Cerkvene zadeve. Obletniea kronanja st. Ofieta. Bližajo se dneTni, polni častitih spominoT; spodobi se, da jih tudi mi častimo. Bilo je 1. junija 1846, ko so papež Gregor XVI., že nad 80 let stari, umrli. Takrat so bili sedanji papež škof in kardinal t Imoli. Obhajali so raTno duhoTne Taje s STOJim duhoTenstTom, ko je glas o papežeTi smiti do njih priael. Kot kardinal so imeli dolžnost m praTico, Tdeležiti se t Rimu tolitve noTega papeža. Po koučanih duhoTnih Tajah se podajo brez odloga na pot in 12. junija na Tečer dospejo t Rim. Kat. cerkeT je štela takrat 62 kardinaloT; ali nekaj zarad daljaTe, nekaj zarad starosti in bolezni niso mogli Tsi priti; sešlo se jih je 51. — Dne 14. junija se podajo kardinali v konklave, tojeT zaprt prostor Telike palače, KTirinal imenoTane, kjer zdaj Laški kralj stanuje. Iz tega prostora ne smejo iziti, dokler ni uotj papež izToljen. Da ToliteT Telja, treba je dTeh tretjin glasoT; tedaj t tem slučaji 34. Iujolski škof so bili izžrebani za enega zmed treb pregledoTalceT Tolilnib listkoT, kteri se glasno TSem pričujočim berejo. Voli se Tsak den dTakrat, Tjutro in na Tečerko, po posebnih molitTah t east st. Duhu; TolitTa se ponaTlja tako dolgo, dokler se dTe tretjini glasoT na eno osebo ne zedinite. Takrat je trajala ToliteT ledTa dni, namreč 15. in 16. junija. Pri prvi TolitTi so brali Imolski škof 8Toje lastno ime 13krat, pri drugi TolitTi 17krat, pri tretji že 27krat. Ko so pa pri četrti Tolitvi na Tečer 16. junija kar zapored 17krat sTOJe lastno ime brali, so iz strahu, da bi ToliteT njih zadela, omedleli. Kardinali pristopijo, jim strežejo in jih krepčajo. Ko se skof Mastai (tak6 se glasi njib rodbinsko ime) iz omedlevce zopet zaTejo, prosijo sobrate s solznimi očmi, naj jim prizanes6, ker niso zmožni STOjega posla Teč opraTljati; ali kardinali jih prosijo pri žiTem Bogu, naj piemagajo občutke STOjega srca, naj se udajo t toIjo Božjo in berejo listke do konca; kajti po Tolitveni postaTi ToliteT ne Telja, če se pretrga. Škof Mastai se ozrejo proti nebesom, in s trepetajočim glasom listke naprej berejo, ter 36krat STOje lastno ime imenujejo. Ko jebilatakd druga tretjina glasoT že presežena, kardinali ne čakajo Teč branja do konca, ampak Tsi se s STOjih sedežeT Tzdignejo, in enoglasno Tzkliknejo: ,,Imamo papeža!" (habemus Pontificem), in s tem se je Tečinska ToliteT t enoglasno ToliteT Tseh pričujočih spremenila. V tem trenutku so bili toraj škof in kardinal IvanMastaj po postaTi praTilno izToljeni papež. V bTaležni spomin na papeža Pija VII., ki jim je bil v hudi bolezni mladih let Tarh in tolažnik, so sprejeli ime Piji IX. Že Teč ko 200 let ni bila nijena papežka volitev tako hitro končana kakor ta; toliko veča tolažba za kardinale, da so rea volili po sklepu Božjem. Drugi den, 17. junija ob 9. uri zjutraj so topoTi na angelskem gradu zagromeli in Rimsko mesto Tabili, naj gre pozdravit noTega st. Očeta in kralja STOJega, in prejet prvokrat njegoT blagosloT. Nezmerna množica se gnjete okoli Kririnala. Od Tseh kardinaloT spremljani stopijo st. Oče na preddTor palače; ko pa toliko množico zagledajo, jih jok posili. DTakrat poTzdignejo roke in dTakrat jim upadejo. Slednjič se osrčijo, poTzdignejo Tisoko SToje roke, kakor da bi hoteli Tes STet objeti, in z milim pa krepkim glasom dajo st. blagoslov, rekoč: BlagosloT Tsegamogočnega Boga, Očeta, Sina in st. Duha pridi nad Tas in ostani Tselej pri Tas. Amen. In Tse ljudstTO je Teselo klicalo: Bog živi, Bog nam dolgo obrani P i j a IX.! 21. junija, tedaj na god st. Alojzija, (bila je tudi takrat kakor letos, nedelja) je bilo sloTesno kronanje Pija IX. Po starodarai šegi so nesli na prekrasnem tronu noTega papeža t sloTesni procesiji t cerkTO sv. Petra. Pri Tiatih so jim bili ključi cerkTe izročeni. Po molitTi, na grobu st. Petra opraTljeni, je sledela