GDK: 907.2:627.3:(497.12.04 šmarna gora) 
Gozd na Šmarni gori 
The Forest on Šmarna gora 
Blaž BOGATAJ. 
Izvleček 
Bogataj, B.: Gozd na Šmarni gori. Gozdarski 
vestnik, št. 1/1996. V slovenščini, cit.lit. 23. 
V prispevku je vsestransko predstavljena šmar-
na gora, gozdnati osamelec severno od Ljubljane, 
ki se pne več kot 300m visoko nad ljubljansko 
kotlino, in je priljubljena izletniška točka prebivalcev 
Ljubljane in drugih naselij v okolici. Poseben po-
udarek je dan funkcijam gozda in vsem prvinam, 
~i bi jih morali upoštevati pri ravnanju z gozdovi 
Smarne gore pa tudi pri razvijanju vseh drugih 
dejavnosti na njej. 
Kljupne besede: fun!<cije gozdov, gozdnogos-
podarsko načrtovanje, Smarna gora (Slovenija). 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Šmarna gora nas prevzame s svojim 
videzom. Šele ko smo na njej in vidimo 
pod sabo morje megle, se v človeški majh-
nosti zavemo, kako velika je. Je vegeta-
cijsko pester naravni ekosistem z nenehno 
rastočim pomenom in potencialom obisko-
valcev iz okoliških krajev, predvsem iz 
Ljubljane. Sklenjen gozdnat kompleks v 
neposredni bližini mesta, kar Gora nedvo-
mno je, ima kot samostojen sistem in kot 
element v bivanjskem okolju čedalje večji 
pomen. Zaradi neznanja in nevednosti pa 
mu ne dajemo mesta, ki ga zasluži. 
V prispevku je kratko orisana zgodovina 
Šmarne gore, gozdarski in obči razvoj do 
danes, stanje gozda na njej, osnovni prob-
lemi pri gospodarjenju z gozdovi in krajino, 
konflikt kmet- obiskovalec -lovci, v sklepu 
pa je zapisanih tudi nekaj misli o tem, kako 
naj bi v prihodnje ravnali z gozdom in 
krajino na Šmarni gori. 
· B. 8., inž. gozd, Zavod za gozdove Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
44 Gozd V 54, 1996 
Synopsis 
Bogataj, 8.: The Forest on šmarna gora, Goz-
darski vestnik, No. 1/1996. ln Slovene, lit quot. 23. 
The guticle gives a comprehensive presenta-
tion of Smarna gora, a solitary elevation covered 
with forest, north from Ljubljana; it is raising more 
than 300m above the Ljubljana bas in and repre-
sents the favourite trip destination of the inhabit~ 
ants of Ljubljana and people from the surround~ 
ings. A special emphasis has been placed on 
forest functions and all the elements which should 
be taken into consideration in the dealing with the 
Šmarna gora forests and in the developing of all 
other activities thereon. 
Key words: Jorest functions, forest man age~ 
ment planning, Smarna gora (Slovenia). 
2 ZNAČILNOSTI ŠMARNE GORE 
2 THE CHARACTERISTICS OF ŠMARNA GORA 
V nekaj besedah jo lahko opišemo ta-
kole: 
• Šmarno goro predstavljata dve vzpetini 
Gora in Grmada; 
• leži ob reki Savi in izstopa iz ravnine 
ljubljanskega polja kot daleč vidna in najviš-
ja vzpetina, ki ji lahko rečemo osamelec 
(holm); 
• je v neposredni bližini Ljubljane, glav-
nega mesta Slovenije z okoli 300.000 
prebivalci in je ena najbolj obiskovanih 
izletniških točk v mestni okolici; 
• iz nekdaj romarskega kraja se spre-
minja v turistični in rekreacijski objekt; 
• je gozdni otok, ki ga obliva urbano-
industrijska in agrarna krajina rastoče Ljub-
ljane, razen na njenem S delu; 
• je gozdnata in mora zadovoljevati tudi 
interese lastnikov gozdov. 
Iz njenega nekdanjega imena - Holm 
(Badjura 1953) lahko izluščimo vse po-
membl"!e lastnosti, ki vplivajo na mesto in 
vlogo Smarne gore. Holm je po definiciji 
oO vseh strani osamljena višava- osame-
lec. Na različnih mestih je obiskovalcem 
1 
l 
Gozd na Šmarni gori 
dostopna z mestnim potniškim prometom. 
Kontrastnost gozda v urbani krajini je poleg 
njegove krajinske lege dodatna primerjalna 
prednost pred drugimi rekreacijskimi ob-
jekti. 
Šmarna gora, ki je tako izrazito zaklju-
čena enota (osamelec sredi ravnine, gozd 
v pretežno negozdni krajini), je na različne 
načine razdeljena in razrezana, kar je po-
sledica različne gravitacije, različnih rasti-
ščnih pogojev in tudi nefunkcionalna osta-
lina preteklosti: 
• lastniško (na cerkveno, zasebno in 
javno lastnino), 
• upravno-zemljiško (na katastrske obči­
ne - Šmartno, Tacen, Sp. Pirniče), 
• komunalno (del gravitira na Kranj, del 
na Ljubljano) in ne nazadnje 
• gozdnogospodarsko (na gge Medvode 
in gge Glince-Crnuče). 
2.1 Značilnosti Šmarne gore v prostoru 
2.1 The Characteristics of Šmarna gora within 
the Space 
Po Meliku predstavlja Šmarna gora gea-
loško nadaljevanje posavskih gub v obliki 
osamelca. Leži na severnem krilu litijske 
antiklinale (Smledniški hrib predstavlja že 
trojansko antiklinalo). Vanjo je vrezana 
Ljubljansko polje. Predstavlja prelom kar-
bona na južnem pobočju in triasa na 
severnem. V južnih pobočjih ima še kar-
bonske kamnine, vrh pa je že iz triasnega 
apnenca in dolom ita, zaradi česar je relief 
strm. Zahodna stran je dolomitna (pira-
midasti roglji) (MELIK 1959). 
Za okolico in Šmarno goro je značilen v 
Ljubljani vsem znani toplotni obrat, zato jo 
pogosto obdaja megla, ki še posebej poka-
že vrednost osamelca - njegov vrh je 
dvignjen nad meglo. Večji vpliv morja oziro-
ma sredozemskih klimatskih značilnosti 
preprečuje dinarsko in predalpsko hribovje. 
Padavin je 1400-1600 mm, so pogoste in 
izdatne. Največ jih je oktobra, maja in junija. 
Velika oblačnost, pogosta megla, obilica dni 
s padavinami in toplotni obrat so vzroki za 
relativno nizke povprečne poletne tempera-
ture (18,2 - 1 9,6'C) in povprečne zimske 
temperature (-1,4- -2,1'C). 
Večina gozdov na severni strani je meša-
nih, v njih pa prevladuje bukev. Na vzhodni 
in zahodni strani so mešani iglasti in 
bazofilni bo rovi gozdovi. Na južnih prisojah 
pa so termofilni gozdovi (puhavec in črni 
gaber). Najdemo tudi posebnosti, kot so 
srednjeevropski in submediteranski florni 
elementi (mali jesen, črni gaber, puhasti 
hrast, navadni ruj, makovec, razkrečena 
krhlika, jesenček, itd.), zaradi česar jo 
nekatere ljubljanske fakultete uporabljajo 
tudi kot učni objekt (biologi, agronomi, 
geografi, gozdarji). 
2.2 Značilnosti Šmarne gore v času 
2.2 The Characteristics of Šmarna gora within 
the Time 
Cela vrsta bajk in pripovedk o nastanku, 
o življenju in delu na Holmu in pod njim 
priča o bogastvu našega izročila, ki ga ne 
gojimo, temveč spravljamo v arhive in 
muzeje. O nastanku Šmarne gore sta D. 
