številka 45 • cena 120 din
CeUe, 13. novembra 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
, Po vsejugoslovanski premieri novega slovenskega filma o Primožu Trubarju se je s slovesno podelitvijo nagrad
Društva slovenskih filmskih delavcev. Novega tednika in Stopa ter dodelitvijo Celjskega viteza najboljšemu filmu
končal 14. Teden domačega filma. Ob slovesnem trenutku so se organizatorji, ustvarjalci in Hlmsko občinstvo s
spoštovanjem poklonili spominu na v zadnjem letu preminule zaslužne filmske delavce: Bojana Stiha, Milana Gučka
in Mileta De Glerie.
Foto: EDI MASNEC
Vsega pač ni mogoče rešiti istočasno
v CeUu se odločajo za prednostno in solidarno reševanje telelonUe
Telefon je potreba, je eko-
nomska in socialna katego-
rija. Takšna je prevladujo-
ča ugotovitev razgovorov o
telefoniji v celjski občini,
kjer so težave iz leta v leto
hujše. Takšna ugotovitev
pa zahteva tudi usklajeno
reševanje na osnovi dogo-
vorjenih prednosti in ob
uveljavljanju solidarnosti.
Podjetje za PTT promet,
izvršni svet občinske skupš-
čine, zavod za planiranje in
izgradnjo ter socialistična
zveza bodo skupno razdelali
razvojni načrt PTT, o tem,
katere pereče točke najprej
odpraviti in katere lahko še
Halo počakajo, pa bo svoje
rekla delovna skupina, v ka-
teri bodo predstavniki skup-
nosti krajevnih skupnosti,
zbora krajevnih skupnosti in
izvršnega sveta. Pri svojem
delu pa bodo upoštevali, da
telefonija ni samo težava
krajevnih skupnosti, temveč
tudi eden izmed temeljev na-
'^aljne modernizacije.
. Gospodarski položaj PTT
Je dosegel kritično mejo, ko
ni več sredstev niti za zago-
tavljanje enostavne repro-
dukcije, kaj šele za nove na-
ložbe, za posodabljanje teh-
nologije. Glavni razlog so ne-
ekonomske cene ptt storitev.
V takšnih razmerah je še toli-
ko težje načrtovati razvoj. V
občini Celje je sedaj preko
12 000 telefonskih naročni-
kov, ki so priključeni na 6
telefonskih central. Potreb
pa je veliko več. Z največjimi
težavami se srečujejo krajani
primestnih krajevnih skup-
nosti.
Za razrešitev najnuj-
nejših problemov bi po seda-
nji oceni potrebovali preko
milijarde dinarjev, za nov
poštno prometni center, ki
bi nadomestil sedanjega za-
starelega in dotrajanega na
Titovem trgu pa še milijardo
200 milijonov dinarjev. Po-
leg denarja predstavljajo res-
no težavo tudi dobavni roki
za opremo, ki se gibljejo med
18 in 24 meseci.
O tem, kako se lotiti težav,
je razpravljal tudi celjski iz-
vršni svet. Ocenil je, daje pri
reševanju potrebno pred-
nostno upoštevati tiste kra-
jevne skupnosti, kjer so upo-
rabniki svoje obveznosti že
izpolnili. Predlagali so, da se
razvoj in izgradnja PTT
zmogljivosti vključi v komu-
nalno urejanje stavbnih zem-
ljišč, da združeno delo do-
datno združuje 45 odstotkov
od cene telefonskega impul-
za namensko za naložbe v
PTT in podprli predlog, da
se izgradnja telefonskega
omrežja vključi v program
IV. samoprispevka.
V razpravi tako na izvrš-
nem svetu kot na predsed-
stvu občinske konference
socialistične zveze pa so opo-
zorili tudi na nekatere pro-
bleme, ki bi jih bilo treba re-
šiti še letos, saj se že predol-
go vlečejo - na primer tele-
fonski priključki v krajevni
skupnosti Karel Destovnik -
Kajuh in izgradnja telefon-
ske govorilnice na Vrheh v
krajevni skupnosti Teharje,
ki so jo postavili pod daljno-
vod in zato seveda ne morejo
v njej priključiti aparata.
Med pomembnejše odloči-
tve sodi tudi iskanje možno-
sti enotnega prispevka za
razvoj telefonskega omrežja
ali druge oblike, ki bi zmanj-
šala velike razlike v višini
prispevka med posameznimi
območji.
MILENA B. POKLIČ
Butična posoda le plod
lastnega znanja
Prenova proizvodnega programa
Emovega tozda Posoda. Stran 4.
Z znanjem do dobrega vina
Pepca Kune j je ena redkih vinogradnic pri nas. Stran 10.
--^--
Priznanja Turistične zveze Slovenije
Najlepši kraji: Žalec prvi, T. Velenje in Polzela druga,
tretja pa je Rogaška Slatina. Stran 9.
Utrjena pota
sedmi umetnosti
z jugoslovansko premiere
filma Heretik (Primož Tru-
bar) ter podelitvijo vrste priz-
nanj in nagrad najuspešnej-
šim filmskim ustvarjalcem
slovenskih filmov, se je v Ce-
lju iztekel 14. Teden domače-
ga filma. Okoli 37 tisoč obi-
skovalcev filmskih predstav,
sedemdeset naslovov celove-
černih in kratkih filmov ter
risank, 161 filmskih projekcij,
od tega dvainštirideset izred-
nih za šolsko mladino in de-
lovne kolektive, 420 gledal-
cev na razgovorih s filmskimi
ustvarjalci - to je le nekaj šte-
vilk, ki pričajo o odmevnosti
njegovih filmskih pro-
gramov.
A Teden domačega filma je
uspešno izpolnil svoje pro-
gramske smotre tudi v izvedbi
ostalih spremlj^očih priredi-
tvah, s katerimi presega zgolj
prikaz enoletne filmske bere
na Slovenskem. Pomemben
dosežek, ki je najbolj v senci
zanimanja javnosti, pa v vse-
binskem smislu in v ideji sa-
mega Tedna domačega filma v
samem vrhu, je izvedba tretje
Filmske delavnice. Le-ta na-
mreč postaja svetla luč, ki jo
TDF išče in želi. Okoli dvajset
rijenih udeležencev je posnelo
izjemno kakovosten filmček.
ki n^ bi postal napovednik na-
slednjega, 15. Tedna domačega
filma. In k^ več bi še radi?
Teden domačega filma sku-
ša postati tudi tista manifesta-
cija, ki bo dejavno posegala v
slovensko in jugoslovansko
kulturno politiko, posebej še
filmsko. Zato je še posebej po-
membno, da so bila odzi\'na
strokovna posvetovanja, še po-
sebej vsejugoslovansko o do-
mačem filmu in (ne)kulturni
politiki kinematografov. Bodo
zaključki posvetovanj pomeni-
li tudi korak naprej v šiijenju
splošne in še posebej filmske
kulture? Na odgovor bo treba
še počakati.
Odzivni so bili tudi letošnji
pogovori, ki so jih vodili ugled-
ni slovenski kritiki in pubhci-
sti. Seveda gre za pogovore o
filmih. In nadvse prisrčna, kul-
turna, prijazna in koristna so
bila še neposredna srečanja
filmskih ustvarjalcev z delavci
in mladino na šolah.
Izkušenj (tudi manj razvese-
ljivih, kot so na primer poveza-
ne z skromno odmevnostjo
kratkih filmov), je dal bogat
program 14. TDF dovolj. Na
organizatorjih je torej, da jih
do prihodnjega Tedna izrabijo
in izboJjš^o.
D. S.
Za Savinjo družbeno varstvo?
Na torkovem zasedanju
družbenopolitičnega zbora
celjske skupščine je Tone
Zimšek, predsednik skup-
ščine občine Celje, sprego-
voril o razreševanju razmer
v Lesno industrijskem kom-
binatu Savinja, ki je ob de-
vetmesečju ustvarila 2 mili-
jardi 530 milijonov dinar-
jev izgube, čeprav le-te ob
polletju ni prikazala. Za-
vzel se je za uvedbo ukrepa
družbenega varstva, ker
ima, po njegovem mnenju,
Savinja še vse možnosti, da
upraviči svoj obstoj tako v
celjski družbenopolitični
skupnosti kot v mednarod-
ni delitvi dela.
Celjska družbenopolitična
skupnost se bo temu primer-
no uprla vsem poizkusom,
da bi Savinja prišla v steč^.
Potrebna pa bo temeljita
prenova proizvodnega pro-
grama in reorganizacija tega
celjskega kolektiva, kar po-
meni, da bo treba katerega
izmed obstoječih proizvod-
nih programov tudi ukiniti.
Drugače povedano, določen
odstotek delavcev bo v Savi-
nji gotovo preveč, vendar
jim bo celjska družbenopph-
tična skupnost kljub temu
zagotovila osebne dohodke
in jim v čimkrajšem mož-
nem času poiskala tudi
ustrezno zaposlitev. Čeprav
dela primanjkuje že zdaj in
delavci ost^^o doma, dobi-
vajo vsi zapoleni, kljub veli-
ki izgubi, normalne osebne
dohodke.
Sreča v nesreči je, pravi
Tone Zimšek, da smo se s
Savinjo že pred meseci do-
govorili, da pripravi pro-
gram intenzivnega prestruk-
turiranja proizvodnje, ki ga
bomo zdaj preoblikovali v
sanacijski program. Osnutek
bo narejen že čez štirinajst
dni, medtem ko bo možnost
uvedbe ukrepa družbenega
varstva celjski izvršni svet
pretehtal že prihodnji teden.
V kolikor bo izvršni svet oce-
nil, da je uvedba ukrepa
družbenega varstva najbolj-
ša rešitev za kolektiv in za
zaščito interesov poslovnih
partnerjev Savinje in celjske
družbenopolitične skupno-
sti, bodo o tem razpravljali
delegati na naslednji skup-
ščini. Takšno tehtanje uved-
be prisilne uprave je, po
mnenju Toneta Zimška, ena
od n^primernejših možnosti
za povrnitev ugleda in za-
upanja v ta celjski kolektiv.
Zauf)anje pa je v tem trenut-
ku ravno taJco pomembno
kot zagotovitev sredstev za
lastna obratna sredstva.
Kar zadeva polletno izgu-
bo, ki je po podatkih analize
poslovanja, ki sojo izdelali v
Savinji, znašala milijardo
600 milijonov dinarjev. Služ-
ba družbenega knjigovod-
stva še ni končala z delom.
Tone Zimšek je ob tem dejal:
»Ob tem, ko se vsi usmeija-
mo v iskanje operativnih re-
šitev, skušamo tudi ugotovi-
ti razloge za nastalo izgubo
in, ko bo za to čas, bomo tudi
ustrezno ukrepali. V tem tre-
nutku pa je najpomembnej-
še, da bo kolektiv seznanjen
z vso resnico, ker se bo le v
tem primeru tvorno vključil
v sanacijska prizadevanja.«
VILI EINSPIELER
Dr. Samo Pečar, posla-
nec in splošni zdravnik,
ve povedati, da so v vseh
treh ambulantah v laški
občini v prvem četrtlet-
ju porabili za obveze, al-
kohol in podobne pri-
močke okoli 600 starih
jurjev, v istem času pa so
enkrat tolikšno vrednost
formularjev in drugih
pripomočkov za papir-
nato vojno. Naj reče kdo,
če upa, da birokracija ni
zdrav pojav.
(Novi tednik, 24. 6. 1971)
2. stran - novi tednik
13. november 198
Krajani, povejte, kaj mislite!
Samoprispevkov, čeprav so nam v
preteklosti preeej prinesli, smo vsi po
malem siti. Razmišljanj o tem, če so
sploh potrebni in še bolj, če je to prava
oblika za plačilo starih grehov oziro-
ma gradnjo vsega tistega, kar bi moral
narediti že kdo drug, je vedno več. Žal
pa je ob tem tudi vrsta potreb, ki kar
kličejo po samoprispevku, saj zanje
drugačne rešitve skoraj ni. Tudi v celj-
ski občini je tako.
Vprašanj in nasprotij se v celjski obči-
ni ob iztekajočem tretjem občinskem sa-
rfioprispevku dobro zavedajo. Člani ob-
činskega komiteja zveze komunistov
Celje so kljub vsem pomislekom in
omejitvam podprli akcijo za uvedbo če-
trtega samoprispevka. Izvršni svet ob-
činske skupščine Je podprl predlog, da v
program samoprispevka vključijo tudi
izgradnjo telefonskega omrežja. Na vrsti
sestankov so že predlagali, da v program
vključijo modernizacijo bolnišnice.
Očitno vrsta ljudi in organov ne razmi-
šlja več, če referendum bo, temveč, kaj
na nJem ponuditi ljudem v odločanje.
Kot nam Je povedal predsednik občin-
ske konference socialistične zveze Dra-
go Medved, pa so v občini v nobenem
primeru ne bodo odločali za Javno raz-
pravo, kaj šele za razpis referenduma, ne
da bi poprej dobro poznali mišljenje
krajanov. Kaj menijo o samoprispevku
in o potrebnosti skupnega programa
oziroma prednostih krajevnih samopri-
spevkov, Je eno izmed vprašanj na pro-
gramskih konferencah krajevnih orga-
nizacij socialistične zveze, v zbiranje
mnenj pa vključujejo tudi številna dru-
štva. Šele, če bo mod občani prevladova-
lo mnenje, da bi se adločili za referen-
dum. bodo pripravili Javno razpravo in
šele ta bo odločala o razpisu referendu-
ma za samoprispevek. V sociahstični
zvezi tudi menijo, da če referendum bo,
ne more odločati le'Za ah proti, temveč
naj bi se na nJem krajani neposredno
izrekli za kaj so in za kaj niso pripravlje-
ni prispevati iz svojih žepov.
Odločitev o referendumu, še bolj pa o
tem, kaj bi naj vključih v program, bd
očitno težka. Ce že samoprispevek, po-
tem za povsem določene cilje, so odloče-
ni v občini. Seveda, če bodo tudi krajani
za to. To pa morajo sami povedati. Če
bodo povedali tako kot v resnici mislijo
in, če bo v resnici od njihovega mnenja
odvisna odločitev o razpisu referendu
ma - in edino s takšno potjo se lahko
strinjamo - potem ne bo presenečenj.
MILENA B. POKLIČ
Resolucijske cille dopolniti
z ulcrepi in izvedbenimi aicti
Plačilnih kuvert nI mogoče napolniti s statističnimi podatki o
dobrih Izvoznih rezultatih
Na medobčinskem svetu
Socialistične zveze Celje, ki
je v ponedeljek razpravljal
o osnutku resolucije o poli-
tiki ureničevanja sloven-
skega in jugoslovanskega
srednjeročnega načrta v
prihodnjem letu, je bilo naj-
več govora o nerealni go-
spodarski politiki, ki hromi
prizadevanja v združenem
delu. V najtežjem položaju
so izvozniki, ker je devizna
zakonodaja bolj v prid ti-
stim, ki devize trosijo in ne
tistih, ki jih ustvarjajo.
Na posvetu so ugotovili,
da sprememb devizne zako-
nodaje ne gre pričakovati,
ker sedanjemu deviznemu
zakonu nasprotujejo le Slo-
venci. Zato Sloveniji ne pre-
ostaja drugega, kot da se pri-
lagodi obstoječim razmeram
in najde način, da sama
spodbuja izvoznike. Brez
večjih izvoznih spodbud bo
namreč izvoz še bolj upadal,
ker poslovodni delavci ne
morejo napolniti plačilnih
kuvert s statističnimi podat-
ki p dobrem izvozu.
Čeprav je to vsem znano,
skuša po podatkih Republi-
ške konference SZDL na
celjskem območju najti
izhod iz težav le Gorenje, ki
se povezuje z'drugimi repu-
bhkami in oblikuje skupne
izvozne programe. Gospo-
darska zbornica Slovenije pa
skuša namesto takšnega po-
vezovanja razglasiti za skup-
ne vse razvojne programe,
ne da bi ob tem vedela, kje
bo vzela denar za predvidene
olajšave. Kar zadeva realne
pogoje gospodarjenja na re-
publiški konferenci SZDL
ocenjujejo, da zagovorniki
nerealne gospodarske politi-
ke nimajo prav, ko trdijo, da
bi se v nasprotnem primeru
znašla dobra polovica jugo.
slovanskega gospodarstva v
izgubi.
Kakorkoli že. Gospodar,
ska zbornica Slovenijo
sklenila, da ne bo podprla re.
solucije, če ne bodo poleg
usmeritev znani tudi ukrepj
m izvedbeni akti. Izvoznike
pa bi bilo mogoče, po mne-
nju razpravljalcev, dodatno
spodbujati, tudi z določeni,
mi prednostmi pri posodah-
Ijanju proizvodnje, kajti ig
na ta način bodo lahko, kori-
kurenčnejši na tujem tržiš-
ču. Čimprej pa bo treba
zmanjšati tudi prekomerno
emisijo denarja, prenehati i
administrativnim oblikova-
njem cen, vzpostaviti realno
tečajno politiko in realno po.
litiko obrestnih mer, ipd.
Glede na to, da zmanjkuje
časa za kakovostno razpravo'
o ekonomski politiki v pri- :
hodnjem letu, bo treba nare-
diti selekcijo in spregovoriti
najprej o tistih resolucijskih
ciljih, ki so za gospodarstvo
najpomembnejši.
Govora je bilo tudi o
zmanjševanju slošne in
skupne porabe, ki jo sicer
zmanjšujemo, vendar predv-
sem na račun osebnih do-
hodkov, ki predstavljajo še
najmanjši strošek. Gospo-
darstvo je namreč mogoče
razbremeniti tudi z večjim
redom v finančnem poslova-
nju, z natančno opredelje-
nim sistemom solidarnosti, z
izterjavo dolgov manj razvi-
tih držav in drugimi ukrepi,
ki bodo gotovo dali večji uči-
nek, kot ga daje omejevanje
osebnih dohodkov. Ob tem
tudi ne bi smeli ustvarjali
novih virov porabe, kar je
gotovo laže izvedljivo, kot pa
omejevanje že obstoječih vi-
rov porabe.
V.E.
imenovanje
Na seji fakultetnega sveta
Medicinske fakultete v Ljub-
ljani dne 29. 10. 1986 je bil
izvoljen za izrednega profe-
sorja Medicinske fakultete v
Ljubljani doc. dr. Bogomil
Hrašovec, vodja Centra za
rnedicino dela, prometa in
športa ZD Celje.
Različni obrazi samoprispevicov
Triindvajsetega novem-
bra se bodo v občini Šmarje
pri Jelšah odločili, ali bodo
že petič zapored solidar-
nostno združevali voljo in
moči v akciji, ki ji prepro-
sto rečemo samoprispevek.
Do samoprispevka se pri
nas zadnje čase različno na-
čelno opredeljujemo, ko
imamo v mislih zgolj denar,
mesečni zaslužek občana,
delavca v zasoplem gospo-
darstvu, ki je že itak obreme-
njeno s številnimi in visoki-
mi dajatvami. Takšne pomi-
sleke imajo zlasti v okoljih,
kjer se že davno ne ukvarjajo
več s problemi, kot so vodo-
vod, elektrifikacija, kanaliza-
cija in podobno, in kjer so do
vrha glave obremenjeni s
problemi, kot so kabelska te-
levizija, ekologija, pa morda
še s telefonskimi priključki
in kakšno cesto. Razmišlja-
nja so pač takšna, da to mora
biti in da imamo za to pri-
stojne službe, sise, ki pa go-
spodarstva ne smejo dodat-
no obremenjevati.
Drugače je v manj razvitih
okoljih, v občinah, kot je
šmarska. Tu ima beseda sa-
moprispevek drugačne raz-
sežnosti, zlasti pa učinke. V
štirih obdobjih samopri-
spevka so v tej občini zrasle
nove, sodobne šole, kilome-
tri in kilometri novih cest,
kulturni, zdravstveni domo-
vi, telefon je zazvonil tudi v
najbolj oddaljenih vaseh,
tam je tudi prvič zasvetila
električna žarnica. Vse to in
še marsikaj drugega so pri-
dobitve, ki jih je danes čutiti
na vsakem koraku.
Samoprispevek, takšen,
kot so ga vajeni v občini
Šmarje pri Jelšah, pa ni le
vsota denarja, ki ga občani
zberejo in združijo za posa-
mezne • potrebe. Milijon na
tak način zbranega denarja
ni več milijon, ampak kar
dva, trije. Sredstva samopri-
spevka so v občini, v krajev-
nih skupnostih le osnova za
začetek gradnje objekta, ce-
ste, vodovoda. Krajani na-
mreč ta denar bogato ople-
menitijo z neštetimi urami
prostovoljnega dela, z dodat-
nim zbiranjem denarja, z ma-
teriali za gradnjo, traktorski-
mi prevozi in še z marsičem.
Programi nalog v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih za tekoče srednjeročno
obdobje so zelo pestri in zah-
tevni. povsod pa se prav do-
bro zavedajo, da večine na-
log ne bo mogoče uresničiti,
če denarja iz naslova samo-
prispevka ne bo. Potem bi
tudi otroci iz Dobovca še
dolgo ne dobili prepotrebne
nove šole ... Zato je težko
verjeti, da se tovrstna soli-
darnost ne bi vnovič potrdila
na referendumu koncem te-
ga meseca.
MARJELA AGREŽ
Hitreje do vodovoda Kozarica
Odbor za izgradnjo vodo-
vodnega sistema Kozari-
ca-Šentjur je na svoji tretji
seji obravnaval, kaj vse so
storili v letu dni, (Mkar je
bil izglasovan krajevni sa-
moprispevek, ki vključuje
tudi gradnjo vodovoda.
Hkrati si je odbor zastavil
naloge na tem področju do
konca leta.
Od konca oktobra opravlja
Geološki zavod v Ljubljani
raziskave z globinskim vrta-
njem, saj bi ti vodni viri pre-
cej pocenili celotni projekt.
Raziskave opravlja zavod pri
domačijah Kolenc in Ojster-
šek, če pa bodo rezultati razi-
skav negativni, bodo vrtali
tudi na zemljišču kmeta Oj-
sterška. Stroški teh vrtanj
bodo znašali več kot 10 mih-
jonov dinarjev, ki jih bodo
zbrali s pomočjo raziskoval-
nih skupnosti Slovenije in
Šentjurja, zveze vodnih
skupnosti in krajevnih skup-
nosti- center in okolica. Ne-
koliko se je zataknilo na za-
četku teh raziskav, saj se vsi
lastniki zemljišč niso strinja-
li z deli.
Na seji odbora so posebej
poudariU, da je gradnja vo-
dovodnega sistema med naj-
pomembnejšimi komunalni-
mi deh v občini in ima pred-
nost pred drugimi. Zato bo-
do morali v drugih krajevnih
skupnostih nekatera manjša
dela preložiti, dokler ne kon-
čajo vodovoda Kozarica. Z
njim bodo uredili preskrbo z
vodo na območju z več kot
9000 prebivalci, boljša pa bo
tudi preskrba v krajevnih
skupnostih Dramlje, Ponik-
va, Blagovna in Slivnica.
DRAGO SLAKAN
Premalo zanimanja za raziskovalno delo
Delegati celjske skupščine, ki so v
torek razpravljali o izdelavi druge fa-
ze razvojno raziskovalnega projekta
»P«, so ugotovili, da se celjsko zdru-
ženo delo vse bolj zanima za to razi-
skovalno nalogo. Podprli so doseda-
nja prizadevanja za prenovo celjske-
ga gospodarstva in stališča izvršnega
sveta ter predsedstev Občinske kon-
ference Socialistične zveze in Občin-
skega sveta Zveze sindikatov, ki so o
projektu »P« že razpravljali.
Podprli so tudi predlog o dodatnem
združevanju sredstev za najobetavnej-
še razvojno raziskovalne projekte, ki
ga je pred tem podprla tudi Ljubljan-
ska banka Splošna banka Celje. Pred-
log samoupravnega sporazuma za do-
datno združevanje sredstev je že pri-
pravljen in bo v teh dneh dostavljen
združenemu delu.
Sicer pa celjsko združeno delo še
vedno posveča premalo pozornosti
razvojno raziskovalnemu delu. Da je
temu tako priča podatek, da celjsko
gospodarstvo Republiški raziskovalni
skupnosti ni prijavilo skoraj nobenega
razvojnega projekta. Od 50 prijavlje-
nih projektov jih je Republiška razi-
skovalna skupnost obravnavala že več
kot polovico in zanje odobrila sred-
stva, med njimi pa ni bilo niti enega iz
celjske občine. Poleg tega seje celjsko
združeno delo zelo skromno udeležilo
akcije 2000 mladih raziskovalcev. Za^
usposabljanje se je prijavilo le 6, na-'
mesto pričakovanih 25 strokovnjakov.
Delegati so podprli tudi predlog, da
bi pri snovanju projektov industrij-
skih in drugih objektov ter pri izbiri
tehnologije sodelovali tudi zdravstve-
ni delavci, ki naj bi imeli tako vpliv na
preprečevanje slabšanja zdravstvene-
ga stanja prebivalstva.
V. Er
Čast za žaislce
teritorialce
Enoto teritorialne obrambe
občine Žalec pod poveljstvom
Zvoneta Hribernika je doletela
posebna čast. sa je sprejela v
čuvanje prapor I. Savinjskega
bataljona in bo tako nadaljeva-
la junaško pot tega bataljona.
Prapor so prevzeli prav na me-
stu, kjer je bila 24. 7. 1941 for-
mirana I. Savinjska četa.
Na slavnosti je o borbeni po-
ti tega bataljona spregovoril
prvoborec Anton Kotnik, nato
pa je enota nadaljevala dvod-
nevno urjenje v okviru redne-
ga usposabljanja.
Na fotografiji: Praporščak
Bojan Lenart je prevzel prapor
v čuvanje.
L. KORBER
Brigadirji-veterani v Banovičili
v petek je iz Celja odpotovala skupina desetih
brigadirjev-veteranov, ki so se v Banovičih udeležili
proslave ob 40-letnici zaključka gradnje proge Brč-
ko-Banoviči.
Potovanje je organiziral štab te brigade, ki v Celju
organizirano deluje že 20 let, združuje pa nekdanje
brigadirje, ki so v letih po vojni sodelovaU na akcijah
širom Jugoslavije. Stane Berglez, ki je komandant
brigade veteranov, je po vrnitvi iz Banovičev dejal:
»Srečanje je bilo po tolikih letih zelo prisrčno, pa tudi
domačini in organizatorji so pripravili izreden spre-
jem. Udeležili smo se proslave s kulturnim progra-
mom, kjer se je zbralo več kot 1000 veteranov iz vse
Jugoslavije. Podobnih srečanj si žeUmo še več.«
Sicer pa pripravlja štab brigade vsako leto srečanje
veteranov s celjskega območja in program srečanja z
mladimi brigadirji, ki jim prikažejo delo v letih po
vojni in jih spodbujajo za udeležbo na akcijah.
TC
13. november 1986
novi tednik - stran 3
Ijaše zdravle se slabša
postopno upadanje roj-
jpv, naraščanje splavov in
' tem počasno manjšanje
Lleža otrok in mladine ter
ostopno staranje prebival-
P J se odraža tudi na
%j.3vstveni sliki prebival-
cev celjske občine.
povečuje se število kronič-
^ degenerativnih obolenj,
^ta drugih vplivov - od
-labšanja prehrane do vpli-
'•ov okolja pa povečuje števi-
lo poškodb, rakastih in na-
,g2]jivih obolenj, naraščanje
vj-oničnega bronhitisa in po-
gostejše deformacije hrbte-
hce in prsnega koša pri otro-
in mladini. Opazen je tu-
(ji porast alkoholizma in dru-
gjh bolezni odvisnosti. Na
večino vzrokov teh obolenj
pa samo zdravstvo nima ne-
posrednega vpliva.
Zaskrbljujoče podatke so
obravnavali delegati celjske
občinske skupščine, pred nji-
mi pa tudi predsedstvo občin-
ske konference socialistične
zveze. Podatki zahtevajo širšo
družbeno akcijo. Sam Zdrav-
stveni center mora še naprej
krepiti preventivno dejavnost
z zdravstveno vzgojo, dispan-
zerskim načinom dela in higi-
ensko-epidemiološkimi ukre-
pi. Organizacije združenega
dela morajo predvsem skrbeti
za odpravljanje ekoloških pro-
blemov in upoštevati predpise
o urejanju ekološkega okolja,
sindikati za primerno prehra-
no delavcev med delom. V raz-
pravi so delegati predvsem
zahtevali takojšnjo ureditev
prehrane srednješolcev - od
zagotovitve denarja zanjo do
ureditve ustreznih prostorov.
Skupna naloga občine pa je tu-
di oskrba prebivalstva z ne-
oporečno vodo.
V razpravi je bila najpogo-
steje izražena zaskrbljenost za-
radi zmanjševanja rojstev in
naraščanja števila splavov, še
zlasti med mladimi. Poleg po-
manjkljive vzgoje so pri tem
opozorili na vse manjše social-
ne in ekonomske možnosti za
rojstvo otrok mladim mate-
ram, pa tudi za večje število
otrok v družini. K boljšemu
zdravstvenemu stanju prebi-
valstva morajo torej prispevati
vsi - tudi gospodarstvo z večjo
učinkovitostjo.
MILENA B. POKLIČ
Pri podvozu na Kersnikovi ulici morajo gradbinci najprej prestaviti komunalne vode,
podvoz pa naj bi bil zgrajen že do prihodnjega poletja.	Foto: EDI MASNEC
Modernizacija ne sme zastati
Največja naložba v družbenih dejavnostih, ki uživa
vso moralno podporo širšega celjskega območja - poso-
dobitev bolnišnice v Celju, se vse bolj utaplja v denar-
nih težavah.
Najslabše je bilo letošnje poletne mesece, ko občinske
zdravstvene skupnosti niso mogle izpolniti svojih obvez-
nosti po družbenem dogovoru, zastale pa so tudi druge
oblike združevanja sredstev. Razkorak med načrtovanimi
in dejansko združenimi sredstvi je bil v devetih mesecih
preko 303 milijone dinarjev, naslednji mesec pa se je
zmanjšal na 170 milijonov^ Pri rastočih stroških so posle-
dice seveda še veliko večje.
Predsedstvo celjske občinske konference socialistične
zveze je zahtevalo, da se akcija združevanja sredstev
dosledno opredeli na ravni regijskih družbenopohtičnih
organizacij, saj ne poteka v vseh občinah po dogovoru.
Združeno delo mora sproti vedeti, kam in za kaj gre denar,
občani pa zahtevajo vsebinsko smotrno učinkovitost tro-
šenja denaija, pa tudi izboljšanje dela zdravstvene službe.
Delegati pa so na seji občinske skupščine predlagali še, da
bi bila dana vsa prednost modernizaciji bolnišnice ter da
bi tudi druge občine spodbudili, da bi vključile v svoje
programe samoprispevka bolnišnico, tako kot to namera-
vajo v Celju.	MBP
Podvoz na Kersnikovi ulici v Celju
Delavci celjskega Ingrada so v za-
četku tega meseca začeli graditi pod-
voz na Kersnikovi ulici v Celju pod
bodočim odsekom celjske zahodne
magistrale in Savinjsko železnico.
Gre za zahtevno gradnjo in za precej
visoko investicijo - 640 milijonov di-
narjev.
Delo bo potekalo po etapah; najprej
bodo tam prestavili vse komunalne
vode (vodovod, kanalizacija, plin, PTT
vodi), potem pa še odsek Savinjske
železnice v dolžini 370 metrov. Tako
bodo kasneje tudi sam podvoz gradili
v dveh etapah: najprej most za železni-
co, nato še za magistralo. Podvoz naj
bi bil zgrajen do konca junija prihod-
nje leto, Ingrad pa je naročilo dobil na
hcitaciji in podpisal pogodbo »na
ključ«.
Ker gre za zahtevna dela in soraz-
merno kratek rok, bodo poskušali
čimbolj izkoristiti zimske mesece s
tehnologijo in tehnološkimi prijemi, ki
jih obvladajo.
Zaradi talnice, ki na tem delu Kers-
nikove sega precej visoko, bodo mora-
li gradbeno jamo zaščititi pred vdorom
vode. Takoimenovano injekcijsko za-
veso bo naredil ljubljanski Geološki
zavod, s tem, ko bodo zmanjšali dotok
podtalnice v gradbeno jamo, pa bodo
preprečili tudi izpiranje betona. Do-
datne težave gradbincev predstavlja
tudi utesnjenost zaradi zgradb tam
okoli, poleg tega pa bodo morali tudi
paziti, da ne bodo motili dela v bližnji
Zlatarni.
Podvoz bo imel dva vozna pasova
po 3 metre, poleg tega pa še kolesar-
sko stezo in hodnik za pešce.
Zapornice na Kersnikovi so pred-
stavljale precejšnjo oviro za gost pro-
met na tej ulici, saj po Savinjski že-
leznici v povprečjii vsak dan pelje 44
vlakov, zapornice pa so bile zaprte
dlje, kot na primer tiste na Čopovi
ulici, ker so jih upravljali ročno.
Na Kersnikovi ulici je bil precej
gost promet, ki so ga preusmerili na
Ipavčevo in Vrunčevo ulico. Da bi
promet po teh dveh ulicah potekal
varneje, so postavili dodatne znake
na Vrunčevi ulici in zgradili pločnik
od Kuriva do Elektra.
Številni računalniški programi za pouk
Med sejmom Vse za otro-
ka je celjska zveza organi-
zacij za tehnično kulturo or-
ganizirala tretje računalni-
ške dneve in razstavo izdel-
kov, ki so jih učenci celj-
skih šol napravili pri teh-
ničnem pouku.
Obiskovalci so se lahko
seznanili s posameznimi pro-
grami, tisti ki so želeli vedeti,
kako jih praktično uporab-
ljati, pa so se lahko poslužili
tudi računalnikov. Sicer pa
so imeli učenci višjih razre-
dov osnovnih šol predstavi-
tev programov v posebni
učilnici. »Letos smo popol-
noma opustili računalniške
igrice,« je rekel Rado Am-
brož z zveze organizacij za
tehnično kulturo Celje.
"Predstavili smo programe,
so nastali v računalniških
krožkih in tiste, ki jih ima
^veza za tehnično kulturo.
