glasilo ravenskih železa
Leto XXXII	Ravne	na	Koroškem,	december	1995	Št.	12
'V&tei fofič
in Mečno- novo- Ceto-f
DEVETMESEČNO POSLOVANJE V
Letošnji cilji
Družbe koncerna Slovenske železarne so v letošnjih prvih devetih mesecih izdelale 316.741 ton jekla ali za 3,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodni načrt so presegle za 2,7 odstotka.
Železarske družbe so kupcem od januarja do septembra prodale 322.391 ton jekla in izdelkov, kar za 1,8 odstotka presega lansko količinsko prodajo, za letošnjim načrtom pa zaostaja le za 0.1 odstotka.
mmwm
Devetmesečna realizacija Slovenskih železarn znaša 499,6 milijona mark. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pomeni 25,7-odstotno povečanje, a 2,2-odstotni zaostanek za letošnjim načrtom za to obdobje.
V letošnjem letu naj bi železarska podjetja z izvozom zaslužila 437,9 milijona mark. V prvih devetih mesecih je bil devizni izkupiček 295,5 milijona mark. Izvoz predstavlja 59 odstotkov celotne realizacije Slovenskih železarn. Vrednost uvoza pa je v tem obdobju znašala 167,4 milijona mark, kar pomeni, da je stopnja pokritosti uvoza z izvozom 1,76.
POPRAVEK Bralci so nas opozorili na “škrata”, ki je odgovoren za dve napaki v jubilejni publikaciji 375 let jeklarstva na Ravnah: na str. 25 (na sliki št. 4) ni motiv iz Jeklovleka, temveč iz Valjarne; podatki o daljnovodu Dravograd-Ravne in transformatorski postaji (na str. 18) pa bi seveda morali biti v V in ne v W. Za napako se v imenu uredniškega odbora opravičujem.
Urednica
SLOVENSKIH ŽELEZARNAH:
so dosegljivi
Slovenske železarne prodajajo največ v Nemčijo (34 odstotkov celotnega izvoza), Italijo (22 odstotkov), Avstrijo (12 odstotkov), ZDA (9 odstotkov), države nekdanje Jugoslavije (3 odstotke), ostalo Evropo (16 odstotkov) in drugam (4 odstotke).
Metalurške družbe so v obdobju od letošnjega januarja do septembra povečale vrednostno realizacijo v primerjavi z lanskimi rezultati za 35,8 odstotka, letošnji načrt za to obdobje pa so presegle za 0,4 odstotka. Prodale so namreč za 336,6 milijona mark izdelkov.	Jeseniški	Acroni je	letošnjo
vrednostno	realizacijo	v primerjavi	z	lansko
povečal za 41,7 odstotka, hkrati pa letošnji načrt presegel za 7,5 odstotka. V podjetju so uspeli obdržati pozitivni denarni tok. Ravenski Metal je od letošnjega januarja do septembra iztržil za 28,5 odstotka več kot lani, vendar pa je letošnji načrt vrednostne realizacije izpolnil le 92,2-odstotno.
Ostale	(nemetalurške) družbe	so v
letošnjem tričetrtletju vrednost prodanega blaga v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer povečale za 9 odstotkov, a so za načrtom vseeno zaostale za 7,3 odstotka. S prodajo izdelkov in	storitev so	zaslužile 163	milijonov
mark.
Med družbami, ki sodijo v strojegradnjo, so v primerjavi s preteklimi obdobji svoje lanske tržne rezultate izboljšale naslednje: STO	in
Noži z Raven, Itro Store ter Armature Muta. Nekoliko slabše rezultate v primerjavi	z
lanskimi pa so dosegli v ravenskih Strojih.
Livarski družbi (Valji Štore in Jeklolivarna Ravne) sedaj poslujeta bolje kot lani.
Družbe, ki predelujejo žico, pa se	(z
izjemo Verige Lesce) lahko pohvalijo	z
boljšimi rezultati poslovanja kot v enakem lanskem obdobju.
Na koncu še podatek o številu zaposlenih: V železarskem koncernu je bilo konec septembra zaposlenih 8.719 delavcev in delavk, konec leta pa naj bi jih bilo le še 8.249 (ali 1.063 manj kot lanskega decembra).
Ko je uprava Slovenskih železarn obravnavala rezultate poslovanja v tretjem trimesečju, je ugotovila, da le-ti zaostajajo	za
(sicer izjemno visoko postavljenimi) načrti, upoštevati pa je treba tudi različno uspešnost posameznih proizvodnih programov.
Povzetek: A. Č.
Mag. Alojz Vrečko, predsednik Uprave SŽ, predstavlja
ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE
V SLOVENSKIH ŽELEZARNAH
“Nadzorni svet Slovenskih železarn je 22. 11. 1995 sprejel poročilo uprave Slovenskih železarn o devetmesečnem poslovanju. Posredoval ga je v razpravo vladi Republike Slovenije skupaj s svojo	oceno, da	Slovenske	železarne v
metalurškem delu uresničujejo vse sprejete ukrepe in poslovne usmeritve, in to kljub temu, da so v začetku leta z zamudo lahko začele izrabljati državno finančno pomoč.
Večja odstopanja od gospodarskega načrta ugotavlja nadzorni svet v strojegradnji in predelavi. Ob tem priznava, da so bili planski cilji	namenoma	postavljeni	zelo visoko
(poslovanje z dobičkom) in jih je tudi težko izpolniti. Predsednik nadzornega sveta Jože Hujs	ugotavlja	sorazmerno	velik delež
subjektivnih napak pri vodenju posameznih družb strojegradnje in predelave. To se vidi tudi iz podatka, da je več kot polovico izgube nastalo samo v štirih družbah. Po mnenju nadzornega sveta so osnovni vzroki nastanka te izgube: nerealne kalkulacije, premajhna produktivnost in premajhna tržna orientiranost. Uprava koncerna je zato po mnenju nadzornega sveta ravnala prav, ko je v teh družbah izvedla nekatere odločne ukrepe, ki bi naj dali bojše poslovne rezultate tudi v strojegradnji in predelavi.
Družba SEIKO na Jesenicah, ki je nismo uspeli niti uspešno prodati niti sanirati, je v postopku likvidacije. Prodati nameravamo tudi
družbo TIO iz Lesc, ki ne sodi v naš perspektivni razvojni koncept.