Kermavnerjeva in R. Radešček zapisala: 
Ko Šmarne gore še ni bilo, je ob Savi 
živel velikan Hrust s psom, ki je imel glavo 
kakor zmaj. Bil je strah in trepet vseh 
okoličanov, kradel je živino in pridelke in 
gorje tistemu, ki bi se mu prikazal. Napo-
sled se je Kajžarjev Janez odločil, da temu 
naredi konec. Vzel je sablja, železno pali-
co, dal zajca v vrečo in se ponoči odpravil 
nad velikana. Zaradi ugodnega vetra se je 
lahko splazil za psa, ki je stražil velikanovo 
votlino. Pes se je zbudil in ga napadel, 
Janez pa je spustil zajca iz vreče. Pes jo je 
ubral za njim. To je zbudilo tudi velikana, 
ki je prišel iz votline. Jutranje sonce ga je 
požgečka/o po nosu tako, da je kihnil. 
Janeza je silni piš vrgel nazaj domov - na 
drugo stran Save. Za njim je priletela tudi 
velika skala, za njo pa še druge. Cel dan 
jih je velikan lučal čez Savo. Naposled je 
prestopil breg in naložil skale na kup. Proti 
večeru je stopil na vrh, se razgledal po 
svetu in se zaril v sredino gore. Tako so 
nastali današnje Sedlo, Grmada in Gora. 
Naslednja pripovedka razloži, zakaj cerk-
veni zvon vrh Šmarne gore zvoni ob 1130. 
Okoličani, ki so se zatekli v tabor na 
Šmarni gori, so ob pogledu na prihajajoče 
Turke začeli prositi k Mariji. Nekdo je po 
nesreči potegnil za vrv zvona in turški 
vojaki in konji so se do kolen udrli v tla. Ko 
so v taboru to videli, so posekali vse do 
GozdV 54, 1996 45 
Gozd na Šmarni gori 
zadnjega moža. V zahvalo zato cerkveni 
zvon zvoni ob po/dvanajstih. 
Da bi se spomnili virov literarnega snova-
nja, bom v nekaj stavkih opisal le najbolj 
znane in pripovedne: 
• Kapelica svete Sobote stoj i v zahvalo 
belemu možu z ognjenim mečem (nadan-
gel Ahacij) ki je nagnal Turke. Grozili so 
Taboru, da bo Agina mula zobala z oltarja 
še pred dvanajsto uro. 
• V skalo pri kapelici pod Sedlom je 
bojda vtisnjeno Turško kopito. I zročilo 
pravi, da so Turki ponoči šli na Goro osvojit 
tabor, pot jim je zastavil puščavnik. Osman 
mu je odsekal glavo, nakar je zagrmelo v 
zemlji in turški vojaki so se spremenili v 
balvane, ki so raztreseni okrog . Pesem 
Josipa Stritarja se naslanja na drugo 
izroči lo, ki pravi da se je odprla zemlja in 
pogolt_nila vojake. 
• Na Gradišču, vzpetini nad Zavrhom, 
naj bi živel graščak Koren, ki ni imel 
potomcev in je posest prepustil hlapcema 
- Matjažu in Aljažu (kmetiji, ki sta stisnjeni 
pod Gradišče, še vedno nosita takšni do-
mači imeni). Zgradba je bi la lahko tudi 
antična ali pa utrjeno gradišče. V Gradišču 
je znana tudi Matjaževa jama. 
• Bevkovo delo Kozorog verjetno črpa 
snov iz legende o trdosrčnem gospodu, ki 
je imel kozla za ubijanje tlačanov. Rodi l se 
mu je sin, ki je imel rog. Rešila ga je Matja-
ževa Micka. 
V literaturi je Šmarna gora omenjena v 
naslednjih delih: 
• Valentin Vodnik: Popisovanje Kranjske 
dežele, 
• Fran Erjavec: Ni vse zlato kar se sveti 
(kmet Čerin izpod Bogatina najde "zlato"), 
Slika 1: Prostorski prikaz predelov Šm_iirne gore s poudarjen imi ekološkimi in socialnimi funkcijami 
Figure 1: Spatial presentation of the Srnama gora regions, with emphasized ecological and social 
functions 
46 Gozd V 54, 1996 
• Vodovodni objekti 
li Zavarovane površine 
ki gravitirajo na zajetja 
• Gozdna učna pot 
DGK 
ISSJ Ekstremna rastišča 
O Lesnoproizvodni 
gozdovi 
[] Varovalni g. 
O Negozdne p. 
Gozd na Šmarni gori 
• France Prešeren, 1848: Šmarna gora 
(ljuba teta jo je imenoval), Pesem od 
zidanja cerkve na Šmarni _gori. 
Zanesljivejši zgodovinski viri nam 
Šmarno goro opisujejo na naslednji 
način: 
Vrh je bil najbrž najprej prazgodovinsko 
stanovališče. Na njem so bila zgrajena 
zemljena ali kamnita bivališča takratnih 
prebivalcev (NOVAK 1929). Od tod tudi 
ime Gradišče. 
Iz časa rimske dobe ni oprijemljivih virov, 
vendar je v Sp. Gameljnah kamnita plošča, 
ki daje slutiti, da so tam kopali in talili 
železove rudo. 
Najprej se je imenovala Holm. Iz njega 
izhaja nemško ime Cholmberg in pozneje 
Kahlenberg. Zaradi ločevanja od Homca 
so ji pridali še: pridevnik in jo poimenovali 
GroB-Kahlenberg. To ime zasledimo v viru 
J. Novaka (1982). 
Že pred letom 1216 so jo imenovali Ma-
rienberg ali Marijina ali Šmarna gora, kar 
je razbrati iz nekaterih zapisov iz takratne 
dobe. Na njej naj bi po Novakovih naved-
bah stal grad (leta 1248 je omenjen vitez 
Konrad Marijinogorski). 
Do 13. stoletja in ves čas naprej je veljala 
za božjepotne vzpetino (v zapisih Oglejski 
patriarh Otobon podeli odpustke obisko-
valcem Šmarne gore). 
Iz prvotnega imena Posavski Holm se je 
v 15. in 16. stoletju začela vse pogosteje 
imenovati s sedanjim imenom. Konec 15. 
stoletja so v naših krajih začeli graditi utrd-
be pred grozečo turško nevarnostjo. Tako 
so od leta 1471 naprej zgradili utrjen Tabor, 
ki je služil zatočišču domačinom, kadar so 
v deželo prišli Turki. 
Slika 2: Prikaz gospodarskih razredov gozdov Šmarne gpre 
Figure 2: A presentation of management classes of the Srnama gora forests 
Predgorsko bukovje 
• Jelovje s praprotmi 
O Bukovje na rendzinah 
O Varovalni g. 
O Negozdne p. 
Gozd V 54, 1996 47 
Gozd na $mami gori 
Iz tega časa izvira ime za zahodno 
vzpetino - Grmada. Na njej so kurili kres, 
kadar so se sovražniki bližali. Zaradi lege 
je bila svetloba tega kresa zelo pomemb-
na, saj je kot oddajnik opozorila na preteča 
turško nevarnost. Vzhodna vzpetina se 
imenuje preprosto Gora, cela gmota pa se 
imenuje Šmarna gora. 
v zapisih je omenjena cerkev že pred 
letom 1393. Leta 1432 so začeli zidati 
novo, večjo, v gotskem slogu in je imela 
dve ladji. Leta 1699 so jo začeli predelovati, 
zmanjšali so število oltarjev, povečali zakri-
stijo, podrli stebre v sredini in naredili več 
oken. 