Večino teh programov lahko
^uporabljajo učitelji in učenci
pri rednem pouku. Mislim,
bomo že prihodnje leto
tako izpopolnili te programe,
da jih bodo lahko imeh na
sleherni osnovni šoli kot uč-
ni pripomoček. Zato bomo
na prihodnjih računalniških
dnevih imeli posebej de-
monstracijo za učitelje os-
novnih šol,, posebej pa bomo
s ■ programi seznanjah
učence.
Osnovna šola Podčetrtek
je predstavila program an-»
gleščine in bančnega siste-
ma, osnovna šola iz Petrovč
ima nekaj programov za ma-
tematiko, kemijo in program
kviz. Srednja zdravstvena
šola razvija program za fizi-
ko, center srednjih šol iz Ti-
tovega Velenja ima progra-
me za predmet fizika za os-
novne šole, več programov
je predstavila tudi srednja
tehnična šola (učenje opera-
cijskega sistema, logični je-
zik in urejanje tekstov) ter
zveza organizacij za tehnično
kulturo Slovenije, ki ima po-
leg programov za osnovne
šole še" nekaj programov za
predšolske otroke.
»V zadnjih dveh letih smo
veliko napravili na področju
računalniškega opismenje-
vanja, pravi Rado Ambrož,«
toda še vedno zelo zaostaja-
mo za razvitim svetom. Šole
so še vedno pomanjkljivo
opremljene, premalo je še
programov, najbolj žalostno
pa je, da se učitelji zelo slabo
odzivajo na tečaje, ki jih za-
nje organiziramo. Ce ne bo-
mo imeli ustrezno usposob-
ljenih učiteljev za delo z ra-
čunalniki, potem je težko
pričakovati, da bo računalni-
ški jezik postal sestavni del
vzgojno izobraževalnega
procesa.«
VVE
Športni novinarjj v Žalcu
V soboto, 15. novembra, se bodo v hotelu Golding Rubin
v Žalcu zbrali slovenski športni novinarji na rednem let-
nem občnem zboru. Zbor se bo začel ob 11. uri, pred tem
pa bo še seja izvršnega odbora, ki jo bo vodil dosedanji
predsednik Franci Pavšer, kandidat za njegovega nasled-
nika pa je Stane Trbovc. Ko bodo novinarji ocenili svoje
delo, se bodo seznanil še s problematiko telesne kulture v
žalski-občini, športno rekreacijo v krajevni skupnosti in
sodelovanjem delovnih organizacij z vrhunskim športom.
Hotel pa bo predstavil svoje možnosti skupaj s športnim
centrom za priprave najrazličnejših športnih ekip.
TV
Nov vrtec v celjski Novi vasi
V celjski Novi vasi bodo danes ob 13. uri odprli nov
vrtec. Vrtec v Škapinovi ulici je enota vzgojnovar-
stvene organizacije Zarja. Z novim vrtcem so pridobili
tri nove igralnice za otroke, ki so vključeni v program
male šole in so do letošnjega septembra imeli prostore
iia osnovni šoli Fran Roš. ker pa je vpis na to šolo
Zadnjih nekaj let precejšen, so morali predšolski otroci
v prostore VVO Zarje v Novi vasi. Otroke z območja
Nove vasi so sicer uspeli nekako prerazporediti po
Ostalih enotah, vendar so le te še vedno prezasedene.
Na slovesnosti ob otvoritvi vrtca Fran Roš bodo
r^astopili cicibani, ki bodo odslej hodili v nov vrtec.
VVE
POGLED V SVET
igre s talci
Naslov pravzaprav na prvi po-
gled zveni prelahkotno. Talci -
predvsem tisti v Libanonu - so po-
stali izrazita politična prvina, se-
stavni del nerešenega vprašanja
Libanona, Palestine in Bližnjega
vzhoda sploh. Igra je v tej zvezi
pogojni izraz za dolgotrajno ujetni-
štvo, grožnje s smrtjo in živce ce-
fr^oče čakanje na morebitni sreč-
ni izid - izpustitev.
Talci so glede na državljanstvo
skrbno izbrani: Američani in Fran-
cozi. Drugi nekako ne pridejo v po-
štev pri načrtih libanonskih orga-
nizacij različnih imen in različnih
zunanjih podpornikov in podpiho-
valcev - pa tudi ukazovalcev.
Tako smo te dni priče vrste
zgodb, ki neizpodbitno pričajo, da
so talci v bistvu vprašanje kupčije,
da ima vsak izpuščeni talec svojo
ceno, ki se jo da dokaj natančno
izračunati.
Vzemimo najnovejši primer dveh
izpuščenih Francozov. Ob njuni iz-
pustitvi so - nikakor ne po naključ-
ju - francoski uradni krogi najbolj
nasprotovali sankcijam proti Siri-
ji, ki jih zahteva Velika Britanija
od članic EGS. Ta organizacija je
sprejela precej ublažene ukrepe
proti Siriji, uradni Pariz pa seje ob
talcih na prostosti poudarjeno za-
hvalil sirski vladi in obljubil tudi
prodajo orožja. Obenem je Francija
sporočila, da je sklenila vrniti Ira-
nu prvo od dveh milijard dolarjev,
ki jih je nakazal še bivši in zdaj že
pokojni iranski šah Reza Pahlavi
Franciji kot akontacijo za dobavo
jedrskih elektrarn. Obenem je ffas-
hington dal vedeti, da sicer še na-
prej obsoja Sirijo zaradi resnične
ali domnevne podpore teroristom,
da pa z Damaskom ne bo prekinil
diplomatskih odnosov. In malo po-
prej je francoski premier Chirac v
intervjuju Washington Timesu dal
vedeti, da je povod za spor s Sirijo
- sirska podpora atentatorju, ki je
v Londonu skušal podtakniti bomo
v izraelsko potniško letalo - morda
navsezadnje bil samo trik izraelske
obveščevalne službe Mossad, da bi
tako očrnili Sirijo in njenega pred-
sednika Hafeza el Asada.
Nič drugače ni s talci v Libanonu,
ki so ameriški državljani, na izpu-
stitev katerih pa lahko prek svojih
»zaveznikov« med Libanonci lahko
vpliva Iran. Zdaj se je namreč raz-
krilo, da pod kopreno najhujših
medsebojnih obtožb med Washing-
tonom in Teheranom nekako od
sredine 1985. leta poteka ali je vsaj
potekala skrivna kupčija - ameri-
ško orožje in strelivo v zameno za
posamezne ameriške talce. Vsaka
pošiljka -je zvedel ameriški tednik
Newsweek-je bila vredna 10 do 15
milijonov dolarjev in zanjo so
Američani dobili po enega svojega
rojaka, ujetega v Libanonu. Da bi
bila zadeva še bolj zapletena, so
dobave potekale prek Izraela, ki ga
ima Iran za najhujšega sovražnika.
Številne mednarodne konferen-
ce, srečanja, tiskovne konference,
množica diplomatskih izjav in
predlogov ustvarjajo vtis, kakor da
sodobna diplomacija postaja čeda-
lje bolj javna, dostopna ljudem, če-
dalje manj skrivna. Vtis je kajpak
varljiv. Ravno razkritja v zvezi s
talci v Libanonu kažejo, da tajna
diplomacija dela s polno paro. Ob-
časna odkritja o najskrbneje varo-
vanih skrivnostih so sicer sitna za-
deva, a to očitno ne preprečuje, da
takšne dejavnosti ne bi nadalje-
vali.
Piše Jože ŠircelJ
4. stran - novi tednik
13. november 198
Prvi poslovni dnevi Cinicarne
Metalurško-kemijska industrija celjske Cinkarne
izdeluje vrsto proizvodov, ki se uporabljajo v grad-
beništvu, vendar z njimi še ni prodrla na tržišče v
takšni meri kot bi lahko. Proizvodi so namreč pre-
malo poznani uporabnikom, zlasti projektantskim
delovnim organizacijam. Zato so se v Cinkarni odlo-
čili, da bodo organiziral dvodnevno posvetovanje
jugoslovanskih gradbincev-projektantov, ki se bo
začelo prihodnji četrtek na Rogli. Konec novembra
pa bo Cinkarnina delovna enota Marketing organizi-
rala prve poslovne dneve tega celjskega kolektiva.
Posveta na Rogh se bodo udeležili tudi nekateri
priznani jugoslovanski strokovnjaki in projektanti.
Poleg predstavitve cinkarninega proizvodnega pro-
grama pa bo največ govora o pravilni uporabi ploče-
vine, gradbenih lepil in mas, cementnega lepila in
izravnalnih mas. Govora bo tudi o koroziji gradbenih
materialov in njihovi zaščiti, posvetovanja pa se bo po
predvidevanjih organizatorjev udeležilo prek dvesto
jugoslovanskih projektantskih delovnih organizacij.
Namen poslovnih dni, ki bodo trajali od 24. do 28.
novembra, je sklepanje pogodb in aražmajev s kupci
za prihodnje leto. Okrog sto kupcev iz vse Jugoslavije,
ki so povabljeni na prve poslovne dneve Cinkarne,
bodo predstavili celovit prodajni program in sicer od
kemijskega, metalurškega in zaščitnega do grafičnega
programa. Srečanje s poslovnimi partnerji ima tudi
namen, da bi spodbudilo delavce k še večji kakovosti
in produktivnosti.
V. E.
Butična posoda je plod lastnega znanja
Prenova proizvodnega programa Emovega tozda Posoda
v Emovem tozdu Posoda
so že lani začeli razmišljati
o uvedbi tako imenovanega
butik programa in so ga tu-
di že vključili v sanacijski
program za to srednjeročno
obdobje. Gre za ekskluziv-
no posodo, ki jo bodo proda-
jali prek Yu-butikov in bo
približno dvakrat dražja
kot izdelki iz redne proiz-
vodnje. Vrednost naložbe,
ki naj bi bila končana v pr-
vi polovici prihodnjega le-
ta, znaša približno 150 mili-
jonov din. Proizvodnja bu-
tik posode pa naj bi se zače-
la že v drugi polovici pri-
hodnjega leta. V kolektivu
so se ob tem odločili, da bo-
do najprej uresničili lastne
zamisli in ideje, kar je hkra-
ti tudi svojevrsten izziv za
oblikovalce tega Emovega
tozda.
Ivan Pristovšek, direktor
tozda Posoda: »Gre za obo-
gatitev dela obstoječih ali že
opuščenih proizvodov in za
izkoriščanje vseh možnosti,
ki jih nudita emajlirstvo in
emajl kot ekskluziven mate-
rial. Gre za visoko kakovost-
ne izdelke, za male serije
ekskluzivnih izdelkov z
atraktivno embalažo, ki lah-
ko služijo tako v dekorativne
namene kot svoji osnovni
funkciji. Motivi za uvajanje
butik programa so bili različ-
ni; na eni strani si prizadeva-
mo popestriti prodajno po-
nudbo na domačem in tujih
tržiščih, po drugi strani pa
pričakujemo, da bomo lahko
ideje, ki bodo nastale pri kre-
iranju butik posode, prenesli
tudi v redno proizvodnjo.
Zavedamo se namreč, da
moramo, zaradi velike kon-
kurence za tržišču, vsako le-
to prenoviti proizvodni pro-
gram. Spodbuda za uvedbo
butik programa je bila tudi v
vse večjem povpraševanju
po tovrstnih izdelkih s strani
specializiranih trgovin, ki
prodajajo visokokakovostne
izdelke in darilne artikle. Iz-
vajalci del bodo emajlirski
delavci širokega profila, ki
obvladajo vse emajlirske
tehnike in težje sledijo ritmu
redne proizvodnje. Zelo po-
membni so tudi oblikovalci
tega programa, pri čemer ra-
čunamo, da bodo domačim
oblikovalcem in razvojni-
kom pomagali tudi zunanji
sodelavci. S sanacijskim
programom predvidena koli-
čina znaša približno sto ton,
proizvodnja pa bo, kot kaže-
jo prvi izračuni, dohodkovno
zanimiva. Vrednostno naj bi
butik program pomenil pri-
bližno 10 odstotkov v celot-
nem prihodku tozda.«
Bojan Sešel, vodja skupi-
ne razvoja za posodo: »V
zgodovini Ema je bilo razvi-
tih veliko najrazličnejših iz-
delkov, katerih izdelavo smo
po določenem času opustili.
Zato smo se odločili, ker
smo prešli iz ročnega obrtni-
štva na strojno velikoserij-
sko proizvodnjo. Z name-
nom, da bi izkoristili nekate-
re izmed teh izdelkov, za ka-
tere že obstajajo orodja, smo
začeli razmišljati o maloserij-
ski proizvodnji butik izdel-
kov. Iz razvojnega vidika je
tovrstna proizvodnja zanimi-
va tudi zato, ker oživlja obli-
kovalske in emajlirske aktiv-
nosti. Odločili smo se, da bo-
mo v prvi fazi razvili takšne
izdelke, ki smo jih sposobni
sami oblikovati in izdelati,
ne da bi bilo ob tem potreb-'
no izdelovati nova orodja.
Zamisli smo selekcionirali in
prve izdelke, ki so bili raz-
stavljeni tudi na poslovnih
dneh Ema, izdelali v proto-
tipni delavnici v emajlir-
skem laboratoriju.«
Magdalena Klarer, obli-
kovalka tozda Posoda:
»Oblikovalci v Emu delamo
predvsem po željah kujj^
butik program pa nam ^
možnost, da uresničimo!
je, ki niso zanimive za i,
tržišče. Ob tem preizkuJ
nove tehnike, ki jih bo
morebiti vključili tudi v tj
no proizvodnjo. Pri siw
tehniki gre za obogatitev
danjih treh barv z več b
nimi niansami, kar dos^
mo s prekrivanjem rastr,
Zanimiva je slikarska tehj
ka, kjer lahko emajle upo,
bimo kot barve in jih ^^^
seboj mešamo, tako da dol
rrio prave emajlirane slij
Nadalje lahko na neodžg
emajl vrisujemo risbice, taj
da se izpod vreza vidi sp^
nja plast emajla. Uporabu
mo lahko silhuete ume^
ških slik, kijih damo najpi,
na sitotisk, ko je silhuet
vžgana pa vrisujemo vam
poudarke ...«
V,5
V Topru so zaustavili rast izgube
Brez lastnih obratnih sredstev kolektiv nima prave perspektive
»Voz je najtežje zaustaviti, ko drsi
navzdol!«, komentira devetmesečne
rezultate poslovanja Milan Skok,
glavni direktor Topra. Temu celje-
skemu kolektivu je to uspelo brez zu-
nanje pomoči, čeprav posluje povsem
brez lastnih obratnih sredstev. Ali bo
voz zapeljal tudi navzgor, pa je med
drugim odvisno tudi od družbenega
sveta, ki se zaenkrat še ni lotil razre-
ševanja razmer v Topru. Kljub bolj-
šemu poslovanju pa bo Toper ob kon-
cu leta še vedno posloval z izgubo.
Ob devetmesečju so v Topru zabele-
žili 320 milijonov dinarjev izgube, pri
čemer jo je več kot polovico ustvaril
celjski tozd Športna,konfekcija. Sledi
mu tozd Konfekcija Šmaije z 78 milijo-
ni dinarjev izgube. Oba tozda imata
največ problemov s svojima obratoma
v Bosni in Hercegovini, saj je obrat
Konfekcije Šmarje iz Donjega Vakufa
ustvaril kar 80 odstotkov vse izgube
tega tozda, obrat Športne konfekcije v
Dobpju pa 45 milijonov dinarjev izgu-
be. Šentjurski tozd Moda je imel 48
milijonov din izgube, Elegant pa 32
milijonov dinarjev.
Glede na to, da je imel Toper v tem
obdobju za približno 800 milijonov di-
narjev neplačane realizacije, medtem
ko le-ta znaša ob normalnem poslova-
nju le 200 milijonov in ker je moral za
obresti odšteti prek 850 milijonov di-
narjev, v kolektivu ocenjujejo, da so
ob devetmesečju že ustvarili pogoje, ki
obetajo poslovanje z minimalno izgu-
bo. Čeprav bodo moral v celem letu
odšteti za obresti približno milijardo
300 milijonov dinarjev, predvidevajo
da izguba ob koncu leta ne bo presegla
150 milijonov din. Načrtovano izgubo
naj bi pokrila Ljubljanska banka Celje
in sicer z odpisom obresti, ker bo za
drugačno rešitev zmanjkalo časa.
Od družbenega sveta Toper pričaku-
je, da bo predlagal kako rešiti problem
obratnih sredstev, ker v nasprotnem
primeru kolektiv nima razvojne per-
spektive in da bo predlagal najustrez-
nejšo organiziranost te delovne orga-
nizacije. Predvsem seje treba odločiti,
kaj z obrati v Doboju in Donjem Vaku-
fu, ki sta nenehen vir izgub, vendar jih
ni mogoče kar tako ukiniti, ker gre za
. medrepubliško sodelovanje.
Sicer pa ima Toper trenutno največ
težav z doseganjema načrtovane proiz-
vodnje, ker kolektiv zapušča vse več
delavcev in zaradi nenehnega porasta
bolniškega staleža. V povprečju so v
izostanku za enotedensko proizvod-
njo, izpad pa rešujejo s pomočjo novih
kooperantov in s solidarnostnimi so-
botami.
V. E.
Trilcrat večja
aliumulacija,
pa tudi izgube
v laški občini so tudi v
devetih mesecih gospo-
darski rezultati nad regij-
skimi in republiškimi.
Nadpovprečne rezultate
imajo Papirnica, TIM in
Pivovarna Laško.
Dohodek laškega gospo-
darstva je večji od lanskega
primerjalnega obdobja za
175 odstotkov, akumulaci-
jo so povečali za tri in pol
krat, fizični obseg proiz-
vodnje je večji za 6,8 od-
stotka, izvolili pa so za 6,2
odstotka več kot lani v ena-
kem obdobju. Skladno z re-
solucijskimi usmeritvami
so se višali osebni dohodki,
ki so v devetih mesecih bili
večji od lanskih za 156 od-
stotkov in znašajo v pov-
prečju 11.462 dinaijev.
Ta relativno ugodna go-
spodarska gibanja pa ne
odvračajo pozornosti od ti-
stih delovnih in temeljnih
organizacij, ki jim kljub
programom za sanacijo iz-
gub, le teh ni uspelo odpra-
viti. Celotni prihodek obči-
ne je bil v devetih mesecih
54 milijard dinarjev, izgube
pa znašajo 430 milijonov ali
trikrat več kot lani v ena-
kem obdobju. Največji de-
lež obsega izguba rudnika
Laško, 347 milijonov. Izgu-
be imajo še gostinsko po-
djetje Radeče, gostinsko
podjetje Savinja in Sopota
Radeče, katere izguba v vi-
šini 70 milijonov dinaijev
je predvsem posledica iz-
voza v Združene države
Amerike.
VVE
izvoz regijskega gospodarstva še upada
Blagovna menjava s konvertibilnim tržiščem se Je več kot prepolovila
čeprav se v posameznih or-
ganizacijah združenega dela
celjskega območja kazalci po-
slovanja statistično izboljšu-
jejo, gre, po oceni Medobčin-
ske gospodarske zbornice Ce-
lje, zgolj za navidezno izbolj-
šanje, ki je posledica prikro-
jevanja poslovnih rezultatov,
ki bodo problematične kolek-
tive pahnili še v večje težave.
Ob tem so se ob devetmesečju
likvidnostnim problemom in
neustrezni strukturi proiz-
vodnih programov pridružili
vedno večji kadrovski proble-
mi. Sposobni strokovni de-
lavci namreč zapuščajo slabo
stoječe kolektive, medtem ko
večina ostalih dela slabše, kot
bi lahko, ker je znanje podce-
njeno.
Gospodarstvo celjskega ob-
močja je ob devetmesečju do-
seglo 1,4-odstotno rast indu-
strijske proizvodnje, vendar je
še vedno počasnejša od slo-
venskega združenega dela v
celoti. Naraščajo tudi zaloge
gotovih izdelkov, vendar še ni-
so dosegle ravni lanskega pri-
merjanega obdobja. Za manjšo
rast industrijske proizvodnje v
regiji sta krivi neugodna struk-
tura proizvodnje in dispariteta
cen. Svoj delež pa je prispeva-
lo tudi nihanje povpraševanja
na domačem tržišču, upadanje
izvoza, naraščanje zalog, teža-
ve z uvozom repromateriala in
surovin, ipd.
Slabši so tudi regijski izvoz-
ni rezultati. Ob devetmesečju
je namreč regijsko gospodar-
stvo izvozilo za 147 milijonov
dolaijev blaga ozirom.a za tri
odstotke manj kot v enakem
obdobju lani. Konvertibilni iz-
voz je v primerjavi z enakim
obdobjem lani manjši za 12 od-
stotkov, medtem ko je klirin-
ški izvoz porasel za 32 indeks-
nih točk. Uvoz je bil v tem ob-
dobju ni^i za 6 odstotkov, od
tega konvertibilni za 8 odstot-
kov, medtem ko je klirinški
uvoz le neznatno manjši od
lanskega.
Pokritost uvoza z izvozom je
še vedno dobra, čeprav se je
blagovna menjava s konverti-
bilnim tržiščem več kot prepo-
lovila. Konvertibilni izvoz pre-
sega uvoz le še za 21 odstotkov,
medtem ko se presežek klirin-
škega izvoza nad uvozom moč-
no povečuje.
Regijski rezultati blagovne
menjave s tujino so slabši od
repubhškega povprečja, tako
se je delež regijskega gospo-
darstva v slovenskem konver-
tibilnem izvozu zma-^išal sko-
rcO za odstotek in znaša 9,2 od-
stotka, medtem ko je delež kri-
linškega izvoza porasel za do-
ber odstotek in znaša 11,3 od-
stotka.
Najslabše izvozne rezultate
je zabeležilo gospodarstvo žal-
ske občine, ki je doseglo le 69
odstotkov lanskega devetme-
sečnega obsega konvertibilne-
§a izvoza. Sledi Celje z 79 in
entjur z 86 odstotki, medtem
ko so v Šmarju povečali kon-
vertibilni izvoz za 14 odstot-
kov, v Slovenskih Konjicah za
12 in v Laškem za 6 odstotkov.
Ncuvečji izpad konvertibilnega
izvoza so v devetih mesecih za-'
beležili v Kovinotehni Celje,
Sip Šempetru in železarni Što-
re, medtem ko so ga najbolj
povečali v Uniorju Zreče, Ste-
klarni Boris Kidrič iz Rogaške
Slatine, Timu Laško ter v Zla-
tarni in Emo Celje.
V. E.
Ob uspehih so tudi problemi
Tako meni direktor Elek-
trosignala Viktor Zupane, de-
lovne organizacije, ki slavi
35-letnico obstoja in je v njej
zaposlenih 135 delavcev. V
njihovem sklopu so elektro-
montažna dejavnost, projek-
tiva, razvoj in proizvodnja ter
trgovina in servisi.
»V glavnem pokrivamo ce-
lotno področje celjske regije,«
pripoveduje Viktor Zupane.
»Zunaj celjske regije se pojavi-
mo skupaj z ostalim celjskim
gospodarstvom. Tako smo tre-
nutno prisotni z Libelo v Som-
boru, v Slunju s tekstilno to-
varno Prebold, z EMO v Slo-
venj Gradcu in drugod. Sode-
lovali smo tudi pri remontu
nuklearke v Krškem«
Inventivna dejavnost?
»Ker smo mlad kolektiv si
tudi na tem področju prizade-
vamo najti kaj novega, vendar
je v tej stroki težko loviti korak
s svetom, ki je daleč pred na-
mi. Kljub temu pa si naši de-
lavci prizadevajo doseči kakš-
ne izboljšave.«
V	Elektrosignalu se lahko
pohvalijo, da kljub težavam
dobro gospodarijo. Devetme-
sečni rezultati so bili dobri in
tako pričakujejo, da bodo
uspešno končali tudi poslovno
leto. Največji problem pri
Elektrosignalu je pridobivanje
dela, neurejena založenost tr-
ga, neresne dobave, nestabilne
cene, problem pa je tudi v ka-
kovosti materialov in ne na-
zadnje pri delovni disciplini.
V	Elektrosignalu pridobiva-
jo delo preko gradbenih podje-
tij in z lastnim prizadevanjem,
zato im^o organizirano v okvi-
ru tehničnega sektorja obdela-
vo trženja in projektivo, za po-
trebe proizvodnje pa v okviru
sektorja reizvoja in proizvod-
nje, servisne dejavnosti ne trži-
jo. Izvažajo ne, ker je elektro-
tehn ka v svetu izredno razvita
in ji ne morejo slediti z enako-
vrednimi izdelki. Sicer pa do-
bro sodelujejo tudi z Zlatarno,
EMO, železarno, Cinkarno,
Aerom, povezujejo pa se tudi z
institucijami, ki im^o razvoj-
ne naloge, kot Jožef Štefan, Is-
kra in druge. Osvajajo naprave
za električno cestno signaliza-
cijo. Zanimivo pa je njihovo
delo tudi pri montaži malih
elektrarn, ki jih je zaenkrat
največ v Gornji Savinjski do-
lini.
T.VRABL
Zaradi izvoza
400 milijonov
dinarjev izgube
Učinki poslovanja v
devetmesečju na ravni
delovne organizacije so
zadovoljivi, ugotavljajo
v TIM Laško. Celotni
prihodek, ki so ga v pri-
merjavi z lanskim ena
kim obdobjem podvojili,
je sicer pod načrtova
nim. Toda kljub manjše
mu iztrku so ukrepi na
področju proizvodnje,
komerciale in financ da-
li določene rezultate.
Z boljšo izrabo delov-
nega časa, zmogljivosti in
surovin so uspeli poveča
ti produktivnost. Š pravo-
časno oskrbo z reproma
teriali, z izpolnjevanjem
dogovorjenih nalog in
upoštevanjem dobavnih
rokov ter s prodanimi za-
logami so ostali kazalci
gospodarjenja bistveno
boljši. Tako so imeli v de-
vetmesečju dohodek več-
ji od lanskega primerjal-
nega obdobja za 166 od-
stotkov, čisti dohodek so
skoraj potrojili, ostanek
čistega dohodka pa je
večji za 265 odstotkov,
poslovni sklad pa so po-
večali za skoraj štirikrat.
»Rezultati vplivajo zmer-
ni optimizem«, pravi Cveto
Knez, član kolektivnega
poslovodnega organa,« že
zlasti če upoštevamo, da že
sklepamo velike posle do-
ma in na tujem za prihod-
nje leto. Računamo, da se
bomo o teh programih do-
končno dogovorili že ta
mesec«.
TIM Laško vztraja pri iZ;
vozu, čeprav je cena zanj
izredno velika. Najbolj izra-
zito se to pozna v tozdu
TLGI, ki je letos povečal
izvoz za 8 odstotkov in izva-
ža že 95 odstotkov celotne
proizvodnje na konvertibil-
ni trg. Ta tozd je izvozil le-
tos že dva in pol milijona
dolarjev izdelkov, izgubo
pa so potrojili v primerjavi
s prvim trimesečjem letos
400 milijonov dinaijev.
VVE
13. november 1986
novi tednik - stran 5
V mozirski občini za čistejše vode
ustanovili naj bi enoto območne vodne skupnosti
v mozirski občini namenjajo vedno
več pozornosti akciji za čistejše vode.
leta 1980 so pričeli z izgradnjo kolek-
jorja in čistilne naprave Rečica-Na-
zarje-Mozirje. Zaradi pomanjkanja
denarja in lažjega pridobivanja inve-
sticijsko-tehnične dokumentacije po-
teka izgradnja po etapah.
Doslej so zgradili etape kolektorja v
Nazarjah, pri Delejevem jezu in Cin-
karninem tozdu Kemija preko Savinje
do lokacije čistilne naprave v Lokah.
Za dokončanje kolektorja bo treba
zgraditi še etape od Nazarij do Deleje-
vega jeza in od Nazarij do Rečice, zgra-
diti pa bo treba seveda še samo čistil-
no napravo. Denar za to naložbo so
zagotovili iz sredstev območne vodne
skupnosti Savinja-Sotla, iz sredstev
samoprispevka, letos pa denar prispe-
va tudi temeljna vodna skupnost Mo-
zirjj^.
iTTVTŠni svet mozirske občinske
skupščine še vedno ugotavlja, da se
kakovost vode slabša, zato tudi išče
najustreznejše rešitve. Dejstvo, da jet,
urbanizacija v dohni s svojimi odpad-
nimi vodami vezana na ponikalnice ali
na kanalizacije, ki neočiščene odplake
spuščajo v vodotoke, ni treba posebej
omenjati. Z izgradnjo kolektorja Reči-
ca-Nazarje-Mozirje in čistilne naprave
bi rešili problem onesnaženosti voda
le v spodnjem delu mozirske občine,
ki je zaradi goste naseljenosti in indu-
strije tudi najbolj pereč. To pa seveda
ne zagotavlja celovitega razreševanja
onesnaž^osti voda. Izvršni svet je za-
to pobudnik akcije o vključevanju
vseh večjih naselij v občini v lokalne
kanahzacije z manjšimi čistilnimi na-
pravami. Izdelali so že tudi študijo o
reševanju odpadnih voda. Pri razreše
vanju tega problema prav gotovo ne
gre prezreti velike vloge območne
vodne skupnosti. Tudi zaradi tega je
prišlo do pobude o ustanovitvi enote
območne vodne skupnosti v Mozirju,
Dogovor o njeni ustanovitvi naj bi
podpisali do konca leta, v Mozirju pa
zatrjujejo, da se obremenitev gospo-
darstva z ustanovitvijo enote ne bo po-
večala, saj že doslej gospodarstvo zbi-
ra sredstva za mozirsko temeljno vod-
no skupnost.
JANEZ VEDENIK
Popravljajo strelio na šoli v Žalcu
KiSai bo dokončno popravljena, še nihče ne ve
streho na zgradbi osnov-
nošolskega centra v Žalcu so
začeli popravljati, saj pušča
vodo na mnogih mestih.
Kmalu po tem, ko je bila
narejena, so se pojavile raz-
poke. Do zamakanja ni pri-
šlo le na ravnih površinah,
pač pa t^di na delih, kjer se
kritina spaja s kupolo.
Pri sami gradnji so namreč
napravili več napak. Obsto-
ječa hidroizolacija je le dvo-
slojna, po predpisih pa bi
morala biti vsaj trislojna. Hi-
droizolacija je zaščitena z ne-
kim akrilnim premazom, ki
je slabe kakovosti in je v ce-
loti razpokan. Žalska osnov-
na šola je zato tožila izvajalca
del, celjski Ingrad, ki je po
ugotovitvi Zavoda za razi-
skavo materiala in konstruk-
cij iz Ljubljane, odgovoren
za slabo izvedbo strehe in
vgraditev neustreznih mate-
rialov. Po odločitvi sodišča
bo vzgojnoizobraževalna or-
ganizacija iz Žalca do konca
obnovila streho, s prvimi de-
li pa so že začeli. Trenutno
zamenjujejo svetlobne paso-
ve na telovadnici, nameščajo
pa tudi petdeset centimetrov
široki pas kritine okrog pa-
sov na telovadnici ter okrog
ostalih kupol na šoli. Vred-
nost teh del znaša enajst mi-
lijonov dinarjev, prispevala
pa jih je občinska izobraže-
valna skupnost.
Po odločitvi sodišča pa bo-
do opravili še preostala nuj-
no potrebna dela. Ponovno
bodo preplastili streho na ce-
lotni površini šolskega ob-
jekta ter izdelali streho dvo-
kapnico na že obstoječi ob-
jekt. Vrednost teh del bo po
predračunu znašala okrog
220 milijonov dinarjev.
Tudi ta primer dokazuje,
kako nekakovostno so zgra-
jeni novejši objekti v samem
Žalcu. Kdaj bodo opravili
vsa potrebna adaptacij ska
dela na strehi žalske osnov-
ne šole, pa zaenkrat še nihče
ne ve, Spij so dela na strehi
opravljali Ingradovi koope-
ranti in tožbe se bodo še vle-
kle. Stroški bodo naraščali,
plačevali pa bodo seveda de-
lovni ljudje in občani.
JANEZ VEDENIK
Rudarji za šolo
Velenjski rudarji so se odločili, da bodo v nedeljo, 16.
novembra, delali udarniško, ves izkupiček pa namenili
za izgradnjo sedme osnovne šole v Titovem Velenju.
Računajo, da se bo udarniškega dela udeležilo veliko
rudarjev, saj bo tretja tretjina rudarjev v nedeljo poteg-
nila delo do 8. ure zjutraj, drugi tretjini pa se bo dopol-
dan pridružila še tretja. Sedmo osnovno šolo v Tito-
vem Velenju bodo pričeh graditi marca prihodnje leto,
učence pa naj bi sprejela leta 1988.
Komisija za razpis pri
SOZD Hmezad
DO Minerva,
tovarna za predelavo plastike
Žalec - Zabukovica
razpisuje prosta dela in naloge
vodja komercialne službe
Pogoji
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-	tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih
-	družbeno-politična aktivnost
Za navedena dela in naloge bo izbrani kandidat
imenovan za mandatno dobo štirih let.
Delovna organizacija išče tudi sodelavca za prosta
dela in naloge
referent varstva ter SLO in DS
(4-urna zaposlitev v DO Minerva in 4-urna zaposlitev
v DO Sigma)
Pogoji
-	varnostni inženir (VI stopnja strokovne izobrazbe)
-	dve leti ustreznih delovnih izkušenj
-	strokovni izpit iz varstva pri delu
-	izpit za voznika »B« kategorije
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi na
naslov SOZD Hmezad DO »Minerva« Žalec (za raz-
pisno komisijo).
TEDNIKOV lOTERVJU
Bistven je vedno
pristop do naložbe
Pred dobrim tednom so v
laški občini sklenili javno
razpravo o lokacijskem na-
črtu za gradnjo hidroelek-
trarne Vrhovo. Osnovna
ugotovitev je bilo spozna-
nje, da lokacijski načrt
zgolj parcialno obravnava
poseg elektrogospodarstva
v posavski prostor. Že dolgo
pa je znano, na to so Laščani
opozarjali, da so posledice
tega posega širšega družbe-
nega značaja in kot take bi
jih moral tudi pravočasno
reševati na republiški rav-
ni. Zahvaljujoč aktivnosti
laškega izvršnega sveta, ki
je tudi prevzel koordinacij-
sko vlogo v razpravah o teh
problemih, so se stvari ven-
darle pričele premikati. Za-
kaj šele tik pred zdajci in
kako, smo želeli izvedeti iz
razgovora z Romanom Mat-
kom, predsednikom IS
skupščine občine Laško.