Družbi STROJI in STO na Ravnah bomo s 1. januarjem združili z namenom, da dobimo močno, zdravo družbo za predelavo domačega, ravenskega vložka. S 1. decembrom smo imenovali novo 4-člansko poslovodstvo na čelu z dr. Milanom Švajgerjem, v njem pa so še diplomirani inženir Marjan Senica, diplomirani inženir Jurij Pratnekar ter diplomirana ekonomistka Vesna Kozlar.
V prihodnje želimo povečati poslovno koordinacijo med družbama JEKLOLI-VARNA Ravne in ARMATURE Muta; pridobiti je treba več kvalitetnih naročil in še bolj razširiti mrežo kupcev. To nalogo smo zaupali novemu skupnemu poslovodstvu, v ki ga sestavljajo diplomirani inženir Viljem Štiftar, predsednik, diplomirani inženir Jože Studcnčnik in dr. Tone Pratnekar, člana, četrtega člana, ki bo zadolžen za področje ekonomike in financ, pa še iščemo.
Resnejši poseg - za sanacijo družbe VERIGA - smo izvedli tudi v Lescah. S 1. decembrom je prevzel poslovodstvo Verige diplomirani ekonomist Saša Jevšnik, ki je uspešno izpeljal že sanacijo PLAMENA. Proizvodnjo vijakov bomo iz Verige izločili in jo prenesli v Plamen. S tem bomo optimirali proizvodnjo vijakov, za preostali del Verige pa bomo pripravili sanacijski načrt s ciljem: revitalizirati proizvodnjo verig in sanirati poslovanje.
Temeljna naloga novih poslovodstev v naših družbah strojegradnje in predelave je pripraviti realne, tržno orientirane poslovne načrte za prihodnje leto. Družbe, ki letos močno odstopajo od načrtov, bodo nova poslovodstva morala tehnično in kadrovsko optimirati oziroma racionalizirati ter s tem povečati njihovo konkurenčnost na trgu, približno tako, kot to že uspeva našim najbolj uspešnim predelovalnim družbam, npr. ljubljanskemu TOVILU in ravenskim NOŽEM.
Na čelo novih poslovodstev smo želeli postaviti izkušene, tržno orientirane kadre. Hkrati pa smo okrepili tudi lastno prodajno mrežo v tujini: poleg družb v Avstriji, Italiji in ZDA smo ustanovili še družbo KOPO WEST v Dusseldorfu v Nemčiji, ki jo bosta vodila diplomirani inženir Srečko Scnčič in dr. Ingo Pjorko. Prek lastne družbe IUENNA pa bomo v Welsu v Avstriji v začetku prihodnjega leta odprli t. i. Steel center, prek katerega bomo približali naše blago porabnikom v Avstriji, na Bavarskem in v italijanskem delu Tirolske.”
SKLEPI
3. ZUNANJETRGOVINSKE (ZT) KONFERENCE
SLOVENSKIH ŽELEZARN
V Portorožu je 16. in 17. novembra 1995 potekala 3. zunanjetrgovinska konferenca Slovenskih železarn. Udeležili so se je direktorji in komercialni direktorji proizvodnih družb koncerna, člani uprave SZ, predsednik nadzornega sveta SZ in predstavniki strokovnih služb SŽ ter podjetij oziroma predstavništev v tujini. 45 udeležencev je obravnavalo več tem (Tržni rezultati družb SZ v obdobju od januarja do septembra 1995. leta ter ocena uresničevanja načrta proizvodnje in prodaje do konca leta 1995, Problematika zunanjetrgovinske mreže in pogoji poslovanja v letu 1995, Strategija trženja družb SŽ za leto 1996 - proizvodni in prodajni načrti družb za leto 1996 ipd.) ter oblikovalo naslednje sklepe, ki jih je pozneje potrdila tudi uprava Slovenskih železarn.
A.Č.
1. Udeleženci 3. ZT SŽ v Portorožu ugotavljajo, da je uresničena večina sklepov 2. ZT konference (25. in 26. maj 1995):
•	v postopku	ustanavljanja je nova	družba v
Nemčiji (KOPO West)
•	realizirani ali v fazi	uresničevanja	so sklepi
glede odkupa in prenosa deležev
• izdelan je akt o organizaciji in vodenju zunanjetrgovinske mreže in ustanovljena služba za spremljanje te mreže
•	proizvodne	družbe	so skrajšale	predolge
dobavne roke in izboljšale profesionalnost pri izpolnjevanju zunanjetrgovinskih poslov.
Neuresničeni so sklepi:
•	opredelitev	prihodnje	vloge KOPO	Ljubljana
ter dokončna ureditev položaja predstavništev (Uprava SŽ)
• pravno-formalno dokončanje vseh postopkov v zvezi s statusnim urejanjem zunanjetrgovinske mreže, vključno z registracijo naložb SŽ v tujini (Služba za spremljanje).
2. Večina udeležencev 3. ZT konference SŽ (predstavnikov zunanjetrgovinske mreže in proizvodnih družb) ugotavlja napredek pri izrabi lastne mreže kot tudi njeno večjo učinkovitost. Optimum še ni dosežen.
Konferenca opozarja na nekatere ovire in pomanjkljivosti, ki jih je v zvezi s tem treba odpraviti v prihodnjem obdobju:
a) maksimalno pozornost namenjati usklajenemu načrtovanju proizvodnih in prodajnih organizacij, upoštevaje specifičnosti posameznih tržišč ter programov oz. izdelkov
b) nadaljnje	izgrajevanje	in optimiranje
zunanjetrgovinske mreže v SŽ:	dokončno razčistiti
perspektivnost družbe v Švici, proizvodnih družb na Slovaškem in na	Poljskem ter	predstavništev v
Makedoniji, Beogradu in Moskvi
c) v medsebojnih odnosih med zunanjetrgovinskimi družbami je treba z dogovarjanjem -	po načelu	racionalnosti
odpravljati morebitne kolizije (npr. IUENNA -KOPO West), v primeru nesoglasij arbitrira Uprava SŽ
d) bistveni element v razvoju in povečevanju učinkovitosti zunanjetrgovinske mreže so primerni kadri; sistematično si je treba prizadevati za njihovo vzgojo in usmerjanje v prodajne organizacije doma in v lastne družbe na tuja tržišča
e) več pozornosti , moramo namenjati organiziranim nastopom na sejmih, perspektivnim materialom in celostni podobi.
