in GLASILO KOLEKTIVA Izdaja GIF ».INGRAD.. Celje, v nakladi 1.500 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Cevnik, tehnični urednik Marija Jagrič. Prispevke prejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: -Paplrkonfekcija« Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (Št. 421-1/72, z dne 16 . 7. 1974). NA ŠIG 1974 zelo dobra, posebno še ker so imeli neugoden žreb, ki jih je razvrstil v najmočnejšo skupino tako, da tu nismo pričakovali po- sebne uvrstitve. Vendar so naši balinarji presenetili, to pa je bil rezultat intenzivnih priprav na SIG. Spet na zmagovalnem odru Za nami so športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Potekale so od 22. do 24. avgusta v Ljubljani. Udeležba na teh igrah je bila od vseh dosedanjih največja, saj je sodelovalo več kot 2.400 tekmovalcev iz 66 organizacij združenega dela s skupno 367 ekipami. V zelo močni konkurenci je uspelo športnikom Ingrada usvojiti najvišje mesto v skupnem plasmaju s 336 točkami. Drugo plasirani je bil Gradis s 322 točkami, tretje plasirani pa Pionir Novo mesto s 303 točkami. Torej kar precejšen naskok naših športnikov pred drugo uvrščenim Gradisom in tretje uvrščenim Pionirjem. Posamezne ekipe so se plasirale takole: — Mali nogomet 6. mesto izmed 48 ekip. Ekipa v postavi: Boris Kompan, Dušan Lipovšek, Dušan Vanovšek, Marjan Dobrajc, Miro Klenovšek, Franjo Babič, Veljko Curkovič, Marjan Lipovšek. — Namizni tenis moški 5. mesto izmed 41 ekip. Ekipa v postavi: Franc Ledinšek, Alojz Pre-voršek, Marjan Vitanc. — Namizni tenis ženske 1. mesto izmed 15 ekip. Ekipa v postavi: Ljuba Podbrežnik, Irena Jager — Odbojka moški 2. mesto izmed 23 ekip. Ekipa v postavi: Miha Kronovšek, Janko Zilnik, Anton Aškerc, Milan Vitanc, Hubert Golner, Karl Gornik, Peter Juhant. — Odbojka ženske 1. mesto izmed 10 ekip. Ekipo so zastopale: Metka Motoh, Ljuba Podbrežnik, Irena Jager, Marta Jagrič, Tatjana Robida, Albina Vrane, Majda Šalej. — Kegljanje moški 3. mesto izmed 55 ekip. Ekipa v postavi: Edi Šunko, Milan Lipovšek, Jože Lipovšek, Ivan Cizelj, Boris Koman, Dušan Vanovšek, Dušan Lipovšek, Stane Turščak. — Kegljanje ženske 8. mesto izmed 20 ekip. Ekipa v postavi: Krista Novak, Ivica Bezlaj, Tatjana Robida, Olga Kopitar, Majda Šalej. — Streljanje moški 5. mesto med 51. ekipami. Postava: Velimir Todorovič, Stane Turščak, Franc Belehar, Alojz Krajnc, in Stane Šafarič. — Streljanje ženske 6. mesto izmed 21 ekip. Ekipa v postavi: Zvonka Perovič, Milena Petrič, Ivica Bezlaj. — Balinanje 12. mesto izmed 33 ekip. Sestav ekipe: Miha Nje-govec, Ahmet Bajrič, Djuro Polgar, Mirko Mitrovič, Jože Škulj. — Šah 1. mesto izmed 36 ekip. Ekipo so zastopali: Emil Ojst-rež, Franc Brinovec, Tomo Studnička, Anton Streicher, Vinko Harinski, Franc Gavoz-da. Če analiziramo rezultate posameznih ekip, lahko ugotovimo, da so se solidno uvrstile vse ekipe, še posebej, če upoštevamo močno konkurenco in število sodelujočih. Posebno so se izkazale ženske v odbojki in namiznem tenisu, -moški pa v šahu, odbojki in kegljanju. Te ekipe so se plasirale od 1. do 3. mesta. Malo manj sreče je imela moška ekipa namiznega tenisa, ki je letos dosegla nekoliko slabše mesto v primerjavi s prejšnjimi leti. Vzrok je v tem, da je eden izmed najboljših igralcev namiznega tenisa v JLA in zaradi tega ni mogel letos nastopati. Streljanje moški — solidna u-vrstitev — že nekaij let se držijo petega ali šestega mesta. Streljanje žene — z uvrstitvijo smo zadovoljni. Ekipa je ostala na nivoju zadnjih nekaj let. Nujno bi bilo pridobiti dodatne strelke, da bi bil večji izbor in lažja sestava ekipe. Ekipa malega nogometa je letos požela dosti večji uspeh kot prejšnja leta, predvsem zaradi o-jačanja in sistematskega dela e-kipe. Kegljanje žene — ekipa je nastopila letos v pomlajenem sestavu in zaradi tega niti nismo pričakovali kakšne visoke uvrstitve. Tudi uvrstitev balinarjev je Predsednik našega športnega društva, dipl. oec. Franc Gazvoda na najvišji stopnici zmagovalnega odra. Prvo mesto za našo ekipo športnikov in športnic v skupnem ocenjevanju na ŠIG 74. Uspeh in nagrada za redno delo na športnem in rekreacijskem področju. In ker smo že pri ŠIG 74 še to: v današnji številki glasila tudi sicer poročamo o tem največjem športnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije. Poročamo z besedo in fotografijo. Žal fotografska kamera ni zajela vseh. Zato tudi vseh ekip in posameznikov ni na straneh današnje številke našega lista. Ne gre za podcenjevanje. Daleč od tega, marveč za objektivne razloge, ki se kažejo tudi v tem delu. Zato, oprostite vsi, ki se ne boste našli na fotografijah. ČASTNI PREDSEDNIK ČESTITAL NAŠIM ŠPORTNIKOM Franc Vitanc, ki je po odhodu v pokoj ostal častni predsednik našega društva, je pismeno čestital vsem udeležencem za odličen uspeh na ŠIG. UGODNI REZULTATI Članom kolektiva predstavljamo glavne podatke gospodarje- Kako smo gospodarili v prvem polletju letos - znatno povečanje stroškov nja v prvih šestih mesecih in obrazložitev teh podatkov. Tako je bil v prvem polletju dosežen: Primerjava po TOZD-ih 1973 1974 GO IGM PO Celotni dohodek 87,340.382 206,792.401 157,161.271 27,772.638 21,858.492 Stroški 57,608.849 148,051.053 113,038.266 22,854.931 12,157.856 Dohodek 29,731.533 58,741.348 44,123.005 4,917.707 9,700.636 Ostanek dohodka 1,327.977 7,300.132 3,814.116 232.384 3,253.632 V vsej Jugoslaviji se je v prvi polovici leta močno povečal obseg gradbenih del. Vrednost izvršenih del se je povečala za 37 odstotkov, število opravljenih delovnih ur za 7 odstotkov in število zaposlenih delavcev za 5 odstotkov. Vendar ob vsem tem jugoslovansko gradbeništvo ne beleži ugodnih gibanj v učinkovitosti gospodarjenja. Glavni problem so cene gradbenih materialov in obrtnih uslug, ki izredno hitro naraščajo. Ob opisanih pogojih so Ingra-dovi rezultati ugodni. Celotni dohodek se je povečal skoraj za ena in polkrat glede na isto razdobje lani. Del povečanja ali 28,128.573,60 gre na račun realizacije med TOZD-i, ki se knjiži v celotni dohodek šele letos po ustanovitvi TOZD-ov. Toda tudi če ne upoštevamo realizacije med TOZD-i smo letos podvojili vrednost lanskoletnega celotnega dohodka v prvem polletju. To je nedvomno lep uspeh. Glavni razlogi za to so v stopnjevani rasti stanovanjske gradnje ob primernem povečanju ostale proizvodnje. Večji del dohodka je torej v veliki meri rezultat dokončanja vr-ste stanovanjskih objektov, ki smo jih gradili že lani. Pričakovano daleč največji čisti dohodek je dosegel TOZD GO, medtem ko je TOZD PO zelo blizu TOZD-u IGM. Stroški so se v celem podjetju, v primerjavi z istim obdobjem lani, zvišali za 157%. Torej več kot celotni dohodek. Tudi ta številka ni povsem primerljiva z lanskoletno, ko še ni bilo TOZD-ov. Ob primerjavi istovrstnih stroškov v letošnjem in lanskem prvem polletju smo ugotovili, da so se stroški povečali za toliko odstotkov kot celotni dohodek. Torej poslujemo približno enako ekonomično kot lani. Dohodek kaže zaradi gornjih pojasnil normalno rast (198%), povečal pa se je ostanek dohodka (dobiček). Vendar 5,5 kratno povečanje kaže zelo slab lanskoletni rezultat, letošnji pa še nikakor ni dovolj dober. Saj moramo od 7,300.132 din In kolikor bomo še dosegli do konca leta, en del nameniti v rezervni sklad, en del v sklad skupne porabe, en del kot posojilo za manj razvite republike in še za davščine moramo nekaj predvideti. Torej nam dosežen ostanek dohodka vzbuja optimizem, pomeni pomembno vzpodbudo. Se zdaleč pa ni tak, kot ga dosegajo marsikje. Izredno visok ostanek dohodku je dosegel TOZD PO, minimalen ostanek pa TOZD IGM. Rezultat TOZD PO je ohrabrujoč, slab rezultat TOZD IGM pa je v veliki meri posledica pomanjkanja materialov, povišanje cen materiala in zamrznjenih cen polizdelkov tega TOZD-a. Zanimiva je primerjava ostanka dohodka (dobička) s celotnim dohodkom. Odstotki so naslednji: GIP Ingrad 3,4, TOZD GO 2,7, TOZD IGM 0,8 in TOZD PO 14,9 odstotkov. Zanimiva so gibanja sredstev. V podjetju smo v prvih šestih mesecih nabavili za 8,411.848 din novih osnovnih sredstev. Pred nami pa je realizacija še več sklenjenih nabav iz investicijskega programa. Primerjava gibanj v obratnih sredstvih za eno leto nazaj pa kaže na naslednje: — stanje poslovnega sklada in kreditov se le malo spreminja, — dobavitelji (naše obveznosti do njih) so v zadnjem razdobju precej porasti! zaradi