Leta 1771 so po načrtu Gregorja Mačka 
začeli zidati novo, večjo, baročno cerkev. 
Sestavljena je iz dveh osmerokotnikov, 
manjšim kot presbiterijem, večjim kot ladjo, 
s stolpom in z dvema kupolama. Posveče­
na (dograjena) je bila leta 1829. Leta 
1842(46) je Matevž Langus poslikal presbi-
terij in veliko kupolo v cerkvi, kjer je upo-
dobil tudi sebe, prijatelja Prešerna in Pri-
micevo Julijo. Slikarijo je zaradi slabe stre-
he, ki je puščala in tako delala škodo fres-
kam, leta 1887 obnovil ter doslikal Matija 
Koželj. 
Šmarna gora je vsem Slovencem znan 
kraj. J. Novak (1982) našteva dneve, ki so 
bili kot romarski dnevi določeni za posa-
mezno fara ali cerkev iz širše okolice 
(Stranje, Škofja Loka, Šenčur, Komenda, 
Nevlje, Črnuče, Naklo, Podbrezje, itd.) iz 
česar sklepamo, da je bila relativno daleč 
znana tudi kot romarski kraj . 
• V delu Popisovanje Kranjske dežele je 
Smarno goro opisal Valentin Vodnik (tam 
se je mudil leta 1808). 
Reden obiskovalec je bil tudi France 
Prešeren, ker je na njej kot vikar služboval 
njegov stric Jakob. 
Na sliki je razgled s Šmarne gore upodo-
bil znani slikar panoram Marko Pernhart. 
V drugi polovici stoletja se je začel obisk 
povečevati. Med prvimi obiskovalci so bili 
France Kladnik, planinski piparji, pozneje 
Slovensko planinsko društvo. Na novoletni 
dan leta 1885 so prinesli novo vpisna 
knjigo, v katero je bilo tisto leto vpisanih 
1425 obiskovalcev. 
Dostop do gore je bil tedaj težak. Za 
povprečnega obiskovalca je bilo vznožje 
48 Gozd v 54, 1996 
Šmarne gore oddaljeno nekaj ur peš hoje. 
Čez Savo je vozil brod, ki so ga leta 1569 
podržavili. Odtlej so morali potniki plačevati 
prevoz v državno blagajno. Pozneje, leta 
1844 je smledniški baron F. Lazarini v 
Tacnu napravil lesen most, ki ga je ime-
noval Marijin most. 1907 je most odnesla 
nevihta. Okrajni cestni odbor je ob pomoči 
državne in deželne podpore most odkupil 
in leta 191 O postavil nov most. Bil je na 
kamnitih podstavkih z železno konstrukcijo. 
Na prelomu stoletja so obiskovalci veči­
noma prihajali peš čez polja od Šišenskega 
kolodvora. Le petičneži so se pripeljali do 
lesenega mostu čez Savo s kočijo ali z 
vlakom do Šentvida. Med potmi je bila 
znana le romarska pot. Pot čez Spodnjo 
Kuhinjo so lastniki (Lazarini) branili in jo 
prepletali z dračjen1 in trnjem. 
Med l. vojno je Smarna gora v glavnem 
samevala, po njej pa se je obisk spet 
povečal. Oživele so tudi zahodne prepadne 
stene - Turnc, na katerem so se vadili 
alpinisti. Z njegovih sten je omahnil Alojz 
De Reggi (7. novembra 1926). 
Leta 1925 so zgradili p"stajališče v 
Mednem in tako dostop na Smarno goro 
precej olajšali. Wester je postavil novo 
grebensko pot, leta 1928 je bila otvorjena 
plezalna steza na Turnc. Poti na Goro je 
bilo že takrat veliko: Kovačeva, Pot čez 
Zatrep, Čez Peske, Iz Zavrha, Skaručan­
ska (trasiral Matej Hubad), Šmartinska in 
Romarska. 
V Mednem so leta 1934 zgradili viseči 
most čez Savo. 
3 GOZD NA ŠMARNI GORI 
3 THE FOREST ON ŠMARNA GORA 
Šmarna gora ima zaradi bližine velikih 
mest velik turistični in rekreativni pomen. 
Razen na strmih pobočjih, kjer izstopa 
varovalna funkcija gozda, močno vplivata 
na gospodarjenje z gozdom na Šmarni gori 
prav turistična in rekreativna funkcija goz-
da. Pravilno in primerno gospodarjenje z 
gozdovi v neposredni bližini urbanih cent-
rov je zelo pomembno in zahtevno, zato bi 
moralo biti gospodarjenje z njimi še poseb-
no skrbno načrtovano ter pod strogim stro-
kovnim nadzorom. 
( 
ii 
!\ ., 
:; 
1! 
li 
Gozd na šmarni gori 
3.1 Nekaj osnovnih podatkov 
3. i Some Basic Data on the Forest 
Šmarna gora spada v gozdnogospodar-
sko območje Ljubljana. Razdeljena je na 
dve gospodarski enoti: Glince-Črnuče in 
Medvode. Gozdnogospodarski načrt za 
gospodarsko enoto Medvode je obnovljen 
že tretjič, za gospodarsko enoto Glince-
črnuče pa ZGS, OE Ljubljana pripravlja 
obnovo. Obravnavanje teh gozdov je zato 
nekoliko težje. Iz gospodarske enote Glin-
ce-Črnuče sem podrobneje obravnaval 
gozdove dveh katastrskih občin: Šmartno 
in Tacen, iz gospodarske enote Medvode 
pa gozdove ene katastrske občine -Spod-
nje Pirniče. Osnovni podatki o gozdovih so 
zbrani za celoten osamelec. 
Do leta 1978 je z gozdovi gospodarila 
podjetje Rast, ker so gozdovi spadati v 
območje zelenega pasu. V tem času v njih 
dejansko niso nič sekali. Tako se je lesna 
masa akumulirala, šmarna gora pa je 
dobivala današnjo podobo. Po tem letu pa 
je do uveljavitve Zakona o Skladu kmetij-
skih zemljišč in gozdov oz. novega Zakona 
o gozdovih (1993) skrbelo Gozdno gospo-
darstvo Ljubljana. 
81% gozdov je v zasebni lasti (grafikon 1 ). 
Grafikon i: Struktura zasebne gozdne posesti 
glede na njeno velikost 
Graph 1: The structure of private forest proper-
ty as to its size 
Odo 1 ha 
to 1ha 
60% 
Glad 1 do 5 ha lllllveč kot5 ha 
from 1 to 5 ha more than 5 ha 
Povprečna velikost parcele je 0,67 ha. 
Območje Šmarne gore je gozdna krajina. 
Gozd v GE Medvode (Spodnje Pirniče) 
pokriva 60% površine, obdelovalne površi-
ne je prek 30 %, neplodnih površin pa manj 
kot 1 O%. Vendar se zaradi poseljevanja 
delež neplodnih površin naglo povečuje (za 
8,3% v zadnjih 1 O letih). V GE Glince-
črnuče pa je gozdnih površin manj (41 %). 
V Šmarnogorske gozdno površino se v 
spodnjem delu zajedajo daljnovodi in avto-
cesta, ki v veliki meri kv arijo krajinski izgled 
in razbijajo strnjene gozdove. Na njej je 
negozden Gorjančev celek in oba vrhova. 