3. Konferenca ugotavlja umirjanje povpraševanja, kar se med drugim odraža v pritiskih na zniževanje cen in poslabševanje prodajnih možnosti. Na drugi strani pa ugotavlja upadanje naše konkurenčnosti, zlasti v strojegradnji in predelavi. Takšna situacija narekuje:
a)	agresivnejši marketing na dosedanjih trgih in iskanje novih (tudiv ex YU)
Zato družbe SŽ v letu 1996 načrtujejo približno 22-odstotno povišanje izvoza, in sicer od 413 mio DEM realizacije v letu 1995 na 502 mio DEM v letu 1996. Pri tem družbe metalurgije v letu 1996
načrtujejo izvoz v višini 337 mio DEM, družbe strojegradnje 83 mio DEM, družbi livarstva 22 mio DEM ter družbe predelave žice 60 mio DEM izvoza.
Načrtovana struktura izvoza po tržiščih bo v letu 1996 ostala približno enaka kot v letu 1995, in sicer: Nemčija 32 odst., Italija 19 odst., Avstrija 11 odst., ZDA 11 odst., ostala Evropa 15 odst, Madžarska 2 odst., bivša YU 3 odst., ostalo 7 odst.
Prek mreže bodo družbe SŽ v letu 1996 izvozile za 175 mio DEM izdelkov, kar predstavlja 35 odst. celotnega izvoza, in	sicer	prek	ROBO
Gorica za 34 mio DEM izvoza, prek IUENNE Pliberk za 33 mio DEM, prek KOPO International za 60 mio DEM,	za	leto	1996	prek
novoustanovljene firme v Nemčiji ocenjujemo izvoz v višini 30 mio DEM ter izvoz prek predstavništva Madžarska za 12 mio DEM in prek predstavništva Rusija za 6 mio DEM.
V zunanjetrgovinski	mreži SŽ si	bodo	v letu
1996 bolj prizadevali tudi pri trženju izdelkov predelovalnih družb.
Za agresivnejši tržni nastop bodo SŽ v Welsu v Avstriji ustanovile Steel	center.	Predvideni	stroški
ustanovitve centra so 1 mio DEM. Prav tako je v ustanavljanju firma v Nemčiji KOPO West, za ustanovitev katere so predvideni stroški v višini 500.000 DEM.
b) učinkovitejši spopad s stroški proizvodnje (analize 9-mesečnega poslovanja kažejo na veliko prekoračenje stroškov dela in storitev prav v družbah, ki imajo največ težav)
c) stalna	pozornost	kakovosti	izdelkov in
obvladovanju	celovitega	sistema	kakovosti v
poslovnem sistemu SŽ (standardi ISO).
4.	Kot eden največjih slovenskih izvoznikov - oz. neto izvoznikov - Slovenske železarne s svojo 3. zunanjetrgovinsko konferenco opozarjajo pristojne državne organe na:
a) nujnost takojšnje odprave disparitet med domačo inflacijo in tečajem tolarja, kar že dve leti zapored izčrpava aktivne izvoznike
b) nujnost, da ustrezni državni organi preprečijo nevarnost, da slovenski izvozniki v Evropski skupnosti doživijo sankcije	(uvozne carine, manjše
brezcarinske kontingente oz. kvote) v primeru, da Sloveniji ne	bo uspelo	podpisati	asociacijskega
sporazuma z Evropsko skupnostjo - v nasprotnem primeru bi to imelo nepredvidljive posledice ne samo za Slovenske železarne, ampak za položaj vseh slovenskih izvoznikov.
S TISKOVNE KONFERENCE NA JESENICAH
Kako pomagati presežnim delavcem
iP
§3S?
»J** J
Rina Klinar, Brane Žerdoner, Albina Tušar, Edo Kavčič, Alenka Stres
Novembra je bila v jeseniški železarni tiskovna konferenca, na kateri so ministrica za delo Rina Klinar, član Uprave SŽ Brane Žerdoner, direktorica Logističnega centra Alenka Stres, direktor Izobraževalnega centra Štore Gorazd Tratnik, direktor CPK Jesenice Edo Kavčič in vodja projekta Albina Tušar predstavnikom obveščanja poročali o tem, kako v družbah SŽ poteka kadrovsko prestrukturiranje in kako si prizadevajo, da odpuščanje zaposlenih ne bi povzročalo pretežkih posledic.
Aktivna politika zaposlovanja
Ministrstvo za delo je moralo v letih po osamosvojitvi Slovenije najti način za reševanje velike brezposelnosti. Posledice odpuščanja je blažilo z aktivno politiko zaposlovanja. Finančno je podpiralo zaposlovanje in samozaposlovanje, sofinanciralo je ohranjanje starih in odpiranje novih delovnih mest, velik poudarek je dajalo zaposlovanju invalidov. Reševalo je delovne presežke v tako imenovani državni sferi - v podjetjih Koržcto-vega sklada, železarnah, Tamu, Slovenskih železnicah in gozdarstvu. Prezaposlitve so ovirale premajhna ali neustrezna izobrazba, nemotiviranost za usposabljanje in omejene delovne zmožnosti presežnih delavcev.
v
Zaposlenost v SZ se bo še zmanjševala
Leta 1989 je bilo v podjetjih Slovenskih železarn 19.000 zaposlenih, ob koncu leta 1995
naj bi jih bilo le še 8.500, kar je manj, kot je predvideval sanacijski program. Do konca leta 1996 naj bi se število zaposlenih v SŽ zmanjšalo na 7.700.
Od konca leta 1991 do konca oktobra 1995 se je število zaposlenih zmanjšalo:	na
Jesenicah za 33,5 odst., na Ravnah za 26 odst., v Štorah za 53,6 odst., Verigi za 20,4 odst., Plamenu za 34,7 odst., Tovilu za 56 odst. in v Žični za 100 odst.
Lani in letos si je zaposlitev pri drugem delodajalcu našlo 913 delavcev, samozaposlilo se je 513 odpuščenih iz SŽ, 867 jih je šlo na Zavod za zaposlovanje.
Delovna mesta za invalide
V družbah SŽ je 1.100 invalidov, med njimi je 450 trajno presežnih delavcev, ki pa so zakonsko zaščiteni.