velike nabave materiala v zadnjem mesecu, — avansi in predplačila so rast-li vse do dokončanja nekaterih večjih stanovanjskih objektov, — terjatve uspevamo vseskozi zniževati, — denarnih sredstev imamo vseskozi dovolj za tekoča poravnavanja obveznosti, — zaloge drobnega inventarja in materiala rastejo v skladu s porastom cen in obsega proizvodnje, — nedovršena proizvodnja se je znižala ob dokončanju stanovanjskih objektov (od konca leta 1973 od 68,629.597 na 47,891.406), doslej je izredno hitro naraščala kot posledica vse večje gradnje stanovanjskih objektov, — veliko je povečanje kreditov, ki jih daje naš kolektiv drugim, vendar je med njimi vse več kratkoročnih in premostit- venih, ki ne vplivajo pomembneje na likvidnost podjetja. Z likvidnostjo trenutno nimamo večjih težav. Ustrezne analize pa kažejo, da lahko s finančno stabilizacijo računamo še nekaj časa naprej. Toda nelikvidnost se ponovno pojavlja v našem gospodarstvu. Ponekod celo v zelo zaostreni luči in kaže, da bo še večja. Zaradi tega in zaradi vse večjih potreb po nabavi osnovnih sredstev, izgradnji stanovanj za delavce, razširitve proizvodnje itd., moramo biti vsi skupaj na prihodnje obdobje zelo pripravljeni. Položaj OZD Ingrada se izboljšuje. To je rezultat daljših zavestnih prizadevanj, ki pa se vse bolj stopnjujejo. Dokaz je dosežena finančna stabilnost in vendarle že bolj obetajoči rezultati. Seveda nas to ne sme uspavati, saj tako še vedno le dohajamo najbolj prodorne in uspešne gradbene kolektive v Sloveniji. Naša prizadevanja moramo še bolj usmeriti v znane ključne probleme. Naj izpostavimo tokrat poslovnost, organiziranost in delovno disciplino. Franc Gavozda, dipl. oec. NOVA DELA Med prvimi večjimi investicijami, ki smo jih prevzeli v letošnjem letu je objekt Cevarne in aneksa v Šentjurju pri Celju. Investicija obsega izgradnjo proizvodne hale, aneksa v dveh eta- žah, kotlarne, trafopostaje, razvodov in zunanje ureditve. Z ozirom na spremembe, ki jih je povzročil investitor, se je pričetek del delno zakasnil. Na razpis javnega natečaja za izgradnjo 420 stanovanj v Celju, ki je bil v aprilu mesecu, smo ponudili izgradnjo dveh stolpnic ST-13-7 in pa stanovanjska bloka LB-4-H in LB-4-4. Skupno smo ponudili 313 stanovanj. Za vsa PREGLED VEČJIH DEL OBJEKT INVESTITOR OZ. KUPEC Rok končanja Vrednost investicije v 1000 din Ceivarna in aneks »ALPOS« Šentjur pri Celju hala 31. 7. 1974 32.000 aneks 28. 2. 1975 Stan. blok LB4-H Lava Ingrad in samoupravna stanovanjska skupnost Celje za solidarnostni šklad Celje 31. 8. 1974 15.700 Stan. blok LB-4-4 Lava Samoupravna stanovanjska skupnost za solidarnostni sklad Celje 31. 3. 1975 15.100 Stolpnica ST-13-7 Otok III G Železarna Store 31. 8. 1975 18.200 Stolpnica ST-13-7 Otok III G Samoupravna stanovanjska skupnost Celje 31. 8. 1975 18.200 Stolpnica ST-13-7 Lava Samoupravna stanovanjska skupnost Celje za solidarnostni sklad 31. 10. 1975 18300 Družbena prehrana in mizama GLIN Nazarje 31. 5. 1975 15.000 Stolpiči KSi in KS2 »KONUS« Slov. Konjice in osta- 31. 7. 1974 la podjetja 15. 1. 1975 10.000 Terasasti bloki Koseze D 3-4 Za razne kupce 15. 5. 1975 19.400 E 5-6 20. 6. 1975 19.400 C 7-8 15. 8. 1975 19.400 D 5-6 30. 8. 1975 19.400 Osnovna šola Občina Šentjur pri Celju 31. 12. 1975 10.000 2 stolpiča Laško Samoupravna stanovanjska skup- nost Laško 30. 9. 1975 10.000 SKUPNO: 240.000 ponujena stanovanja so sklenjene pogodbe s samoupravno stanovanjsko skupnostjo Celje. V stanovanjskem bloku LB-4-H je od skupno 88 stanovanj prodano 53 stanovanj samoupravni stano- vanjski skupnosti Celje, dočim je 35 stanovanj rezervirano za člane našega kolektiva. Kupec celotne stolpnice na Otoku III G je Železarna Store. Prvotno je bila predvidena gradnja 106 stanovanjskega bloka na Lavi oziroma na Dečkovi cesti. Ker pa ni bilo mogoče dobiti lokacije za stanovanjski blok, je bila sklenjena pogodbi za nakup stanovanj v stolpnici. Po nekajletni prekinitvi smo pričeli v Nazarjih ponovno z izvajanjem investicijskih del. Gradimo objekt družbene prehrane in pa proizvodno halo za mizarske izdelke ter dozidava aneksa. V Slovenskih Konjicah gradimo 2 stolpiča v outinord sistemu, skupno 44 stanovanj. Predvidene so lokacije še za nadaljnje stolpiče. V Ljubljani gradimo skupno z Zidarjem iz Kočevja naselje 34 terasastih blokov. Delitev je v razmerju 50 : 50. Dva terasasta bloka smo že predali kupcem v uporabo. Izgradnjo terasastih blo- kov bomo morali pospešiti, če hočemo, da bomo vse objekte predali kupcem do leta 1977. V septembru pričnemo z izgradnjo osemletke v Šentjurju. To delo smo dobili kot najugodnejši ponudnik. V Laškem smo v razgovorih za izgradnjo dveh stolpičev s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Gradili bi enake stolpiče kot v Konjicah. Prav tako smo v razgovorih še za več večjih investicij, ki bi se pričela izvajati v letošnjem letu. Ivan Cijan, dipl. gradb. ing. Iz dela naših samoupravnih organov Pomembnejši sklepi delavskega sveta podjetja z dne 26. 8. 1974. ■ Delavski svet je potrdil polletni obračun. Pri analizi podatkov obračuna je ugotovil, da so bili v prvi polovici letošnjega le-ta doseženi ugodni poslovni rezultati. Glede na poslovni rezultat in po kriterijih delitve osebnih dohodkov je delavski svet določil akontacijo delitve gibljivega dela osebnih dohodkov za prvih šest mesecev poslovanja in sicer: za TOZD Proizvodni obrati 23% enomesečnega obračunskega OD po sedanjih obračunskih postavkah, za TOZD GO, IGM in za delavce SDS skupne službe pa 19%. ■ V času od 23. 7. do 15. 8. 1974 je tekel postopek sprejemanja statuta GIP »Ingrad« Celje. Iz zapisnikov zborov delovnih ljudi je razvidno, da je za sprejem glasovala potrebna večina članov kolektiva. Glede na to je delavski svet statut razglasil. ■ V okviru plana štipendiranja je delavski svet podelil naslednje štipendije: štev. štipendij FAGG 1 VEKS Maribor 2 Višja upravna šola 1 Srednja tehniška šola 7 Ekonomska srednja šola 4 Upravno adm. šola 1 VSOD Kranj 1 Podeljene niso bile štipendije za študij na višji tehnični šoli — strojna smer, ker ni bilo kandidatov in na pravni šoli, ker kandidati niso izpolnjevali pogojev. ■ Delavski svet je razpravljal o pomoči članom našega kolektiva za ublažitev posledic potresa. Oškodovancem je odobril pomoč v obliki kredita do največ 50.000 din in kot prispevek Ingrada v višini največ do 5,000 din. Zneski pomoči so odvisni od višine škode in od socialnih razmer prizadetih. ■ Delavski svet je bil seznanjen s številom jubilantov, ki bodo letos dosegli 10, 15, 20 in 25 let nepretrgane zaposlitve v podjetju. Seznam jubilantov je posebej objavljen. ■ V Celju teče postopek za u-stanovitev komunalne skupnosti za zaposlovanje. DS je dal soglasje za ustanovitev te skupnosti in pooblastil glavnega direktorja podjetja, da v imenu GIP »Ingrada« podpiše samoupravni sporazum. ■ Za izvedbo prevzetih del se je pokazala nujna potreba po nabavi nekaterih osnovnih sredstev, ki niso zajeta v investicijskem programu za leto 1974, zato je delavski svet povečal investicijski program z dodatno odobritvijo nabav naslednjih osnovnih sredstev: • 2 kom avtomešalcev, • 2 kom žerjava, • 1 kom mešalec za estrihe • 2 kom stroj za estrihe, • 1 kom fakturirka za potrebe SDS. Ivica Bezlaj SOLIDARNO ZA KOZJANSKO Kakor vedno, tako se je še posebej ob vsesplošni solidarnostni akciji za pomoč prizadetim na potresnem področju Kozjanskem, pokazala velika moč in enotnost vseh zaposlenih v naši organizaciji združenega dela. Svet ZKS Ingrada je na pobudo Izvršnega sveta takoj sprejel sklep, da mora biti v naši organizaciji združenega dela enotna solidarnostna akcija, ki mora biti vključena v splošno slovensko akcijo in da se v najkrajšem času ugotovi, koliko imamo delavcev dz potresnega področja, ki so utrpeli škodo. Predlog Izvršnega sveta SRS, da vsi zaposleni v SRS prispevajo enodnevni zaslužek za prizadete prebivalce na potresnem območju je politični aktiv usvojil in predlagal, da se o tem odloči na 'izredni seji vseh komisij za medsebojna delovna razmerja. Na skupni seji 8. julija, ki je bila sklicana samo v ta namen, so bila pojasnjena stališča Izvršnega sveta in političnega aktiva podjetja, da vsak član kolektiva prispeva za potresno območje eno-misije je bil, da se proglasi sicer dnevni zaslužek. Enotni sklep ko-prosta sobota 13. julij za delovni dan vseh zaposlenih v OZD Ingrad Celje. Na