f!EfJE, 4. 1!ГГ7 — STKVTI.KA 51 — XXXÍ — CTFNA 4 m*f4IUE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Največ veselja p uredništvu je bilo, ko smo v ponedeljek zaman iskali v kioskih $redi Celja Novi tednik. Tudi nam v uredništvu ga je zmanjkalo! Glede na vselim današnje številke sem prepričan, da tudi te ne bomo več našli v ponedeljek. Janez je kot natakar uspel, z njim pa se tudi nadaljujejo uspešne Tednikov« akcije, ki jih ne bo manjkalo tudi v prihodnjih številkah. Tako bo tudi z akcijo DVIGALA V CELJÜ, ki jo pripravlja Tone Vrabl. V današnji številki je nekaj več o brigadirjih in pravzaprav posebnost: zmanj- kuje jim dela. Radi bi objavili tudi več odgovorov na zastavljena vprašanja v Pismih bralcem in v drugih sestavkih, žal pa jih še nismo dobili, vendar vam jih bomo »kuŠaH sagotoviti. Radio Celje je v dopoldanskih srečanjih začel z oddajami V ŽIVO, odziv je bU veličasten. Zato ni čudno, da smo kljub delovnemu vzdušju v uredništvu dobro razpoloženi, če temu še pridružimo podpis o ustanovitvi koordinacijskega odbora jugoslovanskih filmskih festivalov v Celju, v času TDF, smo lahko še toliko bolj zadovoljni, da ustvarjamo za ljudi v Celju. MILAN SENIĆAR Hudo je, če prideš z dela domov in s strahom zavrtiš ročico na vodo- vodni pipi in namesto curka začuješ samo prazno brbotanje. Vode ni. To se vse prevečkrat dogaja, predvsem v višjih nadstropjih stanovanjskih hiš Ceija in njegovih satelitskih naselij. Ljudje se hudujejo, nosijo vodo iz nižjih nadstropij, najteže pa je materam z dojenčki, prijetno pa seveda tudi ni odraslim. Tako pravi kolega v uredništvu, da je ostal namiljen v kopalni kadi. O problemu vode so razpravljali Xu4i na seji izvršnega erbora občin- ske konference svetov potrošnikov ter zastavili več vprašanj. Menimo, da je problem pomanjkanja pitne vode v Celju tako težak, da je prav, objaviti v nekoliko skrčeni obliki ta vprašanja in tudi odgovore Komunalnega podjetja Celje, TOZD Vodovod. Prvič. Zakaj trpi prebival- I stvo pomanjkanje pitne vode \ v poletnih sušnih mesecih in I kako 1er kdaj bo tako težko I stanje urejeno ter izboljšano I za letos in prihodnja leta? Kaj je bilo in kaj bo kon- i'' kretno narejenega s strani od- sovornili v občini za zadost- . no preskrbo prebivalstva s pitno vodo? Odsovor: V normalnih hi- droloških razmerah lahko celjski javni vodovod zago- 'tavlja iz vseh razpoložljivih vodnih virov vsem porabni- kom 310 1/sek., ali 26.000 m^ pitne vode pvovprečno na dan : skozi vse leto. Pov'prećna dnevna poraba pitne vode je skupaj z izgubami v omrežju približno 20.000 m'. To pome- ni, da ob normalnih razme- ^ rah problemov s pitno vodo i ni. ^ v daljših sušnih obdobjih ' (opazna so zlasti v letih 1975, 1976 in letos) pa spo- sobnost razpoložljivih virov upade za 40 do 50 ® u, taiko da v takšnem obdobju zazna- mujemo primanjkljaj v viši- ni 5 do 7.000 m' vode povpreč- no na dan. Ker je pritisk v omrežju odvisen od količine vode in hitrosti pretoka, se razmere v omrežju v su.šnem obdob- ju bistveno spremenijo in pritisk pade z normalnih 4 Atm na polovico te vredno- sti. Na območju Medloga in Levca, od kioder pridobiva- mo več kot polovico pitne vode s črpanjem talnice, smo ugotovili, da se je raven tal- nice, ko je bila pKjrušena pregrada na Savinji ob lev- škem mostu, znatno znižala, kar v takih obdobjih še bolj zmanjša sposobnost črpanja vode. Leta 1969 je bivše pod- jetje Plinarna-vodovod izdela- lo.in sprejelo 10-letni program razvoja vodovoda, ki je na- tančno opredelil vrsto in vi- šino naložb v razvoju vodo- oskrbe. Program naložb je predvideval, da bo potreb- nih čez 4 milijar-de starih di- narjev 25a izvedbo v«eh pred- videnih del. 2,4 milijarde naj bi bilo zagotovljenih s ceno vode, 1,6 miilijarde pa naj bi pokrili krediti. Do konca leta 1975 je bil program rea- liziran tako, da smo v tem obdobju pridobili le 50 1/sek. pitne vode (nov vodnjak na letališču v Levcu), več pa ni bilo mogoče, ker je podjetje v obdobju šestih let uspelo pridobiti le 41 O/b planiranih kreditov, 37 namenskih sredstev skozi ceno, istoča- sno p>a so se dela in materia- li podražili za več kot 100 "/o. V skladu s srednjeročnim planom občine (1976—1980) in planskim dokumentom Ko- munalnega podjetja za to obdobje planiramo, da bo- mo letos in prihodnje leto z izgradnjo novega vodnjaka na letališču in z zajetjem Hudinje nad Vitanjem (iz- gradnja sodobne čistilne na- prave, vtočnega objekta in kanalizacije) pridobili 100 do 120 1/sek. dodatne pitne vo- de. V ta namen bi morali po današnjih cenah zagoto- viti več kot 2 milijardi sta- rili dinarjev. Sprejeti so že nekateri ukrepi, potekajo pa tudi potrebne naloge s stra- ni IS Skupščine, občinske komunalne skupnosti in Ko. munalnega podjetja, da bo- do sredstva zagotovljena. De- la naj bi bila končana sredi prihodnjega leta, kar pomeni nemoteno oskrbo s pitno vo- do tudi v daljših sušnih ob- dobjih. Drugič. Koliko razpoložlji- ve pitne vode uporablja in- dustrija in koliko prebival- stvo, zlasti v sušnih kritič- nih mesecih in kdo ima pre- dnost pri uporabi pitne vode? Odgovor: Industrija up>ora- bi za 1гк|1јјг1Спо behnoloáke potrebe le 14 »/o pitne porab- ljene vode letno, ali približno 800.000 m'. Približno 50 »b pro- dane vode uporabijo gospo- dinjstva, ostalo pa drugi po- rabnikii (zdravstvo, šolstvo, trgovina, gostinstvo, obrt in industrija za sanitarne po- trebe ter ostali). Ob sušnih obdobjih, torej ko pitne vode prlimatnijikuje, imajo prednost vsi drugi po- rabniki, razen industrije, ka- teri zmanjšamo količino vode na polovico. V tem času je prepovedana uporaba pitne vode za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Za pra- nje ulic se uporablja voda iz posebnega vodnjaka. Ta voda za uporabo prebivalstva ni primerna. Tretjič: Zakaj industrija še ne koristi tehnološke vode in za to zgrajenega šmartinske- ga jezera, saj je bila s tem utemeljena splošna družbe- na potreba po tej vodni aku- mulaciji, s katero je bilo iz- gubljenih precej obširnih kmetijskih zemljišč? Zakaj akumulacija še ne služi osno- vnemu namenu? Odgovor: Na to vprašanje bo odgovorila industrija. (Upamo, da kmalu in od- govor bomo radi objavili — pripomba uredništva!) četrtič: Zakaj se pitna vo- da kot splošna dobrina v Ce- lju v kritičnih obdobjih po- manjkanja ne dobavlja ena- ko — racionirano — v.sem prebivalcem Celja, zlasti viš- jim predelom, ki jo dobivajo le v poznih nočnih urah do ranega jutra, potem pa ni več pitne vode na razpolago? Ali ni to mogoče urediti s ča-sovnimi intervali čez dan in noč, tako kot redukcija električne energije? Kaj je s tehnično urejenostjo vodo- vodnega omrežja? Odgovor: Vodovodno omrež- je (grajeno od leta 1908 do danes) je zgrajeno v obliki krožnih, medsebojno poveza- nih vodovodov. Tak; sistem sicer zagotavlja enako in bolj- šo kvaliteto vode vsem po- rabniikom (zarada stalnega krožnega gibanja vode), tudi tistim, ki so na določenem delu omrežja zadnji porabni- ki. Tak sistem pa nam ne omogoča reducirati ali racio- niraibi porabe vode, podobno ali enaiko teot je to primeir pri elektroigospodarstvu; teh- nično — še bolj pa finančno — je to neizvedljivo. Petič: Kakšna je prioriteta in možnost diobave tehnolo- ško neoporečne vode za živil- sko industrijo, zlasti Mlekar, no in Mesnine Celje glede na druge industrijske potroš- nike pitne vode v Celju? Obe industriji sla bili namreč le- tos ob pomanjkanju pitne vo- de že občutno ogroženi za normalno delovanje in s tem je bila pod vprašajem tudi preskrba mesta Celje z mle- kom, mlečnimi izdelki ter mesom. Odgovor: Mesnine se oskr. bujejo s pitno vodo iz javne- ga vodovoda preko priključ- ka takšne kapacitete, kot so ga zahtevali. Problem je mož- no rešiti 2 novim priključ- kom. Mlekarna pa bi — po našem mnenju — lahko re- šila svoj sedanji problem oskrbe s pitno vodo z vgra- ditvijo dodatne hidrofome naprave s pretočno posodo, XXX Torej lahko prihodnje leto le pričaikuijemo zadostne ko- ličine pitne vode. Upatjeino! Vod« pa ni.»« Fotografija: Drago Medved Г^ОУШВИД v ОЕУy CELA JUGOSLAVIJA - Ш v Pulju se je v festivalskem vn,'ežu sestal tudi koordinacijski odbor jugoslovai-Lskih in mednarodnih filmskih manifestacij, kjer so se pogovarjali o pod- pisu dogovora o povezovanju vseh manifestacij v Ju- goslaviji. Predstavniki iw-sameznik jugoslovanskih fe- stivalov so se sestali že letos v Beogradu, posebna delovna skupina pa je pripravila osnutek dogovora in ga v Ljubljani dodelala. Puljski sestanek je pome- nil prvo večjo redakcijo tega beiwdila, sprejeta pa so bili naslednji pomembnejši sklapi: naslednja seja ko- ordinacijskega odbora bo v Nišu v času trajanja fe- stivala (vse seje KO bodo v festivalskih mestih v ča- su trajanja festivalov!) Na omenjeni seji bodo na o.s- novi pripomb pripravili dokončao redakcijo besedila, izdelali pa bodo tudi program dela koordinacijskega odbora za letošnje in prihodnje let^. V Pulju je bilo tako sklenjeno, da bo svečani podpis dogovora o so- delovanju vseh jugoslovanskih in mednarodnih film- skili manifestacij ravno v Celju v času Tedna doma- čega filma. Brez dvoma gre Celju veliko priznanje, saj ni naključje, da bo ravno TDF ob svojem petletnem jubileju gostitelj in organizator enega najpomembnej- ših samoupravnih mejnikov v Ju^^oslcvanski kinema- tografiji. Na sestanku so bili Martin Bizjak in Alija Pozderac kot predstavnika puljskega festivala. Florijan Hajdu in Vlastimir Stamenkovič, pred- stavnika jugoslovanskega dokumentarnega in kratko- metražnega filma iz Beograda, Milan Seničar in Dra- go Medved kot predstavnika TDF Celje, Marko Leh- pamer in Želimir Matko, predstavnika svetovnega fe- stivala animiranega filma iz Zagreba, Stojan Savie in Dragan Cvetkovič, predstavnika Filmskih susreta iz Niša, Husein Ôokid kot predstavnik festivala filmske- ga ustvarjanja iz Banjaluke in Dragan Jankovič, predstavnik Interfilm — festival tui-ističn.ih in šport- nih filmov v Kraaiju. DRAGO MEDVKD 2. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 4. avgust 1977 GOLTE: POCENI IN PRIJETEN DOPUST V hotelu na GoiMdi so se odločili, da bodo gos- tom, ki žele preživeti do- pust v prijetnem planin- skom vzdušju za mesec avgust zaračunali le po 140 dinarjev za dnevni pen- zion. Cena je zelo ugodna, poleg tega pa imajo vsd penzixanski gostje tudi brezplačen prevoz z gon- dolsko žičnico ob prihodu in pri povratku. Na Gol- teh obratuje tudi sedežni- ca na Medvednjak, kako lepi in prijetni so spreho- di po Savinjskih hribih, pa bi bilo skorajda odveč še posati. V hotelu priporočajo, da sd že v naj>rej rezearirate sobo; lahko kar v hotel na telefon 24-448 ali pa v vseh Izletndkovih pocslovaJ- ndcah. RIMSKE TOPLICE ŽE KAR NA ZAČETKU TEŽAVE PRI GRADNJI Zaprosili smo Anico Perse, FKjmočnico ravnatelja osnov- ne šole v Rimskih Toplicah, za iniorinacijo o izgradnji ot- roškega vrtca in organiizaciji varstva v tej krajevni skup- nosti. ANICA PERŠE je povedala: »Z gradnjo vrtca smo pričeli aprila, končan pa bo konec oktobra. V njem bo prostora za štirideset otrok. Gradimo v dveh fazah. V prvi bosta dokonč-ami dve učilnici, mleč- na kuhinja, sanitarije in pro- stori za osebje, v drugi fa2á pa še dve učilnici in zakloni- šče. Do sedaj je prijavljenih že triinštirideset otrok, toretj bo vrtec že ob dograditvi pre- majhen. Vzgojitelje bomo diobdai iz Laškega, laično pomoč pa v Rimskih Toplicah. Do vrtca smo prišli zelo težko. Če ne bi dobili kredita SGP Hrast- nik, splcöi ne bi mogli pri- četi z gradnjo. Seveda bomo morali pri tej рпврелтпа stop- nji, ki jo ima Skupnost ot- roškega varstva, odplačevati vrt€C dve leti. Zato bo pri- krajšano letovanje otjok v poletnih mesecih. Do sedaj so letovali vsako leto v Izoli. Hiške so že v zelo slabem stanju, zato bi radi prišli dio lastne stavbe, da bi lahko or- ganizirali tudi letovanje pred- šolskih otrok. Teh do sedaj nismo vključevali, saj je bilo prostora le za šolske otroke in še to samo za socialno og- rožene in tiste s slabšiim zdravstvenim stanjem. Misliti moramo na to, da se vzgoja prične že pri roj- stvu in ne šele z vstopom v šolo. Zaradi majhnega doto- ka sredstev pa se bojim, da druga faza izgradirye ne bo kmaiu uresničena. Varstvo je bilo do sedaj organizirano predvsem pri sorodnikih ot- rok. Ker pa družinsko var- stvo ni povezano s Skupnost- jo otroškega varstva, so stroški za starše preveliki. V privatnem varstvu ni ш- bene lestvice za ceno. Tako samohranilke in socialno og- rožene družine niso imele no- benih olajšav. Rešitve za ma- le otroke pa še vedno ne bo, saj novi vrtec ne bo vključe- val jasli, ker je njihovo de- lovanje predrago. Vsa leta, kar smo pričeli misliti na vr- tec v Rimskih Toplicah, smo poskušali pritegniti k sodelo- vanju Vojni center, ki se hi- tro razvija. Zgradili so nam- reč šestnajststanovanjski blok, v katerega bodo prišle predvsem mlade družine z otroki, ki potrebujejo varstvo. Pismenega odgovora na proš- nje in dopise pa do sedaj še nismo dobili.« Z izgradnjo vrtca v Rim- skih Toplicah torej ne bodo v celoti rešili problema otroš- kega varstva. Vsekakor pa bo vrtec velika pridobitev za za- poslene matere, predvsem so- cialno ogrožene in samohra- nilke. VIDA ŠPENDL ŽALEC: PODATKOV SE NI Predsedstvo OK SZDL iz Žalca je na eni izmed sej obravnavalo feudi gradivo za priprave na volitve delegacij v skupščine družbenopolitič- nih in samoui>ravnih intere- snih skupnosti v prihodnjem letu. Predsedstvo je predlaga- lo vsem krajevnim konferen- cam Socialistične zveze ter osnovnim organizacijam sin- dikata, da se takoj vključijo v volilne priprave. Povsod je bilo treba aktivirati koordi- nacijske odbore za volitve in kadrovska vprašanja, ki so morali sprejeti svoje pro- grame nalog in opredeliti konkretne nosilce ter se pra. vočasno vključiti v izvrševa- nje nalog. Koordinacijski odbori za volitve v krajevnih skupno- stih m temeljnih organizaci- jah združenega dela so bili zadolženi, da nalogo za prvi krog evidentiranih možnih kandidatov za delegacije v skupščine zbOiTOv krajevnih skupnosti in skupščine samo- upravnih interesnih skupno, sti opravijo do začetka juli- ja ter jih dostavijo volilni komisiji pri OK SZDL 2alec. Kljub temu pa podatkov ne- katere krajevne organizacije SZDL in osnovne organizaci- je sindikatov še vedno niso posredovale. J. V. PIŠE IVAN SENICAR — AFRIKA, kot smo že zapisali, je vsak dan bolj v ognju. Komaj so utihnili tankovslá in avionski bo- ji v puščavi na meji med Egiptom in Libijo, so se z vso močjo in nevarnostjo razplamteli na severni in vzho- du Etiopije. Na severu besnijo boji v Eritreji v kateri se za svoje in tuje apetite bojujejo domači upomikii — po- magajo pa jim nekatere arabske dežele, ki so pretežno naklonjene zahodu. Odcepitev Eritreje bi pomenila, med drugim, izolacijo Etiopije od arabskega sveta. Na vzhodu, v pokrajini Ogaden, pa divja prava vojna, v kateri so domači uporniki (jx) somalskih virih) ozi- roma vojaki sosednje Somalije (po etiopskih podatkih) 25av7€li že več mest in ozemlja — tako da grozi Eti- opiji pravo razkosanje. Do nedavna sta Somalija in Etiopija bili tesno povezani s Sovjetsko zvezo, tako da se boji v teh ki-ajih najbrž bijejo s sovjetskim orožjem. Pred časom pa so se stiki med Sovjetsko zvez» In Somalijo ohladili. Komaj pa se je to zgodilo, sta Amerika in Velika Britanija pohiteli z izjavami, da sta pripravljeni dati svoje orožje Somaliji, k: pa po razpoložljivih podatkih sploh ni ogrožena.. Ameriško orožje za Somalijo pa naj bi iz svoje težke blagajne plačala Saudska Arabija, ki ima svoje prste vmes tu- di v Eritreji. Torej gre za veliko in dobro organizi- rano igro. Eti0î>sk0—somaJski spor je le njen del. Afrika danes gori na 13 mestih; od 52 afriških dežel je v direktno vojno ali v vojaški udar ali v gverilo in upore zajeta vsaka četrta afriška dežela. Izgleda, kot da gre za poskus nove delitve Afrike. Toda vča- sih so se evropske velike sile vojskovale med seboj za posamezne dele sveta in tudi Afrike, danes pa svo- jo politiko uraTOavajo tako, da se Afričani sam- med seboj bojujejo in pobijajo To vmešavanje ima različne obUke: vojaška porcioč, druga pomoč, politični pritiski, delovanje obveščevalnih služb v netenju uporov, še posebej pa prodaja orožja. Pri tej prodaji pa se dob- ro zasluži. Plača pa se seveda z denarjem in — z življenji. Od leta 1965 do 1975 so se izredno povečala sredstva za nakup orožja v vseh afriških državan (Egipt je porabil 3.047 in Libija 1.050 milijonov do- larjev). V zadnjih dveh letih pa je ta potrošnja po- skočila še bolj, samo lani v celi Afriki kar za 276 od- stotkov. — V ATENAH so se Grid sporazumeli z Američa- ni o ameriških vojaških oporiščih. Dve leti so trajala pogajanja m občasni prepiri o tem, koliko oporišč naj ostane, kakšen naj bo njihov položaj in najbrž tudi o tem, koliko naj Američani za njih odštejejo, m se- danji sporazum je določil: od 6 ostanejo 4 oporišča, sami Grki bodo imeli pri njihovem upravljanju več- jo vlogo, Američani pa bodo plačah 700 milijonov do- larjev. — ORGANIZACIJA ZDRa2ENIH, NARODOV je objavila najnovejšo statistiko, ki zajema 147 držav. Po teh podatkih je Jugoslavija po velikosti 68. dežela na svetu; največja je Sovjetska zveza z 22,402.200 kv. km, najmanjša dežela pa Sejšelski otoki z 278 kv. km. Po številu prebivalcev pa zavzema Jugoslavija 31, mesto v svetu; največ ljudi za združuje Kitajska z 324,961.000 prebivalci, najmanj pa Sejšelski otoki z 5«.000 ljUdmi, kar je manj, kot je prebivalcev samo v celjski občini. Celje, 1. avgusta 1977 NEPRAVILNA METODA REZULTATI DELA O POLOŽAJU Ni še dolgo od tega, kar je sekretariat predsedstva Ee- publiškega sveta Zvez« sindi- katov Slovenije razpravljal o tako imenovani metodi Vred- notenja delavčeve učinkovi- tosti. Ta metoda vsebuje ne- kaj elementov, ki upoštevajo delavčevo učinkovitost, ven- dar uveljavlja predvsem si- stem ocenjevanja delavca m njegovega prispevka z vidika količine dela, kakovosti dela, odnosa do sredstev pri delu in delovnih predpisov ter odnosa do ljudi. Metoda to- rej ne upošteva vseh, z zako- nom o združenem delu pred- pisanih elementov za ugotav- ljanje prispevka delavca na osnovi živega in minulega de- la. Ko razmišljamo malo dlje, zlahka ugotovimo, da metoda ni sprejemljiva, zla- sti pa ne v tistih temeljnih organizacijah združenega de- la, za katere je še p>osebej značilna materialna proizvod- nja. Gre bolj za gospKxiarje- nje s sredstvi in za upravlja- nje z njimi (uspešnost upo- rabe sredstev, pri delu dose- ženi prihranki . ..) Metode ocenjevanja delovnega pris- pevka, ne pa delavca so lah- ko le dodatni priFK>moček merjenja doseženih dek>vnih rezultatov. Omenjena metoda ne nudi niti rešitve merjenja prispevka delavcev z inova- cijami, racionalizacijami in drugimi oblikami njegove ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi. Kot mo- žne kriterije predlaga ocen- jevanje delovne uspešnosti ^ tudi odgovornost pri delu in samostojnost pri odločitvah. Ta dva elementa sta lahko | kriterija za vrednotenje za- ' htevnotsi dela. Kriterij us- pešnosti vodenja naloge pa je v celoti vprašljiv, ker se i mora rezultat tega pokazati ■ v boljši kakovosti, večji koli- čini ali gospKxiamosti oziro- ma v večjem dohodku. Ne- sprejemljiv je tudi predlaga- ni postopek ocenjevanja de- lavca. PO tem postopku nad- rejeni ocenjuje delavca. šestmesečno oziroma tro- mesečno ocenjevanje delav- ' cev, kakršno predlaga ome- njena metoda nima zakonske osnove. Zakon o združenem delu namreč določa, da de- lavci začasno ugotavljajo izplačujejo osebne dohodke za obdobje, ki ne sme biti večje od meseca dni. Pred- . lagana metoda pomeni 1® drugačen način razdelitve ' mase sredstev za osebne do- hodke med posamezne delav- ce, ne motivira pa delavcev za pridobivanje večjega do- hodka in s tem tudi večj^ osebnih dohodkov na pravil- nih osnovah. JANEZ VEDENU' DELEGATI ŽALSKE OBČINSKE SKUPŠČINE SPET VROČE RAZPRAVE O OBVOZU IN PRIKLJUČKU V torek je bila v Žalcu skupna seja vseh zborov ob- činske skupščine, na kateri so najprej piregledali uspešnost delegatskega sistema v trilet- nem obdobju, ter govorili tu- di o nekaterih težavah, ki so se pojavljale (o tem smo v Novem tedniku že pisali). Na seji so poudarili tudi to, da bo treba nameniti pripravam na volitve prihodnje leto čim več pozornosti, v nadaljeva- nju seje so ï>regledali uspeš- no delo telesnokulturne ter kulturne skupnosti, nato pa so delegati razpravljali o te- meljih prostorskega plana do leta 2000, ki je prav gotovo izredno smelo zastavljen in bo potrebno precej naporov, da ga bodo uresničevali. Do- govor o prostorskem planu bodo podpisali do konca av- gusta. Precej vroče krvi je bilo, ko sta po skupni seji vseh treh zborov zasedla zbora združe- nega dela in krajevnih skup- nosti. Slo je namreč zato, da delegati sprejmejo predlog od- ločbe o i^gotovitvi splošnega interesa za gradnjo obvozne in priključne ceste Žalec na odseku katasterske občine Go- tovlje. Delegatka iz Gotovelj je namreč v svojem referatu izrekla kup pripomb v zvezi s postopki okrog obvoznice ter spodbijala navedbe o tem, koliko obdelovalne zemlje bo zahtevala gradnja te ceste, ko- likšna bo ta investicija ter drugo. Pozabila ni omeniti tu- di tega, da prikaz bonitetnih razredov, kjer bo tekla ob- voznica ni točen, ter da grad- nji obvoznice nasprotuje dvaj- set Gotovljanov, in ne sedem, kot je bilo povedano. Seveda na torkovi seji ni šlo za vpra- šanje ali obvoznica bo ali ne bo, saj so jo delegati potrdili že ničkolikokrat in to tudi preko različnih dokumentov. Slednjič je obvoznico konec februarja ' sprejela tudi Repub- liška skupščina SRS. Med delegati se je potem razvnela živahna razprava in resnici na ljubo je treba za- pisati, da so se z gradnjo ob- vozne in priključne ceste sko- raj vsi strinjali ter zahtevali, da se sprejme odločba o ugo- tovitvi splošnega interesa. In še o nečem si moramo biti na jasnem. Vemo, da gradnja obvoznice ni ideal- na, trajna rešitev, vsekakor рц je pjomet skozi Žalec danes nevzdržen in nekaj je büo treba ukreniti, škoda le, da so prerekanja okrog tega pro- blema trajala toliko časa. In vedeti moramo, da bo prav zaradi tega ta cesta precej dražja, kot bi sácer bila. Tudi če bodo čez deset let nadalje- vali z gradnjo avtoceste od Ruš naprej, je prav, da ima Žalec svoj priključek. Seveda pa ne gre obsojati tiste ljudi, ki so se na vse načine borili za to, da bi kljub vsemu le nadaljevali z gradnjo avto- ceste proti Vranskemu. Seve- da, če niso bili pri tem pri- sotni še kakšni drugi interesi. JANEZ VEDENIK ANICA BRIŠNiK Anica Brišnik je ena iz- med tistih Savinjčank, ki jo je življenjska pot za- nesla v druge kraje. Dol- ga leta je živela v Ljub- ljani, kjer je delala pri Agrotehniki kot izvozni referent. Vsa leta pa ni pozabila na dolino zele- nega zlata in Braslovče, njen rojstni kraj. Nič ču- dnega ni, da jo je nave- zanost na domače okolje po upokojitvi spet pripe- ljala v idilično vas pod Dobrovljami. Že dve leti zojjet živi v Braslovčah, kjer si še posebej priza- deva, da kraj ne bi živel nekako odmaknjen od drugih. Anica je danes tajnik prizadevnega turi- stičnega društva. Večina njene življenjske energije, ki ji je zares ne manjka, je usmerjena v to, da bi obnovili znameniti žovne- ški grad, rojstno mesto celjskih grofov. »Prepričana sem, da bi slovenska zgodovina po- polnoma drugače poteka- la, če Celjani ne bi tako tragično končali,« pravi Anica. »Najbolj me boli, ko vidim, kako malo da- mo danes za podobne ob- jekte kot so gradovi. Za- to sem bila še toliko bolj vesela, ko nam je pri obnovi priskočila na po- moč žalska Kulturna skupnost. Res je, da sred- stva še zdaleč ne zado- ščajo za vse kar bi radi opravili. Pomembno pa je, ko vidim, da v naših prizadevanjih nismo osamljeni, žovneški grad je danes le še razvalina, sorazmerno dobro pa je ohranjen stolp, ki ga bo- mo letos verjetno prekri- li, zatem pa bomo v njem uredili dve sobi. V eni bo muzej, v drugi pa okrepčevalnica za turiste oziroma obiskovalce gra- du. Pozneje bomo ure- dili v bližini še priredi- tveni prostor, namenjen predvsem uprizarjanju dramskih del« Anica je pohvalila priza- devne mladince, ki jim nikdar ni bilo žal časa, ko je bilo potrebno ob sobotah in nedeljah na delovne akcije. Tudi v bo- doče, se za odziv ni treba bati, saj so mladi vedno pripravljeni delati, kadar gre za njihovo krajevno skupnost. Anica Brišnikova ni ak- tivna le pri Turističnem društvu. Je tudi vodja dramske sekcije pri bra- slovški Svobodi. Tudi mla- dih je precej pri tej sek- ciji in to je še en dokaz, da je rada med mladimi, da jih razume. Predno sva se poslovi- la mi je izdala še eno skrivnost. V Ljubljani je bila deset let tajnik pri društvu radioamaterjev. To delo ji je mnogo pome- nilo in dobila je precej priznanj. Potem pa še ra- da doda, da nogometa ne prenese. »Mladi namenja- jo tej panogi vse preveč pozornosti. Sicer pa je to odraz časa v katerem ži- vimo. Financiranje športa bi moralo biti pri nas bolje urejeno. V nogomet vlagamo preveč denarja in ne vem, če je to prav. Nekateri športniki, ki do- segajo izvrstne rezultate, pa komajda životarijo.