PoStntna platina v gotovini.
Leto IX.« St. 37.	V	LfufcljanS,	IS.	novemora	1922.	kolikor	moti	—	toliko	prackel
DELAVEC
Glasilo Strokovne komisije za Sfovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/II.
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din. celoletno 35 Din. — Za elane izvod po 60 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1*50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Debata.
Dobro je, če pogledamo od časa do časa nekoliko nazaj in premotrimo izvršeno delo.
Ko smo letos pomladi prevzeli vodstvo naših strokovnih organizacij v svoje roke. so se nahajale te v dokai opasni krizi. Nikdar ne smemo pozabiti radi katerih vzrokov ie ta kriza prišla če hočemo to krizo preboleti brez občutne škode za naše organizacije.
V	organizacijah se borita dva elementa. prvi gleda v preteklost in hoče graditi nanjo drugi gleda v bodočnost in hoče n.iei prilagoditi vse svoje delo.
Predvsem nastaja tu vprašanje, je li ta notranii boj za organizacije škodljiv ali koristen ?
Mi trdimo da ni noben boj, ki ima namen razčistiti razmere in ustvariti jasen položaj, škodljiv.
Delavsko gibanje pred volno je hiralo na brezdušnost v masah. Mase so sledile svojim voditeljem ne da bi same razmišljale kam jih vodi njihova pot. Voditelji pa od mase tudi niso zahtevali nič drugega kakor zaupanje.
Šlo ie vse v redu toliko časa. da so treščile te mase z glavo ob zid. Svetovna vo na se ie pričela in socialistične mase so pokazale vso svoio duševno revščino.
Delavsko gibanje ie bilo sicer mnogo preslabo, da bi preprečilo krvoprelitje, pokazati bi moralo oa vsaj nekoliko odpora ne pa narobe, da so po nekaterih krajih delavci še celo voino pozdravili.
Konečno so jih vojne grozote razočarale, delavci vseh narodov so vojno izgubili. so v niej obubožali, dočim so kapitalisti i v zmagovitih i v premaganih državah obogateli.
Temu spoznanju je sledil velik maček in pričela se je debata, kdo je zakrivil ta veliki polom proletarskega gibanja.
Vprašanje je sedaj ali nai to raziska-vanie in debato, ki le nastala preprečimo, ali nai se je še sami udeležimo, da bo stvar temeljiteje razčiščena.
Tu se ločijo pota tistih dveh elementov, katere smo zgoraj omenili.
Stari voditelji ki so se v dolgoletni praksi naučili voditi mase, ne da bi te vpraševale in debat;rale kam jih vodijo, smatraio še danes vsako tako vprašanje za — nezaupnico. Z vsemi silami so hoteli spraviti stvar zopet v stari tir. ko pa vidijo, da ne gre. pa drug za drugim re-slgnirajo. ter užaljeni odhajajo.
Na niihova mesta pa stopajo nove mlade sile ki hočeio življenja, debate preuredbe — prerojenja.
Mi se sredi tega procesa nahajamo, zato v organizacijah in v gibanju ni one urejenosti, ki je bila pred vojno. In z gotovostjo bi lahko trdili, da one tišine in onega miru tudi nikdar več ne bo.
Sicer se bo poleglo ono razburkano gibanje ki je znak današnje dobe, debate in kritike se bodo umerile in unesle, vendar bodo ostale. Zato nai s tem dejstvom računajo vsi. ki se čutijo poklicane boriti se v prvih vrstah.
To dejstvo pa tudi ni tragično in ni slabo znamenje. Delavsko gibanje je po votli dobilo velik razmah in že danes lahko trdimo, da se brez delavstva ali celo proti njegovi volji sploh vladati ne da.
Sicer ie mogoče za trenotek pritisniti delavske vrste nazai. a že v naslednjem trenotku se izkaže, da je fronta nezlomljiva
Po vsem tem lahko, trdimo, da je postalo to gibam e že zelo močan faktor, ki danes še soodločuje. ki bo Pa v dogledni bodočnosti popolnoma zmagal.
Z večio močjo, ki jo je delavstvo pri-	_____________________
borilo, so oa zrastle tudi niegove naloge ka v nezavednosti in v spanju, in niegova odgovornost. Delavstvo je po-	Debata,ki	se vrši. ga bo s tega spa-
klicano. da vzgoji vedno več in več ljudi, nia prebudila, in v debati bo zginila tudi ki nai se pečajo z javnimi vprašanji, in nezavednost, razumljivo je. da čim več bo mislečih
ljudi v delavskih vrstah, tem več bo glav, ki končno vsaka po svoje misli. Zato so nesporazumljenja sedaj večja nego nekdaj in bodo še večja.
če hočemo, da ta nesporazumljenja odpravimo moramo dovoliti, da vsak svoie mnenje pove. da o njem debatiramo in da končno sklenemo to. kar je najboljše.