Telika st. meša in zahTalna pesem. In po meši so nesli zopet noTega papeža na cerkTeni preddTor, kjer se je Trsilo Tpričo Tsega ljudstva kronanje. Eden kardinaloT je Tzel papežu z glaTe škofoTsko kapo in potem jim je najstarejai kardinal diakon na glaTO djal tiaro, to je trojno krono, t eno spleteno, rekoč: nSprejmi tiaro, s trojno krono ovenčario, in Tedi, da zanaprej si oča knezoT in kraljeT, Tladar Tse zemlje in zemeljski namestnik našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri8tusa, kteremu 5ast in slava bodi od Tekomaj do Tekomaj." Zopet so dali noTi papež st. blagosloT, zopet je Teselo Tse ljudstTO kričalo: Bog živi Pija IX., in Tse mesto je bilo kakor neTesta okinSano, in na Tečer s cerkTijo in kuplo st. Petra Tred prekrasno razsvitljeno. Tako so se praznoTali dneTi meaeca junija leta 1846 t Rimu, ko so Pij IX. t54. letu stojega življenja papež postali. In denes? Preteklo je od tistih dob le 28 let, in Tendar kaki zares nezmeren razloček! Srce mora krTaTeti, ako se sprememba praT premisljuje! Takrat so Tsi kralji in cesarji noTemu papežu Piju čestitali, in denes so papež od Tseh zapuščeni, od nekterib cel6 na smrt soTraženi. Takrat so jih z Teselim Triskom na kraljeTeui tronu skozi mesto nosili, in zdaj so že tri leta jetnik t Vatikanu. Takrat je Tse ljudstTO Teselo klicalo: Bog ž i vi Pija IX.! in denes? kolikokrat se slišijo pred Vatikanom kriči zarotnikoT: Smrt papežu -smrt duhovnom! Kaj bo čutilo srce PijeTO, ko bodo 21. junija st. mešo brali, iu Tse te spremembe premisljeTali ? — Ali se toraj ne spodobi, da t takih britkih razmerah letoe 21. den junija s posebno pobožnostjo slaTimo? Kjerkoli toraj Terni SloTenci prebiTajo, TsepoTSodi naj se ta den glasijo zahTalae pesmi in srčne molitTe: V e 5 n i B o g! živi in nam še dolgo ohrani Pija IX. Ne daj Jih t roke NjihoTih soTražnikoT. Krepi in tolaži Jih t britkostih Njih zapušenosti in jetništTa, m daj Jim v plačilo Njih ZTestobe še učakati dne končne zmage tToje st. cerkve! Zastran kandidatov dnhoTskega stanii se je po naznanilu ministra za bogočastje do aTstrijskih škofoT od dne 22. maja t. 1. polajšaTe n a dj a t i. Prečast. škofi so namreč dne 20. marcija t. 1. že drugokrat prosili, da bi se tudi oni bogosloTci, ki so pred Tstopom t semenišče k Tojakom bili Tzeti, po dokončanih bogosloTskih študijah t mešnike poaTetiti smeli, kakor Tojaška postava nobenemu drugemu štud«ntu ne brani, izToliti si stan po 8Toji želji. Minister praTi, da se sporazumljenje oblastnij, ki imajo v Tojaških zadevah odločilno besedo, glede prošnje preč. škofoT sicer še ni moglo doseči, da je pa Nja TeličanstTo, presTitli cesar, po naJTisjem sklepu od dnd 3. maja t. 1. si pridržati blagoTolilo praTico, da se polajšaTa priToli posamesnim kandidatom duhoTskega stanu, ako so razmere posebnega ozira Tredne. Procesija na TeloTO v CeloTcn bila je — kakor poroča ,,Karnt. Bl." — praT lepa ter 86 je Telika množica ljudstTa taiste udeležila. Udje raznih društeT, med temi tudi katol. političnega in delaTskega društTa — s STečami t rokab so bili obilno zastopani. Kakor lani ni bilo tudi letos deželnega odbora, srenjskega zastopa, učenceT c. k. gimnazije, realke in Tadnice; §lo je pa t procesiji mnogo učenceT mestne fantoTske šole, pa — brez učiteljeT! GotoTo so katoliški stariši otrokom rekli t procesijo iti. V ,,po8lanem" opazuje ,,katoličan" t omenjenem liBtu: ,,Ako se Nja cesarsko TeličastTO in zastopniki cesarski po deželah in druge oblastnije procesije udeležujejo, ki se tudi ,,siliti ne morejo k udeležbi cerkTene STečanosti" (kakor goTori postaTa), bi tudi učitelji na 8Toji časti ničesar ne zgubili, ko bi se udeležili, posebno ko bi raTnatelji t tem dober izgled dajali". — Menda se pridemo tako dalječ, da bodo — učenei morali učiteljem lepe izglede dajati, da bo torej putica modrejsa od pute!