« JANEZ VEDENIK |lt 31 — 4. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE ZANIMIVA PUBLIKACIJA CELJSKEGA INDOK CENTRA v nakladi sto izvodov sta Skupščina občine Celje in Razvojni center oziroma nje- gov INIX)K Ceaiter izdala ob koncu julija, v prazničnih dnevih celjske občine, zani- nuvo publikacijo »Občina Ce- lje v prostoru«. V realizaciji zahtevnega načrta sta sode- lovala s kartografsko obde- lavo Medobčinska geodetska uprava Celje ter Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana. Nova in hvaležna publika- cija je zaenkrat našla pot do občinskih strokovnih orga- nov, skupščine in občinskih družbenopolitičnih organiza- cij, krajevnih skupnosti itd. V njej so prikazaaii gospo- darski in negospodarsiki ob- jekti, zgrajeni v letih 1972— 1977. Posebno mesto imajo objekti, zgrajeni s sredstvi prvega in praw tako načrto- vani objekti diaigega samo- prispevka. Sicer pa so tu še osnovne značilnosti celjskega gospodarstva, družbenih de- javnosti, prebivalcev, uredit- ve prostora itd. Gre torej za zbir tistega, kar smo v zadnjih letih v ob- čini dobili m za opozorilo, da prostor že postaja pri nas omejitveni činitelj nadaljnje- ga dnižbeno-gospodarskega razvoja občine. Zato si zaslu- ži vso pozornost, še posebej tedaj, ko odločamo o njego- vi porabi. Izdaja te publikacije sov- pada tudi z začetkom del ш izdelavi novega urbanistične- ga programa Celja. To delo je celjski izvršni svet zaupal Razvojnemu centru. Riblikacija pa prav gotovo pomeni tudi korak k podruž- blijanju nalog, ki so bile za- enkrat v domeni ozkih stro- kovnih krogov. Zato bodo ta vprašanja, zdaj tuda po zaslugi te skrbno in lepo ure- jene publikacije, bliže tere- nu, bliže delovnim ljudem in občanom v združenem delu, v krajevnih skupnostih. In tako bo v razpravo o urba- nistični politiki v občini ak- tivno posegla tudi frontna Socialistična zveza. V tem pa je jamstvo, da opravljeno de- lo okoli izdaje »Občina Celje v prostoru« ni bilo zaman, da dobiva širšo družbeno ve- ljavo da dobiva svoj odmev. M. BOŽIČ TOVARIŠ J02E SADAR, PREDSEDNIK KS LAŠKO Most čez Lahomnico na meji med Marijagradcem in Lahomnim je že več mesecev nevarnost za uporab- nike. Vmji sloj desk se je dobesedno razcepil v tre- ske; da o ograji, ki je samo še kup v vse smeri visečih desk, ne govorimo. Po občinskem prazniku, je bilo najprej rečeno! Po- tem spet praznik »Piva in cvetja« in krajani so si rekli; no ja, saj vsega res ne zmorejo. Toda zdaj je že &pet tretji teden okoli in nobenega znaka ni, da bi se mostu spomnili. Na krajevni skupnosti Laško, ki upravlja s cesto, katere del je »inkrimnirani most«, vedo pove- dati samo to, da so deske baje že nažagane, da je si- cer vse pripravljeno, da bodo zdajci, zdajci prišli tudi delavci... Kdo bo, tovariš predsednik, odgovarjal, če pride do večje nesreče? Tega dela ni mogoče narediti s prosto- voljci, kajti most je most in narediti ga morajo stro- kovno usposobljeni ljudje. Kaj pravite vi, ali je prav, da na cesti, ki povezuje tifi krajevna skupnosti z La- škim, ni ustreznega vzdrževalnega režima. JURE KRAŠOVEC novinar ŠENTJUR: KREDITI ZAMUDNIKOM Finančne zadeve okoli sa- nacije junijskega potresa v 1. 1974 se postopoma ureja- jo. 3900 občanom, prizadetim po potresu v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah, so bili doslej odubrenl potrošniški krediti — odprtih odnosno nerešenih je ostalo še 398 prošenj. Te prošnje bodo po sklepu seje IO Ljubljanske banke, ki je bila prejšnji teden, prvenstveno rešene. Pravico do najemanja kredi- tov pa imajo še tudi vsi tLsti občani — zamudniki, ki so bili prizadeti po potresu, pa v določenem roku niso vla- gali prošenj, in sicer do vi- šine prizadejane škode. Ker v obdobju zadnjega pol leta ni bilo na voljo finanč- nih sredstev, ni bilo odobre- no nobeno novo potrošniško posojilo, kar je povzročilo med prizadetimi občani upra- vičeno negodovanje. S skle- pom IG LB se krediti ponov- no odpirajo. Prizadetim ob- čanom priporočamo, naj ta- koj vlože prošnje za odobri- tev potrošniških posojil v je- senskem roku. E. R. ŽALSKi PROSTORSKI PLAN ČUVAJMO RODOVITNE POVRŠINE v žalski občini je v maju in juniju potekala jajvna razpra- va o prostorskem planu.. Stro- kovni delavci Zavoda za na- črtovanje iz Žalca ter Biroja 71 iz Domžal so pojasnjevali vsebino družbenega dogovo- ra o temeljih prostorskega plana in zapisati je treba, da je razprava (še posebej v krajevnih skupnostih) nalete- la na širok odmev. Kar šti- rideset pripomb in predlogov so prispevale krajevne skup- nosti ter drugi nosilci druž- benega planiranja. Vse so obravnavale tudi na zadnji seji Izvršnega sveta žalske občinske skupščine. Prostor- ski plan do leta 2000 pomeni velik premik, ki bo zahteval tudi določen pogum vseh i občini, je pa vsekakor no vost v Sloveniji. To je med drugim povedal tudi direktor inštituta za regionalno eko- nomiko in socialni razvoj Emil Kržičnik. Poglavitna značilnost pro- storskega plana je, da se bo- do v naslednjih letih razvija- le krajevne skupnosti v ob- robnih predelih, ki leže na kakovostno slabši zemlji, ne- primerni za kmetijstvo. Gre predvsem za ohranjevanje rodovitne zemlje. Pozabiti Pa ne gre tudi na razvoj hri- bovskih zaselkov. Zadnja le- ta se je vse bolj dogajalo, da so se ljudje s hribovitih ob- rnočij naseljevali v dolini. Z razvijanjem teh vasi pa se to ile bo dogajalo. Pozabiti na- ittreč ne smemo, da so prav hribovski zaselki še kako zanimivi za razvoj živinoreje, turizma in ne nazadnje v Splošnem ljudskem odporu. Posebno vlogo bo do leta odigral takoimenovani ^ro živilski kompleks zobra- ^ od 200 do 300 zaposle- nih. Ker je ohranjevanje zele- nih površin ter s tem tudi či- stega zraka izredno pomemb- na naloga, ki bi ji naj bili v Žalcu kos, lahko pričakuje- mo, da '■se bo število prebi- valstva v naslednjih letih močno povečalo. Do leta 2000 naj bi na območju žal- ske občine živelo okrog 50000 ljudi. Zanimiv je še en poda- tek. Družbeni proizvod naj bi v naslednjih letih rasel po stopnji šest do osem odstot- kov in ne deset odstotkov, tako kot planirajo sedaj, ra^ produktivnosti pa naj bi se ob tem zvečala za štiri do pet odstotkov ob dve odstot- nem povečanju števila zapo- slenih. Precej besed je bilo izre- čenih tudi o gradnji stano- vanj. Vsako leto naj bi jih zgradili 140, tako da bi do leta 2000 bilo v žalski občini okrog štiri tisoč novih stano- vanj. žalska občina je med prvimi v Sloveniji po grad- nji individualnih stanovanj, zato bo treba več pozornosti nameniti blokovni gradnji (70 do 80 odstotkov). Iz krajevne skupnosti Pe- trovče je prišla pripomba, zakaj jo niso uvrstili med vodilna naselja, še posebej zaradi predvidenih potencial- nih investitorjev (Lesninna, Mlekarna, Tkanina. ..) Na se- ji so F>oudarili, da Petrovče zaradi bližine Žalca kot vo- dilnega naselja izgubljajo primerno zaledje, opazno je pomanjkanje stanovanjskih lokacij pa tudi v urbanistič- nem in prometnem smislu je koncept razvoja slabo formi- ran. Ker je sam izraz vodil- no naselje dokaj nepomem- ben, bodo Petrovče nosilec razvoja svojega območja. To pa ne bo predstavljalo oviro za razvoj kraja in realizaci- jo predvidenih investicij. JANEZ VEDENIK UJV CELJE ŠE VEDNO NAJSLABŠE NA PODROČJU PROMETA — UMRLO ŽE G^JUDI v navadi je že, da delavci UJV Celje ob določenih pre- lomnicah skličejo tiskovno konferenco, kjer posredujejo rezultate sA'-ojega dela z raz- ličnih področij. Tako so tudi pred dnevi podali oceno varnostne situacije na celjs- kem območju in to za prvih šest mesecev letošnjega leta. Načelnik UJV Celje Igor Lo- trič je povedal, da bodo s tèmi rezultati seznanili tudi delegate v posameznih občin- skih skiipščinah, krajevnih skupnostih in delovnih orga- nizacijah. Uprava javne varnosti Ce- lje zajema 182 krajevnih sku- pnosti v enajstih občinah. Rezultati za prvo polovico le- tošnjega leta so ugodni za vsa področja, razen za pro- met. Dokaj dobro so že zaži- veli tudi odbori za LO, dru- žbeno samozaščito in zaščito, ki zaenkrat uspešno deluje v krajevnih skuipnostih in de- lovnih organizacijah, nekoli- ko manj pa v samoupravnih interesnih skupnostih. V bo- doče bo treba še več storiti pri uveljavljanju narodne za- ščite in tolmačenju tega, kaj narodna zaščita pomeni ter kakšne so njene pristoj- nosti. V prvih šestih mesecih le- tošnjega leta so zabeležili 2646 kaznivih dejanj, od te- ga 161 s področja gospodar- skega kriminala, ostalo pa je bil klasični kriminal, ki je v rahlem porastu, saj so le- tos zabeležili 332 kaznivih de- janj več, kot v istem obdob- ju lani. Najbolj so v porastu krvni in premoženjski delik- ti, s področja gospodarske- ga kriminala pa ponarejanje listin. V šestih mesecih so zabeležili 20 primerov izdaje nekritih čekov. V porastu so tudi vlomne tatvine (v avto- mobile, stanovanja, trgovi- ne), medtem ko so roparske tatvine in drzne tatvine po številu približno na isti viši- ni kot lani. Zmanjšalo se je število goljufij, še vedno pa so velike težave s hranilnimi knjižicami. Z vsemi prekrški je bilo na tem področju v šestih mesecih storjene ško- de za nekaj več kot 25 mili- jonov din, kar je z lanskim letom za devet milijonov več. V glavnem večina škode od- pade na področje gospodars- kega kriminala. Zelo so porasle manjše te- lesne poškodbe. Letos so za- beležili šest ubojev, prav to- liko poskusov ubojev in dva primera napeljevanja na uboj zaradi dediščine. Letos je bilo devet naklep- nih požarov in 22 iz malo- marnosti, kar je enajst manj, kot lani. 19 požarov je bilo na škodo zesebnikov, 12 pa na škodo družbenega sektor- ja. Letos se je močno zmanjšalo število požarov, ki so jih iKivzročili otroci (lani 18, letos 4!). Obravnavali so 288 otrok zaradi mladoletniškega pre- stopništva, ki so storili sku- paj 364 kaznivih dejanj, kar je za 6 odstotkov več kot la- ni. Zelo so v porastu pobegi od doma, ki so v prvi polo- vici letošnjega leta dosegli takšno število kot lani v ce- lemu letu! Med vzroki so sla- be ocene v šoli, nesporazumi, avanturizem... Ugodno za javni red in mir Stanje na področju javnega reda in miru je dokaj ugod- no, saj so prekrški v primer- javi z lanskim letom v upa- danju. Tako so letos obrav- navali 1837 kršitev s področ- ja javnega reda in miru, la- ni pa kar 2224! Tako so med drugim zabeležili 14 prime- rov manj drznega vedenja, 174 primerov manj pretepov, 85 omalovaževanj, 70 prepi- rov, 22 klatenj, potepanj in beračenj, 31 grobih pijanče- vanj. .. V p>orastu je samo kartanje (seveda za denar) in to za osem primerov. Negativno za promet o prometu smo nekaj na- pisali že v prejšnji številki. Ce je pri prvih dveh področ- jih v današnjem poročilu le opaziti bistven premik na^ bolje pa t^a ne moremo tr- diti za promet, saj je do 31. julija na naših cestah umrlo kar 66 oseb, to pa je občut- no več, kot v lanskem letu, ko smo takšen podatek zabe- ležili šele dva meseca kasne- je, torej septembra. Zaskr- bljujoče je zlasti to, da je med mrtvimi največ pešcev, kolesarjev in uporabnikov koles z motorji, torej med tistimi, ki so na cestah naj- manj zavarovani, žal pa so pri večini tragedij največlcrat krivi prav sami, kar je nov dokaz, da so premalo pazljivi za današnji vse bolj gost promet. Tako so milič- niki v letošnjem letu izrek- li za izboljšavo prometne si- tuacije 16882 formalnih opo- zoril (lani 12.864), vseh ukre- pov pa so opravi'U 33884! Zaskrbljujoč je tudi odvzem vozniških dovoljenj, kar 983, od tega 679 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zavedati se moramo, da večje varnosti ne bomo do- segli, čeprav bo na vsakem kilometru stal miličnik. Več- jo varnost bodo dosegli z našo skupno pomočjo, večjo strpnostjo, vozniško etiko in vsem tistim, kar brzda živ- oe na vozišču. T. VRABL SPOBEĐ 00 8.0011. e. Četrtek, 4. 8. — Dopoldne: 8.10 poročila; 8.15 do- poldanska srečanja; 8.50 Pod Konjiško goro; 9.00 za- ključek sporeda. Poipoldne: 15.45 Wings; 16.00 poročila, naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 kronika, obvestila, 17.30 aktuaLio — ob rob festivalu jugoslovanskega igranega filma; 17.50 domači ansambli — Veseli Planšarji; 18.00 zaključek sporeda. Petek, 5. 8. — dopoldne: 8.10 poročila, 8.15 dopol- danski klepet s Staso Gorenšek; 8.50 Po laški občini; 9.00 zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Marko Brecelj; 16.00 poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni glo- bus; 17.00 kronika, obvestila; 17.30 turistična oddaja — pred pomembnimi turističnimi prireditvami; 17.45 vedri zvoki — ABBA. Sobota, 6. 8. — doipoldne: 8.10 poročila; 8.15 kle- pet s celjskimi rokometaši pred novo sezono; 8.50 celj- ski odmevi; 9.00 zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Queen; 16.00 poi-očila, naši poslu- šalci čestitajo in pKxadravljajo, zabavni globus; 17.00 kronika, obvestila; 17.30 fihnsld siprehodi; 17.45 za pri- jeten konec tedna — Herbie Marm; 18.00 zaključek sporeda. Nedelja, 7. 8. — 10.05 poročila; 10.15 predstavljamo vam: Add Vidma jer; 10.30 obvestila; 10.45 kle(pet oto konjiškem bazenu; 11.00 feljton; 11.50 lovska oddaja: LD Grmada Celje: 12.00 nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 literarna oddaja, zabaivni globus; 13.25 nedeljske glasbene razglednice (ali za prijeten konec tedna); 13.40 kmetijska oddaja; 14.00 zaklju- ček sporeda. Ponedeljek, 8. 8. — dopoldne: 8.10 poročila; 8.15 dopoldanska srečanja; 8.50 šmarski utrinki; 9.00 za- ključek sporeda. Popoldne: 15.45 (X>D, 16.00 poročila, naši poslu- šalci čestitajo in pxozdravljajo, zabavni globus; 16.00 kronika, obvestila; 17.30 športni pregled; 17.50 nove plošče — Roberta Flack in Barry White; 18.00 zaklju- ček sporeda. Torek, 9. 8. — doipoldne: 8.10 poročila; 8.15 klepet z mladimi iz Vrbja; 8.50 Po SavLijski doUni; 9.00 za- ključek sporeda. Popoldne: 15.45 Ohio Players; 16.00 poročila, naši poslušalci čestitajo in p>ozdravIjajo, zabavni globus; 17.00 kronika, obvestila; 17.30 torkova reportaža — žalsko poletje; 17.45 naši zbori -- MPZ Kovinotehna; 18.00 zaključek sporeda. Sreda, 10. 8. — dopoldne: 8.10 poročila, 8.15 no- vo na radiu — kleipet s poslušalci; 8.50 življenje ob Paki; 9.00 zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Dah; 16.00 poro.Mìa, naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 ki-o- nika, obvestila; 17.30 med delegati; 17.45 iz arhiva res- ne glasbe — Franc Lis2Jt koncsrt št. 1 v Es-duni; 18.00 zaključek sporeda. OPOZORIIX): V sporedu Radia C^lje so možne tu- di manjše spremembe v korist aktualnosti in zanimi- vosti sporeda. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 4. avgust 1977 MIRAN REPNIK JE POTUHTAL ŽE TRI INOVACIJE TOZD Koterm je mJada proizvodina organizacija, ki se je pričela v okviru ko- njiškega Konusa razvijati šele v zadnjih letih. Zato ni naključje, da je v njej več delavcev, ki se ukvar- jajo z izboljšavami proiz- vodnega procesa - in smo- trnejšo izrabo delovnega matei-iala. Eden med nji- mi je Miran Repnik, sicer zaposlen v Kotermu kot urejevalec ekstruzij pro- cesov, ki se z inovator- skim delom ukvarja že tri leta. Kaj vas je navedlo na to, da ste se pričeli ukvar- jati z inovatorskim de- lom? »Pri delu v Kotermu sem opazil večjo pomanjk- ljivost na posodah za tran- sport materiala. Razmiš- ljal sem in nato izdelal vibrator, fci je odpravil prejšnje zastoje v proiz- vodnji in zmanjšal količi- no škarta. Tako je bil pri- hranek v proizvodnji za tiste čase dokaj velik.« Ste potem z inovator- sklm delom nadaljevali? »Da, kmalu sem opazil, da so profili materialov, ki smo jih obdelovali, pre- cej debelejši od tistih, ki bi jih pri obdelavi potre- bovali. O tem seen dolgo razmišljal in izdelal osnu- tek orodja, ki bi enako- merno delil material. Ven- dar svoje zamisli nisem izpeljal do konca, ker sem videl, da zanje ni prave- ga zanimanja med drugi- mi delavci. Sedaj pa de- lam neko napravo za obrezovanje profilov. Na- ši delavci namreč obrezu- jejo profile še vedno roč- no, јал pa mislim izdelati strojček, ki bi bolj enako- merno in v krajšem času razrezovaJ profile. Doslej sem že narisal načrte in jih pokazal svojemu šefu. Z delom bom v kratkem nadaljeval.« Ste dohili kakšno nagra- do za svoje delo? »Da, dobil sem sio sta- rih tisočakov nagrade za svojo prvo inovacijo. Te- daj .sem bil zielo zadovo- ljen, saj je resnično ni- sem pričakoval. Pozneje sem še enkrat dobil iwkaj denarja za inovacijske predloge.« Kako pa ostali delavci glodajo na vaše delo? »Moram reči, da imam včasih probleme. Nekate- ri sodelavci mi resnično pomagajo pri delu, drugi pa mi nagajajo in včasih celo razbijejo tisto, kar sem dneve in dneve de- lal.« Kakšni pa чо vaši bo- doči načrti? »Še naprej se mislim ukvarjati z inovatorskim delom, ob tem pa tudi re- dno opravljati ob^'e^nosti v srednji tehnični šoli. Opazil sem namreč, da mi pri delu manjka veliko znanja, zato sem .se vpdsal v šolo. Tako bo-m v bodo- če lažle delal.