Cim večjo moč bo dobil proletariat, tem večje naloge ga čakajo zato bo moral temboli razmišljati in debatirati o korakih. ki iih bo napravil.
Zgodovina sama priča, da je temu res tako. Dokler je moderni kapitalizem šele rušil zastareli fevdalni red. toliko časa je bil enoten, v boiu mu je še celo prcn Ietariat pomagal. , Čim je pa zmagal in prevzel vlado so pa nastale v njem raz-ne struje in stranke, ki jih opazujemo še danes.
Vendar vidimo, da kapitalizmu to cepljenje ne škoduje, temveč prej koristi. Kajti kapitalisti se v raznih vprašanjih med seboi bojujejo čim je pa treba potlačiti proletariat, so pa takoj v enotni fronti.
Proletariat ima največjega nasprotni-
Zato debatirajte!
V. REJC:
Naprej.
V	oni organizaciji, kjer smo že dolga leta združeni in oo kateri smo postali del velike mednarodne proletarske armade, ie na vsak način treba najti potov, da bodo vsi opravili složno svoio dolžnost.
,e- da sezujemo otroške čeveljčke in da Prestopimo v višji razred gradienia socialističnega strokovnega gi-bania da prenehamo z životarjenjem v naših organizacijah.
Doba. v kateri živimo, ie pokazala, da dimnikov ni mogoče zgraditi od vrha navzdol, temveč da je treba postaviti naj-prvo čvrst temelj, na katerega je treba potem polagati lepo oglajene opeke.
Treba ie, da začnemo o tem sami razmišliati in da se sami naučmo delati razlike med dobrim in slabim, če hočemo izvesti res pravi pokret. ki nai našemu proletariatu izvo.iuje bol!§o bodočnost, je treba da se otresemo vseh slabosti, ki izvirajo iz naš:h malenkostnih razmer.
Treba Je Čim najjasnejše podčrtati stari izrek, da ?e rešitev proletariata odvisna od njega samega in ne od kakih posameznikov. In ker je tako, zato se tega
vedno zavedajmo, čuvajmo in gradimo naše organizacije, kajti le one so v stanu izvoievati boi proti kapitalizmu.
Žalostno, a resnično je dejstvo, da smo razcepljeni na 5 ali 6 organizacij in to največ zato. ker mislijo nekateri, da bodo proletariat rešili posamezniki, dočim smo prepričani mi. da ga bodo rešile le organizacije. Zato ne moremo korakati skupaj. a mi smo prepričani, da bodo prej ali slej tudi naši nasprotniki spoznali, da njihov nauk ni dober in da bodo spoznali kakšno škodo delavstvu delajo, ker ga cepilo na več organizacij.
Tudi proletariat v teh nasprotniških organizaciiah bo orei ali slej spoznal, da ie le igrača v rokah kapitalizma, ki se •gra z njim kakor z žogo.
Med nami mora biti toliko odkritosrčnosti da bomo delali roko v roki. da zedinimo proletariat v eno mogočno strokovno organizacijo naiorei v Sloveniji, kasneje oa v vsi Jugoslaviji.
Tisti sodrugi pa. ki tega nočejo, ki zasleduieVi druge namene nai Pa vedo, da ostanejo prej ali slej sami.
Manifest na delavstvo celega svetal
Tovariši! Boi za odpravo nočnega dela v pekovski stroki (obrti) se je uo-maknil od časa končane svetovne vojne v novo stopnjo.
V	centralnih evropskih državah Norveški. Italiji, Finski Nemčiji. Češkoslovaški, Franciji. Avstriji. Špan‘ji. Švedski, Holandski. Danski. Belgiji, Poljski. Sovjetski Rusiji (Jugoslaviji samo delno), se po zakonu ne sme opravljati nočno delo.
Napram temu pa obstoja vsekakor še nerazveseljivo deistvo. da v vseh drugih državah še zakonodajec ni smatral za potrebno, da zakonito zabrani protikul-turno. zdravju škodljivo nočno delo v pekarijah.
Vsi napori organiziranih pekovskih pomočnikov so zadeli na protiupor od so-cialno-nazadnjaških podjetnikov, kakor tudi od v kapitalističnem vrvenju se nahajajočih vlad raznih držav.
Stotisoče pekovskih delavcev (pomočnikov) v nazadnjaških državah trpi še danes na prokletstva vrednemu izko-riščevalnem sistemu nočnega dela.
Kongres pekovskih pomočnikov, ki se je vršil dne 14. in 15. oktobra v Kolinu (Koln am Rhein. Nemčija), je soglasno sklenil zaoočeti s pomočjo strokovnih organizacij najenergičneiši boi za odpravo nočnega dela ter istega uspešno izvršiti.
