Tb« b««t Mmiiim hiiHm t> t K I a m m a I - - —M ^ H II haa a m am I M ^^ I I Imm4 thr— timet m vidu ----------- . ..... ■ ■ v ■ VA ■ i■ ■ v, # __ M ■ / " a I rucb ZSnJLOoO Siatenumbllnitaa H ■ ^m ■ ■ m M ■ ■ ^B ■ ^FV W ■ ■ ■ ■ ■ ■ fl ■ ■ ■ M ■ T I Mfi.-m I fi»» ■■» rJt IS SI — a I ! >» v ledenicah. Dr- • izavni živilski nadzornik Crox-ton se je izjavil, da morajo prodajati kokošje meso po 33 centov funt, bolj staro meso pa po 24c .funt; ali pa zapre tem izkoriščevalcem trgovine. Najbolje bi bilo, da bi se slednje takoj spolnilo. Kako nekateri ljudje ddirajo občinstvo je že od sile. —Cena svežim jajcem je padla za deset centov pri ducatu. Sveža jaca se dobijo od 50 do 55c na trgu ducat. —Koze so izbruhnile med jetniki v county ječi. Obolel je neki Martin Frazier. (Po-sleldtica tega je, da 24 jetnikov, ki bi morali ibiti izpuščeni, o-stanejo za nedoločen čas še v ječi, a v ječo ne sme noben nov jetnik, torej imajo lopovi nekaj dni časa,da se svobodno gibljejo po mestu. Vso ječo Ibodo razkužili. —'Državni poslanec George 'Meyers namerava uložiti pri ^rihodnjjem zasedanju držav- 1 ne postavodaje zakonski predlog, da se prisili vse postopače, da delajo najmanj pet dnij v tektoiu. V Clevelandu je glasom izjave policije 2000 mladih fantov, ki postopajo, da-si bi lahko dobili delo. Zato pa je toliko vlomov, tatvin in ropov. —Socijalšstični councilman WiHert je predlagal mestni zibornici, da morajo imeti vse mestne tiskovine unijski znak. Dosedaj tega ni bilo. Predlog sicer ni bil zavržen ampak odložen za nad^ljno preiskavo. -^Profesor Fbrest Ray 1 Moulton, univerzitetni profesor iz Chicage, se mudi setiiaj v Clevelandu, kjer ima vrsto predavanj o postanku človeka. Profssor Moulton se je itzjavil, da Darwinova teorija, da se jfe človek evolucijoniral iz opice, popolnoma napačna. "Dokazi, da človek ne iprihaja iz opice, prihajajo na dan z najnovejšimi izkopninami pre-historičnega človeka. Nadalje nas uči anatomija, embryolo- ' gija in krvna reakcija človeka t in živali, da človek' se nikakor 1 ni mogel razvijati iz živali. V I sredo zvečer bo imel profesor ; drugo predavanje v Western Univerzi ob 8. uri zvečer,kjer bo govoril "o (postanku sveta." —Silen vihar, je ki prišel , nad) Cleveland v pondeljek ponoči in je divjal še v torek, je povzročil Več tisoč dolarjev škode, posebno na zapadni strani mesta. Samo škoda na zdrolbljenih šipah na zapadni strani se ceni na $6000. Udr- j la se je streha na Superior 1 Arcade, ki je pald'la štiri nad- 1 9tropja globoko na tla. Škode 1 je več tisoč dolarjev. i —Gndiinov avtomdbil se1 je i ponesrečil v pondeljek na 1 Broadway. Mr. A. Grdina 1 nam je sporočil sleideče: Ko i so se vračali odi pogreba je e- 1 d en voznikov, ki ni bil v moji 1 sluižfbi, vozil moj avtomdbil. 1 Hotel je prehiteti nekaj av- 1 tomobilov in je potegnil po j levi strani cestne železnice na j Broadway, toda v istem času < je prišla kara iz mesta, in < voznik se ni mogel umakniti i ne na levo, me na desno radi s vozov in avtomobilov, in ker 1 kara ni hotela ustaviti, je za- i del avtomobil sjpredaj tako, 1 da so se zdrobile prve šipe in ] so kosci stekla pršnili naoko- •] li in lahno ranili tri ali štiri t sebe po obrazu in rokah. 1 vendar nevarno ni bil nihče 1 pošficdkUovan. Mokra tla so ! mnogo p9vzročila nesrečo, i ker niti kara, niti avtomobil 1 nista mogla hitro ustaviti. 1 Ruski delavci se upirajo Nemcem. NEMCI SO SAMOT Mljj OD PETROGRADA. ■'»■EL". PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of Octeber 6th, 1917, on file at the Pott Office of Cleveland, Ohio. By order ef the President, A. S. Burleson, Postmaster General London, 26, felbr. Neko ru- ■ sko uradno poročilo, ki je do-r spelo sem, pravi: Nemčija je t urarftao odklonila premirje in i nemška armada nadaljuje s > prodiranjem v Rusijo. Prva » naloga revolucije v takem položaju je, da se brani. Naj- : večja ruska moč je v njeni obiširnosti, in če bo treba se (bo ruska armada umikala. Če Nemci napredujejo proti Pet-nogradu, se bo vlada umaknila v Moskvo aH kam dru- ■ gam. Rusi se borijo. Petrograd, 26. febr. Ruska armada se je prjčda ustavljati (Nlemcem, kotUjjMfetajtja poročilo o bojih aRrpskov. T10 mesto je parkrat v rokah Nemcev, pa so ga bolj-šev*ki zopet dobili tv oblast. Nemčiia pošilja tja večje čete, ker nemški Stttb ve, n vso trgovino znani tvrdki The Bailey Co. S tem se Mr. Anton Kaušek umakne iz trgovskega življenja. Tekom 18 let svojega delovanja kot trgovec se je Mr. Anton Kaušek priljubil skoro v vseh krogih. Rad je podpiral slovenska Idiruštva, sirotne družine, vse narodne naprave, pomagal je vselej povsod, kjer je mogel. Njegova trgovina je bila vedno vzorna ter moderna, čista in v*ameriškem duhu in vodstvu. Tekoijj let si je pridobil Mr. Kaušek tisoče odjemalcev med raznimi narodi, .posebno seveda nied Slovenci, ki bddiejo njegovo trgovino gotovo plogtrešali. Razprodaja blaga iz trgovine Mr. Kauska se začne v pondeljek pri The Bailey Co. na kar opozarjamo Slovence, kakor je označeno tudi na oglasu na tretji strani. Mr. Kau-šiku pa želimo obilo uspeha v 1 bodločnlosti pri vsakem delu, katerega se 1oti. ■-MBBg- se hudi poulični boji. Rudeča garda se upira INIemcem vsepovsod. Nemikfji uradna poročila z Idne 25. fdbr. naznanjajo, da so Nemci zavzeli Pskov. Veliki knez Nikolajevi obtožen veleizdaje. Zurich^ Švica, 26. febr. Nemško časopisje poroča, da so 'boljševiki sklenili prirediti soktoijo obravnavo napram velikemu knezu Nikolajeviču. Velikega 'kneza too sodil revo, lucijonarski tribunal. Ob-dolien je veleizdaje napram ruski republiki. | Avstrija podpiše tnir z Rusijo. Amsterdam,1 Jgfe febr. Grof Czernin, avstrijski zunanji minister je poslal brzojavko Leonu Trotzky, f ruskemu zunanjemu ministru, v kateri naznanja, da je| Avstrija pripravljena sklenit^; mir z Rusi. Nemci osvojili Reval. Berolin, 26. I$br. Nemške čete so. včeraj zjutraj osvojile važno rusko pristanišče Reval. Reval je end najbolj važnih ruskih pristanišč. Nemški kanceSar govori. Amsterdam, it6. febr. V svojem govoru be je nemški državni kancelar Iv nemškem rajhstaigu danes f izjavil sleideče : "Jaz se strinjam z mišljenjem predsednika Wfisona glede štirih, glavnih točk, ki pripeljejo do miru. Toda na predsednika Wilsona samega sc n^m^fpgff. Ostali za-veznnc! se mso tzjavilf "198T predsecJnik Wilson. Anglija hoče še vedno prodreti s svojimi imperijalističnimi cilji napram •dlrugm narodom. Ponovno se je razlagalo, da mi ne bodemo držali Belgije, toda potrebno je povedati, da moramo v Belgiji odstraniti vsako nevarnost, da bi se nas ponovno napadlo. Iz Belgije moramo ustvariti narod prijazen napram nam. Priznati pa moramo, da govor pridsekhri-ka Wilsona z dne 11. febr. dela podlago k miru. Svet si želi miru, toda" vlade zaveznikov huj&kajo ljudi na vojno. Kmalu se bodejo slišali drugi glasovi iz Anglije. Svet stoji pred odločitvijo: Ali boldO naši sovražniki sklenili mir, oni vedo, pod kakimi pogoji smo pripravljen sklenti Vnir, ali pa 'bodejo sklenili nadaljevati 'blazno vojno." Nemčija v nasprotju. Dasi je driavni kancelar v svoje ni govoru -odločno se izjavil, da so zavezniki oni, ki hočejo nadaljevanje vojne, je pa v resnici vse drugače. Vlada 'boljševikov je ponuldila Nemčiji mir, toda nemška armada kljub temu prodira dalje v Rusijo. Mesto za mestom pada v nemško oblast. Nemške "zmage," Berolinsko uradno poročilo naznanja, da so Nemci zasedli Pskov ter rusko luko Pernau v iLivoniji, 99 milj vzhodno od Rige. Nadalje so Nemci zaseldili Doipat, 157 milj seve-ro-vzhodno od Rige. Vsepovsod na celi črti napredujejo Nemci proti Rusom, ki si niti pomagati ne morejo. 