Kje so temeljni vzroki,
da se zadnji hip rešujejo,
dejali bi, osnovni pro-
blemi?«
R. Matek: »Z ustreznim pro-
jektnim pristopom, z ustrezno
koordinacijo na republiški rav-
ni, bi to elektrarno že lahko
gradili. To pomeni, da bi mora-
la biti vsa vprašanja, ki jih se-
daj rešujemo, rešena že ob
sprejemu republiških srednje-
ročnih in dolgoročnih plan-
skih dokumentov«.
Kje so vzroki, da temu ni
tako?
R. Matek: »Če smo v družbe-
ni plan zapisali, da je hidro-
elektrarna prednostnega zna-
čaja, bi morali v družbenem
planu opredeliti tudi posamez-
ne naloge, ki sodijo v druge
sektorje in tako zagotoviti
plansko usklajenost vseh pro-
jektov, ne zgolj hidroelektrar-
ne in s tem v zvezi nalog elek-
trogospodarstva. Za tak pro-
jekt se mora družba ustrezno
organizirati. Gre za poseg v
prostor v dolžini 150 kilome-
trov. Hidroelektrarna Vrhovo
in preostale v verigi bodo
predstavljale fiksen faktor v
prostoru in s tem tudi omejitev
za naknadno urejanje pro-
stora.«
Kdo bi potemtakem ntb-
ral prevzeti vlogo koordi-
nacije?
R. Matek: »V našem sistemu
je težko reči, kdo mora biti od-
govoren. Na eni strani imamo
republiške upravne organe, ki
imajo zakonod^no in upravno
funkcijo. Na drugi strani ima-
mo interesne skupnosti infra-
strukturnega značaja, ki pa
vsaka zase opravljajo na osno-
vi samoupravnega odločanja,
funkcijo razvoja, planiranja in
realizacijo na področju, ki ga
pokrivajo. Žal pa ni organa, ki
bi bil zadolžen za ustrezno ko-
ordinacijo na ravni republike.
Dejstvo je. da je bil lokacijski
načrt predložen nam in smo
hočeš nočeš m.orali prevzeti,
vsaj na začetku, to koordina-
tivno vlogo. Mislim, da je v
zadnjem času na republiškema
izvršnem svetu dovolj posluha
in da se bodo stvari prema-
knile.«
Kako ste svoje zahteve
uresničevali po delegat-
skih poteh in kak.šen je bil
odziv?
R. Matek: »Na probleme
smo opozarjali že pred dvema
letoma. Žal pa vrsta zahtev po
republiški koordinaciji ni bila
izpeljana. Tako so se parcialni
pristopi k reševanju posamez-
nih problemov nadaljevali do
danes. Lani smo posredovali
kopico amandmajev na repu-
bliške srednje in dolgoročne
plane, nekaj tega so upošteva,-
li, zlasti vprašanje čiščenja Sa-
ve, nekaterih pa tudi ne, kot na
primer ureditev cest. Temelji-
to se pripravljamo tudi na
obravnavo planskih dokumen-
tov za prihodnje leto.«
Nekatere vaše zahteve
bodo terjale spremembo
republiških srednjeročnih
planov in temelje družbe-
nih planov nekaterih
skupnosti. To ne bo lahko,
saj se bomo morali odreči
nekaterim drugim, že za-
pisanim nalogam?
R. Matek: »Hidroelektrarna
Vrhovo je prva v verigi savskih
elektrarn. Vendar tudi ob tej
prvi je potrebno vedeti, kako
se lotiti reševanja širših druž-
benih problemov, kijih poteg-
ne za sabo vsa veriga savskih
elektrarn. Če celotna družba
ob naših amandmajih še ni
spoznala tega, mislim, da se se-
daj vedno bolj nagiba k spoz-
nanju, da je vprašanje gradnje
hidroelektrarne Vrhovo širše-
ga družbenega značaja in da so
zato širšega značaja vsi ostali
posegi v okolje, kijih pogojuje
gradnja te verige in zato mora-
jo najti mesto v republiških
razvojnih dokumentih.«
Kateri pogoji naj bi bili
izpolnjeni, da boste dali
dovoljenje za obratovanje
hidroelektrarne?
R. Matek: »Prvi pogoj je ve-
zan na spremembe življenjskih
razmer prebivalcev na tem ob-
močju; to pomeni od vprašanj
odškodnin, ki smo jih skupaj z
elektrogospodarstvom dobro
rešilo, do zagotovil, da bo inve-
stitor imel razumevanje za re-
ševanje morebitnih poznejših
negativnih pojavov, ki bi bi-
stveno vplivali na življenje lju-
di na tem področju.
V času javne razprave smo
vehko govorili o ustreznih teh-
ničnih in tehnoloških rešitvah
v zvezi s podtalnico, prodonos-
nostjo, samozaščito, visokim
valom in tako naprej. Te zade-
ve je potrebno strokovno rešiti
in, če so strokovnjaki res pravi,
jim pač moramo zaupati.
Kot temeljni pogoj smo po-
stavili celovito urejanje prosto-
ra, kjer izstopa problematika
cestnega gospodarstva. Na
tem vztrajamo, ker bi bilo
družbeno neracionalno, da bi
ob takšni investiciji in tolikš-
nem posegu v prostor, le tega
reševali zgolj parcialno. Vztra-
jali bomo, da se do pričetka
obratovanja HE Vrhovo
ustrezno očisti Sava. Gre za
uresničevanje planskih doku-
mentov in hočemo zagotovila,
da Vrhovško polje ne bo slo-
veViska greznica.«
»Toda, ko bo elektrarna
zgrajena, le kdo bo imel
moč, da reče, ne bo obrato-
vala, ker niso izpolnjeni
pogoji. Saj gre za investi-
cijo, ki jo ocenjujemo na
26 milijard.«
R. Matek: »Dokončnih reši-
tev ne pričakujemo danes, po-
trebujemo pa zagotovila, da se
bodo vsi omenjeni problemi
reševali postopno in dali vidne
rezultate, ko bo hidroelektrar-
na zgrajena. Vsako delo je pač
proces, ki traja; važno je, da k
temu pravilno pristopimo.
Prekiniti moramo s prakso, da
nedodelane investicije gredo v
obratovanje. Če Sava ne bo či-
sta, bodo posledice dolgoročne
in hujše in se jih še zdaleč ne
bo dalo primerjati s koristmi
od pridobljene elektrike.-
VIOLETA V. EINSPIELER
6. stran - novi tednik
13. november 198
Plavalnega tečaja ne smemo ukiniti
Letos bo okoU 900 otrok opravilo tečaj na bazenu Golovec
Tečaj plavanja traja de-
set dni, po eno uro dnevno,
pod vodstvom dveh vadite-
ljev, ki imata največ tride-
set otrok v skupini. Otroke
na bazen pripelje in odpelje
posebni avtobus, spremlja-
ta pa jih vzgojiteljica in va-
ruhinja. Starši krijejo le
stroške prevoza.
Tečaj plavanja zaključijo
slovesno s podelitvijo di-
plom in delfmčka. Tega veh-
kega dogodka se udeležijo
tudi starši. Njim otroci v
enournem programu prika-
žejo vaje, starši pa se nema-
lokrat čudijo, ko ugotovijo,
da njihov otrok brez strahu
skače v vodo celo s štartne
številke v veliki bazen, neka-
teri otroci pa celo že prepla-
vajo bazen. Vsi otroci brez
izjeme pa osvojijo osnovno
znanje (drsenje pod vodo),
znebijo se strahu pred vodo
in kar je najvažnejše, vsi po
vrsti uživajo in se trudijo, da
bi se naučili čim več.
Že štiri leta zapored imajo
celjski predšolski otroci or-
ganiziran brezplačen tečaj
plavanja, ki je postal sestav-
ni del učno vzgojnega pro-
grama vseh treh celjskih
vzgojnovarstvenih organiza-
cij, letos so se jim priključili
še mali šolarji iz nekaterih
drugih občin. V bazenu Go-
lovec bo letos opravilo pla-
valni tečaj okoli 900 otrok, ki
so vključeni v program male
šole. Spodbudna številka in
spodbudna akcija, ki jo fi-
nancira občinska zveza teles-
nokulturnih organizacij v so-
delovanju s plavalnim klu-
bom Neptun in RŠC Go-
lovec.
Vedeti moramo, da plaval-
nega tečaja nimajo v vseh
občinah in je celjska občina,
če ne edina pa prav gotovo
prva, kjer so predšolski otro-
ci deležni organiziranega
učenja plavanja pod strokov-
niiTi vodstvom.
Žal pa občinska zveza te-
lesnokulturnih organizacij
vse težje zagotavlja sredstva
za to dejavnost in je pravza-
prav kar čudno, da se vsa ta
leta še niso mogli dogovoriti
z ostalimi interesnimi skup-
nostmi, izobraževalno in
skupnostjo otroškega var-
stva, za sofinanciranje. Vse
kaže, da se je letos to vpraša-
nje še zaostrilo in upajmo le,
da bodo lahko ustrezne
skupnosti skupaj z vrtci ven-
darle našle rešitev, da to de-
javnost ohranijo in celo raz-
širijo na predšolske otroke,
ki niso v rednem varstvu.
Vzgojiteljica Marinka Gre-
šak, ki je spremljala skupino
otrok iz vrtca Veljko Vlaho-
vič pravi takole: »Plavanje
kot športna aktivnost je de-
javnost, ki je v razvoju mla-
dega človeka najbolj potreb-
na. Zato bi morala postati to
skrb širše družbene skupno-
sti. Mi v vzgojnovarstvenih
organizacijah mislimo, da te-
ga otrokom ne bi smeli odv-
zeti. Sredstva bomo morali
poiskati v okviru svoje inte-
resne skupnosti ali jih zago-
toviti kako drugače, morda
celo s soudeležbo staršev, če-
prav mislim, da bo to res
skrajna rešitev. Kljub vsej
stabilizaciji, ne bi smeli do-
pustiti, da se na račun naših
otrok varčuje.«
Če ni denarja je seveda
najbolj enostavno neko de-
javnost ukiniti. Toda verjet-
no bi bilo dosti težje to de-
javnost nekoč ponovno orga-
nizirati. Zato naj nam bo
izhodišče za kakršnokoli raz-
pravo o tem zgolj dejstvo, da
je tečaj plavanja za predšol-
ske otroke koristen, tako z
zdravstvenega kot učnovz-
gojnega vidika, in ga bomo
zato ohranili kot sestavni del
športne značke za male šo-
larje. Vse ostalo pa je ven-
darle stvar dogovora, sodelo-
vanje in medsebojnega razu-
mevanja.
VVE
Asfalt se približuje Brezam
Lepe jesenske dni v tem času pridno izkoriščajo
krajani Marija Gradca in Brez, ki so se lotili nadalje,
vanja rekonstrukcije ceste Tevče-Breze na odseku
Bezgovje-Mala Breza.
Če bo vreme ugodno, bodo v tem tednu že pričeli z
asfaltiraiyem ceste v dolžini okrog 1800 metrov. Pre-
dračunski vrednost za izvedbo del je 4,7 milijona
dinarjev. Kot vse kaže, sredstva ne bodo zadoščala,
zato so se že pred pričetkom rekonstrukcije dogovorili'
da bodo vsa fizična dela opravili krajani sami in tako
stroške precej zmanjšali. Vsako gospodinjstvo pa naj
bi prispevalo še nekaj finančnih sredstev nam je pove-
dal predsednik sveta krajevne skupnosti Breze, Martin
Pušnik.
Potrebno pa je zapisati, da ob tem pripravljajo še
traso od Gradiča do Slatine, ki bi jo asfaltifali prihod-
nje leto.
VM
M Mozirju manj isicalcev zaposlitve
V	preteklem tednu je zasedala
skupščina občinske skupnosti za za-
poslovanje, ki je med drugim potrdi-
la tudi sklepe o podeljenih štipendi-
jah za šolsko leto 1986/1987.
V	rednem razpisnem roku je skup-
nost prejela 140 vlog za podelitev šti-
pendij oziroma razlike h kadrovski šti-
pendiji. Odbor za planiranje in uskla-
jevanje kadrovske reprodukcije je po-
dehl štipendije 62 kandidatom in razli-
ko h kadrovski štipendiji 33 kandida-
tom. Zaradi preseganja cenzusa 45
kandidatom niso mogli podeliti šti-
pendij.
Podeljene so bile tudi štipendije iz
Titovega sklada - ena za študi^j na aka-
demiji za glasbo, ena za študij ob delu
na tehniški fakulteti v Mariboru in ena
za študij ob delu na VEKŠ Maribor.
Prvič je skupnost za zaposlovanje
podelila osem štipendij nadpovprečno
nadarjenim učencem in dijakom.
Sicer pa je bilo na skupščini podano
tudi poročilo o uresničevanju kadrov-
ske reprodukcije v občini Mozirje v
prvi polovici leta. V njem ugotavljajo,
da se je poprečno število zaposlenih v
prvi polovici leta povečalo za 1,5 od-
stotkov. Primeijava podatkov s prvo
polovico lanskega leta pa pokaže, da
se je število zaposlenih povečalo celo
za 1,9 odstotka, zlasti v industriji, pro-
metu in gostinstvu.
Opazna je visoka fluktuacija stro-
kovnih kadrov v delovnih organizaci-
jah s slabšimi ekonomskimi rezultati
in slabšim vrednotenjem dela. Te de-
lovne organizacije ponavadi strokov-
njake nadomeščajo s strokovno nižje
usposobljenimi delavci. Taki pojavi
negativno vplivajo na že sedaj slabo
kadrovsko sestavo in načrtovano sana-
cijo gospodarstva.
Število iskalcev zaposlitve v občini
Mozirje se je v prvih osmih mesecih
zmanjšalo kar za 36% v primerjavi z
istim obdobjem lanskega leta. V avgu-
stu je bilo pri skupnosti prijavljenih le
34 iskalcev zaposlitve, med katerimi je
največ nekvalificiranih delavcev in de-
lavcev s IV. stopnjo izobrazbe. Skoraj
polovica le-teh je teže zaposljiva.
RAJKO PINTAR
Z anketo med krajane Blagovne
šentjurski mladinci so
prepričani, da še vedno lah-
ko vplivajo na odločitev o
gradnji cinkarninega odla-
gališča sadre na območju
krajevne skupnosti Blagov-
na. V občinski skupščini so
namreč sprejeli šele osnu-
tek odloka o zazidalnem na-
črtu, do sprejetja predloga
pa je še nekaj časa, ki ga
hočejo mladinci čim bolje
izkoristiti.
Njihov glavni argument
pri vseh aktivnostih je, da so
bili krajani Blagovne vse
premalo seznanjeni^s posle-
dicami, ki jih takšna gradnja
prinaša in, da ni bilo široke
javne razprave o tej proble-
matiki. S tem trdijo ravno
nasprotno kot večina odgo-
vornih v občini, ki zagotav-
ljajo, da je bila razprava do-
volj široka in da krajani ve-
do, kaj odlagališče prinaša.
Mladinci so se odločili, da
svoje trditve dokažejo z an-
keto med krajani Blagovne,
ki naj bi hkrati tudi pokaza-
la, ali se ljudje s takšno grad-
njo sploh strinjajo. Anketo
naj bi krajani izpolnjevali že
ta teden, prihodnjo soboto
pa pripravljajo mladinci še
okroglo mizo o ekologiji,
kjer bo gotovo največ govora
prav o odlagališču. Povabili
bodo ugledne strokovnjake s
področja varovanja narave,
ki naj bi še dopolnili vedenje
o škodljivosti nove deponije.
Seveda je prav, da se mladi
vse bolj zavzemajo za varo-
vanje okolja, ob vseh teh ak-
cijah pa bi veljalo pripomni-
ti, da bi lahko nastopili tudi
proti onesnaževalcem v last-
ni občini, ki jih ni malo, o
njih pa se skoraj ne govori.
Dovolj zgovoren je namreč
že podatek, da je Šentjur po
zimskih koncentracijah žve-
plovega dioksida v zraku na
petem mestu v Sloveniji, za-
mislili pa bi se lahko tudi ob
skoraj mrtvi Voglajni in Peš-
nici.
T. CVIRN
Smučarski seiem
v Žalcu
Običajno novembra smu-
čarski klubi prirejajo sejme
rabljene smučarske opreme,
na kateri pa zadnje čase pro-
dajajo trgovske delovne orga-
nizacije in obrtniki, tudi novo
opremo. Tako bo Smučarski
klub Gozdnik Žalec organizi-
ral tak sejem 14., 15. in 16.
tega meseca v dvorani HME-
ZAD v Žalcu. Na tem sejmu
bo komisijska prodaja rablje-
ne smučarske opreme, trgov-
ski delovni organizaciji Na-
ma in Savinjski magazin ter
več obrtnikov pa bodo proda-
jali tudi novo opremo. Seve-
da bodo na sejmu tudi stro-
kovnjaki, ki bodo svetovali
kupcem, na servisu pa bodo
opravljali montažo vezi in
manjša popravila.
Delovno srečanje
gasilcev v Varaždinu
V Varaždinu je bilo 5. sre-
čanje pobratenih občinskih
gasilskih zvez Celja in Va-
raždina, ki je imelo izrazit
delovni značaj. Obe strani
sta predstavili po nekaj
problemskih zadev s po-
dročja gasilstva v posamez-
nih občinah.
Gostitelji so se omejili na
organiziranost gasilstva v
njihovi občini s posebnim
povdarkom na pomenu vode
za požarno varnost. Varaž-
dinska občina je velika 375
kvadratnih kilometrov, ima
90 tisoč prebivalcev, od tega
39 v mestu Varaždin, 35 tisoč
je zaposlenih, imajo pa 61 ga-
silskih društev v osmih cen-
trih. Za boljšo organiziranost
bodo v prihodnjih petih letih
ustanovili še nekaj gasilskih
društev. Najpomembnejša je
voda zato, ker imajo 5900
hektarov gozdov, v centru
mesta pa starejše hiše, ki so
v notranjosti večinoma lese-
ne in v njih hranijo hitro
vnetljive snovi. Problem so
tudi stolpnice, kjer je veliko
vnetljivih snovi, dostop do
njih pa težek za intervencij-
ska vozila.
Celjsko občinsko gasilsko
zvezo je predstavil Ivan Pa-
sero. V občini je 25 gasilskih
društev, od tega šest indu-
strijskih in poklicna enota
Zavoda za požarno varnost.
Imajo tri sektorje, v njih pa
je 2240 aktivnih gasilcev, od
tega 850 operativcev, ki so
usposobljeni za intervencije.
V celjski občini so še krajev-
ne skupnosti brez gasilskih
društev, kar pa pokrivajo s
poklicno enoto in društvi ki
so uvrščena v prvo kategori-
jo z najsodobnejšo opremo.
Tone Sentočnik je predstavil
način financiranja gasilske
dejavnosti v celjski občini,
kjer prav letos mineva deset
let od ustanovitve SIS za
varstvo pred požari. Društva
imajo posebne pravilnike in
dobivajo toliko sredstev, ko-
likor so aktivna na raznih po-
dročjih, to pa se točkuje. Za
ta sistem so se v Varaždinu
izredno zanimali.
Vsi predstavniki obeh ob-
činskih gasilskih zvez Celja
in Varaždina so si po razgo-
voru in podelitvi priznanj
ogledali še delovno oganiza-
cijo VIS (bolj priznana po iz-
delkih Vasse), kjer je 3000 za-
poslenih, seznanili pa so sc
tudi z njihovim gasilskim
društvom. Predstavniki
obeh zvez so se tudi dogovo-
rili, da naj bi prišlo do kon-
kretnejšega sodelovanja
med posameznimi društvi v
obeh očinah.
T. VRABL
Franc Žgank
»Migati moramo, pa bo,
bistveno je, da ne sedimo
za zapečki in da nismo
odrinjeni od dogajanj,« je
v kratkem ocenil delo ve-
lenjskih upokojencev
Franc Žgank, predsednik
društva upokojencev Ti-
tovo Velenje ter s tem po-
jasnil skrivnost dobrega
dela društva, ki ga vodi že
deset let.
Odkar vodi društvi, so
velenjski upokojenci,
včlanjenih je 2300, precej
aktivnejši. Ustanovili so
več sekcij, imajo dva pev-
ska zbora, za katera je po-
leg športnega udejstvova-
nja odgovoren Franc
Zgank, začeli so izdelati
svoje glasilo, skrbijo za
zdravljenje svojih članov,
regresirajo tudi dopust in
še marsikaj bi lahko na-
šteli: »Menim pa, da smo
v zadnjem času največ
pridobili pri organizaciji,
včlanjenju ter pri sodelo-
vanju z odbori našega
društva v Skalah, Paki,
Šentilju in Šentjanžu.
Prav slednje je pogoj za
dobro delo celotnega dru-
štva.«
Redkokatero upoko-
jensko društvo ima toliko
športno-rekreacijskih
sekcij, zasluga za to pa
gre predvsem vodji dru-
štva, kije imel že v prete-
klosti z organizacijo na
tem področju precej izku-
šenj. Bil je namreč pred-
sednik nogometnega klu-
ba Rudar Velenje in tudi
predsednik atletskega
kluba Velenje. Upokojen-
ci danes sicer bolj strelja-
jo, šahirajo in kegljajo, a
tudi smučajo in telovadi-
jo. Res, bolj za rekreacijo,
a kadar društvo ali pa
zveza društev upokojen-
vec iz občine pripravijo
kakšno športno srečanje,
tudi tekmovalnega duha
ne manjka.
» Ve lenjski u pokojen ci
tudi radi vandramo. saj
pripravimo letno najmanj
dvanajst izletov. Pri tem
nam pomagajo tudi de-
lovne organizacije v obči-
ni, ki nam omogočijo pre-
voz. Sami vsega ne bi mo-
gli organizirati, zato je
takšna pomoč dobrodo-
šla,« je pojasnil Franc
Žgank in k temu dodal,
da so letos upokojenci na
vseh izletih skupaj prevo-
zili 9500 kilometrov.
Zaradi vsega tega,
predvsem pa zato, ker
Franc Žgank kot pred-
sednik društva upokojen-
cev daje dober zgled in z
svojimi izkušnjami in pri-
ljubljenostjo zelo uspeš-
no vodi društvo, je letos
za svoje delo prejel tudi
Kajuhovo nagrado, priz-
nanje ob velenjskem ob-
činskem prazniku.
R.P.
13. november 1986
novi tednik - stran 7
Klepet med nemirno mirnimi fanti
fiaJboUšI Jugoslovanski smučarski skakalci na obisku v ceUskem Trimu
Ko skopni sneg mislimo,
da konec smučarske sezo-
ne in da odidejo naši ljub-
ljenci počivat, delat, študi-
rat •• • Premor je žal kratek,
Ijajti za dober skok je treba
vaditi praktično vse leto.
Saj ne gre samo za sneg, am-
pak mnogo več. Zato tudi ni
iudno, da se je vodstvo dr-
žavne reprezentance odloči-
lo, da prizadevne fante pred
prihajajočo hudo sezono po-
jlje za nekaj dni na »oživlja-
nje« na Dobrno. To je bil
tudi povod, da so jih za ne-
liaj ur povabili v Celje de-
lavci Tkanine, tozd Malo-
prodaja, kjer jih je v imenu
vseh zaposlenih sprejel
lifarjan Senčar.
Čeprav je informacija o go-
stovanju najboljših jugoslo-
vanskih smučarjev v Celju
prišla pozno pa se je vseeno
v Trimu zbralo dovolj rado-
vednežev, ki niso hlastali sa-
mo po podpisih, ampak so
zastavljali tudi klena vpra-
šanja.
Moje vprašanje (spodaj
podpisani) je bilo, če se hu-
dujejo na novinarja, ki oceni
skok za slab, ponesrečen in
še zraven našteje vrsto do-
datnih argumentov, pa je
Primož Ulaga odgovoril:
»Novinarji ste premalo z na-
mi. Nas je treba spremljati
skozi vse leto, ne samo med
skokom.«
Primož med domačimi lju-
bitelji skakanja čez male ali
velike pručke »uživa« ugled
najbolj nestabilnega skakal-
ca. En skok dober, drugi slab
ali obratno. Primož odgovar-
ja: »Lani je v svetovnem po-
kalu nastopilo 150 tekmoval-
cev in, če sem ob koncu
osvojil šesto mesto sem pač
šele šesti v nihanju!«
Kaj odloča o dobrem
skoku?
Primož: »Tisočinka! Vre-
me, pripravljenost skakalni-
ce, odgovornost do države,
ki jo zastopaš, konkurenca.
morebitni padci pred tvojim
nastopom in še in še. Temu
je treba prišteti še osebne
vzroke, ki jih nihče, ki gleda
skoke, ne vidi. Vsak si želi
samo vse najboljše in nič
drugega. Saj tudi mi si želi-
mo najboljše, kajti drugače
ne bi skakali, vendar vedno
ne gre, kot bi hoteli. Če ne
gre nam, ne gre tudi drugim.
Samo drugje so obzirnejši do
tekmovalčevih	spodr-
sljajev.«
Miran Tepeš pove, kaj je
lahko odločilno za slab skok
poleg vremena, lastne nesta-
bilnosti in podobnega: »Sla-
bo pripravljene skakalnice,
žal, pa je tega kar precej in še
nevarno je za skakalca.«
Matjaž Debelak je zaslovel
z lanskim poletom v Planici,
ko je pristal pri 185 metrih.
po manjšem nihanju pa seje
zdaj utrdil v naši najboljši
ekipi in lahko rečemo, da je
tretji skakalec. Kako ocenju-
je skakalnice: »Najtežja se
mi zdi v Sarajevu, ki ima
izredno dolgo mizo in to mi
ne leži. Sicer pa sem vesel,
da se hitro prilagodim ska-
kalnicam
Po Matjaževih stopinjah
gre tudi njegov brat Janez
(oba sta iz Braslovč), ki je
končal vrtnarsko šolo v Med-
logu, opraviti mora samo še w
prakso. »Na domače skakal-
nice pod Dobrovlje se seve-
da rada vračava, saj so tam
začetki najinih uspehov.
Prepričan sem, da bova tam
še velikokrat nastopila.«
Eno izmed vprašanj je tudi
bilo, kolikokrat je mogoče
doseči »super skok«. Primož
odgovarja, da dober ali »su-
per skok« lahko dosežeš
maksimalno enkrat do dva-
krat v mesecu. Najtežje je, če
padeš ali da pade kdo pred
teboj. To na skakalca hudo
vpliva in se je težko znova
zbrati. In magična meja 200
metrov?
Vsi trije sogovorniki so bili
za strpnost, saj mora biti v
ospredju najprej in samo
varnost skakalcev. Vpraša-
nja so deževala kot aprilski
dež, vendar so se morali ska-
kalci vrniti na Dobrno. Kako
je s formo? Primož: »Vsak,
ki trenira, mora enkrat priti
v formo, samo vprašanje je
kdaj in, ali je to pravi trenu-
tek. Upam, da bo nam ta tre-
nutek uspel, to pa je seveda
svetovno prvenstvo.«
TONE VRABL
Za mizo v prodajalni Trim sedijo drugi z leve Matjaž Debelak, njegov brat Janez (oba
doma iz Braslovč, nastopata pa za ljubljansko Ilirijo in seveda vse bolj tudi člansko
državno reprezentanco), Primož Ulaga pri dajanju številnih podpisov ljubiteljem smu-
čarskih skokov in Miran Tepeš. Torej četvorka, ki bo ob ostalih fantih, pogumnih
skakalcih in letalcih, nosila breme ugleda Jugoslavije v tem športu v sezoni 86/87.
Foto: BOŽO BERK
Slivnica ima novo vodstvo
v krajevni skupnosti Slivnica so pred meseci ostali
brez vodstva. Najprej je namreč odstopil predsednik
sveta Jože Voga, za njim pa še predsednik skupščine
Alojz Recko. Do teh nenavadnih odločitev je prišlo
zaradi razprtij med funkcionarji, ki se niso uspeh
dogovoriti o sodelovanju v korist napredka krajevne
skupnosti, pa tudi zaradi premalo odločne Sociali-
stične zveze v kraju, ki ni imela prave podpore ostalih
družbenopolitičnih organizacij.
V poletnih mesecih so aktivnosti ob izbiri novega
vodstva za nekaj časa zamrle, v zadnjem času pa je
vrašanje ponovno postalo aktualno. Po številnih uskla-
jevanjih in sestankih so za novega predsednika skupš-
čine krajevne skupnosti predlagali Florjana Potrato, za
predsednika sveta pa Martina Cmoka. Oba so na seji
zbora delegatov krajevne skupnosti tudi izvolili in s
tem formalno razrešili prejšnja predsednika. Tako so
se končali čudni zapleti okrog vodstva krajevne skup-
nosti in upamo lahko, da bodo v prihodnje funkci-
onaiji svoje osebne spore reševali kako drugače.
T. CVIRN
Kalco se je
Marijagradec
odvadil
Iculture?
Pred dnevi je v Marija-
gradcu pri Laškem bila v
gosteh znana folklorna
skupina Oljka iz Šmart-
nega ob Paki. V že tako
majhni dvoranici so zijale
v nastopajoče prazne vr-
ste. Če bi ne bilo kakšne
polovice članov domače-
ga društva, bi bržkone
igrali štirim stenam.
Pa je skupina pred ča-
som zastopala slovensko
izvirno folkloro na jugo-
slovanskem srečanju v
Ohridu, letos pa soji nav-
dušeno ploskali v italijan-
skih Benetkah. Prisega-
mo na lipov list, pa nas ne
pritegnejo stare dobre
slovenske pesmi, niti toli-
ko hvaljena svetla sloven-
ska preteklost s tistimi
dobrifni starimi časi vred.
In tako se je Marijagra-
dec odvadil kulture še
preden se je nanjo sploh
navadil. Le kaj bi jih zdra-
milo iz zapečka?
JUH
REKLI SO
Predsednik sveta KS
Šempeter Viki Cilenšek:
»Največje delo, ki smo ga le-
tos opravili v naši krajevni
skupnosti je križišče pri bla-
govnici v Šempetru. Dela so
stala okrog 15 milijonov di-
narjev, največ denarja pa je
prispevala republiška skup-
nost za ceste. Poleg tega smo
obnovili del vodovoda v
spodnjem Šempetru, pro-
blem z pitno vodo v Grušov-
Ijah pa je še ostal nerešen.
Čez nekaj dni bomo pričeli z
deli pri urejanju križišča pri
SIP-u.«	TAVČAR
Pospešena gradnja doma Iculture
v Rogašici Slatini
Objekt pred vhodom v
središče Rogaške Slatine, ki
se ga je zadnja leta prijelo
kar precej pikrih vzdevkov,
Začenja dobivati pravo po-
dobo. Gradnja kulturnega
doma se namreč nadaljuje s
Pospešeno hitrostjo.
Kulturni dom v Rogaški
Slatini so pričeli graditi pred
Sedmimi leti, v letih 1982 do
1984 se je gradnja zaradi po-
manjkanja denarja popolno-
'^a ustavila, lani in letos pa
So z delom nadaljevali.
Do konca novembra naj bi
^om zasteklili in ga obdali s
'asado, potem pa se namera-
vajo lotiti notranjih del. Pri
tem računajo na sredstva no-
samoprispevka ter na
^enar, ki ga združeno "delo s
tega območja združuje po
posebnem samoupravnem
sporazumu. Novi sporazum,
ki je v pripravi, naj bi začel
veljati prihodnje leto za do-
bo petih let. Seveda pa tudi
ta sredstva ne bodo zadošča-
la in potrebna bo širša druž-
bena pomoč, tako v občini
Šmarje pri Jelšah, kot v re-
pubhki. Za dokončanje
gradnje kulturnega doma je
namreč potrebnih še okoli
400 milijonov dinarjev.
Če bo dotok sredstev za
gradnjo kolikor toliko nemo-
ten, bodo leta 1988 predali
namenu osrednji del objek-
ta, kjer bo dvorana za kultur-
ne prireditve in kinodvora-
na, knjižnica ter prostori kra-
jevne skupnosti.
M. AGREŽ
Hmezad Agrina Žalec
Delavski svet DO Hmezad Agrina Žalec
razpisuje prosta dela in naloge
vodenje ekonomsko finančnega
sektorja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
družbenimi dogovori mora kandidat izpolnjevati še
naslednje:
-	da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske
smeri
-	da ima pet let ustreznih delovnih izkušenj pri vo-
dilnih ali drugih odgovornih delih ozroma nalogah
-	sposobnost vodenja in koordiniranja
-	da je družbenopolitično aktiven
pomoč pri vodenju ekonomsko finančnega sektorja
za finančno področje
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in
družbenimi dogovori mora kandidat izpolnjevati še
naslednje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo
ekonomske smeri
-	da ima tri oziroma pet let ustreznih delovnih izku-
šenj
pri vodilnih ali drugih odgovornih delih oziroma na-
logah
-	sposobnost vodenja in koordiniranja
-	da je družbenopolitično aktiven
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov Hme-
zad Agrina, kadrovska služba, Celjska cesta 7, Žalec.
»IZLETNIK« Celje, prometno,
gostinsko in turistično podjetje
komisija za delovna razmerja
TOZD Gostinstvo Celeia
oglaša
prosta dela In naloge:
vodja strežbe v hotelu Celeia
-	za nedoločen čas
Pogoja: gostinski tehnik (V.) in 2 leti delovnih izku-
šenj
referent za obračun in blagajno
-	za določen čas
Pogoja: ekonomski tehnik (V.) in 2 leti delovnih
izkušenj
vodja Celjske koče
-	za nedoločen čas
Pogoja: gostinski tehnik (V.) in 2 leti delovnih izku-
šenj
2 X kuhar na Celjski koči
-	za določen čas
Pogoja: KV-kuhar (IV.) in 6 mesecev delovnih izku-
šenj
2 X natakar na Celjski koči
-	določen čas
Pogoja: KV-natakar (IV.) in 6 mesecev delovnih izku-
šenj
Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor OZD
»IZLETNIK« Celje, Aškerčeva ul. 20, v roku 8 dni po .
objavi oglasa.