poslovne enote podjetja je bila poslana okrožnica, s katero je bilo opozorjeno, da se vodi posebna evidenca o prisotnosti na delu tega dne. Ta evidenca, ki jo je nato obravnaval politični aktiv, je pokazala, da je bilo 13. julija v OZD Ingrad Celje: na delu 1336 članov kolektiva, 187 na letnem dopustu, 82 v bolniškem staležu, 16 je opravičilo izostanek, medtem ko 93 zaposlenih v Ingradu ni opravičilo izostanka z dela. Po posameznih TOZD-ih je bilo stanje naslednje: Zap. št. TOZD GO 1179 TOZD PO 267 TOZD IGM Medlog 147 SDS Skupne službe 121 Politični aktiv podjetja meni, da morajo osnovne sindikalne organizacije obravnavati podatek o prisotnosti na delu še zlasti v PE Celje, kjer je bilo največ, oziroma kar 49 neopravičeno odsotnih z dela 13. julija. Ce 'izvzamemo ta podatek, lahko sicer ugotovimo, da je bila akcija solidarnosti pri nas uspešno izvedena in da je večina zaposlenih vzela to kot nujno potrebno in humano gesto za ljudi, ki so se znašli čez noč v težkem položaju. Pred kratkim smo obravnavali tudi sklep Izvršnega sveta skupščine Celje, ki predlaga, da bi vsi zaposleni občani namenili v mesecu septembru še en zaslužek v sklad za potresno področje. Ta sredstva bi se zbrala v Celju. V naši organizaciji združenega dela imamo že zbrane podatke delavcev, ki so utrpeli škodo. Posebna komisija si je v glavnem že ogledala posamezne primere in ocenila škodo, pripravila pa je tudi predloge, kako tem članom kolektiva še posebej pomagati. Več o tem bomo še napisali. Franc Vrbnjak na delu LD boln. opr. iz. n. iz. 915 108 59 16 81 201 45 14 — 7 128 10 4 — 5 92 24 5 — — PRIZNANJE ZA FRANCA VRBNJAKA Na osrednji proslavi letošnjega praznika celjske občine, 20. julija v spomin na ustanovitev Prve celjske čete, je skupščina občine Celje prvič podelila tudi priznanja samoupravljalca. Med tistimi, ki so prvi dobili ta visoka odličja celjske občine je bil tudi član našega kolektiva Franc Vrbnjak. Na posnetku: Predsednik celjske občinske skupščine prof. Jože Marolt (obrnjen s hrbtom) izroča Francu Vrbnjaku priznanje samoupravljalca. DEŽURSTVO Da bi lahko delavci uredili svoje zasebne opravke, ki so vezani deloma tudi na poslovanje podjetja, in sicer pri: — urejanju listin za pridobitev potrošniškega posojila, — urejanju vprašanj v zvezi z življenskim in kolektivnim zavarovanjem, se v podjetju uvaja enkrat tedensko dežurstvo, in sicer vsako sredo v času od 15. do 18. ure v oddelku za obračun osebnih dohodkov, Mariborska cesta št. 20. Dežurstvo opravlja referent tov. Cmak Lea. Z uvedbo dežurstva za ta vprašanja ne bo potrebno delavcem izostajati z dela v teku rednega delovnega časa. Redno dežurstvo se uvaja s sredo, 4. septembra 1974. O uvedbi dežurstva je sprejel sklep Odbor za medsebojna razmerja na seji dne 19. 8. 1974. Vsi odgovorni delavci so dolžni poskrbeti, da seznanijo s tem delavce v delavnicah, gradbiščih in drugih enotah, ki jih vodijo. TOZD GRADBENA OPERATIVA PRVI KORAKI - TUDI PROBLEMOV NE MANJKA Ob prehodu v drugo polovico gradbene sezone že lahko pregledamo prvo prehojeno pot TOZD-a gradbena operativa. Seveda je jasno, da v tako kratkem času še ni nekih bistveno vidnih pokazateljev, saj vsi vemo, da nove organizacijske spremembe zahtevajo čas in s tem smo računali že na začetku pri osnovanju TOZD-ov. Projektantom manjkajo uporabne strokovne osnove, ki bi pomagale pri hitrejšem razvoju in uvajanju integralnih metod projektiranja. Prav tako kot projektantom, tudi ostalim sodelavcem v stanovanjski izgradnji manjka- USPEHI jo objektivne strokovne informacije. Že zaradi tega so projektanti vezani v svojem praktičnem delu več ali manj na improvizacije. Končno pa tudi status projektanta in projektivne organizacije pri nas ni določen, kakor bi zahteval značaj njegovega dela. Posledica tega je, da vpliv projektanta običajno preneha čim je projekt izdelan. Na ta način ne more spremljati celotnega razvojnega ciklusa, kot ne more koristiti iz tega praktične izkušnje. Sigurno pa je ravno v tem glavna smer napredka. Težave pa so tudi drugje. Vse prevečkrat skušamo ustreči investitorjevim nemogočim željam, da pričnemo graditi objekt še pred-no ima investitor pri sebi projektno dokumentacijo. Sicer logično — zanj je vse prepozno. Ko bi bilo delo gotovo že ob začetku gradnje, bi bilo od investitorja komaj pohvale vredno. Seveda je tudi nam jasno, da si vsak investitor želi čimpreje ko- TOZD gradbena operativa, ki fluktuira med 1300 do 1500 člani ter gradi ca 70 večjih gradbenih objektov v poslovnih enotah: Celje, Ljubljana, Slovenske Konjice, Žalec, Store in mehanizacija, takorekoč na širšem gradbenem prostoru Slovenije, še ni popolnoma organiziran, čeprav je bilo v tem času opaziti na več mestih pravo zagnanost, ambicioznost in prodornost z željo, da se zastavljene naloge kar najbolje izpolnijo. Danes želim podati nekaj misli o delu TOZD-a v glavnem v operativnem pogledu, vendar kot najprej ne morem mimo dejstva, da je za dobro delo v operativi nujna dobra predpriprava dela in in na tako širokem področju kot se danes razvija naša gradbena dejavnost praktično vsako ruti-nerstvo odpove. Zavedati se moramo, da v gradbeništvu še vedno nismo tako specializirani, da bi lahko tudi z večjo mero popolnosti planirali naše delo. Se vedno smo odvisni od trga, investitorjevih želj, razpoložljivih delavcev, materialnih kapacitet ter končno od nujno potrebne vsesplošne dokumentacije pred začetkom gradnje. Sigurno bi se vsi ti problemi zmanjšali, če bi lahko nastopili bolj specializirano po vrstah gradnje in končno, če bi bila gradbena dela bolj skupaj in ne tako raztresena po Sloveniji. Naš cilj na začetku poti je bil, da se temu v naslednjih letih čimbolj približamo in da stare prevzete obveznosti, ki nas še danes žulijo, čimprej popravimo. Težnja po specializaciji je še vedno prisotna. Tako n. pr. nam je danes že popolnoma jasno, kaj pomeni za nas pristop ,k novim tehnološkim prijemom v stanovanjski izgradnji. Stanovanjska izgradnja je v svojem bistvu najširšega družbenega pomena. Pri nas pa je še vedno veliko težav posebno zaradi tega, ker se problemi stanovanjske Izgradnje obravnavajo preveč enostransko in razdrobljeno. Izhod iz tega je lahko samo družbeno projektiranje. Sistem družbenega projektiranj;' je sistem, ki se odraža skozi koordinacijo dejavnosti in interesu vseh sodelujočih: projektantov, investitorjev, izvajalcev, strokovno In družbeno političnih organizacij, uporabnikov, raziskovalnih institucij in drugih. Operativci se zaradi nedefiniranega sklopa teh vprašanj srečujemo pogosto s popolnoma nepotrebnimi problemi. Znanstvenega dela še ni dovolj vključenega v našo dejavnost. Soseska SŠ-9 Koseze **ogled na že vseljena stanovanjska terasasta bloka. V ozadju je tipski blok B 1-2 s plinsko kotlarno, ki ga je zgradilo podjetje SGP »Zidar« iz Kočevja in v ospredju južni blok C 1-2 s kotlarno, ki ga je zgradilo naše podjetje. Soseska BS-7 za Bežigradom Pogled na že vseljene stanovanjske lamele L-9, L-7, L-5 in L-3 v ozadju in na lamele L-15, L-17 in L-19 v ospredju, ki bodo vseljene do 30. novembra letos. Tudi za to sosesko je značilno, da je strošek gradbenih in obrtno-instalacijskih del zaradi zahtevnosti projekta za neto m3 stanovanjske površine nenormalno visok. Soseska SŠ-6 v Šiški Center soseske, ki ga je zgradilo naše podjetje. Glavni projektant objektov je ing. arh. Ilija Arnautovič iz projektivnega biroja SGP »Obnova« Ljubljana. ristiti velike investicijske naložbe. Niso redki primeri naše gradbene operative, ko gradbišče v petih ali šestih mesecih odda več tisoč kvadratnih metrov koristne površine v uporabo. Kakšne napore zahteva takšno delo verjetno ve samo tisti, ki je vključen vanj. Tako gradbišče ne pozna osemurnega dela, ne pozna sobot in največkrat ne nedelj. Za nas gradbince bi bilo dosti lažje, če bi se dela enakomerneje odvijala in da bi imeli stalen kader. Ravno zaradi takšnih del je težko planirati število delavcev in pride do tega, da je kakšen mesec delavcev preveč, drugič pa spet občutno premalo. O pomanjkanju materialov pišejo dnevno časopisi, še posebej pa moram povedati, da smo imeli tako letos kot lani velike težave za pridobitev glavnih gradbenih materialov, od katerih je odvisna naša proizvodnja. Naša nabava mora biti v stalnih stikih z dobavitelji, ker je potrebno dobiti material večkrat in to »takoj« mimo planiranih količin. In če vse probleme, ki