PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini i* Abb- postale i gruppo Lena ou lir Leto XXIII. St. 259 (6843) TRST, četrtek, 2. novembra 1967 IZREDEN USPEH ITALIJANSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE V Turinu je predsednik Saragat M««sk' Mi Husein odprl mednarodni salon avtomobilov Samo v Italiji narašča proizvodnja avtomobilov - Moro je imenoval medministrsko komisijo za priprave za ureditev dežele - Milejše stališče PSU do ostavke Merzagore RIM, 1. — Predsednik republike Saragat je prisostvoval o-katerVi 49 mednarodnega avtomobilskega salona v Turinu, na m sodeluje 580 razstavljavcev iz 15 držav in prvikrat tu- ouugiujc t/UU J. CLZjJ lav 1J C* V G-C V lZl KO Lil Zid. V lil 01 sovjetska ter japonska avtomobilska industrija. .,/*? .ogledu salona se je Saragat udeležil kosila, med katerim sta spregovorila predsednik salona dr fUscaretti in minister za industrijo Andreotti. Dr. Biscaretti je ugo-"'V1*, da se je razstavni prostor “Siona od leta 1948 početveril. Nart, Je.,dejal, da je avtomobilska Inke h a dosegla letos ponoven re-sord glede proizvodnje in izvoza. ?. decembra bo Italija izdelala "Ubjon in pol avtomobilov, od ka-erih okrog 100.000 industrijskih in proizvodnja za 13.5 odstotka viš-•a od lanske. V okviru evropske-8a skupnega tržišča predvidevajo proizvodnjo šest milijonov avtomo-OUov in bo torej znašal italijanski rrez„ četrtino, ter se bo občutno Povečal v primerjavi z lanskim. i„j otPa italijanska avtomobilska “>dustrija se bliža zaposlitvi 150 “Soc oseb, je moderna in dinamič-a tudi pri izdelavi novih modelov, r:,1 čemer so istočasno cene sta-oune. Italijanski notranji trg je v i, ,l°ju in računajo, da bodo letos • Italiji prodali milijon 200 tisoč dvtomobilov, izvozili bodo 430.000, “vozili pa okrog 150.000, pri čemer °o izvoz narastel v primerjavi z anskim za 10 odstotkov, uvoz pa Za 2« odstotkov. 1 Prihodnje leto julija bodo odpadov, vse carinske pregrade v okviru ’ v nekaj letih pa se bodo ču-j- P°sledice «Kennedyjeve runde» bdi na širšem področju. Dr. Bi-?aretti je izjavil, da so prepriča-. da bo otvoritev meja imela POzitiyne posledice za celotni avtomobilski sektor, čeprav je isto-a?n° tudi opozoril na negativne Pojave, ker so skoro vsa podjetja 1 okviru evropske gospodarske bPnosti letos nazadovala. Naprej ,ok italijanske industrije je torej ■r zlasti značilen, saj predvideva-J"’ da bo avtomobilska industrija ;a svetu v celoti letos glede pro-j^odnje nazadovala za okrog 7 od- Minister za industrijo Andreotti k? .je dejal, da je razširitev avtomobilov pokazatelj blaginje in so-gainega napredka italijanskih dru-w je navedel podatek, da je ™sel leta 1946 po en avtomobil j? Prebivalca Italije, sedaj pa pri-er> avtomobil ze povprečno na v~“em prebivalcev. Minister je na-„1 el zelo optimistične podatke napredka proizvodnje avto-nobilov v Italiji, češ da se je pro-i v°dnja zvišala za 19.40 odstotka Vnj?e ta podatek ne sklada z naduhami predstavnika tovarn. iav zvezi je omenil napore dr-^ve. da se uredi cestno omrežje, r ..ho ustrezalo tako naglemu na-kscdnju prometnih vozil in je de-.a je država investirala v cepi Mta 1967 539 milijard lir, za .uje leto pa so predvidene in-ti{M'C|je 575 milijard lir. Glede var-p-p1 prometa je omenil jekleno avt^i0' ki 1)0 postavljena na vse .^lostrade. Vendar pa so nesreče dekVedno preštevilne, čeprav in-n:KS nesreč v odnosu na naraščaja Prometa upada. Istočasno pa o Rnn,0 žalostni podatki, ki govore v 171 mrtvem in 211.070 ranjenih ®tu 1&60 pri prometnih nesrečah. rJjddaljujej0 Se razprave in ko-Volif ji glede odobritve zakona o njpi v.dh v deželah v poslanski zbor- bfjf: ‘n katerega mora sedaj odo-Mor senat- Predsednik vlade nicfj?,Je ustanovil posebno medmi «Dr» 0 .komisijo, ki naj prouči kraj '-ditev strukture države in n0Jfv.nih ustanov v zvezi z usta-sodn 7° dežel«. Komisiji bo pred-Vg vdl minister za notranje zade; Za’ ,Vi ,njej bodo sodelovali ministri za z. pldd, za proračun, za finance, stvn •rm° javne uprave, za sod-ter ln za industrijo in kmetijstvo Mor senat- Predsednik vlade ~istir Pre ovjfVn'b ustanov v zvezi z usta- držt Poučiti organske odnose med da . *n novimi ustanovami, tako kot Se preprečijo dvojni uradi in V ( Posledica naraščanje izdatkov. pf d namen bo komisija predvsem PrešČ' • vse pristojnosti, ki bodo žel Je iz okvira države v okvir dedinj0 v lej zvezi tudi kriterije za vPrai zakone. Vzporedno s tem Parat ni°m gre tudi za upravni a-šani ’ Idko da bo prišlo do zmanj Vzu,d stroškov za državni aparat Up,., redno, ko bodo pričele delovati {JVt, dežel. lah { dolgotrajni razpravi o deže-vlatiie«to Prvi poseg predsednika je - ora glede dežel, pri čemer i«riu.U'sal z ustanovitvijo take av-desnj lvne komisije ošibiti kritiko pr(J,<:<'. češ da bodo nove dežele lik dvljale za Italijo izredno ve-p"uv izdatek. lanska zbornica je odobrila -- s» kasneje bo obravnaval senat Uig^j arril> zakon o volitvah v dežele, Zak0nPa. de sprejeti drugi ustrezni kretnji 'o predvsem zakoni o kom zdkon Pristojnostih in še zlasti gre , 0 financiranju dežel. Sedaj se L~rej samo za razpravo, kako f?d° volili deželni sveti in tudi tev azpravo o datumu prvih voli-tičtlov. deželne svete, ki ima poli Uipgmlzreden pomen. Šele novi par ttlaia' ki bo izvoljen prihodnjega raztiLn?. političnih volitvah, pa bo Dih dvljal in sklepal o teh zako volilni zakon, ki je bil rej .J' v poslanski zbornici, je to-stvenj^Po ena izmed nujnih in bite! etap pri ustanavljanju de se deli republika na dežele, pokrajine in občine in nato posveča temu vprašanju 19 členov. Pri tem gre tudi za bistveno razliko med deželami s posebnim statutom, ki so že ustanovljene in ki jih je pet (Sicilija, Sardinija, Aosta, Južna Tirolska in zadnja Furlanija Julijska krajina) ter dežele z navadnim statutom, ki jih bo 15. Volilni zakon predvideva v 26 členih, da bodo deželni svetovalci izvoljeni neposredno, in so torej odpadli nekateri predlogi, da bi deželne svete izvolili iz svoje srede pokrajinski svetovalci, pri čemer bi se dežele seveda spremenile samo v nekak malo pomemben reprezentativni organ. Volitve bodo proporcionalne na osnovi števila glasov, vendar sistem računanja glasov daje določeno prednost večjim strankam. Končno najpomembnejši 22. člen predvideva, da bodo prve volitve v letu 1969 in da bo parlament do takrat odobril zakon o ureditvi finančnih vprašanj dežel. Zakonski predlog mora sedaj o-dobriti še senat, ki ima bistveno drugačen pravilnik kot poslanska zbornica in ki ne dopušča tako rezkega presekanja razprave, da se tehnično pravno vzeto, obstrukcija lahko razvija še v večji meri kot poslanski zbornici. Prav zato pa je izredno važno, kako vodi predsednik senata razpravo, in je zato tudi v tej zvezi v ospredju primer predsednika senata Merzagore. Predsednik senata je pred dnevi imel znan govor na zasedanju odlikovancev za delo, pri čemer gre predvsem za vidne osebnosti gospodarskega življenja, in je kritiziral ustanovitev dežel prav s stališča desnice, češ da bodo pomenile nova velika bremena za državo. Takoj je prišlo do ostrih kritik ne samo s strani komunistov, temveč tudi socialistov in nekoliko v omiljeni obliki tudi s strani KD. Merzagora je odgovoril z ostavko, o kateri pa uradno ni nič znanega, ker jo mora po pravilniku sporočiti podpredsedniku. Menda ima ostavko še vedno v predalu njegov tajnik, predsednik Merzagora pa se je medtem lepo umaknil na potovanje v Pariz. Po prvotnih ostrih polemikah pa je prišlo s strani socialistov do določenega umika, ki izvira predvsem iz bojazni, da bi se razvnela nova dolgotrajna bitka za mesto novega predsednika senata in lllllimilHIIHIMIIII.IIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Južna Arabija KAIRO, 1. — Danes so v Kairu javili, da sta se obe nacionalistični stranki Južne Arabije sporazumeli o sestavi skupne delegacije za pogovore z Veliko Britanijo o prenosu oblasti. Južna Arabija bo postala neodvisna januarja prihodnjega leta. Posvetovanja med predstavniki obeh strank o sestavi vlade o začasni upravi so se začela prejšnji mesec v Kairu. LONDON, 1. — Jordanski kralj Husein se je davi pogovarjal v zunanjem ministrstvu 45 minut z angleškim zunanjim ministrom Brownom. V poučenih krogih pravijo, da sta se strinjala, da je treba nujno iskati rešitev spora na Srednjem vzhodu v okviru varnostnega sveta OZN. Husein je poudarjal med pogovorom zmerno stališče, ki so ga zavzeli arabski voditelji pri sedanji diplomatski izmenjavi pogledov. V Jeruzalemu je izraelski zunanji minister Eškol izjavil, da je ((pripravljen povabiti Huseina v Jeru zalem, ali pa da je on priprav ljen iti v Aman za začetek mirov nih pogajanj med Izraelom in Jor danijo ter obravnavati vsa vprašanja med obema državama«. Eškol je dejal, da Izrael želi začetek pogajanj tudi z drugimi arabskimi državami. Zatem je omenil, da bi se židovsko prebivalstvo v Izraelu do leta 2000 lahko podvojilo. Jutri bo kralj Husein prišel na obisk v ZDA. Ugotavlja se, da so ZDA v zadnjem času še bolj od- NADALJUJEJO SE POSVETOVANJA O SREDNJEM VZHODU s tem tudi do popolne paralize dela senata za dalj časa ter praktično do zaključka sedanje poslovne dobe. Razprava o novem predsedniku bi bila namreč nedvomno zelo živahna in bi pomenila pravo razbitje med KD in PSU, nato pa bi sledila nova razprava o deželah z že napovedano obstrukcijo desnice, tako da bi ostal neizpolnjen cel skupek programskih obveznosti, ki jih mora levi center še sprejeti pred političnimi volitvami v parlament. Včerajšnje glasilo PSU «Avan-ti» je zato objavilo uvodnik svojega urednika Orlandija ki je bil menda napisan po navodilih «najvišjega predstavnika države« in v katerem je rečeno, da je bil Merzagorov govor sicer neumesten, vendar pa ne gre za tako resno zadevo in da je Merzagora vedno dobro vodil skupščino senata ter torej za sedaj lahko ostane na svo- jem mestu. Vse skupaj se bo zato verjetno končalo z glasovanjem o zaupnici Merzagori, ali pa celo na tak način, da iz predala ostavka sploh ne bo prišla pred senat. Deželni odbor Sicilije je izdelal na seji, ki je trajala vso noč, načrt reorganizacije industrije žvepla, ki jo je v celoti prevzela dežela s svojo družbo EMS. Sklenili so za preti pet rudnikov žvepla, trinajst pa jih bodo modernizirali, za kar bodo izdali deset milijard in pol. Po reorganizaciji, ki jo bodo izvedli do 1970. leta, bo proizvodnja žvepla dosegla 200 tisoč ton letno. V Anconi se je pričel kongres italijanskih anarhistov, med katerim bodo obravnavali naslednje teme: ((Stališče anarhistov do neokapitalizma, politike načrtovanja države in avtomatizacije«, ((Anarhizem in marksizem ter izkušnie dvajsetega stoletja« in ((Anarhisti, delavsko gibanje in mladina«. PO OBISKU V LONDONU prispe danes v ZDA ZDA so še bolj zaostrile svoje stališče proti Arabcem krito na strani Izraela, kar se kaže v sklepu Washingtona, da obnovi prodajo letal Izraelu. Tudi o tem se bo Husein pogovarjal v Wa-shingtonu. Ameriški voditelji bodo verjetno pritiskali na Huseina, naj bi popustil pred ameriškimi in izraelskimi zahtevami. V ZDA upajo, da se bo omajal položaj Naserja zaradi gospodarskih težav v ZAR. Zdi se, da nameravajo ZDA zavzeti še bolj nepopustljivo stališče do Arabcev. KINŠASA, 1. — Kongoška tiskovna agencija poroča, da v Bukavu še dalje divja bitka. Kongoška vojska je danes zasedla predmestja Bangu in izgnala plačance. Med bitko je padlo 20 plačancev in 37 bivših katanških žandarjev, kongoška vojska pa je imela nekaj ranjenih. Zelo malo upanja za sporazum o sprejemljivi resoluciji v VS Bivši ameriški tajnik za zaklad Anderson se posvetuje z egiptovskimi voditelji - Predsednik Salal Kairu - Obvezna vojaška služba v Jordaniji - Letaki proti Erhardu v Tel Avivu NEW YORK, 1. — Glavni tajnik OZN U Tant je predlagal varnostnemu svetu znatno okrepitev nadzorstva nad ustavitvijo ognja na področju Sueškega prekopa. Predlagal je: 1. število opazovalnih postaj naj se zviša od 9 na 18. 2. število opazovalcev naj se zviša od 43 na 90. 3. Osebje OZN ob prekopu naj dobi štiri čolne z ravnim dnom, od katerih naj bi dva bila v Ismailiji, dva pa v Suezu. 4. Opazovalcem naj se dajer na razpolago štirje helikopterji, ki bi jih uporabljali za letalske izvide in za 'potovanje osebja OZN. 5. Uvedli naj bi splav, ki bi ga uporabljalo osebje OZN in bi povezoval oba brega prekopa. U Tant je poslal nov poziv obema strankama, naj se vzdržita vsakega ukrepa represalij v primeru kršitve ustavitve ognja in naj se poslužita OZN. Kakor že javljeno, se je deset nestalnih članov varnostnega sveta sinoči ponovno sestalo, toda niso se mogli sporazumeti o skupni resoluciji. Ponovno so se sestali nocoj. Egiptovska vlada je včeraj tri ure razpravljala pod Naserjevim predsedstvom o prizadevanjih Združenih narodov za rešitev krize. Namestnik zunanjega ministra Elfeko je predložil podrobno poročilo o posvetovanjih v OZN in o načrtih resolucij, ki so bili do sedaj predloženi. Predloženo je bilo tudi poročilo o posledicah bombardiranja čistilnic v Suezu. Še posebej so obravnavali sedanje stanje zalog petroleja in o ukrepih, ki so jih s tem v zvezi sprejeli. «A1 Ahram» piše v dopisu iz New Yorka, da so možnosti sporazuma med desetimi nestalnimi člani varnostnega sveta praktično nične in da se stanje zdi zelo mračno. Po mnenju lista so trije dejavniki, ki ovirajo sporazum: težnja, da se odkloni določitev poslanstva U Tan-tovega predstavnika, da se določi- iiiiuiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiimiiHiiimmimmiimiiiMiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiii U Tantov predlog o mednarodni trgovini NEW YORK, 1. — Glavni tajnik Nemško ljudstvo na zahodu mora OZN U Tant je predlagal glavni skupščini, naj bi ustanovili v Ženevi središče mednarodne trgovine, ki bi združevalo funkcije splošnega sporazuma o trgovini in carinah (GATT) in konference OZN o trgovini in razvoju. U Tant meni, da bi ustanovitev tega novega organizma «srečno» poudarila naraščajoče sodelovanje teh dveh organizmov za razvoj in trgovino nezadostno industrializiranih držav. Predlagal je, naj bi se to središče ustanovilo še pred svetovno konferenco o trgovini, ki bo februarja prihodnjega leta v Novem Delhiju. Ulbricht o Zahodni Nemčiji Predsednik vzhodnonemške republike VValter Ulbricht je danes govoril v Berlinu o 50-letnici oktobrske revolucije. Med drugim je izjavil, da nemški narod lahko živi in napreduje samo v miroljubni demokratični in socialistični državi, ki bi se odpovedala revanšizmu. De jal Je, da sta ameriški imperializem in zahodnonemški kapitalizem razdelila Nemčijo ter ustanovila lo- '**< ATM?®? jssrs še premagati preteklost in se marsikaj naučiti iz zgodovine, predvsem iz dveh svetovnih vojn. Zatem je Ulbricht izjavil, da ceni napore centralnega komiteja KP SZ za okrepitev in enotnost delavskih strank vsega sveta in za pripravo svetovne konference. Dodal je, da se je treba odločno upreti radikalni politiki Maocetungove skupine. Zatem je Ulbricht postavil več vprašanj delavcem Zahodne Nemčije. Vprašal je: «Ali ste za načrtno gospodarstvo in za socialistični sistem, ali pa hočete skupno s Kie-singerjem, Straussom in Wehner-Jem raztegniti na vso Nemčijo nadvlado velemilijonarjev in Hitlerjevih generalov? Hočete, da se zagotovi mir z rednimi odnosi med obema nemškima državama, odpovedati se uporabi nasilja in priznati sedanje meje, vštevši mejo med obema Nemčijama?« LONDON, 1. — Poslanska zbornica je danes obravnavala gospodarska vprašanja. Prvi državni tajnik Stewart je izjavil, da so cene naraščale v razdobju 1964-1966 za 5 odstotkov povprečno na leto, v zadnjem razdobju pa samo za 1,25 od stotka, plače pa so se istočasno zvišale za 2,5 odstotka. jo položaji, na katere bi se moral Izrael umakniti, in da se določi rok za ta umik. Isti list poroča, da so se včeraj sestale arabske delegacije v OZN na zahtevo zunanjega ministra ZAR Riada in obravnavale možnost, da se razprava o Srednjem vzhodu znova prenese v glavno skupščino; toda o tem niso še nič sklenili. Včeraj se je zunanji minister Riad sestal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra dvakrat in tudi z voditelji delegacij Francije, Velike Britanije, Indije in Jugoslavi-je. Končno javlja «A1 Ahram», da bo imela egiotovska poslanska zbornica prihodnje zasedanje 23. novembra in tedaj bo imel Naser važen govor. Zvedelo se je tudi, da se je bivši ameriški tajnik za zaklad Robert Anderson, ki je prišel v nedeljo v Kairo, v ponedeljek pogovarjal z egiptovskim ministrom za načrti-vanje Kaisunijem. Predsednik jemenske republike Salal je prišel danes popoldne v Kairo na uraden obisk; ostal bo 48 ur. Na letališču ga je sprejel predsednik Naser skupno s svojimi glavnimi sodelavci. Naser in Salal se bosta predvsem pogovarjala o egiptovsko - saudskem sporazumu o Jemenu in seveda tudi o krizi na Srednjem vzhodu. V petek bo Salal odpotoval v Moskvo, kjer se bo udeležil proslav ob 50. obletnici oktobrske revolucije. Jordanska vlada je javila, da bodo v okviru njene prihodnje politike dali prednost obnovitvi oboroženih sil in uvedbi zakona o obvezni vojaški službi. To je spo ročil v svojem govoru jordanski regent v odsotnosti kralja Huseina. Izjavil je zatem, da bo jordanska politika v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu temeljila na iskanju častne rešitve, ki naj zavaruje pravice palestinskega ljudstva in arabskega dostojanstva. Končno je izjavil, da je primer Palestine ((temeljni kamen arabske notranje in zunanje politike« in da Jordanija odločno nasprotuje načelu, ki omogoča napadalcu, da bi vsilil svoje pogoje s položaja, ki ga je dosegel z napadom. V Beirutu je predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Ahmed Sukeiri izjavil, da se sto milijonov Arabcev, ki obkrožajo Izrael «ne bo nikoli odreklo osvoboditvi Palestine«. Pri tem je govoril o krvavih vojnah, ki so pripeljale do odhoda križarjev, ki so ((zapustili za seboj kupe razvalin«. Sukeiri je poudaril, da med A-rabci in Židi ni razlogov za verski spor ali za sovraštvo, ter je dodal: «Vaši voditelji so vas prevarali. Dali so vam v last domovino, ki ni vaša. Vrnite se k resnici. Iščite mir in blaginjo v drugem kraju in ne v Palestini. Izselite se v dežele, kjer živijo židovske kolonije stabilno in v blaginji. To je edina rešitev, ki bo pripeljala do miru.« Sudanski minister za obrambo A-den Madebo je sporočil, da je Sovjetska zveza obljubila dobavljanje orožja Sudanu. Madebo je izjavil, da bo šel 15. novembra v Moskvo, da podpiše sporazum. Podpredsednik ZAR Ali Sabri, ki vodi egiptovsko delegacijo, ki se bo udeležila proslav 50. obletnice oktobrske revolucije v Moskvi, bo eden od sedmih voditeljev tujih delegacij, ki bodo govorili v začetku proslav. To javlja «A1 Ahram«, ki dodaja, da se bo Sabri ob zaključku proslav pogovarjal s sovjetskimi voditelji. V središču Tel Aviva so danes raztrosili letake, ki napadajo bivšega nemškega kanclerja Erharda, ki je sedaj na obisku v Izraelu. Letaki pravijo, da je Erhard s svo- jo dejavnostjo v gospodarskem u-radu tretjega rajha posredno odgovoren za pokol milijonov Židov v Evropi. Glavni tajnik sirske komunistične stranke Bagdaš piše v članku v moskovski «Pravdi», ki je posvečen 50. obletnici oktobrske revolucije, da se zdi, da je pekinškim voditeljem zelo žal, da niso izraelski zavojevalci prišli do Damaska in Kaira. ((Dejstvo je, pravi Bagdaš, da je Maocetungova skupina sprožila zelo ostre napade na ustavitev ognja, o katerem so se sporazumele napadene arabske države. Pekinški radio vztraja, naj bi arabske države prekinile prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo. Z drugimi besedami hoče Maocetungova skupina, naj bi Arabci štorih to, na kar jih niti izraelski napad ni mogel prisiliti. «Toda, zaključuje Bagdaš, arabski narodi so odločeni še bolj o-krepiti arabsko - sovjetsko prijateljstvo, kljub vsem spletkam Mao-cetungove klike.« Krivda ZDA za neuspeh v OZN KAIRO, 1. — Novi uradni predstavnik vlade ZAR Mohamed El Zaiad, ki je do nedavnega bil podtajnik v zunanjem ministrstvu, je na današnji tiskovni konferenci govoril o ((žalostnih rezultatih v Združenih narodih« in o trmasti volji Izraela, da bi videl Arabce prositi nemogoč mir. »Zelo bi škodovali našim sinovom in našim prihodnjim pokolenjem, če bi podpisali mir z Izraelom,« je izjavil Zaiad. Omenil je, da je Egipt podpisal leta 1949 edinole sporazum o premirju z Izraelom, ki pa ga je Izrael zatem sistematično kršil in ga «raztrgal na drobne koščke«. Zaiad je potrdil, da se postopoma odseljuje civilno prebivalstvo iz Port Saida, in je omenil veliko, čeprav ne ugotovljeno škodo, ki jo je utrpela petrolejska in kemijska industrija v Suezu zaradi izraelskega bombardiranja 24. oktobra. Ponovno je obtožil ZDA kot glavnega krivca za neuspel poskus, da bi rešili krizo v varnostnem svetu, in je poudaril, da so ZDA zadale s tem Egiptu tako hud udarec, da bi lahko postal neznosen. Na koncu pa je Zaiad izjavil, da je ((nepopravljiv optimist«. Dve nesreči v Jugoslaviji BEOGRAD, 1. — Na Jadranski magistrali in v Gorskem Kotaru sta se dogodili danes dve hudi prometni nesreči, v katerih je enu oseba zgubila življenje, tri pa so bile hudo ranjene. Pri trčenju avtobusa iz Zadra, ki je vozil na Bled, in potniškega avtomobila iz Bologne je zgubila življenje 28-letna Natalia Guardilli iz Bologne. Hudo je bil ranjen šofer potniškega avtomobila. Med potniki avtobusa ni bilo ranjenih. Igralca italijanske Drame narodnega gledališča «Ivan Zajc« na Reki Ruggero Brunelli in Alessandro Damiani pa sta bila hudo ranjena , Pri prometni nesreči v Gorskem | Kotaru. Včeraj so v vseh naših krajih ljudje počastili spomin padlih v borbi za svobodo ter okrasili grobove in spomenike s cvetjem. V mestu pa so predstavniki partizanskih in drugih organizacij položili k spomenikom in ploščam vence. Na sliki polaganje vencev v Rižarni liiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniia ZA PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE Številne delegacije že prihajajo v Moskvo Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik Tito - Te. nieljni kamen za spomenik v počastitev petdesetletnice MOSKVA. 