8. stran - novi tednik
13. november 198
Uspelo gostovanje iz pobratenega Doboja
Po dveh letih so se dobojskl gletlallščniki v TrnovUah uspešno predstavili
Za sodelovanje na kultur-
nem področju med pobrate-
nima občinama Doboj in
Celje lahko rečemo, da je
tradicionalno, saj dve Ijubi-
teljki gledališki skupini,
Amatersko pozorište 17.
april Doboj in KUD Zarja
Trnovlje Celje sodelujeta že
od leta 1979. Svoje goste so
Trnoveljčaui pričakali pred
vhodom v Celje, nato pa so
jih prisrčno sprejeli v svo-
jem kulturnem domu v Tr-
novljah, kjer jim je za do-
brodošlico zaigrala tudi pi-
halna godba iz Ljubečne.
Tako kot njihovi gostitelji,
tako so bili gostje, dvaind-
vajset jih je bilo, srečni in
polni pričakovanj ob ponov-
nem snidenju. To leto so se
srečali že drugič, saj je bila
trnoveljska Zarja v gosteh v
Doboju aprila, kjer so se
tamkajšnjemu občinstvu
uspešno predstavili z Gogo-
Ijevo »Ženitvijo«.
Dobojski gledališčniki pa
so to pot na odru kulturnega
doma v Trnovljah, v soboto,
8. novembra ob 20. uri pred-
stavili delo Pavao Pavličiča:
»Gledališko življenje« (Kaza-
lišni život), ki ga je s tem an-
samblom pripravila poklic-
na režiserka iz Sarajeva Kača
Dorič. Pred nabito polno
dvorano, v kateri je moralo
nekaj občinstva celo stati, je
zgodba o gledališkem življe-
nju polno zaživela. V nekoli-
ko groteskno igro, pripravo
nove predstave, ki govori o
slučajnem umoru, v zgodbi
pripravlja predstavo neka
eksperimentalna gledališka
skupina, slučajno zaide novi-
nar, ki želi pisati o pripravah
na premiero. Ker nekako ne
more v igri, ki jo opazuje, lo-
čiti kaj je resnično in kaj do-
mišlijsko, kaj je igra in kaj
življenje, seveda postaja, kot
slučajnostni gledalec pred-
met manupulacije, kar vse
pa ga drago stane. Med vajo
se, kot je predvideno po tek-
stu in režijskem konceptu
revolver slučajno sproži,
kmalu pa se izkaže, da je
igralec resnično ubit in" da je
bil v revolverju pravi naboj.
Vsi sumi padejo na novinar-
ja, saj je bilo orožje najdlje v
njegovi bližini, poleg njega
na stolu. Ta pa še vedno ne
more ločiti realnega od do-
mišlijskega, igre od življenja,
tudi ne po prihodu zdravni-
ka, miličnikov in kriminali-
stičnega inšpektorja. Tudi v
njihovem nastopu vidi le do-
bro osmišljeno igro, ki mani-
pulira z njim, kot z gledal-
cem. Manipulacija je tako
popolna in doseže svoj višek
na koncu predstave, kot se
izkaže, da je bila tudi to le
igra v igri!
Gledalci, največ jih je bilo
seveda iz delovnih organiza-
cij, ki v Celju v pretežni veči-
ni zaposljujejo delavce iz
bratskih republik, so« hva-
ležnostjo in toplo sprejeli do-
bojsko predstavo in jo nagra-
dili z bogatim aplavzom. Ta-
ko je bil osnovni cilj tega
medsebojnega sodelovanja v
celoti izpolnjen, kot je po
zaključku predstave v svo-
jem pozdravu na odru po-
udaril tudi predstavnik kra-
jevne skupnosti Trnovlje in
domačega društva.
V prostem času, kolikor ga
pač je bilo na razpolago pa so
člani obeh skupin izkoristili
za medsebojno spoznavanje,
izmenjavo mnenj ter pogo-
vore o svojem delu. V soboto
dopoldan so gostitelji pope-
ljali svoje goste v Zgornjo
Savinjsko dolino, kjer so si
ogledali kulturno zgodovin-
ske znamenitosti, med dru-
gim katedralo v Gornjem
Gradu, zakladnico in cerkev
v Radmirju in se poklonih
žrtvam pri spomeniku NOB
pri Radmirju. Del sončnega,
jesenskega dneva pa so pre-
živeli tudi na turistični kme-
tiji Ivana Presečnika pri
Gornjem Gradu. Kar nekako
prehitro so minile urice dru-
ženja gledaliških entuziastov
obeh družin - srečanje je bi-
lo kratko a vendar bogato.
Bogato predvsem iz dveh vi-
dikov, zavoljo svojega kul-
turnega poslanstva in zavo-
ljo prijateljskih vezi in utrje-
vanja bratstva in enotnosti,
za kar pa je prvenstveno po-
trebno medsebojno zbliževa-
nje in poznavanje, kot sta v
svoji napitnici po predstavi
poudarila tudi oba predstav-
nika družbenopolitičnih or-
ganizacij, Rade Durdevič iz
Doboja in Mihajlo Zver iz
Celja.
Tako so se v nedeljo doboj-
ski in trnoveljski gledališčni-
ki razšli bogatejši za spozna-
nje več, ki jim jo je podarilo
toplo jesensko sonce, z ob-
ljubo, da se naslednje leto vi-
dijo na prireditvah v počasti-
tev dvajsete obletnice Ama-
terskega pozorišta »17. april«
v Doboju! Skupno zapeta pe-
sem »Nek' živi ljubav ...« ob
odhodu avtobusa izpred kul-
turnega doma v Trnovljah,
bo še dolgo odmevala v srcih
članov obeh ansamblov in
bo prav gotovo porok o na-
daljevanju te plemenite ideje
skupn^a sodelovanja!
ZIVKO BEŠKOVNIK
Pozdrav gledališkim ustvarjalcem iz pobratenega Doboja na odru kulturnega doma v
Trbovljah, ob aplavzu nabito polne dvorane.
Pesem slovenskih protestantov
številnim knjižnim izda-
jam slovenskih založnikov,
novemu nimu Heretik (Pri-
mož Trubar) in drugim nači-
nom proslavljanja letošnjega
jubileja -. 400-letnice smrti
Primoža Trubarja - se pridru-
žuje tudi nova pesmarica z
gornjim naslovom, ki je na-
stala v uredništvu Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije
v Ljubljani.
Oblikovala sta jo Tomaž Fa-
ganel in Mitja Gobec, strokov-
no razpravo o mestu in vlogi
glasbe v reformacijskem giba-
nju in njen vpliv na slovenski
glasbeni razvoj v kasnejših sto-
letjih je prispeval dr. Danilo
Pokom, o črkopisu tedanje do-
be - bohoričici in problemom
posodobitve pisave v tej pe-
smarici ter o redakciji besedil
nasploh, pa razpravlja Jože Fa-
ganel.
Zbirka vsebuje dva
transkripciji (Jurija Dalmatina
in Janža Schvveigerja), ki jih je
opravil Matej Hubad in 21 can-
tus firmusov (vštevši omenje-
no transkripcijo Dalmatin -
Hubad), ki so jih skladatelji
(Matej Hubad, Emil Adamič,
Matija Tome, Marijan Lipov-
šek, Radovan Gobec, Janez
Močnik) uporabili za postavi-
tev štiriglasnih zborovskih pri-
redb za ženske, moške in me-
šane sestave. Pristop skladate-
ljev je ravnovrsten, tako glede
metrike kot tudi glede vodenja
posameznih glasov (v n«uveč
primerih gre za harmonizaci-
jo), v vseh primerih je origi-
nalni (menzuralni) notni zapis
»preveden« v današnjo nota-
cijo.
Namen izdaje omenjene pe-
smarice ni v tem, da je jubilej-
nemu letu pridalo pač svoj de-
lež tudi glasbeno področje, niti
je ni razumeti tako, »da mora-
mo iz te pesmarice izvajati iz-
virne protestantske pesmi« (ci-
tat avtorjev).
Pomembnejše od vsega je
osvestiti dejstvo, da predstav-
ljajo pesmi iz Trubarjevega
Katekizma iz leta 1550 v ne-
kem smislu »prvi slovenski
glasbeni tisk in začetek sloven-
ske glasbene literature« (cit.
D. Pokom). V večini nasled-
njih izdaj Katekizma se je šte-
vilo napevov (melodij) večalo
in doseglo v sedmi - zadnji šte-
vilki število devetinšestdeset.
Ne glede na to, da niti besedila
pesmi niti melodije v večini
primerov niso izvirne, kaže, da
so se ljudem priljubile. Dokaj
tekoč napev z majhnim obse-
gom, brez večje pozornosti na
usklajenost teksta in melodije,
je omogočal hitro zapomnitev.
Da je v tej dobi pesem služila
predvsem šiijenju verskega
nauka je tudi znano, kar pa ne
zmanjšuje vrednosti poznava-
nja ravni glasbenega razvoja.
Pomemben je podatek, da je
bila protestantska pesem še
vedno enoglasna, zelo prepro-
sta. Hkrati pa dr. D. Pokom
omenja, daje Trubarjev čas tu-
di na slovenskih tleh poznal že
tudi figuralno, torej večglasno
cerkveno petje, ki so ga pri nas
pisah nemški kantorji. Omeni-
mo, da je v tem času deloval (v
tujini) naš rojak Jacobus Gal-
lus- (1550-1591), katerega dela
sodijo v sam vrh tedanje dobe.
Dr. D. Pokom v svoji teme-
ljiti in izjemni razpravi, ki je
sestavni del pesmarice, o kate-
ri teče beseda, vleče rdečo nit
vpliva protestantske pesmi na
razvoj slovenske glasbe v na-
slednjih stoletjih. Od njenega
odmeva v katoliških pesmari-
cah od 17. do 18. stoletja in
prenosa le-te iz cerkvene v
koncertno glasbo (Matej Hu-
bad), pa do priredb M. Huba-
da, Emila Adamiča, Matije
Tomca in drugih skladateljev.
Priredb protestantskih pe-
smi so se lotili tudi skladatelji
današnjega časa (Alojz Srebot-
njak, Marijan Lipovšek, Rado-
van Gobec, Uroš Krek in dru-
gi). Pričujoča pesmarica pome-
ni prav tako poizkus uvodoma
omenjenih skladateljev, da
svoj odnos in občutje do prote-
stantskih napevov izrazijo z
zborovskim stavkom, kar je
nedvomno pomemben prispe-
vek k slovenski glasbeni tvor-
nosti. Prav tako kot veliko po-
meni strokovna razprava dr-
. Danila Pokorna o omenjeni
tematiki, je 'za polemično raz-
mišljanje zelo umestna tudi
razprava Jožeta Faganela v
zvezi z jezikovno redakcijo be-
sedil in posodobitev le-tega. V
prid takim in podobnim poiz-
kusom oziroma odzivom naših
skladateljev tudi v prihodnje,
je potrebno izreči priznanje ce-
lotnemu izdajateljskemu
teamu.
Glede na pomen tedanje do-
be za razvoj slovenske glasbe-
ne ustvarjalnosti in glede na
hotenja oziroma nujnost, da
vedno znova dokazujemo našo
prisotnost v evropskem kul-
turnem prostom, tako v prete-
klem kot v sedanjem obdobju,
pa bi morda ne bila neumestna
pripomba ali vsaj polemično
razmišljanje o tem, da bi naj bil
omenjen zbir priredb (nekaj
starejšega datuma in novejših
poizkusov še živečih skladate-
ljev), hkrati izziv še za druge
skladatelje, s težnjo po kar naj-
bolj znanstvenem pristopu k
delu. Gre vendarle za obdobje,
ki je, če že ne s slušnim, pa vsaj
z notnim in strokovno doku-
mentiranim gradivom, znano.
Ali ne bi veljalo kar se da do-
sledno upoštevati stilni kon-
cept in tedaj veljavne kompo-
zicijske postope in ali ne bi bil
kateri od napevov vreden tudi
polifone obdelave . . .? Lasten
občutek in zamisel je skladate-
lju resda osnovna usmeritev v
njegovem ustvarjalnem kon-
ceptu, vendar le gre za vpraša-
nje, do katere mere je »svobo-
den«. Ne pozabljam dejstva, da
so se protestantske pesmi pre-
pevale enoglasno, zanemarlji-
vo pa tudi ni dejstvo, da gre za
obdobje, ko so bile v evrop-
skih glasbenih centrih ustvar-
jene umetnine, ki še danes po-
menijo vrh vokalne zborovske
ustvarjalnosti.
Članek »Pesem slovenskih
protestantov« ne pomeni niti
razčlembo oz. analizo, kaj šele
kritiko pesmarice, temveč se-
znanitev kulturnih delavcev
celjskega območja o izidu
omenjene zbirke in o deležu, ki
ga le-ta prispeva v jubilejnem
Trubarjevem letu.
VID MARČEN
tovarna žičnih izdelkov p. o.
63001 celje, pp 44
ipavčeva 20
jugoslavija
ponovno objavlja
prosta dela oz. naloge
I.	Serviranje obrokov družbene
prehrane
(1 delavec)
Pogoj:
IV. stopnja - KV delavec gostinske stroke
1 leto ustreznih delovnih izkušenj
2. Pomožni delavec
(1 delavec)
Pogoj:
II.	stopnja, po možnosti z delovnimi izkušnjami
Za delo oz. naloge je poskusno delo 2 meseca,
delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da svoje vloge z dokazili o izpol-
njevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na
naslov
SŽ DO ŽIČNA Celje, Ipavčeva ulica 20 ali se osebno
zglasijo v kadrovsko-splošnem sektorju.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 31-931.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
Hmezad, Kmetijski kombinat
Šmarje pri Jelšah
TOZD Kovinarstvo in servisi
objavlja prosta dela in naloge:
KV ključavničar
2 izvajalca
za opravljanje zahtevnejših kovinarskih del
Pogoj:
KV ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo 2 meseca
Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj
kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje, Šmarje pri Jel-
šah. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
poteku roka za zbiranje prijav.
SOZD »MERX« CELJE
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
»TKANINA«, n. sol. o. Celje
TOZD VELEPRODAJA n. sol. o. Celje
Delavski svet TOZD
razpisuje dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4-letni mandat
individualnega poslovodnega
organa - direktorja TOZD
Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, mora
kandidat na podlagi določil samoupravnih aktov in
zahtev družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja-
nju kadrovske politike v občini Celje izpolnjevati še
naslednje posebne pogoje:
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, or-
ganizacijske ali pravne smeri oz. z delom pridoblje-
no delovno zmožnost
-	da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušen
-	da je ustvarjalen in uveljavlja načela samouprav-
ljanja in socialistične morale
-	da izdela predlog o načinu uresničevanja razvoj-
nega programa z opredelitvijo svoje vloge pri uresni-
čevanju le-tega.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev
sprejema sektor za samoupravno organiziranost in
kadre »TKANINE« Celje, Ul. XIV. divizije št. 12.. z
oznako »za razpisno komisijo TOZD« v 15 dneh po
objavi razpisa.
Kandidate bomo o imenovanju pisno obvestili naj-
kasneje 30 dneh po zaključenem postopku imeno-
vanja.
13. november 1986
novi tednik - stran 9
riznanja turistične zveze Slovenije
nflepšl kraji: Žalec prvi, Titovo Velenje In Polzela druga In Rogaška Slatina tretja
svojih kategorijah
;l(lepna slovesnost letoš-
fga tradicionalnega tek-
()vanja slovenskih turi-
čnih krajev je bila tokrat
^alcu, ki je že drugo leto
i pored ocenjen za najlepše
ejenega v skupini izletni-
ih in tranzitnih krajev, na
ivesnosti pa so za kultur-
program poskrbeli tudi
ilzelani, ki se lahko poh-
lijo z drugim mestom v
trti skupini, kjer je poseb-
itomisija Turistične zve-
Slovenije ocenjevala
i injše turistične kraje.
[Cot poudarjajo v Turistič-
zvezi Slovenijo, ki je s po-
jejo 232 turističnih dru-
ev in 21 območnih turistič-
h zvez organizirala in vodi-
letošnje tekmovanje, se
sli »Slovenija moja deže-
, in »Turizem smo ljudje«,
nista povsod enako globo-
I zasidrali v zavest sloven-
ega prebivalstva. Kljub te-
u pa lahko za vseh 27 fina-
lov rečemo, da so se zaslu-
■ no prebili do končnega
" :enjevanja, izjema pa je tu-
nekaj drugih krajev, ki so
ili po ocenah območnih tu-
ističnih zvez v ožjem izboru
i končno ocenitev (kraje
mreč najprej ocenjujejo
regionalni ravni, najbolje
enjeni v vsaki skupini pa
uvrstijo v republiški fi-
ile).
Na sklepni slovesnosti 18.
kmovanja slovenskih kra-
V, kjer sta zbranim sprego-
)rila v imenu domačinov
inez Kroflič, v imenu TZS
i Zvonka Kneževič, so
redstavili vseh 27 finali-
ov. Da gre za široko zasno-
ino akcijo in tudi objektiv-
no ocenjevanje, potrjuje tudi
izkušnja s celjskega turistič-
nega območja, kjer je komi-
sija Celjske turistične zveze
ocenila več kot trideset kra-
jev. Večino teh so sami oce-
nili tudi v krajevnih turistič-
nih društvih. Ocene so bile v
večini primerov nižje ali vsaj
enake ocenam zveze, ki ima
sicer strožje kriterije.
Lani so bili kraji razvršče-
ni v tri kategorije, novost le-
tošnjega ocenjevanja pa
predstavlja posebna skupi-
na, v kateri so bili zbrani kra-
ji z največjim številom turi-
stičnih prenočitev in so se
vsa zadnja leta prerivali v vr-
hu. V tej skupini je na prvem
mestu Bled, pred Radenci,
Rogaško Slatino, Portoro-
žem in Postojno. V skupini
turističnih krajev je najvišjo
oceno prejela Kranjska gora
pred Titovim Velenjem,
Bovcem, Ptujem in Lenda-
vo, med izletniškimi in tran-
zitnimi kraji pa je prvi Žalec,
sledijo pa Kostanjevica na
Krki in Veržej.
Zelo opazen prodor manj-
ših in manj znanih krajev,
kjer še nimajo turističnih
društev (ali pa jih šele usta-
navljajo) in, kjer imajo kljub
temu vzorno urejene kraje.
Tako tudi ne preseneča, daje
absolutni zmagovalec letoš-
njega tekmovanja vasica
Kočno pri Zgornji Polskavi.
Na drugem mestu med
manjšimi turističnimi kraji
je Polzela, sledijo Žirovnica,
Kanal in Mežica.
Ob zaključku letošnjega
ocenjevanja lahko rečemo,
daje želja po bivanju v ureje-
nem okolju vse večja in kar
je pri tem najpomembneje,
ne le zaradi turistov, ki k
nam prihajajo, temveč
predvsem zaradi nas samih,
ki v tem okolju živimo.
Povzetek
obrazložitev TZS
Največje presenečenje v
letošnji beri urejenih krajev
in skoraj najvišja ocena -
Kočno, pohorska vasica
3 km od Polskave, z 18 hiša-
mi, 85 prebivalci in tekmo-
valno vnemo za najlepšo slo-
vensko vas. O vsem tem in še
o marsičem obiskovalca ob-
vestijo obcestni napisi. As-
faltirana pot ga popelje mi-
mo lepo urejenih kmetij,
zbirk kmečkega orodja na
prostem, ob cestni razsvet-
ljavi, s kakršno se ne more
pohvaliti marskikak bolj
znan kraj, do zadnje hiše,
kjer je vse v cvetju in so v
jerbasu brezplačno na voljo
priponke z imenom in sim-
bolom zaselka, dvema po-
horskima smrekama. Go-
stinskega lokala ni, sicer pa
so vse hiše zapovrstjo kmeti-
je odprtih vrat, saj postrežejo
s pijačo in tudi hrano, če je le
kdo doma. Televizijski turi-
stični nagelj so že dobili, pri-
družuje pa se mu še absolut-
no prvo mesto v letošnjem
tekmovanju za najbolj ure-
jen kraj v Sloveniji.
Kljub nasprotjem, ki jih je
čutiti v Rogaški Slatini med
zagnanim, pretežno mladim
zdraviliškim kolektivom in
bogastvom pestre in kako-
vostne zdravstvene ponudbe
ter tistim delom kraja, kije v
popolni domeni prebivalcev
kraja in s turizmom nima ne-
posrednega kontakta, deluje
kraj prikupno, domače in
urejeno. Ob kakovostnih go-
stinskih in zdravstvenih sto-
ritvah, v prijetnem ambien-
tu, na številnih prireditvah, v
^družbi gostiteljev, na izletih
ali na športnih igriščih obi-
skovalec preprosto prezre ti-
stih nekaj nevšečnosti, s ka-
terimi se z večjim ali manj-
šim uspehom spopadajo do-
mačini (obvoznice, poletno
kopališče, nedograjeni kul-
turni dom). Dobro vendarle
izpodriva manj dobro, zato
Rogaška ostaja na vrtiljaku
najboljših.
Odkar se slovenski turi-
stični kraji organizirano po-
tegujejo za naslov najbolj
urejenega, je Titovo Velenje
pri vrhu. Krajanom, okolju,
ponudbi v trgovskih in go-
stinskih lokalih, še zlasti ob
jezeru, novemu prospektu in
drugim informativno propa-
gandnim prijemom ni kaj
očitati, če pa bi se osebne
zdrahe in interesi znotraj in
zunaj turistične društvene
organizacije vsaj malce us-
kladili, bi naključni in na-
merni obiskovalci začutili,
da Titovo Velenje znova turi-
stično diha s polnimi pljuči.
Kot postaven, urejen, pre-
šerno razposajen mladenič
deluje Žalec, če mu vdahne-
mo poosebljeno podobo. Že
drugič zapovrstjo je prekosil
vse tekmece v svoji discipli-
ni, poskrbel za rože in zeleni-
ce, za kulturne vrednote
vseh vrst in prireditve, za go-
stinsko ponudbo in trgovin--
ske storitve, za zunanji videz
zasebnih in družbenih
zgradb, za varnost in obveš-
čenost v prometu in za pri-
jetno počutje gostov med do-
mačini. Dovolj argumentira-
nih razlogov za najvišjo stop-
nico.
Na mladih svet stoji! Ta
avtoritativna izkušnja naših
prednikov velja na Polzeli še
prav posebno. Mladi po letih
in mladi po srcu so vzeli turi-
zem zares, razgibali kraj in
krajane, pripravili turistični
vodnik, polepšali obcestja,
uredili okolje, stresli na plan
nekaj izvirnih idej, zaročili
hmeljevo kobulo z lastovko
in na račun svoje prizadev-
nosti pospravili kar lepo šte-
vilo območnih, republiških
in zveznih priznanj.
R. PANTELIČ
FOTO: T. TAVČAR
Zlata vrtnica
Danes popoldan, ob 17.
uri, bo v dvorani Narodnega
doma v Celju slovesna pode-
litev letošnjih vrtnic in priz-
nanj občanom in delovnim
organizacijam, ki so imele le-
tos v občini Celje najlepše
cvetlice in urejena okolja.
Tradicionalno prireditev tu-
rističnega društva Celje bo-
do s kulturnim programom
popestrili gojenci Glasbene
šole Celje.
V kulturnem programu ob
podelitvi priznanj najbolj
urejenim krajem so v Kultur-
nem domu v Žalcu nastopili
učenci nagrajenih krajev Žal-
ca in Polzele, mladinski pi-
halni orkester, dekliški pev-
ski zbor in kvintet Lastovka
Leopold Krese, častni predsednik Turistične zveze Slove-
nije podeljuje priznanje Jožetu Turnšku iz Polzele za osvo-
jitev drugega mesta v skupini manjših turističnih krajev.
PLANIliskl KOTIČEK
Seja glavnega odbora PZS
Konec novembra bo letošnja četrta seja glavnega
odbora Planinske zveze Slovenije, osrednja točka pa bo
ocena letošnje planinske sezone. Posamezne komisije
zveze so že obravnavale gradivo in oblikovala stališča.
Pri planinskem gospodarstvu je še vedno vprašljiv čas
obratovanja planinskih postojank, saj nekatera društva
navzlic pozivom vztrajno zapirajo postojanke že v septem-
bru, čeprav se lepo vreme zadrži tja do konca oktobra.
Posamezni planinci se tako večkrat upravičeno pritožu-
jejo.
Navkljub nekaterim dogovorom se tudi letos pojavlja
neusklajenost cen v planinskih postojankah, vzrok pa je
predvsem v tem, da društva slabo informirajo gospodar-
sko komisijo PZS o cenah v njihovih planinskih posto-
jankah.
V komisiji za planinska pota vidijo osnovni problem
slabše organiziranosti v tem, da vsa planinska društva še
nimajo svojih odsekov za pota in svojih markacistov, do
slednjih pa tudi nimajo povsod ustreznega odnosa, saj se
ne zanimajo za njihovo delo, slabo jih informirajo in tudi
slabo skrbijo za njihovo izobraževanje, ne upoštevajo pa
tudi njihovih pripomb in mnenj.
Posamezna planinska društva, pri tem posebej omenjajo
PD Celje, tudi ne zagotavljajo vsega za oskrbo visokogor-
skih poti. Res da denarja društva nimajo veliko, a kljub
temu se še preveč zanašajo na subvencije komisije za pota
pri PZS. Stalne težave pa ima komisija tudi zaradi prepo-
gostega uvajanja novih poti in spreminjanja tras, zaradi
česar ni mogoče dokončno urediti katastra planinskih
poti.
Pri vzgojnih akcijah in delu z mladimi na splošno velja,
da se PD še premalo ukvarjajo z delom v mladinskih
odsekih, kar se kaže predvsem v kadrovanju. Število kan-
didatov za mladinskega vodnike ostaja namreč že dlje časa
isto. Kljub temu pa je pri delu z mladimi veliko uspehov.
Za obe največji akciji pri osnovni planinski vzgoji. Pionir
planinec in Ciciban planinec, je vse več zanimanja, samo
letos je bilo podeljenih v prvi akciji (PP) enkrat več zlatih
našitkov kot lani. Množičnost je prisotna tudi v mladin-
skih planinskih taborih. Po oceni je bilo namreč letos 15
tisoč nočitev pod šotori.
(Prihodnjič: problematika pri varstvu narave in nesre-
čah v gorah)
Planinski večer
PD Rogaška Slatina prireja v soboto, 15. novembra 21.
planinski večer. Prireditev, ki se bo pričela ob 19. uri v
hotelu Pošta, je tradicionalna in privlačna. Tokrat se bodo
v veselem celovečernem programu planinci iz raznih dru-
1 štev Slovenije in Hrvaške pomerili v kvizu »Naše jugoslo-
vanske gore in vrhovi . Veselo tekmovanje pripravljajo
tudi za planinke, za lepe nagrade pa bodo tekmovali tudi
Vsi ostali udeleženci srečanja. Vstopnice prodaja tajništvo
PD Rogaška Slatina (811-992)
^--I II. I !■■■ I II ..........II I
FERRALIT ŽALEC
Cesta žalskega tabora 10
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta
dela in naloge
1. obratovni knjigovodja
1 izvajalec
Pogoji:
-	V. stopnja zahtevnosti - smer ekonomski tehnik
-	2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s tro-
mesečnim poskusnim delom
Kandidati naj vlože prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 8 dneh po objavi, na naslov:
FERRALIT ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10.
O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OŠ Edvarda Kardelja Rogatec
razpisuje prosta dela in naloge:
- učitelja kmetijskega pouka
za določen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
-	višja ali visoka izobrazba kmetijske smeri,
-	znanje v čebelarstvu,
-	znanje o sadjarstvu.
Šola sprejema prijave 8 dni po objavi razpisa.
Na voljo je družinsko stanovanje.
Prijave pošljite komisiji za delovna razmerja OŠ Ed-
varda Kardelja, 63252 Rogatec.
POLZELA tovarna nogavic
delavski svet
razpisuje
prosta dela in naloge
vodenje zunanje trgovine in nabave
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
v zakonu o ZZD, ZDR jn dogovoru o osnovah kadrov-
ske politike v občini Žalec izpolnjevati še naslednje:
-	končana visoka izobrazba ekonomske smeri VIP
VII/1
-	4 leta delovnih izkušenj na področju zunanjetrgo-
vinskega poslovanja
-	aktivno znanje enega svetovnega jezika
-	zunanjetrgovinska registracija
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8. dneti po objavi v Novem tedniku na
naslov POLZELA tovarna novagic, 63313 Polzela.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po
končanem razpisnem postopku.
10. stran - novi tednik
13. november 198
Gvido Omladič
Vino Šmartno -
nagrajena
kakoyos\
v Vinu Šmartno ob Paki,
temeljni organizaciji ve-
lenjske Ere, bodo letos na-
polnili tri milijone stekle-
nic namiznega in kakovost-
nega vina ter vina z geo-
grafskim poreklom. Lastno
donegovanje vina in lastna
polnitev predstavljata sicer
le del dejavnosti te temelj-
ne organizacije, kjer se si-
cer ukvarjajo še s prodajo
alkoholnih in brezalkohol-
nih pijač na debelo, vendar
pa ima lastna polnitev v na-
črtih tozda vse pomembnej-
še mesto.
Marsikomu je neznano, da
imajo v kolektivu, ki letos
slavi 35-letnico obstoja, mo-
derno urejeno klet za milijon
dvesto litrov vina in tudi mo-
derno avtomatizirano polnil-
nico, v kateri lahko v eni uri
ustekleničijo 5 tisoč litrov vi-
na. Morda bo prav vse večja
kakovost vin iz lastne kleti
in polnilnice prispevala k
prodoru iz anonimnosti.
»Tudi letos si lahko po ka-
kovosti obetamo dobro leti-
no, kar bo mogoče vsaj malo
prispevalo k boljši prodaji
vina. Že nekaj časa namreč
opažamo, da zaradi padca
kupne moči prebivalstva pa-
da prodaja vin, zato bo treba
predvsem na tem področju
še marsikaj postoriti. Pri tem
mislim predvsem na kako-
vost. Naš kolektiv že dvajset
let uspešno sodeluje z Navi-
pom, to poslovno tehnično
sodelovanje pa je predvsem
v zadnjih letih dokaz, da lah-
ko iz srbskega grozdja v na-
ših kleteh donegujemo ka-
kovostna in vrhunska vina.
V prihodnje vidimo precejš-
nje možnosti tudi v povezavi
z vinogradniki s šmarsko-
virštanjskega področja. S
tem bi prišli do lastnega pro-
izvodnega zaledja in tudi do
zaščitne značke slovenskih
vin,« je obete za prihodnje
opisal Gvidp Omladič, vodja
tozda Vino Šmartno ob Paki.
, Da gre pri lastni proizvod-
nji tozda Vino za večje pre-
mike v kakovosti doma na-
polnjenega vina, dokazuje
tudi letošnja zlata medalja za
kakovost črnine, ki sojo pre-
jeh na ljubljanskem vinskem
sejmu, potrošniki pa vse bolj
povprašujejo tudi po laškem
rizlingu iz njihove kleti.
R. PANTELIC
IVIeii zemljo in nakovalom
Pri Oc¥lrkovlh Iz Črnollce
»če imaš pet hektarov ob-
delovalne zemlje, moraš
pridelovati vsakega malo,
vse skupaj pa ne zadošča za
preživljanje,« pravi Franc
Ocvirk iz Crnolice pri Šent-
jurju. Kmetija ima sicer še
nekaj gozda in vinograd,
vendar se mora Franc za do-
datni zaslužek ukvarjati s
kovaštvom, žena pa hodi v
službo. Vendar zatrjuje, da
je prav kmetovanje tisto, ki
ga najbolj veseli.
V zadnjem letu vse ni šlo
po načrtih, saj so morali
zmanjšati število glav živine.
Krme je bilo premalo zaradi
melioracije v dolini Voglaj-
ne, od katere pa si Franc
Ocvirk že prihodnje leto veli-
ko obeta. »Letos smo imeli v
hlevu samo šest glav živine,
kmalu pa bomo lahko spet
povečah čredo. Verjamem,
da bo melioracija koristila
vsem kmetom na našem
koncu, čeprav nekateri z
dvomi opazujejo delo kme-
tijskega kombinata. Bojijo
se namreč, da bodo oškodo-
vani, da bodo morali za zem-
ljo veliko plačati in pred-
vsem starejši večkrat nego-
dujejo. V melioracijskem od-
boru, kjer sodelujem, pa smo
se vselej trudili vse te pri-
pombe upoštevati.« Tako je
Franc Ocvirk eden tistih, ki
miri razgrete sosede in jih
prepričuje, da bo melioracija
vsem koristila, še zlasti, če
bodo zemljišča zamenjali ta-
ko, da ne bodo več razdrob-
ljena.
Povsem brez skrbi pa tudi
Franc Ocvirk ni, čeprav pra-
vi, da doslej težav pri kmeto-
vanju ni bilo. Njegova kmeti-
ja je že sedaj stisnjena med
številne nove hiše, vse pa ka-
že, da bo na račun novih gra-
denj tudi ob lep kos zemlje v
bližini hiše. »Ko je oče začel
gospodariti na kmetiji, je bi-
lo zemlje zelo malo in sproti
smo jo dokupovali, sedaj pa
bomo ob najlepši kos, pa še
vprašal nas ne bo nihče, če
se s tem strinjamo,« se jezi
Franc. Pa vendar se kmeto-
vanju ne bo odpovedal. Rad
bi še dokupil kakšno parce-
lo, povečal čredo živine, ki
sedaj daje največ mleka,
kombinatu pa prodajo letno
tudi tri pitance. Sicer pa že
ima naslednico, to je hči, ki
bo ostala na kmetiji in nada-
ljevala delo svojega očeta. Le
v kovačiji ga veijetno ne bo
nihče zamenjal, saj ni mla-
dih, ki bi jih takšno delo ve-
selilo. Pa tudi dela 'je vse
manj, saj konjev, ki bi potre-
bovali novih podkev, skor^
ni več, tako da Francu osta-
nejo le še manjša popravila
krfiečkega orodja.
T. CVIRN
FOTO: EDI MASNEC
Franc Ocvirk z očetom, ki ga je naučil kmetovanja in (
v kovačiji.
Z znanjem do dobrega vina
Pepca Kune! le ena reriklh vlnogradnlc pri nas
Gričevnat svet v Bistrici
ob Sotli je na gosto posejan
z vinogradi in vinogradni-
štvo je glavna gospodarska
panoga na marsikateri
kmetiji. Tako je tudi pri
Kunejevih v vasi Žagaj,
kjer so letos pridelali 120
hektolitrov vina. In ker smo
navajeni, da je glava kmeti-
je vedno moški, smo bili
prijetno presenečeni, ko nas
je pozdravila Pepca Kunej,
kmetica, vinogradnica in
kooperantka Hmezadovega
Kmetijskega kombinata v
Šmarju. Do pred kratkim je
sama vodila kmetijo, sed^
pa se ji je pridružil še sin
Andrej, ki namerava gospo-
darstvo prevzeti takrat, ko
bodo materine moči poje-
njale.