Ker imajo omejene delovne zmožnosti, jih je težko prezaposliti. Zanje odpirajo invalidske delavnice. V Štorah taka delavnica že deluje, v Kropi si prizadevajo, da bi ustanovili invalidsko podjetje, na Ravnah poteka projekt invalidskih delavnic v okviru Logističnega centra. V prostorih, ki jih že urejajo in opremljajo, naj bi dobilo delo 30 delavcev -od tega vsaj dve tretjini invalidov v lesarskem, kovinarskem in grafičnem programu. Za uresničitev projekta potrebujejo še zagonska sredstva.
ARMATURE MUTA -
TUV certifikat za sistem kakovosti (ISO 9001)
Zadnje dni meseca novembra je v podjetju Armature Muta potekala uradna certifikacijska presoja sistema kakovosti v skladu s standardom ISO 9001.
Po lastni odločitvi in na željo kupca (Friederich KROMBACH) je presojo sistema kakovosti izvedlo podjetje TUV Bayern Miinchen, saj lahko Armature Muta uspešno prodajajo na evropski trg le z dokazili in s certifikati, ki jih izda TUV.
Presoja je potekala dva dni in na zaključnem sestanku sta oba presojevalca potrdila uspešnost in funkcionalnost uvedenega sistema kakovosti, saj omogoča izpolnjevanje vseh zahtev, določenih s standardom ISO 9001.
Prvo zahtevo po poslovniku kakovosti in certifikaciji sistema kakovosti je že leta 1990 posredoval največji odjemalec industrijskih armatur Friederich KROMBACH. Takratni direktor Alojz Karničnik, inž. org. dela, je oblikoval tim za izdelavo poslovnika, celotno vodenje projekta pa je zaupal	dipl. inž. Bogdanu
Zupančiču in zunanjemu sodelavcu dipl. inž. Vladimirju Macurju.
Prvi poslovnik so v Armaturah izdelali leta 1992; do certificiranja pa ni prišlo, saj je bil kupec zadovoljen z njihovimi izdelki, pa tudi naročil je bilo dovolj.
V letih 1992 do 1994 so sistem uvajali, dograjevali in še izboljševali.
Zamenjava vodstva (upokojitev direktorja) in dejstvo, da ima podjetje le enega velikega kupca, ter vse večje zahteve tržišča so vplivale na to, da si je vodstvo (krmilo je prevzel dr. Anton Pratnekar) zadalo samo en cilj: v letu 1995 pridobiti certifikat kakovosti po ISO 9001, ki odpira vrata na zahtevna evropska tržišča, kar pomeni	preživetje	in delo za	vse
zaposlene.
Tudi tokrat je projekt vodil dipl. inž. Bogdan Zupančič v sodelovanju s celotnim vodstvom. V manj kot devetih	mesecih	so uredili	in
izpopolqili sistemsko dokumentacijo (dopolnitve v skladu s spremembami standarda ISO 9001), še izboljšali in "izpilili" že uvedeni sistem kakovosti na vseh poslovnih področjih, v oktobru uspešno	prestali	predpresojo	ter
novembra na uradni certifikacijski
presoji dokazali resnično delovanje sistema kakovosti v sklopu vseh dvajsetih elementov standarda ISO 9001.
Pridobitev tega pomembnega dokumenta pomeni ne le prosto pot v Evropo, temveč tudi dobro organiziranost znotraj podjetja (red in disciplina), zaupanje bodočih kupcev ter osnovo za graditev dobrih partnerskih in poslovnih odnosov tako s kupci kot tudi z dobavitelji.
Naslednji korak podjetja je razvoj lastnega izdelka in pridobitev tipskega soglasja za proizvodnjo armatur s strani TUV.
Svečana podelitev certifikata bo ob koncu tega ali pa v začetku prihodnjega leta.
Vsem zaposlenim v Armaturah za dobro oceno sistema kakovosti iskreno čestitamo!
B. Z.
Cteckliata fOr Auditoran zur AuditdurchfOhrung
TOVffi
TUV
^©030^
ZERTIFIKAT
DAR
Logo
Die TU V-Zertifizierungsgemeinschaft e.V. bescheinigt htermit, d a G das Unternehmen
ftir 6rtn G*Rungtf>«»k*
ein Qualitatsmanagementsys!em eingefOhrt hat und anwendet.
DunfcatlAuABaricftMk |	]
df	mtmU,	dl« Font—ungu dw
•rfuHtilnd
W gOldg H«
Bonn, d«n
TOvčmfpSčidESr
TOVffl
1 akšen je obrazec (zaenkrat še neizpolnjen) TUV certifikata, ki ga bodo v kratkem prejele tudi Armature Muta
PARTNERJI NA OBISKU
Ob 375-letnici jeklarstva na Ravnah je družbe ravenske železarne obiskala vrsta poslovnih partnerjev.	Direktorji družb	in	predstavniki komercial so se še posebej razveselili	tistih, ki z
njimi sodelujejo že dolga leta, sodelovanje z njimi pa se je razraslo v trdno partnerstvo, ki temelji na medsebojnem zaupanju.
Družbo Noži so obiskali predstavniki največjega kupca - firme IKS. Direktor Thomas Meyer, dipl. inž., je za bralce Informativnega fužinarja povedal: “Z Železarno Ravne smo navezali stike pred 25 leti. Sodelovanje je bilo vseskozi plodno, kljub temu, da so se	tu zgodile precejšnje organizacijske spremembe. Ob zamenjavah vodstev
nam je	vedno uspelo	v	kratkem času obnoviti ali navezati nove	stike in
poslovno	sodelovanje se	je	nadaljevalo. Tako zdaj uspešno sodelujemo	z družbo
Noži. Z njimi želimo ohraniti sodelovanje tudi v prihodnje.”
M.P.
OSKRBA Z ENERGIJO V OKTOBRU 1995
Nabava primarnih energentov je bila v mesecu oktobru v redu, prav tako pa tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
V oktobru je bilo zbrane 80,2 m3 emulzije za prečiščevanje ter 36.500 kg olja za sežig, in sicer: 8.900 kg od družb v železarni, 14.800 kg od zunanjih dobaviteljev in 12.800 kg od cepljenja emulzije.
V oktobru smo ponovno dali v obratovanje obnovljen butanovod od skladišča PB do jedilnice ob kisikarni. Tako so sedaj vsi porabniki tekočega propan-butana zopet normalno oskrbovani po cevovodih.
Zaradi zunanjih ohladitev smo do 18. 10. občasno ogrevali prostore ob jutrih in večerih, 18. 10. pa smo začeli z rednim ogrevanjem prek celega dneva.
Končali smo z zamenjavo dotrajanega cevovoda pitne vode pri kovačnici s cevmi alkaten. Pri črpališču UHP in EPZ smo zaključili gradbena dela in pričeli s postavljanjem in montažo novega dieselskega agregata. V kompresorski postaji ob valjarni pa smo postavili nov vijačni zračni kompresor GA 250 W/2 in pričeli z montažo strojnih in elektro instalacij. Na kompresorju GA 250 W/1 v kisikarni pa smo končali z montažo sistema za izkoriščanje odpadne toplote za sanitarno toplo vodo moči 167 kW, ki jo bomo dali v obratovanje v novembru.
Poleg navedenih del smo odpravljali še nastale okvare in opravljali načrtovane preventivne preglede in popravila na energetskih napravah in omrežju. Na podlagi naročil smo opravljali še montažna in servisna dela na omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Inž. Ferdinand Kotnik
3. SLOVENSKA KONFERENCA O MATERIALIH IN TEHNOLOGIJAH
Od 4. do 6. oktobra 1995 je bila v Portorožu tretja slovenska konferenca o materialih	in tehnologijah.
Konferenca nadomešča nekdanji metalurški simpozij in ima namen predstaviti slovenski strokovni javnosti dosežke pri	pridobivanju in
raziskovanju raznovrstnih industrijskih gradiv.
Že uveljavljeni strokovnjaki in mladi raziskovalci so predstavili vrsto temeljnih in aplikativnih ter razvojnih dosežkov s področja tehnologije in uporabe kovinskih, polimernih, keramičnih materialov in materialov za elektroniko. Na letošnji konferenci so predstavili 169 del, največ, kar 39, v sekciji mladih raziskovalcev, 21 je bilo vabljenih predavateljev, med njimi je bilo 10 priznanih strokovnjakov iz tujine, in 108 posterskih prispevkov.
V hotelih Emona, kjer je potekala konferenca, si je bilo moč ogledati razstavo opreme in prospektov o materialih ter novejše strokovne literature. Predstavili so tudi novi Tehniški metalurški slovar prof. Andreja Paulina. Izšel je pri Mladinski knjigi.
Konference so se udeležili tudi strokovnjaki iz podjetij Železarne Ravne, čeprav v manjšem številu kot pred leti, ko so se srečevali še samo metalurgi in ko je v okrilju Železarne Ravne raziskovalna dejavnost v primerjavi z današnjim stanjem cvetela.
Prvi dan srečanja - namenili so ga raziskavam in razvoju industrije - so nastopili naslednji predstavniki koroškega jeklarstva:
• dr. Dušan Vodeb s predavanjem Strateška ocena razmer v panogi kovinski materiali
• inž. Jožko Kert (v sodelovanju z M. Kosom, J. Lamutom in F. Pavlinom) s temo SŽ in Zakon o varstvu okolja
• odvetnik Miran Kos (v sodelovanju z J. Kertom, J. Lamutom in F. Pavlinom) s predavanjem Varstvo okolja v SŽ zavest ali prisila.
Popoldne je kot pomočnik mladih raziskovalcev sodeloval mag. Alojz Rozman (sodelovali so I. Lipovnik, J. Lamut in D. Lesjak) pri nalogi Izkoristek kroma pri izdelavi jekel ter pri raziskavi Sestava nekovinskih vključkov pri jeklih, izdelanih v VAD (sodelovali so še H. Kakcr, A. Kert, J. Kotnik, J. Lamut in M. Terseglav).
Za postersko sekcijo Kovinski materiali je inž. Jožko Kert pomagal pripraviti prikaz Reciklaža in gospodarjenje s sekundarnimi železonosnimi surovinami, mag. Henrik Kakcr in mag. Alojz Rozman sta predstavila Metalografijo argonskega kamna, mag. Alojz Rozman in prof. dr. Jakob Lamut pa sta prikazala Razvoj elektrojeklarstva.
Veseli smo prispevkov koroških strokovnjakov. Želimo jim, da bi podobno kot doslej delovali tudi v prihodnje in da bi sc jim jih pri raziskovalnem delu pridružilo še več.
KULTURNA KRONIKA
1. novembra je Pihalni orkester DPD Svoboda Prevalje igral na komemoraciji na pokopališču Barbara.
2. novembra je gledališka skupina Mežica-Prevalje gostovala s komedijo Skupno stanovanje v Podvelki, 27. novembra jo je ponovila na Prevaljah.
10. novembra je bil v prevaljski cerkvi koncert mešanega zbora Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka. S koncertom so počastili prevaljskega rojaka Lojzeta Lebiča, saj so na Koroškem prvič predstavili njegovo skladbo Iz veka vekov.
18. novembra je bil v cerkvi na Prevaljah koncert mešanega zbora Jakob Petelin Gallus iz Celovca. Zbor, ki pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza združuje pevke in pevce iz treh koroških dolin, je pel dela od renesanse do sodobnih skladateljev. Na orgle je igrala Ana Elizabeta Filipič.
18. novembra je Pihalni orkester ravenskih železarjev z
dirigentom Srečkom Kovačičem sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Ostravi na Češkem in znova dobil zlato medaljo.
20. novembra so v Likovnem salonu na ravenskem gradu odprli razstavo o dr. Francu Kotniku, slavistu in etnologu, dobrijskem. rojaku. Razstavo je pripravila mag. Karla Oder, sodelovala sta Koroški muzej Ravne na Koroškem in Koroška osrednja knjižnica. Na slovesnosti ob odpiranju razstave je pel oktet TRO s Prevalj.
23. novembra je na srečanju delovnih jubilantov iz Strojev na Rimskem vrelcu nastopil plesni par Lena in Matic Pavlinič s programom latinskoameriških plesov.
Od 23. do 25. novembra so
se od Črne do Raven vrstile predstave lutkovnega abonmaja.
Gostovalo je Mariborsko lutkovno
gledališče s Sneguljčico. Predstavo je videlo več kot 800 otrok.
26. novembra je bilo v Velikovcu 14. srečanje pobratenih moških zborov. Pripravili sta ga Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in SPD Edinost iz Pliberka. Nastopili so: vokalna skupina Lipa iz Velikovca, mešani zbor Podjuna in moški zbori Foltej "Hartman iz Pliberka, Tabor z Opčin, Vres s Prevalj, Franc Zgonik iz Branika in Zarja iz Trbovelj.