1. — V Moskvi se nadaljujejo priprave za proslave 50. obletnice oktobrske revolucije. Danes so prispele v Moskvo delegacije iz Bolgarije, Poljske in Jugoslavije. Goste so sprejeli Brežnjev, Kosigin in Podgorni. Bolgarsko delegacijo vodi predsednik vlade in prvi tajnik KP Bolgarije Todor Živkov, mongolsko predsednik vlade in prvi tajnik KP Mongolije Cedenbal. V poljski delegaciji so Gomulka, Kliszko, Cyran-kievicz in drugi. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik republike Tito. V delegaciji so še tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ in član sveta federacije Mijalko Todorovič, predsednik CK ZK Makedonije Krste Cr-venkovski in član izvršnega komiteja CK ZKJ Nijaz Dizdarevič. Danes sta prispeli tudi delegaciji Severne Koreje in Severnega Vietnama. """"".,,,‘u,,mi,,,,,,|,,||iii|i,,"Mi,iHi,iiii||i,iii,i|,ni,|,i|i||t„„l„lll|llmillll,l,|I1||,|||1|111|||(|||||||(M1||(11|I||1||1|||||1(|li(|i|n|ii||iiii|||.■nuni.mu POROČILO VODSTVA VIETNAMSKE OSVOBODILNE FRONTE Ugoden razvoj za vietnamsko ljudstvo in zelo neugoden za sovražnika Bombardiranje oporišča Kon Tien in Ču Laj ob obisku Humphreya Johnson je ponovil, da bo nadaljeval bombardiranje severa Fulbright o pomoči zahodnih držav Južnemu Vietnamu Predsednik moskovskega občinskega odbora Vladimir Promislov in ministrica za kulturo Furceva sta položila danes na velikem trgu Manež v Moskvi granitni temeljni kamen, na katerem bodo zgradili v prihodnjih letih spomenik v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije. Trg so preimenovali v «Trg 50-letnice oktobrske revolucije«. Spomenik bodo odkrili leta 1970 ob stoletnici Leninovega rojstva. Promislov je med slovesnostjo poudaril, da bo moral spomenik odražati revolucionarno borbo sovjetskega ljudstva, njegovo ustvarjalno delo in njegove vojaške uspehe. stih, kakor tudi o možnostih osvobodilne vojske ter o težavah, ki jih morata vojska in prebivalstvo na jugu premagati. Udeleženci so pregledali tudi stanje v zadnjih mesecih in so soglasno ugotovili, da je bil dosežen nov zelo ugoden razvoj za južnovietnamsko ljudstvo in zelo neugoden za sovražnika. Sporočilo pravi zatem, da so dosegli številne vojaške in politične uspehe in narodnoosvobodilne sile se vedno bolj večajo in krepijo. Osvobojena področja so se utrdila ln razširila. Ameriške čete so utrpele številne izgube in morajo pasivno utrpeti vojaške akcije na vseh bojiščih. Južnovietnamske čete niso sposobne izpolnjevati svojih nalog «pomirjenja» in njihova morala vedno bolj pada, njihova organizacija pa se vedno bolj razkraja. usvobodilne sile Južnega Vietnama so danes obstreljevale s topovi ameriško oporišče Kon Tien, ko je bilo letalo, v katerem je bil ameriški podpredsednik Humphrey, oddaljeno šest kilometrov. Več gra. nat je padlo na ameriške položaje v Kon Tienu. Obisk ameriškega podpredsednika se je zaključil v oporišču Cu Lai, 560 kilometrov severovzhodno od Sajgona, od koder je Humphrey odpotoval v Kuala Lumpur. Nekaj ur, preden je Hum. phrey prišel v oporišče ameriških helikopterjev Cu Lai, so osvobodilne sile obstreljevale z minometi to oporišče. Nekaj helikopterjev je bilo poškodovanih in deset ameriških vojakov je bilo ranjenih. Ameriški podpredsednik, ki je prišel v to oporišče nekaj ur po napadu, je izjavil, da «bi se vojna v Vietnamu lahko skrajšala, če bo HANOJ, 1. — Od 20. do 22. oktobra je bil v Južnem Vietnamu razširjen sestanek predsedstva centralnega komiteja narodnoosvobodilne fronte. Poročilo, ki so ga objavili po sestan-PJavl> da so razpravljali o sredstvih za razvoj vojaške in politične borbe pozimi in spomladi 1967-68. Sporočilo dodaja, da so govo------------------- rili ^ o prihodnjih pobudah so- ameriško ljudstvo enotno«. Trdil vražnika in o njegovih možno- je. da južnovietnamska osvobodilna fronta živi v upanju, da bi demonstracije v ZDA proti vojni lahko povzročile konec te vojne. Trdil je tudi, da Američani zmagujejo v vojni «na gospodarski, politični, vojaški in ideološki fronti«. Popoldne je Humphrey prispel z letalom na tridnevni obisk v malezijsko prestolnico Kuala Lumpur. Ob tej priložnosti je malezijska policija odredila izredno stroge varnostne ukrepe. V nekem kraju so policaji razgnali več tisoč demonstrantov, ki so demonstrirali proti Humphreyu in ZDA. Policaji so uporabljali solzilne bombe in so aretirali več demonstrantov. Sinoči so ameriški bombniki znova bombardirali kraje, oddaljene esem kilometrov od Hanoja. Bombardirali so tudi razne ceste in že. lezniške proge v južnem delu Severnega Vietnama. Napadli so ladjedelnice južno od Vinha in Tan Hoa. Strateški bombniki «B-52» so bombardirali važen prelaz Mu Gia na meji med Severnim Vietnamom in Laosom. Poleg tega so bombniki bombardirali položaje osvobodilne vojske v južnovietnamski po krajini Binh Long, kjer so bili v nedeljo in včeraj srditi spopadi. V Sajgonu je bila danes brez incidentov vojaška parada ob narodnem prazniku. Toda udeležba civilnega prebivalstva je bila izredno majhna. Predsednik ameriške senatne ko. misije za zunanje zadeve William Fulbricht je danes podvomil v trditve vlade, češ da zahodne države pomagajo južnemu Vietnamu. Dejal je, da mnoge teh držav Imajo zaradi vojne v Južnem Vietnamu mnogo več koristi, kakor dajejo v okviru programov za pomoč. Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo ZDA brez sprememb nadaljevale svojo akcijo v Vietnamu, ((dokler ne bo Hanoj sprejel začetka mirovnih pogajanj v zameno za u-stavitev ameriškega bombardiranja na Severu«. Johnson je trdil, da bombardiranje na Severu predstavlja ((pravilno in primemo stvar, ki jo je treba storiti«. Dejal je, da bodo ZDA ustavile bombardiranje na severu, «če bo sever začel plodne pogovore in ne bo skušal doseči vojaških prednosti s prekinitvijo bombardiranja«. ZDA bodo nadaljevale sedanjo akcijo, ((dokler se Hanoj ne bo zavedel, da se ne more polastiti drugih narodov z uporabo sile«. Na podlagi poročila, ki ga je objavil ameriški državni departma za programe pomoči zahodnim državam in Južnemu Vietnamu, pošilja 31 zahodnih držav pomoč Južnemu Vietnamu. Fulbricht pa pravi, da to ni ((popolnoma točno«. «Res je, pravi Fulbright, da so Brazilija, Ekvador, Grčija, Gvatemala, Laos, L.berija, Luksemburg, Turčija, U-rugvaj, Venezuela, pomagale Južnemu Vietnamu v preteklosti, toda v letu 1967 niso dale niti enega dolarja.« Fulbright je dodal, da na podla-gl informacij, ki jih ima, je trinajst držav, ki jih omenja poročilo državnega departmaja, dalo v zadnjih dveh letih 26.000 dolarjev. Dalje je poudaril, da je J inska dala Južnemu Vietnamu ou leta 1964 do danes dva milijona 200 tisoč dolarjev pomoči, toda dobiček zaradi izvoza v Južni Vietnam je znašal 138 milijonov dolarjev samo leta 1966. ((Trgovinska izmenjava Japonske z Južnim Vietnamom, je izjavil Fulbright, med letom 1964 in 1966 je bila dvajsetkrat večja od programa pomoči v istem razdobju.« Nadaljeval je: ((Trgovinska izmenjava Italije z Južnim Vietnamom je bila desetkrat večja od pomoči Juž-nemu Vietnamu, izmenjava Nove Zelandije osemkrat večja, izmenjava Danske trikrat večja, Anglije pa dvakrat več ja.» Spominske svečanosti na grobovih padlih v Sloveniji LJUBLJANA, 1. — V Sloveniji so danes praznovali republiški praznik, dan mrtvih. V vseh mestih so bile ob spomenikih, ob spominskih ploščah in na grobovih, kjer so pokopani talci in borci, komemoracije in položeni so bili venci družbeno - političnih organizacij, skupščin, družinskih članov in prebivalstva. šolska mladina je včeraj okrasila s cvetjem vse grobov« padlih borcev v gozdovih in v drugih od vasi oddaljenih krajih. Prebivalci Ljubljane so med drugim počastili spomin ustreljenih talcev na Urhu pri Ljubljani. Popoldne je bila komemorativna slovesnost na ljubljanskih Žalah. Cvetje so položili tudi na skupno grobnico narodnih herojev in na posamezne grobove udeležencev narodnoosvobodilne borbe in umrlih družbenopolitičnih delavcev. Na kememora-tivnih slovesnostih so sodelovali partizansko-invalldski pevski zbor, člani ljubljanskega dramskega gledališča, šolski zbori in številne u-metniške skupine: Spominskih slovesnosti v Mariboru so se udeležili tudi zastopniki antifašističnih borcev iz Avstrije. Pismo Debraya prijateljem CAMIRI, 1. — Na procesu proti Debrayu so zaslišaLi še štiri obtožence, ki pa trdijo, da nič ne vedo. Predsednik sodišča polk. Guachal-la je nato razpravo prekinil, da rešijo nekatera pravna vprašanja, čez teden dni bodo govorili odvetniki, nič pa ni znano, kdaj bo izrečena’ razsodba. Francoski levičarski tednik «Nou-vel Observateur« oojavlja pismo Debraya svojim prijateljem, v katerem jih poziva, naj se ne ukvarjajo z njim, temveč naj osredotočijo svoje sile, da bodo opozorili na revolucionarno borbo Latinske Amerike in na ameriški fašizem. Debray obtožuje predsednika Bolivije, da razširja glasove, da bi bila Bolivija pripravljena izvesti zamenjavo z njim m jetniki, ki jih ima Castro na Kubi. Na tak način bi hoteli dokazati, da so ga poslali v Bolivi- da v°ino stanje med Bolivijo in Kubo. Debray pa pravi, da njegov položaj zanima sa-mo francosko vlado. Iz Bolivije so izgnali Ralpha Schoenmana osebnega tajnika Ber-tranda Russella, ki je danes odpotoval proti Limi. Na poti po Srednji Aziji med gostoljubnimi Uzbeki MOSKVA, oktobra. — Vsa srednja Azija, bi rekel Človek, če 'bi malo revidiral Cezarja, je razdeljena na dva dela: na ravninski sever in gorati jug. Ravninski sever bi bil po vsej priliki obsojen na nerodovitnost, Če bi ne bilo gora na jugu. Visoki grebeni Pa-miro-Altaja in Tjan Sana lovijo s svojimi pobočji vodne hlape, ki jih prinašajo vetrovi z daljnega Atlantskega oceana. Vlažno dihanje Atlantika sega tako vse do srednje Azije, ne pa tudi del j. Ob grebenih se para zgosti v dež in sneg, pobeli pobočja ter se uklene v ledenike. Srednjeazijske reke so zato — čeprav redke — tudi sredi poletja bogate hladne vode. Zaradi nje se od Kaspijskega jezera proti vzhodu vleče zelena črta oaz in namakanih: po njej je že v davnih stoletjih tekla mednarodna trgovska pot, ki so jo stari narodi imenovali svilena pot. Ce so gore ujele vetrove na jugu, jih na vzhodu niso. Tam se srednja Azija odpira proti Sibiriji in iz Sibirije se vso zimo pretaka hladni zrak proti jugu. Kljub temu pa je srednja januarska temperatura v Taškentu še kar visoka, kako stopinjo ali dve pod ničlo, in šolarčki se potikajo po mestu večinoma brez plašča. Toda tujcu se ni zanašati na to in obiskati jug sredi zime brez tople obleke, kajti ko se priklati nenadni mraz s severa, utegne temperatura pasti za dvajset stopinj in več in občutljivim velblodom zmrzujejo tedaj ' solze ne aristokratskih nosovih. Na vso srečo mraz nikoli ne traja pretirano dolgo. Posebno na pomlad ne, ko se čez najnižje prelaze začne tihotapiti topli veter z iranske planote. Veter ima vse lastnosti fona in bolj bo pada v nižave, bolj se segreva. Ko si Moskovčani še vedno brišejo nosove in ko se led na reki Moskvi še zdaleč m stopil, objavljajo meteorologi: «V Ašhabadu je danes 25 stopinj nad ničlo.» Vsi v Ašhabadu so zadovoljni s takšnim vremenom, čeprav vedo, da je vreme včasih tudi muhasto. Hkrati s fonom se v srednjo Azijo še vedno lahko priklati tudi «mrzli zrak s sibirske plošče«. Oblikuje se ciklon in v Ašhabadu čez noč začne naletavati sneg. Takšnega vremena se ljudje boje: če je temperatura na pomlad prenizka, je treba na novo sejati bombaž, kajti le-ta zmrzali ne prenese. Poleti, pravijo, je v srednji Aziji bolj vroče na ekvatorju in zrak je suh, da se perilo posuši v pol ure. četudi se kdaj pa kdaj na nebu zberejo oblaki, dežja ni. če pa je, nikoli ne pride do presušene zemlje, marveč že v zraku izpari. Tedaj se očesu nudi zanimiva slika: prameni dežja vise od oblakov, toda r.ekaj sto metrov nad zemljo se razblinijo v belkasto meglico, dokler jih ne odnese veter. Tako suho vreme je za marsikoga pravo zdravje in v Bajram-Aliju imajo sanatorij za ledvične bolnike. Pomlad je kratka in ko mine, se puščava spremeni v sivkastorjavo pogorišče. Izjema so rečne doline in oaze: Taškentska, Ferganska in Zeravšanska v Uzbekistanu ter A-murdarijska, Murgapska, Tedžen-ska in Ašhabadska v Turkmeniji. Ceno vode so stari narodi srednje Azije poznali že pred tisočletji. Z gradnjo kanala se je ukvarjal Timurlenk (šepasti Timur) in proti koncu prejšnjega stoletja je carska vlada zgradila v Uzbekistanu dvanajst kilometrov namakalnega kanala. Od leta 1924 do 1956 so v Uzbekistanu osvojili 300.000 kv. metrov puščave, po dva do tri tisoč hektarov na leto. Dela so krenila hitreje šele v zadnjem času, ko so strokovnjaki (in pa tisti, ki so pristojni za razdeljevanje sredstev) ugotovili da gorovje na jugu srednje Azije skriva bogate vire cenene energije. Gorskim rekam vse leto ne zmanjka vode in graditelji električnih central dobro vedo, kaj to pomeni: ni treba graditi velikih akumulacijskih jezer, kar ceno energije močno zmanjša. Dolgoletni načrti za razvoj Azije (Kazahstana, Tadžikistana, Turkmenije in Uzbekistana) se opirajo prav na ta vir energije in pa na nafto. V republikah se bodo osredotočile razen petrolkemijske industrije še panoge, ki terjajo veliko električne energije — predelovanja aluminija in magnezija ter elektrokemija. Kar zadeva energetiko in njen razvoj je srednja Azija v stalnem sporu s Sibirijo, ki se prav tako poteguje za prvo mesto, kar zadeva cenene energetske vire. In ni še dolgo tega, kar je imela Sibirija v načrtih Gospiana in pri izdatkih državnega proračuna prednosti, ki je v srednji Aziji niso zlahka prenesli. Zadnja leta se je položaj spremenil in na mizah projektantov je zadnji čas precej velikih načrtov. Načrti so načrti, zato v srednji Aziji rajši pokažejo tisto, kar ze imajo. Ko so graditelji elektrarn stopili navkreber v gore, so se izboljšale tudi perspektive kmetij-E.va. Za jezovi elektrarn v gorah t" je namreč dvignil nivo vode, to I i je omogočilo nove načine osvajanja puščave: vodo ni treba več d/lgatl s črpalkami, marveč teče na polja kar sama. In prav zato s o se odločili, da bodo v prihodnjih nekaj letih osvojili okoli miljen hektarov puščave, tiste, na kateri rase najdaljši in najtanjši bombaž na svetu Kako, je pa že druga zgodba. Moše Samuilovič German ni zgovoren človek, posebej š,e če beseda nanese nanj. Bržkone se preveč oklepa piepričanja. da načelnik tiskovnega oddelka pri zunanjem ministrstvu uzbeške republike ni poklican za to, da daje izjave o sebi, pa naj bodo vpra- Risba, ki jo je objavila sovjetska vesoljska agencija, kaže, kako se je izvršila avtomatična združitev dveh vesoljskih ladij brez posadke. Satelita «Kozmos 186» in «Kozmos 388» v trenutku končnega približanja pred priklopom. Številke kažejo: 1. aparature za sklop, 2. anteno za raziskave, 3. sončne baterije, 4. antene normalnih radio-televizjiskili aparatov šanja še tako vabljiva. Mošeju Samuiloviču čemanu, vedno pozornemu in vedno blagemu v besedah, se je razkrilo srce šele v Samarkandu in še tedaj samo zato, da b; bolj plastično odgovoril na vprašanje, ki ga je šestnajst moskovskih dopisnikov zastavljalo od prvega dne potovanja po dveh republikah sovjetske srednje Azije, Uzbekistanu in Turkmeniji: «Kako bi opisali uz-beški značaj? Po čem se Uzbeki razlikujejo od drugih narodov?« «Rekel bi,» je menil naš spremljevalec, «da je za Uzbeke posebno značilno gostoljubje.« Odgovor smo slišali večkrat in dandanes je po svetu malo narodov, ki bi se ne hvaMli s to dobro lastnostjo. Moše Samuilovič Je menda sam opazil, da bi njegov odgovor utegnil biti banalen in zato je povedal svojo zgodbo... Uzbekistan ni prvič priskočil na pomoč sosednjim narodom Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni. Ko je v prvih pooktobrskih dneh v velikih mestih na severu zavladala lakota, so Uzbeki ravnali, kot jim je veleval pogojni refleks, pridobljen v tisočletnem spopadu s sicer bogato, toda od sonca presušeno zemljo: ko pride tujec, ga moraš pogostiti s kruhom in čajem. Uzbeki so pomagali, kruh je šel na sever in Taškent so v ljudskem govoru še do nedavna imenovali mesto kruha. Pa še druga navada velja med Uzbeki: če pride tujec, ga moraš sprejeti pod streho in mu naslednji dan pomagati naprej, da bi prišel tja, kamor se je bil namenil. Ko so po prvih mesecih druge svetovne vojne iz velikih obleganih mest centra Sovjetske zveze začeli evakuirati otroke, ni bilo dosti izbire: poslali so jih na jug, največ v Uzbekistan. Tudi Moše Samuilovič, moldavski Žid, je bil med njimi. Skupaj z materjo sta dobila streho in prostor pri mizi in Moše Samuilovič tega ni nikoli pozabil: po vojni je končal pravo ter se za stalno naselil v Taškentu. Takšnih zgodb ne manjka. V Taškentu pripovedujejo o starem kovaču, ki je v letu 1942 k svojim mnogim otrokom (če jih je manj kot šest, menijo Uzbeki, sploh nima smisla govoriti o družini) vzel še deset begunčkov. Tudi ti ga niso pozabili, čeprav so st razkropili po vseh krajih Sovjetske zveze: vsako leto se zbero k njegovemu rojstnemu dnevu. Nadenejo ai uzbeške narodne noše, počastijo krušnega očeta po pravilih uzbe-škega rituala in počepnejo z njim na preprogo k čaju. Nasploh pa se zdi, da Uzbeki najraje uporabljajo dve frazi — huš kelibzis, dobrodošli, in pa — pridite še! In če vam ponudijo kos ploščatega domačega kruha, nikar ne zavrnite — v dno srca jih užalite! Takšni so Uzbeki. Na slovesni večerji, ki so nam jo priredili uzbe-ški kolegi iz Zveze novinarjev, se je eden od njih, ko je prišel na mizo prvi čaj, v hipu začel nemirno presedati. Potem ga je premagalo: pograbil je velik hlebec kruha, ga začel lomiti na kose in ga podajati Po omizju. V splošno zadovoljstvo, kajti to je tradciija, ki res kaj velja. Vsekakor se na primer ne da zanikati, da je srednja Azija danes ogromna surovinska baza, bogata že po tem, kar je odkritega, in po vsej priliki še bogatejša po tistem, kar geologi še niso utegnili odkriti. Uzbekistan daje kar 70 odstotkov vsega bombaža, ki ga pridela Sovjetska zveza, preostalih trideset odstotkov pa gre na preostale tri republike tega območja. V zadnjih letih so geologi našli ogromne zaloge nafte in naravnega plina in za srednjeazijske republike je eden od prvih problemov vprašanje, kako najbolje in najhitreje izkoriščati to bogastvo. Srednja Azija je zdaj na drugem mestu, kar zadeva pridobivanje plina in nafte v SZ; črpanje se je posebej povečalo v zadnjih dveh, treh letih, ko je industrijski center SZ spoznal, da brez cenenih virov energije ne bo mogel razvijati sodobne in cenene proizvodnje. Uzbekistan ne leži samo na nafti, marveč so ga še do nedavnega gradili z zlatom, kajti v peskih okoli velikih naselij je bilo zlato že od nekdaj, samo odkrili so ga šele pred leti. Zlato so našli v Murungtau, v taškentskem, samarkandskem in ferganskem okolišu ter v algren-almalyškem industrijskem rajonu. Eksploatacija teh ležišč je vsaj trikrat cenejša od povprečnih sovjetskih stroškov. Uzbeški funkcionarji so imeli precej težav, da so s! v Moskvi izposodili denar za industrijsko eksploatacijo; toda gospodarski račun je zmagal in v zadnjem letu so na največjih ležiščih že začeli sejati pesek ali pa se na to pripravljajo. Mimo zlata ima Uzbekistan ogromne zaloge drugih mineralov in v Almalyku kopljejo cink in svinec kar v dnevnem kopu. Dejstvo, da Je srednja Azija surovinska baza, je torej moč kaj preprosto pojasniti z analizo komparativnih prednosti; v Sovjetski zvezi lahko sadijo bombaž samo v srednji Aziji, kjer je zemlja ravno prava ln kjer Je vse leto dovolj sonca. Zlato je, kot rečeno, trikrat «ceneje» kot sicer v Sovjetski zvezi in isto velja tudi za druge surovine, ki kar same silijo iz zemlje. Pri tem velja tudi povedati, da ima Uzbekistan lepo predelovalno industrijo; dolga leta se je sicer res počasi razvijala in investicije so se stekale v industrijski center evropskega dela SZ. Toda od leta 1960 so se zadeve razvijale v drugačno smer in če je verjeti statistiki, je Uzbekistan v zadnjih , sedmih letih dobil novo industrij-Isko podjetje vsakih šest dni. Tista o kolonializmu je bila potemtakem res malo debela. To še ne pomeni, da spopadov za sredstva m bilo in da je srednja Azija dobila iz skupnega kotla vedno ves tisti denar, ki ga je potrebovala ali hotela. Toda razmere so se, kot rečeno v zadnjih desetih letih močno spremenile. Srednja Azija prispeva sorazmerno precejšen del svojega dohodka v zvezna sredstva in ima zato tudi pravico zahtevati delež za svoje projekte. Po drugi plati pa se je z naftovodi in plinovodi prav v zadnjem času organsko povezala z industrijo evropskega dela SZ, kar tudi širi njene ekonomske možnosti in zmogljivosti ter njeno politično težo v federaciji. Pa še nekaj velja povedati ob tem: srednja Azija je zaradi naglega razvoja svoje baze in nadstavbe prepričljiv odgovor na vprašanje, kako hiter razvoj omogočajo revolucionarne družbene spremembe. Sovjetsko vodstvo se tega dokaza obilo poslužuje in skorajda ni delegacije iz tako imenovanega tretjega sveta, ki bi ne obiskala tudi tega dela Sovjestke zveze. SOVJETSKI IN AMERIŠKI VESOLJSKI NAČRTI RUDNIŠKA NESREČA V AVSTRIJI Sovjetski polet na Luno V globini 420metrov že ta ali drugi mesec? Bližnji ameriški poskus s kompleksom «Saturn V-Apollo» V poletju 1968 poleti «Apollona» s človeško posadko WASHINGTON, 1. — Ameriški astronavtski voditelji sedaj ugibajo o bodočih sovjetskih vesoljskih načrtih. Ti načrti so bili do dva dni tega zaviti v naj več j o skrivnost, ki pa se je potem nenadoma razkrila z avtomatskim »sestankom« med satelitoma iiKozmos 186» in «188», ki sta podobna ameriškemu «Apollonu». Včeraj je bil napovedani pristanek enega izmed satelitov, ki sta se sklopila v orbiti ter se nato spet ločila. Tako je prišlo do izrecnega potrdila, da gre pri poskusu za kolavdacijo poleta s posadko. Po mnenju astronavtskih krogov v Washingtonu je dogodek potrdil. 