Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX.

Vi J
a
V Ljubljani, dne 1. januarja 1937.
Posamezna štev. Din L—*
Štev. 1«
Upravnlštvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ^Domovine", Knaflova alica 5/11, telefon 3122 do 3I2B
Izhaja vsak četrtek
Ntrofnfu ta (ozemitro: Četrtletno t Dl«, polletno II Din, celoletno It Oli; ti IM>, temitro ruen »merilc«! detrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno M DM{ »merli« leta* I dolu. — Ročno postat hranilnice, podružnico » ljibljtnl.it. 10.111.
Vso srečo v novem letu želimo naročnikom in naročnicam
„ Domovine"
Našim prijateljem
ob novem letu
Staro načelo, ki se ga drži »Domovina«, odkar izhaja, je obseženo v kratkih besedah: Naročnik za »Domovino«, »Domovina« za naročnika. Tudi v novem letu se ga bomo dosledno držali. Želimo le še, da bi ga enako dosledno uvaževali vsi naši prijatelji in prijateljice. Pred vsemi naročniki in naročnicami lahko mirno rečemo, da so bili z naimi bolj zadovoljni kakor z marsikaterim drugim časopisom, saj smo skrbeli za to, da smo poleg vsestranskega pouka prinašal tedenski pregled političnih in drugih dogodkov, mnogo zabavnega štiva in slike.
Resnično obžalujemo, da ta ali oni naročnik ni nasproti nam v redu vršil svoje dolžnosti in ni v redu plačeval neznatne naročnine, dasi je bil sicer z vsebino lista zadovoljen. Te zamudnike pozivamo, naj nam v novem letu prihranijo neprestano opominjanje. Neprijetno nam je to in ne zapisujemo jih radi v »črne bukve«, ker bi vse naročnike in naročnice imeli raiši za zveste prijatelje, na katere bi se lahko zanašali.
i Storite vsi tako, da nam boste prijatelji, ki ne poravnajo samo v redil svojih olveznosti nasproti priljubljenemu listu, temveč nam tudi vedno in povsod pridobivajo novih naročnikov.
V novem letu bomo enako storili vse, da bomo zadovoljevali bralce. Naj samo navedemo, da imamo pripravljeno vrsto lepih romanov. Tudi številne dopisnike imamo, da bodo bralci lahko čitali vesti iz domačih krajev. Dopisniki naj samo oprostijo, če zaradi strogih tiskovnih predpisov ne moremo vsega objaviti, kakor bi oni želeli.
Vsi na delo za svoj list. Zdaj ob praznikih je čas. Ne bojte se naših nasprotnikov in ne dajte se od njih slepiti. Sami berete »Domovino« in sami veste, da jo lahko priporočite vsakomur. Če drugače ne morete dobiti novih naročnikov, dajte prijateljem in znancem, ki_ še niso v naših vrstah, brati »Domovino«. Čim več bo naročnikov, toliko boljši bo časopis.
Ormoška razstava je pokazala napredek vinogradništva
Pred dnevi je bila v Ormožu vinska razstava s sejmom. Na razstavi so bila zasto-parna sortirana in mešana vina iz ormoško-ljutomerskih goric in Haloz. Otvoril je razstavo sreski kmetijski referent iz Ptuia. ki je zlasti poudarjal potrebo tipizacije vin. Razstavo so posetili hotelirji in gostilničarji iz Ljubljane, Maribora. Čakovca in Va-raždina.
Največ vina je razstavil g. Brodar Štefan iz Ormoža (okrog 600 hI). Kmetje so bili zastopani v manjši meri, ker imajo manjše vinograde, po vrhu tega pa so zaradi malega pridelka vino po večini vnovčili takoj iz stiskalnice. Vsega vina je bilo razstavljenega komaj 2750 hI (25 do 27 vagonov), med
tem ko ga je bilo lansko leto okoli 70 vagonov. Vina iz mešanih nasadov je bilo 1293 hI, ostalo pa je bilo sortirano. V največji meri je bil zastopan šipon, nato laški in renski rizling, silvanec, burgundec, por-tugalka, muškatec, renska graševina in ca-bernett. Omenjene vrste vin nam izpričujejo, da so posestniki večjih vinogradov sortirali svoja vina. kar je že dokaz, da sta vinogradništvo in kletarstvo v naši okolici že na visoki stopnji.
Cena sortiranega vina je bala okoli 7.30 Din, mešanega pa 5 Din za liter. Kupčija je bila srednja. Omeniti moramo, da je bilo na sejmu poteg letošnjega še mnogo starega vina, ki ga kmetje še zmerom niso vnovčili.
Gospodarska potreba proge Šmartno - Gornji grad - Kamnik
Vprašanje železniške zveze Šmartno ob Paki—Gornji grad—Kamnik je že dolgo časa pereče. O tem je pred dnevi razpravljal tudi gornjegrajski kmetijski odbor in ugotovil, da se za to progo odločujoči činitelji zelo malo zanimajo. Iz tega dejstva bi lahko nastalo napačno mnenje, da ta proga
ni važna. Dejansko je pa potreba po njej velika tako z gospodarskih, tujsko-proinet-nih in strateških vidikov. Zanimivo je dejstvo, da_ je Gornji grad edino sresko mesto v dravski banovini, ki nima železniške zveze. Od najbližje železniške postaje v šmar-tnem ob Paki je Gornji grad oddaljen sko-
ro 30 km. Do železnice prideš le s poštnim' avtobusom, ki vozi dvakrat dnevno. V poslednjem času je dobil Gornji grad še av-. tobusno zvezo z Ljubljano preko Kamnika. Vse to lahko nekoliko odpomore osebnemu prometu, v tovornem prometu pa je Gornji grad prej ko slej navezan na velike raz« dalje po cestah.
Gornjegrajski srez se le na vzhodnem koncu dotika železniške proge Celje—Dravograd pri postaji Šmartno ob Paki. S karo dve tretjini sreza pokrivajo gozdovi, ki se delno sploh ne izkoriščajo, ker so od prometa preveč oddaljeni. Železniška proga, ki bi vezala Šmartno ob Paki preko Mozirja z Gornjim gradom in dalje do Kamnika, bi šele. odkrila svetu vse. te ogromne gozdne zaklade.
Razen tega je gornjegrajski srcz tudi prvovrstno tujskoprometno središče. Komu niso znane Savinjske in Kamniške Alpe z Ojstrico, Grintovcem in prelepo Logarsko dolino! Vsi ti kraji so dostopni le po dolgi, naporni vožnji z avtobusi. Železniška proga bi te prelepe alpske kraje še bolj približala tujcu. Proga bi bila naposled' tudi ogromnega strateškega pomena
Vse to govori za neodložljivo zgradbo proge, ki bi nedvomno imela takšen promet, da bi se izplačala. Vse prebivalstvo sreza bi bilo za to progo hvaležno, saj bi pomenila zanj blagostanje.
Pozor na priložene položnice
•Prvi številki novega leta smo priložili po« ložnico za vsakega naročnika, da lahko ta« koj plača naročnino za leto 1937. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, da <jo plačajo že prve dni meseca januarja, po možnosti za vse leto naprej. Ta* ko ne bodo med letom imeli opravka z jio-vimi položnicami in sitnosti z opornim in tudi pota na pošto jim bodo prihranjena. Naročnina ostane nespremenjena: za doma« čo državo: celoletna naročnina 36 Din, polletno 18 Din, četrtletno 9 Din; za tuje države: celoletno 48 Din, polletno 24 Din, č«* trtletno 12 Din, za Ameriko pa celoletsto 1 dolar.	,
Kdor bi po pomoti ne prejel položniofll ali če se mu pokvari, naj piše na upravni« štvo po drugo. Oni naročniki, ki so naroč« nino za leto 1937. plačali že v pretekle«* leLu, naj kot zvesti naši prijatelji izroča po* ložnice znancem, ki še niso naročeni, in jili pridobijo, da se na »Domovino«, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najpriljubljenejši list, naroče za novo leto.
Kdor je preteklo leto zaostal z naročnlh no, naj s položnico ali poštno nakaznic« tudi zaostanek hitro poravna, da ne bo pre<-sledika pri pošiljanju lista.	i
Upravništvo »Domovine*
STKAN Z
DOMOVINA št. 1
Politični pregled
Pariški »Temps« je objavil uvodnik, posvečen položaju v Srednji in Južnovzhodml Evropi. V njem poudarja med drugim:
Od vzajemnosti Male antante je v veliki meri odvisna ustaljenost Srednje Evrope.
Gotovo je, da bi sleherna kršitev določb trianonskega miru pomenila ogražanje vseh treh držav, kajti poslednji smoter srednjeevropskih držav, ki so nezadovoljne z državnimi mejami, je oslabitev Male antante. Iz gospodarskih razlogov se " politiki Beograda, Prage in Bukarešte lahko sicer pojavijo različne težnje, toda nihče ne sme pozabiti, da so vse tri države vzajemne v vseh bistvenih podunavskih vprašanjih. Prožnost nasproti posameznim nanovo nastalim položajem v Srednji Evropi je Mali antamti celo potrebna, ako naj se z uspehom postavi vsem nevarnostim v bran. Zato je tudi prav, ako ostanejo stiki, ki spajajo vse tri države, boflij splošnega značaja, ker se bo Mada an-tainita na ta način lahko laže vključila v spložna prizadevanja za ohranitev miru. Nedvomno je potrebno urediti razmerje Male antante do Italije, ker si brez italijanskega sodelovanja ureditve podonavskega vprašanja ne moremo misliti. Nič manj potrebno ni sodelovanje s Poljsko.
Po londonskih vesteh je
angleško-francoski sklep glede priznanja
sedanjega stanja v Abesiniji vzbudil nenavaden odmev po svetu.
Videti je, da so vse države čakale samo francoskega in angleškega zgleda, da tudi one priznajo dcjsbvo, ki ga ne spravi s sveta nobena papirnata izjava več. Svoj sklep, da izpremene poslaništva v Arldis Abebi v konzulate, so sporočile italijanski vladi poleg Anglije in Francije še Zedinjene države, Belgija, Švica in Čile. Pričakovati je, da bodo v kratkem sledile še ostale države na svetu, S tem je usoda Abesinije zapečatena.
Generali Franco je pred dnevi sporočil, da
bo
preprečil vsak pomorski dovoz za madridsko vlado.
TONE BRDflR:
Velika ljubezen
ROMftfi IZ PRETEKIH DJil
st
Vrnila se je na hodnik, kjer je bila Opazila Blaža. Z lahkoto je našla vrata, skozi katera je bil Blaž nekam izginil.
Posvetila je s svetilko po vratih, da bi našla ključavnico, a nikjer je ni bilo.
Cvetka si ni znala pomagati. Preplašena je obstala. Tedaj pa je opazila pri strani kovinski držaj, ki je gledal iz stene. Prijela je zanj, ga nekajkrat obrnila in vrata so se odprla. Stopila je v ozek prostor z golimi stenami, napolnjen z različno navlako, podrtim pohištvom, od moljev snedenimi blazinami.
Na žeblju ob steni so viseli ključi. Bild so isti, ki jih je prej prinesel Blaž. To je Cvetka snoznala po dolgem črnem privesku. Tu so bili res lepo skriti. Kdo bi jih pa iskal v tem prostoru ?
Cvetka .je stopila na polomljen stol in snola ključe. Naposled jih je imela v rokah.
Previdno je zaprla vrata in se odpravila po znani poti v rotundo.
Prišla je v vežo, kjer je bilo čisto temno. V oboku pod stopnicami je Cvetka odprla vrata k skrivnostnemu hodniku in je Sla napne! zaklepajoč za seboi vsa vrata.
Nihče ji ni mocre! slediti: to je vedela. Naposled je obetala pred tistimi železnimi vrati, ki so jo takrat ovira1«., ko je hotela pobesni Hugonom in Rochefortom.
Obvestil je vse tuje. zastopnike, da imajo njegove vojne ladrje nalog, napasti vsako tujo ladjo, ki bi se približala pristaniščem, ki so v rokah španske vlade. Prejšnjo nedeljo je prišli o do prvih resnih nastopov. Francove ladje so najprej napadle neko francosko tovorno ladjo, ki pa jim je ušla. Nato so tor-pedirale neki parnik pred San Sebastianom, a ga niso zadele, kmalu za tem pa še tretji parnik pri Taragoni, na katerega je bilo izstreljenih več torpedov, ki pa so zgrešili cilj. Torpede so pozneje našli in ugotovili, da so italijanskega izvora. Francija in Anglija sta ostro protestirali pri generalu Francu zaradi takega nedopustnega omejevanja mednarodne plovbe. V soboto pa so vojne ladje madridske vlade ustavile v bližini Bilbaoa nemški parnik »Palos« ki je imel na krovu 1.500 ton vojnega ma-terijala za generala Franca in ga kot tihotapski parnik, ki tihotapi orožje za upornike, zaplenili. Nemška vlada je takoj nato poslala madridski vladi zahtevo, naj zaplenjeni parnik izpusti in odpremi tovor na naslov-ljenca, to je generalu Francu. Španci so parnik naposled izpustili, a pridržali so večino tovora, sestoječega iz orožja in municije.
Iz Madrida' poročajo o živahnem gibanju vladnih čet,
ki so krvavo odbile hude na.]>ade Francove vojske na Madrid in na mnogih mestih napredovale V odseku Guadarrame so zavzele zadnje dni več vasi. Francove čete so prodiranje madridskih čet zaman iakušale ustaviti s strojniškim ognjem. Po neki vesti iz Londona je ameriška vlada dovolila izvoz letal za madridsko vlado z utemeljevanjem, da je podprla samo zakonito vlado. V angleških in francoskih političnih vrstah menijo, da tako dovoljenja ni primerno v času, ko si Anglija in Francija na vse načine prizadevata doječi nevtrali-zacijo španskih dogodkov in ko se tudi Rusija izjavlja za nevtralnost, če se vsem državam onemogoči vmešavanje v španske zadeve Ali bo kaj z nevtralizacijo, j? seveda težavno vprašanje, ker Italija in Nemčija izjavljata, da ne moreta dopustiti, da bi bolj-ševizacija Španije ogražala sosedne države.
Londonski »Daily Herald« poroča iz Daire-na, japonske luke v b'ižini Mandžurije, da
Toda tu ni bil noben ključ pravi, čeprav je več kakor desetkrat poskusila vse. Tedaj se je domislila, da Rochefort ni za ta vrata uporabil nobenega ključa. Pri vratih je torej moral biti nekakšen tajen mehanizem.
In res je kmalu našla nekakšen kovinski držaj. Nanj je krepko pritisnila in vrata so se na stežaj odprla. Komaj je stopila dalje, so se vrata spet zaprla.
Svetloba je zasijala proti Cvetki, širok prostor se je odprl pred njo — bila je v ro-tundi.
Dolgo je zrla zamišljeno v ječo uboge ne-srečnice. Svetilka je gore1 a. a njena s ve' lo-ba je bila preslaba, da bi bila mosrls. osvetliti prostor. Samo v sredi se je nekoliko videlo, ob stenah pa je bi1 a tema.
Cvetka se ni upala stopati dalje. Z očmi je i skal'a jetnico, a je ni našla.
Mrtvaška tišina je Vladala povsod.
To je bil res grob. a grob za živega človeka Ali je nesrečnica morda umrla?
Cvetka je vztrepetala pri tej misli.
Tedaj pa je zaslišala slaboten glas. Bil je kakor vzdihi ja j trpečega č'oveka V tem talnem širnem prostoru se je slišal kakor glas duhov.
Potem je spet vse utihnilo. Nič se ni zganilo.
Cvetka je prema.aafla strah in je šla daiie v sredo rotunde. Pogledala ie proti graben ii, a tam ni bilo nikogar, ki bi bil prisluškoval.
Pri steni, kamor je padala svetloba Cvet-kine svetilke, je stala majhna, okrogla miza. na njo i nekaj krožnikov in kozarcev in pisalna priprava — tisita, ki jo je bil dal prinesti Rochefort. Pred mizo je zagledala
] so se tam razširile vesti iz japonskih virov o sporazumu med uporniškim generalom Camgsucliangom ki maršalom Cangkajšekom.
Po teh vesteh sta vsa komedija z ujetništvom maršala Čangkajšeka in navidezni kazenski pohod proti upornikom samo zvijača,
za katero se skrivajo veliki načrti. Čangkaj-šek je bij o vsem t^m že poprej dogovorjen z generalom Čangsueliangom, a tudiL nain-kinška vlada je bila o tej zivijači obveščena. Čangkajšek sam je le skrajno nerad trpel neprestano prodiranje Japoncev na Kitajskem, vendar pa si sam ni upal začeti delovati proti njim. Zato se je preko generala Čangsu€>'ianga pogajal z Moskvo, ki mu je obljubila vso podporo. Zdaj se je dal Čang-kajšek ujeti, da bi tako pod izgovorom kazenskega pohoda proti upornikom omogočil zbiranje kitajske vojske v sevemokiitajskih pokrajinah, ne da bi Japonci izpregledali to zvijačo. Nato namerava Čangkajšek na čelu dobro opremljenih čet vdreti v Mandžurijo. To podpira tudi Rusija, ki je pos ala na mandžursko mejo znatne čete, ki naj bi v danem trenutku prešle na stran maršala Čangkajšeka p oti Japonski. Rusija hoče zaplesti Japonsko v vojno s Kitajsko, da bi jo tako oslabila in hkratu pod kakršnimkoli izgovorom našla priložnost za odločilen spopad, ki naj enkrat za vselej odstrani japor-sko nevarnost. Rusija podpira te načrte predvsem zaradi tega, ker sodi, da Nemčija vojaško še ni dovolj pripravljena, da bi mogla priskočiti Japonski na pomoč. Ko bi obračunala z Japonsko, bi s? Rusija z vso svojo silo vrga na Nemčijo. Med londonskimi politiki, tem japonskim vestem ne verjamejo mnogo in se nagibajo k naziranju, da so to samo priprave za japonsko posredovanje na Kitajskem, kar se Japonska rtsno boji, da bi prevladal ruski vpliv
Nasprotno pa poročajo iz NankLaga, da je nankinški zunanji minister Sangsum izjavil japonskemu veleposlaniku,
da je vlada v Nankingu čvrsto odločena, da se ne bo pogaja!a z maršalom Čangsueliangom in da z njim ne bo skTe-nila nobenega sporazuma. Kazenski pohod je že v teku. Vendar ni mogoče računati s tem, da bi kazenski po-
što 1 in še bliže stene posteljo, ki je oiia prazna.