M. P.
NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Allwood, M.: Nosil sem smrt v svojem telesu. - Ljubljana : Naša žena, 1995
Brajša, P.: Sedem skrivnosti uspešne šole. - Maribor : Doba, 1995 Carper, J.: Hrana - čudežno zdravilo : kako s hrano preprečevati in zdraviti več kot 100 simptomov in bolezni. - Ljubljana : EWO, 1995 Cedilnik, D.: Cikcak po pravopisu : za boljšo slovenščino na delovnem mestu. - Žalec : „Sledi, 1995
Dollinger, M.: Življenje z rakom : odkrivanje, zdravljenje, nega. -Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1995
Enciklopedija orožja : orožje skozi sedem tisočletij. - Ljubljana : DZS,
Flere, S. - M. Kerševan: Religija in (sodobna) družba. - Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče, 1995
Gotika v Sloveniji. Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine. -Ljubljana : Narodna galerija, 1995
Hammer, M. - J. Cnampv: Preurejanje podjetja : manifest revolucije v
mpy: preurejanje podjetja poslovanju. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1995
Housden, R.: Duša in čutnost. - Ljubljana	: Ganeš, 1995
Hunt, T. - J. Grunig: Tehnike odnosov z	javnostmi.	-	Ljubljana	: DZS,
1995
Jadralno letalstvo.	- Ljubljana	: Letalska zveza Slovenije, 1995
John, U.: Menica	- vodic po	zakonodajah evropskih	držav. -	Ljubljana	:
Center Marketing International, 1995
Jakšič, I.: Gradovi,	graščine in	dvorci	na	Slovenskem. - Radovljica	:
Didakta, 1995
Jošt, B.: Nordijsko	smučanje :	teorija	in	metodika	športne vzgoje.	-
Ljubljana : Fakulteta za šport, 1995
Krajevni leksikon Slovenije; -	Ljubljana : DZS, 1995
Lah, A.: Športna	rekreacija in okolje. - Ljubljana :	Slovensko	ekološko
gibanje; Fakulteta za šport, 1995
Levine, S.R.; Kako uspešno vodimo ljudi. - Ljubljana	:	Mladinska	knjiga.
1995
Lopez, E.: Ezoterično zdravljenje	s kamni. -	Ljubljana	: Orbis, 1994
Martin, A.: Nakup	in vodenje	našega	podjetja . -	Ljubljana ; EOS
Medved, D.: Najlepše trte na Slovenskem. - Maribor : Založba Obzorja, 1995
Mencinger, J.: Gospodarski sistem in politika Slovenije. - Ljubljana : ČZ Uradni list Republike Slovenije, 1995
Needleman, J.: Denar in smisel življenja. - Ljubljana : Ganeš, 1995 Pernek, F.; Gospodarski sistem Slovenije. - Maribor : Pravna fakulteta, i995
Peruš, M.: Vse v enem, eno v vsem : možgani in duševnost v analizi in sintezi. - Ljubljana : DŽS, 1995
Rieder, B.: V svetu dišav (opis več kot 90 eteričnih olj, njihovega delovanja in praktične uporabe). - Ljubljana : Duena, 1995 Roman, K.: Kako oglaševati.- Radovljica : Euroshop, 1995 Satir, V.: Družina za naš čas. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1995 Schiffman, S.: 25 najpogostejših napak pri prodaji in kako se jim izognemo. -v Radovljica : Euroshop, 1995
Siegel, B.; Življenje, ljubezen in zdravje ; vodnik za bolj polno življenje,
več ljubezni in boljše zdravje. - Ljubljana ; Alpha center, 1995
Sriča, V.: Informacijski sistemi. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1995
Slovensko ekološko Gospodarski vestnik,
Ljubljana : Alpha : Gosp
Strojin, T.: ABC o varstvu okolja. - Ljubljana gibanje, 1995
Thiele, A.: O govorniški spretnosti. - Ljubljana 1995
Tufekčič, A.: Plavalec na drugem bregu Save : zapisi iz srbskih taborišč v Bosni. - Ljubljana : Papir plastika ; Zalting, 1995 Zgod(b)ovina Gimnazije Ravne na Koroškem,- Ravne na Koroškem : Voranc, 1995
Znamenita pisma : sporočila, ki so spreminjala svet. - Ljubljana : DZS, 1995 Žerjav, C.: Kriminalistika. - Ljubljana : Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, 1995
Izbor: Darja Molnar
SP ORT
NOGOMET S tekmami 18. kroga se je 26. novembra končal jesenski del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Moštvo prevaljskega Mag Korotana je bilo v zadnjem kolu poraženo v Beltincih z 2:1 in je tako končalo na 8. mestu v ligi deseterice. Boljšo uvrstitev so si Prevaljčani pokvarili predvsem s slabimi rezultati na svojem igrišču, saj jim vse od	6. kola	dalje,	ko so
premagali Rudar iz Velenja z 2:0, ni uspelo doseči zmage. Kljub solidni igri, ki so jo varovanci trenerja Milana Žeželja	prikazali	doma,	pa je
šepala učinkovitost napadalcev, ki niso znali zadeti mreže nasprotnika iz še tako ugodnih položajev. To se je primerilo zlasti v dvobojih s SCT Olimpijo in z vodilno HIT Gorico, saj so obe srečanji izgubili predvsem zaradi nespretnosti napadalcev. Da bi to pomanjkljivost odpravili, želi uprava prevaljskega prvoligaša v zimskem odmoru angažirati dva izrazita strelca, dva “špic” igralca, ki bosta izboljšala učinkovitost koroških nogometašev.
Seveda ima profesionalni nogomet tudi svoje zakonitosti. V prvem delu prvenstva je bilo na prevaljski klub pogodbeno	vezanih kar 23	igralcev,
dva, Zec in Ažman,	pa sta	imela	dvojno
registracijo. Po končanem jesenskem prvenstvu se je vodstvo kluba skupaj s trenerjem odločilo odsloviti šesterico nogometašev, ki s svojo kakovostjo niso ustrezali zahtevam prvoligaškega moštva. Na tako imenovani “transfer” listi so se znašli naslednji igralci:	vratar Marko Vravnik, obrambni igralec
Mitja Judež ter napadalci Dejan Obrez, Peter Šumnik, Erion Mehilli in tudi Sami Dobreva, ki je bil v preteklih sezonah nepogrešljiv v Korotanovi ekipi ter je veliko pripomogel k meteorskemu vzponu prevaljskih nogometašev v ligo najboljših klubov Slovenije. Prvenstvo v I. ligi se bo nadaljevalo 25. februarja prihodnje leto.