3.2 Naravni dejavniki 
3.2 Natural Factors 
Šmarna gora z okolico je vegetacijsko 
zelo raznolika. Zaradi velikega števila 
gozdnih združb bodo omenjene le prevla-
dujoče, gozdove pa bomo predstavili po 
značilnih tipih gozdov, določenih v izločenih 
gospodarskih razredih (MATIJAŠIČ 1984, 
Gozdno-gospodarski načrt enot Medvode 
in Glince-Črnuče). 
Predgorsko bukovje 
Zajema severni in severozahodni del 
obravnavanih vzpetin. Relief je razgiban, 
tla so srednje globoka in vlažna. Najdemo 
visokokvalitetne sestoje, v katerih prevla-
duje kvalitetna bukev s 56%, sledi smreka 
s 27%, drugi trdi listavci s 5%, drugi iglavci 
in hrast ter kostanj s 4%, plemeniti listavci 
s 3% in preostali mehki listavci z 1% 
deležem drevesnih vrst. 
Ti gozdovi niso negovani, enako kakor 
drugi. Gospodari se omejeno, le za drva, 
razen na nekaj parcelah, na katerih so 
zasebniki (TOK) naredili golosek. 
Borovi gozdovi na acidofilnih bukovih 
rastišč ih 
Ti sestoji so verjetno zaradi steljarjenja 
popolnoma spremenjeni. Iz združbe Blech-
no-Fagetum (BF) so z degradacijo prešli v 
borove sestoje in so zdaj čisti borovi 
sestoji. So vrzelasti, mešani s hrastom, 
bukvijo in smreko, slabe kvalitete. lglavcev 
je po masi nad 50%. Nadaljna degradacija 
vodi v resave, progresija pa v Blechno-
Fagetum, često Blechno-Fagetum luzule-
tosum. To je na nekaterih mestih že zelo 
očitno. Kmetje ne steljarijo (ne kasija trave 
in rese) in tako lahko pod borovim sesto-
jem raste nov sestoj, ki že vsebuje prvobit-
GozdV 54, 1996 49 
Gozd na Šmarni gori 
ne elemente npr. bukev, idr. Proizvodna 
zmogljivost teh gozdov je nizka. Sklep 
krošenj je pretrgan, naravnega mladja bora 
je malo, veliko je podrasti - borovnice, 
rese, trav. Pojavljajo se na vzhodnem 
vznožju vzpetine. Večinoma so to svetli 
borovi gozdovi z obilo podrasti, slabše 
kvalitete. 
Bukovje na rendzinah 
Prevladujoči združbi teh gozdov sta 
Hacquetio-Fagetum in Arunco-Fagetum. 
Najdemo ju na strminah in dolomitu v 
okolici Sedla (centralni del masiva). Kvali-
teta sestojev je slabša, proizvodna zmoglji-
vost srednja, vendar najdemo ponekod 
zelo kvalitetne sestoje. Ob robovih celka 
Uase, travniki in pašniki) najdemo breze, ki 
so zelo očiten znak zaraščanja in gostitve 
sklepa. ·Iz tega lahko sklepamo, da je bilo 
tu nekoč manj dreves, bila so s pretrganim 
sklepom, manjša, panjevci. Na to lahko 
sklepamo tudi iz habitusov večjih dreves 
ob robu gozda, ki kažejo, da so imeli dovolj 
svetlobe. Imajo relativno kratko ter na 
korenovcu debelo deblo z vejami do tal. 
Degradacija združbe Hacquetio-Fagetum 
vodi v združbe črnega gabra (varovalni 
gozdovi na Grmadi), progresija združbe 
Arunco-Fagetum pa v združbi Hacquetio-
Fagetum oziroma Eneaphylo-Fagetum. 
Jelovje s praprotmi 
Združbi sta Dryopterido-Abietetum, Ble-
chno-Abietetum. Ti gozdovi so na severo-
vzhodni strani Šmarne gore. Ekspozicija 
pogojuje hladne lege, specifično mikro-
klimo vlažnih dolin in vrtač z globokimi 
kislimi tlemi z veliko gline. Gozdovi so zelo 
produktivni, zlasti na rastišču združbe 
Dryopterido-Abietetum. Blechno-Abietetum 
se razvije iz združbe Blechno-Fagetum na 
suhih tleh ali iz Myrtillo-Penitum na vlažnej-
ših, hladnejših rastiščih. Regresija združbe 
Dryopterido-Abietetuma vodi v združbo 
Querco-Carpinetum. Jelka se delno suši, 
vendar manj kot na rastiščih je love združbe 
Abieti-Fagetum dinaricum (kraški teren). 
Njeno mesto postopoma zavzema smreka. 
Cilj so mešani sestoji smreke, jelke, bukve 
in plemenitih listavcev. 
50 GozdV 54, 1996 
Acidofilno bukovje 
Gospodarski razred zajema gozdove ob 
južnem vznožju Gore. Večinoma so s člo­
vekovimi posegi zelo spremenjeni. 
So smrekovi sestoji na kislem substratu, 
leže od nižin do višje ležečih strmejših 
pobočij. Ni jih na rendzinah, tvorijo pa 
raznolike sestoje: enovrstne bukove, smre-
kove in borove do malopovršinsko razno-
dobnih mešanih sestojev. Bukvi je prime-
šana smreka do čistih smrekovih sestoj ev, 
hrasti in borl. Delež primesi se veča s 
človekovim vplivom. Zaradi steljarjenja so 
gozdovi močno oslabljeni; ker so v bližnjih 
naseljih potrebovali drva za ogrevanje, so 
listavce zelo izsekovali. To je povzročilo 
degradacijo teh gozdov v obliko z barom. 
Varovalni gozdovi 
Trajno varovalni gozdovi so na ekstrem-
nih rastiščih (strmine, dolomitna podlaga). 
Querco-Ostryetum, Cephalanthero-Fage-
tum, Ostryo-Fagetum so združbe na teh 
ekstremnih rastiščih. Querco-Ostryetum je 
trajna gozdna združba, medtem, ko je 
združba Cephalanthero-Fagetum lahko 
progresija proti združbi Hacquetio-Fage-
tum. Naloga sestojev je, da čuvajo tla pred 
izpiranjem. Močno zastopan je tudi rdeči 
bor. 
Trajna varovalnost teh gozdov je določe­
na z odločbo skupščine Ljubljana-Šiška: 
št. 01-322-13/89-181/89 z dne 28.9.1989. 
3.3 Mesto gozda v prostoru in družbi 
3.3 The Place of Forest in the Space and So-
ciety 
Pomen gozda v prostoru in za družbo 
nam nazorno prikazuje preglednica 1, kjer 
so ovrednotene posamezne ekološke in 
socialne funkcije (MATIJAŠIC 1984). 
Razberemo lahko, da relativni pomen 
gozda ni v skladu z interesi lastnikov teh 
gozdov. To vodi v neprestan konflikt, ki se 
bo verjetno še večal. Zato je v tej smeri 
potrebno nujno najti rešitev. 
Oglejmo si podro~neje najpomembnejše 
funkcije gozdov na Smarni gori. 
!l 
il 
:; 
i[ 
l 
il 
1 
Gozd na $mami gori 
Preglednica 1: Relativni pomeni ppsameznih 
ekoloških in socialnih funkcij gozda Smarne go-
re, izraženi z relativnim pomenom Pc;?S~meznih 
gozdnogospodarskih ciljev (MATIJASIC 1984) 
Table 1: Relative meanings of impvidua/ eco-
logicaf and social functions of the Srnama gora 
forest, expressed asa relative meaning of indivi-
dual forest management goa/s (MatijašiC 1984) 
Gozdnogospodarski cilj 
Forest management goa/s 
Krajinsko estetski učinki 
Landscape-aesthetic 
effects 
Oddih in rekreacija 
Spare time and recreation 
Hidrološki učinki 
Hydrological effects 
Varovalni učinki 
Protection effects 
Obrambni učinki 
Defense effects 
Higiensko zdravstveni 
učinki 
Hygienic-medicaf effects 
Poučni učinki 
Educational effects 
Klimatski učinki 
C/imatic effects 
Blagovna produkcija 
Goods production 
Lov, divjad 
Hunting, game 
Domača poraba 
Domestic consumption 
Dohodek gozdnega 
posestnika 
Forest owner's income 
Zaposlitev gozdnega 
posestnika 
Forest owner's employment 
Socialna varnost gozdnega 
posestnika 
Forest owner's social 
security 
Interes posestn1ka 5% 
Forest owner's interes! 
