139
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
106.
O Japonskej sploh.
Do 13. stoletja Evropejci niso poznavali Japonske. Takrat je Benečan Marko Polo prvi sporočil o prebogatej deželi. To deželo so iskali potem Kolumb in drugi možje, pa je niso našli. Poznejo so jo Portugalci slučajno našli in jeli z JapoDci kupčevati in krščanstvo med njimi širiti. Na to dojdejo Holandezi in skušajo Portugalce spod-riniH. Začne se hudo preganjanje kristjanov, k* so bili 1640. 1. popolnoma zatrti. Tujcem je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano na Japonsko stopiti. Edinole dobič-kpVkomni Holandezi, ki so Krista očitno zatajili in s svojimi topovi razdrli zadnjo krščansko trdnjavo Aksimo, smeli so na Dezimi stanovati in z Japonci kupčevati. Tako je bilo do 1842. 1. Takrat so Japonci odprli 5 pristanišč Kitajcem, svojim sorodnikom. Ali 1852. L, v katerem so Američani in Angleži odpravili zaprtijo Japonske nasproti tujcem, spremenile so se te razmere popolnomr Japonska vlada je pozneje sklenila trgovinske zveze z Rusi, Prusi, F;ancozi in z Avstro-ogersko. Vlada japonska se je privadila, da se vede do tujih narodov, k^kor do sebe ravnih. V tem pogledu je zanimiv kontrast etikete pri zaslišanjih   nekdanjih in dandanašnjih.  Nek-
danje holandeško zaslišanje nam je popisal Kampfer takole. Čakali smo dobro uro v preddvorani, preden je cesar došel v zaslišno dvorano in sedel na prestol. Na to sta prišla dva dostojanstvenika po našega načelnika in ga odpeljala pred cesarja; nas sta pustila tam, kjer smo bili. Ko je načelnik ustopil, zaklicali so mu: „Ho-landeški kapitan". S tem so mu naznanili, naj se približa in pokloni cesarju. In kako se je bližal? Lezel je po vseh štirih k odkazanemu mestu. Tam je sklonil glavo prav do tal in kakor je bil prilezel, tako je tudi odlezil, po vseh šterih, kakor rak. Ves čas ni zinil besede. Tako je bilo 1691. 1. Leta 1860. pa je sprejel mladoletni vladar japonski Angleža Rutherforda Aicocka, ki nam je zaslišanje svoje obširno popisal. Angleški odposlanec ni dolgo čakal, pač pa je moral črevlje preoburi, da ne bi kakorkoli poškodoval sagov v zaslišuej dvorani. Ko je vstopil, malo je osupoil radi mogočnosti, veličastva, ki ju je tu opazil. Vse je bilo tiho. Mnogoštevilni dvor-janiki pa so klečali pred cesarjem. Odposlanec je stopal k prestolju, in tik za njim se je plazil po vseh štirih prvi komornik cesarski, ki ga je bil vpeljal. Na določenem mestu je Alcock v prvič se poklonil, potem v drugič in v tretjič prav blizu cesarja. Naredivši predpisane poklone, nagovoril je cesarja ob kratkem in podal mu pismo kraljičino. Po pismu je koj segel minister zunanjih zadev in je obdržal.. Tudi cesar je ob kratkem odgovoril odposlancu. Na to se je Alcock zopet poklonil. In kakor je prišel tako je tudi odšel iz dvorane.
107. Dela in opravila Japoncev.
Japonci se ukvarjajo najbolje s poljedelstvom, v katerem prekašajo same Kitajce. Tudi v Angleškej in v Belgiji ne dobiš tako lepih kultur kakor v Japonskej. Zato je J. v. Liebig opozoril Evropejce na poljedelsko znanost japonsko. Razložil je in dokazal, da v gospodarstvu in kmetijstvu japonskem ne gre nič v zgubo in da je gnojenje polja popolnoma dovršeno. Zato je pr&t, črna kot oglje, gozdi so dosedaj bujni, navadni potje so dobro posuti in obrobljeni z živo mejo, kakeršno pri nas zaman priporočajo. Po njivah je skoro treba iskati plevela, tako so sčiščene.