PLAVANJE V Zagrebu je 11. in 12. novembra potekal tradicionalni mednarodni miting “Mladost 95”, na katerem so uspešno nastopili tudi plavalci in plavalke ravenskega Fužinarja. Pod vodstvom trenerke Jelke Pšeničnik-Halilovič so naši tekmovalci osvojili 10 medalj v svojih letnikih. Odličja so si priplavali:	Lidija	Breznikar (letnik
1983) dve	srebrni, Tanja Merzdovnik eno	srebrno
in eno bronasto ter Špela Fras eno srebrno med letniki 1982, Anja Srebotnik (1981) eno zlato in eno bronasto, Matjaž Čepelnik (1980) dve srebrni in Primož Abraham (1979) eno zlato medaljo.
V Celju je bil 18. in 19. novembra deseti mednarodni miting, na katerem je nastopilo nad 300 plavalcev in plavalk iz osmih držav. Sodelovali so tudi naši plavalci, ki so pretežno nastopali v skupinah B in C ter si priplavali skupno 9 odličij. Lidija Breznikar je bila trikrat prva v skupini C, to je med letniki 1983 in mlajšimi, ter osvojila tudi pokal za najboljši rezultat, dosežen v svoji starostni skupini. V	skupini B	so	osvojili: Tanja Merzdovnik
dve bronasti medahi, Primož Abraham, srebrno in bronasto, Matjaž Čepelnik dve bronasti ter Anja Srebotnik 6. in Špela Fras 13. mesto. Med najboljšimi,	v skupini	A,	je od ravenskih	plavalcev
in plavalk nastopil le Borut Dežman in bil deveti.
Na Ravnah je 19. novembra potekalo državno prvenstvo	invalidov	v	plavanju. Od	domačih
tekmovalcev je v kategoriji invalidnosti težja poškodba nog Matjaž Majdič osvojil prvo in tretje mesto. V kategoriji invalidnosti težja poškodba rok je bil Dominik Lesjak prvi in drugi, Peter Ozmec pa si je priplaval 2. mesto. Tako so člani Invalidskega športnega društva Samorastnik osvojili skupno dva naslova državnih prvakov, dve drugi in eno tretje mesto.
ODBOJKA V prvih štirih tekmah druge četrtine prvenstva 1. B slovenske lige so odbojkarji Fužinarja trikrat zmagali in že drugič izgubili z vodilno ekipo na lestvici - z odbojkarji Simonovega zaliva iz Izole. Tokrat je bil izid za razliko od prve tekme z Izolčani doma dokaj tesen, saj so naši odbojkarji izgubili s 3:2 šele po petem, skrajšanem nizu. Pred tem dvobojem v Izoli so naši odbojkarji zlahka odpravili v gosteh drugo ekipo Olimpije Brezovica s 3:0 ter doma Črnuče s 3:1 in Žirovnico s 3:0.
KEGLJANJE Moška ekipa Fužinarja je v doseda.njih 11 kolih prve slovenske lige osvojila 6 točk, kar pomeni, da so naši kegljači trikrat zmagali in bili kar osemkrat poraženi. Našim je uspelo doseči le tri zmage na svojem kegljišču, in to v srečanjih proti neposrednima tekmecema za izpad iz lige - kegljačem Celja in Bresta iz Cerknice ter kegljačem Gorice Tekstine. Fužinarjevi kegljači so sicer načrtovali še osvojitev točk proti ekipi Gradisa Norika na Ravnah, toda Ljubljančani so jim z odličnim kegljanjem preprečili pot do uspeha. Prvi del lige je bil končan 2. decembra, prvenstvo pa se bo nadaljevalo 27. januarja.
Ženski ekipi Korotana s Prevalj in iz Slovenj Gradca, ki tudi nastopata med najboljšimi slovenskimi kegljaškimi ekipami, bosta po prvem delu tekmovanja prezimili prav na repu lestvice, na zadnjih dveh mestih. Kegljavke Korotana so bile presenetljivo doma poražene proti Gorici in Triglavu iz Kranja, Slovenjgradčanke pa proti Adrii iz Ankarana in Gorici.
Končan je tudi prvi del prvenstva v medregijski ligi, kjer koroško kegljanje zastopata dve moški ekipi, Elektrarna Dravograd in Korotan s Prevalj. Dravograjčani so uvrščeni prav pri vrhu lestvice, tik za vodilnimi Slovenskimi Konjicami, Prevaljčani pa so se “zasidrali” v zlato sredino.
Ivo Mlakar
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne, d. o. o., SŽ - Jeklolivarno Ravne, d. o. o., SŽ - STO Ravne, d. o. o., SŽ - Stroje Ravne, d. o. o., SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo in avtorji člankov.
Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
KADROVSKA GIBANJA
ZAHVALE
Konec oktobra je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4338 delavcev. V primerjavi s septembrom se je število zaposlenih zmanjšalo za 8. V zasebnih družbah, ki so vključene v prikaz kadrovskih gibanj, je oktobra delalo 266 ljudi.
DRUŽBA	ŠT.	ZAPOSLENIH
META .................... 1967
RAVNE ........... 1217
STORE .............750
JEKLOLI VARNA............. 401
STO----------------------- 612
STROJI-------------------- 521
NOZI---------------------- 196
ARMATURE MUTA------------- 203
STANOVANJSKO PODJETJE 22
LOGISTIČNI CENTER 	232
ENERGETIKA---------------- 104
DE PROFUNDIS--------------- 80
TRANSKOR------------------- 74
VOGARD--------------------- 79
ŠERPA--------------------- 113
Ob boleči izgubi svoje mame Ivke Pavlovič
se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano pomoč in izraženo sožalje.
Ante Pavlovič z družino
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in dedija
Ivana Gorenška se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Slovenj Gradec, gospodu župniku, pevskemu zboru, pihalni godbi, govornikom in osebju Doma starostnikov v Črnečah. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in ste se od pokojnika poslovili na pogrebu.