1. da računajo Sovjeti s tehniko «rendez-vousa» za pripravo ekspedicije na Luno; 2. da pripravljajo Rusi polet na Luno že v bližnjem času, mogoče za konec. novembra ali decembra. To bi se lahko zgodilo tako, da bi poslali v orbito okrog Lime, brez pristanka, kak «Sojuz» s človeško posadko ali z živalmi. Let do Lune bi opravili z direktnim vzponom, če Rusi razpolagajo z raketo take moči, kot jo ima «Satum 5», to se pravi, s potisno močjo med štirimi in petimi milijoni kilogramov; «rendez-vous« v zemeljski orbiti pa bi bil za isto stvar potreben, če imajo Rusi rakete, ki niso tako močne kot «Saturn 5» Američani pa bodo od 7. novembra dalje ob prvi ugodni priliki izstrelili kompleks ((Saturn 5 - Apol-lo» v tem redu: kabino bosta spravila v okroglo orbito 170 km od Zemlje prva dva stadija orjaške rakete. Po dveh krožnih poteh bo tretji stadij stopil v akcijo ter peljal kabino v orbito višine 17.000 km. Tretji stadij se bo tedaj ločil in avtonomni pogonski sistem Kabine bo popravil apogej orbite, tako da ga bo dvignil na 18.000 km. Kabina bo dobila hitrost 40.000 km na uro, to je ((hitrost bega«, ki omogoči, da se kabina iztrga iz polja zemeljske težnosti. Poletu prazne kabine «Apollo» bo sledila kolavdacija samega «LEM» (kabina za polet na Luno), ki se bo nekega dne locna od poveljniške kabine «Apollo» in pristala na Luni. Poleti 1968 bodo Američani pričeli poskuse poletov kabine «Apollo» s človeško po-s&dko že prihodnji petek pa bodo izstrelili satelit «ATS 5», opremljen aparatom, ki bo prvič fotogra firal cel krog Zemlje v barvah. Ta slika bo zelo koristna za meteorologe. MOSKVA, 1. — Odkar se je ločil od «Kozmosa 186», nadaljuje «Kozmos 188» svojo pot po zemeljski orbiti in sovjetski znanstveni- ki nadaljujejo z njim nove poskuse glede na delovanje orientacijskih in vodilnih sistemov, motorjev in radiotehnične opreme satelita. To je sporočila agencija Tass, ki do- stavlja, da «Kozmos 188» na ((ukaze« Zemlje spreminja svojo smer v vesolju in opravlja razne manevre. Vsi sistemi v satelitu normalno delujejo. Kot je znano, je satelit «Kozmos 186», s katerim je bil «Kozmos 188» tri ure in pol združen, v torek rahlo pristal na Zemlji. «Kozmos 188» bi se očitno lahko še enkrat združil s kakim satelitom, če bi se Sovjeti za to odločili. V poskusu avtomatične združitve dveh vesoljskih vozil se je pokazala vsa nad vse humana komunistična tradicija' sovjetskega1 tehničnega napredka, da so bili namreč strojem in avtomatom zauoa-ne najtežje in najnevarnejše nr<.-ge. To zatrjuje danes v «Pravdi» znanstveni komentator glasila KP SZ Vladimir Orlov. Priklop v vesolju, ta analoga za titane«, nadaljuje Orlov, se lahko napravi tudi ročno: ameriški kozmonavti so dejansko po raznih neuspelih poskusih in z veiikim tveganjem za življenje izvedli to vrtoglavo operacijo. Toda — nadaljuje — mnogo bolj humana, čeprav tehnično daleč bolj težka, je metoda avtomatičnega priklopa, ki so ga uporabili Sovjeti. Po mnenju avtorja lahko «samo kaka velika država, zares industrijska in znanstvena, opravi z uspehom tako delo«, člankar pravi nadalje, da so horizonti, ki jih odpira ta poskus, neomejeni: postaja mogoče ((Obiskati, pregledati in popraviti vesoljske laboratorije v orbiti«. Lahko se bo tudi ((pomnožila moč vesoljskih ladij v poletu s tem, da bodo do njih prileteli novi rezervoarji goriva in novi konstrukcijski elementi«. Prihodnost kozmonavti-ke, se končuje članek, bo to vsekakor zahtevala. Agencija Tass je tudi sporočila, da je sovjetski pilot Mihail Koma-rov danes zrušil svetovni hitrostni rekord z letalom v zaključenem krogu na 500 km. Letalo je doseglo srednjo hitrost 2900 km na uro. Prejšnji rekord je pripadal ameriškemu pilotu Danielu, ki je dosegel 2644 km na uro. Novi rekord je bil postavljen v višini 20.000 m, dostavlja Tass, ki še dodaja, da je sovjetski pilot med svojim poletom presegel hitrost 3000 km na uro. Lovsko letalo «E 266», ki ga je realiziral sovjetski inženir Ar-tem Mikojan, brat bivšega predsednika Anastasa Mikojana, je sposobno pristati na zelo kratkih progah. pet rudarjev mrtvih V rudniku v Wolkersdorfu je nastal požar, ki ga še niso pogasili DUNAJ, 1. — Iz še neugotovljenih razlogov je nastal v nekem rudniku v Wolkersdorfu požar, ki je zaprl izhod petim rudarjem. Dolgo časa so bili vsi napori, da bi jih rešili — ali vsaj prišli do njih in jih spravili na površje — zaman. Vročina in dim sta nekaj poskusov onemogočila. Končno je že zvečer reševalnim skupinam uspelo priti v globino 400 m, kjer so našle trupli dveh rudarjev. Eden od njiju je imel 25 let in zapušča ženo in dva otroka; drugi, ki je imel 38 let, pa je zapustil ženo in tri otroke. Reševalne skupine hite, kolikor morejo, da bi našle še ostale tri rudarje, vendar sedaj že brez vsakega upanja, da bi jih še našli' žive. Požara v rudniku pa še niso pogasili. V času, ko je izbruhnil požar, je bilo v rudniku 70 rudarjev. Od petih, ki se niso rešili, so štirje imeli družino. Najhujša rudniška nesreča v Avstriji se je dogodila med vojno leta 1943, ko je 100 rudarjev izgubilo življenje pri eksploziji grlzuja, ki je sledila požaru. To se je zgodilo v Fohnsdorfu na štajerskem. Prav tu je izgubilo življenje osem rudarjev 1. 1950. Tedaj je eksplodiral grizu med izkopavanjem z eksplozivi. — 100 ur pod zemljo TURIN, 1. — štirje skavti — stari 27, 23 in dva 20 let — so se spustili v jamo «Arma dei Grai» in bodo prišli spet ven šele 4. novembra ob 14. uri. Ostali bodo torej 100 ur pod zemljo. Vsak ima poseben dnevnik, v katerega bo beležil svoje vtise, reakcije in rezultate zaupanih mu nalog. Brez ure bo moral navesti tudi približen čas. Tudi umik za hrano se bo ravnal zgolj po fizioloških po trebah. Uro ho imel samo eden med njimi in ta bo v svoj dnevniic beležil, za koliko so se drugi zmotili pri navajanju časa. Med svojim bivanjem v jami bod skavti opravili razne preiskave Pet žrtev požara NEW YORK, 1. — Mati in njeni štirje otroci so se zadušili med požarom v neki hiši v New Yorku. Ženo in otroke so skušali oživiti z umetnim dihanjem, vendar je bil vsak napor že prepozen. Janoševič jc zaostal BENETKE, 1. — V XI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se končale samo tri partije: Don-ner - Calapso 1:0, Zinser - Magrin 1:0, Petrosjan - Lengyel remi; -prekinjene so igre: Pachaman - Canal, Evans - Kupper, Tatai - Paoli, Janoševič - Robatsch. Stanje: Donner (Hol.) 9,5, Petrosjan (SZ) 8, Evans (ZDA) 7,5 (1), Janoševič (Jug.) 6,5 (1), Pa-Chman (CSSR), Robatsch (Av.) 5,5 (1), Lengyel (Madž.) 5,5, Kupper <šv.) 5 (1), Canal (Peru) 4,5 (1), Zinser (Fr.) 4,5, Tatai 4 (1), Calapso (It.) 3, Paoli (It.) 2,5 (1), Magrin (It.) 1,5. BONN, 1. — Ce rečemo, da bo proti koncu tedna v Mainzu kongres ufologije, potem bo težko kdo vedel, kaj je ta čudna panoga človeškega zanimanja. Gre za kongres tistih oseb, ki so prepričane, da so videle »leteče krožnike«. Na kongres jih bo prišlo okrog 500 iz raznih držav. (Ufologija je nastala iz kratice UFO, ki v nemščini pomeni Unbekannte Fliegende Objekte — neznani leteči predmeti). iiMiiiaiiBi»nniiiiiiiiiMiiiifeiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iit«iiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiniiifii«aiiiii Za 40 milijonov prodano papeževo darilo OZN NEW YORK, 1. — Prstan :n naprsni križ, ki ju je papež Pavel VI. daroval za UNRW (organizacija OZN za pomoč), sta bila danes prodana v neki galeriji v New Yor-ku. Prodali so ju za 64.000 dolarjev (približno 40 milijonov Ur). Kupec je draguljar iz Chicaga Harry Levinson, ki bo oba drago- cena predmeta pustil nedotaknjena eno leto, če se morda v tem času Javi kak drug kupec. Po tem času pa bo pobral z obeh predmetov smaragde, diamante in nibine. Pričenja se uveljavljati tudi zimsko taborjenje, ne sicer toliko v poskrbljeno v posebnih campingih. Na sliki je tak camping na gori Baldo, kjer je največja italijanska tovarna rulot Roller ustanovila poseben «VilIeggio Roller». (Slika je iz 5. štev. revije Monti e valli, ki propagira turizem, izletni« tvo, lov in ribolov v deželi Tridentinska—Gornje Poadižje) Papeža bodo operirali prihodnje dni VATIKAN, 1. — Danes dopoldne je bilo pri papežu posvetovanje treh zdravnikov: profesorjev Pie-tra Valdonija, Maria Arduinija in Maria Fontane. Nekateri vatikanski viri so zatrjevali, da bo zvečer objavljeno poročilo o posvetovanju treh zdravnikov, toda ob 17.30 so časnikar jem povedali, da danes to poročilo ne bo objavljeno. Je pa gotovo, da so zdravniki poročilo sestavili. Končno pa so pozno zvečer zdravniki le objavili svoje poročilo, v katerem pravijo, da po njih mnenju ne gre več odlašati operacijo. Zdravniki so natančno pregledali prostore in opremo za operacijo ter ugotovili, da je vse v redu in v skladu z modernimi kirurškimi zahtevami. Operacija bo torej v prihodnjih dneh. Poročilo so podpisali Valdoni, Arduini, Mazzoni in Fontana. Opoldne se je papež pojavil na oknu svojega zasebnega studia. Pozdravil je vernike in se jim zahvalil za njih zanimanje za njegovo zdravje. Na kratko je govoril o današnjem prazniku ter o jutrišnjem dnevu mrtvih. Na koncu Je množico blagoslovil. iglabbu ^ blUtfiilttvt* »Teatra indipendente“ je dosegel v Beogradu zelo lep uspeh s starim delom „La Veneziana BEOGRAD, 1. — Z zelo lepim uspehom je skupina ((neodvisne-ga gledališča» (Teatro indipen-dente) uprizorila komedijo anonimnega italijanskega avtorja iz cinguecenta «La Veneziana«. Italijanska gledališka skupina, ki jo vodi Mauro Scaparro. je bila gost beograjskega gledališča «Atelje 212». Gledališče je že razprodano tudi za ponovitve. Predstave so se udeležile razne jugoslovanske in italijanske osebnosti z veleposlanikom Folcom Trabalzo. Laura Adani je bila imenitna glavna igralka presenetljive komedije, ki je bila v Italiji zadnjič uprizorjena na '(festivalu dveh svetov« v Spoletu ter zatem okrog 200-krc.t v največjih mestih polotoka. Poleg Laure zidani, ki so ji zelo ploskali, so bili: Vanda Benedetti, Andrea Matteucci, Luigi Diberti, Anna-maria Serrazanetti, Marisa Minel-li, Vittorio Stagni. Stari tekst, ki je eden izmed najbolj važnih primerov italijanskega gledališča renesanse, je že prej s predavanjem jugoslovanskemu občinstvu pojasnil kritik Gigo De Chiara. Po predavanju je sledila plodna debata. uTeatro indipendente» bc predstavo ponovil v Beogradu in v Novem Sadu, ter nato v Kopru s sodelovanjem italijanskega oddelka koprskega radia ter končno v Piranu. Umrl je Enrico Viarisio RIM, 1. — Danes dopoldne od 9.30 je v svojem stanovanju umrl Enrico Viarisio. Znani igralec, ki je imel 70 let je umrl zaradi srčne kapi. V spalnici ga je našla mrtvega njegova žena. Pred kratkim je še Viarisio dokončal snemanje nekega televizijskega programa kot napovedovalec. Enrico Viarisio je začel nastopati kot «ljubimec» leta 1918 v skupini Carini - Gentili - Baghetti. Leta 1926 ga je sprejel v svojo skupino Antonio Gandusio, s katerim je ostal do 1931. Bil pa je kot nalašč tudi za film svoje dobe. Izmed filmov, v katerih je Viarisio nastopal, so zlasti znani «Očetova uradnica«, «Ne poznam te več«, ((Konjenica«, «Ti btroči« «Bratje Castiglioni« in mnogo drugih. Okrog 1940 pa se je z Giu-seppom Porellijem in Iso Polo spet vrnil h gledališču. Leta 1949 je prvič nastopil v klasičnem delu in sicer v Shakespearovih ((Veselih ženskah ivindsorskih«. Toda ime Viarisia je zlasti pove zano z revialnim gledališčem v času takoj po drugi svetovni vojni. Njegova zadnja revija je bila ((Valentina«, uprizorjena leta 1955; subretka je bila Isa Bar-zizza. Prej pa je nastopal z Vando Osiris. V zadnjih letih je Viarisio nastopal zelo pogosto na televiziji. Slikar Joža Horvat-Jaki ima lastno razstavno galerijo NAZARJE, 1. — Znani slikar Joža Horvat - Jaki je v svoji novi domačiji v Nazorju zgradil in v soboto 28. oktobra slovesno odprl lastno likovno razstavišče, ki ga je imenoval: Galerija Nazarje Otvoritve so se udeležili številni gostje iz vse Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi iz ostalih krajev države in zamejstva. V novi galeriji so sedaj razstavljena Jakijeva dela, kasneje pa bodo razstavljali tudi drugi slikarji. Po besedah predsednika občinske skupščine je o Jakije-vem ustvarjanju govoril direktor Moderne galerije iz Ljubljane Zoran Kržišnik. Renzo Giovampietro ogorčen zaradi slabe udeležbe v gledališču BOČEN, 1. — Na koncu prvega dejanja nekega Apulejevega dela na odru gledališča «Don Bosco« v Briksnu se je igralec Renzo Giovampietro zelo ostro izrazil o prebivalcih mesta zaradi majhne udeležbe v gledališču. Devetinde vetdeset navzočih gledalcev je ko maj nehalo ploskati igralcu, ko je padla zavesa, ko se je Gio vampietro obrnil proti skoraj prazni dvorani ter izrazil svoje zgražanje in svojo nevoljo žara di tako slabe udeležbe občinstva med predstavo njegove skupine v Briksnu. «Ne zanimajo me me ščani, je dejal igralec, ki naj bodo kar doma, v copatah, in naj uživajo televizijo in domačo toploto. Toda študentje, profesorji, ljudje prostih poklicev, kje so ti?« Skupina Giovampie tra, ki je letos ravnatelj stalnega gledališča Bočna in Trenta, je pred kratkim z lepim uspehom pričela sezono v Bocnu. Buri Lancaster pride za tri mesece v Jugoslavijo BEOGRAD. 1. — Tajnica Burt.i Lancastra je te dni z letalom prispela iz Hollywooda v Beo grad, da poišče zanj kako vilo Burt Lancaster se bo namreč zn tri mesece preselil v Jugoslavij(, zaradi snemanja nekega filma, t prestolnici tajnici ni uspelo da bi izpolnila svojo nalogo, pač pa je našla popolnoma prazno hišo ki bo igralcu na razpolago, nekje izven Beograda. Burt Lancaster bo v Jugoslaviji sodeloval pri fil mu «Varuhi gradu«, ki bo koprodukcija jugoslovanske filmske družbe Avala in Columbie. Film bodo snemali v Sremskih Karlovcih. «Literama gazela« o «hippies» MOSKVA, 1. — Zaman je iro- nizirati «hippies», pač pa je treba poskušati razumeti naravo tega žalostnega pojava: to je smisel dolgega članka, ki ga je objavila ((Literarna gazeta« s podpisom svojega ravnatelja Aleksandra čakovskega. Avtor popisuje v članku lastne vtise po obisku v nekem shajališču lodon-skih «hippies». Zdravnik, piše čakovski, ne more sovražiti ali zasmehovati bolnika, ki je pokrit z gnojnimi bulami gobavosti; tako, nadaljuje, sovjetski človek z višine svoje socialne zavesti (z višine svoje družbe, ki se oslanja na zdravo duhovno osnovo) ne more in ne sme zasmehovati «hippies«. Pojav «hippy», pojasnjuje sovjetski pisatelj, je dovolj značilen proizvod meščanske družbe: zakonit protest proti (ddiotstvom* kapitalističnega sveta, ki je podlaga tega pojava, prehaja duševnost teh mladih ljudi skozi ((prizmo bizarnih idej ter se pri tem degenerira v mešanici čustev in zahtev, ki se ne skladajo, v naivni in bedni pustolovščini. Tragedija, piše naprej čakovski, postaja še hujša, ker so 8 kapitalističnem svetu, kjer «ie vse blago«, tudi vhippies«, ne da bi se zavedali, postali ((blago« ((Gospodarji tistega sveta, ki jih «hippies« tako preklinjajo, če spodbujajo njih obstoj, ker dobro vedo, kako naj pokvarijo mladino, kako naj odvrnejo njeno pozornost od perečih političnih in socialnih problemov.« Milva in Villa v Tokiu TOKIO, 1. — V japonsko prestolnico sta prispela znana italijanska pevka in pevec Milva in Claudio Villa. Nastopila bosta 8 dveh «recitalih», ki sta na sporedu v nekem velikem mestnem, gledališču jutri 2. novembra in 8 soboto 4. novembra. Po dveh koncertih z Villo bo Milva nadaljevala svojo pot z vrsto predstav, ki so že na sporedu v številnih japonskih mestih. Dražba slik v Milanu MILAN, 1. — Novembra meseca bo v Milanu dražba del s0' dobne umetnosti ter slik iz 1“ stoletja. Ta 37. dražba, ki j° pripravlja Finarte (Istituto finan-ziario per Varle, — Milan, Pia2' zetta dei Bossi 4) bo kot v prejšnjih letih dala v prodajo domače in tuje mojstre. Poleg slik, katerih avtorji so Carrd, De Pisis’ Sironi, Balla, Morandi, Rosah Guttuso in drugi, so tudi dela, ki so jih naslikali Utrillo, M«-gritte, Vlaminck, Kandinskg, Klee< Leger in Giacometti. Tem se bodo pridružili tudi nekateri umetniki ottocenta: Fattori, Signorinn Delleani, Previati, Gignous, It°1' li, Morelli, De Albertis in drugi. Katalog sta pripravila Marca Valsecchi (moderni del) in Glistavo Predaval (ottocento). Postava del bo v dneh od 2. do »• novembra, dražba pa 7. in 8. novembra ob 21.30. Turneja gledališke skupine »La piccola brigata* iz Aqu>*e L’AQUILA, 1. — Gledališko skupina ((La piccola brigata» 11 Aquile bo v novembru odpotovala na dolgo turnejo po inozemstvu. Od 6. novembra dalje 50 nastopala v mestih Tiibinge3-Kbln, Wolfsburg, Dilsseldon■ Karlsruhe. Povsod bo nastopila * «Liolh» Pirandella in «Bog 8cS' Škotsko« Manzarija. Potem se 00 26. novembra vrnila v Pesaro-kjer bo za zaključni večer testi' vala GAD igrata Pirandslloved3 ((Drugega sina«. Svojo dejavno bo končala 9. decembra v 9" dališču sCattaneo« v Luganu ponovitvijo «Zelene krvi« Gionan' ninettija. • * * RIM, 1. — Marc Chagall, m francoski umetnik, ki ima d-nes 80 let, je bil imenovan * častnega predsednika društva d2 lijanskih grafikov. Chagall je Poslal tajniku društva Servoliniiu pismo, s katerim navdušeno spi/ jema počastitev ter želi uspe'10 vsem italijansk.m tovarišem * * * BRATISLAVA, 1. - Neka čeh* slovaška skupina ljudskih P'-eS°^, in pesmi bo kmalu prišla v H3 1 jo. kjer bo imela vet predsto8-Te dm se ansambel še nahaja Belgiji. « • • BAYREUTI1, 1. — Vodst* * * * v° «FestspiPlhausa« v Bagreuthu • t sporočilo, da si je predstav-Wugncrja letos ogledalo 5 5-0 ljubiteljev glasbe z vseh *tran sveta. Obenem je objavilo P2~' gram za sledečo sezono lori ‘ ' julija do 28 avgusta 195SI syl zono bodo začeli «Mojstri Pe,\ nuernberški«. sledile bo to «Tr stan in Izolda« (iNibeluP' prstan«. «Lohcngrtn» m »Tirs-V3'. Umetniški vodja bo tudi priim nje leto Kari Bdhm. m * * SPLIT, 1. — Neki brivec iz ^ riža je prispel v Solit nalašč -to, da bo napravil pričesko lra' coski Igralki Jeane Moreau ‘. klical ga je angloamertški ^ lec in režiser Orson Welles. ki teh dneh snema neki film s lra cosko igralko na otoku H Pričeska igralke je bila napi ljena tako, da lahko traja kuk dvajset dm, kolikor bo traialu snemanje. OB 50. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Kako je črkostavec «Edinosti» naš ožji rojak Ivan Maver v Moskvi srečal V. I. Lenina Od 200.000 Slovencev, Hrvatov in Srbov, kolikor se jih je 7 začetku oktobrske revolucije znašlo v Rusiji (predvsem kot bivši avstrijski vojaki) se jih je okoli 35.000 aktivno udeležilo revolucije na strani boljševikov. Med temi so bili zelo številni Slovenci in tudi mnogi naši ožji rojaki. Eden teh je bil tudi lQnjerski rojak in nekdanji črkostavec pri «Edinosti» — Ivan Maver, ki je svoje spomine na oktobrsko revolucijo takole zabeležil: Le tri dni decembra meseca 1914 »em imel priložnost hoditi po Karpatih v visokem snegu z drugimi vojaki čete puljskega domobran-j*ega 5. polka in prepešačiti nekaj uometrov od začetnega položaja ° drugega, kjer bi se morali sre-z ruskim «sovražnikom». Toda P* bilo take priložnosti. Zgodaj zju-‘raj naslednjega dne so se nad na-m* že prikazali »sovražniki*. Nastal je ugoden položaj, da se nas J® šest ob umiku vdalo. Roke kvi-sku' puško, ki ni izstrelila niti ene-Sa strela in je bila povrh še zarja-VeJa. na tla, in kmaiu so bili naši rešitelji pri nas. Odgnali so nas Pa svojo stran. Po večdnevnem pešačenju in vožnji z vlakom sem v družbi kakih 80 vojakov-ujetnikov večinoma slovanske narodnosti prispel na kolodvor v Alatir (zdaj v Luvaški avtonomni republiki). Od tarn smo šli, seveda po snegu, v mestece Ardatov (sibirska guber-Prja, zdaj Mordovska avtonomna rePUblika), kakih 10 km oddalje-nem od Alatira. Že med potjo sem uuel priložnost, spoznati dobrosrč-nost in plemenitost ruskega človeka, čeprav smo si bili v vojni »sovražniki*, so nam po vaseh, skozi katere smo šli, ponujali belega kruha, mleka, sira in drugih do- . Ko smo se vselili v manjšo vo-lasnico v Ardatovu, sem kmalu navezal stike s pravim ruskim človekom. Kot črkostavec v tržaški "Jkkarni lista «Edinost» sem imel Priložnost, da sem se že v Trstu oznanil z ruskim jezikom in pisavo, kar mi je v ujetništvu prišlo zelo prav. ge prvj dan sem se v ardatovu seznanil z ruskimi pi-arji, vojaki in oficirji v taborišču-ojasnici in bil pri popisovanju kot j!!mač, kajti znal sem srbo-hrva-j.c|p°. italijanščino in nemščino. j®1 črkostavec je bila moja prva JelJa, da sem pri oficirjih poizve ® za tiskarno v mestu. Moji želji .o takoj ugodili in me še isti ve-l. Popeljali v manjšo tiskamo, legjr sem se seznanil v ruskimi ko- j V taborišču-vojašnici nisem bil t°J8o- Morda kak mesec. Ker sem °t tolmač hodil v tem času dnev-l® na preglede z drugimi ujetniki-“oiniki v bolnišnico ali kam dru-hf ?1.v mesto, sem večkrat imel uoznost, spoznati veliko družbe-»® razliko med visokim in malim uji® človekom. Očitna je bila l„zna samozavest in nekakšna oho-r j visoke družbe do nižjega, sko-.