3000 Rusov ujetih. Berolin naznanja, da je severna nemška armada v e-nem dnevu zajela 3000 Rusov. Ta armada je v šestih dnevih napredovala za 230 milj. V trdnjavi Rovno so Netnci za-jali ves ruski generalni tšab. Odkar so Nemci začeli z novo vojno proti Rusom so zasedli tisoče kvadratnih milj ruskega ozemlja, in čuditi se je hitrosti nemškega napredovanja, četudi se Rusi resno ne ustavljajo Nemcem. Posebno hitro so Nemci napredovali na jugu, kjer se nameravajo pri-1 družiti Ukrajincem. Boljševiki za mir. Rusko mirovno odposlanstvo je odpotovalo zadnjo nedeljo ib Petrograda proti Brest Litovsku, Ida sklene mir z Nemci. Toda nemška vlada se je izjavila, da dokler ne vidi podpisov ri^e vlade na mirovnih pogojih, da ne sklene miru. Leon Trotzky ne pride na mirovno zborovanje v Breslf-I/itovsk. Namesto njega prklte M. Zinojev, predsednik koncila vojakov in idJelav-cev. 'X.'emci v osvojenih krajih /povsod 'že rabijo svojo oblast. V Estoniji so spustili vse nemške barone iz ječ in naznanili prebivalstvu, da se nahajajo sedaj pod nemškim vojaškim vodstvoAi. Položaj v Petrogradu. Položaj v Petrogradu je še vedno kritičen. Poslaniki zaveznikov so zaenkrat sklenili da še ostanejo v mestu. Krylenko odstavljen. , London, 26. febr. Vrhovni1 poveljnik armade boljševikov, poročnik Krylenko, je bil odstavljen od svoje komande. Njegovo mesto je prevzel general Brukevič. General Bru-kovič je dobil oblast diktatorja in je razglasil ruskim četam, da s<^ borijo proti Nemcem. Prejšnji vrhovni poveljnik armade boljševikov, Kry- to napaden v Petrogradu oa nekega socijalista in nevarno ranjen* Nemci se puntajo. Petrograd, 26. febr. Boljševiki naznanjajo, da se je uprlo 20.000 neniškflii vojakov in niso hoteli napredovati na povelje proti Rusom. —Mestna zbornica je pri svoji seji v pondeljek naredila sledeče odredbe: Ustanovil se je nov odjdtelek mestne vlade za parke in javno lastnino. Dovolilo se je 22 novih častnikov za policijo in policiji se je povečala plača za 5 odstotkov. Mfesto si je sposodilo $2.000.000 za kratek termin, da se reši finančne žagate, v kateri se nahaja. ZA SKUPNO DELO. Slovenci zbrani na jav- s nem shodu v Milwaukee, : pripadajoči Slov. Repub- | ličanskemu Združenju in = Slov. Nar. Zvezi spozna- | vajo, da je v splošnem 5 narodnem interesu slede- = č«: 1. Skupna pro'stovolj- | ska akcija. 2.Razmotriva- 5 nje o potrebi, da se ju- | goslovansko vprašanje = reši v smislu narodnega E in državnega edinstva, v = prvi vrsti zjedinjenje Slo- = vencev, Hrvatov in Sr- | bov. 3. Smatra se po- | trebno, da se ublaži tPn I (pisanja obojestranskega = časopisja, ker vidi samo = v dostojni pisavi prvi § predpogoj za eventualno | skupno narodno delo. 4. jj Poživlja izvrševalni od- a bor oveh organizacij, da s izmenjava svoje mišljenje g o predmetih označenih v = tej izjavi. Podpisano v i Milwaukee, 13. februar- | ja 1918. To je krasna resoluci- [ ja Slovencev v Milwau- = kee in mi jo bodemo podu I pirali z vso močjo. V s kratkem napišemo za = javnost kaj več 0 tem. j iinaHMiiiiimiitimiiimiimiiiiiiimii i ? 300.000.000 bušljev krompirja uničenega. v raznih afcladl*61h Zjed. držav j« spravljenega od 200.000.000 do 300.000.000 buftljev krompirja, ki je preostal od Ktnakega pridelka. Laneki pridelek krompirja je znašal 442.536.000 bušljev in komaj ena tretlna tega krompirja je bila dosedaj prodana. Ta ogromna zaloga krompirja ne more dalj 6sa ostati v akladd&člh. Ali se mora ktomplr nemudoma prodati aH pa zavreči. Novi krompir bo v kratkem prišel na trg. Kaltko izmed tega krompirja Je zmrznjenega, se ne more povedaU. Letošnja zima se je veliko prej začela kot po navadi, je dalj trajala in je bila ostcejša kot drugo zime. Vlada je naavetovaJa, da se kromtilr hitro ln poceni proda, toda prodar jalci krompirja se izgovarjajo, da ljudje krompirja ne kupujejo, tudi če je <|>oceni. Ravno isto je resnica o čebuli, pravijo prodajalci, itb je bila čebula lanske leto po 15 centov funt, se Jo je veliko več prodalo kot danea ko je po 2 oenta funt. Tekom zadnjih treh tednov se je cena krompirju v Clevelandu znižala &a |1.00 >prl buli Ju. Bu^elj dobrega krompirja ms dobi sedaj za 11,50. Mnogi prodajalci, ki so lansko leto farmarjem plačevali $1.75 za buSeij krompirja, Ima sedaj zgubo. Vlada Je mnenja, da letog farmerji ne bi smeli dobiti več kot 90c za buSelj, da bo krompir za ljudstvo (oliko c* nejftl in du ga ljudje tem več spravijo za zimo. Toda kaj ae bo naredilo z onimi 300.000.00n buftljl? Ves ta dogodek kaže resno potrebo, da vlada prvič zapleni krompir ln ga proda po najnižji ceni, drugič pa zapre vse one, ki so krompir zadrževali, da bi ga pozneje drago prodajali. Izkoriščanje ljudstva ne bo prej prenehalo, dokler vlada razdeljevanje živeža ne vzame v lastno upravo. Japonci prodirajo z armado v Sibiriji Harbin, Mandžurija, 26.feb. Japonci nameravajo/ začeti z resno akcijo v Sibiriji kakor naznanjajo najbolj zanesljiva poročila. V'sa znamenja kažejo,da se Japonci že dolgo časa pripravljajo udariti na bolješivjke v Sibiriji. Položaj v (Sibiriji je skrajno resen, ker general Semenov, ki poveljuje ruskim četam v Sibiriji ne more dobiti podpore tod zaveznikov. General Semenov poveljulje ruskim lojalnim četam, ki nimajo ničesar skupnega z boljševiki. Zavezniki so priznali Seme-nova kot volditelja anti-boljše-viške stranke v Sibiriji, in v Harbinu se je ustanovil generalni štab, ki pomaga sedaj generalu. Kot se ponoča, nameravajo Japonci poslati v Sibirijo dvajset divizij vojaštva. Toda zakaj in pod kakimi pogoji, se ne poroča. 