskim svetom in ki mi je razkril tudi take stvari. katere so doslej še popolnoma neznane. Ker mi je dovolil, da Vam njegove informacije sporočim, m* i <1 a bi ga seveda imenoval. Vas zaenkrat na kratko sen.:aianini .s fak- JAPONSKA PROTI OSTALEMU SVETU Japonska jo izstopila iz Li.m* narodov. \ petek so je vršilo v Žonevi značilno glasovanje. Zastopniki dvainštiridtsotili narodov so odločno oh_ sodili Japonsko, ker j»- zavzela v zadnjih osemnajstih mesecih dvestotisoč kvadratnih .milj inandžurske^i ozemlja in ker je žarela prodirati v kitajsko provinco Dželiol. Nato je Japonska potom svoji-ga zastopnika v Že. nevi izjavila, da ne bo več sodelovala z Ligo narodov. Japonski delegati so vstali in odšli iz dvorftne. JVledlteni po.-hiša. Liga jasen in odločen odgovor J a-1 ti. ki bodo gotovo zelo zanimali ju-pon>ke. Odgovarjajo ji težki topovi, tanki in bombni a< ro- g<*lovansko .'»vnost: plani lia džehotski fronti. 1 Hirtenberiflca zadeva, o katert Japonska se je uprla vsemu svetil. Ameriški državni tajnik Stimson se je parkrat odločno postavil proti nji, pa tudi Sovjetska I nija ji ni prijazna. To sta dve državi, ki nista članici Lige. Da je nevarnost še nekoliko večja, ima Amerika nekaj svojih mornariških vojakov v Tientsinu in Peipingu, ki baje ščitijo nedotakljivost Kitajske, kar je približno tako kot če bi imeli Angleži par sv jih polkov v Washington, ki bi ščitili ameriško nedorakl ji vosi i. A ko bi »se japonska invazija razširila tudi na Tientsin in Peiping ter bi se z a vršil spopad me ! ameriškimi mornariškimi vojaki in Japonci, bi prav lahko izbruhnila vojna med Združenimi državami in Japonsko. Anglija bi Ameriki najbrž ne priskočil* ua pomoč. Tudi Francija bi ji ne pomagala. Taka pomoč stane par bilijonov dolarjev. Odkod naj jih vzame Kraneija, ki pra-! vi, da niti devetnajstih milijonov no more plačati? E<£inole Liga narodov bi pomagal;; Am riki, toda ne z drugim kot s ploskanjem in odobravanjem. < V bi v taki vojni zmagala Amerika, bi bila najbrž japonska vojaška stranka strmoglavljcna. \o vzpeli na površje. Združene države bi izgubile svojega najboljšega odjemalea na Daljnem iztoku. Ako hi Japonci zmagali — kar bi se prav lahko zg<.-dilo, kajti z japonsko momarieo se ameriška ne more meriti, bi izgubili Filipino in Havajsko otočje. Poslediea tega bi bilo resno ogroženje ameriške ]>aeifičiie obali. Amerika naj se ne briga, če je Japonska pokazala Ligi narodov osle. Amerika ni članiea Lige, dasi sta se Hoover in Stimson večkrat -tako izražala kot da bi bila. Amerika nima nobenih obveznosti, <£a bi morala iti za Ligo narodo\ v ogenj po kostanj. sem Vam že 4. t. in. telefonično sporočil, da je najdalekosežnejšega pomena, ima nadvse skrivnostno ozadje, katero je po "Abendn" le deloma odkrito, dasi je bistveno pravilno označen eden glavih faktorjev v tej aferi, to j-* Vatikan. "Abendu" pa je ostalo popolnonrt neznano, da igra veliko vlogo v tej diplomatski veJeintrigi, ki je uprav grandiozno zamišljena, poleg oniii evropskih držav in državic, ki jih "Abend" imenuje, tudi sovjetski Rusija. Stalin, reete Dugašvilli, ki ni tako premočrtno fanatičen, kakor se navadno slika, ampak je obdarjen z uprav orientalsko prilagodljivost -jo. je po katastrofalnem rezultatu prve petletke uvidel, da je borba' so v j< tov ž glavnini faktorjem za-padne politike, Vatikanom, pravzaprav bila velika taktična pogre-ška. N -razpoloženje, ki se s tem list varja n«> samo v Kvropi nego tudi v Ameriki tako v krogih diplomacije kakor v krogih veletinauce proti sovj"tski Rusiji. se občutno pozna v pomanjkanju kapitalov. kar je pravzaprav glavni vzroK hankero^a petletk", ki se h* umetno zakriva. Zaradi t«iga j*1 komisar za .''.linšnje zadeve Litvinov dobil • tu! Stalina zaupno misijo, da stopi v stik z vatikanskimi krogi, kar Je ta storil pred dvema tednoma, ko je potoval i>. Moskve v Ženevo na razorožit veno konferenco. Imel j.* v Švici sestanek z odposlancem Vatikana. ki je bil o želji Stalina obveščen preko -ca nigra jskega katoliškega patriarha. O vsebini teh razgovorov se ni moglo dozdaj. nič«, sar izvedeti, pač pa je med vein-diplomat i Evrope javna tajnost, da se je na tej konferenci dogovoril tajni sestanek med svetim očetom in Stalinom in sieer na znanem Prinkipo - otoku v Marmarskem morju. Ta sestanek se je tudi vršil nedavno in se je Stalin pripeljal nanj na romunskem pa miku i^ Odese Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York* N. Y. J Stalin je bil .'preoblečen v ruskega kmečkega popa, tako je tudi papež pristal, oblečen kot navaden katoliški duhovnik, potem ko je guverner bosporske ožine bil o tem pod .strogo tajnostjo obveščen iz Angoiv ml Kemal-paše samega. Razume se. da tudi o vsebini te prevažne konference med poglavarjem katoliške cerkve in vodjo treti * internaeionale nihče na svetu ničesar ne >luti. vendar pa je po in-dLskreeiji nekega posredovalca, ruskega emigranta-konvertita in biv-/sega Kol rakovega generala, proni-knilo v diplomatske kabinete velesil, da se je na tem sestanku govorilo o upostavitvi bivših monarhij v srednji Kvropi. Da se razume ta titajiski paradoks, da je namreč, kakor se v diplomatskih krogih Londona in Pariza zadnje dni Misija, vodja boljševiške Rusije in svetovne revolucij«* privolil v restavracijo najčrnejše reakcije, je treba vpo-števati. da sov jet i s tem zasleduje-jo le nam<»u revolucioniraiija evropskega proletarijata, ki se bo previdoma taki reakciji po začetni pavi najkrvaveje uprl in tako ti-resničil veliki sen Ljcnina. d očim Vatikan računa s tem. da se bo aii reakciji posrečilo komunizem ubiti ali pa {»o. če se zgodi nasprotno, lažje katoliški ecrkv najti modus vivendi s sovjetskim režimom v Evropi na podlagi koncesij, ki jih je papež Stalinu na sestanku na otoku Prinkipo dovolil. Te koncesije bi, kake«* se govori, obstojale v tem, da bi Ilabshurgovci in Ilolien-zollernci uvedli nekak državni socializem po ekspropriaciji liberal ne huržuazije, nasprotno pa se je Stalin obvezal, da bo toleriral pokato-ličanjcnje Rusije na razvalinah pravoslavja. v čemer bi se Stalinove smernice vjemale s smernicami, ki jih v pogledu na pravoslavje mislijo zasledovati restavrdrani Ilalisburžanl. Kar s<* tiče Ilohen-zollerncev. psi j"* j\r<'jektirana pomoč Rusije v odločilni voj.