Relativni pomen% 
Relative meaning 
13 
13 
12 
10 
10 
10 
9 
8 
6 
4 
2 
1 
1 
1 
.. Javni mteres 95% 
Public interesi 
Turistično rekreacijska funkcija 
Zaradi neposredne bližine Ljubljane pred-
stavlja območje Šmarne gore od leta 1970 
naprej najbolj obiskovano izletniško točko 
v okolici Ljubljane. Obisk se je močno 
povečal, ko je do vznožja začel voziti 
mestni avtobus. Od leta 1975 je začela z 
novim režimom obratovanja tudi gostilna 
na vrhu. Gostilničar Miha Ledinek je oživil 
dogajanje in popestril ponudbo (na Šmarni 
gori organizirajo nekatere prireditv~. ki po-
stajajo že tradicionalne - tek na Smarno 
goro, Planinska pesem). Največ obiska je 
v nedeljo, v zadnjih petih letih pa se je 
povečal obisk tudi v sobotah in med ted-
nom. 
Obisk je nekako 45.000 obiskovalcev na 
leto (ustni vir M. Ledinek - vpisi v knjigo, 
ocene pa se gibljejo celo do 200.000). Gre 
za ogromno povečanje, če ga primerjamo 
s 1425 vpisan imi (MAZI1963) iz leta 1895, 
ob nespremenjenih poteh. Skoda zaradi 
hoje vsevprek je zlasti očitna ob sončnih 
vikendih in dnevih v jesenskih, zimskih in 
pomladanskih mesecih, ko je zaradi megle 
v dolini na Goro večji pritisk. Veliko število 
obiskovalcev povzroča poškodbe še pose-
bej ob večji vlažnosti tal. Občina je linan-
sirala delno ureditev poti iz Tacna. Naredili 
so preproste stopnice iz lesa (okroglice). 
Na njih je ob deževnem vremenu blata do 
gležnjev, tako da se jih ljudje izogibajo in 
hogijo po gozdu, del pa se jih je preusmeril 
na pot čez Peske. 
Poti so omejujoč dejavnik za večji obisk. 
Največje evidentirana število obiskovalcev 
(ANKO 1987) je bilo 4114 (6.4.1986) na 
dan, kar presega kapacitete poti. Ob lepem 
vremenu jih je na nedeljo okrog 2000, kar 
je tudi število, ki ga sedanja infrastruktura 
(poti, steze, parkirišča ob vznožju) komajda 
še prenese. Cesta proti Pirničam je ob 
dneh povečanega obiska komaj prevozna. 
Problem je mogoče rešiti z usmerjanjem 
prometa na bližnja tovarniška parkirišča, ki 
so ob nedeljah prazna (KOT, Mobiles). Poti 
in steze po Gori zahtevajo temeljito prouči­
tev in trajno rešitev za velik obisk. To bi 
bile, predvidevam, utrjene poti, ki bodo za-
dosti široke za srečevanje. Tako bi škodo 
na tleh zmanjšali na minimum (npr. stopni-
ce, dvignjene od tal - primer: blejski 
Vintgar ali Plitvice.). 
Gora je težko dostopna z osebnimi avto-
mobili, zato je še dokaj varna, čista in ne-
okrnjena. Vsak, ki gre nanjo, mora peš in 
tako "izpari" njegova "škodljivost". Zaradi 
hudih vzponov in slabe poti iz Zavrha se 
tudi gorsko kolesarjenje ni preveč razmah-
nilo, zato so lahko pešci in izletniki precej 
nemoteni. Poleg izletništva in pohodništva 
je zanimiva tudi za jadralno padalstvo in 
zmajarstvo. 
GozdV 54, 1996 51 
Gozd na Smarni gori 
Nove poti, ki so vsevprek vrezane v 
pobočja, ponekod že ogrožajo varovalne 
gozdove, estetski videz poti, gozda in 
krajine. 
Spomeniško varstvena funkcija 
Spomeniško varstveno spada Gora v 
območje, za katerega skrbi Ljubljanski 
regionalni zavod za varstvo naravne in 
kulturne dediščine. 
Goro je potrebno varovati kot naravno 
dediščino, saj na njej ali v njeni bližnji 
okolici najdemo kraške pojave (Matjaževa 
jama), značilno termofilno vegetacijo in 
celo topli vrelec v bližnji Straži. Gozdarji 
lahko pri tem s primernimi posegi v prostor 
veliko prispevamo. 
N~pomembna pa ni tudi kulturna dedišči­
na. Ce izpustimo vrh Gore kot najpomemb-
nejši kulturni objekt, ne smemo spregledati 
spomenikov NOB, kužnega znamenja, 
vrste k~pelic, ki so še danes priča vlogi in 
nalogi Smarne gore. Včasih je bila božje-
potniška in za marsikoga je to še danes. 
Gradišče nad Zavrhom je že zaščiteno z 
odlokom iz Ur. List SRS, št. 3; 26. Jan. 
1990 (stran 257-265), zato je za posege 
potrebno dobiti soglasje arheologov, gos-
podari pa se lahko le omejeno - posek 
posameznih dreves. Je še vedno velika 
neznanka, med domačini se o njem ne ve 
veliko. 
Hidrološka funkcija 
Gora je gozdnata, gozd je pomemben 
za varovanje vodnih virov. Teh ni malo. 
Večina okoliških kr'!iev ima vodovod iz 
izvirov na pobočjih Smarne gore in tako 
razbremenjujejo mestna črpališča podtal-
nice. Najpogosteje padavinska voda gravi-
tira na izvire, zato je pravilno gospodarjenje 
z gozdovi v bližini zajetij zelo pomembno. 
Izviri in zajetia so v Jelšah, Pod Turncem, 
v Mlakah, v Smartnem in na Rocnu. Gozd 
je okrog zajetij ponekod že zavarovan, 
povsod pa ne. Gospodarjenje z njim je 
potrebno prilagoditi režimu gospodajenja z 
vodnimi viri. Velik je problem odpadkov iz 
gostišča na Gori in odtok komunalnih 
odplak iz istega objekta. Za zdaj to rešujejo 
z odvozom smeti v dolino, odplake pa 
spuščajo v naravo. Na hidrološke funkcijo 
52 Gozd V 54, 1996 
vplivajo tudi vlake in druge prometnice, 
zato je potrebno gradnjo novih in rabo 
obstoječih skrbno nadzorovati. 
Funkcija varovanja gozdnih zemljišč 
Zaradi geomorfoloških značilnosti je 
funkciji varovanja gozdnih zemljišč na Gori 
in Grmadi potrebno posvetiti posebno 
pozornost. Zlasti na južnih pobočjih, kjer 
gozd zmanjšuje površinski odtok vode, 
drevje s koreninskim pletežem mehansko 
utrjuje tla ter tako preprečuje izpiranje in 
razpad gornje plasti tal. 
• V k.o. Sp. Pirniče so to odseki: 16c 
(SLP1), 17c (ZS), 17d (SLP1). Odsek 17 
je razglašen kot varovalni gozd 2. stopnje. 