Žalujoči vsi njegovi
FLUKTUACIJA
SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA
Delovno razmerje v železarskih družbah je oktobra sklenilo 13 delavcev, od tega kar 11 na novo. Na svoje delovno mesto se je iz Slovenske vojske vrnil en delavec, eden pa je bil prerazporejen znotraj koncerna Slovenske železarne. Med tistimi, ki so se prvič zaposlili v železarskih podjetjih, jih je največ (7) dobilo zaposlitev za nedoločen čas, manj pa je pripravnikov (3) in delavcev za določen čas (1).
Oktobra se je število zaposlenih najbolj povečalo v Logističnem centru (7). Po dva delavca so zaposlili v Metalu in STO, po enega pa v Nožih in Armaturah.
Od zasebnih podjetij, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, se je število zaposlenih povečalo le v Šerpi, kjer so za določen čas zaposlili 2 delavca.
PREKINITVE DELOVNEGA RAZMERJA
Oktobra je delovno razmerje v družbah Slovenskih železarn na Ravnah prekinilo 21 delavcev. Od tega je v enem primeru šlo za prerazporeditev znotraj koncerna. 6 delavcev se je upokojilo (1 starostno, 3 invalidsko in 2 na ostale načine), 4 fantje so odšli v Slovensko vojsko, 1 delavec je bil odpuščen zaradi kršitve discipline, 6 pa je potekla zaposlitev za določen čas. 3 delavci so izgubili zaposlitev, ker so bili trajni presežki; eden od njih se je samozaposlil, 2 pa sta sedaj na zavodu za zaposlovanje.
Največ delavcev je oktobra odšlo iz Metala (10) in STO (5). V Jeklolivarni in Logističnem centru se je število zaposlenih zmanjšalo za 3.
V zasebnih podjetjih je 1 delavcu v Šerpi oktobra poteklo usposabljanje, pa tudi v Vogardu sc je število zaposlenih zaradi sporazumne prekinitve delovnega razmerja zmanjšalo za enega.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
Filipa Krevzlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in ostalo ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ognjanovičevi, patronažni sestri Marjetki Franc, g. župniku za opravljeni obred, pevcem, Pihalnemu orestru ravenskih železarjev, Miranu za odigrano tišino ter g. Primožiču za vse storitve in poslovilni govor.
Vsi njegovi
Ob boleči izgubi našega dragega, skrbnega in dobrega moža, očeta in dedka Franca Šcgovca z Raven na Koroškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in sveč ter za izraženo ustno in pisno sožalje.
Posebno se zahvaljujemo pevcem črneškega zbora Stanko Rek, vsem gasilcem in gospodu Horjaku za ganljive besede slovesa, gospodu kaplanu za opravljeni obred in sveto mašo, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in izvajalcu Tišine, prav tako pa tudi pogrebnemu podjetju Primožič za pomoč in storitve.
Žalujoča žena Marija in hčerke z družinami
študijska knjižnica
AfiGRfiDnn križu vp 251/1995 e
070.489(497.4 Ravne na Koroškem)
nncRADnfi križnikh št. 7 V uredništvo smo prejeli |||||||||||JJ||||J||jJJ||||||||||J
REŠITEV VODORflVnO: AVTOR, RO, OKA, PIVKA, TLORI 3003112	cobiss
ASTRA, OB, PAS, LOREN, Pl, ALT, ATILA, TAM, AZI, MAK, AVION, PSIHA, ANANA, ASTRID, RA,
AS, TA, AL.
IZŽREBARI REŠEVniCI. ki prejmejo pakete čistil (nagrado družbe VOGARI), d. o. d.), so: MAJDA BRITOVŠEK, STROJI, d. o. o., ANDREJA NOVAK, NOŽI, d. o. o. in DANIEL FAVAI, ENERGETIKA, d. o. o.
RACRADRA KRIZAAKA ST. 8 Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28.	12.	1995 na naslov: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška 14, Ravne na
Koroškem. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	BOG ŽIDOV	ZNAK ZA ENAKO	RUSKI AVTO	ŽENSKO IME	ZAKOVI- CA	IKO	LETEČA ŽIVAL	VELIKAN	MARLENE DIETRICH	GEOMET- RIJSKI POJEM	IME KARENINE	DEL TEDNA
VRSTA LISTAVCA						LETNI ČAS						
JEZERO NA FINSKEM						SLOV. PISATELJ (JANEZ)						
PRIPADNIK HAMITOV						ZAPORE- DNI ČRKI			MONGOLSKI VLADAR GORSKI VRI			
STAR MOŽ					PTICA SEVERNIH MORIJ	RUSKI VLADAR				INDIJANCI V SEVERNI AMERIKI	ZVAR	!/!' '.! 1 M. \ LUKA
ORJAŠKI KUŠČAR						ČISTO PREMOŽENJE GORA V ŠVICI						
ZEUSOVA MATI				MADŽARSKI KNJIŽEVNIK 5l.OV.HOKE-IIST (IVO)			MAPA ZEMLJE- VIDOV	DRŽAVA V AZIJI				
DECEMBER 1995	OPERNA PEVKA (ONDINA)	ZRNAT SNEG	PRIMORSKA IED					IBSNOVA DRAMA				
			GROFIJA V ANGLIJI					DEL TELESA				
AMERIŠKE FILMSKO PRIZNANJE						OZEK KOS BLAGA					AFRIŠKA REKA	MEDNA- RODNI JEZIK
VODJA PANDUR- JEV						SOLMI ZAC ZLOG GRŠKA ČRKA			ITALIJ. NAFTNI KONCERN			
POLT				SKLADATELJ HAČATUR- JAN					STENA			
STAR SLOVAN				IF	ŽUŽELKA, KI PIČI				GLINA			
H4 H4	si« % ^ 4= H4 H4 + H4 ♦ % ♦ H4 ♦ H4 ^ H4 H4 ^ ^ H4 ^t4 +	H4	H4	H4	H4	H4 5HH4 ^ % H4 H4 ^ H4 ^ H45!4 ^ H4 ★ H45!4
Pokrovitelj tokratne križanke je podjetje Transkor, d. o. o. Za reševalce je pripravilo darilne pakete, njihova vsebina pa naj ostane presenečenje. Žreb bo razdelil srečo oziroma nagrade trem reševalcem, ki bodo oddali pravilno rešitev, iz Transkorja pa vsem bralcem želijo
vesele božične praznike in srečno novo leto.
***** ** ****** ******* ********* ** ******* ** * + ********* ** ** IME IN PRIIMEK .............................. NASLOV	................................