Ta boi oa ni samo v interesu pekovskih pomočnikov samih, temveč v interesu splošnosti.
Radi protikulturnega nočnega dela v pekovskih obratih, ne pretijo zdravstvene nevarnosti samo za one. ki ga izvršujejo. temveč se v enaki meri razširjaio 'ste nevarnosti na vse konzumente kruha. Snažnost v pekarijah ie radi nočnega dela samo površna, in v tisočerih slučajih bi se lahko pekovski pomočniki sklice-
V »Vowrartsu« poroča znani avstrijski socialist W. EUenbogen o stanju skupnega gospodarstva v Avstriji.
»Dobesedno vzorno delujejo avstrijski delavci na polju skupnega gospodarstva. Vzorno radi tega. ker so se v vseh državah, izvzemši nekaj malega v Angliji in Nemčiji, vsi poskusi socializacije razbili.«
V zakonu o skupnogospodarskih podjetjih sta bila sprejeta dva nova tipa o oblikah teh podjetij.
1. Skupnogospodarsko podjetje. Pri tem podjetju je država ali druga pokrajinska korporacija edini delničar. Delavci ter konsumenti sodelujejo pri upravi. Del čistega dobička, ki pride v blagajno pokrajinskih korporacij, se nakaže delavcem za posebne in splošne namene. Ta oblika se razlikuje od zasebnih delniških družb v tem. da je vsak zasebni dobiček nemogoč, od državnega obrata pa s tem. da predstavlia nebirokratično podjetje. Od obeh pa se razlikuje v tem. da so delavci deležni uprave in da so konsumenti zainteresirani na načinu in obsegu produkcije ter na ceni in razdelitvi končne produkcije.
2. Družba (Delniška družba ali Družba z omejeno zavezo) skuonogosioodar-skega značaja. V obratih, kjer še nima}o državni zastopniki zasebnega kapitala, kakor to omogočuie druga oblika, namreč družba skupnogospodarskega značaja, po
vali na ogabne nedostatke. po katerih se prenašajo zdravju škodljivi bacili.
Nočno delo v pekarnah v nobenem slučaju ni v interesu narodnega gospodarstva, temveč ie izrecno kapitalistično sredstvo za naivečje izkoriščevanie delavcev ter za visoko kupičenje dobičkov. Za tak sistem se ne more zavzemati noben kulturni človek. Vsak mora torej pomagati da se tako neznosno stanje odpravi.
Vzroki podjetnikov za Vzdrževanje nočnega dela ne ležijo morda v eksistenčnem boju za ohranitev obrti temveč v dobičkaželinosti. Kjer je nočno delo zakonito izabranieno. se je pokazalo dejstvo da se ie povspelo delavstvo na višjo kulturno stopnjo ter da ie tudi obrt napredovala. Radi mučnega nočnega dela pekovski pomočniki niso bili nikdar uvrščeni v vrstah svoiih sobojevnikov, razredno zavednih sodrugov.
Osamljenje (izoliranje) vsled nočnega dela >'e posledica, da ni bilo pekovsko delavstvo deležno vseh od drugega organiziranega delavstva doseženih naprav in prireditev, radi česar tudi tako strašna duševna zaostalost.
Tovariši! Ta velik kulturni boj pa bo uspešen le z Vašo pomočjo. Zahtevamo od Vas. da vsako delo organiziranih pekovskih pomočnikov podpirate ter da nam pomagate pri informativnem delu v najširših krogih prebivalstva.
Samo v združenem delu z vsem organiziranim delavstvom bomo boi za odpravo nočnega dela uspešno dokončali. Zaupamo na Vašo pomoč in bratstvo.
Dol s orotkulturnlm, zdravju škodljivim nočn’m delom v pekarjah! Nai živi solidarnost organiziranega delavstva!
kateri ie razen države dežele ali občine tudi zasebni kapital deležen ustanovitve in se tudi čisti dobiček deli do stopnjah.
Skupnogospodarska podjetja v Avstriji so sledeča:
1. Zadružne tovarne za čevlje in usnje. To tovarno sta s tremi milijoni ustanovili vlada in nakupovalna družba >za konsumna društva. Danes izdeluje dnevno 1000 parov čevljev do 50% ceneje kakor v prostem prometu. Nazadnje je imela čisti dobiček 7 milijonov a. kron. N;iene socialne dajatve so znašale 22 milijonov
a.	krom.
2. Podjetje za zdravila sta ustanovila država in sklad dunaiskih bolnic. Svojo glavnico je zvišalo na 25 milijonov kron. Preskrbuje bolnice in bolniške blagajne z zdravili do 50% pod tržno ceno. Zvišala ie promet svoiega blaga od 27 do 273 milijonov av. kron. Cisti dobiček znaša 6 milijonov av. kron.