Gospodarjenje je prilagojeno splošno ko-
ristnim funkcijam: intenzitete dela so manj-
še, izvajajo se najnujneša gojitvena dela, 
dosledno izvajajo sečni red, gradbena dela 
opravljajo le najnujnejša (vlake). Oddelki 
15, 16, 17 so gozd s posebnim namenom 
za rekreacijo- kulturni spomeniki, naravne 
posebnosti, rekreacija in varovalni gozdovi. 
• V k.o. Tacen so varovalni gozdovi v 
odsekih 6e, f, 7c, Se in d. 
• V k.o. Šmartno pa 3b in c. 
Večino lesne zaloge v varovalnih gozda~ 
vih predstavljajo listavci, predvsem termofil-
ne drevesne vrste, kot so črni gaber, puhasti 
hrast, mali jesen, med iglavci pa bor. 
Poudariti je potrebno zelo veliko nevar-
nost požarov. Zadnjih nekaj let požarov, 
razen leta 1 993, ko je gorelo pobočje na 
vzhodni strani Gore, ni bilo. Arhiva časo~ 
pisnih hiš Delo in Dnevnik hranita poročila 
o pogostih požarih, ko je zgorelo celotno 
južno pobočje, največkrat zaradi ogorkov 
cigaret, požare pa so nekajkrat tudi name-
noma podtaknili. Zaradi nedostopnosti je 
preventivnim ukrepom potrebno posvečati 
toliko večji pomen (opazovanje, obvešča­
nje, opozorilne table). 
Krajinsko estetska funkcija 
Osamelec že s svojim videzom naredi 
velik vtis. Videti je kot prava gora. Nanjo 
ne moreš z avtom, temveč peš. To pa 
nudi mir in čas, da pešec opazi in si ogleda 
stvari, ki jih vsakdan v agrarni in urbani 
krajini ni. Pomen veča še višina osamelca, 
gleda namreč iz megle, in razgled, ki ga 
nudi. 
1 
1 
1 
j 
1 
Gozd na Šmarni gori 
Higiensko zdravstvena funkcija 
Je pomembna zaradi vse večjega števila 
obiskovalcev. Ne le da gozd filtrira zrak za 
okoliške urbane kraje, temveč nudi kont-
rast urbanemu načinu življenja. 
Klimatska funkcija 
Poleg jasnega sončnega vremena, ki je 
značilen za vrh, sta Gora in Grmada po-
memben dejavnik tudi za klimo Ljubljane, 
saj predstavlja bariera proti Gorenjski. Ob 
njej se topel zrak dviga in hladen spušča, 
kar še posebej vpliva na klimo bližnjih 
naselij. 
Obrambna funkcija 
Je pokazala pomen že v NOB in v junijski 
osamosvojitveni vojni, zato jo je zaradi 
gozdnatosti vredno upoštevati. 
Poučna funkcija 
Gozdarji ji dajemo premajhen pomen. 
Zaradi števila obiskovalcev bi bila lahko 
zelo pomemben element pri seznanjanju 
ljudi z gozdom in gozdarstvom, saj ne 
nazadnje načela, na katerih sloni naše gos-
podarjenje že desetletja, druge vede odkri-
vajo šele danes. Gozdna učna pot bi mora-
la bolj zaživeti, svojo dejavnost pa bi morali 
razširiti, saj nas bodo drugače prehiteli 
drugi, ki že kažejo interes, sposobni pa so 
se veliko bolj prilagoditi in organizirati kot 
(samovšečni) gozdarji. Bilo je že veliko 
zamisli o informacijskem in popularizacij-
skem gozdarskem objektu (ANKO 1987), 
vendar se do zdaj ni še nobena uresničila. 
Poleg vsakdanjih obiskovalcev Šmarne 
gore lahko na njej srečamo tudi študente 
biotehniške in filozofske fakultete na teren-
skih vajah. Zakaj se vloženi napori niso 
uresničili, če je objekt tako rekoč idealno 
stičišče zanimanja in informacij? 
Lovnogospodarska funkcija 
LO Šmarna gora spada v LGO Domžale. 
Njena Javna površina je 3500 ha, nelovna 
280 ha. Gozdnih površin, na katerih gospo-
darijo, je 115,25 ha v k.o. Spodnje Pirniče, 
130,11 ha v k. o. Tacen in 107,12 ha v k.o. 
Šmartno (skupaj 352,48 ha). Najštevilčnej­
ša divjad je srnjad, sledi zajec, fazan, od 
leta 1962 muflon, ki ni avtohton, gamsi, 
divji prašiči in drugo. Rastlinojeda divjad 
povzroča veliko škodo na gozdnem mladju, 
zlasti je velika škoda na severnem delu 
Šmarne gore in Grmade, kjer je zelo velika 
naravna nasemenitev plemenitih listavcev, 
ki pa čez zimo dobesedno izginejo. Zaradi 
preštevilčnosti rastlinojedov so ogromne 
škode na pridelku na njivah, zlasti v Za-
vrhu, kamor se je zatekla divjad pred vse 
večjim nemirom na drugih lokacijah. V 
načrtu gospodarske enote Medvode, ki je 
bil obnovljen v letu 1993, temu perečemu 
problemu niso posvetili dovolj pozornosti, 
temveč je celo napisano, da divjad ne dela 
nobenih omembe vrednih škod!!! Večjo 
pozornost pa moramo posvetiti pticam. 
Pomagamo jim lahko z valilnicami. Manj-
kajo table PSE NA VRVICE. Razne stikljive 
pasme psov uničijo marsikateri ptičji zarod. 
3.4 Šmarnogorski masiv z vidika tehno-
logije in pridobivanja lesa 
3.4 The Šmarna gora Massif from the Point of 
View of Wood Production Technology 
Gozdove Šmarne gore bi bilo z vidika 
tehnoloških možnosti pridobivanja lesa 
morda smiselno razdeliti na tri pasove: 
1. zgornji pas, ki zajema Goro in Grmado 
od vrha navzdol do vključno sedla in lažje 
dostopne predele okrog in malo pod Sedlom, 
2. srednji pas s strmimi pobočji na vseh 
straneh in 
3. spodnji pas, ki zajema vznožja pobočij 
in predstavlja gospodarsko zanimivejše 
predele. 
Vsak ima tudi povsem specifično 
gospodarjenje. 
Z zgornjim pasol'n gospodarijo Gorjanci, 
to so prebivalci Šmarne gore. Gospodarijo 
na zaokroženem območju tako imenova-
nega cel ka. Njihove zahteve do teh gozdov 
so specifične in takšen je tudi gozd. Les 
jim služi za kurjavo in domačo porabo. Les 
posekajo in ga spravijo do neke promet-
nice. Največ z ročnim spravilom navzdol. 
Tam ga obdelajo in potem prepeljejo do 
doma. Novost je vitel, ki se je že kar 
udomačil, tako da delno spravljajo tudi 
navzgor, vendar v omejenem obsegu (dol-
GozdV 54, 1996 53 
Gozd na šmarni gori 
žina žične vrvi pri vitlu). S to tehnologijo se 
je prvi (morda tudi edini) spopadel gostil-
ničar na vrhu ki ima za to primeren traktor. 