-ki Nemčije proti Franciji. odkril, kolikor je pač vedel o o jej. drugi pa je storil isto iz maščevanja. Od njega ima svoje podatke •tudi gosp. Veilehenduit od "Ahenda". kolikor je meni znano." Toliko sem mogel izvedeti in Vam po svoji dolžnosti sporočam. Sprejmite. gospod urednik, obenem izraz mojega n a j od 1 ičnej šega apoštova-nja. udaii'...." VSAKDANJI BOJI V NEMČIJI Kar s.» t i V hirtenberške afere, pa je inoj informator zagotovil, da j- orožje, s katerim se oskrbuje Madjarska, plačano iz blagajne kongregacije de propaganda fide. ogromna sredstva. Tudi dohodki letošnjega svetega leta so v to svr-ho namenjeni. Sestanek s Stalinom je imel tudi ta namen, da bi >e Madjarska. ki ima začeti z restavracijsko akcijo potom državnega puča. oskrbela tudi s topovi, ker ?io jo dozdaj oskrbovali samo .s puškami in mitral ježami, d oči m ho sedaj imela dobavljati katione sovjetska Rusija na račun papeževe privatne šatnlje. Ko sem svojega informatorja vprašal, kako so mogh* take tajne stvari pronikniti v toliki meri v diplomatski svet. mi je smehljaje odgovoril Deloma po navadi in-diskreciji. deloma pa po izdajstvu, kakor je v takih zadevah navada. Denarna akcija te zadeve, naperjene fKl Vatikana v prvi vrrsti proti neki podonavski državi, kakor pn pravici piš * ** AbendT\ je bila poverjena nekemu hrvatskemu mo-narhistu po imenu Pnmiierič, nekdanjemu štabsfeldveblu 4. hrvatskega domobranskega polka, in pa nekemu Miši Citraviču iz 1'aeka. ki je pa velik del denarja defravdiral in so ga /-a 11 odslovili. Eden se je te vel ei zd a j a Lske akcije skesal in jo 11. februarja S4> nemški listi prinesli hilnneco političnih žrtev za pretekli!, sedem dni. Vse kaže. polagoma razvili iz dveh strank dve sovražni vojski, ki st:i si napovedali neiz^.rosen boj na življenj* in smrt. V Xemčiji danes ni ni;" nenavadnega, da > * srednješ..lc;i zljubi poskušati >voj(» strelsko --po. sohnost nad ljudmi, o katerih Mirni. da komunisti. Priljubljena prilika z,-i slične Upade >o tudi pogrebi žrtev, kajti streli v množico jmgrebcev ne ostanejo nikoli brez pravega učinka. Zdi se. da je znamenje zii vs« lKW-i poboj ka palknnizatM j i Evrope na dnevnem redu. Dobro organizirana propaganda je širila to nem-«ko tezo po svetu in tako se je rodilo nezaupanje do manjših, oso-hito do slovanskih držav. Nemci so se proglasili za narod miru in reda. zvajajoč iz te okoliščine i»ravi-co ilo vlad" nad Slovani. Med tem pa so se pri njih samih razvijale stvari v praven, ki je danes privede! Nemce d > čisto histeričnega medsebojnega so\raštva. Ohlak meščanske vojne že dolgo visi nad Nemčijo in poboji, umori ter ni-silstva vsake vrste močno spwni-njajo na gverilo. iz katere se lahko razvije vsak dan odkrita vojna Svarilni primer, ki so ga nemški listi vedno kazali na Balkanu. »»-paža ves svet sedaj lahko v Nemčiji in to v velikanskem obsegu. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO £AN£ BImTEVO IN TOČNO KAKOR VAJI POKAŽE NA STOPNISEZNAM V JUGOSLAVIJO Din »0____________$ 3.35 Din 900---------------$ 4.80 Din 400 ________________$ 6.30 Din 500__________t 7 JO Ob 1000 —---------------$15.35 V ITALIJO Ur Ur Ur Ur Ur 100 300 300 400 500 Ur 1000 t 5.70 $11.20 $15140 $31.75 $36.75 $52.50 im«h»¥ kot «|ir«J navadam. Miti « •l«a ali Din 5000 ________________$75.— Wiih lirah dovoljujemo i« bolj« pagoj«. «j£lU V AMERIŠKIH DOLARJIH Za laplmtilo $ 5.00 morate poalaJtl_ $ 530 " » $10.00 » " ........... $10.85 •» " $15J00 " ____________ $1«.— " " $20.00 " » ________ $21 — •> •• |40.00 " » ___________ $41.25 _ " "$$0410 » " ............$91.50 PlaJiBiiinllt dobi ▼ starem kraja tsp|%£Uo t '^f^11« Mvf4uj*me m CABL.K UKTTCR u »Hotojbl«« «1 (PRANK 8AKSEB) ; m WM8T 18tk BtBMET NEW YORE, N. T. <.lavno vprašanje je sedaj, ali bo oblast v Nemičji tako močna, da vzdrži red vsaj do volitev. V ta namen je porabila že razne uKep.\ ki pa imajo bolj namen, da škodujejo Hitlerjevim in Ilujrenberjro-vim političnim nasprotnikom, ka- Dopisi. Sheboygan, Wis. Razmere so v tukajšnjem mestu slične kakor <» njih slišimo in či-tamo po časopisih i/, drirgih niesi kralj, ne vrag POST. In tako smo preživeli pust. Ko bos to eitala. Marjanca. bo pepidnica najbrž že minila, in pred in krajev. Rojaki tarnajo in spra- J t<'boj ho zazijala temna boasi ni lep«». Ti privoščim i-< vse«»a srra .stnidanje in pomanjkanje ljubezni. Ves dolgi post boš preživela ■ samoti. — dolgi post brez slad-• kosti. j Taka je pač usoda. Ne smeš se ■ pritoževati nad njo. Dovolj si imela prilik, mogoče več ko preveč. : Pa nisi bila z ničemur zadovolj- podati ne cesar ne in ne prosjak. Zadnje čase je zopet bolezen precej rajala med našimi rojaki. Več jih je znana "flu" položila na postelj; nekatere prav trdo. Vsem želim skorajšnjega okrevanja. Naj napišem par besedi umrlemu prijatelju v spomin. Hoja k a Andreja Stokelna je pobrala neizprosna smrt. Iiolehal je nad 15 me.sescev na dihalnih organih. l>i! je zaposlen pri Koh- na. vedno si hotela kaj lepšega, ler družbi nad 25 let. kjer j.-.vi- kaj boljšega. k;ij bolj idealnega, romak nakopal bolezen in ji tudi zdaj imaš pa figo Fresko in di»|^<-prnlle^el. Izročili smo «r;i nuiteri samotne večere. zemlji dne 1."». februarja na slovenskem pokopališču v Zeleni dolini. Uil je mož mirnega in ponižnega značaja in poštenjak od no«r do yrlave; zvest zakonski mož. skrben iti pravičen oče .svojim o-tročičem. To bo potrdil vsak. ki ga je poznal. Star je bil 30 let. V Ameriko je prišel leta MI03. IJojen je hit v Vipavski dolini. I'.stanovil in zirr;i-dil si je tn v Shebovjran prijazen katerega je ljubil in dom. še val skozi vse življenje, liil je dolgo vrsto let naročnik (»las Naroda. Večkrat .se je izrazil, da mu je ta list najljubši. Obiskoval sem ga -večkrat tekom njegove bolezni. in ibila sva vedno dobra prijatelja. Zapušča žalujočo ženo. dva sinova, dve h<"en in enega brata. Naj Ti bo. dragi Andrej, lahka ameriška zemlja! I>uli biva nad »vezdami in raj uživa ! Prav. prav se ti godi. Le pomi-li. kako bi bilo. če hi ua dobila, se vanj zaljubila, g;i vzela predpustom in hi ua im<>la ves dolsri ta post. Ko bi si zjutraj oči zmenc:ila in naširoko zazehala. bi ti že udaril v nosnice sladak duh po kofein. Kvartir bi bi! gora k. kajti tiio-žiči-k bi /.<♦ po! ur«" prej in vse lepo ftkoniandirat. In š»» predn<» hi se dobro z.