3. Štajerske tovarne vozil, ki jo je ustanovila dežela Štaierska in občina Graz Popravliafo avtomobile, prevažajo tovore, izdelujeo sode in motocikle, čisti dobiček znaša 3 milijone av. kron.
4. Deln ška družba perila in obleke. Ustanoviteli: država in velenakur>ovalno društvo. Osnovna glavnica 15 milijonov av kron. Seda' te ta družba vodilno podjetje v avstrijski tekst Ini industriji. Preskrbuje delavske organizacije s suknom za 20% ceneje kot v prostem prometu.
5. »Gesika«. skupnogospodarsko pod-jetie za selilce in za stavbinsko gradivo. Ustanovili so to podjetje država, mesto Dunaj ter glavna zveza za selilce z glavnico 60 milijonov av. kron.
6. »Avstrijska podjetja«, ki so največji in najbolj smeli eksperiment. Pred in med vojno ie bilo to podjetje, naivečja topniška delavnica. Danes izdeluje stroje, lovsko orožje, vozove, pohištvo itd. To podietje je osnovala država z 450 mlijoni av. kron. Vsled uprav junaškega delovanja voditeljev in predvsem delavcev ter kljub neugodn m razmeram ie imelo čistega dobička 55 milijonov av. kron. Sedaj ima 3225 delavcev in nameščencev. Za odiemalce ima državo, več večiih ter man;ših občin, selice. konsumna društva itd. To podjetje ie največji triumf avstrijskega skupnega gospodarstva, ker se je moralo boriti s sovraštvom zasebnih in-dustrijcev in bank. Obenem oa je najsijajnejši dokaz za možnost socialistične produkcije.
7. V zadn;em času so tudi bivšo tovarno letal Fischamend pretvorili v skupno gospodarsko podjetje, ki era ie osnovala država s 100 milijoni delniške glavnice. Tam je tudi tovarna vozov tovarna tehtnic. tovarna sukna in tovarna motornih čolnov. Snujejo tudi steklarno.
Druga podjetja so:
8. Podjetja za izrabljenje vodnih sil v Blumauu in
9. Lesna trgovina.
Družbe skupnogospodarskega značaja so še: Cinkarne in bakrarne s čistim dobčkom 23 in ool milijonov av. kron, usnjarne. dunajska lesna podjetja in kemične tovarne v Sollenauu.
Končno so še ustvarili orean'zaci.io v zadružnem socialističnem snrslu:	stav-
binsko zadrugo, ki obsega organizacije selilcev in mal h vrtnarjev in ki ie združena z »Grundsteinom«, produktivno zadrugo stavbinskih delavcev in z omenjeno »Gesiko«. Sedaj ima 250.000 članov, skrbi za zgradbo stanovam’ po nizki ceni in nreia sistematično zgradbo stanovanj selilcev.
Iz organizacij.
KOVINARSKA STROKA.
Od 25. do 27. decembra se vrši v Zagrebu državni kongres kovinariev Jugoslavije na katerem bo treba podati vsestranski pregled delovanja Osredn ega društva kovinariev. Da bo ta pregled mogoče pravočasno izvršiti, naj one podružnice, ki še niso poslale obračuna z* oktober. to nemudoma store. Pristop na kongres bodo imeli le delegati onih podružnic. ki bodo obračunale za november do 10. decembra (kakor določa pravilnik). Število delegatov se bo določilo po številu članov ki s prispevki niso zaostali preko 7 tednov.
Dne 16. juli'a smo razposlali brošure »O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja« na podružnice in sicer: Jesenice 400 Celje 200. Javornik 80. Dobrava 60 Žirovnica 10. Kamnik 20. štore 60 GuStan’ 60 Maribor 100. Sv. Lovrenc 20. Muta 30. Tezno 50 in Vrhnika 6 izvodov. V 16. številki »Delavca« smo sporočili ceno izvodu & 25 para. Ker nekatere oodružnice kljub opozorltvi v »Delavcu« z dne 7. oktobra še n!so odračunale odgovarjale vsote, jih ponovno opozarjamo, da to stor'
Skupno gospodarstvo v Avstriji.’
Nered v podružnici. V Mariboru Je obstojala do avgusta t. 1. podružnica kovinarjev, ki le štela okoli 200 članov. Te podružnice pa kljub velikemu trudu in žrtvam ni bilo mogoče pripraviti k rednemu poslovanju. čemur so bili krivi nekateri funkcionarji, kakor tudi člani. Prvi niso imeli smisla za red in drugi ne za sodelovanje in kontrolo. Obojim oa je manjkalo Dravega smisla za organizacijo. Večina članov te podružnice ie bilo zaposlenih na Tezni.
Na Tezni. v neposredni bližini Maribora. oa je obstojala približno ravno tako močna podružnica katera ie kazala popolno razumevanje za organizacijo.