Domače živali rede malo Japonci, zato marljivo pobirajo človeške odpadke za gnojno. Glavni pridelek jim je riža, ki je najboljša in najtečnejša na vsem svetu. Razen riže sejejo tudi pšenico, ajdo, proso, repnico, s katere olje delajo, sade razne stročrice in koruzo. Snopje omlatijo s cepci, kakor pri nas. Drugi pridelki so bombaž, konoplje in tobak. Čaj njegujejo prav fiko, kakor Kitajci. Zelenjave pridelujejo mnogo iu razne, mnogo več in boljše kot pri nas. Mnogo sejejo tudi redkve, k\ se jim prav dobro odebeli. Narežejo jo na kolesca in jedo s soljo kakor pri nas. Premnogo imajo tudi raznega sadja, ali škoda, da mu ne dado dozoreH, toraj ni nikdar tako okusno, kakor evropsko. Mnogo se pečajo tudi z ribištvom, svilorejo in bučelarstvom.
V rokodelstvu in v obrtniji so Japonci nenavadno dobro izurjeni.   Najtežja dela umejo izvaja^" z najjedno-
140
stavnejšimi pomagali in kar je le moči, v najkrajšem času in z najmanjšim trpljenjem. Orodje, s katerim iz-delavajo najlepše izdelke, za čudo jim je preprosto. Tujci se po pravici čudijo izrednej iznajdljivosti, katera nam jasno priča, da so Japonci bogato nadarjeni. Rudarstvo jim je uže v starodavnem času dospelo na visoko stopinjo. Japonci imajo dosta zlata, srebra, najboljši baker na svetu, svinca, živega srebra in raznih kamnov. Japonci izdelujejo mnogo svilenine, bombaževine, lako-vane robe, orožja, porcelana, raznovrstnega popirja in raznih popirnatih izdelkov. Obrtnijski izdelki japonski so na vso moč podobni kitajskim, ali so dosta trdnejši in dovr-šenejši. Tudi prodajajo svoje izdelke tako ceno, da v Evropi ponarejenega blaga v Japonskej nikdar ne kupujejo. Ko so se pred leti Japonci seznanili z Evropo in Ameriko, polastili so se vseh iznajdb, in ker so spretni, podjetni in marljivi, zato njihova obrfcnost neizmerno napreduje v novejšem času.
O japonskih trgovcih nam je napisal Golovnin tole: Trgovci japonski so premožni, ali malo veljavni. Orožja ne smejo nositi. Mnogo večo veljavo imata poljedelec in ribič, kajti onadva, proizvajata vsak po svoje, trgovec pa nič. Da-si trgovci sami na sebi nimajo nobene prave veljave, zato pa ima veljavo njihov denar, kajti denar železna vrata prebija, z denarjem se človek pririje na častno mesto, z denarjem si kupi raznih predpravic. Japonci sami pripovedajo, da državni uradniki in drugi veljavni gospodje se javno zelo oholo vedejo do trgovcev, tajno pa so prav dobri ž njimi in so jim dostikrat mnogo zahvale dolžni. Z denarjem tedaj vplivajo trgovci na mnoge strani. Plavba Japoncev je največ pobrežna in za tako plavbo so njihovi brodovi kakor nalašč. Grade jih od cedrovega lesa, kakoršnega je v izobilju. Največe korabe imajo le po jeden stežen in jedno plahto. Razen plahte imajo še vesla, da tudi ob nasprotnem vetru morejo naprej. Kajite na brodovih so uravnane znotraj prav tako, kakor navadna stanovanja japonska, prepa-žene so s pregibljivimi stenami. Ladije, katere imajo za zabavo, okrašene so bogato, vzlasti z zastavami. Japonska ima premnogo kanalov, na katerih kar mrgoli čolnov in brodov. Ta vožnja je cenejša, kakor pocestna. Najživahnejša trgovina Japonske s tujci je v Jokohami, Osaki in Nangasaki.
(Dalje prihodnjič.)