-i-olep- vedla, hi ti že pricitral na postelj veliko šalo knfeta. maslenega knt-ga in jajca in druge sladkosti. Ivo bi vse to pospravila, bi te ljnheznjivo vprasjil. če hočeš še en porejon. Nato bi .se ihlekla in pogledala na vreme. <'»*;hi bilo vedro in jasno, hi začela premišljati, če se izplača vstati in ko bi konštatirala. da se iz-Tvoj naj plača, bi legla še za kak«' pol ure, ■zasluženi da bi ga ne motila pri pospravljanju in pomivanju. Leo Majcen. odšel 7;i počasi kor Vstala bi. ko bi on že j vsakdanjim kruhom, in j odpravila v šop. | Koiman hi se ti veselo nasmeh-pa. da oh initj o red in mir. /1 nil. kajti omožene imajo pri for-nastopom Hitlerja kot kancelarja 1 manih stokrat več kredita kakor je otvorj mo novo razdobje nemšk • samice. Zatem bi sedla k mašini. zgodovne, razdobje, ki ga angleški čipke bi se ti kar same zvijale med publii-ist John Hallet imenujene- prsti, in celi ducati slamnikov bi dokončano dramo". V svojem član■! ti leteli izpod rok. ker bi bila vsa ku. objavljenem v *4Fortnightly ! od ljubezni prežeta in bi se n«' Review", obravnava psihološki zna-j brigala za težave tega sveta, -'■aj dogodkov v Nunciji in praviti Ko blisk bi minilo dopoldne in 'Težko je pogoditi, ali bodo kas- 1 bliskovito naglo hi se približal ve-nejša pokolenja Ilitlerjn smatrala ! čer. Ka junaka ali za zmešanea. Značilno pa je vsekakor, tla se Nenu-i ne morejo otresti prepričanja, da so vzvišeni nad vsemi drugimi naredi. V tej veri so jih vzgajali generali. profesorji in pastorji, ki *.o jim vcepili pretirano visoko mis^l o superiornosti po b^žji volii. N jihova občutljivost glede tega se kaže razločno v okoliščinah, da Še danes ne priznajo svojega poraza v svetovni vojni. Stresemann je hotel pridobit i spoštovanje sveta s! s-voj'«m evropr^tvom. dana'inji ob-j lastniki poskušajo isto s prus.i-štvom. vendar ni mogo»"*e misliti, da bodo s tem načinom u>peli. Kam bo pripeljal Nemčijo Hitler.' N.i.'-gov režim je preizkušnja žvljenj-ske zmožnosti nemške republike." Vsekakor je razveseljiva q>os!e-dica razvoja dogodkov v Nemčiji, rla se bolj in bolj odpirajo oči tudi angleški javnosti, ki je do sedaj vse preveč nasedala nemški propagandi. Domov grede bi stopila še v kinematograf. ker ni dobro in priporočljivo motiti moža. kadar emari večerjo. Takole ob sedmih bi stopila v kuhinjo in se mu opravičila, da si morala delati overtajm. on bi Te pa sladko potolaži); — Kavno prav. jaz sem pa medtem večerjo skuhal. Clotovo hi s pekel porkčapse in liurjo žil pen pogrel. ki je od včeraj ostala. Ko bi po večerji vse lepo pomi! gj B»m;iiifflBiimBflipHymm«mws:..iW!!H CTnmaa* :!8Jiiaa L1 hi začela zdehati in da si strašno zaspa- y imajo velik uapeh E"1 ■ ■ H mmmmm =1 »RM| iu pospravil, hi mu rekla, na. — Potem pa kar lezi. nbožica. — bi ti prigovarjal — tudi meni že lezejo oči skupaj. Samo še vrata zaklenem in zvonec zamašim, ker imajo pošteni ljudje radi mir ponoči. Toda spanca bi ne bilo, ko bi že dvanajst odbilo. Tebi bi se sicer dremalo, on bi pa še vedno gledal boječe iu proseče ko zajec. In vsega tega ni in vJt*«ra tega ne ho. ker si bila preveč izbirčna, ker si izbirala in nisi niti izbirka dobila, kaj šele moža. Da te le ni sram ploha ! Vlačiti ploh je zelo poniževalen opravek. laj štiriindvajset ur .s parom konj ploh okoli dekanije. Blaja so za osem in štiri deset ur zaprli, dekan pa ni nikdar več kandidiral. Ti pa še lahko kandidiraš. Marjan ea. Res. da bo post pust in dolgočasen. po veliki noči pa razpni svoje mreže Ln nastavi limanice vsepovsod. Ni vrag. da bi se nekaj ne ujelo. Pa naj bo tak ali tak. bolje je nekaj ko nie." Prilika o kuhalnici in o sodnem dnevu Ti je menda znana. Peter Zgaga Mali Oglasi "GLAS N A B O D A" NSW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 28^1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. £ JOŽA HE it FORT: kalni rjavo-xeleni vodi je stain v »lika hiša timaiaiif nedoločen«« barve, imela j • dvorišči* mt v-eli siraui ohil iiu. / m*>krimi. mrkimi stenami. |*o dvorišč« so -«• jtodiii nesnažni otroci. |>o -meteli in «*l-I uiilkili pa s»' je pada zanikrna ku-retina. I'nsl hiš«*, onkraj ceste so » jim I i veliki, mogočni divji kostanj in zakrivali hi-i itak twirno jzdelo, ila s«* ti nekdo panne je z zo-s.oin-110 luč. l*«»d kostanj j«* l»ilu ko- prnini. zlobnim miu'Iioiik morda boš KLFPETULIR «.kirno. Oko .-%e mu je hudobno zvedavo bleščalo, opazil je nevarnost, pa /. glasnim regij an jem zl^tel urno zamahujoč s pisanimi krili v kostanjev » zavetje — sraka se je vrnila jutranjega »preleta. Ves ljtd>i dan so p reki ep-it a le in pretvgljale v vrhovih kostanjev. (V i poslušal i,jiho\ razgovor, s«> ti je skakala po sobi. če pa jo je kaj j prestrašilo, je urno zbežala pod posteljo in s« skrila tam med stare čevlje in drugo kramo. I"rilo se je privadila l judi, jim jemala hrano iz rok. pa vedno skal.- Xodbill£ka tragedija na Berinja-Ijaia po sobi /. nap'»l odprtim klju-nom in veveNuii očmi. tako. da je ku pri Litiji. Ulobi kaj za drobne otročiče. Vsi so | bili zatopljeni. vsak v svoje delo. IO t roe i so se igrali, koklja in pišče-|la brskala >a hrano. Naenkrat .t-' j planila .-lar;. .-raka nad piška. ki bila prav kot brezzoba smfjot-a starka. Par let j«- životarila z delavčeva družino. Nekega polet nega vtvera j«* .Male./, položil prižgano cigareto na r>b miz Sraka jo je urim u-kradla. nihče ni t»*ga op:i.ril. pa jo skrila j>od postelji* med vlarc en nje ill oblek;«. ki *e ležala zmetana vse Velika ruzpravna dvorana deželnega sodišča je bila 10. febr. pozorištV družinske drame, v kateri se odkriva srdita borba med mladim in starim gospodarjem, med tastom, zetom in taščo. J Nace Sevšek se j«* lani januarja j priženil na SkaJarjevo posestvo na ila ,1an. .-raka na«, ptsKa. k, • krMa v- j... chn|prto ^ j brinja ^ v IMah pri Litiji. Na- • oddaljil Od koklje. pa ga u,- a ^ ;loJ„„ aJ P« vil. so natanko ptsm.,__ pozne- trate, kj -r mi v prahu in mraku u-niirale 'mriie redke rože in kjer <«» se par ur na dan igrali otroci. na vi'r"p pa polegali delavei. v>.i izmučeni od ilnevuega robota n j*. Ti k >stauji pa >o l«ili eudno -».i mi. nikditr s.- > tijih kvili vejah ni imel oh tem klepetanju občutek, d.t nekdo nT resa vrečo s praznimi orehovimi lupinami — njihov zvok ni poln. ni zvonik. hreščeč. zoprn .je. I'rav K«rinl;ij spunla«li sn >i pri«"*--|<- .»rak«- \ viinic vrh«* znašati gnez-<•—eme;i pitiee. Nikdar ne-->(da. Nanosil • -o si -uliili vej in eelo giic/ilili njihovih krošnjah, n: kopo draej;. nato s<» nannsHe bla-kd'-r ii's • iskali zavetja v zelenju ta in pr-ti. pa čez vse post lah- top-n'iliovih v j S.- i-r!.. vrabci .-<> },, 'm m «hkoperjem, volno in lna- uninlknili. kadar preplašeni /I •- h.,ni. — I'rav dnhro >.i -avar j-t«-li na nizki k tlom pripti'-'ibu- V;ile yruezda preti ljudmi «»d spiHla*. j.•.'*. vej". vrhovih teh niračni:i pre«I skoU-em ml zgoraj. p«»po|n ■m.i ilreves pa s jro^porlovali b«-lo-črri varm* - , bil Mi i. kil , \>' dneve prer«*glj» i si vo/eleu;; pikasta ja :«-a so bila in pri-Ulej "tali. pa ^»roti izrr»pali }A. t/ ,-djeiia. na k«"»tanjih s«. pr -u-ne'dn. ki ira je hetel ,.,.( . oirlašati mlade xr;»ke. Stare čr- pii'--k zv iti v njihovi -oseski no^lave d »Itforepke so postal«* pr-' kmalu ni nihe«> v.s* p.