Zato ie centrala podružnice v^^Mari-boru ukinila, člani oa so prestopili k podružnici na Tezni.
Od zadnjega mezdnega gibanja pa se tudi ta podružnica ne zanima več. niti za zbol:šanje delavskega položaja, niti za red ter že od meseca avgusta ni obračunala in na tozadevni ooomin niti ni odgovorila. Zato opozarjamo kontrolo in člane oodružn:ce Tezno da naoravijo red. ker bomo sicer imenovani podružnici ustavili s prihodnio številko l*st »Delavec«.
Delavcem vojuo tehničnega zavoda v LiuDljani.
Razdirači organizacij so se vrgli zopet na delo in razdiralni proces se je zopet začel in sicer v podjetjih, koder je delavstvo v najslabšem položaju, to so delavci zaposleni v vojno tehničnih zavodih. Tako razbijanje organizacije je v ljubljanskem vojno tehničnem arzenalu podvzel znani razdirač nekdanie močne železničarske organizacije Jaka Zorga. To svolo akcijo vodi s tem. da temu izstradanemu delavstvu govori o neki državni konferenci vseh delavcev v vojno tehničnih zavodih, ki se bo baje vršila, dne 26. t. m. v Zagrebu. Mi se v to stvar ne bi spuščali, ako nas ne bi bolelo gledati brezvestne mahinacije znanega raz-dlrača. Kot deistvo. da je to res brezvestnost navajamo sledeče:
Delavstvo v vojn. tehn. zavodu ve, da le zadnio akcijo za zboljšanie položaia vodila kovinarska organizacija. Akcija sicer ni izpadla kakor bi bilo želeti, kar je pa dedavstvo samo krivo, ker ni imelo nikoli pravega zanimania za organizacijo zlasti v Ljubljani. V Beogradu in Zagrebu so se oa našli elementi ala Zorga. ki so namesto organizacijo gradili — razbijali. Danes oa pride dični Zorga (Jaka) in obljubila temu ubogemu delavstvu pomoči in sicer na ta način, da je od nas že pred tremi meseci započeto akcijo za zboljšanje materialnega položaja na prav zahrbten način (kakor samo on zna) ustavil.
2orga dobro ve. da smo to akcijo mi začeli, (to mu moramo takoi povedati, če ne bo tajil) ker ie bil kot zaupnik povabljen z ostalimi zaupniki v tajništvo kovi-narlev. koder naj bi se predloge za zahteve izdelale. Toda Zorga se tega sestanka ni udeležil, pač oa zaupniki ss. Umek. Seme in Saie. Zadn'emu je centralni tajnik Izročil sedanjo Dogodbo s nalogom, da to zaupniki razmotrivaio. ter da stavijo predloge za novo pogodbo in. da nai skli-čeio sestanek vsega delavstva na katerem se bodo predlogi odobrili. Namesto, da bi se to izvrŠlo ie oa Zorga šel in Sa-jetu to odvzel In spravil. Sedal pa sklicuje državno konferenco delavcev vojno tehničnih zavdov (seveda brez vednosti kovinarske organizacije) na kateri bodo raz«
pravdali o položaju delavstva zaposlenega v vojn. tehn. zavodih' Mi dvomimo, da bodo res o temu razpravljali, razpravljali pa bodo, kako bodo razbijali sedanjo še skupno kovinarsko organizacijo, ker na to konferenco bodo prišli elementi Zorgeto-vega kalibra ki imaio nalogo, da razbijajo organizacijo kovinarjev, kar ie Zorga zadnje čase poskusil tudi na Jesenicah, a se mu za enkrat še ni posrečilo.
Ce bi imel Zorga poštene namene, bi takrat prišel na sestanek zaupnikov v tainištvo kovinarjev in bi svoje mnenje Dovedal oziroma stavil predloge in bi bila danes ceJa zadeva že v teku. Njemu oa ni zato. da bi res kai koristnega napravil za delavstvo temveč le za to. da razbija organizacije.
Radi tega ooozariamo vse delavstvo vojno tehn. zavoda v Ljubljani, da s takimi razdiralci obračuna, kakor ie to storilo delavstvo v Beogradu in Zagrebu.
Kovinarji, pozori Na vse Dodružtiice smo razposlali predloge za državni kongres kovinariev. ki se bo vršil v dneh 25.. 26. in 27. decembra 1.1. v Zagrebu. Te predloge smo razposlali v razmotrivanje članov in morajo svoje mnenje, oziroma protioredloge vooslati do 24. t. m. na podpisano tajništvo. Opozarjamo še enkrat vse predsednike podružnic da so osebno odgovorni, ako to zavlačujejo, ker se zakasnelih predlogov ne bo moglo več upoštevati. — Centralno tajništvo O. D. K.
ŽIVILSKA STROKA.