'N'ajlbrz zahtevajo Japonci za svojo akcijo velik kos iSibirije. Washington nima nobenega upanja za mir Washington, 26. febr. Mirovne govorice so potihnile v ameriškem glavnem mestu, odkar so Nemci začeli z novo ofenzivo napram Rusiji, in odkar se je Lenine izjavil, kita hote podpisati sramotni mir s kajzerjeih. ^..... Od predsednika Wilsona doli do zadnjega uradnika so vsi prepričani, da Nemčija nikakor neče mirovati ampak se, namerava na škodo Rusije kolikor moigoče okoristiti in tako škodovati vsem zaveznikom, Propast Rusije in nemška ofenziva, napram Rusiji je potisnila mir v (daljino. Ameriška vlada je prepričana, d'a so nemški junkerji zopet na sedlu in da praznuje militarizem v Nemčiji svoj triumf. Sicer ne bi bilo mogoče nemških vojakov poslati proti ruskim delavcem. Demikracija je pozabljena v Prusiji, militarizem ima iprvo besedo-Kdorkoli je mislil, da je mir blizu, je imel dobro prepričanje. toda najnovejši dogodki so potlačili mir v ozaldije. Svet se bo moral nadtalje boriti. ■Zjedinjene države so prepričane, da vsak mir, katerega 'bi morale podpisati po pogojih nemških vojnih gospodarjev. Ameriko in za zaveznike. U-radna Amerika je prepričana, da (bi Nemčija kakor hitro bi se nekoliko opomogla od sedanje vojne, zdpet udarila na druge narotfe s povečano sila, ker bi bila nekdaj mogočna Rusija popolnoma uničena. Razume se v vladnih Tcrogih, da kalcor Ihitro Nemčija porazi Rusijo, da bo zopet začela z mirovnimi predlogi. Zavezniki se ne smejo ozirati na ta Pri letošnji pomladni ofenzivi morajo poraziti INtemce, ker če se to ne zgodi letos, bo vojna trajala še tri leta, ali pa bo Nemčija diktirala mir čemu svetu. In tedaj gorje vsem malim in velikim narodom. Konferenca med delavci in delodajalci. s Washington, 26. febr. Na i poziv vlade so se zbrali danes E tukaj zastopniki- delavcev in : delodajalcev. Trelba je naredi-| ti konečni dogovor med de-= lavci in kapitalisti z ozirom, da 5 se prepreči štrajke v bodoč-E nosti in da se zagotovi maxi-= mum produkcije tekom, vojne = v podporo ameriške armade v j Franciji. Delavci so poslali na s t© zborovanje pet mož, delo-§ dajalci pet, >n odbor teh de-= setih mož bo zbral dva na-I daljna člana kot zastopnika s splošnega občinstva. Konfe-E renca delavcev'in delodajalci cev se je danes^ organizirala. 1 Delavski tajnik W7ilson je i-I mel prvi govor, v katerem je 1 označil pomen dogovorov I med kltelavci in delodajalci na s tem zborovanju, ki bo trajala I več tednov. Konečni uspeh teh dogovo-| rov lb*o merodajen za vlado, in s vlada se bo ravnala po skle-| pih tega zborovanja in . bo s skušala s postavami potrditi I to, kar bodejo sklenili delavci [ in deltod'ajalci. Vlada je pre-l prjčana, kila kakor hitro se s sporazumijo delavci in delo-f dajalci, da bodete obe stranki s držala svojo besfedo. Vlada bi \ držala delavce kot delodajal- ce iddgovorne, da držijo podpisane pogoje. Največ težav bo gotovo vprašanje unijske-ga in neunijskega dela. Več delavcev je, ki nečejo pristopiti k uniji, dočim unijski delavci nečejo delati skupno z neunijskimi. Zbrovalci v Washingtonu zastopajo kakih 70.000 podjetnikov v deželi in nad dva milijona organiziranih delavcev. Neunijski delavci nimajo nobenega za-^ stopnika pri ziborovanju, k^F kor tuitii železničarji ne. >De-lavski tajnik je pojasnil položaj v kratkih besedah sledeče: Kapita 1 misli, da sme najeti in odsloviti delavce, kadar se mu zdi, delavci pa mislijo, da imajo enake pravice prenehati z delom, kadar se jim zdi. Ravno raldi tega trpi občinstvo. Najti se mora pot, da se zadovolji obem strankam v korist splošnega občinstva. . ,1 « Amerikanci gredo iz Petro-, grada. Petrograd, 26. febr. Posebni vlak, na katerem je bilo 52 Amerikancev, je zapustil Petrograd v nedeljo. Poleg Ame-rikancev je bilo na vlaku mnogo Japoncev, Kitajcev in Sia-mcev. CLEVELANDSKA AMERIKA • IHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. _ NAROČNIN At Mm Ameriko - £3.00 Za Cl+tfd. po poi1t£4>.00 ASrn B*Jr+pe - £4.00 Vosamezna šte-vilKa - 3c Vh aim. <-»f1* ki * ~ Mi m »*iaj> M "CbnlwUit Ammmrikm" m % (lltlT.^fmN B., OLBVSLAND. OHIO. TWJEPBOWi OUT. PRINCETON 1W BSmAMD mJH&L Publisher LOUIS J. PIRC. Editor. MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. MfelilO Slofcniaas in the City of Cleveland and ekewtae. kfotitom m request. American in spirit Foreign in languageenly * Emtt&i as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Ohio the Act of March 3rd. J879*__ No. 23 Wed Fdbr. 27th, 1918. ZDRUŽENI ZA NARODNO SVOBODO. ALI MI DELUJEMO SKUPNO? ■■ S od rug Markič piše, da ne smemo samo gledati na herojsko borbo Srt>ov od strani, ampak moramo dejansko pomagati. Sodrug Mankič pravi, da nemški socijalisti pomagajo svoji reakcijonarni in militaristični vladi, zato pa ima nemška vlada uspeh pri tlačen ju drugih narodov. Zakaj bi Ipotem slovenski socijalisti, jugoslovanski socijalisti, ne delovali skupno z vsemi narodnimi strankami, ker morajo biti prepričani, da delujejo za najvišjo stvar: za narodno svobodo! Sodrug Markič, ki mora dobro poznati razmere, pravi, da socijalizmii tla ne bodo ugodna v stari domovini, če se socijalisti in njih voditelji ne pridružijo skupni borbi za narodno svobodo. Ne samo voditi razredno bor^o, ampak tudi nar< dno borbo. Nemški socijalisti podpirajo svojo vla^lo, katero je obsodil ves ,svet kot krivično, zakaj jugoslovanski socijalisti ne bi podpirali ideje zjedinjenja, kije najbolj pravična, poštena ideja! Zabi-lježiti je trelba tu, da slovenski sodrugi veliko bolj pomnijo Važnost položaja kot hrvatski. KJdbr primerja pisavo "Prolear-ca" z Ono "Rallnioke Straže", se takoj prepriča o tem. Brez separatnih fakcij seveda ne moremo biti, to je že naše starodavno prokletstvo, toda nasprotja se vselej dajo kolikor mogoče ublažiti, Če zreli ljudje vidijo en skupni cilj, ki j^ vsem •enake koristi — samostojna, svobodna država Jugoslovanov. Socijalisti v stari domovini so to sprevideli in šli so na delo skupno z drugimi strankami. Socijalisti v stari domovini bodejo imeli velike zasluge, da so narod opozorili ob pravem času na edinost. ...Žrtvovali so svoj politični boj, gospodarski boj za zboljšanje, preustrojevanje položaja proletarijata, prijeli »o za narodno delo, dobro vedoč.da kaldiar je narod samostojen, politično svoboden, odnej!ša prilika razvijati se. Kaj pa mi v Ameriki? Tedaj ko je zbmvhnila evropska vojna, nas je ameriške Slovence našel ta iabruh rpopalnoma nepripravljene. Politično nam j« bil slaibo mar položaj naših bratov v domoyini. Ogromna masa narddia je bila avstrijskega mišljenja, gorke simpatije so imeli do Avstrije. To je prihajalo odtod, ker so naši nepoučeni, ne misleči rojaki zamenjavali Avstrijo s Slovenijo. Naš narod tpolitično ni bil še toliko zrel, narod ie ni bil toliko zaveden, da bi razločeval med Avstrijo in Slovenijo, t. j. med vlado, pcdla se osqfcno napada človeka, ki je drugega prepričanja, -kajti s tem se sovraštvo poostri, edinost se oddaljuje, skupen narod pa ostane na cedilu. Za narod se deluje na način, da se vsaka stvar javne važnosti in narodnega pomena v javnosti obdeluje na dostojen in znanstven način. Precej lep primer voditi Idostojno pisavo lista najdemo ravno ▼ "Proletarcu". Kristan, ki je urednik tega lista, ie spremnil formo urejevanja, a smer je ohranil isto kot po je imel pred njegovim prihodom. V omenjenem listu n ;pr. ne bodete čitali nikdar Idtopisov napadalne ali osebno žaljive vsebine, ampak urednik se trudi, da eliminira vse to iz lista ter skuša s trezno in posnemanja vredno vnemo urejevati list prost vsakega napada na osebnosti. Seveda »vročekrvnim glavam to ni povšeč, kajti nekateri kar ne morejo