^kusa! dnzivv Hodile so ropat gnezda pli- n.iMiti / vražjimi go-pi«larji v k> ;.4.v v },|i/njo in daljno okolieo. '» stanjih. m» ni -lara ptička, branja drobno S prv im :t«»ni - . ne jine velikosti, kljuni in črni kremplji -rajčih nog i-ret.»gnila ni>aiie b-lo-'ne jx*rut;. l*e»lj ko ropali -tari. bolj so rast- tiaš piiril.i slavno perj * in oprs*-* li inla smeteh in tam po- >e radovali nad drobno družino, brala kar se ji zdelo, da bo preblizu se ni-o upali, p rent d a -e ugajalo nenasitnemu želodeu. Bejo' je zakadila koklja pod noge.... Igra--topal po njivi. urno. «"eprav nekam j li so se v skopih žarkih >.one;i otro-oisani pti<". z zeleno se ir5f>remnjn-j ei. koklja pa je pripeljala na sme-čim perj »m je jtokimavaje z glavo j t išče piš>"^ta. tam se prav ved um no odimsl i na kostanj. Ves vriše *ii i nič pomagal p išče je pod udarei tsračjega kljuna kmalu zaprlo dn»h-i ne očke. t a k« tj zatem pa odromalo I v ]h»žrešua žrela urno doraščajočitt rak. je klit-ala k veeerji. je pa sta stara trdila, da ni v tem pismu vsega, kar sla si i/govori-<>dino)i!i mi ž'-, ob Ave Mariji je! la za sebe in še za dv»- hčeri. Med bilo. kit se j«- pri-e -I izp hI postelji-i zetom in tastom .i«* prišlo d<> pre valiti ilijvv gt>st. -iv dim — zadnji hip s<» prepre«-ili «-getij - .-raka »ih Dv.iri.v ■ st;ir«' niše s() >r«ike v«-d-, no rade posečale. vedno so :iašl.» kaj m se. Ljudje, sami borni, ziiiu-j«"-eiii «h*liiwi »o bin. >41 navadili j r:.i !»♦•{-» .■•rne kle|M tnl )«-. pa jim , ii.aisikaj fnlpustili. ,s;(j so jim hih-j olle p«»li«g vi ;jbi*«*v e«liue pti«-«-. ki s., j ijili razv«»M»: jevah«. Kdino stara bra-1 t.jevkil Neža. ki je imela kokoši in | , pi«k«\ ni mogla \ id«*ti t«-h ilo|g«»re-! je morala od hiše. sosed njeno početje.... videl ZVERINSKI UMOR TRGOVCA ' Kriminalna p »lieija pirov. pil tudi tašča, se je j«v.ila. češ. da ni •zabeleženo v notarskem pismu jajee. ki ji «ra j«» oV»ljubil dajati zet dnevno. Večni prepiri s«» d«»vedli do t«»gii. da je bil /et zastrupljen. «la se je last ohe-.il in dii j«' žena obložena umora sv«»je- I ga moža. i Naee Sevšek je bil zastrupljen junija lani, k«> je bil n;iiiienjen i v dolsko eerk»*v. -">. julija m.i uro/.-j niki ;ir»'tir;ili Ivan«*. '2 «liti p«»zneje pa se j«* njen oče obesil. Ivana j«* ... , v Hort- svoj zločin priznala, pozneje pa p.h •Vopniie kakor Jim je jezm. mnndu je razkrila zhn-in. k i ga • po oeetovi smrti je svoji- prizna-ejala i »a rk rat je namreč vi- stori,i ,v.-d'i s pekh-n..k«. prehri^.- „ j,, preklieala. češ. da je predela j.lela. kako ,, posl.Hlnjie z^ieepetah. no-tjo h, naravnost zverinsko bre;-- ,):l o.-etovo krivdo. Kazo,-;,vi. .prav n,eno. komaj par dni staro obzirnostjo. Žrtev morilcev je ;*»- ki se > /aeela 10 febr ob deve-rempljth p i s; i n i h roko - stal 4,h-tni i rg .v.-,- Frie .Nanesti , till, je prisostvovalo mnogo posln- i/ Wittena p,j Dortnnimlii. ki je Šj,leev i/. litij.sk«'ga okraja. Veii-IVi zadnji ki.ki ji je imela NVž.i nekaj dnevi zginil brez sle- kentu senatu je pnnlsedoval višji -tnolo. I >lo v ii-o jilje j«' bilo klopni - du. Xjogov* truplo so našli v go- sod. svetnik Anton Mladič, drž. eev. dva pii ji je Vnesla srak i, »ličil Mizu Dortmunda. Komisija. j^žilstv«* je zastopal državni toŽi-Stara. velika k .klja je vodila samo .H' ugotovila, da je bil umorjen na lee Vilko Lavreučak. nbtoženko tri pišk«». pa na te so vedno pr«*- nenavadno brutalen način, \arov- j p-, jf. hranil odvetnik dr. Vladi-židi ma-ki in srake. Neko jutro, ko kega je '>dp«*ljal n«-ki šofer z av-'mir KotaJlič. j«» prišla h koklji v poseJt mla«la tnnobilom. Kmalu po tistem db ! _Sevšek Ivana vstanite in po- sraka. je vrgla Zii njo k repe I ee in .ii g°dku sta bila bankam prtnllože-! vejte, kako se je vse »vršilo _ je zdrobila nenrt. Pi^tni ptič je «i 'ia v iy^*hieilo «|\.i čeka - po«lpl^oui p<, končanih formalnostih uvedel mahnil na tla. pa urno skakaj« zb;>- Narovskega. Ifauke pa niso hotele'senatni predsednik zaslišiinje oh-žal med drva. ki si bila zložena nai izplačati di narja. k«*r s:* dvomile ' ' toženke. tlvorišču v visok«* skladovniee. —1 resničnost podpisa. Preiskava j.-! _ Nisem kriva__je potiho od- Z večer j«i j«- tain ujel .stari Matev/. j dognala, daje bi! podpis sieer pri- j vrnila Ivanka. — 7, možem sva se in sraka s«- je preselila v njegovo 'sten. a Narovhkri ga je gotovo dal; sprva tlobro razumela. Potem pa. stanovanje, njemu in otrokom v »'le, ko je bil prisiljen zaradi ,nr- j ko prišlo tisto pismo utotar-/abiivo. Zdrobljena perut se ji je «"»loveški!i muk. ki ga pa na koneu sko t iz Litije, je nastal doma pre- niti nis«i rešile smrti i. J n-lt. Kregali so se. da je mož no- II len i, | ilsee \ lijačev. kmalu zaeelila. nosila j«> ie ijov«^"-no. pa z n.alo dvignjenim reponi Kakšnega mnenja ste Vi? -----VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933.___ P!.S*-:M. — KOLKHARSKI DHL. — :;:»0 LKT (SKKfiOKIJA.NSKK-HA KOLEDARJA, i Nastanek in ves razvoj Kole«larja». — "ISEA!?-Tll l L (UHO*. (V kakšni luči vidi FltAXK T HO H A državo, v kateri prebiva > — f'HVI, KI JE SKOČIL S PADALOM. (Nekaka padala so poznali ž- v 17. stoletju.) — AltfSTIDE HHIAND. i P«»greh slavnega francoskega državnika.) — Strupi v gospodinjstvu. (Par na-\od I gospodinjam, i — SPOMINI NA V K11M O NT. <.1/. m'lWlK opisuje svoje doživljaje na 4 "Zeleni gori".. — I'SODA lilVŠIIL (1'mnIh carskega častnika pod latljševiki.) — DU(JOI)»A V ŽIIiKHŠAIL (Kaki se je "zamaknila" Korenova Rezika.i — ZAOONKTNA INDIJA. Dežela, katere zapadni svet ne more pojmili.) — SRAMEŽLJIV SXrilE<\ (Ljubka povet o snubcu, ki j«» d«».s«-gel svoj idesil.) — gKliv.Š«'ine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. (Plauiušek je izmed vseh Slovencev pr«Klrl najdalje na Sever.) — ( TDNE NESREČE. (Zanimivo poročilo za varoval n i nske družbe. > — Spomini g«-zd arjevežene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je napisal F. TKOHA.) — ZGODBA PEČLARJA. — (M. RWXIK je Lzhorno orisal pečlarja Muharja). — PISKAČ. (Povest sodobne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahko izve kaj zanimivega o sebi.) — PRTZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis. dobi vpogled v strahote bodoče vojne.) — VOHUNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TRE P ANO. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSEVELT. (Živ-Ijenjopili bodočega predsednika Združenih držav.) — /V ŠE CELA VRSTA ČLASKOV, PESMI IX SLIK. Ali ni to ctivo vredno 50c za Vas? TA KNJIGA JE za A MER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Naročite SloveHk Pubfehhg Co. se danes 2l6 W«,t iethStrcct New York City OGOMMLNI ZA DOTO \ tilivieah si* j«- zjt«-el proe«^s pn>. iti družini Cedi voda. Jci je pripravila mnogo družin v goniu*š)enjskeai | industrijsk«'tn oz«'iiilju ak pi«-ročni p;ir Hmmi tuark. Ni"- u«ii:ivadii*g-a. «la -«• dan na dan priglašati mla«li ženini in neveste, ki so se v«*selili leipi- dote iiii dan svatb«*. Plačeval sn zahtevane prispevke v dobri veri. «la jim bodo ohn*sti ohihto narasle. — Kmalu je im«*l«» «lruštvo na ta na-«"in tiOOO i-l a nov in ohištvu. Toda vsak vrč hodi tako dobro po vodo. dokler se ne razbije. L. 1931 je izšel nov nemaki zakon o nadzorstvu zasebnih zavarovalnih družli. Vlada je začela revidirali sumljive titanove in tako je priSI-t na vrsto Indi zadruga Čedivodov«-žene. Zaradi goljufivega značaja društva je revizor napravil ovadbo, državni pravdnik pa obtožnico. Javilo se je nad 3000 intw*m-sentov. ki so vplačali 24 in več o-brokov j ki 10 mark. a niso .prejeli niti pare dote ali ko« pohištva. — Obsodba proti zviti mizarjevi ženi •e ni izrečen*. i pir. j tarja podkupil in da ni notri vse. i kar j«* bilo izgovorjeno. Wdno so I se kregali. J — Moža poprej nist«- poznali.' I—- jo j«' prekinil predsednik, j — Ne! Prišel je k naiu neki mož z-ii ujega snubit. Potem so bili ogledi. Sem hila ž njim '»d«»-voljtia. j«' bil '.t leta mlajši od mene. — Kaj je bil«t pot eni v nedeljo zjutraj.' — je predsednik prešel k na jvažnvjšeiitu. Obtoženka j«' «lolg<> molčala. N.i-penjala je vse svoje duševne m-b*. da bi svoje misli ur«s.lila. P«» daljšem molku je pohiho s]»reg«»-voribi : | — (!.'-•• j«- v kamro prinesel k nteni štamperl žgan.iii! — Kdaj ji' bilo to." — j«» je prekinil predsednik. — N«- vetu. OiV s«» rekli: N«'si mu to-le. tla s«* ho umiril! — je pripomnila Ivanka. Predsednik : — Kaj sle m pri i tem mUlili I Kaj sem si mislila ' Ni«'* si ni s«'in mislilii Vstala sem. ^e «>l»Iek-I lii in vzela tisti nesre«"-tii štam-1 peri. Nesla spiii mu ga v sob«». rekla : — Dobro jutro! — on pa : — llog ilitj! — Vzel je nato štiim-perl iu gii popil na dušek. Rekla sem mu še: — Na to-le spij. da l»«»m«i sp«-t prijateli. Mislila sem. da so at a alali žganje iz dobrega namena. — Ali ste mil rekli, da so to dali at a — NLsem rekla. P«»l je spil. «►«!-stavil in rekel: — Hudiča ! Se mi zdi. da je'grenko.— Šla sem v kuhinjo. vzela sladkor in tnii ga spustila v kozarček. Ko je ostanek spil. je vzel suknjič in šel v cerkev . . . Obtoženka je nato skušala opravičiti wtije postopanje po moževi smrti. — Par dni pozneje sva bila f. očetom na travniku in so mi oče prizuali. da so primešali žganju nekaj strupa. — NLsem mislil, da bo tako hudo. — so dejali. — Samo nekoliko omamiti .sem ga hotel. prej pa. k«» bi šel v zapor, si raje vzamem življenje. — Prevzela sein krivdo nase. Po dobro nro trajajočem zagovoru obloženkc so bile zaslišane rasne priče, ki so bile prisotne, ko je Ignac Sevške uutiral pod vr-tačnikovim kozolcem. Od t*, zjutraj pa do 8.30 se je boril s smrtjo. Dolgo je 'bil pri zave«ti in povedal je vse. f Janez .Mlakar je -dišal, ko je : pravil: — Žena mi je dala pn d i maša žganja, eeš: Spi. da bova prijatelja! — Ce umrjeiu. naj prid«* sodna komisija. Sem sa-| strupi jen. Za vdala mi j«* Lovrenc Anžur:—S sta rim Ska-i lar jem sva bilii na Veliki pone del.jek gostilni. Vprjišrd ga. kako je ilouia. Rekel mi je: i m tako biti. kakor jaz lioeem. ' •• mladi iio.-e tiiko. irii l>«»m pa - p«»t i spravil. Po mojem gruutii n»- b--hodil Priea Antonija Me«lve«l je po-vetlabu kako .,«• tlalii pred li leti stari Skalari«-i dele«- arzena za , prašiče. Pokojnikov briit Kr. Sev^.-k : lirat je pod podom umiri«'. Tekel i sem po duh«»vitik;i. "^tiit i Skalar mi je rekel, da župnik -;>ov«-«lu.-e. kaplan pa je tu« prižni«-i Pove«bi! .«»ein mu. di« Na«-»* umira m nič. bo malu «lob«-r. je odvi!!!' stari. Poznej** vm skalarju. k< je -ii-l < ioilloV. povt-dit: dii ji- lil H lurtev j.- 11.— t v;i si I t--r i«i! ši! 1 er bili .! b«-jA:o !.-lnnlt<> -••!» in« h-n o razburjen. iKlab* priče so izpoveiiah* n • katere ,p«K»t ran-sk«' ok"iin»-ii. n t kar je p«»k«».'ni k«»va m*>i r;i Kran eiška Sevšek Kol prie i •illieMl!:). da ji je li-to soboto br.it potoži!:- Nič se ne zaneseni da mi n«- bi dali kaj v j»-«l. i Vojaški /liiivnik dr. Pav«-' Ilerzman j»- |»okojiiika -kasid te siti. toda bilo je preo«»zn«>. j Zdravnika dr M a t ko \/ Rade j in «lr. 1'kiiiiir \/. Litije.sta i/vršilii i sodno obdukcijo in pri leni u««« [ vila po kliiiienih znakih. «lii j«* bil j Sevšek zastrupljen s strihninom , Preiskava rizi««|o^k»*gii iu.stitut:i j«-I sicer i logU <1 lil V si-.-i sleilove iirZC j nika. toda univ.. d«»ceiit dr. A. S.-; liškar je izjavil, da ti deli iiiv«'tti ka lahko izvirajo iz kakih hriinil. potrdil pa je mnenj«* prvih dveh zdravnikov. «bi j«- bi! S.-vš»-k zastrupi jen s strihninom. Ob 12. prekinjena razj»rava se je ob l«i. nadaljevala. Senatni predsednik j«- najjirej «"ital i/.pi -•vetlhe še umorih drugih pri«"-, /a-sfišiinih v preiskavi. Po Ziiklju«*uem d«»k:izu«-ni stopiiuju j«- branilec dr. Vladimir Knallie predlagal, da s«< Zit.slišijo še nekatere pri«"-«*, tako lovski «-u-vaj Fran Rozuiiiii «> strihninu. sestri Pe.pcii iti Marija ;»a «♦ Iru-iu-skih razmerah. Po daljšem po>v«*Jov;m -pn'dsednik objavi' sklep, da s-* razprava pr«d«»/i in bodo n:« prihod nji razpravi za-dišane s»- m-k.ii«*-re priče. Po 10 mesecih odkrit zločin. Lani 2S. aprila j- ti«-uadtle -luril i umrla p«»s**stniča in g«»-stilnieark«i j v Tiuijiški Mlaki pri Kamniku t Ivana Itaket*. p«» «l«riuae»* •latn«»v-|kii. Splošno s.- ji- mislilo, dii j«' n-' lHrlii tako ne!iatb«mii zadeta ««d i kapi. nekaterim pa se je vcmliir!. zdela njena smrt n«'k*»lik«> činlna. čepr.iv nihče ni nn»gel nu-esar trditi. Rakefovo j«- bil i tlolgo vrstit I--T "ostilniearkii v l«-j /stiini gosiiliii. kamor ■.•» prejšnj«* --a radi zahajali tudi idetniki i/ Kamnika. Rila je štirikrat poročena. v«*tidar ni itnebi r»ot«nu«-ev. Zii «le«li«-a dob»<-il;i >v«»jetra n.--eaka Antona Voii»b«-rirarjii. ki je v«» več bival pri njej na pos» - stvu in ji pomagal pri delu. Ljudski glas je po nenadni smrti stare gostilničarke oI>s«hIiI njen«'ga nečaka Antona. «la j«» j«* on -spravi! s sveta najbrž iz bojazni, da ne o« posestva zapustila komu drug»'-niu. lvanuiiški orožniški kaplar Mihael Napotnik j«* ž«* pred šestimi meseci cul o tem govoriti, zato je previdno jNiizvedoval naprej in ibignal ve«" poiirobutv»ti. ki s«» zelo ubreinenjevale Antonu, kateremu je po tetimi smrti pripadlo |H>sestvo z gostilno iu trgovino. Tako je nekdo trdil, »la se j«- izrazil čevljar Avgust Hafner iz Podborsta pri Komendi, da dobi do Vombergarja kolikor hoče denarja. samo če uto|«'*i o nekem dejanju. Dalje je nekdo trdil. *la je isti Hafner izjavil, tla j«* d«»bil že 16.000 Din od Vombergarja. ker mu je preskrbel strup, da je umoril svojo teto. Tudi se je Vomber-ger izrazil, da mora zaradi tetine smrti kar na debelo izdajali «1«*-nar. Xa podlagi teli in podobnih izjav je orožuiaka patrola, Mihael Poziv! Izdajanje lista je v zvezi * velikimi stroški. Mu o go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, lato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.1 x; l'-"e. Zii s t f I a 1 ne rja. kill _!