} bi rekel hlapčevskega človeka, ' .le do te visoke družbe hočeš . oes moral biti pohleven, poni-clat m klečeplazen. V samem Ar-no tVu- sem >mel večkrat priložit videti večje skupine obsojen-Sev ~ najsi bo političnih (ki so D tak° ali drugače pregrešili zo-«or Zakone), ali kdove kakšnih VQj®atoPnik°v» — kako so, sredi na zasliševanje ali na trans-s’1, v Smirijo Mnog' obsojenci i i težko stopali z žvenketajočimi (•Uiezniml »1.....: .... »™l-„ Aa ta« v ’ z nasajenimi bajoneti, ko-Porf 1 na zasliševanje ali na trans-' v Sibirijo Mnog' obsojenci tB| . > stopali z žvenketajočimi je 6L??’nru okovi na nogah, tako da Sr.,, že sam pog>eo nanje žalo-hunii Vodia voiaŠKe straže, ki je uu pred to žalostno procesijo, je fjLnsto vzklikal: «Beregis!» (va-id.se, pozor!), v opomin mimo- idoči m. da bi se nihcj ne pribli Obsojencem. /l, 0 dobrem mesecu bivanja v od^'lt0”u nus J® SL’sl ujetnikov k/ '®n na poljska deia v vas Uša 'Uetro ^dda.jen-j kakih osem kilo-(ji'n’u oaronu, ki je bil obenem tu- fosastvc je pripadalo ne- p0 lU;i,r'sce vojašnico, Se je tudi /.godilo Rb nipj I', sem bil v taborišču vojaš vt.jn, znan, me n. zadela ob-sk,®a šszec kot povratnika s polj_ Ni se mi godilo slabo. Na obiskih pri tovariših v taborišču-vojašnici sem se nalezel uši in nato pegastega legarja, kar me je za tri mesvtee priklenilo na posteljo v izolirani bolnišnici zunaj mesta. Ta nalezljiva bolezen je pobrala precej vojnih ujetnikov, katerih kosti so strohnele na ardatovskem mestnem pokopališču. Iz ardatovskega hotelčka sem moral na povelje spet na poljsko delo v vas Ahmatovo (kakih 60 km od Ardatova). Tam sem opravljal vrtnarska dela na veleposestvu treh bratov Ahmatovih, ki so imeli v tem okolišu vso oblast v rokah. Po večmesečnem vrtnarjenju sem prišel v baronsko kuhinjo za pomočnika kuharice. Nekako v septembru 1916 so me po telefonu poklicali v ardatovsko tiskarno za črkostavca; črkostavcev je takrat zelo primanjkovalo, ker so morali mnogi obleči vojaško suknjo. Tudi tu sem se kar dobro znašel. Lastnik tiskarne je bil zelo vpliven gospod Vorotnikov (prava podoba iznajditelja tiskarstva Gutemberga). Ob februarski revoluciji so se v tiskarni pojavili novi vodilni ljudje, in sicer dva brata Gromova (eden bivši oficir carske vojske). Sledil je popis tiskarniškega inventarja ter predaja tiskarne. Delo se je nadaljevalo, seveda v menjševiškem duhu. Tako je bilo vse do oktobrske revolucije, ko je neke noči po majhni praski prešla oblast v roke boljše viškega vodstva Propagandna literatura, letaki, brošure in druge tiskovine — vse delo je prešlo na drug revolucionarni tir in tako nadaljevalo zmagoslavno pot ponižanega in teptanega proletarca. Junija ali julija 1918 so se morali vsi v Ardatovu živeči bivši avstrijski vojni ujetniki, po konvenciji med Sovjetsko Rusijo in Avstrijo, vrniti \ svojo domovino, razen tistih, ki so se bili poročili z Rusinjami in postali ruski državljani. Tako sem mora’ tudi jaz ubrati pot proti ;ahodu. Spotoma sta prišla med nas dva boljseviska propagandista, ki sta nam svetovala, naj se ustavimo v Moskvi, češ da je za vrnitve domov prezgodaj, ker vojne še ni konec. Ko je vlak prispel na eno izmed moskovskih postaj, smo trije — Poljak, Hrvat in jaz — izstopili in s propagandistoma odšli v Srbsko po-dvorje na Soljanki. Tam smo našli še več tovarišev Jugoslovanov. Takoj je stekel pogovor o tem in onem, naslednje jutro pa sem se že znašel v večji moskovski tiskarni (bivša last velekapitalista Rja-bušinskega) v Putinkovskem pere-ulku na Strastnem bulvaru. Še dva tovariša sta mi delala družbo, in sicer črkostavca Dragotin Vidnje-vič in Josip Soric (oba sta bila Zagrebčana, če se prav spominjam) Stavili smo časopis «Syetovna revolucija* v srbohrvaščini in slovenščini, glasilo jugoslovanske skupine KP (b) Rusije. Stavili smo m tiskali tudi politične propagandne brošure, med njimi prve Leninove članke v slovenščini, nadalje letake in druge tiskovine. Stanovali smo v Ulici Soljanka, v poslopju, imenovanem Srosko podvorje, od koder so že prej izselili protirevolucionarno mis;jo kraljevine Srbije. Govorili smo o delu. propagandi, o položaju na frontah okrog centralne Rusije Iz Sibirije je prodirala bela armada admirala Kol-čaka, z juga bela vojska generala Denikina, proti Petrogradu so hitele bele čete generala Judeniča. Bili so hudi časi za sovjetsko oblast... In vendar je ruski proletariat vse bele vojske z interventi iz Evrope. Amerike in Japonske vred odbil in azbil. sem ga videl, ko je šel na prostovoljno delo ob sobotah — na tako imenovane »subotnike* — in sicer na neki moskovski železniški postaji, kjer je pomagal prenašati hlode. Lenin se torej ni izogibal ročnemu delu, kadar je bilo treba prijeti zanj. A potrebi je bila takrat velika, v prvi vrsti je bilo treba vzpostaviti red na železnici, odstraniti s tirov razbitine in odpadke, nakopičene med državljansko vojno... Tretjič sem ga videl ob nekem manifestacijskem sprevodu po ulicah. «Subotnikov* smo se udeleževali tudi mi, tiskarji, skupno z drugimi delovnimi ljudmi. Včasih smo šli v druge tiskarne pomagat, npr. v tiskarno časnika »Pravda*. V tiskarni, kjer smo delali, so bili tudi tu pa tam še sledovi iz časov pred oktobrsko revolucijo v obliki tiskovin in v kotu naše sobe (ročne stavnice) je še ležal velik kup časnika «Klič kozaka* (Klic kozakov). Po več deset izvodov tega časnika je tudi meni prav prišlo, da sem v pomanjkanju kuriva z njim kuril v peči in pripravljal kosila ali večerje. Bilc je leta 1919, ko sem se poročil s korektorko Li-sovsko in se tudi preselil v njeno stanovanje. — Alora tisti tam gor u Stokholmi so rekli, de letos ne bojo dali nobenmi tiste Nobelove nagrade za mir. — Kej pej čejo. Komi čejo dajat nagrado za mir. Kej je ki kašen, ke jo zasluže? — Tisto jemaš pej prou. Amerikancam je ja ne bojo dali. Diplomatom na splošno tudi ne. Generalom tudi ne. — Sej. Povsod so same vojske. Al pej se prpraulajo nanjo. Al pej samo počivajo jn čakajo, kadar be udarli. Jest ne znam — se me zdi, da u tašneh razmerah ne be nanka pašalo, de be dali nagrado za mir. Zatu ke ni mira. Narmejn, ke je, so barufe jn kreganje. Jn tudi kreganje ni mir. — Se zna. de ni. Ma znaš, kej be reku jest? Kej ne be mi tržaški Slovenci zaslužli Nobelovo nagrado za mir? Ke mi smo pej res forte miroljubni. Mi se pestimo magari odrezat ne znam kej, samo, de se ohrane mir jn de ne be ratale kašne mednarodne komplikacje zastran nas. Jest mislem, da be ano tašno nagrado prou zaslužli. Jn aneh trideset meljonov nam be tudi prou pršlo. Denmo reč za popravet aku stiko u Kulturnem domi al za kej druzga. — Sej jemaš vse ražone. Jn tudi jest mislem, de be mogli za našo miroljubnost dobet an premjo. Samo jest se bojim nekej druzga. Če be res dobili kašen premjo, pole be se začeli mi med sabo kregat, kaku bomo tiste dnarje ponucali jn kadu jeh be dobu. Jn be glih zastran nagrade za mir postali bojeviti. Jest mislem, de je bulše, če nam ne dajo neč jn de še naprej ostanemo lepu miroljubni. Bomo vsaj jemeli moralni kapital. — Prou praveš. Samo škoda, de se s tistem moralnem kapitalom ne da neč kupet. Ma zde j bo ceu svet šou bulše naprej, če bojo poslušali tistga avstralskega dohtarja al psihjatra al psihoanalitika al kej jest znam. Uan se je nekej zmislu pruti diplomatam jn državnem poglavarjem. Uan prave, de ni prou jn nanka pametno, de za tiste, /ce komendirajo, ne vela nobena regola. De be tudi za njeh mogli naredet starostno mejo jn tudi jeh strit vsako tolko vižitirat od dohtarjev, za vi- det, če so še tolko pr moči, za regirat države jn delat mednarodno politiko. Jn, se zna, be jeh mogli pregledat tudi psihjatri, za se zagvi-šat, de se kašen ni zmotu. — Tu, tu, videš be blo forte potrebno. Če be tu nardili tolko let od tega, be morbet nanka ne blo ta zadne vojske. Zatu ke be bli psihjatri vižitirali Hitlerja jn be rekli: Ne, vi ne smeste regirat, zatu ke vi ste zmotjen! Jn be mogu Dolfe spet jet malat kamre. — Ben videš. Mene se zdi tista ideja od tistga Avstralca forte pametna jn se prouzaprou čudem, de ni do zde j še nobeden pršu na tu misu. Vidi, kamer greš kam u kašno službo, povsod se intereširajo za tvoje zdravje, za tvoje šule jn za tvoje umske sposobnosti. Frfina če češ jet za poljskega čuvaja, moreš pasat vizito jn te prašajo, kej znaš jn te trkajo po koleni jn vse sorte. Jn za regirat jn komendi-rat pej te nobeden ne praša neč. Jn prideš gor na vrh, prfina če si čisto zmotjen, koker smo vidli u zadni vojski. — E, ma jest rečem, de z idejo od tistga dohtarja z Avstralje ne bo neč. Ne bojo pe- stili diplomati. Ke uani be jemeli samo škodo. Marsikateri be mogu nečko menjat meštir, marsikateri be mogu jet u penzjon jn marsikateri, namesto jet na ministrstvo, be mogu jet u špetau h Svetmi Ivani. Znaš, de tega ne bojo pestili. Jn jest se ne be neč čudu, če be tistga dohtarja proglasili za nevarnega elementa jn ga denili u kašen špetau za nevarne norce. — Mo, jest be tudi reku, de zna bet glih taku. .niiinHniitiiiiHiiiiiiuninniiininiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiHiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiiMiiiimHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimuniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LATINSKA AMERIKA ŠE JOČE ZA SVOJIM JUNAKOM Che Guevara je danes bolj živ kot je bil kdajkoli prej Komemoracije po vseh mestih in naseljih zelene celine CIUDAD DE MEXICO, konec oktobra. — Nad 150 Mehikancev, med katerimi je bilo tudi okoli 30 žensk in deklet, se je pred dnevi prijavilo policiji, češ da so prav oni skušali izvršiti bombni napad na bolivijsko veleposlaništvo. Podtaknjeni peklenski stroj so pravočasno odkrili in oddelek minerjev mehiške vojske ga je odnesel v policijski laboratorij, da bi ga tam razstavili, vendar pa je tam peklenski stroj eksplodiral. Istega dne je bilo v nekem večernem dnevniku objavljeno, da je policija aretirala dvajset »sumljivih oseb*. Takoj zatem se je pred mestno prefekturo ustvarila cela kolona prostovoljcev, katerih vsak je trdil, da je on avtor neuspelega napada na bolivijsko veleposlaništvo in vsak je hitel zatrjevati, kako mu je »zelo žal, da poskus ni uspel*. Zaradi pomanjkanja dokazov policija ni poslala domov le teh »prostovoljcev*, pač pa tudi že prej aretirane »sumljive osebe*, policijski inšpektor pa je sploh ukini! nadaljnje poizvedovanje v zvezi s tem atentatom. Nihče ne dvomi, da je bil peklenski stroj podtaknjen sredi bolivijskega veleposlaništva v znak protesta proti akciji Barrientosove vojske. Dokler je bil Ernesto »Che* Guevara še živ, je imel veliko prijateljev in še več sovražnikov. Mrtvi Guevara pa je prerasel v — kontinentalnega junaka, v junaka vse Latinske Amerike. Praktično skoraj ni mesta in večjega naselja v Latinski Ameriki, v katerem bi ne bili v preteklih dneh počastili spomin človeka, ki je s svojim zgledom in z življenjem plačal težnje južnoameriških narodov po družbenih spremembah. Prva poročila o umoru Ernesta «Che» Guevare so vse od ......... I IZ UMETNOSTNIH UALEHIJ ] Z. MUŠIC V TORBANDENA v |®?. it'ia, aitli <.k sem jo prestal se obliki ivekaj dni nato sem „ s|užbi v mestnem ho u Lot Dom penik /a vsa dela. Postal sem elan komunistične stranke, njene jugoslovanske sku pine Udeleževal sem sc sestankov, debatiral in opravlja' svoje delo. Spominjam Se takratnih vodilnih komunistov iz jugoslovanskih pokrajin bivše Avstro Ogrske Ivana Vuka, Draga Godine, Vladimira Čopiča, Nikole Gruloviča, Sadure. Olroma, Drobnika idr Menda ni od teh nikogar več med živimi. Ob večerih smo prebivalci podvor ja večkrat zapeli narodne in revo lucionarre pesmi V tem času som nekajkrat videl Vladimira I)!iča Uljanovu Lenina, vodjo in osrednjo osebnost ruske revolucije Nek >c je prišel na večji partijski sestanek, na govorniški oder je stopil. >bjet tovariško čez ramena v družbi Buliarina. Rade ka. Troekega, mnačarskegn. Sta lina in drugih. Le kake tri korake Za Guttusom nam sedaj galerija Torbandena prikazuje slikarstvo Zorana Mušiča, v Zagrebu izšolanega Goričana, ki je pričel nastopati pred tridesetimi let< v ljubljanskem klubu neodvisnih slovenskih likovnikov. Ustvarja pa Mušič že vso povojno dobo med Benetkami in Parizom ter je eden redkih naših slikarjev, ki so st v tujini pridobili visoko priznanje Po prvih razstavah v Trstu leta 1944 in '46 ter po nedavni razstavi v galeriji »La Boru*, je sedanja razstava gotovo najizčrpnejši pri kaz Musiceve umetnosti pr nas, ki nas seznanja z olji temperami, pasteli, kamenotiski in ujedanka-mi, izvedenimi med leti IU49 in 67. Večina ujedank in litografij pa je na vpogled v posebni mapi. So to dela iz informaitie dobe poustvarjanja *n poenostavljanja pokrajin v snovni prikaz bistvenosti zemlje kot take. Vendar pa kakor p ra odds'ljen6od**njega ftf .....Min.............................i.................................................... s6,J^N od /i o. do 20.4.) Preden Lw3tl? ,otil' i-oslovne tekme se ^ pripravite Prehodne skr Bik rUilni' ložn„ . 21.4. do 2U.5./ Lepa pri 'tki'- za poslovni uspe.i Ga boste Posvetite družin več svo HOROSKOP Kar se aa naglo se vključite v de-lovno okolje, Ker boste sicer za ostali. Ne bod'te ljubosumni STRELEC (od 23 U do 20.12.) je v Ljubljani Zoran Kržišnik, se Mušičevo najnovejše slikarstvo izraža v skupnosti neke sinteze vsega, kar je do danes ustvaril. Enot- j veda, razen za tiste, nost mirnega videza razstave ten podob iz dveh tako nemirnih desetletij, kot sta bili ravnokar pretekli, pg dokazuje dozorelo polnost Mu-sičeve umetnosti že od vsega po-četka. Kajti povsod opažamo bodisi v zgodnjih oljih sienskih pokrajin, dalmatinskih gričev in žena, konjičih in osličih do letošnjih pastelov krajin, .a Mušiča tako značilno polkrožno obliko, ki se je le v meddobju informalnc abstraktne dejavnosti slik zemlje združevala v krožnate madeže, skrajnost ob likovnih meja prepesnitve pokrajin. Nekaj tega je tu v največjem platnu xBizantinska suita» ki je že čisto slikarsko izražene doživetje s skladnostjo barvnih peg in njih pridušenega svetlobnega utripanja. Odmik od spoznavne resničnosti sveta pa se pri Mušiču krajša v novih delih. Tu so zupel olja pravljično rahlih barv, konjičev in jezdecev komaj vidno dahnjenih na skoro golo platno. Edini človeški obraz opazimo v malem avto portretu, ki pa je r. resnici le odsev lirično občutenega notranjega lika. m;,Casa- tw,V(M,'KA (no 21.5 do 22.6 ) Zelo C k? min skrbi in zaple ta^j^azadovn1 jstvo nad čustvenimi '<>d 23b do 22.7 ' Uspehi s(6 a'“'u m v družbi lasploh Včasili ht„v.[j|®več skromni v svojih za- v- Ev (od 23.7 do 22.8.' Sprejmite ki prihaja iz dovolj pri- ^Udbo,1 stojnih krogov Uveljavili se boste doma in v družbo DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Zelo buren dan na delu Krivda bo de lomu vaša. Veliko bolj’ se boste počutili, ce se boste umaknili v svoj mir. TEHTNICA od 23 9 do 23 HI.) Ne zamujajte se z delom do se vam ne maščuje. Možnost zelo prijetnega srečanja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspehi se ne cenijo le z material-1 tega po zunanjosti sicer tako ko-nimi merili. Posvetite več časa du i renjaškega slikarja. Pesniška so- ševnim potrebam. I rodnost ie gotovo združevala Mu- KOZOROG (oa 21.12. do 20.1.) Ne; z znamenitm De Pisisom, da pričakujte zadoščenj tam, kjer jih ^ je fa napjsa; uvod v mono- ne bo. Neka vaša razvada vam bo zaigrala čudno igro VODNAR (od 20.2 do 20.3.) Odlično razumevanje e delovnimi tovariši. Soglasje z ljubljeno osebo. RIBI iod 20.4 do 36.3.) Če bo po ... trebr.o, pokličite na pomoč ustrez d™do za grafiko ze dve leti pred nejšo delovno moč. V ljubezni se Lojzetom Spacalom. ^ „A„ntA včasih kaj tudi zamota grofijo, ki se začenja. Mušič je stikat, resničen slikar, dejstvo, ki. kut nemo. ni vsakdanje,» kar je našlo potrdilo na XXVII beneškem bienalu, kjer te preje• veliko na MILKO BAMBIČ Ognjene zemlje na skrajnem jugu pa gor do Ria Brava na severu sprejeli s skepso in nezaupanjem in to tako simpatizerji Guevarovih skrajno radikalnih tez in koncepcij kot tudi njegovi nasprotniki. Odkar je v začetku 1965. leta «Che» Guevara zapustil svoje ministrsko mesto v kubanski vladi in «izginil», da bi se — po nekem uradnem dokumentu — «posvetil izključno revoluciji v drugih delih sveta*, sta radio in tisk južnoameriške celine vsaj šestkrat poročala, da se je iz «gotovih* in »preverjenih* krogov zvedelo, da so Guevaro «videli» mrtvega v Gvatemali in v Nikaragvi, «hudo ranjenega* v Boliviji, «ujetega» v Braziliji itd. Fantom gverile je v Guevari dobil svoj lik. O njem so pele dekleta v San Salvadoru z njim so buržujske »dobre matere* po velikih južnoameriških metropolah strašile svoje nagajive otroke. Ime Guevare je že davnaj prešlo iz politicnin listin in policijskih akeov v pripovedke, pesmi, pa tudi kletve. Izginuli »Che* Guevara, borec v Boliviji, je prenehal biti človek in je postal mit, na eni strani največji revolucionar, na drugi najbolj surov bandit, na eni strani nesmiselni a-vanturist, na drugi pa ljudstvu predani rodoljub Latinske Amerike, spet zanesenjak in vizionar in hkrati za ene prijatelj, za druge sovražnik. Sivope in protislovne vesti iz Bolivije, pa tudi same fotografije mrliča, strani dnevnikov in prstni odtisi ,vse to ni moglo nikogar prepričati, da je prenehalo oiti srce človeka, ki se je bil spremenil v mit. Šele odločna izjava Fidela Castra, da je kubanska vlada vendarle prišla do sklepa, da je »žal, resnična boleča vest iz Bolivije*, je prepričala ljudi «zelene celine*, da je vojaška hunta generala Barrientosa povedala resnico. Za vso Latinsko Ameriko (se-ki držijo oblast v rokah na račun svojih vojaških diktatur ali vojsk nasploh) je Guevara danes junak neizbežne borbe za nacionalno o-svoooditev m za družbene spremembe na celini. V Čilu so na spominskih svečanostih v čast Guevari govorili tudi demokratični kristjani. V Braziliji so duhovniki in komunisti skupno z nepismenimi kmeti polagali vence pod slike nasmejanega bradatega Guevare. V Argentini so nune jokale pri žalni maši v spomin na človeka, ki ni nikoli v svojem življenju prestopil cerkvenega praga. V Hondurasu so uili zidovi prelepljeni s črno obrobljenimi lepaki s sliko »Che* Guevare. Okoli milijon ljudi je na glavnem trgu v Havani dve uri in pol poslušalo govor in stok Fidela Castra, ki se je poslavljal od človeka, ki je kot tujec dobil vse državljanske pravice kubanskega državljana. V Mehiki so policaji z gumijevkami in brzostrelkami stali v pozoru, ko so študenti univerze komemorirali «Che» Guevaro in slavili njegovo veliko življenjsko pot. Ponovno se je na razburkani politični sceni Latinske Amerike potrdilo staro pravilo, da smrt poraja junake. Danes je očitno, da so se vodilni ljudje bolivijskega režima, kot kaže, zavedali dvojne nevarnosti, če bi se znašli iz oči v oči z živim ali mrtvim Guevarom Vojaška hunta v La Pazu se je ustrašila, izročiti ranjenega, vendar živega Guevaro sodišču, ki bi ne moglo izre- či smrtne kazni, ker Bolivija smrtne kazni ne pozna. Namesto najvišje zaporne kazni, so mu dosodili — kroglo. Pri prepoznavanju še živega in nato tudi že umorjenega Guevare pa so sodelovali tudi funkcionarji ameriške obveščevalne službe CIA ter častniki ameriške vojske. Dolgi molk Washingtona, pa čeprav je razpolagal z neposrednimi dokazi, dokazuje, kako so v Pentagonu prej kot v La Pazu spoznali nevarnost, da se smrt gverilskega voditelja more spremeniti v rojstvo novega junaka Latinske Amerike. Včerajšnji in današnji Gveva-rovi sovražniki imajo morda tudi prav, ko zatrjujejo, da je bil Guevari zadan največji udarec po smrti: gverilska gibanja so v Latinski Ameriki v krizi, Guevarova teza o «dveh, treh in več Vietnamih* v Latinski Ameriki o-staja za sedaj le na papirju, ker pobudnika, navdihoval ca ter voditelja oborožene borbe, kot edine poti za osvoboditev latinskoameriških dežel, ni več na bojnem polju, s sekiro odsekane roke Guevare pa se hranijo v arhivu kriminalistične policije To je, morda res. Toda Guevari je več prinesla smrt kot vsa njegova politična akcija v nepolnih štirih desetletjih njegovega kratkega življenja. Junak Latin ske Amerike je kot mrtev stopil v vse domove tega dela sveta, ki stalno čaka svojega junaka, ki ga bo izvlekel iz bede. Zasužnjeni so dobili novo zastavo, novega junaka za nove bitke. B. R. ZANIMIV PRIKAZ ŠVICARSKEGA USTA Z apostavl j an j e nemške manjšine v Alzaciji NERAZUMEVANJE FRANCOZOV IZ NOTRANJOSTI V premožnih kulturnih meščanskih družinah se zavedajo nevarnosti kulturnega zaostajanja in nezadostnega duševnega razvoja. Marsikateri oče skrbi, da dobita njegov sin ali hčerka ustrezno popolno znanje knjižne nemščine bodisi na višjih šolah doma bodisi v Nemčiji ali pa Švici. Če kdo opozori na nevarnost, da bi mogla iz takega ločenega posebnega pouka materinščine nastati postopoma neko razvrščanje v «razrede», in sicer ne samo socialno, ampak tudi kulturno, pa se zmerom najde kdo, ki resignirano odvrne, da so bile takšne socialne in kulturne razlike zmerom značilne za Alzacijo. Vsi pa niso tako vdani in nagnjeni v fatalistično zamaknjenost in govorijo med seboj ter tudi že delajo na uresničenju dvojezičnosti, na tem torej, da bi bili francoščina in nemščina enakopravno rabljeni tudi javno v vsakdanjem življenju. Državni uradniki in gospodarski funkcionarji prihajajo v Alzacijo iz notranjosti Francije in so zlasti na nižjih in srednjih mestih popolnoma privrženi centralističnemu režimu in nimajo nobenega razumevanja za razna alzaška narečja, ki jih imajo za nekaj «nerednega» v tako jasno in kulturno urejeni državi kot je Francija s svojim blagoglasnim in logičnim jezikom. Višji funkcionarji so že samostojnejši in se zavedajo, kam je v preteklosti pripeljalo zapostavljanje enega ali drugega velikega jezika, francoščine ali nemščine, prav v Alzaciji. Funkcionarji strasburške akademije kažejo zanimanje in razumevanje za zahteve, da bi se moglo bolje skrbeti za dviganje či-stote in lepote nemškega knjižnega jezika v Alzaciji Cerkveni obredi obeh konfesij (katoliške in protestantske) so večinoma dvojezični, ,in sicer je pridržana pridiga v nemščini za zgodnje jutranje ure ob nedeljah. Nemščina doteka v Alzacijo ne samo preko radia, televizije, filma in časopisov v podobi knjižne nemščine, «hochdeutsch», ampak tudi v obliki raznih nemških narečij. Mnogi ljudje sklepajo zakone preko meje in obratno. Tisoči Alzačanov odhajajo dnevno kot mejaši na delo v industrijske obrate Nemčije," kjfer so dobro plačani in uživajo vzorno socialno zavarovanje. A tudi nemška podjetja iz Nemčije se naseljujejo v Alzaciji in razvijajo tod svojo industrijsko dejavnost. Alzaška mladina, zlasti po mestih, občuduje v Parizu duha, raz-umljnvo izraznost francoske besede, elegantne oblike in tehnično vitalnost. Mlajši rod vidi v francoskem svetu boljše možnosti za kariero ter išče celo nassimilation* s francoskim načinom življenja, ki nudi večjo možnost višje izobrazbe. Podeželje pa se drži svojega narečja in tradicionalnega načina življenja. Najbolj so dostopna francoskemu načinu življenja mlada dekleta, ki jim imponira francoska ,viš. ja kultura’ in .imenitnejša civilizacija’. Zdi se jim «šik», po modi, govoriti francoski. Ko se poročijo, uporabljajo v družini mlade matere francoske besede, po-me;ane z narečjem, ker je to «šik» ter se otroci navzamejo te čudne mešanice obeh jezikov. Dečki se bolj držijo svojega narečja kot deklice. Posebno u-porabljajo fantje svoje materino narečje, ko gre pri igrah in športu za osebno zavzemanje in čustva, ker temelji zavest na materinem narečju. Šola pa deluje v nasprotni smeri, prav tako tudi vojaška služba, ki jo Alzačani radi in s pravim domoljubljem opravljajo. Saj so bili Alzačani zmerom dobri vojaki za Francijo in tudi odlični oficirji. Alzaška duhovščina je nekoliko razklana. Kakor so uredili sedaj s konkordatom odnose med cerkvi, jo in francosko državo, so duhovniki s tem zadovoljni. Pač pa vidijo, da pri spovedi ne morejo brez znanja nemškega narečja svojih vernikov. Starejša geenracija sicer izpričuje svoj prostovoljni pristanek na združitev s Francijo, čuti pa, da so Alzačani nekaj drugega kot Francozi iz notranjosti, ,Fran?ais de 1’interieur’, in zato še posebno ne prenašajo francoskega državnega centralizma. Najbolj je iz-razila politično mišljenje starejših Alzačanov knjiga «L’Alsace, destin te volonte« strasburškega župana in znanega voditelja francoskega katoliškega gibanja MRP Pflimli-na: «Združena Evropa, francoska Alzacija, zvestoba Franclji je ne-obhodno jamstvo evropske enotnosti.