Na cesti smo najvarnejši v četrtek
Občina Ljubljana Vič-Rudnik je promet-no innogo bolj obremenjena kot ostale Ijub-Ijariske občine, saj ima kar dve veliki vpa-dnici: Tržaško in Dolenjsko. Občina pa ima tudi slabo strukturo cest, saj jih je kar 60 odstotkov makadamskih, asfaltne pa so tudi slabše kot bi smele biti. Po teh cestah pa se
Prometni položaj v viški občini je letos slabši kot lani. Od lani se je promet zgostil, ceste pa poslabšale. Čeprav vporočilih miličnikov piše, da so glavni vzroki za nesreče neprimerna hitrost, napake v križiščih, alkohol in napake pešcev, pa je to harmonika v katero je mogoče spraviti veli-ko. Črnih točk, kjer bi se nezgode ponavljale,
vo/i 20280 v občini registriranih osebnih vozil, 939 tovornjakov, 850 motornih koles, 8 avtobusov in kdo ve še koliko koles s pomožnim motorjem (poni ekspresov) in koles, saj o njih žal ni evidence. Če temu dodamo še reko tranzitnih vozil po obeh vpadnicah,'v turističnah konicah itd. je ja-sno, da položaj ni niti malo rožnat. Miličniki se trudijo narediti največ kar je mogoče za varnost, tudi šole si prizadevajo, vendar je dejstvo, da poteka promet, ki je na ravni Zahodne Evrope ali Amerike (74000 Viča-nov ima več kot 20.000 avtomobilov) po cestah, ki niso sposohne prenesti takšne obremenitve. V danih okoli.ščinah je zato mogoče največ narediti s preventivo, z na-črtnim delom v šolah, v komisijah pri kra-jevnih skupnostih, svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predvsem v delovnih organizacijah. Število ukrepov kaznovanja s strani miličnikov narašča, po-ložaj pa ni boljši, temveč se slabša. To doka-zuje, da je praktično dosežena mcja učinko-vitosti »kaznovanja« in da moramo odslej dajati poudarek vzgoji in preventivi.
praktično ni, temveč so nesreče enakomerno po-razdeljene po občini in to dokazuje, da je lahko učinkovita le obširna vzgoja vseh udeležencev v prometu in celovito izboljševanje cestne infra-strukture.                                      .-   ¦      ¦    .
- Smrtnih žrtev je že več kot teni.
Na področju viške občine je bilo letos do konca julija 157 nesreč, h katerim so klicali miličnike. Na cesti je bilo v tem času 21 ljudi, ki so postali žrtve prometa: tuje ali lastne neprevidnosti. Lani pa je bilo v celem letu 18 smrtnih žrtev, torej manj kot letos v pol leta. Med žrtvami je bilo osem pešcev. V avgustu je bilo število nezgod primerjalno z lani nespremenjeno, vendar to še ni razlog za optimizem.
Zaradi takšnega položaja, ko gledajo le števil-ke, večkrat slišijo viški miličniki očitek, češ da je pri njih prometna varnost najslabša. Ob tem pa tisti, ki očitke delijo, pozabljajo na to, da imajo druge občine le po eno obremenjeno vpadnico,
Vičani pa dve. Primerjava absolutnih številk je tako slab pokazatelj, saj je to primerjanje števila nesreč v ZRN s številom nesreč v mnogo manjši Švici.
Zelo žalosten podatek je ta, da je bilo letos že 26 prometnih nezgod v katerih so bili udeleženci otroci in bili tudi žrtve. Seveda pri tem ne smcmo pokazati samo na otroke, ki ne pazijo, temveč še večkrat na starše.
Vsekakor starši ne smejo popustiti še tako vztrajnemu sitnarjenju moledovanju in joku svo-jih najmlajših, ki želijo sedeti na prvem sedežu v avtu in se tako voziti okoli. Nikakor pa he nosi niti delčka krivde za svojo nesrečo dojenček, ki ga mati drži v naročju na prvem sedežu. Pri naglem zaviranju je dojenček v trenutku v šipi. Materi sicer ublaži udarec, vendar o otroku raje ne_govo-rimo... Tudi če je mati privezana z varnostnim pasom, ne more sedeti z dojenčkom na prvem sedežu. V Ljubljani kot celoti je bilo v zadnjem času 19 nesreč v katerih so bili žrtve otroci, ki so sedeli na prvih sedežih.         "    '...-.-
- Slabi vzori staršev
Grehov staršev pa še ni konec. Ko se kaj zgodi, so seveda krivi vsi drugi: voznik, luči, avto, otrok, šola in še kaj, samo oni ne. Viški miličniki so naleteli v zadnjem času na številne primere, ko mati z vso hrabrostjo vleče otroka preko ceste pri rdeči luči na semaforju. Zasledili so že celo pri-mer, ko se je otrok upiral, ker so mu rekli, v šoli, da ne sme pri rdeči preko ceste, vendar je materi-na roka zmagala. In če bi prišlo do nesreče? Starši se prevečkrat vedejo na cesti kot kokoši in takšni so zelo slab zgled. Nenadno prečkanje ceste, ki ni redko, daje slab zgled, prav tako kot izstopanje iz avta, ko se sploh ne prepriča izstopajoči, če ima za to prostor in če je to varno. Takšno malomarno vedenje otrok opazi in mu sledi, na koncu pa je nesreča.
Nemalo je primerov, ko odrasli vozijo otroke na hrbtu, pred seboj na drogu ali na prtljažniku kolesa. Za otroka do sedmih let, ki ga lahko vozi na kolesu. odrasel, mora biti poseben pritrjen sedež. Kakšne vse akrobacije in neverjetne podvi-ge si privoščijo starši z ofroci na kolesu je prav neverjetno in žal lahko postane nekega dne uso-dno.
Starši so tudi sicer premalo pazljivi. Otroke še opozarjajo na previdnost pri poti v šolo, pozablja-jo pa na opozorila pri sprehodu po mestu in pri igri. Vsa previdnost pri poti v šolo ne pomaga nič, če se starši ne sekirajo, ko naraščaj veselo brca žogo po cesti popoldne, pa čeprav v manj promet-
ni ulici. Ne moti jih niti kotalkanje po cesti, igranje badmintona in še vrsta drugih iger. Pone-kod naletimo celo na logiko: saj se otrok mora igrati. Ja! Res je! Vendar cesta ni igrišče. Logika, da ni igrišč in je zato prostor za igro na cesti, je pravcati zločin nad lastnim otrokom. Vsa zahteva-na previdnost voznikov namree včasih ne pomaga
¦
in vsa krivda ali »krivda« voznika otroka ne bo oživela. Na vse to pa starši ne mislijo - vsaj nekateri, da ne bodo v tem istem košu tisti osve-ščeni in skrbni - in objokovanje, ko je prepozno, ne pomaga nič.
Kaj naj si mislimo o starših devetletnega fanta, ki so ga našli viški miličniki na Pijavi gorici same-ga s kolesom. Fantič je bil doma s povsem druge-ga konca Ljubljane in staršev ni nič skrbelo. Čudi-li so se da kaj miličnike to sploh briga, saj je fant naredil kolesarski izpit. Kot da bi bilo nekaj logič-nega, da se devetletni dečko potepa s kolesom 20 kilometrov od doma in to sam. Podoben primer na Brezovici se je končal s solzami in pogrebom. Fant je bil iste starosti. To bi moralo biti dovolj tehtno opozorilo staršem, da naj pazijo na otroke. (nadaljevanje drugič)
MILOVAN DIMITRIČ