♦' po . da ku- Niio«»tnik in I)iišji:i -1»- š:s';i v!j;i'j;i Av«uM;t Tii j»- -ieer priznal •!.-: j>oiii! Voiiilcrgar* deii.n pi šivalni str««;, vs. druge n'-iik" j KI je otllo.-iio zavra«-;,! KoJu'-l|o pa . «• pri/ti .1. da j- Votiiber- •_r;»r vei"-kriil !iiiir«»var. ;i». naj umori 11 •■»"V" teto I Vil?!««. ! er se boji. da lllU Ue ho /ii pu^*t!a pose->1V;i. \"«-ekr;»l -ta imel-t se^|;,nek. da p«»ir«»vorila t. mioru. /.a k;i-t«-r»-ir;i .i«* \"oiitbi-rtrf obljnbil Hat nerjii InjMiM | lin Dogovori!« stii .-«• za datum L',,\ ;iprila. H :i"n»-r je trdi. ila nagtivord nek«-lTii .-vojegii znan«-;:, dii izvrši flejanje /ii katerega bo »trav tlobro plae.m. !*rijiiteij :e M«gi;iš;i! s 'tem iu po no«* i «ikrog 11. ure -t.-« prišla pred ir« isti I no \ rgla sta \ fvkn«« p»*s«-k iu - t«Mn opozorila . Voiubei'garjii. «.la jima j«* i»riš«-l in rekoč: Le dobro napravita! Nato e odšel v pod-lrešje. dvo-, iiea prijaitejjev pa je ostala v ve-|/i in prirav'j.da u;i ne"-|ov»-ško jib-jiiuje. Hiifner je p:-e.| pri«'*ami I ila «»rožiiiš.ki post .-i ji p«»dal misb'd-njo izjav««, katero je >am i»t>.|pi-sii| ; .bi/ >.t-m o^tiil pred vr sti .-piila U.iIih Ita-lo-i 'Iji. ni trla- j«- s«-i -nI d. K.i • s«»be. \ kateri kef. prijatelj ji; o,t katere m -liliii- rl; Nato - i«* eni-. >.■,"•.: !i • -. 1 * S t: i i - | priŠe! ?»ri. Me' • - -t,- skuoa.i ,'!■"' I*«.- i:k •i1 — tu mu »«< i» . «' ee da Vtunberga » • i s ate .lit ^HI | hi!, d: • »-/ m -et* oma «lviga Ar«'tir:mi Vmidierirar je naj-pre v.-.«- »»dlo'-uo tajil, potem pa je le priznal, »bi mu j<- Hatner pri-irovarja:. «i;i },*' pripravljen >n večjt> denarno u;igr:i-I«» spraviti -svet it li-ikcfWo. na kiitelo je >c didj eii-sii kuliiii je/ti. k»*r ^a je pred !*-ti t'it'nanilii /aradi razpe-čavanja p«»n;i i e_. nili batik«»vcev. HaTner j«' bi takrat zaprt osem mesecev. Voinb«-rgar mu obljubil v ■•»•jo \ -oT 11 dena rj-a. <"«• «svrši ta »-in. ven«lar p;i .-• bi prepri»"-an. da I bil'ner n«- mu-'i r»-sn<> na-daljuji izjavi trdi. »la j» Hat'ner prišel usodne noči mimo hiše. vendar pa ni s; a govorila. 1\»» sT;i p«»-zneje prišla - ILtl'n»-rj«-in -kupaj. ')*• t;i zahteval denar in zagr«»zil. da bo napravil z njim ist«> kot s teto. Šele tedaj, pravi Vomber-gar sem bil prepričan, da je teto umoril Hafner, prej pa sem mislil, da jo je zadel mrtvoud. T« liko je spravila iui dan prva preiskava. Iz nje je p«>polno-ma jasno, tla je bila Ka kef ova res umorjena. Sodnijska preiskava b«i najbrž spravila na dan še prav zanimive reči. Ni še pojasnjeno, ali je Hafner sam umoril Kakefovo. ali pa je to storil označeni "prijatelj". Najbrž pa si je IlafneT tega prijatelja, katerega ne morejo nikjer najti, faum izmislil. POZ O R Naša zaloga Blaznikovil) Pratik je posla. — V zalogi imamo še 9k»vensko-Amari~ kanski Koledar, ki stane mu mo PO centov. Oprava 01aa Naroda KRATKA DNEVNA ZGODBA & Slovenije* • - t * 'i ■ j. .. j HSW TOU, TUESDAY, FEB* UARY 28, 1933 THE LARGEST SLOVE!TT DAILY in U. 8. A. — Torej zdaj si se rešila skrbi glede tvojih vizitnie. V najlepšem razpoloženju prideta zoj»et na grad ter poročata materi o svojem obisku. Povedala sta ji. «1» sta se obe dami tako zelo veselili. tla sta ju obiskala iti z mojim delom /adovo'jtii. Sfhw'ar/eftht>rj? j»- |wi«Vl na j»r*dovati io---zaupno 1*1 povem upam. da Im»iu v kratkem postal <*am<»s1ojen. kajti ven., da so mi gotova nekatera naročila. pri katerih bom naredil Jep dobiček Moja pogmllm / gradbeno družbo prihodnje leto poieee iii zgradba zdravilih' « iu poprava iiiefttiie hiše je bila 7 m »deljena t vrd-Ui. lift- b nekaj od svojega dobička, zlasti, ker svoja cM a izvršim. tako tiN-no. da ni treba plaeati nikake kazni. ako delo ni kon-eano do izgovorjenega ."asa iu »ko izhajam s vsoto. ki je dovoljena /n re mi, da živita v boljših razmerah kot mi. t/ato bi jih mogla 1,1 *-vr,>l,i Uii f brez VM&ke- skrbi enkrat povabiti na Krlau. dokler nionmo še tukaj ^lorven<'' sm° ll-živeti. Potem -»i boš saj nekaj dolga zvalila .s »vojega srea. (Dalje prihodnjič.) PO POGREBU UMORJENE MILIJONARKE j«' | vlekel v klet. kjer jo beograjsko bolj ali manj obširno bavilo z iz polnoma ubil in jo nato gin jen jem beograjske čudaške kup lesa. ^ milijonarke Drage .llitričevičeve.1 je šele pokril pod Slovani smo »hI nekdaj v Za pad lasu kot jKiligloti.' pr. vajeni, da ob- ! vladajo naši Amerikatiei anglešči- i no. da lomijo aezoiLski peljedelsxi j delavci po večmesečnem bivanju tujini tudi franeoščino ali neutšei-— "To je vendar uiuljivo! * I m »reče ta ali oni. — "kako ne bi »e naučil naš rudar iy»mški na Wes-tfaLskem ali fraiici*Ja v Ilel-giji. če biva vee let v tujini. " A .»p>uinimo .se na tujee. ki po ve«-desetletij bi vaj« v meti nami in ven-Tdar govorijo kakor Xeniev v neki j Policija ni dala javnosti toč- humoreski pri Cehovu • •• Moj žena ki je l»*ta in leta samoiarila v svo-' nejšega poročila n preLskavi v) imeti videti danes trgovin*! jt. , ji hiši pod št. ."> v ulici kralja Mi- kleli. Zlasti ne ve javnost, ali so rokavic". ' lana iu v svoji 1 judomrznosti ni .se v prašni kleti našli sledovi sto-j Francoski jezikoslovec abl.e lVa-hotela oddajati v najem trgovskih pinj. ki niso bile umorjenkine. In dier je objavil nt»v> znanstveno prostorov./a katere se je pot ego- ali so našli morda sledove kak.' razpravo, kjer skuša med dru-im val marsikdo, ker se poslopje na luči. ki sta jo umorjeuka ali mo- vpra5ailj,» ,ak;|j naučijo ha ja v najprometnejši prestolni«"*- rilec morala uporabljati, ker j.* samo Slovani tako hitro iu l ihk" klet tudi ob belem dnevu pojmi-• zapadnoevrojsikih jezikov .' Xjego- noma temna* j va teorija v poljudni obliki s,- lah- Takih vprašanj bi bilo še toli-!ko >trilJ,. v tM1 N1U1 Ntavek k; ko Ml toliko. Toda je še drugo glasi: sleherni Zemljan se kmalu vprašanj.-, ki je se važnejše: alt 1Kll„v, jezika dežele. ki leži ni uiogi»če. da se sploh ni tu izvr- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ( F I! A.\ K SAKSER) 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. 1. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE zznz z: zzz TTT ni uli«-i. Kakor ;«• bila hišna la-stnica z vs»*m svojim dejanjem iu neha-njem prava uganka za vse. ki so nekoga, ki jo ]>o/.uali. in ne najmanjša tudi za njt'iie .sorodnike, s katerimi j«' v za- j patini smeri «kI njegovo domovin**, bila tudi skoraj popolnoma pretr- šil umor. temveč j.* zgtvlila sa- . XitNprt»tno se težko gal a vse vezi. j«« bila ravno tako 1 uganka tudi njeno i/.gin jen je. ki ' so ga opazili š"le po več dneh in navadi vzhod- nih j *zikov.