živeti brez prepira 'n napadanja, in zato ni čukta, da "iProlearec" omenja v eni izmed zadnjih stevil'k, da bo moral prenehati shajati, če se delavci bolj ne poženejo in žrtvujejo za list. Marsikateremu postane list suhoparen, če prinaša le članke in debate, " raz-motrivanja, peštene in stvarne kritike, brez vsake osebne začimbe in napadov. Naši ljudje so že tako ustvarjeni, vdia morajo koga imeti na muhi in se mu rogati, 'ker sicer mislijo, da list . u brez napadov na te aH one osebe "ni zaniffi" Grenke so te . besede, toda tesnične. SLOVENSKA LIGA. _ Osem mesecev potem, ko se je pričela svetovna vojna so se zbrali v Cihcagi odposlanci raznih druitev, in sicer neofici-• jelno, raznih • listov in posamezniki. Marca meseca 1915 se Je ustanovila (Slovenska Liga. Dobri možje so obljubili sodelovanje, naredil se je program Seveda program se ni spolnjeval, prvič ker je bil prenaglo narejen, dugič pa — kot smo že ponovno tnd>ili v teb vrsticah, vsaka nova stvar med Slovenci najde takoj profesojonelne nasprotnike, ki ne bodo nikdar dal1 stvarnih argumentov, ampak lopnili so po osebah v raznih časopisih, ki so naprodaj za osebne napade. Ideje se pozabijo, nameni se zavržejo, na dan pride edino osebnost in napadi. V |tem smo Slovenci nedosegljivi mojstri. Niti Poljaki nas ne prekosijo v tem. . Eno JdkJbroto pa je prinesla ustanovitev Slovenske Lige s seboj. In to je bila zavestSlovencev, da so s Hrvati in Srbi en narod. Oglasil se je čut edinosti, zjedinjenja- Docim prej nismo imeli nobene organizacije, ki ibi delovala v tem političnem smislu, je bila Slovenska Liga prva, ki je začela buditi zavest naroda," buditi zavest svcfbode in zjedinjenja. Slovenska Liga je zahtevala, da se iSlovenci odcepijo cJtli Avstrije in združijo s Srbi v eno državo zajedno s Hrvati. Toda kakor pri vsaki stvari, tako je bilo tudi tukaj. Kadar se kaj novega pojavi, se med* nami nikdar ne pusti prilike, da bi se razvilo in pokazalo sadove, ampak vsa-ka stvar najde nasprotnike, ki lopnejo 'po vsaki ifd'ejvter mislijo, da s tem opravljajo neizmerno vredno narodno delo. Če je stvar slaj>a, mine sama od sebe, če je dobra naj se ji da prilika napredovati. Mi bi bili veliko (bolj napredni, vredni in zavedni, če bi eden drugemu zaupali, eden drugemu pomagali, namesto da bi se napadali. Razpad vsakega naroda se začne v narodu samem. Dokler je narod zaveden, edin in drži skupaj, mu ne more nobena sila do živega. Raz-dvojen narod je žrtev najmanjšega vetra, ki pride nad narod. Slovenska Liga je nabrala tuldi okoli $1500», kar je bilo odposlano Jugoslovanskemu Odboru v London za boj za svo-i odo. Iz Slovenske Lige se je ustvarila Slovenska Narodna Zveza, ki polagoma, toda lepo napreduje. Siovenska Narodna Zveza je kolikor toliko samostojna v svojem delovanju, v glavnem pa podpira težnje in delovanje Jugoslovanskega Od svobode, do svoje avtonomije v veliki jugoslovanski državi. V tem oziru .mora biti ves slovenski narod hvaležen Jugoslovanskemu Odboru. Jako bridko za nas vse je,da se ije cenijo dela mož, ki so nas upeljali med svetovne narode, nasprotno tfa /» zaslužni in delavni možje dobivajo od lastnih bratov polena pod noge, kot se je to zigodilo v več slučajih, da ne naštevamo podrobnosti. Zato pa je tako te&ko delovati za naš narod', iker vsak, ki zna zapisati svoje ime, ima pravico (namreč daje si jo sam), kritizirati in psovati one, ki so celo svoje življenje posvetili nesebičnemu kfelu za narod. Narod ki ne zna ceniti sypjih lastnih mož, ne bo cenjen niti od drugih najodov. Dal> prihodnji«. Finci v boja n svobodo. Vojni mdloh je stegnil svoje kremplje daleč proti severu in Finska je najnovejša žrtev vojnega moloha. Grozovitosti, ki jih (počenjajo boljševiki nad finskim prebivalstvom v južni Finski so enake grozo-vitostim iNemcev v Belgiji. Iz Helsingforsa, Lovissa »n Va$e se poroča o tisočerih krvavih zločinih. Čete boljše-vilkov so sklenile terorizirati finsko deželo, in njih nastop priča, da ne poznajo niti discipline niti humanitete. Finska je bila do danes skrajni severo-zapadni del ru- 1 enaka naši državi Montani- Več kot ena osmina vse Finske je pokrita z jezeri in mo-ičvirji, in odtod prihaja domače ime Finske, "dežele vode," Podnebje je jako strogo po zimi, toda južni kraji so suhi in vroči tekom ipioletja. Ko je zbruhnila vojna je št^la Finska kakih 3.200.000 prebivalcev. Skoro vse prebivalstvo je luteransko- Izobrazba je jako cenjena pri Fincih, skoro vsakdo zna citati in pisati, in dobre šole dobiš vsepovsod, Univerziteta v Helsingforsu ima 3500 dija-, kov. ta narod, ki jako ljubi izobrazbo, ni . imel skoro nobene li-1 terature, razven verske, do § devetnajstega stoletja. Finski literarni možje so tbili tudi ; voditelji svojega naroda, kot ' n. pr- Jean Lmdwig Runeberg, pesnik, filozof k državnik. Runefoerg, katerega imenujejo očeta Finske literature, je J bil rojen v Jakobstatu letanj 1S04. Dolgo časa je itteloval^ kot profesor na univerzi v Helsingrforsu , poleg tega pa Dalje na tretji strani. Zdravniki razlagajo zakaj ženske rabijo da- ^ nes več železa v njih krvi kot pred 20. leti^ Pravijo, da je pomanjkanje železa največje prokletstvo zdravju, moči, življenski sili in lepote moderne ameriške ženske. Otročja prošnja—kaj je odgovor ? Dr. Ferdinand King, newyorikl zdravnik In plaaetlj pravi, da bi morali zdravnik predpisovati" več organskega Želera — Nuxated Iron — da ae odpravi pomanjkanje železa. Mnenje dr. H. B, Vali, blviega zdravnika v Baltimore bolnišnici in zdravniškega preiskovalca, Dr. James Fracls SuMIva", bivšega zdravnika Belle-vue Hospital (Out-dpor Dept-) Mew York In Westchester bolnišnice In drugih zdravnikov so bila popolnoma preskuiena glede Nuxated Iron. Vsaka ženska, ki se hitro utrudi. Je nervozna aH vztlrailjlva, bleda, suhotna, hi morala dati takoj preiskati svojo kri radi železa — uživanje naravnega Nuxated Iron mnogokrat poveča moč ter vzdržnost slabih, nervoznih, skrblpolnih žensk za 10d' odstotkov tekom dveh tednov. "Mi ne moremo imeti močnih, zdravih, krasnih žensk z rožnatimi lici brez železa," pravi dr. Ferdinand King, newyor&ki zdravnik in pisatelj. '' V mojih govorih zdravnikom glede resnih in nevarnih posledic pomanjkanja žeieza v krvi a-merlAklh žensk, sem strogo povdar-jal. dejstvo, da bi idravnlki morali predpisovati več organskega železa — Nuxated Iron — za njih nervozne, slabotne, zmu&ene žendke bolnike. Bledost pomeni anemijo. Koža anemičnih žensk je bleda, meso sval-kasto. Mišice nimajo tona, možgani ne delujejo, spomin zapušča, in mnogokrat postanejo elobe, nervozne zdražijive ter melanholične. Kadar gre želeao is ženske krvi, tedaj ge umaknejo rože s njenih Uc." "V najbolj navadni ameriški hrani, kot škrob, sladkor, namizni ai-rup, candy, krakerjl, piškoti makaroni spaghetti leča, sago, grls, pre* stana koruzna moka bo ne dobi nobenega ieieza več. Proces reflnlra-nja je odstranil želeio matere zemlje iz t« hrane, in čudne metode domače