Martin je bil letos s Kune-
jevim vinom prav zadovo-
ljen. Veliko več ga je bilo,
kot lani, ko je zimska pozeba
naredila svoje, letošnji pride-
lek pa je tudi zelo kakovo-
sten. Iz sort, kot so modra
frankinja, žametna črnina,
šipon, rizling in plaveč, je na-
stalo črno in belo vino, sled-
njega je kar tri četrtine celot-
nega pridelka, ki je »zrasel«
na poltretjem hektaru vino-
gradov.
Kunejevi so letos trgali
razmeroma pozno, po petem
oktobru, kar se je na moštu
prav dobro poznalo, saj je bi-
la sladkorna stopnja 16 in 17
enot, vendar so ga kljub te-
mu malo dosladkali. »Zaen-
krat vina še nismo prodajali,
malo bomo še počakali, da se
popolnoma sčisti. Prodaja
nas ne skrbi, saj dobrega,
zdravega, kakovostnega vina
res ni težko prodati, imamo
pa tudi že nekaj stalnih odje-
malcev«, je povedala Pepca
Kunejeva, ki je pred deveti-
mi leti ovdovela in ostala z
dvema odraščajočima otro-
koma sama na vehki kmetiji,
kjer je, poleg vinogradni-
štva, pomembna tudi živino-
reja. »Ko se danes ozrem na-
zaj, se sprašujem, kako sem
vse to zmogla sama. Pa gre,
saj mora iti, sploh če ima člo-
vek rad zemljo. Z vinograd-
ništvom pa imam še poseb-
no veliko veselja, zlasti v ča-
su trgatve, zorenja vina in v
dneh Martinovega. Nas vino-
gradnike pa tepejo stalno ra-
stoče cene, tako da se eko-
nomska računica komajda
izide«' potarna gospodarica
Pepca, ki z vinsko trto živi
pravzaprav že od rane mla-
dosti, ko je pomagala očetu v
vinogradih na Bizeljskem,
kjer se je rodila. »Včasih, ko
je bil mož še živ, smo Marti-
na praznovali tako, kot je tre-
ba, danes pa ni več tistega
vzdušja«.
S sinom Andrejem sta vi-
nograde že preorala in začela
razmišljati o naslednji vinski
letini, ki bo morda še boljša
od letošnje, če ne bo prišlo
kaj vmes. Imeti dobro, naj-
boljše vino, je sen vsakega
vinogradnika. »Daje vino za-
res kakovostno, je treba veli-
ko vedeti, znati«, pravi Pe-
pca in pri tem najbrž računa
tudi na sina, ki je končal
srednjo kmetijsko šolo v
Šentjurju, vinogradniško
smer. In ker znata dobro
združiti izkušnje in znanje,
se zares ni bati za prihodnost
kmetije, ki ji daje glavni pe-
čat dobra vinska kapljica.
MARJELA AGREŽ
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Center operativni oddelki z
anestezijo
objavlja
po 125. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83.
čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
eno specializacijo iz oftalmologije
Pogoji:
-	končana medicinska fakulteta - splošna smer
-	opravljen strokovni izpit
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
SOZD HMEZAD
MLEKARNA ARJA VAS
Petrovče
Delavski svet DO Mlekarna Arja vas
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Vodenje področja kadrovskih in
splošnih poslov v DO Mlekarna Arja
vas
Pogoji:
za vodjo področja je lahko imenovan kandidat, ki
poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpol-
njuje še naslednje
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo prav-
ne, organizacijske ali agronomske smeri
-	da ima 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
in nalogah
-	da pasivno obvlada en tuj jezik.
Kandidat bo na dela in naloge imenovan za dobo 4
let.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
razpisanih pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva
objave na naslov:
SOZD Hmezad - DO Mlekarna Arja vas, 63301 PE-
TROVČE (za razpisno komisijo).
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po
opravljeni izbiri._
Tečaji za traictoriste
Srednja kmetijsko-živilska šola s svojima enotama
v Šentjurju in Medlogu ne izobražuje le mladih kme-
tijcev in vrtnarjev, pač pa organizira tudi različne
tečaje za odrasle.
Tako usposablja voznike traktorjev, saj že peto leto
organizira tečaje za varno delo s traktorjem in traktor-
skimi priključki. Tečaji so na šoli v Šentjurju in Med-
logu, pa tudi na terenu, kamor jih pokličejo, le da rnora
biti v skupini vsaj 20 bodočih voznikov traktorja. Šola
v tem primeru pripravi tečaj, vse ostalo pa organizira
kmetijska zadruga ali Avto-moto društvo. Po opravlje-
nem izpitu prejmejo tečajniki tudi potrdila, da so
uspešno končali tečaj usposabljanja za traktoriste.
TC
13. november 1986
■^■■■■■■■rdhshi
novi tednik - stran 11
Nesolidnost
Merxove
Avtotehnike in
IMV Novo mesto
v celjski Avtotehniki, sozd
Merx sem 19. 7. izbral osebni
■ avto R-18, ki je bil v izložbi in
rezerviran do 12. ure za neke-
ga kupca. Po ogledu in na
priporočilo prodajalcev sem
se odločil za nakup. Ko je
minila ura za rezervacijo, je
prodajalka po telefonu vpra-
šala neko nadrejeno osebo,
če lahko avto proda. Odgo-
vor je bil pritrdilen in proda-
jalka je napisala ček, katere-
ga sem nato v ponedeljek
zjutraj dostavil prodajalki,
potrjenega z vplačilom. Do
tega trenutka je bilo vse v
redu. Toda, ko sem hotel av-
to prevzeti, se mi je prodajal-
ka lepo opravičila, češ da ni-
ma nikogar, ki bi avto lahko
odpeljal iz izložbe: to je bilo
21. 7.
Čez dva dni, 23. 7. sem pri-
šel pogledat, če avto že lahko
odpeljem in prodajalka je re-
kla, da lahko. Nato sem šel
domov in se vrnil okrog 12.
ure nazaj. Na nsoje presene-
čenje je bil avto parkiran
pred poslopjem, vendar ne
tisti, ki sem si ga izbral. Ko
sem vprašal, zakaj ne more-
mo dobiti izbranega avta, so
mi dejali, daje ta prav takšen
brezhiben kot tisti, ki sem si
ga izbral. Sicer pa so mi sam
nakup trgovci svetovali, re-
koč, da je to zadnji avto po
stari ceni in naj izkoristim to
priložnost. Dodali so še, da
po tej ceni avtomobila ne
bom mogel dobiti niti v No-
vfem mestu, niti v Ljubljani.
Od kod je prišel nenadoma
ta avto, vedo zaenkrat le »re-
žiserji« te prodaje. Avto je
imel ob prevzemu prevože-
nih 28 km. Prosil sem za
knjigo navodil za uporabo
vozila, le te pa kljub večkrat-
nim urgencam še do danes
nisem dobil. Toda to še ni
najhuje!
Naslednji dan sem se od-
peljal z novim avtom (sicer
brez knjige navodil) in druži-
no v Avstrijo, vendar smo se
morali že kmalu po prestopu
meje obrniti, ker je bila vož-
nja z avtom nevzdržna. Ob
največji vročini je avto samo
grel in grel, tako da smo bili
vsi premočeni od znoja in je-
ze. Ugotovili smo tudi, da je
bilo tesnilo na desni strani
vrat raztrgano in se vrata ni-
so dala v redu zapirati. Ste-
ber na levi strani med vrati je
bil .tudi naknadno prebar-
van, pa je že prodajalec ugo-
tovil, da gre za »neko me-
glo«. Tapete iz zelo grobega
blaga so bile tako ostre, da
sem si kožo na komolcu leve
roke odri do krvi (tudi za to
stvar je trgovec ugotovil, da
tovrstne pripombe še niso
slišali).
Zapisnik o pomanjkljivo-
stih smo sestavili 14. 8. v ser-
visni delavnici Avto Celje,
pri čemer sta mi serviser in
trgovec obljubila, da bodo
napake odpravljene ekspres-
no, najkasneje v tednu dni
ali desetih dnevih. Vendar
od tega ni bilo nič. Zato sem
29. 9. ponovno urgiral in re-
klamiral pri Avto Celje. Spet
so padle obljube, da bo mo-
jim zahtevkom ugodeno. Pi-
smeni odgovor sem prejel 6.
10. z zahtevo, da dostavim
kupl^jeni avto na pooblaščeni
servis IMV-Renault, Jože
Podmiljšak, Leveč, zaradi
pregleda s strani strokovnja-
kov IMV Novo mesto. Ko
sem se javil ha tem servisu v
Le\xu, tam o pregledu in
strokovnjakih iz Novega me-
sta niso nič vedeli in ogleda
ni bilo.
Zato sem 22. 10. prodajal-
cu Avtotehniki Celje poslal
ponovno pismeno urgenco,
ia pa me je obvestila, da je
zadevo javila tudi občinske-
mu inšpektoratu Celje, žal. z
netočnimi podatki.
Prostor mi ne dopušča, da
bi opisal še vse druge pisme-
ne intervencije na naslove
IMV Novo mesto in Avtoteh-
nika Celje, zato naj le povza-
mem: še do danes nisem pre-
jel niti knjige navodil za upo-
rabo vozila, kaj šele, da bi mi
v času od 19. 7. do danes 10.
11. (več kot tri mesece in
pol!) odpravili katerokoli od
reklamacij.
Potrpežljivi bralci m kupci
si mnenje o »solidnosti« po-
slovanja. izdelkov IMV ter
prodaje, lahko ustvarijo
sami.
FELIKS
(naslov v uredništvu)
Prisrčno
srečanje v
Šmilielu
Konec septembra so Šmi-
helčani pričakovah svoje ro-
jake, ki so se v 50 letih nazaj
odselili iz rojstnega kraja -
iskat dela in kruha v dolino
in industrijo, ali so si poiska-
li svoje življenske spremlje-
valce izven rojstnega kraja.
Skratka, napovedano je bilo
srečanje rojakov šolskega
območja Šmihel, ki so sku-
paj guliU šolske klopi in pre-
življali mladostna leta na str-
minah Mozirskih planin -
Golt.
Čas, ki ga živimo, je veliko
nasprotje življenja pred 2.
svetovno vojno, zato nI nič
posebnega, če se je v tem ob-
dobju odselilo s tega območ-
ja 248 rojakov, skromna zem-
lja jih niti ne bi mogla preživ-
ljati. Ob pridnem in skrb-
nem delu so si ustvarili novi
dom in družino. Odtujenost
se je že globoko zajedla med
nje, morda celo med sorod-
niki in čas obiskov postaja
vse redkejši in krajši. Povab-
ljeni pa so bili tudi vsi bivši
pevci pevskega zbora pri
Kulturnem društvu »Rov-
tar« v Šmihelu, ki letos praz-
nuje 40 letnico svojega ob-
stoja in šteje danes le 20 pev-
cev, vendar so vkljub majh-
nemu številu pevcev za roja-
ke pripravili čudovit koncert
narodnih in umetnih pesmi.
Povabljeni so prišli iz Kar-
lovca, Ljubljane, Črne, Šent-
jurja, a največ iz Šaleške in
Savinjske doline. Mnogi so
se najprej ustavili na poko-
pališču ob grobovih sorodni-
kov, prižgali svečo, stopili v
cerkev, šele nato so se začeli
zbirati pred dvorano nove
osnovne šole. Rokovanja,
prepoznavanja in ugibanja
»kdo in čigav si, kje in kako
živiš, ali bo ta ali oni prišel, je
dobil obvestilo, je morda bo-
lan?« ni bilo ne konca ne
kraja ves čas srečanja, saj se
v gneči polne dvorane niso
mogli vsi srečati v prvih
urah obiska. Dvorana je bila
premajhna - seveda saj ni bi-
la grajena za vse, ki so se
rodili v Šmihelu, Zgornji Ra-
degundi, bližnji Lepi njivi in
Brezju, pač pa za prireditve
krajanov, le teh pa je danes
manj kot je vabljenih izse-
ljencev. Med koncertom in
branjem veznega teksta to-
varišice Naraločnikove, ki je
vso svojo delovno dobo učila
mlade glavice v danes razpa-
dajoči šolski stavbi v Šmihe-
lu, se je marsikomu utrnila
solza. K zaključku koncerta
je pevovodja Acman pokli-
cal na oder vse navzoče biv-
še pevce in na oder se je stis-
nilo še 42 pevcev, nekateri že
z osmim križem na ramenih.
Iz 62 grl se je mogočno
oglasila Gregorčičeva »Nazaj
v planinski raj«, koroška
»Sem se raj tov ženiti« in
spontano je sledila pesem za
pesmijo. Se razdelitev značk
40 letnice PZ in podelitev
umetniške slike Prosvetne-
mu društvu in s tem vsem
krajanom v spomin na sreča-
nje: In spet, »Prav lepa je
šmihelska fara« - pela je vsa
dvorana, pela m plesala vse
tja do polnoči, vztrajneži do
4h zjutraj^ ko bi po stari
kmečki navadi že morali
kosci na travnik in dekleta
po jutranjih opravilih doma,
z grabljami za njimi.
Po koncertu se je iz zvoni-
ka oglasilo pritrkavanje zvo-
nov - pri tem so mladi šmi-
helski fantje pravi mojstri -
in spomini so se še krepkeje
oglasili.
Zares, bilo je prisrčno - sa-
mi veseli in zadovoljni obra-
zi vseh starosti. Za lačne in
žejne želodce je poskrbel ak-
tiv mladih zadružnikov in to
po dokaj zmerni ceni. Prav
lepa hvala vsem domačinom
za lep popoldan in večer,
hvala tudi vodstvu centralne
šole v Mozirju za brezplačno
uporabo dvorane. S prispev-
ki obiskovalcev so plačani
vsi finančni stroški organiza-
cije.
To je bilo tretje srečanje
Šmihelčanov. Pr\'i dve sta
bili v Topolšici, vendar no
beno ni bilo tako obiskano in
veselo kot v Šmihelu. Da
med tretjim in četrtim sreča-
njem ne sme preteči devet
let, kot je med drugim in
tretjim, je bilo splošno mne-
nje vseh. Pobudniki in orga-
nizatorji tega srečanje iz Ša-
leške doline, predlagamo, da
naslednje srečanje pripravi-
te Savinjčani, kje, zdaj ni več
dvoma. Vsem, ki morda niso
dobih vabila, se opravičuje-
mo, ker vkljub skrbni pri-
pravi seznama nam verjetno
ni uspelo najti vseh, pošta pa
nam je zaradi pomanjkljivih
naslovov nekatera pisma vr-
nila. Seznam še dopolnjuje-
mo ih prosim, da točne na-
slove svojih sorodnikov po-
šljete na že znani naslov.
ANKA Š.
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE^ CELUI
Enodnevni zaslužek, vplačan od 24. do 30. oktobra
OBČINA CELJE:
Srednja družboslovna šola Celje	140.000
Zveza telesnokult. organiz. Celje - strok. si.	35.617
Srednja pedagoška šola Celje	154.403
Mohoijeva družba Celje	26.744
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH:
VIO TOZD Osnovna šola Podčetrtek	211.785
OBČINA ŽALEC:
Hmezad Žalec DS interna banka	50.872
Upravni organi SO Žalec - TO	43.506
Upravni organi SO Žalec - TO ,	122.618
DS družbeni pravobranilec samoup. Žalec .	3.800
Družbeni pravobranilec sarnoup. Žalec	10.265
Sodnik za prekrške občine Žalec	26.957
DS sodnika za prekrške občine Žalec	18.311
DS upravni organ SO Žalec	511.267
OBČINA MOZIRJE:
Elkroj TOZD Konfekcija Moziije	2,843.653
TOZD DSS Moziije	775.984
SSPVVO Moziije	105.000
OBČINA VELENJE:
Elkroj Moziije TOZD Konfekcija Šoštanj	783.900
REKAPITULACIJA PO OBČINAH:
CELJE	104,176.414
LAŠKO	16,435.304
ŠMARJE	3,850.794
ŽALEC	10,481.877
MOZIRJE	6,146.264
VELENJE	2.875.431
ŠENTJUR	1,116.412
SEVNICA	251.286
SLOVENSKE KONJICE_246.859
SKUPNO vplačano do 30.10. 1986 _145,580.641
Prostovoljni prispevki, vplačani oktobra
Vplačano do 30. 9. 1986	8,602.457
Komunala Sevnica - priznanice	10.000
Elkroj Mozirje - plačilo rač. za reklamne bloke 200.000
ZD Šmaije - priznanice	10.000
Peter Šalej, Gregorčičeva 5a, Celje	1.926
Vrečko Terezija, Migojnice 47, Griže, namesto venca za
pokojnega Petra Šprajca	10.000
Družina Lipovec, Debeljak, Starovič, Gračner, Hohnjec,
Žnidaršič, Goleš, Špička. Marovt. Dobovičnik, Tajnšek.
sosedje namesto venca za pok. dr. Brenčič Alojza 27.000
Rebernik Ladislava, Sernčeva 3. Maribor, počastitev spo-
mina za pokojno Vero Pristovšek	10.000
Potočnik Ivan, Martina, Prebold 127, namesto cvetja za
pokojnega Vedenik Jožeta , 5.000
Hudnik Stane, Vera, Ivanke Čečeve, Celje, namesto cvetja
za pokojnega dr. Brenčič Alojza 5.000
Zveza društev upokojencev Titovo Velenje 100.000
Skupaj vplačano do 31.10. 1986	8,981.383
Slovensko ljud.sko gledališče Celje:
Četrtek, 13. novembra ob 16.30. uri: Henrik Ibsen; STAVBE-
NIK SOLNESS gostovanje v Šmarju.
Petek. 14. novembra ob 19.30. uri; Henrik Ibsen: STAVBE
NIK SOLNESS gostovanje v Šmarju.
Sobota. 15. novembra ob 10.00. uri; O. Preussler in S. Potisk;
RAZBOJNIK ROGOVILEŽ za abonma V. šolski in izven.
Sobota, 15. novembra ob 16.00. uri; O. Preussler in S. Potisk;
RAZBOJNIK ROGOVILEŽ za izven.
Ponedeljek, 17. novembra ob 19.30. uri; Georges Feydeau;
BOLHA V USESU. gostovanje v Žalcu.
Knjižnica Titovo Velenje:
V	četrtek. 13. novembra ob 16. uri bo razgovor s pisateljem
Vitanom Malom in predstavitev njegovih uspešnic.
Prav tako v četrtek ob 19. uri pa bo v galeriji knjižnice Titovo
Velenje otvoritev razstave »Brazilska grafika in risba*.
V	petek, 14. novembra ob 18. uri bo v knjižnici Titovo
Velenje predavanje z diapozitivi in glasbo Vikya Grošlja »Sneg
na Kilimandžaru.
Glasbena šola Titovo Velenje:
V	petek ob 19.30. uri bo v dvorani velenjske glasbene šole
koncert Akademskega komornega zbora Collegium Musicum
iz Beograda. Zbor bo vodila dirigentka Darinka Matič-Maro-
vič, nastop pa bodo popestrili tudi vokalni in instrumentalni
solisti iz vrst CoUegiuma Musicuma.
Dom krajanov Vrbje pri Žalcu:
V	petek ob 19. uri bo v domu kr^anov v Vrbju pri Žalcu
nastopil igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Dare Valič.
Predstavil se bo z delom KRJAVEU Josipa Jurčiča in Toneta
Partljiča.
Dvorana OŠ Jurklošter:
Z veseloigro neznanega avtorja SVOJEGLAVČEK se bo v
nedeljo ob 10. uri v dvorani osnovne šole predstavila gledali-
ška skupina Kulturno prosvetnega društva iz Laziš.
Zdraviliška dvorana Zdravilišča Rogaška Slatina:
Jutri ob 19.30. uri se bodo v Zdraviliški dvorani predstavili
plesalci folklorne skupine France Prešeren iz Celja. Pripravili
bodo večer slovenske folklore.
Restavracija Pri mostu Celje:
V	soboto ob 20. uri se bodo gostom restavracije Pri mostu
predstavili člani folklorne skupine Železničarsko prosvetnega
društva France Prešeren iz Celja.
Zdravilišče Dobrna:
Nocoj ob 20. uri bo v hotelu Dobrna družabni večer z
domačo folklorno skupino in Vasovalcem, prikazali bodo mar-
tinovanje.
. V soboto ob 20. uri pa bo v restavraciji hotela Dobrna prvi
lovski ples, ki ga bodo pripravili v sodelovanju z Lovsko
družino z Dobrne. Igral bo ansambel Štajerskih sedem.
V	soboto ob 15. uri bodo v avli hotela Dobrna odprli razstavo
likovnih del dr. Miloša Bičanina iz Maribora, ki bo na ogled vse
do konca meseca.
Galerija Vegrad Titovo Velenje:
Do 12. decembra v galeriji Vegrad v Titovem Velenju raz-
stavljata svoja dela slikarka Alica Javšnik in kipar Vilibald
Krajnc, likovna amaterja iz Celja.
Daški dvorec:
V	Laškem dvorcu je do nedelje še odprta razstava likovnih
del akademskega slikarja Janeza Šibila iz Maribora.
Avla Razvojnega centra Celje:
Do srede razstavlja v avli Razvojnega centra likovna dela
akademski slikar Milan Batista.
Likovni salon Vojnik:
Do sobote si še lahko v vojniškem likovnem salonu ogledate
razstavo likovnih del iz »Srečanja slikaijev Vojnik 86«.
Razstavni salon Zdravilišča Rogaška Slatina:
V	rogaškem Razstavnem salonu Zdravilišča razstavlja svoja
likovna dela Leopold Strnad.
Knjižnica Edvarda Kardelja:
Razstava »Naših 40 let«, ki sojo celjski knjižničarji pripravili
v počastitev meseca knjige in 40-letnice ustanovitve študijske
knjižnice, je v prostorih knjižnice Edvarda Kardelja na ogled
do 25. novembra.
Stara grofija:
Delavci celjskega Pokrajinskega muzeja so pred časom pri-
pravili razstavo na temo »Pokrajina na podobah celjskega
muzeja«, ogledate pa si jo lahko še do konca meseca.
Zavod Golovec organizira sejem rabljene In nove
smučarske opreme v dvorani »C« od 18. do 23.11.
Sejem bo odprt od 15. do 19., v soboto In nedelo
pa od 9. do 18. ure.
BAZEN - mednarodni plavalni miting za pokal
mesta Celja v soboto, 18. 11. ob 16. uri, v nedeljo
16. 11. ob 9. uri.
Rekreativno plavanje za občane v soboto od 10. do
14. v nedeljo od 14. do 19. ure. •
Dvorana »A« - turnir veteranov Slovenije v roko-
metu v soboto, 15. 11. ob 9. do 18. ure, ob 19. uri
prvenstvena rokometna tekma AERO: ISKRA.
KEGLJIŠČE - sobota, 15. 11. - turnir ob Dnevu
republike Golovec 86 - 1. del moški od 10. do 14.
ure.
SAVNA - vsak dan od 13. do 20. ure, mešano,
razen torka, ko je savna samo za ženske.
Sejem rabljenih avtomobilov vsako soboto od 8. do
12. ure.
Ljubitelji tenisa - na asfaltnih površinah je še
mogoče igrati; tenis vsak dan od 9. do 17. ure.
Vabljeni!
12. stran - novi tednik
13. h
Zanimivi razgovori
Pogovori z ustvarjalci v dvorani DOMA JLA so postali že običaj. Letos je nanje prišlo rekordno število
obiskovalcev, skupaj več kot štiristo. Predvsem veliko je bilo mladih, ki so znali o marsikaterem filmu tudi
kritično razmišljati, kar je dalo razgovorom poseben ton in mik.
Teden domačega filma se širi iz Celja
Posebno prisrčna so bila srečanja filmskih ustvarjalcev in gledalcev v manjših krajih, kamor kakšen
domač film redko zaide, kakšen filmar pa še celo ne. Tako so se mnogi prvič srečali z igralci, režiserji,
scenaristi, montažerji... in po predstavi je navadno stekel zanimiv in sproščen razgovor o filmskem
ustvarjanju. Na sliki je srečanje ekipe Poletja v školjki z mladimi Vojničani.
Filmarji med stroji
Tudi letos so ustvarjalci filmov, ki so se predstavili v premiernem sporedu, obiskali veliko delovnih
organizacij in šol. Posnetek kaže obisk ekipe filma Kormoran v celjskem Aeru, tozdu Grafika. Delavce je
zanimalo, kako nastaj^o filmi, filmaije pa, kako nastajajo etikete, ovojni papirji, tiskovine ...
Nagrade in priznanja na
Na zaključni slovesnosti 14. Tedna
domačega filma v Celju so podelili
najboljšim dosežkom slovenske film-
ske proizvodnje zadnjega leta nagra-
de in priznanja Metoda Badjure, ki
jih je podelila žirija Društva sloven-
skih tllmskih delavcev (Rajko Ranfl
kot predsednik in člana Milena Ku-
mar ter Peter Kolšek).
Enoglasno so zlato nagrado »Metod
Badjura« podelih celotni ustvarjalni
ekipi filma Heretik (Primož Trubar),
Borisu Cavazzi za scenarij in igro v
filmu Kormoran ter Franciju Slaku za
režijo kratkega filma Černigoj. Poseb-
no nagrado »Metod Badjura« za naj-
bolj celovitega avtoija študenta Aka-
demije za gledališče, radio, film in te
vizijo, so namenili Milanu Zupanči
za film V glavi, priznanja »Metod E
djura« pa Branku Miklavcu ter Tuj
Stiglicu za film Moj premalo slav
stric, Andreju Mlakarju za filma Slov
nija pozimi in Ajčka, Urbanu Kodru;
glasbo v filmu Čas brez pravlji
Zdravku Barišiču za animirani fi(
Pot ter Vesni Arhar za režijo filma i
starost graščaki.
Žirija Novega tednika in Radia Ce\
ter revije Stop (Aleksander Valič ki
predsednik ter člana Miha Brun in li]
lan Seničar) pa je podelila nazive igrj
cu, igralki in debutantu leta. Za igra
ko leta je razglasila Milo Kačičevo j
Razstave dale pečat TDF
Izredno zanimiva razstava v Li-
kovnem salonu v Celju, ki prikazuje
razvoj slovenskega animiranega fil-
ma od začetkov do danes, je v času
Tedna domačega filma zvabilo v to
celjsko likovno razstavišče veliko
obiskovalcev, zlasti mladih iz sred-
njih in osnovnih šol. Odprta bo še
do 2Z. novembra.
Z deh se predstavlja sedem avtor-
jev, ki tvorijo hrbtenico slovenske
animacije. Le kdo ne pozna Mikija
Mustra, začetnika slovenskega risa-
nega filma. Med že uveljavljenimi av-
toiji so na ogled tudi dela Konija
Steinbacherja, Jake Judniča, Bojana
Jurca, Maijana Mančka, Zvonka Čo-
ha. Med njipii najmlajši je Boris
Benčič.
V	navadi je že, da se na Tednu
domačega filma z hkovnimi vtisi
predstavijo tudi mladi hkovniki.
Srednješolci so letos skušaU ujeti v
likovno podobo film Kormoran, os-
novnošolci pa so pisali utrinke iz fil-
ma Poletje v školjki. Najboljša dela
so bila na ogled v domu JLA in med
obiskovalci so požela zanimanje in
odobravanje.
V	isti dvorani pa je bil poseben
kotiček namenjen Boriju Zupančiču,
ki je pripravil risarske meditacije o
neizogibni prisotnosti kamere. Tudi
ta likovni prispevek je dal svojevr-
sten pečat spremnim prireditvam
Tedna domačega filma.
Velilca pomoč
združenega
dela
Združeno delo na celjskem območ-
ju je tudi tokrat odprtih rok sprejelo
osrednjo slovensko filmsko manife-
stacijo. To vnovič dokazuje kako zelo
je TDF zraščen v celjski kulturni pro-
stor in kako zelo ga podpira celotna
celjska družbenopolitična skupnost.
Brez sredstev, ki jih združeno delo
nameni TDF in ki zagotavljajo več kot
dve tretjini potrebnih sredstev za iz-
vedbo te manifestacije. Tedna doma-
čega filma ne bi moglo biti. Posamez-
ne dele programa in njihovo izvedbo je
letos (ob republiški in celjski Kulturni
skupnosti ter izvršnemu svetu celjske
občinske skupščine) podprlo 37 delov-
nih in drugih organizacij. Glavni po-
krovitelji so bili Konus, Gorenje, Do-
nit, Kovinotehna, Polikem, Savinja in
Zaija.
Tretja
dimenzija
v izložbi
Vselej je celjski Teden domi
ma ujet tudi v svojevrstno likovi
bo. Ta se je na vsakem koral
odražala v plakatu, ki ga je li
skupina oblikovalcev z imena
Pictus.
Plakat so dopolnjevali številni
renti in zastavice, ki so naznanj
Celje spet filmsko mesto, pa tudi
izložbe, ki so svojo podobo že po
ubrale na temo domačega filma
tos jih je ocenila posebna žirija
ekonomskih propagandistov, kij
sedovala Ika Plevnik, člana pa si
Ivan Sevčnikar in Stane Hafner i
stavnik organizacijskega odbora
glasno so prvo nagrado (50.000 d
lili izložbi Volne Trgovskega pod
da Celje, ki sta jo avtorici, aran
Kerkoš in Karla Skalič, naslovi
dimenzija.
O TDF so rekli
Prof. Rotar, upokojenec:
»Ogledal sem si že tri filme,
Kormorana, Poletje v školjki
in Ples na vodi, nocoj pa
grem gledat Trubarja. Mo-
ram reči, da grem tudi sicer
kdaj pa kdaj v kino, najbolj
pa me pritegne domači film.
Morda tudi zaradi radoved-
nosti, kaj smo sposobni
ustvariti. Torej se mi zdi Te-
den domačega filma, kar po-
membna in privlačna prire-
ditev, nekakšen odsev Pulja,
ima pa veliko odmeva tudi v
slovenskem časopisju in
drugih javnih medijih.«
Milena Jurkošek, usluž-
benka: »Letos nisem videla
nobene predstave, ker sem
slišala, da so karte razproda-
ne. Šla bi gledat Srečno novo '
leto '49, ker je nekako naj-
bolj znan. Upam, da ga bom
imela še priložnost videti. Si-
cer pa menim, da Teden do-
mačega filma prispeva k te-
mu, da bolje spoznamo do-
mači film, ki se ga pogosto
po krivici še drži nekakšna
etiketa slabih filmov. Konec
koncev že ogromno število
organiziranih šolskih pred-
stav jamči za to, da se krog
bodočih ljubiteljev domače-
ga filma širi.«
Veronika Malovrh, dijaki-
nja: »Kormorana sem gleda-
la dvakrat. Najprej sama, po-
tem še s šolo. Zelo mi je bil
všeč. Zanima me samo pre-
mierni spored, ker pač želim
videti, kakšne filme smo
ustvarili v minulem letu. Te-
den domačega filma veliko
pomeni pri spoznavanju do-
mače filmske ustvarjalnosti.
Drugače se pač redko zgodi,
da bi šla v enem tednu kar
štirikrat v kino *
S TDF so poročali:
DAMJANA STAMEJČIČ
IVANA FIDLER
MATEJA PODJED
NADA KUMER
BRANE PIANO
TONE TAVČAR
foto: EDI MASNEC
Uspela film)
Vse kaže, da se j
mladimi Celjani. ^
prihodnji, 15. TDF^
1086
novi tednik - stran 13
I babice v filmu Kormoran, za
J leta Poldeta Bibiča za vlogo
j L Ti ubarja v Heretiku, debu-
I leta pa je postala Barbara La-
I ici je .igrala lahkoživko v filmu
(jran- Žirija je izrekla tudi prizna-
! ,v'U Žigonu za vlogo Ijubljanske-
! ijkofa Sebacha v filmu Heretik.
, jencem so izročili slike celjskega
13 Jureta Cekute.
[glci premiernih filmov TDF pa
Ijcenami od 1 do 5 glasovali o
jjem filmu. Z najvišjo oceno
jeini štirimi novimi slovenskimi
^42) je najvišje priznanje občin-
;eljskega viteza, prejel film Po-
I jkoljki režiserja Tuga Štiglica.
ovosten
Bf
[O Ranfl, režiser, predsednik
DSFD: »Proizvodnja kratkega
Je ni takšna, kot bi si želeli,
r je vseeno razveseljiv napre-
(jveh stvareh: izredno zanimiva
latika filmov in pa tudi sama
cija je dokaj kvalitetna. Prese-
so nas tudi kakovostne risanke,
^ smo se kar težko odločili za
tev nagrad. Razveseljivo je tu-
pri kratkem filmu ne nastopa
Viba film, ampak tudi ostali
centi. Sicer pa je proizvodnja
b filmov še vedno v zadregi, ker
kinematografi otepajo, drugih
tavitev je pa zelo malo. V Slove-
lo pravzaprav poleg TDF samo
ilvKraryu.«
Največ zunanjih premier doslej
Letošnji TDF je gledalcem izven Celja ponudil
doslej rekordno število zunanjih premier. Ljubite-
ljem domačega filma v Slovenj Gradcu, Nazarjah,
Krškem, Šentjurju, Rogaški Slatini, na Dobrni, v
Vojniku, Šmarju in Žalcu se je predstavilo vseh osem
premiernih filmov, predstavili pa so se jim tudi
ustvarjalci.
Posebej velja omeniti letošnje slovenske celove-
čerce, ki so vsak na svoj način doživeli svojevrsten
sprejem med gledalci krajev, ki so večinoma, žal, še
vedno navajeni mačehovskega odnosa distributerjev
do domačega filma, saj slednji le redko zaide na nji-
hova platna. Da pozorno spremljajo dogajanja v
domači produkciji, so pokazali z zavzetim pogovorom
z ekipo filma Kormoran v Slovenj Gradcu, s pristnim
navdušenjem nad Poletjem v školjki ob premierah v
Vojniku in Nazarjah ter s številno udeležbo na projek-
ciji filma Heretik - Primož Trubar v Žalcu.