V srednje~ pasu je največ varovalnih 
gozdov. Ti ležijo na strmih pobočjih in so 
na južni strani še bolj izpostavljeni sušnim 
razmeram. Razmeram primerna je tudi 
vegetacija. Veliko boljši so sestoji na 
vzhodni severni in zahodni strani. So v 
progresivnem stadiju in naglo akumulirajo 
lesno zalogo (2 m3/ha - zaradi zelo malih 
sečenj). Tako popravljajo drevesne sesta-
vo in bolje izkoriščajo rastiščni potencial. V 
večini so to gozdovi črnega gabra in bukve 
ter bora. Les še ni primeren za predelavo, 
uporaben je za kurjavo. S temi gozdovi 
zaradi težkega dostopa ne gospodan do-
besedno nihče. Spravilo je mogoče le 
ročno, navzdol, pa še tam je potem dostop 
do drč. precej težek. Dodatno pa drče po-
vzročajo erozijo, vendar je vidno zaraščaR 
nje in utrjevanje teh površin. . 
Spodnji pas predstavljajo visokodonosm 
gozdovi. V njih poteka intenzivno gospo-
darjenje, vendar velikokrat nespa':'etno, 
nenačrtno, kampanjsko 1n nepremlsljeno. 
Temu je krivo dejstvo, da se kmetje na 
gozd spomnijo takrat, ko potrebujeJo nov 
traktor, ostrešje ali kar cel hlev. Predvide-
vam, da je v srednjem in spodnjem delu 
veliko lastnikov, ki za svoj gozd mt1 ne 
vedo. Opremljenost z vlakami je bistveno 
boljša kot v višjih "pasovih", hkrati pa vlake 
omogočajo dostop tudi do lesa, k1 pnde (Je 
prišel) po drčah. Posegi so bolj intenzivni 
in tudi večji (goloseki!). Opazimo lahko, da 
se vlake, ki so speljane v gozd, zaraščajo, 
zlasti tam, kjer je gospodarjenja manj. Iz 
teh delov se širi smreka, ki je vnešena s 
sadnjo. Zahteva veliko negovalnih in varst-
venih del. Bukove sestoje ogroža žled, 
iglavce pa vetrolomi. . 
Posledica negospodarjenja je, da se Je 
lesna zaloga npr. v katastrskih občinah 
Tacen in Smartno od leta 1973 do leta 
1983 povečala za približno 20 m3/ha. Po-
doben trend je pričakovati tudi vnaprej. 
54 Gozd V 54, 1996 
3.5 O delu gozdarjev na Šmarni gori -
stanje in priporočila 
3.5 On Foresters' Work on šmarna gora - the 
Present Situation and Suggestions 
Dosedanjega gozdarskega obravnavanja 
šmarnogorskih gozdov ne bi mogel pozitiv-
no oceniti. Razdelitev osamelca na dve 
gozdnogospodarski enoti ni smotrna. ZaraR 
di tega je načrtovanje ločeno v?aj. na dve 
različni obdobji. V popisu manjkajo dolo-
čene funkcije, ki v precejšnji meri vplivajo 
na gospodarjenje: hidrološka_in spomem-
škoRvarstvena. Divjad neupravieeno n1 nikJer 
imenovana kot preštevilna. 
Pri oceni konkretnega dela z gozdom 
motijo goloseki. Čemu goloseki v tako po-
membnem rekreacijskem območju? 
Povojne spremembe so privedle_ do pre-
razporeditve interesov na S_marm gon ~z 
pretežno zasebnih (les, dobnne) v pretez-
no javne (rekreacija, stabilnost gozdnega 
sistema kot nasprotje snovno in energetR 
ska odprtega sistema urbane krajine i~. ob 
tem tudi ohranitev hidrološke funkciJe). 
Kljub temu pa je Šmarna gora prepuščena 
posameznikom in ponekod stihiJskemu raz-
voju. . 
Zaradi vloge, ki jo Gora 1ma, moramo 
povsem na novo zastaviti 9ospodasjenje z 
njo. Določiti moramo, kaJ nam Smarna 
gora pomeni. Ker pri delu ne bo':'o mogli 
obiti cerkve, gostilničarjev t~r mnoz1ce IJU~I, 
ki bolj ali manj redno obiskuje Gor9.' _se 
manj pa domačinov, ki z v~~m t~m ZIVIJO, 
bi kazalo najprej ugotoviti, kaJ vse te 
skupine od nje pričakujejo. Predpostav-
ljam, da so to: 
• urejena parkirišča; ~· .. 
• vzdrževane poti na Goro (dolocJtJ Je 
potrebno kakšne, kolikO., in kje); 
• obiskovalci, k1 hodiJO po poteh - pre-
usmerjanje z brezpotij; 
• obogatena ponudba- kaj _ljudi_ na Goro 
privlači oz. kaj smo jim gozdarJI pnpraviJ~~~ 
in sposobni tako rekoč spotoma ponuditi, 
vendar to zahteva posebno analizo. V 
okviru razširjene ponudbe bi poleg_ številnih 
zasebnih organizacij, ki že orgamzlraJ? ~n 
vodijo izlete na Goro, ter fakultet, k1 JO 
izkoriščajo za učni objekt, MORALI slste-
matičneje kaj ukreniti tudi gozdarji. Je za 
to dovolj en plakat? 
Gozd na Šmarni gori 
• Glede na spremenjenost sestojev zara-
di človekovih posegov, je potrebno obliko-
vati eno gospodarsko enoto in z njo gospo-
dariti v celoti. Tak način gospodarjenja je 
dosegljiv le tako, da te gozdove prevzame 
skrbnik, gozdar. Ta bi bil odgovoren za 
gospodarjenje, moral bi skrbeti za vodenje, 
organiziranje in informiranje ljudi in lastni-
kov gozdov. 
Seveda pa se ob teh predpostavkah 
zastavlja vprašanje, koliko bi razširjena 
ponudba prispevala k ohranjanju naravno-
sli ekosistemov, ki so logična predpostavka 
za delo z Goro, in koliko bi se ujela z 
obstoječimi strukturami, ki so v dobrem in 
slabem tudi delno prispevale, da je stanje 
takšno, kot pač je. 
Izhodišča za delo s temi gozdovi (GO-
LOB 1 993) so: 
• gozd naj ima značaj naravnega eko-
sistema; 
• gozd ohranjamo in izboljšujemo s so-
naravnim gospodarjenjem; 
• obiskovalce usmerjamo na dovolj gosto 
zasnovano mrežo ustrezno zgrajenih poti; 
• intenzivno gozdnogojitveno načrtova­
nje ohranja rekreacijske gozdove; 
• načrtovanje posegov zahteva ustrezne 
informacije, ki pa jih za zdaj ni. 
Z ustrezno nego in redčenji v mladih in 
srednjedobnih sestojih je potrebno krepiti 
sestoje z boljšimi sestojnimi zasnovami in 
bolj izkoristiti rodovitnost rastišč. Pri uvaja-
nju premen v malodonosnih gozdovih mo-
ramo biti previdni, ker so ti gozdovi po-
memben krajinski element. Vsi ukrepi pa 
morajo ostati podrejeni ekološkim in social-
nim funkcijam, ki na Gori dajejo osnovno 
usmeritev za gospodarjenje. 
Pri gojenju se moramo posel;>ej ozirati 
na naslednje elemente (MATIJASIC 1984): 
• pestra drevesna sestava v skupinsko 
raznodobnih gozdovih, 
• estetsko zanimiva drevesa, 
• več sestojev v optimalni fazi, 
• večja negovanost, 
• malopovršinska obnova ter dolga po-
mladitvena razdobja, 
• zmerne sečnje, 
• ob grebenskih poteh ohranjati razgle-
dišča, 
• malopovršinska sanacija degradiranih 
delov, 
• ohranjanje strukturno pestrega gozd-
nega roba. 
Z ustreznim varstvom zlasti pred požari 
na južnih delih in pred škod ljivci lahko te 
gozdove ohranimo, tako da bodo optimalno 
zadovoljevali čedalje večje družbene po-
trebe. 