« Slovenci v Italiji smo navajeni, da so narodne manjšine le delci majhnih matičnih narodov, medtem ko pa so Alzačani po svojih narečjih del velikega matičnega nemškega naroda, pa čeprav so politično po svojem starem izročilu zmerom za Francijo. Iz navedene švicarske razprave pa je razvidno, da delujejo zakoni jezikovne neenakopravnosti in zapostavljanje v šoli ter tudi v javnosti prav tako razdejalno na dele velikih narodov kot pri malih narodih, kadar žive kot narodna manjšina v državi z državnim jezikom, ki ni njihov materin jezik. Podobno se dogaja milijonom Francozov v Kanadi, ki ne naj-dejo razumevanja pri Anglosak-soncih za svoje zahteve po jezikovni enakopravnosti. Tudi milijonom Italijanov izven Italije ni všeč, kadar se izvajajo nasproti njim ista načela in vsakdanja praksa o privilegiranem položaju državnega jezika, kakor jih Italija izvaja nasproti Slovencem v Italiji. še najbolj podobna položaju Alzačanov v Alzaciji je med nami usoda beneških Slovencev Kot Alzačani so tudi beneški Slovenci zmerom privrženi in zvesti državljani Italije in prav tako kot Alzačani najboljši italijanski vojaki. Ne eni, ne drugi pa niso deležni nobene pozornosti do svojega materinega narečja, Alzačani imajo sicer tri ure tedensko neobveznega pouka nem8čine v šolah, beneški Slovenci na še te^a ne. Francoskim uradnikom v Alzaciji je alzaško-nemško narečje .rebarbatif’, odurno, italrianskim v Beneški Sloveniji pa neka stara nerazumljiva mešanica, dišeča po filoslovemkem. Na snlošno pa Slovenci v Italiji občutijo, da Je Alzačanom vendarle la*ie, ker se opirajo na bližnje nemške pokrajine v Nemčiji in Švici in imalo lažio izbiro zaposlitve, izmenjave duhovnih in materialnih dobrin preko državnih meja. Pa kljub vsemu temu občutijo tudi Alzačani, da je zaotv stavlianie njihovega jezika nekaj protinaravnega, orava oPeoacija in odvzemanje osebne istoati, zrasle v okolju materinega jezika. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14 15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutra nja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 11.55 Bach: Preludij in fuga - 12.10 Znanost in tehnika -12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Črnske duhovne pesmi 13.45 Ravel: Trio v a-molu 17.00 Tele-mann: Sonata 17 20 Zgodovina ital. slovstva 17.30 Dela jug. skladateljev - 18.15 Umetnost in prireditve - 18 30 Petrassi: Deveti psalm za mešani zbor 19.10 Pi sani balončki 19.40 Dussekove, Vivaldijeve in Bartokove sonate 20.00 šport - 20.30 »Zločin in kazen*, drama 22 2U Gianbattista Lulli: Dies irae 22.45 Brahms: Sonata št. 1. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran 13.15 Pevski zbor - 13.40 Simf. koncert 14.40 Koncert. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.30 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Plošče 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 13.00 in 13.50 Glasba po željah - 14.45 Priljubljene melodije 15.30 Lahka glasba 16.30 Da našnji gostje 18 00 in 19.30 Prenos RL - 19 00 Orkester David Rose 22.10 Jazz 22.35 Nočni motivi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Komorna glasba 9.15 Nabožna glasba 10.05 Klavirske skladbe 10.35 Simf koncert 11.40 Zborovske skladbe - 12.05 ČETRTEK, 2. NOVEMBRA 1967 Frančkov preludij - 13.20 Schubertova simf. štev. 6 - 14.40 Skladbe za orgle - 15.10 Pizzetti in Vogel -16.50 Scarlattijeva sonata - 17.20 Roman v nadaljevanjih 17.35 Beethovnova simf. štev. 2 19.30 Janaček in Martucci 20.15 Schubertove Lieder - 21 30 Simfonični poemi. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.40 Orkestri 9.35 Skladbe za orgle 10.10 Glasbeni album 11.10 Brahmsova sonata, opus 100 - 11.35 Vivaldi' Štirje letni časi 13.00 Skladbe za godala 14.10 Saint-Saens: Koncert štev. 1 - 18.38 Mozartov Requiem K 626 19.45 Geminianijev Con- certo grosso - 20.00 Športne vesti - 20.10 Roman 20.40 Operni zbori - 21.50 Mozartove in Beethovnove sonate. III. program 10.00 Schubertova simf. štev. 4 11.50 Max Reger: Sonata štev. 4 - 12.55 Antologija velikih izvajal- cev - 14.30 Dvorakova komorna glasba 15.30 Brittenov Requiem, opus 66 17.lu Schubertov Nok turno, opus 148 17 20 Francošči- na 18.30 Beethovnov kvintet za fagot in oboo 18.45 Kulturne ak tualnosti 1915 Koncert 20.30 Musorgski: «Boris Godunov*. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 15.00, 19.30 Poročila 6.30 Informativna oddaja 8.08 Operna matineja 8 55 Radijska šola Veliki oktober 9.25 Nastopa Safet Isovič 9.40 K. Pahor: Bikoborba 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični na- potki 11.15 Jug. pevci - 12.00 Na današnji dan 12.10 Iz Konjovi čeve /Koštane* 12.3(' Kmetijski nasveti 12.4(1 Španska pihalna godba 13.30 Priporočajo vam... 14.05 predvajamo prvič... - 14.45 Enajsta šola 15.20 Glasbeni in termezzo 15 40 Violinist Tomaž Lorenz 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Četrtkov simf. koncert 18.00 Aktualnosti '8.15 Turistična od daja 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noc, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Do mače pesmi -1.00 Lirika oktobra 21.40 Glasben' nokturno 22.10 Skladbe Zoltana Kodalyja - 23.05 A. Pritam: Pesmi. Ital. televizija 17.30 DnevniK 17.45 Program za mladino 18 40 Simf koncert 20.30 šport in tal. kronike 20,30 Dnevnik 20.t>(> Mortimer-Lunari. «Uradni zagovornik* - 22.00 Priro doznanstvo - ?3 00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21 10 Benetke in njene lagune 22.00 Filmske in gledališke kronike. Jug. televizija 17.05, 20.00, 23.05 Poročila - 9.40, 14.50, 16.10 TV v soli 10.35, 11.00, 15.45 Angleščina 13.00 Odkritje spomenika V. I. Leninu — prenos iz Moskve 17.10 Tiktak: Mala lupinica 17.25 Slike sveta 17.55 Obzornik 18.15 Reportaža 18.35 Glasba za Erni. 19.()i Dežurna ulica, humor oddaja 20.30 Ak tnal ni razgovori 21 10 Rezerviran čas 21.20 Musorgski Soročinski sejem — ljubljanska Opera. PRIMORSKI 'JNEVNIK — 4 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.2, najnižja 11, ob 19. uri 13.2 stopinje, zračni tlak 1006.6 veter vzhodnik 20 km s sunki 43 km na u-ro, vlaga 60 odst., 15.2 mm dežja, nebo 5 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibaao, temperatura morja 17.9 stopinje. Tržaški d n e v Danes, ČETRTEK, 2. novembra Verne duše Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.07. Luna vzide ob 6.54 in zatone ob 16.51. Jutri, PETEK, 3. novembra Just, Silva OB HVALEŽNEM SPOMINU NA NJIHOVO VELIKO ŽRTEV Venci na grobovih in spomenikih naših padlih borcev za svobodo Predstavniki gen. konzulata SFRJ so položili vence tudi na grobovih internirancev v Viscu in Gonarsu in na vojaškem pokopališču - Vence so položili tudi predstavniki SKGZ, ANPI, ANPPIA, političnih deportirancev in SS - Spominski svečanosti v Bazovici m v Boljuncu Naše ljudstvo se s hvaležnostjo spominja svojih padlih in žrtev za svobodo. Zato so tudi letos povsod okrasili spomenike in grobove ter počastili njihov spomin. Predstavniki generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu so že predvčerajšnjim položili vence na 24 krajih na Tržaškem in Goriškem, kjer so partizanski spomeniki in grobovi, včeraj pa se je gen. konzul inž. Marjan Tepina v spremstvu konzulov Jožeta Gačnika in čedomila Hrasta podal še na pokopališče v Pevmi in nato na grobove civilnih jugoslovanskih internirancev v Viscu in v Gonarsu pri Palmanovi, kjer je položil lovorove vence z državno trobojnico, na povratku pa je ob prisotnosti še drugih članov konzulata položil venec k spomeniku padlih borcev IV. armade na vojaškem pokopališču v Trstu. Predstavniki združenj ANPI, AN PPIA in političnih deportirancev so položili včeraj dopoldne vence v Ul. Ghega, v Ul. M. D’Azeglio, pri Sv. Justu, v Rižarni, na grob padlih in žrtev na pokopališču pri Sv. Ani, na grob bazoviških junakov, na grob jugoslovanskih partizanov in na grob sovjetskih partizanov pri Sv. Ani. Predstavniki SKGZ so položili vence v Ul. Ghega, Ul. M. D’Azeglio, pri Sv. Justu, v Rižarni, na pokopališče pri Sv. Ani, na grob bazoviških junakov, na grob narodnega heroja Pinka Tomažiča, na grob partizanov in na vojaškem pokopališču. Predstavniki Slovenske skupnosti na so položili vence v Ul. Ghega, na pokopališču pri Sv. Ani, na grob bazoviških junakov in na grob padlih partizanov na pokopališču na Opčinah. V Bazovici so lepo okrasili grobove padlih partizanov, pevski zbor «Lipa» pa je pod vodstvom Stanka Zidariča zapel nekaj pesmi. Tako je bilo tudi na pokopališču na Ka-tinari, kjer so Lonjerci in Katinarci okrasili grobove ter položili vence, pevski zbor pod vodstvom Justa Lavrenčiča pa je zapel nekaj pesmi. Podobne prireditve so bile tudi po drugih vaseh na Tržaškem, posebna svečanost pa je bila včeraj popoldne v Boljuncu ob 20-letnici odkritja spomenika padlim za svobodo. Kljub slabemu vremenu se je ob napovedani uri zbralo pred spomenikom v Boljuncu lepo število bivših borcev in domačinov. Bivši predsednik ZP Jože Starc je v kratkem nagovoru omenil prispevek Boljunčanov v narodnoosvobodilni borbi, pripomnil je, da je mnogo takih spomenikov in krajev, ki pričajo o našem boju in žrtvah za svobodo, ter poudaril, da se ob tej proslavi zgražamo nad početjem tistih, ki bi hoteli zatreti borbo narodov za svojo svobodo. Ob taki obletnici poudarjamo svojo zvestobo idealom, za katere smo se borili, je zaključil tov. Jože Starc, spomenik pa je tudi opomin tistim, kj nam hočejo oporekati naše pravice. Divna Sancin je recitirala Kajuhovo ((Materi padlega partizana«, nato je spregovoril pokrajinski predsednik ANPI Arturo Calabna, ki je najprej pripomnil, da se je v vseh letih od odkritja tega spomenika nadaljevala antifašistična borba, da se je ohranil partizanski duh in utrjevala enotnost med Slovenci in Italijani, da prav zaradi svojo partizanske preteklosti ne moremo biti brezbrižni do borbe vietnamskega ljudstva in porajanja fašizma v nekaterih državah, da smo za mirno sožitje med narodi in zahtevamo dejansko priznanje pravic bivših borcev. Dušan Maver Je recitiral Mateja Bora »žrtve«, pevski zbor p.d. «Franc Prešeren« pa je pod vodstvom Draga Žerjala zapel žalostinko ((Junakom«. To je bila prva javna izvedba te žalostinke, ki jo je za to svečanost skomponi-ral Drago Žerjal. Ob spomeniku padlim, ki so ga postavili leta 1947 in za katerega je napravil načrt domačin Izidor Zobec, so položili vence bivših domačih partizanov, p.d. »Prešeren« in ((športnega društva Breg« ter šop rdečih nageljnov sekcije KPI. Spomenik, ki stoji ob križpotju ob vhodu v vas, je lepo osvetljen z žarometi. Bivše internirance v Rižarni, svoj ce žrtev Rižarne, bivše borce, aktiviste In deportirance, zlasti pa mladino, obveščamo, da bo Rižarna danes odprta od 8. do 17. ure. Obiščite Jo in okrasite s cvetjem ta naš sveti hram. bo treba rešiti na tehnični ravni, in sicer v okviru bodoče preureditve tramvajskih prog 6 in 9 v avtobusne proge. Socialistični svetovalec Lovero pa je v svojem vprašanju načel problem začasno zaposlenih kopaliških paznikov. Odbornik za osebje Chic-co mu je odgovoril, da so kopališke paznike v preteklosti po končani sezoni zaposlili kot kurjače. „ pa Je bila j® služba, dana amaisaine organizacije v tej zve-“ ?ase£niko™\ Odbornik zj naglašajo, da pripada delojemal- J* 1)0 ,občina ^ kmalu |cem v trgovinski stroki, ki bodo de-sprejela v stalno službo okrog 15 ia.li tudi oba ponedeljka dopoldne, ure), slaščičarn in trgovin s pečenimi specialitetami (od 8. do 21.30). NEDELJA, 5. novembra — Trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (ki bodo delovale od 7. do 12. ure), slaščičarn in trgovin s pečenimi specialitetami (od 8. do 21.30). PONEDELJEK, 6. novembra — vse trgovine bodo poslovale dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki bi sicer imele tedenski počitek. Sindikalne organizacije v tej zve- bivših kopaliških paznikov. Na vprašanje liberalnega svetovalca Zimola, ki je opozoril občinski odbor na pomanjkanje prometnih znakov ob izhodu avto ceste proti Sesljanu, ki bi opozarjali avtomobiliste, kje lahko zavijejo na obalno cesto, je podžupan prof. Lonza odgovoril, da je stvar pred-očil ravnatelju ANAS ter da ga je naprosil, naj zadevo rešijo tako, da bodo zlasti tuji turisti obveščeni, kje lahko zavijejo na obalno cesto, ki pelje v Trst. Tržaška delegacija na kongresu velesejmov Od 24. do 26. oktobra je bil na Dunaju 34. kongres Zveze mednarodnih velesejmov, katerega se je udeležila tudi delegacija tržaškega velesejma z odv. Pierom Slocovi-chem na čelu. Na kongresu so obravnavali razna vprašanja organizacijskega značaja na mednarodni ravni. Gre za VDrašanja, ki so zelo važna, pa tudi zelo zapletena, če se upošteva dejstvo, da je danes včlanjenih v zvezi 84 velesejemskih ustanov. V zadnjem času se je število članov povečalo, ker so se ji pridružile tri nove velesejemske ustanove. Za novega predsednika zveze so delegati izvolili predsednika veronskega velesejma dr. Luciana Del Falca, ki je prvi Italijan, ki je zasedel to mesto po drugi svetovni vojni. čeprav bi morali veljati zanje poldnevni tedenski počitek, doklada za te delovne ure, odnosno enako število ur prostega ob drugem delavniku, ali pa še ustrezen dodaljšek letnih počitnic. Predstavniki gen. konzulata SFRJ in predstavniki SKGZ pri polaganju vencev na spomenik padlih borcev IV. armade na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani .......................................................................................................... POROČILO TAJNIKA PSU PITT0NIJA NA SKUPŠČINI V ROJANU Urnik trgovin ČETRTEK, Z. novembra — Vse trgovine, razen tištlh s prehrambenim blagom,,- bode* lahko ostale odprte do 21.30. PETEK. 3. novembra (sv. Just) — Trgovine bodo zaprte z izjemo pekarn (ki bodo delovale od 7 30 do 12. ure), trgovin z jestvinami (od 8. do 13. ure), mlekarn (od 8. do 12. ure), cvetličarn (od 8. do 13. ure) in slaščičarn ter trgovin s pečenimi specialitetami (od 8. do 21.30). Za razna javna dela bo občina v 5 letih porabila 20 milijard Največ denarja pojde za gradnjo in ureditev cest, kanalizacijo, urbanizacijska dela, šole, kulturne ustanove in mestno čistočo Te dni je sotajnik pokrajinske | K temu je treba dodati 8 milijard SOBOTA, 4. novembra (državni praznik) — Trgovine bodo zaprte, razen pekarn (ki bodo delovale od 6.30 do 12. ure), mlekarn (od 7. do stva m 200 milijonov za preureditev 1 n . . *. l : ;. .. 1 n _ i o * 1 L n l nelrin limnmr zveze PSU in načelnik socialistične skupine v tržaškem občinskem svetu Arnaldo Pittoni na skupščini PSU v sekciji Rojan-Greta govoril o petletnem občinskem načrtu, ki ga pripravlja občinski odbor. Ta načrt predvideva 20 milijard lir izrednih naložb, ki bodo v glavnem služile za to, da se z njimi rešijo osnovna vprašanja tržaške skupnosti. Ta denar bi si morali priskrbeti s posojili ter z državnimi in deželnimi prispevki kakor tudi iz sklada za Trst. Porabili pa naj bi ga okvirno takole: 600 milijonov lir za urbanistiko; 4 milijarde za nove ceste, podvoze, turistične ceste in vzdrževanje cest; 800 milijonov za javno razsvetljavo; 2 milijardi in pol za mestno kanalizacijo; poldrugo milijardo za razna urbanizacijska dela, namenjena za gradnjo ljudskih hiiš; 1 milijardo in 300 milijonov za občinske otroške vrtce, za osnovne in srednje šole, za vzdrževanje šolskih poslopij in ureditev otroških zabavišč; pol milijarde za šport poleg denarja za športno palačo, ki je že nakazan; dve milijardi in pol za kulturne ustanove, eno milijardo za ureditev pokopališč; eno milijardo za okrepitev službe mestne čistoče; 250 milijonov za ureditev tržnic in trgov; eno milijardo za otroška zabavišča in za javne parke; 400 milijonov za razvoj kmeti j- boljša dostop do v.u w W| ,__________________„______________________ 14, pri čemer bodo zgradili tudi ne- 12. iTre)rcvetličarn""«!" 8""do liT 1 in reorganizacijo občinskih uradov, kaj podzemeljskih prehodov za peš- za novi vodovod ter za okrepitev storitvenih dejavnosti Acegata. Pittoni je dejal, da gre za znatno obveznost, ki bo označevala mestno upravo in življenje mesta v prihodnjih letih. Program je razčlenjen in upošteva vso upravno dobo sedanjega občinskega upravnega odbora, ki mu predseduje župan Spac-cini in ki se opira na večino leve sredine. Pittoni je tudi orisal postopek, po katerem se je odbor ravnal pri opredelitvi programa. Šlo je za izbire, ki so jih sprejeli po globalni oceni mestnih potreb, upoštevajoč to, kar je najbolj nujno. Ta načrt predstavlja eno izmed osnovnih obveznosti socialistične politike in sporazumov leve sredine ter upošteva tudi finančne možnosti. Seveda so--možne še razne spremembe in dopolnila, saj se bo moral o teh izbirah izreči občinski svet, ki mu bodo predložili načrt skupno s proračuni za leti 1967 in 1968. Socialistični sotajnik je nato orisal podrobnosti posegov na raznih sektorjih. Sprejete obveznosti so posebno važne na sektorju javnih dej, ki so poverjena odborniku Mocchi-ju, pri tem imajo levji delež ravno ceste. Poleg gradnje obvozne ceste ob morju se predvideva razširitev Miramarskega drevoreda, da se iz-državne ceste št. ce ter dokončno uredili Trg Liberta. Drug podzemeljski prehod se predvideva v Miramarskem drevoredu pri barkovljanskem portiču. Uredili bodo tudi Trg Goldoni 850 milijonov bodo porabili med drugim za novo Ulico Zorutti s pristopom do male športne palače in s podvozom pod državno cesto štev 202; za Ulico Koštalunga ter nove ceste na področjih, ki Jih bodo urbanizirali. Tako predvideva načrt dve milijardi za ureditev cest in pločnikov. Kar se tiče kanalizacije, bodo okrepili zbiralnik v Skednju ter dovršili sedmi in osmi obrok del v mestu. Skupno bodo porabili v ta namen dve milijardi in pol. 800 milijonov so namenili za javno razsvetljavo. Na skupščini je občinski odbornik za socialno skrbstvo in delo Dušan Hreščak poročal o dejavnosti njegovega oddelka, s posebnim poudarkom na plačilu oskrbnine v bolnišnicah za revne ljudi, kar stane občinsko upravo okrog 800 milijonov na leto. Odbornik je nakazal nekatere možne rešitve, zlasti kar se tiče bolnikov, ki ostajaj^ zelo dolFn časa v bolnišnici. Te *ešitve seoJj proučuje odborništvo. Govoril je tudi o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na kraško planoto. Izid zemljepisne bibliografije o Furlaniji - Julijski krajini V zbirki zemljepisnih bibliografij, ki jih izdaja odbor za zgodovinske, filološke in filozofske vecie pri Državnem svetu za raziskovanja, je te dni izšel IX. zvezek ((Furlanija - Julijska krajina«, ki ga je pripravil tržaški strokovnjak prof. Giorgio Valussi. Od leta 1959, ko je Državni svet za raziskovanja pričel z izdajanjem teh zemljepisnih bibliografij, je doslej izšlo osem zvezkov (Lacij, Kampanija, Ligurija, Sicilija, Sardinija, Marke, Benečansko, Abruzzo in Molise), deveti zvezek pa je posvečen naši deželi. Avtor Giorgio Valussi je delal na tej pobudi nekaj let, njegovo prizadevanje pa je rodilo bogato bibliografsko zbirko, o kateri velja obširneje spregovoriti in se bomo zato nanjo še povrnili. Zbirka je razdeljena na dva dela, in sicer obsega prvi spisek razprav, knjig, člankov in podobnega materiala splošnega značaja, drugi del pa obsega material iz okvira naše dežele. Bibliografsko zbirko dopolnjuje tudi deželna karta, s katero bo avtor znatno olajšal, delo strokovnjakom in raziskovalcem, ki bodo segali po zbirki (Con-siglio Nazionale delle Ricerche — Collana di Bibliografie Geografiche delle Regioni Italiane — Vol. IX. —■ Friuli-Venezia Giulia — A cura di Giorgio Valussi — Tiskarna «La Buona Stampa« — Neapelj — Ce na 2.000 lir). Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom JUBILEJNA SEZONA 196768 V petek, 3. nov. ob 16. uri v sredo, 8. novembra ob 21. uri Ivo Brnčič Še h gostovanju dubrovniškega orkestra Odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev Na vprašanje, ki ga Je poslal de-mokristjanski svetovalec Vergerlo občinskemu odboru glede bivše ((hiše izseljenca« v Ul. Italo Svevo, kjer ima občina v najemu prvo nadstropje v katerem stanujejo družine, Izgnane Iz stanovanj, je odbornik za socialno skrbstvo Dušan Hreščak odgovoril, da Italcan-tierl, ki je lastnica zgradbe, zahteva, da se stanovalci izselijo Odbornik pravi, da je tam sedaj nastanjenih 28 družin. Od teh jih je pet, ki so jim bila že dodeljena ljudska stanovanja. Za ostalih 23 pa bo treba na kak način poskrbeti, hkrati pa bo treba poskrbeti tudi za 10 družin, ki bodo morale zapustiti staro hišo v Ul. Donota 27. Odbornik Hreščak pravi v svojem odgovoru, da je občina že posredovala za te družine pri pokrajinski komisiji za dodeljevanje stanovanj in pri zavodu za ljudske hiše, da bi jim na en ali drugi način poskrbeli stanovanje. Odbornik za javne industrijske storitve Vascotto je na vprašanje komunističnega svetovalac Crevati-na, ki je predlagal naj bi vzpostavili avtobusno zvezo med Trgom V, pc , i t f | \ u 1 V" ' ' * - * A *' >■?, ** * < i* .iv* * • * ” v VL i ■ ? t ~ t . r ■/. j, J|f :'V Mestni orkester Iz Dubrovnika med koncertom v Kulturnem domu Avtomobilist podrl učenca v Ul. Commerciale V Ul. Commerciale blizu lekarne se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 9-letni učenec Mario Luciani iz Ul. Aleardi 4. Ko je na zebra-stem prehodu prečkal omenjeno u- Javni natečaji MINISTRSTVO ZA ZUNANJO TRGOVINO (Narodni zavod za zunanjo trgovino ICE) Natečaj za podelitev 45 štipendij za postuniverzitetne študije za specializacijo v zunanji trgovini pri Narodnem zavodu za zunanjo trgovino - ICE. Tečaj naj ima namen formirati vodilne kadre, specializirane v zunanji trgovini in posebno v izvozu. Trajanje tečaja: od januarja 1968 do junija 1968. Vse informacije pri navedenem zavodu. MINISTRSTVO ZA JAVNO ŠOLSTVO 1 .Natečaj za 68 mest knjižničarja 3. razreda v poizkušnjo za vodilno kariero v državnih javnih knjižnicah (doktorat). 