„. Ta razlik;, nikakor in- t'vira ix ••as. do [ si nihče ni znal prav raztol-t«-<-aj za | mačiti iu še tem manj. ko je na->ir..j znam jnsaii in angleš.'uio ter franeoŠrino: j|.t j^dti-ija. ki je uvedla prelska-Hitli rilivla«lam. ker Mlin vendar od otročjih let imeli angleške in fraiUMhsk'* v /gojit«*ljiee, kar bi šo bilo potrebno, bi se še mog'ia naučiti, riwsim. lian-, dovoli mi. da ti pomagam pri tvojem delu. zaprta, ostala v rata, zaklenjena Za mi-' jeno -leda llan> praise. | od znotraj, s ključi v ključavni- -Vi »"•*» tomiio misli«. Felice f , call> Vhodna vrata pa tudi zakle- tvijo mize. Ženska je bila vkljnb S»,vetla. saj vendar vedno hrepenim za tem. da bi mogla kaj I njena in znotraj pritegnjeno do ' svoji starosti še krepka. V kleti ll. all in ti bi se mogel na mene zanesti, kajti veš, da s*em vestna. J,,jih težko pisalno mii/o. V stano- pa je potegnila iz kupa k nii moral dati tudi majhno plačo, da bom .-utilt, da mo-1 vanju sta bila vi. stanovanje v popolnem redu. a kar je bilo najbolj čudno, okna za prt a. mo nesrei-a . Kakor se trdi. je bila Mitriče- vička tolik«, skopa, da je sama j kakšnih nadnaravnih v/, roko x tem kala in eeptla za kurjavo oni sta-jv,.r. t,.llie|ji 1U| U,M,V ri stavbni !»■> v kleti, ki je bil kar tja vendan nametan tla kup. Ali jo^jj, ni mogoče. «la je. hoteč j>o drva v klet. zaprla v stanovanju za se boj vrata i;i na svoj poseben način zavarovala vhod s primakni- stano- pa je potegnila iz kupa kos lesa in samo dva j»sa in ( tako sprožila kup. da se je zgrnil gosak, ki je bil tudi dober varili, j nanjo, pri Čemer jo je zadel kolec "v' kuhinji so našli komaj načeto na glavo, da se je onesvestila. Ali puro. Policija je preiskala vso hi-J se je ugotovilo, da šop las. ki ga šo od vrlia do tal. dvorišče iu klet. je kot mrlič držala v pesti, ni bil toda nikakršnega sledu. Šele po njenV smrtnem boju pod ku-več dneh. ko so ponovno začeli {pom lesa taka kretnja ni izklju- Važno bi bilo tudi vedeti. preiskavati klet. ki je bila polna J čena. Seveda bi rem sama /a Ncbe skrbeti. < J injfn ji pogleda v njene proste oči, v katerih je žarela la-ga gorečnost Ali ni kazalo, da to vpoštevaf Mi se ne bi mogla sestra n.i ta način v r.-sniei naw-iti skrbeti ^tina Zit sebe.' -Sedanji ča-M zahtevajo tudi od žensk, da *e izkaiejo v življenjskem boju. Iu na ta način bi o*tala tudi poti njegovim varstvom. Da bo pisarno opravljala natančno in v«tnoT v tem jo je dobro poznal. Dobro, Kelice. to je sklenjeno. Natančno ti bom pojasnil zavrženega -stavbnega lesa. so na-1 ali se ni kje našel ključ k stano-tVibar »ve moraš še naučiti iu ti bom pri tem ponut^ral. .Manui st-veda ^^ starko mrtvo pod kupom take- vanjskim vratom? Ali ga umor-\s»ga t. ga ne bo razumela; nikakor ne bo mogla misliti, da bo ' leSiJ občinstvom se je te- jenka ni morda imela v svojem že- ktlaj kt-jut .«! Krlau 'UUilu vpisarni. ali pa da bi grof Krlau postal pojavljati mnenje, da pu Pa kletni ključ in ključ k ve- f»rhitekt. Totbi ivaj bo. kar hoče. lvakor stvari stoje. mi zdi po- policija najbrž že več dni prej likim železnim hišnim vratom, ki trebno da se proti življenju malo bolj oborožiš Ako se vse tako i/.- mrliča, da pa je iz prekko-' so bila vedno zaklenjena, i de. kikor upam. da pridem naprej in toliko zaslužim, da morem J razIoK°v zamolčala svojo t Taka in podobna vprašanja so dati mami prijetno življenje, potem i>a moreš svojo službo vsak čius' glavi, ki je vsevprek ponavljajo v beograjski izročiti kateri drugi. Pri tem pa se boš tudi navadila na delo in i brla pod vratom ovita v šal. vsa družbi, kateri je "umor v skriv-i>os tudi sama ]xniiagala k jnijetnemu življenju. | okrvavljena, je bila rana. povzro- J nostni hiši št, fi** še vedno glavni Felice veiM'lo pioskne z rokami. '»'ena s težkim udarcem. Našel se . predmet razgovora. Zlasti pa še Kako -eni vesela. Hans, da mi hoč.* j>oiuagati. da si zaslutim kaj denarja. Ko sem danes .dišala, tla gospiea Falk izdeluje rix-1>- za preproge, s.-m se že vprašala. aJto tudi jaz ne bi mogla kaj takega delati. Saj tudi sama dobro rišem in seni že napravila več ,s'ik z barvami. Zdaj pa se spomnim, da bi delo tudi pri tebi mogla opravljati. Saj tvoje načrte bi motrla pomnoževati. ali ne misliš 5 a ko ' — Dobro! o je okrvavljen koliČ. Tako je bilo sedaj po izredno, naravnost baha-popolnoma umljivo. da se je ugo- vo sijajnem pogrebu pokojne mi-tovil umor. lijonarke, ki so ga priredili njeni Policija je uporabila vsa sred- sorodniki in je stal baje okoli 200 «tva. ki so ji na razpolago, da bi tisoč dinarjev, dasi se je vršil ves razsvetlila stvar, izhajajoč s sta- samo na pokopališču, od rartvas-lišea, da je bil dejanski izvršen nice do groba. Krsta sama je stali m or. je šlo seveda za to. da se la ŠO.OOO Din. K pogrebu so pri-s i!.. Za N.-daj t•*ur;* mami š< ne bova izdala. Izvedela bo še dovoli najde sled za morilcem, pri čemer peljali tudi pokojničniiia ps:i: go- vsem tem se bova Š«- resno posvetovala in prenit- zgodaj. kadar pride do tega. Samo za to, ker se hočeš učiti knjigovodstva. moriva dobiti kak izgovor, kajti boš morala vsak teden nekolikokrat iti v Sehwar/enberg Pa bomo že videli. Felice /avriska. K ra.suo! O. Ilaus. niti ne veš. kako me to veseli. Že d« »t go me j«- bolelo, da nisem za nič na svetu, f« pomisli, ko bomo enkrat morali z Krlau. kogi naj se tedaj oklenem, ako nimam kakega" -o-tovega dela Njeno g!avo pritisne Ilans na svoje prsi. Nikdar nisem mislil, da boš to vzela tako re.siio. In odkrito M''1 niorda starka imela v re.-eno. F. 'e-e. naših upnikov kar ne razumem, da dajo mami in tebi grad še vedno na razpolago iu vama dovoljujejo, da ilivate neka t cere prijetnosti. ! ji skopo«! i zavrnila prošnjo se je bilo treba vprašati, kaki na- sak pa je ostal doma. sribi so mogli voditi morilca -pri Glavni in menda tudi edini de-njegovem zločinu. Ker oporoke ni dič. če se naknadno še ne najde bilo. se je sumilo, tla* je morda kaka ojmroka. je pokojnični nekak sorodnik hotel tako čim prej čak. medieinec Velibor Jovanovič. priti tlo dediščine, ki znaša okoli ki .k4 vpisan na dunajskem vse-:i0 milijonov. AJi pa je šlo /m ro- učilišču. je že štirkiesetletnik in jrarski umor. da bi si ropar prila- sam zelo imovit. Njemu kot sinu Mil gotovino in dragocenosti, ki pokojničine sestr** pripatla j»o za- vrt- temelji na nedv »milih, znanstveno dokazanih razlikah pri mo/. in govorilnih organih. Nt l>om navajal podatkov o drugih delih sveta, ki dokazujejo isto na čelo. Omenil bom sam-> n>kaj. kai se tiče naše stare E. rope. Kius -laliko nauči vseh zupadnoevropskih jezikov. Ilu^-ki otroci v emigraciji se celo izpostavljajo nevarnosti, da se prelevijo v Nemce ali Franco ze. Neki mlad ruski častnik v -lu-g*>slaviji je celo ]^»stal aktiven so trudnik srbske pesniške moderne. Zato pa se le mukoma in jako počasi navadi Kils azijskih jezikov. Kitajci na Daljnem vzhodu se sporazumevajo z Rusi v spačeni ruščini. ker skoro noben Uus ni kos ki-tajščini. Tatari živijo med Ilusi >e dolga stoletja, in vendar .poznajo njh ruski M#»edje .