S tehnološkega in organizacijskega sta-
lišča se moramo držati nekaterih osnovnih 
pravil: 
• zagotoviti moramo temeljit gozdni red, 
• urejanje neestetskih objektov ob poteh 
in gozdnem robu, 
• uporaba lahke mehanizacije, 
• omejiti spravilo ob deževnem in po 
deževnem vremenu, 
• uporabljati obstoječe prometnice. 
Prihodnost gozdov na osamelcu je nego-
tova. Nekaj se jih bo lastninilo, kar bo še 
povečalo razdrobljenost posesti. Država za 
zdaj ne pokaže zadostnega interesa ter 
sredstev za nakup. Interesa lastnikov ne 
poznamo. Načrtno mnogonamensko ob-
ravnavanje teh gozdov je najpomembnejša 
naloga gozdarjev v prihodnje. 
ln kako bi z Goro gospodaril sam? 
Moje osebno prepričanje je, da so vsi 
elementi, ki pridejo od drugod, tuji, tudi 
obiskovalci, in je zato povsem načelno 
vprašanje, koliko sem pripravljen narediti 
proti svojemu prepričanju. Trume ljudi 
vnašajo nemir. Prebivalci naselij na sever-
nem vznožju Gore smo se navadili na 
senco, ki nam jo Gora dela pozimi, težko 
pa se relativno hitro prilagodimo na pove-
čan obisk in vse, kar ta s seboj prinaša. 
Morebitna uvedba gospodarjenja z Goro 
kot enotnim objektom bi zato nujno morala 
biti postopna, strokovno utemeljena in 
usklajevana tako z lastniki gozda kot z 
domačini. 
Gozd na Gori bi bilo smiselno prepustiti 
naravnemu razvoju. S tem bi se akumuli-
rala lesna masa, povečevala strukturna 
pestrost in tako tudi stabilnost gozda. 
številnost divjadi je potrebno omejiti in 
obiskovalce strogo usmerjati na obstoječe 
poti. Obisk je potrebno obdržati bolj na 
južnem pobočju Gore, kjer naj bi bili tudi 
estetski objekti (ti pa so lahko le deli 
naravnega okolja, ki jih je potrebno ohra-
njati in včasih poudariti). Severnemu po-
GozdV 54, 1996 55 
Gozd na šmarni gori 
bočju, ki je za rekreacijo manj zanimivo, bi 
kazalo posvetiti pozornost na drugačen 
način. V nekaterih predelih namreč niso 
gospodarili že vrsto let in dajejo pragozdni 
vtis. Tam je potrebno zastaviti sistematična 
opazovanja v obliki ograd. Najbolje bi bilo, 
če bi te gozdove zaradi njihovega značaja 
odkupila država, kajti precej verjetno je, 
da se bo z rastjo Ljubljane obisk tudi na tej 
strani bistveno povečal. Navedeno opoza-
rja na možen konflikt med lastniško struk-
turo in funkcijami, ki jih Gora opravlja. 
Posebno pozornost rekreaciji je potrebno 
posvetiti predvsem na južnem pobočju, 
ohranjati in vzdrževati počivališča, razgledi-
šča in estetske objekte (skalni balvani, 
drevesa posebnih dimenzij, gozdni rob). 
Razšriti je treba ponudbo - npr. gozdarsko 
z možnostjo' dogovora o času za organizi-
rano vodenje, popestriti učno pot z aktual-
nimi informacijami, ki bi obiskovalca sezna-
njala s problemi in delom gozdarske služ-
be. Smiselno je postaviti objekt, ki bi bil 
"živ" ob konicah obiska. Za njegovo vsebin-
sko zasnovo bi naj skrbela vsak mesec 
ena od številnih gozdarskih institucij (Goz-
darski inštitut, Biotehniška fakulteta -
oddelek za gozdarstvo, Zavod za gozdove 
Slovenije), pri njegovem delovanju pa bi 
lahko sodelovala širša skupina ljudi-štu-
dentje (ne le gozdarji), šolarji okoliških šol, 
zainteresirani posamezniki. Predvsem pa 
je za vse to potrebno dati osnovo, to so 
parkirišča, poti in ob konicah obiska redarji, 
ki bi obiskovalce usmerjali na poti in dajali 
osnovne informacije o gozdu in gori. 
Ne gre pozabiti, da nekateri domačini še 
vedno hodijo na Goro po steljo in drva, 
drugi prosit za neizpolnjene želje in tretji 
na čaj in presta. Ljubljančani prihajajo tja 
na izlet in so ožjemu prostoru Gore tujek. 
56 Gozd V 54, 1996 
VIRI 
1. Anka, 8., 1987: Analiza n,~deljskega obiska 
primestnega gozda na primeru Smarne gore, Ljub-
ljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, s. 59-84. 
2. Badjura, R., 1953: Izbrani izleti. 
3. Ciglar, M., Koblar, S., Zorn, M., Žonta, 1., 
1974: Učna pot po šmarnogorski Grmadi, Ljub-
ljana, Založba Obzorj~ Maribor, s. 30. _ 
4. Ciglar, M., 1974: Smarna gora (vodnik), CGP 
DELO, Ljubljana, s. 52. 
5. Golob, S., 1993: Načrtovanje v gozdovih ze-
lenega pasu Ljubljane, Ljubljana, Zbornik posve-
tovanja Mestni in primestni gozd - naša skupna 
dobrina, s.106-125. 
6. Kunaver, D., 1991: Slovenska dežela v pripo-
vedki in podobi, Ljublja[Ja. 
7. Ljubič, T., 1959: Smarna gora in svet okoli 
nje, s. 8, ilustracij 40, NUK. 
8. Matijašič, D., Silan, S., 1984: Koncept smer-
nic za gospodarjenje z obmestnimi gozdovi, dip-
lomska naloga, BF '{TOZD za gozdarstvo, s. 82. 
9. Mazi, V., 1963: Smarna gora v ogledalu časa, 
Planinski vestnik letnik 63, s. 485-489. 
10. Melik, A., 1959: Posavska Slovenija, Slo-
venska matica, Ljubljan_a. 
11. Novak, J., 1982: Smarna gora, monografija, 
Ljubljana. 
12. Pirnat, J., 1991: Opazovanje in razčlemba 
nedeljskega obiska primestne gozd nate krajine v 
okolici Ljubljane, Urbani izziv, št. 18, s. 62-66. 
13. Radešček, R., 1983: Slovenske legende, 
Ljubljana. 
14. Ramovš, A., 1961: Geološki izleti po ljub-
ljanski okolici, Mladinska knjiga, Ljubljana. 
15. Savnik, R., 1971: Krajevni leksikon Slove-
nije, 4. knjiga Jedro osrednje slovenije in njen 
jugovzhodni del, DZS, Ljubljna. 
16. Stare, F., Marenče, M., 1981: Šmarna gora 
(vodnik), Založila Delavska Enotnost, Ljubljana, 
s. 56. 
17. Zorn, M., 1973: Fitocenološkapotapošmami 
gori, Planinski vestnik, št. 3, Ljubljana, s. 116-119. 
18. *: Aeroposnetki, Arhiv aeroposnetkov, Geo-
detski zavod Slovenije. 
19. *: Fitocenološki karti GE Medvode in GE 
Glince. 
20. *: Gozdnggospodarska načrta enot Med-
vode in Glince-Crnuče. 
21. *: Popis gozdov za leto 1990. 
22. *:Zbirka razglednic in fotografij šmarne gore 
in mesta Ljubljana, Geografski inštitut Slovenije. 
23. *:Zbirka razglednic in fotografij šmarne gore, 
NUK.