S tuberkulozo ni premirja -bolezen še ni iztrebljena
Piše: Ustar-Latkovič dr. Majda spec. za pljučne bolezni in tuberkulozo                 .....
TRETJI DEL:
Zakaj se tuberkuloza težko obvlada?
Zdravljenje jetike je danes uspešno in krajše, kot je bilo pred 15 leti. Traja le eno' leto. Tudi bolnišnično zdravljenje se je skrajšalo. Z jema-njem novejših zdravil - antituberkulotikov posta-ne bolnik kmalu abacilaren. Ne izloča več bacilov tuberkuloze in ni nevaren okolici. Tudi skromni bolezenski znaki hitro ugasnejo. Bolnik se lahko vključi v delovni proces kmalu po končanem bol-nišničnem zdravljenju. Zdravila pa mora jemati redno do enega leta.
Uspešnost zdravljenja zavisi torej od sodelova-nja bolnikov pri zdravljenju in rednega prejema-nja zdravil tudi potem, ko se boHiki dobro poču-tijo in že redno delajo. Vzrok nesodelovanja je odpor bolnikov do zdravil zaradi nizke zdravstve-ne kulture in neprosvetljenosti ali pa zaradi strahu pred stranskimi učinki. Posledica nerednega je-manja zdravil je neuspešno zdravljene in bolezen lahko ponovno vzplamti - recidivira.
.Najresnejša komplikacija, ki se jo tudi danes boji zdravstvena služba, je razvijanje bacilov, ki so odporni - rezi&tentni proti najbolj uspešnim zdravilom, kot sta Eutizon in Rifampicin. Tej
nevarnosti so lzpostavljeni bolniki, ki zdravila neredno uživajo ali jih predčasno prenehajo'je-mati. Med nesodelujočimi bolniki je veliko kro-ničnih alkoholikov. Zato je zdravstvena služba uvedla kontrolirano prejemanje zdravil. Študije v svetu so namreč pokazale, da je enako učinkovito 2-krat tedčnsko jemanje najbolj učinkovitih zdra-vil v zvišani dozi kot vsakodnevno.
S tuberkulozo torej še ni premirja. Nikakor ne smemo na to kronično infekcijsko bolezen gledati z vidika umrljivosti, ki je v Sloveniji zelo nizka, temveč tako kot v vseh naprednih deželah z vidika obolevnosti. Odkrivanje neznanih bolnikov z množično fluorografijo se je zdaj v Sloveniji usmerilo na skupine prebivalcev, ki pogosteje zbolevajo za jetiko.
V letu 1982 je občinska skupščina Vič-Rudnik na pobudo zdravstvene službe odredila setelctivno radiofo-tografijo v krajevni skupnosti Rakova jelša. Le-ta je namreč ugotovila v tej krajevni skupnosti 6-krat večjo obolevnost za pljučno tuberkulozo kot med ostalimi ob-čani občine. Radiofotografskega slikanja se je udeležilo 1031 krajanov. Po kontrolnih pregledih je zdravstvena služba našla 4 bolnike za napredovano pljučno tuberku-lozo, ki pred akcijo niso bili poznani. Množična radiofo-tografija v Sloveniji je med prebivald leta 1981 odkrila 4,75 bolnikov na 10.000 radiofotografiranih prebivalcev.
V krajevni skupnosti Rakova jelša pa je bil učinek odkri-vanja skoraj 10-krat večji.
S problemom oboievnosti mora biti seznanjena vsa zdravstvena služba in držbenopolitični dejavniki. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je letošnji teden boja proti pljučnim boleznim posvetil tudi problemu tuberku-loze. Ta »teden« nikakor ni namenjen samo počastitvi 100-letnice genialnega odkritja povzročitelja te množič-ne bolezni, temveč, kot priporoča SZO, tudi kritični presoji epidemiologije te bolezni v posameznih deželah.
V Sloveniji lahko ugotovimo, da smo dosegli v boju proti tuberkulozi zelo velike uspehe, vendar bolezen še dolgo ne bo izkoreninjena.
Poleg zdravstvenega prosvetljevanja prebivalcev za zdrav način življenja mora biti za problem tuberkuloze zainteresirana vsa družba. V naši stvarnosti napredne zdravstvene zakonodaje se z doseženimi uspehi nikakor ne smemo uspavati.
KONEC