vplivajo na našo proizvodnjo, objektivno ocenjujem, moram dati priznanje delovnim ljudem in vodstvom gradbišč ter strokovnemu kadru TOZD-a, da smo prvo polovico leta v glavnem dobro zaključili. Poslovna enota Celje Poslovna enota Celje je po obsegu naj večja. Zelo uspešno je pričela z gradnjo solidarnostnih stanovanj po sistemu Outinord in prva dva bloka že predala svojemu namenu. Tudi nadaljnja dela na tem velikem kompleksu na Lavi zelo dobro potekajo. So še problemi pri pridobivanju soglasij in gradbene dokumentacije in lahko mirno trdim, da kljub temu operativno delo dobro teče zaradi požrtvovalne in vestne ekipe. Sedaj sta v gradnji dva večja bloka, nato pa začnemo že z gradnjo prve stolpnice. Vzporedno se urejuje tudi zunanja ureditev. Ce ne bo večjih problemov okrog dokumentacije, bi morali celoten kompleks izgradnje 625 stanovanj zaključiti sredini leta 1976. V rekordno kratkem času smo zgradili veliko halo za Tehno-mercator v Celju. Sedaj pa gradimo še aneks k hali, vendar je delo zelo ovirano, ker investitor nima pripravljeno dokumentacijo in je eno od tipičnih gradbišč kako ne bi smeli graditi. Kaj pomaga, če se vodstvo gradbišča in delavci trudijo, da delajo cele dneve, če pa prihajajo listi načrtov na gradbišče iz dneva v dan. K sreči zaključujemo tudi zadnje objekte v montažni tehnologiji. Blok B-4 v Čopovi ulici smo končno oddali. Na teh objektih smo imeli vseskozi velike težave z obrtniki. Upajmo, da bo delo na šoli v Vojniku napredovalo še naprej tako kot do tretje faze, ko so bila dela opravljena mesec dni pred rokom. Dočim pa smo imeli še iin še problemov na objektu šole za blagovni promet v Celju. Zaključujejo se tudi dela na objektu telovadnice v Dobrni. V Celju gradimo več industrijskih hal za znane celjske investitorje: Žično, Klimo, Tapetništvo ter v Šentjurju pri Celju za Al-pos. V redu potekajo tudi dela na izgradnji mostu preko Save v Sevnici, čeprav je prevzelo podjetje celotno nalogo, ko je odstopil SGP Pionir iz Novega mesta, ki bi moral prevzeti 50 odstotkov vseh del. Dokumentacija je bila urejena z veliko zamudo, oziroma šele sedaj, ko se betonira tretja faza mostne konstrukcije. Objekti v Radečah sicer pod težkimi pogoji dela v redu napredujejo. Tu je sedaj odprtih več gradbišč in bo potrebno zaradi perspektivnosti kot v Laškem posebej razmišljati. Laško tržišče je nekaj let zelo nihalo, v zadnjem času pa je zopet več gradbišč (od telovadnice, stanovanjskih stolpičev do objektov v Volni in Pivovarnii). Morda bomo tukaj prodrli tudi v stanovanjski gradnji s projekti nove tehnologije Outinord. Poslovna enota Celje ima še več gradbišč, ki pa jih ne bi posebej našteval. Vsa dela se v glavnem odvijajo po predvidenem planu. Poslovna enota šteje okoli 500 proizvodnih delavcev. Poslovna enota Žalec Poslovna enota Žalec ima prav tako kot PE Celje razstresena gradbišča. V Celju je končala objekt za Kmetijski izobraževalni center v Medlogu, sedaj pa dela zelo prizadevno halo v Ljubečni, za katero je spričo težav z dokumentacijo nemogoč kratek rok izgradnje. Posebno poglavje so stanovanjski objekti v Polzeli, kjer sedaj gradimo že drugi blok klasične 'izvedbe. Želimo si samo, da bi že enkrat urbanisti, investitorji ter izvajalci našli skupno pot. Težko je gledati objekte, ki jih danes gradimo, vemo pa, da bi bili v ponos gradbincem morda pred 40 ali celo več leti. Večja dela se odpirajo in jih že izvajamo v Nazarjih (obrat družbene prehrane, severni aneks ob hali iveric, hala za stavbno pohištvo itd.) Nekako sredi del smo v Libojah, kjer gradimo večjo halo za skladišča Keramične industrije Liboje. Pri samopostrežnih trgovinah delamo z različnim uspehom. V Šmartnem ob Paki težko čakamo predaje objekta, dočim pa smo v Šoštanju veseli vsakega obiska investitorja na objektu. V kolikor ne bo kakšnih posebnih sprememb in želja investitorja, bomo objekt predali dosti pred rokom. Na žalski poslovni enoti je razmeroma stalen kader, zaradi več novo prevzetih in še predvidenih del pa manjka tehničnega kadra. Poslovna enota Štore Poslovna enota Store ima več ali manj še vedno sedež v Železarni. Tu se izvaja več manjših in večjih del. V zadnjem času smo prevzeli izgradnjo večje hale za traktorje v Štorah in vzgojno varstveni zavod, ki bo moral biti dograjen pred decembrom letos. Večja gradbišča te poslovne e-note so še v Šentjurju, kjer končujemo dva klasična stolpiča, začenjamo pa že tretjega. Razmeroma daleč je samopostrežna trgovina v Dramljah. Takšni objekti nam niso v prid, saj je težko organizirati delo. Ker ni možnosti za zgraditev naselja, moramo dnevno prevažati ljudi na delo. Podaljšek skladišč Tkanine v Celju ter ostali objekti te poslov- ne enote gredo v zaključno fazo. Planiranih del za PE Store je veliko, vendar moramo temeljito preštudirati kaj zmoremo. Podobno kot na drugih poslovnih enotah so se povečala tudi dela na konjiškem področju. Poslovna enota Sl. Konjice Poslovna enota Slovenske Konjice je v zadnjem času kar se tiče fizičnega obsega del naredila enega največjih korakov. Gradbišča v Zrečah, Konjicah in Križnem vrhu so opravičila samostojnost enote, pozna pa se, da je primanjkljaj tehničnega kadra v tej PE največji. Ker ni urejenega naselja imamo tudi težave z nastanitvijo delavcev. V Zrečah je več gradbišč. Dela potekajo v zadovoljstvo investitorja. V Konjicah trenutno najuspešneje potekajo dela na dveh stolpičih sistema gradnje Outinord, ki je na tem območju neverjetno hitro zaživel. Podobno -kot ugotavljam za gradbišče stanovanjske izgradnje na Polzeli, velja tudi tu, saj se takoj čez cesto vidi razlika, ko gradimo dom u-pokojencev po klasičnem projektu. Polno sprememb, dodatkov ... — skratka nikdar konca. Pohvaliti moram delo ekipe na sanaciji predora Križni vrh, ki se odvija vestno, čeprav se dela pod težkimi pogoji. To je objekt specifičnega značaja, saj se dela odvijajo pod stalnim prometom železnice (Maribor — Ljubljana). Že prva faza do miniranja predora je bila poglavje zase, čeprav ni druga nič lažja, ko izvajamo oporne zidove v precejšnji ožini z vso potrebno mehanizacijo. Soseska SS-9 Koseze Tipična fasada terasastega stanovanjskega bloka. Iz slike je razvidna velika razlika proti fasadi normalnega »vertikalnega« bloka. Poslovna enota Ljubljana Poslovna enota Ljubljana je v letošnjem letu delala v glavnem na področju Krima, soseski BS-7 in Kosez. Pozna se, da na tem koncu še nismo uspeli pridobiti industrijskih objektov ali kakšne poslovne stavbe. Postaja pa že tudi problem pridobitve stanovanjskih objektov. Stanovanjska gradnja na Krimu je v glavnem zaključena, ravno tako pa se zaključujejo dela na soseski BS-7, kjer pričakujemo začetek gradnje vrstnih hiš. Vsa priprava tehnične dokumentacije za Ljubljano gre občutno prepočasi. Vemo tudi, da Giposs v preteklosti ni zaživel in lahko samo upamo, da bo v prihodnje, ker smo v precejšnji meri računali, da nam bo pomagal pri pridobivanju del na ljubljanskem področju. V Ljubljani je še bolj kot drugje potrebna temeljita raziskava trga. Res je, da je doslej bivši sektor v glavnem komercialno sam urejal zadeve, vendar to v bodoče nikakor ne bo smela biti samo njegova skrb, ampak bo potrebno več povezave in angažiranosti vodstva gradbene operative ter vseh prizadetih služb podjetja, da se pridobijo večja dela. Trenutno je naj večje gradbišče v Kosezah, kjer je v gradnji več blokov. Vendar kot bi moral biti tak velik kompleks organizacijsko boljše obdelan z vseh plati, je ravno tu veliko težav. Čeprav bo bodoče naselje (vas I in II) iz več vsaj na videz enakih terasastih stavb ... si vseeno dva objekta nista enaka. Vsakemu, ki obišče gradbišče je lahko takoj jasno, da narekovana tehnologija ekonomsko ni upravičljiva za ta čas in da kar se projektantskih storitev tiče niso ugodne. Nujno potrebno je, da se čimpre-je izvrši prepnojektiranje na sodobnejšo tehnologijo gradnje. To je sedaj tudi v teku. Gradbišče ima tudi probleme z obrtniki in so obrtna dela na teh objektih v veliki zamudi. Torej kot sem omenil zahteva to področje gradbene operative čimprejšnje in temeljito sodelovanje, kajti zavedati se moramo, da smo ravno v Ljubljani dosegali v preteklih letih odlične poslovne rezultate. Poslovna enota mehanizacije Vsem naštetim poslovnim enotam nomaga pri izpolnjevanju obveznosti in doseganju rezultatov kolektiv mehanizacije, ki ga bo potrebno še izpopolniti. Čeprav