kuhinje, ki povzročajo, da se zlije ▼ lijak voda, v kateri se je kuhalo želje, je druga teška zgnba železa v hrani. Torej če želite ohraniti svojo živahnost do pozne starosti, morate dobivati železo, če vam primanjkuje, in sicer organično železo, ravno (kakor rabite sol, kadar vaša jed nI dovolj Blana." Dr. H. tB. Voli, bivši sdravnik Baltimore bolnišnice in zdravniški preiskovalec, pravi: "Tekom faoje skušnje kot zdravnik v bolnišnici in zdravniški preiskovalec, sem imel priliko čuditi se Številu bolnikov, ki so se zaman zdravili za raznimi boleznimi, dočlm je bilo njih dellkatno, slabotno stanje enostavno posledica pomanjkanja že-leaz v krvi. Neprestano sem (predpisoval organično železo — Nuxated Iron — in sem začudil bolnike • hitrostjo, a kate rose Je umaknila aiaibost ln splošno slabotno stanje, nakar so dobili ponovno moč in življenako silo. Jaz sam sem rabil Nuxated Iron, ki mi je Jako pomagal iko sem obolel na živcih. Uspehi so bili očivldnJ te v pardnevlh, toda po treh tednih rabe Nuxated Iron se sadobil fino zdravje." Dr. B. Bauer, zdravnik v Bostonu, ki 'je Študiral t tej detli ln na velikih evropskih zavodih, pravi: "Jas trdno verujem v Nuxated Iron, ker mnogokrat deluje kot magtka. Ne-dolgo tega Je prišel le meni neki moški, ki je bil skoro pol Btoletja star in me Je nagovoril, da ga pre-iščem sa zavarovalnino. Začudil sem se, ko sem pmonajdel, da ima pritisk krvi kot dvajsetleten mladenič« bil je poln živahnosti ln žlvljen-ske sile, skratka bil Je mlad mot kljub njegovim letom. , Skrivnost tega je, kakor ml Je povedal, rablje-nje Nuxated Iron, ki mu je podelilo novo življenje. V starosti 30 let je bil slabega zdravja, v starosti 46 let Je bi] slaboten ln ipopolnoma uničen — sedaj pa, ko je star 50 let, in ko Je užival Nuxated Iron, mu Je to zdravilo dalo pobi o življenako silo in svetost mladosti." Dr. James Francis Sullivan, bivši zdravnik Bellevue bolnišnice v Westchester County bolnišnici, pravi . "Tisoče oseb trpi leta ln leta, zdravijo se . za vsakovrstnimi boleznimi, dočlm je pravi ln resnični vzrok njih bolesti pomanjkanje železa v krvi, ki bi pomagalo naravi spreminjati hrano, ki Jo uživajo, v moseg, mišice, možgane. Toda varujte se starih form metallčnega fte- "Mama, zakaj ne jemlješ Nuxated Iron, da boš Imela rožnata lica, namesto da bi bila tako nervozna neprestano in zgledala tako slaba In stara — Zdravnik je dal to zdravilo materi Suale Smith, ki je bila bolj slaba kot si ti. Pa je ' sedaj za mnogo let mllajša ln se fino počuti-" Vi lahko razločita one iensko, ki imajo mnoge železa v krvi — to ao krasne, zdrave tenske raina-tih lic, polne livljenj«, sile In živahnosti. — dočlm one, ki nimajo ieleza v krvi so prepirljive, ner vozne, vzdrstljlve, slaba, zmufiene, s« pritožujejo In nihče Jih ne mara okoli sebe. $ leza, iki večkrat povzroči več škod* kot dobrega. •'Kljub vsemu, kar so zdravniki napisali o tem predmetu, pa tisoče ljudi še vedno zahteva metalično teleso enostavno iz vzroka, kot ee mi zdi, ker velja nekaj centov manj-Jaz. močno nasvetujem čitateljem, da dobijo zdravniški recept za or-gantčne železo — Nuxated Iron H, aH če ne greste k zdravniku, kupite sanxo Nuxated Iron v originalnem zavoju. Ime Nuxated Iron na zavoju. Ae ste vaeU praparadJeV kot "Nux" all "Iron" all enake pro.^ dukte, pomnite, da so to popolnoma različne stvari od Nuxated Iron. PRIPOMBA: — Nuxated Iron, M je predpisano in priporočano od to-Il»ko zdravnikov v toliko slučajih, ni patent zdravilo niti skrivna medicina, ampak jako dobro poznano lekarnarjem, katerega želena zmee Je predpisana od evropskih in ameriških zdravnikov. To teleso ae lahko asimilira, nikdar ne škoduje zobem, jih ne narejll črnih niti ne pokvari želodca, nasprotno, je Jako mogočno zdravilo v skoro veah formah neprebavnoetl, kakor tudi za nervozne lin slabotne ljudi. Izdelovalci imajo tolikšno zaupanje t to zdravilo, da nudijo 9100.00 katerikoli Dobrodelni družtbd, če to zdravilo ne poveča moč vsake Ženske ln moškega, starega Iztpod 60 let za sto procentov, pod pogojem, da nimajo drugih organskih treprilik. Oni so tudi pripravljeni povrniti vaš denar, če vsaj ne podvoji vaše moči ta vzdržnosti tekom desetih dni. Prodaja ae v vseh dobrih lekarnah v mestu . « I Tiskovine ■ t / za društva, Jednote, Zveze, trgovce, posameznike dobite HlHn najfinejše —- izdelane v slovenski unijski tiskarni - "CLEVELANDSKA AMERIKA" ^^^^^^ Kljub silno povišanim cenam za papir, čr-cgVESgT*n vse potrebščine dobite ' tiskovine pri nas kot vsaki drugi tiskarni- Vprašajte za cene in prepričajte se CLEVELANDSKA AMERIKA NAJVEČJA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 Št. Clair Ave., Cleveland, Ohio ■ ■ ' i i i i II Nadnljevuuje 'te iuZ^rZ. je pazno zasledoval narodne zadeve. Umrl je leta 1877 in izapustil narodu bogato literarno .zapuščino, Finci so prišli v svoje današnje kraje v sedmem stoletju-švedi so jim prinesli krščansko vero. Reformirali so se leta 1528- Več kot šest sto let je bila Finska podložna švedski. 'Leta 172 r je car Peter Veliki * dal Finsko priklapati (Rusiji in leta 1808 je car A-leksaikler spojil ostalo Finsko 2 Rusijo. Ruske čete, namenjene proti švedski, so udarile leta ,1808 na Fince, štiri mesece se je finska armada borila proti Rusom, katerih je bilo štirikrat več. Konečno so bili prisiljeni udati se. Osvojena pokrajina je postala velika kneževina Finska. / Dokler je bila Finska pod-S ložna Švedski je imela pravico [ kovati svoj lastni denar, imeti svoj državni zbor in Števflne druge ipravice. Toda Rusi so vse to odpravili in porušili I Finsko, malo po malem so odpravljali posamezne finske pravice, »dbkler ni leta 1899 ruski car z ukazom odpravil celo finski parlament. Tedaj se je Finska začela boriti na plemenit • način za svojo svobodo. Narodni voditelji so »pripravili o-gromno peticijo, ikakoršnje še ni videl svet. Od južnllv bregov Finske do polarnih krajev na severu, kjer je večen sneg in led so nabirali podpise. Tako so naJbrali 520.000 podpisov na prošnji, da se povrne Finski -dlržavni zibor. Deputacija 500 mož se je zbrala v Hel-singforsu, \z vsake fare je prišel en poslanec. Odšli so v Petragrad, toda pred carja jih niso spustili. Poslal jim je besedo, naj se vrnejo domov. Ruske čete in ruski agent-je so potem rogovilili po de-ieli, da bi zlomili -upornost Fincev in jih spravili popolnoma pod ruski jarem. »Leta 1904 je bil ustreljen ruski guverner Finske, -grof Bobrikov, od nekega mlaldlega Finca, ki j si je potem sam končal življenje. Naslednik Bobrikjova, princ Oblenski -je Ibii popustljiv in bolj usmiljen, toda zadovoljstvo se ni ipovrnilo v deželo. Car Nikolaj je konečno dovolil ustavo Finski in pripustil, da se je razyijala Finska bolj samostojno. Podelila se je obširna volivnS" pravica, in število volivcev se je razširilo S3 250.000 na 1.250 000. Vsak mož in vsalka ženska, stara nad 24 let je imel ali imela ftftovoljenje voliti. Finska je bila prva država, ki