Štiri posvel^ivanja TDF
Filmi groze in mladi, Je-
zik v slovenskih igranih fil-
mih, Domači film in (ne)kul-
turna politika jugoslovan-
skih kinematografov ter
Srečanje urednikov kultur-
nih rubrik jugoslovanskih
dnevnikov, so bila štiri za-
nimiva posvetovanja letoš-
njega 14. Tedna domačega
filma v Celju.
Posvetovanja so brez dvo-
ma tista posebnost celjskega
Tedna domačega filma, s ka-
terimi organizatorji presega-
jo festivalski značaj drugih
filmskih prireditev pri nas.
Frvf; ^-tmed štirih letošnjih
posvetovanj - Filmi groze in
mladi, ki ga je TDF organizi
ral v sodelovanju z republi-
škim Zavodom za šolstvo
je bilo presenečenje za vso.
Očitno je bila tema zelo pri-
vlačna, saj je bila mala dvo-
rana kina Union kar pre-
majhna za vse, ki so se ga
hoteli udeležiti. Tu so se sre-
čali filmski pedagogi in mla-
di ter se pogovorili o zgodo-
vini grozljivke, o njenem
vplivu na mlade, posebna za-
nimivost posveta pa je bil
razgovor z režiserjem Krsto
Papičem, čigar grozljivko -
eno redkih v jugoslovanski
kinematografiji - Odrešitelj
so si udeleženci tudi ogle-
dali.
V Celju so se v času TDF
srečali tudi najuglednejši
slovenski jezikoslovci na po-
svetu Jezik v slovenskih
igranih filmih. Udeleženci so
ocenili jezikovno plat slo-
venskih filmov, ki so v zad-
njih dveh letih nastali in
ugotovili, da domači filmi še
vedno ne dosegajo takšne je-
zikovne ravni, kot bi si jo
lahko želeli. Svetla izjema
pri tem je novi slovenski
film Kormoran, ki so ga
enotno pohvalili.
Zadnji dan TDF pa so se v
Celju zbrali predstavniki
vseh, ki krojijo politiko jugo-
slovanskih kinematografov
- od ustvarjalcev, do distri-
buteijev, publicistov in dru-
gih - na zveznem posvetova-
nju o domačem filmu in (nej-
kulturni politiki jugoslovan
skih kinematografov. Lotili
so se vprašanja sporedov na
ših kinematografov, proble
mov, ki se pojavljajo tako v
proizvodnji, kot distribuciji
filmov, posebno pozornost
pa so namenili položaju fil-
mov z nesrbohrvaškega po-
dročja, ki so v rednih spore-
dih kinematografov zapo-
stavljeni.
Program letošnjih posve-
tovanj pa je zaključilo sreča-
nje urednikov kulturnih ru-
brik jugoslovanskih dnevni-
kov, ki so govorili o sodelo-
vanju pri oblikovanju enot-
nega jugoslovanskega kul-
turnega prostora.
Zapisane besede
Bojana Štiha In
zapisano Bojanu
Stihu v slovo
Na štirinajstem Tednu
domačega filma so pri-
pravili tudi poseben bil-
ten o Bojanu Štihu. Izda-
li so ga v nakladi 250 iz-
vodov, v i^em pa so
zbrali nekaj misli o fil-
mu in kulturi Bojana
Štiha, ki so bile objavlje-
ne v dnevnem časopisju
ter povzeli besede, zapi-
sane Bojanu Štihu v
slovo.
Prisrčno in samogibno
Pogovori občinstva s
filmskimi ustvarjalci so po-
stali že tradicionalni in se-
stavni del prireditev Tedna
domačega filma. Prav tako
srečanja filmskih ekip s
krajani.
Kot po navadi je bilo letos
najbolj prisrčno v Vojniku,
kjer so krajani toplo sprejeli
ekipo filma Poletje v školjki.
Prav tako v Nazarjah. Obe
kinodvorani sta bili namreč
skoraj pretesni za vse, ki so
si hoteli ogledati ta najnovej-
ši mladinski film Tuga Šti-
glica.
Filmarji: Tugo Štiglic, Vi-
tan Mal, Jože Trtnik ter igral-
ca David Sluga in Kaja Šti-
glic so se bili nsgprej pomu-
dili v Vojniku, kjer so jih do-
mačini postregli z domačo
jedačo in pijačo, po projekci-
ji filma pa so se pogovarjali z
gledalci. V Vojniku pravijo,
da ne pomnijo tako nabite
dvorane. Le-ta ima 170 sede-
žev, ob slovesu pa se kar 293
gledalcev, toliko se jih je
stisnilo v dvorano, ni moglo
posloviti od gostov. Največ
simpatij sta bila seveda de-
ležna igralca Kaja in David,
ki sta morala razdeliti ničko-
liko avtogramov.
Podobno je bilo tudi v Na-
zarjah, kjer si je film v dvora-
ni z 350 sedeži ogledalo sko-
raj dvakrat toliko gledalcev.
To sta dva utrinka, ki bo-
sta tako kr^anom Nazarij
kot Vojnika in kajpak film-
skim delavcem ostala še dol-
go v spominu.
Spomin, čeprav bolj gre-
nak, pa ostaja tudi ekipi fil-
ma Kormoran, ki so se bili
pripravljeni pomenkovati o
filmu in tudi o čem drugem z
delavci Aera. Ti pa so sreča-
nje, žal, prezrli. Nanj je prišel
samo en delavec ... Toda,
nad tem ni da bi obupavali.
Naslednje leto bosta morda
trije, potem štirje in vsako
leto več. Takšna srečanja,
morajo biti samogibna, da so
lahko prisrčna kot srečanja s
krajani.
Filmska delavnica z vsebino
- spot Tedna domačega filma
Filmska delavnica je le-
tos prvič po treh letih, kar
jo organizatorji vključujejo
v okvir spremljajočih prire-
ditev Tedna domačega fil-
ma, dokazala, da je to zares
pravi način za vzgojo in
usmerjanje mladih filmskih
ustvarjalcev in ljubiteljev
filma.
Po uvodnem srečanju s
komponistom Janijem Golo-
bom se je delo v filmski de-
lavnici šele prav začelo. Pri-
bližno 15 mladih, ki je delav-
nico redno obiskovalo, se je
naprej pogovarjalo s scena-
ristom Zeljkom Kozincem,
nato pa so pod mentorstvom
režiserja Francija Slaka in
kamermana Jureta Verov-
ška posneli video film - spot
Tedna domačega filma in do-
kumentarni film o delu v de-
lavnici.
Delavničaiji so spoznanja
prejšnjih let in izkušnje ob
snemanju lanskega video
spota uporabili za svoje le-
tošnje delo. Scenarije, ki so
jih pripravili za letošnji vi-
deo film, so pregledah sku-
paj s scenaristom Željkom
Kozincem, nato pa so s po-
močjo Francija Slaka in Ju-
reta Verovška dva dni sne-
mali po celjskih ulicah. Pos-
neli so dva filma »Pozdravi
mesta« in idejo, ki je vezana
na celjskega viteza. Za sne-
manje kadrov o Celjskem vi-
tezu, zanj je napisal scenarij
Edi Einspieler, so^si v Konje-
niškem klubu ŠkoQa vas
sposodili konja Vandala, ko-
njenik Vlado Oštir iz Ingrada
pa si je nadel viteški oklep,
last Slovenskega ljudskega
gledališča. Posnetke, ki so
nastali v megli jutranjega
mesta, bodo strokovno ob-
delali v laboratorijih in pod
profesionalnimi prsti se bo
oblikoval kratek video spot
za 15. Teden domačega
filma.
Vsebinsko delo, ki je os-
novni namen filmske delav-
nice, se je ob letošnjih sreča-
njih s posameznimi pozna-
valci filmske umetnosti in
obrti pokazalo za najboljši
način dela z mladimi.
delavnica
^^^ delavnica, ki jo je Teden domačega filma letos organiziral že tretjič, lepo uveljavila med
Je približno dvajset udeležencev sklenilo s snemanjem kratkega video spota, ki bo uvedel
je stekla kamera so mladi pozorno prisluhniU napotkom režiserja Francija Slaka.
Filmi ŠKUC-a
in študentov
AGRFTV lepo
sprejeti
Številčno močna in
izredno kakovostna
filmska produkcija štu-
dentov Akademije za
gledališče, radio, film in
televizijo ter zanimivi
video izdelki študentov
kultumo-umetniškega
centra iz Ljubljane so le-
tos pri mladem celjskem
občinstvu naleteli na lep
sprejem.
Sicer pa je bilo to tudi
pričakovati, saj se je
SKUC predstavil z radi-
kalnimi in eksperimen-
talnimi, pogostoma kar
alternativnimi projekti,
ki imajo svojsko mesto v
kulturi mladih, študent-
ska filmska produkcija
letošnjega leta pa je po
besedah režiserja in peda-
goga AGRFTV Francija
Slaka najboljša v zadnjih
letih. Razlika v filmski
produkciji študentov
AGRFTV prejšnjih let in
letos je predvsem v tem,
da v letoši^ih izdelkih ni
več estetiziranja avtor-
skih tem in da gre za
izredno raznoliko, na nek
način radikalno in zrelo
produkcijo mladih ljudi.
Pohvalno je tudi to, da so
najboljši letošnji filmski
izdelki nastali že med štu-
denti drugega letnika
Akademije in da v njih ni
več čutiti nikakršne infe-
riornosti v odnosu do gle-
dalca.
Napredek v študentski
produkciji se kaže pri do-
kumentarnem in igranem
filmu, še posebej pa velja
izdvojiti dokumentarna
filma Mah Rus Maje We-
iss in Lepota in narod
Igoija Zupeta ter igrane
filme Zgodba Aleša Ver-
biča. Konjiček Boruta
Blažiča in V glavi Mirana
Zupaniča.
Radi imajo film
DPD Svoboda na Polzeli je v okviru Tedna domačega
filma v Celju že enajstič pripravila Teden mladinskega
filma. Med mladimi je ta prireditev zelo priljubljena, letos pa
so si ogledali filme Vlak v snegu. Gremo naprej. Srečno
Kekec, Čas brez pravljic. Prostovoljci, Držanje za zrak ter
izbor slovenskih in hrvaških risank. O tednu mladinskega
filma so nam povedali:
Martina Vošnjak: »Teden
mladinskega filma mi je zelo
všeč, ker si lahko v enem
tednu ogledamo več filmov.
Kupila sem si tedensko
vstopnico, ki je stala samo
600 dinaijev. Najbolj všeč pa
mi je bil film Srečno Kekec.«
Robi Bizjak: »Hodim v
tretji razred, teden mladin-
skega filma pa sem obisko-
val tudi tretjič. Otroci imamo
slovenske filme še posebno
radi, ker jih lahko razume-
mo, v njih pa vidimo tudi
svoje vrstnike. Zelo všeč mi
je bil film Čas brez pravljic.«
Lučka Kirn: »Filme sem si
letos ogledala prvič in neka-
teri med njimi so bili prav
zabavni. Najlepši pa je bil
Srečno Kekec. Kekec je tako
nabrit in iznajdljiv deček. Če
bo tudi drugo leto na Polzeli
ta prireditev, si jo bom zago-
tovo ogledala.«
Monika Herman: »Hodim
v peti razred in od prvega
razreda na|Drej hodim vsako
leto tudi na teden mladin-
skega filma. Slovenskih fil-
mov po televiziji in v kinu ni
ravno veliko, zato si te še to-
liko bolj z veseljem ogleda-
mo. Najbolj všeč pa mi je bil
film Prostovoljci.«
14. stran - novi tednik

Dobrodošla pomoč
šolarji na najrazličnejše načine zbirko sredstva za zaključni izlet ob koncu šolskega leta,
običcuno z zbiranjem starega papiija, redko pa imajo možnost pomagati v tovarni. V AERU včasih
delavci medse povabijo tudi šolarje, ki pomagcoo predvsem pri sortiranju samolepilnih etiket.
Prejšnji teden,smo v naš objektiv zajeh skupino iz novinarskega krožka OS Frana Roša.
EDI MASNEC
Dragi dopisniki!
v torek se je iztekel teden. Rekli boste: tedni se
vendar iztekajo ob nedeljah. No, ampak to je bil prav
poseben teden, Teden domačega filma. Zdaj pa že
veste, kako in kaj, kajne? Tudi mnogi med vami ste bih
v tem tednu v kinu. Nekateri celo večkrat. Sami, z
očkom, z mamico ali s sošolci. Tudi v naše uredništvo
je že prispelo nekaj utrinkov s filmskih predstav.
Enega tudi objavljamo.
Nadja
Poletje v školjki
Ko sem šel v trgovino, sem za-
gledal plakat, kije visel na steklu
izložbe. Na njem je z velikimi in
debelimi črkami pisalo: POLET-
JE V ŠKOLJKI. Slišal sem že za
ta film. Naslednji dan nas je v
šoli tovarišica presenetila. Raz-
delila nam je vstopnice za ta film.
V četrtek se je gnetlo pred vho-
dom v dvorano mnogo ljudi. Sre-
ča, da sem imel vstopnico. Vsi
sedeži so bili razprodani. Nekate-
ri so morali stati ali sedeti na po-
možnih sedežih.
Ko seje film začel, smo ploska-
li in vriskali.	^
Vsebina je bila klasična. Morda
mi je bil film zato tako všeč. Go-
voril je o Tomažu in Mileni ter o
njuni najstniški ljubezni. Da bi
bil film še bolj zanimiv je Maži
(tako so mu pravili prijatelji) raz-
krinkal tolpo motoristov, ki so
kradli školjke in jih nato prodaja-
li. Pri tem mu je pomagal njegov
računalnik Vedo. Sestavil je na-
črt, kako ujeti lopove. Na koncu
se je vse srečno končalo.
Režiser filma je Tugo Štiglic,
scenarist Vitan Mal, glavna igral-
ca pa David in Kaja. Vse je bilo
super: igralci, režija, scenarij,
glasba, okolje... Posebej mi je pa
ugajala Kaja, glavna igralka.
Po poti domov sem razmišljal,
ali bi naredil isto kot Maži, če bi
se znašel v podobni situaciji.
BOŠTJAN SEVNIK, 6. b
OŠ VOJNIK
Moji prvi koraki v
svet knjige
Bilo mi je kakšnih sedem let in
pol, ko sem dobil prvo knjigo. Bil
sem razočaran, češ, kaj mi bo
knjiga. Dal sem jo na polico. In
tam je ostala do zime.
Ko mi je nekega zimskega po-
poldneva postalo dolgčas, sem jo
vzel s police. Začel sem listati po
njej. Takrat sem bil še v prvem
razredu, vendar sem že kar dobro
bral. Prebral sem veliki rdeči na-
slov: Sneguljčica.
Ko sem knjigo prebral, sem jo
vzljubil. Začele so me zanimati
tudi druge knjige. Zaprosil sem
mamo, naj mi kupi še nekaj
knjig. Kamlu mi je knjiga postala
prijateljica. Vpisal sem se v šol-
sko knjižnico. Veliko knjig sem
že prebral, a vem, da to še ni
dovolj.
Sedaj obiskujem poleg šolske
knjižnice še knjižnico v Laškem.
ALOJZ JOVAN, 6.b
OŠ Frana Kranjca
CELJE-POLULE
Obiranje jabolk
Začela se je jesen in nas opozo-
rila na delo na polju in sadovnja-
ku še pred zimo. Zazoreli so plo-
dovi vseh vrst rastlin-
Jablana nas je obdarila z lepi-
mi, rdečimi plodovi, hruška s
hruškami ... Na polju pa je dozo-
rel krompir, solata in drugo.
Tudi nam so na naši zemlji do-
zorela jabolka. V soboto in nede-
ljo smo jih obirali. To leto smo
imeli malo jabolk, zato nam obi-
ranje ni delalo težav. Bil je lep
sončen dan. Zaradi sonca in to-
plote smo vsi zardeli v lica. Med
delom nam je skoraj za gajbico
jabolk zdrvelo v dolino. Ati je
kdaj pa kdaj stresel jablano, mi
pa smo stali pod njo pripravljeni
ujeti vsako jabolko. Bližal se je
večer in po tleh smo pobirali še
zadnja jabolka. Kar precej jih je
bilo.
Opravili smo delo in se vsi iz-
mučeni napotili domov. Doma
smo ob televiziji po večerji še
prebirali jabolka. Brat Aljoša je
bil tako izmučen, da je ob tem
kar zaspal. Tudi mi trije smo
omagali. Pospravili smo jabolka
in odšli spat.
VIVIAN TREBIČNIK. 5. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Na pokopališču
šli smo na pokopališče. Vzeli
smo metlo, grablje in samokolni-
co ter motiko. Očistili smo parti-
zanski grob. Tovarišica Majda je
odstranjevala star-pesek. Mi smo
prižigali svečke in rože smo polo-
žili. Pesek je vozil Tadej, nalagal
gaje Gregor. V grobu so pokopa-
ni borci, ki so bili med vojno ku-
rirji.
POLONA JANČIČ, 2. r
OŠ STRANICE
Zlata selekcija
Danes, v četrtek, smo bili Ra-
dečani še enkrat gostitelji velike
prireditve - Zlate selekcije. Zlato
selekcijo so sestavljala sama zna-
na imena kot so: Tomaž Cerkov-
nik, Miro Ccrar, Janez Pavčič pa
Rifie in Tof, ki vedno poskrbita
za dobro razpoloženje.
Med člani Zlate selekcije je bi-
la tudi predstavnica ženskega
spola, naša znana smučarka Nu-
ša Tome. Gostje so se pomerili
pred številno publiko, ki se je
zbrala v naši novi telovadnici z
domačo ekipo v malem nogome-
tu. Domača ekipa, ki seje imeno-
vala Generacija 65, je začela do-
bro, saj je nekaj časa vodila z go-
lom razlike. Številni gledalci so
navdušeno pozdravljali naše in
vzklikali vzpodbudne besede.
Mrežo v golii gostov je nekaj časa
branil Tof, nekaj časa pa Rifle.
Ko je v igro vstopila Nuša, je
med gledalci završalo, saj je bilo
zanimivo gledati, kako junaško
in profesionalno obvlada žogo in
brani čast svojega moštva. Med
polčasi so nas zabavala vitka de-
kleta skupine Krik z modernimi
in razigranimi plesi. Navdušile
so tudi ljubljanske mažuretke, ki
so spretno vrtele palice.
Gostje so pripravili tudi prese-
nečenje za gledalce in sicer tek-
movanje v streljanju sedemme-
trovk. Zmagovalka je bila Jožica
Blas, ki je dobila nagrado - izde-
lek lesne galanterije Malči Hren
iz Ljubljane. Čeprav so domači
igralci dobro igrali, je z dvema
goloma razlike zmagala Zlata se-
lekcija. Kakorkoli že - najvažnej-
še je, da so ves denar, ki se je
nabral od vstopnine, prispevali
Društvu paraplegikov.
Ko sem povprašala Rifleta in
Tofa, kakšno je počutje v Rade-
čah, kakšna je nova telovadnica,
kakšna je publika, sta mi odgo-
vorila, da je vse perfektno, Rifle
pa je še dodal, da ni prvič v Ra-
dečah.
Skratka, počutje, organizacija,
program in seveda tudi tekma,
vse je bilo za tekmovalce in gle-
dalce prima.
RENATA ŽNIDAR, 7.a
OŠ Marjana Nemca
RADEČE
Deževni dan
V	četrtek, ko sem se prebudil,
je bilo zunaj lepo vreme in zato
sem šel v šolo brez dežnika.
V	šoli se je med poukom kar
naenkrat stemnilo. Prižgali smo
luči. Začelo je deževati. Na šipah
so se prikazale velike in male
kapljice dežja. Drsele so po šipi.
Zdelo se mi je, kot da tekmujejo,
katera bo prej prispela na oken-
sko polico. Deževalo je vedno
močneje. Kapljice so se združe-
vale in postajale vedno večje.
Gledanje je bilo zelo zanimivo.
Večkrat se je kdo od otrok ozrl
na šipo in opazoval igro dežnih
kapljic.
Kmalu se je končal pouk. Dež-
ne kapljice pa so nato padale po
meni, ker sem bil brez dežnika.
MARKO DRUŠKOVIČ, 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE •
Atkina zanka
Srečno Kekec,
Poletje v školjki,
Sreča na vrvici,
Ne joči Peter
To so štirje naslovi slovenskih mladinskih filmov. Ti
moraš ugotoviti samo to, kateri od teh je najnovejši.
Spet prav lahka zanka, kajne? No, in zato rešitev kar brž
napiši na dopisnico. Do torka, 18. novembra 1986, jo pošlji
na NOVI TEDNIK. Trg V. kongresa 3 a, CELJE. Izžrebali
bomo nagrajenca tovarne AERO.
In k^ seje prikazalo v prejšnji Atkini zanki?
TDF! To pa je kratica za Teden domačega filma, seveda.
Nagrado dobi: Verica Keser, ul. Čopova št. 17, 63000 Celje.
Vzgojnoizobraževalna
organizacija
Šmarje pri Jelšah
Delovna skupnost skupnih služb
razpisuje prosta dela in naloge
likvidatorja
za določen čas s polnim delovnim časom
POGOJ; Končana ekonomska srednja šola ter 1 leto
ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 8
dneh po objavi razpisa na naslov VIO Šmarje, DSSS
Šmarje pri Jelšah
DELOVNA SKUPNOST
razpisuje
v skladu z 49. členom Statuta delovna skupnosti
LB Splošne banke Celje in 8. člena Pravilnika o
razvidu del in nalog dela in naloge delavcev s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi za
področja
-	vodenja sektorja računovodstva
z naslednjimi pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomske smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
-	vodenja sektorja tehnologije dela
in EOP
z naslednjimi pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomske, organizacijske ali
računalniške smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
-	vodenja službe sredstev
z naslednjimi pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomske smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
-	vodenja službe plana in analiz
z naslednjimi pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomske smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
-	vodenja tajništva banke
z naslednjimi pogoji:
-	visoka izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah.
Mandat traj? 4 leta.
Poleg navedenih pogojev se bo pri kandidatih upo-
števalo njihovo dosedanje delo, ki mora dokazovati
uspešno in celovito samoupravno in družbenopoli-
tično aktivnost ter moralno-politične vrline.
Kandidati morajo v ponudbi priložiti dokazila o šol-
ski izobrazbi in pisno opredelitev pri realizaciji pro-
grama LB Splošne banke Celje za posamezno po-
dročje vodenja. Potrebne informacije v zvezi s pred-
logom k realizaciji programa nudi Kadrovsko-izobra-
ževalni oddelek.
Ponudbe sprejema Ljubljanska banka Splošna ban-
ka Celje v zaprtih ovojnicah v 30 dneh po objavi tega
razpisa na naslov.
LJUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA CELJE
Celje, Vodnikova 2
»za razpisno komisijo za razpis del in nalog s poseb-
nimi pooblastili in odgovornostmi«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15.dni po
sprejemu sklepa o izbiri.
13. november 1986
novi tednik - stran 15
NOČNE
CVETKE
• Petko P. iz Opekarni-
ške ceste v Celju je v sobo-
to zvečer ncOprej motil red
v stanovanjskem bloku ob
Ljubljanski cesti. Ker je bil
nekoliko ranjen, so ga od-
peljali v bolnišnico, kjer so
mu nudili pomoč. Takoj,
ko seje Petko bolje počutil,
pa je spet začel razgrajati,
tako da so ga morali milič-
niki malo po polnoči odpe-
ljati v prostore za treznenje.
• V sredo zvečer je Enes
S. iz Stanetove ulice v Ce-
lju na ulici napadel Vika T.
in ga zbil na tla. Ker se je
zbralo preveč ljudi, je odšel
proti domu. Med potjo je
naletel na soseda in se lotil
še njega, vendar pa je očit-
no naletel na »težji pri-
mer«, zato mu je priskočil
na pomoč še brat Milan K.
Miličniki so Enesa še isti
večer prijeli, ga ovadili za
nasilniško obnašanje in od-
peljali k preiskovalnemu
sodniku.
• V torek zvečer sta pri-
šla k Dragu K. v Košnici na
obisk njegova sinova Pavle
in Boris in zahtevala večer-
jo, ker nimata sredstev za
preživljanje. Oče jima je
postregel, potem pa sta si-
nova začela »razglabljati«,
da bi jima kot oče moral
prinesti večerjo na njun
dom. Vnel se je prepir, v
katerem je oče zabodel oba
sinova, tako da so ju huje
ranjena prepeljali v celjsko
bolnišnico.
S. Š.
Zgorel je vagon
Do požara na ceUskI železniški postaji
Je prišlo zaradi kratkega stika
v sredo zjutraj, nekaj po
tretji uri je začelo goreti v
motornem potniškem vlaku
na celjski železniški postaji.
Požar so najprej gasili de-
lavci celjskega ŽTP, kasneje
pa še celjski poklicni gasil-
ci, vendar je kljub vsemu
eden izmed vagonov popol-
noma uničen, sosednji va-
gon pa le deloma. Škode je
za najmanj 8 milijonov di-
narjev.
Strojevodja Anton Teran
iz Pragerskega je v sredo ne-
kaj po polnoči, tako kot obi-
čajno, dvignil odjemalnik to-
ka in vlak prjklopil na elek-
trično omrežje, da bi ga ne-
koliko ogrel. Malo kasneje je
izključil gretje in ga ponov-
no vklopil malo pred tretjo
uro, kakšnih 25 minut kasne-
je pa je začelo goreti. Kljub
temu, da so železničarji zače-
li takoj gasiti, kasneje pa še
poklicni gasilci, je vseeno
nastala precejšnja škoda na
vlaku, prekinjeno pa je bilo
tudi električno omrežje.
Posebna komisija je ugo-
tovila, da je zagorelo zaradi
kratkega stika na grelnem
krogotoku na vodniku za
električno gretje tik pred ge-
neratorjem vagona.
S. Š.
Umrl šest dni po nesreči
Prejšnji torek ob 11. uri se je pripetila hujša pro-
metna nesreča pri odcepu ceste za Selo pri Titovem
Velenju, ko je 57-letni Ivan Avberšek iz Pake s kole-
som z motorjem peljel po ceSti iz Titovega Velenja
proti Slovenj gradcu in zavijal v levo proti Selu v
trenutku, ko je iz nasjjrotne smeri pripeljal s tovornja-
kom 36-letni Jurij Sorn iz Lahomne pri Celju. Pri
trčenju se je Avberšek huje ranil in so ga prepeljali v
celjsko bolnišnico, kjer je šest dni kasneje umrl.
NESREČE
Po levi v ovinek
v soboto popoldne se je 20-
letni Stanislav Krivec iz Linde-
ka peljal z osebnim avtomobi-
lom iz Zreč proti Slovenskim
Konjicam. V Konjiški Dobravi
je v ovinku zapeljal v levo in
trčil v 19-letnega motorista
Boštjana Gruma iz Slovenski
Konjic, ki je pripeljal iz na-
sprotne smeri. Motorist se je v
nesreči huje ranil in so ga pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Umrla med
prevozom v
bolnišnico
v petek zjutraj se je v pro-
metni nesreči na_ lokalni cesti
blizu Raven pri Šoštanju huje
^ranila 54-letna Stanislava Za-
Ijuberšek iz Raven 82 in kmalu
potem med prevozom v bolniš-
nico umrla.
Zaljuberškova se je peljala s
kolesom z motorjem in se sre-
čevala z nasproti vozečim to-
vornjakom, ko je pred sabo
opazila skupino otrok. Hotela
seje ustaviti in stopiti s kolesa,
vendar se je pri tem nagnila v
levo in zadela ob bok tovor-
njaka.
Nenadno prečkanje
ceste
v celjsko bolnišnico so
pripeljali huje ranjeno 76-let-
no Terezijo Marin iz Tomaža
pri Ormožu, ki je v torek zju-
traj v Titovem Velenju nena-
doma prečkala cesto. Peško
je z avtobusom zadel 37-letni
Milivoje Čukič iz Črne na
Koroškem, ki je pripeljal po
Koroški cesti. Terezija Marin
je dva dni kasneje umrla v
celjski bolnišnici.
RAZPISNA KOMISIJA
Zavoda za urejanje naselij
občine Šentjur pri Celju
Razpisuje prosta dela in naloge
arhitekta
Pogoji:
-	diplomirani arhitekt - smer urbanizem
-	3 leta delovnih izkušenj
-	strokovni izpit
Za opravljanje navedenih del in nalog bo delovno
razmerje sklenjeno za nedoločen čas in s polnim
delovnim časom.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni od dneva
objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30
dneh po izteku roka za prijavo.
Zgode in nezgode
cestnega lilovna
Voznikom nam dandanašnji
res ni lahko. Tu mislim na vse
tiste, ki smo kolikor toliko pri-
pravljeni spoštovati cestno-
prometne predpise. In ker sem
tudi sama voznik avtomobila,
se v tej vlogi nemalokrat sreču-
jem z dilemo: spoštovati ali ne
spoštovati prometne zapovedi
na cestišču. Dejstvo je namreč,
da jih v obeh primerih kar po-
gosto dobivam po betici. In, če
se z denarno kaznijo za storjeni
cestnoprometni prekršek mo-
ram sprijazniti, se nikakor ne
morem sprijazniti z reakcijami
mojih kolegov-voznikov ta-
krat, ko vozim po vseh pravilih
lepega vedenja na cesti. Takrat
se namreč počutim sila beda-
sto. Zakaj?
Za bedaka me je imela oni
dan gospodična v rdečem »pi-
čipokiju«, ki mi je z značilno
kretnjo to tudi jasno povedala
potem, ko je v naselju švignila
mimo mene. Menda sem jo s
tem, ko sem zmanjšala hitrost,
revo, hudo spravila ob živce.
Često naletim na zgražanje
kolegov-voznikov takrat, ko v
križišču pred semaforjem usta-
vim v trenutku, ko mi zasveti
rumena luč. Seveda mora po-
tem ustaviti tudi kolega za me-
noj, ki s tem zapravlja ^svoje
predragocene minute. Čas je
pač zlato.
Bedasto se v vlogi voznika
počutim zlasti takrat, ko me
pri hitrosti 80 kilometrov na
uro na regionalni cesti prehiti
kar cela črta avtomobilov, naj-
manj prizanesljivi pa me z
zvočnimi signali opominjajo,
da sem na cesti res prava zga-
ga. Enako neumna sem tudi ta-
krat, ko si v klancu, ob nepre-
kinjeni črti, ne upam prehiteti
upehanega tovornjaka.
Na cesti sem, skratka, delež-
na vsemogočih »ovacij« na ra-
čun mojega neprimernega ob-
našanja.
Pa sem zadnjič, v naselju,
kjer je dovoljena hitrost največ
50 kilometrov na uro, malo
močneje pritisnila na plin in,
glej ga zlomka - v hipu sem
bila ob stopetdeset starih tiso-
čakov.
In zdaj, spoštovani bralci,
res ne vem, kako naj se obna-
šam v prometu, da bom povše-
či svojim kolegom in kolegi-
cam za volanom in da bodo z
mano zadovoljni tudi tovariši
miličniki. Svojo vest naj vpra-
šam? - Štiristo dvajset letoš-
njih smrtnih žrtev na sloven-
skih cestah bo čisto dovolj za
pravo odločitev.
MARJELA AGREŽ
POTROŠNIKI!
Na enem mestu dobite vse!
Obiščite nas v poslovalnici VI NOTE K A CELJE na
Tomšičevem trgu kjer lahko izbirate med 300 izbranimi
vrstami kvalitetnih vin. Zastopana so vsa področja v
Jugoslaviji.
Še poseben užitek vam bo izbirati med vrhunskimi in
arhivskimi vini starejših letnikov.
Take izbire ni v Celju nikjer!
Pridite! Dobimo se v poslovalnici Vinoteka Celje na
Tomšičevem trgu.
Ljubečna Celje
DO »LJUBEČNA«
Industrija keramičnih,
kislinoodpornih
in opečnih izdelkov
Delovna skupnost skupnih služb
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1.	projektiranje I.
Pogoji:
-	višja šola strojne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	aktivno znanje enega svetovnih jezikov
-	izpis iz varstva pri delu
2.	opravljanje tehnično-tehnoloških
del i.
Pogoji:
-	višja šola elektro smeri (energetik)
-	5 let delovnih izkušenj
-	aktivno znanje enega svetovnih jezikov
-	izpit iz varstva pri delu
3.	kuhanje
(za določen čas)
Pogoji:
-	KV gostinski delavec - smer kuhar
-	1 leto delovnih izkušenj
-	izpit iz higijenskega minimunia
TOZD Opeka
vabi k sodelovanju več delavcev za
nekvalificirana dela v proizvodnji.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na
naslov:
DO »LJUBEČNA«, Ljubečna 36, 63001 CELJE, p.p.
13, za kadrovsko službo.
objavlja prosta dela in naloge
1.	vodja hotela »TURIST« Mozirje
Pogoji:
-	najmanj srednja strokovna izobrazba gostinske ali
turistične smeri
-	tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na
področju vodenja samostojnega gostinskega obrata
2.	vodja kuhinje
(hotel »Turist«)
Pogoji:
IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri
-	tri leta ustreznih delonih izkušenj
3.	kuhar
(2 delavca)
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri
-	eno leto ustreznih delovnih izkušenj, oz. uspešno
opravljen pripravniški izpit
4.	slaščičar
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe slaščičarske
smeri ,
-	1 leto ustreznih delovnih izkušenj oz. uspešno
opravljen pripravniški izpit
Sklenitev delovnega razmerja za vsa navedena dela
in naloge velja za nedoločen čas.
Vse dodatne informacije v zvezi s pogoji dela lahko
kandidati dobijo v GP »TURIST« Nazarje (tel. 831-
911), kamor naj pošljejo tudi prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po pote-
ku roka za prijavo.
16. stran - novi tednik
13. november 198
Spremenljive
igre
nogometašev
Šmartna
Nekdanji republiški prvaki
in več kot desetletje člani slo-
venske lige tokrat s spremen-
ljivo formo nastopajo v vzhod-
ni območni ligi. Na posnetku
stojijo z leve trener Stevano-
vič, Fajdiga, Salihovič, Matko,
Maglica, Podvratnik, Marjano-
vič, Tasič in Magrič, spredaj
Zvir, Brunšek, Rudnik, Ko-
lenc, Grobelšek, Korber, Duh
in Omladič. Posnetek je nastal
na igrišču v športnem centru v
Žalcu pred tekmo z domačim
Partizanom, katerega nogome-
taši pa se niso hoteli slikati,
ker jim to baje pri doseganju
kasnejših uspehov škoduje.