se nam dozdeva, da je dovoli opremljen, vidimo v sredini gradbene sezone, da zmanjka me-banizaciie. Premalo le avtomik-rerjev. pri novih objektih je težko planirati žeriave pa tudi s nrevozi nismo najholi zadovoljni. Po koriščenju ur vidimo, da smo slabo opremljeni tudi z dvigali, nabiiači. bagri in buldožerji. Kot že uvodoma povedano, se bomo morali bolj specializirati in temu primemo opremljati. Sedaj to skoraj ni mogoče, ker so naša dela preveč različna. Morda pa smo tudi premalo vitalni pri investiranju v mehanizacijo? Eno je na tem — delavcev bo vedno manj in vedno več bo opravljal stroj. Časi se spreminjajo. Včasih smo planirali amortizacijsko dobo kakega stroja 10 let, danes pa je za marsikateri stroj vprašljiva doba 2 do 3 let. Seveda moram poudariti, da je važna tudi vzgoja kadra. Morda pa povsod le ne vemo, kje so opti- Tovarna kemičnih izdelkov TKK iz Srpenice, ki jo poznamo po proizvodnji dodatkov za betone, je dala na tržišče nekaj novih materialov, ki smo jih doslej uvažali. V našem podjetju dobro znani RUBETON in DECOLITH, lahko sedaj nadomestimo s CEMEN-TOLom H. Podobno kot Rube-ton in Decolith, se uporablja v vseh primerih, kjer želimo doseči dobro sprijemljivo t svežega betona z že strjenim. To so predvsem sanacije betonskih površin, prevleke betonskih tlakov, ki zahtevajo večjo obrabno trdnost, (kot so ceste, Industrijske hale, črpalke itd.) pri sanacijah površin, ki morajo biti odporne proti vremenskim vplivom ter pri izdelavi vodotesnih malt. Mehanske in kemične lastnosti malt in betonov z dodatkom cementola H še izboljšamo, če kot agregat uporabljamo kremenčev pesek. Kako uporabljamo CEMEN-TOL -H? Cementol H lahko dodajiamo svežemu betonu ali malti. Koli- malne vrednosti koriščenja strojev. Tudi vzdržujemo jih povsod ne najboljše?! Če imamo pri nas ca 50 različnih olj in masti, ali vemo katere so najboljše za posamezne stroje. In ravno pri tem kažejo svetovne statistike, da se lahko veliko ohrani ali pa uniči. Kot vidimo problemov je še in še in povsod prihajamo do istega čina je odvisna od zahtevnosti izvedbe. Orientacijska dozacija pa je naslednja: Pri debelini plasti do 10 jnm se količini vode v svežem betonu doda cementol H v razmerju 1 : 1 (cementol H : voda), pri debelejših slojih pa je dozacija 1 :2 do 1:3. Cementol H dodajamo betonu ali malti vedno v razredčenem stanju in to tedaj, ko sta cement in agregat že delno zmešana s preostalo količino vode. Pri dozaciji vode moramo upoštevati tudi količino cementola H, če hočemo dobiti željeno konsistenco. Površina na katero nanašamo beton ali malto z dodatkom cementola H mora biti čista in predhodno navlažena. Vgrajevanje betona mora biti z vibratorji, da dosežemo čim boljšo spri-jemljivost. Novo nanešenl beton ali malta mora biti zaščiten pred prehitrim izsuševanjem, kar je še zlasti važno pri tanjših slojih. Pri večjih in zahtevnejših delih naj se izvajalci pred pričet- zaključka, da je potrebno več znanja, več vitalnosti in več discipline. Pri tem bežnem pregledu skozi gradbeno operativo je ostalo še dosti vprašanj, ki jih ne smatram za nič manj važne, vendar o tem kdaj drugič. Leon Crepinšek, dipl. gr. ing. kom del posvetujejo z razvojno službo, ker je treba recepturo in način izvajanja prilagoditi specifičnosti posameznih primerov. Drugi material, ki je zamenjal različne silikonske preparate iz uvoza je CEMENTOL X. To je impregnacijsko hidrofobno sredstvo. Uporablja se za impregnacijo površin iz betona, naravnega kamna, umetnega kamna in opeke, ometanih fasadnih površin ter lahkih betonov (siporex, keramzit itd.). Z impregnacijo teh materialov preprečimo globinsko navlaženje ter izločanje soli. CEMENTOL I je izdelan v že uporabni koncentraciji. Nanaša se s čopičem ali brizgalkami. Poraba je odvisna od poroznosti površine znaša pa v povprečju 200 — 500 g/m2. Za slikopleskarje je TKK v sodelovanju z italijansko tovarno barv in lakov Tassani dala na tržišče dve novi barvi in sicer sintetsko belo barvo za notranjo uporabo pod nazivom CEMENTE in disperzijsko barvo MAG-8. CEMENTITE je bela mat barva za pohištvo ter notranje površine lesa, kakor tudi za ometane stene. Cementite se lahko uporablja samostojno ali pa se lahko po-jlubno meša z izdelki iz lanenega olja ali na bazi sintetsklh smol. (Dalje na 7. strani) Informacije razvojne službe Novi materiali na našem tržišču Cementite moramo pred uporabo razredčiti z razredčilom OB in sicer, če nanašamo s čopičem ali valjem 15% pri brizganju pa z 20% razredčila. Cas sušenja je 12-24 ur. Z 1 kg lahko prebarvamo 4 do 5 m2. MAG-8 pa je bela disperzijska barva, ki jo lahko uporabljamo za notranje in zunanje zidne in betonske površine. Prednosti te barve so: čista belina, vodoodbojnost, obstojnost proti alkalijam ter popolno prekrivanje tudi pri močneje obarvanih podlagah. MAG-8 lahko nanašamo tudi brez predhodne pri- prave podlage na vlažne, nove alkalne površine, torej je boljša od običajnih disperzijskih barv. Barvo MAG-8 moramo pred u-porabo razredčiti s čopičem ali valjem s 15% vode, pri brizganju pa s 25%vode. Čas sušenja do 24 ur. Z 1 kg lahko prebarvamo 5 do 6 m2. Ta kratka informacija ima le namen opozoriti naše projektante in izvajalce na nove možnosti izvedb in nove materiale. Vse podrobne informacije za konkretne primere pa lahko dobite v razvojnem oddelku. Elza Črepinšek, dipl. ing. arh. UMAG-* e,?' Številni delavci podjetja so si želeli, da bi podjetje pridobilo nove počitniške kapacitete v o-kolici Umaga. Še posebej je bila izbrana želja po vikend hišicah. O možnostih pridobitve ustreznih parcel so bili delegati TOZD-ov seznanjeni na zasedanju delavskega sveta podjetja. Sklep delavskega sveta podjetja je bil, da se udeležimo licitacije štirih parcel za zgraditev vikend hišic v Bašaniji-Savudriji pri Umagu. Licitacija je bila dne 21. junija na Občinski skupščini Umag, ki se je je udeležilo izredno veliko število interesentov, med njimi več slovenskih delovnih organizacij. Imeli smo srečno roko pri oceni glede ponudbe višine prispevka za komunalno o-premo zemljišča in na licitaciji uspeli ter tako pridobili štiri parcele za zgraditev vikend hišic. Vikend hišice je dovoljeno zgraditi pod pogoji, ki jih je občina razpisala z licitacijo, to je neto stanovanjske površine 60 m2, pritlične in z izgledom istrske arhitekture. Projekte bo izdelal projektivni biro podjetja. Računamo, da bi hišice za letovanje usposobili že do prihodnje sezone. Ker je v bližini naselje s stalnimi prebivalci je potrebno zgraditi solidne objekte. V neposredni bližini je čudovit borov gozd, v katerem je urejen avtokamp z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti. Obsežna obala in dober dostop do morja pa dajeta vse nadaljnje pogoje za udobno letovanje. V dneh, ko še morje ni dovolj toplo se je lahko kopati v ogrevani morski vodi, v dveh bazenih v Umagu in tudi v Portorož ni predaleč za tiste, ki imajo lastne avtomobile. V Umagu je še znana vinska klet, kjer dobite poceni dobro kapljico, ki je za prijetno razpoloženje od časa do časa tudi potrebna. Torej, prihodnje leto na svidenje na letovanju v Umagu. Franjo Čevnik Tudi v počitniški dom v Piran bomo še vedno radi hodili, saj nam nudi vse za prijeten oddih in dobro počutje. Na sliki na dvoriščni strani doma: upravnica Vera Ličen, kuharica Anica Kavčič in čistilka Jožica Kovše. Strokovni izpiti Predvidoma v tem mesecu bo sprejet družbeni dogovor o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov v gradbeništvu. Družbeni dogovor bodo podpisali: Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza inženirjev in tehnikov SRS in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Soseska RS-3 Rakovnik Za to sosesko je značilna počasna priprava zemljišča s strani Komunalnega sklada Vič-Rakovnik, saj so morali rešiti vprašanje odstranitve provizorijev in nadomestitve prostorov družbeno-političnih organizacij na tem območju in stanovanjska vprašanja ljudi v objektih predvidenih za rušenje. Sedaj, ko smo končno zgradili vse stanovanjske objekte, pa imamo težave z izgradnjo trgovsko-gostinskega-poslovnega centra v sklopu te soseske. Zaradi sorazmerno velikih površin centra in specifično nastale situacije zainvestiranosti investitorjev, se bo začetek izgradnje centra verjetno še zavlekel. Družbeni dogovor ne bo prinesel bistvenih sprememb. Se naprej bodo dolžne opravljati strokovni izpirt osebe, ki po določbah zakona o graditvi objektov izdelujejo tehnično dokumentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovorni vodje del in nadzorni organi: to so gradbeni tehniki, gradbeni inženirji, diplomirani gradbeni inženirji, diplomirani komunalni inženirji in diplomirani inženirji arhitekti. Novost, ki jo določa družbeni dogovor na podlagi zakona o graditvi objektov pa je, da bodo strokovne izpite opravljali tudi strojni in elektro tehniki, strojni in elektro inženirji ter diplomirani strojni in elektro inženirji, če opravljajo dela pri izdela- vi tehnične dokumentacije, izvrševanju kontrole, vodenju del in nadzoru. K strokovnem izpitu se lahko prijavijo delavci, ki so: — maturirali na srednji tehnični šoli in opravili po maturi najmanj 3 leta delovne prakse in inženirji z najmanj 3-let-no delavno prakso, — diplomirani inženirji oz. diplomirani inženirji arhitekti, ki so po diplomi opravili najmanj dve leti delovne prakse in to v tisti stroki in stopnji, za katero polagajo strokovni izpit. Redni izpitni roki so že razpisani za oktober, november in december, im sicer: rok prijave do pismeno Ustno 20. 