je dala dovoljenje ženskam da volijo. Da, ženske imajo celo pravico ibi ti izlvoljene v parlament. Toda Spor z rusko vlado je zopet prišel Sfcolpyn, ruski ministerski predsednik, je začel zopet vmešavati se v finske zadeve. Miljukov je branil Fince pred uradno Rusijo. Sledila so razna grozodejstva in zatiranje Fincev. Potfem pa Tco ije zSbruhnila velika evropska vojna, so se Finci proglasili samostojne, in namesto bivtših carjev danes boljševiki branijo Fincem, da ne postanejo popolnoma • samostojni. • -- Slovenske meje. '"Narodni List" piše: Jugoslovanska deklaracija je bila navdušeno sprejeta pri vseh Jugoslovanih Slovencih, Hrvatih in Srt>ih. Izjemo delajo, ne vsi, ampak jaiko malo število moslimanov, a la Arnautovič.Kajti ipristaši Ade-mage Mešiča so za ujedinje-nje, pa tu4i dra. Bogašiča pod nekimi pogoji. Hercegovinski moslimi, zlasti napredhjalci, < so vsi za ujedinjenje. V monarhiji nas je osem in pol milijona, a od teh je samo 600. *oo tnoslimanov. In še od teh je neznaten del proti ujedinje-nju, a to le iz nepoznanja stvari. Morrmo torej trditi: dvajseti del prebivalstva, pa tudi če bi bil dvajseti, ali ce- i lo tretji del, ne odločuje, ko i večina narodk za uiedinie 1 ; njri- l Slovencev je 1.600.000. Ho . teritorijalni kontinuiteti pa se slovenska posest nadaljuje tu- . d i v Italiji, 'kjer je 60.000 Slo-. vencev, ki so bili ob urevanju . mej z Italijo žrtvovani «po ko-; misiji, v kateri ni bilo nasify t ljudi. Razun tega je mnogo . Slovencev v Ameriki — pa - tudi na Ogrskem, i Najhujše med vsemi trpe v . narodnem pogledu Slovenci , na Koroškem. Najmočnejši . odpor in slogo pa kažejo Slo-j venci v Trstu in v tržaški *po-. krajini v Istri. Poslanec Gra-. fenauer je govoril v parla-. mentu o "celovškem vihjetu". , Hotel je reči s tem, da i$lo-. venci na Koroškem trpe huje, . netgo so' trpele narodnosti na Turškem! Podobno se godi I . tudH Slovencem na* Ogrskfem , in v Italiji. Ali niso to suženj-i ski odnošaji? Mari se to po . vojni ne izipremeni? Ali naj , foujše zločinstvo zabranja na-i rodu, posluževati se materin-. skega jezika ter usili tuji je-: zik. Ogrska in Italija delale 1 že tako, dočim je v Avstriji [ nekoliko boljše. — Vendar I treba (poudarili, da so Slovenci segali do Tirola in "da jim je pripadala vsa Koroška, kjer so na Gosposvetskem polju 1 ustoličili slovenskega vojvodo, i Omeniti treba, da je bil Celo- 1 vec • pred petdesetimi leti slo-ensko mesto.Ali mermanizaci-ja je 'ponemčila vse in Slo- 1 venci so se 'komaj ohranili v i južni Koroški. Danes, ko se toliko govori ] in piše o ujedinjenju Jugoslo i . vanov, .je dunajska deklaraci- ' ja najvažnejša politična točka, trelba natančneje opozoriti tudi hrvatsko javnost, kcd teko slovenske meje. Pisec — "dr. B." — riše po- 1 tem topografične in etnogra- 1 fične razmere pokrajin, v ka- je naše slovenske meje. Glede tržaških! ipokrajin navaja, da živi v njej ,jo.ooo Slovencev. Sela po oklici so slovenska, istotako tudi periferije mesta. Pa tudi Trst je bil vstarih časih slovensko mesto. To dokazuje zgodovina in potrjujejo tudi imena raznih ulic in cest, ki pa jih je izbrisal italijanski nacionalizem zadnjih let. . 'Vlada je podpirala I talij ape. Tako je prišlo, da je Trst danes po večini italijansko mesto — istotako kakor mnoga mesta v zapadni Istri — od Pirana do Pule. V Istri žive Slovenci v severnem delu. Na jugu so vsi Hrvatje. Na zapadu Istre, ob morju, žive Italijani— ali, takoj prefd"' mestnimi vrati je že slovenski ali hrvatski kmet! Mnoga imena isttrsikih' Italijanov končujejo na "-ič", -kar je najboljši dokaz, da so to raznarodeni Slovani. Na istrskih otokih ni Slovencev — so sami Hrvatje. Ti 'Kvarnerski otoki so spadali k Hrvatski kraljevini, hiši knezov Fran-kopanov. Pred sto leti so spadali otoki k Dalmaciji. Avtor zaključuje: Tako smo opisali slovenske meje, v katerih živi del na'sega slovenskega naroda, ki je v času narodnih hrvatskih kraljev pripadal h hrvatskemu kraljestvu, čegar vlast je segala do tja v Koroško, Ko se omenja »(Dunajska deklaracija, s katero zahtevamo narodno posest, mora tudi širša javnost točneje poznati meje, do katerih sega slovenski narod. (NAJVIŠJA CENA ZA NADROBNO PRODAJO SADJA. Slovenec, 6. VIII. 19*7.) — (Deželna vlada je določila sledeče najvišje cene: Češplje (domače slive) a) otorano lila- Primerjajte stroške. os Hitt lt> Pravilne preskušnje kažejo, da 20 tisoč kubičnil| čevljev naravnega plina producira ravno toliko gorkote kot tona premoga. To pomeni — po 30 centov tisoč kubičnih čevljev - da dobijo naši odjemalci enako vrednost od tone premoga za Jest dolarje tona - kar je precejšen prihranek, če primeijamo koliko premog velja. Toda to ni vse. Ta primeijava kaže le relativno ceno premoga in glina, z ozirom koliko gorkote proizvaja plin ali premog. V tem pa nj všteta ugodnost in pripravnost, katero nudi izključno plinova služba. Plin se dostavna direktno v peči, pripravljen da se rabi. Lahko ga ugasnete v trenutku - tako da ga ne rabite, ne trosite. Če vzamemo zimski položaj vam plinova služba prihrani mnogo denaija in neskončnih sitnostij. Neprijetnosti mrzlega vremena kadar je zahteva po plinu večja kot pa je plina - se poravna z gospodarsko lastnostjo, katero daje plinova služba ob drugih časih. Primeijajte stroške plinove družbe s premogom, ali s kateri ko-lim drugim kurivom - in videli bodete, da hranite denar. THE EAST OHIO GAS COMPANY. po deželi iK iov., "b) potreseno blago v Ljubljani 78V., po deželi 68 v-Stfve v Ljubljani 11K 46V.,. po deželi 1R30 v., ringloji v Ljubljani iK 40V., ■po tfleželi jJC 30V., mirabele v Ljubljani iK 88 y.( po deželi I'K 70V. Jabolka: i« namizna jabolka (sadelži nad srednjo velikostjo brez napak in poškodb, kakor so močni odtoki, aH ki so č?vivi, pokveičeni, glivasiti ali ne popolnoma zreli), in sicer: a) !bremadežni večji komadi (v zabojihi, koših ali nezložena) v Ljubljani 1K 50V., po deželi iK 30V., b) brezmadežni manjši komadi (v zabojih, koših, v sodili ali nezloženi) v 'Ljubljani iK 35v., po kHeželi iK iov., 2. jabolka za gospodinjstvo, vključno jaJbolka za mezgo za kom-pot ali povitek ( v sodih ali naložena) v Ljubljani iK 02v., po deželi 90V., 3. jabolka za mošt v iLjuibljani 56V., po deželi 64V. Vse cene se razumejo za kilogram zdravega za trg sposobnega blaga. Pri ■ prodaji namiznih jabolk z močnimi odtiski, ali ki so. Črvi va, pokvečena, iglivasta ali ne popolnoma zrela, velja za jabolka za gospodinjstvo določena najvišja cena. LITER MLEKA — 4 K 60 v. V Dunaskem Novem mestu so ustanovili mestno mlekarno in nakupili 158 krav in e-nega bika. Gospodarili so pa tako izvrstno, da je stal liter mleka 4 K 60 v. RUMUNSKO ŽITO. " B. Z. am Mittag" poroča, da je prevoz v Rumuni-ji zaplenjenega žita končan. Žita je bilo toliko, idla je Nemčija laJhiko en mesec preskrbela svojo armado s civilnim prebivalstvom vred- Na podoben način so bile preskrbljene Avstrija, Turčija in Bulgaria. Nad 90.000 ton tega žita so Angleži Rumuncem že naprej plačali. CENE KREMI IN LEŠČI-LU ZA ČEVLJE. Cene kremi in leščilu za čevlje je centralna komisija za presojo cen za nadrobno prodajo določila nasledrije: Zmiljena krema v škatljicah: po 66 mm 32 vin., po 67 mm 35 vin., 68 min 36 vin., 75 mm 50 vin., 80 mm 64 vin., ne-zmiljena krema v škatljicah: po 60 mm 53 vin., 65 mm 45 vinarjev, 68 mm 53 vin., 75 mm 66 vin., 80 mm 84 vin-, leščilo ena štirindvajsetinka kilograma 8 vin.; vtem pa niso zapopadeni stroški za razpošiljanje. CENE RIBAM NA REKI. Cene ribam na Reki sto naslednje: I. vrste 6 kron, H. vrste 4 K jo vin-, III. vrste 2 K 80 vin., IV. vrste 1 K 40 vin. kilogram. DR. KREKOV GROB V ROŽAH IN ZELENJU Slovenec, 3. IX. 1917.) — Dr. Krekov grob je bil ves v roftah in zelenju. Neškete množice so romale na kraj, j kjer počiva telo največjega Jtugoslovana in čaka dneva "Vstajenja." Naročnina znaSa na leto $3. JLiriiment. Za dobro in uaptino domačo ra~ 1 bo bi moral« vodno imeti to xdra- 1 1 vilo vsaka družina, kajti lo zdri- J vito kmalu odpravi bototiiM v ar- 1 1 tih, v krito, v kolku, ali kjerkoli I •i U bodi, flo to t« bolt&ne na- J ttalt vtltd ravmatizma, alt prt- 1 hlada. Severa's j Gothard 00 (Saverovo Oothardsko olia) j« , znano kot izborno mazilo pri zdravljanju ravmatizma, okora- I loati udov, hrbtobola in krCav. To , it zalo uspe lan lak. kojtga naj bi imtla pri rokah vsaka družina. < Natačna navodila to označana , na steklenici. Cena BO in 60 centov. Na prodaj v vseh ltkaraah. 1 Oženite »e! Palljil« Me, i« mi »»m »«i«Tan>*k> U*t*l«t a im*«i. Uvi \» slikami nuf* Upih i*kl« i* t«jM. . PoiljiU BOc na Reliable Club D«pt. 14. B*x 455 Ua An.alaa. CaL MOM ODJEMALCEM NAŠE 18 LETNE TRGOVINE. Ker sem sklenil opustiti mojo trgovino Dry Goods, ženske in otročje obleke, sem prodal sfojo celo zalogo Bfitei Se*'"* .ji ...... ' ' v ™ • s 1 '^JSI Vsa zaloga se sedaj popisuje in pripravlja za ogromno razprodajo, katero bo imela The Bailey Co. Razprodaja se prične v pondeljek, 4. marca v Bailey trgovini na Ontario and ' Prospect Ave. ' * • Vesel sem, ker je izmed vseh kupcev za mojo trgovino dobila The Bailey Co. Skazali so prijaznost in odkritosrčnost pri vsakem koraku. Toliko mi ugaja njih trgovski sistem, da bodejo vsi moji prejšnji uslužbenci kot Mrs. Kaušek in jaz pomagali pri razprodaji blaga. Moji odjemalci naj bodejo prepričani, da bo to največja raz-prodaja, kar jih je imela The Bailey Co. Vsa moja zaloga je bila sveža in moderna. Vedno sem se trudil, da sem imel le sveže in čisto blago. Prepričal sem se o cenah, ki jih določajo mojemu blagu in zagotavljam vse svoje bivše odjemalce, da bodejo srečni, če bodejo kupili to blago po tako ogromno znižanih cenah. Hvaležen sem vam za podporo v dolgih letih, ko sem bil V trgovini in vabim vas na razprodajo, ki se bo vršila pri Baileys tekom vsakega dneva, dokler zaloga ni razprodana. S spoštovanjem Anton Kaušek, prej na 6202-04 St Clair Ave. mi* HHrWS? i p ... w 4 I • /M *v Andrej Lernisev, Roman Spisal: JULIUS ZEYER Poslovenil STANKO SVETINA Naglo so se odprla vrata in Andrej je zagledal skozi meglo, ki je zakrila njegove o rožene oči, belo postavo. iNijena obleka se ga je dotaknila. "Ah, kako sem se vstraši-la," je šepetala postava, da bi je ne bilo slišati v sobo. Bila je knežnja Gagarinova, "Ampak, za ibožjo voljo, kaj delate tu?" Andrej je gledal v zamaknjenosti. Zdelo se m>u je, da prihajajo njene besede iz daljave. "Dvigam k srcu svojemu rožo," jie rekel sanjavo, *'ki jo je Peter blazno pohodil v m. Vstal je in s hitrim kora-jf\kom odhitel po korildbru. | Knežnja je začudeno gledala Andrej je nosil ovenelo ro-| žo, ki jo je Peter vrgel stran1 in katero je Katarina orosila I z jasno solzo, v zlatem medai-lonu na srcu, na onemi srcu, -v katerem je njena slika vladala ibrez meje. Andrej ni mogel več sam sebi dalje tajiti, da je bilo iz neba dano čustvo, I ki ga je obvladalo z vso silo, ljubezen, globoka, smela, bla-znaf Vstraišil se je tega neukrotljivega navdušenja,te divje strasti, in se je z bri'dHoostjo spominjal, »kako je še pred kratkim grajal vsakogar, kdor % se je le z mislijo dotaknil 1 svete zakonske zveze. Vendar zakaj je ne bi smel ljubiti? §• Saj je stala visoko nad njim loot soJnce, niti slutila ni, kaj te godi v njegovem srcu, saj je skival to pred vsem svetom in njeno prijateljstvo, čeprav goreče, je (bilo vendar tisto, kakor nebesni oblok. jfttfl hotel drugega "kot iz daljave ji sluiiti, v /dbhu se ji klanjati in čakati, da pridie nekoč trenotek, ko mu bo do-l deljeno, da pot oči svojo kri za nj, in le v tem je iskal vrhunec svoje pozemeljske sreče 1 čutil je že, da mu je nemogoče uprti se močno razburjenim čuvstvom, čutil je že, da je bil tajinstveni glas oneiga tujca rta pustem bregu Neve proro-ški, ^la je njegova volja slab trs, ki plava po močno razburkanih valovih njegove brez-danje srtrasti! Vsak njen pogled se je zapičil kakor zlato, toda njena smrtonosna puščica v gloJbino njegove duše. Vsak ld!an jo je videl in vsak dan jo je bolj ljubil; usoda sama ga je gnala vedno bolj in bolj nji nasproti, zakaj Peter je imel vsak dan večje do-padenje nad svojim prijate-| ljem Andrejem in od onega dne, ko se je njegova žena zavedno obrnila od njega, je •cfannadan iskal kako novico, kak ukaz, da bi postavil zakonsko autoriteto pred svetom v lepšo luč, in poslanec je bil vedno Andrej. Katarina, Jci je bila prizanesljiva napram pustim novicam zaradi vljud-|jk nega poslanca, ga je vredno ? ^jpozdravila kot prijazen iz Ttečnejšega sveta in se je pri-vilVjk njemu z vso svojo dušo; v ostrupljenem zraku pokvarjenega dvora ji je bil Andrej zlat žarek, ki ji je posvetil v zaJdiuhlo ječo, kjer je tarnala Ibrez upa na rešitev, saj i sta bila Andrej in knežnja Gagarinova edini osebi v nje-( . ni bližini, na katerih duši ni bilo nobenega madeža izdaj- : stva. zavisti in splošne frivol- < nosti. ~ I iLev Nariškin je vstregel i Katarini in Andreju pose"bno i kot vodja bistroumnih sestan-il kov po načinu onega v salonu < Ane Nikitišne, kjer s»e je velika knežnja prvič se šla s prostodušnim Andrejem. Katarina je prenašala svojo brid-| ko usoldla s čudovito resigna-cijo, in žalostne okoliščine ni-: so nikdar prepodile njene prj- i rojene veselosti. Vspeh prve- - ga dogodka ji je diodal pogu- - ma k večkratnim, tajnim spre-l hodom, in skoro vsak teden je ušla ipireoblečena iz ponosne ■ palače ruskih carjev v dragi i krog zvestih prijateljev, kjer i je vedno preživela kratko, lotila srečno dobo in črpala mo-t či za inove bridkosti, ki so jo čakale po povratku iz "raja", ■kakor je v šali infenovala one tajne sestanke. {Drugače pa so delali ti sprehodi in sestanki vsem udeležencem nemalo radosti, zakaj v tem je bi poseben čar, imeti pred celim svetom skupno skrivnost. Kaka romantika t Kak vrelec tihega veselja! Med seboj so si zgo-vorili posebna, znamenja, ki so vedno naznanila udeležencem mesto sestanka, in ta znamienja so si dajali