»Kje je jetnica? — Ali je ni več tu9 A'i jo je morda Rochefort skrivaj odpeljal?« Te misli so blodile pogumni Cvetki no glavi.
Dekle ie naglo stopilo bliže in posvetilo naokoli. Tedai je ugledalo širok divan in na njem črno oblečeno žensko — jetnico, ki jo je iskala.
Nesrečnica je neoremično ležala, kakor bi bila v omedilevici. B1©-! je bil nic obran ;n podoben mrliškemu. Na niem je brala g'o-boko vrezane sfedove trpljenja, bolečin in obupa
In vendar je bila ženska še mlada in n°-koč je morala biti tudi lepa, toda trpljenje in bolest sta jo uničila.
Pretresljiv ie bil ta pogled. Cvetka b; se bila od sočutja sko-raj razjokala, ko je zagledala siroto
Rajši smrt. kakor pa tako življenje, si je mislila. Morda, ie na letnica b7azna? Ce je to res? Če ji je Rochefort takrat povedal resmico ?
Cvetka se ni upsla zbuditi sneče sirote. Dvi Krnila je svetilko in ni vedela, kaj naj naredi.
Tedaj se je jetnica zganja in odipria o^i. Svetloba jo ie zNHila. Zagledala je Cvet':o in v trenutku skoči1 a kvišku. Debelo, začudeno ie strmela v dfkfe.
»Kdo ste?" so vBtrenetale njene ustnice. »Moi Bog, atli sanjam?«
Jetnica ie v resnici mislila, da se ji sanja, kar ni moerla verjeti svojim očem Neverjetno se ji ie zd^o, da b' ori&lo k niej iznn^ada kako človeško bitje. Skočila je proti Cvetki.
Vojna šfkoda se je trgovala po 372 do 375 Din, investicijsko posojilo pa po 85 Dim. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.19 Din, nemški klirinški čeki po 13.10 Din in klirinške nakaznice v lirah po 2.47 Din.
DOPISI
CVEN PRI LJUTOMERU Z naše šole je premeščen po službeni potrebi šolski upravitelj g Vunderl Matej v Naraplje (srez Ptuj), med tem ko še njegova žena. ki je tudi premeščena, ni prejela dekreta in še vedno čaka nanj
JESENICE (Smrtna kosa). Na božič dopoldne je preminil g. Ante Stekar carinska posrednik in bivši carinski revizor na Jesenicah Pokojnik je bil priljubljen mož. Uredili si je bil veliko knjižnico, v kateri so dela najodlličnejših svetovnih pisateljev. V politične borbe se rajnki ni nikdar vmešaval, bil pa je ustanovni član gasilske čete in član jeseniškega Sokola. Zapustil je žalujočo soprogo in sinka edinca, ki mu je bil nadvse dober oče. Bodi mu ohranjen lep spomin, prizadetim preostalim pa naše iskreno so-žalje!
KAMNA GORICA — LIPNICA. Sokolska četa je priredila v prostorih penziona Jelov-ca v Kamni gorici dobro uspel Miklavžev večer Pri tej priliki je bila obdarovana deca čete z darili, ki so jih poklonili okoliški prijatelji Sokola, posebno Radovljičani. Uprava čete se vsem darovalcem in pa g Kunstlju za odstopitev lokala najiskreneje zahvaljuje.
KRIZEVC1 PRI LJUTOMERU V Lukav-cih je v visoki starosti umrl posestnik .g. Jelen, ki je bil znan lovec. — S šole v Kri-ževcih sta premeščena v Šafarsko šolski upravitelj g. Belec Janko in učiteljica ga. Belčeva Zora. Na našo šolo pa so prišle tri nove učne moči. — Izpit za stalne učitelje so v Mariboru napravili naši vrli učitelji gg. Golar, Nahtigal in Prime Čestitamo!
LJUTOMER Naročnikom »Domovine«: V novem letu bomo prinašali dopise iz našega sreza, in to o dogodkih od Štrigove do Ljutomera, Male Nedelje, Sv Duha, Sv. Jurija, Radgone. Radencev, Veržeja in Križev-cev V vsaki številki »Domovine« boste či-
tali novice iz naših krajev. Da pa bo »Domovina« prinašala te vesti, boste naročniki »Domovine« za uslugo pridobivali še novih naročnikov, saj je znano, da »gre po vsem srezu glas: Le »Domovina« je za nas.« Dopisnik bo za svoje čitatelje skrbel, da se bodo tudi včasih res lepo zabavali. Torej ob novem letu pridobite novih naročnikov. Celoletna naročnina stane 36 Din.
LJUTOMER Občinski ubožec Ivan Kotnik si je zakuril v svoji sobi, da bi se ogrel. Pa je zadremal pri peči ter se mu je užgala desna hlačnica Ko se je zbudil, je tekel na ulico, kjer so mu drugi ogenj ppgasili, njega pa z avtom spravili v bolnišnico v Soboti.
SREDIŠČE. Dramski odsek Sokola je ob božičnih praznikih uDrizoril Golievo veseloigro »Kulturno prireditev v Črni mlaki.« Igra je bila pod vodstvom br. Vittorija dobro zrežirana in je občinstvu, ki je napolnilo obsežno dvorano, zelo ugajala. Delavnemu dramskemu odseku želimo tudi v naprej enakih usDehov
SV. DUH NA STARI GORI. Naša manlji-. va sokolska četa je priredila igro »Revček I Andrejček« pri Sv. Juriju ob ščavnici in pri Mali Nedelji. Obe prireditvi sta zelo dobro uspeli.
SV. PETER POD SV. GORAMI (S m Pitna kosa). V starosti 50 let je v celjsiki bolnišnici umrl po dolgi boleani g. Kostajn-šek Miloš, po rodiu od Sv. Petra pod Sv. gorami. Pred devetimi leti ee je naselil kot trgovec v Laškem, pa mu usoda ni bila na-« klonjena. Lepo premoženje, ki ga je bil prinesel s seboj, je v teh hudih časih »kopnelo in zadnja leta se je preživljal pošteno kot potnik. V hudih prilikah pa je ohranil svoj značaj kremenit, kakršen je vedno bil. Bil j« nacionalen in napreden mož. Ohranimo mu prijazen spomin.
VEŠCICA PRI RAZKRI2JU. V naši vasi je pri vsaki drugi hiši »Domovina«. Tako je prav. Tudi od nas bodo prihajale vesti v »Domovino«, saj smo zvesti naročniki in se nismo ustrašili gospoda, ki je zabranjeval »Domovino«. Zdaj bomo poskrbeli, da se ne bo naša »Domovina« pošiljala več na štrigovsko pošto, temveč da nam jo bodo oddajali že v četrtek v Šafarskem in ne v petek kakor doslej.
hod bil kmalu končan. Kitajska politika nasproti Japonski se ne bo nič izpremenila. Japonski zastopnik v Nankimgu je izjavil, da je zelo zadovoljen s tem stališčem kitajske Vlade.
Po vesteh iz Jeruzalema
so se nasprotstva med Arabci in Židi spet obnovila.
Iz raznih krajev nam sporočajo o novih spopadih. V nekem kraju so Arabci napadli židovsko prebivalstvo in ga izropali. V bližini Jeruzalema so arabski uporniki na neki zelo prometni cesti napadili pet židovskih avtobusov. Potnike so vse izropali.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: debelim volom 3.60 do 4.10, poldebelim 3.50 do 4, plemenskim 3.25 do 3.50, klavnim bikom 3 do 3.25, debelim klavnim kravam 3 do 3.50, plemenskim 2.50 do 3, kravam za klobasarje
I.75	do 2, molznim kravam 3 do 3.50, brejim po 2.75 do 3.50, mladi klavni živini 3.75 do 4.50, teletom 4 50 do 5.50 Din.
Sejmi
II.	januarja: Planina pri Sevnici, Krka. No va cerkev, ?<*rovnica. Emirje pri Jelšah;
12. januarja: Ljutomer, Metlika;
13 januarja: Ormož;
14. januarja: Sv Filip v Veračah.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 23.75 do 23.89 Din;
1 nemško marko za 17.43 do 17.57 Din; 1 angleški funt za 212.75 do 214 81 Din; 1 ameriški dolar ia 43.04 do 43.40 Din; 100 francoskih frankov za 202 6j. do 204 u5 Din;
100 češkoslovaških kron za 151.93 do 153 04 Din;
100 italijanskih lir za 227.70 do 230.78 Din.
»Bog! Kdo ste? Kako ste prišli sam?« je vzkliknila.
V prvem trenutku se je Cvetka prestrašila in boječe odskočila. A spoznala je, da nima opraviti z blaznim človekom in pogum se ji je vrnil. Dejala je:
»Pomagati vam hočem! Pomirite se nekoliko in poslušajte! Po velikem naporu se mi je posrečilo najti pot do vas. Vrata so odprta, ječo lahko zapustite!«
Jetnica se je 2211 erom bal j čudila. Ko bi bil prišel angeli j z nebes s tako novico, njeno začudenje ne bi bilo nič večje. Zajec-ljala je
»Pobegnem naj, pravite? Pomagati mi hočete, da se rešim iz ječe?«
»Da. Malo časa sem šele tu in zaito sem vam čiso tuja. Zaupajte mi!« je dejaila Čveka in prijela jetnico za belo, suho roko. »Strežnica gospoda markija sem. Slučajno sem vas videla tam zgoraj, z galerije — nekega večera, ko je prišel Rochefort v grad.«
»Rochefort? Klement Rochefort?« Ne-sreonica je izgovorila to ime s trepetom. »Ali poznate tega satana?«
Cvetka ji je prikimala in ji pojasnila, kako jo je grof presenetil na galeriji in kako ji je vso zadevo razložil.
Na bledem obrazu nesrečne ženske je brala stud in jezo. Ogorčeno je dejala:
»Podlež! Pravi, da sem blazina! Čudim se, da res še nisem znorela. O, ko bi vi vedeli, koliko muk sem prestaila! Trpljenje v peklu ne more biti hujše!« je potožila jetnica.
»Smilite se mi,« jo je tolažila Cvetka. »Moj edini namen je bil, da vam pomagam. Zato sam tudi prišla sem!«
»Bog vam plačaj to dobrosrčnost! Bog
blagoslovi vaše usmiljeno, nežno srce!« je dejala nesrečnioa in se zgrudila pred Cvetko na kolena. »Nisem zasitonj molila in prosila Boga. Uslišal me je in mi poslal angela, da me reši.«
»Vsitaniite in pojdite z menoj!« jo je opominjala Cvetka etr jo poskušala dvigniti. »Odvedla vas bom ven! Pot je prosta! Saimo hiteti je treba!«
Uboga trepetajoča ženska se je dvignila, a kakor bi jo bile iznenada zapustile vse moči, se je oprijela Cvetke in vzdihndlla:
»Da, stran, stran! A Rochefort? — Če pride sem?« Koliko ste storili zame! če pride sem, vas ubije!«
Cvetka je videla, da nesirečnica od slabosti ne more stati. Morala ji je dati časa, da se odpočije in zato jo je položila na divan.
V tem trenutku pa je nekaj zašumelo. Ali se niso odprla neka vrata? Kje je billo to?
Cvetka se je ozrla proti izhodu. Srce se ji je skoraj ustavilo od silnega strahu.
Kdo prihaja? Morda Rochefort? To ni mogoče, saj je vsa vrata zaklenila za seboj.
In vendar se je iznova zaslišal šum. Bilo je visoko zgoraj na galeriji.
Cvetka je naglo ugasnila svetilko. Objela je jetnico in šepnila, naj molči.
Na galeriji se je prikazal neki moški. Sklonil se je čez ograjo in pogledal v ro-tundo.
Cvebka je spoznala njegov razsvetljeni obraz. Bil je Blaž, Rochefortov sluga...
XIX.
En sovražnik manj
Detektiv Filip Smit je bil zelo zadovol ien s tem, kar je opazil in slišal v parku. Odšel
je v grad, Hugo pa je še dalje preganjal bežečo Pavlo in Elvira se je biila med tem odpeljala na postajo.
Smit se je tak>j vrni! v sobe pokojnega grofa. V gradu je bilo sicer temno, a detektiv je bil eden tistih ljudi, ki vidijo ponoči kakor mačka.
Nobene luči ni potreboval, ker je prav dobro poznali vsak kotiček, kakor bi bil že leta in leta stanoval v gradu grofov Strmških.
Naglo in neslišno je hitel dalje, kakor duh se je plazil po temnih hodnikih.
Ko je dospeil na hodnik, na katerega je gledalo okno fotografske izbice, je že od daleč opazil, da je okno razsvetljeno in da pada svetloba na hodnik.
Kdo je bil v fotografski izbici? Detektiv se je spi!azil bliže, a v trenutku, ko je hotel pogledati skozi okno, je luč ugasnila. Obstal je in nekaj premišljeval.
Tedaj pa se je razklenila kakšnih dvajset korakov od njega stena in iz zapuščenih sob pokojnega grofa je stopi neki mož 3 svet.it k o v roki. Bili je Jože, Hugonov služabnik.
Naglo ko misel se je detektiv umaknil nazaj, da ga Jože ne bi mogel videti. Jože je odhitel v nasprotno stran in Smit je takoj šel za njim.
Kaj je Jože delali v fotografski izbici, to se mu je kar zdielo. Počasi je šel za svetilko. Kmalu je Jože dospel do razsvetljenih pol-žastih stopnic in zavil kvišku.
Svojega zasledovalca ni niti videl niti slišal!. V gornjem nadstropju je stopil v svojo sobo, ki je bila zvezana z gospodarjevimi sobami.
iE
DOMOVINA St. 1
ii«r7iw««imTririrw ^H^mt^M
Domače novosti
*	Nadškof-koadjutor dr. rtepinac o kon-kordatu z Vatikanom. Zagrebški nadškof-koadjutor dr. Stepinac, ki se mudi v Vatikanu, je pred odhodom dal »Jutarnjemu listu« daljšo izjavo o konkordatu, ki je bil nedavno predložen narodnemu predstavništvu v potrditev. O tem vprašanju bodo razpravljali tudi jugoslovenski škofji na svoji konferenci 8. januarja v Zagrebu. Nadškof dr. Stepinac pravi v svoji izjavi med drugim, da prav za prav konkordat cerkvi ni niti potreben, ker je svobodna in neodvisna od kateregakoli prosvetnega oblastva. S praktičnega stališča pa so konkordati koristni, ker lahko pripomorejo k spravi v mnogih sporih. Na vpra-Sanje, zakaj konkordat še do danes ni bil sklenjen, je nadškof koadjutor izjavil: Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti. Prišel pa bo morda še čas za to. Vsekakor katoliška cerkev ni kriva. Na nekaj pa bi vas hotel opozoriti: Katoliška cerkev se ne bo nikoli nikomur na ljubo odrekla svojim osnovnim pravicam, posebej pa ne pravici do vzgoje mladine. Pa če za to ne bi bilo drugega razloga, bi zadostoval že ta, da so uspehi vzgoje mladine v zadnjih letih porazni, ker je svobodnomiselstvo izkušalo iztrgati mladino vplivu katoliške cerkve. Zato tudi vidimo učinke vzgoje v naših vzgojnih zavodih, ki jih vodi cerkev. Ti zavodi so naravnost prenatrpani, ker obupani starši nikjer drugod ne najdejo dovolj varnosti za svoje otroke.
*	NaŠ novi poslanik pri Vatikanu. Z ukazom kraljevih namestnikov je postavljen za jugoslovanskega poslanika v Vaitikanu g. dir. Niko Miroševič-Sorgo, doslej svetnik ministrstva zunanjih dol. Novi poslanik se je rodil 1885. v Dubrovniku. Služboval je pri raznih poslaništvih in konzulatih v tujini. Dobro je znan tudi koroškim Slovencem, ker Je služil nekaj let kot konzul v Celovcu.
*	Narodni poslanec Avgust Lukačič v bolnišnici. Narodni poslanec za ljutomerski srez g. Aivigusit LfUikačič se je v nedeljo pred prazniki vračal iz Sokolakega doma pri Mali Nedelji, kjer je bil na seji Sokola. Ko je prišel domov, mu je na domačem dvorišču spodrsnilo. Padel je taiko nesrečno, da si je zlomil
Detektiv se je splazil k vratom in je skozi ključavnico natanko pregleda] sobo.
Nekaj trenutkov je zelo pozorno in napeto opazoval, potem pa je zadovoljno poki-jiual in smuknil! stran. Sam pri sebi je za-mrmral:
»škoda, da se je zaklenil. Ampaik vse eno te še dobim, lopov!«
Pri tretjih vratih na istem hodniku se je detektiv ustavil. To je bila Hugonova soba. Položil je roko na kljuko in je začal za seboj korake, ki jih je dobro poznal.
»Že prihaja,« si je šepnil Sinit, pritisnil kljuko, odpri vrata in nesflošno smuknil v sobo.
Kmalu nato je prišel Hugo, ki je bil zelo jezen, ker ni mogel ujeti Pavle. Ko je stopil v sobo, je opazil, da so se odprla vrata sosedne sobe
»He, Jože, ali si tam?«
Jože je prišel iz salona in Hugo ga je jezno vprašal:
»Kje si se potikal ves dan?«
»Iskal sem še, gospod grof! Saj je mogoče, da je detektiv naredil več slik.«
»A, tako! Ali si kaj našefl?«
»Ne, nič več!«
»Kje imaš to prokleto ploščo in sliko? Ali mi jo boš enkrat pokazal, ali ne?« je dejal Hugo, ki je postajal nepotrpealjiiiv.