2. Natečaj za 16 mest podpomoč-nika knjižničarja v poizkušnjo za uradniško kariero pri javnih državnih knjižnicah (višja šolska izobrazba). 3. Natečaj za 5 mest distributerja in 4 mesta tipkarja v poizkušnjo za eksekutivno kariero v državnih javnih knjižnicah (niž. šol. izob.). 4. Natečaj za 9 mest sluge v poizkušnjo pri pomožnem personalu v državnih javnih knjižnicah (o-snovnošolska izobrazba). Zapadlost dne 30.11.1967. NOTRANJE MINISTRSTVO Izpitni natečaj za podelitev 79 mest podkomisarja v vodilni karieri pri Upravi za javno varnost (doktorat jus - politične vede - socialne in politične vede). Zapadlost: 10.12.1967. TRŽAŠKA POKRAJINA razpisuje javni natečaj za 2 mesti knjigovodje III.-II.-I. razreda za uradniško kariero, statut knjigovodskega funkcionarja, stopnja 7-6-5, z možnostjo hierarhičnega napredovanja. Zapadlost 25.11.1967. Vse Informacije pri Generalnem tajništvu tržaške pokrajine (Segre-teria Generale della Provincia di Trieste). KASTA Na Reki aretirani tržaški tihotapci Organi notranje uprave na Reki so priprli trgovca Sergia Campisi- lico, ga je z avtom fiat 850 coupe ja, delavca Edvarda Benedettija in TS 92014 podrl 30-letni Bruno Ter- trgovskega pomočnika Livia Pahor čon iz Prosešk*; ulice 185-1 na Opčinah. Pri padcu si je Luciani verjetno zlomil desni gleženj in zadobil več ja, vse iz Trsta, ki so jih zasačili pri tihotapljenju blaga. Ob aretaciji sta Campisi in Pahor skušala pobegniti, a so ju hitro ujeli. Vsi Nazionale 14.00 17.45 21.30 «11 dottor Zivago« Omar Shariff, Rod Stelger, Julie Christie. Excelslor 15.30 «C’era una volta« — Technicolor. Franscope. Sophia Loren, Omar Shariff, George Wilson, Dolores Del Rio. Režija Carlo Pon-ti. Fenice 15.30 ((Agente 007 si vive solo due volte« Technicolor. Panavision. Sean Connery. Edeu 16.00 «Due per la strada« Panavision color de lux. Audrey Hepburn, Albert Finney. Režija Stan-ley Donen. Grattacielo 16.00 «Un italiano in A-menca« Technlcolorscope. Alberto Sordi, Vittorio De Sica. Hitz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «Lo scatenato« Technicolor. Vittorio Gassman. Martha Hyer, GL la Golan; režija Franco Indovina. Alaharda 16.30 «Una ragazza tutta d’o-ro» Muzikaličen technicolor. Iva Za-nicchi, Patty Pravo Caterina Ca-selli. Filodrammatico 16.00 «Hombre» Tech-nicolorscope. Paul Nevvman, Dyane Cilento. Moderno 16.00 «Cammina non corre-re» Technicolor. Cary Grant, Jim Hudson, Tamantha Edberg. Cristallo 16.30 «Quattro bassotti per un danese« Technicolor. Walt Dis-ney, Dean Jones, Suzanne Pleshet-te. Capitol 16.00 «Bella dl giorno« Technicolor. Catherine Daneuve, Jean So rel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Film je prejel letos nagrado «Zlati lev« na filmskem festivalu v Benetkah. Garibaldi 16j30 «11 sapore della pel-le» Prepovedano mladini pod 18. -letom. Aurora 16.30 «E1 Dorado« VVestern. Technicolor. Jonn Wayne, Robert Mi-tchum. Impero 15.30 «La blsbetica domata« Technicolor. E. Taylor, Robert Burton. Astoria 16.30 «11 siparlo strappato« Technicolor. P. Newmann, Julie An-drevvs. Astra Zaprto. Vittorio Veneto 16.00 «11 tigre« Technicolor. Komični film. Vittorio Gassman, Eleonora Parker, Ideale 16.00 «Lilly, tl vagabondo« — Technicolor. Walt Disney. Abbazbia 16.00 «Papži, ma che cosa hai fatto in guerra« Technicolor. James Coburn, Giovanna Ralli, Al-do Ray. (Drama v treh dejanjih) ZA PROSLAVO STOLETNICE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN JAKE STOKE Jaka Štoka «ANARHIST? (Burka v dveh dejanjih) V petek, 3. novembra ob 21. uri v soboto, 4. nov. ob 21. uri V nedeljo, 5. nov. ob 16. uri V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Jaka Štoka «ANARHIST» V četrtek, 9. novembra ob 20.30 V PROSVETNEM DOMU NA PROSEKU Jaka Štoka «ANARHIST» KULTURNI DOM V soboto, 11. nov. ob 21. uri v nedeljo, 12. nov. ob 16. uri Gostovanje Opere Slovenskega Narodnega gledališča iz Ljubljane z opero Aleksandra Por-firjeviča Borodina «KNEZ IGOR» Prodaja vstopnic od 12. do 14-ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Gledaljšča Verdi Abonenti na operno sezono za de A, B, C in D lahko prevzamejo >' bonmajske bloke pri blagajni gleda11' šča Verdi (tel. 23988). Blagajna je razpolago tudi novim prosilcem za r bonmaje za sezono, ki se bo začela “• nov. z Verdijevo opero «Falstaff»- Teatro Stablle Danes zaprto. Jutri ob 20.30 Pred' stava Goldonijeve komedije ((Laže1' vec« za red E. V galeriji Prottl se nadaljuje P10-daja vstopnic. Razstave V umetnostni galeriji Rossoni raZ' stavlja od 1. do 10. t.m. slikar Glor' gio Milia. Slikar se Je rodil leta 1®^ v Postojni kot sin sardinskih staršev-Živi m dela v Trstu, kjer je tudi Študiral na umetnostni šoli pri muzej11 «Revoltella». ran in udarcev po desni nogi. Po- i trije so s pomočjo Antona Sedma-nesrečenega fanta je v zasebnem1 ka, avtoprevoznika iz Kopra, sku-avtu spremljal v bolnišnico oče I šali v Jugoslaviji razpečati obleke Bruno, ki je povedal, kako se je | v vrednosti okrog 45 000 novih di-pripetila nesreča. Če ne bodo na- narjev, ki so jih vtihotapili preko stopile komplikacije, se bo moral Kopra in pripeljali na Reko. Tiho-mali Mario na ortopedskem oddel- ^Pci b°d° odgovarjali pred okrož-ku bolnišnice zdraviti od 15 do 30 dni. nim sodiščem na Reki. Medtem je carinarnica na Reki izrekla carinske kazni: Sergio Campisi mora plačati 20.000, Benedetti in Pahor po 15.000, a Sedmak 5.000 novih dinarjev. Poleg tega sta bila zaplenjena avtomobila s katerima so prepeljali blago na Reko. V petek, 27. oktobra je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani SAVO SPACAL Prijatelji mu čestitajo k uspehu Torkov koncert Mestnega orkestra iz Dubrovnika v Kulturnem domu je navdušit maloštevilno občinstvo, predvsem pa je ogrel naše glasbenike, ki so bili med občinstvom verjetno v večini. Zakaj ni nastop tega uglednega ansambla privabil več občinstva je vprašanje zase, o katerem bi bilo treba načeti temeljito razpravo in najti učinkovito zdravilo, kajti brez vsakega dvoma je za našo kulturo naravnost sramotno, da mora tak ansambel pod vodstvom našega rojaka in ob sodelovanju izvrstnega in če v svetu uveljavljenega madiarska solista, igrati takorekoč pred praznimi stoli. Ne gre samo za to, kakšen vtis so lahko o naši kulturnosti odnesli gostje iz daljnega tako eminentno kulturnega mesta matične dežele, temveč gre predvsem za to, kakšno kulturno legitimacijo si dajemo sami. Ali res ni med nami več kot dobrih sto ljubiteljev kvalitetne simfonične glasbe? Ali pa gre za navadno kulturno otopelost ________________________ ________ celo tudi pri tistih, ki bi jih z vso Gioberti in Ul. delle Cave, kjer je upravičenostjo pričakovali med u- nastalo novo naselje ljudskih his. delečenci takih kvalitetnih gosto-.-. hnrtM izjavil, da je za sedaj to nemogoče, i vanj? Ali je ta kulturna otopelost področju bodisi dirigent, bodi l To vprašanje, je poudaril odbornik, I res če do take mere načela našo kot pedagog m ravnatelj dubrovnt- potrebo po kulturni hrani, da se zadovoljujemo z najbolj povprečnimi televizijskimi programi? Na vsa ta in še druga boleča vprašanja si moramo odkrito odgovoriti in temeljito spremeniti naš odnos do resnične kulture, če hočemo, da se bo še kdo trudil za to, da nam posreduje taka gostovanja in če hočemo, da bo še sploh kateri kvalitetni ansambel imel voljo priti med nas. Te misli so me mučile ves čas, ko sem se med odmorom razgovor-jal z dirigentom Antonom Nanutom in ko mi je pripovedoval o uspehih svojega šolskega orkestra in solistov, ki so gostovali pri nas lani, v letošnjem letu pa čeli priznanja tudi v Budimpešti, o Mestnem orkestru, ki se pripravlja na daljšo turnejo po Italiji, med katero bo imel 14 koncertov, ter o lastni dirigentski aktivnosti doma v Dubrovniku, v drugih jugoslovanskih mestih, v Varšavi, v Budim-pešti, kjer je dirigiral glavnim dr čarnim orkestralnim ansamblom, na berlinskem radiu in drugod. Za svoje čivljenjsko delo na glasbenem ške glasbene šole, je Anton Nanut prejel pred nedavnim najvišjo dubrovniško priznanje: nagrado mesta Dubrovnik, ki jo vsako leto podeljujejo najuglednejšim kulturnim delavcem in umetnikom. Kolikšen ugled si je dirigent An ton Nanut če pridobil v glasbenem svetu, pa dokazuje tudi njegov izredno bogat koledar gostovanj v prihodnjem letu, ko bo dirigiral najbolj znanim orkestrom verjetno če v marcu na muenchenskem radiu, nato na berlinskem radiu, potem pa v Londonu v Neu) Elisabeth Hallu, poleti v Budimpešti, decembra v Varšavi, kjer je če stalen gost, pozimi v San Remu in morda še kje. Včeraj se je dubrovniški orkester podal na kratek izlet v Benetke, nocoj pa bo nastopil v Kopru m potem na povratku v Dubrovnik če v drugih dalmatinskih mestih. Našim odličnim gostom, predvsem pa dirigentu Nanutu, našemu rojaku iz Kanala ob Soči, čestitamo in želimo v njegovem kulturnem poslanstvu še veliko uspehov, ker nas vsak uspeh slovenskega u-metnika samo iskreno veseli. j.k. Na stopnicah je padla Včeraj popoidne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek 65-letno Anno Cernaz s Sa-Ute Zugnano 48, ki je imela rane in udarce po čelu in levi ličnici. Bolničarji so povedali, da so po-nesrečenko malo prej pobrali na stopnicah stavbe, v kateri stanuje, kjer je po vsej verjetnosti spodrsnila in nerodno padla. Cer-nazova se bo morala zdraviti 10 dni. IIIIIIIIIIUIIinilllllllllllllllltlHIIIIMIIIIIIMIIIIIItlllMMIIIIIMIllIllIlllllMIIMIIIIIIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinill PREDVČERAJŠNJIM V LADJEDELNICI SV. MARKA «Atlantska plovidba» prevzela novo motorno ladjo «Baranja» Nova ladja za dubrovniško pomorsko družbo, ki so jo zgradili v Sv. Marku, ima 26.000 ton nosilnosti Pogonske stroje so izdelali v Tovarni strojev Predvčerajšnjim so v ladjedelnici Sv. Marka izročili lastnikom tovorno motorno ladjo «Baranja», ki jo je naročila skupno z ladjo enake vrste «Atlantska Plovidba« iz Dubrovnika. Pri podpisu zapisnika o izročitvi ladje so bili navzoči glavni ravnatelj jugoslovanske plovne družbe kap. Spiro Savin, za CRDA pa glavni ravnatelj dr Piero Tar-tarelli in ravnatelj ladjedelnice Sv. Marka inž. Vittorio Battagliarini. Pri dviganju zastave pa so bili navzoči konzul SFRJ v Trstu Čedomil Hrast, pooblaščeni upravnik Italcan-tieri dr. Gaetano Cortesi, razni inšpektorji za klasifikacijo ladij ter funkcionarji Atlantske Plovidbe in CRDA. Ladja ima 26.000 ton in je na poizkusni vožnji vozila z brzino 17.74 milje na uro ter ima motor z močjo 12.000 konjskih sil. Ladja razpolaga s 7 skladišči, ki imajo skupno 34.400 kub.m prostornine. Dolga je 190,46 m in visoka 14 m ter ima, ko je popolnoma natovorjena 10,49 m gre-za. Pogonske stroje so zgradili v Tovarni strojev. Ladja je odplula v Dubrovnik. Neznani tatovi so v noči med ne. deljo in ponedeljkom s silo odprli vrata fiata 500 TS 94771, ki ga je 40-letna učiteljica Renata Cafieri por. Vidulli iz Ul. Catraro 1 pustila v neposredni bližini doma in odnesli rezervno kolo ter gumijaste tepihe v skupni vrednosti 35.000 lir. Tatvino je Cafierijeva prijavila na komisariatu Starega mesta. STARSI! Na novej'še otroške knjige, pravljice dobite; na PROSEKU: v KRIŽU: v NABREŽINI: v SESLJANU: na OPČINAH: v BAZOVICI: v DOLINI: in slikanice tobakarna BUKOVEC tobakarna ŠVAB trgovina MIKA papirnica TAGLIAFERRO papirnica BERNARDI tobakarna KRIŽMANČIČ trgovina KOS TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst — Ul. sv. Frančiška tel. 61-792 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/III TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr«*l - Ul. av. UritnCIAkii SO T« l(-I«n 0I-7US Novost: Frison - Roche: SESTANEK V ESSENDILENU lir 1.600 g: UMEVNA SLUŽBA LEKAMIV (-0(1 IJ do It ure) AlI Anselo 4'oro, Trg Goldoni Clpolla, Ul B dpogglo 4: Marchlo, Glnnastica 44 Miani, Drevored Mlr mare 117 (Baikovlje). NOČNA SLUŽBA LEKAKN (ud IS 8(1 du 8 301 Dr Gmeiner, Ul Gluha 14; Man^ ni. Ul. Settefontane 2; INAM Al v, dro, Trg Oberdan 2; D Ambros*1, 11' Zorutti 19-c Za Izpolnitev želje pokojnega in očeta Mirka Dovška daruje dr.j( žina namesto cvetja na grob SO.OOO za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob strica ka Dovška daruje, po pokojnikovi „ ■Ji. 10.000 lir za Dijaško matico Z (IriDIno o Mano Malalan daruje 1000 Ur za s m c . ai - ii-.aii.mi n.i (iw ;; £ A n V A L A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakor koli stali ob strani ob smrti našega dragega moža, očeta in brata MIRKA DOVŠKA vsem darovalcem cvetja ter vaščanom, prijateljem in znancem ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi Sloven. skl prosvetni zvezi, društvoma «A. Sirk« in «Vesna«, njenemu pevskemu zboru ter vodstvu in osebju podjetja «K. Bani« Posebno pa se zahvaljujemo zdravniku dr. Fr. Settlmu za vso skrb in nego, s katero Je dolga leta pomagal pokojniku. ŽENA, OTROCI, BRATA IN SESTRE Križ pri Trstu, 2. novembra 1967 primorski dnevnik - 5 - NA SESTANKIH POD PREDSEDSTVOM ŽUPANA Posebna komisija preučuje potrebe bodočega razvoja prometa v Trstu V glavnem gre za ureditev prometnih infrastruktur v smeri industrijskega področja s povezavami s cesto 202, za obmorsko krožno cesto itd. .Medtem ko se danes ne rešujejo niti najbolj nujna dela za razširitev <*st in ulic v občini, na katerih se Promet razvija z vedno večjimi težavami in nesrečami, ko v več kot desetih letih niso uspeli razširiti hiti manj kot kilometer Furlanske ceste od Grete do svetilnika (do ^daj so jo razširili le do jugoslovanskega konzulata), se v zadnjih časih sestaja pod vodstvom župa-ha inž. Spaccinija tehnična komisi-la, ki je začela razpravljati o «Tr-Jd'20d°>>, se pravi o bodoči gradnji obvoznih, nadvoznih in pod-(.fjheijskih cest, za katere bodo potrebovali na stotine milijard lir. Poročilo občinske uprave pravi, se je nedavno sestala pod vod-tvom župana tehnična komisija, rr,uskladi in pospeši pobude na Področju nujnih infrastruktur za jf5voi tržaškega pristaniškega in tnaustrijskega gospodarstva. Komi-r!Ja Je na koncu seje sestavila no-o posebno komisijo, ki se bo ukvar-izključno z vprašanji železni-“£}h in cestnih povezav z industrij-pristaniščem v žavljah v per-bodoče gradnje novih in-ustrijskih obratov. Novo komisijo, . JChteri so predstavniki pokrajine, ir2iTe’ hujske in dolinske občine, sirijskega pristanišča, ANAS in bo vodil tržaški župan inž. Pdccmi. Komisija bo imela nalogo mpravitl vse potrebno, da ne bodo rr®ude in pomanjkljivosti v pro-zvezah zadušile gospodarski hapredek Trsta. Na sestanku komisije, pravi spo-ugotovili, da je treba naj-j* eJ odgovoriti na vprašanje, kakš- hnrf80 danes in kakšne bodo v pri-niTY?2sti potrebe prometa, ki teži . dustrijsko pristanišče. To vpra-čeprav je glede železniške vjczave lažje rešljivo, ostaja še neznanka v pogledu splošne toriT *e' Cel° Potrebe «Grandi Mo-slftrt tu®0 Povsem znane zlasti ® cestnih prevozov, medtem ko vel iti ai u^otoviU, da je treba ta moti obrat povezati neposredno z Di-itr®’ kJer Pa bi zanj zgradili Tv^rno obal°- koniisija meni, da morajo dott • evanJa upoštevati tudi bo-žraifi- industrijske obrate, ki bodo sketi na. novih področjih industrij v>a pristanišča. Industrijsko pri :e pa je samo ena kompo- ^Pristanišča. Industrijsko pri-hentSC? pa Je samo ena kompo-Obift- -a' ki zanima to področje, hant • a ^ druga komponenta, ki se DroSft na mestni in medobčinski npJPht Trst-Milje; tretja kompo-Pa « ^ J° Je treba upoštevati, štlAn? nanaša na mednarodni turi-()0vni Promet preko mejnih preho-notr„z Jugoslavijo. Tako bo treba ske»Je cestne povezave industrij-- ga Pristanišča povezati z držav-202, da se preprečijo ozki zaviranje prometa. Promet no »"^vamsca povezati z arzav-grlo • 202’ da se preprečijo ozka np ^n zaviranje prometa. Promet-sedn£?!?ebe bt>do lahko večje od cestnih odsekov, ki - skup-skoSnSsto 202 P°vezujejo industrij-2at,. Pristanišče z zgornjo okolico, hiorevi labko nastala potreba po ‘ eoitnem novem načrtu za novo tfgv^avo z omenjeno cesto, ker je sto°a upoštevati, da se bo na ce-moi„ ? usmeril tudi promet s po-‘a Vil., ki ga sedaj gradijo. Komisija je ugotovila, da so ta r{ r^anja zelo zapletena in da mo-v zei njihova uresničitev, čeprav Proni? daljšem razdobju, začrtana, jUCena in določena v naj kraj-Sočanu, da se čimprej začne po-hačM- ki ga zahtevajo izvrševal ni n is denarna nakazila in gradil infrastruktur. Ijof.a.sestank.u komisije so razprav-6toiy,tudi d vprašanju, ki je v pridnosti tržaške občine in ki se nase n na R°bmorsko krožno cesto«, pPravi na hitro vozno cesto za w„,?favo Starega pristanišča in In i315‘ga kolodvora z Ulico Flavia uidustrijskim pristaniščem. 2l<^5lovni načrt predvideva gradnjo rtlestntrOV aroke ces16- ki bo vzdolž st?* kn Pri?*i4fa sv. Andreja (ki ga bodo ZeiT?,6,1710 razširili), Drevoreda Eli-JSKih poljan in skozi sedanje igri- šče v Pončani dosegla škedenjski grič. Tu bodo zgradili cesto v 300 metrov dolgem predoru z izhodom pri Sv. Soboti in z vključitvijo v Ul. Flavia. Za to cesto se občina že resno zavzema in je vključena v deželni razvojni načrt. Poleg tega so na sestanku govorili tudi o preureditvi mestnih javnih prevozov. Glede tega bo treba na primer proučiti možnost gradnje hitrih prometnih zvez samo za javne prevoze (filovije in avtobuse) v podzemeljskih predorih, ali pa celo enotirne vlake, nad vozne ceste itd. Sporočilo pravi, da je vse to vprašanje prihodnosti, toda bližnje prihodnosti. Te domneve potrjujejo pobude, ki nastaja.jo v velikih evropskih mestih, kakor tudi zelo preprosta ugotovitev, da so postale sedaj ceste, ki so bile pred desetimi leti pretirano ugodne, prenatrpane s prometom. so jo izrekle sindikalne • organizacije v zvezi z reorganizacijo upravnih služb plovnih družb skupine Finmare, kar se zaposlitve tiče, ne-upravičenca. Ukrepi za reorganizacijo namreč ne predpostavljajo odpustitve osebja. IRI pa je ministrstvu sporočil, da ne bodo zaradi razpreme raznih ladij po zapori Sueškega prekopa odpustili nobenega pomorščaka, marveč da bo prišlo samo do sprememb pri vrstnem redu vkrcevanja pomorščakov. Kar se tiče preureditve pomorskih zvez, proučujejo ustrezne načrte na ministrstvu za trgovinsko mornarico ter bo sprejela dokončne sklepe o tem vlada. Iz tega poročila se torej vidi, da se potrjujejo govorice o načrtih za skrčenje in koncentracijo uradov plovnih družb PIN kakor tudi o preureditvi raznih njihovih pomorskih prog. Res je, da ne bodo zaradi tega odpuščali uradnikov, res pa je tudi, da bo v prihodnje manj možnosti za zaposlitev nove delovne sile v teh uradih. Prav tako povzročajo tudi razumljivo. skrb vesti o preureditvi pomorskih prog in zvez, saj utegne biti pri tem Trst in sploh ves Jadran ponovno oškodovan v korist pristanišč na Tiren-skem morju. Vsaj doslej je prevladovala težnja po zapostavljanju jadranskih pristanišč. llll■lllllllllllllllllllIIIlllllllllllllllIl1llllllllTllIlImlilll■llIl|||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllulIlllllllllll Zagotovila o zaposlitvi uslužbencev družb PIN Predvčerajšnjim je minister za državne udeležbe Bo poslal prefektu Cappeliiniju brzojavko, v kateri mu je sporočil, da je zaskrbljenost, ki ODKRITA TOLPA MLADIH ZLIKOVCEV Ropali so, kradli, izsiljevali ter izkoriščali mladi dekleti Na sled so jim prišli, ko so najprej izsledili obe dekleti (tujki), ki sta izpovedali vso žalostno dogodivščino Šest mladih malopridnežev, od katerih so trije še mladoletni, se bo moralo zagovarjati pred sodniki, ker so zagrešili cel kup nepoštenih dejanj. Med temi so rop, tatvine, izsiljevanje in nemoralna dejanja na javnem prostoru. Poleg teh, se bo zaradi nemoralnih dejanj moralo zagovarjati še mladoletno dekle, ki je skupaj s prijateljico nasedla vabam nepridipravov. 22-letni Salvatore Vecchio z vzdev kle I. L. pa so obtožili nemoralnih dejanj. Zase je prodajal tuje knjige Agenti s komisariata na Trgu Dalmazia so te dni prijavili sodišču 39-letnega trgovskega zastopnika Daria Ser toni j a iz Ul. Marti-ri della Liberta 3 zaradi goljufije in poskusa goljufije. Bertoni se je _______ _________ _______ _______ že pred časom oddaljil iz mesta, korii «Egidio», 20-letni Ennio Grat-j zato so ga policisti prijavili v od-tagliano, 23-letni Vinicio Nuralo- sotnosti. vich, 19-letni V. R„ 15-letni B. R. I Sredi julija se je na komisana-in 16-letni G. L. so na cesti pred | tu zglasil lastnik knjigarne «!. Sve- čani ga obrežja (kjer bodo po kon-Sb? &radnji krožne železnice od-**aJal!