« —ds Miran Repnik ШШШ VITANJE: SE SO REZERVE Na zboru kolektiva so de- lavci tovarne Kovinar iz Vi- tanja konec preteklega tedna obravnavali tudi dosežene re- zultate gospodarjenja v pr- vem polletju letošnjega leta. Glede na podatke so jgotav- Ijali, da so v preteklih šestih mesecih dokaj dobro delali in ob tem ustvarili tudi večji ostanek dohodka, kot so ga planirali. Predvsem jim je t» uspelo zaradi večjega povpraševanja po nekaterih njihovih :zdel- kih in zaradi boljše kakovo- sti proizvodov. Zadovoljni so bili s porabo sredstev, ki je bila manjša, kot so jo načr- tovali, večji prihranek so dosegli z racionalnejšo upo- rabo materiala in v zvezi s tem tudi z manjšo količino odpadnih surovin. Kljub vsem tem dokaj vzpodbud- nim rezultatom pa so delav- ci Kovinarja sprejeli na svo- jem zboru vrsto obvezujočih sklepov. V kolektivu je nam- reč še vedno delovna discipli- na precej slaba, organizacija dela močno šepa (predvsem v' dislociranih obratih, kjer jim primanjkuje ustreznih kadrov), zelo sLabo je tudi organizirana nabavna služba. D. S. CELJE: KOLIKO INOVACIJ V Celju so izdelali ana- lizo inovacijske dejavno- sti, v katero so vključili dosežke v domala vseh organizacijah industrije, gradbeništva, prometa in obrti. Ugotovili so, da so v 79 tozdih, ki se ukvarja- jo s temi štirimi dejav- nostmi, lani predlagali 373 koristnih predlogov (izumov, patentov, tehnič- nih izboljšav), realizirali pa 275 inovacij. Vse te uspehe so dosegli v 19 or- ganizacijah združenega de- la in zabeležili skui>aj 24.197.733 dinarjev gospo- darske koristi. Inovator- jem so kot nagrade iz- plačali 874.002 dinarja, kar je 3,63 odstotka prikaza- ne gospodarske koristi. Pri inovacijskih predlo- gih je v teh organizacijah združenega dela sodelova- lo 364 delavcev. Analizo o inovacijski de- ja^-nosti sta skupaj izde- lala občinski sindikalni svet in občinska razisko- valna skupnost, o njej pa b^ v kratkem razpravljal še koordinacijski odbor za znanost pri občinski konferenci SZDL v Celju. BRIGADiRJI IZ ŽALCA V KRUŠEVCU MLADI BRIGADiRJI IZ ŽALSKE OBČINE PRAVIJO, DA MANJKA DELA Ze od sredine julija dela v Kruševcu, pobrateni občini z žalsko, skupina mladih briga- dirjev iz Savinjske doline. Mladi sodelujejo na tamkaj- šnji mladinski delovni akcájá Krtiševac 77. Poleg žalčanov sodelujejo na akciji tudi bri- gade iz Travnika in Varaždi- na ter seveda tudi domači mladinci. V Kruševcu bodo ostali še deset dni, nato pa se bodo polni vtisov vrnili nazaj v Savinjsko dolino, ki jo n^ateri že pošteno po- grešajo. Mnogo jih je, ki so prvič odšli za dalj časa od doma. Sicer pa vsi po vrsti pravijo, da niti nimajo časa, da bi mislili na dom, prija- telje in znance. Njihov urnik je namreč izredno natrpan in ko se spusti nad Kruše- vac tema, se v dijaškem do- mu, kjer stanujejo, vse umi- ri. Samo po hodnikih odme- vajo koraki budnih »požar- nih«, ki čuvajo skupne stvari. Minuli petek in soboto so mlade brigadirje obiskali predstavniki Občinske konfe- rence Zveze socialistične mla- dine iz 2alca, Bili smo z nji- mi. Obveščeni smo namreč bili, da so žalčani med naj- bolj pridnimi in prizadevni- mi brigadirji v Kruševcu m prav je, da jim odmerimo nekaj prostora tudi v našem Novem tedniku. Sicer pa o njihovem delu redno poroča- ta tudi kruševski radio in njihov časopis Pobeda, dve strani pa so jim odmerili tu- di v beograjskem listu Jež. V petek popoldne so nas mladi brigadirji že nestrpno čakali in takoj ko smo pri- šli, so nam pričeli pripovedo- vati o napornem, sicer pa lepem brigadirskem življe- nju. O tem, da jih tudi Krušev- čani izredno cenijo, smo se lahko prepričali že takrat, ko smo po njih spraševali v sa- mem mestu. Pohval na nji- hov račim kar ni hotelo biti konca. Brigadirski delovni dan v Kruševcu ni lahak. Že ob šti- rih zjutraj jih zbudi troben- ta. Do petih je umivanje, »postrojavanje« in zajtrk. Na delovišče pridejo ob šesti uri In prične se lx)j za normo. Ob tem je treba povedati še nekaj. Po starostni strukturi so Savinjčani najmlajši. Med njimi je več takšnih, ki so končali šele prvi letnik sred- nje šole, precej pa je med njimi tudi deklet. Pri ocenje- vanju so dekleta vedno do- bila najvišjo oceno iz higiene ozircwna urejenosti prosto- rov, prav tako pa dobivajo izredno visoke ot^ene pri pri- pravljanju stenčasa. Ob enih popoldne je delo končano. Brigadirji gredo na kosilo, potem pa imajo do pol petih čas, odmerjen počitku. Sle- dijo svobodne aktivnosti, ki so v največji meri namenje- ne športnim srečanjem med brigadami ter kulturnim pri- reditvam. Večina brigadirjev hodi popoldne tudi v poli- tično šolo, ki jo prireja Marksistič-ni center iz Kru- še\'ca. Na delovni akciji sodeluje tudi eden najbolj delavnih mladincev iz osnovne organi- zacije Zveze socialistične mladine iz Vrb j a Milan VO- GRINEÎC, ki so ga ob samem začetku akcije izvolili za predsednika skupščine izme- ne. Zapisati je treba še to, da mladi iz žaLske občine sodelujejo v drugi izmeni. Akcija Kruševac 77 se je namreč pričela že ob začet- ku meseca junija. Milan Vo- grinec pravi: »V skupni raz- vrstitvi smo člani brigade Prve Savmjske čete na dru- gem mestu, kljub temu, da smo po starostnem sestavu najmlajši, pa tudi telesno smo šibkejši od ostalih ude- ležencev. Že prvi dan, ko smo kljub napornemu poto- vanju prišli v Kruševac, do- mačinom nikakor ni šlo v račun, da lahko normo pre- sežemo kar za štiriinpetdeset odstotkov. V našo brigado so vključeni tudi brigadirji iz Kruševca. Večina jih je kon- čala osnovno šolo in so teles- no šibkejši od ostalih. Mo- ram reči, da se z njimi in z ostalimi izredno dobro razu- memo! Morda včasih ni pra- ve koordinacije dela in zgodi se, da praktično sploh nima- mo dela. To se seveda po- zna pri doseženi normi. V celoti pa smo z življenjem v Kruševcu zadovoljni.« Prib- ližno to, kar nam je povedal Milan, nam je zaupala tudi KARMEN ŠTEMBERGEFj, ki je doslej že dvakrat sodelova- la na delovnih akcijah v Sr- biji in je eno izmed tistih deklet, ki je ob začetku, ko je bilo najtežje, vlivalo pogum in voljo svojim prijateljicam. Karmen nam je potožila, da bi bilo prav, če bi se kdo spK)mnil ter pripravil kakšen izlet v bližino Kruševca. Medtem se je to že zgodilo. V nedeljo so bili brigadirji na Jastrebcu. In kaj pravi MILOJKA TOMAŽIČ iz Lev- ca?: »Najtežje je bilo na za- četku, ko še nismo bili utru- jeni. Včasih bi se kar razjo- kala, če me ne bi bilo sram. Sedaj, po štirinajstih dneh, bi se temu kar nasmejala. Naši fantje so do nas izred- no pozorni in se trudijo, da bi nam pri delu kar največ pomagali. Najbolj pomembno ob vsem pa je to, da se mla- di iz različnih republik spo- znamo med seboj ter tako krepimo bratstvo in enot- nost. čeprav si po eni stra- ni že zelo želim domov, pa vem, da mi bo potem nekaj dni kar dolgčas. Tudi dru- go leto se bom udelröila de- lovne akcije.« Tn kaj meni o mladih Sa- vinjčanih komandant akcije MILOVAN BUCIĆ? »Moram reči, da sem nad njimi iz- redno presenečen, saj si ni- sem mogel predstavljati, da t odo tako zagnano kopali jarke, urejali ceste ter vodo- vode. Po starostni strukturi so namreč najmlajši. Pohva- liti pa jih moram tudi gle- de discipline, saj z njimi ni- mamo nikakršnih težav, vsi po vrsti pa so izredno tova- riški. Vsi skupaj so lahko nanje zares ponosni. Pa še to Na današnjem udarnem dnevu, ko je bila norma po- večana na Ш^/о so brez kon- kurence zmagali in če bo tako naprej, bodo ob koncu gotovo dosegli največ točk!« J.\NEZ VEDENIK Osnovna šoia »Miroslav Širca« — Petrovce razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. slovenski jezik — določen čas 2. biologija, kemija — določen čas 3. fizika, tehnični pouk —• nedoločen čas Prijave bomo sprejemah 15 dni po razpisu. Nastop službe je L sep- tembra 1977. V vsak dom NOVI TEDNIK v složiicm delu je učinek večji posueteik za spomla |lt 31 — 4. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 gornji grad ШШЕСК! TURIZEM TURISTIČNO DRUŠTVO SREDI KRAJEVNIH TOKOV Ko se je turistično društvo ' y Gornjem gradu pred leti i (^ločevalo o vsakoletni pri- • ■ reditvi, ki naj bi bila vabi j i- i ça, turistična in morda zna- ! 5ilna še po drugi strani, jo imelo na voljo dve izbiri: go- barski ali čebelarski praznik, fîazadnje so se odločili za 5ebele. Ne brez razloga. Tudi • zavoljo tega, ker je na tem območju relativno dovolj če- ^ belarjev in ker so hoteli ta- lco poživiti čas glavne turi- . stične sezone m dati nekaj aanimivega tudi gostom, ki ; se v tem času zadržujejo v ! prijaznem kraju pod Menino planino. Zanimivo je, da turistično i društvo v svoji dejavnosti ni I osamljeno, da živi sredi kra- ■ jevnega dogajanja in tudi ! drugače pomaga pri reševa- nju aktualnih nalog. Zato tu- di del sredstev, ki jih ima na voljo, namenja za določe- i ne skupne naloge. »Tako smo dali pred tremi leti trinajst starih milijonov za asfaltiranje krajevnih I cest, pred i)etimi leti gasil- cem milijon in devetsto tisoč starih dinarjev, letos pa do- mačim čebelarjem 1,2 milijo- I na starih dinarjev za p>osta- . vi/tev čebelnjaka na prireditve- . nem prostoru,« je med dru- i gim dejal predsednik turistič- nega društva Ivan Poličnik. V Gornjem gradu je v tem času precej turistov — go- i stov, ki preživljajo tu svoj . dopust. Največ jih je z Rieke. i Zdaj jih je okoli 60. Morda ' tudi več. Sicer pa je vseh le- Ivan Potočnik, predsednik gornjegrajskega turističnega društva žišč okoli 80. Lahko bi jih bilo tudi več, če bi bilo гза urejanje takšnih sob in le- žišč več posojil. Povsem drugačna pa je sli- ka na področju kmečkega tu- rizma. Ta dobiva čedalje več- jo veljavo in vse več je kme- tov, ki se odločajo tudi za to dejavnost. Na tem pod- ročju zdaj predmjačita Pre- sečnik in Mermal, ki imata od 20 do 30 ležišč. V letu, dveh pa se jima bo pridruži- lo še najmanj pet kmetov. To predvsem Franc Drobež, Valentin Mavric, Ivan Ugov- šok, Jože Iršnik in Jakob Lamprešnik. Z ureditvijo teh kapacitet bo kmečki turizem na gor- njegrajskem območju prido- bil najmanj šestdeset ležiič To pa je že kar dosti. Trenutno imata oba kme- ta, ki se ukvarjata s turiz- mom polno gostov. Tako bo vse do sredine avgusta. Zanimiva je ugotovitev, da postaja v kmečkem turizmu vse ^Ij iskana oblika živ- ljenja tudi pomoč gostov pri delih na polju, z živino in podobno. Gre predvsem za ljudi, ki jim fizično delo v času dopusta pomeni po- membno rekreacijo, sprosti- tev. Tako se gostje tudi bolj vživljajo v domače okolje, njihov dopust pMDstaja prijet- nejši, dosti bolj sproščen in vendar izpopolnjen z delom, ki mnogim prija in prinaša novih moči za poznejše um- sko delo. V organizaciji čebelarskega praznika sta našla skupno besedo turistično in čebelar- sko društvo v Gornjem gra. du. Zato ni naključje, če je tudi tiiristična organizacija z deležem za ureditev novega čebelnjaka podprla prizade- vanja domačih čebelarjev, da bi ta panoga dobila čim več privržencev, zlasti med mla- dino. Turizem v Gorenjem gradu gre svojo pot, zlasti v kmeč- ki veji. Toda, navzlic temu, jih čaka še dosti nalog. Tudi na propagandnem, informa- cijskem in drugih področjih. Toda, pripravlijenost za delo je tu. Zato tudi uspehi nt- iz- ostajajo. Sicer pa, ne pozabi- mo, • to je delo amaterskih delavcev! M. BOŽIČ LJUBNO: NA VRSTI SPLAVARJI Potem, ko so čebelarji in seveda gornjegrajski turistični delavci uspešno prestali preizkušnjo in na- povedali začetek tradicio- nalnih turističnih priredi- tev v Gornji Savinjski dolini, so zdaj na vrsti ljubenski flosarji. Tudi letos so si izbrali prvo soboto in nedeljo v avgustu. Prireditev, ki obuja narodnopisno obe- ležje območja ob gornjem toku Savinje in ob Dreti, bo tudi letos v glavnem potekala v enakih okvirih kot lani in v letih doslej. V spored so vključeni športniki, predvsem no- gometaši, običajna lovska razstava pa bo letos pod Juvanovim kozolcem v samem središču Ljubnega ob Savinji. Najbolj zanimiva bo se- veda nedelja, saj bodo že v zgodnjih popoldanskih urah pripravili povorko splavarjev, lovcev, ribi- čev, športnikov in drugih skozi trg do prireditvene- ga prostora ob Savinji, kjer bodo nadaljevali z vdiranjem splava, njego- vo kratko vožnjo po Sa- vinji in seveda s tistim, kar prinaša največ dobre volje in smeha — flosar- skim krstom. K vsemu te- mu bodo dodali še druge zanimivosti in značilnosti. MB kapla vas S KRALJEVIM ANZEKOM Potočnikovega Ivana iz Kaplje vasi ljudje poznajo kar pod imenom Kraljev An- zek. Ko sem ga pred dnevi obiskal, je bil takoj priprav- ljen, da poklepetava in zapi- sati moram, da je s Kralje- vim oče'tom vsak poigovor iz- redno prijeten in zanimiv. Kljub visoki starosti, kmalu bo namreč dopolnil devetde- set let, se še izredno dobro drži in nič čudnega ni, ko ga človek vidi pri vsakdanjih opravilih, ki j.ih na kmetih nikdar ne zmanjka. Ob tem rad prizna, da ga to drži po- konci. »Veste, sploh si ne znam predstavljati, kako bi živel brez dela. Res je, da ne morem ne vem koliko napra- viti, res pa je tudi, da se po vsakem delu bolje počutim. Kar nesrečen sem in zdi se mi, da me vse boli, kadar je zunaj slabo vreme in sem priklenjen v hišo.« Kaplja vas je ena izmed ti- stih v Savinjski dolini, ki je med vojno plačala hud krvni davek. Lahko bi rekli, da je bila prav Kaplja vas eden centrov, kjer se je že pred drugo svetovno vojno roje- vala revolucionarna, napred- na misel. Tu je živela druži- na šlandrovih, tu so bili Aha- čevi, Potočnikovi . . . Mnogo ljudi je biilo med vojno ustre- ljenih, mnogo izseljenih, pa se nikdar več niso vrnili do- mov, precej jih je odšlo v partizane . .. Nemci so med vojno še posebej »pazili« na vasico pod Peskrovo planino in žvajgo. Anzek se spominja, kako je bilo tiste dni. Glas se mu za- trese in oči postanejo n^am kalne, ko pripoveduje o to- variših, ki so morala mladi umreti. Potem se spominja Šlandrovih. Natančno se spo- minja dneva, ko ga je obi- skal Slavko Slander. Zadnjič sta se videla takrat. Dan po- prej je Slavku umrla mama in Anzek je bil na pog^rebu. Naslednjega dne zvečer je prišel k njemu domov Slav- ko ter ga popros.il, da bd se pogovarjala na mestu, kjer ju nihče ne bi mogetl slišati, šla sta v klet in Slavko je Kra- ljevemu očetu pripoveidoval o svojih načrtih, potem pa sta se še domenila, kako bodo Krailjevi pomagali partiza- nom. Štiri dekleta in sin so bili pri hiši. žena je bila bol- na. Vseeno partizani od Kra- ljevih nikdar niso odšli lačni ali praznih rok. Tu jim je bil drugi dom. Nevarno je bito, toda v trenutkih, ko je člove- ku najtežje, ne sme zatajiti. »Vedno sem delal to, kar mi je velevalo srce«,^ pravi An- zek. Î4>govor speljem na druge stvari. Vidim, da Kraljev oče o tistih težkih djievih ne go- vori rad. Kot da bi še enkrat doživljal vse, kar je v tistih najtežjih trenutkih. »Zdrav sem še kar in danes ničesar ne pogrešam. Dokler bom še lahko odšel na spre- hod do Prebolda in nazaj, bo še kar. Včasih me sicer boli- jo noge, toda še vseeno ni ta- ko hudo, da bi se moral pri- t0:ževati.« že prej sem zapisal, da brez dela kar ne more in ve- dno si uredi tako, da mu ni dolgčas. Precej časa odmer- ja branju knjig. Koliko jiih je prebral niti približno ne ve. Pravkar je bral Louisa Ada- miča. To da pozna slovensko književno umetnosit, pa tudi svetovno izredno dobro, sploh ni treba posebej po- udarjati. Morda je prav zara- di tega tako vesel, ko ga obi- šče znani slovenski lit-erat, si- cer pa njegov zet Ervin Fritz, s katerim se lahko dolge ure pogovarjata. In prav Ervin prinese očetu mnogo knjig. Tudi radio, televizija in časo- pisi so del Anzekovega živ- ljenja in nič čudnega ni, če je dobro seznanjen z vsemi dogodki v svetu, ki jih zna tudi premišljeno in argumen- tirano komentirati. Kraljev Anzek živi danes pri sinovi družini. Sin Jože je pravzaprav nasledil očeto- vo domačijo. Med sabo se iz- redno dobro razumejo, kljub vsemu pa je vesel, kadar ga obiščejo še štiri hčerke z dru- žinami. Se posebej dobro se гагшпе1а z vmikom Duša- nom, ki ga včasih popelje z avtom рк) Sloveniji in oko- liških krajih, se ustavita v kakšni gostilni ter govorita o življenju. Takšnem kot ga da- nes vidijo in živijo mladi ljudje ter seveda o življenj- skih izkušnjah, kot jih imajo starejši ljudje. Prepričan sem, da bo še dolgo tako! JANEZ VIEÎE)Œ3NÏIK 15. dan hmeljarjev ZLATA KOBULA PRIPRAVE DOBRO POTEKAJO Priprave na 15. tradicional- ni Dan hmeljarjev v Braslov- čah so v polnem teku. Tako so povedali organizatorji na tiskovni konferenci pretekli teden. Veliki praznik sloven- skih hmeljarjev bo letos 13. in 14. avgusta. Kot je pK>vedal predsednik turističnega društva Jože Roj- nik bo letošnji program pri- reditev nekoliko spremenjen. Tako bo prvi dan, to je v soboto, v dopoldanskem času tekmovanje v odbojki, v os- novni šoli pa bodo odprli raz- i stavo izdelkov domače obrti ; in del akademskega slikarja Krištofa Franeta Zupeta. Z ; Velikim ognjemetom v večer- nih urah želijo dolino opozo- riti, da bo nedelja dan osred- ; nje prireditve. Med tem bo i v veliki dvorani Hmezada v ^alcu družabni večer, na ka- terem bo med kulturnim programom sprejel dolžnost nov hmeljarski starešina, iz- VoliU pa bodo tudi letošnjo . princeso. Ob tej priložnosti ^o, kot vsa leta doslej, ne- katerim najbolj prizadevnim nmeljarjem izročili prizna- nja. Nedelja se bo pričela z '^zstavo in demonstracijo kmetijskih strojev, izdelkov SIP Šempeter in železarne štore, ki bo gotovo zelo zani- miva za kmetijske proizva- jalce. Novost bo tudi nastop konjeniškega kluba iz Celja. Nato bo skozi trg Braslov- če krenila povorka s števil- nimi vozovi, ki bodo prika- zovali dela v hmeljiščih kot so jih opravljah pred mnogi- mi leti in danes. Gotovo ne bodo manjkali tudi takšni, ki bodo prikazah šegave pri- zore iz pred nekaj let, ko je bila dolina še zbirališče nekaj deset tisoč obiralcev, ki so si znali večkrat zelo na- porno obiranje z raznimi do- mislicami prijetno popestri- ti. V povorki bodo seveda tu- di najsodobnejši stroji, brez katerih si današnjega hme- Ijarjenja ni mogoče zamisli- ti. Na prireditvenem prosto- ru bo predaja starešinstva, razglasitev princese, potem pa še tekmovanje vseh kan- didatk za princeso in njiho- vih spremljevalcev v spret- nosti pri različnih kmečkih opravilih. Najbolj spretna bo prejela veliko zlato kobulo, vse druge pa manjše tola- žilne. T. TAVČAR ^iska hmeljska princesa Marija Brinovec in starešina '^чс Zabukovnik. Bo tudi letošnja tako prisrčna? TURISTIČNO ZGODOVINSKA RAZGLEDNICA Drvarnica? Skladišče drv? Tudi to. Toda, v središču pozornosti je vendarle srednjeveški obrambni stolp. V Gornjem gradu. Domačini se že skoraj z nasmeškom na licih ozirajo k temu objektu, ki bi si zaslužil drugačno oikolje in prav gotovo tudi drugačno nego. Neka- tera vzdrževalna dela so na njem že opravili, nadaljnja pa opustili. Zaradi pomanjkanja denarja? Streha je dotrajana. Luknjasta. Stolp propada. Ljudje v Gornjem gradu pa pra- vijo, da bi ne smel. Foto: MB volna laško ODLOČITEV KAJ IN KAKO ZAENKRAT V »HLADILNIKUc^ 6e bi površno ocenili skle- pe včerajšnje seje na pred- sedstvu goapKxiarske zborni- ce SR Slovenije, bi dobili vtis, da je problem Volne v Laškem prestavljen na hlad- no za dva meseca, dokler ne mine dopustniško obdobje in ko bo mogoče v polni za- sedbi merodajnih dejavnikov odločiti dokončno. Vendar pa je včerajšnja se- ja s svoj:mi sklepi le bi- stven korak naprej, čeravno bi si v Laškem želeli takoj, šnje in usp>ešne rešitve prob- lema. Na seji o investicijsko- sanaoijskem programu Vol- ne Laško so hkrati obravna- vali tudi enak program za Bačo-Podbrdo. O tem kakšna je finančna konstrukcija v enem ali drugem primeru, smo v našem časniku pred časom že pisali in pripomni- li, da bi bilo pričakovati od- ločitev v korist Laškega za- radi nekajkrat cenejše inve- sticijske vsote. Res je, da še ni bila izre- čena odločitev, ker predsed- stvo gospodarske zbornice opravičuje z dejstvom, da je v času, ko je dopustniška se- zona na vrhuncu, težko do- seči nedvoanno sklepčnost. Je pa prtidsedstvo GZ SRS sprejelo stališče, da naj Ljub- ljanska banka takoj pokrije izgubo iz preteklega leta ter tako prepreči začetek tečaj- nega p>ostopka. Dokončna odločitev, ali bo sanacijsko-investicijski p>ro- gram predilnice v okviru ljubljanske Dekorativne ures- ničen v Laškem ah v Bači, o tem naj bi se odločili do konca septembra, vendar je bilo hkrati sprejeto tudi itz- redno pomembno stališče, da je treba takrat razrešiti oba primera, vendar ne, da bi Laško in Bača imela enak program. Predilnica bo v enem od treh krajev, ven- dar naj bi po stališču pred- sedstva gospodarske zborni- ce, ne eden ne drugi ostal praznik rokavov. Zagotoviili, da bo do konca septembra šla z dnevnega re- da tolikanj pogrevana zade- va, je spodbudna za kolek- tiv Volne, da se temeljito in enotno oprime svojih nalog in dokaže, kako vredno je pK>skrbeti za njegov nadaljnji obstoj in razvoj. JURE KRASOVEC 6. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 4. avgust 1977 OBISK NA CELJSKEM BAZENU VAŽEN PRVI STIK Z VODO — VEČ KOT 200 TEČAJNIKOV v dneh, ko sonce ne skopa- ri s svojimi žarki, zavlada na celjskem bazenu pravi živ- žav, V dopoldanskem času se zberejo ob njem tudi tisti naj- mlajši kc^alci, katerih starši so že dovolj zgodaj uvideli, kako i>ome'mbno je, da zna njihov otrok plavati. Sem pri- peljejo svoje nadebudneže tu- di vzgojiteljice iz celjskih vrtcev. Plavalno šolo za otro- ke pa je tudi letos s pomočjo TKS Celje organiziral pla- valni klub Neptun. V desetih dneh, kolikor tečaj traja, naj bi si otroci pridobili vsaj os- novnih veščin plavanja. Skupino »Ribice« vodi Ton- ček Mimik, sicer študent elektrotehnike. S prvimi pla- valnimi uspehi otrok je za- dovoljen, nam je povedal v razgovoru. Kajti ni namen, da bi v teh bornih desetih dneh vzgojili zares dobre pla- valce. Bolj kot to je vsekakor pomembno, da otrok is^bi strah pred vodo in da si upa korajžno zakoračiti tuda dlje od stopnic, ki vodijo v ba- zen. Mali, pet ali šestletniki, mu, kot se je Izkajzalo ob našem obisku na bazenu, zaupajo in njihove ročice poguemno pre- magujejo odpor vode. Sevoda si kdo tu in tam napolni usta z vodo, drugače pač ne gre. A 2jdaj, ko se tečaj bliža h koncu, je to pravzaprav že malenkost. Se veliko bi se radi naučili, so nam povedali otroci in zato bodo naslednje leto spet obiskovali plavalne tečaje. Svoje pridobljeno zna- nje pa bodo še letos s pridom uporabih ob morju ali kje drugje. Da je zanimanje za plava- nje zares veliko, kaže tudi podatek, da se je letos na celjskem bazenu s p>omočjo tečajev naučilo plavati že več kot dvesto otrok. Vse to pa Telesno kulturni skupnosti in celjskemu Neptunu narekuje, da je potrebno z dobro orga- niziranimi tečaji nadaljevati ne samo letos ampak tudi v prihodnje. Mali plavalci prejmejo po zaključnem »šolanju« tudi majhno diplomo in značko delfina kot spomin na prvi plavalni tt-čaj, M. P. VITANJČANI O SAMOPRISPEVKU PRAVIJO VITANJČANI OB PRILOŽNOSTI OBNOVE v Vitanju so se občani že temeljito seznanili s progra- mom bodočega, tretjega samo- prispevka konjiške občine, še posebej pa svoje krajevne skupnosti. To je opaziti iz razgovorov z njimi, saj dob- ro vedo, kaj je bilo s sredst- vi samoprispevka doslej v Vitanju zgrajenega in kaj obe- tajo zgraditi s sredstvi nove- ga referenduma. V kratkih razgovorih za naš tednik so nam povedali nekaj o tem, kaj sploh menijo o referen- dumu kot skupni akciji ko- njiških občanov in katerim referendumskim nalogam da- jejo prednost. OTO RAVNJAK: »V Vitan- ju so seveda jasno vidni re- zultati, ki smo jih dosegli s sredstvi drugega samoprispev- ka. Vendar je kljub temu še nekaj ljudi, ki so proti zbi- ranju sredstev za zadovolje- vanje skupnih potreb, saj so premalo seznanjeni z obliko in namenom samoprispevka. Kljub vsemu pa menim, da dva odstotka ni tako zelo ve- lik denar in da bodo Vitanj- čani radi prispevali svoj de- lež za uresničitev zastavljene- ga programa. Osebno pa bom brez zadržka glasoval za!« FRANC SKOK: »V obdob- ju prejšnjega samoprispevka smo veliko naredili, zato je nujno, da z izgradnjo objek- tov družbenega standarda še nadaljujemo. Ne smemo si dovoliti, da bi zaostali v raz- voju! Veliko je namreč stvari, ki so pogojene z razvojem na- še krajevne skupnosti in jih moramo vzporedno z njim tudi urejevati. To pa lahko storimo le s skupnimi napori in skupnimi sredstvi.« ERNEST LEDINEK: »Zelo sem zadovoljen, če vidim, da se Vitanje širi in razvija. Se- daj gradim hišo in namera- vam ostati v Vitanju, zato bi želel imeti lep kraj in okoli- co. Samoprispevek občanov pa je ravno tisti način, s ka- terim si lahko ¿kupno uredi- mo ceste, postavimo vrtce tn šole. Zato sean pripravljen prispevati dva odstotka oseb- nega dohodka, najbolj pa si želim, da bi v naši krajevni skupnosti čimprej asfaltirali cesto od Vitanja do Stranic.i IZLETNIK: ZDAJ ŠMARJE Kolektiv celjskega Izlet- nika posveča veliko pozor- nost pa tudi ustrezna sred- stva odpiranju lastnih po- slovalnic v občinah celj- skega območja in dmgod. Tako so pred kratkim od- prli novo poslovalnico v Slovenskih Konjicah. Po načrtu pa so zdaj na vrsti Šmarje pri Jelšah. Tu bo Izletnikova poslo- valnica urejena v poslovni zgradbi kmetijskega kom- binata. Tako bodo svoje usluge in storitve še bolj približali ljudem celotne- ga šmarskega. !VtB |lt 31 — 4. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 TUDI GOSTJE SO VČASIH IZREDNO NESRAMNI PJŠE JANEZ VEDENIK Mnogokrat letijo pripombe na račun naših gostincev in še posebej natakarjev, ki so prav- zaprav vedno najbolj izpostavljeni. Res je, da mnogokrat upravičeno godrnjamo nad slabo postrežbo, nad dolgim čakanjem ter celo ne- prijaznostjo. Res pa je tudi to, da so prav gos- tje tisti, ki so včasih zelo nevljudni, celo brez- obzirni. Poznam celo ljudi, ki jim je »zafrka- vanje« in sekiranje natakarjev pravi hobi v prostem času. No, ker tudi v naše uredništvo mnogokrat prihaja oj pritožbe n^račun nataj karjev, smo se odločili, da spoznamo drugo plat medalje. Kakšni so pravzaprav gostje? To vprašanje nas je vodilo v akcijo. Lahko bi si- cer mirno sedeli ob kakšni mizi ter opazovali. Odločil pa smo se drugače. Vse skupaj se je doga- jalo v Kolodvorski restav- raciji v Celju. Minulo sre- do popoldne. Kdor jg slu- čajno bil tisti dan tam, je prav gotovo moral opa- ziti »elegantnega in sim- patičnega natakarja« z be- lo haljo, metuljčkom pod vratom ter črnimi hlača- mi. Skratka, natakar kot bi ga potegnil iz naftalina. Ta natakar ni bil nihče drug kot avtor teh vrstic. Priznam, da so se mi na začetku malce ti'esle roke tn noge, zato je bilo moje prvo delovno meeto kar v bifeju Lučka in to za šankom. Prijazne kolegice natakarice, ki sploh niso vedele, da nisem to, za kar sem se izdajal, pač pa so menda bile pre- pričane, da hodim v hotel- sko šolo, pa sem prišel na prakso, so mi kmalu vlile samozaupanje. O iz- boru pijač pa me sicer ni bilo potrebno ne vem kako poučevati. Malce več truda je bilo potrebnega, ko sem si moral zapomni- ti, kje je mesto za sokove, za žgane pijače, vino, pi- vo .. . Kmalu sem se tudi temu privadil, cene pa sem se naučil na pamet že pred samo akcijo. Po polurnem strtóenju za šankom sem bil že popol- noma zrel, da strežem go- stom ob mizah. Prva napitnina Za moj uspešen natakar- ski debut imata prav go- tovo največ zaslug dve simpatični tovarišici sred- njih let. Se predno jima je uspjelo sesti, sem jima odmaknil stole ter hip za tem že prečistil mizo, ki sicer sploh ni bila uma- zana. Kar tako, iz ркокИс- ne elegance in že priroje- ne vljudnosti. — želite prosim? »Dve kavici in dva to- nika!«, je odvrnila prva, druga pa nadaljevala: »Me- ni prosim bolj grenko ka- vo in dolgo, kolegica pa "bo bolj sladko in dolgo. Tonika naj ne bosta ne preveč hladna in ne pre- več topla.« »Pohitite pro- sim, ker se nama zelo mudi na vlak!«, je potem še dejala prva. Kot da mi gori pod nogami sem se potem zapcxlil za šank, ob tem pa vseskozi pazil na elegantni korak, kljub vse- mu pa je malo manjkalo, da se na stopnici nisem spodibiil in padel z nosom na pladenj. Rešila me je kolegica za šankom. Nista minili dve mimiti, ko sem že bil nazaj pri priijetnima tovarišicama. — Izvolite prosim, tule sta dve kavici, eno dolga in ena kratka, sladkor jie pakiran v vrečkah, tako da si lahko kavo sladkate po želji, temperatura to- nika pa je menda tudi pra- va ... Sredi za moje poj- me zares vljudnostne- ga govorjenja, se je ogla- sila ena izmed mojih pr- vih strank, t«r me opom- nd'la, da je njena kaviica polita. Pogled mi je od- plaval proti šanku, kot da mi bo pomagala šefica bi- feja in zares sem se po- čutil popolnoma izgublje- nega. Kavico sem hotel zamenjati, pa tovarišici ni- sta pustii'li. Reklìi sta celo, da to ni niič hudega in da mi niti ne zamerita, ker sem pač moški. Bi pa, če bi ju stre^-^lo kakšno dekle. Ob koncu sta mi v žep stisnili pet dinarjev napitnine in počutil sem se kot v šoli, kadar sem dobil peitico, pa si je ni- sem najbolj zaslužil. Ranje-ne ustnice? v bifaju Lučka je še po- sebej naporno delo, saj so gostje prehodni. Sem največ prihajajo tisti, ki še imajo nekaj minutk ča- sa do odlioda njihovega avtobusa аМ vlaka in ne posedajo cele ure. Vedno znova prihajajo novi gost- je in kar naprej je treba garati. Sonce pa je ne- usmiljeno pripekalo. Vse bi še šlo, če pod vratom ne bi imel metuljčka, tako pa se mi je nekajkrat zgo- dilo, da se me je polotil popoln obup. Seveda to kolegicam nisem priznal. Obe delata tam št-irimajst ur na dan, jaz pa šele eno uro. Sramoto pa je težko prenašati! Zato drvim iz šanka do miz, točim ko- zarce, jih pomivam, raču- nam, seštevam ter se ves čas prijazno smehljam, če so se mi ob začetku tresla kolena zaradi tre- me, se mi sedaj zaradi utrujenosti, ki pa je mini- la kar sama po sebi. Ko sta prišli dve zares čiido- viti dekleti. Še predno sem ju uspel pozđrafV'iti z nasmeškom na ustah, sta pri sosednji miai zavpila dva fanta malce v rožicah: »Tile vijolici pa midva ča- stiva. Vprašaj jih tovariš natakar, kaj bosta pdld!« »Dva vinjaka s kislo vo- do«, sta po petminutnem premišljevanju odgovorili. — Želite Rogaško ali Radensko?! (vse manj sta se mi zdeli čudoviti). »Vse- eno! Pa pohitite prosim!« Pohitel sem in jima prine- sel naročena. »Tole pa jtiz ne bom pi- la. Kozivrec s kislo je na robu malce oditorhnjen in se lahko raarežem. Vinjak pa je natočen pod črto.« Napako sem kmalu popra- vil. Tokrat sem pijačo na- točil, da je segala nad čr- to, vendar začudo nista imeli nobenih, pripomb. Moža pri sosednji mizi, ti- sta malce okajena, sicer pa prav prijema, sta pla- čala, dekleti pa sta na mo- jo grozo še obsedeli ob miai ter naročili drugo rundo pijače. Ko sta od- šli, sta se mi spet zdeli na moč čudO'Viti. Dobil sem šest diinarjev napit- nine. Hudo je z znanci »Ja madoooona Janez, kaj ga pa ti špičiš!«, sem nenadoma zaslišal znani glas. Bil je moj sošolec Andrej. »Od kdaj pa si na- takar?od- strešju nimam vse po- spravljeno. Dva fanta, stara kakšnih štirinajst let, sta naročila veliki odprti pivi ter dva vinjaka. Vinjaka za očeta, ki bosta še prišla. Ko sem jima postregel, sta najpirej eksala vinjaka t&r nato z užitkom spila še pivi. — Koliko pa sta vidva stara?!, sem na moč avto- ritaibivno vprašal. »Za se- be skrbi in pusti poštene mlade državljane prt miru. Še fotar si ne dovoli po- govora z mano v takšnem tonu.« Se predno je uspel do- dobro sesti starejši moža- kar, ki je menda stalna gost v Goldingu, sem ga povprašal kaj želi in v dveh minutah sem mu pri- nesel željeno. Oceniil me je s čisto petico ter pri- pomnil, da se mu kaj ta- kega v Celju še ni zgodi- lo. Po tej čudoviti pohva- li pa so me trije drugi po- slali v tisti del telesa, M je neobhodno potreben za obstanek б1о\'в§ке wste. Vzrok? Namesto vitnjaka Kaval sem jim prinesed Cezarja. Vse skupaj bi mi kmalu pokvaril znanec, ki me je začel zafrkavati, če novi- narji nimamo bolj pamet- nega posla kot »afne gun- cat«. Komaj sem ga pre- pričal, da je utilmil. Verjetno sem najbolj presenetil dobrega znan- ca, ki tudi ni mogel doje- ti, kako to, da sem zašel med gostince. Raznežil sem se ter mu pričel pri- povedovati, kako neresen sem bil v prejšnji službi, pa so me lepo postavili na cesto. Ker pa ne mo- rem kar tako gledati v ljubi svet, sem si začasno poiskal službo v Kolodvor- ski restavraciji. Seveda sem mu potem še omenid, da mi je zelo žal in da se bom popravi. Moje pri- povedovanje ga je tako prizadelo, da mi je v žep stisnil pet starih tisoča- kov. »Za prvo silo bo že, Janez. Pa glej, da se boš popravil. .. Saj, kar ne morem verjeti kaj take- ga .. .« Bli sem vse Najtežje je bilo, ko sem moral streči v sobi, ki je namenjena le za tiste, ki žele jesti, se danes mi m čisto jasno, kako sem lahko v eni roki nesel dva krožnika z vampi in gola- žem in. da ob tem nisem pomočil prsta v hrano. Moram priznati, da sem se izvrstno držal. Vse dok- ler nista prišla dva gosta, ki sta bila že precej oka- jena. — želite prosim? Ima- mo vampe, jetrca, golaž, obaro, piščance, za-ezke ... »Kakšne vampe neki. Li- ter terana pa dva šnopca hitro prinesi!« — C^rofitite, samo pija- če tu ne strežemo! »Si čul Franci, zdej na- ja bo pa ta smotko zaje- bavu... En Mtea: terana pa dva šnopca hiter pmes ti laufpinč. Se ti vid, da si še nou.« — Lepo vaju prosim, saj si nisem jaz zimislo, da tu ne strežemo le pi- jač. Povejta, kaj bosta jedla! In tako smo se prepri- čevali kakšnih deset mi- nut. Zaradi ljubega miru sem pKjpustil in jima pri- nesel naročeno, čea ne- kaj minut me je veselje do natakarskega poklica minilo, smuknil sem v še- fovo sobo ter se preoble- kel. XXX Kakšne so ugotovitve ob koncu akcije? Б5пк) bo vse- kakor držalo. Za nataikaa-- jevo slabo voljo in njihov včasih čuden odnos do de- la so mnogokrat krivi takšni gostje, ki se obna- šajo, kot da so edini v lokalu. In po pravici po- vedano — poklic nartaikar- ja je danes isiredno napo- ren in še zdaleč iri taibo stimuliran kot bi se spo- dobilo. še to: ob koncu akcije sem zbral šestdeset dinarjev in 30 par napit- nine, brez tistih petdeset dinarjev, ki mi jih je stis- nil v žep prijatelj. To po- meni, da že tudi napitni- na, zbrana v mesecu dni, predstavlja določen doho- dek. Nemalokrat pa se zgodi, da jo gostje po francosko zbrišejo. In te- daj morajo tisto, kar manjka, plačati natakarji iz svojih žepov. V poandih večernih urah, ko so lo- kal že zdaivnaj zaprli in Je treba še vse počistiti ter napraviti obračun. Res, öe bi nekateri spremenili svoj odnos dO nataifearjev,' bi bili ti tudi verjetno mnogdkrait vljuđneijši, bdlj pozorni. Poiziiaisimo! 8. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 4. avgust 1977 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE PREBRALI 154 057 KNJIG BRALCEV JE VELIKO, LE NOVIH KNJIG JE PREMALO v celjski Osi-ednji knjižni- ci se gnete vse več bralcev. Mnogi čakajo tudi v vrstah, da bi prišli do zaželenega branja. Pri tem pa kritizi- rajo zaradi tega, ker je pre- malo novih knjig. Lani so bralci Osrednje knjižnice v Celju morali imeti pet različ- nih članskih izkaznic, da so lahko obiskali vseh pet od- delkov knjižnice: oddelek za odrasle in mladino, marksi- stično knjižnico, oddelek za študij, oddelek za otroke in oddelek Gaberje — Hudinja. Z novim letom pa je Osred- nja knjižnica uvedla novo skupno izkaznico, s katero si bralci lahko izposojajo knjižnično gradivo v vseh oddelkih. Bralci so to novost sprejeli z zadovoljstvom in z večjim odzivom. V prvem polletju letošnjega leta so namreč 68.362-krat obiskali Osrednjo knjižnico, kar je za 33 odstotkov večji obisk knjižnice kot v lanskih prvih šestih mesecih. Bralci so si izp>osodih 154.067 enot knjiž- ničnega gradiva, ^ kar je za 32 odstokov več kot v ena- kem času lani. Od tega izix>- sojenega gradiva odpade na leposlovje 58,5 odstotka, na strokovno in znanstveno li- teraturo 18,7 odstotka in 22,8 odstotka na gradivo v obeh čitalnicah Osrednje knjiž- nice. Osrednja knjižnica je ime- la na svojih policah ob kon- cu junija letos že 237.327 enot knjižničnega gradiva, kar po- meni, da so bralci v šestih mesecih prebrali približno 65 odstotkov vse knjižnične zaloge. Težave pa so pri no- vih knjigah. Njihova cena vrtoglavo narašča, medtem ko ostajajo sredstva za na- kup na enaki ravni že nekaj let. Tako je knjižnica kupila letos samo 2^ novih knjig, kar znaša skupaj s tistimi, ki jih dobi kot obvezni pri- merek рк) zakonu, in z nekaj darovanimi knjigami, poveča- nje knjižnega sklada za 4120 enot v prvem polletju. To pa je za 999 knjig manj, kot jih je knjižnica dobila v tem času lani. Knjižnica je začela izdaja- ti tudi tematske sezname no- vih knjig, s čemer seznanja bralce o svojem knjižnem skladu. Bralci lahko dobi- jo v vseh oddelkih sezname leposlovja, družboslovja, pri- rodoslovja, otroške literatu- re in seznam gradiva z raz- nih področij. V prvem pol- letju je knjižnica postavila tudi pet razstav, in sicer o znanstveni fantastiki, razsta- vo tujih časnikov in časopi- sov, razstavo »Celjsko ob- močje na razglednicah 1890— 197€«, o Rajku Nahtigalu in posebno slikovito pripravlje- no razstavo »Tito v svetu«, ki je prikazala potovanja in zunanjepolitično aktivnost na- šega predsednika. Za INDOK center v Celju pa je knjižnica razvila poseb- no dokumentacijo časopisnih člankov (iz desetih časnikov in časopisov) o celjski obči- ni. V tematske mape je bilo urejenih okoli 2500 člankov (skupno število člankov v tej dokumentaciji pa znaša oko- И 11000), izdelah pa so tudi 5000 sekundarnih dokumen- tov ( dokumentacijskih kar- tic). V oddelku za raziskoval- no delo knjižnice pa bodo letos začeli tudi z uresniče- vanjem projekta »Bibliogra- fija Cillier Zeitung 1876— 1885«, ki ga je sprejela tudi raziskovalna skupnost Slove- nije. S tem je knjižnica — po naročilu INDOK centra in v sodelovanju z razisko- valno skupnostjo — razširila svoje delo na področje infor- mativno - dokumentacijskih dejavnosti. IVAN SENIČAR LOČE OKTOBRA BODO ODPRLI NOV DOM Z 229 SEDEŽI Nemalokrat smo že pisali o kulturnem delovanju v Lo- čah pri Poljčanah. Tokrat je tekla beseda s predsednikom kulturnega društva Marti- nilh Puklom zaradi tega, ker so že večji del letošnjih po- letnih kulturnih prireditev že speljali po programu in bo- do za njihov zaključek 12. oktobra odprli nov kulturni dom, v katerem bodo našle prostor tudi krajevne organi- zacije. Dom bo veljal 600 milijo- nov, imel bo velik gledališki oder in v dvorani prostora za 229 sedežev. Pobudo za njiho- vo graditev je daîo prosvetno društvo, saj že več let prire- ja loške polC'tne po-ireditve na gradu Pogled in v tem času se je nabralo nekaj cvenka za kulturni dom, ki ga bodo finančno »podprle« tudi ob- činska kulturna skupnost Slovenske Konjice, republiš- ka KS in referendumski di- nar, da o prispevku krajanov v delu in denarju niti ne go- vorimo. Odveč je poudariti pomembnost takšnega doma za kraj, kjer je kulturna de- javnpst močno povezana tudi z ostalimi kot TVD Partiza- nom in taborniki. Vsi skupaj tvorijo močno organizacijsko moč, kar se kaže seveda tu- di na prireditvah. V domu bo spet zaživelo delo doma- če dramske skupine, v skup- nem prostom bo tudi nova knjižnica in bo tako bolj dostopna kot doslej. Ob ot- voritvi bo v avli doma raz- stava del likovnih amaterjev konjiške občine. V Ločah si želijo, da bi uspeli v občini stalno zaposliti poklicnega kulturnega delavca, da bi z urejenimi »relacijami« zdru- ževali sile na kulturnem po- droč;ju v občini, ne pa da bi vlekel vsak zase. Zato so tu- di poletne prireditve odprli na široko in prva naloga jim je doslej izboljšati program v smislu dviga kakovosti. Ni odveč če omenimo, da bi se postopoma radi rešili stojnic na gradu Pogled v ča- su prireditev, saj daijejo pre- močan videz veseliščnega prostora in motijo resnejše prireditve na odru. Radi bi v sodelovanju s strokovnja- ki zavoda za spomeniško var- stvo prekrili grajsko dvoriš- če, da ne bi bili tako odvis- ni od vremena. Zailnjo nede- ljo je kljub deževju obiskalo preko 300 ljudi nastop mehi- ške folklorne skupine Con- metico. Letos na poletnih priredit- vah beležijo več obiska kot lani. Najbrž zato, ker so menj obljiubljali, a so teto, kar so, tudi izvedli. Najbrž pa ni prav, da vodi prosvet- no društvo Kmečki praznik, namesto da bi prevzelo po- budo zanj Turistično društvo ali mladi zadružniki, kultur- niki p& bi sodelovali v pro- gramu. Zdaj, je ravno obratno. Martin Pukl ugotavlja, da je zdaj gonilna sila kulturne- ga razvoja v Ločah ravno ob- činstvo. Mehiški vodja folk- lorne skupine ni skoparil s pohvalami občinstvu, ki je menda boljše od zagrebškega in beograjskega. In to je vzpodbudno, saj vemo, da so büa vsa dosedanja prizadeva, nja v širjenju kulturnega sporočila tudi plodna. Samo društvo bi lahko sestavljalo nianiši program, kakšno pro- slavico pa enkrat letno vese- lico — toda ti časi so v Lo- čah menda za zmeraj minili. DRAGO MEDVED FOTOGRAFIJE B. IVANOVIČA V LIKOVNEM SALONU v poneileljek popoldne so odprli v Likovnem salonu razstavo fotogiafij Dragana B. Iva- novića, ki služi v Celju A'ojaški rok, doma (pa .je iz Beograda. Razstavil je ciklu.se del, ki prikazujejo mesto, njegove ulice, hipodrom, portrete, skratka, preti obiskovalce je raz- grnil prastare (probleme proistora in človeka. O delu D, Ivanovlća je govoril Drago Med- ved, solistični violinski nastop pa je izvedel z deli Bartoka in Dvoraka vo.jak Bela Šmajdli. Omenjeaia razstava sodi med redke kakovostne razstave foto$:rafije \ Celju in je zato še posebej dobrošJa, obenem pa Je tudi àe ш dokaa dobrega sodelovanja med celjskimi kulturnimi delavci in JLA, Foto: Branko Stamejči« O ZANIMIVIH BAROČNIH OMARAH PIŠE MILENA MOS K. ON Med reprezentančnimi primeri sta- rega pohištva v celjskem muzeju za- vzema vidno mesto kombinirana olma- ra, ki je znana pod strokovnim ime- nom »taliernakelj« in je karakteristič- na za srednjeevropsko meščansko sta- novanjsko opremo v 18. stoletju. Ta tip omare se je razvil iz poseb- ne pisalne omarice, ki je bila značilna predvsem za 17. stoletje. Bila je se- stavljena iz podstavka, na katerem je bil proster za pisanje in je imela na- stavek z omarico in predali. V tride- setih letih 18. stoletja je podstavek za- menjala komoda, v sredini pa se je pojavila poševna preklopna plošča, ki je vselej, kadar je bila odprta, lahko služila za piasnje. Tu so bili tudi manjši predali in poličke. Dvig^ijen zgornji del je dobil v sredini malo omarico — tabernaculum, ob straneh pa predale. Kombinirane omare so bile najprej razširjene in popularne v Nemčiji. Kmalu so jih začeli uporabljati tudi v drugih deželah, zlasti v Avstriji, Ita- liji in na Madžarskem. Cenjena pa je postala tudi v Angliji in severni Ame- riki. V naši državi je bil ta omara najbolj poznama v Sloveniji, nato na Hrvaškem in še v Vojvodini. Kombinirana omara se je razvijala skozi tri stilna obdobja: v poznem baroku, rokoko j u in klasicizmu. Sprva je bila njena čelna stran povsem rav- na nakar je postala valovita. Noge je imela stružene, žogaste in kasneje pra- vokotne oblike. V času poznega baro- ka in rokokoja je predstavljala glavni okras na teh omarah obloga iz raz- ličnih vrst furnirja in intarzija iz raz- nobarvnega lesa. Ti intarzirani orna- menti so imeU v času baroka pred- vsem geometrijske oblilie, kasneje pa C in S volut, ki so izdelane iz črno obarvanega lesa. V razcvetu rokokoja, v sredi 18. stoletja niso krasili teh omar le z intarzijo pač pa tudi s plitvo vrezanimi črtami, ki so bile po- udarjene s črno barvo. Poleg rocaille motivov so se tedaj pojavili tudi figu- ralni, živalski — zlasti ptice in pasto- ralni motivi, pa tudi portreti. V Italiji so v tem čašu bogatili površine takih omar z naslikanimi pejsaži in različ- nimi figuralnimi scenami. Za Anglijo je značilno, da so bile njihove tovrstne omare narejene iz mahagonijevega le- sa ali pa, da so bile črno lakirane in poslikane po zgledu kitajske umetno- sti. V drugi polovici 18. stoletja, ko je prevladoval klasicizem, je p>ostala čel- na stran kombinirane cwnare znova ravna in okrašena samo z enostavno geometrijsko intarzijo. Zanimivo je, da so povsem prene- hali z izdelovanjem kombiniranih omar v vseh deželah že ob koncu 18. stoletja. (Deljski muzej je lastnik treh omar, ki jih lahko uvrščamo med tipične baročne kombinirane omare. Ena iz- med njih ima sé ravno čelno stran, nastavek brez osrednje omarice in je okrašena z intarzijo iz temnejšega le- sa. To datiramo v prvo polovico 18. stoletja. Ostali dve sta značilni za pri- mere iz srede 18. stoletja. Imata va- lovito oblikovano čelno stran, preklop- no ploščo in med predali srednjo oma- rico. Sta obloženi z orehovim furnir- jem in imata intarziran okras (javor, vodni hrast, češnja, cvet afriško tipič- no baročnih oblik. Medeninasto okovje pa je oblikovano že v rokokojskem načinu. Vse tri omare so restavrirane in so stalno razstavljene. Vse te omare v Celju smatramo za import iz sosednjih dežel. Predstavlja- jo vredno umetnoobrtno delo baročnih mizarskih mojstrov, ki je polno skla- dne lepote in posebne elegance. Bile so uporabne za shranjevanje — tudi dragocenosti v tajnih predalih — za pisanje in čitanje ljudem v Celju v časih, ko sta bili arhitektura in -sta- novanjska kultura spojeni v občudu- jočo harmonijo. Kinopodjetje Celje nas je letos že nekajkrat razveselilo s posebej pripravljenimi in dobro izbranimi filmskimi pro- grami. Tako smo videli Mini fest, pa prvo revijo Oskar, v prihodnjih dneh pa nas čaka še ena revija filmskih del, ki so požela nedeljena priznanja in dobila budi nagrade ameri- ške filmske akademije »Oskar«. Revija se bo pričela v ponedeljek z enkratnim Bergma- novim Deviškim vrelcem, ki kljub svoji starosti (posnet je bil leta 1959) še vedno buri duhove. Upor na ladji Bounty smo že videli, vendar le redki prvo verzijo s Charles Laugh- tonom in Clark Gableom. Kazanov film Razkošje v travi z Natalie Wood res ni treba i>osebej predstavljati, pa tudi vestem Narednik York z nepozabnim Gary Cooprom sodi med najboljša tovrstna dela. Z delom Vincenta Minellija se bomo lahko seznanili v manem filmu 2iži, v katerem nas bosta navdušila še enkrat Leslie Carón in Maurice Che- valier. Laurence Olivier blesti z igro v filmu Viharni vrh in za konec bomo videli še odličen ameriški film iz leta 1953 — Največja pred.stava na svetu. Čeprav se filmov, ki jih bomo vnovič videli, drži že kar krepka patina, gre resnično za takšen izbor, da lahko za- dovolji še tako zahte\Tiega gledalca. Prva revija »Oskar«, ki smo jo gledali prejšnji mesec, je po podatkih Kmopodjetja povsem uspela. Ni torej dvo- ma o tem, da bo v,saj enako, če ne že večje zanimanje, po- žela tudi druga revija z zares enkratnim izborom vrhunskih fUmstoh del. B. S- |lt 31 — 4. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 Ko so slapovi bengalič- negega ognja v soju raket vnovič ozaljšali stare zido- ve puljske arene in se je na slavnostrbi drog že 24. dvignila zastava jugoslo- vanskega festivala igrane- ga filma, si je le malokdo mislil, da utegne letošnja »Pula« presenetiti s svojo svežino in izborom filmov, ki v povprečju ne le za- dovoljujejo, ampak pome- nijo verjetno pomemben zidak v nikoli dograjeni stavbi domačega filma. Vrsto let so na osred njo manifestacijo jugoslo- vanskega filma, na revijo m pogled filmskih dosež- kov enega leta, deževale kritike. Tako na prireditev samo, ki Je s svojim zvezdniškim sijem in bole- čo brezimnostjo vse bolj izgubljala na pomenu, kot tudi na filmske avtorje sa- me, ki so se po sijajnih uspehih in vrhunskih do- sežkih v prvih zrelih letih domače kinematografije vdali pompoznosti ali pleh- kosti, ustvarili pa le malo takšnih del, ki so prežive- la leta, da o desetletjih niti pomislimo ne. Žarek upanja Je obudila lanska Pula s svojim nesojenim zmagovalcem, prvencem Gorana Paskaljeviča, »Ču- vaj plaže v zimskem času».. A kdo Je upal tedaj soditi, da bo osamljena lastovka prinesla cvetočo pvomlad. Pa se Je to letos v dobri meri le pripetilo. Preura- njeno Je sicer trditi, da Je v domači film zavel svež veter, da so se režiserji in producenti naučili dela- ti preproste, poceni, a kakovostne in sodobne fil- me. Pa vendar lahko letos slabe filme ali vsaj tiste, ki niso izpolnili pričako- vanj, pravzaprav prešteje- mo na prste ene roke. Proti nJim lahko postavi- mo ob dobrih filmih, ki jim ne bo manjkalo ne ob- činstva in ne priznanj, še nekaj res izjemno kakovo- stnih del, takšnih, ki lah- ko, to že upamo trditi, resnično prinesejo pomlad jugoslovanskega filma. Nedvomno drži dvoje. Prodor mladih režiserjev je bil letos v Puli triumfa- len. Kar trije avtorji so s svojimi prvenci navdušili Areno, pa tudi kritiki niso ostali neprizadeti. Lahkot- na komedija, ki v drugem delu postane zabavna lju- bezenska pripoved; »Lju- bezensko življenje Budi- mirja Trajkoviča«, režiser- ja Dejana Karaklajiča, Je prava osvežitev, ki Jo bo- do še najbolje sprejeli gledalci. »StreU, veterana Kreše Golika je ob odloč- nem spopadu z bolečim vprašanjem nacionalistič- nih podtikanj in nezaceije- nih ran kljub svoji uokvir- jenosti v TV obliko in svo- ji cenenosti (stal je le 130 starih milijonov ali domala petkrat manj kot povprečen domači fi!m), naravnost razkošen — v vsebini, ki ne more pusti- ti nikogar ob strani. »Po- sebna vzgoja« debitanta Gorana Markoviča Je na- ravnost izvrsten film, ki ob bleščeči igri predvsem mladih igralcev naravnost bohotno izžareva proble- me mlade generacije, ki zaide na stranpota in še bolj boleče probleme nji- hove prevzgoje. In hkrati so vsi ti filmi, da ne ome- njamo že znanih »Sreča na vrvici«, »Vdovstvo Ka- roline Žašier«, »Odreši- telj« ..., izjemno dostop- ni publiki. Komercialni, bi lahko dejali, brez najmanj- še namere, da bi podce- njevali njihovo umetniško raven, ki je zavidljiva. Ob odlični »Hajki« ki po La I i cevem romanu obuja dokaj nenavadne spomine na NOB, rešene praktično vsake heroičrvosti, kruto resnični in dejansko tak- šni, da prikaže boj za os- voboditev tudi v bolj vsak- danji a zato tembolj bole- če prizadeti luči, ter ob »Norih dneh«, ki so se z dovolj uspeha lotili prob- lemov zdomstva, smo to- rej res dobili izjemno filmsko bero. Pustimo nagrade in pri- znanja ob strani. Dovolj bo še priložnost, da iz- rečemo tudi ob tej, doslej najbolj sporH'i strani pulj- skega festivala kakšno be- serio. Povejmo raje nekaj besed o atmosferi filmske Pule in o občinstvu. Pula je dejansko teden dni živela z jugoslovan- skim filmom. Arena Je bi- la prav vsak večer polna, to pa pomeni nad 10.000 obiskovalcev vsak večer. Na vsakem koraku so v mestu lepaki opozarjali na ta ali oni film. Lokali so bili odprti do zgodnjih Jut- ranjih ur. In to ne le elit- ni hoteli. Odprte so bile slaščičarne, tudi kavarne. Bomo kdaj kaj podobnega dosegli tudi v Celju, vsaj med naširrri številnimi vr- hunskimi prireditvami? In občinstvo? Resnično ne- verjetno je! Prav »dihalo« je z vsakini filnwm. Bilo je čudovito, pa naivno, pa krivično, a hkrati vselej zvesto domaČemu filmu. Ni pretirano trditi, da je prav puljska arena najbolj zanesljiv barometer uspeš- nosti filmov. Tisti, ki so jih pospremili z žvižgi, ne bodo uspeli niti v drugih mestih. Tisti, рк) katerih je aplavz še dolgo prepre- čeval začetek nove projek- cije, bodo želi topel spre- jem tudi drugod. Nikoli ne bom pozabil, kako veličastna je bila prva noč v areni in sre- čanje z odličnim dokumen- tarcem Krste Škanate »Ti- to«. Kako toplo je občin- stvo sprejemalo vsako be- sedo svojega voditelja, kako Je z aplavzi nagradilo v filmu orisane zgodovin- ske odločitve Tita in naše partije. Kako ironično se je smejalo Stalino^/im pch skusom in slepemu vazal- stvii njegovih satelitov. In kako ogorčeno so žviž- gali teatralnim Hitlerje- vim fKJtezam pred sfanati- zirano soldatesko. Puljsko občinstvo se že v začetku vsakega filma opredeli. Čvrsto stopi na stran svojih filmskih juna- kov. Pozdravlja vsako nji- hovo dobro potezo ali be- sedo. In ogorčeno skuša preprečiti tudi govor ne- gativnih celuloidnih hero- jev. Zato tudi po projekci- jami, ko predstavljajo film- ske ekipe, »negativcem«, pa čeprav so sneli maske in se prelevili v vsakdanje igralce, žvižga in »pozitiv- cem« burno ploska. Pula Je, vsem svojim hi- bam navkljub, še vedno Pula. Ena in enkratna. Pregled vsega, kar kaj ve- lja ali ne velja v Jugoslo- vanski kinematografiji. Pa čeprav je še vedno zvezdniška, čeprav tudi s spremnimi prireditvami ne more iz svojih ozkih okvir- jev in čeprav ne more iz svoje zmedene organizira- nosti, izgubljenosti in brezimnosti. Napake osta- jajo, a filmi bodo preživeli — je že pred festivalom napisal eden od jugoslo- vanskih novinarjev. Verjet- rvo takrat še ni vedel, ka- ko zelo prav ima — vsaj kar zadeva pldske jamarje, Janeza Starino, Ivana Stoparja, ba- nijske kuharje in celjske kajakaše. Predvsem zadnja oddaja je po vaši zaslugi izredno lepo uspela. Odprli smo namreč telefon in s tem tudi možnost, da direkt- no v oddajo našim gostom .sporočite svoja 'rpra.šanja. NOVO NA RADIU v te'm vidimo naše perspektive. V kar najbolj nepo- srednem in plodnem stiku z vami. In zato že načr- tujemo nove dopoldanske oddaje, v katerih vam bomo ob predstavitvi zanimivih gostov dali vso možnost, da od njih izvete prav tisto, kar vas najbolj ze.nima. Naj ponovimo — dopodanski klepeti so vnaprej na.poveda- ni v našem tedniku in tako imate tudi časa za sesta- vo lastnih vprašanj dovolj. Ko oddaja teče, pa je naš telefon 22-309 odprt za vaša vpiašanja in gostje, se- veda, pripravljeni za odgovor ali nasvet. Naj posebej opozorimo na tri oddaje v tem tednu, že jutri bo ob osmi uri in petnajst minut naša go- stja celjska modna kreatorka Staš:i Gorenšeic, Ob za- nimivem klepetu z njo bo seveda dovolj možnosti tu- di za vaš delež v oddaji. Stasa nam je obljubila, da bo na vprašanja že med oddajo odgovorila, pa naj gre za nasvete ali preproste odgovore o delu krea- tor ke. V soboto bomo prepustili mikrofon celjskim ro- kometašem, ki bodo spregovorili o pripravah na no- vo sezono ter seveda odgovorili tudi na vsa vaša vpra- šanja. Teh nedvonmo ne bo manjkala. In v sredo — 10. avgusta bo pred mikrofoaiom naš odgovorni ured- nik, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja o radijskem sporedu in, seveda, sprejemal tudi vaše predloge za popestritev sporeda. Skratka, vez med nami mora Dostahi .šf> kr«nkfkiša Mn rw-vtewi eto лм1 upokojencev tovariš Svetko zavira delo društva, saj se je pogosto oglašal na njegovem domu? Ali mu ni nikdar omenil, da je prostor za upo- kojence na razpolago? Ali ga morda ni vprašal, če je spre- jel kaj pismenega o tej za- devi od socialistične zveze in to z njegovim podpisom? »Na izredni seji odbora, ki je bila 20. julija, so tovariša Svetka razrešili zaradi nje- gove samovolje in zaviranja dela na predsedniškem me- stu. Ustno in pismeno je bil obveščen, da naj takoj na- veže stike s podjetjem za vzdrževanje stanovanjskih hiš »Dom« v Velenju in pod- piše tozadevno pogodbo. Pi- smeno obvestilo o tem je dobil po pošti 27. julija, a o tem ni obvestil nikogar. Upamo, da je sedaj zadeva glede prostorov za upokojen- ce povsem jasna in za upo- kojence tudi ugodno rešena. ZORKO KOTNIK KVALA .TOVARIŠI MILIČNIKI! Pivo in cvetje. Vesedje in množica ljudi. Vsi ljudje v Laškem pa se vendar ne ve- selo. Sedim ob hčerkini po- stelijd, poslušam njeno sunko- vito dihanje in ji s skrbjo merim temperaturo. Skoraj 41 stopinj. Popade me strah. Dežurna zdravnica vpraša, če imam avto. Nocoj je mo- rala že nekajkrat ven. Sploh ne pomislim, kakšna noč je, dokler se ne znajdem sredi vesele nmožice na mostu. Z avtom ne morem ne naprej, ne nazaj. Ljudje mi žugajo — danes je vendar njihova noč — naslanjajo se na avto, ki se po milimetrih premika, čisto sem zagozdena v tej ži- vi, premikajoči se množici. Hupam, potiskam jih stran, jiočem od nemoči. Pustila bom avto, pa naj ga zmečka- jo, samo da pridem do zdrav- nice. Pririneiii do avta, ki stoji ob strani. Miličniški. Povem, kam bi rada. Tovariši v mod- rem — tokrat najbolj čutim, da so tovariši v stiski — ta'- koj skočijio v ал-to, prižgo modro lučko in že smo pri ambuilanti. Zdrknemo skozi množico, ki se ubogljivo raz- para, pomaham v slovo in moja hčerka je v strokovnih rokah. Hvala, tovariši v modrem! BOŽA MLAKAR YU TRANSVERZALA Uredništvu in bralcem No- vega tedi:ika vciiko lepih po- zdravov -— udeleženci odpra- ve po YU transverzali. Uredništvo: Hvala za po- zdrave Iz Konjica in prijetno poj)otovanjeI S POHORJA S potepanja po Pohorju ve- liko pozdravov za fante s prvega avtobusa z izleta »100 kmečkih žena na morje«. — Krebsova iz Savinjske. Lredništvo: Hvala, da se tudi na Pohorju spomnite na morje in na nas! SE O PRIREDITVI NA DOBJU v nedeljo, 24. je bila na Dobju že 4. prireditev Pokaži kaj znaš, ki je lepo uspela. Nastopajoči so bili lepo pri- pravljeni, le da jih je bila več kot polovica razočaa-anih pri odhodu z odra in to za- radi ocenjevanja. Namreč, ocenjevali so tak.šni, ki ni- majo poslulia za glasbo. Ne- kateri niso znali kazati dru- gega, kot najnižje ocene. Ra- zen dveh malih fantov, so bili vsi slabo ocenjeni. Vzemimo dober ansambel iz Dobja, Iva- na Gračnerja, trio iz Poljčan. Vsi so lepo igrali in peli. Najbolj se mi je smilila ne- ka punčka, ki je za lepo pe- sem dobila slabe ocene. Tudi jaz to pesem znam. Zaželje- no bi bilo, če še prireditve bodo, da bi ocenjevala poseb- na komisija, ali pa tovariši- ce učiteljice iz Dobja, ker znajo najbolj ocenjevati in imajo tudi posluh. Vprašujem se, kako bi ti ocenjevalci peli na odru ali pa njihovi otroci. Prizadeti nastopajoči v Dobjtm, teh pa m bilo malo. Prosim,' da ob- javite to pismo. MILAN HROVATIČ, ŠMARJE Uredništvo: Kod vidite, smo pismo objavili. Kljub temu, da se z marsičem v njem ne strinjamo. i)bjavili pa smo .ça zato, ker pričakujemo, da se bodo o.i>lasili tovariši z Dobja. >Iorda ocenjevanje le ni bilo tako kriviciw. Saj je že tako, da mnogokrat na na- še odre postavimo tudi ta- kšne točke, ki tega ne za- služijo. Sker pa si poglejte prejšnjo številko našega čas- nika, stran 8, sestavek o tej prireditvi. CEK IN ČRPALKA Dne 23. 7. 1977 dopoldan sem pripeljal svojega želez- nega konjička na bencinsko črpalko v Šmarju pri Jelšah, da bi ga »nakrmil«. Kot že mnogokrat poprej, sem tudi tokrat želel svoj dolg poravnati s čekom Ljub- ljanske banke, ki sem ga iz- polnil v skladu s predpisi. Uslužbenec bencinske črpal- ke si je ček ogledal in ga zavrnil s pripombo, da bi moral znesek »z besedami« izpolniti s tiskanimi črkami, ker sicer ni čitljiv. Ker to zakonsko ni zahtevano, tega nisem storil. Uslužbenec mi je zagrozil, da me bo prijavil postaji milice, češ, da no- čem poravnati računa. Zapi- sal je registersko številko avtomobila in me odslovil. Sam sem odšel на pfistajo milice v Šmarju ter pokazal ček dežurnemu miličniku. Ta je brez težav razbral znesek napisan z besedami in dejal, da je ček pravilno izpolnjen. Pozneje sem ček pokazal še osemletnemu fantu in sedem- desetletni ženici ter usluž- bencu Ljubljanske banke Ce- lje. Nihče od njih ni imel te- žav s čitanjem teksta. Usluž- benec Ljubljanske banke v Celju je ček temeljito pregle- dal in ugotovil, da je pravil- no izpolnjen ter mi sveto- val, da ček zadržim kot do- kaz, da sem ga izdal na dan koriščenja usluge bencinske črpalke v Šmarju. Ni pa mo- gel razumeti, da uslužbenec omenjene črpalke ni hotel ali ni znal ravnati s čekom. Že leto dni plačujem razne usluge s čeki Ljubljanske banke, vendar se mi kaj ta- kega še ni zgodilo. Upam, da se bo tudi uslužbenec Pe- trola v Šmarju v čim kraj- šem času naučil vsega, kar je potrebno vedeti o plačeva- nju s čeki, ki je najsodob- nejši način plačevanja. Sprašujem črpalkarje Pe- trola Šmarje, kdaj bom do- bil račun za poravnavo dol- ga, ki sem ga hotel a ne mogel poravnati dne 23. 7. 1977 z zakonitim plačilnim sredstvom. Stane NOVAK, Celje Trubarjeva 53/B Uredništvo: Od.sçovor bomo objavili, če .ça bomo dobili. Ujmmo, da bo čitljivo napi- san! PLAVALCI CELJAHOfVI v zadnji številki Novega tednika je bil objavljen ob- širni članek z naslovom КГЛ- ZA SAMO V BAZENU? Plavalci ugotavljamo, daje v članku mnogo resnice, če- prav se ne strinjamo s tem, da nimamo uspehov na tek- movanjih. Sicer, množično plavanje izpred let se je da- nes zreduciralo na skupino entuzijastov, ki trenira skozi vse leto v zelo težavnih raz- merah s poudarkom na pla- valni gimnastiki. Seveda, kljub vsemu ni možno držati korak z ostali- mi plavalnimi klubi v Slove- niji, ki so v samem kvali- tetnem vrhu jugoslovanskega plavanja. Res, da v Celju obstaja mini-zimski bazen na posebni šoli, ki pa ni na raz- polago PK Neptun, ker le ta vsaj v zadnji zimski sezoni ni bil v stanju plačati niti ene ure vadbe. 2e pozimi smo objavili članek v kate- rem smo seznanili javnost z nevzdržno finančno situaci- jo v klubu. Nerazumevanje s strani celjske TTKS, ki klub, oziroma plavanje, -ne dotira, z obrazložitvijo češ, da v Celju ni velikega zimskega bazena, ni možna normalna vadba skozi vse leto, torej ni pogojev za masovnost in kvaliteto. Ali lahko govorimo o pogojih? Včasih je PK Neptun imel mnogo plavalnih delavcev pa tudi mnogo razumevanja s strani foruma, ki je šport v Celju financiral. Danes ni ne enega niti ne drugega, od tod tudi osip plavalnih de- lavcev pa tudi plavalcev. še enkrat, Celje ima veli- ko zaledje, otroci skozi leto sprašujejo ali bo plavanje ali ne, plavalnemu športu pa TTKS ne da možnosti razvo- ja. Pri tem se postavlja vpra- šanje kako dolgo še zapo- stavljanje plavanja v Celju. Ali ni plavanje za mlade in stare? trener: PK NEPTUN TANKO JOŽE dipl. ing. VOJAK IVlIRO Vedno sem bil bralec vaše- ga lista, ki je zelo zanimiv. Tako mi tudi sedaj, ko sem na odsluženju vojaškega ro- ka skrajša marsikatero pre- dolgo uro. Po dolgem času sem spet zasledil križanko, ki jih zelo rad re.šujem v upa- nju, da je rešena p'-avilno in da bom morda tako nekoliko zvišal vojaški standard. Vojaško vas pozdravlja vo- jak MIROSLAV C^RINŠEK V. P. 8977/6 Шт. KRALJEVO Ureli- žini te trgovine) in frizer oziroma fri- zerka. V prostorih skladišča Zgornjesavinj- ske kmetijske zadruge pa bo avtome- hanik uredil prepotrebno delavnico in v njej opravljal tudi avtoličarska dela. KOMU v NAPOTO Ob glavni cesti med Šmartnim ob Paki in Letušom ležijo v travi uničeni prometni znaki. Tega najbrž niso nare- dili otroci, saj so bili znaki trdno postavljeni v zemljo, ampak odrasli, ki na ta način preskušajo svoje moči. Ljudi, ki uničujejo skupno lastnino, je treba pošteno kaznovati ali pa za dalj časa postaviti na hladno, ali ne? MOTORISTI DRVIJO Zadnje čase mladi fantje preskušajo po vasi svoje znanje z motorji in s tem osnesnažujejo okolje in povzroča- jo neznanski hrup. S tem hočejo vzbu- diti pozornost. Skozi vas drvijo z več kot sto kilometri na uro. Ljudje kar bežijo s cest, kadar se ti »vragi« poja- vijo. želeli bi, da si to ogleda pro- metni miličnik. Morda jih bo predla- gal za »odlikovanje«? Med njimi so motorji japonske izdelave, ki stanejo okrog devet starih milijonov. Denar pa res ni več problem! Nekateri pa še pravijo, da je danes hudo na .svetu . .. ZORKO KOTNIK BRASIOVČE: DELO MLADIH CVETO RAMŠE je predsednik osnovne organizacije ZSMS v Braslov- čah. Za ta aktiv je značilna delavnost in povezanost z vsemi organizacijami v kraj ve 80-: ljami, preko tudi ] Sodeli gajo športu ve pai še vei HI Ml: kim i ni za ci vah, j: vali v Sestai lili pa — SI tudi To bc jali lx njali zali b nizaci ter z{ nizaci že težav« prosti јетоа prost< klubu saj t zgrad Mnog stori venda volj er nosti Sic bodo 350 n nji, i nosti TISTI NOGOATETVO U;PJf^CE IN STRELIŠČE — v.se ot samega .eozda. ïn to л .šmartnem ob Dreti. Nogomet z travo. Strelišče pa so odprli šele pred kratkim ir puško na razdaljo 100 metrov. Na vsak način pom( lekreacijo domačinov hi drugih. Pred kratkim so obiska- li osnovno šolo Slavka šlandra otroci in starši — Slovenci, ki trenutno de- lajo in živijo v Belgiji. Obisk šole je pripravila učiteljica Lučka Užmah, ki zdaj uči slovenske otroke v Belgiji, prej pa je učila na omenjeni šoli. V imenu družbeno? nih organizacij in ščine občine Celja j« ke in starše iz Belgi zdravil sekretar ob< konference SZDL, Tone Rožman, otro* Slavko šlander pa 9 pripravili prisrčen jem s kulturnim ' bill рп graanji no- iinice pod Dobrov- opi'avili do sedaj [j ur, del;\li pa so jovneškega gradu, proslavah, poma- ri vodenju raznih skrbijo za grobo- načrtu pa imajo T. TAVČAR SO MLADIH ¡nji so pred krat- I mladinsko orga- i potrebe po zaba- ii želje, da bi delo. čnih organizacijah, arjan Fergus, izvo- ;K>vega predsednika 'RIHA. Sprejeli so iitev za pol leta. I b praznikih, izda- lo in z njim sezna- fojem delu. Nave- z mladinsko orga- ioli Franja Vrunča no-političnimi orga- pa so naleteli na tolem je v.sekakor se sestajali. Kra- je sicer odstopila ijem konjeniškem or niso primerni, ai elektrike, stara videna za rušenje, bi bili kletni pro. iloku na Hudinji, e počakati na do- ta, krajevne skup- steklo. Upajo, da »sti pritegnili vseh »r jih je na Hudi- mogli k upraviče- , da je SREČEN TAKO ML.ADINO. BORIS KRAM2AR 95 LET ZDRAVJA VELIKO LEPIH IN HUDIH ČASOV Ta teden praznuje eden naj- starejših celjskih obrtnikov — tapetnikov — Ivan Strelec svoj 95. rojstni dan. Rodil se je 2. 8. 1882 v Bu- kovici blizu Ptuja. V tej pri- jazni vasici so mu tekla tudi najlepša otroška leta. Osnov- no šolo je obiskoval v Mar- kovcih in vse razrede napra- vil z odliko. Ker je bil edi- nec in so imeli doma veliko kmetijo, je po končani osnov- ni šoli ostal doma ter pridno poinagal očetu pri vseh kmeč- kih opra\dlih. Ko mu je bilo petnajst let, mu je umrla mama, oče pa se je drugič poročil. Ivan je dobil mačeho, ki ga ni mara- la. Kot pravi je bila strašno ljubosumna, hotela je dobiti celo posestvo. Zato je tudi na- govorila očeta, da je Ivana spodi'1 od hiše. S culico v ro- ki je moral od doma; kam in kako ni vedel. Napotil se je v Ptuj, da si poišče delo. In res ga je dobil, pri nekem tapetniku. Delal je ves dan, zvečer pa obiskoval večerno obrtno šolo in jo leta 1904 uspešno končal. Z odliko! Za- to je dobil tudi posebno na- grado — denar. Po končani šoli je' še nekaj časa delal pri tapetniku, nato pa odšel v. svet, v tujino. Najdlje se je zadržal na Dunaju, kjer se je tudi največ naučil. Leta 1910 je prišel v Celje in prijavil obrt. Bil je sam svoj gospKDd, obrtnik. Delal je veliko, saj je delo ljubil, in ga opravljal z veseljem. Izučil je tudi 22 mladih za tapetniški poklic. Poročil se ni, vedno je živel .sam, za svojo obrt. Njegovo življenje je bilo kljub temu zelo pestro. Leta 1968 so ga invalidsko upokojili, čeprav sam pravi, da bi še rad delal. Danes je Ivan Strelec v domu upokojencev v Ce- lju. O visoki obletnici je de- jal: »To je zelo visoka in le- pa starost. Imel sem veliko lepih in hudih časov, toda vsi hudi časi so se obrnili v mo- jo korist. Vedno sem mislil samo na delo, nikoli na sta- rost, kajti v delu je moč, sa- rrio delo je tisto, ki drži člo- veka pokonci!« Pa še res je! Ko ga gledam, kako hodi vzravnano, se sprehaja okoli DOMA, si mislim: »Ta člo- vek je korenina«! in res je! Že dvajset let ni bil bolan, težave ima le z desno roko. In bere, seveda s povečeval- nim steklom. K njegovemu visokemu ju- bileju naj gredo tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi še veliko let užival v domu upokojencev v Celju. DARJA GLANCNIK GOTOVLJE Z GRADIČKOVIM FRANCLJEM Sedela sva za mizo in kram- ljala. Je upokojenec in ima rad kmečko življenje. Luč sveta je ugledal na Bi- zeljskem, in še danes mu je valovita pokrajina globoko v srcu. V Gotovlje jf prišel že pred drugo svetovno тојпо. Cesar- jeva domačija je bila in je še njegov drugi dom. Strog in skrben oče je le- pemu številu otrok. Po šihtu se je vračal k zemlji. Cesar- jev grunt mu pomeni pol živ- ljenja. Hitro se je vključil v gasil- ske vrste in bil vsa povojna leta med najbolj zagretimi ga- silci v Gotovljah. Rad pove, kako so gradili gasilski dom, kupovali gasilsko orodje in še in še. Zdaj je upokojen. Toda, iskra gasilstva v njem ne bo nikdar ugasnila. »Rad imam naravo. Srce me boli, ko grem mimo čudo- vitega gozda in vidim, kako ljudje brezskrbno kurijo og- nje. Ce jih opomniš, se obreg- nejo: Hej, Francelj, ali nisi malo gasilsko prismojen?« Zaskrbljeno povesi pogled, pa vendar iz njega prebereš plemenito misel: Tovariši, naš pozdrav je Na pomoč! DRAGO KUMER Na kratko IsniU'i It'iiisa iz Celja so iia.stopili v okvnii repiil)- liške lige v Kranju in s^iadko ¡/snubili s Trigla- vom ,'):0. XXX Stanka Lovše, od letoš- njega leta članica AD Kla. divar, je pri skoku v vi- šino v vedno boljši formi. Tako ni tekmovanja, da ne bi preskočila 180 cm in vedno je bližje dnevu, ko bo »padel« tudi repub- liški rekord — 183 cm, katerega ima z Bredo Ba- bošek. Z zadnjimi odlič- nimi rezultati pa si je tudi priborila mesto v dr. ža\mi reprezentanci, ki bo nastopila na Balkanskih atletskih igrah v Turčiji. XXX Stankin mož Dušan Pre- zelj, tudi član AD Kladi- var, je nastopil na večjem tekmovanju v Sieni v Ita- liji, preskočil 203 cm in osvojil peto mesto. Dober zakonski skakahiî par! XXX Celjski šahisti so sode- lovali na brzopoteznem ■ekmovanju na šobčevem зајегји pri Lescah. Tokrat 30 se Bei-var, Ojstrež, Vlarkovič in Pertinač slab- ie odrezali, saj so osvojili ;amo sedmo mesto. XXX V Novem Sadu se ,je iončalo letošnje državno Drvenstvo v padalstvu, rokrat smo bili zastopa- li tudi Celjani, saj Je v ionkurenci mladincev na- stopil član Aero kluba Heije Bolinee. Njegov prvi lastop na tako velikem :ekmovanju je bil uspe- šen, saj Je Л' končni uvr- ïitvi osvojil osmo mesto. Dober start za naprej! XXX Zveza telesnokultumih organizacij Celje, zbor za športno rekreacijo, bo tu- ji v bližnjem jesenskem ;asu nadaljeval s tradicio- lalnimi TRIM igrami. Ta- co bodo v jesenskem ča- ju naslednja tekmovanja — v odbojki za 'člane, čla. lice in starejše člane (za- detek septembra), namiz- lem teni.su za člane, člani- in starejše člane fza- îetek v oktobru) in ro- kometu za člane f septem- ber"). Prvi dve panogi bo- sta v hali Golovec, roko- met pa na igrišču pri Skalni kleti. Vse sindikal- ne ekipe se lahko prijavi- jo do l.'