9 5. 10. 15., 16. ali 17. 10. 20. 10. 9. 11. 19., 20. ali 21. 11. 20. 11. 7. 12. 17., 18. ali 19. 12. V primeru, da družbeni dogo- Sedež izpitnega odbora bo še vor še ne bi bil podpisan v sep- naprej pri Biroju gradbeništva tembru, se upošteva za prijavo Slovenije, Ljubljana, Titova ce-oktobrski rok. sta 25. KOLIKO SMO BOLNI? Podatki, ki vas bodo gotovo zanimali. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bil odstotek bolo-vanj članov kolektiva po mesecih naslednji: januar 5,68, februar 5,55, marec 4,95, april 4,01, maj 4,35 in junij 4,41. Poprečni odstotek bolnih je 4,84. V tem odstotku so zajete vse bolezni, nesreče pri delu in nega družinskega člana, kar plača podjetje. Ni pa v tem odstotku vštetih nadomestil za skrajšani delavni čas, nosečnice in invalide, kar plača Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje. Po posameznih kvalifikacijah je takle odstotek bolovanj: VK 11, KV 14, PU 21, PK 24 in NK 19 odstotkov. Invalidov s skrajšanim delovnim časom in invalidov III. kategorije, ki morajo delati na lažjem delovnem mestu je trenutno v naši organizaciji združenega dela 16. Razliko nadomestila za obe kategoriji invalidnosti izplačuje Zavod. Po mesecih je bilo v OZD izgubljenih zaradi bolovanj do 30 dni naslednje število delovnih dni: januar 2197, februar 1581, marec 1433, april 1365, maj 1318 in junij 1371 dni. Zaradi bolovanj nad 30 dni, ki jih plačuje Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje v svoje breme pa je bilo izgubljenih delovnih dni: januar 274, februar 312, marec 176, april 209, maj 191 in junij 214 dni. ZMAGA- Rezultat razvejane športne aktivnosti skozi vse leto Kdor si je ogledal tekmovanja na SlG lahko pove, da so bila na zelo kvalitetni ravni. Ta kvaliteta pa je odraz vztrajnega in rednega dela skozi vse leto, kar pa je ravno slučaj v našem športnem društvu. Naše športno društvo sprejema vsako leto ob pričetku leta svoj program dela za tekoče leto. V program ima zajete aktivnosti vseh ekip preko celega leta. Tako so v programu vključena interna tekmovanja dvakrat letno, društvena prven- letos uvrstila že v II. ligo. Pomembno je omeniti tudi sodelovanje pri tekmovanju za TRIM značko, kjer dobivamo vedno več pristašev tudi izven rednega kroga športnikov. Posebno se je to pokazalo pri akciji kolesarjenja okrog Celja, pri streljanju, obisku TRIM steze itd. Trudimo se, da bi k sodelovanju tako v rekreativnem, kakor tudi v tekmovalnem športu pridobili čimveč pristašev, pri čemer se že čutijo premiki. ' ': :' <■> Slavnostna ovtvorltev športnih iger je bila v športni hali na Kodeljevem. Veličasten pogled na ceremonijal, v ospredju pokal, ki smo ga prejeli za prvo mesto v skupni uvrstitvi. stva v šahu, kegljanju, streljanju, smučanju itd., prijateljska srečanja z drugimi podjetji in klubi, sodelovanje na vseh tekmovanjih, ki jih organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, sodelovanje na vseh ostalih razpisanih tekmovanjih v občinskem merilu, pa tudi v republiškem merilu v kolikor se ekipe plasirajo. Tako nastopa na republiškem sindikalnem prvenstvu ekipa šaha. Ekipa namiznega tenisa je pred tremi leti pričela s tekmovanjem v IV. slovenski ligi. Na teh tekmovanjih je žela lepe uspehe in se Kako koristno je gojiti šport ni treba posebej poudarjati. Tu niso najbolj pomembni doseženi rezultati — ti pridejo z rednim delom sami od sebe, pozitivne strani se kažejo tudi drugje. Ugotovitev je namreč, da je ravno pri športnikih zabeleženih najmanj delovnih nezgod, najmanj obolenj, da so ti po večini disciplinirani in delovni ljudje. Le-ti najdejo pri športu sprostitve in si nabirajo novih moči za delo na svojih delovnih mestih. Ivica Bezlaj Kvaliteta ženske odbojke se iz leta v leto dviga, vendar so naše odbojkarice tudi letos premagale vse nasprotnice. Vodja ekipe Hinko Jager, ki je prišel naravnost iz »kasarne« daje navodila pred tekmo. Dobri posamezniki Tudi pri tekmovanju posameznikov so se naši športniki lepo uvrstili. Najuspešnejša je bila Ljuba Podbrežnik, ki je usvojila pni tekmovanju posameznic v namiznem tenisu prvo mesto izmed 15 tekmovalk. V namiznem tenisu moški se je naš tekmovalec Marjan Vitanc uvrstil na 6. mesto, Alojz Prevoršek pa na 16. mesto izmed 76 tekmovalcev. Najuspešnejši naš kegljač med posamezniki je bil Ivan Cizelj, ki je dosegel 6. mesto izmed 253 kegljačev, Edi Šunko je bil enajsti, Dušan Vanovšek 31. itd. Pri kegljanju se je uvrstila med tekmovanje posameznic tudi Krista Novak, ki ni nadaljevala tekmovanja. Pri streljanju žene se je uvrstila za tekmovanje posameznic Ivica Bezlaj, pri streljanju moški pa Velimir Todorovič, ki pa tudi nista nadaljevala tekmovanja v konkurenci posameznikov. Ekipo balinarjev, ki je prinesla precej točk, sestavljajo športniki iz PE Ljubljana. S šestim mestom so letos nogometaši pridobili dragocene točke za skupno uvrstitev. Najboljši na zvezne športne igre gradbincev Na zveznih športnih igrah gradbincev redno sodelujejo pr-vouvrščene ekipe iz republiških SIG. To pravico so si -letos priborili šahisti in namizni tenis-žene. Zenska odbojka na zveznih SlG ne bo nastopila, ker v tej pano- gi ni razpisanega tekmovanja. Letos bodo zvezne športne igre v Herceg Novem v času od 18. do 19. oktobra. Ekipe, ki bodo nastopile na tem tekmovanju, se že pripravljajo in jim želimo tam kar največ uspeha. Naši odlični šahisti in nekateri člani kolektiva v ozadju, ki so jih med igranjem zvesto spremljali. Naši borci so praznovali Tudi letos so se naši borci NOV zbrali, da bi dostojno proslavili svoj praznik. Letošnje proslave dneva borca so bili posvečene spominu na težke in vendar najslavnejše dni v zgodovini naših narodov. Čeprav je poteklo že 33 let od začetka oborožene vstaje narodov Jugoslavije in 29 let od zmagovitega konca vojne, pa se vendarle še vsak borec spominja težkih in mračnih časov. Nehote se spominj aš dnevov in groznih noči, ko je vsak šum in vsako brnenje opozarjalo na neprijate-lja in izdajalca. Britki so bili dnevi, ko je okupator in njihovi hlapci s prstom kazal na matere borcev, na matere z otroki ter jih pošiljal v taborišče smrti. Padali so talci drug za drugim, padali so nedolžni otroci, matere, starci. 