^amo posjunezne tatarske besede.... V Jugoslaviji s,-domačini lahko dovrš**no naučijo italijanščine, nemščine, francoščine in dr. Madžarščina pa je že težja. Tlirščina je .iapu-tila malo si >-dov, in le rt-dki muslimani so zmožni arabščine, da morejo čitati koran v izvirniku. Nemec se naposled lahko nauči fracoščine, a poljščin i, ruščina in <*»tali slovanski jeziki so zanj dokaj težji. Nasprotno Francozu zdi težek vsak tuj jezik, ker zapadno od Francije leži sam<-j ocean. Sploh so Francija. Spani:a in Anglija v tein pogledu najmanj srečne dežele. V njih najdemo ja ko malo tujih j'e.xikov veščih ljudi. 5. ap- '.i ll.onb 7. Aprila: a v ■ fS v • 'ht-rbt nr< 1 l.imbui jj \ liirmm SHIPPING t I NEWS 1. marca: -\i|uilutii;i v Clit-rUmrc i't. si.U iii Kiu^wit v lla\r« AlW. il hallin v llumburt 4. marca: l"ari» v I la vre Sutiuuia v Trst V»-«-inl.iia v ltuuI«>co« SSTi I d. marca: I.. \ uiUu.n II.i iiil'Ui i; t*li^rtK»ui g lUtubuii; 3 marca: I >i«.-«l«-n v l:r«nifri hiši. Izključevalo se tudi ni maščeva-vedno j nekoga, ki mu je starka v svo- za je konu vsa jtokojničina zapuščin-i. ki jo je {Htkojnica svojeeasiio si-' eer obljubila invalidskemu tulru- DA BI OBDRŽALA PODNAJEMNICO Časi si težki, službo dobiš redko, če jo pa že dobiš, ti plačajo ko maj toliko, tiii imaš za hrano; za-. to je pa t ml i s ]xxlna jeniniki križ. :0. marca: i>lMii|-it- \ Clirrlxmig It. marca: < "ii;.ii.|i .tin v ll.t\rc Ur\ \ t.cotUL 14. marca: i:r«-int-ii v Utemen 15. marca: i •< lll.x lll.tlttl v 1 1.1 iii 1*111 £ '7. marca: .Vi]iui:tiii.! v Cli«-» iM'tirs 18. :narca: Uf.i>rlli- v 1I:«.\rt-t*i»i.I<- iii S. i \ i * i .t v * It-m ki 22. Ki. ■:•»• v ltr«-im«n Mm rilial t.tn v liavr« Ni-w V.»rk v llumburc M. marca: Pari« v lli«vre M;ijr>llc v i'lierltiiury 25. marca: Augustus v Onna 29. marca: All.ei t Itiillin v I lainliurfT 10. marca: Itr.-iii.-n v I'rem>»n 31. marca: Olj ni|»io v Chnhonrf 1. aprila: li»-x v i.Vrma Chaiii|>Utiii v Havre Vri«l.iiii v Koul-.crv SKRIVNOSTI JAME MACOCHE Kaziskovalec moravskega podzemeljskega sveta dr. Absolon j.- ■ te dni odkril v znameniti jami Macoche nove ogromne predele iu je pri tem raziskal, izmeril in ki-nematografično posnel prvič tudi ves potlzemeljski tok reke Pitn-kve. Sest ur po po vrat ku njegove ekspedicije pa so vdrle v novo raziskane dele ogromne množine votle in jih popolnoma preplavile. Pri tem je voda uničila podzemeljsko raziskovalno postajo z vsemi njenimi dragocenimi aparati. Le z največjo težavo >o ji ušli monterji in drugo osobje postaje, a če bi se bila nesreča zgodila popoldne namesto zvečer, bi postali njene žrtve brez tlvofna vsi člani Absolonove ekspedicije. ki so se takrat mudili še glbboko v notranjosti podzemeljskega sveta. Tako je ta svet sedaj sicer izmerjen, kartografi ran in prefilman. vendar pa za nedogle len .čas človeku S. aprila: 1 •- n. 1'i.ir.iD \ !la\re tli v Oni« 12. apnia: 1 >ruih-libii(l v ll.imbt.fc 14 aprila: St.u»n.l.,nt v Ibm^fiin Situriiia \ Trst 15. aprila: Itr.-nt-n v Creineo 18 aprila: Majati. \ l 'her hours I'.in.* v lluvre 19. apnla: .M.iiili.iitan v llavre New \ \ llumlMirc 21. aprila: «»l\iii|.i.- v • "li.-rl-mar ^ M a ur i-1.1 liia v Olierlh.uig 22. aprila : Ouuii|» iiir: v Havre K' tna v Cen-.a. 25. aprila: I.« vialli . n v Clirrimtug Kuroft v l:tttiieu rs. aprt'a: I "^t • i . i i« v fh.-rl«.|ir(c A a..-rt r-alliu v ll:iml>uiic V • .-ii.!.i-u v lbiul<.(iia 29 aprila: 'I' riamf v II.vre Autu-I is v < Irtiisi V JUGOSLAVIJO Prtko Havre Na Hitrem Ekspresneni PaxniKu PARIS f. -l/.l/tT.l M'lr.;t /s\ April,I CHAMPLA1N /1. Mtirca — /. April,i LAFAYETTE IS. Mami M/K K CENE DO VSEH DELOV JKiOSUVlJE Za p«: lS'til* in potrt« usta vpr«. tali« nji« pooblai£«n« ag«nt« «JreaeK 19 STATE '-.THEKT. NF'.V YORK /#• CENA DR. KERNOVEUA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo rugače si niorilet- moral dobro poznati star- .sta prihavila na pokopališče c>kt>- j te^H tudi ja/. ne morem razlagati. Keči pa moram, kadarkoli se ]»ri- j kim* prostore v hiši. li štiri tisoč gletlaleev. IJndomrzna kaže kak upnPk. .se vede pmti nami zelo spoštljivo, kar me zaradi • Kakor se zdi. je ali z udareem starka, ki v življenju ni mogla jiame .zelo veseli. i ali lia kak drug način omamil trpeti ljudi okoli .sebe. se jih mr- .la/. .sem se /r tudi čudil, da s,, upniki tudi proti meni pri-,s,nr^° v «^«»°vaiiju. jo potem za- tva ni mogla otresti. ji/no obnašajo, ako .sem slučajno kdaj ž njimi skupaj. To je se ve j—--—--------- lia jsaiiia siW-a. Feliee. kajti že davno nimamo na Krlau ničesar več .... le pride t;ik. ki lahko plaea ju |>o-i ' zenju. pa se je pozneje premislila, t * _ - • * t- t , - f _ . 1 . 4 . -- - , . .I«g ^fga se inteligenten gospod, jel- Kad o^vednost m snai bogastva . , .. , -J J ° na net i vse sile da lie in-! tl€ West litta Street Ne« York Clt» j.s k a t i. -- I'a se more (.d enega do drugega dno nenadoma izpremeniti J Ilans; samo če .se poku že kak kupee. smo vrženi na eesto: to sem .si že mnogokrat govorila. In zato sem vedno premišljevala, kako hi «i saina .služila kruh. kajti eelo življenje tudi ne hi hotela ležati na tvoji nogi kot klada. Iskreno jo poljubi in j*e ji nasmeje. T. ko lepo klado imam že rad, Feliee. In tla še enkrat pride WI na/aj k obema damama zdi se mi. da živila zelo skromno.} vendar pa v gotovih razmerah. a zopet enkrat pošteno razgovori I a in oba st;< imel« prijeten obeutek. da *ta ne j»* ronuintič-no hrepenenje po ljubezni in zakonskem jarmu. Potožila ji je. da je pri it'ih v pisarni moško osobje žal staro, plešasto in povrhu te o-ženjeno. Kmalu je ]»a dobila uradnica pismo, podpisan je bil mlad mož, stannjoe v isti ulit-i, češ. da ji je že opetovano sledil do doma in da se je v njo strastn-> zaljubil. Trdil je. da je sanja v samotar. da nima poguma predstaviti' .^e ji, da pa san;a samo o nji in) da mu odgovori poštjio ležef-e po:I 4iI-epa n4»snrianka". 1'radniea je odgovorila in dobila ie novo planileče pismo, kjer je bi' Io mnogo lepih besetl. kakršne ima jo rada dekleta. Med neznancem in uradnico se je razvila živahna korespondenca ; dekle je kazalo vedno več zanimanja za sanjavega samotarja. Končno se ji je pa zdelo. d'i bi bil že ca* seznaniti se z n:im. Tedaj je pa prišla gospodinja in ji poj Mn i In. tla je fiisma pisala njena, hčerka, ker sta jo hoteli navezati na dom. da se ne bi prese. j lila. 1'radnica je gflKpodinjo tožila in bila je obsojena na denarno globo, potem pa je morala iskati novo podnajemnico. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.Šth Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN JUDITINA PRISEGA I 1» ....... ..........IZ ŽIVLJENJA SSBEEEn ZA GLAS NAHODA" PRIREDIL I. H. "O LAM NAROD A**