»Tu je kaseta!« je odgovoril Jože in pokazal kaseto.
Hugo mu je velel:
»Daj jo sem!«
Gospodar in sluga sta stopila k mizi, ki je bila od električne luči razsvetljena. S tresočimi rokami je Hugo odprl kaseto.
v gležnju desno nogo. Prepeljali so ga v ormoško bolnico, kjer mu je dir. Horvat dal nogo v mavec in se zdravi zdaj v domači oskrbi pri Mali Nedelji. Priljubljenemu našemu poslancu in javnemu delavcu želimo, da bi čim prej ozdravel.
*	Smrt vrlega naprednjaka. V Leonišču v Ljubljani je preminil g. Avgust Juvanec, obrtnik in posestnik v Ribnici, star 66 let. Pokojnik je bil po očetu in materi Riben-čan, rodil se je in odrasel je v Ljubljani, kjer se je izučil brivske obrti. V Ljubljani je služboval nekaj let kot pomočnic, potem pa se je stalno naselil v Ribnici, kjer si je izbrali življenjsko družico. Zaveden narodnjak je bil od svoje mladositi. Bil je odbornik hranilnice, občinski odbornik in ustanovitelj Sokola. Njegovemu lepemu zgledu sledijo njegovi trije sinovi in hčerka. Njegov brat je pet let starejši upokojeni nadučitelj g. Prane Juvanec, ki živi v Ljubljani. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Ribnico, kjer se je vršil lep pogreb. Vrlemu narodnjeku in na-predmjaku časten spomin, rodbini iskreno so-žalje!
*	Andrej Lenarčič je umrl. V soboto je umrl v Zagrebu upokojeni upravitelj gospodarskega odseka deželne Vlade Andrej Lenarčič iz znane ugledne Lenarčičeve rodbine na Vrhniki. Gospodarske študije je dovršil v Halleju in na Dunaju. Prakso je nastopil na veleposestva kneza Schvvaraenberga na češkem. Pozneje je poučeval kot profesor na kmetijski šoli na Grmu, leta 1885. je bi! pa povabljen na kmetijsko šolo v Križevcih, katere ravnatelj je postal 1. 1902. Pokojni Lenarčič je tudi mnogo pisal. Za pokojnikom ne žaluje samo njegova družina, temveč tudi mnogi njegovi bivši učenci in kmetovalci, ki jim je storil mnogo dobrega.
*	Franja Bergmannova t. Predzadnjo nedeljo je umrla v Celju v starosti 75 let ga. Franja Bergmannova, vdova po znanem žalskem zdravniku dr. Bergmannu in pocestnica v Žalcu. Pokojna je izhajala iz ugledne žafeke rodbine Robletk-žuževe. Bila je mati odvetnikove soproge ge. Ele Kalanove v Celju, vdove po notarskem substitutu ge. Mi-lenke Detičkove in ge. Dore Miillerjeve, soproge vseučiliškega profesorja v Pragi in .pokojnega žalskega zdravnika in znanega
| gasilskega delavca dr Riharda Bergmanna.
Plošča, ki jo je Filip Smi)t razvil, in slika sta ležali v njej.
Hugo je hlastno segel po siliki. Dolgo je strmel v podobo in pri tem je postajal čedalje bolj bled. Takoj je spoznal samega sebe. Da, fotografija ga je izdajala, ga je razkrinkala kot morilca.
Jože je stal poleg gospodarja in na njegovem obrazu si lahko čital škodoželjnost
Ko je gospodar še zmerom zamišljeno strmel v sliko, je sluga skrivaj iztegnil roko I in potegnil k sebi kaseto s ploščo.
Za hrbtom obeh se je hkratu pokažala postava detektiva Smita, ki je neslišno prišel na prag in držal v roki bleščeč se revolver.
Izza yra.t je gledal in hitro spoznal sliko. Videl je, da je Jože vzal ploščo, in je takoj uganil, kaj namerava z njo.
Onadiva pa nista slutila, da stoji za njima detektiv. Hripavo je dejal Hugo:
»To je strašno! Kako je prišel prokleti vohun do tega? Ali je mogel vedeti, da — da — «
Prekinil je s kletvijo in raztrgal fotografijo na drobne kose, rekoč:
»Proč z njo! Niti en košček je ne sme ostati!«
Jože se je zanioljdrvo smehljal, ko je Hugo trgal sliko na koščke, koščke potem zbral, vrgel v peč, jih zažgal in počakal, da so zgoreli.
»Tako! Zdaj pa še najvažnejše: ploščo!« je dejal Hugo in stopil k mizi. »Daj jo sem!«
»Gospod grof, ne prenaglite se!« ga je opominjal Jože in držal ploščo z obema rokama.
Bila je setra pokojnega narodnjaka veleposestnika Franja Robleka v Žalcu. Pokojnica je svoje veliko gospodarstvo vodila vzorno in je daleč okrog slovela kot odlična hme-1 jarka. Vedno je rada podpirala narodna, prosvetna in dobrodelna društva. Z njo lega v grob odločno narodna in napredna, plemenita in srčno dobra žena. Bodi ji ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
*	Papežev božični govor. V četrtek 24. decembra ob 11.30 dopoldne je papež Pij XI. čital svojo božično poslanico vsem naredom sveta s svoje bolniške postelje. Papež je izrazil najprej svojo bolest, ker mora na praznik rojstva Sinu božjega, ki naj bi človeku oznanjal lijubezen, opozorvti na krščanstvu sovražno propagando, ki se je poslužujeta na eni strani komunizem, na drugi pa novo poganstvo, ki predstavlja nevarnost ne samo za cerkev, temveč tudi za človeštvo sploh, ker rušita osnove družbe in družine. Proti tej propagandi je najbofjše sredstvo krščanska ljubezen, ki »'oni na mirovnih naukih cerkve.
*	Papesl nevarno bolan. Iz Rima poročajo, da je zdravstveno stanje papeža Pij a XI. zelo slabo. 25 dni je papež po nasvetu zdravnika samo počival, kar je njegovo stanje nekoliko izboljšalo.
*	Upravno sodišče je razveljavilo občinske volitve v Bobovi pri Brežicah. Zaradi naknadne porazdelitve so bile nedavno razpisane nove volitve za občini Dobovo in Kapele v brežiškem "srezu. Volitve bi se morale vršiti 17. januarja. »Služoeni list banske uprave« pa je te dni objavil nov razglas, s katerim
e volitve preklicujejo in odlagajo za nedoločen čas. Preklic je utemel jen s tem, da v občini Dobovd ob objavi razpisa ni bil razpoložen volilni imenik, ker je bil pri upravnem sodišču v Celju. Pri volitvah 25. oktobra je v Kapelah zmagala opozicijska Lista z 218 glasovi proti 80. oddanim za listo JRZ. V Dobovi je takrat zmagala lista JRZ, ki je dobila 282 glasov, med tem ko je bilo za opozicijsko listo izkazanih 263 glas «;. Nosilec opozicijske liste g. Feliks Kovač.« se je proti izidu volitev pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo in občinske volitve razveljavilo zaradi nepravilnega postopanja volilnega odbora. Obenem je izreklo, da se morajo v
»Daj jo sem!"« je Hugo razburjeno kričal. »Dokler je ta fetvar tu, nimam nobenega miru!«
»Ah hočete ploščo uničiti?«
»Seveda!« je odgovoril Hugo in skušal slugi iztrgati ploščo. A Jože jo je krepko držal.
»Poslušajte, gospod grof! Počakajte vendar! Saj jo boste dobili,« je ugovarjal Jože, dočim ga je Hugo divje napadal. »Zakaj hočete uničiti ploščo? Saj vam lahko še koristi!«'
\ »Ti osel! Kako naj mi koristi? Ta stvar me lahko uniči, ne pa, da bi mi koristila, tepec!«
»Pustite vendar, gospod grof, da povem vse!« se je branil Jože. »Svetujem vam, da ploščo zelo skrbno in varno shranite!«
- »Ha, ha, ali si znorel!« Ta dokaz, ki priča tako jasno proti meni, naj--- —«
»Iz tega lahko naredite dokaz, ki bo pričal za vas,« je resno odgovoril Jože.
»Kaj?« se je Hugo začudil in debelo pogledal slugo, ki se je zvito smehljal.
Gospodar in sluga sta bila tako zaverovana, da se nista niti ozrla proti sosedni sobi, odkoder so gledale bistre, pozorne detektivo-ve oči.
Ko si je Hugo hotel s tako divjestjo^ prilastiti .ploščo, bi bil detektiv kmalu skočil iz svojega skrivališča. A pomiril se je. Vse je bilo odvisno od tega, da se plošča ohrani, če bo uničena, se Hugo lahko raduje in. nesrečni Stanko bo kaznovan.
(DALJ E)
smislu zakona izvršiti nove volitve najkasneje v mesecu dni po dostavit vi te odločbe.
*	Razglasitev tujskoprometnih krajev. Minister za trgovino in industrijo je na podlagi pravilnika o razglasitvi tujskoprometnih krajev razglasil v dravski banovini za tujsko-promefcne kraje v ožjem smislu: Brezje, Brežice, Celje, Cerknico, Črno, Dolenji Logatec, Dravograd, Mežico, Gornjo Radgono, Gu-štanj, Jesenice, Kočevje, Krško, Ljubljano, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Metliko, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Planino pri Sevnici, Predfdiror, Prevalje, Ptuij, Sevnico ob Savi, Slovenjgradec, Slovenjsko Bistrico, Škof jo Loko, Tržič, Višnjo goro in Vitanje; za tujsko prometne kraje klimatično gorskega značaja: Bled, Bohinjsko Bistrico, Bohinjsko jezero, Dovje, Mojstrano, Fram, Golnik, Gorje pri Bledu, Pokljuko, Gornji grad, Hoče, Jezersko, Kamin. Bistrico, Kranj, Kamnik, Kranjsko goro, Logarsko dolino, Solčavo, Ljubno, Luče, Radovljico, Pred trg, Rateče, Planico, Ribnico na Pohorju, Ruše, Smolnik, Srednjo vas v Bohinju Sv. Ano pri Tržiču, Sv. Ano na Pohorju, kočo na Klopnem vrhu, Sv. Križ, Planino, Šmartno naPohorjiu, To-polšico in Vurberg; za tujsko-prometne kraje kopališčnega značaja: Čatežke toplice, Dobrno, Dolenjske toplice, Laško, Medijske toplice, Rimski vrelec, Kotlje, Rimske toplice, Rogaško Slatino, Slatino Radence.
*	Vodnikova družba želi vsem svojim spoštovanim ustanovnikom, poverjenikom (-icam), sotrudnikom, članom, bralcem in prijateljem srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1937.
*	Velik uspeh Josipa Rijavca v Moskvi. Naš rojak Josip Rijavec je dosegel te dni s svojim koncertom v Moskvi velik uspeh. Koncert je prenašal moskovski radio. Več pesmi je moral Rijavec ponoviti. Iz Moskve je odpotoval Rijavec v Leningrad.
*	Nenadna smrt dveh zagorskih občanov. Pred prazniki je šel zagorski brusač Pavle Ovnik, za zaslužkom v Trbovlje. Kakor običajno je raznesel strankam nabrušene predmete, nato pa se je napotil h kosilu, a med jedjo se je zgrudil in umrl. Pokopali so ga na trboveljskem pokopališču. Ovnik je v mladosti delal pri rudniku in je užival kot staro-upokojenec majhno pokojnino. Potem sta z ženo imela gostilno. Nazadnje pa je postal
brusač, kar mu je pri skromnem življenju pripomoglo, da je postavil v Zagorju hišico.
Prav tako pred prazniki je preminil 50-let-ni rudar in oče petih otrok g. Anton Okrogar v Toplicah. Pokojnik je prišel mlad v premogovnik za zaslužkom. Ko je postal kopač, je šel v Nemčijo. V vojni je bil ujetnik v Sibiriji. Šele leta 1919. je prišel spet v Zagorje, kjer je bil ves čas v službi do svoje prezgodnje smrti. Bil je spoštovan pri vseh sodelavcih in predstojnikih. Dosleden svojemu prepričanju je bil vnet zagovornik delavskih koristi ne glede na svetovno naziranje posameznikov. V soboto je bil veličasten pogreb. Zastopana so bila razna društva. Prišli so tudi zastopniki rudnika in bratovske skladnice. Tovariši delavci so mu pred hišo in ob grobu peli, rudniška godba pa je igrala žalostinke. Od pokojnika se je poslovil tajnik Zveze rudarjev, ki je dejal, da je bilo vse življenje pokojnika ena sama veriga trpljenja. Časten mu spomin!
*	Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetan v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek atti znamko za 6 Din.
*	Ponatisk predavanj o tuberkulozi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izda! v 76 strani obsegajoči knjižici ponatis predavanj o jetiki, ki so bila pri uradu od 7. marca do 4. aprila minilega leta. Knjižica je nov dokaz o tem, kakšno važnost poraga OUZD v Ljubljani borbi proti jetiiiki. Knjiga ima prispevke dr. Neubauerja, dr. Prodana, dr. Furlana, dr. Minara, dr. Jaške, dr. Dereanija in dr. Pogačnika.
*	Požar v Srednji vasi. Na sveti večer je začelo goreti v Srednji vasi pri Šenčurju pri posestniku Janezu Vrečku. Ogenj je objel vse gospodarsko poslopje in ga upapeil. Gasili so gasilci iz Šenčurja in Luž z ročnima briggalnama. Prava izdatna pomoč je prispela šele, ko so prihiteli k požaru z rao-torko Kranjčani. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
*	S tovornim avtom v Poljanščico. Bano-
vinsika cesta v Poljansko dolino tik Podipu'-ferce v zminški občini je bila te dni prizorišče hude nesreče. Pravilno po desni strani ceste je vozil z dvovprežnim vozom Martin Bernik od Sv. Ožbalta, poleg njega pa je sedel 9-letni Janezek iz iste vasi. Ko je pri-
spel dO bodove&jskega mostu, je zavil ee« cesto na levo, med tem pa je privozil za njim tovorni avto prevoznika Ivana Mraka z Loga. šofer Alojzij Kos je hotel prehiteti voznika, toda prepozno, kajti že v naslednjem trenotku sta treščila skupaj avto in voz. Voz z obema konjema je vrglo v desno. Avto je oplazil levo lestvino in levega konja, ki je dobil hude poškodbe. Moraiii so ga na mestu pobiti. Avto pa je med tem zdrknil pod levi rob ceste in se prevrnil v Poljanščico tako, da so bila vsa štiri kolesa zgoraj. Šofer, ki je pri usodnem srečanju naj* brž izgubil oblast nad volanom, ni imel časa za odskok. S svojima spremljevalcema Antonom DoLinarjem in gospodarjevim 15-letnim sinom Ivanom, ki so sedeli v zaprti kabini, se je znašel v strugi mrzle reke. Pao srečno naključje, da so ostali pri tem strahovitem padcu vsi trije nepoškodovani
*	Konj je ubil 121etnega dečka. Je dni, ko so se vračali šolarji domov, se je zgodila ob Dravi nesreča, ki je terjara življenje 121ert>-nega učenca Zadravca iz Obreza. Pred neko hišo je stal s parom konj vprežen voz, kateremu se je približala Skupina učencev. Dečetk Zadravec je potegnil konja za rep, konj se je splašil in z vso silo brcnil s kopitom dečka v glavo, da je ta obležali nezavesten in kmalu nato izdihnil. Ivanuševa Katarina iz Lo-peršič, ki se je vračala iz paromlina, je naložila mrtvega otroka in ga odpeljala na Za-dravčev dom. Lahko si misfdimo, kako so ne* srečni starši sprejeli žalosten dogodek.
*	Lokomotiva je razbila voz. Nedavno se je vozil neki voznik na vozu, za katerega je bil zadaj privezal drug voz, po državni cesti iz Celja proti Petrovčam. Ko je privozil do še vedno nezavarovanega prelaza v Medlogu, kjer se je zgodilo že toliko nesreč, je v temini in megli v zadnjem trenutku opazili, da se bliža iz celjske smeri tovorni vlak. Voznik je hitro pognal ter tako rešil sebe, konja in voz, med tem ko je lokomotiva zadela v drugi voz in ga razbila.
*	Žrtve streljanja. Marsilkod na deželi si svetega večera ne morejo misliti brez streljanja in kadar pridejo stari možnarji iz ropotarnice, je zmerom nekaj samozavestnih fantov deležnih gorja. Tako so pripeljali v ljubljansko bolnišnico iz Zg. Stranj pri Kamniku dva kmečka fanta, 27-letinega Janeza Arneža in 26-letnega Franceta Špruka, ki sta
Po Harmstorfu J. M.
Zrieu razsipne Im1
i.
»Tale račun sem dobil gotovo po pomoti. Prosim te, Irma, povej svoji šivilji, naj take šale za bodočnost opusti.«
Veletrgovec Hinko Volavšek je bil očitno slabe volje. Vrgel je papir na mizo in začel z dolgimi koraki stopati sem in tja po sobi svoje žene. Bil je majhen, rejen mož že blizu šestdesetih let, da je bil videti oče, ne pa mož svoje lepe mlade žene.	^
»Pokaži račun!« je rekla žena in bežno pogledala papir. »V redu je«, je pripomnila. »Nabaviti sem si morala obleke, ki sem jih nujno potrebovala. To boš že moral plačati.«
»Ne, ne bom,« jo je odločno zavrnil. »Znesek, ki ga dobivaš vsak mesec za svoje toaletne potrebščine, že tako visoko presega moje razmere. Ponovno sem ti že rekel, da k temu znesku ne pridenem niti pare, saj take mesečne vsote kar za oblačilne potrebščine, oprosti, skoro gotovo ne dobiva v našem mestu nobena druga žena. Boš se morala pač omejiti in šivilji dolg odplačevati od mojega stalnega mesečnega prispevka.«
Nenadno je umolknil, zakaj opazil je, da v sobi ni bil sam s svojo ženo. Plavolasa mladenka s prijetnim obrazom se je v veliki zadregi dvignila izza mizice, kjer je nekaj šivala, in hitela mimo njega, da bi zapustila sobo. Njeno preprosto, temno oblačilo, ki je bilo v velikem nasprotju z elegantno obleko
gospodarice, je pričalo, da je bila uslužbena pri Volavškovih.
»Prosim vas, gospodična Praznikova,« se je obrnil veletrgovec k mladenki, »pošljite služkinjo v pisarno. Gospod Gornik naj pride za trenutek k meni.«
Dekle je prikimalo in šlo. Gospa Irma pa je po njenem odhodu užaljeno pripomnila:
»Ni bilo posebno obzirno od tebe, da si me vpričo moje družabnice ošteval. Menda si me hotel v njenih očeh ponižati.«
»Zal je nisem takoj opazil. Sicer sem pa prepričan, da se lahko zanesem na njeno molčečnost. Kljub temu pa seveda moje besede drže.«
»Ti se torej res braniš plačati moj dolg pri šivilji? Ali bi ti bilo ljubše, če. bi bila z ne-modernimi oblekami v posmeh vsemu svetu?«
»Zlasti bi mi bilo ljubo, Irma, če?bi že enkrat hotela razumeti, da so časi resni in da moje bogastvo ni brez dna. Moram se boriti s hudo gospodarsko stisko in bi bilo smešno lahkomiselno od mene, če bi ti dopuščal, da bi se vdajala tako nesmiselno zapravljivemu razkošju.«
Irma je zaprla knjigo, ki jo je bila med tem dozdevno brala, in jo s kretnjo nejevolje vrgla na mizo.
»Nisi zmerom tako govoril proti meni. Ko sem tvoje snubljenje sprejela, nisem pač niti slutila, da mi boš nekoč govoril take reči.«
»In ti bi se najbrž premislila poročiti se z menoj, če bi me ne bila smatrala za neizmerno bogatega?« je vprašal Volavšek z bolj žalostnim kakor jeznim glasom. »Spričo ravno-dušnosti, ki jo že dolgo kažeš nasproti meni, bi me tako priznanje še komaj presenetilo.«
»Ali bi storila zločin, če bi gladko priznala, da je res, kar domnevaš? Tudi takrat, ko sem tvojemu vztrajnemu snubljenju naposled ugodila, te nisem nalajala. To pač veš, da svoje prostosti nisem zavrgla za pomanjkanje. Dovolj sem se naužila siromaščine v svojih dekliških letih. Tudi nisem tako razpoložena, da bi videla v strastni ljubezni nadomestek za vse dobrote in prijetnosti življenja. Zal mi je, če si se glede mene varal. Ni to moja krivda.«
Volavšek je baš imel na jeziku hude besede, ko je potrkalo na vrata. Hitro se je premagal in na videz mirno dejal: »Naprej!«
Mlad moški okrog trideset let se je pokazal na pragu. Njegov odkritosrčni obraz je bil nenavadno bled in v njegovem obnašanju se je opažal nemir.
»Poslali ste po mene, gospod šef...«
»Da. Nocoj ne pojdem več v pisarno in bf želel, da zaradi reda že danes vknjižite znesek, ki sem ga sam prevzel pri trgovcu Bla-žonu. Tukaj je štirideset tisoč dinarjev v ti-sočdinarskih bankovcih. Zaklenite jih in poravnajte jutri zjutraj naša plačila. Kolikor vam ostane, pošljite v banko.«
Veletrgovec je bil vzel iz notranjega žepa precej debelo kuverto in izročil svojemu glavnemu knjigovodji dva s papirnatima tra-koma prevezana zavitka bankovcev.
»Denar sem preštel. — Ali se je v trgovini zgodilo kaj posebnega.«
»Ne, gospod Volavšek, vse je v redu.«
»Lepo! Toda povejte mi, gospod Gornik, zakaj ste videti tako bolehni.«
Gornik se je zganil, kakor bi bil v teh šefovih besedah hud očitek.
skušala svetonoono razpoloženje povzdigniti z nekaj streli iz možnairja. Pri tem je &taro kresalo razneslo in je Arnežu odtrgalo desnico v zapestju, Šprulku pa izbilo levo oko. Na podoben način je bil ranjen posestnik Lovrenc Bizelj iz Soteske pri Moravčah, ki je skušal doma streljati s starim revolverjem,pa mu je izstrelek bušnill v roko in ga precej hudo poškodovalo.
*	Starček se je zastrupil. Te dni so našli na cesti na Ložnici pri Celju 711etnega ubožca Jurija Končana z Ložnice v nezavesti in ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umri. Ker ni imel zunanjih poškodb so truplo raztele-eili in našli v želodcu strupeno kislino. Končan je očitno izvršili samomor.
*	Vlom v Lučnah. K naši vesti o vlomu v Oblakovo hišo v Lučnah pri Trati nam piše vloma osumljeni Jakob Petrnelj, da je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker ni bilo podlage ja sum.
*	Ponesrečen roparski napad. Nedavno nedeljo zvečer je posestnik, trgovec in gostilničar g. Franc Povšič v svoji gostilni na Bučki stiregell gostom. O! < 19. ure pa se je odpravil na stari dom spat. Privil je &ve-tiilko in legel v posteljo. Ko je že dremal, je zaslišal, da prihaja nekdo po stopnicah. Mislil je, da se je vrnil sin Pepi. Zdajci pa je pnišlec stopil v sobo in ugasnil luč. Pov-ždič se je čisto zdramil in vprašal: »Pepel, zakaj si ugasnil luč?« Neznanec'je na« to vprašanje brez odgovora skočil proti postelji, zgrabil Povšiča iin s tihim glasom zahteval denar. Povšič je še vedno mislil, da je to sin, pa mu je rekel: »Pepi, saj veš, kam sem poslail denar.« Neznanec je postal še nasilmejši iin je rekel: »Denar ali pa crkni!« Pri tem je privlekel iz žepa nož in zamahnili proti Povšiču. Zaradi odeje ga je vreza] le v desno uho. Ko je Povšič začutil rano, je planil pokonou, napadalca zgrabil iin ga vrgel na tla. Ropar se je hitro pobral, skočil iz hiše po stopnicah in izginil v noč. Povšič je tekel za njim, da bi ga prepoznal, a ga že ni več videl. Raški orožniki so uvedli preiskavo in zaslišali več sumljivcev, vendar roparja še niso izsledili.
*	Zagonetno zloeinstvo. Iz Zagreba je pred dmevi izginil upokojeni delavec mestne plinarne Filip Pečnik, pred prazniki pa so našli njegovo truplo v nekem gozdu pri vasi Mi-
roševcu. Policija je imela na sumu Pesnikovo ženo Ano, da je ona po kakih najetih zločincih dala umoriti svojega moža. Filip Pečnik je štel preko 60 .Tej, njegova žena Ana pa 52 let. Ana je imela ljubavno razmerje z nekim čevljarjem, ki ji je iz Maribora pred tedni poslali pismo, v katerem piše, da bo zadeva kmalu po dogovoru končana. Njegova Ainčka naj kar dobro in mimo spi, ker bo kmalu svobodna. To pismo je policija našla in pred par dnevi, ne da bi bila Ana Peč-nikova kaj vedela, zaprla tudi Franca Mlakarja, pisca tega pisma, ko je prišel V Zagreb. Ko so našli Pečmikovo truplo v gozdu, je policija povabila njegovo ženo, da bi mrliča prepoznala. Policisti so ženo pazi'jivo mctViVi. V umorjeneu je žena takoj spoznala svojega moža in si oči pokrila z rokami, ka-kcr bi jokala. Ko jio js pa poMcijski uradnik pogledal v oči, ni videl v njih nobene solze, pač pa izra,z velikega strahu. Ano Peornkovo so aretirali, njen ljubimec Mlakar pa je že priznal, da je nekemu pajdašu naroči', naj umori Filipa Pečnika.
* Vlomilci in tatovi na delu. Nedavno noč so zliikovci vtlomili v Debelakovo hišo in Zo> kov mlin v Lovniku pri Poljčanah. Prvemu je zmanjkalo kolo, drugi pa je ob vrečo moke. Razea tega so bile v zadnjih dneh pri več hišah ukradene kokoši, med drugimi tudi pri poljčanskem župniku. K sreči pa so ivirli orožniki tatove izsledili in jih vtaknili pod ktjuč.
PREKMURSKI GLASNIF
Hlapec okradel gospodarja. V Podgradju pri Radgoni je služil pri posestniku Ivanu Jageriču 181etni hlapec Rudolf iz Dolnjih Slaveč v Prekmurju. Ko se je njegov gospodar v gozdu ponesrečil in so ga odpeljali v bolnišnico, se je hlapec Rudolf polastil njegovega kolesa in pobegnil z njim v Prek-murje. Ko je prispel v svojo domačo občino, je šel tja javit kolo. Tam* so ga vpraša'i, k'e je kolo dobil. Ker pa ni vedel odgovora, je pobegnil iz pisarne in pustil tam kolo. Občinskemu tajniku se je to zdelo čudno in js zadevo prijavil. Orožništvo je ugotovilo, da je kolo last Ivana Jageriča.
POPOTNIKOVA TORBA
Smsrt marljivega moža
Kostanjevica na Krki, decembra
Svoj čas je bila navada, da so gospodarji sprejemali nove posle na šentjanžev dan. Tako je prišel tudi pred 39 leti k znani Bučarjevi gostilni v Kostanjevico za mesarskega pomočnika tedaj 24 letni Simončič Josip, ki je kmalu postal zaupnik ge. Bučarjeve, kateri je bil do njene smrti zvest služabnik. Poleg mesarske obrti je vodil tudi vse gospodarstvo z izredno vnemo in spretnostjo ter si je s tem zaupnim mestom osvojil najširšo javnost tako, da je bil splošno znan le kot Bučarjev Pepi.
Obiskovalci Bučarjeve gostilne so vedno spraševali po Pepetu, katerega je marsikdo zamenjal s pravim gospodarjem. Svoje zau-no mesto je obdržal tako rekoč do smrti, ker njegov gospodar g. Lavoslav Bučar ni nikdar dvomil o njegovi zvestobi in mu zaradi tega tudi še sedaj, ko je bil že nekaj let neozdravljivo bolan, ni hotel jemati veselja do gospodarskih poslov. Zavratna bolezen pa ni odnehala in prav na šentjanžev dan po 39 letih zveste službe je končal svoje delo za vedno. 63 let star je zatisnil svoje trudne oči v hiši svojega dolgoletnega dospodarja, ki ga je v znak hvaležnosti dal pokopati v svoji družinski grobnici. Vsa Kostanjevica z najširšo okolico obžaluje njegovo prerano smrt.
Bil je naprednjak in član vseh tukajšnjih društev. Blag mu spomin, cenjeni Bučarjevi družini pa naše iskreno sožalje!
»Ne, ne, gospod šef! Prav zdrav se počutim.«
»Prav je tako, vendar bi vam svetoval, da se pri delu ne ženete tako. Videl sern že večkrat, da ste opravljali dela, ki bi jih lahko storil kdo drugi izmed pisarniškega osebja. Ne zahtevam, da se moji ljudje tako mučijo za mene. Pojdite zdaj. Ko boste denar spravili, prinesite ključ od blagajne.« "
Gornik se je molče priklonil in šel. Nobeden izmed obeh mož ni bil opazil, s kako poželjivimi pogledi so se med njunim kratkim razgovorom vpikavale temne oči mlade žene v oba zavitka bankovcev. Kakor hitro so se zaprla vrata za Gornikom, je Irma vstala in položila svoje negovane, lepe roke možu na rame.
»Ali si hud, Hinko?« je vprašala priliznjeno. »Grde reči sem govorila, kaj ne? Pa nisem resno mislila. Oprosti mi!«
Nenadna izprememba njenega obnašania ga je presenetila in nekaj nezaupanju podobnega se je poiavilo v njegovih potezah.
»Če naj tvojo prijaznost poplačam s to-le ceno.« je deial in pokazal na šiviljin račun, »je tvoj trud zaman, Irma. Tokrat ne bom plačal.«
»Saj tega več ne zahtevam.« ga je prekinila z očarljivim nasmeškom. »Spoznavam, da sem zapravljala Potrudila se bom. da se bom poboljšala. Kot plačilo za mojo dobro namero zahtevam le, da pokažeš prijazen obraz in ne več godrnjavega Pojdi možek, da ti kaj zaigram na klavir. Že dolgo nisem igrala.«
Njenemu sladkemu, omamljivemu vabljenju se ni znal ustavljati. Nejevolja je res izginila z njegovega čela in šel je za očarljivo lepo, mlado ženo v salon, kjer je takoj sed-
la za klavir m mu začela s svojimi vitkimi prsti izvabljati omamljajoče glasove
Volavšek je sedel poleg nje na stolu in poslušal. Spomnil se je dneva, ko jo je bil prvič videl Ni bila samo njena očarljiva lepota, temveč tudi njena nenavadna nadarjenost za glasbo, ki sta vneli srce petdesetletnega samca Na neki družinski slavnosti sta se srečala Irma m on sta bila med gosti. Gospodinja mu je takrat, ko je bi! vprašal za ime mlade lepotice, dejala zaupno, da je sirota brez staršev in brez premoženja, zaradi česar si mora služiti kruh s klavirskim poukom. Da pa je sicer odlično vzgojena. Njen oče da si je pognal kroglo v glavo ko je s polomom neke banke izgubil vse premoženje.
Morda je dobra gospa opazila budeče se zanimanje premožnega trgovca za ubožno klavirsko učiteljico in je hotela to zanimanje v kali zatreti Tbda vtisk, ki ga je napravilo njeno pripovedovanje nanj, je bil čisto drugačen, kakor ga je gospa pričakovala. K občudovanju mladenkine lepote in glasbene nadarjenosti se je pridružilo še sočutje z njeno žalostno usodo. Vneto si je prizadeval bliže se z njo seznaniti, in še tistega večera je sklenil, pridobiti si siromašno siroto za ženo.
Svoj smoter je dosegel in nekaj časa se je smatral za najsrečneišega vseh umrljivih. Lepe sanje pa so prehitro minile. V svojo veliko bol je moral spoznati, rla je njegova lepa žena brez srca in sebična. Čedalje bolj je spoznaval. da ga ni vzela iz prijatelistva, še manj iz ljubezni. V dolgih osmih ljettti zakona se je že neštetokrat kesal, da se je bil dal tako lahkomiselne omamiti od njenih telesnih čarov. Njegova nekdanja strast se je počasi umikala brezbrižnosti nasproti Irmi. A čar njene
Moravske novice
Moravče, decembra
Na cesti, ki dnža iz Moravč proti zaloški graščini, se je nedavno prikazovala, kakor so ljudje trdili, žena v belem ogrinja i, na glavi pa je imela rdečo ruto. Pridružila se je nekemu možu, ki je šel ponoči z opravkov, ter ga spremila do doma. Tam je nekam izginila. Ko je bil mož že v sobi, je pogledala skozi okno. Ljudje so ugibali to in ono. Velika bela žena pa se je pojavljala tudi drugod; znašla se je menda celo v neki moravški
omamljive zunanjosti je vendarle še imel nekaj moči nad njim, in če se mu je pokazala prijazna, si je kaj rad spet mislil, da mu je dobra ženica
Ko so bile njegove oči uprte v njen lepi obraz, se je že resno boril z izkušnjavo, da bi ji tokrat še odpustil in se ji zopet kakor že tolikokrat vdal za sužnja njene muhaste zaprav-ljivosti. Vedel je. da bi s tem pokopal zadnje upanje, spraviti jo kdaj na pot skromnosti in varčnosti, a bilo mu je tako prijetno gledati jo vedro in srečno.
2e je'vstal, da bi stopil k njej in ji z nežnimi besedami javil izpolnitev njene želje, a ga je zmotil vstop njegovega glavnega knjigovodje Gornika.
»Tu je ključ, gospod šef,« je rekel mladi mož. »Prosim, ali imate še kakšne opravke zame?«
»Ne, dragi Gornik! Samo ne zamudite takoj jutri zjutraj poslati v banko denar, ki ga ne potrebujete v trgovini. Saj veste, da po poizkusu vloma v lanskem letu nimam rad doma večjih zneskov.«
»Vlomov se nam zdaj ni bati,« je odvrnil Gornik, »saj so varnostne naprave tako zanesljive, da tujec ne more do denarja. Pa tudi pes je zaprt v sobi z blagajno.«
»Res, res. toda tudi vlomilci napredujejo v svoji iznajdljivosti.«
»Nikar si ne delaj skrbi!« je vzkliknila Irma smeje se, vstala od klavirja in stopila k možuSo»Strah pred vlomilci te bo še spravil ob dobro voljo. Nocoj te hočem videti veselega, ker hočem biti tudi sama vesela. V jedilnici je gotovo že pripravljena večerja za naju.«
kuhinji, kjer je več noči zaporedno ropotalo pri štedilniku ter je služkinjo že kar skrbelo, kaj se bo zgodilo. Rožljali so narrfreč železni pokrovci kakor nekdaj spomini, ki so oznanjali smrt ali nesrečo. Čudnih pojavov je bilo konec, ko so zalotili v kuhinji vaškega siromaka, ki se je hodil gret skozi odprto okno. Neko drugo naključje pa je razkrilo tudi prikazen z rdečo ruto v pomirjenje onim, katere je plašlf.a.
Župnaga upravitelja g. Mairfkiča pri Sv. Trojici obiskujejo leto3. h,udtei nesreče. Med letom mu je pogoiref.o gospodarsko poslopje, nedavno pa je (nekdo vlomil v župnišče in odnesel več predmetov. Vlomilec je menda neki potepuh, ki se je poprej potikal po okolici.
Tatinski obisk je iimed tudi -posestnik Vrečar na Goričici pod Sv. Trojico. Pred hišo, ki stoji ob cesti, so se ustavili ponoči trije neznani kolesarji; eden je stal na straži zunaj pred vrati, dva pa sta stopila v gospodarjevo sobo in zahtevala denarja. Zagrozila sta mu, naj molči, sicer ga bosta ustrelila. Vrečar jima ni mogel dati ničesar, ker je bolan že dolgo časa. Tedaj so se zbudili domači, ki so spali v drugem koncu poslopja, in poklicali soseda, nato pa so neznanci pobegnili, ne da bi bili kaj ocinesri.
Posestnika Bizilja iz Soteske je zadela na na. božični večer huda nesreča. SVelj-V je v podstrešni sobici sikozi odpirto ckno, ker stoji hiša na gričku in se odmev lepo razlega v dolino. Nastal je s V en pok, naito je zai-o-pota1« kakor bi se nekaj zvrnilo in zavladala je tišina. Domači, zbrani spodaj v d' uži.nki sebi, so takoj zaslutili, da ni nekaj v redu. Šl.i so gledat in naS'i gosp e to.-ji na tleh v krvi nezavestnega. Strel mu je o:Trs;a\ kazalec na desnici, katero mu je tudi opraskajo. Mož je omedlel zaradi b»'ečin ter se je kmalu spat zavedel'. Drugi dan so ga od-pejali v bolnišnico, iz katere pa se je že vrnil v domačo oskrbo.
Pri Sv. Križu nad Moravčami so nedavno blagoslovili novo šolsko posfopie, katero so pričela gcaditi leitos na cerkvenem sveitu Nt isateri bi bili imeli radi So'o v Veliki vasi, pa so se naposied zediniili za središče šolskega okoliša. Slavnost otvoritve je bila prav prisrčna.
Meje naše občine bodo menda popravili. Tako se bo na vzhodu odcepila bivša peSka
občna, ki se namerava spet osamosvojiti. Na jugu pa želijo priiklopiiti del prejšnje veliko-vašfke občine, ki spada zdaj V Kresnice.
V	Moravčah je uimirl po daljšem bolehan ju posestnik g. Anton Oeratr, bivši dolgoletni župan in častni občan momvške občine. Uglednemu možu, ki je bil vseskozi poštenjak —- blag spornim!
NAŠI NA TUJEM
Iz k^losij naših asnerišfiih rojakov
V	Hew Yorku je bi'a nedavno obsojena na šest mesecev ječe Frančiška Tavčarjeva, o kateri se je svoječasno tudi pri nas mnogo pisalo in govorilo. Pred leti je namreč vzbudila med Slovenci v Ameriki vel'iko pozornost s svojo izjavo, da ji je v Iliraki Bistrici umiri stric Valenčič, lastnik tvornice makaronov in ji zapua il več milijonov. Odpotovala je v Jugoslavijo in se večkrat vozila čez mejo v Italijo. Jugoslovanska ob ast->va so postala nanjo pozorna in so jo smatrala za italijansko vohumko, ker so se prepričala, da je njena zgodba o podedovanih mil ijonih izmišljena. Iz Jugoslavije se je napotila v Kailiformijo, kje" je ponaredila več čekov, potem je pa izginila. Obsojena je bila, ker je ponaredila potni list in prišla z njim v Ame iiko. O svojih dozdevnih milijonih pravi, da jih je požirila abesmaka vojna.
V	Buirigebtstoivnu se je v rudniku smrtno ponesrečil Janez Cuder, star 56 let, rojen v Treniti nad Bovcem.
ŽENSKI VESTNIM Več sadja otrokom
Uživanje sadja je eden izmed najuspešnejših pripomočkov za ohranitev zob. Znano je, da imajo ljudje, ki uživajo mnogo sadja in zelenjave, po navadi lepe in močne zobe in da jih redko kdaj bolijo. Kadar žvečimo sadje, prihaja sadna kislina v dotiko z vsemi zobmi. Mesnati del sadja prevzame nalogo ustnega pometača in snažilca ustne dupline. To vlogo opravlja na temeljit. vendar rahel način. Sadna kislina oči-
sti vse luknjice in vmesne prostore ter uničuje tu povzročitelje zobnih bolezni. Sadna kislina odstranjuje tudi izločbe ob robovih dlesni, ki povzročajo zobni kamen in njegove zle posledice. Pri tem je treba poudariti, da sadna kislina sklenini zob ni nevarna. Hranilne soli, ki so v sadju, so rasti zob celo neobhodno potrebne.
Vsakdo, zlasti pa otroci naj použijejo vsak večer, preden gredo spat, po eno ali dve jabolki. Prijeten okus, ki ga boš tako imel zjutraj v ustih, te bo prepričal, da jabolka dobro opravljajo svoje delo. O kakšnem plehkem okusu, ki ga imamo običajno v ustih, ko se prebudimo, in o slabem duhu, ki prihaja iz ust, ne bo sledu.
To naj si *še posebno dobro zapomnijo matere in naj skrbijo za to, da bo dobil njihov otrok, preden gre spat, vsaj eno jabol- / ko ne samo iz gori navedenih vzrokov, temveč tudi zaradi tega. ker ima sadje mnogo snovi, ki so za razvijajoče se telo potrebne. Med temi snovmi so zlasti vitamini. Otroci, k; zmerom jedo sadje, so redko kdaj bolni.
čiščenje volnenega blaga
Za svetle volnene obCeke in plašče, če so zamazani, je najboljše, da jih razparaš, in odstraniš prah, ki se je nabral v šivih. Nato tako obleko operi, in sicer takole: Pripravi si mlačne vode, raztopi v vodi malo pralnega praška in dobro zmencaj obleko, če je v obleki masten madež, ga namili in dobro zmencaj. A mencaj z rokami, ne na stroju!
Ce je bila obleka zelo umazana, menjaj vodo in zmencaj še enkrat. Nato zmencaj obleko še v kostanjevi vodi in šele nato obleko izpiraj v mlačni vodi. Vodo menjaj vsaj štirikrat do petkrat. Nato obleko obesi, da se voda odteče, potem pa zavij v čiste rjuhe in še vlažno zlikaj.
Kostanjevo vodo pripraviš takole: Kilo divjega kostanja olupi tako, da odstraniš vso rjavo kožo, nato ga drobno zreži in skuhaj v petih litrih vode. Vre naj približno pol ure. Zatem kostanj precedi skozi krpo in v tej vodi mencaj obleko. Kostanjeva voda namreč obleko poškrobi in vzame zadnjo umazanost iz blaga.
Čisto očaran od njene prijetne vedrosti je Volavšek odslovil svojega glavnega knjigovodjo in ponudil svoji ženi roko kakor v tistih najsrečnejših dneh po poroki.
S sklonjeno glavo je zapustil Gornik sobo. Ko je šel skozi predsobo, ga je poklical nežen ženski glas:
»Dober večer, Dušan,« je rekla mladenka, in v zvoku besed je bil nekak očitek. »Ali nisem vredna niti vašega pozdrava?«
Bledi obraz mladega knjigovodje je temno zardel. V prvem trenutku je kazalo, kakor b: hotel stopiti bliže k mladi družabnici, katere postava <■■.■> ie tako nenadno pojavila pred njim. Toda že po prvem koraku se je ustavil.
_ »Oprostite mi, Maida, saj vas nisem opazil,« je prosil. »Mislil sem pravkar na važno poslovno naročilo, ki ga bom moral jutri izvršiti. Zaradi tega. ..«
Beseda se mu je ustavila, ker se mu je laž upirala. Videl je pa tudi, da je bilo njegovo epravičevanie zaman, zakaj mladenka je zagrenjeno odkimovala z glavo.
»Ne, ne, Dušan, saj ne gre za to,« je rekla tiho. »Vsaj odkritosrčni bi lahko bili proti meni. Opažam že dalje časa, kako skrbno se me izogibljete in kako je vam nerodno, če morate kdaj govoriti z menoj. Zakaj mi nočete pdvedati. kaj hudega sem vam storila, da sr> hudujete na mene.«
»Jaz se na vas hudujem?« je bolestno ponovil Gornik. »Ne, res ne! Vse bi bilo prej mogoče kakor to. Če sem se nerodno obnašal, 1 me ne obsojajte preveč. Prei bi zaslužil od vas sočutje kakor pa nejevoljo.«
»Ali mi ne marate povedati, kakšna nesreča vas je doletela? Če nisem jaz kriva vaše
nesreče, zakaj mi potem ne zaupate kakor svoječasno?«
Gornik je pogledal pred seboj na tla in vzdihnil
»Rad bi vam povedal vse, Majda, toda skrivnost, ki naj bi jo vam povedal, se ne tiče samo mene. V zadnjem času se je vse tako izpremenilo.«
»Kaj se je izpremenilo. Dušan?« ie resno vprašala. »Bila sva si prijatelja od otroških let in doslej nisem mislila, da bi se moglo na tem kaj izpiemeniti.«
»Nisem mislil tako. Vendar najino razmerje v bodoče najbrž ne bo moglo biti več takšno, kakršno je bilo doslej. Nič več nisva otroka, ki prosto med seboj kramljata in se šalita ne da bi mislila na bodočnost Resnost življenja je stopila med naju in neizprosno zahteva svoj davek.«
Mladenka ga je pogledala z velikimi začudenimi očmi in čisto razločno se je videl v njenih očeh velik strah.
»Ne razumem vas. Ali Da si naj morda vaše besede tolmačim tako, da sem storila nekai nerodnega, ko sem se silila v vaše zaupanje? Ali je najino prijateljstvo postalo naenkrat nekaj krivičnega, hudega?«
Gornik je odkima;1 in po kratkem merku dejal: »Majda ne mučite me s takimi vprašanji, na katera vam zdaj še ne b: mogel prav odgovoriti. Pozneje, pozneje vam bo morda postalo vse jasno. Danes nisem nič drugega kakor obžalovanja vreden človek.s:
Tedaj se je zabliskalo v njenih sicer milih očeh. »Pozabite torej, da sem si dovolila vprašanje, ki me nič ne briga. Prav gotovo vas ne bom več nadllegovafia s spomini na preteklost, ki jo hočete v tebi zatreti.«
Priklonila se je in mu obrnila hrbet, da odide v jedilnico. Gornik je stal še nekaj sekund na mfttu in ji sledil z žalostnim pogledom.	. . .
Nisem mogci'. drugače ravnati,« si je tiho reke'. »Morda je najboljše tako, saj mora b';i zdaj vsega, prav vsega konec.«
Z mračnimi mislimi se je napotil proti svojemu samotnemu stanovanju.
Maida je osui>'a obstala na pragu jedilnice, ko je zapazila, da se j? razburljivo razpoloženje gospodarja in gospodinje umaknilo nežni vzaje-imosti. Še ma'o prej j3 grozi'a nevihta, zdaj pa je vs2 tako lepo v redu. Odkar je v tej hiši, še ni opazila takšne prisrčnosti med obema zakoncema. Kljub temu pa ji lepa žena prav zdaj ni bila všeč, zakaj njene ustnice so se tako zahrbno zapeljivo smehljale in v njenih očeh je videla za^ratno lesketanje.
Čeprav je družabnica sedela za isto mizo, sta jo vendar oba zakonca v vedrem spravnem razpoloženju komaj opazila. Morda pa je Volavšek horel dati svoji ženi prav s tem zadoščenje, da je vpričo Majde dejal:
Poslušaj, draga Irma, predlagam ti sporazum Naj bo. ta račun tvoje šivilje bom že plačal, če mi obljubiš, da ne boš v času treh mesecev ničesar več naročila pri njej.«
Toda lepa žena je z vso odf.oč-.ostjo odklonila možev predlog »Ne, ne! Za trdno sem sklenila sprejeti pokoro, ki si m,i jo bil prej naložil za mojo razsipnost. Šivilja še lahko čaka tri mesece. Plačala jo bom v obrokih s svojimi pri.iranki Če pa bom potrebovala kakšno obleko, si jo bom dala napraviti kar doma. S takšnimi računi te ne bom več presenečala.«	(Dalje.)
ES
DOMOVINA št. 1
-rTr' v iirirfitiTTiiMMMiii m , j
Za kuhinjo
Vložek za govejo juho. Mešaj, da naraste, dva rumenjaka in tri deke sirovega masla. Nato primešaj 15 dek nastrganih govejih ali telečjih jeter, malo majarona, soli, stlačen strok česna, pet dek z mlekom poškropljenih drobtin in sneg dveh beljakov. Majhno pe-lcačo pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in speci. Pečeno in še mlačno zreži na drobne kocke in daj z govejo juho na mizo. Vložek naj si vsak sam natrese v juho, sicer se preveč razmoči in potem ni tako okusen.
Z mesom nadevani biskvit. Stolci trd sneg štirih beljakov. Nato dodaj v sneg štiri rumenjake in tolci še deset mi«uit. Šele nato primešaj osem dek moke. Precej veliko pe-kačo pomaži in posuj z moko. Na pekačo zlij testo in ga enakomerno razlij, nato speci. Ko je testo pečeno, ga takoj nadevaj. Nadev: Zmelji na »trojčku četrt kile pečenega telečjega, svinjskega ali kokošjega mesa. Malo slanine zreži na drobne kocke, jo prepraži s pol drobno zrezane čebule, zraven stresi zmleto meso, posuj žličico moke na meso in ko malo porumeni, osoli, malo popopraj, dodaj naribane limonove lupinice, muškatnega oreha in žlico ali dve kisle smetane. Ko se je meso malo shladilo, zamešaj še en rumenjak. S tem zdaj nadevaj pečeno testo, zvij, zreži in daj na mizo.
Guljaž ira olju. Kdor ne prene3e guljaža, pripravljenega na način, kakor je povsod v navadi mu bo morda pripravljen na olju bol; prijal. Zato uporabi namesto masti čisto olivno olje. Zrezano čebulo praži na olju; pri posebno občutljivem želodcu pa jo je treba poprej nekoliko prekuhati v vodi Nato pripravi guljaž kakor ponavadi.
Cenen in zdrav priualtA za večeijo aH malico. Zmelji na strojčku ali drobno sesekljaj pol kile jater (telečjih), 10 dek slanine od gnja.ti, polovico čebuje, dve zemlji in diroben strok česna. Primešaj nato dve eoii jajci, po okusu nekoliko popra ali paprike ter kuhaj eno uro v sopari. Nato stresi v pcsodo in rabi kot namazek za kruh. Je zelo dobro in zelo zdravo.
Praktični nasveti
Če se polije prt z vinom, ta madež, dokler je še moker, očistiš takole: Drži prt nad vrelo vodo toliko časa, da madež zbledi. Nato madež namili, v mlačni vodi zmencaj in v čisti vodi izperi. Madeža pa ne smeš vtakniti v krop, marveč samo dihati nad soparo, sicer ga zapariš in ga potem ni mogoče odpraviti.
V siru se kaj radi zarede črvi, posebno če ga imaš več v zalogi. Če pa daš k siru šop šentjanžovih rož, ne pridejo vanj črvi, od-nosno če so že v siru, prilezejo ven in poginejo.
Slab zrak iz sob, posebno iz gostilniških sob, odstraniš, če postaviš v sobo zabojček, napolnjen z ogljem. Oglje malo počkropi z vodo. Vlažno oglje vsrka vass vse duhove. Oglje moraš pa potem vsak dan postaviti na zrak, da se posuši, in. ga spet znova poškropiti. Enkrat na teden ga zmenjaj z novim, staro oglje pa sežgi.
Če se popariš ali kako drugače opečeš, si namaži opeklino hitro z oljem, potem si pa de vaj na poparjeno mesto oblcladke od krompirja. Krompir zribaj na ribežnu, ga zavij v krpo in polagaj na opečeno mesto.
Kako preženeš miši in podgane. Zmelji ali pa zreži prav na drobno grenke mandeljne. Potem jih zmešaj s sladkorjem v prahu in nastavi v prostoru, kjer so miši (grenke mandeljne dobiš v vsaki večji špecerijski trgovini). Grenki mandeljni so strupeni, če jili kdo zaužije v večji množini. Miši se jih do sitega nažro in poginejo.
Proti kolcanju pomaga, če vzameš žličico sladkorja v prahu v usta in nato sladkor hitro požreš. Ponavadi pomaga sladkor takoj, sicer pa ponovi še enkrat.
Srečno
novo leto želijo sor&šlniltosn, prijateljem in zna ncejii:
B1TOIJ. Slovenski fantje pri 29. art. polku: kaplarji Kelher Franc (Podvinje), Štri-tof Jože (Artiče), Zulič Janez (Kostanjevica) in Osojnik Franc (Stara vas—Bizeljsko), redovi Štrascr Franc (Kapele pri Brežicah), Pisek Alojz (Kostanjevica), Jurica Martin (Kostanjevica).
DJAKOV1CA. Slovenski fantje v 1. mi-traljcski četi 56. p.p.: redovi Eržen Franc (Sovodenj nad Škofjo Loko), Zrnec Jožko (Zdenska vas — Dobrepolje), Špeh Franc (Podgora pri Starem trgu),
DJEVDJELIJA Slovenski fantje orožniki: Žilnik Franjo (Leveč pri Celju), Zupančič Anton (Maharovec), Sovič Ciril (Loče pri Poljčanah), Žnidaršic Janko (Metlika), Markovič Jože (Toplice na Dolenjskem) in Kocijan Dominik (Žužemberk).
KNIN. Slovenski fantje pri 23 artiljerij-ski diviziji: narednik Janko Cene (Motnik), redovi Rajmund Kompušt (Ščavniee), Inkret Franc (Črešnjice pri Celju), Hajdinjak Josip (Gornji Slaveči), Pavlic Josip (Maribor), Brglez Alojz (Šikole), Joško Hercug (Selnica ob Muri), Žemljic Valentin (Ščavnica v Slovenskih goricah), Kolarič Rudolf (Sv. Miklavž pri Ormožu), Pišek Jože (Dolena). Mihael Dvoršak (Police), Purgaj Franc (Jare-ninak Flegar Anton (Gerlinci).
KOPRIVNICA. Slovenska orožnika: pod-narednik Zagorc Franc (Št. Jernej) in Hau-senbach Anton (Selnica ob Dravi).
KOSTALAC. Vidic Filip, Boravšek Martin, Oblak Avgust, Terbil Ivan iin Kramjc JosiD.
PETROVAC. Slovenski fantje orožniki: naredniki Beziak Josip (Ljutomer). Peklar Ivan (Gornja Korena), Dražumerič Janez (Črnomelj), Vouk Just (Krk), Beziak Franc (Gornja Kungota) in Gal Ivan (Kostanjevica): podnarednik Strlič Julij (Ziri); kaplarji Marolt Aloiz (Novo mesto). Škof Franc (Bizeljsko), Cvetko Janez (Dobova), Pire Alojz (Šoštanj), Meitikovič Jožko (Radovljica), Ovsenik Ciril (Žiri). Moškon Franc (Ljubljana), Fric Anton (Podčetrtek) in Štor Anton (Ponikva).
PRIZREN. Benda Ivan (Radmirje), Stiglic Franc (Okonina), Naglic Ivan (Juvanje), Kresnik Štefan in Melhijor Rupert (Preva-lje), Zapušek Franc (Paska vas), Sušnik Ivan (Luče), Ratko Franc (Ljubno), Zeleznik Ivan (Muta), Štruc Rudolf (Bukovska vas), Kraj-ner Jože (Nazarje). Tajnik Feliks (Skorno), Presečnik Anton (Gornji grad), Grešovnik Jože (Ojstrica), Zunter Viktor (Pobrežie).
RTANJ. Slovenski rudarji: Valentin Pa-vlič, Josip Podjed. Ivan Kmetič, Ivan Drčar, Franc Uranič. Albin Klančišar, Karel Go-rinšek in Martin Rotar.
SARAJEVO. Slovenski vojak; pri 10. p. p.: Čolnar Jožef (Podstcne pri Kočevju), Kern Ivan (Škofja Loka), Gorše Ivan (Ribnica), Klun Ludvik (Ribnica), Kramaršič Er-nest (Maribor), Gregorc Franc (Podbrezje), Primožič Vencelj (Oselica).
SISEVAC. Ivan Rednak.
SREMSKA KAMENICA. Gojenci orož-niške podoficiske šole: Bečan Franc, Rudolf Anton. Ravšelj Valentin. Ržnar Alojz, Tome Jože, Kačičnik Franc, Češnovar Franc, Ahčin Franc, Podboršek Vinko, Zdovc Albin, Debeljak Kozma, Štrancar Jože, Triplat Franc, Hojrtik Konrad, Muha Anton, Peček Franc, Centrih Janez, Cerovšek •anez. Ancelj Andrej, Cigut Ivan. Rosen-berg Ervin, Šraj Josip, Petrovič Štefan, Ajd-nik Martin, Mernik Alojz, Kosmač Janez, Lesar Rudolf, Trček Franc, Budna Anton, Počkaj Josip. Klepec Julij, Zveglič Franc, .Tošt Janez, Klemenčič Franc, Mirtič Josip, Klopčič Franc, Vidovič Leopold, Podgoršek Jože, Ančnik Vid, Frelih Ignac, Bohinc Andrej, Seršen Miroslav, Šneler Franc, Žugmen Lovrenc, Bogataj Josip, Šavrič Ivan, Birk Anton, Kline Janez, Roršek Vinko. Andolšek Josip, Vrabič Ivan, Pekošak Maitin, Tom-
šič Ivan, Gornik Adalbert, Tanšek Štefan in Drač Janez
BRANGES (Francija). Kar rranc.
CLERES (Francija). Franjo Knaus, Franc Ješelnik in Ivan Janež (Novi Kot), Zvoni-mir Pantar (Prezid).
MOL1NGHEM (Francija). Anton Pober-žnik (Št. Janž pri Dravogradu), Amalija Po-beržnik (Trbonje pri Vuzenici) in Lojzka Bratina (Gornje Krapje).
MONTHAIRONS (Francija). Flegar A-lojz.
MARIADORF (Nemčija). Sternad Jožef, Rezi in Albin (Celje), Mikltč Ivan in žena (Novo mesto), Kopriva Jakob (Kalobje), Mravljak Jurij (Zagrad pri Celju) Zavrl Anton in Alojzija (Javorje—Litija), Mora-vec Ignac (Novo mesto), lic Ivan (Krško), Šošter Jožef (Šmarje pri Jelšah), rodbina Skinderja Franca (Raka), rodbina Skinderja Franca mlajšega (Raka), rodbina Cesarja Jožefa (Novo mesto), Šiško Alojz in žena (Raka), rodbina Gučka Mihe (Kalobje), Jon-tes Ivan in žena (Laško), Paučnik Franc (Laško).	_
LAS BRENAS (Argentina). Karel Kifnar in obitelj (Metlika), Anton Derganc in obi-telj (Semič), Leopold Klemene (Črnomelj), Janez Ramuta (Osojnik), bratje Franc, Ignac in Ludvik Veiss (Metlika), bratje Štefan, Jakob, Anton in Alojz Drganc (Kal), Alojz Brunskole (Vrčice), Jakob Ogolin (Semič), Alojz in Matija Simonič (Vinji Vrh) in Janko Zaje (Loka—Črnomelj).
Kak® delamo lect
Lect napraviš 14 dni pred uporabo, ga spraviš v piocevinaste šKatie in imaš v hladnem prostoru. Za lect uporabiš slabši ah starejši med. Za mazanje pekače imamo pravi vosek. Lecta ne smeš peči ne v prevroči pečici, ne predolgo časa. Površina lecta mora biti še zmeraj mehka, ko vzamemo lect iz pečice.
Lect z orehi napraviš takole: Kuhaš 25 dkg medu, da se začno delati pene in da disi po Zganem sladkorju. Potem raztopiš 25 dkg sipe v osmmki litra vroče vode. To dobro premešaš, pustiš stati, da je mlačno, primešaš 25 dkg bele moke, 25 dkg ržene moke in potem naj ta mešanica stoji 14 dni v porcelanastem loncu in naj bo pokrita s pergamentom. Čez 14 dni daš v testo 20 dkg sladkornega praha in po pet gramov stolčenih žbic, cimta, kardamona, dalje 18 dkg stolčenih orehov, pet dkg sesekljanega citronata in 7 in pol grama jelenorožne soli. Dobro zgneteš in razvaljaš za pet milimetrov na debelo in izrežeš oblike, kakršne hočeš. Lahko še vsako obliko pomažeš no vrhu z jajcem in potreseš s sesekljanimi orehi. Pečeš v srednje vroči pečici kakih 20 minut. Pustiš stati do 14 dni in šele potem je lect užiten, a užiten je nato več mesecev.
Lectova srca napraviš: Zmešaš 36 (dkg sladkorja, 3 dkg raztopljenega masla, dve jajci, en rumenjak in 8 dkg medu. Dalje dodaš stolčeno 1 dkg cimeta, 1 dkg žbic, noževo konico kardamona, žličko pecilnega praška in 56 dkg ržene moke. zgneteš testo in ga pustiš eno uro stati. Potem ga razvaljaš za 4 milimetre na debelo, izrežeš srca, pomažeš z beljakom, daš v sredo po polovico mandeljna, daš na pekačo, ki je pomazana z voskom, in pečeš v srednje vroči pečici 20 do 25 minut.
Pmtnmt in ostani član Vodnikove družbe!
Zim! napovedujejo smrt
Mnogi znanstveniki trdijo, da na vsem svetu ledeniki pojemajo in da bo prišel čas, ko bodo docela izginili. Prav letos prihajajo iz Evrope in Amerike poročila, da se ledeniki naglo krčijo, da so se letos nenavadno hitro stopile velike ledene gore na Islandskem in na Grenlandiji. Vsa ta poročila so dovedla ameriškega profesorja z washing-tonske vremenske opazovalnice Humpreysa do tega, da prerokuje zimi smrt.
Prvi trenutek so znanstveniki zmajevali z glavami, ko so brali profesorjevo trditev, češ da bo prišel čas, ko na svetu ne bo nobenih ledenikov več. Vendar pa resna znanost mora priznati, da je docela mogoče, da bi se kaj takega nekoč vendarle utegnilo zgoditi, saj so najnovejše najdbe na Islandskem in na Grenlandiji dokazale, da je nekdaj tamkaj bilo drugačno življenje. Grenlandija je v nekdanjih časih menda res bila dežela, kakor še dandanes pravi njeno ime (Gronland = Zelena dežela). Znanstveniki v Ameriki zdaj raziskujejo neko rudnino, katero so izvlekli iz 3900 m globokega Wed-delovega morja. Izkazalo se je, da je v tej rudnini tudi citronova kislina. To je dokaz, da je bilo tamkaj nekdaj podnebje takšno, da so uspevale celo citrone. Ker je dokazano, da je zunanjost naše zemlje nekoč bila drugačna kakor je danes, je mogoče, da bo nekoč v prihodnosti ta .zunanjost spet drugačna.
Podnebje Evrope in velikega dela Amerike je za navadnega človeka samo zaradi tega znosno, ker se v teh krajih srečujejo nasprotstva mrzlega severa in vročega juga. Ta nasprotja med mrzlim in vročim se v našem podnebju tako izravnajo, da je s tem ustvarjen boljši oogoj za človekovo življenje. Brez tega bi bili pri nas severni vetrovi premrzli, južni pa prevroči Zdaj pa recimo, da bi pri nas izginili vsi ledeniki, odkoder piha k nam mrzli severni veter. Ako se to zgodi, bodo južni vetrovi toliko hujši. Tudi pri nas bi nastonale silne deževne dobe. Podnebje pri nas bi se bistveno spremenilo, med tem ko bi se to v vročih tropičnih krajih mnoso manj poznalo.
Ogromne svetovne žitnice so samo zaradi tega tako rodovitne, ker se mrzlo in toplo med seboj tako iznonolnjujeta. Tako ima-
Tik pred volitvami predsednika v Združenih državah je objavil ameriški dopisnik nekega praškega dnevnika čianek, v katerem trdi, da je tako slavljeno ameriško blagostanje le izmišljeno. V svojem članku pravi med drugim:	t
Z velikanskim ropotom se dopoveduje ameriškim državljanom, da je gospodarska kriza premagana. Številčni podatki pa naj to tudi dokažejo. Ti podatki pravijo med drugim: Na tri ameriške družine pridejo dva avtomobila in en radijski aparat. Vsak drugi Američan je zavarovan za primer smrti. Vsak tretji Američan ima svoj bančni račun, vsak peti je lastnik delnic in vsak osmi je telefonski naročnik. Pa še drugi dokazi se navajajo za blagostanje Amerike. Dohodki železnic so se v enem letu podvojili, proizvajanje etlektičnega toka je doseglo v zadnjem letu silno višino, proizvajanje jekla je že doseglo stopnjo iz 1. 1929., proizvodnja cigaret še nikdar ni bila na tako visoki stopinji, denarni zavodi izplačujejo spet divi-dende in tako naprej.
Toda ameriški dopisnik je proti vsem tem številkam nezaupljiv, čeprav priznava, da so ameriški statistični podatki najboljši na svetu. Toda na drugi strani se brezposelnost ni zmanjšala. L. 1932. je bilo v Združenih državah 12 do 15 milijonov brezposelnih, a
mo v Evropi veliko žitnico Rusijo, v Aziji Kitajsko, v Ameriki pa Kanado, Zedinjene države in Argentino. Poleg teh pa je še Avstralija. Če bi v teh deželah prenehal pihati mrzli veter, bi žitno polje kmalu propadlo tako, da bi se mogle tamkaj pasti samo še ovčje črede. Toda te črede bi se pomikale čedalje bolj proti severu ali jugu, ker bi bliže ravnika solnce izžgalo vso rast. Počasi bi peščeni viharji pokrili s peskom zdaj rodovitne planjave. Rodovitne dežele sveta bi izginile.
Razmere na severu, na Grenlandiji, v Sibiriji in v polarnih krajih pa bi se bistveno izboljšale. Tam bi nastala nova selišča. Omenjeni ameriški profesor trdi, da bi zato nastalo silno preseljevanje narodov proti severu. Iz tega preseljevanja pa bi nastale strašne vojne, ker bi si vsak narod rad zagotovil boljši kos zemlje. Zgodilo bi se morda tudi to, da bi rodovitna plast te severne zemlje bila tako plitka, da bi jo obdelovanje prekmalu izčrpalo. Morda bi se pod temi plastmi rodovitne zemlje našle plasti kakih rudnin ali olj, toda za plug bi bilo te zemlje premalo.
S tem v zvezi je šele pred kratkim bila objavljena statistika, kaj bi bilo, če bi se ledeniki vsi spremenili v vodo. Izračunali so, da bi stopljeni ledeniki dali 1,330.000.000 kubičnih kilometrov vode. Ako bi se ta voda razlila v morje, bi morje naraslo za celih 45 metrov. S tem pa bi prišle pod vodo ogromne površine obmorskih dežel. Pri nas v Evropi bi na primer v takem primeru docela izginili pod vodo Belgija in Holandska in tudi velik del Danske. Pa tudi druge obmorske dežele bi bile silno prizadete. Vse svetovno znane luke bi izginile pod vodo.
No, pa nas znanost tudi tolaži, da bi se preveč ne ustrašili. Sicer nenavadna poročila z Grenlandije in Islandije še davno niso taka, da bi morali že jutri povezati svoje culice ter se seliti na sever. Tam še stoje velikanske ledene gore, ki nam prav prijazno strežejo s svojimi ledenimi vetrei. Zve-zdoslovci, ki se tudi ukvarjajo s takimi vprašanji, nam zagotavljajo, da zemlje še ne bo konec pred tremi milijardami let. Sicer r>a bi minilo najmanj 200 let ali še več, preden bi se stopil ves led na zemlji.
podporo je prejemalo od države okoli 20 milijonov ljudi. Kolibo pa je danes brezposelnih? Uradno se navaja, da jih je 12 milijonov in da 20 milijonov ljudi dobiva državno podporo. Brezposelnost se torej ni zmanjšala. Narodni dohodek je znašal v Ameriki 1. 1929. 81 milijard dolarjev, 1. 1932. je padel na 40 milijard, a se je potem dvignil za 16 milijard. To je omogočil državni predsednik Roosevelt s svojim načrtnim gospodarstvom. Z določitvijo cen ia z državnimi podporami za javna dela je hotel Roosevelt na vsak način dvigniti narodni dohodek. Koliko so znašale vse te državne podpore ni mogoče ugotoviti. Ceni se, da so se davki in državna zadolžitev v teh štirih letih Rooseveltovega gospodarstva podvojili. Trdijo, da so znašale podpore farmarjem, in industrijcem približno toliko. 7.a kolikor se je izboljšal rtarodni dohodek. Tem bolj čudno je zato, da se število brezposelnih ni zmanjšalo.
Zatrjujejo, da je bilo 1. 1936. kljub temu leto uspehov. Produkcijske številke avtomobilske in radijske industrije so se skoro podvojile. V resnici pa se je tudi nabava avtomobilov, radijskih aparatov in podobnega silno dvignila. To omogočata dva Činitelja: silno niz^e cene in sijajno organizirana prodaja na obroke. Izvrsten radijski aparat ve-
lja 6 dolarjev, Fordov osemcilindrski avtomobil 495 dolarjev. A vse to je mogoče kupiti z zelo ugodnimi pogoji na obroke. Izvrsten pisalni stroj se more kupiti na obroke po 2 dolarja mesečno. Enorodbinstoa vila velja 20 dolarjev mesečno.
Da more Američan kupovati te predmete in plačevati obroke, si pri trguje od ust. Za hrano izda Američan 32.3%> svojega dohodka. V Evropi se izda v ta namen 43 odstotkov.
Po vsem tem ameriško blagostanje vendarle ne bo izmišljeno. Ni dvoma, da žive ljudje v Ameriki bolje kakor v Evropi.
X Prerokovanje francoske vedeževalke za 1. 1937. V tujem tisku se že pojavljajo prerokovanja za nastopajoče leto 1937. Tako nam prerokuje znana francoska vedeževalka Trecourtova: »Leto 1937 bo v splošnem zelo neugodno za letalstvo. Žrtev letalske nesreče postane med drugimi ugleden francoski politik. Na morju zadene nesreča velik pairmik v razdalji šestdnevne vožnje od New Yo»rka. Novo leto prinese več velikih požarov, zlasti v gozdovih južne Francije. V prvih tednih novega leta dobi Francija drugo vlado in s tem spet zaupanje, posebno v finančnih zadevah. V Italiji ne bo nobenih bistvenih izprememb, samo kralju se obeta huda bolezen. V Nemčiji postane žrtev atentata vodilni politik. V Rusiji bodo notranji nemiri, drugače pa nobenih bistvenih izprememb. Anglija bo imela nove težave z eno svojih kolonij. Belgiji se obeta poroka kralja. V Parizu bodo v prvi polovici leta politični nemiri. V Španiji vidi Trecourtova sikorajšen konec državljanske vojne, ki se bo končala z zmago generala Franca, ne ve pa, kako bo rešeno vprašanje španske notranje politike. Vsekakor pa bo leto 1937. ugodnejše od tekočega.
X Veliko razburjenje v Moskvi, ker je Francova vlada potopila ruski tovorni par-nik. V ruski javnosti je zavladalo veliko ogorčenje, ker je neka Francova ladja potopila ruski tovorni pamik »Kamsomol«, ki je vozil nafto v Belgijo. Vsa posadka, ki je štela 37 mož, je utonila. Na Rdečem trgu v Moskvi se je vršil te dni velik protestni shod, na katerem so govorniki zahtevali zadoščenje od Francovih Špancev. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo, naj se takoj odpošlje črnomorska vojna mornarica v španske vode. Ruska vlada je v pomirjenje jjsi/mesti izdala objavo, v kateri^ napoveduje, da bo zahtevala popolno zadoščenje za ta napad na rusko zastavo ter da ne bo odnehala poprej, dokler krivci re bodo prejeli zaslužene kazni. Na posredovanje poslanikov AngCije in Francije pa je sovjetska vlada izjavila, da zaenkrat ne misli na to, d a bi postala v Sredozemsko morje svoje vojne ladje, pač pa upa, da bosta Francija in Anglija piodprii akcijo za zaščito trgovinskih ■latffij v španskih vodah.
X Pred novim veleizdajaieMm procesom v Moskvi. Poljski listi poročajo, da so ruska oblastva aretirala vrsto veleizdaje osumljenih ljudi, med njimi še tiste nekdanje Leninove sodelavce, ki so pri procesu v avgustu odnesli zdravo kožo Med njimi so prijeli 35 Nemcev, od Rusov pa glavnega urednika .»Izvestij« Karla Radeka, Sokolnikova in generala Kutno. Vsi bodo obtoženi vohunstva zarote proti Stalinu in pa da so širili narodni socializem.
X 21-letna mu*)imanka, najmlajša odvetnica na svetu. V Damasku je postala odvetnica prva muslimanka, gospodična Buronne Tarazi. Mlada odvetnica šteje šele 21 tet in je, kakor kaže, najmlajša odvetnica na vsem svetu. Gimnazijo je dovršila v Damasku, pravo pa v Beyroitu. Gospodična Tarazi je iz ene izmed najuglednejših družin v Siriji in govori arabski in francoski. Svoje stranke zagovarja v obeh jezikih. Starim muslimanom pa nikakor ne gre v glavo, kako rnore ženska braniti ljudi na sodišču.
AH so Američani bogati ali ne
X 3000 žrtev potresa. Potres v San Vin-centu v San Salvadorju je povzročil mnogo hujšo nesrečo, kakor se je prvotno domnevalo. Pod razvalinami San Vincenta je obležalo okrog 3000 ljudi. Potresi na tem ozemlju sicer niso ako redek pojav, vendar takega razdejanja ni bilo že od 1. 1879., ko je bilo mesto poleg več okoliških naselij prav tako hudo prizadeto. Okrog 25.000 ljudi je izgubilo domove in skoraj vse so morala ob-lastva v okolici mesta spraviti pod šotore.
V posameznih zasilnih taboriščih so urejene tudi kuhinje Premožnejši ljudije sd se zatekli v bližnjo Apastequo, ki ji potres ni prizadejal skoro nikake škode. Potresni sunki se ponavljajo ter se je do tal zrušilo mnogo že na pol razdejanih poslopij.
X Neizmerno bogastvo Rusije je razvidno iz naslednjih podatkov. Po številkah zadnjega ljudskega štetja šteje Rusija zdaj 168 milijonov prebivalcev, pripadajočih 102 narodoma. Rusija meri 21,353.000 kvadratnih kilometrov, njene meje so dolge 65.000 km in od tega odpadeta dve tretji; c na morsko obalo. 40 največjih ruskih rek meri 76.600 km, sedem največjih jezer in dve notranji morji (Kaspiško in Aralsko) zavzemajo površino 580.000 kvadratnih kilometrov, torej 100.000 kvadratnih kilometrov več kakor vsa Nemčija. Gozdov ima Rusija eno milijardo hektarov, torej eno tretjino vseh gozdov na svetu, kar pomeni zalogo 51 milijard kubičnih metrov lesa. Rodovitne, za obdelovanje godne zemlje ima Rusija 224 mi'i_'onov hektarov, vrtov in vinogradov pa 2,000.000 hektarov. Zaloge premoga znašajo 1.200 milijard ton, zaloge nafte 3.200 milijard, kar pomeni okrog 30 odstotkov vse nafte na svetu. Zaloge železne rude znašajo 10.600 milijonov ton, tako da je Rusija v tem pogledu prva država na svetu. Odkrita rudninska bogastva so pa samo na površini 8,200.000 km, torej samo na 37 odstotkih vse površine Rusije, kajti večji del ruskega ozemlja zemljeslovsko še ni bil raziskan. Lahko si torej mislimo, kako ogromna so vsa naravna bogastva, kar jih premore Rusija. Lani so ujeli v Rusiji 1,540.000 metrskih stotov rib, kožuhovine so pa prodali za 175 milijonov rubljev. Premoga pridobe 350.000 ton dnevno, nafte 89.000, koksa 55.000, železne rude 83 tisoč, litine izdelajo 39.500, jekla pa 48.800 ton. Zasejana ploskev meri 133.7 milijonov hektarov, od tega zavzema žito 102.2 milijona, tehnične rastline 10.8 milijonov, sočivje pa 9.8 milijonov hektarov. Lani je pride'ala Rusija 901,000.000 metrskih stotov žita, 17 milijonov bombaževine, 162 milijonov sladkorne pese, 796 milijonov krompirja, 21 milijonov sadja, 6 milijonov metrskih stotov vina in 13 milijonov kilogramov čaja. Dne 1. junija 1936. je imela Rusija 17 milijonov konj, 57 milijonov gllav goveje živine, 74 milijonov ovc in koz, 30 milijonov prašičev, 178 milijonov preutnine, 271.000 velbodov in 1,940.000 severnih jelenov. 1. oktobra 1.1936. je imela Rusija 85.099 km železniških prog. Lani so prevozile ruske železnice 919,000.000 potnikov in 339,000.000 ton b'aga. Vodni promet je imel 3070 rečnih in 402 moiska paraiika in 6500 vlačilcev, s katerimi je bilo prepeljanih 345.000 potnikov in 90,000.000 ton blaga. Lani je izhajalo v Rusiji 10.000 listov v 36 milijonih izvodih, izdanih je bilo 42.700 knjig v 48 jezikih in 700,000.000 izvodih.
X 200 rudarjev ubitih. Iz Bomfoava v Indiji poročajo o strahoviti nesreči, ki se je pripetila v rudniku Radhanagar v Indiji. V rovu, v katerem je bilo zaposljenih 200 rudarjev, se je razpocil plin. Učinek je bil strahovit. Rov se je sesul in je bilo pod ruševinami pokopanih ■vseh 200 rudarjev. Ker so bili tudi v os-talih rovih zaradi nesreče pokvarjeni ventilatorji, se je tudi v sosednih rovih zadušilo več rudarjev, ostali pa so se le s težavo rešili. Preden so se dokopali do zasutih rudarjev, so bili ti že vsi mrtvi. Le eden je še kazal znake življenja, toda ko so ga spravili iz rova, je umrl. Ne-
sreča je izzvala med rudarji, ki so po večini domačini, velik poplah in nihče noče več na delo v rov. Prepričani so, da je to maščevanje bogov, ker dopuščajo, da tujci ropajo zemeljske zaklade.
X Šest živih rudarjev zazidanih. Dne 6. oktobra 1. 1935. je nastala v rudniku Proko-pu pri Teplicah-šanovu eksplozija, pri kateri naj bi izgubilo življenje šest rudarjev. Nekaj ur po eksploziji je posebna komisija ugotovila, da je nastal v rovu ogenj, ter je odredila, da so rov takoj zazidali. Te dni so začeli kopati na istem mestu, ker so sodili, da je ogenj že ugasnil. Izkopali so 600 m dolg rov s strani in so naposled dospeli do mesta, kjer se je takrat zgodUa nesreča. Tu se jim je nudil strahovit prizor. Rudarji, ki so jih razglasili za mrtve, so skoro nagi sedeli okrog mlake, iz katere so po-aledinjič pili v svojem življenju. Bili so strahovito shujšani in so se držali za roke. Zdaj je postalo jasno, da so jih žive zazidali, čeprav bi jih takrat bilo mogoče reši>i. Ugotovljeno je tudi, da so zazidani rudarji z zadnjimi napori izkušali z velikim železnim drogom prodreti skozi sloj premoga, ki se je ob eksploziji vsul v rov in ga zatrpal v dolžino kakih šest metrov. Preiskava je tudi ugotovila, da v rovu sploh ni bilo nobenega požara in da je bil ukrep komisije docela pogrešen. Oblastva so zdaj odredila sodno postopanje proti vsem č'anom te komisije.
RADIO LJUBLJANA
od 3. do 10. januarju
Nedelja, 3. januarja: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.30: Telovadba (15 minut za ženske, 13 minut za moške; vodil bo profesor Marjan Dobovšek). 9.00: Čas, poročila, spored. 9.13: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor: Sedanji obraz Kine in misijoni (dr. Gracer Jo že). 10.00: Dopoldanski konccrt radijskega orkestra (vmes bo pel samospeve Vekoslav Janko, pri klavirju pa bo protesor Lipov-šek). 11.30: Otroška ura: Božični prazniki v otroškem nastopu (vodila bo Slavica Ven-cajzova). 12.00: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Slovenski vokalni kvintet. 16.00: Ženska ura: Katere ženske lastnosti govore za njeno gospodarstvo (Franja Brodarjeva). 16.20: Ura lahke glasbe (Magistrov šramel-trio). 17.00: Kmetijska ura:„Svinjereja s pesmijo —■ dvogovor (inž. Oto Muck). 17.20: Koncert zbora balalajk »Ruslan«. 18.00: No voletna voščila narodov (prenos iz Berlina). 18.30: Tihi tlom — burleska v enem dejanju. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19 50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnišnice (prima-rij dr. Valentin Meršol). 20.00: Slovenska ura: Pesmi z onstran Karavank (plošče); Slovenski dom in cvetje na Koroškem (dr. Angela Piskernikova). 20.40 Koncert lahke glasbe (Marta Obervvalderjeva s spremlje-vanjem radijskega orkestra in radijski orkester sam). 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. 22.15: Koračnice in valčki (radijski orkester).
Ponedeljek, 4. januarja: 12.00: Operetni venčki (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13. . (":as. spored, obvestila. 13.15: Pester spored > (radijski orkester). 14.00: Vreme, borza. 18: 1 Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj). 18.20: Reproduciran koncert na dveh klavirjih. 18.40: Kulturna kronika: Slovensko slovstvo v preteklem letu (profesor Fran Vodnik). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnišnice (prima-rij dr. Božidar Lavrič). 20.00: Spominski večer Emilu Adamiču (prenos iz Filharmonije). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15 Lahka glasba (radijski orkester).
Torek, 5. januarja: 12.00: Češka lahka glasba (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Operni zbori
(plošče). 18.00: Kmečki trio (Gregorc, Naeh-torg, Stanko). 18.40: Vzgoja in avtoriteta (dr. Stanko Gogala) 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30: Nacionalna ura 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnišnice (primarij dr. Kan Matko). 20.00: Prenos iz Maribora (Jelka Igličeva, Sancin, septet bratov Živkov in šramel Močnik). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Daljne dežele v glasbenih slikah (pio-sce).
Sreda, 6. januarja: 9.00: Čas, poročila, spored. 9.15: Vesel jutrni pozdrav (plošče). 9.45: Verski govor: Naši misijoni v Benga-liji (Ludvik Lederhas) 10.00. Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice 11.30: Otroška ura Nastop Gašperčka 12.00: Filmski debut v snegu (predavanje SPD) 12 10: Instrumentalni dueti (Stanko Avgust in Petan France) 12.45: Vreme, poročila 13.00- Čas. spored, obvestila. 13.15: Koncert radijskega orkestra (po željah) 1O.00: Dekliška ura: Slovenka sem (pesem); Kristus m žene ob vodnjaku. Žena in današnja kriza (prot. Ro-bidova) Razgovor Dekle je po vodo šla Praktičen nasvet za pranje volnenega blaga. 17.00: Kmetijska ura: Kakšne koristi smo imeli od naših posojilnic (dr Jože Basaj). 17.20: Za veselo razpoloženje (ladijski orkester). 18.00: Trikraljevska igra i/ Mežiške doline (predelal in za radio pritrdil Niko Kuret). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura 19.50 Predavanje akcije za razširjenje naše bolnišnice (primarij dr. Leopold Ješe) 20.00 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar. v II. odmoru čas, vreme, poročila, spored).
Četrtek, 7. januarja: 12.00' Harmonika in citre (plošče) 12.45: Vreme, poročila 13.00: Čas, spored, obvestila. 13 15: Godbe na pihala (plošče) 14.00: Vreme, borza 18.00: Pester spored (radijski orkester) 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnišnice (upravnik dr. Franc Gerlovič). 20.00: Večer skladb Riharda \Vagnerja 22.00: Čas. vreme. poročila, spored. 22.15' Plesi od davnih do današnjih dni (plošče)
Petek, 8. januarja: 12.00: Slovenski biseri (plošče). 12.45: Vreme, poročila 13.00. Čas, spored, obvestila 13.15: Schubert: Simfonija v h-molu (plošče) 14 00 Vreme, borza. 18.00: Ženska ura: Versko naravna vzgoja v družini (Srečka Labernikova). 18.20: Pe-snriice 7ft kratek čas (ploščeV 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) 19.00: Čas, vreme, poročila, snced obvestila. 19.30: Na^onal-na ura 19.50: Zanimivosti 20.00 Plošče. 20.30: Koncert Udruženja ljubljanskih kon-servatoristov (prenos iz Kranja) 22.00: Č«s. vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.	%
Sobota, 9. ianuarja: 12.00: Plošča za ploščo hiti. 12.45: Vreme, poročila 13.00: Čas, spored obvestila 13.15: Plošča za ploščo hiti. 14.00: Vreme. 18.00: Za delopust (radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas. vreme, poročila, spored obvestila. 19.30: Nacionalna ura 19.50: Pregled sporodf. ?0.00: O zunanji po!it:ki (dr. Aloi-zij Kuhar). 20.20- »Kisle 1 mečka igra z* radio; napisal F.nka). 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. 22.15- Lahka glasba (radijski orkester).
Listnica uredništva
/. F. Kumen. V splošnem velja 8 urni delavnik. Če je pod izvestnimi pogoji kaj drugače, o tem vas pouči zakon o zaščiti delavcev. Dobite ga na občini.
Šafarship. Vsekakor si želimo dopisnika iz teh krajev. Prosimo! Javite nam še enkrat obračun za poštnino!
Božičnih in novoletnih pozdravov domačih iz domačih krajev ne objavljamo. Toliko v pojasnilo našim prijateljem, da ne bo zamere!
Uredba o likvidaviji kmečkih dolgov velja tudi za upnike v tujini.
A v ifual belina
DC MIC K.I
»Kaj zlega, Gjuiro?« je vprašal Gubec in dvignil glavo.
»Prosim Vas, ujec. ali hočete kmalu poslati moje svate po Jano?«
»Ne boj se, bo že!« ga je potolažil G-ubec.
»O, dragi ujec, ,Ro že' je ciganska beseda. Da jaz Jane ne pustom, predobro veste, tudi ona se je k mojemu sircu privezala in tudi Vi niste nasprotni. Moje gospodarstvo, hvala Bogu. ni ravno najslabše. Postavil sem si lep dom. Domačini so mi sicer nevoščljivi in zavidni, ker nimajo srca za mene. In tako sem žal osamljen kakor drevo sredi ravnega polja. Sam^ da bi bilo tega že konec, kar že težko čakam.«
»G'ei ""a no. di°čika.« odvrne Gubec »te^ko mu jt° čakati. Glej ga no' Ki^ imaš brke? Se-T tukaj na kloi in poskušaj!«
G juro ^e z^ovol-ea sedel, po1*? njega pa Gubec. Ujec je sklonil glavo sklenil na ko-Jennh roke ni mimo rekel mladeniču:
»Go'obrad si še. res je. toda osemnajst je žp za teboi in ne kaplja. ti več mleko od ust. Ko je tr-oja pokiinn mati. moio a^ra umirala me je poklicala k poste1 in rekla: »Brat! Moji računi gredo profi koncu, treba bo oditi s te-^a sveta. Na prslih mi leži kakor kamen. Hudo je, prehudo. Toda Bogu bodi hvala, če ni drugače. Samo za eno te v božjem imenu prosim. Za menoj bo ostal moj edinec Gjuro. očetove oči so se že davno zaprle, sedaj se bodo še materine in nikogar ne bo. ki bi gledal in pazil nanj. V hiši so domačina in sorodniki in ker gre po rojstvu mojemu sinu polovica, mu niso naklonjeni in mu bodo nagajali, če bo le mogoče. Bodita mu ti in naša stara mati zs očeta in mater. Pazita mi na tega dečka, ker bi se moje kosti v grobu obrnile, če bi se to dete pokvarilo. Prisezi ml, da boš na to mislil in skrbel, pris°zi mi. da bom mirno umrla. Pri-seeel sem ji. Čni. pred smrtjo sem ji mrise-gel na mojo du^o in ona s s je obrnila in mirno na veke rasnala In kar se.m obečal, sem tudi zvesto držal. Varovat1 in b-emil s«m te p~ed tujci domačini v tvoji lastni hiši.«
»Res je. ujec. in hvala vam za to.«
»No. tako vidiš, Gjuro, d« ti hočem dobro. Zato se zanesi na mene. S tvojo babico, mojo materjo, vedno misliva na tebe. Bil bi te vzel na svoj dom, toda ti si svobodnjak, jaz pa kmet. Potem bi mogoče prikmetili tudi tebe. Boljše pa j'3, da si na svoji zemlji, saj sem ti rekel, da so člani tvoje zad-uge g!ad-ni za tvojim deležem. Nek a i ti je vne'o v glavi, v srcu se ti je omilila Jnnkova Jana. Siromašna ie, na nič zato, poltena je in vredna snoSto^nia. Tadrmr?.rji ti silijo bogato nevesto, jaz pa sem rekel, samo vzemi Jano. ker nekatere deklice nosijo bogastvo v mošnji, diruge v srcu Toda vse ob svojem času. veruj mi moj stoka: tudi meni ni za-s.onj zrasla brada. Otročnica se kmalu najde. toda gospodarstvo potrebuj« čvrstih laktov, da se sleme ne poruši. Premlada sta, otroka sta še, ona ima petnajst, ti osemnajst; ona bi sama še mleko pila ne pa drugi od nje. Počakajta še nekoliko!«
»E. dragi ujec«, se je mladenič počehljal za ušesom, »vem. da modro govorite, ker vas ves kraj bolj posluša kakor žumdka in žumna. AH, me«i se tako zdi. da bi lahko bilo prepozno, kar se va?n zdi prezgodaj.