î. avgusta! XXX \ ])OiiedelJek se Je tudi začel plavalni tečaj za ne- plavalce na hezenii Nep- tuna v Ceiju. Tečaj traja de.set dni brez sobot in nedelj, začne pa se vsak lian ob 18. uri. Prijavnina je 100 din! V primeru sla- beča vremena bo tečaj prestavljen za nekaj dni. Ker vemo. da še vsi niste l)i]i na morju in da je kljub temu (lol)ro znati plavali, ker Je polom uži- tek v vodi večji, pridite in opravite tečaj. 2rbrali: FRANCEK PUNGERŠIC, J02E KUZMA in TONE VRABL ZA NOGOMET Z novo sezono, ki se bo kmulu zi».čela tudi med nogometaši, bo prišlo do večjih .sprememb, kjer pred- njači ta, di\ bodo v selekcijah lahko nastopili ^amo trije igralci starejši od 24 let, vsi ostali pa bodo mo- rali biti mlajši. Brez dvoma ima takšna odločitev osrednjih forumov svojo težo, saj bodo prisili do ve- ljave tisti kvalitetni igralci, ki tega do sedaj niso mogli doseči v manjših klubih. Celjsko selekcijo (iz- branci iz celjske, žalske in laške občine) bo za- stopal Kladivar. žal so pri klubu z delom začeli mal- ce pozno, vendar vseeno upajo, da bodo ша hitro« zbrane igralce pod novim vodstvom pripravili do ti- ste meje, ko se bodo enakovredno borili z ostalimi selekcijami iz različnih slovenskih predelov. /OUAN JOVANOVIC Je zaposlen v projektivnem biroju Ingrada, siter pa igralec NK Kladivar, star 26 let: »Mislim, da je ta sprememba, da morajo v selekcijah igrati v večini igralci mlajši od 24 let, samo v korist n.idaljnjega razvoja nogometa pri nas. V začetku bo sicer nekaj problemov, vendar ko bo celotna stvar, ki je dobro zastavljena, stekla, bo vse O. K. Pričakujem, da bom lahko tudi v prihodnje v tisti kvoti treh igralcev nad 24 let, ki bodo po- magali mladim.« MARJAN GOLEŠ, zvez- ni nogometni sodnik iz Ce- lja: »Selekcijo smo spre- jeli in zdaj jo moramo izpeljati. V začetku bo ne- kaj težav, vendar čimprej se bomo z njimi srečali, toliko hitreje jih bomo z načrtnim delom odpravili. V Celju moramo čimprej sestaviti dobro moštvo iz mladih, perspekti\Tiih ig- ralcev. Zdaj imajo prilož- nost mladi iz Kladivarja, Olimpa, Žalca. Opekarja, Laškega, Radeč in Vojni- ka, da se izkažejo. Seveda pa je pri mladosti treba pametno uporabiti tudi »kvoto« treh starejših ig- ralcev. Sem optimist!« .«.íMiií iv'.jij'ii.iív ,¡v zapo- slen v celjski Kovinotehni in dolgoletni član NK Kla- divar. Tudi on Je po no- viJi predpisih izpadel iz ekipe, v Jiolikor ne bo pri- šel v poštev med tremi starejšimi. Prevzel pa je že tudi teiniično vod.stvo članske selelicije Kladivar- ja: »Selekcije so v redu, samo pri nas smo žal z njimi prepozno začeli. Zdaj, pred prvenstvom, bo potrebno podvojeno delo, da bomo vse izpeljali na veselje naših ljubiteljev nogometa. Upamo, da ne bomo naleteli na težave. V obratnem primeru bo sla- bo.« FEKI BEXCïG je trener nogometašev šmartnega, ki nastopajo v republiški ligi: »Tudi mi bomo v pri- hodnji sezoni nastopili v precej pomlajeni postavi. Nekaj igralcev je zapusti- lo klub, nekaj pa jih je »padlo« pod tisto točko »24 let«. Seveda pa kljub temu nismo brez vseh mo- žnosti, saj se bomo okre- pili po selekcijski strani z nekaterimi dobrimi igralci iz mozirske občine in se- veda iz naše, velenjske. Brez dvoma pa bo mladi val v vseh selekcijah po- kazal marsikaj lepega, kar smo doslej velikokrat po- grešali v nogometu.« Prvi rezultati novega siste^ma bodo \i.dni šele čez eno, dve sezoni. K delu je treba pristopiti resno in s polno odgovornostjo, saj osnova ponuja dobre le.^it- ve. Mladi so na potezi, katero morajo s svojo voljo in talentom ter pod pametno taktirko tistih v klubu izpeljati na kvalitetna pota, ob katerih bodo uživali vsi, ki so ljubitelji tudi in še vedno igre z žogo na ve- likih zelenih travnikih. Selekcijska rešitev pa je tudi in predvsem pot k uveljavljanju tistih sil, ki jim je udejstvovanje v športu veselje, ne pa kaj drugega. Torej je selekcija možnost za napredek nogometa! Pripravili: Jože Kuzma, Tone Tavčar in Tone Vrabl 12. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 4. avgust 197г' ----S ZA DOMAČE POTREBE MA TUJEM TRGU CENA NiŽJA OD DOMAČE z letošnjim prixielkom pše- nice so nekateri bolj, drugi manj zadovoljni. Skladišča so polna, odkupna cena je bila med žetvijo zvišana. S ceno pa niso enako zadovoljni vsi pridelovalci. Nekateri si iz z.>dovoljsrva manejo roke, drugi pa, zlasti v Sloveniji, trdijo, da je dohodek pre- majhen. Njihovo razpoloženje bo vi>livalo na jesensko setev. Nekaj družbenih posestev in precej kmetov v vsej drža- vi je letos naželo poprečno na 1 ha več pšenice kot lani, drugi pa manj. Po cenitvah, ker še niso zbrali vseh podat- kov; bo skupen pridelek za okrog 1Ü odstotkov nižji, kot je bil larvski. To pa ne pov- zroča zaskrbljenosti, da bi psemoo morah uvažati. Z za- logami iz prejšnje žetve — teh je dovolj za staJno rezer- vo — je imamo voč kot do- volj. Gospodarstveniki pravi- jo, da bi je bilo tJöba več KKJ.OOO ton celo izvoziti. Pšemoe ne bonao več uva- žali, četudi bi bila katere pri- hodnjih žetev precej slabša od letošnje. Postidi bomo iz- voziniki pšenice. Tu pa se ve- selje nad letošnjim pridel- kom začne mešati z zaksrb- Ijenostjo. Cena pšenice na svetovnem trgu je prenizka. Cenejša je skoraj za 1 din pri kologramu, kot dobe za- njo naši pridelovalci. Čudno, kajne, saj so pred leti naši kmetovalci zahtevali, naj bi bila naša cena enaka svetov- ni, ki je bila takrat zelo vi- soka. Pravijo, da je pšenica poceni, ker je je preveč. Pre- več le za tiste, ki jo proda- jajo, kajti lačni ljudje v za- ostalih državah nimajo de- narja, da bi je kupili dovolj. Toliko za pojasnilo tistim kmetovalcem, ki menijo, da je odkupna cena pšenice še vedno prenizka. V Vojvodini, kjer sejejo le najrodovitnej- še sorte in polja izdatno gno- jijo, se nekateri boje, da bi jeseni kmetovalci poskušali posejati več pšenice, kot jo določeno z razvojnim prog- ramom, in zato manj drugih poljščin: sončnic, sladkorne pese in soje. Ob primerjavi gmotnih stroškov in soraz- merno malo dela je donos- nost pšenice namreč največ- ja- Nekateri slovenski kmeto- valci računajo nekoliko dru- gače. Pravijo, da so pridelo- valni stroški pri nas višji kot v Vojvodini. Za 1 kg pšenice pa dobe komaj 1 kg koitize, ki jo potrebujejo za živino. To je predvsem zaradi stro- škov posrednikov pri nakupu m prodaji. Kmetje v Vojvo- dini dobe za 1 kg koruze le okrog 2,20 din. Zato mnogi raje sejejo pšenico kot koru- zo za trg. Naši knnetovalci pa pokrmijo tudi precej pše- nice. Ali ni greh, dajati pšenico živini? Gospodarstveniki oce- njuj e.jo vse z dinarji. Nekate- ri so celo dejali, da bodo kmetovalci sejali pšenico tu- di za živinsko krmo, dokler ne bodo dobili enako rodo- vitnih sort ječmena m dru- gih krmnih žit. Bolje je pko- krmiti pšenico z 1 ha, kot za enak pridelek ječmena za- sejati 2 ha polj. Odvisno je torej od razlike v hektarskih pridelkih. Za živino morajo pridelati krmo, òe jo želijo rediti. JOŽE PETEK POGOVOR Z JOZETOM ŠELIHOM V NJEGOVI FARMI SE STISKA 22000 PIŠČANCEV Tik ob konjiškem bazenu leži kmetija Jožeta šeliha, mladega in razgledanega ko- operanta ptujske Perutnine, razprostira pa se še daleč naprej po lepi ravnici Do- brove. In prav tam, na tisti ravnici, si je Jože pred pe- timi leti postavil lepo in so- dobno urejeno piščančjo far- mo. v kateri redi dvaindvaj- set tisoč piščancev. Ob vsem tem pa je zanimivo, da Jože v začetku ni hotel biti kmet, saj se je izšolal v lesnega tehnika in se zaposlil v ko- njiäcem LIP. šele potem ... Kdaj ste se pravzaprav od- ločili, da boste postali kmet? »To je bilo golo naključje. Veste, v Varaždinu sem slu- žil vojaški rok in nekoč sem odšel skupaj z ostalimi voja- ki na ekskui-zijo oziroma na o^d kombinata Koka iz Va- raždina. Tam sem se prav- zaiprav pn/ič pobliže spoznal s piščančjerejo. Ko sem pri- šel domov, pa sem se resno odločil, da bom postal kmet in da bom redil piščance.« In kako ste začeli? »Z malo farmo na naši kmetiji v Dobrovi sem začel. Adaptiral sem obstoječe go- spodarsko poslopje in pi-e- vzel v rejo pet tisoč piščan- cev kot kooperant Perutnine iz Ptuja. Kmalu sem pričel svojo farmo širiti. Najel sem prostore starih graščin v Lo- čah in Žičah in tudi v njih uredil manjše farme. Tako sem skupaj redil trideset ti- soč piščancev. Ko sem zaslu. žil dovolj denarja, sem najel še nekaj kreditov in postavil tu na Dobrovi tole veliko in .sodobno urejeno piščančjo farmo. Ko sem v njej pričel z delom, sem seveda opustil delo v Ločah in Zičah.« Kako pa ste kaj zadovoljni z vašimi kooperantskimi od- nosi s Perutnino? »Moram reči, da so naši odnosi dokaj urejeni. Tu mi- slim sploh na odnose vseh kooperantov s Perutnino. Mi imamo svoj tozd, v katerem so kooperanti tudi delegati delavskega sveta. In prav tu se včasih zatakne, saj smo kooperanti raz5>ršeni po vsej Sloveniji, tako da delegati največkrat zastopajo svoje mnenje v dela^kem svetu. O tem smo se kooperanti med seboj in skupaj s predstavni- ki Perutnine že velikokrat po- govarjali, saj želimo to po- manjkljivost v delu naših de- legatov odpraviti. Pa prave rešitve še nismo našli!« Kak.šen je dohodek, ki vam ga prinaša reja piščancev? »Lahko rečem, da je moj dohodek dober. Seveda je od- visen od specializacije, v ka- tero sem zašel kot kmet-ko. operant. Jasno je namreč, da je specializacija kmetije nuj- nost, ki prinaša ob manjši porabi časa večji dohodek. Prednost piščančjereje pa je tudi ta, da jo je moč visol-.o specializirati, zato postane ta dejavnost praraaprav že in- dustrijska proizvodnja.« Kaj ste potem vi kmet ali delavec? »Ne, ne, jaz sem kmet! To sem in hočem to tudi ostati!« In kakšni so vaši načrti? »Trenutno razmišljam o tem, da bi tu ob farmi nasa- dil še sortna jabolka. Tri hektare brstikarja bom na. sadil in si uredil sadovnjak. Zemljo sem že kupil, pro- blem je le v tem, če bom dobil ustrezen kredit pri ban- ki. Upam pa, da bom zado- stil vsem potrebnim formal- nostim, čeprav le-te terjajo več pogoje\-. Tako bom res potrdil prejšnjo trditev, da sem kmet.« Zasmejal se je in odšel v veliko poslopje. Le katerega od gumbov je pritisnil: tiste- ga, ki sproži mehanizem za knnljenje piščimcev ali mor- da tistega, ki vključi venti- latorje v ogmmnih halah, kjer stisnjeni eden ob dru- gein čivlcajo piščanci? DAMJANA STAMEJCIC Aktiv mladih zadružnikov Vran.sko ter Občinska konferenca zveze soi iali.stične mladi ne Žalec sta pripravila preteklo nedeljo na travniku pri bazenu na Vnin.skem prve kmeč ke igre »Vransko» 77«. Ze tako precejšnjo tremo organizatorjev, kako bo z obiskom, je še povečalo slab« vreme, saj je skoraj nepretrgoma deževalo. Kljub temu se je na jirlreditvoniMii prostori zijralo približno tisoč ljudi, ki so bili navdu.šeni nad domi.selnostjo iger. Mladi zadružnik iz enajstih krajev Sitivenije so se pomerili v ko.šnji, postavljanju ližolovk, prebiranju fižola, vožnji s »r izo« ter pripravljanju kmeéke.ça narezka. Petelinji boj pa je zaradi dežja odpadt-l Veliko smi ha je pripravila vožnja s »clzo«, pri kateri so se tekmovalci zaradi blata komaj s¡ir«>ti pobirali. Najuspešnejši so bili domačini, sledili pa so jim zadružniki iz R;ič Mozirja in drugi. TEKST IN FO-ÍX) T. ТЛУС.Лђ Vožnja s ci/o /e tako ni preví^č udobna. Ce pa prideš na ovinek s preveliko hitrostjo, san ne veš, kdaj se znajdeš poleg nje na tleh. Na teh preklali ne bo fižola, kljiib temu so se morali fantje dobro preznojiti, da so JUl p{>stavili. V.«ij p-i košnji dež ni bil ovira .saj že star pregovor pravi: »Ostra kosa, mrzla rosa, гаЛ travca se ko.sil« ÜSPEH ZVONKE BLATNIK Zvonka Blatnik je poleg Roka Kopitarja edina os. vojila medaljo na letoš- njih mladinskih Balkan- skih atletskih igrah v Bu- karešti v Romuniji. Bila je tretja v štafeti 4 x 400 m. Sicer pa se kljub mla- dosti uvršča med najbolj- še jugoslovanske tekačice na HOO in 400 metrov ter je tudi članica mladinske drža.vne reprezentance. V njenih nogah so tudi ne- kateri rekordi. Le tako naprej po stezi! |lt 31 — 4. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 DOGOVARJANJE POTEKA PREPOČASNO, LJUDJE OSTAJAJO PRAZNIH ROK Ko ima človek za sabo trnovo pot, ki jo je napravil pri iskanju pravice in resnice, pri tem pa si je ranil kolena, a ni nič našel, se konec koncev oglasi v naše uredništvo. Mi pa naj bi napravili čudež! To ne, a vačsih le zaleže. Ne zaradi pisanja, ampak zaradi potrebe in »dobre volje« vseh zainteresiranih. Ko je pred petnajstimi meseci prišel v Celje s Kosovega štiriindvajsetlet- ni MIODRAG CAREVIĆ, po poklicu natakar, naj- brž ni vedel, da bo imel take probleme s stanova- njem. S sabo je pripeljal ženo Daliborko in hčerki- co Jasminko, ki je zdaj stara petnajst mesecev. Zaposlitev je dobil pri gostinskem podjetju Na- na, dela pa v celjski piv- nici. Pri podjetju so mu obljubili stanovanje, za- časno pa so mu dali sobi- co, veliko osem kvadrat- nih metrov. Vanjo, visoko nad šlandrovim trgom, pripeljejo strme stopnice. Tu so se naselili vsi trije in so mislili, da bodo v miru dočakali obljubljeno stanovanje. Pa so se moč- no ušteli... ' »Vselili smo se pred štirimi meseci, je povedal Miodrag, s prvim avgu- stom pa mi je Rohtek, ki je nosilec stanovanjske pravice sobice, odpovedal, če ne bom plačal 30.000 starih dinarjev in sicer za vse štiri mesece nazaj. To znese 120.000 dinarjev in le kje jih naj vzamem? Ko sem se vselil, nisva sklenila z Rohtekom no- bene najemne pogodbe. Direktorica našega tozda mi je rekla, da se je z Rohtekom ona že dogo- vorila, jaz pa naj poča- kam na stanovanje. Ver- jel sem; medtem pa se je zgodilo še marsikaj. Roh- tek je pustil v našem hodniku še svoj pralni stroj, na katerega hodi prat, jaz pa plačujem zanj elektriko. Tako vsak mesec odštejem za gospo- dinjstvo od 50.000 do 60.000 dinarjev. Rohteku ne mislim plačati, ker je to družbeno stanovanje, ne pa njegovo. Zanj že itak plačujem elektriko, saj gre ves tok na moj račun, tudi od njegovega pralnega stroja. Nagaja tudi drugače. Na poštnem predalu, kjer naj bi bilo moje ime, mi vsakokrat strga ldstek z mojim naslovom. Zakaj, ne vem. Ko mi je znanka bila pripravljena posoditi star štedilnik, mi ga ni pustil postaviti v »stanovanje«. Moral sem kupiti potem pač svojega. Včasih mi je vzel tudi ključe. Celo tako daleč je šlo, da v sobo nisem mogel, zato sem se bil prisiljen umak- niti v staro bajto v Gro- belno. Potem nam je R'oh- tek ključe spet vmil in zdaj me izsiljuje. Za plačilo se nisva zmenila. Daliborka, Miodragova žena, pa je ob našem obisku povedala in ix>tr- dila besede, zaskrbljene- ga Miodraga. Dodala je še, da je bilo najhuje ta- krat, ko je bila Jasminka še manjša in jo imela v bolnici. Ko jo je bilo po- trebno iz bolnice odpelja- ti, jo nista imela kam in tako je Jasminka ostala še mesec dni kar v bol- nišnici. Ne bi bili popolni, če ne bi slišali še drugo plat medalje. In hajd še k Iva- nu Rohteku, ki stanuje v Gregorčičevi ulici v Celju. Ima prijetno ženo in dva otroka, stanovanjce pa je borno, vsega skupaj meri 22 kvadratnih me- trov. V kuhinji res ni pro- stora za pralni stroj, zato sta prisiljena nositi peri- lo v njuno prejšnjo sobo, za katero imata tudi od- ločbo, v njej pa stanuje Miodrag. Ivanova žena je zaposlena v istem podjet- ju kot vrli Kosovčan, v gostinskem podjetju Na- na. »V tisti sobici, kjer je zdaj Carevič z družino, smo mi stanovali pet let, v te prostore pa smo se vselili le začasno. Na pod- jetju so nam obljubili stanovanje, a ostalo je le pri obljubah, čeprav bi lahko kaj že napravili. Poglejte, zaposlen sem pri podjetju Transjug v Ljub- ljani in tam so bili pri- pravljeni dati za moje stanovanje 25 milijonov.« V razgovor je posegla Ivanova žena Anica. »Po- mislite, je rekla, v može- vem podjetju so bili pri- pravljeni nakazati obljub- ljeni denar. Mojemu pod- jetju so desetega junija po teleksu sporočili, da naj v roku enega tedna pošljejo zagotovilo za sta- novanje, ki bo zgrajeno v Novi vasi. Kot veste, mora imeti stanovanjsko podjetje v rokah vsa za- gotovila, šele potem lah- ko gre na licitacijo. Zdaj sredstva v Ljublja- ni čakajo in do osemnaj- stega, ko sem šla na do- pust, ni bilo ne naka- zila, ne odgovora. Lahko se zgodi, da bomo na ta način ob stanovanje in še ob sobo, ki jo ima trenut- no Carevič. Zakaj zahte- vam od njega denar? Za- to, ker so tam še moje stvari, ki jih tu nimam kam dati in konec kon- cev imam jaz za tisto so- bo tudi stanovanjsko od- ločbo, zato je soba moja.« Da bi ta klobčič nespo- razumov lažje odvrteli smo se napotili še v go- stinsko podjetje Nana, k ERIKI GRABAR, ki je obema — Anici in Mio- dragu obljubljala stanova- nje! Nismo jo dobili, ker je bila na dopustu. Mor- da pa se bo v podjetju Nana le našel kdo, ki bo lahko segel v to zadevo, saj gre končno za dva njihova delavca, ki sta za- upala, a ostala pra22iih rok. Transjugovih petin- dvajset milijonov pa tudi ni hec, kaj mislite? ZDENKA STOPAR DONOSNO VARUSTVO ČE NI VRTCEV, PRIDE PRAV »ČRNO VARSTVO OTROK« o aktualni in družbeno zelo pomembni obliki do- mačega organiziranega varstva predšolskih otrok smo pri nas obširneje že pisah. Izpostavili smo tu- di že idealno obliko varu- hinje, ki smo jo našli na Polvilah v Ceiju. Danes naá čaka nekoliko težja naloga — opisati raamere, ki smo jih videli pri varu- hinji Samčevi v ulici Bra- tov Vošnjakov v Celju. Tetka — tako jo kličejo otroci, seveda tisti, ki to že zmorejo, varuje dnev- no po več otrok. Ko smo . jo obiskali prvič, smo jih našteli devet, ob našem drugem obisku pa jih je biilo že deset. »Sicer pa je to tudi prednost takšnega varstva za starše«, nam je tetka Samče\-a povedala v raz- govoru. Pa še res je, saj večino otrok varuje »kar čez cesto«; da pa bomo stvar bolje razumeli, zač- nimo od kraja. V satelitskem naselju Celja, v Novi vasi, kjer živi največ mladih družin, predvsem tistih, katerih člani so zaposleni na želez- nici, ni urejenega otroške- ga varstva. Stanovanjskih blokov stoji že veliko in še jih gradijo. Obljubljenega otroškega vrtca ni, čeprav bi morali začeti z gradnjo že spo- mladi. Vrtec Zarja na Etolgean polju, ki je Novi vasi naj- bližji, pa ne more sprejé- ti več otrok kot jih že ima. In v tej stis-ki je pomoč soseda, ki varuje otroke zaFK>slenih staršev, toliko bolj zaželena in hvalevre- dna . . . Seveda, če otroke varuje ženska, ki ima ši- roko materinsko srce. Pri tetki Samčevi nismo dobili takšnega občutka, težko se tudi izrazimo, kaj nam pri njej ni ugajalo. Ko smo prišli. So otroci spali in to trdno spanje, saj jokal ni nihče. Le po- časi so dvigovali glavice, in tetka jih je sproti pre- vijala in dajaila staršem. Tako njihovega čebljanja nismo čuli, čeprav bi mo- ralo biti ob tolikih otro- cih precej glasno. Je pa tudi res, da otroci po spa- nju niso najbolj pri sebi. In tako smo prvič odšli, ne da bi napravili fotogra- fijo ljubkih otrok, šli smo v drugo in našli smo jih pri kosilu in najmlajše tii- di že pri spanju. Ugnati deset otrok ni kar tako, zato smo po- vprašali teitko Samčevo, kako to zmore in odgovo- rila nam je, da se da z dobro voljo vse postoriti. Verjeli smo ji in jo hkra- ti tudi občudovali, saj de- set otrok ni pljunek v morje! In koUko tatka Samče- va s takim rarovanjem za- služi? za vsakega otroka plačujejo starši po devet- deset starih tisočakov, v to pa je všeta hrana, skrb in vzgoja otrok. Naokrog- lo skoraj milijon mesečne- ga dohodka, ki ni obdav- čen in je lep postranski zaslužek. Varuhinja dese- tih otrok je tudi še pove- dala, da ni bojazni, da bi ji otrok zmanjkalo, saj je z vrtci težko. Ko pa bo prostora dovolj pa se bo še vedno našlo nekaj takš- nih staršev, fci jim bo ko- moditeta — odnesti zjut- raj otroka k sosedi, po- menila več kot pa dobra vzgoja, ki so je deležni ot- roci v vrtcih. Pri tem mi- slimo na vrsto svobodnih dejavnosti, ki jih razvijajo v naših vzgojnovarstvenih ustanovah. O vzgoji pri tetki Sam- čevi težko govorimo, saj varuje največ dojenčke do enega leta, čeprav je tudi res, da je »vzgoja« tudi v prvih mesecih za rast člo- vekove osebnosti zelo važ- na. Takšnega vzgojnega prizadevanja pri tetki v ulici Bratov Vošnjakov v Ceíjxi nismo opazili. Tudi otroškega smeha nismo čuli. V nas so zrli otožni obrazi otrok, kjer ni bilo leska v očeh. Le zakaj? Besedilo: ZDENKA STOPAR Fotografiji: DRACiO MEDVED Oči govore . . . Tudi v predalih spijo ... 14 stran — NOVI TEDNIK Št. 31 — 4. avgust 197^ ----- ^ Delavski sveti in razpisne komisije TOZD Zdravstve- nega centra Ceije vabijo k sodelovanju delavce za opravljanje opravil poslovodnih organov in pred- stojnikov delovnih enot v TOZD. 1. TOZD Zdravstveni dom Sevnica: a) Predsedniika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote splošna medicina Sevnica c) Predstojnika enote zobozdravstvo Sevnica d) Predstojnika enote dispanzerji Sevnica e) Predstojnika zdravstvene postaje Krmelj f) Glavna medicinska sestra TC>ZD POGOJI: a) — e) — Visoka medicinska izobrazba ustrezne smeri. r>ve do pet let delovnih izkušenj v stroki, f) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovnih izkušenj v stroki 2. TOZD Zdravstveni dom Laško: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote splošne medicine Laško C) Predstojnika enote zobozdi avstvo Laško d) Predstojnika zdravstvene postaje Rimske Toplice e) Glavna TO^P POGOJI: a)—d) — Visoka medicinsKa izobrazba ustrezne smeri. Dve do pet let delomih izkušenj v stroki e) — Višja medicinska izobrazba. Ш^е leti delovnih izkušenj v stroki 3. TOZD Zdravstveni dom Radeč®: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa b) Predstojnika enote splošne medicine Radeče C) Predstojnika enote zobozdravstvo Radeče dì Gla.vns cp-.i-r-p POGOJI: a)—c) — Visoka medicinsKa izobrazba ustrezne smeri. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki, d) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delov- nih izkušenj v stroki. 