Izprtie pekovskih pomočnikov na Madžarskem. Brzojavno se nas je obvestilo. da so na Madžarskem pekovski mojstri izprli svoje pomočnike.
Opozarjamo delavstvo živilske stroke (peke) da nihče ne potuje tia, dokler se nahajajo pekovski pomočniki v boju. Natančnejša pojasnila slede,
Špediterski delavci v Ljubljani. Špe-diterski delavci v Ljubljani so bili nekaj časa organizirani v Osrednjem društvu živilskih delavcev v Ljubljani, kateri pa niso ostali zvesti.
Težke delavne razmere pa so prisilile to delavstvo k spoznanju, da brez skupnega dela in nastopa ni življenja, radi česar šo zopet začeli misliti na organizacijo.
Pozdravljamo tak korak in želimo, da se delavstvo potom močne strokovne organizacije duševno in gmotno dvigne, da bo moglo kljubovati kapitalističnemu navalu.
Delastvo tvrdke »Uher«. »Balkan« in Ranzinger v Ljubljani bo končno vedelo kai mora storiti, če hoče živeti boljše kot
sedai.
KEMIČNA STROKA.
Tajbilštvo Osrednjega društva kemičnih delavcev je priredilo v nedeljo 12. t. m. v Hrastniku shod tamošnjih stenskih delavcev.
Razpravljalo se je o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji kakor tudi o razmerah. ki vladak) v tamošnji tovarni stekla.
Soglasno se it' potrdilo novoizvoljene tovarniške zaupnike, katere si je delavstvo izvolilo na podlagi zakona o zaščiti delavstva.
Istega dne ie priredilo tainištvo tudi strokovni shod v Radečah. Udeležba istega ie bila nepričakovano dobra. Na obeh shodih sta poročala sodruga Rejc in Kaiser lz Ljubljane.
' V Šoštanju se le vršil dne 17. t m.
iako dobro obiskan shod tamošnjih ke« mičnih delavcev. Razpravljalo se je o go-< SDodarskem položaju in o obnovitvi podružnice. Izvolil se je pripravljalni odbor* ki nai pripravi vse potrebno, da bo podružnica pričela zopet delovati. Osrednje društvo kemičnih delavcev je zastopal s. Rejc iz Ljubljane, ki .ie povdarjal v svojem govoru, da je rešitev delavstva le v delavstvu samem. Močne strokovne, go« soodarske, kulturne in oolštične organi« zaciie ki temeljijo na socializmu, so pred-pogoi k rešitvi.
Podružnica kemrčnih delavcev (cementna tovarna) v Mojstrani je ponovno povišala tedenski prispevek za »Delav-ca« od 50 par na 60 par.
Sodrugi. v sorodnih naših podružnic cah posnemajte!
Iz strokovne komisije.
Koncem prejšnjega tedna ie razposlala Strokovna komisija na vse podružnice Osrednj h društev okrožnice in formular* na katerega nai vpišejo natančno vse podatke ki so označeni v rubrikah.
Strokovna komisija bo pričela akcija za izvedbo zakona o zaščiti delavcev. Ce oa hoče, da bo ta akcija uspešna, mori imeti podatke iz posameznih podjetij.
Zato orosimo vse podružnice, da formularje natančno izpolnijo in jih v na}« krajšem času zopet vrnejo. — Tajništvom
NAROČNINA ZA »DELAVCA«.
Nekatere organizacije so s plačevanjem naročnine zopet zelo zaostale. Tiskarna tiria našo upravo, da mora plačati vsako tedensko izdaio takoi ko izide. Organizacije pa niti mesečno nočejo plačati1 v redu.
Zaito smo prisiljeni da bomo ustavili prihodnjo številko v sera onim. ki naročnine do tedaj ne bodo poravnali.
Uprava.
Dopisi.
Dobrava. Pred nekaj meseci jle prišel v tovarno bivši kramar g. Peter 2bo* gar. Prosivši za delo ie bil takoj sprejet kot preddelavec. Res čudno se sliši, da iz kramarja kar naenkrat postane preddelavec v tovarni, dasiravno nima niti poima naisibo o kakršnemkoli delu v tovarni. Mi mu tega ne zamerimo, radi bi pa videli, da bi svoi posel vršil malo do-stojnejše. Nikar nai si ne misli, da ima opraviti z druhalio »šnopsarjev«. temveč nai se zaveda, da smo organizirani de-i lavci. Svetujemo mu. da nai svojo staroavstrijsko vojaško disciplino opusti. Tudi nam ni žal radi tega. da ne sme govoriti z navadnim delavcem, kakor se je že sam večkrat izrazil, pač pa bi bilo dobro, da gre v šolo za mutce, da ga naučijo drugače govoriti. Ravno tako mislimo, da bi g. Žbogar lahko šel sam po vodo, kadar; si hoče umiti roke. Sai ima lahko čista roke, samo nai potem nikar ne ovadi delavca. katerega dolžnost ni. igrati po* strežnika preddelavcu. Povemo mu. da origaniačev ne rabimo. Dokler ni bilo niega v tovarni se je mnogo več naredilo* dasiravno ni bilo priganjačev. Posebno rad pokaže svoio korajžo na mladostne delavce. Pomni naj, da bomo svoie pravice vedno branili. Zato pa g. Žbogar: opustite vaše psovke naoram delavstvu, katere še danes iz potrpežljivosti zamolčimo pa bomo prijatelji. » Mlinarji
USTNICA UREDNIŠTVA.