Čudna zvijača!
Foto: LJUBO KORBER
Dragocena točka v gosteh
Rokometaši Aera so v 8. kolu IL zvezne lige gostovali v
Bjelovarju, kjer so se srečali s Partizanom. Po solidni igri sta
se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 18:18, medtem ko so
polčas dobili Celjani 9:10. Po daljšem času je bil znova najboljši
strelec Razgor z osmimi zadetki. Kljub osvojeni točki so Celjani
s štirimi točkami še vedno na desetem mestu med dvanajstimi
ekipami, v 9. kolu pa bodo v soboto, 15. novembra igrali doma v
hali Golovec proti tradicionalno neugodnemu nasprotniku
Istraturistu iz Umaga.
Visoka zmaga Velenjčank
Rokometašice Velenja so gostovale v Osijeku, kjer so zabele-
žile visoko zmago proti zadnjeuvrščenemu Osijeku 18:28
(9:13). Najboljše strelke so bile Golič 7 ter Kričej in Misaljevič po
4. Velenjčanke so na lestvici desete, v 9. kolu pa jih čaka težko
srečanje, ko bodo igrale doma z vodečim Jedinstvom, kije v ligi
še edino brez poraza.
Izgubili prvo mesto
Rokometaši Šoštanja so v republiški ligi gostovali v Litiji
in tesno izgubili proti domačemu Usnjarju 27:26 (15:10), naj-
boljši strelci pa so bili Žolger, Medved in Vrečar, vsak po šest
zadetkov. Tako sta ekipi zamenjali mesti na lestvici: Usnjarje
po zmagi zavzel vodilno mesto, Šoštanj pa se je umaknil z
dvema točkama manj na drugo.
Mladi plavalni upi znova v Celju
čeprav je poletna plavalna sezona končana pa to ne pomeni,
da plavalci mirujejo. Nasprotno, še bolj temeljito kot prejšnja
leta se pripravljajo na novo zimsko-poletno sezono 1986/87.
Start bo v Celju v soboto, 15. novembra v bazenu Golovec,
zaključek pa prav tam v nedeljo, 16. novembra. Prvi dan se bo
tekmovanje začelo ob 17. uri popoldne ter nadaljevalo v nedeljo
ob 9. uri dopoldne. Organizator je plavalni klub Klima Neptun
Celje, ki se v zadnjih letih tako organizacijsko kot tekmovalno
uvršča med najboliše plavalne klube v Jugoslaviji. V soboto in
nedeljo naj bi po sprejetih prijavah nastopilo 149 tekmovalcev iz
jugoslovanskih klubov (Biser Piran, Celulozar Krško, Crvena
zvezda Beograd, Fužinar Ravne na Koroškem, Jeklotehna Bra-
nik Maribor. APK Mladost Zagreb, Proleter Zrenjanin, Primorje
Rijeka, Rudis Rudar Trbovlje, Študent Skopje, Triglav Kranj,
Velenje iz T. Velenja, ekipa vojne pošte iz Maribora in domači
Klima Neptun, katerim se bosta pridružili še tuji ekipi iz Mad-
žarske in Avstrije.
1	TV
20GA JE OKROGLA
Republiška liga: Celjski Ingrid Kladivar je vil. kolu doma
iztržil dragoceno točko, ko je na Skalni kleti igral 1 : 1 z bivšim
članom II. zvezne lige in drugim na republiški lestvici
Koprom. Povedli so domačini preko Zuriča. nasprotnik pa
izenačil šest minut kasneje. Elkroj je doživel nov tesen pora^ v
Mariboru proti Železničarju, ko je izgubil 2 : 1, strelec B.
Ramic. Zanimivo je, da je Elkroj vodil vse do 50. minute.
Zmagal je velenjski Rudar v Mariboru, kjer je 3 : 2 premagal
Kovinarja. Domačini so vodili 2 : O vse do 50. minute, na kar so
Velenjčani dali tri gole (Šalija 2, Baždarevič) in osvojili drago-
cen par točk. Velenjčani so na petem, Elkroj devetem in
Ingrad Kladivar desetem mestu.
Republiška območna liga vzhod: v 10. kolu je dragoceno
točko v gosteh osvojil Partizan Žalec, ki je v gosteh igral
neodločeno 2 : 2 (1 : 1) v Kidričevem z Aluminijem, strelca pa
sta bila Mavrek in Druškovič. Steklar je v Rogaški Slatini
visoko 4 : O (strelci Kidrič 2, Povelšek in Cerovski) premagal
Svobodo Brežice, Partizan je v Slovenj gradcu gladko ugnal
Šmartno 3:0(1:0), Dravinja pa je igrala 1 : O (strelec Penič) z
Ojstrico iz Dravograda. Vodi Steklar 15 točk, 3. Šmartno 12, 4.
Dtavinja 11 in 6.-7. Partizan Žalec.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 9. kolo: Celulo-
zar - Orlica 3 : 3, Opekar - Šmarje 7 : O, Usnjar - Vransko 5 : O,
Papirničar - Odred pa je 3 : O b. p. dobil dvoboj Papirničar. ker
gostje niso imeli na igrišču dovolj igralcev za pričetek srečanja.
Vodi Opekar pred Papirničarjem, Celulozarjem itd. 10. kolo bo
na sporedu v soboto, ko se bodo srečali: Orlica - Vransko.
Usnjar - Odred. Šmarje - Papirničar. Rudar Senovo - Opekar
in Celulozar - Kovinar. Ponikva in Olimpija sta še vedno
suspendirana, ker nista vsak odigrala po dveh tekem.
Mali nogomet Laško jesenski del skupina A: nastopilo je 11
ekip, jesenski .prvaki so postali Koln pobi pred Aranžerji in
Disco 40. v B ligi pa Goldhorn pred Strmco in Gornjo Rečico.
Tu je nastopilo 12 ekip. S prvenstvom bodo nadaljevali spo-
mladi.
Mali nogomet Šentjur A liga po 8. kolu: vodijo Dramlje A.
sledijo Aero Loka, Jakob. Veterani, Blagovna. Magnum. Pan-
terji, Generacija in Gosmos, B liga po 9. kolu: ŠD Cevarna.
Ponikva, Primož, Tratna, Eregas, Vrbno. Šentjur, Začetniki,
Stopče. Maratonik, Slivnica.
Zvezna liga mali nogomet: nastopilo je 16 ekip. Cinkarna iz
Celja pa je osvojila odlično 8. mesto, med štirimi slovenskimi
ekipami pa drugo. V predzadnjem in zadnjem kolu so prema-
gali ljubljansko Liro 4 : 3. državnega pr\'aka v hali Golovec
pred 500 gledalci Plamen Grahorova iz Zagreba 3 : 2 in Vitreks
prav tako iz Zagreba 5 : 0. V ekipi Cinkarne so nastopili: Srdič,
Kopitar, Milač, Lazič, Hanza Hribernik, Juračič, Marinček,
Kos, Milinovič, Sirca, Koren, Zukič, Kecur in kot vodja ter
kapetan ekipe Simič.
TV-JG
POD KOSI
11. ZKL-zahod ženske: Kors
Rogaška je na gostovanju prema-
gala ekipo Omiša 105:87 (50:39)
in tako dosegla četrto zaporedno
zmago ter prešla v vodstvo na
lestvici. Košarkarice Rogaške
Slatine so si z uspešnim skaka-
njem za žogo v napadu in preciz-
nim metom iz razdalje že v 1. de-
lu zagotovile prednost ter odloči-
le tekmo v svojo korist. Sodnika
sta dovolila kontakt-igro, kar je
ustrezalo gostjam. Pri Rogaški so
bile zelo razpoložene Virantova,
Čepelnikova in Ciglarjeva, ki so
zahvaljujoč dobremu skoku v
obrambi, predvsem slednje (18).
polnile koš nasprotnic.
KORS Rogaška: Pešič 14, Vi-
rant 35, Čujež 6, Čepelnik 18, Po-
lutnik 6 in Ciglar 26. Kors Roga-
ška bo v 5. kolu doma gostila
ekipo kranjske Save Comerce, ki
je na 6. mestu.
SKL moški:. Libela je v Celju
dosegla pomembno zmago nad
ljubljansko Ilirijo 78:75 (36:38).
Na začetku tekme je kazalo, da
bodo gostje odnesli točki, saj so
povedli s 6:0,10:2,17:4 in 30:16. V
tem delu so domači slabo metali
na koš, pa tudi v skokih niso bili
uspešni. Po time-outu domačega
trenerja Jeriča je Libela zaigrala
odlično v obrambi in z agresiv-
nim conskim pressingom posi-
ljevala nasprotnika na napake ter
sama zaključevala akcije čim
bližje koša. Tako je Libela z del-
nim rezultatom 20:8 v zadnjih šti-
rih minutah polčasa razliko zni-
žala na 2 točki. Drugi polčas je
prinesel vrsto preobratov in na-
petosti. Še 4 sekunde pred kon-
cem tekme, ko je Libela vodila
78:75, je gostom uspelo po izvaja-
nju outa poskusiti kar trikrat z
metom za tri točke, vendar na
srečo domačih niso zadeli. Pri
Celjanih je izstopal Jani Cencelj,
ki je po kriznih letih z izvrstno
predstavo nakazal vrhunsko for-
mo, saj je, ko so pri Celjanih od-
povedali izkušenejši, odločil tek-
mo.
Libela: Gole 19, Cencelj 17
(3 X 3), Turk 11. Urbanija 10, Pi-
pan 8. Medved 11 in Kahvedžič 2.
Libela je še neporažena in je na
2. mestu za Jeklotehno Branik
zaradi slabše koš-razlike. V 5. ko-
lu pa bodo Celjani skušali v Seža-
ni čim višje premagati zadnjega
Kraškega Zidarja.
V Slovenskih Konjicah se je
domači Comet predal prej kot je
bilo pričakovati, pa tudi tako vi-
soke zmage gosti iz Rogaške naj-
brž niso slutili niti sami. Ob pol-
času je bilo 33:44, na koncu pa
lepih 22 košev (75:97) razlike za
ekipo Miloša Sagadina. Comet je
trenutno na 9. mestu, v nasled-
njem kolu pa bo gostoval v Ljub-
ljani pri L. D. Ježici. V Rogaški
Slatini pa bodo domači (3. mest,
gostili vodečega Jeklotehij
Branik.
Comet: Jerončič 2, Keblič
Šrot 6, Šmid 24. Rozman 21,
brovski 11. Zeleznikar 7, Rog
ška: Trobiš 29, Sagadin 5, Saraii
ja 28, Kidrič 16. Unferdorben 2 j
Gospodnetič 17.
SKi. ženske: Prijetno so pre^
rietile celjske košarkarice, ki so
Zireh premagale Kladivarja j
točko 58:57 in so tako na prv(^
mestu, po dveh, še neodigranj]
tekmah pa bodo najverjetneje u
odličnem tretjem mestu. Pomo(
nik trenerja Iztok Kariž: -S tt*
nerjem Antauerjem sva zasno^
la obrambo, v kateri.je Podg^
škova vseskozi sledila najbolj
domači strelki in jo tudi onernj
gočila, ostale pa so se branile,
conski postavitvi. Vseeno so d?
mače že vodile za 12 točk, vendj
so naše zmogle na koncu več mj
či od že zasoplih starejših nj
sprotnic in s trojko Juršetov^
prešle v vodstvo, ki ga niso vej
izpustile. Z 10 skoki seje izkazalj
Germova.
Metka: Jurše 26 (1 x 3), Turj
šek 18, Hajdinjak 6 ter Podgoi
šek H. in Jurak 4.
Igralke Cometa so v Slover,
skih Konjicah visoko (72:4{
31:37) premagale Maribor, kij
najslabši v ligi.
Comet: Hren 2, Šmid 21, Gač-
nik 1. Klančnik 12, Baraga J
Šporar 11, Lanjšček 1, Pajenk 1
Zdovc 6 in Kranjc 14.
Comet je na 5. mestu, v 5. kolij
pa gostuje pri Cerknici, ki ^
predzadnja.	i
2. SKL moški, vzhod I: V Celji
je Kovinar premagal Slivnico
98:71. Kovinar vodi, enako števi
lo zmag ima tudi Miklavž, ki ga
bodo Štorčani gostili v soboto vi
Celju.
Kovinar: Benčan 36 (1 x 3), La-
mut 6. Vodovnik 2. Planko 11
(2 X 3). Jošt 14 (1), Ulaga 8 in Šla-
tau 21 (1).
Vzhod II: Šentjur je doma od-
pravil Hrastnik za 25 točk, 124:98
(66:46). Domači trener Adžič je
dal priložnost tudi najmlajšim,]
da so se vpisali med strelce.
Šentjur: Martič Zo. 18, Škor-i
janc 31, Martič Zv. 14. Zorkq 5
Grajžl 4, Cehner 4. Polutnik 40|
Košak 2 in Logar 3.
Polzela je v Brežicah osvojila
točki (63:66. 30:24), strelci za go
ste pa so bili: Polauder 9, Cizej 8|
Turnšek M. 26, Senič 2, Turnšek
S. 3 in Poteko 18.
SKL kadeti: Soštanjski kadet
so premagali polzelske 102:92
(61:41). Pri Polzeli je bil naju
spešnej.^i Škrabe s 33 koši. Polže
lani v prihodnjem kolu igrajo i
Domžalami.
DEAN ŠUSTEE
V spomin dr. Alfonza Debeljaka
V trinajsti nagradni igri Partizana je bil pravilen odgovor dr
Alfonz Debeljak, znani celjski telesnokulturni in družbenopob
tični delavec, zdravnik, velik ljubitelj narave. V njegov spomii
društvo Partizan vsako leto pripravi tekmovanje v orientaciji
Tokrat smo dobili 43 dopisnic z odgovori, pravilnih pa je bilo 39
ki so se pridružile prejšnjim 570, vse te in ostale iz še sedmil
nagradnih iger pa bodo v - bobnu« imele možnost, da jih b
srečna roka izvlekla in tisti ki jo je pravilno izpolnil bo
pomočjo Cinkarne in Aera potoval leta 1987 na Univerziado'
Zagreb. Vsekakor bo doživetje videti olimpijske igre v malem
Ob tem bosta še dve nagradi za ogled Smotre Partizana Jugosla
vije in II. srečanja Partizana Slovenije.
Tokrat je nagrade prispevala Cinkarna, srečneže pa sta izžre
bali Breda Jurčec in Jasna Markovič. Prejmejo jih (po pošti)
Zofka Vrečko, Hohentv^ielstrasse 3, 8 Munchen 50, Jovo Forte-
nič, Ribaijeva 2, Celje in Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje.
METOD TREBIČNIK
Nagradna igra Partizan 14
Na osnovnih šolah Frana Krajnca na Polulah
in Veljka Vlahoviča v Celju so v zimskem času
od pol šestih zvečer ob ponedeljkih, torkih,
sredah, četrtkih in petkih vadbe za vse od
cicibanov do članov!
Vprašanje: kateri dve partizanski društvi sta
to?
Partizan Nova vas in Vojnik
Partizan Pod gradom in Lopata
Partizan Gaberje in Štore
Odgovore sprejemamo do petka, 21. novem-
bra 1986, nagrajuje pa Aero Celje!
NA KRATKO
V soboto za naslov
V soboto, 15. novembra bo v
Kranju 4. kolo slovenske lige v
judu. To bo mali derbi, saj se
bodo pomerili največji kandidati
za naslov prvaka domači Triglav,
mariborski Železničar in celjski
judo klub Ivo Reya, ki je še ved-
no kljub pomlajeni ekipi brez po-
raza. Pred pomembnim nasto-
pom so izjavili:
Vojko Rovere: »Nasprotnika
sta močna, vendar pripravljamo
se. da bi uspeli.<•
Oto Seles: »Smo močni, žal pa
nam primanjkuje kvalitetnih
tekmovalcev za najlažje katego-
rije.«
Štefan Cuk: »Po odhodu An-
derleta. Oštirja in mene v druga
kluba so mnogi mislili, da je to
propad celjskega kvalitetnega ju-
da. To pa še zdaleč ni res, saj
raste nov rod, ki pa potrebuje
svoj čas za prekalitev v dobre
borce. Sam se z judom ukvarjam
že od trinajstega leta in vem. kaj
pomeni trdo delo. da prideš do
uspeha. Celjska ekipa je sicer
mlada, vendar najvažnejše je. da
so pred njo lepe perspektive. Po
nekajletnem premoru se prvo de-
lo z mladimi že pozna. Samo de-
lati je treba."
Štefanov načrt?
»Vesel sem, da naju je skupaj z
Anderletom za osvojeni ekipni
medalji na evropskem prvenstvu
v Novem Sadu sprejel predsed-
nik skupščine občine Celje Tone
Zimšek. To je dokaz pozornosti
do naše dejavnosti. Z zvezno ligo
(z Anderletom nastopata za Ra-
kovico - op. p.) bomo končali 5.
decembra, z višinskimi priprava-
mi začeli v začetku januarja 87,
10. januarja sodelovali na turnir-
ju v Parizu, februarja v Bolgariji,
marca v Pragi, aprila pa bo zelo
pomembno državno prvenstvo,
kajti najboljši bomo sodelovali
na evropskem prvenstvu, ki bo
maja. Veliko bo dela in hudih bo-
jev za novo dokazovanje, da ne-
kaj pomenimo.«
T. VRABL
Trije porazi in ena
zmaga
V	5. kolu moške republiške li-
ge je Šempeter v Žalcu tesno iz-
gubil proti vodeči Ekipi Granit
3:2, Topolšica pa je doma glad-
ko izgubila z Narodnim domom
3:0. Šempeter je na lestvici sed-
mi, Topolšica pa deveta, v 6. kolu
pa bosta igrala Topolšica doma z
Mežico. Šempeter pa bo gostoval
v Kamniku.
V	5. kolu ženske republiške li-
ge je Ljubno gladko 3:0 izgubilo
s Krimom v Ljubljani, Topolšica
Kajuh pa doma s 3:2 premagala
mlado ekipo Paloma Branik iz
Maribora. Topolšica Kajuh je
tretja. Ljubno pa peto, v 6. kolu
igrajo Ljubenke doma z vodečim
Kočevjem. Topolšica Kajuh pa
gosti Mežico.
Nastopi in porazi
holcejistov
Nadaljuje se tekmovanje v re-
publiški pionirski in mladinski
hokejski ligi na ledu. Celjski na-
raščajniki HDK Cinkarna so to-
krat doma izgubili obe srečanji.
Pionirje so premagali sovrstniki
Kompas Olimpije 9:0. mladince
pa Tivoli 13:0. V naslednjem kolu
oboji gostujejo na Jesenicah. Pi-
onirji se bodo pomerili s sovrst-
niki Kranjske gore, mladinci pa z
ekipo Jesenic. Člani HDK Cin-
karna Celje so oddigrali prvo tek-
mo v medrepubliški ligi včeraj
(sreda, zato tudi ni rezultata) v
Ljubljani oz. Vevčah s Slavijo, v
soboto, 15. novembra pa bodo
doma v Mestnem parku igrali s
Triglavom iz Kranja. Tekma se
bo začela ob 18. uri.
MARJAN SORŠAK
Najboljši strelci v
Rečici pri Laškem
SD Dušan Poženel v Rečici pri
Laškem je pripravila dvodnev-
no odprto prvenstvo Slovenije
za najboljše strelce v medna-
rodnem programu. Na prireditvi
so nastopili tudi udeleženec
olimpijskih iger Franc Peternel
st. iz Kranja ter državni reprezen-
tantki s celjskega območja Hele- •
na Lavrinc iz Laškega in Denis
Bola iz Titovega Velenja. Tekmo-
valo je 50 strelcev. Rezultati:
zračna pištola standard ekipno 1.
Olimpija Ljubljana. 2. Mrož
T.Velenje, posamezno 1. Franc
Gaber Olimpija Ljubljana, 2. Loj-
ze Trstenjak Mrož T Velenje,
mladinke ekipno, 1. Olimpija
Ljubljana, 2. SD D. Poženel Re-
čica pri Laškem, 3. Mrož T. Vele-
nje. posamezno 1. Helenca La-
vrinc Rečica, 2. Denis Bola Mrož
(TV), 5. Leonida Goudnikar in 6.
presenetljivo Suzana Jakopič
(obe Rečica), velik up rečiškega
strelstva. Z MK standardno pi-
štolo članice je zmagala ŠD
D. Poženel iz Rečice pri Laškem,
med posameznicami pa so bile
najboljše 1. Denis Bola (Mrož
TV), 2. Helenca Lavrinc in 5. Le-
onida Gozdnikar (obe SD D. Po-
ženel Rečica pri Laškem). S hi-
trostrelno MK pištolo so slavili
strelci Kranja, med posamezniki
Franc Gaber Olimpija Ljubljana
pred očetom in sinom Francema
Peterneloma. 5. mesto pa je osvo-
jil domačin, velik ljubitelj tega
športa, Vinko Lavrinc.
54 ekip v kegljanju
v Žalcu je bilo občinsko sindi-
kalno tekmovanje v kegljanju
in košarki. V kegljanju je nasto-
pilo 54 ekip, pr\'a mesta v posa-
meznih kategorijah pa so osvoji-
la SIP Šempeter pri starejših čla-
nih, posamezno Zlobec (SIP), pri
članicah Hmezad Žalec, posa-
mezno Milošič (SO Žalec), pri ve-
teranih Ferralit Žalec, posamez-
no Kekec (Obrtniki) in pri mlaj-
ših članih Hmezad Žalec ter po-
samezno Kompan (Hmezad).
T. TAVČAR
november 1986
novi tednik - stran 17
1500 igralcev tenisa
j^ončana je sezona tenisa na odprtih
^jš^ih. Predstavniki teniške sekcije
'm Cinkarna Celje so z letošnjimi
Jjpelii zlasti najmlajših povsem zado-
•oljni.
j^Tg klubskem prvenstvu je od pionirjev
, fianov nastopilo 61 tekmovalcev. Pri
jpnirjih (17) so bili najboljši Andrej Tra-
Miha Furlan, Goran Brajkovič in
igštjan Doberšek, pri članih (32) Marjan
p.,rlan. Boštjan Dimitrijpvič, Boštjan
Iflinarič in Tomaž Volk, pri članicah (12)
Juzana Kršinar. Poldka Prelod. Zorka
,'učer in Nataša Strašek ter pri moških
dvojicah Vrečko-Dimitrijevič in ženskih
^ršinar-D. Strašek.
V Sloveniji so tri teniške lige, Celjani
la nastopajo v prvi. Med osmimi so letos
isvojili odlično četrto mesto za Olimpijo,
ledvodami in Kamnikom ter pred Vele-
ijem. Novo Gorico, Slovenskimi Konji-
ami in Brežicami v postavi Rok Ven-
ust. Rok Veber, Boštjan Dimitrijevič.
Boštjan Mlinarič in Bogdan Vrečko.
Uspeh je še toliko večji, ker so nastopili s
pionirji in mladinci.
Uspešni so bili tudi na pokalnih tek-
movanjih. Po zbiru točk sta med 60 tek-
movalci do 12 let osvojila Andrej Trauner
drugo in Miha Furlan šesto mesto, med-
tem ko za Gorana Brajkoviča in Boštjana
Dobrška še niso znane končne uvrstitve.
Med pionirkami do 14 let je bila Saška
Sazonov četrta (22 tekmovalk), med mla-
dinkami do 14 let pa Urška Trauner dru-
ga. Slednja je na turnirju masters (naj-
boljše) v Splitu osvojila 8. mesto. Med
veterani so se izkazali Marjan Furlan,
Zorko Vučer, Cene Prelog in Poldka
Prelog.
Končan je tudi spomladansko jesen-
ski del v občinski sindikalni teni.ški ligi.
V 1. ligi je zmagal Aero pred Razvojnim
centrom, Toprom, Zlatarno. Kovinoteh-
no. Cinkarno, Tehnično šolo. Zdravstve-
nim centrom in Klimo (zadnji dve ekipi
bosta v prihodnji sezoni igral v 2. ligi), 2.
liga Libela. Razvojni center B. EMO, Go-
lovec, Opekarna, Cinkarna B, Nivo.
Zdravilišče Dobrna in Obrtniki (zadnji
ave ekipi se .selita v 3. hgo), 3. liga Parti-
zan, LB, Železarna, ZTKO, Zdravstveni
center B, Cinkarna C, Kovinotehna, In-
grad, Zlatarna B (zadnji ekipi v 4 ligo) in
4. liga Klima B, Elektro Mihelin, Cinkar-
na D. Cestno podjetje. Cinkarna E, Sa-
moupravna stanovanjska skupnost Ce-
lje, Partizan C in Savinja. Iz vseh lig od
druge navzgor najboljši ekipi zamenjata
zadnjeuvrščeni. Zaradi zanimanja za te-
nis pa bo verjetno spomladi treba ustano-
viti še več ostalih lig.
TONE VRABL
j^etos imamo v Celju in okolici že 67
fiiiških igrišč (lani v tem času 32): v
flju v Mestnem parku 5 peščenih, na
jolovcu 5 peščenih in 2 asfaltirani, pri
)pckarni Ljubečna 2, v Štorah 2, Šent-
urju 4 (2). Ponikvi 1(1), Rogaški Slatini
Laškem 2, Dobrni 2, Zrečah" 3, na Ro-
114, Slovenskih Konjicah 4 (3), Žalcu 4
1,, Preboldu 3, T. Velenju 8 (2) in Šošta-
ju (1). Ali 55 peščenih in 12 asfaltiranih
fniških igrišč. Trenutno je v gradnji še
(st igrišč, pet pri RŠC Golovec in eno
3 Cinkarno za Toprom.
Žal pa je zaradi velikega zanimanja za
enis še premalo igrišč zlasti v turistič-
lih in zdraviliških krajih, prav tako pa
gin tudi primanjkuje ustrezne opreme.
Kako preživeti zimo? Celjani jo bodo
hali C na Golovcu na dveh pokritih,
icer neogrevanih igričih ter z dodat-
lim treningom v telovadnici.
Letos so v Mestnem parku in na Go-
ovcu opravili 29 tečajev za otroke in
idrasle ter tiste iz delovnih organizacij,
ibiskalo in uspešno končalo pa jih je
ikoli 400 tečajnikov. Zanimanje je veli-
[0, žal pa ni dovolj igrišč in zlasti vaai-
eljev.
Pionirji teniške sekcije pri HDK Cinkarna Celje po končanem klubskem prvenstvu
1986 stojijo od leve L. in M. Furlan, Pfeifel, Voh, Trauner, Brajkovič, Doberšek in
Roje, spredaj Godnik, Virant, Rampf, Bobovnik, Brajkovič, Jezernik in Božič.
Komu polcal Novega tedniica?
Trim team iz Celja, kjer so združeni nekdanji odlični igralci roko-
meta v Celju, bo v soboto. ]5. novembra pripravil 10. jubilejni turnir
rokometnih veteranov Slovenije. Nastopilo bo šestnajst ekip z okoli
200 igralci, med njimi pa bodo mnogi nekdanji državni reprezentanti.
Ekipe bodo razdeljene v štiri skupine, dve bosta igrali v telovadnici
tehnične šole, dve pa v dvorani Golovec, povsod pa se bodo tekme
začele ob pol devetih zjutraj- Finalna tekma bo zvečer v Golovcu kot
predtekma Aeru - Istraturist iz Umaga v okviru H. zvezne lige, ki se
bo začela ob 19. uri. Lani je pokal, ki ga podarja uredništvo Novega
tednika - Radia Celje in je prehoden, osvojila mariborska ekipa
Branika. Ali bo to uspelo letos Celjanom? Pripravljajo se na podvig,
brez dvoma pa bo to lepo srečanje z nekdanjimi odličnimi rokome-
taši.
Celjski šaliisti
ponovno ob točko
v 6. kolu repubiške lige vzhod
celjskim šahistom ni uspelo
zmagati in tako so si zmanjšali
možnosti za osvojitev prvega
mesta. Gostovali so v Krškem in
igrali neodločeno 3:3. Šahisti
Slovenskih Konjic so zmagali v
Slov. Bistrici, kjer so premagali
Impol 2,5:3,5, medtem ko so Ve-
lenjčani doma izgubili proti vo-
deči Radenski 1,5:4,5. Vodi Ra-
denska, Celjani so drugi, ŠŠK
Velenje šesti in Slovenske Konji-
ce sedme. 7. kolo bo na sporedu v
nedeljo, 16. novembra, vsa sreča-
nja pa se bodo začela ob 9. uri. V
celjskem šahovskem klubu bodo
Celjani igrali z Brežicami, ŠŠK
Velenje bo gostoval pri Pobre^u,
Slov. Koryice pa bodo doma go-
stile Partizana Polskava.
Društvo invalidov
Žalec zmagalo v
Sevnici
v Sevnici je bilo tradicional-
no vsakoletno tekmovanje v ra-
zličnih športnih panogah s kate-
rimi so proslavili krajevni praz-
nik. V šahu je zmagalo Društvo
invalidov Žalec v postavi Jože
Peternel, Jože Štorman, Ivan
Pevnik in Jože Grobelnik, v stre-
ljanju z zračno puško pa ekipa
DrušU'a invalidov Laško. Po ša-
hovskem ekipnem turnirju so
odigrali še hitropotezni turnir,
kjer je zmagal Jože Štornian
pred Jožetom Peternelom in Iva-
nom Pevnikom, vsi DI Žalec.
Štorman pred
Peternelom
šahovski klub Savinjčan v
Šempetru je pripravil tradici-
onalni mesečni hitropotezni
turnir, kjer je zmagal Martin
Štorman pred Jožetom Peterne-
lom in Stanetom Skokom. Tur-
nir pred koncem, ta bo prihodnji
mesec, je boj za prvo mesto
izredno izenačen, saj vodijo M. in
J. Štorman, Skok. Vošnjak in
J. Peternel, med njimi pa bo po
zadnjem nastopu tudi znan zma-
govalec za letošnje leto.
JOŽE GROBELNIK
Karate v Žalcu
v Žalcu je bilo tretje, četrto in
peto kolo v enotni slovenski ka-
rate ligi. S celjskega območja
nastopajo tri ekipe Žalec, Titovo
Velenje in Celje. Tokrat so bili
najuspešnejši karateisti T. Vele-
nja. ki so v vseh treh kolih zma-
gali in prevzeli vodstvo na lestvi-
ci. Ekipa Žalca je premagala Tr-
bovlje 7:3 in Celje 6:4. Vodi
T. Velenje z 8 točkami. Žalec je s
štirimi točkami četrti. Celjani pa
z dvema delijo peto do šesto
mesto.
T. TAVČAR
Greenwich Village. Štu-
lentsko naselje, svojčas pol-
10 bohemskih lokalov, bra-
latih študentov, profesoijev
' neuglednih suknjičih,
>svobojenih žensk, ki jim
nisi smel pridržati vrat,
ter so tradicionalno vljud-
nost tolmačile kot znak mo-
jega šovinizma ... Sedanji
3reenwich Village je večino
eh vagabundov, vso to revo-
ucionarno druščino, večino
istih malih in zakajenih lo-
^ov izgnal, nemara v pod-
»mlje New Yorka, nemara v
^potilne in frizerske salone
cr v urejene predavalnice
'ližnjih univerz ...
Jack EIway, študent eko-
nomije iz New Yorka: »Za-
'^hljujoča je vse večja apa-
'^nost med ameriško mladi-
jO' Sedanja generacija mla-
^ je milo rečeno politično
^^sem mlačna. Vse več je
^^dentov, ki padajo na po-
■fni finte premetenih trgov-
kijih obdarujejo z razni-
potrošnimi dobrinami ali
•f jim pošiljajo mikavno
^ikovane ponudbe, češ kaj
potrebujejo in kako lah-
[P jim je vse to dosegljivo,
■^^a večine mladih je, da si
^^^^jo pot v tisto polovico
^eriške družbe, ki dokaj
'°bro živi. Radikalna poli-
tična prepričanja jim lahko
pri tem samo škodijo.«
Crya Weaver, študentka li-
kovne umetnosti iz New
Yorka: »Greenwich Village
res ni več tisto kar je bil, ven-
dar se še kljub temu uspešno
upira nezahtevnemu razve-
drilu in dolgočasnemu raz-
košju. Še vedno je živo na-
sprotje vsemu tistemu, kar
poveličuje uradni New York,
čeprav na prvi pogled tega ni
videti.«
Izdal je ameriško
ustavo
Washington, Moskva
Združenih držav Amerike;
Capitol, White House, Lin-
coln Memorial, Jeff^erson
Memorial, Wasington Monu-
ment, John F. Kennedy Cen-
ter for Performing Art, Nati-
onal Museum of American
History ..., marmor in be-
ton, parki in aleje, starši z
otroškimi vozički, zaljublje-
ni parčki, stotine turistov s
fotoaparati..,
Ko vse to vidiš in zadovo-
ljiš lastni radovednosti,"Dsta-
neš prazen. Vprašaš se: »Se
je splačalo čakati dve uri na
vročem popoldanskem son-
cu, da si lahko na primer za
trenutek pokukal v modro
ali rdečo sobo v Beh hiši?«
Ko se vrneš domov, ti ni žal,
vendar pregovor, da enkrat
ni nobenkrat, ne vzdrži.
Arlingtonsko nacionalno
pokopališče obsega več kot
hektar zemljišča, kjer je med
drugim pokopano 2111 nez-
nanih vojakov. Nastanek po-
kopališča sega v leto 1864,
Jugoslovane pa gotovo naj-
bolj vznemiri obisk groba
Johna Fitzgeralda Kenne-
dya, petintridesetega pred-
sednika Združenih držav
Amerike, ki je ostal v spomi-
nu kot borec za ohranitev
miru na svetu in kot borec
proti rasni diskriminaciji.
Pretresljiv je letak, ki je
pred atentatom na Johna F.
Kennedya krožil med štu-
denti v bhžini Dallasa. Pod
predsednikovo sUko, na ka-
teri izgleda kot zločinec,
med drugim piše: »Izdal je
ustavo, na katero je prisegel.
Suverenost Združenih držav
Amerike predaja Organizaci-
ji združenih narodov, ki je
pod pokroviteljstvom komu-
nistov. Izdal je naše prijate-
lje na Kubi, v Katangi in na
Portugalskem ter pomaga
Rusom, Jugoslovanom in
Poljakom, ki so naši sovraž-
niki.