4. TOZD Zdravstveni dom Slo- venske Konjice: a) Predsednik kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika zdi-avsLvene postaje Slov. Konjice c) Predstojnika zdravstvene postaje I^oče d) Predstojnika zdravstvene p«')staje Zreče e) Predstojnika zdravstvene postaje Vitanje f) Glavna mpd^r'n^-ka «^estra TOZD POGOJI: a)—e) — Visoka medicinska izobrazba ustrezne smeri. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki, f) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. 5. TOZD Zdravstveni dom Šentjur: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote splošne medicine Šentjur C) Predstojnika enote zobozdravstvo Šentjur d) Predstojnika zdravstvene postaje Planina e) G!a%Tia rpp"^'<^--n<=.ka ses^-ra TOZD POGOJI: a)—d) — Visoka medicinska izobrazba ustre2ne smeri. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki, e) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. 6. TOZD Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote splošna medicina Šmarje pri Jelšah C) Predstojnika enote zobo'ztlravstvo Šmarje pri Jelšah d) Glavna medicinska sestra TOZD POGOJI: a)—c) — Visoka medicinska izobrazba ustreme smeri. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki, d) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. 7. TOZD Zdravstveni dom Žalec: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote splošne medicine Žalec c) Predstojnika enote medicine dela. prom.eta in športa Žalec d) Predstojnika enote dispa^izerskih služb Žalec e) Predstojnika enote zobozdravstvo Žalec f) Predstojnika zdravstvene postaje Polzela g) Predstojnika zdravstvene pix^taje Prebold h) Predstojnika zdravstvene postaje Vransko i) Glavna medicinska sesitra TOZD POGOJI: a)—b) — Visoka medicinska izobrazba ustrezne smeri. I>^e do pet let delovnih izkušenj v stroki, e) — Visoka medicinska izobrazba z ustrezno spe- cializacijo. Dve do pet let .delovnih izkušenj v stroki. d)—h) — Visoka medicinska izobrazba ustrezne smeri. Dve do i)et let delomih izkušenj v stroki, i) — Višja medicinska izobrazila. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. 8. TOZD Splošna medicina Celje: a) Prod-.ednika Icolegijiskoga poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote splošne medicine Celje C) Predstojnika enote pnevmoftiziološki dispanzer Celje d) Predstojnika enote patrona;>jia služba Celje e) Gla\ma rned'C'n.'^ka sestra TOZD POGOJI: a)—b) — Visoka medicinsKa izobrazba ustrezne smeri. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki. c) — Specialist — pnevmoftizicilog. D\"e do pet let delovnih izkušenj v stroki. d)—e) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti de- lovnih izkušenj v stroki. 9. TOZD Center skupnih medicinskih s!i«žb Celje: a) Predsednika kolegijske.5a poslovodne.ga organa b) Predstojnika oddelka za patomorfologijo C) Predstojnika RTG oddelka d) Predstojnika oddelka za Ozikalno in delovno te- rapijo e) Predstojnika oddelka za transfuzijo krvi f) Predstojnika lekarne g) Gla\Tiega tehnika TOZD h) Sekretarja TOZD POGOJI: a)—e) — Visoka medicinska izobrazba z ustrezno specializacijo. Dve do pet leit delovnih izkušenj. f) — Visoka izobrazba farmacevtske smeri Dve do pet let delovnih izkušenj. g) — Vi.šja izobrazba medicinske, kemične, biološke ali farmac9vt.ske smeri. D^'e leti delovnih izkušenj v stroki. h) — Višja izobrazba pravne, upravne ali ekonom- ske smeri. Dve leti delovnih i^ikušenj. 10. TOZD Center zdravstvene- qa varstva žena Celje: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika ginekološko-porodniškega oddelka Celje C) Predstojnika dispanzerske službe Celje d) Predstojnika oddelka za neonatalno pediatrijo Celje e) Glavna medicinska sestra TOZD f) Sekretarja TOZD POGOJI; a)—C) — Visoka medicinska izobrazba s speciali- zacijo iz ginekologije in porodništva. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki. d) — Visoka medicinska izobrazba in specializacija iz pediatrije. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki. e) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. f) — Visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. 11. TOZD Center operativni od- delki z anestezijo Celje: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote skupne službe kirurgije C) Predstojnika oddelka za poškodbe d) Predstojnika oddelka za kirurgijo notranjih or- ganov. e) Predstojnika oddelka za otroško kirurgijo f) Predstojnika oddelka za >rtopedijo g) Predstojnika oddelka za plastiko in reparator- no kirurgijo h) Predstojnika oddelka ORL i) Predstojnika očesnega oddel'ca k) Predstojnika oddelka za anestezijo, leanimacijo in intenzivno nego 1) Sekretarja TOZD m) Glavno medicinsko sestro TOZD POGOJI: a)—k) — Visoka medicinska izobrazba z ustrezno specializacijo. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki 1) — Visoka izobrazba ekonomske ali pravne sme- ri. Dve leti delovnih izkušenj v stroki, m) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delov- nih izkušenj v stroki. 12. TOZD Center za zdravljenje notranjih, infekcijskih in kožnih bolezni Ceije: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote skupne medicinske službe Celje c) Predstojnika oddelka splošna interna d) Predstojnika oddelka za nuklearno medicino e) Predstojnika gastro-enterološkega oddelka f) Predstojnika infekcijskega oddelka g) Predstojnika dermatovenerjloškega oddelka h) Predstojnika kožno-veneričnega dispanzerja i) Predstojnika diabetičnega dispanzerja j) Glavna mediciruîka sestra TOZD POGOJI: a)—i) — Visoka medicinska izobrazba z ustrezno specializacijo. -Dve do pet let delovnih izkušeinj v stroki. j) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovndih izkušenj v stroki. 13. TOZD Center laboratorijska s!užba Celje: a) Predsednika kolegijsikega p)Slovodnega organa TOZD b) Predstojnika enote splošno laboratorijske dejav- no.sti C) Predstojnika enote za specialno laboratorijsko dejavnost d) Glavni tehnik TOZD POCiOJI: a>—C) -r Visoka izobrazba mddicin.ske, kemične, bi- okemične ali fannacevtske smeri. Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki. d) — Višja izobrazba medicinske, kemične, bioke- mične ah farmacevtske smeri. Dve leti delovnih Izkušenj v stroki. 14. TOZD Center nevropsihiatri- ja Vojnik: a) Predstojnika kolegijs-kega po-slo^-odnega organa TOZD b) Predstojnika delovne enot.e psihiatrija C) Predstojnika delovne .mote nevrologija d) Predstojnika delovne enote skupina Ra,vne e) Predstojnika delovne enote za preskrbo in vzdrževanje f) Sekretarja TOZD g) Glavna'medicinska sestra TOZD POGOJI: a)—c) — Visoka medicinsika izobrazba z ustrezno specializacijo. Dve do pet let delovnih izku.šenj v stroki; d)—e), f — Višja izobrazba ekonomske, ргалт1е, upravne smeri. Tri leta prakse na vodstvenih de- lih. g) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. 15. TOZD Center medicine dela Celje: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa TOZD b) Predstojnika delovne enote dispanzer za zdrav- stveno varstvo pri delu, prometu in športu C) Predstojnika delovne enote obratne ambulante d) Glavna medicinska se^stra TOZiD POCrOJI: a)—C) — Visoka medicinska izobrazba z ustrezno specializacijo Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki. d) — Višja medicinska izobrazba. Dve leti delovnih izkušenj v stroki. 16. TOZD Zobozdravstvo Celje: a) Upravnika — individualni poslovodni organ POGOJI: Visoka medicinska izobrazba stomatološke smeri Dve do pet let delovnih izkušenj v stroki. 17. TOZD Reševalna postaja Celje: a) Vodja TOZD — individualni poslovodni organ POGOJI: Višja ali srednja strokovna izobrazba. Pet let de- lovnih izkušenj v stroki. 18. TOZD Preskrbovalno-vzdrže- valne enote Celje: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa b) Predstojnika nabavne službe C) Predstojnika delovne enote kuhinja d) Predstojnika dedovne enote pralnica e) E>redstojnika delovne enote Toplarna f) Predstojnika delovne snote v^rževalni obrati POGOJI: a)—b) — Visoka ali višja iaobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri. Dve do pett let delovnih izkušenj v stroki. b) — znanje enega tujega jezüca C) in d) — Višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri. Dve leti delovnih izkušeni v stroki. 19. TOZD Center za socialno medicino in higieno Celje: a) Predsednika kolegijskega poslovodnega organa b) Predstojnika službe za higieno in epidemiologijo c) Predstojnika službe za socialno medicino d) Predstojnika službe za mikrobiologijo e) Predstojnika službe za sanitiimo kemijo f) Vodjo službe poslovne koordinacije POGOJI: a)—C) — Visoka izobrazba medicinsl^e smeri, ustrezni specialistični izpit ali podiplomski študij s področja javnega zdravstva. Najmanj pet let prakse v stroki. d) — Visoka izobrazba medicinske, biološke ali veterinarske .smeri in ustrezen specialistični izpit Najmanj pet let prakse v stroki. e) — Visokošolska izobrazba kemijske аИ farma- cevtske smeri in ustrezen specialistični izpit. Naj- manj pet let prakse v stroki, f) — Višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali upravne smeri. Najmanj pet let prakse v stroki. Vsi delavci, ki se bodo prijavljali k sodelo- vanju morajo izpolnjevati kot pogoje še, da so s svojim dosedanjim delom dokazali sposobnosti razvijanja samoupravnih soci- alističnih odnosov. Prijave za razpis sprejema kadrovska služ- ba Zdravstvenega centra Celje — Oblako- va 5 — 15 dni po objavi v časopisu. BRIGADA NA RESEVNI ČAKA NA POL POTI SI ŠE NISO SEGLI VE — DRUGO LETO BO DRAŽJE z Drajjom Slakan^om, komandantom mla- dinske delovne akcije na Resevni (MDA Koz- jansko 77), sediva nasproti, na pogradih \ Štabu brigade. Opazujem Pragove roke. Čisto narahlo se tresejcx Občutek imam, da je raz- burjen^ Sicer pa je v štabu živahno, kot pov- sod po Kozjanskem; in zato težko steče pogo- vor med nenehnim vpraševanjem, odgovori, željam^ napotili za vsakdanje delo. Vrata škri- pajo, od nekod dekle prinese kavico. S hod- nika prihaja hrup brigadirjev, ki jih je polna šola; zamena za dijake kmetijske šole. »Težko mi je, da mora- va začeti tale razgovor prav pri problemih,« pla- ne iz Draga, ki še vedno ne more skriti nemira. Skupaj z brigadirji, de- vetimi mladinci iz pobra- tene občine Užička Pože- ga, gradimo gozdno cesto na Resevno. Na samem začetku akcije smo se do- govorili z Gozdnim gospo- darstvom iz Celja, da pra- vočasno uredi zemeljske izkope na trasa, dela, ki jih je težko opraviti dru- gače kot s težkimi sti'oji. Mi kopljemo jarke, škarpi- ramo, urejamo propuste, čistimo brežine ...« In Drago, nemimi ko- mandant, razmišlja le za kratek čas. Besede vre jo iz njega, slehernik 1а1гко začuti skrb. »Že v začetku akcije se je pokazalo, da delavci GG Celje svoje naloge ne opravljajo dovolj resno. Ne prihajajo točno na de- lo, buldožerist začne na primer šele ob 11. uri, to pa i>omeni, da moramo stati tudi mi. Cesta bd lah- ko bila gotova, če ne bi bilo teh zaprek, če bi opravili dogovorjena ze- meljska dela. Na naše opo- zorilo je prišel na grad- bišče direktor GG Celje. Nič ni zaleglo. Zelo se bo- jim, da bomo brigadirji odšli z delovišča nezado- voljni, da ne bomo opra- vili dela tako, kot smo predvide\'ali. Z naše stra- ni je vse v redu. Plan pre- segamo za 60 odst., na udarne dneve pa tudi za 160 odst., takšni so uspe- hi prve dekade, ko smo delali tudi na trasi 1207 ur, izkopali in očistili lOOO metrov jarkov in brežin, odpeljali 100 kub. metrov materiala. 33 brigadirjev se trudi, kolikor le more, a kaj ko dela ni. Skoraj 60 odst. dela je že oprav- ljenega, 1500 m ceste je nared ...« Dogovori v zraku v samoupravnem spora- zumu, ki so ga skupaj z brigadirji na začetku ak- cije podpisali in se seveda tudi zavezali, da ga bodo spoštovali, predstavniki družbeno političnih orga- nizacij Šentjurja In še ne- kateri drugi, med njimi tudi GG Celje, je razločno zapisano, kaj bo kdo ko- mu nudil. Najvažnejše Je pač to, da so mladi pri- pravljeni pomagati območ- ju, ki ga še vedno ozna- čujemo kot nerazvito. Kaj težko je zato razumeti, da je brigada v svojih priza- devanjih osamljena, da krajevna skupnost Šentjur stoji ob strani, da mla- dincev ni blizu, da se za uspehe akcijc le redko kdo zanima. Niti predsednik OO ZSMS Šentjur, niti predstavniki drugih druž- beno političnih organiza- cij. In to kljub temu, da je KS šentjur-okolica in- vestitor del na trasi; so- delovanje z njo je prej ko ne šibko. »Mladi smo, prav ta pre- del pa je med NOB pre- živel težke čase in nas to zanima. Dogovorjeno je bilo, da nas bodo obiskali borci, nam spregovorili, razgrnili delček zgodovi- ne. Lahko ugotovim, da je bilo doslej teh stik^ov pre- malo,« pravi Drago, ki se mu že mudi. Ko sem jih obiskal, so bili na obisku pri briga- dirjih na Planini z najbolj- šim namenom, da jim po- magajo pri delu (doma namreč ne morejo nada- ljevati!!), popoldne pa bi izkoristili za prijateljsko srečanje. Morak so se vr- niti: pregnal jih je dež. Užička Požega ne bo pozabila ... »Dolgčas nam res ne more biti«, vneto zatrjuje dobrodušni Milim Pante- lič, brigadir iz pobratene Užičke Požege in z enim ušesom p>osluša mene, z drugim komandanta, ki mu govori, da bodo po- poldan ui-ejali kinodvora- no v Šentjurju. »V sredo bomo imeli zno- va udarni dan, doseči mo- ramo do 300 odst. norme, 200 torej več. (Ko to be- rete, je rezultat najbrž že znan in prepričan sem, da so se želje uresničile). Pa tudi sicer je dela na pre- tek. Imen smo že nekaj predavanj, športnih sre- čanj, vsak večer pripravi- mo kulturni program ob tabornem ognju (žal. naj- večkrat brez šentjurskih mladincev!), bili smo na Senovem ob prazniku vsta- je, Logarski doUni in pre- pričan sem, da marsikdo med nami ne bi videl vse- ga tega, če ne bd prišel v brigado.« Milun je preza- dovoljen, o brigadi in o ljudeh, med katerimi živi, govori vse najlepše, tudi o šentjurčanih, kd so jih sprejeli toplo in prisrčno. Razglablja o prijateljstvu, spominih, čudovitih dneh na gradbišču, doma v Šen- tjurju, med ljudmi. Pove, da je med njimi 12 članov ZK, da je najstarejši bri- gadir akcije na Resevni star le 28 let in najmlajši 12 let (ta nosi le vodo!). če bi ne bilo ... No, vse bi bilo prav, če bi se ljudje držali dogovo- rov. Takrat bi bila cesta najbrž končana. Zdaj po vsem sodeč menda ne bo. Kljub pripravljenosti bri- gadirjev. Drugo leto bo kilometer že dražji ... Kot v izrazito čmo beli pravljici: dobri in slabi, tisti, ki so pripravljeni po- magati in tisti, ki zavira- jo. Za konec: zgodilo se je tako, kot se pač dc^'aja. Komandant Drago je od- divjal dolžnostim naproti. Imel sem oböutxek, da ga nič ne bi moglo ustaviti. Tekst: MILENKr STRAŠEK Poto: DRAGO MEDVED Drago Slakan Milun Pantelić Jože Zupan 16. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 4. avgust 1977 RAZMIŠLJANJE PRED JESENSKO SEZONO Bodo napovedi rodile sadove? v celjskem športu se v jesenski sezoni obeta marsikaj novega. Res je, da je večina ekip šele v fazi priprav za novo tekmovalno sezono, vendar so kljub temu ée vidne nekatere novitete, ki bodo marsikaterega ljubitelja špor- ta presenetile. Res je, da bi radi posre- dovali kaj več podatkov o tem, kako se kdo pripravlja in kaj od nove sezo- ne pričakuje. Zal pa so »plotovi« dokaj zaprti in tako smo pač odvisni od informacij, za katere ne vemo ali so točne ali ne. Eno je jasno. Dve celjski ekipi sta v »mrtvi« sezoni dobili novega trenerja. Nogometno društvo Kladivar bo tako v prihodnje vodil Nedeljko Vukoje, rokometni klub Celje pa Slobodan Mi- škovič. Oba sta se na športnem pod- ročju dodobra izkazala. Tako Nedelj- ko Vukoje v nogometni ekipi Reke, kjer je bil vrsto let eden izmed njenih najboljših igralcev, kot Slobodan Mi- škovič, igralec Crvene zvezde in Crven- ke, pa še nosilec zlate olimpijske medalje iz Münchna in zdaj trener Sloge iz Doboja. Tiste Sloge, ki vsako leto pripravi najmočnejši klubski tur- nir evropskih ekip pri nas. Obema je zaželeti, da bi ekipi dobro vodila skozi težavna tekmovanja Vsak posebej bo- sta pri tem imela določene težave in odgovornost. Vukoje zaradi novih se- lekcij (kasnimo v njihovi realizaciji), Miškovič glede nd lanski uspeh roko- metašev in vse peripetije, ki jih v pri- pravljalnem obdobju tarejo. Rokome- taše namreč! Tako menda Miha Bojevič dokonč- no zapušča Celje, medtem ko bo nje- gov brat Vlado ostal. Tudi še ni vse jasno glede novih igralcev, ki bi okre- pili ekipo. So še druge resne težave, o katerih pa zaenkrat ne bi govorili. Verjetno bo čas prinesel svoje. Eno nam mora biti vsem skupaj jasno. Želimo odkrit dialog, kaj se kje dogaja in pripravlja. Poskušamo gojiti enotno športno politiko in ta naj bi tudi v našem mestu veljala za VSE športne panoge. Samo z enot- nostjo bomo še bolj uspešni, kot smo že bili. Stare sekire je treba pokopati in si v skupnem interesu povsod poma- gati. Pri tem pa moramo biti strpni. Za skromno primerjavo vzemimo Maribor: to je veliko večje mesto kot Celje, pa ima v II. zvezni ligi samo nogomet in košarko, zraven pa »gospo- dari« še ena teniška igralka, nekaj smučarjev, peščica atletov in smo že pri koncu. Celje pa ima krepko razvito atletiko, rokomet, košarko, hokej na ledu, nogomet, kegljanje (zlasti žen- sko), nekaj smučanja, juda, šaha, ja- dralcev oz. članov Aero kluba Celje, odlične strelce... še bi morda kaj našli, tudi med kajakaši na mirnih vodah.. če vržemo vse skupaj na tehtnico, bi ena stran potegnila na Celje. In prav zato, ker smo manjše mesto, z manjšimi možnostmi dajanja, a večji- mi potrebami in apetiti, moramo biti strpni. Vsega ne moremo imeti in če že hočemo nekaj imeti, naj bo tisto doseženo po treznem premisleku in strpnem razgovoru nas vseh. Le ob slednjem lahko upamo, da bomo do- segli še več, in to brez posebne nervo- ze, ki je zdaj vzrok v delovanju neka- terih. Sicer pa bodo najboljši demanti vsega tega zapisa konkretni rezultati, katerim — upamo — bomo priča že kaj kmalu. Rezultati pa so lahko ugo- dni ali neugodni. Upamo, da bodo na- vzlic vsemu prvo. TONE VRABL ŠAH V LAŠKEM 6 IZ CELJA MED PODANIKI KRALJEVSKE IGRE Od jutri dalje bo Laško mesto šaha, kjer se bo za- čelo letošnje člansko repub- liško prvenstvo! Nastopilo bo 47 šahistov iz vse Slovenije. Republiški prvak si bo pri- boril pravico sodelovanja na državnem prvenstvu. Na le- tošnjem prvenstvu po švicar- skem sistemu (13 kol) bodo nastopili vsi medobčinski pr- vaki in mojstrski kandidati ter mojstri v Sloveniji. Med njimi pa bodo tudi številni predstavniki celjske šahovske regije. Iz Celja bodo jutri poteg- nili prve poteze Franci Pešec, Jano Bervar in Robert Ceg- 1er, vsi mojstrski kandidati, ki so si skupaj z mojstr- skim kandidatom iz Žalca Francem Brinovcem priborili direktno pravico sodelova- nja. Nastopila bosta tudi Milan Kristan iz Velenja, ki je osvojil prvo mesto na medobčinskem prvenstvu Ce- lja ter domačin Jože Turk. Lep>o število! In še enega zastopnika bo- mo imeli Celjani. To bo glav- ni sodnik prvenstva Stane Pertinač, dolgoletni šahovski delavec v Celju in OZD EMO Celje. To je novo priznanje zanj in celjski šah. O samem prvenstvu pa- nam je Franc Pešec povedal: »Konkurenca bo zelo močna. Toda kljub temu upam, da bo vsaj eden od nas osvojil mesto med prvo osmerico. Švicarski sistem je zelo dvo- rezen, toda po trinajstih ko- lih le dobimo realni vrstni red med najboljšimi.« Jano Bervar pa meni: »Vse je odvisno od začetka in žre- ba. Upam, da se bom lahko primerno pripravil za to sre- čanje najboljših.