Združenje brivcev. Osrednje društvo brivskih pomočnikov nam je Doslalo »Poziv« saveza brivskih pomočn'kov v Belgradu za kongres. ki se bo vršil 29. in 30. t. m. v Brodu na Savi.
Ker iz poziva ni razvidno, kakšne orientacije ie ta Savez poziva nismo objavili : pač pa se bomo informirali o njega pripadnosti.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 14. novembra 1922.
Volitve v parlament Zedinjenih držav ame* riških so zaključene. Wilsonovlm pristalem — demokratom zopet ni bila sreča mila. Kot naj: močnejša je izšla iz volitev republikanska stranj ka, tako da bo Hardingu omogočeno še nadalje ostati na krmilu Zedinjenih držav. Boj pa je bil hud in večina, ki si jo je priborila republikanska stranka, znaša le par glasov. Republikanci so si priborili večino tudi v senatu.
Ko je Amerika izvedla volitve v parlament, je zopet obrnila svojo pozornost Evropi. Iz IVashingtona odpotuje v Evropo v najkrajšem času senator Mac Cornick, ki poseti Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo ter se prepriča, ali je možno sodelovanje Amerike pri gospodarski obnovi Evrope.
O tem bo razpravljala najprej izredna seja ameriškega parlamenta, ki jo je sklical predsedn nik na 20. novembra. Seja je bila predvsem sklv cana po zahtevi ameriške javnosti, ki zahteva, da vlada Zedinjenih držav zavzame jasno staj lišče glede obnove Evrope. Vprašanje je treba izčistiti še posebno radi predstoječega konflikta, ki ga je izzvalo vprašanje Bližnjega vzhoda.
Francija ima dober nos, kadar gre za njene koristi. Zato gleda, kako bi Ameriko pridobila za svoje interese. Še preden pride Mac Cornick v Evropo, namerava odpotovati v Ameriko znaj ni francoski državnik Clemenceau, ki ima nalogo pregovoriti ameriške politične kroge, da Fran* cija ni militaristična in imperijalistična država. S spretno diplomatsko frazo hoče povabiti Amej riko k sodelovanju pri obnovi Evrope, zraven pa jo informirati v zmislu francoskih interesov. Pa Američani so bolj nedostopni ljudje, ki sicer m,nogo obljubijo, a manje izpolnijo. Vsekakor pa se bo gospodu Clemenceauju njegovo potovanje izplačalo!
/ Kč) je na Daljnjem vzhodu, ne vemo ničej ser, ker antantne velesile vestno prikrivajo potek dogodkov prvič radi Rusije, drugič radi AmerU
ke. Antantni anžurni urad v finskem Helsingt forsu vrši točno svojo dolžnost in ne prepusti nobene točne vesti v zapadno Evropo. Iz Amej rike pa tudi ni ničesar slišati. Živ krst ne ve, kaj je z evakuacijo iz skrajnih ozemelj iztočne Sibirije.	*
Silovitost kemalističnega gibanja je povzros čilo nekam čudno razpoloženje med evropsko diplomacijo. Kemal paša, tudi stari tič, kot naš Pašič, je spoznal položaj in se noče umakniti s svojimi zahtevami. Razpravljati na tem mestu o upravičenosti novega navala Turkov ni prij merno, vendar se nam zdi, da evropska službena javnost nima mirnih noči. Razvoj dogodkov v Bližnjem orientu ni tako brezpomemben. Dob j rega državljana jezi le to, da naša država doslej še ni zavzela jasnega stališča, gospod Pašič pa molči in molči, kar je sicer dobra lastnost dipl o* mata, v tem trenotku pa nel
Francoski ministrski predsednik je bolj odj krit. Na zadnji seji parlamenta je govoril o po* ložaju na Bližnjem vzhodu in zavračal očitke, da igra Francija napram antanti politiko dvoreznega noža. Francija je bila popolnoma iskrena, zlasti proti Italiji, s katero sta sb sporazumeli celo glede Rusije. Obe državi menita, da se orientsko vprašanje ne more rešiti brez sodelovanja Ruj sije. Od Italije je to priznanje tembolj prešej nefljivo, ker je sovjetska Rusija radi neodkrite politike Italije zaprla italijanskim ladjam svoja pristanišča.