4. julij je dan, ko se je sredi okupiranega Beograda sestal razširjeni plenum politbiroja CK KPJ, ki ga je vodil Josip Broz-Tito. Na tem plenumu je bilo sklenjeno, da naj aktivisti takoj snujejo partizanske odrede, začne se naj oborožena vstaja, sabotaže, da bo okupator že v prvih udarcih čutil našo zavest in udarno pest. Zaradi tega slavimo 4. julij kot dan borca, mesec julij pa posta- ne mesec začetka vstaj po vsej Jugoslaviji. Ne moremo mimo še živih spominov prav ob našem prazniku na naše padle in umrle tovariše in tovarišice. Naš aktiv Zveze borcev Ingrada Celje je tudi letos organiziral srečanje vseh zaposlenih borcev v našem podjetju. Srečanje je bilo združeno s prijetnim izletom v razne kraje ptujske občine. Obiskali smo tudi kraje, za katere pravi ljudski pregovor, da je »bog mahal s prazno vrečo«, pa vendar živijo v teh krajih zavedni in pošteni ljudje. Srečanje z ljudmi v teh krajih nam bo ostalo še dolgo v spominu. Ko smo se v večernih urah vračali domov smo bili vsi udeleženci zelo veseli, ker nas je letos naš avtobus brez okvar pripeljal do cilja. Imeli smo dobrega šoferja tov. Jana Leopolda, ki se mu vsi udeleženci zahvaljujemo za dobro in skrbno vožnjo. Vsi borci si takšnega srečanja še želimo, hkrati pa se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili in kakorkoli sodelovali pri organizaciji tega prijetnega izleta. Lojze Borinc Ingradovi športniki in njihovi navijalci, ki so dva dni sledili vsem športnim dogodkom na Kodeljevem, so srečno zapustili Ljubljano. INGRAD organizator zveznih športnih iger gradbincev 75 Na pobudo odbora za šport in rekreacijo pri republiškem sindikatu gradbenih delavcev Slovenije je naše podjetje prevzeto pokroviteljstvo in organizacijo zveznih športnih iger gradbenih delavcev 1975. Na zveznih športnih igrah imajo pravico sodelovati ekipe, ki zavzamejo prva mesta na repub- liških športnih igrah v naslednjih tekmovalnih disciplinah — mali nogomet — odbojka moški — namizni tenis moški — namizni tenis žene — streljanje moški — streljanje žene — kegljanje moški — šah. Nepremagljiva Ljuba Podbrežnik je sprejela odličje za žensko ekipo v namiznem tenisu. Vest iz Celja Golovec že letos Po sklepu izvršnega sveta celjske občinske skupščine bodo v okviru letošnjih sejemskih prireditev vgradili temeljni kamen za bodoči turistično rekreacijski center pod Golovcem. Tako bo stekla akcija, ki je dobila splošno podporo s podpisom posebnega družbenega dogovora. To tudi pomeni ,da so sredstva za graditev centra zagotovljena. Za prvo fazo, predvsem za prireditveno halo, je na voljo nekaj nad 2,6 milijarde starih dinarjev. Začetek gradnje turistično-rekreacijskega središča pod Gotovcem pomeni konec improvizacij v sejemskih prireditvah. Vrh tega pa se odpirajo velike možnosti za druge prireditve, družabne, politične, športne itd. Vse objekte turistično-rekreacijskega središča pod Gotovcem: dve hali, pokrito in odprto kopališče, kegljišče, športna igrišča, gostinske objekte itd. bodo gradili v etapah. KROMPIR ZA ZIMO! Jesen je tu! Pravočasno si nabavite ozimnico za mrzle zimske mesece. Sindikalna organizacija podjetja vam nudi ugoden nakup krompirja (Cvetnik) in vseh vrst jabolk po ugodnih cenah. Naročila sprejema do konca meseca septembra Marta Ograjenšek SDS skupne službe. Osn. org. sindikata GIP »Ingrad« Celje Naši jubilanti Leto je naokrog in zopet objavljamo imena jubilantov, ki so letos izpolnili 10, 15, 20 in 25 let neprekinjenega dela v OZD Ingrad Celje. Člane kolektiva — posebno jubilante prosimo, da objavljen seznam skrbno pregledajo in morebitne pripombe sporočijo kadrovsko splošni službi najkasneje v 15 dneh po objavi v Glasilu. 10 let (1964-1974) Tek. št. Priimek in ime Rojstno leto Poklic — del. mesto TOZD-PE 1. Anderluh Jože 1943 kovinostrugar Mehaniz. 2. Badiura Gorazd 1939 knjigovodja Mehaniz. 3. Balek Jože 1940 delovodja Celje 4. Berlan Franc 1916 šef kadr. odd. SDS 5. Cizelj Ivan 1943 vodovodni inšt. PO 6. Canžek Ana 1926 čistilka Store 7. Dečman Ivan 1942 klepar PO 8. Dedič Hasib 1933 zidar Celje 9. Drobne Ivan 1923 delovodja Žalec 10. Drgajner Ervin 1942 elektrikar Mehaniz. 11. Duraki Fejzula 1930 delovodja Ljubljana 12. Durakovič Osman 1937 tesar Celje 13. Firlič Silva 1942 čistilka GO-nas.1 14. Furjan Josip 1939 odrar Celje 15. Grabner Jožica 1927 knjigovodja GO 16. Horvat Parvlina 1946 delavka IGM 17. Ilič Stjepan 1930 delavec IGM 18. Jagrič Marta 1944 gradbeni tehnik IGM 19. Jelen Ivan 1931 gradbeni tehnik SDS 20. Ježak Josip 1942 strojnik Store 21. Jošt Stanislav 1943 žerjavist Mehaniz. 22. Jurovič Franjo 1937 tesar Celje 23. Kač Anica 1944 zidar Celje 24. Katič Milan 1941 zidar Celje 25. Kosec Stavo 1942 geometer SDS 26. Krivec Marija 1935 čistilka Celje 27. Krašek Stjepan 1940 zidar Celje 28. Klement Franc 1935 skladiščnik Ljubljana 29. Kroflič Marija 1946 ekonomski tehnik Žalec 30. Kranjčec Josip 1924 strojnik IGM 31. Krivec Vladimir 1936 geometer SDS 32. Komerički Marina 1933 administratorka PO 33. Lednik Martin 1933 šofer Mehaniz. 34. Lipovšek Jože 1942 vodovodni inštalater PO 35. Miklavčič Teodor 1937 zidar Celje 36. Medved Miro 1942 inštruktor SDS 37. Magajna Alojz 1942 žerjavist IGM 38. Ograj šek Martin 1943 inštruktor GO 39. Ocvirk Adolf 1943 vodovodni inštalater PO 40. Premuš Avgust 1938 delovodja Celje 41. Pelko Erna 1943 tajnica GO 42. Pjagulovič Do rde 1931 delavec IGM 43. Plajhner Franc 1920 železokrivec IGM 44. Robida Tatjana 1946 gradbeni tehnik Celje 45. Rorič Peter 1940 slikopleskar PO 46. Sipovič Ramiz 1934 tesar Sl. Konj. 47. Slivnik Franc 1927 gradbeni tehnik Ljubljana 48. Stojčič Milan 1944 strojnik Ljubljana 49. Sakušič Mustafa 1932 zidar Celje 50. Sentjurc Irena 1941 tajnica Store 51. Sark o Janko 1937 delavec Ljubljana 52. Skvorc Zlatko 1933 strojnik Žalec 53. Speglič Alojz 1940 šofer Mehaniz. 54. Speglič Henrik 1942 šofer Mehaniz. 55. Škorc Dragica 1939 kuharica GO-menza 56. Škorjanc Ivan 1942 inštruktor GO 57. Spegelj Albin 1942 strojnik IGM 58. Štraus Franc 1942 voznik viličarja IGM 59. Stifter rudolf 1933 mojster PO 60. Suhel Milena 1923 knjigovodja SDS 61. Toplak Jože 1942 zidar Celje 62. Tukič Ibrahim 1941 tesar Celje 63. Tirgušek Alojz 1942 avtomehanik Mehaniz. 64. Turnšek Jože 1941 mizar PO 65. Verdel Andrej 1942 strojni ključavničar IGM 66. Zorman Stjepan 1933 zidar Celje 67. Zanjko Stjepan 1937 železokrivec IGM 68. Zutič Marija 1938 čistilka Celje 15 let (1959-1974) l. Ajster Roman 1931 šef PE Celje Celje L Bovka Vinko 1937 zidar Celje 3. Bartol Martina 1942 knjigovodja PO 4. Božnik Edmund 1922 dipl. gradb. ing. SDS 5. Bračun Mijo 1929 tesar Store 6. Bratina Erik 1934 skladiščnik Mehaniz. 7. Cokl Neda 1943 knjigovodja Ljubljana 8. Cremožnik Jera 1925 čistilka Celje 9. Draganovič Hasan 1928 čuvaj PO 10. Dvojmoč Jože 1934 klepar PO 11. Fifer Egidij 1934 gradbeni tehnik Celje 12. Gniišek Stanko 1936 žerjavist Mehaniz. 13. Gaberšek Rudolf 1937 delovodja IGM 14. Gmajner Franc 1933 strojni ključav. Mehaniz. Ib. Hladnik Silvo 1937 gradbeni tehnik Žalec 16. Hrovat Branko 1920 skladiščnik PO 17. Hudomalj Franc 1923 strojni tehnik IGM 18. J alšovec Ivan 1930 železokrivec Sl. Konj. 19. Jamnišek Franc 1932 strojni ključav. Mehaniz. 20. Jug Franc 1928 žagar PO 21. Kajba Josip 1936 zidar Celje 22. Karner Franc 1933 gradbeni tehnik SDS 23. Komerički Jože 1933 zidar Žalec 24. Kroflič Anica 1939 kurirka SDS 25. Lesjak Marija 1935 knjigovodja SDS 26. Lončar Vjekoslaiv 1932 delavec IGM 27. Nerat Alojz 1932 delovodja IGM 28. Njegovec Mijo 1936 zidar Ljubljana 29. Novak Vlado 1936 železokrivec IGM 30. Oberžan Anton 1931 mojster Mehaniz. 31. Pesan Anton 1934 kovač Mehaniz. 32. Petrič Milena 1941 knjigovodja SDS 33. Pintar Edvard 1937 zidar Celje 34. Razgoršek Martin 1930 tesar Celje 35. Rebernak Franc 1919 zidar Sl. Konj. 36. Roškar Janez 1932 zidar Celje 37. Roter Jožef 1931 žagar PO 38. Sraga Marko 1936 kurir Celje 39. Šafarič Stanko 1931 elektroinštalater PO 40. Superger Jakob 1931 tesar Sl. Konj. 41. Trusk Milan 1936 zidar Celje 42. Velenšek Stanislav 1931 kovač Mehaniz. 43. Vrenko Kari 1920 delovodja Celje 44. Voraček Peter 1933 železokrivec Sl. Konj. 45. Zagode Stane 1927 dipl. gradb. ing. SDS 46. Zličar Andrej 1927 avtomehanik Mehaniz. 20 let (1954-1974) l. Beg Stefan 1931 zidar Celje 2. Bibič Ferdo 1922 tesar Celje 3. Božičnik Ivan 1928 teracer Celje 4. Borko Franjo 1925 skladiščnik GO 5. Čevnik Franjo 1927 pravnik SDS 6. Fajs Jože 1933 čuvaj IGM 7. Piršt Viktor 1926 železokrivec IGM 8. Gorjup Stanko 1929 zidar Celje 9. Gajšek Maks 1933 gradbeni tehnik Žalec 10. Jerman Anton 1924 zidar Žalec 11. Jezernik Andrija 1929 tesar Celje 12. Jezernik Ciril 1927 tesar Celje 13. Kajba Neža 1935 čistilka Celje 14. Košenina Ivan 1932 tesar PO 15. Kresnik Anton 1915 tesar Store 16. Kerkoš Albert 1925 šef odd. za izobr. SDS 17. Muršič Stanko 1929 zidar Žalec 13. Novak Karlo 1927 mojster PO 19. Novak Ivan 1928 delovodja Ljubljana 20. Remus Anton 1928 tesar Celje 21. Rotar Ivan 1932 strojnik IGM 22. Rožanc Nežka 1917 skladiščnik GO 23. Šinkovec Janez 1924 gradbeni tehnik Ljubljana 24. Smuč Maks 1926 delovodja Celje 25. Trobiš Ivan 1932 delovodja Celje 25 let (1949-1974) 1. Ambrož Anica 1927 knjigovodja GO 2. Černoša Avgust 1921 slikoplesk. PO 3. Hrašar Jože 1922 delovodja Žalec 4. Rižmarič Franc 1923 šofer GO 5. Soster Jože 1923 skladiščnik GO 6. Vitanc Martin 1924 žagar PO ZAHVALA ZAHVALJUJEM SE VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN UPRAVI PODJETJA ZA POMOČ OB ELEMENTARNI NESREČI, KO MI JE ZGORELA HIŠA. PRAV LEPA HVALA ZA IZKAZANO POMOČ. MILAN SLAKAN PU tesar Gomilsko Komisije za izvedbo razpisa vodilnih delovnih mest v GIP »INGRAD« CELJE RAZPISUJEJO naslednja vodilna delovna mesta 1. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri, da ima najmanj 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih, da je družbeno politično neoporečen. 2. DIREKTORJA TOZD INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let del. izkušenj na ustreznih delovnih mestih, ali — da ima srednje strokovno izobrazbo tehnične smeri in najmanj 5 let prakse na ustreznih delovnih mestih, da je moralno politično neoporečen in družbeno aktiven. 3. KOMERCIALNEGA VODJO V TOZD IGM Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomsko-komercial-ne smeri in 5 let delovnih izkušenj, da je moralno politično neoporečen in družbeno aktiven. 4. TEHNIČNEGA VODJO TOZD IGM MEDLOG Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delovnih mestih v gradbeništvu, da je moralno politično neoporečen in družbeno aktiven. 5. SEFA POSLOVNE ENOTE CELJE V TOZD GO 6. SEFA POSLOVNE ENOTE ŽALEC V TOZD GO 7. SEFA POSLOVNE ENOTE LJUBLJANA V TOZD GO 8. SEFA POSLOVNE ENOTE STORE V TOZD GO 9. SEFA POSLOVNE ENOTE SLOVENSKE KONJICE V TOZD GO 10. Sefa poslovne enote mehanizacija v tozd go Za delovna mesta od 5 do 9 — šefe poslovnih enot v TOZD GO morajo kandidati izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — da imajo visoko, višjo ali srednje šolsko izobrazbo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da imajo strokovni izpit s pooblastilom za odgovornega vodjo gradbenih del, — da so moralno politično neoporečni in družbeno aktivni. Za delovno mesto pod 10 se zahteva visoka, višja ali srednješolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da je moralno politično neoporečen in družbeno aktiven. 11. DIRKTORJA FINANČNE SLUŽBE V SDS SKUPNIH SLUŽB Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let prakse v gospodarstvu, — da je moralno politično neoporečen. 12. DIREKTORJA KOMERCIALNE SLUŽBE V SDS SKUPNIH SLUŽB Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolsko izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri in 5 let prakse v gospodarstvu ter znanje enega tujega jezika, — da je moralno politično neoporečen. 13. DIREKTORJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE V SDS SKUPNIH SLUŽB Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let prakse v gospodarstvu, — znanje enega tujega jezika, — da je moralno politično neoporečen. 14. DIREKTORJA KADROVSKO-PRAVNE SLUŽBE V SDS SKUPNIH SLUŽB Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo pravne, sociološke ali politološke smeri in 5 let prakse v gospodarstvu, — da ima višjo strokovno izobrazbo pravne, sociološke ali kadrovsko organizacijske smeri s 5 let prakse v gospodarstvu, — da je moralno politično neoporečen. 15. DIREKTORJA TEHNOLOŠKE SLUŽBE V SDS SKUPNIH SLUŽB Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolsko Izobrazbo gradbene ali arhitektonske smeri z najmanj 5 let prakse In strokovnim izpitom ter pooblastilom, — da je moralno politično neoporečen. 16. ODGOVORNEGA VODJO PROJEKTA V SDS SKUPNIH SLUŽB Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolsko Izobrazbo arhitektonske smeri in 5 let prakse kot odgovorni projektant s pooblastilom, — znanje tujega jezika, — da je moralno politično neoporečen. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih v 13 dneh od dneva razpisa na naslov podjetja Kadrovsko pravna služba, Celje, Ljubljanska c. 16. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. S stanovanji podjetje v letu 1974 ne razpolaga. Udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh potem, ko bo sprejet sklep o izbiri kandidata. OPOMBA: Razpis je bil objavljen v Delu 19. 9. 1974 in velja rok za prijavo samo iz tega razpisa. PREŠERNOVA DRUŽBA Postanite njen zaupnik ali naročnik Prešernova družba, katere širjenje in poglabljanje kulturnega poslanstva ter utrjevanje organizacijske mreže poteka preko občinskih in osnovnih organizacij sindikata, nas je zaprosila, da seznanimo bralce o delu in njeni redni knjižni zbirki, ki je letos še posebej skrbno izbrana. Za širjenje slovenske knjige ima Prešernova družba svoje zaupnike, ki delujejo -v vsaki delovni organizaciji. V naši OZD Ingrad je zaupnik Prešernove družbe Franc Vrbnjak, mojster mehanične delavnice, ki ga vsi dobro poznate. Z ozirom na ustanovitev TOZD-ov in željo Prešernove družbe, da bi v organizaciji združenega dela delovalo več zaupnikov, pa predlagamo, da bi vsaka TOZD imela svojega zaupnika. Franc Vrbnjak bi ostal zaupnik Prešernove družbe za TOZD GO. Zaradi velikega števila zaposlenih v tem TOZD-u pa svetujemo, da bi imel TOZD še enega zaupnika. Zaupnike v posameznih TOZD-ih naj izberejo osnovne organizacije sindikata. Če pa se kdo že sam odloči za opravljanje za-upniškega dela, naj sporoči uredništvu Glasila, ki bo v naslednji številki predstavilo vse zaupnike, ki delujejo v OZD Ingrad Celje. Da se boste lažje odločili za zaupniško delo, vam v pomoč nudimo nekaj osnovnih podatkov Prešernove družbe: — Prešernova družba ni založba, temveč organizacija aktivistov dobre In socialistično opredeljene knjige; organizacija, ki nadaljuje bogato tradicijo izdajanja množičnih zbirk na Slovenskem, — Prešernovo družbo je ustanovil Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije leta 1953, — Osnovna naloga Prešernove družbe je posredovati dobro in zanimivo knjigo najširšemu krogu bralcev, — S skrbnim izborom knjižnih izdaj Prešernova družba razvija predvsem tiste vrednote, ki pri delavnih ljudeh razširjajo in bogate kulturno razgledanost, — Prešernova družba si je zadala nalogo, da prodre še posebej v delavske družine in tako prispeva k temu, da bi čim več zaposlenih, ki doslej ne preberejo niti ene knjige letno, vsaj del prostega časa posvetili čitanju, — izredno nizko ceno PD dosega z visoko naklado, subvencijami in požrtvovalnim delom zaupnikov, — knjižna zbirka je trikrat cenejša, kot so podobne izdaje na knjižnem trgu in tako resnično dosegljiva najširšim množicam, — zaupniki nabirajo naročnike in delujejo neposredno med sodelavci in so tako resnični aktivisti knjige in njenega poslanstva, — redno knjižno zbirko za leto 1975 sestavljajo: • Prešernov koledar 1975 • Janez Švajncer: Ko človek zori • Tone Svetina: Ugaslo ognjišče • Nadežna Konstantinova Krupskaja: Spomini na Lenina • Mlada Breda — izbor najlepših pesmi • Dr. Frančišek Smerdu: Rastline in naše zdravje Vseh šest knjig bodo člani PD prejeli v novembru 1974 za 55 din, v platno vezane pa bodo veljale 85 din. Celjske sejemske prireditve Od 27. septembra do vključno 6. oktobra bodo v Celju tradicionalne sejemske prireditve. V tem ko bo sedmi sejem obrti na atletskem stadionu Borisa Kidriča, bo osma zlatarska razstava v lapi-dariju Pokrajinskega muzeja na Muzejskem trgu. Letos pa bo prvič odprta tudi razstava igrač, ki se bo pozneje razvila v samostojno sejemsko prireditev. Razstava igrač, ki jo pripravlja kolektiv trgovskega podjetja Tkanina, bo v Muzeju revolucije, na Trgu petega kongresa. NAGRADNA KRIŽANKA GLASILO INGRAD NA^A SOSfcDA MFEC \ELNlC MOSTAR FINSKO TEGtRO h K.RA3 \ v ALMACI3I TUr>eNTKA “ERZm*.. 3GZ.IK.A ARMevo TOMA |? 'KeDLoC C,R.*D». /UTEfelAl fRefe-Čevec T6.0Č, c, cO^Dc - ^ NIKjOV IGcNEC OUTTokA FISaRn. USLUZRt- MGC TU"3E IcNSKO IME 1 V GUfci >R-U Z ARNIKA % AUOA LUtAA GARDfilCR DIAN A TOPLER rovaš. M*RA OZNAKA, S'*%OL METER. Z-GN^o IME VEZKIMJkA V KATE MAT. STZV\LO ilVALlStE Me Ml KOV LVDV'K-S\) OBODA V R-STA K.ON3SH. d »ra TETOVO KAzAlni ZAH M ek- frUS> ARABSKI iuč^ec TAT 6 IGA SMISEL, CIU3 AntokJ 0CVIR.K. OBUoČoe M SGV. 1GČA3U DEL POHIŠTVA v; e. od SESTAVIL \JIL1 š. TV RcŽlSeR PONTAR *EW LUŠKA H.H3IGA ILA.VN' fmlaom FRMVC • PlZlK G RA OB. Al KIERI AL 1 c STRAST, TvitLeN3e ?VOD IH ?V$ E N3E — — UUNSkl ?0C, LAVAH GRAFA, K0TAN3A JA?ONSK| Držam n it l,; «N VTROO, |JAFRAVA CEIJJCV IGA FRANC- PISAT6L3 TILAC.6D13 N/ mišica OtokČAUl k SRBSKO M. |M£ USODNA NESREČ VrRVAtkA Filmska IGRALKA ( 'NAe) KARLOVA* SLOV 6 Al. SURA«. (*• at ,3*) IGLIČNO "ZRNO TRA7N0 - CVETK- RokODEL- QTVO Levanič SONCA TORINO A oo (1 IVA-M TAVČAR ŠPANSKO MESTO ouIni SLOVAN QR.Sk* ČR.IC.A AnA , KARIČ VEZMK voDlTeL LUTK. 3 v V G RAM > PGAUTE