« Torej od jutri naprej vse poti slovenskih šahistov vodi- jo v turistično mestece La- ško, ki letos slavi 7.50 let mestnih pravic. J. KUZMA DRUŠTVO ZA ŠPORT NA VODI »NiVO« CELJE DOBRI REZULTATI VELIK USPEH CELJSKIH TEKMOVALCEV NA MURI Celjski kajakaši, ki so kot člani sekcije pri diuštvu za šport na vodi NIVO Celje, so zadnji teden sodelovali na velikem tekmovanju na reki Muri v Murski Soboti. Tam se je zbralo kar 170 tekmo- valcev iz Slovenije, Hr\^atske in BIH. Celjska ekipa je to- krat štela sam.o sedem te- kmomlcev, ki pa so dosegli ob koncu odlično četrto me- sto, Pavel Vrhovšek je bil pe- ti, Brane Cretnik pa šesiti. Mladinec željko Kalm.an je bil sedmi, še boljši so bih celjski tekmovalci v spustu, kjer sta na 8 kilometrov dol- gi progi zmagala Celjana Sre- čko Grm —Pavel Vrhovšek v času 28 minut in 42 sekimd. S člani društva za šport na vodi NIVO Celje smo v torek dopoldne pripravili tudi prvo javno direktno oddajo »v živo« po našem radiu, v njej so sodelovali Aleksander Ro- mih, ki je tehnični vodja dru- štva, pa Srečko Grm, tekmo- valec, in Milan Ambrož, vodja sekcije kajak na divjih vo- dah. Da so takšne oddaje pri- jetne so potrdili tudi poslu- šalci, ki so med prvo te vrste oddajo postavili kar šest vprašanj in na njih tudi ta- koj dobili odgovore. Tako je Franc Solina vprašal, kdaj bodo asfaltirali cesto do čol- narne v Ločah pri Smartin- skem jezeru ter kaj je z grad- njo čolnarne, Vilija Kranjca je zanimala sestava oz. teh- nični pyodatki o kajaku, Miran Knez je vprašal Milana Ambroža po njegovih uspehih in delu celotne sekcije ter ka- ko je z dekleti v klubu, Jože (žal priimka ni p>ovedal) je vprašal ali je v šmartinskem jezeru dovoljeno kopanje in vožnja z motornimi čolni, dvakrat pa je poklicala tudi Mateja Ramšak, katero je za- nimalo, kako se naučiš vesla- ti in kako je z dekleti v klu- bu, kako tekmujejo, zdaj pa napovejnoo naslednjo podobno oddajo: ta bo v so- boto dopoldne, 6. avgusta ob 8,15, k,jer bodo gostje pred- stavniki Rokometnega kluba Celje. Tudi takrat lahko po. kličete na tel. 223-09 in takoj boste dobili odgovor! Stane Pertinač tokrat ne b« sedel za šahovnico in odigra partijo, temveč bo kot vrhov ni sodnik republiškega pr venstva pazil na to, da b« vse potekalo tako, kot si spodobi za to kraljevski igro. Foto: TONE TAVCAB ATLETIKA: ROK KOPITAR PRVAK ВДШМА V Bukarešti v Romuniji so bile letošnje mladinske balkanske atletske igre, kjer je v naši reprezentan- ci nastopilo tudi osem at- letov in atletinj celjskega Kladivarja. Izreden uspeh je dosegel Rok Kopitar, ki je osvojil kar tri me- dalje, od tega dve zlati in eno bronasto ter tako po številu medalj postal naj- uspešnejši jugoslovanski tekmovalec na igrah. Rok Kopitar je zmagal v svoji specialni disciplini — teku na 400 m ovire (52,98), bil tretji na 400m in tekel je tudi v zmago- valni štafeti 4 x 400 m. S temi uvrstitvami in rezul- tati se je uvrstil v ožji krog kandidatov, ki naj bi nastopili na mladinskem evropskem prvenstvu v Sovjetski zvezi. Medaljo je osvojila tudi Zvonka Blatnikova v šta- feti 4 x 400 m, žal pa .se ji je bron »za las« izmuz- nil v teku na 800 m, kjer je bila četrta. Isto mesto je osvojila tudi Marjanca Kopitarjeva v teku na 100 metrov ovire. Torej lepi uspehi mladih celjskih at- letov na največjem tekmo- vanju na blakanskem pol- otoku. Kot zanimivost tega tek- movanja naj omenimo, da ■SO se po vojni prvič po- javili tudi mladi atleti Al- banije ter osvojili dve me- dalji, srebrno in bronasto. Po tem nastopu je verjet- no upravičeno pričakova- ti tudi nastop članov, kar bi tekmovanju dalo še no- seben čar. Albanski atleti bi morali nastopiti že na lanski balkaniadi v Celju, vendar so to zadnji čas odpovedali. Letos pa se bodo skoraj gotovo poja- vffl. TONE VRABL NOGOMET: STOP ZA PLOTOVE Novi trener NK Kladivar je Nedeljko Vukoje z Re- ke. Na Glaziji so končno začeli z delom. Težkim delom! Novi trener, bivši igralec Reke, Nedeljko Vukoje, je sku- paj s pomožnima trenerjema Ivanom Baumanom, in Vla- dom Glinškom pričel s pripravo celjske nogometne se- lekcije, ki bo koncem avgusta startala v republiški nogo- metni ligi. In to v tekmovanju pod novimi pogoji, kajti v moštvu bodo lahko igrali samo igralci mlajši od 24 let in trojka v starostni meji od 24 do 30 let. Torej od lanskoletnega moštva Kladivarja bodo Inhko v novi sezoni igrali Ramšak, Krofljič, Kokotec, čemjavič in vratar Krušič. Petorka Jovanovič, Sivka, Martič, Bosi- na iM Dobrajc se bo lahko borila za »bonus« treh praznih mest za igralce starejše od 24 let, medtem ko morata prenehati z igranjem Štancer in Kuder. Izpisnico so do- bili Filipovič, Slijepčevič in Brkovič. V prihodnjih prijateljskih srečanjih bomo torej na Glaziji videh popolnoma novo moštvo. To bo moštvo celj- ske selekcije. V njej bodo lahko igrali samo mladi. In to iz vrst Kladivarja, Olimpa, Vojnika, Papirničarja iz Ra- deč, Opekarja in še katerega moštva iz celjske, žalske ali laške občine. Izbira bo težka. Toda vsi nogometni delavci bodo pač morali stopiti skupaj m složno sestaviti novo mlado moštvo. Klubaški plotovi se bodo morali podreti. Sedaj pač lahko celjska selekcija da samo eno moštvo v republiško ligo. Šele po uspehu te selekcije lahko v bodo- če mislijo na drugega predstavnika. Toda za ta uspeh bo potrebno čakati malo dlje. Za- kaj? O tem pripoveduje novi trener, nekdaj odlični igra- lec Reke, Nedeljko Vukoje: »Začetno delo bo težavno. Potrebno bo zbrati mlade in jih pripraviti za prvenst\'0. Uspeh v prvem letu bo za- to bolj skromen. Toda delo mora biti načrtno in dolgolet- no. Zato sem optimist. Mladi imajo sedaj priložnost za na- predek in to morajo izkoristiti«. J. KUZMA TKS CELJE RAZGIBANO POLETJE POZORNOST SELEKCIJAM ÎN IGRIŠČEM strokovna služba TKS in ZTKO v občini Celje ima tu- di v času dopustov polne roke dela. Prizadevni delavci so se izredno potrudili pri sanaci- ji odprtega plavalnega baze- na, edinega objekta, ki omo- goča širšemu krogu občanov kopanje in plavanje. Vsa de- la so bila dokaj pravočasno zaključena. Po nepopolni oceni je celotna sanacija za- htevala nad 40.000 N din. V vročih julijskih dnevih je bazen obiskalo tudi nad 2.000 občanov dnevno, zvrstili pa so se tudi plavalni tečaji za predšolske otroke, šoldobve- zne otroke iz Štor in dva te- čaja za odrasle. V pripravah pa je nov tečaj za odrasle in predšolske otroke, dočim ŽPK Neptun pripravlja tudi tečaje za šolske otroke. V Strmcu je TKS sofinan- ciral izgradnjo asfaltnega ig- rišča za rokomet in košarko, kjer je organiziral skupno s KS športne prireditve v рк)- častitev praan ka občine Ce- lje. V izdelavi sta idejna načr- ta za izgradnjo dveh otroš- kih igrišč v KS Center in Karel Destovnik Kajuh. Obe igrišči bosta zg-rajeni še v tem letu in bosta v mnogo- čem pripomogla možnosti te- lesnovzgojnega udejstvova- nja predšolskih otrok. Delavci TKS in ZTKO so pripravil in organizirali ve- liko štveilo športnih prire- ditev v i>očastitev občinske- ga praznika s pomočjo os- novnih organizacij, kjer so športniki izpričali svojo tele- sno F>ovezanost s sredino, v kateri delujejo. Prireditve se je udeležilo tudi veliko število občanov, ki so s tem f>otrdili, da živijo s športnim utripom Celja in ga visoko cenijo. Na nekaterih prire- ditvah so sodelovali tudi športniki in ekipe iz pobra- tenih mest, kjer je tudi športna aktivnost služila utr- jevanju bratstva in enotno- sti. Sem je šteti še športna srečanja s člani slovenskega športnega kluba iz Toronta (Kanada), ki so bila vzorno organizirana v štorah. V pripravah pa je uresniče- vanje potrošniških sklepov glede dela s selekcijami v prednostnih športnih pano- gah in igrah, oblikovanje te- les in organov pri novi tek- movalni skupnosti za občine Laško-Žalec in Celje, izdela- va programov za to skup- nost, nadalje izobraževanje strokovnih kadrov za inš- truktorje nogometa, rokome ta in atletike, seminar za noi sodniški kader za rokomel (potrebe rekreacije in šolsk šport), za mlade funkcionar je v ŠŠD in še vrsta drugil strokovnih posvetov in koH' ferenc vodnikov, instruktor jev in trenerjev po posamez nih športnih panogah in ig rah. Na področju tekmovalnegí športa bo skupno z nosilci| prednostnih športnih panog in iger usmerjeno delo nj krepitev organizacijskega ijj strokovnega kadra, da b<| zagotovljen napredek v teki movalnem športu, kar velja še posebej za atletiko, rok» met, košarko, nogomet, ho kej na ledu in žensko keglja nje. Vzporedno s to osnovnfl orientacijo bo potrebno ra» vi jati športno aktivnost tudi v drugih panogah in igrah, kvalitetne storitve posamea nikov pa primerno vrednoti- ti in jim omogočiti nadaljra uspešen razvoj ter napredeld Takšna je bližnja orientaciji pri razvoju celjske teles¡ne kulture, ki jo bodo uresni^ čevali v nadaljnjem delu organov ZTKO v občini O l^e. K. JUC ŠTEFAN BOŽIČ, trener od bojkarjev Šempetra: »Ob laß skem prvenstvu smo v repi» bliški ligi kot edini pred stavniki celjske regije pristal na odličnem četrtem mestni če nam za okroglo mizo i* bi odvzeli dve točki, bi s< celo potegovali za uvrstitev ' II. zvezno ligo. V F>oletni3 dneh ne počivamo in se pi» dno pripravljamo na novo sfi zono. Zdaj v glavnem nabira mo samo kondicijo, z ostali mi treningi pa bomo nadalje vali koncem avgusta. RačU nam na naslednje igralce: Marjana Jelena, Zvoneta К^ čiča, Janeza Stormana, Fraiv ca Baša, Rudija Dobriška' Bojana Račnika, Emila Ml»" karja. Vlada Bogdanovičai Janka Božiča, Petra Ski^ barja in Bojana Rojsa. Ija? Vsaj ponovitev lanskeg« uspeha in seveda zadovolji tev vseh tistih, ki nas hodijo" na tekme bodrit.« TONE TAVCAÍ |lt 31 — 4. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 STE Cenjeni bralci, edina znanstveno- teh- nična organizacija, ki se ukvarja z pro- učevanjem Neznanih letečih predmetov in podobnih pojavov, se obrača na vas. Zanimajo nas vaša opažanja NLP ali podobnih pojavov. Ta opažanja so lah- ko starejšega datuma, stara tudi več let, ali desetletij. Zanimajo nas sledeči podatki: 1. datum opažanja (ura, dan, mesec in leto). 2. Čimbolj natančen opis dogodka,- skupno z podrobno risbo pojava ali predmeta. 3. Točen naslov očividca. Podatke pošljite na naslov: UFO- NLP Sekcija ZVEZA ŠOLT študentsko naselje blok VII 61000 Ljubljana. Društvo zagotavlja anonimnost! Ste imeli parapsihološko doživetje? Sekcija začenja z proučevanjem pa- rapsiholoških pojavov, ker se nam je že sedaj dogajalo, da smo dobivali ta- ke podatke. Ko tako širimo naše pod- ročje proučevanja, želimo, da nam bral- ci pošljejo informacijo o takih mani- festacijah ali podobnih pojavih. Pišite na naš naslov! ŽELITE f>ostati član sekcije, ki je v Jugoslaviji poznana kot najbolj avto- ritativna civilna organizacija za pro- učevanju NLP. Želite z nami sodelovati pri proučevanju nenavadnih pojavov, ki predstavljajo uganko naše dobe? Pišite na naš naslov! Sekcija je v stal- nem kontaktu z mnogimi podobnimi or- ganizacijami vključno z znanim centrom za proučevanje NLP, ki ga vodi ugledni astrofizik J. A. Hynek v Evanstonu Illinois, ZDA, ki je eden najbolj znanih znanstvenikov na svetu z tega pod- ročja. ODISEJA Sekcija izdaja dvomesečno tiskano glasilo (izhaja v srbahrvaščim), ki pri- naša novosti tako iz domačih logov, kot tujine. Pišite r»a naš naslov za in- formacije! O Zâ^OHSKI ZVEZI Zakon je kakor oblegana trdnja- 'a; tisti, ki so zunaj, bi hoteli no- er, tisti, ki so notri, pa bi hoteli len. OUITARD I V dobrem zakonu je skrb polo- ična, a veselje podvojeno. Sigrid UNDSET j Skrivnost srečnega zakona je v tem, da ima človek več nesreče za halenkostne neprijetnosti in nobe- e malenkostne neprijenosti za esrečo. Harold NICHOLSON Za žene je zakon komedija, ki se ačne s svatbo; za moške tragedi- ä. ki se konča s smrtjo. SAPHIR Drugi zakon je zmaga upanja nad fkustvom. DEVERNOIS Tokrat se pomudimo v naši modni rubriki pri tistih, ne najbolj tdeahio grajenih predstavnicah nežnega spola, ki imajo zaradi kakšnega odvečnega kilograma probleme. Dvakratne proble- me. Prvič zaradi ponudbe v naših trgovinah, ki je vse prej kot pestra in bogata, in drugič, ker je potrebno še tisto, kar je. prilagajati postavi, če hočemo res dobro izbrati. Letošnje poletje ponuja vesele in živahne barve. Tiste bolj umirjene med njimi зо vsekakor primerite tudi za vas. Recimo sivkasto modra, pešče- na, gorčična, barva španskega bezga in podobni odtenki. Pa tudi v krojih ste lahko malo bolj pogumni. Lepa poletna kombinacija je obleka, dopol- njena z jopico, ki pokriva boke. Pri- merita bo za vsako boljšo priložrtost. Za športen praktičen videz pa bodo primerna v nekaj gub položena krila in daljše prej ohlapne kot oprijete tunike. ALPINISTIČNI KOTIČEK NOVA SLOVENSKA SMER V STENI AIG DU MIDI Zdaj že lahko potegnemo črto pod uspehi letošnje celj- ske mini odprave v francoske Alpe. Meseci dni smo čakali na poročila, ki so prihajala z zamudo in največkrat kar ustno s plezalci, ki so se vračali zaradi slabša vreme, na. Po vsaki novici smo bili bolj veseli in obenem zaskr- bljeni za obe navezi, saj so poročila razodevala, da pleza- jo skoraj brez oddiha naj- težje smeri Francije in obe- nem, da vlada tam ves mesec slabo vreme, čas, ko so pie. zalci čepeU pod steno in v novem snegu preganjali dolg- čas, je že nekaj let mimo; pleza se zato tudi ponoči in v neprekinjenem tempu, da se objektivna nevarnost zmanjša na minimum. Za ta- ke vzpKMie je seveda potreb- na izredna fizična in psihič- na pripravljenost. Preplezane smeri — Pran- ček Knez in Jože Zupan: Ameriška diretissima v Druju — prvi slovenski vzpon in 5. ponovitev nasploh v 15 letih. Cas plezanja 4 dni, ocena VI. A4. Mrtvaški prt v Grandes Jou- ra.4ses — druga slovenska ponovitev. Največja strmina 70 preplezana v eni noči. Smer šteje med najtežje le- dene ture v Alpah. Vzhodna stena Charmosa, smer Welzenbach. Druga slo- venska ponovitev z direktnim izstopom — 70°. Cas plezanja izredno kratek — 7 ur. Slovenska smer v Grandes Jourasses. Prvenstveni vzpon sta opravila Celjana v dveh dneh z neprekinjenim pleza- njem ponoči. Ocena V-í-, na- klonina ledu 60", najbolj str- mo mesto 70». Za rij ima je smer ponavljala še naveza Matijevec in Vidmar iz AO Smarna gora. Višina stene 1000 m. Janez črepinšek in Jože Zupane (Fajfon): Koluar Gervasutti v Mont Blanca. Naklocnina 55®, viši- na 900 m — preplezala v eni noči. Južna stena Midija — Cos- mik. Tehnično plezanje v gra- nitu z oceno V. Knez — črepinšek — Zu- pane: Južna stena Midija, smer Contamin, ocena V Al. Nova slovenska smer v juž- ni steni Alg du Midi, ki po- teka levo od smeri Mazzeud. Ocena prostega plezanja V-f, tehnična Al. Kljub temu, da je stena ob lepem vremenu izredno oblegana, je ostal del, kjer poteka nova smer, do letos nepreplezan. Oceno o vrednosti celjske odprave bomo lahko daJl v popolnosti šele takrat, ko se bodo vrnile iz Alp vse sloven- ske naveze. Pod sliko: Helikopter po- staja vedno nujnejše pre- vozno sredstvo pri težkih nesrečah v gorah. Posne- tek je z nedavnega tečaja gorskih reševalcev postaje Celje na Korošici. NOVI ČEBELNJAK | To je novi čebelnjak. Sre- | di tako imenovanega prire- E ditvenega prostora v Gor- f njem gradu. Pa ga niso po- | stavili samo za okras, če- = belarji in turistični delavci = so se za njegovo postavitev = odločili predvsem za to, da | bi spKxibudili k delu mlade = čebelarje, čebelarstvo v Gor- Ë njem gradu in okolici pa tu- | di drugod po Gornji Savinjs- E ki dolini zamira. Vse manj | je čebelarjev. Pa bi jih la- | hko bilo čedalje več. K te- = mu uspehu laliko prispevajo = tudi mladi, ki bi jim naj | prav ta čebelnjak dal pobu- | do za organizirano delo. Mor- | da v okviru aktiva maldih š zadružnikov, morda tudi pri | čebelarski družini. Organiza- = oijska oblika ni pomembna. = Važnejše je delo! = Foto: MB i TP »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec odbCTT za samoupravne, kadrovske in socialne zadeve objavlja 3 prosta učna mesta za MESARJE Pogoj : končana osnovna šola. Razpis velja 15 drii od ob- jave. Pismene prijave z dokazili o končani osnov- ni šoli pošljite na naslov: TP »Savinjski magazin« Žalec. gj PRIPOROČA po?ornost naj tokrat velja Vele- blagovnici T, točneje njenemu oddelku PAPIRNICA! Kajti poletje bo kmalu minilo in spet se bodo pričele šolske skrbi, star- ši pa imajo z njimi že sedaj težave, ko je treba za mlade nadobudneže napolniti šolske torbice, da jim bo pozneje preko [eta tudi kaj v glavo zlezlo. Pa pustimo šaljivosti na stran in poglejmo, kaj je pri- pravil oddelek PAPIRNICA za naše mlade šolarje: praktično vse, sicer pa si poglejte sami izbiro učbenikov in drugih šolskih potrebščin. Torej v Veleblagovnici T — pritličje desno! 18. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 4. avgust 1977 st. — avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 SR зшт (?L s POTI PO POMORAVJU TUDI DONAVA IN MESTA OB TEJ VELIKI REKI Zdaj smo na koncu. Caka nas le še pot nazaj. Skoda. Bilo je preleix). Zaradi vsega tistega, kar smo videli in za- radi ljudi, ki smo jih srečali. Sicer pa posebno priznanje Luki Maksimoviču, fimkci- onarju sklada za turistično propagando Srbije, ki nas je varno in uspešno vodil na izrednem potovanju. Ze pot s hidrogliserjem od Beograda do Djerdapa je po- kazala, da nudi Donava s svo- jimi mesti ob obali izredne možnosti tudi za turistične- ga sladokusca. Pa priznaj- mo, radi ali ne^ da na sploh premalo poznamo tudi ta predel. Sicor pa, zamujene- ga ni ničesar" in v Celju so že v teku prizadevanja, da bi poslej organizirali v Po- moravje m drugam v Srbijo PIŠE MILAN BOŽIČ več izletov. Ne sanx) Djerdap, tudi nje- gova okolica zasluži pozor- nost. Nova Tekija; staro je zalila Donava; je že ena od takih privlačnosti. Trajanova tabla, spomenik izgradnje po- ti skoti Djerdapsko ožino v času rimskega carja Trajana, sodi tudi v ta okvir. Zdaj je dostop do table mogoč le z reke oziroma z Djerdapskega jezera. Lepenski vir, predzgodovin- sko naselje v Djerdapski oži- ni, je posebna privlačnost. Gre za naselje, ki je nastalo okoli leta 6.000 pr^ našim štetjem in ki hram še dana- šnji čas veliko značilnih spo- menikov. Sicer pa, da kar presko- čim Grocko, Smederevo, Ko- vin, Kostolac, Veliko Gradi- šte, Golubac, Belo Crkvo, Do- nji Milanovac in še in še. In potem Kladovo. Prav ta- ko staro, še rimsko, mesto. Mesto z okoli 8.000 prebival- ci, sicer pa središče širšega območja, znanega pod ime- nom Ključ. Tu je vse podre- jeno turizmu. Niiti so splete- ne tudi na romunsko stran, in po zaslugi »Djerdap-turi- sta« so izleti v Tum Severin in v druge kraje sosednje države že kar v železnem re- pertoarju. Hotel Djerdap v Kladovem ima visoko B kategorijo. Vse- kakor zadosten podatek iz njegove osebne legitimacije. Kladovo je znano tudi po pridelovanju kaviarja. Imajo celo majhno tovarno, ki pri- pravi na leto okoh tisoč ki- logramov močno iskanega ka- viarja. Kilogram stane 850 din, za porcijo pa plačate 70 dinarjev. Po zaslugi te spe- cialitete i'majo vsako leto v septembru tudi tradicionalne igre, turistično prireditev, ki hkrati pomeni testiranje te jedi. Približno tri kolometre ni- že od Kladova so še ostanki Trajanovega mostu, ki je so- dil med največje gradbene objekte tistega časa. Most je bil dolg 1.100 metrov in je ležal na dvajsetih stebrih vi- sokih 45 metrov. Zaradi te- ga je bila plovba po Donavi možna tudi ob največjem vo- dostoju reke. Most je bil zdrušen v času Trajanovega naslednika, Hadrijana. Blizu Kladova je ohranje- na tudi trdnjava Fetislam, ki je bila odskočna deska Tur- kom za napade na Tum Se^ vérin. Turki so ključe te trd- njave predali šelo 1867. leta. KONEC ZADNJA VEST: POMOR RIB V SAVINJI V torek popoldne okoli 14.."^ so celjski ribiči opazili okoli 1000 metrov nad izli- vom Ložnice v Savinjo ribe, ki so se po njihovih besedah čudno oDnašale. Takoj so o tem obvestili predsednika ri- biške družine Celje Franca Vitanca. »Takoj, ko sem bil obve- ščen, sem sklical našo komi- sijo ter obvestil UJV, Milico ter sanitarne in seveda osum- ljenca Celjske mlekarne, saj je prav ob njihovem izlivu iz kanala, ki je speljan v Savi- njo, bilo vse mrtvo. Takoj smo odšli na kraj dogodka in po prvih analizah ugotovili, da je poginilo okoli 1-2 do 15 tisoč rib od postrvi do mren, klinov in podusti. Gre v glav- nem za mladice velike 12 do 15 cm, največje mrtve ribe pa so bile najdene v dolžini 25 do 30 cm. Po prvih podatkih je škode za osem starih mili- jonov din, brez dvoma pa bo ta škoda še večja. Prvi vzo- rec vode smo vzeli ob 14.30, ostale pa uro kasneje. Skupaj smo vzeli štiri vzorce in se- veda ribe ter jih v soglasju ter pomoči UJV Celje poslali v nadaljno analizo Zavodu za ribištvo Slovenije. Voda je bila zastrupljena z raznimi stñipi, ki jih običajno upo- rabljajo v Mlekarni, tako so nam vsaj povedali ljudje iz tega podjetja, ki so bili nav- zoči pri ugotavljanju tega ne- srečnega dogodka. TONE VRABL Hotel »Djerdap« v Kladov« nevarna dirka okoli zemlje ¿3) OSLEPLJENA SATELITI DVOBOJ MED DVEMA VELESILAMA Toda obnavljanje sovjet- skih eksperimentov — hi- ter tempo je zavzelo lani — so Američani okvalifici- rali kot resno potencialno nevarnost za lastne vojne satelite, katerih ranljivost je bila celo v mirnem ča- su predstavljena kot »na- ključje«. Beseda je o »oslepitvi« večjega števila ameriških vojnih .satelitov, ki se je ne- kajkrat ponovilo 1. 1975. Prvi znani incident se je zgodil 18. oktobra 1. 1975. Alarmni satelit, ki so ga ZDA lansirale v višino 36.000 kilometrov nad In- dijskim oceanom, je imel nalogo kontrolirati sovjet- ske in kitajske baze bali- stičnih raket. Nenadoma je bil satelit »oslepljen« z izvorom infrardeče svetlo- be, tisočkrat večje od žar- čenja, ki se pojavi pri iz- strelitvi balistične rakete. Izvor je bil staoioniiran na zahodu Sovjetske zveze. Enak incident se je po- novil 17. in 18. novembra z ameriškimi vojnimi sa- teliti', ki so leteli nad ozemljem ZSSR na zelo razvlečeni orbiti na sora. zmerno nizki višini. To- krat so se nahajali izvo- ri žarčenja na različnih mestih in niso izvirali iz sovjetskega raziskovalne- ga centra za laserje veli- kih energij v Semipalatin. sku. V tem času je bil eden od ameriških sateli- tov »oslepljen« kar štiri ure. Ne glede na to, ali so Sovjeti namerno izvajali oslepitev ali pa je bila po- sledica neraziskanega na- ravnega pojava — se sta- nje ne menja. Za Ameri- čane je važno dejstvo, da so bili njihovi sateliti do- ločen čas — izključeni. No, najbolj verjetno je, da je bil uporabljen la- serski žarek velike ener- gije, ki so ga z Zemlje usmerili na satelit. Tak- šen žarek ima sposobnost zaslepiti in poškodovati optične senzorje in son- čne baterije satelita ter tudi njega samega s svo- jim toplotnim dejstvova- njem. To ,pa pomeni, da gre za operacijo, ki je danes po- polnoma izvedljiva. Mno- go teže pa je zaslepiti ge- ostacionarni satelit na vi- šini 36.000 kilometrov. Za- to bi bile potrebne never- jetno točne aparature z veliko sposobnostjo točne- ga določanja cilja in us- merjanja laserskega žar- ka veliko energijo skozi at- mosfero, ki lahko ротаго- či disperzijo zraka in vpi- je znaten del njegove energije. Da pa bi dosegli takšen satelit bi bila po izračunih potrebna 50.000 krat večja energija, kot za satelite na majhnih viši- nah. (Prihodnjič dalje) primera iz studenc in radeč DVE TRAGEDIJI ZARADI LJUBEZm IN HRANE ,Anton šmigovec iz Studene št. 42 v žalski občini je pred dnevi prišel domov okoli de- vete ure zvečer. Ker so pri njem obnavljali hišo, so dru- žinski člani spali kar v go- spodarskem poslopju, kamor je šmigovec tudi odšel in iz njega izvlekel ženo ter jo peljal v hišo. jal žena Štefka, stara 34 let, ni ime- la za moža pripravljene ve- čerje, poleg tega pa je bila tudi močno cpita. Anton jo je začel pretepati z rokami, manjšim izvijačem in mizar- skim kladivom. Obležala je sredi stanovanjske hiše, sam pa je odšel spat. Proti jutru se je vrnil in jo vprašal, če potrebuje pomoč. Odgovorila mu je, da ne. Znova jo je zapustil in se vrnil še en- krat. Takrat je bila ura že pet zjutraj, žena Štefka pa mrtva. Anton šmigovec je po tem tragičnem dogodku odšel na postajo milice in prijavil, kaj je napravil. Po zaslišanju se je vrnil domov. Do druge tragedije v zad- njih dneh je prišlo v delav- skih barakah v Radečah, kjer sta zvečer pri odprtem ok- nu in prižgani luči sedela na postelji S. T., roj. 1959 in njen zdajšnji fant. Med po- govorom, ura je bila okoli 23, je skozi cdprto okno odjeknil strel in zadel S. T. v prsa. Ob zaslišanju je S. T. povedala, da je to lahko storil samo Anton Lokovšek, star 25 let, iz Vrha nad La- škim, ki je bil prej njen fant in jo je že dopoldi pred strelom iskal na nj nem domu ter grozil, da i bo ubil. Takoj po usodnem str^ (S.T. je bila prepeljana bolnišnico in je izven á Ijenjske nevarnosti) je i ton' Lokovšek odšel na sV dom in staršem povedal: »1 hko noč, ne vidimo se ve ter odšel. Ustavil se je kü meter proč od stanovanja : se obesil na sosedov skedei Vrv je navezal na tram f se spustil. Kljub temu, ' so kmalu pritekli starši, n' ti je prerezala vrv, sina " so mogli rešiti. V globa razočaranosti in pretressü sti, kaj je storil, si je so