Na Angleškem se je nedavno pojavila naj lezljiva bolezen, ki pa se prijema le diplomatov. Novi ministrski predsednik Bonard Law je zbo* lel, ko je vrgel raz stolico Lloyd Georgea. Ne bodi len, je zbolel za njim še njegov poraženi tekmec Lloyd George. Kdaj okrevata, ne vedo povedati zdravniki nič gotovega.
Druga nalezljiva bolezen, ki se zadnje čase razširja po Evropi, je fašizem. Italijanski fašizem si je s svojim nasiljem že pridobil Ilerostratovo slavo po vsem si’etu. Ko je dobil v roke polij tično moč, se hoče organizirati tudi gospodarsko. To mu prejkone ne uspe, ker v gospodarstvu se ne da delati s silo.
S pomočjo italijanskega fašizma so se dvigj nili tudi — ne bodi jih treba madžarski fašisti, ki prirejajo izgrede oh naših mejah. Kakor doj znavamo, je madžarski minister notranjih poslov prepovedal nadaljnje snovanje fašistovskih otj ganizacij in odredil razpust že obstoječih društev. Ko bi le kaj pomagalo1
O fašistovski nadlogi poročajo tudi iz Nemj čije. Kakor je znar.o izhaja to gibanje iz krogov bavarskih monarhistov, ki stoje v zvezi z avj strijskimi monarhističnimi pustolovci. A v Nemj
Siji jim tla in razmere niso toliko ugodne kot v Italji, ker prevladuje med ogromno večino de* lavnega ljudstva zdrav razum in razsodnost. Da ne pridejo na krmilo nepoklicani elementi, so se na Saškem socialisti združili s komunisti in na* meravajo sestaviti zanesljivo vlado.
3
Izkušnja v naši zunanji politiki, katere uspehi pa še niso gotovi, je bil poset bolgarskega ministrskega predsednika v Beogradu. Stvar se je pletla že dalje časa, končno smo pa imeli prit liko videti gospoda Sfambolijskega v naši preč stolici. Ves poset je potekel v redu. Kakor stoje stvari sedaj, ni ovir za zbližanje Jugoslavije in Bolgarske. Stambolijskl je podal izjavo o vseh spornih in kočljivih vprašanjih. Tako glede ko* mitaške akcije, v Makedoniji, o odnošajlh do Rusije, o zvezi med Bolgarijo in Madžarsko itd. Omenil je, da ima Bolgarska dobro voljo zblU žati se z Jugoslavijo in da so nadaljni koraki odj visni le od nas.
Na drugi strani pa se je naša zunanja po» litika slabo izkazala na severu. Jugoslavija s svo* jiml diplomtskimi zastopniki sploh nima sreče. Naš prvi poslanik v Pragi Hribar se je Čehom tako obsovražil, da ga je vlada v naše zlo mo* rala odpoklicati iz Prage. Njegov naslednik dr. Vošnjak deli z njim isto usodo. Bil je tudi te dni odstavljen s svojega mesta. To menjavanje naših zastopnikov v inozemstvu meče temno senco na naše notranje zadeve in stavlja našo državo pred inozemstvom v žalostno luč.
Vprašanje princa Gjorgja je končno ven* dar rešeno. Gjorgje je poslal kralju pismo, v katerem obžaluje svoje pustolovščine in obeta, da se bo odslej vedel svojemu stanu primerno. Tudi ta afera nas je pred zunanjim svetom stavi Ijala v lepo luči
Narodna skupščina vrši svoje »delo« v poj sameznih odsekih in odborih. Zakonodajni odj bor se bavi s službeno pragmatiko državnih naj meščencev, finančni odbor pa je sprejel zakonj ski načrt, ki odobruje za opremo — bolje rej čeno: oborožitev — vojske kredit 800 milijonov dinarjev.
Pogajanja, ki so se vršila že dolgo časa med aktivno delujočimi strankami in Hrvatskim blokom, so dovedla do tega, da. so prišit v Zec mun trije blokaški poslanci, ki se pogajajo s Protičem o sodelovanju med njimi in opozicio* nalnimi strankami.
V	imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Mezc-rlč.
Konsumno druide za Slovenilo
Po3tnl predal 3t. 13.
Telefon Enterurban St. 178.
Liubllana.
Poitnl Cek. ra*. St. 10 332. BrsoJ. Mil. ,Kodei' Ljubljani.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je s 1, ItOV&mbrOm 1922
I	zvišal	obresti	in	sicer
za navadne hranilne vloge na . . 6% za vloge proti četrtletni odpovedi na 61/a°/o
Iza vloge proti polletni odpovedi na 7%
Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
Sl Vlagajte vse s vol® prihranke v lastno hranilnico I!