pred očmi cele družbe, Kila celo v gledališču v prisotnosti same cesarice in njenih volhunov, v trenotku ko je tisoč ikesluje-čih oči gledalo nanje! To je bil čas opojne sladkosti, ne-domišljave sreče za Andreja, katerega ni nihče rušil, niti meglen spomin na bledo Ag-rafeno, niti žareč, neffiiren pogled Ane Nikitišne, ki je bila pogosto bolna in se je čimda-Ije bolj ogibaJa družbe. Ana, ki m/u je skraja kazala veliko prijateljstvo, mu je jpozineje postala vsled! svojega čudnega obnašanja popolnoma skrivnostna; pogosto je menil, d!a ga sovraži in zastonj je premišljeval, s čim jo bi bil od sdbe odpodil, toda en sam pogledi iz *Katarininega očesa mu je vednozapodil vsako mračno misel: bil je srečen in prepričan, da ne bo njegove sreče nikdar konec. — Medtem je prišel dan maš-kierade pri angleškem poslaniku. Cesarica, ki je tuldS hotela prisostvovati, je zbolela in se torej ni prikazala v palači sira Williamsa, in velika knežnja Katarina bi morala s svojo prisotnostjo zastopati vladarico. Toda v poslednjem trenotku, ko so ji že prinašali purpurni, z demanti in perla-mi posuti plašč, o katerem je že prej celi Petrograd sanjal, je tudi ona baje zbolela, in ta novica se je raznesla kakor bi mignil po dvoranah poslaniške hiše in gostje niso prikrivali neljube prevare. Vendar ta novica ni nikogar tako užalo-stila kakor Andreja Černiše-va, ki se je zaman veselil, da bto po dolgem času zopet vi-Vilel, kako bo malik njegove duše v polnem majestatu svoje bliščeče krasote zmagal o-stali ženski svet. Žalosten je hodil s povešeno glavo med pisano množico mask. Tu se mu je nekdo postavil nasproti Andrej se je ozril in videl pned seboj visoko, iponosno postavo, res kraljevsko, zagrnjeno v bogate gulie dolgega, z zlatom pretkanega in s per-lami posutega oblačila, ki je kar gorelo od žara dragocenih kamenov. Njena glava je bila povešena. "Vaša roko!" je zašepetala, kakor se mu je zdelo, toda te besede je uganil le z kretenj njene roke. Zavesila se je nanj in njena roka se je tresla na njegovi. Njen težki rokav se je zganil in deloma odkril al-, bastrove, polne roke, na katerih se je zablisnila dragocenost posebnega dela — zlat obroč z girlando steklenih kresnic, med katerimi so temne črke tvorile španske hese-de: "Iz ljubezni do mene nosi ta nakit." To je bila zapestnica, ki jo je Andrej videl pri Katarini oni idian, ko je bila igra v cesaričinih sobah. — Andreju se je vrtilo v glavi, prepričan je- bil, da je to ona, od presenečenja ni mogel spraviti besedice iz sebe in sledil ji je molče, kamor ga je vodila. Njeni koraki so namerili v prvo dvorano, kjer se je širil ljubek hlaid z umetnega vodopada, ki je pršil milijone kapljic, 'cProbnih kakor prah in je porosil tisoče cvetočih vijolic, ki so z najljubeznjivej-šim vonjem spomladi napolnjevale zrak. Z/d!elo se mu je, da jo omamlja duh cvetlic, zakaj povesila je glavo še nižje, kakor kaka izmed onih vijolic, katerim je bil njilh. Ijmbeznjivi vonj preveč težko breme. Slišal je njeno hitro dihanje v tem zatišju, ocklaljnenem od šuma in vrvrenja maškar, in njena roka je nežno, toda prisrčno stisnila njegovo roko. Navdušeno jo je pritisnil k ustnicam. Dvignila je glavo, njene ustnice so se stresle pod prozornimi čipkami maske, njene oči so vsipale iskre, njen obraz je bil srasten, o-mamljujoč, in njen tihi in globoki glas je zašeptetal prisrčno in odločno: "Andrej, jaz vas ljubim!" Ni se truldHla spremeniti svojega glasu in Andrej je ostrmel od presenečenja: to ni bila Katarina, to je bila Ana Nakitišna! — Osupnil je, toda kmalu se je zavedel. "Smejajte se, Ana," je rekel s smehom, težko prisiljenim, *'za trenotek sem hotel biti junak kakega romana. Toda kmalu sem vas spoznal, morali bi bolje spremeni-ti svoj Ijubeznjivi glas." Toda Ana ;N(ikitišna se ni smejala in tudi jezila se ni, ker jo je spoznal, samo gledala je nanj ulprto in strastno, in njena roka se jte čimdalje bolj mrzlično tresla. Dalj« prihodnjič. —Vlada je sedaj odločila cene kuhu sledeče: Sedem centov za 12 unč hlebec, devet centov in pol za en funt težak hlebec, 'štirinajst centov za funt in pol težak hlebec. —Seja S. N. Čitalnice se vrši v četrtek, 28. febr. ob 7.30. • snemanje zvonov. (Slovene^*, 4. VIII. 1917.) Ta teden je vojaška oblast začela snemati še ostale zvonove. zahvala. "" Spodaj podpisani se iskreno zahvaljujem Mrs. Kramar, soprogi slov. mesarja Mr. Kramarja za podeljeni dar. Jos. Mehle 6414 Varian ave. "naznanilo. Društ. Z. M. B. je na svoji zadnji seji sklenilo, da ne sprejme v društvo nobene o-seibe, ki bi izkoriščala delavcem delo. To je opomin društven ikoni. da se ne bi kdo pregrešil proti delavski pravici, ker potem za njega ni Iprostora v društvu. (N. pr. v eni ali drugi tovarni je štrajk, in da bi šel skebat.) Društvo Z. Ml B. prosi vsa cenjena društva, da bi se držala ravno te točke, ker to bo v prid vsem slovenskim in sploh vsem delavcem v Clevelandu. (24) Dr. Z. M. B. Priletna ženska se išče za gospodinjstvo pri uldiovcu s tremi otroci. Ženska ima lahko svoje otroke. Vprašajte na 1255 E. 60th St. od 5—6 . ure zvečer. (25) pozor! V najem se da lepa farma, Jiii 5 akrov, 7 milj od mestne meje ob tlakani cesti. Dojbra voda, fina hiša, lep hlev, rodovitna zemlja. Za pojasnila se cbrnite na W. J. Hart, 124 Engineers Bldg. Cleveland, O. (25) Soba se odda za dva fanta ali (dive dekleti. Prodajo se tudi dve postelji. 1184 E. 6oth St. (24) * Vsem rojakom in rojakinjam v Newbtuirghu, Randall in Bedford, Ohio, ki ste blizu Newburgha, se naznanja, da je naše dituštvo sklenilo na zadnji seji, (dta bo na prihodnjo sejo poklicalo vrh. zdravnika Zveze dr. Frank J. Kern, da bo on tam preiskal nove kandidate in sicer ob i.oč pop. v Tomažinovi dvorani na 1 Maifble ave.v nedeljo 17. marca 1918. Društvo ne bo računalo nobene pristopnine zase ampak samo $1.50 za stroške za zdravnika in za pristopnino za vrhovni urad1. Sedaj se Vam nudi lepa prilika, Idia lahko z majhno svoto /pridete k društvu, kateri ste že pri kateri drugi Zvetzi in Jednoti, pristopajte tudi v našo domačo organizacijo, katera tako lepo napreduje in ima premoženja nad $65.000.00 v blagajni. Naše društvo je bilo svoje čase pri dr. sv. Barbare v Forest City, Pa. in je večina članov odstopilo v letu 1917, ko smo naše diruštvo ustanovili. Sedaj šteje naše društvo iže 1130 članov in članic. Za vsa pojasnila in drugo o-brnite se na mene. Anton Erjavec, tajnik. , 3735 E. 77th St. Cle ve land-Ne wbu rgh. SL___ NAZNANILO! Vsem podružnicam Slovenske Narodne Zveze se tem potom naznanja, da je seja SJN1Z v Clevelandu, Ohio, k1 vodi začasni osrednji odbor icldllofcila, da se Prvi vse-slo-venski zbor iz gotovih vzrokov prestavi na začetek meseca aprila t. 1. Odbor ima že narejen po-polen program, 1 aterega bodo vse piodruinice dobile ob pravem času v roke in Ibo objavljen v vseh listih, ki so z nami. Sklenilo se je 'tudi, da so Ipravila, katere je sestavil ta odbdr, dajo mimografirati, katere je sestavil