Nisem tvr«et\ dft bi var» Mi blebetal Sita-ri eospod Ta hI gre za kapelama v Veliko Kanižo: zato zbira četo konjenikov iz vseh detov sveta, nekoliko za denar, nekoliko s silo. Ni še dolgo tega. kar me je že stari volk srečal na potu pri Jakovi jem Jahal sem v Zagreb. Tahi me je ustavil in vprašal, kdo sem in kam grem, jaz pa sem rekel: »Gjuro Mogaič, svobodnjak iz Stubice.« Nato je rekel spremljevalcu Petru Petroviču: sTa fant je kakor rojen za konjenika.« In eta šla dalje. Mislite si, kako mi je bilo pii
p y IM ?"
srcu. Jaz, pri Bogu in moji duši, nisem bo-jazljivec; sprijel bi se, če treba celo o sveč-nici z volkom, ali sedaj, moj Bog, ko mi Jana po glavi hodi, naj sedem na konja in po*-nesem svojo glavo na turški semenj! To človeka bdi. Recite sami, če ne!«
»Ne boj se, sinko!« odgovori Gubec, »ti si svobodnjak na svoja zemlji. Po postavi te Tahi ne sme vzeti v svojo četo!«
»Vem to,« je nejevoljno odvrnil Gjuro, »toda postave priTahu malo pomagajo, kakor da jih za njega sploh ni. Pred nekoliko dnevi je pozval vse vaške starešine na grad in jim zapovedal, naj narekujejo njegovemu pisarju imena vseh samskih tlačanskih in svobodnjaških sinov, ki bi bili porabni za konjenike, in ko niu je brdovški župan rekel, da so svobodnjaki že od nekdaj te sfužbe prosti, in da on to ve, se je Tahi nanj obregnil, da so svobodnjaki vaški psi, kakor tlačani, da bo postavo sam razlagal, »stara prismoda,« to je župan pa naj drži jezik za zobmi. Vidite torej, da me čaka nekaj hudega; saj je župan tudi moje ime dal zapisati in mi je pozneje vse povedal, kaj se je na Susjedu zgod.-Mo. Oženite me, ujec, pa se mi ne bo treba bati, če sem tudi mlad, vendar nisem brez pameti. Vi pa ste pametni in boste na naši strani. Jaz bi res ne maral tam kje na Madžarskem prodajati Turkom glave.«
»Oženi ga, oženi našega Jureka,« se je od koče sem za,čul s aboten glas. Na pragu se je pojavila kmečka starka, z nagubanim velikim licem in belimi lasmi. Držeč se z obema rokama za ogirajo, je sitaira Gubčevka počasi lezla proti sinu in vnuku in sedla med nju na k'op. Prijela je mladeniča za roko in rekla sinu.
»Daj Matija, oženi ga! Niti tvoj oče ni bil starejši, ko me je pripeljal sem na ta dom i® Pušee. Jana je dobra deklica, res da siromašna. toda tudi jaz ti nisem nič prinesla k hiši. Je že tako, če se dva najdeta, da ne gre vse gladko po računu in navadi. To je že stara povest. Kaj hočeš, če nas je Bog tako ustvaril. In prav sedaj, ko ga hočejo poslati nad Turke. Bog ne daj, da bi se kaj takegg zgodiro!«
Gubec je s'isnil obrvi, potegnil z roko preko glave in se zamislil.
»Dobro je, mairka« je rekel nazadnje, »pa bodi po vašem, če je že taka turška sila. Vem, da gospod Tahi po postavi G jure ne sme vzeti med vojake, toda fant je rekel po pravici: kaj je danes postava? — Sab'ja ;n vislice. Šel bom pred starega Taha. Rajši bi izgubit najiepšo kravo, toda šel bom, ker sem njegovi materi prisegel, dasi prav ne vem, aii je ta stari samosilnik tukaj gospodar ali ne. Ne bom ga niti prosil, niti se mu klanjal: rekel mu bom samo, kaj je prav. Jutri bom torej ugriznil v to kislo jabolko. Ti, Gjuro, pa povej domačinom, kaj smo sklenili, jutri pa lahko stopiš v Brdovec in poveš Ju.ku in Jani, naj bo, kakor ste se domenili in naj se dekle pripravi Jeli tako prav, mama?«
»Prav, moj som,« je odvrnila starka, »stori, kakor veš, da boš pravo zadel.«
»Ej, hvala vam, hvala, dragi ujec,« je skočil na noge mladenič. »Sedaj je žalosti konec! Juhe, Jana, dušica moja! Če Bog da, bora ob letu skupaj grozdje trgala!« Od veselja je mladenič vrgel klobuk v zrak, toda v istem trenutku se je od Golubovca sem začul topot konjskih kopit. Matija se je ozrl v ono stran in se nekolliko zdrznil, nato pa rekel mladeniču:
»Glej, mrači se! Vrni se v vas, Gjuro, in stori, kakor sem ti rekel! Vi, draga mamka, pa stopite v kočo, jaz bom kmalu prišel za Vami.«
»Dobro,« je zaklical Gjuro veselo, »z Bogom, ujec, z Bogom babica in lahko noč!« Nato je kar poskakoval proti vasi, starka pa se je počasi zavlekla v kočo.
Gubec je šel po bregu do plota. Črez nekaj trenutkov se je ustavil pred vratmi na vrancu konjenik v dolgem, črnem plašču in z bairžunasto črno kapo, ki mu je po strani čepela na glavi. Bil je krepak, črnook mladenič, ki se mu je na žarkih očeh in trdnem močnem licu poznalo, da je vražji človek.
»Dober večer, Matija!« je zaklical prišlec in skočil s konja.
»Vi ste, milostni gospod?« ee je začudil Gubec.
»Da, jaz,« je kratko odvrnil mladenič, »čudiš se, kaj ne kako, da je prišel Stjepko Gre-gorijanec k tebi? Odpri leso, da lahko po-vedem konja noter. Rad bi govoril s teboj dve tri na samem. Ali sva sama?«
»Razen moje matere ni nikogar blizu« odgovori Gubec, gleda gospoda po strani in odpre leso. Konjenik in konj sta stopila na dvorišče. Stjepko je privezal konja za drevo in nato sedel na klop pod orehom.
»Sedi, Matija,« je rekel in razgrnil svoj plašč, pod katerim se je pokazala široka sablja in za pasom dva samokresa. Nato je sedel.
»Nočem«, je nadaljeval Stepko, »da bi me tukaj videli Tahijevi ljudje. Zato tudi nisem mimo Susjeda prišel semkaj, ampak od druge strani.«
»Kaj zapoveduje Vaša milost?« je vprašal Gubec.
»Prišel sem te vprašat, ali V"i- novi gospodar ljub?«
»Kdo je naš gospodar?«
»Kaj še niste občutili njegovega biča? , je zbadljivo odvrnil Stjepko.
»Po Tahiju vprašujete,« je odvrnil Gubec. »Saj čutimo njegov bič, seka nas do krvi!«
»In vi mu boste še nadalje poslušni?«
»Koga naj poslušamo, kdo je po pravici naš gospodar ?«
»Ali ne veš, čigava je pravica?«
»Kaj vemo mi? Mi smo kmetje, Vaša je postava in vaše je sodišče! Videli bomo, kaj bo sodišče reklo!«
»Ne ponavljajte vedino istega, Matija,« je nestrpno zaklical mladi gospod Gregorija-nec, se naslonil z lakti na koleno in se zagledal v zemljo »Ti nisi kmet kakor drugi, i si pameten človek. Sodni ja! K vragu s sodni jo, ki je krivična!«
»Pa skrbi/te, gospodje, Vi, da bo pravična.«
»To tudi bomo. Ti si tukaj domačin in veš, kakor tukaj vsako dete, da jc Stubica po pravici imetek moje tašče.«
»Vem, da je bila.«
»In da pred Bogom in svetom je. Veš tudi to, da ji jo je Tahi prav po razbojniško
iztrgal.«
»Vem, da reč ni bila prav čista, ker je prišel v no i in ne ob belem dnevu.«
»Dob,-o, ali vas je moja tašča mučila, ali smo vas mi, njeni zet je, zaiirai ?«
»Niste.«
»No vidiš, Matija, iin kako je sedaj? Povej sam! Tahi vas guli in dere, jemlje vam živino, zemljo in sedaj hoče še vaše sinove za vojsko nad Turke. Vse sem čul. Ali je to prav?«
»Ni,« je odgovori! Gubec mirno.
»In vi molčite?«
»Kaj pa naj? Povejte vi!« odseka Gubec mirno in pogleda plemiča.
»Zahtevajte pravico!«
»Kdo jo bo dal? Zakaj vsega tega Vi ne poveste banu in sodišču!«
»Smo, pa je malo pomagalo.«
»Kakšen je ta ban. ki mu ni za pravico?« Če vi gospoda nič ne opravite, kaj pa naj mi kmetje?«
»Lahko, vas je mnogo. Imate pesti, kose, puške Udarite!«
»Vi pa se boste pogodili s Tahijem in nas povesili ?«
»Prisezam ti pri živem Bogu, da ne bomo. Nisem prišel samo za sebe, za svojo taščo. Tudi moj oče, podban. misli tako.«
»Tudi vaš oče? Čast in spoštovanje mu! Pravičen gosr>od je Naš človek.«
»Torej -vidiš, da sem prav prišel.«
(Dalje)
Za smela lis kratek čas
NEPRIJETNA ZMOTA
K domači prireditvi veletrgovca Čelesni-ka so povabili tudi upokojenega starega generala in ga posadili za mizo med gospodični Elizo in Elviro
Obe generalovi mladi sosedi sta bili zelo prijazni in sta ponudili generalu sladkorčke. General, prijazen, kakor je bil, je od vsake vzel po dva kosa.
Domača gospodinja je to opazila in vprašala generala, ali ima morda kaj potomcev.
General ki je slabo slišal, je menil, da ga gospa povprašuje po sladkorčkih, pa je prijazno odgovoril: »Da, imam jih, dva od gospodične Elize in dva od gospodične El-vire... «
MLADA ZAKONCA
Zena: »Šele mesec dni sva poročena, pa že ostajaš čez polnoč v krčmi.«
Mož: »Nikar se ne jezi, dušica, saj vendar veš, da moram svojim znancem pripovedovati, kako srečno sem se oženil.« NA ŽENITOVANJSKEM POTOVANJU
Mlada zakonca sta na ženitovanjskem potovanju in sedita v gostilni. On vzhičeno: »Zdaj sva naposled ena oseba.«
Ona: »Da, dragec, toda obed naroči za dva.«
HUDOBNOST
A: »S čim se peča tvoj prijatelj?«
B: »Pohištvo prodaja.«
A: »Ali mu kupčija dobro uspeva?«
B: »Ne vem. Doslej je prodal samo svoje pohištvo.«
PRED SODIŠČEM
Preiskovalni sodnik: »Priča vas ponovno in povsem zanesljivo spoznava kot vlomilca.«
Obtoženec: »To je nemogoče, gospod sodnik. Kako pa me more spoznaiti, saj je ve3 čas čepel pod posteljo.«
IZ LJUBEZNI
Zenka: »Povej, dragi, ali si se poročil 3 menoj iz ljubezni do mene ali moje dote.«
Možek: »Samo iz ljubezni do tebe, dušica, saj je tvoja dota že vsa oddana za moje dolgove!«
SIT JE ŽIVLJENJA
A: »Ti si vendar rastllinojedec, pa ši si naročil pečenko!«
B: »Saj tudi sem rastlinojedec in sem prepričan, da živijo rastlinojedci dalje časa ko mesojedci. A jaz sem že sit življenja!«
PRED SODNIKI
Sodnik: »Obtoženec je obsojen na dosmrtno ječo!«
Obsojenec: »Gospod sodnik, lepo...«
Sodnik: »Nobene besede več! Sicer va.m dodam še dve leti!«
DRUGAČEN JE VZROK
Hotelir (letoviščarju, ki je že poiravnal račun, pa hoče pred odhodom še fotografirati njegov hotel): »Zelo me veseli, da hoče gospod vzeti s seboj za spomin še sliko mojega hoteila.«
Gost: »Da, vaš hotel si moram zapomniti, da ne zaidem več k vam, če pridem še kdaj v ta kraj.«
MALI OGLASI
BREZPLAČNO STANOVANJE
obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in shrambe dobi kdor prevzame varuštvo hiše. Hiša leži v kraju oddaljenem 10 km od Ljubljane, v bližini postajališča. Ugodna prilika za upokojence. Ponudbe z navedbo poklica na ogl. odd. »Domovine« pod »Pošten zakonski par«.
Ia. JESENOVE HLODE
30 cm debeline navzgor, 2—2.5 m dolge, kupimo več vagonov Kolb & Predalič, Ljubljana, Kongresni trg 4.
UČENCA
za kleparsko obrt išče: Konrad Gorupič, Novo mesto.
HRANILNE KNJIŽICE
vseh denarnih zavodov kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zaved, Maribor, Aleksandrova 40.
MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporoča za obilen obisk skozi vse leto 1937, zagotavljajoč vsem najboljšo postrežbo tvrdika Senčar, trgovina mešanega blaga, nakup jajc, masla, vseh poljskih pridelkov in svinjskih kož. Stalna zamenjava bučnic in sončnic za prvovrstno olje. Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Za/loga raznovrstnih sveč za svečnico.
Na vsa zimska oblačila dajemo
15 do 20% popusta. PRESKER Sv. Petra cesta 14.
Živčno oslabelim
aoduLini cioven uvi v pruikao -sKrajne živčne i-apetostl. depresije nrspečnot prerana osaiv o-t živčna preutrujenost - vidite na oem trpe dane.- nnogi' Medtem )e znanstveno dognano. da regulira ekserakt lz žlez moCne m zdrave živali (»KALEFLUID«), ko preide v organizem iz očeva!no dn o vseh žlez krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako da postane člo vek zopet močan In sposoben za d«!o m borbo za svo] ob^-anek Brezp ačna deta):na literatura zahtevajte' Beograd Masarykova 9 MlloS Markovlč. — »Kalefluid« o<. prodala v lekarnah
S br 10537/33
Sadjarji,
ne zamudite ■ ugodne
Radj opustitve drevesnire prodam vet tj-sof visok« in nizkodebeluih jalilauoVjlt in hrnškinih dreves
za polouičsno
ceno
Samo dokler traja zaloga
loan Saunik
H R H H J
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naša dobra in nikoli pozabljena soproga, od nosno mamica
JUSTINA AVGUŠTIN
v starosti 33 .let 5. decembra preselila v večnost.
ŽaAuijooi soprog Slavko in obroka Viktor in Brigita.
»F E R iš O D O V 1 M«
»F E R R O D O V I M«
je preizkušena in zanesljiva zdravilna specialite-ta za malokrvnost in 't'a-dičnost pri moških, ženskah in otrocih. »F E R R O D O V I M« /jS^ŽSs3y5j|J» vzbuja slast in prav hi-»»■^rra^^KM tro vrne moč vsakomur, komur je ta ali ona bolezen izpodkopala zdravje.
»F E R R O D O V I >1«
je sladko in prijetno zdravilo za slabotne ia hirajoče otroke, zlasti za otroke, ki ne marajo jesti »F E R R O D O V I Mst je zdravilo za ženske, ki po porodu oslabe. ker 30 izgubile dosti krvi, in za ženske, ki zaradi malokrvnosti izgube svoje redno mesečno perilo. Za dober uspeh zadostujejo tri steklenice. »F E R R O D O V I M« azpošilja proti odkupnini (povzetju) Mr. ph. ^.Mrkušič, lekarnar v Mostam (Prim. banovina). Cena steklenici Din 40.—, tri steklenice Din 110.— franko. Dobiva se tudi v lekarnah.
Oglas reg. št. 8QK1 6>34
A IX 8 1 R H t U M I N «
je dobro sredstvo proti REVMAT1ZMU, ISHI-JASU, ZBADANJU, RRCN1 2IL1, GLAVOBOLU, ZOBOBOLU, ŽIVČNIM IN NEV-RALC.ICNIM BOLEZNIM, UDARCEM ITD.
ANTIRHEIJMIN se priporoča tudi pri zastarelem re\ matizmu, ker z daljšo rabo postopno blaži bolečine do končnega zdravljenja
Cene originalni steklenici za 75 gr 35 Din, s poštnino 40 Din, a poskusni steklenici za 40 gr 18 Din. s poštnino 25 Din. Tri originalne steklenice 100 Din franko.
Pošilja po povzetju Mr. Ph. A. Mrkušič, lekarnar v Mostarju (primorska ban.). Dobiva se tudi v lekarnah.
Ogla« reg. pod 3. Br. 14.*« ml 1!. VITI. »88.
NOVOST!
Samo Din 98.-
St 63 719 Cenena, a doDru SnoocK-riot zapestna ura. točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja — Številčnica in Kazalo osvetljena (Kadtiim)
Din 98.—.
Zahtevajte veliki cenik, Ki ga dobite zastonj to poštnine prosto. Velike tzbera ur, zlatnine ta srebrnlne
Lastna protokoltrana covarna ut v Pvtcl
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnika r.
Urejuje Filip Omladlč.
Za Narodno tiskarno Fran J e r a n.