Protikomunističnih zako-
nov ni izvajal dovolj rigoroz-
no. Podpiral in podžigal je
rasne izbruhe, ki so jih inspi-
rirali komunisti. Ukazal je
federalnim enotam, da so ile-
galno vdrle na ozemlje suve-
renih zveznih držav. Na vlad-
ne položaje je imenoval anti-
kristjane; podpiral je vrhov-
no sodišče v njegovih proti-
krščanskih odločitvah. Tujci
in obče znani komunisti se-
dijo na odgovornih mestih v
zvezni vladi...«
Georgetown. Stari del
Washingtona, ki je živo na-
sprotje marmornatih velika-
nov. Nekaj ulic z ličnimi lo-
kali, klubi, discotekami, tr-
govinami, kjer življenje ne
zamre do zgodnjih jutranjih
ur. Ko se spusti mrak in za-
žarijo raznobarvne luči, za-
polni ulice mladost, razigra-
nost in glasba. Mladeniči, ki
kot za stavo drvijo z avtomo-
bili gor in dol po ulicah, na-
govarjajo mimoidoča dekle-
ta. Pohcaji, ki se prebijajo
skozi ta plehnati vrvež, opo-
zarjajo prek megafonov:
»Nobenih izpadov! Zabavaj-
te se kolikor vam srce želi,
vendar ohranite zdrav ra-
zum ...« In že odtulijo dalje,
ne da bi jih kdorkoli
opazil...
»Zlata« smrt!
Golden Gate Bridge (Most
zlatih vrat). Razpuščenih
dolgih črnih las, za Japonko
kar velike postave, mičnih
kretenj in prijetnega videza,
se je sproščeno nasmehnila v
objektiv, saj ga ni turista, ki
ne bi hotel biti na fotografiji
skupaj s tem nekaj manj kot
tri kilometre dolgim lepot-
cem. Njena prijateljica pa ni
in ni pritisnila na sprožilec,
kot da bi se ji fotoaparat pri-
lepil na obraz...
Ni se zgrozila le ona.
Vsem, ki so si prišli ogledati
ta ponos San Francisca, je
zastal dih ... Lahkotno kot
pero je drsel proti mirni gla-
dini Pacifika ... Ni in ni ho-
telo biti konca, kot da ga
svetlo modre vode niso hote-
le sprejeti medse ... Pacifik
se je le neznatno vznemiril in
zakopal njegovo skrivnost
globoko v svoja nedija ... Ni
bil ne prvi ne zadnji, ki se je
pognal v smrt iz tega viseče-
ga samotarja, ki se vije 68
metrov nad gladino oceana
kot tiha in veličastna srebrna
reka.
Grob neznanih ameriških vojakov iz I. in 11. svetovne
vojne ter iz korejske vojne na Arlingtonskem nacional-
nem pokopališču (Arlington National Cemeterjr) v Wa-
shingtonu je zastražen štiriindvajset ur dnevno. Zame-
njava straže pred grobom neznanih vojakov je tako poleg
ogleda groba Johna F. Kennedya, ki te časti ni deležen,
največja »zanimivost* Arlingtonskega nacionalnega po-
kopališča.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
18. stran - novi tednik
13. november 198
FRAN SALESKI-FINZCAR
Pod svobodnim soncem
šest vesel se je zarezalo v morje, da se je stresel
čolniček in seje komaj vidno še gibal. Vtem je že rahlo
trčil ob bok velike ladje. Z gibčnostjo mladega mornarja
je splezal stari trgovec po lestvi, ki je bila spuščena do
vode. Na krovu ga je čakal Melhior. Podal je gospodu
roko s krova in ga dvignil k sebi.
»Vse dovršeno?«
»Vse, prejasnost!«
»Brez nesreče?«
»Enemu sužnju je zvilo nogo!«
»Nič ne de. Ali sedijo veslači na klopcah ?«
»Vsi čakajo udarca, da spuste vesla v morje.«
»Sidra še nisi dvignil?«
»Ne še, gospod!«
»Prav. Na pismo do trgovca Timoteja v Kiju. Prodaj
svilo po vsaki ceni, prodaj brod in sužr{je. Ne čak^
jadrnice, kakor sem ti naročil. Ko opraviš, poišči ladjo in
se pripelji v Atene. Za mojo vilo veš. Tam me čakaj. Pazi
na denar! Smeš obdržati osem najboljših in najmočnej-
ših sužnjev, da varno prinesete vsoto do mene. Ra-
zumel?«
» Vse, gospod!«
Melhior je potrdil z veliko vdanostjo in se mu globoko
poklonil. Toda razumeti ni mogel, kaj se godi z Epafro-
ditom. - Prodaj po vsaki ceni, mu je rekel. Da bi on
prodajal, Epafrodit, po vsaki ceni? Ne, ni ga razumel. Da
ni bilo v trgovčevih očeh teh mrzlo suhih sklepov, da
mu ni sevala z lica razboritost in važnost, bi mislil
Melhior, da je zblaznel.
»Vozite varno in srečno! Rahlo vleče vzhodnik. Takoj
lahko napnete jadra! Kristusov blagoslov n^ tolaži vi-
harje!«
Epafrodit je dvignil roko, kakor bi blagoslavljal barko
in bogastvo, katero je bilo skrito v njenem mračnem
trupu. Samo hip, kakor blisk ga je pretreslo, ko se je
trgalo od njegovega srca tisto, kar je ljubil vse življenje.
Ali samo za hip. Plamen sovraštva do Teodore, ogenj
hrepenenja, da bi jo zmagal, da bi iztrgal njeni roki plen,
je použil vso strast, s katero je visel na vsakem statšru
svojega s tolikimi skrbmi nakopičenega bogastva.
Popel seje urno preko ograje, senca je zdrsnila po lestvi
in v trenutku so Melhiorju izginili obrisi čolnička v
morsko noč.
Epafrodit je še čul temni zvok kladiva, ki je udarilo
povelje veslačem: V morje z vesli! Črna groblja se je
zganila in ladja je odplula. Še enkrat jo je pogledal
Epafrodit z brega, še enkrat ga je pretreslo - in velik kos
njegovega bogastva je izginil v nočnem obzorju.
Ko seje vrnil v stanovanje, ni mislil na počitek. Vedel
je dobro, da lahko z enim zamujenim trenutkom zaigra
trojno življenje in vse lepo bogastvo. Napisal je pismo
od bogatega Zida Abiatara, uglednega mladega trgovca,
in mu velel, naj se še tisto noč javi pri njem. Poslal je
pismo po Numidi, hkrati z njim nosilnico, zagrnjeno s
težkimi, temnimi zavesami.
Ko je Epafrodit čakal Abiatara, je legel na kipeče
svilene blazine, da je njegovo skromno telo kakor uto-
nilo na mehkem ležišču. Svetilnik je svetlo plapolal
Plamenčki, porojeni iz najboljšega olja, si visoko jezi-
kali in se iztegali preko roba pozlačenih margaranovih
jabolk. Trgovec je ležal z namršenimi obrvmi in gledal
živo zdramljen v strop. Suhi prsti so bobnali po čelu, za
katerim je snoval suhoparno mirno načrte. Krog tesno
stisnjenih ustnic mu je zaigral vselej nasmeh, kadar je v
mislih dospel do nevarno zamotanega vozla, pa ga je z
duhovito lestjo presekal kakor Aleksander z mečem
vozel frigijskega kralja Gordija.
Ko je zaslišal zunaj tihe stopinje in vedel, da se bliža
Abiatar, ni vstal. Leže gaje čakal.
Abiatar seje začudil.
»Mir s teboj, Epafrodit!«
»In mir Kristov tebi, Abiatar!«
»Opolnoči me zoveš, pa ležiš, kakor bi se slastno
navečerjal in čakaš prijatelja, da vrževa kocke!«
»Vrževa jih, Abiatar. Prerokujem ti pa, da dobiček
odneseš ti!«
Epafrodit seje dvignil.
»Sedi, igro takoj začneva!«
. »Na Mojzesa, da te ne razumem!«
»Razumeš me naglo brez Mojzesa in talmuda, samo če
nisi pustil pri lepi Sari svoje pameti!«
»Poslušaj! Čas beži!«
Obrnil je peščeno uro.
»Druga polnočna straža nastopi. Mudi se mi! - Ti,
Abiatar, si mlad, čvrst in često sem občudoval talent, ki
ga kažeš pri kupčijah. Zato te čislam, zato sem te klical.
Ali kupiš od mene vilo, pristanišče, vrt, skratka vse,
razen mene. Jaz sem ti tako staro blago, čemu bi ti bil?«
Abiatar je osupnil. Prej bi bil Všroval, da gre Teodora
v puščavo, kakor da Epafrodit proda najboljšo trgovsko
postojanko v Bizancu.
»Epafrodit, ne šali se z menoj! Do polnoči sem delal.
truden sem in žal bi mi bilo noči in počitka.«
»Ne trati praznih besed! Odgovori!«
»Kupim.«
»To je kupna pogodba in cene, vse dp pičice natančm
Preberi in podpiši, če si zadovoljen! Če nisi, javi nagb
prodam drugemu!«	*
Abiataru je zažarelo bledo lice, ko je Grk razgrnil prt
njim široki pergament. Poglobil se je v številke i
nemirno begal od vrste do vrste. Epafrodit ga ni opan
val. Zagledal se je v drobni sviž, ki je tekel neslišno
peščeni uri.
»Podpišem!«
Abiatar je bil vzradoščen, ko je prebral pogodbo.
»K^ pa s svilo? Imaš je mnogo, a v pogodbi je ni.*
»Niti kosmiča je ni pod mojo streho. Razprodana.*
»A-a-a,« je strmel Abiatar.
»Dobro torej, podpiši! Toda prej mi prisezi na vi
očake, na oba templja in na grob in prah Abrahamov, d
ne zineš besedice o tem, dokler jaz ne izginem od tod
»Skrivnosti so v tebi, epafrodit«
»Prisezi!«
»Prisegam I«	t
»Sedaj podpiši! Toda letnico, ki je še ni na pogodb
pomakneva za leto dni nazaj!«
Abiatar se je zopet začudil.
»Hitro, sicer kupi kdo drug!«
Žid je podpisal in dostavil za leto starejši datum. Nat ^
je podpisal Epafrodit, zvil pergament in ga spravil. Pr&
Žida je položil prazen kos papirusa in mu narekoval:
»Epafioditu, prejasnemu gospodu!
Ker se preselim sam v vilo, katero sem kup
pred letom od tebe, te prosim, da izvoli tvoj
prejasnost ukreniti, da se morem v mesecu dn
nastaniti v njej!
Abiatai'
13. november 1986
novi tednik - stran 19
20. stran - novi tednik
13. november 198
Zdravljenje alkoholizma pri nas (2)
Sodobno zdravljenje
alkoholizma
(družinsko zdravljenje, socialna psi-
hiatrija)
Na osnovi izkušenj, rezultatov dela z
alkoholiki in v skladu s pojmovanjem
socialne psihijatrije kot take, zdravi-
mo pri nas alkoholizem na način, ki bi
mu lahko posplošeno rekh družinsko
zdravljenje alkoholizma. Takšno
zdravljenje je skupek pristopov in/ali
metod, katerih namen je zdraviti in
ozdraviti alkoholika, urediti odnose v
njegovi družini in na delovnem mestu,
kot tudi njegov odnos do soljudi nas-
ploh. Spoznanja in metode, bistvene v
procesu zdravljenja in rehabilitacije,
pa so sodobnemu zdravljenju alkoho-
lizma prispevale naslednje vede:
Medicina je napredovala v raziska-
vah obolenj organizma, kijih povzroča
alkoholizem in jih je sposobna tudi
zdraviti in ozdraviti, v kolikor niso
prehuda. Psihijatrija pa je dodobra
spoznala in preučila duševne motnje
in način zdravljenja le-teh.
Socialno delo, ki zžOema najrazlič-
nejše obhke pomoči ljudem v stiski, je
prispevalo predvsem dve izkušnji bi-
stvenega pomena in sicer, da je v soci-
alnih težavah najboljša pomoč poma-
gati ljudem razumeti bistvo težav, kar
v njih prebudi voljo in sile za rešitev
in, da je nekoristo in nesmiselno
obravnavati človeka v socialni stiski
ločeno od okolja in ljudi, s katerimi
živi in dela. Ti dve spoznanji sta bih
temelj, na katerega sta se oprli dve
delovni metodi, strokovno razviti v
zadnjih desetletjih, to sta skupinsko
delo (terapija) in organizacija skupno-
sti, o katerih več v nadaljevanju.
Psihologija je prispevala nauk o
obrambnih mehanizmih, kar je odlo-
čilno pripomoglo k globjemu razume-
vanju alkoholikovega obnašanja. Važ-
na so tudi spoznanja o vlogi podzave-
sti in problemih iz otroštva, ter teorije
o komunikacijah (občevanju) in med-
sebojnih odnosih.
Sociologija nam pomaga dojeti,
kakšen vpliv imajo na razvoj alkoho-
lizma navade družbe, zakoreninjeni
ljudski običsOi itd. Takšno znanje se
lahko s pridom uporabi pri prepreče-
. vanju alkoholizma.
Statistika prispeva številčne podatke
o razširjenosti alkoholizma, število oz-
dravljenih itd.
Pedagogika pa daje izkušnje o vzgo-
ji in prevzgoji ljudi, o obravnavanju
vedenjsko motenih in vzgojno zane-
marjenih.
Poleg omenjenih so svoj delež pri-
spevale še biokemija, etika itd. in, kar
je potrebno posebej poudariti, gibanje
AA.
Sodobno zdravljenje alkoholizma
poteka v glavnem v bolnišnicah in v
ambulantah za zdravljenje ob delu. V
obeh primerih je skoraj enako uspeš-
no, čeprav se težišče nadaljnjega raz-
voja nagiba v prid ambulantni obliki.
Zdravljenje samo je izredno dinami-
čen, živ proces, katerega je težko na
kratko opisati. V grobem ga sestavlja
šest pristopov, ki nekje potekajo so-
časno.To so:
1.	Umiritev odvisnosti.
2.	Zdravljenje telesnih in duševnih
okvar, ki jih je povzročil alkohol.
3.	Obnovitev odnosov s svojci.
4.	Socialno učenje v terapevtski
skupini in skupnosti.
5.	Spoznavanje alkoholizma.
6.	Spoznavanje samega sebe.
D. B.
ZDRAVILNE RASTLINE
Pelin
Pelin (artemisia absinthium L.) spada v rod peli-
nov, ki je doma na severni polobli in šteje približno
300 vrst. Po večini so stepske rastline, sivkaste barve
in z aromatičnimi lastnostmi. Cvetni koški so
majhni in neznatni in so združeni v podolgasta groz-
dasta socvetja. Vsi cvetovi v košku so cevasti. Pelini
so vetrocvetke in zaradi tega so postali njihovi
cvetni koški tako neznatni.
Pravi pelin je pri nas splošno razširjena, meter
visoka zelnata trajrlica, ki raste posebno na pašnikih,
med grmovjem, na gozdnih posekah in nabrežjih. Listi
so globoko narezani in celorobi. Njihova zgornja stran
je gladka, spodnja pa pokrita z belkastim puhom. Zato
je rasthna siva. Okrogli cvetni koški so samo do 4 mm
široki, svetlo rumeni in združeni v dolgem, ohstanem
latu. Pelinovi listi so močno aromatični.
Pelin vsebuje mnogo grenkih snovi, absinthin, gli-
kozid absinthiin, nekaj eteričnega olja azulena,
jabolčno in jantarno kislino, čreslovine, rudninske
soh. Eterično olje vsebuje terpene ter do 10% tujona,
imenovanega tudi tanaceton in salvion, zaradi česar je
pelin strupen.
Pelin lahko uživamo le v majhnih količinah in tedaj
deluje kot aperitiv. Zaradi svojih strupenih sestavin se
pri pretiranem uživanju spremeni v mamilo, ki se ga
človek ne more več odvaditi. Ta strup prizadene celo-
ten živčni sistem in povzroča halucinacije, potem
splošno odrevenelost, bebavost, telesno propadanje in
smrt.	^
Pelin čisla ljudsko zdravilstvo in so ga uporabljali
kot zdravilo za vse mogoče bolezni, proti revmi, kugi,
koleri, paralizi, očesnim vnetjem in zobobolu. Poleg
tega so z njim preganjali mole in muhe in zatirali
glodalce.
Farmakološka aktivnost pelina izhaja iz sposobnosti
absintina, da reflektomo stimulira prebavne žleze,
pospešuje izločanje žolča in delovanje trebušne sli-
navke. Prisotni hamazulen fMuje proti vnetnim proce-
som. Zato je pelin holagog in holeretik in se v majhnih
količnah uživa pri vseh težavah z jetri in žolčem, pri
gastritisu, anemiji, prebavnih težavah, napenjanju. V
ta namen vzamemo do 5 g posušenega pelina in ga
poparimo z enim litrom vrele vode, pustimo, da se
ohladi in pijemo po požirkih čez celi dan. Pelin je tudi
antiflogistik in se uporablja kot kopel pri vneti koži,
krastah in pegah.
Pelin je odhčno splošno krepčilo. Spodbuja tek in poživ-
lja delovanje prebavil. Vrača af^tit neješčim ljudem. Zato
je pelin v zelo m.ajhnih količinah sestavni del mnogih
čajnih mešanic in kapljic za apetit. Sami si lahko name-
šamo čajno mešanico iz enakih delov pelina, encijanovih
korenin, melise, regratovih korenin, kamihc, šentjanževih
rož, kumine, janeža in angelikinih korenin. Žličko te me.ša-
nice poparimo s skodelico vrele vode, pustimo p>okrito, da
se ohladi in dobimo grenak, aromatični čaj, ki ga pijemo
pol ure pred jedjo. Prebava se bo zboljšala, nadležna
napihnjenost se bo zmanjšala in povrnilo se bo dobro
počutje.	BORIS JAGODIC
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Sadno drevie v bivalnem vrtu
Zmotnega prepričanja, da
sadje ni primemo za sadi-
tev v sicer sodobno ureje-
nem vrtu, smo se sicer dan-
danes že znebili, pa kljub te-
mu opozorimo na nekatere
stvari, ki jih je treba pri
oblikovanju in sajenju upo-
števati.
S kombiniranjem okras-
nih in sadnih rastlin v našem
vrtu lahko vedno ustvarimo
prijetno skladnost in sožitje,
vendar pa moramo vsekakor
upoštevati hitrejši razvoj
sadnega drevja, ki bo sklad-
nost ob zasaditvi že v nekaj
letih korenito spremenil.
Vzrok, da se sadnega drev-
ja bolj izogibamo, je veijetno
v obsežni in zahtevni oskrbi,
ki jo takšno drevje zahteva.
Pogosta škropljenja, obrezo-
vanje in še kaj so tiste šibke
točke, ki se jih ne moremo
lotiti brez določenega zna-
nja. In vendar velja poizku-
siti.
Previdni bodimo že pri iz-
biri sadnih vrst in se pozani-
majmo o njihovih zahtevah
in značilnostih, sicer ne bo
ne estetske ne praktičnih ko-
risti. Sprijaznimo se z dej-
stvom, da vseh sadnih vrst
na našem malem vrtu ne mo-
remo imeti, vendar lahko
marsikaj pridobimo, če se
odločimo za nizkodebelne
vzgojne oblike, bodisi pira-
midalne, kotlaste ali druge,
ki dopuščajo več možnosti.
Sadnemu drevju posveča-
mo na domačem vrtu poseb-
no pozornost. Slabotno drev-
je rado pozebe. Vzroki sla-
botnosti so lahko s hranili
revna zemlja, premočna ro-
dovitnost, ali slaba in ne-
ustrezna oskrba. Tudi nepra-
vilno in nepravočasno gnoje-
nje je lahko vzrok, da drevo
ni odporno proti mrazu, zla-
sti kadar je pregnojeno z du-
šičnimi gnojili. Vzrok pa je
lahko tudi neučinkovita za-
ščita pred boleznimi in zaje-
dale! ter prezgodnja zimska
rez.
Pripravi sadilne jame po-
svečamo včasih vse premalo
pozornosti. Širina 150 do
200 cm in globina 60 cm ni-
kakor nista pretirani. Zem-
lja, ki jo bomo pripravili za
gnojitev, naj bo dobro zagno-
jena. Pri tem ne varčujmo s
hlevskim gnojem, ki pa ne
sme »priti v stik s koreni-
nami.
V slabših tleh sadilno jamo
že po nekaj letih razširimo,
tako da zunaj sadilne jame
izkopljemo pol metra širok
in kakih 30 cm globok jarek,
ki ga napolnimo z dobro
zemljo in gnojem. Poleg za-
ščite pred boleznimi in škod-
ljivci moramo znati rodno
drevje še pravilno obrezova-
ti, okopavati in pravočasno
zaščititi pred pleveli.

Žemelfni narastek
Potrebujemo: 5 žemelj, 4 žlice masla, pol litra belega vina,
košček cimeta, limonine lupine, en klinček, 8 dag sladkorja,
skodelico rozin, 5 beljakov, 12 dag sladkorja in žlico na hste
narezanih, s sladkorjem zarumenjenih mandeljnov.
Žemlje ostrgamo in vsako polovico razrežemo po dolgem na
tri rezine. V maslu jih rumeno ocvremo in nato pomočimo v
precejeno vino, v katerem so se kuhale dišavnice. V namazano
kožico ah v tortni model naložimo polovico žemelj, potresemo
jih s prebranimi, opranimi rozinami, poknjemo s preostalimi
žemljami in razravnamo po vrhu trd sneg 5 beljakov, v katerega
smo \'tepli sladkor. Potresemo z mandeljni m postavimo za 10
do 15 minut v pečico. Nato s tankim nožem odločimo peno od
sten posode in zrežemo kipnik, ko se nekoliko ohladi.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ
2.	TRUE BLUE- MADONNA
3.	THORN IN MY SIDE - EURVTHMICS
4.	SANDY - MIKI ŠARAC
5.	HIGHER LOVE - STEVIE WINWOOD
6.	LOVE TOUCH - ROD STEVVART
7.	GERONIMCS CADILLAC - MODERN TALKINO
8.	VENUS - BANANARAMA
9.	DANCING ON THE CEILING - LIONEL RICHIE
10. THROVVING IT ALL AWAY - GENESIS
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	JANEZ, JANEZ - ŠTAJERSKIH 7
2.	MOJE CELJE-CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
3.	JURJA Ml DAJ-ŠTIRJE KOVAČI
4.	LJUBEZEN JE VEČNA ZVEZDA-SLAK
5.	LE LUNCA VE ZA NAJINO LJUBEZEN - SAVINJSKIH?
6.	NAJBOLJŠA MAMICA-KOGRAS
7.	PLANINSKI CVET - AVSENIK
8.	ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV
9.	DOLINA SPOMINOV - FANTJE TREH DOLIN
10. PODOKNICA-ŠKOBERNE
Lestvica domačih melo'dij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij________________________________
izvajalec__________________________________________
lestvica domačih melodij______________________
izvajalec____________________
ime in priimek_______________
naslov__________________
Nagrajenca: Marta Arzenšek, Vrbno 6, Šentjur
Tanja Grošelj, Cankarjeva 2 a, Titovo Velenje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Četrtek, 13.11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami,
9 30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Srednje z leti, II
Zaključek. 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in I
dravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Kako se na nai
območju borimo proti alkoholizmu, 18.00 Zaključek.
Petek, 14. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, i
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplonieter, 10.00 Z
ljuček. 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdi
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Gla'
vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek.
Sobota, 15.11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, M
9.00 Druga poročila, 9.10 Kuharski kotiček, 9.30 ObveS
9.40 Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi, 10.30 I
ljuček. 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in poz(^
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Z'
ljuček.
Nedelja, 16. 11.: 10.00 Poročila, obvestila, 10.30 Oni
srebrne črte, 10.45 Melodije na 78 obratih, 11.00 Žveplo'
ter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila. 1»
Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke
pozdravi, 15.00 Zaključek.
Ponedeljek, 17.11.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopold
vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Poročila, 10.00 Zaključek. 1=
Poročila, obvestila, 16.00 Iz zakladnice zborovske gla^
16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih
17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek.
Torek, 18. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, ^
Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek. 15.00
čila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 RezervJ
čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.4'
krajevnih skupnosti, 18.00 Zaključek.
Sreda, 19. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokličite in vpraša
9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar priredi«
10.00 Zaključek. 15.00 Poročila, obvesUla, 16.00 Čestitk"
pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronilia, 17.15 G«
bene \'zporednice, 17.45 Kulturni feiiton, i8,00 Zaključi'
13. november 1986
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
njmovembem^
13. november 1986
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
13. november 198
Študentski utrinlii s Poljske
Potrpežljivosti bi se lahko učili od Poljakov?
Poletje je že daleč proč.
Spomini na dogodke, k^ so
se pripetili takrat, pa so še
živi. Morda se v hladnih je-
senskih dneh počasi šele
zbirko in urejajo v naših
mislih. Nekega jesenskega
dne sva obujali spomine na
poletne dogodivščine s Ta-
njo Božič, študentko 3. let-
nika VEKŠ, iz Celja, ki je
kar šest tednov preživela na
Poljskem. In kako je prišla
tja?
AIESEC je Mednarodna
organizacija za izmenjavo
študentov ekonomije, preko
katere študentje iz skorajda
vseh držav sveta obiskujejo
tuje države in tam opravljajo
delovno prakso. Tako je Ta-
nji, po uspešno opravljenem
preizkusu znanja iz tujega je-
zika, uspelo priti na Poljsko.
»Seveda sem si želela, da bi
odšla na Zahod, toda sedaj,
ko je Poljska že za mano, mi
ni žal, da sem šest tednov
svojega življenja preživela
tam.«
V glavnem se je mudila v
Poznanu, kjer je stanovala v
študentskem domu, v kate-
rem je navezala vrsto stikov
s študenti ekonomije iz Špa-
nije, Poljske, ZRN, ZDA, Ja-
ponske, VeUke Britanije,
Turčije... »Zares sem bila
presenečena, ko sem videla,
kako smo se v kratkem času
spoprijateljili. Pri tem nista
bila država, iz katere si pri-
hajal, niti jezik, nobena ovi-
ra. Bili smo kot velika druži-
na. Skupaj smo se udeleže-
vali izletov, skupaj smo se
zabavili, se pogovarjali,
spoznavali navade in življe-
nje ljudi v drugih državah.«
Tudi delali so, saj so navse-
zadnje bih zaradi tega tam.
Toda od dela niso dobih žu-
ljev. Tanja je bila zaposlena v
tovarni Univom, ki je v za-
sebni lasti. »To za Poljsko
sploh ni tako nenavadno, saj
je takšnih tovarn kar precej.
Tudi osebni dohodki delav-
cev, ki so zaposleni v njih so
precej višji od tistih, ki so
zaposleni v državnih podjet-
jih,« je povedala Tanja.
V šestih tednih je bila na
delovnem mestu petnajst-
krat in še to le po dve uri.
Razlog za to je bil, da nihče v
tovarni ni znal angleško. Le
eden izmed vodilnih usluž-
bencev je za silo »obvladal«
ta jezik, pa še on se ga je učil
šele pol leta.
Nekoč jo je povabil v svoje
stanovanje, oziroma v pod-
najemniško sobico, v kateri
sta z ženo spala, jedla, kuha-
la, prala, skratka - živela. Na
Poljskem je na stanovanje
potrebno čakati od dvanajst
do dvajset let. In ko je pogo-
vor nanesel na otroke, je nje-
gova žena žalostno potožila,
da si jih zelo žehta, vendar si
jih trenutno ne moreta pri-
voščiti. »Da, uporabila je
prav ta izraz!« se je spomi-
njala Tanja.
Kadar ni bila v tovarni, je
Tanja, skupaj z ostalimi štu-
denti, potovala po Poljski.
Od vseh mest ji je bil najbolj
všeč Gdansk, s 5vojo enkrat-
no in svojevrstno arhitektu-
ro. Žal ji je bilo, ker ni mogla
v gledališče ali opero, kajti
vse kulturne ustanove so po-
leti zaprle svoja vrata. Le en-
krat je obiskala kino, kjer pa
ji je bolj kot film, ostal v spo-
minu črnobeli, pol ure traja-
joči predfilm, o industrij-
skem razvoju Poljske. »To se
nam je zdelo izredno smeš-
no, še posebej prijateljem iz
Zahodnih držav.«
V	šestih tednih pa ji je ne-
koliko uspelo spoznati tudi
življenje na Poljskem. »Stan-
dard je zelo nizek,« je pove-
dala. Na cesti so ljudje slabo
oblečeni, toda socialne razli-
ke tudi tam obstajajo. Ni red-
kost, da med množico ljudi
srečaš moškega ali žensko,
oblečenega po najnovejši
modi. Tudi osebnih avtomo-
bilov je zelo malo. Zato pa so
toliko bolj napolnjena sred-
stva javnega prevoza. Na
vsak sedež na vlaku pridejo
vs^ trije ljudje.
V	hotelih se zadržujejo le
tujci, v gostilnah pa je
ogromno domačinov, ki pije-
jo nenormalne kohčine vod-
ke. Najbolj ji je bilo neprijet-
no, ko je zvečer na poljskih
ulicah, ki so kakor hitro se
spusti na zemljo mrak skoraj
prazne, videla le vinjene lju-
di. Nič niso razgrajali, peli,
ali nadlegovali okolico. Le
njihova opletajoča hoja je
dokazovala, da so popili pre-
več alkohola.
»Neprijeten je tudi obču-
tek, ko gledaš, kako ljudje
čakajo v vrstah pred mesni-
cami. Toda nihče se ni preri-
val, nihče ni negodoval, le
čakali so. In ko je zmanjkalo
mesa, so se razkropili po do-
movih. Tistim, ki so se vrača-
li s praznimi vrečkami, so
odhajali enako mirni kot oni,
ki so imeli srečo in so meso
dobili.«
Še veliko je bilo dogodkov
in stvari, ki so Tanji ostali v
spominu. Od tega, da Coca
Colo prodajajo le v najbolj-
ših hotelih, povsod drugod
pa je jiaprodaj le sadni sok,
ki pa je ne glede na to, ali je
jabolčen ali hruškov, enako
brez okusa, da južnega sadja
praktično ni naprodaj, do te-
ga, da imajo solidno urejene
disco klube, v katerih pa se
vrti glasba, ki je bila pri nas
popularna pred dvema leto-
ma. Ljudje pa se v njih zaba-
vajo, plešejo, le da tudi zaba-
va ooteka bolj umiijeno.
Čeprav so ljudje na videz
tako mirni m vdani v usodo,
pa vidijo napake poljske
družbe. »Poljaki so zelo
ostri, ko beseda nanese na
državno ureditev. Polni so
kritičnih pogledov na druž-
bo, vedo, da bodo potrebne
velike spremembe, če bodo
hoteli, da se bo stanje spre-
menilo,« pove Tanja. Toda že
naslednjo minuto, ko se po-
stavijo v vrsto za meso, revo-
lucionarne besede zamrejo
in le iz mrkih pogledov čaka-
joče množice je mogoče ugi-
bati, kakšne mish se podijo v
njihovih glavah.
NATAŠA GERKEŠ
Spomine na doživetja na Poljskem bo Tanja lahko obujala
ob številnih fotografijah, kot je tale, kije spomin na izlet v
Sopot pri Gdansku.
Obadji piki
Novembra imamo v Celju Teden dotti^
čega nima. Že januarja pa bomo v mars^
kateri delovni organizaciji imali cirkuški
dneve.
Dobili smo nove bančne prostore. Ko k
nam le kdo dal še debelejše kuverte.
Politiki imajo korajžo postavljaj
vodilne. Odstavljanje pa potem prepm
čajo, manj korajžno, samoupravljalcem.
V	Topru so se ves čas zanašali na zimsko
športni program. Je kaj čudno potem, ^
jim vse bolj spodrsuje.
Aerov selotejp tako drži, da se nanj
lahko ujamejo tudi v Aeru.
V	Steklarju bi morali najti pravega
čistilca stekel, da bi lahko vsi videli v
bodočnost.
V	Savinji bi bili najboljši oblikovalci
tisti, ki bi v nove programe lahko vključili
tudi izgubo.
OBAL
»Mejduš, Fizika. Načrt za bajto že imava! Graditi
bova začela, ko bodo pocenili materiali«
(Novi tednik, 22. 7. 1970)
IZPRED
PULTA
Kako je, če gre mesar v
trgovini na malico in ča-
kaš pred pultom 15 mi-
nut, nazadnje pa ugoto-
viš, da te tudi nihče drug
ne namerava postreči?
Vse to še nekako prene-
seš, če se ti zgodi enkrat,
če pa moraš takšne in po-
dobne stvari prenašati
skoraj vsak dan, potem
ne gre le za naključje. Ku-
pci, ki zahajajo v Merca-
torjevo trgovino z živili
na Hudinji, najbolje vedo,
kakšna je tamkajšnja po-
strežba. v dopoldanskih
urah še nekako gre, zata-
kne pa se popoldne, ko se
ljudje vračajo iz službe in
bi radi čim hitreje naku-
pili. Najprej čekajo v vrsti
za zelenjavo, kjer streže
ena prodajalka. Ta pa mo-
ra po navadi tekati še k
pultu za kruh, pa k deli-
katesam, ko pa prideš do
mesa, si že povsem obu-
pan ah pa razjarjen, s^j
mesarja redko najdeš. In
spet potrpežljivo čakaš. V
zadnjem času so uvedli
novost, tako da kruh ra-
zrežejo in ga postavijo na
pult, kupci pa si ga sami
vzamejo. Higiensko ah
'ne, vs^j pri tem pultu je
čakanje nekoliko krajše.
Škoda, da si trgovci ne
znajo (ali nočejo) drugače
orgamizirati dela, saj bi
bila sicer lahko to ena
boljših trgovin v Celju.
TC
Ribiški vikend
Lepo in toplo nedeljo, morda zadnjo takšno pred letoSi^
zimo, so izkoristili tudi ribiči in namočili trnke v Savinjo-
Celjski ribiči pa so minuli vikend tudi končali z odlovni''
akcijami v ribnikih na Blagovni. Tako so doslej v Šmartf
sko jezero vložili 7.500 kg krapov in ščuk, v Savinjo ^
Hudinjo 1.800 kg krapov, ploščičev in rdečeok, v prezin^'
valnih ribnikih pa so pustili plemenke in mladice za nada^
nje gojenje.	fB - Foto EDI MASN^