šč železnižke tračnice), Spre- nekaj tedni srečali dve mladi tujki, 17-letno I. L. in njeno prijateljico. Z besedami, obljubami, grožnjami in še s čim, jim je uspelo, da so dekleti zapeljali in z njima delali; kar šd hoteli. Potem je prišlo na vrsto izsiljevanje, tako da sta dekleti morali plačevati nekakšen rijfovefcft.iča molčečnostzlikovske šesterke, ki je stalno grozila, da bo vse izdala. Kot da tega ne bi bilo dovolj, so zlikovci eni izmed deklet pod grožnjo iztrgali iz rok torbico, v kateri je hranila nekaj denaria. Vsa zadeva se je vlekla nekaj časa, dokler niso agenti letečega oddelka, s sodelovanjem ženske pm licije pri oddelku za tujce, prišli na sled obema dekletoma. Spočetka sta se bali povedati resnico, ker so jima bile vedno v mislil) grožnje. Končno sta le izpovedali, kaj se jima je dogajalo in na pod lagi njunih izjav so policisti prije li vseh šest mladeničev. Vecchia in Nuralovicha so aretirali in odpeljali v zapor, ostale pa so pustili na začasni svobodi. G. L. in Vecchia so prijavili sodišču zaradi ropa in sodelovanja pri ropu z obteževalnimi okoliščinami, tatvine in izsiljevanja. Grattagliano se bo I vo» Sergio Zorzon in službujočim agentom povedal, da hodi po hišah neki Bertoni, ki brez njegove ved nosti nrodaia knjige na obroke, kot polnopravni zastopnik knjigarne «1. Svevo». Zgodilo se.i je namreč, da je Bertoni prodal Gianfrancu Robbu za 15.000 lir knjig na obroke, kasiral 1000 lir in poslal kupca po knjige v knjigarno. Razumljivo _ je, da Zorzon knjig ni hotel izročiti, ker o kupčiji ni vedel ničesar. Od tod prijava Bertonija na sodišču. PROŠNJE ZA PRODAJO BOŽIČNIH DREVES 2upanstvo sporoča, da bo občina tudi letos izdajala dovoljenja za prodajo božičnih drevesc osebam, ki imajo že licenco za prodajo cvetlic, sadja in lubenic. Prošnje je treba poslati občini do 10. novembra letos. MRTVIH Vsako leto znova se spominjamo padlih za našo priborjeno svobodo Polaganja vencev v Števerjanu, Gonjačah, Gorici, Sovodnjah in Pevmi Na včerajšnji dan vseh mrtvih so bila goriška pokopališča okrašena z velikimi šopi krizantem, spomeniki in grobovi padlih za svobodo in,napredek pa z venci organizacij, ki so se spomnile njihove velike žrtve. V torek je lepo vreme omogočilo, da so svojci uredili grobove. Takoj po maši so v števerjanu partizani in predstavniki prosvetnega društ/va «Briški grič« r.oložili venca k spomeniku padlih partizanov, ki kakor velika plamenica simbolizira njihovo žrtev za svobodo. Po enominutnim molku je pevski zbor p.d. «Briški grič« zapel žalo-stinki. Vence v spomin na vse mrtve v drugi vojni sf položili občinska uprava, Kmečko delavska zveza in katoliško prosvetno društvo, cerkveni zbor pa je zapel žalostinke. Predstavniki partizanov iz šte-verjana in prosvetnega društva «Briški grič« so se nato odpeljali v goriška Brda, kjer so se jim pridružili predstavniki Zveze partizanov. Skupno so položili dva venca k veličastnemu partizanskemu spomeniku v Gonjačah, postavljenemu 1961. leta ((Sinovom Brd in Benečije«. Hud mrzel veter z dežjem se je poigral z akordi žalostinke, ki so jo zapeli pevci ((Briškega griča«. Osrednja spominska svečanost za padlimi partizani je bila včeraj dopoldne na glavnem pokopališču, kjer je pokopanih več desetin znanih in neznanih partizanov. Vence so položili predstavniki Slovenske kulturne gospodarske zveze, ANPI ter mladine. Občinska uprava iz Sovodenj se je spomnila padlih borcev za svobodo s položitvijo venca k lepemu spomeniku sredi vasi. Partizani iz Pevme so položili venec k spomeniku, ki ponazarja Triglav, simbolični znak, ki so ga partizani nosili na svojih uniformah, medtem ko je generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Tepina položil venec na partizansko grobišče v Pevmi, nakar je odšel v Gonars ter se tudi tamkaj spomnil umrlih političnih preganjancev, ki so jih fašisti aretirali v okupirani Sloveniji ter jih odpeljali v taborišče. Tudi letos se je demokratično ljudstvo preko svojih organizacij poklonilo spominu svoiih najboljših sinov, ki. so darovali žviljenja. da bi njihovi,,pptpmp.i. #yejj $yffbpjiftoJn brez nevarnosti za nove vojne vihre, sdanbi , v miru uživali sadove, trdo dosežene v edinstveni, zgodovinski epopeji za obstoj ali uničenje našega naroda. Zmagala je pravična stvar; naš dolg do padlih partizanov, protifašistov, političnih preganjancev bo trajen. 7)idtna uledftuUuu Ureditev prometa pri križišču Baiamonti Spoštovano iredništvo: ... ___. .. Kakor vsako leto, je tudi letos moral zagovarjati zaradi sodelova- poveljstvo mestnih redarjev poskr-nja pri ropu, isto velja tudi za B., belo da se promet pri mestnem R. in V. R„ ki sta sodelovala tu pokopališču kolikor se da resno raz- • • . m.. 1M mulil COl ID di pri tatvini, Nuralovicha in de- m/mm PORTOROŽ PORTOROSE KUlLEHE CIIEMIM l)E EF.lt BA ECA RA priljubljena ifira TREME El (JUARA\TE NlGHT CLUB • CABARET STRIPTEASE A TMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU «PALACEt> PORTOROŽ ODPRTO VSE LETO asmMMMIk-* predvaja danes, 2. t. m. ob 18. uri VVamer Bros film: iiuc Assi Mi Manica ■.rajo: TONY CURTIS VIRNA LISI GEORGE C. SCOTT vija. To je logično in prav, saj je znano, da se v teh dneh zgrinjajo 1 na pokopališče velike povečini mo-i torizirane množice. Vendar bi hoteli pri tem opozoriti poveljstvo mest-' nih redarjev na pomanjkljivost, ki i smo jo opazili ob dnevu mrtvih lani in tudi že včeraj Na vseh mrtvih dan lani je bil postavljen prometnik na križišču pri Ul. Baiamonti, torej kjer se Istrska cesta steka v cesto, ki prihaja iz predora, le v opoldanskih urah, medtem ko je bilo zaradi neprestane kolone avtomobilov iz središča mesta in v mesto tako rekoč nemogoče preriniti se v kolono in so zato bile na cesti od Krematorija do križišča dolge kolone vozil, ki so prihajala od Sv. Jakoba. Včeraj kmalu popoldne so ob vstopu k pokopališču bili štirje redarji, ki so urejali oromet Po tretji uri jih je bilo kar devet: dva pri Sv. Ani (Piazzale Valmaura), sedem pa na odseku 300 ali 400 m ceste do odcepa v Ulico Vigneti. Saj je res, da so imeli veliko dela, ker je bilo prometa veliko, toda le kakih 200 m višje proti mestu, na že omenjenem in zelo prometnem križišču pri začetku Ul. Baiamonti, ni bilo nikogar in se je zato promet zaviral. Menimo, da bi bilo treba tudi na to križišče postaviti redarja. Sicer pa imamo glede križišča pri Ul. Baiamonti, to se pravi na Piazzuola Baiamonti, svojo pripombo. Ko so pred leti proučevali to križišče, verjetno niso upoštevali naraščanja prometa, ki ga pogaja razvoj industrijskega pristanišča, in razvoja motorizacije tudi v jugovzhodnih predmestjih ter v okolici. Verjetno pa so bolj upoštevali krčenje stroškov za osebje. Zato so si omislili »urejeno križišče*, kot so ga tudi uredili v obliki, kakršno ima danes. Toda kdor redno prihaja v središče na delo skozi to križišče, bo za gotovo opazil, da ta rešitev ne le ni najboljša, ampak sploh ne zdrži več. V urah tako imenovane ga visokega prometa se tu zagnete toliko vozil, ki od Sv Jakoba rinejo proti Sv. Ani, da se le s težavo prerinejo skozi nepretrgano kolono, ki vozi iz industrijskega pristanišča in predmestij ter okolice, ali pa v obratno smer Tu bo prej ali slej treba postaviti ali semafor ali prometnika. Sedanja rešitev, kot smo že rekli, ne bo zdržala^ F. U. VESTI IZ TRŽIČA V nedeljo proslava oktobrske revolucije Sekcija KPI in mladih komunistov v Tržiču bo priredila v nedeljo 5. novembra ob 10.30 v dvorani Roma proslavo 50-letnice bolj-ševiške revolucije, ki je predstavljala mejni kamen za razvoj socializma na svetu. Svečani govor bo imel poslanec Mario Lizzero, ki bo obenem otvoril razstavo originalnih lepakov revolucije ter še neobjavljenih fotografij iz življenja sovjetskih ljudi. Razstava bo odprta do srede 7. novembra. Delegacija ANPI je včeraj položila vence na grobove padlih partizanov na obeh pokopališčih v Tržiču Na seji občinskega sveta v Tržiču je župan Romani poročal o izidu milanskih pogovorov med delegacijo občinske uprave in družbe SOLVAV. Napovedal je skupen sestanek članov občinskega odbora in- načelnikov skupin, na katerem bodo sestavili resolucijo ter v njej izrazili svojo zaskrbljenost za nadaljnjo usodo tržiške kemične tovarne. Na seji so nato odobrili prošnje na državo, da finansira izgradnjo treh šol in dveh telovadnic za 307 Prenovili so nagrobnik Simona Gregorčiča * v gornji Soški dolini in marsikatera taka skupina je obiskala tudi Gregorčičev muzej v njegovi rojstni hiši na Vršnem ter njegov grob na pokopališču pri Sv. Lovrencu. Tam pa so ugotovili, da je nagrobni spomenik precej zanemarjen. Barva črk je bila skoro popolnoma izlizana in na kamnu se je razpasel mah ter umazanija. To so ugotovili tudi v klubu starih goriških študentov, ki je v zadnjih letih poskrbel za postavitev spomenikov raznim zaslužnim možem. Tokrat pa so vzeli pobudo za obnovitev Gregorčičevega nagrobnika. Delo so poverili nekemu kamnoseku iz Kobarida, ki je na novo prebarval napisne črke in očistil kamen. Tako so obiskovalci ob prazniku vseh mrtvih našli prenovljen tudi nagrobni spomenik gori-škega slavčka. V LJUBLJANI IN NA VRŠIČU Prijateljsko srečanje planincev iz Slovenije, Itnlije in Avstrije li še tesnejše sodelovanje planincev alpskega področja Na srečanju tudi predstavniki SPD iz Gorice in Trsta Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani srečanje planincev treh obmejnih dežel Slovenije, Furlanije, Jul. krajine in Koroške. Poleg predstavnikov Planinske zveze Slovenije so se srečanja udeležili tokrat prvič tudi trije predstavniki Slovenskega planinskega društva iz I stolnici. spominska darila, nakar so vsi skupaj odšli na mestni magistrat, kjer jih je sprejel predsednik mest. nega sveta Ljubljane inž. Miha Košak, ki je pozdravil boste v imenu Ljubljane ter jim želel, da bi se dobro počutili v slovenski pre- Med letošnjo poletno sezono je bilo mnogo tujih turistov tudi v Gorice, ter predstavniki Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Od italijanskih planincev so bili prisotni predstavniki CAI iz Gorice in Societa Alpina Friulana iz Vidma, dočim predstavniki CAI iz Trsta niso prišli. Iz Avstrije so bila zastopana planinska društva iz Celovca, Beljaka in Gradca. Goste je prvi dan sprejel na sedežu PZS njen predsednik dr. Miha Potočnik, v imenu Planinske zveze Jugoslavije pa jih je pozdravil njen predsednik in minister Marijan Brecelj. Po pozdravih so predstavniki PZS poklonili gostom VESTI Z ONSTRAN MEJE V Rožni dolini so odkrili turške tihotapce s mamili V skrivnem bunkerju pod sedežem avta so našli 8,5 kg opija Do poletja bo dograjena žičnica na Sv. goro . Slikarska razstava Carinski uslužbenci v Rožni dolini so zabeležili te dni izreden u-speh. Pri preiskavi osebnega avtomobila opel rekord, s katerim je dopotovala na mejni prehod iz notranjosti države in namenjena v I-talijo, skupina petih turških državljanov, so odkrili bunker, v katerem je bilo kar 8.25 kg mamila. Gre za surovi opij. Razen tega so imeli tihotapci v avtomobilu še rezervno registrsko tablico, na kateri je moč posamezne številke menjavati. Izvor in pot opija bo pokazala nadaljnja preiskava pred sodiščem v Novi Gorici. Sedaj preverjajo sodni organi izjave petih potnikov na znano božjepotno in turistično vzpetino nad Novo Gorico Sveto goro. Obljubljajo, da bo žičnica u-sposobljena za promet prihodnje poletje. Podjetje Avtopromet jo gradi v sodelovanju z neko firmo iz Milana, ki delno kreditira gradnjo. Za novo žičnico bodo potrošili 643 milijonov dinarjev. Dolga bo 1791 metrov, višinska razlika med spodnjo in zgornjo postajo pa bo znašala 563 metrov. Z žičnico, ki jo gradijo, bo moč prepeljati na uro po 420 ljudi. Imela bo dve gondoli. Vsaka bo lahko sprejela po 35 ljudi naenkrat. Njuna potovalna hitrost pa 'io 9 metrov v sekundi. Podjetje Avtopromet bo postavi- iz avtomobila, ki so dejali, da so io °b žičnici tudi nekaj turističnih ■brir - na-- poti - v -Belgijo; -kjer so -za posleni. Kazenski poizvedbeni postopek vodi sodišče proti Abdur-rahmanu in Numanu Karadurmu-su. Nazivu Yazanu, Veliju Akarju in Sumejmanu Isinu. Dosedanja preiskava še ni dala večjih rezultatov. Skupino tihotapcev sta odkrila carinika Milan ščuka in Milan Vnuk. Ker se jima je zazdel sumljiv avtomobil belgijske registracije, sta ukazala šoferju, naj ga zapelje nekoliko nazaj. Tedaj pa se je začel šofer čudno obnašati in jo je hotel potegniti proti Italiji. Ob natančnejšem pregledu vozila so ugotovili, da ima avtomobil pod zadnjim sedežem vgrajen poseben bunker in v njem so našli mamilo. Cariniki so ugotovili, da je bil bunker že večkrat pritrjen na vozila in verjetno tudi uporabljen za podobne namene. Na avtomobilu, ki je prišel na mednarodni prehod v Rožno dolino, pa je bil pritrjen verjetno šele prvič. V vozilu so namreč našli tudi sveder, s katerim so prevrtali pločevino avtomobila. objektov. , Ob-., njeni. ,spodnji postaji-pa bo tudi parkirni prostor za avtomobile. Naenkrat bo lahko parkiralo 150 vozil. • • » V petek zvečer bodo na razstavnem prostoru v avli novogoriške občinske skupščine odprli razstavo del akademskega slikarja Rafka Nemca. Za razstavo vlada med novogoriškim občinstvom veliko zanimanje, saj velja umetnik za e-nega najbolj izrazitih likovnih u-stvarialcev na Primorskem. Razstavljena dela bodo prikazala predvsem Nemčevo ustvarjalno dejavnost zadnjih dveh let. Novogoriški Avtopromet je začel pred nedavnim z gradnjo žičnice imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiii «POSOČJE» V ČEDADU V kinodvorani Kistori v Čedadu je v nedeljo nastopila folklorna skupina «Posočje» iz Tolmina. Povabilo jo je p. d. «Ivan Trinko». Prikazala je bogat spored narodni b pesmi in plesov. Odlikovali so se oktet iz Kobarida, inštramentalni kvartet (oba na slikah), ženski kvartet, solisti ter plesalci. «Posočje je tokrat že drugič nastopilo v Benečiji: prvič je bilo gost fantov, ki so pripravljali vaški praznik Slikar Ciro Russo razstavlja v Gorici V razstavni dvorani v goriški pasaži razstavlja te dni svoja olja, kakih 25 po številu, italijanski slikar Ciro Russo, ki je doma izpod Vezuva, pa se je potem preselil in udomačil v, Sesljanu, kjer ima svoj dom v hiši št. 55-B. Russo razstavlja predvsem obmorske in pokrajinske motive. Med njimi je več motivov iz Gradeža, pa tudi trije pokrajinski motivi z jugoslovanskega dela Krasa, med drugim iz Komna in Škrbine. Vsa dela so novejše kreacije. V Gorico je prišel iz Vicenze, kjer je imel zadnjo razstavo svojih del. 2 mrtva in 3 ranjeni med Vidmom in Triceslmom Včeraj je prišlo na državni pon-tčbski cesti med Vidmom in Tri-cesimom do hude prometne nesreče, pri kateri sta dve osebi zgubili življenje, tri pa so bile ranjene, od katerih ena hudo. Smrtni žrtvi sta 64-letni Arnaldo Noacco in njegov 24-letni sin Lu-ciano, oba iz Tipane v Beneški Sloveniji, ki sta se peljala v osebnem avtu, s katerim sta na ravni cesti čelno trčila v volkswagen. Oba avtomobila sta zgrmela v jarek. Arnaldo Noacco, ki je sedel poleg sina, je bil takoj mrtev, sin, ki je šofiral, pa je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Hudo ranjen je bil voznik volkwagna 24-letni Vi-demčan Gianfranco Dunchelli. Zaradi zlomov na raznih delih telesa se bo moral zdraviti dva meseca, ostala dva potnika v volksvvagnu pa sta dobila lažje poškodbe. Do nesreče je prišlo, ker je No-accov avto, verjetno zaradi prevelike hitrosti, zdrsnil na mokrem cestišču in zavozil na levo stran. peljal z avtom v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki u-gotovili udarec na prsnem košu z zlomom nekaj reber in ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Požar na žagi v Gorici Prejšnjo noč ob 3.30 so poklicali goriške gasilce na žago Giuseppe Zulli, ki je nedaleč od njihove vojašnice v Ul. Fatebenefratelli 6 Po polurnem delu so popolnoma pogasili požar, ki je uničil dva kub. metra desk in poškodoval sušilno peč. Domnevajo, da je nastal požar zaradi pregretja sušilne peči. Škodo cenijo na okrog 100 tisoč lir. Prispevajte .ca DIJAŠKO MATICO 1 Po zakuski je sledilo zborovanje delegatov v posebni dvorani na magistratu, kjer so govorili predstavniki posameznih planinskih organi zacij. Predsednik CAI iz Gorice Lonzar je prinesel tudi pozdrave goriškega župana Martine in predsednika pokrajinske uprave dr. Chientarolija. Vsi govorniki pa so izrazili željo po še tesnejšem sodelovanju planincev treh dežel, ki jih povezujejo Julijske Alpe in Karavanke. Določili so tudi, da se bodo prihodnje leto zbrali na takem sre. Čanju v Belianku. Po govorih je dr. France Avčin predvajal lepe barvne diapozitive o lovu, planinarstvu in o lepotah Slovenije na splošno. Bil je deležen splošnega priznanja in odobravanja vseh prisotnih. Za nedeljo je bilo določeno, da se bodo zbrali na Vršiču in napravili vzpone na Mojstrovko in Prisojnik. Neugodno vreme jih je pri. sililo, da so spremenili prvotni načrt. Ob 10. uri so se zbrali v Erjavčevi koči in po zakuski odšli proti Trenti do spomenika Kugyju, kjer so se poklonili temu prvemu pobomiku bratstva med planinci sosednjih dežel, neglede na politične meje, ki jih ločijo. S skupnim kosilom v Tičarjevem domu na Vršiču se je zaključila ta lepa planinska manifestacija, pri kateri so si predstavniki treh dežel izmenjali svoje izkušnje in izdelali načrte za bodoče še tesnejše sodelovanje planincev tega področja. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan ln ponoči :e odprta lekarna AL CORSO, Marzini, na Korzu Italija 10 — tel. 24-43. V TR2ICU Danes ves dan ln ponoči je odprta v Tržiču lekarna «S NICOLO* dr. Giorgio Olivetti — Ul. I. Mag-gio 94 - tel. 733-28 V RONKAH Danes ves dan m ponoči |e odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione«, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel 75046. PREJŠNJO N0C V GRADEZU Trije z avtom v morje: vsi so se rešili brez težav Lastnik je plačal globo, ker je bila avtomobilska guma izrabljena Samo hladnokrvnost in prisotnosti duha se imajo trije mladeniči zahvaliti, če so se prejšnjo noč rešili iz osebnega avtomobila, ki je na trgu v Gradežu zapeljal v morje in se potopil. Mladeniči so zapustili vozilo brez posebne hitrice. Šofer vozila 20-letni Paolo Fonte-basso iz Ul. • Cosuličh 2 v Tržiču, ki je sedel za volanom, je odprl vrata ter odmaknil sedež, da sta mogla prijatelja 19-letni Armando Vellico iz Ul. Nazionale v Tržiču in 20-letni Claudio Fantoma iz Ul Ghirlandaio 3, ki sta sedela zadaj, brez težav zapustili vozilo. Vsi trije so priplavali k bregu, mokri stopili v bar, ki so ga zapustili nekaj minut poprej, ter vprašali gospodarja, če jim lahko da kakšno suho obleko. Nesreča se je pripetila okoli polnoči v torek. Fantje so zapustili bar ter na Trgu 26. maja stopili v avto, da bi se odpeljali domov; asfalt je bil moker ter šofer ni ločil asfalta od morja. Pognal je vozilo naravnost v morje, ki je na tistem kraju globoko med 3 in 4 metri. Reševanje je šlo, kakor smo omenili, brez večjih težav. Nastopile pa so danes, ko se je lastnik vozila vrnil v Gradež. Gasilci so s pomočjo dvigala in dveh potapljačev spravili avto na suho, pregledal ga je tudi mestni stražnik, ki je ugotovil, da je bila ena guma preveč izrabljena ter je fantu prisodil globo. Obstaja namreč možnost, da je šofer zavozil v mor. je zaradi neučinkovitega zaviranja zaradi izrabljene gume. Zaradi mokrega asfalta j'e avto zavozil s ceste Včeraj zjutraj nekaj po 6. uri se je peljal 30-letni kuhar Giovan-ni Maricchio, ki stanuje v Gorici, na Tržaški cesti 28. z avtom volks-wagen iz Gradeža proti Gorici, kjer je zaposlen v sanatoriju na Šem-petrski cesti. V bližini karabinjerske vojašnice v Gradiški pa je zaradi mokrega asfalta izgubil kontrolo nad vozilom in zavozil s ceste. Neki duhovnik, ki je privozil takrat mimo, je ponesrečenca od- PISMO UREDNIŠTVU Cesta in mleko v Ščednem Spoštovano uredništvo: Enkrat se lahko oglasimo tudi mi, ščedenci! Zadovoljni smo, ko vidimo, da so našo cesto vendarle začeli popravljati in širiti. No, ob-Hvala in čast vsem, ki se za to bodo kdaj kasneje tudi asfaltirali. Hvala in čast vsem, ki se za to zavzemajo. Vendar bi bilo treba rešiti še en naš problem. Zadeva bi bila tale: ščedenci imamo preobilo mleka samo za enega mlekarja, ki je ostarel in ne zmore več kot toliko: mleko pušča doma, pol ga vzame, pol pusti. Na tak način hlev ne daje dohodka. Ali se vam ne zdi, da bi morali o zadevi kaj pametnega ukreniti? Mislim, da bi morali v števerjanu odpreti kakšno mlekarno, ali pa naj se dobi kakšen resen mlekar. Nič napačnega ni, če gredo prispevki za «dom», za zvonove, ampak še najvažnejša bi bila mlekarna, četudi v zgradbi na trgu. Vaščan Op. uredništva: Morda bi kazalo pregledati možnosti o odprtju kaki ne zadružne mlekarne, ki bi za dalj ši 6as in temeljiteje rešila vpraša nje pobiranja mleka v vasi. In ker verjetno ni boljših prostorov, za kaj ne bi del zgradbe v Steverja nu, dokler še ni uporabna za pro svetne in rekreacijske potrebe, slu žil zbirališču za mleko. Obenem pa je sedaj ugodna prilika, da mle karji, ki jih v Števerjanu ne mani ka, poberejo blago tam, kjer ostaja. Illlllllllitlllllllllllt.lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Cnrira VERDI. 16.30: «Come le foglie al vento...», Rock Hudson in Lau-ren Bacall, ameriški barvni film. CORSO. 17.00: «Pronto! C’č una certa Giuliana per ten, K. Medici in G. Del. Kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.30: «Edi- po re», A. Valli in F. Citti. Ki-nemaskopski film v barvah; mla. dini pod 18. letom prepovrdam. CENTRALE. 17.15: «Duello n~l mondo«, R. Harrison in D. Boscherro. Barvni koprodukoj-ski film VITTORIA. 17.00: «L'occhio oal- do del cielo«, R. Hudson, K. Douglas fn D Malone. Amsriskl film v barvah / rzič AZZURRO. 17.30: «11 tigre«. Vitto-rio Gassman in Eleonor Parker, v barvah. EXCELSIOR. 16—22' «La Bibb'a«, A Gardner. P O TTioole ir S. Boyd Kinemaskope v barvah PRINCIPE. 17.30—22: ((Angelica av. venturiera«, M Mercier in D Ge-lin Kinemaskope v barvah S. MICHELE. 16—22: «1 predoni del Sahara«, G. Mikel in P. Tudor. Kinemaskope v barvah. Sle. di barvna slikanica. Itonkf EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «L’uomo dal brao-cio d’oro», Frank Sinatra in Kim Novak, v barvah. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Največ kolajn za Škamperle V vseh skupinah razburljive borbe za naslov Tudi nad namiznoteniškim turnirjem 10. slovenskih športnih iger sa je spustil zastor. Včeraj so se dne odvijale finalne tekme, ki so so dale naslednje izide: Mladinci (za prvo mesto) Ervin Mezgec (Cankar) ■ Boris Cotič (Doberdob) 2:1 (21:13, 12:21, 21:14) Čeprav so bila predvidevanja v prid Doberdoba, se je tekma zaključila z zmago presenetljivega Mezgeca, ki je bil bolj miren in izredno napadalno razpoložen. To je zmedlo Cotiča, kateremu igra nasprotnika ni prijala, ki je moral predati prvo. mesto tekmecu in se zadovoljiti s srebrno kolajno, kar pa je vseeno izreden uspeh. Končni vrtni red: 1. Mezgec Ervin (Cankar) 2. Cotič Boris (Doberdob) 3. Tavčar Sergij (Opčine) Članice Neda Mijot (Škamperle) . Norci Zavadlal (Škamperle) 2:0 (21:19, 21:11) Razmeroma lahka zmaga Mijoto-ve, ki se v prvem setu ni mogla razgreti. V drugem pa je Zavadla-lcva popustila in njena klubska tovarišica je imela lahko pot do zmage. Končni vrstni red: 1. Mijot Neda (Škamperle) 2. Zavadlal Norči (Škamperle) 3. Batista Miranda (Cankar) Mešane dvojice Norči Zavadlal . Adrijan Tavčar (Škamperle) : Nadja Švab - Flavio Posega (Škamperle) 2:1 (17:21, 21:12, 21:15) Malo je manjkalo, da ni prišlo do presenečenja. Dvojica Švabova -Posega si je zagotovila v prvem setu precejšnjo prednost, ki pa je proti koncu začela vidno kopneti. Posega in Švabova sta stisnila vse iz sebe in zaključila set v svojo korist. Nadaljevanje pa je potekalo v znamenju premoči p-ra Adri-jan Tavčar . Norči Zavadlal, pa čeprav je ta našel v tekmecih res uporna nasprotnika. na stadionu «Prvi maj» vse popol-določile letošnje prvake. Tekme Končni vrstni red: 1. Zavadlal Norči - Tavčar Adri-jan (Škamperle) 2. Švab Nadja - Posega Flavio (Škamperle) 3. Kralj Anamarija - Bole Edi (Opčine) Moške dvojice Boris Košuta - Edi Košuta (Dom Rojan) : Adrijan Tavčar . Flavio Posega (Škamperle) 2:1 (19:21, 21:7, 21:17) Izredna borba za osvojitev našlo, va. Tavčar in Posega sta z navdušeno igro prisilila tekmeca k predaji. To le v prvem setu, ker sta se nasprotnika v drugem opomogla in gladko zmagala. To je bilo tem lažje, ker se Tavčar ni znašel in je moral zaradi negotovega taktičnega položaja prav on večkrat prepustiti točko bolj vigrani dvojici Košuta . Košuta. Ostreje je bilo v tretjem setu, kjer sta predstavnika škamperla dolgo držala na vajeti nasprotnika, ki pa sta ob koncu, predvsem zaradi bolj živahne igre, tempizma in prisebnosti, vendarle prišla do zaslužene zmage. Končni vrstni red: 1. Košuta Boris - Košuta Edi (Dom Rojan) 2. Tavčar Adrijan - Posega Flavio (Škamperle) 3. Bole Edi . Bole Emil (Opčine) Člani Za tretje mesto Edi Boie (Opčine) - Adrijan Tav. čar (Škamperle) 2:1 (21:14, 21:18, 18:21, 21:12) Bole se je moral precej potruditi, da je spravil na kolena sicer upornega, vendar včeraj netočnega Tavčarja, ki prav gotovo ni bil v formi. Borba je bila večkrat zelo napeta, ker sta si igralca na napad odgovorjala s silovitimi protinapadi. Končno je prevladovala fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiimmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiti umu mi ttiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiuHiiuinmiii V POVRATNI TEKMI ZA POKAL EVROPSKIH NARODOV Pet golov Italije šibkim Ciprčanom Mazzola dvakrat, Riva trikrat uspešen ITALIJA: Albertosi; Burgnich, Facchetti; Fogli, Bercellino, Pic-chi; Domenghini, Julisno, Mazzola, De Sisti, Riva. CIPER: Vamavas; Kattos, Kojreos; Ploutis, Kostas, Tofis; Mika-kis, Stravinos, Kotrofos, Kristallis, Stilianos. SODNIK: Queudeville (Luksemburg). COSENZA, 1. — Italija ima končno učinkovito reprezentanco. To trdijo nekateri komentatorji, ki jih je 5:0 (2:0) ciprskemu moštvu presenetilo. Napad je po mnenju posebnih dopisnikov brezhibno deloval predvsem, ker je bil sestavljen iz pravega srednjega napadalca, iz pravih zvez in predvsem iz pravih kril. Tudi središče igrišča je bilo trdno v rokah plavih. medtem ko je bila obramba, kar velja le za prvi polčas preveč statična. To vse drži. vendar mnogi pozabljajo, da se Ciper ne more meriti z Italijo. Na njihovi strani so pravcati amaterji še v starem smislu besede, na italijanski pa izkušenj profesionalci. In prav zaradi tega se ne smemo čuditi, če se je moral ciprski vratar, eden najboljših na igrišču, petkrat skloniti v mrežo In vendar so se igralci Cipra bolje obnesli v prvi tekmi z Italijo, katero so izgubili le z 2:0. Tedaj so igrali doma, danes pa so se morali v Cosenzi boriti z blatom, kar jim je zaviralo akcije. Prvi gol je dosegel v 12’ Mazzola, ki je v 22’ podvojil rezultat. V drugem polčasu pa se je najbolj izkazal napadalec Caeliarija Riva, ki je v 1’, 10’ in 14' trikrat prisilil k predaji sicer drznega in odličnega vratarja Varnavasa. Po današnji tekmi je lestvica šeste skupine turnirja za pokal evropskih narodov naslednja: večja umerjenost Openca, ki je o-svojil tretje mesto. Za prvo mesto Boris Košuta (Dom Rojan) - Edi Košuta (Dom Rojan) 3:1 (21:17, 21:18, 18:21, 21:6) Edi je bil trša kost Borisu kot se je pričakovalo. Predvidevanja so bila v prid Borisa, ki je sicer zmagal, a je moral vendarle, proti svoji volji, prepustiti bratrancu en set. Tekma je bila zelo razburljiva in je bila prav gotovo vredna finala za prvo mesto. Končni vrstni red: 1. Košuta Boris (Dom Rojan) 2. Edi Košuta (Dom Rojan) (W) Urnik tekmovanj Literarni, slikarski in fotografski natečaj Danes, v četrtek, 2. t.m., bo ob 11. uri v foyerju balkona v Kulturnem domu, Ul. Petronio, razglasitev zmagovalcev literarnega, slikarskega in fotografskega natečaja. Sledilo bo nagrajevanje, na katero so povabljeni vsi udeleženci natečajev. Po nagrajevanju bo otvoritev razstave prijavljenih del. Jutri, 3. t. m., na občinskem stadionu «Pino Grezar», Ui. Flavia. Ob 12.30 mladinci za 1. mesto Breg A — Kontovel Ob 14.30 člani za 1. mesto Breg — Kontovel ODBOJKA ČLANICE Sobota, 4. novembra, ob 15. uri v Ul. della Valle finale za 1. mesto Breg — Škamperle A ČLANI Sobota, 4. novembra, ob 16. uri v Ul. della Valle, finale za prvo mesto Kras — Škamperle MLADINKE Sobota, 4. novembra, ob 9. uri, na stadionu «Prvl maj» finale za 1. mesto Cankar A — Opčine MLADINCI Sobota, 4. nov. ob 10. uri na stadionu «Prvi maj» finale za 1. mesto Sokol — Kras 3. Edi Bole (Opčine) iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiniiioiiioiiiiiiiiiiiiiotiiiiiiiiiiiHOuiiiiiiiiiiniiiMimiiiiiiiiHii JUTRI NA OBČINSKEM STADIONU «PINO GREZAR» PRI SV. SOBOTI Breg-Kontovel, dvojni spopad za mladinski in članski naslov prvaka nogometnega turnirja športnih iger Jutri bomo zvedeli za končnega zmagovalca športnih iger v nogometu. V finalni tekmi se bosta spoprijeli ekipi Kontovela in Brega, ki sta si priborili pravico nastopa v finalu. Srečanje bo tembolj zanimivo, kajti enajsterici bosta nastopili na občinskem stadionu «Pino Grezar», kar je nedvomno največja novost naših iger in tudi organizacijski uspeh. S tem so športne igre nedvomno dobile novega ugleda in priznanja. Jutrišnja tekma je vzbudila precej zanimanja v našem nogometnem krogu. Na Kontovelu se namreč mrzlično pripravljajo za to srečanje, ki je za vaščane edinstven športni dogodek. Kontovel je namreč prvič nastopil na športnih igrah in je prav v najostrejši konkurenci dosegel izreden uspeh — vstop v finale. Naloga bo seveda izredno Italija 4 4 0 0 11 1 8 Romunija 6 3 0 3 18 14 6 Švica 2 10 1 9 5 2 Ciper 4 004 1 19 0 ODIGRANE TEKME Romunija — Švica 4:2 Italija — Romunija 3:1 Ciper — Romunija 1:5 Ciper — Italija 0:2 Romunija — Ciper 7:0 svica — Romunija 7:1 Romunija — Italija 0:1 Italija — Ciper 5:0 TEKME NA SPOREDU 8 novembra: Švica - Ciper 18. novembra: Švica - Italija 23. decembra: Italija - Švica 21. februarja 1958: Ciper - Švica * * * BUENOS AIRES, 1. — Povratna tekma za medcelinski pokal prvakov Racing - Celtic (Glasgow) se je končala z zmago Argentincev z 2:1 (1:1). Za določitev zmagovalca bodo odigrali še tretjo tekmo, ki bo v prihodnjih dneh. * * * NOVI SAD, 1 — Vojvodina in Lokomotiv iz Leipziga sta danes zaključili neodločeno brez gola prvo tekmo drugega kola za pokal sejemskih mest. Ostala rezultata: Real Zaragoza - Ferencvaros (Budimpešta) 2:1 (2:1) Dundee (škotska) - Royal Liege 1 3:1 (1:1) 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 V prijateljski tekmi onkraj meje Koper s 3:1 (0:0) premagal Triestino Triestina je včeraj med svojim prvim gostovanjem v Kopru izgubila prijateljski dvoboj z enajsterico slovenske lige Koprom 3:1 (0:0). Prvi polčas je bil zaradi mokrega igrišča počasen z leno igro, ki se je razživela, v glavnem po zaslugi Koprčanov, šele v nadaljevanju. Prvi gol je padel v 56’, ko je sodnik prisodil Koprčanom enajstmetrovko, ki jo je Vižintin realiziral. V 64’ je Pintarič s krasnim strelom podvojil rezultat, 10 minut kasneje pa je Del Piccolo dosegel edini gol za Triestino, medtem ko je tretjega za Koper realiziral v 80’ Furlanič, ki je prestregel Vižintinovo žogo, ko se je ta odbila od prečke in njo v mreži. Povratna tekma bo 16. t.m. v Trstu. težka proti Bregu, to je proti ekipi, ki nastopa v III. kategoriji in je nedvomno bolj izkušena, vigra-na, tako da je favorit — vsaj na papirju — za zmago. Brežani so poleg tega na svoji poti srečali ostrejši odpor kot Kontovel, ki se rd spoprijel ravno z najmočnejšimi ekipami. Kot je znano, je Kontovel najprej premagal Škamperle z 2:0, tekmo s Sovodnjami dobi p. f. V polfinalni tekmi pa je gladko odpravil Gajo. Brežani so imeli že v prvi tekmi močnega nasprotnika, in sicer kriško Vesno, ki je do zadnjega nudila močan odpor. V polfinalni tekmi pa so se morali pomeriti s Prosekom. Igra obeh ekip je znana. Brežani so bolj organizirani. Skušajo s homogenimi akcijami priti do nasprotnikovega kazenskega prostora. Kontovel pa sloni na svojih posameznikih. K. Prašelj je steber moštva. Je pobudnik vseh akcij in se zna uveljaviti tudi v nasprotnem kazenskem prostoru (Prašelj je namreč skupno z Marsonom najboljši strelec turnirja). V obrambi pa solidno igra mladi Pertot, ki skuša s požrtvovalnim Danevom organizirati igro svojih ali pa spraviti Prašlja v ugoden položaj za strel. Igra Kontovela je vsa tu — in dosti dobre volje, kar seveda ni malo. In nič čudnega, če bi prav Kontovel odnesel letošnji naslov. Uspeh obeh društev je tem večji, ker se bosta tako Breg kot Kontovel spoprijela tudi v mladinski finalni tekmi. Tudi za to srečanje naj bi bila predvidevanja v korist Brežanov, ki standardno nastopajo v mladinskem prvenstvu. Toda tudi večina igralcev Kontovela igra j, v prvenstvu, tako da bo tekma pokončal z vsem izenačena. In upajmo, da tudi lepe igre ne bo manjkalo. Igrišče «Pino Grezar« bo prava novost tudi za te mladince (in obenem lepa izkušnja). Veliko igrišče pa bo omogočilo zmago enajsterici, ki bo fizično bolje pripravljena in bo lahko vzdržala vseh 90’ igre. Igra obeh enajsteric? Breg redno nastopa v mladinskem prvenstvu, kjer je dobil precej izkušenj, ki bodo lahko jutri odločilne važnosti. Kontovel pa bo kot pri članih skušal bolj s posamezniki priti do nasprotnega kazenskega prostora, kjer bi Peter Starc in Ukmar zaključila akcijo. Kot je znano, je Peter Starc trenutno najboljši strelec mladinskega nogometnega turnirja. Proti Cankarju je namreč dosegel 4 gole in tako ohranil do sedaj prvo mesto v lestvici najboljših strelcev. Tekma Breg A - Kontovel (mladinci) se bo začela ob 12.30 in bo na stadionu «Pino Grezar* * pred članskim finalom, ki bo ob 14.30. ODBOJKARSKI TURNIR ČLANOV NA 10. SSI Brežani na tretjem mestu Zgoniški Kras in svetoivanski Škamperle v finalu Zgoniški Kras sl je včeraj zasluženo priboril pravico do nastopa v finalu članskega odbojkarskega turnirja 10. Sšl. V polfinalni tekmi je namreč premagal Breg A. KRAS — BREG A 2:1 (15:4, 14:16, 15:5) Zgoničani so v prvem setu premočno prevladovali na igrišču, kjer so pokazali lepe poteze, krasne podaje in pametno plasirane žoge. Drugače pa je bilo na drugi strani mreže, kjer ni bilo skupne igre, ker so Brežani kar posamezno reševali kar se je reševati dalo. Postavi Kras — Boris in Zvonko Simo-neta, Edi škerk, Božič Grilanc, Boris Milič, Miloš Budin, Vladimir Vilhelm. Breg A — Vojtek in Boris Lo-vriha, Sergij Glavina, Sergij Grli, Edvin Žerjal, Silvan Klabjan, Rado Sancin, Stojan Prašelj, Boris Pangerc. Škamperle — Barkovlje B 2:0 p.f. Druga polfinalna tekma je odpadla, ker so se Barkovljani, svesti si nemoči, predali brez borbe nasprotnikom. Namesto te tekme so hoteli odigrati prijateljsko z A postavo, zaradi česar je šesterka škamperla sprejela predlog in odigrala tekmo z mešano ekipo Bar-kovljanov, katero je ojačil Sergij Veljak. Tekmo so pri stanju 1:1 prekinili. Za tretje mesto BREG A — BARKOVLJE B 2:0 (15:2, 15:4) O tej tekmi se skoraj ne splača izgubljati besed. Bila je dolgočasna in vrhutega je bila igra popolnoma odsotna. Brežani so z lahkoto razpolagali z zmedenimi nasprotniki in se tako uvrstili na tretje mesto končnega vrstnega reda. Jutri in v soboto v Ul. della Valle Zanimiv mladinski Košarkarski turnir Društvo Mivar bo jutri priredilo mednarodni turnir, katerega se bodo udeležile naslednje ženske mladinske košarkarske ekipe: Ginnasti. ca Triestina, CMM, zagrebška Lokomotiva in Mivar, ki uvršča več mladinskih reprezentantk. Povsem zanimiv bo nastop zagrebške ekipe, ki je že več let mladinski prvak Hrvatske. Obenem pa bodo tudi zanimive borbe med domačimi ekipami, ki se bodo na ZARADI DEŽJA Odložena tekma Servolana - Bor Borovi naraščajniki niso včeraj zaradi slabega vremena odigrali tekme proti Servolani. Igrišče T Skednju (na odprtem) je bilo P° sodnikovem mnenju nevarno 24 mlade atlete, ki bi se lahko P®1 škodovali na spolzkem igrišču. Predstavniki obeh društev so se domenili za odložitev srečanja o® prihodnje srede. tem turnirju borile za naslov najboljše tržaške juniorske peterke. Spored: Jutri, v Ul. della Valle Ginnastica Triestina - CMM Mivar . Lokomotiva V soboto finalna srečanja. ..................................... PRVI DAN PRVENSTVA III. KATEGORIJE Od šestih napovedanih le tri odigrane tekme Zaradi majhnega naliva večina igrišč neuporabnih že pred prvenstvom III. amaterske lige smo poročali o problemu nogometnih igrišč. In že po prvem kolu se moramo vrniti na ta problem. V skupini «L» III. amaterske lige je bilo od sestih n* povedanih tekem odigranih le troje. Zakaj? Igrišča so bila blatna sodniki so bili prisiljeni odpoveda-ti srečanja. Problem igrišč je že izredno pe- Nogometaši Vesne, ki so včeraj z zmago nad Cankarjem osvojili tretje mesto v mladinskem turnirju SŠI iiilliiiiimiinmiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilli|iiimiiiini»lin*»iiuiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiHlllliil»iiiiii«iiiilillliill VESNA CANKAR 4:1 (3:0) 3. mesto mladinskega nogometnega turnirja SSI enajsterici iz Križa STRELCI: v 8’ Sedmak (V), v 13’ Košuta (V), v 20’ Sedmak (V), v 15’ d.p. Ferluga (C) in v 20’ d.p. Franco Sulčlč (V) iz 11-metrovke. VESNA: Gruden; Bizin, Verginrila, Franko Sulčič, Košuta, Ukmar, Sedmak In Bogateč. CANKAR: Jančar, Verč, Tomažič, Moše, Laurenti, Gregorič, Ferluga, Slavec in Mezgec (od 20’ p.p.). SODNIK: Mohorčič. KOTJE 4:2 za Vesno, predvidevanju je mladinska Po . . enajsterica Vesne osvojila tretje mesto v nogometnem turnirju športnih iger. Križani so že od vsega začetka prijeli vajeti igre v svoje roke in so potisnili igralce Cankarja v kazenski prostor. In že v 8’ so Križani prešli v vodstvo. Sedmak je z močnim strelom iz razdalje kakih 20 metrov ukanil vratarja Cankarja, ki je moral že prej v dveh primerih drzno poseči, da je rešil kritična položaja. Po prvem golu so cankarjaši reagirali in M celo z Lauremijem izenač'11 če ne bi kriški vratar Gruden odbil žogo v kot. Nevarnost je akoj prebudila Križane, ki so se ponovno vrgli v napad in kmalu podvojili rezultat. Tokrat je bil uspešen srednji napadalec Košuta, ki je preigral nekaj nasprotnikov in nato realiziral Nekaj minut kasneje še tretji go- po Sedmakovi zaslugi. Medtem pa so se igralci Cankarja ojačili z Ervi- nom Mezgecem, številna premoč (Vesna je Igrala z osmimi at.rti) je le nekaj pomenila, tako da so v drugem polčasu cankarjaši dosegli tudi gol s Ferlugo, ki je sam pred vratarjem brez težav realiziral. Proti koncu tekme pa je zaradi prekrška v kazenskem prostoru sodnik Mohorčič, ki je solidno opravil svoje delo, dosodil enajstmetrovko proti Cankarju. Sulčlč je realiziral. Končni rezultat torej 4.1 v korist Vesne. Srečanja, kljub okrnjenima postavama in slabemu vremenu, ni razočaralo. Križani so bolj organizirano Igrali in tudi izvedli nekaj učinkovitih prodorov (Sulčič, Sedmak, Košuta). Toda tudi igralci Cankarja so tu pa tam izvedli kak zadovoljiv protinapad. Bili pa so vedno v rokah Križanov, ki so nedvomno bolj Izkušenj in so tako tudi zasluženo osvojili tretje mesto. —edson— reč zato je prav da seznanimo tudi občinstvo o njem. V naši pokrajini je na amaterskih in mladinskih prvenstvih vpisanih 64 e-najsteric, igrišč na razpolago pa imamo 5 v tržaški, 1 v miljski. 1 v dolinski in 1 v nabrežinski občini. Skupaj torej 8 igrišč, kjer igrajo povprečno pet tekem na nedeljo. Vsaka enajsterica ima nato treninge in prijateljske tekme med tednom, tako da so igrišča stalno pod pritiskom. Zato si lahko vsakdo misli, da v primeru dežja koliko vode lahko zdržijo igrišča, ki niso urejena in slabo vzdrževana, ker ni časa za to. Stalno so v uporabi in seveda vsak dež postane problem za prvenstvo. Prva nedelja III. amaterske lige in prva ovira naj bo šola za odgovorne. Skrajni čas je, da se odločijo za ureditev problema. Tako seveda ne bo mogoče nadaljevati, ker bosta s tem gotovo utrpeli škodo mladinsko in prvenstvo III. amaterske lige, zaradi česar obstaja nevarnost, da se bo vse skupaj zavleklo do junija. Vrnimo se k skupini «L» III. amaterske lige in sicer k trem odigranim tekmam. Brežani so uspešno prebredli prvo oviro. Na domačih tleh so prvič želi zmago proti Alabardi B. Srečanje je bilo zanimivo od začetnega žvižga do konca. škoda, da je vmes prišlo do nešportnih dogodkov, ki gotovo ne delajo čast prvenstvu. Vsekakor smo šele v začetku in treba bo odpraviti to hibo. Z zmago so Brežani osvojili obe točki. Podlonjerska enajsterica Uniona je tudi pozitivno opravila prvi izpit. Podlonjerci so bili namreč v gosteh Libertas Prosek in se vrnili domov z dragoceno točko. Upoštevati je treba, da so bili Podlonjerci v vodstvu in da je Lib. Prosek šele tik pred koncem izenačila. Vsekakor zaslužena točka, ki daje Podlonjercem moči za nadaljnje tekme. Enajsterica Primorca se je pa vrnila praznih rok domov. Treben-ci so bili v nedeljo gostje Roia-nese, ki je izrabila dve zmedi o-brambe ter tako spravila na varno rezultat že v prvem polčasu. V dru. gem delu igre so Trebenci skušali znižati rezultat, a so bili premalo odločni, šele v zadnjih minutah Je Cuk B. pretresel mrežo Roianese in s tem se je srečanje končalo z 2:1 v korist Rojančanov. lin 111111111111111 Ulili lili Ulit lllll II llllllll llllll lili llllll ■ Svoji že ustaljeni dejavnosti so občinski rekreatoriji pridružili po budo za širjenje igranja šaha. Danes se bo ob podpori in sodelovanju Tržaškega šahovskega zdru ženja začel medrekreatorijski turnir, ki bo trajal do decembra. Par ti je bodo igrali v rekreatoriji h «G. Brunner» in «U. Saba». V ta namen je Tržaška šahovska zveza dala na razpolago številne medalje, šahovske rekvizite in pu blikacije. Lestvica Breg Roianese Lib. Prosek Union Aurisina Gretta Primorje Rupingrande Tecnoferramenta Zarja Alabarda B Primorec skupine «L» 1 1 0 2:1 2:1 2:2 2:2 0:0 0:0 0:0 0:0 0:0 0:0 1:2 1:2 B. R- Memorial M. File j 1967 NOGOMET Datum: začetek turnirja bo 4. B? vembra dopoldne. Datum naši njih tekem bo določen pozneje, ** * * * v je odvisen od števila vpisanih «* Kraj: športno igrišče v Sovo® njah. Pravilnik .gl 1. Vsako moštvo mora ob v{» . predložiti seznam igralcev (n»lv 15 imen). . ^ 2. Igralci ne smejo biti stari n* 20 let (rojeni 1947 in mlajši). 3. Vsaka tekma bo trajala 60 d nut, razdeljena na dva polčaa® r 30 minut. V primeru izenačenj rezultata bo vsako moštvo tol*'®, enajstmetrovk, če bo rezultat z°V izenačen, bo žreb odločil znta8u 4. V igri nastopi 11 igralcev, ^ štvo pa lahko igra tudi z i®81 igralci (najmanj 7). 5. Med igro se lahko zameni* vratar in en igralec. 6. če bodo prijavljena mo®1: štiri ali več, se bo igralo po '“Lj čilnem sistemu; če bo moštev na« kot štiri, se bo igralo po olimP ‘ skem sistemu (vsak z vsakim)- ,, 7. Rok vpisovanja traja do Ir., ka 3.11. do 12. ure na sedežu m , štva — Gorica, Drevored XX. tembra št. 85. NAMIZNI TENIS Tekmovanje v namiznem Memorial M. Filej b® prostorih Katoliško za VI. 6.11. dalje v doma v Gorici, rekmovau jr.M posamezniki in ekipe. Vsaka sme imeti največ tri in najiPj. dva igralca. Posamezniki bodo J $ deljeni v dve kategoriji; ml»aLj-roj. 1949 in starejši), naraščal’„ ki (1950 in mlajši). Ekipo ian7j. sestavljajo igralci obeh kateg®1 Igra se na dva zmagana seta- jj, čas vpisovanja je do torka zvečer, če bo število prijavil®1.^ zelo veliko, bodo najprej izloC‘,J' tekme. V tem primeru bo orgjrj, zaeijski odbor določil nositelje s*e. pin, ostali pa bodo določeni z bom. Tekme bodo sodili if5j" yi igralec, ki bo tekmo izgubil. sodil naslednji dvoboj. Prve 1 me se bodo začele 9. novem®'*^ Nagrade: zmagovalna ekip8 prejela prehodni pokal in m”,j> ije; medalje bo dobMa tudi ®.rS ekipa (če bodo vsaj tri in tretja ekipa (če bodo vsaj L, r; moštva). Prvi trije iz vsake tegorije posameznikov bodo m grajeni z medaljo (veljajo pn pogoji kot za ekipe). ILJA ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki is knjige . Toda v*illi sem, da se je Majerholdu težko upirali in rekel sem ^ da bom še premislil. f Kmalu se je v gledališki reviji, ki so jo izdajali ^ ( holdovi somišljeniki, pojavil članek, v katerem je bil? obliki fantastične zgodbe govora, kako me je ugrabil Ta'^ ki me je bil najel, naj bi predelal roman v protirev0luC narno igro. .dl (Majerhold je pogosto v svojem času sumničil d°brž> in poštenega Aleksandra Jakovljeviča Tairova, kako si P ,j|-deva, da bi ga uničil z vsemi sredstvi. To je tista neza"Pb( vost njegovega značaja, o kateri sem že govoril. Kajti T01m-ni nikoli nameraval, da bi na odru svojega gledališča ^ zoril «Trust D. E.».) - - ^ Ko sem pripotoval v Sovjetsko zvezo, sem preW0lje» časnikih, da pripravlja Majerhold igro «Trust D.E.«, ki S0 «po romanih Erenburga in Kellermana« napisal neki ‘ p garecki. Takoj sem spoznal, da je edini razlog in načih’ ^ moreta odvrniti Majerholda to, da mu napišem pisna® pj rečem, da bi rad osebno predelal roman za gledališč * film. Marca 1924. leta sem mu napisal pismo: začel «Dragi Vsevolod Jemiljevič in končal s ((prisrčno te po^Lji lja«. ((Najino srečanje minulo poletje, še posebej razg0^), o možnosti predelave mojega «Trusta» me navajajo k K0i da ste prijateljski naklonjeni mojemu delu. Zato sem t9.„t sklenii, da se obrnem na vas s prošnjo, če je članek v kih točen, da prenehate s pripravami igre... Kajti jaz h15 klasik, temveč živ človek...« (Nadaljevanje sledl) (inti-nujiArvit- trst — tJL MONTECCH1 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/L Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna BOO ur - čptrtletna 2 250 lir polletna 4 400 tir celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Po ni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 ' iP RM ADTraS Liubliana Sari trg 3 1Mefon 22 207 tekoči račun pri Narodm bank, v L,ubijanj - 501-3-270/1 - OGLASU Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovsMlSO. Onančno-upravni 250 osmrtnice 150 Ur. - Mali uglasi 40 Ur beseda - Oglasi trta*0’ SFRJ. AD.T, D2S, Ljubljana, Stari trg ™aJO pr) uPpravl. _ to vseb drugih Pokrajin Italije pri «Societ& PubbUciti ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst >