Mercator Praznična ponudba... od29.11. do 31.12.2001. Mleta Samba kava, ioog, Gala, Izola 108.00 SIT n*uMi>c 79,00 SIT Akcija Mleta Loka kava, 250g, Mercator 378.00 SITmiu mpc 264,00 SIT Akcija Vabljeni v petek, 14.12.2001, ob 17. uri v Mercator Center Novo mesto, kjer bo svojo novo zgoščenko predstavila Natalija Verboten. i mmammmi Izredno uspešno Krkino leto Krka je v letošnjih 11 mesecih presegla vse zastavljene cilje NOVO MESTO - Novomeška Krka je v letošnjih enajstih mesecih prodala za 66,5 milijarde tolarjev izdelkov, kar je 20 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, in presegla vse zastavljene cilje. Največji porast so dosegli pri prodaji lastnih generičnih izdelkov. Krkina usmeritev je čimbolj uravnotežiti prodajo na njenih petih prodajnih stebrih: v Sloveniji, jugovzhodni Evropi (sem sodijo države nekdanje Jugoslavije, Romunija, Bolgarija in Albanija), vzhodni Evropi (države nekdanje Sovjetske zveze), srednji Evropi (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska) ter zahodni Evropi, ZDA in ostalem svetu. Petino izdelkov in storitev je Krka v letošnjih enajstih mesecih prodala na domačem trgu, ostalo je izvozila. Prodaja se je najbolj povečala v vzhodni in srednji Evropi, kjer sta najpomembnejši tržišči Rusija in Poljska. Po zastavljenih načrtih potekajo tudi Krkine naložbe. Konec oktobra so odprli tovarno v Varšavi, dokončana pa je tudi največja Krkina naložba sploh -nova tabletna tovarna Notj o 3 č j JM Naložba, ki se stoterno obrestuje V Starem trgu položili temeljni kamen za otroški vrtec, za katerega so si prizadevali več let - Končno varstvo, kakršnega so deležni malčki drugod po Sloveniji STARI TRG OB KOLPI - Za Starotržane je bil pretekli petek pomemben dan. V bližini osnovne šole so namreč položili temeljni kamen za novi, težko pričakovani otroški vrtec. Vsi predšolski otroci se namreč sedaj gnetejo v enem prostoru v prvem nadstropju večnamenske stavbe, ki je neprimeren za otroško varstvo, na kar so v Starem trgu opozarjali več let. TEMELJNI KAMEN ZA VRTEC - Ravnatelj Stanislav Dra-žu merič, župan Andrej Fabjan in direktor Begrada Franc Panjan (z leve) so položili temeljni kamen za nov starotrški otroški vrtec, ki bo zrasel na kraju, kjer je stalo staro gospodarsko poslopje. Z osnovno šolo bo povezan z mostom, v njem bo prostora za 20 otrok in devetletko. V kulturnem programu ob tem za kraj pomembnem dogodku so nastopili šolska tamburaška skupina, najmlajši člani šolskega pevskega zbora, recitatorji iz 1. in 2. razreda, mladi igralci iz 3. razreda ter malčki iz otroškega vrtca. (Foto: M. B.-J.) Je števnina zakonita? Metličani leto dni plačujejo števnino, šele sedaj pa so razpravljali o zamenjavi vodomerov brez dodatnega plačila Ravnatelj tukajšnje osnovne šole Stanislav Dražumerič je na slovesnosti pred položitvijo temeljnega kamna spomnil na zgodovino otroškega varstva v kraju. Od leta 1982 do 1988 so imeli družinsko varstvo pod okriljem črnomaljskega otroškega vrtca, v katerem je bilo okrog 20 otrok iz črnomaljske in kočevske občine. Ko je število otrok naraslo na 25, so se preselili v prej omenjene prostore in leta 1989 je vrtec prišel pod okrilje starotrške šole. Ker je bilo v naslednjih letih naraščaja manj, je bilo večkrat slišati, da vrtec ne potrebuje novih prostorov. “A sreča je bila, da smo se začeli zavedati, da rojstev niti ne bo, če ne bomo imeli dobro urejenega in kakovostnega otroškega varstva, predvsem pa, da pogoj za Dedek Mraz je odšel na pot METLIKA - Tudi v tednu, ki je pred nami, so v metliški občini v sklopu Veselega decembra pripravili več prireditev za mlade po letih in srcu. Tako bo danes, 13. decembra, ob 16. uri v otroškem vrtcu praznična ustvarjal-nica za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V nedeljo, 16. decembra, bo ob 8. uri odhod v ljubljanski Cankarjev dom, kjer bo “strašno fletna” glasbeno-plesna predstava pa ustvarjalnice in še kaj. Prijavite se lahko v pisarni OZPM Metlika. V torek, 18. decembra, bo ob 16. uri v otroškem vrtcu za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, lutkovna igrica Didel didel daja-dedek Mraz prihaja. V sredo, 19. decembra, bo ob 16. uri v kulturnem domu na Suhorju novoletna voščilnica staršem, ki jo bodo pripravili suhorski šolarji, ob 17. uri pa v Tekstilni šoli Metlika igrica Muca, ki jo bodo zaigrali podzemeljski učenci, s seboj pa bodo pripeljali tudi dedka Mraza. takšno varstvo ne sme biti število otrok. Vemo, da se nam bo vse, kar bomo danes investirali v otroke, čez leta, ko bodo starejši, stotero obrestovalo,” je poudaril ravnatelj, ki ne vidi razlogov, zakaj ne bi imeli njihovi otroci enakih možnosti za srečno odraščanje kot drugod po Sloveniji. Zato seje za modro odločitev o gradnji vrtca zahvalil tudi občinski upravi. Novoletni direndaj za otroke in odrasle ČRNOMELJ - V okviru Novoletnega direndaja bo danes, 13. decembra, ob 18. uri v tukašnji knjižnici literarni večer z Ivanko Mestnik iz Novega mesta. V soboto, 15. decembra, bo ob 19.30 v črnomaljskem kulturnem domu večer s Folklorno skupino Draga-tuš in njihovimi gosti: folklorno skupino Bolnišnice Ptuj, vokalno-instumentalno skupino Vruje iz slovenske Istre in otroško skupino Dragatuš. Naslednji dan bo prav tako v kulturnem domu ob 16.30 gledališka predstava za otroke Petelin Carusso, s katero bo gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane. V četrtek, 20. decembra, pa bo ob 19.30 v kulturnem domu novoletni koncert dua Srček. V praznične dni z živžavom SEMIČ - V Semiču se bo Veseli december pričel v ponedeljek, 17. decembra, s prazničnim živžavom. Prvi dan bo v večnamenskem šolskem prostoru likovna delavnica, 18. decembra pa bodo otroci v ljudski knjižnici prisluhnili pravljicam. V sredo, 19. decembra, bodo otroke v večnamenskem prostoru v šoli obiskale lutke, naslednji dan pa prav tam še dedek Mraz. Vse prireditve se bodo pričele ob 16.30. V petek, 21. decembra, pa bo ob 19. uri v semiški kinodvorani na ogled slovenska mladin-. ska drama Sladke sanje. Sicer pa je bil po njegovem za ta korak že skrajni čas, kajti prav lahko bi se zgodilo, da bi v Poljanski dolini ostali le še starci in turisti, ki se ne morejo načuditi, zakaj ljudje ne živijo v tej lepi dolini, sami pa jo zapustijo, takoj,ko je konec glavne poletne sezone. Župan Andrej Fabjan je priznal, da so se že pred sedmimi leti začeli dogovarjati o gradnji vrtca, ki bo, če bo ugodno vreme, pod streho do aprila 2002, otroke pa bo sprejel septembra 2003. Za gradbena in obrtna dela 380 kv. metrov velikega vrtca v treh etažah bodo odšteli 88 milijonov tolarjev, za opremo pa še dodatnih 8 milijonov. Država bo v proračunih za leto 2002 in 2003 zagotovila po 15 milijonov tolarjev, ostalo pa občina. Sicer pa je župan napovedal še eno pomembno pridobitev za te kraje: čez dva meseca bodo v okviru črnomaljskega občinskega praznika v Srednjih Radencih odprli novi dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. M. BEZEK-JAKŠE Samotna šepetanja METLIKA - Danes, 13. decembra, bo ob 19. uri v Gan-glovem razstavišču v metliškem gradu literarni večer “Samotna šepetanja” z Alenko Mežnaršič in Valtom Jurečičem. Prireditev so omogočili občina Metlika, Društvo kmečkih žena Metlika in Belokranjski muzej. 0 prazničnih pogrinjkih ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) Črnomelj vabi pred prazniki na zanimivo predavanje z naslovom “Praznični pogrinjki - gosti prihajajo”, ki bo v ponedeljek, 17. decembra, ob 10. uri v mali dvorani Zika. Predavala bo Iva Dolenc, prijave pa na Ziku sprejemajo do petka, 14. decembra. METLIKA - Metliški svetniki so imeli na zadnji seji drugič v obravnavi odlok o oskrbi s pitno vodo v občini. Čeprav ima odlok 53 členov, so se svetniki ustavili predvsem pri števnini, ki jo Komunala zadnje leto zaračunava vsak mesec, zato pa je dolžna brez dodatnih stroškov občanov vsakih pet let zamenjati vodomer. Slišati je bilo namreč, da je sklep o uvedbi števnine nezakonit in da je vprašanje, kaj bo, če se bo kdo zaradi tega pritožil. Župan Slavko Dragovanje pojasnil, da nima tolmačenj, da gre za protizakonitost. Svetnik Juš Mihelčič, sicer zaposlen na Komunali, pa je spomnil, daje bil sklep o uvedbi števnine obravnavan izven konteksta o preskrbi s pitno vodo, a četudi je na to opozoril, so ga sprejeli. “V starem odloku iz leta 1988 je natančno navedeno, kdo kaj plača, zato je bil odlok o uvedbi števnine nezakonit. V metliški občini je več kot 20 let veljalo, da so stroški popravila števca v breme stranke," kar je bila v Sloveniji posebnost, ki sojo imele le tri občine,” je pojasnil Mihelčič, prepričan, da so pri uvedbi števnine prehitevali, saj bi morali hkrati sprejeti tudi odlok o oskrbi s pitno vodo, o katerem pa so razpravljali šele leto pozneje in v katerem je zapisano, da Komunala zamenja vodomer v svoje breme. Branko Matkovič je pojasnil, da so uvedli števnino zato, da ne bi zamenjava vodomerov ljudi preveč udarila po žepu. Jože Nemanič je predlagal, naj odkrijejo, ali je bila števnina zares nezakonita, in če je, naj jo občanom na Komunali štejejo v dobropis. Tudi Jože Matekovič je občinski upravi predlagal, naj poišče odgovor, v prihodnje pa naj bodo previdni pri pripravi aktov, da bodo zares zakoniti. Župan je povedal, da se je glede števnine na občinski upravi zares zanimal Urad za varstvo potrošnikov, a niso dobili nikakršne povratne informacije. Vztrajal pa je, da ni nezakonito, če so stroške za zamenjavo vodomerov razbili na 60 obrokov. M. B.-J. Soseda zahteva preselitev Romov Zaradi povzročanja škode na njeni zemlji je Semičanka na svetnike naslovila dopis, v katerem zahteva preselitev Romov - Župan: “Občina ni pristojna za reševanje mejaških zahtevkov” FLEKOVEGA MLINA NI VEČ - V črnomaljskem gradu so pretekli teden odprli razstavo, na kateri so predstavljene rešitve za ureditev starega mestnega jedra, ki so jih našli na arhitekturno-urbanističnih delavnicah. Z Urada za prostorsko planiranje, ki je poteg občine Črnomelj delavnice omogočil, je bilo slišati pohvale, da so prav te delavnice najboljše od trinajstih v državi, ki so jih letos financirali. Od avtorjev aktov pa je odvisno, kako bodo znali to znanje uporabiti. Razumljivo je, da bodo stari de! mesta urejali postopoma. Eden od korakov je Flekov mlin, ki ga je lastnik Marjan Podobnik iz Globokega pri Radovljici pred dnevi porušil (na fotografiji). Le de! gaje ostal za arheološke raziskave. Spomladi naj bi začel z gradnjo mlina, kakršnega je upodobi! Valvasor. V kleti bosta mala hidroelektrarna in mlin na vodo za promocijo, v pritličju poslovni del, na podstrešju pa stanovanja. (Foto: M. B.-J.) SEMIČ - Stanislava Štukelj z Mladice pri Semiču seje na občinske svetnike obrnila z zahtevo za preselitev romske družine Ba-rišič, ki živi na Sovinku. Štukljeva zahtevo utemeljuje s tem, da so si Barišiči na njeno parcelo razširili hišo ter na njenem zemljišču zgradili dovozno pot. Tudi sicer Romi na njeni zemlji, na katero mejijo, povzročajo škodo. Štukljeva v dopisu svetnikom navaja, da Romi sekajo njena drevesa in na njeno zemljišče odlagajo smeti. Ko delajo v gozdu, romski otroci čakajo na priložnost, da jim kaj izmaknejo. Tako so Štukljevi ostali brez bencina in mobilnega telefona, Romi pa so jim poškodovali avtomobil. Štukljeva zahteva na svoji zemlji vzpostavitev prvotnega stanja. Ob tem poudarja, da je nikakor ne namerava prodati ne Barišiču ne občini Semič, sprašuje pa, zakaj niso Barišičevim dodelili parcele v Sovinku, saj je njihova hiša sedaj na samem, nekoliko oddaljena od naselja. Župan Janko Bukovec je pojasnil, da so ob sklepanju zakupnih pogodb za trajno uporabo dvajsetih zazidalnih parcel v Sovinku ponudili parcelo tudi Slavu Barišiču ter pozneje še njegovemu starejšemu sinu Robiju. A ponude nista sprejela, češ da bodo ostali na svoji parceli, ki sojo kupili od Starihe s Coklovce. Župan zatrjuje, da so Rome večkrat opozorili na odlaganje smeti na sosednji parceli, a je priznal, da opozorila velikokrat naletijo na gluha ušesa. Občina po njegovem nima možnosti, da bi vplivala na Rome. Še zlasti pa jim ne more priškrniti denarnih pomoči, ki jih dobivajo pod pogoji, ki jih določa zakon o socialnem varstvu, uresničuje pa ga Center za socialno delo Črnomelj. Kot navaja župan, je občina doslej pomagala Barišičevim le leta 1995 pri gradnji vodnjaka, šele pozneje pa se je izkazalo, da odkup parcele, na kateri stoji njihova hiša, zemljiško-knjiž-no ni bil opravljen. “Z dosedanjimi ukrepi smo dosegli le. da delazmožni Barišičevi otroci po šest mesecev niso dobivali denarne pomoči, ker so odklonili vključitev v javna dela, vendar jim dohodki od prilož-notnih del in otroški dodatki očitno zadostujejo za preživetje,” je med drugim v odgovoru zapisal župan. Sicer pa na semiški občinski upravi dolgoročno ne načrtujejo odkupa parcel v širšem območju Sovinka. Na območju z urejeno skupinsko gradbeno dokumentacijo je namreč še vedno na voljo pet parcel, velikih v povprečju po 500 kv. metrov, prav tako pa lahko uredijo in ponudijo v zakup še nekaj občinskih zemljišč, če bo potreba. Župan Bukovec pa je prepričan, da so skupaj z zaposlenimi na občinski upravi naredili glede reševanja problematike Barišičevih vse, kar je v njihovi pristojnosti. Ker pa za reševanje mejaških zahtevkov ni pristojna občina, je Stanislavi Štukelj svetoval, naj se' po pomoč obrne na pristojno službo. M. B.-J. Sprehod po Metliki CANKARJEVA - Župan Dragovan je nedavno dejal, da ga moti, ker sta na Cankarjevi cesti na nekaj sto metrih dva gradbinca z različnima voznima redoma. Cesta je že asfaltirana, a tisti, ki so se pretekli teden peljali po njej, so se prepričali, da gradbinci sploh nimajo voznega reda. Oznak, da ne gre za nedolžno delo na cesti, ampak da bi morala biti cesta zaprta, ni bilo nikjer, zato so se vozniki znašli med gradbenimi stroji. Ker niso mogli ne naprej ne nazaj, so jo pred buldožerji, bagerji, valjarji in tovornjaki ucvrli kar po enosmerni cesti v - napačno smer. ŽRTEV - Pri polaganju temeljnega kamna za vrtec v Starem trgu je že padla prva žrtev: urednica Belokranjca, sicer metliška rojakinja Andreja Milavec, oz. njena nova jakna. Ker belokranjska novinarka pri Dolenjskem listu ni polagalcev kamna postrojila tako, kot je Milavčeva (očitno) navajena, se je morala slednja plaziti po plankah, s katerimi so ogradili bodoče gradbišče, kot trofejo pa s seboj na jakni odnesla svežo barvo, s katero so gradbinci na deskah označili temelje. Da se v Begradu ne bodo čudili, če bodo v prihodnjih dneh dobili račun iz čistilnice! P.S. - Vsem tistim, ki zadnje čase sprašujejo, zakaj in kako močno sta skregani prej omenjena Milavčeva in novinarka Dolenjskega lista Mirjam Be-zek-Jakše, v odgovor: nista skregani in druga drugi z veseljem pridržita dežnik, priskrbita kakšno gradivo ter se od srca nasmejita vprašanjem o njuni sprtosti. r v Črnomaljski drobir VRTEC - Odgovorni so ob položitvi temeljnega kamna za starotrški otroški vrtec tarnali, češ da niso mogli zlobirati, da bi bil vrtec končan prej kot septembra 2003. Samo blefiranje! V resnici so mislili: “Ljudje, pojdite takoj delat otroke! Septembra 2003 bodo ravno godni za vrtec,” a si tega očitno niso upali povedati naglas. ZVONJENJE - Mojca Stje-panovič (levo) in likovna pedagoginja na OŠ Milke Šobar-Nataše Alenka Vrlinič sta se tako postavili pod zvončke in nazdravili prihajajočemu letu. “Komu zvoni?” je vprašala Mojca. “Meni prav gotovo ne," ji je odgovorila Alenka. Semiške tropine OGRAJA - Ena od številnih pripomb k strategiji semiške občine do leta 2010 je bila, naj ob cesti na Sovinku zasadijo živo mejo. S tem bodo res zastrli mimo vozečim pogled na vse prej kot urejeno okolje, kar pa ne pomeni, da se navlaka za ograjo, ki jo Romi privlečejo z vseh vetrov, ne bo nabirala še hitreje kot doslej. KANTA - Te dni mineva tri leta, odkar seje znani Semičan Martin Henigsman zaklel, da bo čez pet let pojedel kanto zemlje, če bo takrat v poslov-no-servisni coni na Vrtači delalo več kot sto ljudi. Semičani že nestrpno čakajo na spektakularen dogodek: bodisi na zanimivo pojedino ali stotega zaposlenega. Drobne iz Kočevja VASI SREDI GOZDA - Na Kočevskem je preko 80-odstot-na gozdnatost, ki se z opuščanjem kmetijske proizvodnje po številnih nekoč obljudenih vaseh ter s preseljevanjem mladih v mesta, kjer je delo in je življenje vsaj na videz lažje, še povečuje. To ugotavljajo vsi: ljudje po vaseh in mestih, kme-tijci in gozdarji, lovci in okoljevarstveniki... Mnogi so si tudi edini, da je številne med drugo svetovno vojno izpraznjene vasi na Kočevskem do sedaj že povsem prerasel gozd in da se meja gozda z zaraščanjem nekoč obdelanih površin in opuščanjem proizvodnje v nekdanjih sadovnjakih vse bolj pomika proti naseljem. Da pa bi meja gozdnega roba potekala kar po sredi vasi, tako, kot so jo pred dnevi začrtali gozdarji v Spodnjem Logu, pa je vendarle nekoliko preveč! Pa ne le zato, pravijo jezni vaščani, ki ne pristajajo na to, da bi se jim reklo, da živijo sredi gozda, ker gre za vas, ki ob še nekaj “živih” hišah premore celo tudi otroke, ampak tudi, ker imajo v vasi eno največjih zasebnih kmetij na Kočevskem! Ribniški zobotrebci ZA VSAKEGA NEKAJ -Miklavževo je bilo v Ribnici v znamenju glasbe. Na odru Ideal centra je namreč prav na Miklavža potekal koncert, ki so ga v počastitev 5-letnice svojega delovanja pripravili člani godalnega orkestra Glasbene šole Ribnica. Na jubilejni koncert so poleg še nekaterih učencev in učiteljev glasbene šole jubilanti povabili tudi pevce župnijskega pevskega zbora iz Ribnice, tako da so poleg ljubiteljev instrumentalne glasbe med obiskovalci na koncertu na svoj račun prišli tudi tisti, ki prisegajo, da ga ni čez ubrano zborovsko petje. Instrumentalni glasbi, čeprav povsem drugačne zvrsti kot v četrtek, pa so glasbeni navdušenci v Ribnici lahko prisluhnili tudi v soboto zvečer. Prav tako na odru v dvorani Ideal centra je namreč svoj redni letni koncert izvedla ribniška pihalna godba. Potočani ob koncu leta LOŠKI POTOK - Center občine je že se od začetka tega meseca lepo razsvetljen od množice pisanih luči. V soboto, 15. decembra, bo v šolski telovadnici na Hribu slavnostni koncert ribniške godbe na pihala, 26. decembra pa bo v tej telovadnici tradicionalni bo-žično-novoletni koncert pevskih zborov iz Loškega Potoka. Slavnostno bo tudi ob odprtju prenovljene zdravstvene postaje na Hribu, ki bo 21. decembra. Obnovljena ZP spaga gotovo med največje dosežke potoške občine v tem letu. 23. decembra v popoldanskih urah bo v dnevnem baru “Pri Birt-ku” srečanje upokojencev, članov potoškega društva, ki so že prestopili prag 80-ih let. Kar nekaj let je društvo starejše člane obdarovalo na domu s skromnimi paketi, tokrat pa so se odločili za srečanje, saj je za starejše ljudi le malo priložnosti, da bi se kdaj sestali. Nekako pred štirimi leti je Planinsko društvo ob prehodu v novo leto prvič organiziralo silvestrovanje na prostem z velikim ognjemetom. Občani so bili nad pobudo navdušeni, verjetno pa nekoliko manj prireditelji. Že lansko leto ni bilo nikogar, ki bi prevzvel organizacijo te dokaj tvegane prireditve, kije tudi letos ne bo, prav tako ne bo organiziranega dedka Mraza. MM 12 NAŠIH O S Č J MM Nič z ministrstva za kmetijstvo V Spodnjem Logu so tudi uradno odprli že pred začetkom poletja posodobljeno cesto - 20 milijonov je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, skoraj 40 občina KOČEVJE - Sredi letošnjega poletja so v kočevski občini dokončali eno največjih investicij s področja komunalnih dejavnosti v občini. Zaključek investicije “Posodobitev ceste Knežja Lipa-Spodnji Log” so slovesno obeležili v ponedeljek v Spodnjem Logu z uradno otvoritvijo ceste. SPODNJI LOG IMA ASFALT - Tako kot domala vse druge vasi na Kočevskem ima tudi Spodnji Log veliko manj prebivalcev, kot jih je ime! nekoč. Vendar pa je bilo tudi za pet družin, kolikor jih danes še živi v vasi, cesto potrebno asfaltirati, saj, kot so ugotavljali ob njeni otvoritvena posnetku), za kraj in njegove prebivalce prav urejena cesta ogromno pomeni. (Foto: M. L.-S.) Z investicijo so pričeli že lani in jo uresničili v dveh delih. Prvega so izvedli lani poleti in drugega sredi junija letos, ko so 3,2 kilometra dolgo cesto od odcepa na cesti Kočevje-Bre-zovica v bližini Knežje Lipe do naselja Spodnji Log tudi dokončali. “Vsega, kar dobimo, smo zelo veseli. Vse nam pride prav. In na cesto smo res dolgo čakali," je ob otvoritvi povedala domačinka Justina Makse. Potem ko so dobili elektriko, telefon in vodo, ki jo je prav Makšetovim kot največjim porabnikom vode v vasi še do nedavnega občasno primanjkovalo, so jim lani končno začeli urejati tudi cesto. Celotna investicija je stala nekaj manj kot 60 milijonov tolarjev, od katerih jih je 20 prispevala država iz naslova demografsko ogroženih območij, preostalo pa kočevska občina. S prijavo na razpis Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja za pridobitev sredstev iz virov mini- Do zadnjega kotička zasedena dvorana Ob letnem koncertu Ribniške godbe na pihala RIBNICA - Množičen obisk - dvorana središča Ideal je bila napolnjena do zadnjega kotička - ob letnem koncertu Ribniške godbe na pihala je najbolj presenetil vodstvo in člane godbe, ki so v skoraj dveurnem programu pod taktirko Matevža Novaka zaigrali osem novih točk, ob koncu pa so ob izdatni podpori zadovoljnih obiskovalcev zaigrali še venček Avsenikovih. Na koncertu se je vodstvo godbe zahvalilo vsem prizadevnim članom posebej tistim z daljšim stažem. Posebej velja omeniti, da staro in novo vodstvo drug drugemu izdatno pomagata, saj je vsem skupen cilj, da bi se Ribniška godba še vzpenjala na kakovostni lestvici. Ubranim zvokom Ribniške pihalne godbo bodo ob koncu tedna prisluhnili tudi v Loškem Potoku, koncert bo v dvorani tamkajšnje osnovne šole v soboto ob 18. uri, v Sodražici pa v nedeljo ob isti uri. strstva za gospodarstvo so lani dobili 15 in letos 5 milijonov tolarjev, žal pa, kot je poudaril v svojem govoru ob odprtju ceste župan Janko Veber, niso uspeli dobiti denarja z ministrstva za kmetijstvo. Vsi njihovi razpisi so bili namreč pri- Medtem ko so se lani za razliko od predhodnih let, ko so igrali mali nogomet, gospodarstveniki in politiki pomerili v odbojki, so se za letos odločili, da bodo pretehtavali moči tako v malem nogometu kot odbojki. Vsaj delni, “tihi” razlog za to je bil poraz, ki ga je ekipa gospodarstvenikov doživela lani v odbojki, saj so bili sicer v malem nogometu razen enkrat, ko so zmagali politiki, vedno boljši gospodarstveniki. Tako pa je bilo ponovno tudi letos. Medtem ko je bila v prvem polčasu tekme, kije potekala v telovadnici pri OŠ Zbora odposlancev, združena ekipa predstavnikov občinskega sveta in občinske uprave v sestavi Branko Dekleva (vodja ekipe), Janko Veber, Zlata Arko, Dušan Popovič, Herman Bunderla, Marko Lovko in Jože Lindič še kolikor toliko dostojen nasprotnik gospodarstvenikom, pa so jim v drugem polčasu moči povsem pošle. Po rezultatu 5:3 za gospodarstvenike ob zaključku prvega dela tekme, je bil končni rezultat v prid gospodarstvenikov 14:4. Politikom pa ni šlo nič bolje niti v nadaljevanju srečanja v Domu telesne kulture, kjer se je za osvojitev pokala v odbojki letos pomerilo 5 ekip. Od samega začetka na tekmovanju prisotnim ekipam občinske uprave, občinskega sveta in gospodarskih družb so pravljeni tako, da se niso mogli prijaviti, čeprav, kot je poudaril Veber, je območje Spodnjega Loga izrazito kmetijsko območje. Justina Makše ima namreč 60 glav živine in od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v najemu okoli 35 hektarjev zemljišč, približno toliko pa jih na območju Spodnjega Loga ima za pašo živine in košnjo tudi kmet iz sosednje Knežje Lipe. M. L.-S. se že lani pridružili člani Kluba kočevskih študentov, letos pa so to storili še kočevski obrtniki. Lani osvojen prehodni pokal srečanja je ekipo občinske uprave letos popeljal direktno v finale, kjer pa v igri z letos očitno premočnimi gospodarstveniki lanskega uspeha ni ponovila. Tekom zabavnega dela prireditve s tombolo zbran denar so letos namenili Društvu invalidov Kočevje. Predsednica društva Martina Pleše je številnim zbranim ob otvoritvi predstavila društvo in razstavo, kije njihova že tretja, čeprav je bilo društvo uradno registrirano šele pred mesecem dni. Člani društva, ki so se spomladi letos zbrali in organizirali na pobudo in ob pomoči kočevske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, so pripravili svojo prvo samostojno razstavo že junija. Sledil je slikarski Ekstempore pri brunarici v Dolgi vasi v zadnjih dneh avgusta in prvih septembra, ki so ga sklenili z razstavo na prireditvi nastalih del v hotelu Valentin. Ekstempore, ki je botroval postavitvi njihove že druge razstave, so organizirali z namenom, da bi se člani društva bolje spoznali med seboj. Zato so k sodelovanju povabili le domače ljubitelje likovnega ustvarjanja. Nasprotno, pa nameravajo prihodnje leto, kot je povedala Plešetova, organizirati mednarodno srečanje ljubiteljev likovnega ustvarjanja. Ekstempore, ki naj bi postal njihova tradicionalna prireditev, načrtujejo organizirati ob Kolpi, nanj pa povabiti poleg čla- Miklavž med ribniškimi otroki RIBNICA - Miklavž, prvi izmed treh dobrih decembrskih mož, ki zadnja leta redno prihajajo tudi med ribniške otroke, seje sinoči sprva ustavil v središču Ideal. Tam je nagovoril malčke in jim izročil darila. Hkratijih je povabil, naj pridejo še pod vaško lipo v Hrovačo, kjer se bo rajanje nadaljevalo, a tokrat v bolj sproščenem vzdušju. In res je bilo tako. Člani Vaškoetno-loškega društva Hrovača, katerim gre največja zasluga, da so zelo avtentično obudili staro izročilo, so pripravili krajši program in vse otroke obdarili. Ivan Prelesnik, predsednik Vaškoet-nološkega društva Hrovača (Miklavž) je povedal, da bodo pripravili uprizoritev božičnih jaslic 25. in 29. decembra, 15. decembra v Ribnici pa ponovili veseloigro Ženitni posrednik, s katero so že nastopili v Osilnici in na Škofljici. nov sorodnih društev iz Šentvida pri Stični, Vrhnike, Idrije in drugod po Sloveniji, tudi ljubitelje likovnega ustvarjanja iz sosednje Hrvaške. Društvo trenutno šteje 19 članov. Razen predsednice, ki je profesorica likovne umetnosti, se vsi ostali ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem le ljubiteljsko, čeprav, kot pravi Plešetova, je društvo odprto tudi za Tretje leto županovega sklada v Velikih Laščah VELIKE LAŠČE - Župan Velikih Lašč Anton Zakrajšek je pred kratkim objavil razpis za dodelitev sredstev iz tako imenovanega županovega sklada, ki gaje pred tremi leti ustanovil sam. Pravi, daje zelo zadovoljen, ker se vsak dan v sklad zliva več denarja. V šolskem letu 2001 /2002 so z dobrodelnimi akcijami in prispevki posameznikov že zbrali nekaj več kot milijonov tolarjev. Letos bodo podelili dve štipendiji po 15 tisoč tolarjev na mesec ter enkratno denarno pomoč v znesku 350 tisoč tolarjev. Župan je letos na-' menil 250 tisoč tolarjev za zagon dejavnosti kluba velikolaških študentov in dijakov. Želi si, da bi bili bodoči diplomanti z visoko in univerzitetno izobrazbo tesno navezani na domači kraj, nekateri od njih pa naj bi se v občini tudi zaposlili. akademsko in univerzitetno podkovane ustvarjalce. Najstarejši član je že upokojeni Anton Benčina, najmlajša članica pa je še osnovnošolka, saj si prizadevajo, kot pravi Plešetova, k delu društva pritegniti tudi mlade. Na njihovi tokratni razstavi sodeluje 14 članov, njena posebnost pa je, da si obiskovalci lahko na njej prvič ogledajo vse, s čimer se člani društva, ki jim kot predmet obdelave služijo les, platno, papir, steklo, kovina in slano testo, ukvarjajo. ZMAGOVALNA EKIPA - Za ekipo gospodarstva, ki je v malem nogometu z 10 goli razlike premagala politike, so nastopili (na posnetku brez vodje ekipe Branka Merharja od leve proti desni): Jože Rački, Jerko Babič, Andreja Križman, Alojz Ivančič, Janez Maršič in Vladimir Briški. (Foto: M. L.-S.) M. L.-S. PRIMERNI ZA DARILA - Ogled razstave članov Društva ljubiteljev likovnega ustvarjanja Kočevje utegne marsikaterega obiskovalca razbremeniti razmišljanj, kaj podariti najbližjim, prijateljem in znancem ob bližnjih božično-novoletnih praznikih. Mnogi njihovi izdelki so namreč tudi zelo primerni za darila. Na posnetku: Romana Novak (levo) in Martina Pleše na otvoritvi razstave. (Foto: M. L.-S.) Dvakratni poraz politike Na 5. srečanju gospodarstvenikov in politikov so prepričljivo zmagali gospodarstveniki -Humanitarna pomoč društvu invalidov KOČEVJE - V petek zvečer je v Kočevju potekalo že 5. tradicionalno srečanje kočevskih politikov in gospodarstvenikov. Tako kot vsa leta doslej je tudi letošnje prednovoletno druženje gospodarstva in politike Kočevja potekalo razdeljeno v športni in zabavni del, rdeča nit druženja pa je bil humanitarni namen. M. L.-S. Pred mesecem dni registrirano Društvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja je pripravilo svojo že tretjo razstavo - Izdelki primerni za darila KOČEVJE - “Valovanje vzdušij” je naslov razstave, ki bo v Likovnem salonu v Kočevju na ogled do 18. decembra. Ob nastopu učencev Glasbene šole Kočevje in pesnice Romane Novak so razstavo članov Društva ljubiteljev likovnega ustvarjanja Kočevje odprli minuli petek zvečer. J 2 J j A 5 J rJ O 3 C J J J Božični koncert violončelistov Nastop mladih violončelistov iz razreda prof. Zdenke Kristl Marinič ■ V skupini tudi Mokronoianka Kaja Kapus TREBNJE - Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana in Glasbena šola Trebnje vabita na božični koncert -nastop mladih violončelistov iz razreda prof. Zdenke Kristl Marinič. Pri klavirju bo prof. Hermina Hudnik, mentorica, prof. Zdenka Kristl Marinič. V petek, 14. decembra, ob 11.30 bo koncert v OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, ob 17. uri v predavalnici Osnovne šole Trebnje, v soboto, 15. decembra, ob 14. uri v Domu starejših občanov Trebnje in ob 18. uri v cerkvi sv. Tilna v Mokronogu. V skupini violončelistov so: Samir Azzeh, Maruša Bogataj, Marjetka Hribernik, Kaja Kapus, Jošt Kosmač, Jaka Trilar, Ana Žagar in prof Zdenka Kristl Marinič, pri klavirju: prof. Hermina Hudnik, mentorica: prof. Zdenka Kristl Marinič. Skupino violončelistov sestavlja od 6 do 10 glasbenikov različnih starosti, ki prihajajo iz različnih krajev (Škofja Loka, Kranj, Žiri in Ljubljana. Med osmerico, ki bo gostovala v trebanjski občini, pa bo nastopila torej tudi kot edina Dolenjka Mo- kronožanka Kaja Kapus. Vsi so učenci prof. Zdenke Kristl Marinič na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Skupina je nastala iz želje po skupnem igranju in druženju, kar je bil tudi rezultat načina dela njihove profesorice, ki je spodbujala skupinsko igranje in ob tem razvijala njihovo sposobnost po delu in takšnem načinu igranja. Delujejo že 8 let in so v tem času imeli več kot 200 nastopov na Gorenjskem, Primorskem, Štarjerskem in Dolenjskem, na osnovnih in glasbenih šolah, gimnazijah, v vrtcih in domovih starejših občanov. Izdali so (leta 1996) tudi zgoščenko z naslovom Igramo se, predvsem s priredbami slovenskih ljudskih, v priredbi Egija Gašperšiča. V skupini je bilo največ, kar 23 violončelistov. Prof. Mariničeva je zaključila specialistični študij violončela pri prof. Cirilu Škrjancu, pianistka Hermina Hudnik je bila nagrajena na številnih tekmovanjih mladih glasbenikov, zdaj je pa ko-repetitorka na Srednji glasbeni in baletni šoli in pri mladinskem zboru RTV Slovenija. P. P. Pomladniki zaradi Komunale s seje Pomladniki hoteli še pred pravnomočnostjo sodbe upravnega sodišča za krmilo Komunale Trebnje namesto dosedanjega direktorja Pavla Jarca pripeljati Jožeta Povšiča TREBNJE - Trebanjski svetniki se imajo načelno radi, toda v praksi je malokdaj zaslediti to medsebojno ljubezen in spoštovanje. To je znova potrdila zadnja seja občinskega sveta, ki sojo pomladni svetniki protestno zapustili, potem ko niti župan Ciril Pungartnik ne najstarejši svetnik, Ivan Vovk (ZLSD), ki je začasno zasedel županov stolček, potem ko se je Pungartnik umaknil iz dvorane, da ne bi vplival na potek razprave, nista hotela dati na glasovanje predloga pomladnikov, da bi imenovali novega direktorja Komunale. Kot smo že obširno poročali, se je Jože Povšič, kot edini izmed osmih kandidatov za direktorja tega javnega podjetja pred dobrim letom pritožil na upravno sodišče, to pa je ugodilo njegovi tožbi, da je župan prekoračil svoje pristojnosti, in razsodilo, da je potrebno županov sklep o imenovanju dotedanjega direktorja Pavla Jarca za nadaljnja 4 leta Ivan Vovk med vodenjem vroče seje Ima lahko svetnik predolg jezik? Svetnik N.Si Matjaž Traven zapustil sejo občinskega sveta v Sevnici, potem ko je njegovo vrtanje v rebalans proračuna za leto 2001 razburilo župana • Je vzdrževanje računalniške mreže avtorsko delo? SEVNICA - Pa si nekoliko oglejmo, kaj je tako zelo zanimalo edinega svetnika Nove Slovenije v sevniškem občinskem svetu, da je županu Kristijanu Jancu “prekipelo” in je svetniku zabrusil v brk nekaj močnih očitkov, na katere mu sprva ni dovolil replike. Traven je prišel do besede šele s pomočjo županovega strankarskega kolega, svetnika SLS+SKI) Tineta Zupančiča, ki je rekel Jancu, naj vendar da Travnu besedo. Pri rebalansu proračuna je se je povišala od milijona na 3 svetnika Travna zmotila po- milijone tolarjev, torej za 200 stavka “avtorski honorarji”, ki Javna obravnava o HE Boštanj BOŠTANJ - Ministrstvo za okolje in prostorje v postopku izdaje enotnega dovoljenja za pripravljalna dela za izgradnjo HE Boštanj obvestilo javnost, da bo osnutek enotnega dovoljenja, poročilo o vplivih na okolje, izris iz lokacijskega načrta HE Boštanj in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v pisarni Savskih elektrarn v Boštanju 3/a od 6. do 20. decembra ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 10. do 14. ure ter ob torkih in sredah od 12. do 17. ure. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja Savskih elektrarn Ljubljana pa bo v torek, 18. decembra, ob 16. uri v dvorani TVD Partizan v Boštanju. Mnenja in pripombe lahko vpišete v knjigo pripomb v prostorih javne razgrnitve, lahko jih posredujete direktno na Ministrstvo za okolje in prostor do konca javne predstavitve in lahko jih tudi podate na zapisnik na javni obravnavi. odstotkov. V obrazložitvi je pisalo, da so z njimi plačani sodelavci pri projektu izgradnje HE na spodnji Savi, vzdrževanje računalniške mreže, cenitve, snemanje in predvajanje športnih dogodkov. Ker Traven z obrazložitvijo ni bil zadovoljen, je povedal, da je logično pričakovati, da se je postavka dvignila zaradi plačevanja zunanjih sodelavcev pri izgradnji HE, vprašuje pa tudi po naslednjih postavkah. Čudno se mu je namreč zdelo, da je lahko “Vzdrževanje računalniške mreže” avtorsko delo. Šele po nekaj vprašanjih so svetniki izvedeli, da je za vzdrževanje računalniške mreže po avtorski pogodbi plačan delavec, ki je že sicer zaposlen v občinski upravi in pooblaščen za vzdrževanje računalniške mreže ter da ta denar po avtorski pogodbi dobiva samo kot nagrado za svoje “dodatno” delo. Ko pa je svetnik povprašal, če je kvalificiran za opravljanje takega dela, je izbruhnil župan, ki je Travnu očital marsikaj. Od tega, da je proti plačevanju ljudi, ki vodijo milijardne projekte (HE), kar sploh ni bilo res, do tega, daje proti, da občina plačuje snemalce športnih tekem (čeprav do tega sploh še niso prišli!) in da se “zapikuje” v 144.000 tolarjev letno, ki naj bi jih oseba, zaposlena v občinski upravi dobila kot plačilo za “vzdrževanje občinske računalniške mreže”. “Ker sem videl, da sem premalo takten - vprašal sem namreč nekaj narobe - in da moja povsem korektna vprašanja izzovejo strašno ogorčenje pri županu, sem zapustil sejo občinskega sveta, ker ne morem izvajati svojih pravic in dolžnosti, kijih imam kot občinski svetnik. Sam nimam nič proti avtorskim honorarjem, vam pa povem, da bi na primer za 3 milijone tolarjev avtorskih honorarjev letno oz. 2 milijona letno, kolikor jih občina namenja za plačilo odvetniških stroškov, lahko zaposlili še enega kvalitetnega diplomiranega pravnika, pa še za, po županovem mnenju skromne avtorske honorarje, bi dovolj ostalo,” razlaga svetnik Matjaž Traven, ki je povedal tudi, da ima župan možnost za dodatno delo delavcu povečati dodatek za delovno uspešnost ali izplačati nadomestilo v obliki plačila nadur, kar je povsem običajna praksa. P. P. razveljaviti in to zadevo po pravnomočnosti sodbe poslati v odločitev trebanjskemu občinskemu svetu kot stvarno pristojnemu organu za imenovanje direktorja Komunale. Pomladni svetniki so takoj z obema rokama pograbili možnost, da se odkrižajo Jarca, čigar največja napak je očitno bila, da je kandidiral na listi LDS, čeprav ni član te stranke, saj je bil poprej tudi za pomladnike povsem sprejemljiv. Trebanjska Komunala pod Jarčevim vodstvom je po poslovanju med najuspešnejšimi podjetji v svoji branži, sicer ne bi nedavno prejela tudi certifikata kakovosti ISO. Med več kot 90 tovrstnimi podjetji jih ima ta certifikat le četverica! Nadzornemu svetu (NS) Komunale, pravzaprav njenemu pomladniško obarvanemu trojčku, ki že eno leto ordinira nesklepčno, se ob izteku Jarčevega mandata ni nikamor mudilo z imenovanjem direktorja. Še več: NS je kratko malo odslovil Jarca in za direktorja kar sam imenoval Maksa Kurenta, kar pa se je zataknilo na registracijskem sodišču. Župan je v zadnjem hipu, skladno z mnenjem vladnih služb, kot predstavnik ustanovitelja J P Komunala nato imenoval Jarca. Svetnika LDS Brane Veselič in Igor Teršar sta menila, da bi se morali posebej pogovoriti o odgovornosti tega NS za stanje v Komunali. Pomladna odbora občinskega sveta, Pavlinov “kviaz” ter Metelkov za komunalno in prometno infrastrukturo, sta v luči sodbe upravnega sodišča predlagala naj občinski svet glasuje o razveljavitvi županovega sklepa ter o imenovanju Jožeta Povšiča za v.d. direktorja Komunale. Župan Pungartnik je opozoril, da občinski svet ne more brez sklepa sodišča razveljaviti sklepa župana. Povedal je, da bo tako, kot bo odločilo sodišče, da pa seje on na sodbo upravnega sodišča pritožil in da dokler sodba ne bo pravnomočna, ne bo dal takšnih sklepov na glasovanje, kaj šele da bi jih podpisal. Župan je rekel, da bo zapustil sejo, dokler bo še tekla beseda o tej zadevi, in to je tudi storil. Vodenje seje je prevzel najstarejši svetnik Ivan Vovk. Po posvetu s pravnico Marijo Za-letelj tudi on ni hotel dati na glasovanje sklepa o imenovanju v. d. direktorja Komunale, saj je bila na dnevnem redu le seznanitev s sodbo upravnega sodišča, ne pa sklep o imenovanju v.d. direktorja Komunale. Pred odločitvijo Vrhovnega sodišča RS občinski svet ne more imenovati v. d. direktorja in voditi drugih postopkov v zvezi z imenovanjem direktorja, je že prej pojasnila pravnica. Svetnik Marjan Pavlin (N.Si) je zavpil: “Kaj mislite, da smo telebani!?” Vovku je očital, da je to “partizansko vodenje” in da je takšno vodenje seje sramota. Vovk je odvrnil, da je velikokrat doživel še hujše kritike, a da nikoli ni bil voden, da bi imel svojo glavo na tujih ramenih. Ko so pomladni svetniki bolj ali manj ogorčeni zapuščali dvorano, jih je kolegica Joži Brajer (SLS+SKD), pospremila z besedami, da pač razmišlja s svojo glavo in se zato tudi ni prepustila “črednemu nagonu.” PAVEL PERC M A RF LA K IN JEZERNIK V GALERIJI ANA - Koroški akademski slikar 49-letni Štefan Marflak je ob otvoritvi svoje razstave (poleg njega je Sinjo Jezernik, nepogrešljivi moderator kulturnih dogodkov v Le kosovi galeriji) povedal, da se mu zdi njegovo delo nekaj najzahtevnejšega, tako, kot pač vsak razmišlja o svojih naporih v bojih za ljubi kruhek. (Foto: P. P.) NA SVETU SI, DA GLEDAŠ SONCE - Verz Pavčkove pesmi je bil moto zaključne glasbene prireditve ob 150-letnici boštanjske osnovne šole. Učiteljice Zdenka Kozinc, Tadeja Krnc in Romana Pokorn so z učenci zasnovale kar 23 točk. Po prvem resnejšem instrumentalnem delu se je ta prevesil v zabavnejšega, plesnega, in zaključili z ljudskimi pesmimi. (Foto: P. Perc) Trebanjske iveri ) “MIRO IZ ŠENTRUPERTA” IN "KRITIČNA MASA” - Pred kratkim je imel trebanjski župan kontaktno oddajo na TV Vaš kanal. Poklical je “Miro iz Šentruperta” in ga vprašal, kaj misli o načrtovanih občinah Šentrupert in Mokronog. Med drugim mu je župan odgovoril, da je važna dovolj velika “kritična masa”,to je vsaj 5000 ljudi v občini. “Miro” ni imel toliko “jajc”, da bi se predstavil, da je v resnici Anton iz Mokronoga. Kot nalašč, “Mirota” najbolj muči ravno “kritična masa”, saj šteje njegov "mokronajzar-ski vrtiček” samo 1800 duš. JOŽI JIH PA IMA! - Če se je že vrli Tone, s partizanskim ali, če hočejo gospoda lahko tudi z domobranskim psevdonimom Miro, ki bi očitno zelo rad imel svojo občino, pa tajnico in fikus, (že spet) podelal, ko bi moral javno nastopiti, je trebanjska svetnica Joži Brajer na zadnji vroči seji občinskega sveta imela toliko “jajc”, da je cenjenim kolegom pomladnikom, ko so protestno zapuščali sejno dvorano, povedala, da misli s svojo glavo! Polovica jih je takoj, ko so videli, daje svetnik Marjan Pavlin zaprl mapo, storilo isto. Sevniški paberki JE MAŠČEVALEN? - Pravijo, da se županu Kristijanu Jancu ni dobro zameriti, da zna biti celo maščevalen. Česa takega si župan gotovo ne bi smel privoščiti in takšno karakteristiko Janc odločno zavrača. To naposled ne bi bilo niti najmanj politično modro, saj je še svež spomin na državnozborske volitve, kjer se je Jancu izmaknil poslanski stolček le za nekaj glasov; precej jih je izgubil tudi zaradi nepotizma. Janc, ki se kot njegov trebanjski kolega Pungartnik hvali, da ima najbolj racionalno občinsko upravo, je lahko vesel že, da nima opraviti s trebanjskimi svetniki... MIKLAVŽ IMA RAD ŽUPANA - Kar okrog 300 otrok iz krmeljske in tržiške krajevne skupnosti je v soboto na 4. miklavževanju obdaril pred cerkvijo v Tržišču Miklavž s svojimi spremljevalci. Otroci so uživali v ognjemetu in se čudili, zakaj tudi sevniški župan Janc ni dobil od parkljev palice tako kot oni. Miklavž, kije lani izročil županu veliko palico, ima očitno rajši. (Foto: P. P.) Krške novice DVIGNIMO KUPICE -Kar pogosto bodo v Krškem nazdravljali prihajajočemu novemu letu. Občina in krajevna skupnost sta pripravili pester praznični program z desetimi prireditvami in zadnjo, ki se bo začela štiri ure pred letom 2002. Obljubili so, da bodo po zaključku vsake s kozarcem vina nazdravili novemu letu. Želijo morda s tem svoje krajane in občane postopoma pripravljati, da bodo zadnjo noč “več nesli”? Vzdržljivost je namreč lepa čednost. KO ROPOTA NA OBČINI - Hrup in prah sta nepogrešljiva spremljevalca gradenj, raznih popravil in posodobitev. Za ljudi, ki morajo hrup poslušati in smrad vonjati, ni to nič kaj prijetno. Res je grozno, ugotavljajo zaposleni na krški Občini, kjer ropota tako v stavbi kot pred njo, “dima pa je toliko, da ni mogoče dihat”. Tako hudo ni, bo pa treba malo potrpeti. PLES - Ob srečanju prostovoljcev Zveze prijateljev mladine Krško sta z nekaj čudovitimi plesnimi točkami nastopila tudi njihova prostovoljka Anja Žvab in njen soplesalec. Kot vedno, kadar plesišče zavzame lep par, ki elegantno drsi skozi prostor, je bilo tud tokrat veliko iskrenega občudovanja in navdušenja, nekaj malega pa tudi nevoščljivost zaradi zares odlično obvladanih plesnih korakov. Novo v Brežicah KIČASTO - Spletne strani so takšne in drugačne. Če so polne podatkov, potem zmedejo, če podatkov ni, ne dosežejo svojega namena. Brežiško-za-grebške strani o vinu, turizmu in poslovnih stikih so si zelo različne, pa čeprav je njun namen isti: obljubiti, nato pa pritegniti in dobiti goste. Slovenske strani so enostavne, podatkov ni preveč, vinarji se neradi pohvalijo z nagradami, na drugi strani meje pa je poudarek na nagradah, ogromni količini podatkov, med katerimi so tudi cene in drugo. Katera stran je uspešnejša, bo pokazal čas. KO SE KADI-Kjer je dim, je ogenj. Ta pregovor, prilagojen prednovoletnemu času, pa pravi, da kjer je dim, so petarde. Resda te ponavadi tudi pokajo, ampak brežiški osnovnošolci imajo takšne, ki predvsem zasmrdijo. Sodeč po jeznih pripombah metalcev petard, so jim prodajalci vendarle obljubili, da bodo pokale, ampak za drugošolce je dovolj že smrad, so verjetno presodili starejši prodajalci. O tem, da bi morda letos na petarde pozabili, za zdaj še ni govora. DAN BREZ KLETVIC -Ob dnevu človekovih pravic so k pišečkim osnovnošolcem na prijateljsko tekmo v odbojki prispeli njihovi bizeljski sovrstniki. Takoj, ko so se predstavili in se dogovorili, da niso nasprotniki, temveč prijatelji, so sklenili, da ta dan iz njihovih ust ne bo slišati kletvic. KDO JE TA ČRNI GOSPOD? - Tako so spraševali začudeni pogledi mimoidočih minulo soboto v Brežicah, ko so na ulici srečevali večje število uglajenih gospodov, med katerimi so lahko prepoznali vsaj svojega župana Vladislava Der-žiča, veliko več težav pa so imeli s prepoznavanjem starejšega temnopoltega para, ki je hodil na čelu skupine ljudi. Brežičani niso vedeli, da se po njihovih ulicah sprehajata Johnny in Andie Young, novi ameriški veleposlanik v Sloveniji, s svojo ženo, ki si je za prvi uradni obisk slovenskih občin izbral prav njihovo občino. Če bi vedeli, bi se pred občino gotovo zbralo nekaj radovednežev, tako pa je Youngova pričakala le peščica pomembnežev. MŠŠ J 21 J\l ASIH O ES C J J j Slano vodo ne bi prodal za NEK Tako Franc Bogovič, ki trdi, da naj bi Janez Drnovšek podpis sporazuma o NEK vezal na morske meje piranskega zaliva - Polovično lastništvo prinaša težave PRIZNANJE ZA ZADNIKOV KOZOLEC - Radovljiška ustanova Poti kulturne dediščine Slovenija peto leto uresničuje projekt Slovenski kozolec. V sklopu te zamisli pripravljajo Srečanja pod kozolci. Tako so sodelavci projekta in novinarji obiskovali pred časom slovenske kraje, ki jih še krasijo "... spoznavna znamenja Slovenije - kozolci...". Glavno sporočilo Srečanj pod kozolci je: ohranimo slovenske kozolce! Poiščimo ustrezne oblike namenske pomoči lastnikom, ki vzdržujejo našo skupno k sreči še živo stavbno dediščino! Na Srečanjih podelijo priznanje lastnikom, ki skrbijo za omenjene primerke stavbne dediščine na Slovenskem. Nedavno je tako priznanje prejel Stane Zadnik (levi) s Čateža ob Savi. Zadnikov kozolec, ki so ga pred leti prestavili na Čatež iz Sobenje vasi, so mojstri naredili okrog leta 1880. (Foto,- N. R.) Lah ostaja prvi v ZPM Krško Pred družabnim srečanjem so prostovoljci ZPM Krško izvolili svoje vodstvo za naslednja 4 leta - Poročilo dela KRŠKO - Meddržavni sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov pri obratovanju krške jedrske elektrarne utegne biti kmalu podpisan, krški župan Franc Bogovič pa poudarja, da “smo mi temu sporazumu vedno nasprotovali, ker je škodljiv za Slovenijo, vemo pa, da ima Drnovšek v ozadju kupčijo na rovaš piranskega zaliva”, in dodal: “Tistih nekaj kubikov slane vode ne bi jaz nikoli prodal za zemljišče Nuklearne elektrarne Krško.” Krčani oporekajo podpisu bi bilo tudi v njihovo ceno vra-sporazuma, ker se bojijo de- čunan 15-odst. pribitek, ki je tudi nezadovoljen z delovanjem Agencije za radioaktivne odpadke, ker ji še vedno ni uspelo najti lokacije, kjer bi bilo končno odlagališče jedrskega materiala. M. RAPUŠ KRŠKO - Prostovoljci Zveze prijateljev mladine (ZPM) Krško so moški in ženske, dekleta in fantje, starejši in mlajši. Njihovo požrtvovalno in brezplačno delo omogoča izvajanje številnih programov. Minuli petek so se zbrali, da bi se malo poveselili, pred tem pa so udeležili pro-gramsko-volilne konference, na kateri so zopet potrdili dosedanjo vodstvo. Stari-novi predsednik ZPM Krško Damjan Lah je podal poročilo o delovanju in poslovanju njihove zveze. Opisal je številne njihove programe, med katerimi so na primer nacionalna mreža telefona za otroke in odrasle TOM, mednarodno sodelovanje, aktivnosti v tednu otroka in nepozabna doživetja Veselega decembra. Besedo je nato predal predsedniku komisije za letovanja Branku Jancu, ki je opozoril na rastoče stroške počitnikovanja otrok v Nerezinah in se zahvalil vsem podjetnikom, ki ZPM Krško s svojimi prispevki dajejo upanje, da ne obupa. O slabem finančnem položaju je govorila tudi generalna sekretarka ZPM Slovenije Anita Albreht. Povedala, de je bilo njihovo delovanje oteženo, saj so šele letos uspeli pridobiti status društva, ki deluje v javnem interesu, vendar zaradi te spremembe še ni v mošnjičku nič več denaija kot prej. Tudi ona je tako kot Lah poudarila, da so gonilo zveze prostovoljci, zaradi njihovega dela pa zveza “nikoli ne bo izumrla”. Konferenca seje nadaljevala z razrešitvijo dosedanjega vodstva in izvolitvijo (starega-)novega. Predsednik ostaja Damjan Lah, za podpredsednico so soglasno izbrali Danico Zalokar, mesto sekretarke je ponovno ostalo v rokah požrtvovalne Vide Ban. Sledilo je kulturno srečanje, po njem pa zabava, ki je trajala v noč. M. R. narnih zapletov. “Odkar Slovenija skrbi za nuklearko, ima ta vedno dovolj sredstev za nemoteno delovanje in moderniziranje,” je povedal župan Bogovič, ki je opozoril tudi na zadovoljstvo zaposlenih v nuklearki, na kar močno vpliva tudi višina osebnega dohodka. Najglasneje pa so Krčani proti podpisu sporazuma zaradi skladiščenja radiaktivnih odpadkov. Hrvati niso pristali, da Dan kakovosti v Posavju ČATEŽ OB SAVI - Na letošnjem Dnevu kakovosti v Posavju, ki je potekal 5. decembra, je okoli 30 udeletencev spoznavalo in razpravljalo o izboljdavah, ki vodijo do vedno večje kakovosti v podjetjih. Govorili so o modelu KVP: (spodbujanju vseh zaposlenih, da inovativno prispevajo k rešitvi problema v podjetju) in obravnavali 20 ključev in poslovno odličnost. Predstavljeni so bili tako teoretični namigi kot praktične izkušnje podjetij, ki omenjene modele že uporabljajo. Dan kakovosti v Posavju je pripravila GZS, Območna zbornica Posavje. Kam bo šel občinski denar? KRŠKO - V predlogu proračuna občine Krško za leto 2002 so skupni prihodki ocenjeni na 4,372 milijard tolarjev, skupni odhodki pa 5,229 milijard tolarjev, od tega 47,5 odst. za investicijska vlaganja, kar je več kot doslej. Predviden proračunski primanjkljaj znaša 857,3 milijona tolarjev. Vino in delo zbližujeta Skupna spletna stran brežiške občine in Zagrebačke županije - O ponudbi vin in poslovni dejavnosti z obeh strani meje - Kmalu še spominki, razglednice, videospot BREŽICE - Ljudem, ki živijo ob meji, dobri sosedski odnosi veliko pomenijo. Občina Brežice in Zagrebačka županija različne gospodarske stike gojijo že vrsto let, kako tudi ne, saj imajo Brežičani do Zagreba, ki z okolišem pomeni dvomilijonski trg, precej bliže kot do Ljubljane. Zato se je tudi rodila ideja o skupni spletni predstavitvi vin z vinske ceste in predstavitvi podjetnikov. E-Sutla-Sotla je naslov opisanega projekta, katerega 2,2 milijonsko vrednost investicije je v veliki meri pokrilo (slovensko) ministrstvo za gospodarstvo. S klikom na www.rc-brezice.si/vtc Roman Matjašič se odpre skupna spletna stran vinarjev in gospodarstvenikov z obeh strani meje. Na njej so s kratkim opisom in ličnimi fotografijami predstavljeni slovenski ponudniki vin ob vinski cesti Bizeljsko-sremiškega okoliša, pa tudi zanimivosti, tradicija in vse, kar bi lahko v te kraje pripeljalo radovednega turista. S svojo ponudbo želijo goste pritegniti tudi gojitelji vin na drugi strani meji - ob Zelinski in Plešivički vinski cesti. Podrobno so opisani tudi podjetniki z brežiške občine in Zagrebačke županije, kar bo lahko pospešilo sodelovanje in oblikovanje čezmejnih strategij. Vodja projekta Roman Matjašič je povedal, daje postavitev spletne strani že rodila sadove. Vinarji se že pohvalijo, da k njim namenjen ravnanju s takšnimi odpadki. “V ta namen je bil ustanovljen poseben sklad, v katerem je 130 milijonov mark denarja, sklad pa so napolnili le Slovenci,” je bil jezen krški župan, ki je dodal, da odpadki ne glede na vse ostanejo pri nas, saj Hrvatov ne moremo prisiliti, da nase prevzamejo svojo polovico ali vsaj del jedrskega materiala. Župan pa je Dijaška skupnost zbira igrače KRŠKO - Dijaška skupnost Posavja v sodelovanju z Rdečim križem organizira zbiranje igrač za posavske otroke. Humanitarno akcijo, ki seje začela včeraj, bodo zaključili v ponedeljek. Igrače zbirajo na srednjih šolah v Krškem in Brežicah ter v Punk-tu v Krškem in v Brežicah. Organizatorji prosijo darovalce, naj bodo igrače v takem stanju, “v kakršnem bi jih želeli dobiti vi sami”. Dodatne informacije o akciji so na voljo pri predsednici Dijaške skupnosti Posavja Meti Vodopivc na tel. številki 031 690327 in na spletni strani http://wwYv.email.si. Na zborih krajanov o novih občinah Krajani krajevnih skupnosti (KS) Kostanjevica na Krki in Krško bodo naslednji teden presojali o želji po ustanovitvi lastnih občin, zatem pa bo svoje mnenje o tem dal še občinski svet. Vsi krajani omenjenih krajevnih skupnosti bodo o datumu, kraju in času zbora pravočasno obveščeni z vabili, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva. Kako bodo praznovali Krčani Praznični december KRŠKO - Strah Buholin je lutkovna igrica, z uprizoritvijo katere se bodo v Krškem pričele prireditve prazničnega decembra. Gledališčniki iz Maribora jo bodo prikazali v sredo, 12. decembra, ob 17. uri. Naslednji dan ob isti uri bodo glasbeniki, pevci, folkloristi in humoristi nastopili na Četrtkovem večeru ob domačem ognjišču. V ponedeljek, 17. decembra, bo ob 18. uri nastopil Orkester slovenske vojske, v torek ob 17. uri bosta člana Dueta Amalu Amadeja in Luka predstavila svojo prvo zgoščenko, v sredo se bodo učenci in učitelji glasbene šole Krško ob 17. uri predstavili z zabavno glasbo, v četrtek, 20. decembra, pa bo ob 17. uri na ogled opereta Majda v koncertni izvedbi. V soboto bo ob 20. uri na sporedu komedija Podnajemnik, v nedeljo ob 16. uri dobrodelen božični koncert, ki ga organizira Rotaryklub Čatež, v sredo pa bo osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti, na kateri bo koncertiral Pihalni orkester Videm Krško. V petek bo Večer ob svečah z glasbo in s pesmijo, zadnji dan tega leta pa bo ob 20. uri na ploščadi pred Kulturnim domom z nastopom pričela Nuša Derenda z ansamblom Happy hour, nebo pa bo razsvetlil tudi ognjemet. Vse prireditve, razen zadnje, bodo v Kulturnem domu v Krškem. M. R. zahaja vedno več gostov, zelo so zadovoljni tudi vinarji, ki so si kleti uredili v nekdanjih repnicah, torej v mivki Panonskega morja. Da bi spletna stran lahko dosegla svoj namen, je nastala tudi dvojezična zloženka, ki vabi na ogled predstavitve. Roman Matjašič je še povedal, da projekt še zdaleč ni končan. Ob prazniku vina na Bizeljskem želijo k izdelavi spominkov z znakom vinske ceste pritegniti uspešne in priznane umetnike, v načrtu je izdelava razglednice z vinske ceste, videospot na CD romu... Za projektom stoji brežiška občina, partnerji na naši strani meje pa so še Razvojni center Brežice z Antonom Horženom kot koordinatorjem projekta, Območna obrtna zbornica Brežice in GZS, območna zbornica Posavja. Roman Matjašič je povedal, da je Bizeljsko-sremiška vinska cesta ena prvih vinskih cest na spletu. M. R. PROTI MUČENJU OTROK - Dan človekovih pravic so v OŠ Pišece v sodelovanju z OŠ Bizeljsko zaznamovali z akcijo Skupaj proti mučenju otrok. Mladi pišeški pevci so zapeli pesem, ki so se je naučili med nedavnim druženjem z osnovnošolci iz Vukovarja, nato je sledil podpis peticije, s katero želijo opozoriti na problem izginulega čečenskega najstnika Adama Abubakarova, ki naj bi bi! zaprt in žrtev mučenja (na fotografiji med podpisom predstavnika Mladinskega centra Brežice Natalija Zlobko in Aleksander Ogorevc). Sledila je prijateljska odbojkarska tekma. Vse pa se je dogajalo znotraj traku "Cona brez mučenja", ki so ga simbolno razpeti na zunanji strani šole. (Foto: M. R.) Dolenjski gozdovi bogatejši kot kdajkoli Izdelan načrt za gospodarjenje z gozdovi novomeškega gozdnogospodarskega območja - Na ogled v prostorih novomeškega Zavoda za gozdove Z NOVOMEŠKE MICE Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: čebulo po 200 tolarjev kilogram, koren, redkev in kolerabo po 250 do 300, radič po 400, motovilec po 1500, kislo repo in kislo zelje po 200, jabolka po 150, krompir po 100, rozine po 500, suhe slive in fige po 700, suhe marelice po 900, lešnike po 1.500 in orehova jedrca po 1500. Liter domačega jabolčnega kisa je stal 300 tolarjev, liter domačega žganja 1000 in kozarec medu 1000 tolarjev. Za eno jajce je bilo potrebno odšteti 25 do 30 tolarjev, za merico majarona 250 in za šopek peteršilja 100 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 91 do 3 mesece starih prašičev. Prodajali so jih po 400 do 430 tolarjev kilogram, kar je 11.000 do 13.000 tolarjev za žival. Rejci so pripeljali 66 prašičev, starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg. Prodajali sojih po 370 do 400, kar znaša 15.000 do 26.000 tolarjev. Rejci so ponujali 9 10-kilogram-skih prašičev, in sicer po 320 do 350, kar znese 32.000 do 35.000 tolarjev. Naprodaj so imeli tudi 120-kilogramske prašiče po 350 tolarjev lkg, kar znaša 42.000 tolarjev za žival. Na sejmu so prodajali tudi 200-kilogramske in težje prašiče, ki sojih cenili po 250 do 280 tolarjev 1 kilogram. Koncem poletja je bil pri novomeški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije izdelan območni načrt za gospodarjenje z gozdovi Novomeškega gozdnogospodarskega območja. Izdelan je za obdobje 2001-2010 in je 4. tovrstni dokument o stanju dolenjskih in belokranjskih gozdov ter o usmeritvah za gospodarjenje z njimi. Gozdovi s površino skoraj hovi zelo poudarjeni socialni 94.000 ha pokrivajo kar 62% vlogi, vsega Novomeškega gozdno- Kljub “blagi dolenjski kraji- gospodarskega območja. Po meritvah zadnjih let je v njih 21 milijonov m' lesa, kar v povprečju pomeni 222 m3/ha. Prevladujejo drevesne vrste listavcev (70 % vseh zalog), pri čemer močno izstopa bukev. Letno priraste v teh gozdovih 600.000 m3 lesa, kar je povprečno 6,4 m3/ha. Večino gozdov območja uvrščamo v kategorijo “večnamenskih gozdov". To pomeni, da se njihova lesnoproizvod-na vloga dobro dopolnjuje z ekološkimi in socialnimi funkcijami. Zdrav, sonaravno oblikovan gozd avtohtonih drevesnih vrst z visoko lesno zalogo kvalitetnega lesa je v večini primerov zanimiv tako za lastnika kot obiskovalca, hkrati pa je ekološko zelo stabilen. Gozdovi z izjemno poudarjenimi nelesnimi funkcijami, ki zahtevajo poseben režim gospodarjenja, so razglašeni kot “gozdovi s posebnim namenom”. Tu je potrebno posebej omeniti 610 ha gozdnih rezervatov, kjer gospodarjenje ni dovoljeno. Največja rezervata sta kanjon potoka Kobila ter pragozd Pečka. Od gozdov s posebim namenom z dovoljenim gospodarjenjem gre poudariti predvsem “mestne gozdove” Novega mesta, kjer je gospodarjenje podrejeno nji- helena MRziiKAR gospodinjski kotiček Enostavne pa vseeno okusne Rodovi pred nami so uživali hrano, ki jim je bila na voljo predvsem iz domačih zalog. Po občutku in izkušnjah so mešali in sestavljali živila v jedi, ki so ustrezale letnemu času, delu pa tudi različnim praznikom v letu. Preprosto sestavljena in pripravljena hrana jim je predvsem zagotavljala vitalne sposobnosti za preživetje. Zaradi razpoložljivih surovin in tehničnih možnosti so bile jedi zelo enostavne, pa vseeno okusne. Tudi današnja pravila zdrave prehrane ne vsebujejo kakšne zapovedi in prepovedi, temveč le priporočila za večjo ali manjšo količino tega ali onega živila. Najpomembnejši kriteriji so kakovost, raznolikost, uravnoteženost in ne nazadnje zmernost, saj nas prav prazniki in njim primerne jedi zavedejo v pre-najedanje in nemalokrat sprožijo slabo počutje. Prav nič nam ne sme biti nerodno, če bomo za praznično kosilo ali večerjo postregli s preprosto domačo jedjo in nekatere za mizo celo prijetno presenetili. Najbolj zmotno pa je, daje nemalo gospodinj prepričanih, da morajo biti praznični jedilniki nekaj posebnega. Prav zagotovo praznično razpoloženje ni odvisno od njih, ampak od naše volje, in od tega, koliko smo zanj pripravljeni prispevati. Namesto razkošnega kolača, ki ga sestavlja obilica maščobe in sladkorja, raje pripravimo presenečenje z enostav- nim koruznim kruhom s skuto. Zanj potrebujemo 1 jogurt, 1 jogurtov loček koruzne moke, 1 jogurtov lonček bele moke, 1 pecilni prašek, 1/4 kg skute, 2 jajci in sol. Pšenično in koruzno moko zmešamo skupaj s pecilnim praškom, dodamo sol, dobro zažvrkljani jajci in jogurt. Vse skupaj dobro premešamo in preložimo v premazan pekač in pečemo 30 minut pri 180° C. Okusna zakuha za obaro ali zelenjavno juho so ajdovi žličniki, ki jih pripravimo iz 1 žlice masla, 1 jajca, 5 žlic ajdove moke in 1 žlice bele moke. Maslo in rumenjak stepemo, dodamo ajdovo in belo moko ter trd beljakov sneg. Nato vse počasi premešamo, z mokro žlico zajemamo maso in žličnike polagamo v vrelo juho. Kuhamo jih 10 minut. Za nekaj okusnih požirkov pripravimo rumenjake z rumom. Potrebujemo 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja, 2 žlici ruma, po želji blago močno kavo in vino ali mleko. Rumenjake, sladkor in rum penasto umešamo in po želji izberemo eno izemd omenjenih pijač. Napitek učinkuje pimirjevalno. S pečenim mesom se dobro ujema porova zloženka. Potrebujemo 1 zavitek zamrznjega listnatega testa. Za nadev vzamemo 1 kg pora in 10 dag masla, za preliv pa 2 jajci, 1/4 I mleka, 10 dag naribanega sira, 1 dl kisle smtane, sol in poper. Pri pripravi bodimo predvsem domiselni! ni" je v novomeškem območju kar 1.400 ha gozdov opredeljenih kot varovalni gozd. Gre predvsem za strme kotle potokov Pendirjevka in Kobila, najstrmejše predele Straške rebri. Globokih Gač nad Srednjo vasjo in za strma pobočja ob Kolpi pod Starim trgom. Polstoletni razvoj dolenjskih gozdov Iz zgodovinskih zapisov je znano, da Dolenjska v preteklosti ni bila izrazito gozdnata pokrajina, saj je bila gozdnatost še v prejšnjem stoletju komaj 40 %. Gozdovi z izjemo veleposestev so bili siromašni, pogosto steljarjeni in popaseni. Zadnji hud udarec jih je doletel v letih po drugi svetovni vojni, ko se je za potrebe obnove države zelo grobo ppsegalo v najbogatejše, tako v državne kot v zasebne gozdove. O lesnem bogastvu dolenjskih gozdov tistega časa obstajajo le podatki za posamezne posesti. Ocenjujemo, daje bila povprečna zaloga lesa vseh gozdov območja vsaj za tretjino nižja od današnje, kar še posebej velja za zasebne gozdove. Zanesljivi in stalni podatki o gozdovih celotnega območja od leta 1960 naprej omogočajo izredno dober vpogled v razvoj gozdov v zadnjih desetletjih. gozdovih Novomeškega območja. Iz podatkov je razvidno naraščanje deleža smreke. Porast pripisujemo umetnemu pospeševanju te drevesne vrste ter splošnemu pojavu ekspanzije smreke, ki ga opažajo po širšem predelu Evrope. Delno gre tudi za ciklično menjavo z jelko, katere delež je v istem času iz ne povsem pojasnjenih razlogov močno padel. Močan porast deleža hrasta pripisujemo izključno pospeševalnim ukrepom na račun zmanjševanja deleža belega gabra ter osta-lih tržno manjvrednih listavcev. Upočasnitev naraščanja njegovega deleža v zadnjem desetletju pa je posledica močnega sušenja hrasta, ki je po jelki zajelo tudi to visokovredno drevesno vrsto. Bukev skupaj z javorjem tvori stabilen skelet dolenjskih gozdov in s stalnim deležem potrjuje svoj sloves “matere gozdov”. Usmeritve za bodoče gospodarjenje Gospodarjenje z gozdovi je področje, ki zaradi zelo dolgih razvojnih ciklusov gozdov zahteva dolgoročne usmeritve brez pogostih in radikalnih sprememb. Tako je novi območni načrt v glavnih točkah logično nadaljevanje pred desetletji postavljenih glavnih usmeritev. Najbolj splošna med njimi je vzgoja visokovred-nih, sonaravno oblikovanih gozdov, ki skladno in sočasno zadovoljujejo proizvodne, ekološke in socialne cilje gospodarjenja. Več kot v predhodnih načrtih je poudarka na usmeritvah za delo pri krepitvi sploš- Leto Površina ha Lesna zaloga m3/ha Letni prirast m'/ha Letni posek m3/ha 1970 79.500 159 4,5 3,36 1980 81.100 185 5,4 3,58 1990 83.900 201 5,7 3,52 2000 93.700 222 6,4 4,00 Podatki zelo zgovorno kažejo značilen pojav zadnjih desetletij - naraščanje površine gozdov zaradi opuščanja kmetijskih površin skozi vse 20. stoletje. Kažejo pa tudi enakomerno naraščanje lesnih zalog in prirastkov, s tem pa krepitev vrednosti in stabilnosti dolenjskega gozda. Naraščanje lesnih zalog od šestdesetih let naprej je bilo načrtovano kot ena osnovnih usmeritev gospodarjenja z gozdovi. K temu cilju so bili naravnani vsi dosedanji območni načrti, ki so tekočemu poseku namenjali le dobro polovico priraslega lesa. Skozi vse obravnavano obdobje je gozdarska stroka posvečala posebno skrb izboljševanju negovanosti gozdov in je za ta namen vlagala v gozdove velika sredstva. Rezultati se odražajo v izboljšani debelinski sestavi in kakovosti lesnih sortimentov ter v spremenjeni drevesni sestavi. no koristnih funkcij gozdov, pri čemer so še posebej izpostavljene hidrološka, biotopska, rekreacijska ter funkcija varovanja naravne dediščine. PETER DULAR, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto Načrt bo na ogled Vsi, ki se želite podrobneje seznaniti s stanjem in predvidenimi načini gospodarjenja v gozdovih Novomeškega gozdnogospodarskega območja, si razgrnjeni načrt lahko ogledate vsak dan do 21 decembra v prostorih Zavoda za gozdove v Gubčevi 15. Javna obravnava bo na istem naslovu (sejna soba GG) potekala dne 18. decembra s pričetkom ob 12. uri. Leto smreka jelka ost. igl. bukev hrast javor b. gaber o/ o/ o/ o/ o/ o/ o/ /o 7o /o /o /o /o /o 10 4 17 14 4 .14 15 5 13 1980 17 10 3 39 1990 18 9 3 38 2000 21 7 2 37 Prikazani razvoj gozdov v pogledu drevesne sestave nazor- • Martin v zadnjih letih me bolj no kaže živahnost sprememb v postaja “svetnik"mladoletnikov. kmetijsko svetovanje Načrt dela v vinogradništvu Zimska pozeba je pogojena z dozorelostjo lesa, nadmorsko višino in trajanjem zimskih temperatur Izhodišče naj bo stanje v letošnjem letu. Upoštevati je potrebno vpliv suše in obremenitev trte. Zelo pomembno je, ali je les dovolj dozorel. Na mnogih, zlasti nižjih tleh in gnojenih ali ro-dovitnejših tleh, listje ni odpadlo pravočasno, ampak ga je uničila slana. To pomeni, da hranila niso iz listja v celoti prešla v les, kar ob močni obremenitvi trte, zlasti ob pomanjkanju vlage, pomeni, da bo trta občutljiva za nizke temperature. Sicer so pogoji v letošnji jeseni zelo ustrezali za dobro pripravo, ki omogoča odpornost. Na splošno pa se lahko stanje spremeni le, če bo nastopilo vmesno daljše obdobje višjih temperatur, ko se učinek “kaljenja” izgubi. Od zimske pozebe je najprej prizadet stržen (počrni), pri še nižjih temperaturah pozebejo (porjavijo) očesa in končno kam-bij (potemni). Vinogradniki, ki morate začeti zgodaj z rezjo, to opravite najprej na boljših (višjih) legah in zgodnejših sortah oziroma tistih, ki so bile najprej potrgane! Čas rezi (pred hudim mrazom) ne vpliva občutno na obseg pozebe. Zimska pozeba je pogojena z dozorelostjo lesa, nadmorsko višino in trajanjem nizkih temperatur. Pri nizkih temperaturah nastajajo poškodbe zaradi izsušitve rozge, ker ne vsebuje zadosti suhe snovi. Škoda lahko nastopi že pri -8° do -15° C, trta pa lahko . zdrži celo do -18° C. K občutljivosti pripomore zlasti nepravilno gnojenje in preveliko obremenjevanje hkrati. Opešane trse je namreč potrebno rezati kratko (na reznike), da se najprej opomorejo. Šele ko dosežemo izenačenost trsov v vinogradu (vsi poganjki so krajši od 1 m) lahko pognojimo. Pravilno gnojenje je možno opraviti le na osnovi analize tal. Na lahkih, odcednih in težkih ilovnatih tleh je potrebno uporabiti hlevski gnoj, le za izravnavo pomanjkanja enega posameznega hranila lahko uporabimo mineralna gnojila. Sicer ne gnojimo, če posamezni trsi rastejo dovolj bujno ali so na trsu nekatere mladice zadosti razvite, ker to kaže, da so ostali trsi preveč izčrpani in / ali nismo odbrali primerne rozge (katera je rasla na soncu) ali smo pustili preveč očes. JOŽE MALJEV1Č Delil kovance s čebelo Med Slovenci na kongresu Apimondie tudi znani posavski čebelarski mentor Franci Marolt LJUBLJANA - Čebelarska zveza Slovenije je nedavno na novinarski konferenci predstavila nastop slovenskih strokovnjakov in čebelarjev na mednarodnem čebelarskem kongresu, kije bil novembra v Durbanu v Južnoafriški republiki. Slovenska delegacija je bila tam še posebej aktivna, saj bo naslednji kongres Apimondie leta 2003 v Ljubljani, kjer pričakujejo okrog 2000 udeležencev iz vsega sveta. Slovenski čebelarji so sodelovali na razstavi ob kongresu ter na tekmovanju prejeli tri medalje: eno zlato in dve bronasti. Zlato medaljo je za fotografije čebel v zraku in različnih cvetov prejel Franc Šivic. Bronasto medaljo v skupini didaktičnih knjig je dobila Marija Mlaker, mentorica čebelarskega krožka OŠ Pesnica, za učbenik Čebela se predstavi. Drugo bronasto odličje je v skupini novih izdelkov prejel sevniški mentor mladih čebelarjev Franci Marolt; predstavil je posebne sveče, ki so mu jih delno pomagale izdelati čebele. Omenimo še, da je zlato medaljo za čebelarske inovacije dobil čebelarski oddelek zagrebške univerze, ki je razvil plastičen zabojček za prevoz rojev. Kot so povedali pri Čebelarski zvezi, so nekateri slovenski strokovnjaki na kongresu predstavili tudi poročila o najnovejših raziskavah, čebelarski mojster Franci Marolt iz Sevnice pa je predstavil poster o dejavnosti čebelarskih krožkov v Sloveniji, sodeloval na tekmovanju in obiskovalcem razdelil dva tisoč slovenskih kovancev po petdeset stotinov, ki imajo vgravirano čebelo! Slovenski čebelarji so razdelili okrog 3.000 zloženk o kongresu v Ljubljani, poleg tega tudi zloženke s turističnimi in-formcijami o Sloveniji. Ob zaključku kongresa so gostitelji predali zastavo slovenskim čebelarjem, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle pa je vse povabil v Slovenijo in na orglice zaigral še slovensko polko. B. D. G. Občni zbor Društva podeželske mladine NOVO MESTO - Društvo podeželske mladine Novo mesto vabi na občni zbor društva s sil- j vestrovanjem, ki bo v soboto, 15. 1 decembra, ob 19. uri v Birčni vasi na turistični kmetiji Žagar. Prijave zbirajo do 12. decembra na tel. številki 041 514 223 ali 07 33 80 486 (Andrej). Cena večerje in zabavnega programa s članarino je 2.800 tolarjev za šolajoče in brezposelne ter 3.300 tolarjev za zaposlene. Razstava prazničnih jedi NOVO MESTO - Na Kmetijski šoli Grm je danes od 11.30 do 17. ure odprta razstava prazničnih jedi. Na šoli namreč poteka 4. državno tekmovanje mladih raziskovalcev z naslovom Etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja, na katerem se predstavljajo kmetijske, živilske, gospodinjske in gostinske šole s prazničnimi jedmi in bogato pogrnjenimi mizami. V ne-tekmovalnem delu projekta različne praznične jedi in po grinjke razstavljajo aktivi kmečkih žena iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Novoletne jelke le z nalepkami Sekanje na črno je kaznivo NOVO MESTO-V prednovoletnem času je ena od skrbi v družini nabaviti čim lepšo novoletno jelko. Vse, ki so se odločili, da bodo domovanje okrasili z naravnim okrasnim drevesom, ali pa bodo okrasno drevo prodajali na tržnicah, naj se ravnajo po naslednjih navodilih. Kot vsako leto morajo biti tudi letos okrasna drevesa opremljene z nalepko (plombo), iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Na novomeškem območju je nalepka letos rumene barve in opremljena z napisom Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto 2001. Vsak, ki želi novoletno jelko posekati v svojem gozdu, pa se mora predhodno obrniti na pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove, ki mu bo v tem primeru izdal odločbo o dovolitvi poseka dreves, obenem pa mu bo na parceli odredil za to primerna drevesa. Enak pristop velja za posek enega samega okrasnega drevesa ali večjega števila dreves. Za lastnika gozdne parcele, v kateri bo okrasno drevo posekano, je izdaja odločbe in nalepka, s katerimi Zavod za gozdove drevo označi, brezplačna, vendar le do 25 nalepk na lastnika. Kdor bo potreboval več nalepk zaradi prodaje okrasnih dreves na tržnicah, bo moral vsako nalepko plačati po ceni 50 tolarjev za drevo. Pri prevozu in prodaji okrasnih dreves mora imeti vsak prodajalec okrasno drevo na vidnem mestu označeno, ravno tako mora imeti Odločbo, s katero mu je Zavod za gozdove dovolil sečnjo. V primeru poseka okrasnih dreves brez Odločbe je lastnik ali izvajalec sečnje storil prekršek po Zakonu o gozdovih, za kar mu pri sodniku za prekrške grozi kazen od 15.000 do 150.000 tolarjev. Nadzor nad pridobivanjem, prevozom in prodajo okrasnih dreves bodo opravljali gozdarski inšpektoiji, tržni inšpektorji ter policija. BORUT TAVČAR, univ. dipl. inž. gozd. gozdarski inšpektor Ukrepi za zmanjšanje somatskih celic v mleku TREBNJE - Govedorejsko društvo Trebnje in Kmetijska svetovalna služba Trebnje vabita vse člane in ostale kmetovalce na predavanje dr. Andreja Pengova o ukrepih za zmanjšanje somatskih celic v mleku, ki bo v ponedeljek, 17. decembra, ob 9.30 v veliki predavalnici CIK Trebnje. Po predavanju bo predstavitev proizvodnega programa Emona krmil iz Ljubljane. Pridelano želijo prodati doma Filakovi iz Gribelj načrtujejo, da bodo čimveč pridelkov ponudili na svoji turistični kmetiji, ki dopolnjuje kmetijsko pridelavo - Tudi protokolarna darila GRIBLJE - Filakova družina iz Gribelj je ena redkih v Beli krajini, ki se preživlja zgolj s tistim, kar ji uspe pridelati na kmetiji. Razumljivo torej, da morajo gospodar Tone, gospodinja Nežka in štirje otroci kar pošteno pljuniti v roke, da dostojno preživijo. A ker bi radi čim več pridelkov prodali doma, že vrsto let iščejo dodatne dejavnosti na kmetiji. Vse, s čimer se ukvarjajo, so pretekli petek na svoji domačiji na robu Gribelj pokazali na dnevu odprtih vrat. Tone, ki je začel s kmetovanjem pred 19 leti, je najprej pital govedo. Sedaj ima v hlevu okrog 30 repov, pa 20 plemenskih ovac in perutnino. Filakovi so pred leti zasadili velik sadovnjak z jablanami, hruškami, breskvami in njivo z jagodami. Pred šestimi leti so na Uradu za intelektualno lastnino dobili blagovno znamko “Filak” za izdelke iz sadja, kot so džemi, marmelade, sokovi, sušeno sadje, kis, alkoholne pijače. Nekatere izdelke so ponudili tudi kot protokolarna darila. Da gre za kvalitetno ponudbo, pove že to, da so mnogi izdelki dobili žlahtna odličja na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju ter na vinskem sejmu v Ljubljani. Kot poudarja gospodar, bo njihova osnovna dejavnost še naprej ostala proizvodnja hra- ne, da pa bi jo, kot rečeno, čim več prodali doma, so uredili prostor za goste v prijetni stavbi, ki spominja na staro hišo, skedenj in kaščo, ponudba v njej pa je po posodobnih zahtevah. “Želimo, da bi bila naša turistična kmetija prepoznavna prav po domači hrani. Do svojih gostov želimo biti pošteni, čeprav se zavedamo, da je danes težko prodreti. Je pa to dobra naložba na dolgi rok,” pravi Filak, ki je prepričan, da se turistična ponudba v Beli krajini ne bi smela začeti in končati s pečenima odojčkom in jagenjčkom. Ob tem pa poudari, da pri njih zaradi turizma ne bodo prenehali s pridelavo hrane. Nasprotno, prav zato, ker obdelujejo le 10 hektarov zemlje, iščejo različne poti, da bi pridelek lahko vnovčili. Toneta mnogi poznajo kot odličnega orača, saj se ponaša s svojevrstnim rekordom: še-strat zapored je zastopal Slovenijo na svetovnih prvenstvih oračev, prihodnje leto pa bo v Švici tekmoval za našo državo že sedmič. Malokdo pa ve, da so Filakovi zredili že okrog 8.000 glav goveje živine. “Moti me, ker se danes nihče preveč ne ukvarja s slovenskimi potrošniki govejega mesa. Mnoge je prestrašila bolezen BSE, a prepričan sem, da bolj kontroliranega mesa, kot je goveje, sedaj v naših mesnicah ni mogoče dobiti. In če imamo boljši nadzor kot v Evropski uniji, potem zares ni razlogov, da ne bi verjeli stroki,” je prepričan Filak. M. BEZEK-JAKŠE NA ZDRAVJE TLI Dl TURIZMU - Nežka in Tone Filak (na fotografiji z najmlajšim Gašperjem) ne poskrbita le, da so gostje na njihovi turistični domačiji dobro postreženi. Tone, ki velja za najboljšega frajtonarja med orači in najboljšega orača med fra-jtonarji, skupaj z otroki rad tudi zaigra. Miha igra trobento, Mihaela klarinet, Jure pa raztegne harmoniko. (Foto: M. B.-J.) Največ dolenjskega belega Ocenjevanje mladih vin v Društvu vinogradnikov Podgorje MALI SLATNIK - Vinogradniki društva Podgorje so 2. decembra zbrali 173 vzorcev mladih vin. Te vzorce so ocenjevali naslednji dan v gostišču Štefan na Malem Slatniku v dveh petčlanski komisijah pod vodstvom Katarine Merlin in Darka Maijetiča. Ocenjevali so 56 vzorcev cvička, 12 vzorcev rdečih vin, 68 vzorcev dolenjskega belega vina in 37 vzorcev sortnih vin. Najvišjo oceno za cviček je prejel vinogradnik France Nagelj (15,72 točk), sledita mu vinogradnika Viktor Mikec in Podpisan vinski sporazum LJUBLJANA - V petek, 7. decembra, sta Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Franz Fischler in slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But podpisala vinski sporazum. Pogajanja za sklenitev sporazuma so potekala od aprila leta 1998. Vinski sporazum za Slovenijo pomeni, da lahko na trge EU v letu 2002 izvozi 4,8 milijona litrov vina z možnostjo letnega povečanja za 0,48 milijona litrov, če je bilo v predhodnem leti izkoriščene vsaj 80 odst. odobrene kvote. Države EU lahko v letu 2002 v našo državo uvozijo 1,2 milijona litrov vina z možnostjo povečanja za 0,12 milijona litrov vina ob enakih pogojih, kot veljajo za izvoz vina. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo, da uvoz vina iz držav EU ne bo ogrožal ureditve z vinom v državi in daje rezultat pogajanj za Slovenijo ugoden. Stane Košmrl (15,68 točk), na tretje mesto pa so se uvrstili Franc Hanjšek, Rudi Golob in Marjan Muhič (15,62 točk). Za dolenjsko rdeče je dobil najvišjo oceno Viktor Mikec (15,70 točk). Za modro fankinjo je dobil najvišjo oceno Franci Nagelj (16,26 točk), sledijo Jože Udovč (16,12 točk) in Franc Avsec (16,10 točk). Za dolenjsko belo je prejel navišjo oceno Srečko Ilar (15,96 točk), sledijo Jože Zupančič (15,80 točk) in Stane Šmalc (15,78 točk). Najvišjo oceno pri sortnih vinih je za sivi pinot prejel Niko Mavretič in za renski rizling Jože Mežnar (17,24 točk), sledijo sovinjon Štefana Blažiča (17,22 točk), nato Tone Vovko za kerner (16,98 točk), za Sardone Martin Pave (16,96 točk), za silvanec Pavel in Ana Avsec (16,60 točk), za laški rizling Jože France (16,38 točk), ter za dolenjsko polsuho belo Jože Judež (16,24 točk). Za vsa ocenjena vina bo društvo podelilo pisno priznanje članom. Oba predsednika komisij, ki sta vodila ocenjevanje, sta pohvalila dobro kletarjenje in napredek v kvaliteti vin. Po končanem ocenjevanju sta predsedujoča posredovala navodila okoli 100 članom društva, kako odpraviti napake, ki jih imajo nekateri vzorci. Odgovarjala sta tudi na vprašanja vinogradnikov o vzrokih nastajanja napak v vinu. DRAGO ROŽENBERGAR, predsednik DV Podgorje Predavanje za kmetovalce TREBNJE - Govedorejsko društvo Trebnje in Kmetijska svetovalna služba Trebnje vabita vse člane Govedorejskega društva in ostale kmetovalce na strokovno predavanje dr. Pengova z naslovom Ukrepi za zmanjšanje somatskih celic v mleku. Predavanje bo v ponedeljek, 17. decembra, ob 9.30 v veliki predavalnici CIK v Trebnjem. Po predavanju bo predstavitev proizvodnega programa Emona krmila iz Ljubljane. Kje so meje tehnike? HANNOVER-V novembru je v Hannovru potekal letošnji sejem Agrotechnica, ki je pritegnil številne kmete iz vse Evrope, tudi slovenske. Ob predstavitvi strojev, kot je štirivrstni kombajn za krompir in cisterna za gnojevko s skupno maso 33 ton, seje marsikdo spraševal, ali bomo tovrstne stroje kdaj uporabljali tudi pri nas. Največjo omejitev za nove stroje predstavljajo prometni predpisi, saj z marsikaterim od njih smemo na javno pot le s posebnim spremstvom. Druga omejitev, ki zaposluje strokovnjake v razvojnih oddelkih tovarn kmetijskih strojev, pa je, kako zaradi uporabe vse težjih strojev zmanjšati zbijanje tal. Predvsem pa zmogljivost strojev in njihova cena rasteta precej hitreje kot dohodki kmetov, so zapisali v decembrski številki strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Inventura vina Podhladitev vina tudi zdravilo za stabilizacijo Bliža se konec leta, ko je čas za razne inventure. Nimam v mislih samo količinske inventure, kije tudi nujna za tiste, ki jim predstavlja vino znaten vir dohodka, temveč inventuro kakovosti vina. Mrzli dnevi bodo ohladili večino zidanic, temperatura vina se bo globoko znižala. Kaj se dogaja pri takih spremembah v vinu, ko pa vemo, da poteka razvoj in zorenje vina najbolje pri majhnih temperaturnih razlikah. Podhladitev za vina slovenskega karakterja, ki so letos preveč kiselkasta, ni škodljiva. V naravi je sicer poskrbljeno, da se živi svet sam ureja, verjetno na vseh področjih. Tako imajo tudi nizke zimske temperature znano vlogo pri razvoju vina. Vino mora biti vedno bistro, lepega videza, niti lepi kristali vinskega kamna niso zaželjeni v steklenici. Podhladitev vina je bilo včasih edino sredstvo za stabilizacijo vina “na vinski kamen”. Samostanske kleti z debelimi zidovi so zagotavljale vinu dobre pogoje z enakomerno temperaturo, toda imajo ventilacijske jaške, tudi zaradi koriščenja nizke zimske temperature, ravno zaradi stabilizacije na vinski kamen. Vendar se ne stekleničijo vsa vina, kristalizacija vinskega kamna pa pomeni tudi neke vrste kemični razkis. Reakcija kalija, ki je v vinu - v manjši meri tudi kalcija - z vinsko kislino pomeni nastanek Ureja: dr. Julij Nemanič vinskega kamna. Vinska kislina, ki se poveže s kalijem je nevtralizirana, to pa pomeni zmanjševanje kislosti vina. Nizka temperatura pospešuje kristalizacijo vinskega kamna, zato bodo vina na pomlad manj kisla. To je potrebno upoštevati, če se odločamo za kemični razkis vina. Nižanje temperature vina vpliva na krčenje volumna in določeni sod vina dobi na vrhu prazen prostor, zrak, ki pa je za vino nevaren. V sodu je vinski usušek normalen pojav zaradi izhlapevanje alkohola in vode skozi lesne pore. Zato dober kletar, ki ima tedensko inventuro stanja vina v vsaki posodi, sode tudi tedensko do-taka. Nizka zimska temperatura ne varuje vina pred vsemi možnimi kvarnimi spremembami. Bakterije cika in druge ne morejo delati v hladnem vinu. Toda tekočine pri nizki temperaturi vsrkajo več plina kot pri višji. Kisik, ki se raztopi v hladnem vinu, znižuje prosto žveplo, ko ga zmanjka, sledi oksidacija. Zato je zelo prav, da spremljamo stanje vina predvsem v sodih in cisternah, ki niso pod parafinskim oljem. Spremljanje vina pomeni tudi pokušanje. Pokušnja ob sodu ni nikoli dovolj natančna, vina, ki ima temperature samo 5° stopinj Celzija, pa sploh ne moremo pokusiti, ker naša čutila v ustih lahko zaznavajo okus pri temperaturi 6 do 35° C. Bolj hladna ali bolj topla tekočina onesposobi čutnice. Zanesimo se na pokušanje v normalno toplem prostoru, zaznavali bomo natančneje, a tudi bolj uživali. Dr. JULIJ NEMANIČ SEZONA SULČJEGA ULOVA - Ribič Roman Zupančič iz Podturna je številnim trofejam, ki jih hrani doma, letos dodal še IH centimetrov dolgega in 12.30 kilograme težkega sulca. Ujel ga je pod jezom v Soteski, s tem pa lanskega rekorderja prekosil za dva centimetra in nekaj kilogramov. Roman redno vsaki dve leti, kot mu dovoljuje pravilnik o sulčjem ulovu, ujame kapitalnega sulca. (Foto: S. Štravs) ZA LEPŠO SMREČICO - Ob iztekajočem se letu so otroci v Metliki (na fotografiji), Gradcu in na Radoviči v ustvarjalnicah izdelovali novoletne okraske, v otroškem vrtcu pa so v ustvarjalnicah preizkusili svojo spretnost otroci, ki ne obiskujejo vrtca. Ker je cilj ustvarjalnic med drugim tudi, da otroci spoznajo čimveč različnih materialov, so tokrat barvali vlitke iz mavca, ki jih bodo doma obesili na smrečico. (Foto: M. B.-J.) POTA IN ST/? Če nas vidijo, smo veliko varnejši Za pešce so zlasti nevarni jesenski in zimski meseci, ko so še slabše opazni - V desetih letih preko 19 odstotkov vseh umrlih - Ne pozabite na odsevna telesa, svetlejša oblačila Kljub številnim opozorilom policije se povečuje število pešcev, udeleženih v prometnih nesrečah. Njihova varnost, za katero dostikrat tudi sami ne poskrbijo najbolje, je slaba predvsem v zimskem času, ko so neugodne vremenske razmere (megla, dež, sneg), dolge noči in kratki dnevi in so na cestah še manj opazni. Kako nevarna sta bila lani november in december za pešce, pove podatek, da so ti predstavljali v teh mesecih polovico vseh umrlih v prometnih nesrečah. dežurni poročajo UKRADEL BLAGAJNO - V noči na 8. december je neznanec vlomil v podjetje Rico v Slovenski vasi pri Brežicah in iz pisarne ukradel manjšo blagajno, ki je bila vzidana v steno. V blagajni je imel lastnik okrog 180 tisoč tolarjev. KJE JE ČOLN? - Med 24. novembrom in 8. decembrom je nekdo iz reke Save v Čateški Vrbini odnesel okrog 65 tisoč tolarjev reden ribiški čoln znamke SOM zelene barve. TUDI ŠPORT NI VAREN -Za Miklavžev večer je neznanec trem lastnikom v garderobi Športne dvorane Marof v Novem mestu ukradel moško jakno, spodnji del trenirke, ročno uro in zlat prstan. NE BO GA ZEBLO - Med 5. in 6. decembrom je iz gozda ob lokalni cesti za Prečno nekdo odpeljal dva kubična metra bukovih in gabrovih hlodov, ter J. Ž. iz Novega mesta oškodoval za okrog 20 tisoč tolarjev. KRADEL V TRGOVINI -Neznanec je v trgovini Big bang v Novem mestu ukradel radijski sprejemnik z DVD in CD predvajalnikom znamke Aiwa v vrednosti 184 tisoč tolarjev. NEKDO SE JE ODPELJAL - Na parkirnem prostoru na železniški postaji v Veliki Loki je 4. decembra nekdo M. Z. iz okolice Trebnjega ukradel kolo z motorjem. MLADOLETNIKA DOBILI - 14-letni I. B. iz Stranske vasi je 4. decembra zjutraj vlomil v trgovino Cash & Carry na Livadi v Novem mestu in ukradel več zavojev cigaret, sladkarije in alkoholne pijače. Škoda znaša 100 tisoč tolarjev. V TRI AVTOMOBILE - V noči na 6. december je neznanec v Stopičah in na Težki Vodi vlomil v tri osebne avtomobile, ki so bili parkirani pred stanovanjsko hišo. Neznanec je ukradel dokumente, denar in še nekaj drugih predmetov in lastnikom povzročil za več kot 150 tisoč tolarjev škode. Avtobusar s ponarejeno licenco OBREŽJE - 7. decembra je ponoči v Slovenijo vstopal kot voznik avtobusa 34-letni Ž. A. iz Kranja. Pri mejni kontroli je policist ugotovil, da ima voznik ponarejeno licenco za prevoz oseb, izdano od Obrtne zbornice Slovenije. Sledi kazenska ovadba. Moral močno zavirati NOVO MESTO - 9. decembra, nekaj po polnoči, se je 26-letni P. Š. iz Novega mesta peljal z osebnim avtom iz centra mesta, ko je vozil po Ljubljanski cesti v bližini stanovanjske hiše št. 80, pa je s parkirišča na cesto zapeljal 26-letni voznik osebnega avta R. F. iz Novega mesta. P. Š. je močno zaviral in se umikal, tako da ga je zaneslo v levo izven ceste. Hudo ranjen se zdravi v novomeški bolnišnici. Da pešci veljajo za najbolj ogrožene v cestnem prometu, je že dolgo znano. Za vozniki osebnih avtomobilov in potniki v vozilih so tretja najpogostejša žrtev prometnih nesreč. Pešci so pogosto žrtve nesreče zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, ne gre pa spregledati tudi nesreč zaradi napak ali neustreznega ravnannja pešcev. Zlasti starejši so vse pogostejše žrtve nesreč po lastni krivdi. V zadnjih desetih letih je v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 4073 ljudi, od tega je bilo 791 ali 19,4 odstotka pešcev. Lani jih je bilo 61, med njimi pa največ v starostni skupini nad 64 let. Pri njih gre predvsem za posledice slabšanja psihofizičnih sposobnosti, neustrezne barve oblačil, neuporabe odsevnih predmetov in ne nazadnje tudi hoje pod vplivom alkohola. Glede na število prebivalcev je v nesrečah umrlo najmanj otrok in mladoletnikov, toda večja varnost je le navidezna, saj sta med poškodovanimi pešci glede na število prebival- Nalepke niso zastonj Namesti jih le kontrolor Kot je že znano in je marsikdo te dni že preizkusil na lastni koži, s 3. decembrom pri nas velja nov registracijski sistem, ki je vpeljal novost - nalepke. Z Ministrstva za notranje zadeve sporočajo, da je cena podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja do zdaj znašala 2.080 tolarjev, z uvedbo novega sistema pa je strošek višji za 515 tolarjev. Strošek nalepke je 1.315 tolarjev in ga plača lastnik vozila. Za storitev izdaje, lepljenja in (kasneje) odstranjevanja nalepke plača še 1.280 tolarjev, kar skupaj znaša 2.595 tolarjev. Nalepko lahko namesti na steklo le pooblaščeni tehnik-kontrolor. Pravijo, da pri tem ne gre za podcenjevalni odnos do lastnikov vozil, pač pa za vprašanje odgovornosti proizvajalca. Nalepka moram namreč ostati nepoškodovana v vseh vremenskih razmerah, prav tako ima kompleksne zaščitne in varnostne elemente. Proizvajalec se je zavezal, da bo odgovarjal v primeru napake ali poškodbe nalepke le, če bo nameščena po njegovih navodilih. Podoben registracijski sistem, kot je zdaj začel veljati pri nas, velja tudi v številnih evropskih državah: v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švedski, Slovaški in Hrvaško. V vseh teh državah morajo imeti vozniki poleg vozniškega dovoljenja še prometno dovoljenje in nalepko. L. M. cev ogroženi najbolj starostni skupini od 7. do 14. leta in od 14. do 18. leta. Lani je bilo med umrlimi pešci 19 ali 31,1 odst. pod vplivom alkohola, ko so v krvi imeli povprečno 2,38 g alkohola na 1 kg krvi. Med 23 umrlimi pešci, povzročitelji nesreč, pa je bilo alkoholiziranih 9 ali 39,1 odst., napihali pa so povprečno 2,56 promila. Policija se trudi za izboljšanje varnosti pešcev na različne načine: z obiski v vrtcih in šolah, domovih za starejše občane, z razdeljevanjem zloženk s preventivno vsebino in odsevnih teles, z akcijami Stopimo iz teme, poostrenimii nadzori, s pisnim obveščanjem staršev o vseh težjih kršitvah cestnopro- Kradli kritino GRIČ PRI DOBLIČAH -5. decembra so policisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine odvzeli prostost in pridržali: 27-letnega R. P., 20-letnega G. B„ 20-letnega I. B. (vsi iz Novega mesta), ter 27-letnega S. H. iz Šentjerneja. Osumljenci so 5. decembra nekaj po polnoči v kraju Grič pri Dobličah s strehe zgradbe vodovodnega zajetja ukradli okrog 120 kvadratnih metrov bakrene strešne kritine. Policisti so enega osumljenca prijeli kmalu po dejanju, ostale tri pa istega dne. Podjetju Be-grad, d.d., iz Novega mesta so povzročili večjo škodo. Sledijo kazenske ovadbe. metnih predpisov, ki jih storijo otroci... Svetujejo tudi, da obveščajo policijo o pešcih, ki predstavljajo nevarnost zase in za druge udeležence v prometu, opozarjajo, da je hoja ponoči, v mraku in po napačni strani nevarna, zlasti, če je pešec pijan ali celo leži na cesti... Vse udeležence v cestnem prometu policija ponovno opozarja, naj dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise in * V lanskem letu je na naših cestah umrlo 311 ljudi. Od tega je bilo 37 pešcev, sicer pa je bilo med njimi še 164 hudo in 447 lažje telesno poškodovanih. naj bodo skrajno previdni. Posebej ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa naj se pešci zavarujejo z nošenjem odsevnih teles, trakov in svetlejših oblačil. L. M. Večina bo le preurejenih Da bodo stroški manjši, nekaj skupnih mejnih prehodov s Hrvaško, veliko dograjenih in preurejenih LJUBLJANA - Slovenija bo morala že z vstopom v Evropsko unijo (EU), kar se bo predvidoma zgodilo leta 2004, izvajati varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor po standardih unije na meji s Hrvaško, ki bo takrat postala zunanja meja EU. Za ureditev ustreznih mejnih prehodov na tej meji bi morali zagotoviti 18,4 milijarde tolarjev - naša država naj bi do leta 2004 sama prispevala okrog 13 milijard tolarjev, ostalo pričakuje od EU in nam bližnjih članic Unije. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal predsednik posebne koordinacijske komisije za ta vprašanja Igor Bavčar, bo Slovenija te stroške zmanjšala tudi z morebitno gradnjo skupnih mejnih prehodov s Hrvaško, saj so kar za polovico zmanjšali prvotni finančni načrt za gradnjo novih mejnih prehodov. Upoštevali so le nujne potrebe, saj bo Hrvaška tudi prej ali slej članica EU. V večini primerov bo tako Slovenija zdajšnje mejne prehode le ustrezno preuredila in dogradila, pred koncem prihodnjega leta pa jih bo šest namenjeno ne le za potniški in blagovni promet, temveč tudi za potrebe veterinarske in fitosanitarne inšpekcije. Do polnopravnega članstva v EU naj bi bilo nared 25 meddržavnih in 27 maloobmejnih mejnih prehodov. Slovenija je Hrvaški že predlagala skupno gradnjo mejnega prehoda Dobova in Gruškovje. L. M. Ob desetletnici je obnovljen Pepcin dom v Krškem, prvo zavetišče za trpinčene ženske v Sloveniji, ob praznovanju obnovljen - Akcija CSD - Zahvala vsem za pomoč - Do zdaj 38 žensk in 51 otrok PEŠCI, BODITE PREVIDNI! - V zimskem času je varnost pešcev še slabša, zato morajo biti še bolj previdni. (Foto: L. M.) KRŠKO - S pesmijo Kaj ti je deklica, ki jo je zapela pevka Nuša Derenda, se je v petek, 7. decembra, v kulturnem domu v organizaciji Centra za socialno delo Krško pričela prireditev ob desetletnici zavetišča Pepcin dom. Mednarodne dneve akcij proti nasilju nad ženskami so obeležili tako, kot so si želeli - s prenovljenim Pepcinim domom. “Dom, ki je varen prostor za žrtve nasilja, kjer se namestijo, mi pa jim zagotovimo, da si opomorejo in v miru odločijo o nadaljnjem življenju,” kot je dejala voditeljica programa, je februarja leta 1991 socialnemu skrbstvu zapustila dobra gospa Pepca Vodopivec. Že isto leto so v njem našle svoj drugi dom prve trpinčene ženske z otroki, v desetih letih kar 38 z 51 otroki. Sprejemajo ženske iz vse Slovenije, večina pa je iz krške, brežiške in sevniške občine. Kot je na kratko opisala desetletno zgodovino Pepcinega doma direktorica CSD Krško Marjana Sečen, so se v centru že tako na začetku s takratno vodjo Olgo Gorenc odločili, da je treba skromno hišo obnoviti, kar jim je uspelo predvsem s prostovoljnim delom, tako da je bila hiša v nekaj mesecih pripravljena. “Za vse nas je bil to korak v neznano, saj v Sloveniji takrat ni bilo še nobene varne hiše ali zavetišča, toda po desetih letih vidimo, daje bila ta odločitev prava. Pridobili smo si izkušnje in prišli tudi v nacionalni program do leta 2005,” je povedala. Toda žal se je vedno znova dogajalo, da so morali prošnje žensk po pomoči odkloniti, saj je prostora premalo. Večje potrebe, dotrajana hiša, neurejene sanitarije so bile razlog za odločitev o obnovi. Projekt je leta 1998 izdelalo podjetje Elit iz Krškega, a je bil na Ministrstvu za zdravje, družino in socialne zadeve zavrnjen kot predrag. Pred dvema letoma so Pepcin dom obiskale članice mednarodnega združenja žensk, ki so bile navdušene in so tudi s sredstvi priskočile na pomoč. Na CSD so se nato odločili, da bodo sami zbirali sredstva in uspelo jim je: nabrali so dva milijona tolarjev v denarju, materialu in storitvah," za kar se vsem, tako ministrstvu, ki je prispevalo za obnovo strehe, kot krški občini, donatorjem, sponzorjem, krajanom, OŠ in vrtcu, skratka vsem najlepše zahvaljujemo,” je v nagovoru poudarila Sečnova. Pepcin Zasegli naboje ČRNOMELJ - Policisti so pri hišni preiskavi pri Z. Š. iz okolice Črnomlja 5. decembra našli ter zasegli 29 nabojev. VESELI USPEHA - Na sliki spredaj je direktorica CSD Marjana Sečen, sicer pa so kulturni program na prireditvi oblikovali: violinistke Tinkara Troha, Nina Pirc in Tamara Štajner, Saša Rozman (saksofonu) in Martin Šušteršič (klavir). Ob koncu je z monogrotesko Čistoča navdušila Jana Uvodič. Vsi so se odpovedali honorarju. (Foto: L. M.) dom ima tako obnovljene sanitarije, streho, podstrešne sobe, manjka le še centralno ogrevanje, zunanji omet in ureditev okolice. Lions klub Krško jim je na prireditvi poklonil ček za sto tisoč tolarjev. Tudi krški župan Franci Bogovič je bil vesel obnove Pepcinega doma in je poudaril, da varnost postaja najpomembnejša vrednota, da pa se ta žal največkrat začne zmanjševati prav v družini. “Veseli smo, da imamo tak center in čestitam delavkam CSD, da jim je akcija uspela.” L. MURN Padel z lestve BUŠINEC - 6. decembra sta delavca, zaposlena pri Krovstvu in kleparstvu Jože Krantaršič, delala na strehi stanovanjske hiše. 32-letni Z. M. iz Smolenje vasi je okrog 9. ure šel po lestvi na streho, v rokah pa je nesel pločevino. Izgubil je ravnotežje in padel na asfaltna tla. V nesreči se je hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Nevarno štopanje NOVO MESTO - 20-letni T. G. iz Novega mesta je okrog 8. ure štopal pri kiosku s sadjem v Bršljinu. Ustavil mu je 38-letni voznik osebnega avta B. K. iz Brezja in ga odpeljal do avtobusne postaje pri križišču Ljubljanske ceste s Šmihelskim mostom. Voznik je od štoparja zahteval, da mu plača kosilo ali gorivo, ker pa oškodovanec tega ni hotel storiti, ga je zgrabil za roko in mu grozil. Oškodovanec seje ustrašil in mu dal ves denar - 400 tolarjev. Osumljenec se je nato odpeljal, policisti pa so zoper njega napisali kazensko ovadbo. Zanetil požar DRGANJA SELA - Neznanec je 5. decembra med 6.30 in 9.30 prišel v starejšo stanovanjsko hišo ter na podstrešju zanetil požar v dveh prostorih. Na srečo se ta ni razširil, ker je ob 9.30 prišel v hišo lastnik S. K. in ogenj pogasil. Nastala je škoda v višini 120 tisoč tolarjev. PREBEZNIKI, KDO STE? Zbežali iz domovine v boljše življenje Zadnja leta menda ne mine dan, da ne bi slovenski policisti prijeli kakšnega prebežnika, ki je hotel ilegalno prestopiti našo državo. Včasih gre za posameznika, spet drugič za skupine, vsem pa je skupen isti cilj - boljše življenje na Zahodu. In pogosto so razočarani. Tako so na nedavni predstavitvi publikacije Prebežniki, kdo ste?, ki jo je izdal Mirovni inštitut v Ljubljani, med drugim povedale avtorice knjige: Mojca Pajnik, Petra Lesjak -Tušek in Marta Gregorčič. Lotile so se terenske raziskave, njihov osnovni namen pa je bil prebežnike, zaprte v slovenskih centrih za tujce in v azilnem domu, predstaviti drugače, kot nasprotje ravnanju politike, poročanju medijev in nastajanju t.i. civilnih iniciativ ali vaških straž, ki so prebežnike obravnavali kot manj vredne. Prebežniki, kdo ste? Nasploh so avtorice z raziskavo želele predstaviti prebežnike, “ker jih je najprej de-muhamnizirala politika, nato pa še širša slovenska javnost in jih predstavila kot nekakšne družbene stenice. Naša raziskava, tudi na terenskem delu, to dokazuje in skušale smo dokazati, zakaj prebežniki pred- stavljajo grožnjo ne le Slovencem, ampak vsemu ‘razvitemu’ svetu, zakaj so se znašli v položaju izobčencev,” so povedale. V anketi, ki sojo letos spomladi izvedle v petih ustanovah v Sloveniji, je sodelovalo 133 prebežnikov, večino iz azijskih držav, ZRJ in afriških držav. Spraševali so jih o poti, dogajanju v domovini in nato v Sloveniji. Večina je bilo moških. Največ politični razlogi "Želimo razbiti stereotipe, da so prebežniki le ekonomski migrantje, ki gredo s trebuhom za kruhom z neko romantično idejo, kako bo drugje vse lepše,” je povedala Pajnikova. Večina - 44 odstotkov - je izvorno državo zapustila iz političnih razlogov, ker so jih preganjali in ker so si sami upali dvigniti in povedati, da mislijo drugače. Mnogi drugi so se na pot odpravili iz strahu pred vojno. Sledili so ekonomski in osebni razlogi, pogosto pa kar več skupaj. “Prebežniki so torej vse prej kot bogati avanturisti, tudi niso, kot je splošno razširjeno, neizobraženi ‘divjaki’, ki hlepijo po davkoplačevalskem denarju. Velika večina je bila zaposlenih, več kot 10 odstotkov jih je imelo visoko izobrazbo, več kot 80 odstotkov jih je govorilo vsaj en tuj jezik, kar 22 odstotkov jih je govorilo tri tuje jezike in več,” je povedala Tu-škova. Cilj Italija in Nemčija Za večino prebežnikov je bil odhod edina možnost za preživetje. Mnogi bi se na pot odpravili že prej, toda razlog se skriva v samih razmerah, družini, pomanjkanju denarja, strahu... “Verjamejo, da je na Zahodu boljša možnost za življenje in več kot 80 odstotkov bi se jih bilo pripravljenih integrirati v okolje, če bi jih sprejelo. V zborniku, ki je prvi te vrste v Sloveniji, so pretresljive življenjske zgodbe, pogosto tragične usode posameznikov. Največ prebežnikov je želelo v Italijo in Nemčijo, nato v Francijo, sledile so Velika Britanija, Španija in druge države. Kar 76 odstotkov jih ciljne države ni doseglo. Slovenija je predstavljala ciljno državo 24 odstotkom prebežnikov. Neseznanjeni s pravicami In kako so bili prebežniki pri nas sprejeti? Avtorice knjige ugotavljajo, da slabo. “Pri ravnanju z njimi se je slovenski politični vrh pokazal nespretnega. Pogorel je že pri zagotavljanju pravic. Sledil je navodilom od zunaj in jih od EU vestno prevzemal kot novo dolžnost: uspešen lov na ljudi. Policisti prebežnike lovijo zelo spretno in potem dokažejo, da znajo z njimi ravnati kot z objekti, jih dehumanizirati. Polovijo jih kot prebeglo divjad. Zaslišijo jih in nato strpajo v centre oz. domove za tujce in jih tako umaknejo pred oče^ som javnosti in skrijejo kot tihotapci svoje blago.” Anketa kaže, da jih policija v 79 odstotkih primerov ni seznanila s pravicami, ki jim pripadajo. Ostalih 21 odstotkov pa ni vedelo, katere pravice imajo. Zakaj je tako, je delavec v Azilnem domu v Šiški razložil: “Oni iz zgornjih nadstropij niso obveščeni in ne vedo, da lahko zaprosijo za azil... Slovenija ni tako velikodušna država, da bi vsakogar seznanjala z njegovimi pravicami. To težko komentiram,” je povedala Gregorčičeva in dodala, da so prebežniki živeli v nemogočih razmerah. V kletnih prostorih v Šiški se je gnetlo tudi do 40 ljudi na 20 kvadratnih metrih. V tem zadušljivem prostoru, v katerem so tudi spali, so moški in ženske morali opravljati potrebo v isto vedro. Njihovi kriki so se razlegali izza rešetk... “Prav tisti, ki so zakone postavili, torej MNZ, so jih bolj kakor očitno kršili, in to na različnih področjih,” meni Gregorčičeva. Avtorice želijo s podatki in zgodbami, ki jih predstavljajo, prispevati k razmisleku o nesmislih, ki jih doživljajo prebežniki, prispevati k demitolo-giziranju “drugačnosti", spodbuditi razmišljanje o razlogih za diskriminacijo in o njenih posledicah, “hkrati pa pozvati oblast, naj premisli o svojem početju, zakaj je med tistim, kar govorijo, in dejanskimi razmerami tako velika razlika.” L. MURN AVTORICE ZBORNIKA - Avtorice Mojca Pajnik, Petra Lesjak-Titšek in Marta Gregorčič napisale zbornik Kdo ste, prebežniki? (Foto: L. M.) Boljše odkrivanje drogiranih Vse več voznikov pod vplivom droge ■ Slovenska policija bo kmalu ta sum preverjala s posebnim kartončkom in svetilko ■ Lani odredili 1634 pregledov, veliko odklonov LJUBLJANA - Zadnjih deset let se v cestnem prometu pojavlja čedalje več voznikov, ki vozijo pod vplivom mamil in drugih psi-hoaktivnih snovi ter zdravil. Toda policisti pri odkrivanju takih voznikov nimajo lahkega dela, saj ne uporabljajo hitrih testov za mamila, ker niso dovolj zanesljivi. Z novim postopkom, za katerega seje te dni v Gotenici urilo več kot sto policistov, bodo ta sum lažje potrjevali. Za tovrstno strokovno usposabljanje seje policija odločila zato, ker so si znaki alkoholiziranosti in vpliva mamil zelo podobni in slovenski policisti trenutno nimajo dovolj visokega strokovnega znanja s tega področja. Zakon o varnosti cestnega prometa policistom si- * In kako so se do zdaj vozniki odzivali na tovrstne strokovne preglede? Lani so jih policisti odredili 1634, do konca letošnjega oktobra pa 2179. Čeprav je kazen ob potrjeni vožnji pod vplivom mamil veliko nižja kot ob zavrnitvi strokovnega pregleda (5 do 7 kazenskih točk), je tega vseeno odklonilo kar štiri petine voznikov in si s tem avtomatsko prislužilo odvzem vozniškega izpita. V prvih desetih mesecih tega leta sta bila negativna 2 odstotka vseh odrejenih strokovnih pregledov oz. 10,6 odstotka opravljenih. cer veleva, da morajo najprej potrditi sum in šele na podlagi tega odrediti strokovni pregled za dokazovanje. Ozirajo se predvsem po raznih znakih (vbodne rane, ostanki droge v avtomobilu, najden pribor), ne morejo pa z gotovostjo ugotoviti, ali v času postopka res vozi nekdo pod vplivom drog. Novi postopek bo policistom prinesel več spretnosti in pristojnosti pri odkrivanju drogiranih voznikov. Prirejen je po ameriški metodi, na podlagi tega postopka pa bo policist lahko sum potrdil ali ovrgel. Pomagal si bo z baterijsko svetilko v obliki peresa in pupi-lomterom - kartončkom z vrednostmi velikosti zenic. Značilnost velike večine drog namreč je, da povzročijo nepravilnosti v spreminjanju velikosti zenic in motnje v očesni motoriki, zato test obsega štiri vaje z očmi. Policist bo opravil teste horizontalne in vertikalne koordinacije gibanja oči, zmožnost koncentracije pogleda na eni točki ter reakcijo zenic na svetlobo. Pri švedski in nemški policiji so se šolali štirje slovenski predstavniki, ki te dni poučujejo ostale v Gotenici. Januarja jih čaka preizkus znanja in potem bodo lahko postopek sprva še neobvezno predlagali voznikom. Na Generalni policijski upravi pravijo, da bodo policisti svoj sum, da nekdo vozi pod vplivom mamil ali psihoaktiv-nih zdravil, z novim postopkom lahko dodatno preverjali • Po policijskih podatkih število smrtih žrtev, prekrškov, nesreč in voženj pod vplivom mamil v zadnjih letih pri nas strmo narašča. Leta 1996 je umrla ena oseba, letos pet, število nesreč pa se je od 9 povzpelo na 109 (do konca oktobra letos). in skušali zbrati kar največ podatkov, na podlagi katerih bodo svojo odločitev še dodatno utemeljili. S tovrstnim usposabljanjem policistov bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. L. M. Iztirila lokomotiva Škoda še ni ocenjena SEVNICA - 10. decembra malo pred eno uro ponoči je pri TVD Partizan prišlo do iztirjenja tovorne lokomotive. Policisti so med ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je 46-letni strojevodja A. S. iz Sevnice odpeljal z železniške postaje Breg deset minut čez polnoč v smeri sevniške železniške postaje. Ko je prispel, je strojevodja ugotovil, da na lokomotivi ne delujejo zračne zavore,in je o tem obvestil vlakovnega odpravnika. Ta je zato lokomotivo preusmeril na slepi tir, vendar strojevodji lokomotive kljub vsemu ni uspelo ustaviti. Na koncu slepega tira je podrla tirni zaključek, nato zapeljala preko Savske ceste, kjer je podrla polzapornico in se po štiridesetih metrih vožnje ob železniški progi ustavila. Pri iztirjenju lokomotive je na železniških objektih in na sami lokomotivi pa tudi na cestnih objektih nastala večja materialna škoda, ki pa še ni ocenjena. BREZ BESED - Sosedje in vaščani ne morejo verjeti, da je Boro zgorel v hiši. Ostalo je le nekaj zidu. Le zoglenelo truplo V lastnem domu zgorel 60-letni Boro Mitrovič -Reševalci ostali brez moči ■ Vzrok požara še ni znan KLENOV1K PRI ŠKOCJANU - Nesreča v hiši, kjer so živeli Mitrovičevi, ne počiva. Kako reči drugače, ko pa je že leta 1957 del preko dvesto let stare lesene hiše porušil potres, pretekli teden pa je hiška pogorela v celoti, v njej pa tudi njen gospodar, 60-let-ni Boro Mitrovič, ki je živel sam. Nesreča seje zgodilo v noči na torek, 4. decembra. “Nekaj po tretji uri zjutraj sem odšel na stranišče, ko zaslišim močan pok, kot eksplozija. Pogledam ven in vidim Borova hišo vso v dimu in plamenih. V samih gatah sem stekel tja, a nisem mogel nič pomagati. Žena je medtem poklicala gasilce,” je o dogodku povedal pokojnikov svak in najbližji sosed Ivan Giodani. Gasilci so kasneje notri našli Borovo zoglenelo truplo. Verjetno je umrl med spanjem in sploh ni ničesar vedel. Vaščani menijo, da prav gotovo ni prišlo do po- žara zaradi prižgane cigarete, saj Boro ni kadil. “Najraje si je čas krajšal z gledanjem televizije. Tisti večer sem šel okrog 22. ure mimo, pa je bilo v hiši temno, kar pomeni, daje Boro že spal,” je povedal eden od vaščanov. Giodani je namreč prepričan, da je tisti pok, ki ga je najprej zaslišal, eksplozija televizorja, toda to se je verjetno zgodilo kasneje. Od stare hiške, ki pa je nekomu le bila topel dom, ni ostalo skoraj nič. Pač - stara krušna peč je skorajda nepoškodovana. Med ostanki je videti tudi uničeno staro vinsko trto, ki je rasla ob hiši. Vaščani, kar ne morejo verjeti, da seje kaj takega zgodilo, in gasilci so naslednje dopoldne počistili pogorišče, s katerega se je še kadilo. Storili so vse, da ne bi kakšna iskra morda znova zanetila požara. Kriminalisti vzrok požara še raziskujejo. L. M. Živino rešili BREZOVICA PRI ŠMARJE-TI - 10. decembra okrog 1. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju, ki je last A. J. Zgorelo je seno in kmetijsko orodje, medtem ko so živino uspeli rešiti. Škoda zaradi požara, katerega vzrok še raziskujejo, znaša okrog 6 milijonov tolarjev. Natakar, taksi prosim! NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto bo med 15. in 31. decembrom potekala preventivna akcija Natakar, taksi prosim! Policisti bodo v tem času poseben poudarek namenili kontroli vožnje pod vplivom alkohola pa tudi drugim kršitvam cestno prometnih predpisov. Peterico tatov prijeli SEVNICA - Osumljeni 31-letni L B„ 21-letni S. B. in 23-letni M. K., vsi iz okolice Krškega, 32-letni A. K. iz okolice Brežic in 38-letni M. P. iz okolice Črnomlja so se 6. decembra ponoči s kombiniranim vozilom odpeljali v Sevnico do tovarne Preiss. A. K. je z orodjem prerezal žičnato ograjo, ki ograjuje skladiščni prostor podjetja, nato pa so ostali skozi odprtino odnesli 14 večjih aluminijastih plošč v skupni vrednosti milijon 120 tisoč tolarjev. Štiri ukradene plošče naj bi osumljenci že prodali, preostale pa so skrili izven naselja Veliko Mraševo, kjer so jih našli policisti. Zoper vse bo sledila kazenska ovadba. Kup prekrškov ŠKRJANCE - Policisti so 4. decembra med kontrolo prometa ustavili 23-letnega voznika osebnega avta J. B. iz Brezja. Vozil je brez vozniškega dovoljenja neregistriran avto ter še pijan, saj je napihal kar 2,75 promila alkohola. Ker je večkraten kršitelj cestnoprometnih predpisov, so ga policisti pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Kurilno olje v Brestanico BRESTANICA - 5. decembra je prišlo do onesnaženja potoka Brestanica, in sicer zaradi izlitja manjše količine ekstra kurilnega olja iz TE Brestanica, kjer so tisti dan čistili oljne lovilce. Med čiščenjem je olje odteklo v jašek za meteorne vode, ki je z odtočnim kanalom povezan s potokom. Gasilci so oljni madež omejili in nato sanirali. Pristal na strehi BEREČA VAS - Zaradi neprilagojene hitrosti je 4. decembra zvečer 21-letni T. F. iz Gornjega Suhorja pri Metliki zapeljal na levo izven vozišča in z bočno stranjo avta oplazil vogal stanovanjske hiše, nato pa ga je odbilo nazaj na cesto, kjer je drsel nekaj metrov in nato trčil v kup zloženih betonskih stebrov in manjše drevo. Po trčenju seje prevrnil na streho. T. V. se hudo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici. Alkotest je pokazal, da je imel v organizmu 1,62 promila alkohola. Spet jih je pokopal drugi polčas Košarkarji novomeške Krke so minuli teden tudi na tekmi pokazali svojo zdaj že pregovorno slabost, da po vodstvu v prvem polčasu, v nadaljevanju popustijo Pionirji za košarkarske naslove Upi slovenske košarke v Šmihelu NOVO MESTO - Finalisti letošnjega prvenstva v košarki za pionirje, rojene do leta 1987, so Pivovarna Laško, Bežigrad, Union Olimpija in Krka Telekom. Košarkarska zveza Slovenije je zaključni turnir zaupala novomeškemu košarkarskemu klubu. Upi slovenske košarke se bodo Novomeščan-om predstavili v dvorani Leona Štuklja v Šmihelu od petka, 14. decembra, do nedelje, 16. decembra. Spored finalnega turnirja: petek, 14. decembra, 15.00- sprejem udeležencev, 15.30 Krka : Union Olimpija, 17.15 odprtje prvenstva, 18.00 Pivovarna Laško: Bežigrad; sobota, 15. decembra: 12.00 Union Olimpija : Pivovarna Laško, 14.00 Krka : Bežigrad; nedelja, 16. decembra: 11.00 Bežigrad : Union Olimpija; 13.00 Pivovarna Laško: Krka, 14.45 razglasitev zmagovalcev. NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so v minulem tednu doživeli še en dokaz več, da se tekme odločajo v drugem polčasu. V četrtek so po visokem vodstvu v prvem polčasu po odmoru Pauju Orth-ezu dovolili, da jih je v nadaljevanju ujel in premagal, obrnjeno zgodbo pa so doživeli v soboto v Splitu, kjer so bili v prvem polčasu boljši domačini. Evroligaško tekmo s Paujem Orthezom, ki je bila za obe moštvi zelo pomembna, saj bi z zmago ostali v krogu resnih kandidatov za uvrstitev med prve štiri v skupini oziroma v drugi del tekmovanja, so novomeški košarkarji začeli izvrstno. V prvem polčasu je pod košema kraljeval Mate Skelin (14 točk, 8 skokov), tokrat najvišji košarkar na tekmi, svoje pa sta z borbeno igro dodala njegova pribočnika Nemanja Jelesijevič in Marko Šamanič. Končno se je odprlo kapetanu novomeškega moštva Petnajst avtomobilov za košarkarje NOVO MESTO - Obljube novega vodstva košarkarskega kluba Krka Telekom, da jim bo uspelo pridobiti k sodelovanju tudi predstavnike Revoza oziroma Renaulta niso bile iz trte zvite. Novomeški košarkarji bodo tako danes ob 12. uri v hiši TPV Avta v Novem mestu dobili v roke ključe 15 Renaultovih avtomobilov. h KOŠARKA Evroliga, skupina C, 7. krog -KRKA TELEKOM : PAU ORTH-EZ 84:93 (28:22, 57:48, 67:70); KRKA TELEKOM: Anzulovič 7, Gnjidič 22 (0:1), Skelin 19 (5:8), Lakovič 6 (4:4), Jelesijevič 8 (2:2), Davison 4, Grum 16 (1:1), Drobnjak 2; PAU ORTHEZ: Fauthoux 13 (4:4), Lukovski 20 (10:12), Pi-etrus 2, Esteller 19 (4:8), Gadou 5 (2:2), Lewis (10 (2:2), Diaw I (1:2), Milling 2. Sellers 19 (5:5). Prosti meti: Krka Telekom 12:16, Pau Orthez 30:37. Met za dve točki: Krka Telekom 27:51, Pau Orthez 24:48. Met za tri točke: Krka Telekom 6:19 (Gnjidič 4, Anzulovič, Grum), Pau Orthez 5:15 (Fauthoux 3, Esteller, Gadou). Skoki: Krka Telekom 33 (19+ 14), Pau Orthez 26 (17+ 9). Osebne napake: Krka Telekom 32, Pau Orthez 20. Jadranska liga Goodvear, 10. krog - SPLIT: KRKA TELEKOM 84:87 (22:15,45:40,65:66); SPLIT: Subotič 10, Mimica 16, Tomeljak 9, Kugo 11, Ukič 6, Poljak 14, Grgurevič 14; KRKA TELEKOM: Anzulovič 10 (2:4), Gnjidič 2, Skelin 14(8:10), Lakovič 20(4:6), Jelesijevič 2, Davison II (5:5), Grum 6, Drobnjak 6, Čapin 13 (2:2), Šamanič 3 (1:1). Ostali izidi - Pivovarna Laško : Široki Brijeg 103:100; Union Olimpija : Bosna 88:46; Cibona VIP : Triglav osiguranje 86:72; Budučnost: Geoplin Slovan 86:67; Zadar : Sloboda Dita 86:92 Lestvica: L Union Olimpija 20, 2. Cibona VIP 18, 3. Budučnost 17,4. Krka 16,5. Pivovarna Laško 16, 6. Sloboda Dita 16, 7. Zadar 15, 8. Split 15, 9. Široki Brijeg 14, 10. Triglav osiguranje 12, 11. Geoplin Slovan 11, 12. Bosna 10. ROKOMET 1. SRL, moški, 10. KROG - VELIKA NEDELJA : TRIMO TREBNJE 25:28 (11:16); TRIMO TREBNJE: Torlo 1, Mežnaršič, Radelj, Gorenšek 7, Šavrič 5, Zupančič, Natek 4, Fekolj, Privšek, Štruc, Gradišek, Ivančič 3, Stojanovič 8 (4). MOBITEL PRULE 67 : INLES RIKO 39:25 (21:15); MOBITEL PRULE 67: Šilc 6, Brumen 5, Backovič 6 itd.; INLES RIKO: Grm, Lesar 5, G. Ilc 8, M. Hojč, J. Ilc, Vintar, Pajnič 1, N. Hojč 9, Mikulin 1, Škaper 1, Bartol, M. Ilc. Ostali izidi: Izola : Termo 26:24, Prevent: Celje Pivovarna in Laško in Sevnica : Slovan (sinoči), Gorenje : Rudar Trbovlje (18. december). Lestvica: 1. Mobitel Prule 67 18, 2. Celje Pivovarna Laško 17, 3. Gorenje 12, 4. Prevent 11, 5. Termo 11, 6. Trimo Trebnje 10, 7. Slovan 9, 8. Rudar Trbovlje 9, 9. Inles Riko 6, 10. Sevnica 3, 11. Velika Nedelja 2, 12. Izola 2. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 8. krog - TPV NOVO MESTO : KOPER 0:3 (22:25, 21:25, 21:25); TPV NOVO MESTO: Vardič, Novinec, Papageorgiev, Zajčeva, Vernig, Rajak, Majstorovič, Gerbec, Janežič, Štangelj, Uhan, Križ. Ostali izidi - Formis Bell Miklavž : ZM Ljutomer 3:0, Kamp Pivka jama : Solkan 3:0, Ljubljana : HIT Nova Gorica 3:2, Savinjska Šempeter: Nova KBM Branik 0:3. Lestvica: 1. Nova KBM Branik 27, 2. Ljubljana 20, 3. HIT Nova Gorica 19,4. Formis Bell Miklavž 13, 5. TPV Novo mesto 11, 6. Koper 10, 7. ZM Ljutomer 10, 9. Solkan 5, 8. Savinjska Šempeter 4, 10. Kamp Pivka jama 4. 1. DOL, moški, 7. krog - (Keko-oprema Žužemberk je odigrala tekmo v gosteh pri Stavbarju že prejšnji teden in izgubila 2:3); ostali izidi - Granit: Galex Pomurje 3:1, Calcit Kamnik : Fužinar GOK Igem 3:0, Šoštanj Topolšica : Olimpija 0:3, Merkur Lip Bled : Salonit Anhovo 3:0; lestvica: 1. Calcit Kamnik 18, 2. Fužinar GOK Igem 17, 3. Salonit Anhovo 16, 4. Maribor Stavbar IGM 14, 5. Merkur Lip Bled II, 6. Kekoopre-ma Žužemberk 8, 7. Galex Pomurje 8, 8. Šoštanj Topolšica 6, 9. Granit 4, 10. Olimpija 3 2. DOL, ženske, 9. krog -KOČEVJE : MISLINJA 0:3; LESTVICA 1. Benedikt 25, 7. Kočevje 10 itd. 3. DOL, ženske, 9. krog -ČRNOMELJ : PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 2:3; SEMIČ : MAGRO GROSUPLJE 3:2; lestvica I. Koper - mlade 26, 4. Črnomelj 16, 5. Semič 16. 3. DOL, moški, 9. krog - ASTRA TELEKOM : KRKA NOVO MESTO 3:0 (19, 21, 22); LESTVICA I. Astra Telekom 15, 3. Krka Novo mesto 11 itd. Samu Grumu, ki je v drugi četrtini dosegel 14 točk in dobesedno osupnil z izjemno natančnostjo, saj je zadel 5 od 6 metov za dve točki, za tri točke je vrgel enkrat in zadel, uspešen pa je bil tudi pri edinem prostem metu. Tudi Boris Gnjidič, ki je ta čas najboljši zunanji igralec Krke Telekoma, je svojo nalogo v prvem polčasu opravil izvrstno (14 točk, 5 skokov), prebudil pa se je tudi Vladimir Anzulovič. Ob odhodu na odmor so No-vomeščani vodili z 9 točkami razlike, kar je bilo očitno preveč, saj jih v tretji četrtini ni bilo prepoznati. Francozi so začeli igrati agresivneje v obrambi in tako preprečili novomeškim strelcem, da bi nadaljevali z igro, s kakršno so navdušili v prvem polčasu. V tretji minuti so prestrogi sodniki po dosojeni osebni napaki v napadu dosodili še tehnično napako novomeškemu trenerju Pipanu, kar so Francozi izkoristili in s štirimi točkami v enem napadu izenačili. V moštvu je zavladala panika in novomeška ladja se je začela potapljati. Pau Orthez je dobil tretjo četrtino z 22:10. Čeprav so Novomeščani v zadnji četrtini poskušali vse, da Otroška nogometna šola NŠ Portoval v treh šolah NOVO MESTO - Pod okriljem nogometne šola Portoval od oktobra v treh novomeških šolah deluje otroška nogometna šola, v kateri se enkrat na teden prvih nogometnih spretnosti navaja 48 učencev 1. in 2. razreda. Kaj vse so se že naučili, bodo enkrat na mesec pokazali na nogometnih srečanjih, prvo od njih bo danes v dvorani Leona Štuklja. Največ zanimanja za otroško nogometno šolo je v OŠ Grm, kjer se je vanjo vključilo kar 30 otrok. Otroško nogometno šolo vodi prof. Andrej Primc, z mladimi nogometaši pa se ubadajo mentorji Damir Adrovič, Željko Hvalec in Mihael Gril. Nogometna šola Portoval bi rada projekt otroške nogometne šole razširila tudi na druge šole novomeškega območja, vendar je težko dobiti prostor v šolskih telovadnicah, ki so popoldne zelo zasedene, pa tudi dobrih mentorjev ni lahko najti. bi potek srečanja obrnili sebi v prid, so Francozi zdržali njihov pritisk in se na koncu veselili pomembnih točk. Vse kaže, da novomeškim košarkarjem bolj ustreza, če so v prvem polčasu slabši od nasprotnikov. Na tekmi 10. kroga jadranske lige so bili v prvem delu boljši Spličani, v nadaljevanju pa so se z bolj zbrano igro odlikovali Novomeščani, zmago pa jim je s trojko 7 sekund pred koncem zagotovil Aleksandar Čapin. I. V. Planinski izleti SV. PETER - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 22. decembra, pripravilo izlet na Sveti Peter (888 m) nad Dvorom. Prijave po telefonu 040 390 466 (Fanika). LUBNIK - Izlet na Lubnik nad Škofjo Loko bo v nedeljo, 16. decembra, pripravilo planinsko društvo Trebnje, ki prijave zbira po telefonu 041 951 210. KJE JE BENNETT? - Poskočnega Američana Benneta Daviso-na zadnje čase na parketu skoraj ni videti. Medtem ko je lani slovenske in evropske ljubitelje košarke navduševal z atraktivnimi zabijanji, je letos komaj opazen. Tudi Francozi niso vedeli, kako preprečiti njegove polete visoko nad njihovimi glavami, ki pa se prepogosto končajo z zgrešenimi meti. (Foto: I. Vidmar) Presenečenje pred počitnicami Namiznotenisači novomeške Krke so v zadnjem jesenskem krogu doma presenetili velenjski Vegrad - Po izvrstnem začetku ligaških bojev jim je spodletelo v Kopru NOVO MESTO - Namiznoteniško moštvo novomeške Krke je v jesenskem delu prvenstva v L slovenski namiznoteniški ligi doseglo manj, kot je sposobna, slab vtis pa so novomeški mojstri celuloidne žogice popravili v zadnjem krogu prvega dela sezone, ko so doma s 6:4 premagali velenjski Vegrad in se z osmega povzpeli na 7. mesto. Novomeški namiznotenisači piti Radgona in točki za zmago so letošnjo sezono začeli pre- nad tem moštvom so Novome- pričljivo dobro. V prvem krogu 'so si v gosteh priigrali točko na tekmi s Kemo, v drugem krogu pa so doma s 6:4 premagali Radgono. Po porazu v Preserju in zmagi s 6:3 nad Križami je kazalo izvrstno, saj so se že trdno zasidrali na sredini lestvice. Potem pa je morala iz lige izsto- V finalu svetovnega prvenstva KRŠKO - Na svetovnem prvenstvu za člane v stepu v Reisi v Nemčiji je mala plesna skupina krškega Lukca (Vesna Vuča-jnk, Tina Metelko, Urška Kla-kočar, Alja Brinovec in Sebastijan Vodlan) osvojila 5. mesto. Uspeh skupine sta med posamezniki dopolnila Sebastijan Vodlan, ki se mu je kot prvemu Slovencu uspelo prebiti v finale svetovnega prvenstva, Vesna Vučajnk pa je med devetnajstimi tekmovalkami osvojila osmo mesto. FAVORITINJE NA PAPIRJU - V preteklih letih so bila srečanja med odbojkaricami novomeškega TPV-ja in koprskega Kemipla-sa prava poslastica, saj sta se ekipi borili za sam vrh, zdaj pa životarita v sredini lestvice. Tokrat so bile favoritinje No-vomeščanke, ki so imele na lestvici 4 točke prednosti pred Koprčankami, a se jim ni izšlo. (Foto: I V) ščanom črtali, sledila pa je serija porazov, najprej s Škofijami v Kopru, kjer bi glede na svojo kakovost morali zmagati, potem pa v seriji z najboljšimi tremi moštvi v državi z Moravskimi toplicami (1:6), z Mariborom (1:6) in Olimpijo (1:6). Zgledalo je že, kot da Hribar, Hrovat, Kralj in Retelj ne zmorejo dobiti več kot enega dvoboja ne tekmi. Prav zato je zmaga nad Vegradom, ki je na Otočec prišel kot favorit, tako pomembna, saj fantom daje upanje, da bodo spomladi uveljavili svoje znanje in zbrali še kakšno točko več kot jeseni. Dogovarjanje med moštvi, ki se borijo za obstanek in tistimi, ki nimajo ob koncu prvenstvenih bojev več kaj izgubiti ne dobiti, v namiznem tenisu ni nepoznana praksa, zato si je treba Presenetili prvoligaše ČRNOMELJ - Veteranska sekcija rokometnega kluba Črnomelj je 1. decembra pripravila tradicionalni turnir v spomin na Bojana'Novaka. Na turnirju je nastopilo osem veteranskih moštev iz Slovenije in Hrvaške. Zmagalo je prvo moštvo črnomaljskih veteranov, kije v finalu ugnalo moštvo nekdanjih jugoslovanskih prvoligašev Kvarner z Reke. Tretje mesto je osvojil Hvar, četrto pa Dobova. Trebanjke brez poraza NOVO MESTO - Trebanjske kegljavke so v zadnjem krogu jesenskega dela državnega prvenstva v 2. ligi na kegljišču Dolenjskega lista s 5:3 premagale Proteus II, medtem ko so Novomeščani v 3. ligi kar z 8:0 ugnali Jesenice. V 1. B-ligi so Črnoma-ljke v gosteh s 6:2 premagale Impol, Kočevke pa so doma s 3:5 izgubile s Kamničankami. V moški drugi ligi je črnomaljski Rudar v gosteh z 2:6 izgubil z Brestom, Kočevje pa je doma s 7:1 premagalo Iskro Transmi-sion. (N. G.) Tomaž Kralj je k zmagi Krke nad Vegradom prispeval točko, ki jo je osvojil z zmago nad Voduškom. (Foto: I. V.) obstanek zagotoviti že prej. Kljub temu kakšne velike nevarnosti za izpad ni, saj je izpadla že Radgona, tako da bo zadnjeuvrščeno moštvo dobilo priložnost za dodatne kvalifikacije za obstanek, vsi ostali pa bodo ostali v ligi. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, 5. januarja. I. V. Nagrada Roka Petroviča Boštjanu Šimuniču NOVO MESTO - Sklad Roka Petroviča vsako leto podeli nagrade vrhunskim športnikom-študentom, ki so se izkazali na obeh področjih hkrati. 6. decembra so na Fakulteti za šport v Ljubljani letošnje podelili nagrade za odlične športne dosežke in nadpovprečno učno uspešnost Tamari Stankovič, Maji Pohar Matiji Bežku in Boštjanu Šimuniču, atletu iz Dolenjskih Toplic. Šimunič je najboljši slovenski tekmovalec v troskoku, kljub obsežnemu programu treninga pa uspešno študira; na fakulteti za elektrotehniko je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo in se lotil doktorskega študija. Kaj manjka vrhunskemu moštvu Krka Telekom je vrhunsko evropsko košarkarsko moštvo, ki pa mu nekaj manjka. Da je vrhunsko, je dokazalo z zmagama nad evropskimi košarkarskimi legendami, Realom in Panat-hinaikosom, da mu nekaj manjka, pa na ostalih petih tekmah evrolige. Zgodi se, da ima neko moštvo pač srečo in favorite ujame na levi nogi, vendar se to lahko zgodi enkrat, če zapored premaga dve izmed peščice najboljših in najdražjih moštev, to ni več naključje. Kaj se potem dogaja, ko se novomeški košarkarji srečajo s sebi enakimi ali celo slabšimi? Da ne dajejo vsega od sebe, bi jim ne mogli očitati. Vsaj na pogled je njihov odnos do igre in športa nasploh pravilen, dober. Kaj pa je potem narobe? Pet porazov na skoraj enak način ne more biti naključnih. Zmaga in poraz sta očitno v glavah tistih, ki so med tekmo na parketu. Ni namreč težko ugotoviti, da Krka Telekom zmaguje, kadar deluje enotno, kadar posamezniki nesebično izpolnjujejo dogovorjene naloge. Ko se jim zazdi, da so boljši od nasprotnika, začnejo igrati po svoje, morda samo podzavestna želja po lastni uveljavitvi prevlada, skrbno načrtovana in dogovorjena moštvena taktika se v hipu sesuje v prah, moštva ni več prepoznati. Nasprotnik zasluti in izkoristi priložnost. Minuta odmora je prekratek čas, da bi trener lahko umiril moštvo, ki tedaj v krču poskuša preprečiti naval tekmecev. Na novinarski konferenci po tekmi s Paujem Orthezom razočarani trener poražene novomeške vrste Aleš Pipan ni mogel dojeti, kaj se z njegovim moštvom zgodi v drugem polčasu. Na vprašanje novinarja radia Krka Roberta Tramteta, kako se njegovo moštvo psihološko pripravlja na tekme evrolige, se je zasmejal in vprašal, ali naj mu zdaj podrobno razloži načrt treninga, na ponovno vprašanje pa je povedal le to, da se na vse tekme enako psihološko pripravljajo. To je očitno in očitno je, da je s to vedno enako pripravo nekaj narobe. Tramte tokrat ni dobil želenega odgovora. Z istim vprašanjem pa se bo mora! v prihodnje ubadati vprašani, če žeti, da njegovo moštvo ne bo ponavljalo iste napake tudi v drugem delu evro-ligaškega merjenja moči. Problem je kompleksen in nikakor ne lahko rešljiv. Krka Telekom se teoretično še lahko uvrsti med štiri moštva skupine C, ki se bodo uvrstila v nadaljnje tekmovanje, vendar si na povratnih tekmah ne sme privoščiti spodrsljajev, zlasti pa ne v dvobojih z neposrednimi tekmeci v boju za četrto mesto. Na točke z Realom in Panathinaikosom ne gre računati, saj se bosta velikana na maščevanje skrbno pripravila. Vse ostale ekipe pa so premagljive, a ne z igro, kakršno so si Pipanovi varovanci privoščili v tretji četrtini tekme s Paujem Orthezom. Če je bila Krka Telekom v prvem delu eksekutor evropskih košarkarskih veličin, lahko v drugem delu postane neosvojljiva trdnjava za evropske povprečneže. Vendar je četrto mesto kljub temu nerealno pričakovati, že šesto mesto bi bil v tej konkurenci za Novomeščane lep uspeh. IGOR VIDMAR V ponedeljek bo vse jasno Novomeška prireditev Športnik leta 2001 bo v novomeški športni dvorani Marof v ponedeljek ob 18. uri NOVO MESTO - Kandidati za novomeškega športnika leta so rokometaš Bruno Glaser, atlet Igor Primc, tajski boksar Gašper Cajner, kolesar Martin Derganc in smučar Matjaž Vrhovnik med moškimi, atletinji Katka Božič in Tanja Klemenčič ter tajska boksarka Ida Srebrnjak med ženskami in med športnimi kolektivi rokometni klub Novo-les, Lokostrelski klub Varing, Atletski klub Krka Telekom, Thaiboxing klub Scorpion, Kolesarski klub Krka Telekom, Košarkarski klub Krka Telekom in Teniški center Otočec tenis klub Krka. Kdo se bo naslednje leto dičil z naslovom najboljšega novomeškega športnika, bo znano v po- Priznanja MOK-a šestim Novomeščanom NOVO MESTO - Mednarodni olimpijski komite je v letu prostovoljstva odlikoval športne delavce, ki so z dolgoletnim ljubiteljskim delom prispevali znaten delež k razvoju športa in olimpizma v svoji deželi oziroma kraju. Med 50 dobitniki priznanja mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) iz Slovenije so priznanje s podpisom nekdanjega generalnega sekretarja Moka Juana Antonia Samarancha dobili tudi novomeški športni delavci Janko Goleš (odbojka), Ružiča Kovačič (gimnastika), Rudi Mraz (balinanje), Ilija Slijep-čevič (atletika), Janez Mohorčič (odbojka) in Marijan Špilar (atletika). Strel resnično svetovni rekorder Martina Strela so po poldrugem letu končno uvrstili na spisek Guinnessovih svetovnih rekorderjev - Zdaj se pripravlja na nov rekord na Misisipiju TREBNJE - Ko je Martin Strel v četrtek, 6. decembra, zjutraj doma v Trebnjem srebal čaj z žganjem, je pozvonil poštar in mu prinesel dolgo in težko pričakovano pošto iz Londona, kjer je sedež podjetja Guinness World Records Limited. Po poldrugem letu pregledovanja obsežne dokumentacije o njegovem lanskem podvigu na Donavi so ga končno uvrstili na spisek svetovnih rekorderjev. Na certifikat so zapisali, da je s preplavanimi 3004 km oziroma 1866 miljami od 25 junija do 23 avgusta lani postavil svetovni rekord v dolžinskem plavanju. Premeteni Angleži so se za njegov rekord samodejno uvr-vsak slučaj zavarovali pred Mar- ščen v katerokoli izdajo njihovih tinovo jezo, če se v prvi naslednji izdaji Guinnessove knjige rekordov ne bi našel. V spremnem dopisu so namreč zapisali, da so mu priznali rekord in ga uvrstili na spisek svetovnih rekorderjev, da bi njegov rekord lahko uporabili v svojih bodočih publikacijah, vendar so ob tem pripomnili, da to ne pomeni, da je s tem publikacij. Martin potrditve rekorda ne bo imel časa proslavljati prav dolgo, saj ga prihodnje leto čaka še ena zelo podobna preizkušnja. Pravkar priznani rekord bo poskušal potolči še na reki Misisipi, tam, kjer je plaval prejšnji rekorder. Od izvira oziroma iz jezera Itasca v Minnesoti po se @ nedeljek na prireditvi Športnik leta 2001 v novomeški športni dvorani Marof. Agencija za šport Novo mesto je tudi letos izpeljala glasovanje v sodelovanju s Studiom D in Televizijo Vaš kanal. Večino glasov bodo prispevali tako imenovani športni strokovnjaki, med katerimi prevladujejo klubski funkcionarji, trenerji, športni pedagogi in športni dopisniki, manjši del glasov pa bodo prispevali poslušalci Studia D in gledalci Vašega kanala. V ponedeljek ob 18. uri se bodo na prireditvi Športnik leta 2001 poleg omenjenih kandidatov za naslov športnika leta predstavili tudi drugi novomeški športniki, ki so v izstekajočem se letu osvajali naslove državnih prvakov ali nosili drese državne reprezentance, večer bodo popestrili Nuša Derenda, članice priljubljene novomeške Aerobičine show skupine Jump in Krjavelj, svoj prihod pa sta obljubila tudi veslač Luka Špik in kolesar Andrej Hauptman, za vreme pa bo poskrbel voditelj Robert Erjavec, ki se je v mladih letih ukvarjal z rokometom. L V. RAZBILI SO GA - Matjaž Erčulj (na sliki) je bil ena izmed tragičnih osebnosti petkove tekme 1. B-rokometne lige v novomeški športni dvorani Marof med Novo lesom in Gorišnico. Že v prvem polčasu so gostje z grobim prekrškom ustavili Stanca in ga zbili v steno za golom. Trdoživi rokometaš je tekmo nadaljeval, zdravnik pa je po tekmi ugotovi! pretres možganov. Erčulja so se Gorišničani lotili v drugem polčasu in mu zlomili nos, vendar tudi to gostom ni pomagalo do novih točk, ki so tako ostale v Novem mestu. Lahko delo Trima v Veliki Nedelji Trebanjci so si novo zmago zagotovili že v prvem polčasu - Ribničani na začetku presenetili Prulčane - Prava drama Novolesa na novomeškem parketu TREBNJE - Rokometaši Trima so si zmago v Veliki Nedelji zagotovili že v prvem polčasu, ko so si domačini privoščili preveč napak, da bi lahko upali na morebitne točke, Trebanjci pa so to tudi izkoristili in prvi del igre končali s 5 zadetki prednosti. ZDAJ JE PA SREČEN - Martin Strel letošnjega Miklavža ne bo kmalu pozabil. Dobri mož mu je darilo, certifikat o Guinnessovem svetovne rekordu, poslal kar po pošti. (Foto: I. V.) bo na 3797 km dolgo vodno pot podal 4. julija, slano vodo Mehiškega zaliva pa naj bi okusil 7. septembra. Čeprav ga čaka kar precej organizacijskega dela, že vneto trenira. Devetkrat na teden v bazenu preplava po 4 do 6 km, poleg tega pa še teče na smučeh in pridno telovadi. V Ameriko je odpotoval že dvakrat. Tam se je dogovarjal z organizatorji, ki ga bodo spremljali z barko in kajaki, odpreti je moral bančni račun in dobil je davčno številko. Pri tem mu je priskočil na pomoč naš rojak Yul Yost (Julijan Jošt), nekdanji jugoslovanski reprezentant v odbojki, ki je čez lužo pobegnil z nekega tekmovanja na Portugalskem, zdaj pa se v Ameriki kot upokojeni kemijski inženir ukvarja z vrtnarjenjem in zbiranjem kamnov. Za denarno plat Strelovega podviga v Ameriki bo poskrbel dr. Kenth Zapp, profesor z univerze v Minneapolisu. Po Strelovih besedah bodo pokrovitelji njegove misisipijske avanture tudi General Motors, IBM in Goodyear. L V. Turnir v malem nogometu ŠENTJERNEJ - Športno društvo Kartonaža Grubar iz Šentjerneja (bivši Zidaki) bo v soboto, 22. decembra, ob 8. uri v telovadnici osnovne šole v Šentjerneju pripravilo božično-novo-letni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko po telefonu 041 392 422 ali pol ure pred žrebom v gostilni Jernejev hram v Šentjerneju. Žreb bo v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri. Na začetku drugega polčasa so Trebanjci vodili že z 8 goli prednosti, potem pa so popustili, tako da so seji domačini 5 minut pred koncem tekme približali na 21:23, vendar za kaj več niso imeli ne znanja ne moči. Ribničanom je bilo vsaj na začetku tekme s Prulami dovoljeno upati. Začeli so izvrstno in povedli 6:5 ter vodili vse do 13. Šest prvakov v karateju Posavci in Dolenjci odlično v Šentilju NOVO MESTO - Na mladinskem državnem prvenstvu v karateju so se v Šentilju imenitno izkazali tudi tekmovalci iz Posavja in z Dolenjske, ki so med mladimi karateisti iz 15 slovenskih karate klubov osvojili šest naslovov državnih prvakov. Izidi - kata ekipno, mladinci: 1. Hypo Sevnica (Stopar, Lisec, Črepinšek); posamezno, kadetinje: 1. Vesna Požun (Krško); mladinke: 1. Karolina Racman (Krka Šentjernej); mladinci: 1. Marko Stopar (Hypo Sevnica); športne borbe, posamezno, mladinci, 65 kg: 1. Boris Maroh (Brestanica); 70 kg: 1: Rok Črepinšek (Hypo Sevnica). Jadralci z Bakračem NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo v torek, 18. decembra ob 19. uri v sejni sobi zavarovalnice Triglav v Novem mestu pripravil večer s svetovno znanim jadralcem Ozrenom Bakračem. Odkar je pred skoraj štiridesetimi leti Ozren videl prve pasare, gajete in parne vlačilce jih ni prenehal sanjati, risati in pluti na njih. Za njim je ostala modra brazda več kot 100 tisoč prevoženih milj Sredozemskega morja, Baltika, Atlantika in Tihega oceana. Jadralce navdušuje predvsem njegovo skip-persko znanje in izkušnje. minute, ko sojih Prulčani čvrsteje prijeli v obrambi ter v protinapadih začeli rešetati mrežo ribniškega vratarja. Sevničani so tekmo s Slovanom igrali sinoči. V 1. B-ligi so Novomeščani doživljali pravo dramo na tekmi z Gorišnico, ki sojo dobili z 29:28. Gorišnica je novolesovce presenetila z vodstvom z 10:4, potem pa so Novomeščani z delnim izidom 7:1 stvari le postavili na svoje mesto, žal pa svojega dela nista ravno najbolje opravila oba sodnika, ki sta gostom pustila pregrobo igro, posledica tega pa je bil Stančev pretres možganov in Erčuljev zlomljeni nos. V dru- gem polčasu so Novomeščani nadaljevali dobro in proti koncu že vodili s 27:22, tedaj pa so gostje še enkrat pokazali zobe in se do konca srečanja približali na en zadetek. Dobovčani so imeli manj sreče. V derbiju kroga so v Kopru neposrednim tekmecem v boju za napredovanje morali prepustiti zmago, dragocene točke pa bodo iskali drugod. Črnomaljci so si z zmago nad Grosupljem s 27:26 zagotovili prvo mesto na lestvici 2. lige in naskok 4 točk pred prvimi zasledovalci. Največ točk za Črnomaljce je dosegel Bregar (10). Krški Atom je tudi po 9. krogu brez točk, tokrat pa je s 23:33 izgubil v gosteh pri Krimu. Kočevska Grča si je doma dovolila rahel spodrsljaj in z radgonskim Ar-contom (28:28) točki razdelila. I KRKNZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC • MIKLAVŽEV TURNIR -Na 4. Miklavževem ekipnem teniškem turnirju je nastopilo 12 ekip oziroma 48 tekmovalcev. Zmagala je Zvezda (Marjan Stokanovič, Jiri Volt, Gregor Guštin, Rado Medle), drugo mesto je osvojil L. Šport iz Kočevja (Lovko, Novak, Po-klač, Fajfar), tretje mesto pa Pesim iz Ljubljane (Ciril Ribičič, Igor Ivanovič, Peter Simčič, Vlado Kuret). • ŠOLA GOLFA-V Teniškem centru Otočec pripravljajo začetne tečaje golfa, ki jih bo vodil poklicni trener Bogdan Palovšnik. V prvem 10-urnem delu tečaja bodo bodoči golfisti v dvorani na Otočcu spoznali osnove golfa, po drugem 15-urnem delu vadbe na igrišču v Mokricah pa bodo lahko opravili izpit za dovoljenje za igro na igrišču za golf. Poudarek bodo dali osnovam zamaha in občutku ob udarcu. Napake bodo odpravljali s pomočjo video posnetkov. Tečaj se bo predvido- ma začel 12. januarja. Prvi del tečaja bo stal 34 tisoč tolarjev, člani Golf kluba grad Otočec Novo mesto in člani Trim kluba Krka pa imajo 20 odst. popusta. Prijave zbira Dušan Hočevar (Teniški center Otočec, telefon 07 30 75 458, e-maii: teniski-center.otocec@krka-zdravilisca.si). • IGRALCI GOLFA, POZOR - Vadba golf udarcev v dvorani Teniškega centra Otočec je možna na tretjem igrišču ob vnaprejšnjem dogovoru. Najem igralne površine stane 600 tolarjev, košarica s po 36 žogicami pa stane 500 tolarjev. Člani Golf kluba grad Otočec Novo mesto plačajo samo najem igralne površine. Istočasno lahko vadi pet igralcev. Člani Golf kluba grad Otočec Novo mesto imajo rezervirana termina v petek in nedeljo od 19.-20. ure, ko se za vadbo lahko dogovorijo s sekretarjem kluba Igorjem Petrovičem ali z Manco Jakše. DEM, ATS, ITL, FRF, ESP, GRD, NLG, BEF, FIM, PTE, LUF, IEP Če imate doma gotovino, v kateri od teh valut, jo položite na devizni račun ali knjižico še letos! Lahko se bomo dogovorili za obliko naložbe, ki vam bo prinesla največ obresti. Do konca letošnjega leta vam bomo te valute položene na računu pretvorili v evre brezplačno. Menjava gotovine valut EMU v evro gotovino bo s plačilom provizije mogoča od 1.1.2002 do 28. 2. 2002. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Dolenjska RADIO OGNJIŠČE Kum 105,9 Boč 107,3 manJs* tuuitičnčL atjetvcija. Kandijska 9, Novo mesto tel.: 07/39-35-770 faks: 07/39-35-779 PREDBOŽIČNI DUNAJ sobota, 22. december, cena: 7.700 SIT Prijave in informacije: 07/39-35-777 10-odst. popust za bralce DOLENJSKEGA LISTA! WAP Ericsson T29s za 19.900 SIT Ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM za 18 mesecev.* Vedno in povsod izkoristite svoj dar za verbalizacijo. Da ste pri pogovorih racionalni, vam pomaga števec- Usklajenost si zagotovite z internetnim časom in pretvornikom običajnega in internetnega časa. Bogastvo besednega zaklada potrjujete pri običajnih, daljših In tudi obogatenih SMS-ih, J za hitro izmenjavo misli pa uporabite klepetalnico. ~ Občutek gotovosti vam še okrepi prejeto obvestilo, da je SMS dostavljen. Lastnosti: •SIM imenik + 100 vnosov •shranjevanje e-naslovov ■WTLS protokol za varno m-poslovanje • možnost povezave z računalnikom • ura, datum, štoparica, vibraklic, glasovno izbiranje, kalkulator, alarm, igre,... • pripravljenost: do 150 h • pogovor: do 7 h •teža: 105 g •velikost: 95 x 51 x 22 mm * Telefoni WAP Ericsson T29s, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Ponudba velja za vse naročniške pakete, razen za SOS. Podrobnejše informacije dobite v našem centru za pomoč naročnikom: 031/041 700 700, v Mobitelovih centrih In pri vseh pooblaščenih prodajalcih. Bodiii kriajivni WAP Ericsson T29s 0K0IIC0 IN VAŠO /PRANOST. /AIO PRIPOROČAMO, DA MORIII I NASIAVlil NA VIRRAKI10. Kdaj lahko podjetje začne poslovati? Priglasitev, registracija LJUBLJANA - Ker podjetniki po junijski spremembi Zakona o gospodarskih družbah pogosto vprašujejo o postopkih pri priglasitvi oz. registraciji podjetij in samostojnih podjetnikov, je gospodarsko ministrtsvo pripravilo posebno pojasnilo za javnost. Po noveliranem zakonu lahko gospodarska družba začne poslovati že z vpisom v sodni register, samostojni podjetnik pa s priglasitvijo pristojnemu davčnemu uradu. Drugače je le v primerih, ko tako določa področni zakon za posamezne dejavnosti. Za opravljanje dejavnosti je potrebno izpolnjevati splošne (npr. varstvo pri delu, požarno varstvo, predpisi s področja gradnje objektov, varstva okolja ipd.) in posebne pogoje, ki jih določajo, na primer zakon o gostinstvu, trgovini, obrtni zakon ipd. Splošni pogoji veljajo za vse, ki nameravajo opravljati gospodarsko dejavnost, izpolnjevanje teh pogojev pa mora zagotavljati vsak gospodarski subjekt sam! Nadzor izpolnjevanja splošnih pogojev opravlja inšpekcija, ki lahko prepove opravljanje dejavnosti, če pogoji niso izpolnjeni (npr. če posluje družba v objektu, ki nima uporabnega dovoljenja). Izpolnjevanje posebnih pogojev pa opravlja posebni organ, ki je naveden v zakonu. Če tak organ ni izrecno naveden, se lahko začne oprevljati dejavnost, ko so izpolnjeni vsi pogoji. Ministrstvo še zlasti opozarja, da z dnem priglasitve samostojnega podjetnika začnejo teči vse obveznosti (davki, prispevki) ne glede na to, če dejavnosti dejansko še ne opravlja, ker še nima izpolnjenih vseh predpisanih posebnih pogojev. Kot navaja ministrstvo, lahko podjetnik oz. družba najame izvedensko organizacijo, ki še pred začetkom poslovanja opravi preglede in opozori na pomanjkljivosti. Tak pregled stane od 12.000 tolarjev naprej za enostavnejše preglede in do 50.000 tolarjev za obsežnejše preglede. Samostojni podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko to priglasi pristojni izpostavi Davčne uprave RS. Pri tem mora navesti osnovne podatke o firmi, o sedežu ter o dejavnostih, ki jih bo opravljal. Vpisnik podjetnikov je javen. Če so za opravljanje njegove dejavnosti predpisani posebni pogoji, jih mora izpolniti še pred dejanskim začetkom opravljanja dejavnosti in v primerih, ko se to izrecno zahteva, tudi pridobiti ustrezno odločbo o izpolnjevanju pogojev. Družba pa lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v sodni register pri enem od 11 okrožnih sodišč v Sloveniji. Sodišče izda sklep o vpisu in z dnem vpisa je družba pravna oseba. Sledi vpis v davčni register pri izpostavi davčnega urada in šele po pridobitvi potrdila o tem vpisu lahko družba začne s poslovanjem. Če so predpisani za dejavnost še posebni pogoji, mora družba še pred začetkom opravljanja dejavnosti izpolniti tudi te. Za obrtno ali obrtni podobno dejavnost je treba pred obratovanjem pridobiti še obrtno dovoljenje. Vloge sprejema Območna obrtna zbornica. r*Ski rr ti SINTAL DOLENJSKA družba za varovanje Glavni trg 3, Novo mesto S 07/30 20 000 *****£$• tmtna Simona Simec, s.p. Novo mesto, Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm: 041/609-144 pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure RADIO UNIVOX 1Q7.5 MHz e-mail: info@univox.si , J O r--) 1. GOSTILNA-PRENOČIŠČA O 07/30-85-603 RATEŽ pri Novem mestu 'J. Najkrajša povezava med Novim mestom in Sevnico DOLENJE RADULJE - Nedavno so slovesno odprli poldrugi kilometer posodobljene regionalne ceste med Dolenjimi Raduljami in Zavratcem. Cesta je najkrajša povezava med Novim mestom in Sevnico, širše pa tudi med celjsko in dolenjsko ter belokranjsko regijo. Tudi Občina Sevnica si že dalj časa prizadeva, da bi cesta v celoti dobila asfaltno prevleko. Anton Šajna, državni sekretar za ceste, je županu Kristijanu Jancu zagotovil, da se bo to zgodilo predvidoma v naslednjem letu, za kar so namenjena tudi sredstva v državnem proračunu. ■■ g 1; | I ! ■ r - ■ S- j. ■ I I ■ ■ I December je pravi čas! ■ kV I 14/ -asi 64.90 sr. r r HM ZLATI DECEMBRSKI ISDN PAKET Odložite skrbi. Odložite plačilo.Vendar ne prelagajte odločitve. Čas je, da tudi vaš telefon prestopi v digitalno okolje ISDN. Čas je tudi zaradi izredne ponudbe - zlatega ISDN paketa. Zlat je. ker prinaša več in ceneje: - bazna enota Gigaset 3070 z vgrajenim modemom in dvema analognima vhodoma s prenosno slušalko Gigaset 4000 Comfort - dodatna prenosna slušalka Gigaset 3000 Classic - 100 brezplačnih ur dostopa do interneta ob sklenitvi naročniškega razmerja s podjetjem SiOL - vključitev ISDN paketa ' Zlati decembrski ISDN paket je izbor najboljšega, kar boste plačali šele v letu 2002. Cena znaša 64,900 SIT in vključuje DDV. Pogoji nakupa so izredno ugodni. Izberete lahko plačilo na 10 obrokov brez obresti, s plačilom preko telekomovega računa. Cene veljajo le za naročnike priključkov PSTN, ki se odločijo za njihovo posodobitev in ob sklenitvi naročniškega razmerja za najmanj 24 mesecev. www.telekom.si J potrebujemo! * rd^un: ivj* 50101-654-41037 ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO ■ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST I Razstavlja v Ljubljani Samostojna razstava slikarke Jožice Škof LJUBLJANA - V prostorih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Dunajski cesti od konca novembra razstavlja novomeška slikarka Jožica Škof. Na razstavi, ki bo odprta do konca aprila prihodnjega leta, je razstavljenih 57 njenih slik, med njimi nekaj najnovejših. Jožica Škof je po poklicu ekonomistka, zaposlena pa je v tovarni Krka kot vodja nabavne linije propagandnih materialov in poslovnih daril. V skrivnost risbe in akvarela jo je popeljal novomeški slikar Jože Kotar, strokovno likovno izobrazbo pa si je pridobila na ljubljanski slikarski šoli prof. Sava Sovreta. Doslej je razstavljala na več kot tridesetih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. Za njeno delo je značilna natančna in suverena risba, ki pa je podrejena barvi, njeni priljubljeni motivi pa so izrezi iz narave in tihožitja. Težka pot ŠMARJETA - V prostorih tukajšnje osnovne šole bodo jutri, 14. decembra, ob štirih popoldan predstavili knjigo Mirana Beretiča Težka pot, tretjo iz cikla Od znoja do boja. Prireditev in predstavitev avtorja bodo s kulturnim programom obogatili učenci KUD Poldke Jurančič. Kvartet saksofonov BREŽICE, ČRNOMELJ - V okviru koncertnega cikla mladih GM Oder se predstavlja Kvartet saksofonov Kaskade. Kvartet je v torek, 11. decembra, že nastopil v dvorani glasbene šole v Brežicah, v ponedeljek, 17. decembra, pa se bo ob sedmih zvečer predstavil na koncertu v glasbeni šoli v Črnomlju. Na srčnih privezih KRŠKO-Jutri, 14. decembra, bodo ob šestih zvečer v Valvasorjevi knjižnici predstavili novo pesniško zbirko Na srčnih privezih pesnice Ane Rostohar. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli violinist Božidar Ogorevc ob spremljavi kitarista Mateja Avsenaka Ogorevca in pevka Stanka Macur. Fotografska razstava NOVO MESTO - V drugem nadstropju poslovne stavbe na Seidlovi bodo v sredo, 19. decembra, ob 16.30 odprli fotografsko razstavo Sodobna arhitektura v Novem mestu. Razstavljena bodo dela devetih avtorjev, udeležencev letošnje foto pub delavnice. Dolenjski likovni utrip v Izložbi Na razstavi Dolenjska podoba na razstavišču Izložba galerije Simulaker se predstavlja s po enim svojim delom dvanajst dolenjskih likovnih ustvarjalcev NOVO MESTO - Likovno dogajanje v dolenjski metropoli je kar živahno, če ga presojamo po številu razstav na najrazličnejših malih in večjih razstaviščih ali po številu vseh tistih, ki se z likovnim ustvarjanjem ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko. Kljub temu je težko presoditi, kakšen je novomeški oziroma dolenjski likovni utrip, saj pregledne razstave, ki bi ga predstavila, že lep čas ni bilo, še manj pa take, ki bi pestrost tukajšnjih likovnih prizadevanj vrednostno presejala. Korak v to smer je razstava Dolenjska podoba, ki so jo odprli minulo soboto zvečer v razstavišču Izložba galerije Simulaker na Glavnem trgu. Odprl jo je novomeški župan dr. Tone Starc, pozdravne besede sta izrekla direktor zavoda LokalPatriot Marko Zajc in avtor projekta Igor Papež, za prijetno vzdušje pa je s petjem poskrbel oktet Adoramus. Projekt in razstavo je zasnoval akademski slikar Igor Papež, kustos galerije Simulaker, ki deluje v okviru LokalPatrio-ta in ima razstavišča na treh mestih: v LokalPatriotu, knjigarni Goga in v izložbi na Glavnem trgu. Slednji prostor se je s postavitvijo te razstave znova potrdil kot zelo primeren za tovrstno dejavnost, žal pa je otvoritev pospremilo spo- Na razstavi Dolenjska podoba razstavljajo: Dado, Jože Kumer, Uroš Weinberger, Nataša Mirtič, Igor Papež, Jože Marinč, Jože Slak-Doka, Jožica Medle in Janko Orač (na slike od leve) ter Tanja Stevovič Mesojedec, Rajko Čuber in Jože Kotar, ki se otvoritve niso udeležili. Mojster nebeške lepote Adventni literarni večer v novomeški proštiji s pesmijo Kamniških kolednikov in knjigami Ivana Sivca PETERBURŠKI GODALNI MOJSTRI - Komorni godalni orkester Peterburški solisti, ki pod umetniškim vodstvom Mihaila Gantvarga navdušuje ljubitelje glasbe po vsem svetu, se je predstavil tudi v Novem mestu. Orkester je nastopi! v okviru velikega koncertnega abonmaja prejšnji četrtek, 6. decembra, zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine. Petnajst glasbenikov - vsi so diplomanti uglednega konservatorija Rimskv-Korsakov iz Sankt Peterburga - so zaigrali Mozartovo Malo nočno glasbo, Bachov Koncert za violino in orkester v a-molu, Rossinijevo Sonato št. I. Bartokove Romunske plese in Valček Čajkovskega, občinstvo pa so za vztrajno ploskanje nagraditi še z Bachovo Arijo po zaključenem prvem delu koncerta ter na koncu še z Mozartovo in Vivaldije-vo skladbo. Koncert bo mnogim ostal v spominu kot lepo glasbeno doživetje. (Foto: M. Markelj) rije predstavil življenje in delo znamenitega slovenskega arhitekta, pedagoga ter pionirja slovenske in evropske moderne arhitekture Jožeta Plečnika. Ivan Sivec, ki je kljub obsežnemu knjižnemu delu pri ljudeh bolj znan kot pisec besedil za narodno-zabavne ansamble, ni imel lahkega dela, ko je sprejel ponudbo Mohorjeve založbe, da napiše povest o Plečniku, saj je bilo o znamenitem arhitektu doslej napisanega že zelo veliko, vendar seje o njem razpisala predvsem stroka, poljudnega in za branje privlačnega pregleda njegovega življenja in dela pa ni bilo. Kot je povedal, je prebral ogromno različnega gradiva, da je povest lahko zasnoval na zgodovinskih dejstvih, literarnega oziroma domišljijskega je dodal le toliko, da pripoved lepo teče, ne da bi si kakšna dejstva izmišljal. “Moja knjiga je preprost poskus predstaviti našega velikega mojstra in bralcu omogočiti, da stopi v njegov čudoviti svet ter ga potem sam raziskuje naprej,” je poudaril. V razgovoru po predstavitvi knjige se je izkazalo, da Novo mesto nima nič Plečnikovega razen spomenika v Bučni vasi, ki pa ga mojster ni naredil za ta namen in je bil po posredovanju prof. Janka Jarca sem prinesen. So pa obiskovalci lahko videli novomašniški kelih, ki so ga izdelali po Plečnikovem načrtu za duhovnika Slavka Judeža. M. MARKELJ ročilo, daje Dolenjska podoba zadnja razstava v tem prostoru. Papež je k sodelovanju povabil dvanajst likovnih ustvarjalcev, ki so za razstavo izbrali vsak po eno svoje delo. Sodelujoči ustvarjalci so raznorodni tako po generacijski pripadnosti kot po slogovnih in vsebinskih izhodiščih svojih likovnih prizadevanj, njihova dela pa “izpolnjujejo vsaj osnovne definicije likovne kvalitete," kot je opredelil najosnovnejši kriterij izbora Igor Papež. Med njimi so tako slikarji, ki so že uveljavljeni v domačem in širšem slovenskem okolju, kot tisti, ki so šele končali akademski študij in delajo prve korake na likovno prizorišče. Ob razstavi je pri založbi Goga izšel tudi katalog z reprodukcijami razstavljenih del in kratko predstavitvijo sodelujočih likovnikov. Spremno besedo o razstavi in osnovnih značilnosti ustvarjalnosti posameznih avtorjev je napisal Igor Papež, razmišljanje Melanholični pogled pa je prispeval Jože Hrovat. M. MARKELJ NOVO MESTO - Prošt Jožef Lap je tako kot lani povabil meščane na obujanje starožit-nosti adventnih večerov, ko sta se v slovenskih domovih v veselem pričakovanju božiča družila pesem in knjiga. Vabilu se Pisatelj Ivan Sivec na adventnem literarnem večeru v novomeški proštiji. je odzvalo lepo število Novo-meščanov in v torek, 4. decembra, zvečer so v proštijski dvorani prisluhnili pesmi pri nas že dobro znanih in priljubljenih Kamniških kolednikov, zanimivo branje pa jim je ponudil pri nas prav tako dobro znani pisatelj Ivan Sivec. Predstavil je novejši knjigi iz svojega obsežnega opusa (45 doslej izdanih del, zbirko črtic Zlati časi in ponatis Triglavskega kralja), pozornost pa je posvetil predvsem povesti Mojster nebeške lepote, ki je pred kratkim izšla pri Mohorjevi založbi in v kate- MIKLAVŽEVKNJIŽNI OBISK- Všentjernejski osnovni šoli že vrsto let okoli Miklavža pripravijo v sodelovanju s Knjigarno Mladinska knjiga iz Novega mesta knjižni sejem, na katerem so postavljene na ogled in naprodaj knjižne novosti tekočega leta. Letošnji, ki je že 21. po vrsti, je potekal prejšnji teden. Vsak dan seje dopoldan okoli polic zbirala šolska mladina, popoldan pa so po knjigah segli tudi odrasli. Posebej živahno je bilo v torek, 4. decembra, ko je šolarje obiskala priljubljena mladinska pisateljica Janja Vidmar. Na sliki: pisateljica v sproščenem razgovoru s šolarji višjih razredov. (Foto: M. Markelj) Druga drugo sta "zasliševali" pesnica Vida Mokriti Pauer (na levi) in Bariča Smole (v sredini), poezijo pa je prebirala Polona Tratar. (Foto: L. M.) Pogovor dveh ustvarjalk Na večeru proze in poezije domača pisateljica Bariča Smole in Novogoričanka Vida Mokrin Pauer Ponovno Rozinova Majda NOVO MESTO-V Športni dvorani Marof bo v soboto, 15. decembra, ob sedmih zvečer Novomeški simfonični orkester s solisti pod vodstvom Zdravka Hribarja ponovno koncertno izvedel opereto Majda skladatelja Marjana Kozine. Priznanja lutkarjem ARTIČE-Jutri, 14. decembra, bodo ob petih popoldan na tukajšnji osnovni šoli s prireditvijo Kdo vse je ustvarjal lutkarstvo v Artičah ter s podelitvijo priznanj nekdanjim lutkarjem in mentorici zaključili praznovanje dvajsetletnice artiškega lutkarstva. Prešeren Pod dežnikom KRŠKO - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov je v četrtek, 6. decembra, zvečer v restavraciji in kavarni Portos pripravila tradicionalno literar-no-glasbeno prireditev Pod dežnikom, ki so ga posvetili Francetu Prešernu. Njegove pesmi so brali Staša Grilc, Janko Petan, David Ratej in Petra Rep, za glasbo pa je poskrbel Aleš Ha-dalin. TREBNJE - Z literarnim večerom sta Knjižnica Pavla Go-lie in literarno društvo Alma v torek, 4. decembra, počastili spomin na Prešernov rojstni dan. Prijetno je bilo prisluhniti živahnemu pogovoru dveh literarnih ustvarjalk: Bariči Smole, pisateljici iz Trebnjega, in pesnici, pisateljici in urednici revije Primorska srečanja Vidi Mokrin Pauer. Čeprav sta si zelo različni, kot je povedala Smoletova, že kar nekaj časa prijateljujeta in dobro sodelujeta. Skupaj z Milanom Šeljem sta napisali satirični pisemski roman Spoliti-ka, sicer pa je Mokrinova znana predvsem kot izrazito erotična pesnica. “Je izjema v sodobnem literarnem prostoru, saj spreminja literarne konstante in razbija uveljavljene kanone slovenske poezije,” je dejala Smoletova o Pauerjevi, ki meni, da prav erotika najbolj razkriva družbena razmerja. “V poeziji sem taka, kot sem. Tuje popolna svoboda in nedotakljivost.” Pri Smoletovi pa kritiki najbolj poudarjajo stilistično spretnost, obvladovanje jezikovnega gradiva pa tudi to, da iz drobcev lahko ustvari zgodbo. Izdala je dve knjigi kratke proze, Katarina in Igra za deset prstov, dokončala pa je tudi Jurčičev viteški roman Janez Gremčič. Kot so na literarnem večeru povedali Tre-banjci, so nanjo zelo ponosni. Smoletova je še poudarila pomen revije Rast za širši dolenjski prostor, v kateri tudi sama sodeluje, skupaj z obiskovalci pa je ugotovila, daje dandanes v modernem vizualiziranem svetu dragocen predvsem bralec. “Sicer pa prava literatura že najde pot do njega.” L. MURN Slikar Jože Kumer in predsednik Lions kluba Novo mesto Slavko Pavlin z Janom Ravbarjem in njegovo družino pri najboljših likovnih delih z zmagovalnim na sredi. Ravbarjev plakat najboljši Za najboljše delo mednarodnega likovnega natečaja Lions klubov je bil v Sloveniji izbran plakat Jana Ravbarja NOVO MESTO - - Novomeški lionsi se so letos ponovno vključili v mednarodno akcijo Lions klubov Plakat miru, ki tokrat poteka pod geslom Osvetlimo pot k miru. V nji sodelujejo milijoni otrok do 13 leta starosti po vsem svetu z risanjem plakatov, na katerih poskušajo v likovnem jeziku izraziti prizadevanja ljudi za mir ter tako hkrati ob likovni ustvarjalnosti razvijajo tudi temeljne človečanske vrednote. Na območju Dolenjske so se v akcijo vključile osnovne šole iz Novega mesta (Bršljin), Dolenjskih Toplic, Stopič, Vavte vasi in Žužemberka. Komisija, ki so jo sestavljali akad. slikar Jože Kumer, umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič in slikar Jože Kotar, je za najboljši plakat izbrala delo, ki ga je pod mentorstvom Mojce Rabič naslikal 12-letni Jan Ravbar, učenec Osnovne šole Dolenjske Toplice. Izbrani plakat je šel na zaključni izbor, ki je bil v Krškem, in bil izbran kot najboljši tudi za vso državo, tako da bo zastopal Slovenije na nadaljnjih izborih. Dela, ki so nastala na petih dolenjskih osnovnih šolah, si lahko ogledate na razstavi, ki sojo v torek, 11. decembra, dopoldan odprli v avli Kulturne- ga centra Janeza Trdine, na ogled pa bo do konca tega tedna. Na otvoritvi je zbrane nagovoril mentor likovne akcije Jože Kumer, letošnji predsednik novomeških lionsov Slavko Pavlin pa je sodelujočim izročil priznanja. MiM Mačji sejem NOVO MESTO-V četrtek, 6. decembra, popoldan so v Knjigarni Mladinska knjiga pripravili predstavo Mačji sejem v izvedbi gledališka skupine Kolenc. Junak predstave, priljubljeni maček Muri, je pritegnil veliko svojih občudovalcev, daje bila knjigarna vsaj trikrat premajhna za vse. Freske na lehnjaku RIBNICA-V galeriji Miklova hiša bodo jutri, 14. decembra, ob šestih zvečer odprli razstavo fresk na lehnjaku z naslovom Ne tipaj! avtorice Irene Romih. Dela bo predstavila dr. Nadja Zgonik. Karantanija širi “bralni virus” Založba Karantanija je v decembru začela obsežno akcijo, s katero želi izboljšati bralno kulturo mladih. Akcija širjenja “bralnega virusa” bo trajala vse leto, v tem času pa bo založba vsak mesec obdarila vse slovenske osnovne šole s po eno knjigo iz zbirk Lastovka in Najlepše zgodbe sveta, v katerih izhajajo mladinska leposlovna dela priznanih domačih in tujih avtorjev, pri mladih bralcih pa so izredno priljubljena. JASLICE - Leopoldina Babič iz Bukovja na Bizeljskem je pripravila razstavo jaslic iz slanega peciva, ki bo na ogled v adventnem času do božiča. Prve jaslice je naredila, da bi z njimi razveselila otroke sorodnikov beguncev iz Karlovca, pozneje je svoj izdelek poslala na tekmovanje za najlepše jaslice in se uvrstila na 2. mesto. Sedaj jih izdeluje in izpopolnjuje že 10 let in z njimi vzbuja zan imanje ljudi od blizu in daleč, predvsem po šolah in na območju Kozjanskega parka. Poleg jaslic ponuja še dobro bizeljsko vino na “pušišanku". V kleti ima tudi zbirko 250 majolik. Če je lep sončen dan se z njene domačije lahko vidi cela obsotelska dolina do Mokric. Blizu domačije je tudi Lusthaus, najlepša bizeljska razgledna točka. (Foto: L. B., besedilo Marija Sušnik) Dan slovenske knjige Tradicionalna kulturna prireditev v mestu ob Korani KARLOVEC-V Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačiča, kije osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem, so 16. novembra pripravili tradicionalni dan slovenske knjige. Počastili so ga s srečanjem slovenskih društev in predstavnikov za kulturo iz Slovenije in Hrvaške, z razstavo novih slovenskih knjig, ki jih za namenska sredstva slovenskega ministrstva za kulturo izbere Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta, ter z literarnim večerom slovenskih besednih ustvarjalk Bariče Smole in Jadranke Matič Zupančič. Na prireditvi sta avtorici predstavili ena drugo in še posebej najnovejši knjigi, Igro za deset prstov Bariče Smole in pesniško zbirko Zasuti ocean Jadranke M. Zupančič. Program je glasbeno popestrila skupina mladih kitaristov iz Karlovca pod vodstvom Vitima Borka z izborom slovenskih pesmi. Dneva slovenske knjige so se udeležili številni gostje: novomeški župan dr. Anton Starc, direktorica novomeške Knjižnice Mirana Jarca Andreja Pleničar, Stanislav Sikošek, tajnik slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, Slavica Kavicki, svetovalka za kulturo mesta Karlovec, ter predstavniki Slovenskega doma iz Zagreba. Zanimiv kulturni dogodek je še bolj povezal Slovence na obeh strani meje s kulturnim utripom mesta Karlovec. J. M. Z. RAHMANINOV Z LITERARNIM PREDAHOM - Literarni klub Dragotina Ketteja in Salon poezije Marjance Kočevar sta v ponedeljek, 10. decembra, zvečer povabila v veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu na Večer glasbe Sergeja Rahmaninova. V prvem delu koncerta je pianist Erik Šuler iz Kočevja zaigral Preludij, etudo Slika in Šest muzikalnih utrinkov, v drugem delu pa je Sonato za klavir in violončelo z njim izvedla še violončelistka Danica Kavrakova, glasbenica makedonskega rodu, ki se izpopolnjuje na ljubljanski Akademiji za glasbo. V predahu so brali svoje pesmi novomeški literati: Samo Dražumerič, Klavdija Kotar, Ljubica Nenadič, Smiljan Trobiš, Marjanca Kočevar in Jadranka M. Zupančič. (Foto: M. Markelj) ZASTRTI KRIK MADAME BLAVATSKY 2.0 - Niz prireditev, s katerimi so v Novem mestu počastili stoletnico rojstva pisatelja in dramatika Slavka Gruma (tu je prežive! mladost in tu je tudi pokopan), je v petek, 7 decembra, zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine dopolnila umetniška akcija Zastrti krik Madame Blavatsky 2.0 v režiji Jaše Drnovška. Akcija je bila premierno izvedena februarja letos v Zagorju, novomeška predstava pa je njeno nadaljevanje. Osrednji del je bil koncert beograjske mezzosopranistke Jadranke Jovanovič, ki je ob spremljavi pianistov Nikole Rackova in Predraga Jovanoviča v prvem delu koncerta zapeta nekaj priljubljenih arij Vivaldija, Verdija, Rossinija in drugih skladateljev, v drugem pa šansone in romance ter venček slovenskih, nato pa še kar nekaj dodatkov na vztrajno ploskanje občinstva. Na sceni s projiciranim Grumovim diagramom in belimi mišmi v plastični cevije v živo kiparil Boris Mi halj. (Foto: M. Markelj) Jara gospoda Rekši, natoči Tinče svoj kozarec in ga dvigne, a Pavel ga ujame s svojim. “Bog jo živi!” vzklikneta oba. “Da, da, takrat na Kremenu!” povzame Pavel naglo. “Saj nisem pravil še nikomur -kaj bi tudi? Zaljubljen sem bil - tako - no, tako, kakor je sploh človek v onih letih. Sedaj se mi vidi kaj takega nemogoče, preneumno bi bilo tudi! Tačas pa je bilo lepo! Vi ste skakali okrog žerjavice in kaplan Blaž vam je pomagal z gabrovim ključem vleči krompir iz pepela. Stari gospod Orel je tlačil svojo pipo, oni kapitanuš pa je kazal gospem po bližnjih gričih planote in mesta, od koder bi se najbolje streljalo na sovražnika, ako bi prikorakal po šentrupertski dolini. Julka in jaz sva hodila okoli cerkvice, čitala na belih stenah imena in napise, kar so jih pustili tamkaj obiskovalci po staroslavni šegi - menda sva se tudi ovekovečila sama - in potem sva krenila v breg na vam nasprotni strani. Bukve in smreke so rasle tam in iz mahu in listja so gledali rdeči zvonci korčkov. Julka jih je trgala, jaz pa nisem gledal ni cvetic ni na pot pod seboj niti goste veličastne šume okrog naju; videl sem le ono vitko ljubeznivo deklico in najsi mi je nasmehoma velevala: .Pomagajte vendar, B da prineseva več cvetic tja gor’, - nabrati nisem mogel večjega šopka! Vzdramilo me je le, ko je rekla:,Sedaj bode dovolj, vrniti se morava!’ Stala sva tedaj - še danes bi našel mesto -na ostrem ovinku gozdnega pota, pod katerim se je odpiral globok jarek z globokim prepadom na desno in levo stran, vodeč v širo dolino; pred nama na nasprotni strani onkraj doline pa je vstajalo zopet visoko, gosto obraščeno gorovje. Julka se je hotela obrniti v breg nazaj na najkrajši pot k vam drugim. Ali tedaj sem jo prijel za roke in govoril - danes ne vem več kaj in morda tudi tedaj nisem vedel, kaj govorim; toliko pa vem, da je bilo takrat vse resno in resnično, strastno in kipeče prav iz dna srca. Ako bi mi velela, naj se vznak prevrnem v prepad za menoj, gotovo bi se bil - toda danes, danes, ha ha - kako brezumno se mi vidi vse to! In ona, Julka, stala je pred menoj, rdeča, povešenih oči, niti ganila se ni niti poskusila oprostiti svojih rok. Daši tedaj nisem mislil o tem, ali tisti trenutek mi je šinilo navzlic duševni moji razburjenosti nekaj v glavo, o čemer sem premišljal šele pozneje, prevzela me je misel: Ti, deklica - ti ugiblješ! Ti tehtaš! ,Gospod Pavel,’ rekla je mehko in hotela pristaviti še nekaj. A bilo ji ni več mogoče, zakaj - Andrej Vrbanoj je stal poleg naju. ,Haha!’ zasmejal se je hripavo, v lice pa je bil bled kakor nova stena. Izpustil sem Julkine roke in, kakor se mi dozdeva, nisem prebledel, ampak če je bilo mogoče, zardel sem le še bolj in v grlu sem čutil potrebo, oglasiti se tudi z nekakim ,haha!’. .Gospod Pavel je danes silno ljubezniv, kakor ni bil nikoli!’ reče Julka in videl sem, kako se takisto sili na posmeh. ,Gori nas gotovo čakajo,’ pristavi in vtem že steče po strmi stezi vkreber. Obrnil sem se za njo, ali Vrbanoj me je šiloma potegnil nazaj. Govoril ni ničesar, toda oklenil se me je kakor maček. Tudi jaz nisem zinil besede. Ob strmem prepadu sva krčevito držala drug drugega, oba mladostno močna, oba v divje vzbujeni, nebrzdani strasti! Toda njega strast je bila silovitejša od moje. Zdelo se mi je, da me hoče pahniti v prepad. In v tem tihem ruvanju, ko sem jaz le silil od roba - danes še me izprehaja mrzla polt -vtem se je zdajci prikazal, meni kakor angel iz neba, stric Pepe in naju razdružil. Tistega pijanca - saj veš, bil je brat, ponesrečen brat gospe Orlove, bivši častnik - nikdar nisem rad videl, ali tedaj---no, ljubi Tinče, sedaj veš tisti dogodek! Prišli smo vsi zopet h kremenski cerkvici, razvneti, kakor si rekel, toda molčali smo o tem, kar je bilo. Saj je imel vsak dovolj vzrokov, samo stric Pepe ne; a tega je menda potolažila Julka. Ko smo se vračali domov, govoril sem in hodil samo z Marušo ter po-zvedel iz nje blebetanja, da je bilo nekaj ljubezni med Vrbanojem in Julko. Drugega ti ne bodem pravil. Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne hiše, Andreja tudi menda ni bilo več na Veselko. Pozneje pa smo itak hodili vsak svoj pot.” “Mladostne neumnosti!” meni Tinče. “Res; toda semper aliquid haeret - in tudi taki, recimo, smelo-otročji dogodki puščajo viden sled za vse življenje. Takrat sem bil zaljubljen - da rabim vulgaren izraz - res zaljubljen - potem pa nikdar več tako.” “In Andrej?” “Ne vem! Slišal sem, da se ogiblje ženske družbe, kar itak sam veš!” “No - ako pride Julka v Zagorico?” pošali se notar. “Naj pride; z Andrejem ali s komerkoli se zaradi ženske ne bodem več tepel! Ančka, Ančka - plačam! A še skoro za vas bi se ne tepel, Ančka, ali ni res?” “Res!” reče Ančka in si mane zaspane oči. Vedela pa ni, kaj je trdil adjunkt v svoji šali; ta pa takisto sam ni znal, da mnogokrat tudi taka ali enaka lahkomiselna in nepomembna beseda govornika postavi na laž! IV Oče Krača je stal sredi ceste ter se kakor vojni general oziral na desno in levo stran po hlapcih in pomagačih, ki so ob cestnih jarkih postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na dolino. PREDNOVOLETNO SREČANJE N.Si - V začetku meseca so se na prednovoletnem srečanju zbrali člani in somišljeniki Nove Slovenije iz Novega mesta. Srečanje so začeli z mašo za domovino, ki jo je na novomeškem Kapitlju daroval prošt Jožef Lap. Po maši so si udeleženci prireditve ogledati multivizijski program o zgodovini Novega mesta in Kapitlja. Sledil je krajši kulturni program, v katerem je nastopil oktet Veritas iz Šentjerneja. Preko 130 udeležencev je nagovoril tudi predsednik stranke Andrej Bajuk. SV MIKLAVŽ OBISKAL ŽUŽEMBERK - Miklavž v spremstvu angelčkov in parkelj nov se je v nedeljo, 9.decembra, popoldne pripeljal tudi v Žužemberk. V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata so se pred več kot dvestotimi otroki predstavili mladi z igro, nato je Miklavž razdelil darila. Zaradi suhega vremena se je letos pripeljal z vozovi članov Konjerejskega društva Suha krajina in ne s sanmi, kot je bilo v navadi. (Foto: S. M.) MARIJIN ZDRAVNIK JE POLJE - V soboto, I.decembra, je praznovala 90 let Marija Bradač iz Trebče vasi pri Dvoru, ki se je rodila v vasi Vrhovo v družini Hren, po domače Irenkovi. Vojna ji je pobrala štiri brate. V Trebči vasi pri Dvoru sta skupaj z možem Tonetom kupita Štravsovo domačijo in ob trdem delu na kmetiji vzgojila tri otroke: Petra, Žana in hčer Zlato (na sliki). V soboto so ji skupaj s številnimi sorodniki, prijatelji in sosedi pripravili slovesnost. (Foto: S. Mirtič) Miklavž tepel fante? KOSTEL - Še ni povsem jasno, kaj se je dogajalo 5. decembra v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Fari med miklavže-vanjem za učence sedmih razredov iz Stične. Kaže, da je takrat Miklavž obdaroval šolarje iz Stične, obdarovani pa so z Miklavžem zbijali šale, ga cukali za brado, obleko itd., kar je Miklavža razjezilo, da je udaril s palico ob tla, da se je zlomila, in pri tem menda zadel enega izmed učencev, o čemer so bili kmalu obveščeni starši prizadetega fanta in policija, za name- Sožitje v Atomskih toplicah PODČETRTEK - Člani Sožitja Sevnica so preživeli vikend v Atomskih toplicah. Kar 65 prizadetih oseb in njihovih staršev seje izobraževalo. Veliko novega so izvedeli o zdravju, zdravi prehrani in o zakonodaji z njihovega področja. Seveda so tudi plavali, plesali, peli in imeli bogat srečelov. Veliko krajanov sevniške občine je podarilo dobitke za srečelov. Največ denarja za izvedbo programa pa jim daje Zveza društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Nanje ne pozabi tudi občina Sevnica. Vsem iskrena hvala. Predsednica društva Sožitje Sevnica BERTA LOGAR Zbrali smo se, da bi praznovali Pred kratkim smo se v eni izmed dolenjskih zidanic v okolici Kostanjevice na Krki zbrali 70-letniki. Bilo je nepozabno. Solznih oči, ampak srečni, smo obujali spomine na otroštvo, vragolije v šoli, dogodke iz vojne... Bilo nas je 29 iz vseh koncev Slovenije, vsak je s sabo prinesel svoj življenjski roman. Ostalo je dosti neizrečenih besed, saj je čas na srečanju kar prehitro minil. Razšli smo se s prešerno pesmijo ob harmoniki in z željo, da srečanje čez pet let ponovimo in se preštejemo. JOŽE HODNIK ček pa naj bi učenke obložile osebje Centra za nadlegovanje. Učenci so z učiteljicama nato predčasno zapustili Faro. Zadevo pristojni še preiskujejo. Kdo je resnični krivec za neljubi dogodek, naj ugotavljajo za red odgovorni. Gotovo pa so sed-mošolci zelo pametni oziroma menijo, da so sploh najpametnejši in v Miklavža ne verjamejo. Zato je gotovo povsem zgrešeno, da za učence sedmih razredov starejši (vzgojitelji, učitelji itd.) sploh organizirajo miklavževa-nje. Miklavž naj obdaruje le majhne otroke. Vprašljivo je tudi tisto o nadlegovanju deklet. Morda je šlo le za solidarnost deklet s "tepenim"fantom, da bi “podkurile mučiteljem". In kako take zadeve rešujejo tujci? Pred nekaj leti je bila na morju na otoku Krku skupina nemških otrok (morda prav sed-mošolcev). Dva izmed njih sta se v vodi najprej špricala, nato pa malo petelinila. Vzgojitelj je to videl in že po kake pol ure je en izmed mladih “petelinčkov" moral pospraviti svojo prtljago in se z avtobusom odpeljati domov v Nemčijo. Pri nas se v podobnem primeru kaj takega ne bi zgodilo. P-c JUBILEJ MARIJE LEKŠE-RIHTAR - V novembru je praznovala 90-letnico dolgoletna aktivistka RK Bučka Marija Lekše-Rihtar iz Močvirja pri Bučki. Dolinska mama, kot ji radi rečejo, je poleg svojih šestih otrok vzgojila še pet otrok brez doma, ki sta jim z možem nudila varno ognjišče. OB PRIČAKOVANJ POLNEM DECEMBRU Dobri možje ne služijo ČRNOMELJ - December je za mnoge mesec pričakovanj. A očitno ne le za tiste, ki še verjamejo v tri dobre može, Miklavža, Božička in dedka Mraza, ampak tudi za marsikaterega od tistih, ki zgolj upajo, da jih bo vsaj eden od naštetih nekoliko razbremenil. Pri obdarovanju, seveda. Da v Črnomlju ne bi razočarali ne prvih ne drugih, je tukajšnje Društvo prijateljev mladine (DPM) že oktobra v mesečniku Belokranjec objavilo prošnjo za denarne prispevke in številko žiro računa. V društvu pač dobro vedo, da trije možje nimajo denarja v izobilju, saj so tudi po novi pokojninski zakonodaji izpolnili pogoje za upokojitev. A pokojnine so slabe, za honorarno delo pa so že preveč betežni. V DPM so pričakovali torej, da se bodo odzvali dobri ljudje, odvezali mošnjiček za tisočaka ali dva ter s tem najmlajšim polepšali predpraznična pričakovanja. A očitno so bili precej naivni: na njihov poziv se doslej ni odzval nihče, če odštejemo eno od mam, ki se je pozanimala, če je že prepozna za donacijo. Kljub temu da noben od otrok ni odšel praznih rok ne z Miklavževega večera niti ne bo s srečanja z dedkom Mrazom, organizatorjem ostaja grenak priokus. Tudi zato, ker opažajo, da so marsikdaj predvsem starši razočarani nad skromnostjo daril. Ne zavedajo pa se, da darilo dobrih mož ni le tisto, kar prinesejo otroci domov v vrečki, ampak da so darilo - za marsikaterega otroka še dragocenejše kot pomaranča ali napolitanke - tudi prireditve, ki marsikdaj niso poceni. A se organizatorji, skriti za dobrimi možmi (čeprav gre v resnici v glavnem za požrtvovalne ženske), odločijo tudi za ta korak, zavedajoč se, da so otroci na periferiji željni predvsem različnih prireditev. Da se le otrokom od pričakovanj in navdušenja svetijo oči! Da pri tem prireditelji marsikdaj delajo tudi čudeže, pa očitno ni mar (skoraj) nikomur. M. BEZEK-JAKŠE V BISTROJU NINA ŠE ČAJNI KOTIČEK - Vlasta Kump, ki uspešno nadaljuje tradicijo bivše Kumpove gostilne v Bršljinu, ima prirojen smisel za ročna dela in kulturo bivanja nasploh. Pred kratkim je bistro obnovila in mu dodala še čajni kotiček. Vsa dela so opravili v domači delavnici, za aranžerske dodatke je ob pomoči Bebe Murn, poskrbela kar lastnica sama. (Foto: Majada Luzar, EPS) Ljubljansko pismo Žrtvam nacizma izplačane prve odškodnine Zadnji rok za prijavo - 31. december LJUBLJANA - Izplačevanje nemških odškodnin žrtvam nacističnega nasilja iz sklada Spomin, odgovornost, prihodnost, ki ga je nemška država uveljavila za nekdanje suženjske delavce v nemških tovarnah in kmetijstvu, poteka brez večjih zastojev. Kakor je znano, je za mednarodnega posrednika pri uveljavljanju in izplačevanju nemških odškodnin žrtvam nacističnega režima tudi iz Slovenije nemški zakon določil Mednarodno organizacijo za migracije (MOM), ki je v Ljubljani odprla svojo prisarno (Trdinova 7, tel. 01 43 47 352). Po tem nemškem zakonu lahko osebe, ki so ob neposredni udeležbi nemških pdojetij v obdobju nacizma izgubile premoženje, vložijo zahtevek pri tej organizaciji še do 31. decembra letos. Nemške odškodnine nekdanjim žrtvam nacističnega režima znašajo 15.000 mark za suženjske delavce iz koncentracijskih taborišč in žrtve medicinskih poskusov, 5000 mark za prisilne delavce v industriji in 2000 mark za prisilno delo v kmetijstvu. Nemški Sklad se je odločil, da bo upravičencem izplačal odškodnine v dveh obrokih, rok za vlaganje zahtevkov pa je, kot rečeno, podaljšal do konca letošnjega leta. Vodja pisarne IOM za Slovenijo Alenka Leskovšek je za Dnevnik povedala, da je nemški sklad avgusta letos že izplačal prvi obrok odškodnine prvi skupini upravičencev, v kateri pa ni bilo nikogar iz Slovenije. V drugi skupini, ki soji izplačali prvi obrok odškodnine ob koncu oktobra in v začetku novembra, je bilo tudi 169 slovenskih upravičencev. Tretja skupina upravičencev lahko pričakuje prvi obrok decembra, med njimi pa bodo tudi Slovenci. Tisti naši upravičenci, ki so jim že izplačali prvi obork, pa lahko drugi del odškodnine pričakujejo maja prihodnje leto. Doslej so v ljubljanski pisarni IOM prejeli 12.217 zahtevkov za nemško odškodnino; od tega sojih doslej 9092 registrirali in odposlali naprej na sedež IOM v Ženevo, od koder jih potem pošiljajo nemškemu skladu, ki o njih tudi dokončno odloči. Ta odločitev pa ne bo ugodna za vse povabljene. Odškodnina bo izplačana le tistim osebam, ki so premoženje izgubile ob neposredni udeležbi nemških podjetij, in sicer zaradi rasnega preganjanja, političnega prepričanja, veroizpovedi ali nazora in ki niso mogle prejeti plačila ali vložiti zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih. Do odškodnine niso upravičeni tudi vsi tisti, katerih zasebno, poslovno ali kmetijsko premoženje je bilo oškodovano ali uničeno izključno zaradi vojaških aktivnosti (npr. kot posledica bombardiranja ali drugih vojaških aktivnosti, ki sojih izvajale oborožene sile med invazijo in okupacijo). Pa tudi vojni ujetniki niso upravičeni do izplačila, čeprav so bili med vojnim ujetništvom prisiljeni delati. Zahtevek pa lahko vložijo, če so bili oziroma je bila pokojna oseba, za katero se zahteva plačilo, poslana ali premeščena v koncentracijsko taborišče. Možno pa je, da bo kakšna prijava za odškodnino zavrnjena tudi zaradi nepopolne dokumentacije. Zato je treba vedeti, da morajo vse osebe, če jih kdo zastopa ali ne, obrazec za zahtevo odškodnine osebno podpisati pred notarjem ali drugim uradnikom, ki je pooblaščen za overovitev podpisov dokumentov. Skupaj z obrazcem za zahtevo odškodnine je treba predložiti fotokopije celotne dokumentacije, kot so delovna izkaznica (Arbeitskar-te), delovna knjižica (Arbeit-sbuch), zdravniška potrdila, dokaz o lastništvu ali druge listine, in sicer v dveh izvodih. A če kateri izmed oškodovancev teh dokumentov nima, naj kljub temu izpolni obrazec IOM. Ta organizacija se je namreč dogovorila z mednarodno poizvedovalno službo Rdečega križa, nemško vlado in drugimi ustreznimi organizacijami, da bodo preverili in potrdili veljavnost zahtevka z iskanjem po arhivih in evidencah baz podatkov, če bo na obrazcu za zahtevek pisalo, da upravičenec do odškodnidne s takšnim iskanjem podatkov soglaša. In zakaj naj ne bi? VINKO BLATNIK Prostovoljno delo spet vrednota Priznanja Turistične zveze Slovenije Nikoliču in Svetiku iz Kostela, Cugljevi (Trebnje) in Halerjevi (Artiče) - Med dobitniki tudi socialistični udarniki LJUBLJANA, KOSTEL -Za dolgoletno prostovoljno delo na področju turizma je Turistična zveza Slovenija pred kratkim podelila 14 priznanj. Med drugim so jih prejeli z območja, ki ga pokriva Dolenjski list: Stanko Nikolič in Peter Od 12. do 16. novembra, seje 47 učencev in dva učitelja iz OŠ Sava Kladnika iz Sevnice udeležilo bivanja v CŠOD v domu Bre-ženka v Fiesi. Aktivnosti, ki so jih bili učenci v času bivanja v Bre-ženki deležni, so bile zelo raznovrstne, dobro načrtovane ter zanimivo in strokovno izvedene. Najzanimivejše dejavnosti za učence so bile lokostrelstvo, plezanje po umetni steni, izdelovanje vozlov, zabavni kviz in igra tenis koš. Zelo so bili navdušeni tudi nad samostojnim pohodom iz Fiese v Piran, kjer so morali med potjo reševati naloge v zvezi z znamenitosti Pirana in nad raziskovanjem življenja v bibavičnem pasu. S prehrano smo bili zadovoljni. Tudi z vremenom smo imeli srečo, saj dežja praktično in bilo, le burja do predzadnjega dne ni hotela pojenjati. Vsebine so bile prilagojene starostni stopnji učencev in njihovemu predznanju, zato so učenci v delavnicah radi sodelovali. Pri tem se je izkustveno učenje, ki so ga bili učenci vseskozi deležni, pokazalo za zelo učinkovito. Veščine, ki so si jih učenci pri izvajanju praktičnih vsebin pridobili, so bile zanje koristne, včasih težke, a zelo zaželene. Tako je moral med plezanjem po umetni steni marsikateri učenec prvič v življenju premagati strah pred višino, pred neuspehom, pred neznanim. Pri tem pa ni bil sam. Ob steni, ki lahko simbolično pomeni tudi težave, ki učence v življenju še čakajo, so bili njegovi sošolci in učitelji, ki so ga bodrili in mu pomagali priti do zvonč- METLIKA - Občinska Zveza prijateljev mladine (OZPM) Metlika, ki jo vodi Vladka Škof, ima zelo razvejeno dejavnost, v katero se vse pogosteje in vedno uspešneje vključujejo tudi mladi. Mladi člani OZPM imajo tudi svojo predsednico in sicer Evo Kremesec. “Med letom pripravljamo delavnice, na katerih izdelamo tudi kaj zase, predvsem pa za druge. Največ dela imamo v okviru Veselega decembra. Tako letos že tretjič pripravljamo Eva Kremesec Svetik iz Turističnega športnega društva Kostel, Marija Cu-gelj iz TD Trebnje in Mimica Haler iz TD Artiče. Vsi so ne le dolgoletni člani turističnih društev, ampak v večini primerov tudi njihovi predsedniki, ki so s svojim de- ka na vrhu. Navajanje na samostojnost, uspešna socializacija posameznikov ter kvalitetno izvedene dejavnosti so razlogi, zaradi katerih je vredno s takšno obliko izobraževanja učencev poskusiti. Pri tem ne smemo pozabiti, da učenci v tej starosti doživljajo velike hormonske, socialne in druge spremembe, iščejo svoj jaz, svoje mesto v družbi, zato so zelo občutljivi, kritični in včasih težko vodljivi. Bivanje v CŠOD, delo v skupinah, spodbujanje tekmovalnosti med njimi ter občutek pripadnosti in zaže-Ijenosti posameznika pa močno odtehtajo teden dni odsotnosti od klasičnega poučevanja v učilnici. Ne nazadnje smo v tem času realizirali dva kulturna, dva naravoslovna in en športni dan na zanimiv in pester način. Vse osebje doma Breženka, ki je za nas teden dni skrbelo, si zasluži veliko pohvalo, še posebej, ker dela v materialno dokaj težkih razmerah. Dom je namreč po našem mnenju nujno potreben vzdrževalnih del (pleskanja, popravila nekaterih radiatorjev, postelj in vrat). Dobro bi bilo v sobe namestiti tudi nekoliko več omar. Seveda smo malo pogrešali tudi telovadnico, za katero se bodo v prihodnjosti morala najti sredstva in prostor, da bo delo v Breženki lažje in še bolj pestro. Nekoliko slabši pogoji glede namestitve v samem domu pa nas na koncu niso zmotili, da ne bi pod skupno oceno bivanja v Breženki zapisali: Zelo zadovoljni! JANKO SOTOŠEK, prof. OŠ Sava Kladnika, Sevnica akcijo “Mladi za starejše”. Zadnja dva meseca smo imeli veliko delavnic, na katerih so nam priskočili na pomoč tudi starejši člani. Izdelali smo papirnate vrečke, voščilnice in poslikali deščice, s katerimi bomo v teh predprazničnih dneh obiskali vse, starejše od 70 let, v Metliki in okolici, ki so osamljeni,” pove Kremeščeva. Tako v prihodnjih dneh čaka mlade Metličane v prostem času kar veliko dela, saj nameravajo obiskati okrog 160 ljudi. Iz izkušenj vedo, da starejši od njih ne pričakujejo le voščil, ampak se želijo tudi pogovoriti. “Ljudje so se že navadili, da jih obiščemo, in nas težko pričakujejo. Mi pa smo veseli, da imamo priložnost narediti dobro delo,” pravi Eva, učenka 8. razreda metliške devetletne osnovne šole. A četudi je mladih članov v OZPM Metlika že okrog 100, ne pozabi poudariti, da so dobrodošli vsi, ki bi se jim bili še pripravljeni pridružiti. M. B.-J. lom veliko naredili veliko za napredek turizma v svojih občinah in tudi skozi deset in več let močno prispevali z vsestranskemu napredku območij, na katerih so delovali. Stanko Nikolič je prišel v kraje ob Kolpi (Osilnica, Kostel) že leta 1964 kot zdravnik in najprej kot zdravnik naredil veliko za gradnjo ali ureditev zdravstvenih postaj v Zgornji Kolpski dolini (Fara, Osilnica, Draga, se pravi na območju takratnih oziroma današnjih štirih občin), nato pa v okviru turističnih društev in takratnih krajevnih skupnosti še za urejanje vodovodov, cest, kanalizacije, telefonijo itd. Za vse to je pridobil krajane, da so tudi sami prostovoljno delali, največ pa je prostovoljno delal in še dela sam. Zdaj je predsednik Turistično-športnega društva Kostel, ki ga je tudi ustanovil in popeljal med najuspešnejša taka društva v državi, saj redno prireja izobraževanja za člane društva in občane, mnoge športno-rekreacijske prireditve, razstave, izdajo knjig, prospektov, vodnikov, zgibanko o Kostelu, sodeluje pri urejanju turističnih in planinskih poti, izdaji spominkov itd., itd. Peter Svetik iz Turistično-športnega društva Kostel že dvajset let deluje na raznih področjih, predvsem v okviru Geoss (prospekt, vodnik, športne in kulturne prireditve) in Turistično-športnega društva Kostel (knjigi Kostelske drobtine in Kostelski biseri), knjigi Edinost, sreča, sprava, V srcu Slovenije itd. Marija Cugelj je zaslužna za razvoj turizma v trebanjski občini. Do lani je bila predsednica TD. Je ena najuspešnejših turističnih prostovoljk. Organizirala je vsakoletno turistično prireditev Trebanjski koš itd. Mimica Haler, dolgoletna predsednica TD Artiče. Organizatorka predavanj, izletov in pohodov: obuja ljudske običaje, prireja razstave, prizadeva si za olepšavo kraja (ocvetličenje itd). Podobno kot ostali dobitniki priznanj deluje še v drugih društvih, skupinah in krožkih. J. P. Prednovoletno srečanje invalidov SEVNICA - Društvo invalidov Sevnica vabi v petek, 14. decembra, ob 15.30 na prednovoletno člansko srečanje v jedilnico Lisce. Cena je 2.500 tolarjev. Po kosilu bo veliko priložnosti za razvedrilo in medsebojna spoznavanja. Pa še to: društvo je pisarno preselilo v hišo na Kvedrovi cesti 28, poleg TVD Partizana. Pisarna, odprta ob torkih od 15 do 16. ure in ob četrtkih od 16. do 17. ure, je dostopna tudi invalidom na vozičkih. Telefon je 81 44 407. Miška smetiška TREBNJE - Drevi, 13. decembra, ob 17. uri bo v trebanjskem kulturnem domu tretja abonmajska predstava Miška smetiška. Lutkovno gledališče iz Ankarana je za to predstavo dobilo nagrado na bienalu lutkovnih predstav v Mariboru. Tudi novembra je prijetno ob morju Učenci 7.a in e razreda OŠ Sava Kladnika iz Sevnice so pet dni preživeli v CŠOD v domu Breženka v Fiesi Na vrsti so obiski V predprazničnih dneh mladi obiskujejo starejše osamljene Metličane Otroci v čolnu Lep zgodnje jesenski sončen popoldan ob lepotici Kolpi. Mojo pozornost zbudi otroško petje, ki prihaja iz smeri jezu pod vasjo Dragoši. Spomnim se, da sem doživel nekaj podobnega tudi lani. Morda v začetku oktobra, ko se jesen pripravlja razodeti bogato mavrico barv. Se pravi v približno enakem času. Kmalu zagledam dva gumijasta čolna in v vsakem od njiju dvanajst otrok z mentorjem, ki ne vesla in tudi ne poje, ampak skrbi, da čoln ne vijuga levo-desno, torej krmari. Mularija ima na glavah čelade, na prsih pa rešilne jopiče. Zaradi varnosti, kajti voda je po zadnjem močnem deževju napeta, vendar ne pretirano visoka. Pravšnja za takšne podvige. Mentor je v majici s kratkimi rokavi, razoglav, saj je pričakovati, da je dober plavalec, seveda tudi poznavalec rečne struge, njenih skrivnih prehodov čez jezove. Gotovo ni prvič na taki poti. Otroci me uzrejo, mahajo z vesli in pozdravljajo. Pozneje zvem, da so iz Gorenjske in da imajo šolo v naravi v Marindolu pri Adlešičih. Zaželim si, da bi nekega lepega sončnega dne doživel podobno, vendar z belokranjskimi šolarji v čolnu. Ne verjamem, da jih je katera od belokranjskih šol že popeljala po reki, ki jim je tako rekoč pred nosom. Neposedovanje opreme, čolnov, vesel, čelad in jopičev ne morejo biti izgovor, saj se da naštete rekvizite sposoditi za majhen denar. Vmes je bržkone kaj drugega, a škoda. Z enkratnim spustom, pa čeprav le od Adlešičev do Pri-mostka, bi morda koga od šolarjev navdušili, da bi vzljubil čolnarjenje in se opredelil za zdravo preživljanje prostega časa. No, resnici na ljubo moram napisati, da je osnovna šola iz Podzemlja pred leti pripravila za učence četrtega razreda šolo v naravi v Prelesju. Enkrat in nikoli več, kajti starši so ostro zahtevali, naj se šola v naravi vrne tja, kjer so jo izvajali že vrsto let - na Debeli rtič. TONI GAŠPERIČ Razstava treh Nizozemcev LJUBLJANA - Na Zavodu za transfuzijo krvi v Šlajmerjevi ulici so v torek, 11. decembra, v okviru kulturnih prireditev Ni-zozemsko-slovenski fokus odprli skupno razstavo del treh nizozemskih umetnikov, ki živijo v Sloveniji: slikarja Keesa van Eyc-ka, fotografa Henrieja Lodewij-ka in kiparja Dirka Heija, ki že dobri dve desetletji živi in ustvarja v Dragatušu v Beli krajini. Čistilka Marija TREBNJE - Tukajšnja območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vas vabi na ogled monokomedije Čistilka Marija v izvedbi Mojce Partljič, ki bo v soboto, 15. decembra, vo 18. uri v trebanjskem kulturnem domu. Vstopnina je 1.000 tolarjev za odrasle in 500 tolarjev za otroke, dijake in študente. Kričal in vabil k pretepu ČRNOMELJ - Policisti so 9. decembra pridržali 21-letne-ga D. M. iz Črnomlja, ker je na Trgu svobode malo pred šesto uro kričal, pozival občane k pretepu in žalil policiste. Pridržali so ga in srečati se bo moral s sodnikom za prekrške. irii 0= M lL3> m tp m p o m m a re. Mladi zmorejo reči NE Vlada RS, Urad za droge je povabil mlade na kulturno prireditev v sklopu preventivnega tedna boja proti zlorabi prepovedanih drog, ki je bila v Ljubljani. Prireditev je bila sestavljena iz treh sklopov: iz odrske postavitve prizorov iz drame po romanu Kam gredo ptičice umret, pogovora s pisateljico Marinko Fritz Kunc in kratke radijske igre. V tretjem sklopu smo videli nastop evropskih prvakov osnovnošolske plesno akrobatske skupine Flip. Iz naše šole smo se prireditve udeležili štirje učenci 8. r. v spremstvu svetovalne delavke Dragice Hostnik, ravnateljice in pomočnika ravnateljice. Novoletne voščilnice za natečaja lions klubov KRŠKO - V prednovoletnem času so že na voljo novoletne voščilnice z motivi z likovnega natečaja lions klubov, in sicer z lanskega 13. natečaja pod naslovom Združeni v miru. Voščilnicam so dodali voščilo v Braillovi pisavi za slepe in slabovidne. Izkupiček prodaje bodo dali za socialno šibke družine v Posavju. Na Krempi Za jesenski izlet smo izbrali Krempo. Na 942 metrov visoko Krempo lahko pridemo iz več smeri, mi smo začeli v Borovcu. Sobota je bila sončna in kot nalašč za planinarjenje. Na začetku poti so nas pozdravili konji. Pot se je nadaljevala skozi gozd. Z razglednih točk smo občudovali Kolpsko dolino. Tudi malica čez slabo uro mi je zelo ustrezala. Po ozki poti smo nadaljevali pohod na Kobiljo glavo. Vzpon na ta vrh je bil nekoliko težji, saj smo morali uporabljati tudi roke. Sestop je bil hiter in strm, zato smo bili ob 13. uri že v Bosljivi Loki. Hladili smo si noge v hladni Kolpi. Z avtobusom smo se nazaj grede odpeljali do kostelskega gradu. Velik del gradu se obnavlja, zato je bil naš obhod kratek. Domov smo se vrnili še v sončnem poldnevu. NEBOJŠA RAKO, mentor: Branka Rajner OŠ Kočevje Skoraj triurna prireditev je na nas naredila močan vtis. Še bolj nas je spodbudila k pripravi tekmovanja na občinskem kvizu Mladi in gibanje RK, ki je na OŠ Tržišče potekal 27. novembra. Sodelovalo je pet ekip osnovnih šol iz sevniške občine. Mi smo dosegli tretje mesto. Zahvaljujemo se mentorici Hostnikovi za vso pomoč in spodbude in sploh vsem organizatorjem prireditve. MARIJA Ž1BERT, 8.a OŠ Sava Kladnika, Sevnica Dragi Miklavž! Leto je naokrog in komaj te že čakam. Vsako leto si me razveselil in upam, da me tudi letos ne boš pozabil. Zelo si želim, da bi mi prinesel sani, volneni trak in rokavice, bunkice za jelko, mavrični komplet in fotoaparat. Obljubim ti, da bom zelo pridna. Ubogala bom mamico in očija, v šoli pa učiteljice. Ne pozabi tudi na mamico in očija, ker zame lepo skrbita! Lepo te pozdravljam. Tvoja Sandra Kotar, skavtinja iz skupine volkuljic, Župnija Šentpeter - Otočec Srečanje starostnikov 18. novembra je bilo v gasilskem domu na Vinici srečanje občanov, starejših od 75 let, ki ga je organiziral KO RK Vinica. Zbralo se je okrog 100 ljudi. Srečanje smo jim popestrili učenci OŠ Vinica, ki smo jim pripravili krajši razvedrilni kulturni program. Ob dobri hrani in pijači so med seboj poklepetali, zapeli in se sprostili. Tako jim je nedeljski popoldan hitreje minil v krogu dobrih starih jarijateljev. SABINA JURSINIČ, 8.b OŠ Vinica Družina Mamica je res prava, bi z nami klepetala, očka govori, kaj naj se naredi; bratec mi nagaja, igra se ringaraja, sestra se uči in name kriči: mirno jaz sedim in se vsem smejim. TADEJA KOČEVAR, 4. r. OŠ Suhor DELAVNICA IZDELOVANJA ADVENTNIH VENČKOV - Zadnji novembrski petek pred adventom so najmlajši šentpetrski skavti, volčiči in volkuljice v župnišču izdelovali adventne venčke. Delavnica je potekala pod vodstvom vrtnarja Slavka Burgerja. Iz leskove palice ali srobotke so naredili obroč. Nanj so z žico pritrdili smrečje, ciprese ati borove vejice. Nato so venčke okrasili z naravnimi materiali: storži, orehi, jabolki pa tudi z novoletnimi okraski. Okraske je vrtnar zvezal z žico in jih prilepil. Naredili so več venčkov, dva bosta v učilnici župnišča. Volčiče in volkuljice je Burger seznanil tudi s pomenom adventnega venčka, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. (Foto in tekst: Helena Murgelj) Delavski turizem gre naprej V mrazu, megli, dežju ali celo snegu, kar vse ponuja december, praviloma pride prav misel na morje. V Krškem morje nekako spomni domačine na Lošinj. Na tem jadranskem otoku so namreč v zgodnjih sedemdesetih letih začeli pri Nerezinah graditi turistično naselje Bučanje. Bučanje je z leti postalo za marsikoga drugo ime za poletne počitnice na morju. O priljubljenosti dosti povedo tudi besede Mirka Štajnerja, direktorja Počitniške skupnosti Krško: “Več kot 16 tisoč prijateljev Bučanja se vrača tja, da bi na organiziran in sistematičen način poskrbelo za varovanje, ohranjanje in izboljšanje svojega telesnega zdravja in duševnega počutja. Večina izmed teh se vrača iz leta v leto.” Za Lošinj, s katerim je torej povezan omenjeni turistični vrvež, so hrvaški statistiki že izračunali nekatere najnovejše številke o obisku. Ta otok je v letošnjih prvih devetih mesecih obiskalo 30 odstotkov gostov iz Slovenije, 23 odstotkov Italijanov, 21 odstotkov nemških turistov, 10 odstotkov Avstrijcev, ostali so bili iz drugih držav. Obiskovalci turističnega naselja Bučanje so tu prispevali kar dosti. Izražen v številkah, je njihov prispevek tak: na Lošinju so v letošnjem prvem devetmesečju zabeležili 1.800.000 nočitev, od teh sojih 180.000 našteli v počitniških domovih, pri čemer so 135.000 nočitev vpisali v turističnem naselju Bučanje. “Vsi ne moremo na Havaje” Turistično naselje Bučanje v tamkajšnjih 419 stanovanj sprejema goste več kot 5 mesecev na leto, obisk pa je največji julija in avgusta. Po besedah Mirka Štajnerja naselje Bučanje od novembra do marca ne deluje. “Turistično naselje Bučanje ni nikoli sprejemalo gostov pozimi, saj je bilo že v začetku načrtovano kot delavsko letovišče,” pravi Mirko Štajner. “Osnovni namen naselja je ostal isti. Še vedno vanj prihajajo delavci lastnikov stanovanj v naselju. Zato je pravo ime za turistično naselje Bučanje v osnovi še vedno delavsko letovišče, v katerem organiziramo delavski turizem. Vem, da je dober delodajalec zaiteresiran za kvalitetno delovno silo. Ta je lahko taka, če je spočita in delovno sposobna, kar pa lahko doseže tudi z letnim dopustom in ne samo z dnevnim počitkom. Dopust ob morju je primeren počitek. Vsi ljudje iz Slovenije seveda ne morejo iti na Havaje. Toda saj imamo blizu morje na Hrvaškem, kije nekako naše morje. Mi ne priznavamo, da je vmes državna meja, zato hodimo na Hrvaško, kjer se počutimo doma. Na Havajih, v Italiji ali na primer v Grčiji se po mojem ne počutimo kot doma,” meni Mirko Štajner. Počitniška skupnost Krško Turistično naselje Bučanje na Lošinju, ki naj bi torej vendarle imelo med Slovenci nekatere nesporne prednosti pred svetovljanskimi letovišču zvenečih imen, upravlja že omenjena Počitniška skupnost Krško (PSK), natančneje, njena približno 15-članska strokovna služba. PSK združuje 140 lastnikov, pravnih in fizičnih oseb iz vse Slovenije. Ob imenu Počitniška skupnost Krško se marsikdo spomni zlasti na Krško, kjer je tudi njen sedež. Vendar ima PSK v svojem sestavu podjetja in zasebne lastnike iz Ajdovščine, Brestanice, Brežic, Celja, Dobove, Kidričevega, Kranja, Kostanjevice na Krki, Ljubljane, Maribo- ŠTUDENT NAJ BO Magda Lojk iz Stopič “Pisati je lepo, ker si v svojem svetu,” pravi Magda Lojk. 21-letna študentka tretjega letnika dramaturgije na Akademiji za film, glasbo in televizijo (AGRFT). Uživa v pisanju. S svojimi članki o gledaliških predstavah, ki jih objavlja v Parku, še ni povsem zadovoljna, bolj pa je - upravičeno - ponosna na svojo letošnje poletje izdano mladinsko knjigo Dnevnik pajka Francija. Študentka 3. letnika dramaturgije je članica skupine študentov 3 mini in baltazar, ki želijo vzbuditi gledališko dejavnost v Novem mestu. “Dolenjska je edini del brez poklicnega gledališča," pravi Stopičanka Magda Lojk in pove, da v okviru seminarja pri predmetu Zgodovina gledališča, ki poteka vsa leta študija, med drugim raziskuje, zakaj amatersko Gledališče Dušana Jereba, ki je v Novem mestu delovalo od leta 1945 do 1982, in imelo na leto več premier kot veliki oder Drame, ni nikoli postalo poklicno. Gledališče je bilo njena priljubljena dejavnost že v osnovni šoli, nato je pisala priredbe in igrala v igrah gimnazijske gledališke skupine Audax tabulatum (v prevodu Drzni oder)... "Študij dramaturgije ti ne da nobenih zakonov, ki sfe jih moraš držati, je precej odprt,” pravi in pove, da o prihodnosti ne razmišlja. Magda Lojk Najpomembnejše seji zdi, da “se ne smeš lokalno zapreti”, čeprav prizna, da bi rada delala v Novem mestu. Trenutno sodeluje pri postavljanju igre Hamlet, kar želijo njihovi profesorji videti sredi januarja. "Potem potrebujem odmor,” pravi in se nasmehne. Nekoč bi rada obiskala Skandinavijo, “ker tako smešno govorijo", ampak bo vendarle šla nekam bližje. V načrtu ima tudi obiske sedmo- in osmošolcev in močno jo zanima, kaj bodo rekli o njeni knjigi, za katere manjši (do takrat napisani) del je dobila Prešernovo nagrado. ra, Metlike, Mozirja, Naklega, Novega mesta, Postojne, Ptuja, Straže, s Senovega, iz Sevnice in Zidanega Mosta. Poleg Turističnega naselja Bučanje vključuje tudi turistično naselje Materada pri Poreču in gorski dom Panorama na Ljubelju, vendar vrata v obeh ostajajo zaradi različnih okoliščin zaprta tudi v turistični sezoni. “V veliko zadovoljstvo in zadoščenje nam je dejstvo, da je že od vsega začetka, še iz časov Mate-rade, v naši navezi čvrsto tudi občinska Zveza prijateljev mladine Krško s svojim Otroškim naseljem, ki je predvsem med počitnicami lepo zasedeno, Otroško naselje ima svojo kuhinjo in svojevrstno ‘avtonomijo’ pod nadzorom pedagoškega vodje,” poudarja Mirko Štajner. Zanesenjaki gredo naprej Turistično naselje Bučanje, po Mirku Štajnerju še vedno “delavsko letovišče”, so nekako ustvarjali, ne samo gradili. Tako nekako sporočajo arhiv PSK in spomini sodelujočih. Del novejšega arhiva PSK obvešča bralca o naslednjem: “Brez števila rok znanih in neznanih imen je skozi preteklih 25 let kreiralo ta edinstven ambient na 15 hektarjih površine in ob 1.600 m obale. Med temi ljudmi najdemo priznane strokovnjake in neutrudne amaterje zanesenjake. Ves čas nastajanja je moč strojev spreminjala podobo lokacije ob neprikritem in globokem spoštovanju in upoštevanju narave z njenimi zakonitostmi. Na tak način so ideje postale resničnost pod budno taktirko vizionarjev in somišljenikov. Zagotovo je med najzaslužnejšimi za uspešnost gradnje tudi takratni direktor Milan Štajner. Marsikateri nejeverni Tomaž si je oddahnil, ko je videl, kako volja in iznajdljivost rojevata sadove uspešnega zaključka etap velikega projekta v zadovoljstvo investitorja in tistih, ki jim je bilo vse tisto v Bučanju namenjeno.” Bučanje torej mnogim nekaj pomeni. Mirko Štajner ima vtis, da slovenska turistična naselja, kot je Bučanje, premalo pomenijo državi Sloveniji. Z nastankom državne meje med Slovenijo in Hrvaško so take slovenske turistične zmogljivosti na Hrvaškem doživele nemalo težav. Ob precejšnji brezbrižnosti slovenske vlade je bila usoda takih čezmejnih slovenskih turističnih “otočkov” odvisna od vztrajnosti in prodornosti direktorjev počitniških skupnosti. Počitniška skupnost Krško je očitno preživela vse hude gospodarske, pravne, upravne in druge preizkušnje zadnjega desetletja, kajti njen direktor Mirko Štajner pravi: “PSK deluje ves čas tudi po uvedbi državne meje. S tvornim pristopom se da delati tudi na Hrvaškem. Naša skupnostje je sama branila in obranila svoj položaj na Hrvaškem. In lahko rečemo: Bučanje gre naprej. Delavski turizem gre naprej.” M. LUZAR Spet z domačimi KRŠKO - Osnovne šole iz občine Krško so letos začele spet organizirati šolo v naravi na morju v objektih, ki so last ustanov iz občine Krško. Pred tem so nekaj let pripravljale omenjene podaljšane počitnice drugje, pri tistih, ki so konkurenca krškim ponudnikom. So bili drugi pač cenejši, šole pa morajo menda gledati na vsak dinar. E odm Sajaste stene so nudile topel dom Črne kuhinje so redkost - Pri Saškovih v Pangrč Grmu jo še imajo, uporabljajo pa jo kot sušilnico za meso Ko prestopimo prag stare hiše, se čas za trenutek ustavi in umakne v obdobje naših prababic in pradedkov. Včasih so živeli drugače. Zelo drugače. Ampak ko je bila pred vrati zima, so si bili tudi zaradi pomanjkanja prostora zelo blizu. Morda niso imeli vsega udobja, kot ga premoremo danes, so pa uživali domačnost. Kjer je bilo toplo, so se še posebej radi zadrževali. Eden takšnih prostorov je bila tudi črna kuhinja, v kateri seje precej kadilo, saje pa so se nabirale na stenah, ki so postale črne in od tod menda izvira tudi njeno “črno” ime. Poleg črne kuhinje, glavnega prostora v hiši, so premogli še eno ali največ dve sobi. Redke so hiše, kjer je še mogoče najti pravo črno kuhinjo, v kateri se dim zadržuje pod stropom, stene pa so bolj črne kot noč. V Pangrč Grmu, majhni vasici pod Gorjanci, stoji ena redkih ohranjenih črnih kuhinj v naših krajih. Njeni lastnici je bilo skoraj nerodno, ko sem jo obiskala, češ da je hiša stara in umazana. Vendar me to ni prav nič motilo. Lesena hiša, ki ima hišno številko 9, je last Francke Sašek in je že zelo stara. Koliko, samo bog ve, mi je zaupala in dodala, da je hišo začela graditi že njena mama, preden se je poročila. Francka se še spominja, kako so v lončenih piskrih kuhali hrano v krušni peči ali v posodi nad odprtim ognjiščem. Dim seje tako kot danes zadrževal pri stropu, kjer so sušili meso, če so ga imeli. V stropu je še danes velika luknja, kjer se začne dimnik. Tudi orodje za krušno peč ima še vedno pri roki: burklje, lopar, grebljo in še kaj bi se našlo. Zdaj 82-letna Francka, ki ji je nekoliko opešal sluh, že več let živi v sosednji hiši pri sinu. Vsak dan pa še zakuri v peči, saj staro hišo uporabljajo kot sušilnico za meso, včasih tam skuha tudi hrano za živali. Pred kratkim so hišo na novo prekrili, da bo še zdržala nekaj zim in mladim nudila vpogled v del življenja naših prednikov. I. PAVLIC ČRNA KUHINJA V SAŠ KOV/ HIŠI - Ena redkih ohranjenih tod okoli, kjer se dim še zadržuje pod stropom. (Foto: I. Pavlič) IZPOVED LEDVIČNEGA BOLNIKA Naenkrat sem opazil stvari, ki jih prej zame ni bilo Spoštovana gospa A. Videl, občutil in razumel sem vašo pretresenost, ko ste v Kulturnem centru Janeza Trdine v okviru vseživljenjskega učenja poslušali predavanje višjih medicinskih sester Splošne bolnišnice Novo mesto o dializi kot načinu zdravljenja pri dokončni odpovedi delovanja ledvic. Zaskrbljeni ste bili zaradi sina, ki bo v kratkem moral trikrat tedensko priti na dializni oddelek novomeške bolnišnice, da mu bodo z gambro aparatom prečistili kri ter odstranili iz telesa odvečno tekočino. Napravili bodo pač to, kar bi morale ledvice, ki zaradi bolezni vedno slabše opravljajo svojo nalogo, končno pa je sploh več ne bodo. Vaš sin je mlad, gospa A., zato je za vas in še posebno zanj vse videti še bolj črno, boleče in težko se je sprijazniti s kruto resnico, vem. Nemalo ljudi obrača glavo v drugo stran, ko gre mimo dializnih prostorov in aparatur, ker enostavno ne prenese pogleda na po prozornih cevkah pretakajočo se kri. Toda v tem primeru izbire ni: ali dializa ali slovo za večno... Ko sem pred približno tremi leti izvedel, da imam v krvi preveč kea-tinina in sečne kisline, so se mi zamajala tla pod nogami. Zdravnica, ki se je ukvarjala z menoj, je po končanih preiskavah rekla: “Zdaj se bomo, žal, videli pogosteje.” Tako mi je neposredno povedala, kaj me čaka... Dve leti in pol me je rešilec metliškega zdravstvenega doma trikrat tedensko vozil v Novo mesto. Sestra me je za štiri ure priklopila na aparat z “umetno ledvico”. To je napravila tako, daje zabodla v mojo fistulo dve igli, povezani s cevkama in napeljani preko dializnega aparata: po eni je kri odtekala iz telesa, po drugi pa se je prečiščena vračala vanj z manj strupov, z manj tekočine. V štirih urah, kolikor je trajala vsakokratna dializa, je šla moja kri preko dializatorja približno sedemkrat. Doma pa dieta. Predvsem sem se moral izogibati zelenjave in sadja, kajti največja nevarnost za bolnika z dokončno odpovedjo ledvic je kalij, ki uravnava delovanje srčne mišice. In tega je v sadju in zelenjavi v izobilju. Žena je po več ur v vodi namakala solato ali krompir, da je spravila iz živil vsaj nekaj kalija, da nisem omedlel od poželenja po zelenjavi. Dnevno sem lahko užival pol litra tekočine, raje še malce maj kot več. Sem je bila všteta tudi juhica pa kavica, pa jogurt, pa sladoled, če sem si ga že drznil privoščiti. Varal sem se tako, da sem pil, kolikor se je dalo, mrzle pijače, poleti sem topil v ustih celo kocke ledu, ko je bila neznosna vročina in so se vsi okoli mene nacejali s hladnimi napitki s poudarkom na pivu. Nemalokrat sem se po dializi počutil klavrno: bil sem utrujen, imel sem vrtoglavice, za trenutek so se z negativnimi mislimi oglasili tudi možgančki z zoprnim vprašanjem; ima vse to sploh kakšen smisel? Vsak dan je prinesel kaj vznemirljivega Kmalu - kako zanimivo - sem opazil, da so na tem našem čudnem svetu pojavi, stvari in živa bitja, ki jih prej, vsaj zame, ni bilo. Drobna kapljica rose na travi ob vzhajajočem soncu. Zavržen mucek, potreben moje pomoči. Pajek, ujet v pajčevino med dvema tramoma. Smeh in jok otrok v našem bloku. Starka z živahnimi očmi in s prošnjo, naj ji pomagam čez cesto. Iskrive besede redkih prijateljev, po sveže pokošeni travi dišeči popoldnevi, rdeče ožar-čeni večeri, žuboreči potočki, skriti v globelih in dragah. Celo žaba se je oglašala iz kala, v živo mejo pa so se, glej čudo, naselili vrabci, ti neugledni, toda povsod prisotni vražički. Vsak dan je prinesel kaj vznemirljivega. Na primer, da so priletele v Belo krajino štorklje. Ali pa da so bevskali za gasilskim domom v Podzemlju tri črno beli psički, lepi kot bog. Lastavica si je hotela narediti gnezdo v naši dnevni sobi. Pa ne, da jo je zamenjala za hlev? Kar naenkrat sem se znašel v izvršnem odboru Društva kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine. Pripravili smo človekoljubno prireditev, se preselili iz starih kletnih prostorov v sodobne sobe, se odpravili na izlet v Novo Gorico, imeli piknik v Gribljah in Žužemberku, silvestrovanje na Prepihu, predavanja, z denarjem smo pomagali socialno šibkim sotrpinom, se zavzeli za manj čakanja na prevoze in še kaj. Toda pomembneje je to, da se nisem smilil samemu sebi, da nisem stal pred ogledalom in pretakal solz nad svojo usodo, ampak da sem živel: polno, neobremenjujoče, da sem postal boljši človek. Da sem prevrednotil vrednote. Da je postalo pomembno nepomembno in nepomembno pomembno. Da sem preslišal pripombo, ki jo je izrekla znanka, ko sem ji povedal, kaj se dogaja z menoj. “Kaj hočeš, tudi takšni morate živeti!” Ne da moramo, hočemo! Pomagal mi je neznan darovalec Spoznal sem nove ljudi. Njihove radosti, žalosti in bolečine. Po drugi strani so me zapustili tisti, ki so se dolga leta pretvarjali, da so moji prijatelji. Bolan jim nisem mogel več koristiti, kajti ta svet je ustvarjen za močne, zdrave, nepremagljive, hitre. Hitrejše. Najhitrejše. Le kaj naj počno s človekom, ki ne more od doma za več kot dan, dva? S tipom, ki se ne more zapiti do nezavesti? S prijateljem, ki so ga invalidsko upokojili? Za nekatere je bolezen sramota. Verjemite, da šepetaje izgovarjajo besedo dializa in da velik odstotek Slovencev ob tem izrazu najprej pomisli na najstrašnejše, na nekaj groznega, na nekaj, kar se njim ne more zgoditi. Saj veste: prometne nesreče se vedno dogajajo drugim. Ledvice zmeraj odpovedo drugim. Pljuča, jetra, srce, kostni mozeg presajajo v ljubljanskem Kliničnem centru vedno drugim. Tudi ledvice... 24. junija so mi vsadili kadavrsko ledvico. Se pravi, da mi je podaril organ neznan dajalec, ne morda kdo od sorodnikov. Operacija je potekala brez zapletov. Tako piše v odpustnem dokumentu. Drugo ledvico istega dajalca je prejela bolnica iz Izole. Pri njej so se stvari zapletle, a se je naposled vse srečno končalo. Zdaj mi več ni treba hoditi na dializo, kajti ena ledvica zadostuje za nemoteno življenje. Toda ne živim v utvarah, vem, da bom moral vse življenje uživati zdravila, ki preprečujejo zavrnitev. Vsajena ledvica je tujek v mojem organizmu in moj imunski sistem bi jo kaj hitro “odstranil” iz telesa, zato ga je bilo treba spraviti na minimum. Paziti se moram najrazličnejših okužb, prehladov, upoštevati moram predpisano dieto, predvsem pa živeti zdravo. Se pravi: stran od zakajenih prostorov, čim več gibanja, čim manj stresov ter redni pregledi... Na dan spomina za mrtvimi je moja žena, ki misli na vse in na vsakogar, prižgala na pokopališču svečo za dajalca, od katerega sem dobil ledvico. Nikoli ne bom zvedel, kdo je bil, od kod je bil, kaj je delal, kako je živel, kaj je čutil, kaj ga je jezilo in kaj radostilo. Za življenja se je pač odločil, da bo dajalec organov. In usoda je hotela, daje umrl, in ko mu več ni bilo pomoči, je pomagal meni. Je pomagal Mariji iz Izole. S katerim od darovanih organov še komu. Da živimo. Da se veselimo drobnih reči, da lahko pobožamo jokajočega otroka, da zavriskamo na obrežju reke, da smo pretreseni ob nesrečah, da vonjamo kamilice, da slišimo čričke, ki godejo jeseni, da nam zatrepeče srce ob sončnem zahodu, da se razveselimo prijatelja, pa četudi,se zateče k nam dotolčen, skrušen in popolnoma na tleh. Je morda to vračilo dajalcu? Ne vem. Vedno manj vem, vedno bolj čutim... Slednji pravi, daje ribniška občina na dobri poti, da združi parcele, saj bi bila tako košnja in druga dela veliko lažja. Lojze Brdnik, kije leta 1996 s Štajerskega prišel na Kočevsko in ima čredo z več kot 130 goved, razmišlja, da bi lahko na dolenjevaškem polju nastala ena večjih kmetij pri nas. Pozimi bi živina predelala letno krmo, istočasno bi tam ostal ves gnoj, po katerem je čedalje večje povpraševanje, ohranila pa bi se tudi rodovitnost tal. Poleti bi lahko živino pasli po opuščenih kočevskih vaseh. Tako bi preprečili že kronično zaraščanje Kočevske, pa tudi obdelava bi bila dosti lažja. Korist bi bila obojestranska. Lojze je že med študijem dojel, da ni za pisarno. Čeprav je rojen v Miklavžu pri Mariboru, ga doma ni bilo veliko. Med počitnicami ga je pot vodila po zaslužek v Švico, po končani fakulteti pa v Gornjo Radgono, na tamkajšnjo prašičjo farmo. Pred petimi leti je bil objavljen razpis za oddajo zemljišč na Kočevskem. Prišel je na 160 hektarjev strnjenih zemljišč v Rajhenav, nekdanjo kočevarsko zaraščeno vas, kije povsem prazna in od središča Kočevja oddaljena nekaj manj kot dvajset kilometrov, na poti v Kočevski Rog. Sprva je pasel telice, zdaj se ukvarja samo z mesno rejo. Živina se skoraj vse leto prosto giblje, saj si ne predstavlja, da ji bi moral štiriidvajset ur steči pri jaslih. Povrh pa je zaradi tega predvsem zdrava. Prizadeva si za čisto pasmo limousin, čeprav ima še nekaj krav pasme šarole. Po pašnikih se sprehaja tudi nekaj majhnih črnih krav križank, a jih izloča. Dojel je, da strnjena kmetija premore 130 do 140 Vse le ni tako črno, kot je videti Spoštovana gospa A.! Moj namen ni tolažiti vas, saj se zavedam, da je vsak človek otok zase, in kar velja zame, ni nujno, da drži še pri kom drugem. Še manj sem imel namen prepričevati in prepričati vašega sina, da mora tako biti, da je treba nositi lastno breme, kakršno koli že je, pogumno, z optimizmom in z vero, da le vse ni tako črno, kot je videti na prvi pogled. Kar berete, gospa A., sem napisal predvsem in samo zaradi sebe in zavoljo ljudi, ki so mi pomagali pobrati lastne človeške črepinje in jih ponovno sestaviti v celoto, ki ni nič drugega kot glav živine, saj je to osnova, da lahko zadržuje zaraščanje tega območja. Doma za živino nakosi okrog 250 silažnih bal krme, potrebuje pa jh 400, in prav toliko tudi sena. Da bi čredo - pozimi je je v hlevih za tretjino manj - lahko hranil, mora kositi tudi po okoliških vaseh. Prejšnjo zimo je živina pojedla 360 bal silažne krme in 400 bal sena, za steljo je porabil 100 bal za “posladek” pa nekaj manj kot 20 ton koruze in 6 ton ječmena. Da hrane čredi ne primankuje oziroma da vse, kar poje v neokrnjeni naravi, gre v kilograme, lahko obiskovalce najbolj “prepričata” bika orjaka Hari, ki tehta okrog 970 kg, in Miki z obsegom 2,32 metra in 1.200 kilogrami, ki je v čredi najbolj spoštovan. “Redim tudi petnajst plemenskih svinj za odojke. Uporabljamo linijo zadovoljni in srčni jaz, a če sem s škrabljanjem vzbudil v vas le žarek upanja, če sem razsvetlil košček teme, ki se je v skrbi za sina naselila v vas, sem vesel, verjemite. Moje veselje pa bo toliko popolnejše in silovitejše, če mi boste, draga gospa A., nekega lepega sončnega dne povedali, da se vaš sin, potrt in žalosten in razočaran, ne zapira več v svojo mladeniško sobo, ampak daje na široko odprl vrata in okna, razprl roke ter stekel po travniku regratovemu cvetu naproti. Še več: da vam je, sicer pubertetniško sramežljivo, predstavil deklico, s katero nameravata načrtovati in živeti prihodnost v dobrem in zlem. dvanajst (križanje) z merjascem Du-roc; najtežji trenutno tehta 280 kilogramov. Posledica tega je plastovitost slanine, meso je drugače zelo sočno. Povpraševanje je veliko, saj nam praviloma odojki in teleta vedno zmanjkajo.” Lojzetu pri opravilih pomagata upokojenec s Tolminskega, ki ima nekaj svoje črede, in redno zaposleni rojak s Štajerske. Poudraja, da so stroški na kmetiji (nafta, stroji, najemnina, katastrski dohodek in še kaj) zelo veliki in znašajo tri četrtine dobička. Ker vse delo opravlja strojno, mu ostane nekaj časa tudi zase. “Vzamem si ga, kolikor ga pač hočem,” pravi. A vrnitve z začrtane smeri ni. Načrt za prihodnost je jasen: količinska (okrog 140) reja čiste pasme limousin in odojkov." Pa še nekaj bi rad. Tako veliko in sodobno posestvo, na kateri se že rišejo začetki turistične kmetije odprtih vrat, bi potrebovalo ženske roke. V teh krajih jih je vse manj, Lojze upa, da bo kmalu le srečal družico. Šele takrat bi lahko uresničil otroške sanje o veliki kmetiji in srečni družini. M. G. Lojze Brdnik je prišel kmetovat na Kočevsko s Štajerske. TONI GAŠPERIČ PRIŠEL JE KMETOVAT NA KOČEVSKO “Pridi pogledat, kaj dela Štajer’c” Dolenjevaško polje ob državni cesti v ribniški dolini je bilo žitnica, na katerem so rasle vse poljščine. Zaradi velike razdrobljenosti in neurejenega lastništva ter zmanjšanega interesa za kmetovanje je kulturna krajina spremenila izgled. Ponekod je travnike prekrilo grmičevje, mnoge parcele ostajajo nepokošene. Odkar na Kočevskem kmetujeta Marko Kocijančič iz Gotenice in Lojze Brdnik iz Rajhnena-va, pa dolenjevaško polje delno spreminja svoj videz. ANSAMBEL TONIJA VERDERBERJA Na obisku pri slovenskih izseljencih v Kanadi Na povabilo slovenskih izseljencev v Kanadi ali točneje slovenskega društva Vancouver je naš ansambel Tonija Verderberja med slovenskimi izseljenci preživel dva tedna. Že lansko jesen nas je poklical g. Ivan Rožanc, predsednik slovenskega društva iz Vancouvra, in izrazil željo, da bi nastopili na njihovih tradicionalnih vinskih trgatvah, ki jih prirejajo po večjih društvih v zahodnem delu Kanade. Povabilo smo z veseljem sprejeli. Kljub pomislekom o letalski varnosti smo z brniškega letališča poleteli v sredo, 7. novembra, ob 8. uri zjutraj. Preko Frankfurta in sončnega Calgaryja smo po 17. urah pristali v glavnem mestu province Alberte - Edmontonu. Tu so nas pričakali člani slovenskega društva Edmonton z g. Tonetom Mušičem na čelu, nas prijetno nastanili in nam po potrebnem počitku razkazali zanimivosti tega milijonskega mesta. Sledile so priprave na petkov nastop. Potrebno je bilo zbrati še preostalo opremo, kajti s seboj smo prinesli le osebne instrumente. Po nekaj urah nam je uspelo vse dopolniti in namestiti v pripravljeno dvorano. Trema pred nastopom Nad plesiščem so privezali grozde, ki naj bi vabili plesalce, da jih odtrgajo seveda proti plačilu. V kotu je bil postavljen zapor tako kot nekoč na domačih slovenskih veselicah, kamor si lahko, spet za plačilo, poslal sedet kogar koli. Za red in dosledno izvajanje kazni je skrbela skupinica lično oblečenih policajev. Po večerji naj bi nastopili mi s polurnim predstavitvenim koncertom in nato igranjem za ples do predvidene ene ure zjutraj. Pričela se je rahla trema. Ali bomo nastopili do-vplj kakovostno? Ali jim bo všeč naš repertoar? Bojazen ni trajala dolgo. Že pred nastopom nas je obiskalo veliko ljudi in kupilo kakšno od naših kaset, z nami pokramljalo in za-čuda so poznali veliko naših pesmi. Resen del koncerta smo opravili brezhibno. Publika nas je lepo sprejela in rajanje do podaljšane pol tretje ure zjutraj je minilo, kot bi mignil. “Vinska trgatev v Edmontonu je zelo uspela,” je bilo slišati od organizatorja. Predsednica društva Francka Brus pa nas je obdarovala z lepimi spominki. Ledje bil prebit. Hitro smo se odpravili spat in se pripravit na potovanje s kombiji v 300 km proti jugu oddaljen Calgary. OBUJENA 5. AVENIJA Prijatelji, ki se gredo glasbo 5. avenija je ena od novomeških srednješolskih glasbenih skupin, ki si je v 80. letih priborila velik krog zvestih poslušalcev. Fantje so leta 1990 kar dvakrat napolnili Športno dvorano Marof in nastopali tudi drugod po Sloveniji. Njihova skladba Zakaj se je pogosto uvrščala na glasbene lestvice. Spominjajo se, da so skupine v 80. letih več igrale v živo kot danes in da je bilo tedaj težje priti do snemanj. Po letu 1990 so se po sistemu “dosti imamo tega hrupa ” razšli vsak po svoje. Lani so na pobudo Založbe Goga spet začeli ustvarjati. Ob izdaji zgoščenke Antologija novomeškega rocka 1977-1997 so se po desetih letih spet predstavili v živo, tokrat z novo avtorsko glasbo. Nastopili so na Cvič-kariji v ljubljanskih Križankah, z glasbenim nastopom so podprli tudi akcijo Dan brez koles v Novem mestu. Medtem ko večina njihovih poslušalcev in obiskovalcev koncertov danes že vozi otroške vozičke, so ubrali nekoliko manj običajno pot. Njihovi življenjski nazori se odražajo tudi vnji-hovem glasbenem ustvarjanju. Fantje, ki se danes približujejo tridesetim, svojo glasbo označujejo kot ležerna in-telektualnost. So dolgoletni prijatelji, ki se pač gredo glasbo, lahko pa bi se šli tudi kaj povsem drugega. Niso zgolj glasbena skupina, ampak svoje druženje razumejo kot “širši projekt”. V lastni produkciji bodo pripravili videospot in internetno stran. Rocku so zavezani še danes, s seboj nosijo energijo 80. let, dodajajo pa mu različne podtone. Ne govorijo o spreminjanju sveta, ampak o dilemah, ko se začne resno življenje. V njihovih besedilih je čutiti intelektualno noto, ki ima pogosto skrite pomene. Pri ustvarjanju se jim nikamor ne mudi. Material oblikujejo toliko časa, da je dober, predvsem pa poslušljiv, pravijo. Njihovo ime je po naključju po 11. septembru spet postalo aktualno. Predtem so sicer že razmišljali o njegovi zamenjavi, saj naj bi bilo preveč ameriško, ceneno. Pravijo, daje v 80. letih zvenelo precej bolj imenitno kot danes. Ampak so se odločili, da ga bodo kljub vsemu obdržali. Peto avenijo že od vsega začetka sestavljajo Marko Pezdirc (vokal in kitara), Primož Žižek (bobni), Uroš Sadek (bas), Boštjan Vire (kitara) in Rok Jerman (klaviature), kasneje sta se skupini pridružila Simona Lešnjak (back vokal) in Miro Tomšič (tolkala). Glasbo ustvarjajo v Markovem studiu Metulj. Marko, ki sije nekaj let izkušnje nabiral v tujini, je operativni vodja skupine, v veliki meri je tudi aranžer skladb. Uroš in Primož prispevata kreativno zasnovo besedil in glasbe, Boštjan in Rok pa sta mojstra ustvarjanja končne glasbene podobe. Danes imajo posnetih 6 pesmi, 3 so v pripravi. Načrtujejo, da bodo v prvi tretjini naslednjega leta izdali tudi zgoščenko. V okviru prireditev Veselega decembra bodo 20. ta mesec nastopili v Športni dvorani Marof skupaj z Društvom mrtvih pesnikov, s katerimi si delijo podobne poglede na glasbo in svet. I. PAVLIČ 5. AVENIJA DANES - Njihovi življenjski nazori se odražajo tudi v glasbenem ustvarjanju, ki ga sami imenujejo ležerna intelektualnost. 5. AVENIJA - Koncerti glasbenih skupin so bili v športni dvorani Marof v 80. letih precej bolj pogosti kot danes. Na fotografiji 5. avenija na enem svojih zadnjih koncertov konec 80. letih. ANSAMBEL TONIJA VERDERBERJA - Na enem svojih nastopov med slovenskimi izseljenci v Kanadi. Obisk olimpijskega mesta V opoldanskih sobotnih urah smo zagledali 1000 m visoko olimpijsko mesto Calgary. V slovenskem domu nas je že čakalo okusno kosilo. Predsednik društva Toni Metež, sicer Belokranjec, nam je izrekel dobrodošlico. Po nastanitvi so sledile priprave za večerni nastop. V nedeljsko dopoldne smo se zbudili sicer malo utrujeni, vendar zadovoljni z opravljenim sinočnjim delom. Toda zdaj ni bil čas za poležavanje. Dan je bil sončen in mesto Calgary z okolico nudi prekrasne izlete. Meteževi, Firovi in Horvatovi so nas odpeljali mimo olimpijskega naselja v nacionalni park Nakiska, kjer smo si ogledali olimpijske naprave, na žalost brez snega. V čudoviti naravi, kjer kar mrgoli losov, smo pripravili piknik in obiskali znano turistično gorsko središče Banff, ki spominja na naše Alpe. Po prijetnem družabnem večeru pri Meteževih seje prilegel počitek. Solze v očeh V ponedeljkovih jutranjih urah smo se vkrcali na letalo za Prince George. Skozi majhna letalska okna smo radovedno opazovali čudovito pokrajino. Nepregledni gozdnati hribi in številna temno modra jezera. Po dveh urah leta proti severozahodu smo pristali na manjšem letališču v Prince Georgeu, samotnem mestecu z okoli 800,000 prebivalci na severu province British Columbia. Uro je bilo potrebno pomakniti še za eno nazaj, to je vsega skupaj devet ur za časom doma v Sloveniji. Nekako smo zgubljeno čakali še na preostale kose prtljage, kar se prismeji prijeten možak, potreplja kovček s harmoniko in pravi lepo po slovensko: “Tukaj notri je pa gotovo nekaj, kar nas bo razveseljevalo naslednje dni v tej divjini”. Malo debelo pogledam in že naslednji hip se predstavi: “Henri Novak, eden od vaših gostiteljev P.G.” Začelo se je čudovito bivanje v tem, za zimski čas toplem severnem kraju. Družine Novakovih (pet bratov iz Ambrusa) so poskrbele, da smo lahko zares občutili pustolovsko življenje na kanadskem severu. Ogledali smo si njihovo nadvse uspešno žago, kajti stavbno lesarstvo je v tem kraju glavna dejavnost, zanimivosti mesta P.G., z njihovim helikopterjem preleteli delček čudovite okoliške pokrajine, se preizkusili v lovljenju rib na enem od številnih jezer in seveda tudi v čisto pravem lovu na srnjake. Pri preizkušanju sreče v kopanju zlata nismo imeli ravno uspeha, se je pa sreča nekaterim nasmehnila na igralnih avtomatih v večernem obisku casina. Večerna družabna srečanja so bila zelo uspešna in skoraj je ni pesmi iz zakladnice slovenskih ljudskih, ki je ne bi zapeli. Pevska zagretost je bila tolikšna, da so k lepo ubranemu petju bratov Novakov, članom našega ansambla in družine Rogina pridružili tudi gostje italijanske narodnosti. Izvajanje naše glasbe na koncertu in pozneje na zabavi je tukaj še najbolj prišlo do izraza, kajti pri ig* ranju pesmi Kruh po noči spi, Ajdov cvet, Lepa so jutra... je bilo opaziti solze v očeh ljudi, ki so preživeli že štirideset ali več let v Kanadi, si ustvarili družine, si uredili domove in si izboljšali življenjski standard, toda spomini na “stari kraj” so vseeno nekaj posebnega. V sobotnem dopoldnevu smo že stali na letališču in čakali, da se prične vkrcavanje na letalo za Vancouver. Kar z otožnostjo smo zapuščali te čudovite kraje in ljudi v njih, ki so nas pet dni dobesedno razvajali. Razprodani v Vancouvru Polni lepih spominov smo zakrožili nad dvomilijonskim mestom na pacifiški obali Kanade Vancouvrom. Spet dobrodošlica članov slovenskega društva, katerega predsednik je g. Ivan Rožan. Ves sobotni popoldan je minil za pripravo opreme za večerni nastop, ki je bil spet v duhu vinske trgatve. Razveselila nas je novica, daje sobotni večer popolnoma razprodan in da bo zaradi velikega povpraševanja ponovitev še v nedeljo. Lepa novica, ni kaj. Oba nastopa sta zelo uspela, smola je bila le v tem, daje kaj kmalu zmanjkalo naših kaset in zgoščenk. Pa nič za to, jih bodo dobili pa doma v “starem kraju”, smo se dogovorili. Že v nedeljskem večeru, po nastopu, je sledil nočni ogled mesta. Veličasten pogled na pristaniško mesto. Na morju ladje, na okoliških gorah pa razsvetljena smučišča, ki vabijo na nočno smuko. Ponedeljkovo jutro se je pričelo z dežjem. Nad mestom je bila nizka oblačnost, tako da je zakrivala pogled na okoliške gore. “Nič čudnega, saj v Vancouvru zelo pogosto dežuje”, je rekel Ivan. “Škoda, da ne bomo mogli obiskati gorskih razglednih točk.” Pa smo se zadovoljili z razgledom na mesto z mestnega razglednega stolpa, kjer je vrtljiva restavracija, ki se je med obedom izbranega kosila obrnila ravno enkrat. Popoldan smo preživeli ob ogledu večjih mestnih znamenitosti in širokoobjektivnega kina. Torek je minil v znamenju nakupovanja daril za naše najbližje, večer smo pa zaključili v Western country klubu, kjer smo se naučili tudi nekaj korakov kavbojskih plesov. Konec sanjskega bivanja v deželi z veliko drugačnih vrednot kot pri nas. Potrebno je spet skrbno zložiti obilno prtljago in se pripraviti na sredin odhod domov. Poletje bil dolgotrajen, še bolj zaradi velike želje, da spet objamemo svoje najdražje. Končno seje pod nami prikazalo brniško letališče in letalo je pristalo tako mehko, kot bi poljubilo domačo zemljo. Lepo je potovati po svetu, še lepše pa seje vrniti domov. V glavi mi je odzvanjal verz, s katerim smo zaključevali nastope tam daleč čez lužo: “Saj zopet vračam se tja v Stari trg domov”. Dobrodošlica domačih in vse je spet tako, kot je bilo prej. Bogatejši smo za lepe občutke, da smo lahko vsaj za dva tedna našim rojakom tam daleč prinesli košček domovine. Ostali so prijetni spomini, polni albumi fotografij, v srcu pa hvaležnost: Rožančevim, Novakovim, Me-teževim, Mušičevim, Firovim, Stare-šiničevim, Korenovim, Horvatovim, Skumavčevim in Jeseničnikovim. TONI VERDERBER p rj t-Vjj) j ujrrji 'M i 1 •m ^ V Poštni banki Slovenije bomo prihodnje leto praznovali 10 letnico delovanja in veseli bomo, če boste praznovali z nami. Vsem, ki boste odprli tekoči račun do konca tega leta, bomo v jubilejnem letu vodili tekoči račun Posebne prednosti tekočega računa PBS: • kartice sistema Activa, ŽE poslovanje na več kot 540 poštah, z ugodnim delovnim časom, poleg poslovanja na bankomatih, s čeki, plačilnimi karticami in trajniki, omogočamo tudi izplačilo prejemkov na dom, vezava sredstev od doma - nalog za vezavo brezplačno oddaste v poštni nabiralnik. POHITITE NA NAJBLIŽJO POŠTO! Informacije tudi po telefonu 02 228 83 27 ali 01 474 12 19. Vedno pomembna, včasih glavna. ^ ® 0 Elkroi vv f ElRroj Rozmanova cesta 16 Novo mesto tel.: 07/ 537-78-50 proizvodnja modne konfekcije, d.d., Mozirje g/ Eurest Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev. OBJAVLJAMO prosto delovno mesto VODJE PODRUŽNICE (za Podružnico v Novem mestu, Belokranjska 4) Od kandidatov pričakujemo: • strokovno izobrazbo naravoslovne-iivilske, ekonomske ali druge ustrezne smeri • znanja in razgledanost s področja dejavnosti gostinstva in prehrane • organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja tima • najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj • znanje enega tujega jezika • znanje uporabe računalnika Kandidatom nudimo: • zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev • strokovno usposabljanje in izpolnjevanje • delo v privlačnem in tehnološko sodobnem delovnem okolju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: EUREST d.o.o., Dunajska 22,1000 Ljubljana Dodatne informacije na telefon 01/300-42-43. Javni razpis za HE Boštanj SEVNICA - Župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj sta se kot člana nadzornega sveta Savskih elektrarn Ljubljana udeležila seje tega organa. Eden izmed sklepov, ki lahko neposredno vpliva na bodočo izgradnjo HE Boštanj, je, naj Savske elektrarne pričnejo z javnim razpisom za začetek pripravljalnih del za HE Boštanj v skladu z izdanim delnim dovoljenjem za začetek izgradnje. Sprejem digitalnega prostorskega plana občine SEVNICA - Občina sofinancira regionalni razvojni program, regijski pospeševalni center, združuje sredstva v garancijski sklad in je pripravila vse potrebno za sprejem digitalnega prostorskega plana občine, za katerega manjka le še eno soglasje. Pripravljen je tudi zazidalni načrt industrijske cone ob Savski cesti. Kokoš mrtva, direktor še živ KOSTEL - Direktor kočevskega obrata Cestnega podjetja Novo mesto Janez Marinč se je oni dan sprehajal po kostelski Trški pešpoti. Ko je stal ob Kolpi pri eni izmed tabel z opisom zanimivosti in zaverovano bral besedilo, je najprej zaslišal, da je na cesti nad njim ustavil avto, nato pa mu je nekaj precej velikega, belega, priletelo mimo glave, srečo je imel, da ga tisto ni zadelo, bila je namreč najlonska vrečka. Direktor Janez je bi! radoveden, kaj je v njej, a je bil zelo presenečen, ko je v vrečki odkrit večjo crknjeno kokoš. Imel je srečo in ostal živ, kokoš je bila namreč mrtva. Preden se je direktor zavedeI in priplezal do ceste, pa je neznani bombarder že odpeljat. P-c Prodajalne so v decembru odprte od ponedeljka do petka do 20.00 h in v soboto do 17.00 h. X Novo mesto Romana Kranjčan 17.00 h Dvorana A PETEK, 14. 12. 2001 Pojoči kuhar 17.00 h Dvorana A TOREK,18. 12. 2001 Lutke 17.00 h Dvorana D SREDA, 19. 12. 2001 ČETRTEK,20. 12. 2001 Pojoči kuhar 17.00 h Dvorana D Čarodej, lutke 17.00 h Dvorana D, A PETEK,21. 12. 2001 "Otroci otrokom" z gosti, organizira društvo za 11.00 h Dvorana A SOBOTA,22. 12. 2001 razvijanje prostovoljnega dela KSE, d.o.o., NOVO MESTO Podbevškova 4 8000 Novo mesto objavlja prosto delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE KSE Zahtevani pogoji: - visoka izobrazba ekonomske ali strojne smeri - aktivno znanje nemškega jezika pasivno znanje angleškega jezika najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delovnih mestih usposobljenost za delo z računalnikom Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (4 leta), s šestmesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 21.12.2001 na naslov: KSE, d.o.o., Novo mesto, Vavpotičeva 19, 8000 Novo mesto. (DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ) LERAN Novo mesto, Lebanova 24 http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, na Mimi, v Novem mestu, Prečni, Češči vasi, Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih, v Višnji Gori • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Črnomlju • APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah • VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Ljubnu, Kartaljevem • STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Straži, na Ratežu, v Novem mestu • POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin -Riatto) • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija) • KMETIJE: v Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja) Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. in od 14. do 18 ure; ob petkih od 8. do 12. ure. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 13.12. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Avstralska kronika; Obiskali smo...; Slovenija - domovina kraškega ovčarja; 4x4- 13.00 Poročila - 13.30 Intervju - 14.20 Mario - 16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - 16.45 Prikliči Džina iz zvona, kratki film - 16.55 11. šola - 17.45 Resnična resničnost - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 (Ne)znani oder SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 12.00 Pokljuka; Biatlon (m) - 15.00 Videospotnice - 15.35 Hladna vojna, nan. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nad. - 17.55 Šport - 18.30 Košarka - 21.00 Rokomet (ž) - 22.15 Šoferja, nan. - 23.30 Akcija, nan. - 0.20 Poseben pogled, film KANAL A 9.00 Eksta magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Begunec, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin- 19.17Vreme- 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Sled umora, film - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin - 23.40 Dannyjeve zvezde POP TV 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30Oprahshow- 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Trije, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.45 Avtomobilsko zrcalo - 17.15 Iz združenja lokalnih TV - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.00 Miklavžev večer - 18.15 Brez panike - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Sara - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Najviža - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.25 Ti si moja usoda, nad. - 13.10 Žena iz plemena Lakota, film - 15.00 Poročila - 15.05 Onkraj Banilona, dok. nad. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.05 Vsakdan - 18.30 Alpe-Donava-Jadran - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gostje - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.15 Znanstveno soočenje - 0.15 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 10.05 Ponovitve: Jack in Jill; Nikita; Govorimo o zdravju; Trenutek spoznanja; Globalna vas; Misli 21. stoletja; Evromagazin; Pol ure kulture - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja- 16.40 Hugo- 17.10Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Na zdravje, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Sodnica Amy, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Izberi karto, film - 22.55 Seinfeld, nad. - 23.20 Zvezdne steze, nan. -0.05 Nadaljevanka PETEK, 14.12. SLOVENIJA I 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Fračji dol; Oddaja za otroke; Prikliči Džina iz zvona, film; l L šola; Resnična resničnost; Alpe- Donava-Jadran; Dr. Quin-nova, nan, - 13.00 Poročila - 13.45 Čari začimb - 14.15 Prvi in drugi - 14.35 Osmi dan - 15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 @ friki, nad. - 17.15 Iz popotne torbe - 17.45 National geographic, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan. - 20.35 Deteljica - 20.45 Poljub v Glasgowu, nad. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 10.00 Pokljuka: Biatlon, štafeta (ž) - 12.05 Val Gardena: Superveleslalom (m) - 14.30 Videospotnice - 15.05 Stoletje odkritij, dok. nan. - 15.55 Hokej: Slovenija - Norveška - 18.05 Film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Nebesa, pekel in nirvana, nad. - 21.00 Blišč in beda Kurtizan, nad. - 22.00 Krik I, film - 23.45 Ljubimkanja in nogomet, nad. - 0.30 Iz slovenskih jazz klubov KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Pop’n’roll - 12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Spet zaljubljeni, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Nočna mora v 13. nadstropju, film POP TV 9.00 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprahshovv- 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Nevvtonovi fantje, film - 21.10 Privid zločina, nan. - 23.00 Trije, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Pokličite župana - 17.45 Kmetijski razgledi - 18.15 Otroški mišmaš - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Povej! - 21.00 Novice - 21.30 Lepo je res na deželi - 22.30 Belokranjski obzornik - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav? HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Zanesljiv prehod, film - 15.00 Poročila - 15.05 Izobr. program - 16.15 TV o TV - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Krščanstvo, izobr. nad. - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glasbena odd. - 21.00 Corning Home, film - 23.10 Odmevi dneva HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 8.50 Ponovitve: Poslovni klub; Sodnica Amy; Zabavni program; Znanstveno soočenje; Politični magazin; Željka Ogresta in gostje - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Poročila za gluhe in naglušne - 16.05 Otroška serija - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Zakonske vode, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Begunec, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.40 Caffe Cinema - 23.-25 Pravi čas SOBOTA, 15.12. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor; Kultura; Odmevi; Zgodbe iz školjke; Gulimišek; Radovedni Taček; Pod klobukom; Petite Menteuse, film; Tednik - 13.00 Poročila - 13.25 Mostovi - 14.30 4x4- 15.00 Pa imamo Afriko, film - 16.30 Poročila - 16.45 Grdi raček Tine, ris. nan. - 17.10Trno-vo robidovje, lut. nan. - 17.50 Na vrtu - 18.15 Ozare- 18.20Zvsehkoncevsveta,nan.- 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.30 Balzac, nad. - 22.05 Obiskali smo... - 22.35 Poročila - 23.10 Oz, nad. - 0.00 Videnje odrešenja, dok. nad. - 0.50 Z vseh koncev sveta, dok. nad. SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice - 9.35 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 10.05 Pokljuka: Biatlon, štafeta (m) - 12.05 Val Gardena: Smuk (m) - 13.45 Me-geve: Superveleslalom (ž) - 15.55 Hokej - Slovenija : Francija - 17.50 Rokomet (ž) - 19.30 Videospotnice 20.05 Športni film - 22.00 Praksa, nan. - 22.40 Sobotna noč KANAL A 9.20 Obala ljubezni, nad. - 13.30 Noro leto 1941, film - 16.00 Tako pač je!, nan. - 16.30 Matlock. nan. - 17.20 Goodyear liga - KK Slo-boda Dita : KK Union Olimpija - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Dvojna igra, film - 21.45 Ledeno hladni, nan. - 22.40 Skrivnostne igre, film - 0.15 Rdeče petke, nan. POP TV 8.20 Risanke - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Risanka - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan, nan. - 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Zoya, nan. - 17.10 Moja mala punčka, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Gillian za 37. rojstni dan, film - 22.50 Časopis, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.45 Iz združenja LTV - 17.15 Klepet z... - 17.40 Kmetijski razgledi - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.30 Smo donro gospodarji - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Sara - 22.15 Brez panike - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote - 23.30 Motosport mundial HTV 1 8.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Folklorna oddaja - 13.00 Prizma - 14.00 Hrvaške manjšine - 14.35 Oprah show- 15.25 Hruške in jabolka - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National geographic - 17.35 Turbo Limachshovv- 19.30 Dnevnik 20.15 Terminal Velocity, ameriški film - 21.55 Družina Soprano, rtan. - 22.50 Poročila - 23.25 Forezičanka Halifax, nad. - 1.00 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč -11.35 Vikinzi, film - 13.25 Glasbena matineja - 14.55 Hišni ljubljenci - 15.40 Oddaja za otroke - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljanten - 18.15 Dekleta v trendu, nan. - 19.05 Nenadoma Susan, nad. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Obstanek, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamur Cafe - 23.05 Moške svinje, nad. - 23.35 Koncert NEDELJA, 16.12. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski: Palček David; Trnovo robidovje; Koncert policijskega orkestra; Med valovi; Afrika - pogled s tal, nad.; Obzorje duha; Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.25 Balzac, nad. - 15.00 Izvir(n)i - 15.30 Lingo - 16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin - 18.15 Martina, dok. film - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Mario - 21.50 Pod preprogo - 22.45 Poročila - 23.05 Zgodbe o knjigah - 23.15 Howardov kot, film SLOVENIJA 2 7.15 Tedenski izbor: Videospotnice; Blišč in beda Kurtizan, nad.; Pripravljeni - 9.20 Me-geve: Slalom, L vožnja (ž) - 10.05 Pokljuka: Biatlon, zasledovalno (ž + m)) - 11.55 Slalom, 2. vožnja- 12.50 Veleslalom (m)- 14.30 Glasbena oddaja - 15.00 Šoferja, nad. - 15.55 Hokej - Slovenija : Latvija - 18.15 Drsanje, posn. - 19.30 Videospotnice - 20.05 Hladna vojna, dok. nad. - 21.00 Turistična oddaja - 21.30 Končnica - 22.30 Cortezova vrnitev KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, nad. - 13.30 Ljubica, film- 15.15 Slavne zvezde, dok. oddaja- 16.15 Jack in Jill, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop'n'roll - 20.00 Varuh časa, film - 21.45 Dosjeji X, nan. - 22.40 Goodyear liga POP TV 8.20 Risanke - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nad. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Popolno, film- 15.00 Otroški zdravnik, nan. - 16.00 Gorski zdravnik, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Muppetki na Manhattnu, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Nepozabno križarjenje, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.30 Posnetek dogodka - 17.45 Podjetniška praksa - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Posavski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.30 Podjetniška praksa - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote HTV 1 8.20 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Sadovi zemlje - 13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Hruške in jabolka - 15.50 Čarovniški Zagreb, gala show - 16.45 ConvictCowboy, ameriški film - 18.25 Nadaljevanka - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik 20.05 Holding, dramska nad. - 21.10 V službi njenega veličanstva, film - 22.40 Poročila - 22.55 Zapostavljene, film - 0.25 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.00 Sveto pismo - 9.15 Hrvatje v Italiji, dok. oddaja - 9.45 Agape - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Mesto iluzij, film - 14.20 Forezičanka Halifax, nad. - 16.00 Ksena, nan. - 17.05 Skrinja - 17.40 Šampijoni narave, nad. - 18.05 Opera box - 18.35 Vabilo, odd. o kulturi - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacije in sojenje, nad. - 20.10 Nevidni človek, nad. - 21.00 Poročila - 21.05 Brezskončne zgodbe, dok. oddajs - 22.05 Koncert PONEDELJEK, 17.12. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4 x 4; @ friki, nad.; Iz popotne torbe; Dnevnik velikih mačk, nad.; National geographic; Na vrtu; Z vseh koncev sveta; Izvir(n)i - 13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub - 15.30 (Ne)znani oder - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Telebajski - 17.05 Radovedni Taček - 17.20 Enciklopedija živali - 17.45 Dober večer -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Komisar Rex, nan. - 20.55 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza SLOVENIJA 2 10.30 Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice - 15.35 Nebesa, pekel in nirvana, dok. nad. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji,nan. - 17.50OddajaTVMaribor- 18.30 Štafeta mladosti - 19.30 Videospotnice - 20.05 Parada plesa - 20.30 Svetovni izzivi - 21.00 Studio City - 22.00 Stoletje odkritij, dok. nad. - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.35 Malcolm in Eddie, nan. - 16.00 FIFA GALA 2001 - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Očka snežak, film - 22.00 Wilt in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca nan. - 23.00 Noro zaljubljena - 23.30 Ekstra magazin - 23.50 Dannyjeve zvezde POP TV 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Športna scena- 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19'. 15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Trije, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.30 Posnetek dogodka - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepet z... - 21.50 Kmetijski razgledi - 22.20 Športni pregled - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Podjetniška praksa HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila-12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Zaključek leta, film - 15.00 Poročila - 15.05 Onkraj Babilona, nad. - 16.00 Predšolska vzgoja - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdan - 18.30 Živeti z..., izobr. oddaja -19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Viza: Švedska - 20.55 Latinica - 22.30 Odmevi dneva - 23.05 Nočni program HTV 2 8.50 Ponovitve: Prizma; Svet zabave; Mir in dobro; Nadaljevanka; Povabilo; Cafe Cinema; Mesečina; Hruške in jabolka; Glamour Cafe - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Show Michaela Richardsa - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Še enkat od začetka, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.45 Nasprotna sila, dok. oddaja - 22.30 Ponovitve TOREK, 18.12. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Gulimišek; Radovedni Taček; Čarobni šolski avtobus; Moja mala enciklopedija; Dober večer; Naokoli po Nemčiji; Komisar Rex, nan. - 13.00 Poročila - 13.45 Obzorje duha - 14.15 Gore in ljudje - 15.05 Videnje odrešenja, dok. nad. - 16.00 Oddaja TV Maribor - 16.30 Poročila - 16.45 Zlatko Zakladko - 17.00 Čarovnikova hiša, nan. - 17.45 Človek Opica, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Titani, nad - 21.00 Pogovors slovenskimi škofi - 22.00 Odmevi - 22.50 Moj veliki prijatelj, drama SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 14.30 Videospotnice- 15.05 Svetovni izzivi- 15.35 Studio City - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nan. - 17.55 Petrovi prijatelji, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Narodnozabavna glasba - 21.00 Zbiralci perja, film - 22.20 Aliča, dok. film - 22.45 Delirium Credens, film - 23.15 Čudovito življenje, film KANAL A 8.40 Ekstra magazin - 8.55 Fifa gala - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Jesse, hum. nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin -19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Kung fu: Močvirniki, film - 22.10 Pa me ustreli, nan. - 22.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.10 Noro zaljubljena, nan. - 23.40 Ekstra magazin - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Razbita družina, film - 22.30 Trije, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obestila - 17.00 Brez panike - 17.30 Posavski obzornik - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Športni pregled - 18.35 Podjetniška praksa - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur- 20.00 Preverjeno - 21.00 Novice - 21.30 Turistična oddaja - 22.05 Čudežna kovina, film - 22.35 Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Športni pregled HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Občutek sreče, film - 15.00 Poročila - 15.05 Onkraj Babilona, nad. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes- 17.05 Vsakdan - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Glasbena oddaja - 21.00 Forum - 22.00 “M” magazin - 22.45 Odmevi dneva - 23.20 Skrivnost votline, dok. oddaja - 23.50 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.40 Ponovitve: Živeti z...; Avto magazin; Še enkrat od začetka; Hit HTV; Nasprotna sila, dok. nad.; Hruške in jabolka; Latinica - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Glavno mesto, nad. - 21.00 Polni krog - 21.15 Seksv mestu, nad. - 21.55 Pravica za vse - 22.40 Ponovitve SREDA, 19.12. NAJLEPŠA VIŽA 2001 SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Zlatko Zakladko; Čarovnikova hiša, nad.; Lingo; Človek opica, nad.; Titani, nad. - 13.00 Poročila - 13.35 Mala lažnivka, fdm - 15.10 Pogovor s slovenskimi škofi - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Male sive celice - 17.45 Avstralska kronika, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat - 22.00 Odmevi - 22.55 Mariborska filharmonija SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice- 15.35 Turistična oddaja - 16.05 Pripravljeni - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nan. - 17.55 Million Like Us, britanski film -19.30 Videospotnice - 20.00 Košarka - Krka Telekom: Real - 22.20 Umori, nan. KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan,- 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. -21.50 Pa me ustreli, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Ekstra magazin - 23.40 Dannyjeve zvezde POP TV 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi - 10.00 Vsi-ljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 83 ur dozore, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Trije, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Povej! - 17.45 Brez panike - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Čas za nas- 19.00Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Večer s Heleno Blagne - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Klepet z... - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav? HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Rešeni otroci, film - 15.00 Poročila - 15.05 Onkraj Babilona, dok. nad. - 16.00 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Po brodarskih krajih, dok. oddaja - 19.00 Kviz - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Slačilnica - 20.55 Pol ure kulture - 21.25 Trenutek spoznanja - 22.00 Misli 21. stoletja - 22.55 Odmevi dneva - 23.20 Evromagazin HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.30 Ponovitve: “M" magazin; Črno-belo v barvi; Forum; Glasbena oddaja - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja -16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Jack in Jill, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita, nad. - 22.05 Dok. film - 22.55 Ponovitve s Trdinovega vrha /t m na kanalu *T I Potočarjevo Dekle iz mlina Na Graški gori so člani ansambla Franca Potočarja in Podlipški fantje za pesem Dekle iz mlina prejeli zlato odličje, po izboru poslušalcev glasbene oddaje na prvem programu radia Slovenija pa je ta pesem kar Najlepša viža letošnjega leta. Sedmerica glasbenikov je na ta uspeh ponosna, lovoriko najboljšega pa so si po sedmih letih skupnega nastopanja navsezadnje tudi krepko zaslužili. Franc Potočar je člane ansambla prvič srečal na avdiciji. Da iščejo har-monikaša, je Franc izvedel od znancev, ki so ga prepričali, da mora poskusiti. Potočar, ki je veselje do igranja na harmoniko “podedoval” od očeta - vaškega godca in igral že v nekaterih zasedbah, se je odločil, da uboga njihov nasvet. Pred člani je nastopil na avdiciji in jih prepričal. Od takrat je njihovo ime Ansambel Franca Potočarja s Podlipškimi fanti. Prvi del sestavljajo basist, baritonist in klaviaturist Igor Podlogar, Francev sin Simon, kije pred dvema letoma na kitari nadomestil dotedanjega člana Marjana Peterlina, in Franc Potočar. Podlipški fantje pa so pevci: Franc Primožič, Janez Rigler, Jože Štrukelj in Tomaž Rigler, ki tudi igra klavirsko harmoniko. V sedmih letih so glasbeniki, ki so doma od Novega mesta do Škofljice, prekrožili ne le dobršen del Slovenije, pač pa so nekajkrat nastopali tudi v Nemčiji. “Mi nismo znali nemško, oni pa ne slovensko, ampak tretji dan nastopanja smo se že odlično razumeli,” se spominja Franc in doda, da so bili prijetno presenečeni, ko so zadnji dan gledalci (poslušalci) vsakemu posebej stisnili roko. Takšnih prijetnih skupnih trenutkov s publiko je bilo še več, med njimi pa je bil tudi nastop, na katerega so zaradi težav pri iskanju kraja vsi živčni prišli eno uro kasneje kot običajno. “Takrat smo v najkrajšem času postavili ozvočenje”, se nasmehne Potočar, “ampak z igranjem smo začeli o pravem času, veselica pa je bila ena naših najboljših.” Izvajalci “naj” viže letošnjega leta so do sedaj posneli že štiri kasete, zadnja bo luč sveta ugledala te dni. Melodije za vse skladbe je napisal Franc Potočar, mojstri besedil so Fanika Po-žek, Ivan Sivec, Ivan Malavašič, Slavko Podboj in Janez Sever, priredbe pa so delo Nika Zlobka. Franc je za uspeh ansambla hvaležen mnogim ljudem, posebno zahvalo pa si zasluži njegov sosed Marko Česen, ki je poskrbel za snemanje in produkcijo treh videospotov - Dekle iz mlina. Ko odhajaš in Kopel. Snemali so jih v Potočni vasi. Nagrade v Ljubljano in Novo mesto Do roka smo prejeli 166 rešitev in žreb je izmed reševalcev 48. nagradne križanke izbral Lilijano Korun iz Ljubljane ter Majo Zaman in Draga Janota iz Novega mesta. Korunovi je pripadla denarna nagrada, Zamanova in Janot pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 21. decembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 50”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 48. križanke Pravilna rešitev 48. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BARIBAL, AVOKADO, ZAMETEK, MARABU, ALI, AKER, ASTRA, ANALI, PALA, ALANIN, AVATARA, ZI, ROČ, CENOBIT, AJANTA, MAJI, TANTAL, ANAS. Člani ansambla Franca Potočarja s Podlipškimi fanti nastopajo še najraje na veselicah, kjer jih boste slišali štiriglasno peti in igrati narodno-za-bavno in zabavno glasbo, pa tudi črn-sko-duhovne pesmi. Različnih tekmovanj se ne udeležujejo preveč radi, a zmage za “naj” vižo so zelo veseli. “To si vsak želi,” pravi Potočar, ki je hvaležen tako urednici oddaje Irmi Rauh, ki jih je predlagala, kot tudi poslušalcem, ki so zanje glasovali. Kot že omenjeno, je harmonikar Potočar že od mladih let nastopal z različnimi glasbeniki. Pred približno 27 leti je tako nastala pesem Vsako leto le en maj ima, ki jo je odlično zapela Marinka Hotko, zdaj Skušek. Takrat pesem niti ni bila tako zelo popularna, ko pa jo je pred sedmimi leti začel vrteti radio Sraka, se je poslušalcem precej prikupila. Zagotovo je bilo prijetno presenečenje, pesem izpred dvajsetih let videti na glasbenih lestvicah! Tako zelo kot zmagati med 60 ansambli na tekmovanju za Najlepšo vižo leta 2001. M. R. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Božu Breznikarju, Črmošnjice 88, N. mesto. Čestitamo! Lestvica, kije na sporedu Studia D v ponedeljek ob 20.10 v sklopu Večera domače glasbe, ponovitev pa ob nedeljah ob 17. uri, je ta teden takšna: 1. (1) Na Dolenjskem je lepo živet’ - ansambel Lojzeta Slaka 2. (3) Prijateljev ne štej - ansambel Tonija Verderberja 3. (2) Hvala, mami - ansambel Pogum 4. (6) Pastirček in deklica - ansambel Spomin 5. (5) Sanje med brezami - ansambel Vrisk 6. (8) Vračam se domov - ansambel Meh 7. (4) Najbolj si želim - ansambel Slapovi 8. (7) Smehljaj narave - Klemen Hribar 9. (-) Letni časi - ansambel Gregorja Oblaka 10. (10) Moj svet - ansambel Rog Predlog: Zvezde žarijo - Harmonikarice Zupan Kupon št. 50 Glasujem za:------------------------------------------------------ Moj naslov: _________________________________________________;____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto ANSAMBEL FRANCA POTOČARJA S PODLIPŠKIMI FANTI -Od leve proti desni stojijo Igor Podlogar, Janez Rigler in Franc Primožič, v sredini sedijo Tomaž Rigler, Jože Štrukelj in Franc Potočar, spodaj pa sedi Simon Potočar. NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU • Želite izvedeti kaj o svojem zdravju, vas zanima vaša prihodnost? Nič lažjega, nocoj ob 20. uri pokličite Vaš kanal in vedeževalka Sara vam bo povedala, kar boste želeli. • V oddaji Pokličite župana bo naš gost krški župan Franci Bogovič. Zanimiv pogovor si lahko ogledate v petek ob 17. uri; kako mladi preživijo svoj prosti čas, pa ob osmih zvečer, ko bo na sporedu mladinska oddaja Povej. • Tudi v soboto bo vredno posedeti pred malimi ekrani, saj se obeta zanimivo popoldne na Vašem kanalu. Kdor ne pozna radijskega novinarja Marjana Jermana, potem naj si 17.15 ogleda oddajo Klepet z... in zvedel bo marsikaj o tem belokranjskem rojaku. Seveda bo ta dan še veliko zanimivega, opozorili pa bi na Kmetijske razglede ob 17.40 in na pravljico dedka Mraza, ki bo naslednjih nekaj dni na sporedu ob šestih zvečer. • Znana voditeljica oddaje o modi na nacionalni televiziji Jožica Brodarič bo gostja v Klepetu z... v ponedeljek ob 21.20. • V torkovi Podjetniški praksi ob 18.30 vam bomo predstavili Avtošolo Zala iz Novega mesta, ob desetih zvečer pa vam bomo zavrteli britanski dokumentarec Čudežna kovina. AVTOR: JOŽE UDIR GONITEV, GONJENJE (SRNJAKOV) MANJŠE TISKARSKE ČRKE ORIENTAL. BARVILO ZA LASE UPRAVNI ALI POSLOVNI STROŠKI PISEC TRAGEDIJ IME INDIJSKIH KNJINIH DIALEKTOV ZNANI AVSTRIJSKI ARHITEKT (ROLAND, •1910) GRŠKA BOGINJA NESREČE KRAJ PRI NOVEM MESTU DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST KOPALNE HLAČKE SNOV ZA OPITJE TEK NA 42,2 km VRSTA JAR KERAMIKE IT. KIPAR IN ARHITEKT (GIUSEPPE ANTONIO, 1712-1792) VNETJE KOSTI KRAJ PRI LJUBLJANI VPREŽNE OPREME ZA OKROG ^RATU ŽIVALI PTIČ PEVEC SENČNA, SEVERNA STRAN JERMEN, PAS MORSKO PRISTANIŠČE MESTO V HRVAŠ. PRIMORJU PREDSED-NIK SIRIJE ZASEBNA GOSPO- DARSKA DEJAVNOST PUST SVET RIŽEVO ŽGANJE VZDEVEK FRANCOS. ROMANOPISCA GARY ROMAINA PANIČNO DVIGO- VANJE BANČNIH VLOG ŽABAVUIČA PROSTOR- NINSKA ENOTA ČEHOV ANTON GORSKO MESTO KLOBU- ČARSTVO VEČNOST, NESKONČ- NOST NARISANA PREDLOGA ZA IZDELAVO ČESA m J* ■* mm M imladinskikultumiizobraževalnišportnr 13. 12. 13. 12. 13. 12. 13. 12. 14. 12. 14. 12. 14. 12. 14. 12. 15. 12. 15. 12. 15. 12. 15. 12. 15. 12. 16.12. /8.00-14.00/ Občinsko prvenstvo v odbojki, dijaki; Športna dvorana Marof /16.00-19.00/ Delavnica za odrasle Slikanje na steklo; RIC Novo mesto /17.00/ Lutkovna predstava: Ena, dve, tri; Dom kulture /19.00/ Reportažna fotografija. Tomaž Grdin; LokalPatriot /9.00-11.30/ Delavnica za člane U30: Izdelovanje voščilnic; RIC Novo mesto /17.00/ Romana Kranjčan: BTC Novo mesto, dvorana A /21.00/ Večer salse in koktejlov; LokalPatriot /22.00/ Koncert: Skartizani; Loka bar /9.00-12.00/ Kreativne delavnice za otroke: Otroški svet; BTC Novo mesto /10.00-11.30/ Muzejske ustvarjalne delavnice: Oblikovanje novoletnih okraskov iz slanega testa in voska; Dolenjski muzej /19.00/ Opereta Majda; Športna dvorana Marof /21.00/ Koncert: Tičo, kantavtorski večer; LokalPatriot /22.00/ Koncert: Holder, Klemen Tičar; Loka bar Obdaritev otrok: /9.00/KS Bršljin + KS Bučna vas; Športna dvorana Marof /11.00/KS Šmihel + KS Ločna + KS Kandija-Grm; Športna dvorana Marof /14.00/KS Drska + KS Regrča vas + KS Mestne njive;Športna dvorana Marof / 16.00/KS Majde Šilc ♦ KS Žabja vas + KS Gotna vas + KS Center;Športna dvorana Marof 16.12. /14.00/ Animacija: Pikin rojstni dan; Loka bar 17. - 30. 12./ Prireditve na Glavnem trgu; Mali oder „ 17.-21.12./ Božično dogajanje; Mercator center Cikava g 17. 12. /8.00-14.00/Občinsko prvenstvo v odbojki, dijakinje; Športna dvorana Marof ° 17. 12. /popoldne/ Izbor športnika leta; Športna dvorana Marof •§ 17.12. /17.00/ Predstavitev OŠ Center s kulturnim programom; Glavni trg § 17. 12. Obdaritev otrok: /9.00/Bela cerkev; Kulturni dom /16.15/Šmarjeta; OŠ /17.45/Otočec; OŠ S 17. 12. /19.30/ Komedija: Whisky za tri; KC Janeza Trdine 18. 12./17.00/ Predstava za otroke: Pojoči kuhar; BTC Novo mesto, dvorana A 18. 12 /17.00/ Predstavitev OŠ Bršljin s kulturnim programom; Glavni trg 18. 12./19.30/ Glasbeno-plesno-lutkovna predstava: Novoletni park; KC Janeza Trdine 18. 12 /17.00/ Ura pravljic; Knjižnica MJ, Oddelek za mladino 18. 12 Obdaritev otrok: /15.15/Gabrje; Kulturni dom /16.15/Brusnice; OŠ /17.30/Mali Slatnik; Hipermarket Cikava 19. 12 Obdaritev otrok: /14.45/Podgrad; Gasilski dom /15.45/Dolž; OŠ /16.45/Stopiče; OŠ /18.15/Stranska vas; Gasilski dom 19. 12 /17.00/ Lutke; BTC Novo mesto, dvorana D 19. 12 /15.00 - 18.30/ Delavnica za otroke: Namizna dekoracija in okraski za praznične dni; RIC Novo mesto 19. 12./17.00/ Predstavitev OŠ Grm s kulturnim programom; Glavni trg 19. 12./19.00/ Športni večer: Predstavitev jadralnega padalstva; LokalPatriot Generalni medi|Ski pokrovitelj DOLENJSKI LIST Medijski pokrovitelji: I m* E533 MediaSvet w novomeški december Prispevki za Veseli december “Klarinet je cev z luknjami in tipkami” Učna ura v muzeju BREŽICE - Nedavno je kustos pedagog organiziral dodatno učno uro v Posavskem muzeju Brežice. Poimenovali sojo “Klarinet - ga poznamo!” in jo je vodil akademski glasbenik, prof. Robert Pirc iz Krškega. Med pripravami na uro sta se vabilu ra obisk odzvali po dve skupini šestošolcev z Blance in iz Leskovca. Očitno so bile njihove izkušnje dobre, saj se je za učno uro pozanimala tudi brežiška osnovna šola. Pirc je predstavil zgodovino razvoja klarineta, “...cevi, narejene iz posebej dragocenega afriškega lesa, ki ne plava na vodi...” Tudi se natančno ne ve, kot je dejal, za očeta tega instrumenta, saj so ga razvijali od začetka 18. stoletja. Posamezni glasbeniki so mu dodajali luknjice in tipke v skladu s svojimi potrebami. Klarinet je očaral celo Mozarta, ko ga je ta prvič slišal in mu še ni poznal imena. Zanj je pisal skladbe Carl Maria von Weber svojemu prijatelju, klarinetistu Ber-manu. Ta je s svojo genialnostjo spravil v enem tednu na oder koncert, ki ga danes študirajo povprečno leto dni! Pirc je učencem tudi predstavil tipe klarinetov in njihovo uporabnost, različno glasbo, od resne klasike (Pirc: “Resna glasba ji rečemo danes, ko je nastajala, pa so ljudje ob njej jedli, se zabavali in plesali!”) do jazza in ljudskih ali narodno-zabavnih napevov. Vsake glasbene zvrsti je predstavil nekaj taktov, le toliko, za kolikor so današnje generacije šolarjev pripravljene posvetiti pozornosti katerikoli temi. Vsaka glasba jih je ponesla v drug svet. Večinoma je glasba kot prvinsko sporočilo, ki se dotakne razpoloženja, delovala tudi na njih. Na koncu so pridobljeno znanje utrdili še s kvi- Za vodnike ni občinskih meja Bela krajina ima Društvo lokalnih turističnih vodnikov Danila Knavs Gasilka že 55 let Danila Knavs iz Malega Loga LOŠKI POTOK - Letos je gospa ali po gasilsko tovarišica Danila Knavs, ki je še vedno predana društvenemu delu, praznovala 80-letnico. Pravi, da je letos oddala nekaj dolžnosti, ki jih je imela pri RK vse od leta 1946. Takrat, natanko pred 55 leti, je oblekla gasilsko uniformo in prevzela poveljevanje ženski desetini v PGD Mali Log, Čeprav društvo danes nima ženske desetine, Danila še vedno sodeluje pri vseh aktivnostih društva in tudi njena beseda veliko zaleže. PGD Mali Log je bilo ustanovljeno med obema vojnama. Danila se še dobro spominja, kako so leta 1938 gradili prvi dom in je pri gradnji že sodelovala. Ko so ustanovili igralsko skupino, je igrala mnoge vidne vloge. Po drugi vojni je igralstvo zamrlo. Zadnja igra, v kateri je sodelovala, je bila Zadnja večerja, zaradi katere se je morala celo zagovarjati pri sodniku za prekrške. Najplodnejša leta na področju gasilstva sta preživela skupaj z možem, kije dolga leta poveljeval gasilcem. Sodelovala sta pri vseh akcijah, tudi Danila je s svojo desetino gasila prave požare. Njena soba je polna priznanj in odlikovanj, na katere je še danes ponosna. Ko je letos dopolnila 80 let, jo je obiskala skupina gasilcev, kar je bilo zanjo veliko priznanje. Danila ne kaže svojih let. Pravi, da bi še danes, če bi imela priložnost, stopila pred svojo desetino in jo povedla v akcijo. A. KOŠMERL ČRNOMELJ - Sredi novembra je bilo v Metliki ustanovljeno Društvo lokalnih turističnih vodnikov Bele krajine, prvo tovrstno v deželi ob Kolpi. Tajnica je postala Andreja Veselič z metliškega Tiča, predsednik pa Alojz Hudelja iz Črnomlja. “Pomembno je, da smo se belokranjski vodniki povezali, da za nas ni občinskih meja ter da s skupnimi močmi sodelujemo pri spodbujanju razvoja in promociji turizma. Gre tudi za izmenjavo izkušenj, saj je veliko začetnikov. Ker je naš cilj, da se čim bolj strokovno izpopolnimo, bomo pripravili strokovna predavanja, ob sode- vir društvenega proračuna. Dobro pa bi bilo, da se na občinskih upravah zavedajo, kako pomembni smo vodniki za promocijo Bele krajine,” pravi predsednik Alojz Hudelja. M. B.-J. Predavanje za rejce živali METLIKA, PODZEMELJ - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi vse rejce živali na predavanje o označevanju in registraciji živali, ki bo v četrtek, 20. decembra, ob 10. uri v sejni sobi občine Metlika in ob 14. uri v gostilni Veselič v Podzemlju. Predavala bo Maja Vilfan iz službe za identifikacijo in registracijo živali iz Ljubljane. Predstavili bodo tudi slovenski kmetijski okoljski program in zakon o upravnih postopkih. NOVO MESTO - V zadnjem tednu so za Veseli december v petih dolenjskih občinah za obdaritev 4.000 predšolskih otrok na žiro račun DPM Mojca Novo mesto št. 52100 - 678 - 80209 nakazali: Matjaž Duh, s.p., N.m., 1.000 tolarjev; Andrej Kmet, s.p., Straža, 10.000; Mirjana Lalič, s.p., N.m., 5.000; Franc Žabkar, s.p., Šentjernej, 3.000; Anton Pirkovič, s.p., Šentjernej, 3.000; TD Suha Krajina l. 000; Ivan Senica, s.p., Žužemberk, 10.000; Jože Mohorčič, s.p., Žužemberk, 15.000; Franc Šraj, s.p., Škocjan, 10.000; Društvo upokojencev Škocjan 10.000; Zlatarna Krona, d.o.o., N.m., 10.000; Peugeot - Velkavrh, N. m. , 7.000; Tehnoservis, d.o.o., Šentjernej, 4.000; Apros N.m., d.o.o., 10.000; Acer, N.m., d.o.o., 25.000; KS Podgrad 30.000; Stelem, d.o.o., Žužemberk, 100.000; IGM Strešnik, Dobru-ška vas-Škocjan, 50.000; Dekor-plast, d.o.o., Šentjernej, 103)00; Elektromehanika, d.o.o., Šent jernej, 5.000; OŠ Šmihel 20.000: KS Uršna Sela 50.000; Miha Potočar, s.p., Dvor, 1.000; Milan Gajič, s.p., N.m., 10.000; Anton Košir, s.p., N.m., 2.000; Vojko Ščuka, s.p., N.m., 10.000; Judež, d.o.o., N.m., 3.000; Avgust Zore,s .p., Straža, 2.000; Ivan Jerman, s.p., Straža, 2.000; Rudi Hofferle, s.p., Škocjan, 10.000; Slavko Koncilja, s.p., Dvor, 5.000; Kovačič-Laharnar Dragica, s.p., N.m., 20.000; Branko Primc, s.p., N.m., 5.000; Jožefa Božič, s.p., N.m., 10.000; Mirko Košak, s.p., Šentjernej, 5.000; Martin Petkovšek, s.p., Škocjan, 5.000; Dolenjske lekarne Škocjan 10.000; OŠ Prevole 20.000; Biro bonus, d.o.o., N.m., 10.000; Sophos, d.o.o., N.m., 20.000; Leopold Pungerčar, s.p., Mirna Peč, 10.000; Mojca Piletič, s.p., Šentjernej, 3.000; Gašper Majzelj, s.p., Šentjernej, 5.000; Ivan Selak, s.p., Škocjan, 2.000; KS Žabja vas, 15.000; Iskra Pio, d.o.o., Šentjernej, 30.000; Utrip Šentjernej, d.o.o., 30.000; Utrip, d.o.o., Žužemberk, 15.000; GPI d.o.o., N.m., 3.000; Andrej Ambrožič, s.p., Šentjernej, 10.000; Heda Trans, d.o.o., Šentjernej, 10.000; Radko Luzar, s.p., Šentjernej, 20.000; Jože Jarc, s.p., Mirna Peč, 3.000; Keragrad, d.o.o., N.m., 10.000; AC Krasna, s.p., Škocjan, 10.000; Dolenjke pekarne, d.d., N.m., 50.000; FS, d.o.o., Žužemberk, 20.000; Ambi, d.o.o., Smolenja vas, 10.000; Miro Dežan, s.p., Prečna, 5.000; Rajko Meznarčič, s.p., Prečna, 5.000; Marjan Golob, s.p., Mirna Peč, 10.000; Joža Kovačič, s.p., Šentjernej, 10.000; OŠ Šentjernej 102.000; Janez Šušteršič, s.p., Smolenja vas, 10.000; Valentin Šušteršič, s.p., N.m., 5.000; Beti Konfekcija, Mirna Peč 30.000; Steklarstvo Šiško, s.p., 10.000; Bojan Osolnik, s.p., N.m., 20.000; Marija Jordan, s.p., 5.000; Jože Grabnar, s.p., 5.000; Anica Bukovec, s.p., N.m., 5.000; Dijaški dom, Novo mesto, 20.000; Zavarovalnica Tilia, d.d., N.m., 120.000; Alfa -R, d.o.o., N.m., 20.000 in Grubar, s.p., Šentjernej, 5.000; Lojze Mlakar, s.p., Škocjan, 5.000; Lojze Mlakar, s.p., Škocjan, 5.000 tolarjev. Z delom, materialom in uslugami so pomagali: Marjetica Gole, s.p.; Foto life-Marko Klinc, s.p.; Gozdno gospodarstvo. Novo mesto, Gasilsko-reševalni center in Protekt, d.o.o. Hvala vsem! 35 LET 8. A IN 8. C RAZREDA - Po 35 letih, odkar so končali sevniško osnovno šolo Sava Kladnika, so se v hotelu Ajdovec prvikrat srečali nekdanji učenci 8. a in 8. c razreda. Posebej so bili nekdanji sošolci, ki so prišli celo iz Švice in Avstrije, veseli obeh razrednikov, Viktorja Krenčiča in Ide Brelih. Po prijetnem kramljanju in obujanju spominov so se zaobljubili, da do naslednjega srečanja gotovo ne bo minilo spet 35 let... (Foto: P. Perc) Alojz Hudelja lovanju s črnomaljskim Zikom pa tečaje tujih jezikov,” je naštel Hudelja. Za vodnike je povezanost pomembna tudi zato, ker se bodo v društvu seznanili z vsemi novostmi ne le v Beli krajini, ampak tudi v ostali Sloveniji. V sodelovanju z ostalimi sorodnimi društvi pa se bodo naučili, na kakšen način ponuditi obiskovalcem turističe zanimivosti. V zadnjem času je naredilo tečaje za turistične vodnike okrog 60 Belokranjcev, zato Hudelja pričakuje, da bo društvo imelo najmanj toliko članov, saj so dobrodošli tudi podporni in častni člani. “Računamo še na podporo in pomoč belokranjskih občin, kajti poleg članarine in sponzorskega denarja bodo prav dotacije občin pomemben HHHH MEDOBČINSKO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV - V nabilo polni dvorani Šeškovega doma v Kočevju je v organizaciji kočevske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti potekalo medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborov iz Brezovice, Logatca, Grosupljega, Velikih Lašč, Ribnice, Šentvida pri Stični, Horjula, Vrhnike in Kočevja (na posnetku z zborovodjo Matevžem Novakom, prvi z desne). Udeleženci so zmagovalci občinskih tekmovanj. Čeprav je šlo za revijo, so se vsi nastopajoči trudili, da bi pokazali, koliko zmorejo, saj jih je ocenjeval predstavnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Vsi zbori imajo v svojih vrstah precej mladih, kar pomeni, da za petje pri nas ni bojazni. (Foto: M. G.) OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana z dne 4.12.2001 izvedena JAVNA RAZGRNITEV a) osnutka Odloka o zazidalnem načrtu za poslovno oskrbni center ob Belokranjski cesti v Novem mestu v času od 14.12.2001 do 14.1.2002 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, 3. nadstropje • za krajevno skupnost Žabja vas: v pritličju oskrbnega centra KZ Krka ob Šentjernejski cesti Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, 8000 Novo mesto.Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutka dokumenta bo potekala: v pritličju oskrbnega centra KZ Krka ob Šentjernejski cesti, in sicer v ponedeljek, 14.1.2002, ob 18. uri. Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6 KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, z.o.o. Kolodvorska 39, 8340 Črnomelj objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin 1. Predmet prodaje - naselje Brezje: • vlož. št. 41, k.o. Blatnik, pare. št. 36/2, stavbišče v izmeri 407 m2, po izklicni ceni 1.011.384,00 SIT. Javna dražba bo dne 24.12.2001 ob 12. uri na sedežu Kmetijske zadruge Črnomelj, z.o.o., Kolodvorska 39,8340 Črnomelj, po sistemu “videno-kupljeno”. Javne dražbe se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki predložijo originalno potrdilo o državljanstvu, in registrirane pravne osebe, ki imajo sedeže v RS, kar pred pričetkom javne dražbe izkažejo z izpisom iz sodnega registra ali overjenim pri notarju, ter morebitnim pooblastilom za zastopanje, in ki so vplačale varščino v višini 10% izklicne cene na našŽR, št. 52110-601-13544 in to izkažejo s potrjeno kopijo nakazila. Vplačana varščina bo kupcu vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena, najkasneje v treh dneh po javni dražbi. Kupec plača davek na promet nepremičnine, overitev pri notarju in vse stroške za vknjižbo v zemljiško knjigo ter morebitne druge stroške v zvezi z realizacijo javne dražbe in sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. Zdražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po javni dražbi in plačati kupnino v celoti, najkasneje v roku ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe po javni dražbi. Če uspeli zdražitelj ne bo v navedenem roku sklenil kupoprodajno pogodbo oz. ne plačal celotne kupnine, bo prodajalka kupoprodajo razveljavila, plačano varščino pa zadržala. Izdražena nepremičnina bo kupcu vročena v posest takoj po sklenitvi pogodbe. Vsakemu resnemu ponudniku bo na njegovo zahtevo omogočen ogled po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 07/30-61 -250, vsak dan od 7. do 8. ure zjutraj. KSE, d.o.o., NOVO MESTO Podbevškova 4 8000 Novo mesto ODDAJA V NAJEM, PRODAJA del proizvodnih prostorov na lokaciji Vavpotičeva ul. 19 (Bršljin) Novo mesto, skupne površine 164 m2. Podatki o proizvodnih prostorih: 1. Proizvodni prostori so v pritličju. 2. Ponujeni prostori imajo ločen vhod. 3. Objekt je varovan in ogrevan. 4. Za zaposlene in poslovne partnerje je po dogovoru možna souporaba parkirnih prostorov in sanitarij. Pogoji najema, prodaje: 1. Prednostno oddamo v najem ponudniku, ki bi vzel v najem celoten prostor. 2. Proizvodni prostori so na razpolago takoj. 3. Najemnik naj bi uporabljal prostor za opravljanje svoje dejavnosti, na lastne stroške pa opravil vsa morebitna adaptacijska dela in pridobil ustrezna soglasja. 4. Za najemno dobo proizvodnih prostorov bi se dogovorili v najemni pogodbi. 5. Možen je nakup parcele št. 1379 Bršljin (delno), okoli 2.000 m2. Informacije: Vse dodatne informacije lahko dobite na naslovu: Vavpotičeva 19, Novo mesto, ali po telefonu: 07/39-34-590 ali 041/609-244. OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana z dne 4.12.2001 izvedena JAVNA RAZGRNITEV a) osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Novo mesto (programska zasnova za zazidalni načrt za nadomestno industrijsko cono Bršljin - ob Straški cesti) v času od 14.12.2001 do 14.1.2002 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, 3. nadstropje • v prostorih krajevne skupnosti Prečna: v prostorih stare osnovne šole Prečna • za krajevno skupnost Bršljin: v pritličju poslovne stavbe Kočevarjeva ul. 1 Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, 8000 Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutka dokumenta bo potekala: 1. za krajevno skupnost Prečna v prostorih stare osnovne šole Prečna: v ponedeljek, 7.1.2002, ob 17. uri. 2. za krajevno skupnost Bršljin v prostorih osnovne šole Bršljin: v ponedeljek, 7.12.2002, ob 18. uri. Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6 M & MM, d.o.o., inženiring in proizvodnja Cegelnica 33, 8000 Novo mesto zaposli ADMINISTRATIVNO DELAVKO za računovodska, knjigovodska, administrativna dela Pogoji: - končana srednja ekonomska šola ali višja ekonomska šola - 5 let delovnih izkušenj - osebnostne lastnosti: natančnost, komunikativnost, doslednost - znanje materialnega knjigovodstva, osnov računalniških programov (EXEL, WIN), angleščine Prijave kandidatk s priloženim življenjepisom in potrdilom o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: M & MM, d.o.o., p.p. 629, Novo mesto. Z izbrano kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, kot nadomeščanje zaradi porodniškega dopusta z možnostjo spremembe v nedoločen čas. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl upokojeni delavec podjetja TRIMO, d.d., Trebnje CIRIL NOVAK Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv TRIMO, d.d., Trebnje Zoper zlorabe ŽUŽEMBERK - Svetniki žužemberške občine so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli poseben sklep, s katerim so poskušali omiliti razlike pri plačevanju stroškov predšolskega varstva, do katerih prihaja zaradi zlorab. Čeprav bi to morala urediti država z večjim redom pri prikazovanju prihodkov in obdavčevanju, so na predlog komisije za družbene dejavnosti sprejeli poseben sklep. V skladu z njim bodo pri izdajanju odločb o znižanem plačilu vrtca vsem podjetnikom ali samostojnim podjetnikom, ki kljub upoštevanju vseh dohodkov ne dosegajo 40 odst. povprečne plače na zaposleno osebo v RS v predhodnem letu, določili najnižje plačilo za prvega otroka 40 odst. ekonomske cene (4. plačilni razred) in za drugega otroka 3. plačilni razred. Sklep bo veljal z novim letom. V času od 26. novembra do 2. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Betka Turk z Rateža - Snežno, Lidija Zupančič iz Dola pri Trebnjem - Tjašo, Marina Hočevar iz Šmalčje vasi - Andraža. Lidija Starešinič iz Podzemlja - Sama, Sonja Klobučar z Uršnih sel - Aljaža, Suzana Vidmar z Dolža - Žana, Snježana Smiljanič iz Metlike -Matea, Renata Kovačič iz Dol. Vrhpolja - Moniko, Vida Vračun s Celin pri Raki - Patricijo, Jernejka Župan iz Dobrave - Elo, Suzana Gašperšič s Podrebra -Miho, Nataša Golob iz Gor. Vrhpolja - Tiso, Gordana Kajin iz Podklanca - Gala, Mojca Colarič iz Podbočja - Saro, Jožica Revinšek iz Podborša - Grego. IZ NOVEGA MESTA: Vanja Medle, Šentjernejska cesta 13 -Tima. Čestitamo! rr^a- ‘■d&Slt+r i A INOVOMIE^ poRod nKin Kje je tisto sonce? Bela breza skozi veter tiho ihti, spominja se srečnih dni. Med tisočimi sama. Kot vrč razbita, zlepljena, nikoli več ista. Odprem oči in sanj več ni. Ne vrnejo se niti, ko zaprem njih duri. Belo je črno in črno nič več belo. Zlomljeno je krilo. Oblaki so daleč. Nebo je odprto... Postal je angel naš ljubljeni BORIS UDOVČ kamnoseški mojster in restavrator Na potovanje v večnost ga bomo pospremili v petek, 14. decembra, ob 15. uri, iz mrliške vežice na pokopališču Klošter pri Gradcu v Beli krajini. Slovo od dragega pokojnika bo tega dne od 8. ure do pogreba v kloštrski mrliški vežici. Hvala Ti, da smo lahko živeli s teboj. Njegovi: žena Renata, hčerki Lučka in Anka, sin Marko, zet Iztok, vnukinja Maja, vnuk Blaž, brata Mito in Vlado z družinama ter ostalo sorodstvo Naklo, Kranj, Gradac, Novo mesto, Zagreb, 11. decembra 2001 ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče. Ljubil si družino, zamun oko te naše išče, polje in živino, povsod sledi ostale so ' zapustil prezgodaj od dela tvojih pridnih rok. si nas vse. V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ANTON CESAR po domače Šilerjev ata iz Šentjurija 8 pri Mirni Peči Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo še sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala gospodu govorniku Dragu Sajetu za poslovilne besede, Društvu upokojencev Mirna Peč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, otroci Jožica, Janez, Anton in Anica z družinami, vnuk Marko z ženo Mileno ter ostali vnuki in sorodstvo TP/A T7 H3 HT) |"3 HI W/A (3 VL m n PH /A TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 * BELA tehnika • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO ULtlA U LjL/LjLKJ \J LnACJ Z_]L-ijLKJULMJL"U POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 13. decembra - Lucija Petek, 14. decembra - Dušan Sobota, 15, decembra - Kristina Nedelja, 16. decembra - Albina Ponedeljek, 17. decembra - Lazar Torek, 18. decembra - Teo Sreda, 19. decembra - Urban Lunine mene 14. decembra ob 21.49 - mlaj kino BREŽICE: 13. in 14.12. (ob 18. uri) ter od 15. do 17.12. (ob 20. uri) Zalezovalec. 13. in 14.12. (ob 20. uri) ter 15. in 16.12. (ob 18. uri) Kruh in mleko. 19.12. (ob 20. uri) Jesen v New Yorku. ČRNOMELJ: 13.12 (ob 15., 18. in 21. uri) Harry Potter in kamen modrosti. 14.12. (ob 18. in 21. uri) A.I/ ,?etna inteligenca. 16.12. (ob 19. in 21. uri) Operacija Mečarica. DOBREPOLJE: 14.12. (ob 19.30) Punčka, mogoče pa bo. 16.12. (ob 15. uri) Mali vohuni. 16.12. (ob 19.30) Čarovnica iz Blaira 2. GROSUPLJE: 14.12. (ob 19. uri) Čarovnica iz Blaira 2. IVANČNA GORICA: 13.12. (ob 19. uri) Čarovnica iz Blaira 2. KOČEVJE: 15.12. (ob 17. uri) Mali vohuni. 15.12. (ob 19. uri) Punčka, mogoče pa bo. 17.12. (ob 20. uri) Čarovnica iz Blaira 2. KRŠKO: 13.12. (ob 19. uri), 14.12. (ob 21.15), ter 15. in 16.12. (ob 20.15) Hannibal. 14.12. (ob 19. uri), 15. in 16.12. (ob 18. uri) Vitezova usoda. 18. in 19.12. (ob 19. uri) Božiček. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 14.12. (ob 21. uri), 15. in 16.12. (ob 17., 19. in 21. uri), 18.12. (ob 20. uri) in 19.12. (ob 18. in 20. uri) Je sploh lahko še slabše? RIBNICA: 15.12. (ob 21. uri) Čarovnica iz Blaira 2. SEMIČ: 15.12. (ob 19. uri) A.I. umetna inteligenca. TREBNJE: 14.12. (ob 20. uri) in 16.12. (ob 17. uri) Traffic. VELIKE LAŠČE: 15.12. (ob 19. uri) Čarovnica iz Blaira 2. POSEST GOZD, 5000 m2, v Čadražah in njivo, 3600 m2, v Sp. Lešnici (Družinska vas) prodam. B (05)677 30 27. 2558 V CENTRU Novega mesta prodam samostojno vilo, 450 m2, na parceli 600 m2. Možni večnamenski lokali + 2 stanovanji. Enkratna priložnost! B (05)677 30 27. 2560 NJIVO, 66 a, pare. št. 4893, k.o. Gradišče, prodam. B (07)30 71 372. POLOVICO VINOGRADA in sadovnjak v Šentjoštu prodam. Vidmar, Šentjošt, 17, B (07)30 89 569. 2599 PRODAM DOLENJSKO belo vino prodam. B (07)33 24 939. 2571 NA OBROKE prodam suha nasekana drva in usnjeno sedežno garnituro. B (031)278-700. 2594 DRVA, mešana, z dostavo prodam. B (041)73 6646. 2603 RAZNO MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI DVOREZNO traktorsko kosilnico na kardanski pogon in pokončni hidravlični cepilec drv, 201 pritiska, s kardanskim pogonom, prodam. B (07)30 67 202. 2566 MOTORNA VOZILA TOVORNO VOZILO Iveco Turbo da-ily 50 C 13 V furgon, letnik 6/2000, odlično ohranjen, prodam B (041) 894-233. 2578 PREP/S VOZI C ^ 041/546-159 y HVUNDAIP0NY 1.5GLS, letnik 1991, 5V, kovinsko temno moder, servisna knjiga, prodam. B (041)963-886. Z 650 s ponjavo, starejši letnik, prodam. B (041 >726-730. - 2591 KUPIM STARO POHIŠTVO (omare, skrinje, mize in drobne predmete), stare cca 100 let,kupim. B (07)34 66 320. Št. 50 (2729), leto Ul • Novo mesto, četrtek, 13. decembra 2001 • Naklada 15.805 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pave! Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Poslovni račun pri NLB, d.d.. Divizija Dolenjska: 02970-0011425116 (tolarski); 01000-0000200097-970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-Ust.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 ^Nenaročenih rokopisov, fotografij, disket in zgoščenk ne vračamo. HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)393 02 62. 2330 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623-000, Tržan Dušan, s.p., Ledina 40, Sevnica. 2465 MAJHEN LOKAL v centru Novega me-staoddam.B(07)3324631. 2561 GOSTINSKI LOKAL z možnostjo bivanja, v okolici Novega mesta oddam. B (07)3089483. 2572 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in statistiko na vašem domu na Dolenjskem. B (07)305 95 27 ali (041)544 510, Jože Cajnar, Metlika, Ul. 1.maja6. 2581 POSLOVNI PROSTOR (pisarne) na Glavnem trgu, Novem trgu ali v Bršljinu najamemo. B (031 )222-888. 2595 GRADBENIŠTVO, ZIDARSTVO, KROVSTVO Možnost izgradnje do III. gradbene faze. GRADBENIŠTVO-ZIDARSTVO Jože Brsan s.p. Hrastje 12, 8310 Šentjernej tel. 041/913-259,040/358-188 07/33-24-945 Garancija: ‘avtomobili •plačilne kartice ‘pokojnina • osebni dohodek ‘nepremičnine GOTOVINA TAKOJ Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Malgajeva 2, Celje PE Glavni trg 14, Novo mesto DECEMBER V IZOLI Vabimo vas, da kljub sivini zimskega časa, v družbi prijetnih ljudi preživite nekaj dni v HOTELU DELFIN IZOLA. Na voljo imamo še nekaj prostih sob in sicer do 30.12.2001. Poleg ugodnih cen penzionskih storitev vam nudimo dva bazena in dve kopeli z morsko vodo od 28-32° C, pestro izbiro izletov, ob petkih in sobotah glasbo s plesom, kozmetični salon in še marsikaj zanimivega. Za upokojence veljajo posebne cene, popusti za otroke pa do 15. leta. NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA na 3 OBROKE s ČEKI! Informacije in rezervacije: telefon: 05/660-74-00, 660-704)0 faks: 05/660-74-20 PRIČAKUJEMO VAŠ KLIC! ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 Prodajni center podov PCP PUREBER; PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto ob sobotah: od 7. do 13.ure: • vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: • Hipermarket Cikava •od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska • Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12, ure: ZNC • od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč • od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol, Toplice, Škocjan • od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin V______________________________________/ DOMAČE PECIVO, potice, piškoti, torte za razna praznovanja, silvestrovanja! Rogljiček, Gor. Kronovo 8, Otočec, B (07)30 73 083 ali (041) 746-330. 2600 GOSTILNA PIRKOVIČ, Šmarjeta 70, Šmarješke Toplice, B (07)30 73 122, sprejemamo naročila za silvestrovanje 31.12.2001 in za novoletni ples. 2601 SLUŽBO DOBI COMMEX Service group, d.o.o., Novo mesto, redno zaposlimo več čistilk iz okolice Novega mesta. B (031)790-622. 2507 HAO WEI, d.o.o., Slovenska Bistrica 75, kitajska restavracija, Hang Haivrt, zaposlimo natakarja. B (07)67 028 71. PRI MIRNI PEČI zaposlimo mizarja in pomožnega delavca. Miklič Anton, s.p., mizarstvo, Šranga43,8216 Mirna Peč, B (07)30 78 066 ali (041)637-114. DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Bar pri Marjanci, Šiška Marjanca, s.p., Jurka vas 1, Straža, B (031 )543-208. STANOVANJA OPREMUENO GARSONJERO s posebnim vhodom oddam. B (07)33 25 387. 2570 NOVO enosobno stanovanje, 50 m2, v centru Metlike, CK, KATV, prodam. B (07)363 5030. 2580 ŽENITNE PONUDBE UPOKOJENEC želi spoznati gospo, upokojenko, staro do 62 let, za skupno gospodinjstvo in življenje Stanovanje in hrana zagotovljena. Šifra: Pod Gorjanci 2604 Neodplačna objava Pa.p3.lo-t CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ vam ie na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na.telefonski številki S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto Izvedeli boste vse, kar vas zanima. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! ŽIVALI BIKCA SIVCA, 200 kg, prodam. B (07)30 85 529. 2559 4 PRAŠIČE, težke 100 kg, in bikca, starega 10 tednov, za rejo, prodam. B (07)30 25846. 2563 TELICO SIVO, brejo, in clio RT 1.2 prodam. B (07)30 89 717. 2564 2 PRAŠIČA, 140 in 150 kg, prodam po 370 SIT/kg. B(07)30 73 054 . 2565 PRAŠIČE,težke 110 do 120 kg, ugod-noprodam.B(07)3380485. 2567 PRAŠIČE za zakol, 130 kg, slamo v okroglih balah in silažne bale prodam. B (07)30 81 879 ali (031)784-293. PRAŠIČA, cca 130 kg, krmljenega z domačo hrano, in 10 m3 kalanih gabro-vih drv prodam. B (07)30 65 692. PUJSKE, težke 20 do 30 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. B (041 )598-224. 2573 PRAŠIČA za zakol, 150 kg, prodam. B (07)3081 784. 2584 BIKCA SIMENTALCA, težkega 200 kg, prodam. B(07)30 71 222ali(041 )800 430. 2574 BREJO KRAVO in teličke, stare 10 dni, prodam. B (07)30 7,8 029. 2575 2 PRAŠIČA, težka 120 do 130 kg, domača krma, prodam. B (07)30 71 302. 2576 PRAŠIČA, 160 kg, prodam. B (07)30 81 229. 2577 TELICO, brejo 8 mesecev, kravo po teletu in balirano seno prodam. B (07)30 71 249. 2579 PRAŠIČA, težkega do 150 kg, domača krma, prodam. B (07)30 82 353. PRAŠIČE, težke 190 do 220 kg, prodajamo po 350 SIT/kg. B (07)30 84343. 2586 PRAŠIČKE, težke 20 do 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Kandijska 68, (Žabja vas), Novo mesto. 2588 ČRNO-BELO TELIČKO, za nadaljnjo rejo, staro 5 tednov, prodam. B (07)30 78 981. 2589 PUJSKE, težke 25 kg, prodam. B (07)30 73 552. 2590 ČRNO-BELO telico, brejo 8 mesecev, prodam. B (07)30 43 024, po 15. uri. 170 KG težkega prašiča, domača krma, prodam. B (07)30 81 163.2596 PRAŠIČA, 180 kg, domača krma, prodam. B (07)30 71 297. 2598 SRNASTE KOZE, breje, prodam. B (031 >785-083, po 18. uri. 2602 |7|| j. Avtomehanika ^ Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto n 07/30 24-791 SVVIFT 1.0 3V že za 1,354.870 SIT SVVIFT 1.3 16V že za 1,467.870 SIT Po ADAC-u v svojem razredu najbolj varčno in najbolj zanesljivo vozilo. UGODNI KREDITI! Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI UST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_;_________________________________ ___________________________________________________________Pošta:____________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: Na kvizu RK zmaga OŠ Šentjanž TRŽIŠČE - Na kvizu “Mladi in gibanje Rdečega križa” v prostorih tržiške osnovne šole so se ekipe petih osnovnih šol (v zadnjem hipu je OŠ Boštanj odpovedala sodelovanje) pomerile v poznavanju mednarodnega gibanja RK in njegovih dejavnosti. Zmagala je ekipa OŠ Milana Majcna iz Šentjanža, pred ekipo OŠ Tržišče, 3. mesto pa je osvojila ekipa sevniške OŠ Sava Kladnika. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 72. letu nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat FRANC ZUPANČIČ Verdun 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojnega poslovili s spoštovanjem, izrazi sožalja, podarjenim cvetjem in svečami. Iskrena zahvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, Gasilskemu društvu Dobindol, GG Črmošnjice in delavcem Novolesa, govornikoma Bojanu Kobetu in Francu Murnu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podat, tiho, mirno si zaspal, v naših srcih vedno boš ostal. V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš FRANC DRAGMAN iz Medičeve ul. 4 v Bršljinu Skrb za zdrave dojke NOVO MESTO - Dolenjsko društvo za boj proti raku je v novembru v romskem naselju Brezje pripravilo predavanje za romska dekleta in žene. Rak je skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so po svetu pa tudi v Sloveniji različno pogoste. Bolnikov, ki obolevajo za rakom, je iz leta v leto več. Med vzroki za smrt so v razvitem svetu na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Dr. Nada But Cigler, specialistka patologije in ekologije iz novomeške bolnišnice, je zbrane poučila o skrbi za zdrave dojke. Društvo za boj proti raku si prizadeva za ozaveščanje žensk, da se same redno in pravilno pregledujejo. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto “Z? 07/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je ugasnilo življenje ljubljeni dragi ženi, mami, babici in sestri ERIKI METELKO roj. Kovač Tomšičeva ulica 4, Trebnje Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Cirilu Pungartniku za ganljiv govor, oktetu Lipa, trobilnemu kvintetu, pogrebni službi Novak, posebno pa se zahvaljujemo družini Okorn in družini Robida za nesebično pomoč ter vsem, ki ste pokojno pospremili k prezgodnjemu počitku. Žalujoči: mož Darko, sinova Daniel in Andreas z družinama, vnukinje Daniela, Jasmina in Tina ter ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga ohraniliv lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu starosti je nehalo biti srce naši sestri, teti in botrici PEPCI ŠURLA iz Stranske vasi 45 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in nam izrazili sožaljeter pokojni darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Komunale, pevcem iz Šmihela ter g. Ivanu Ašiču za poslovilne besede. Lepa hvala Domu starejših občanov Šmihel za nego pokojne v zadnjih mesecih življenja ter vsem, ki ste jo cenili in spoštovali. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Ni večje bolečine, kol v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) 11. decembra 2001 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, očka in dedek ROMAN ČELESNIK Škocjan 34 Vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala. Žena Jožica ter sinova Miran in Samo ZAHVALA Kogar imaš rad. nikoli ne umre-le daleč je... Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in tasta RADETA MALIN OVIČ A iz Ul. Ivana Roba 33 v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Snežana, sin Radomir z ženo Suzano ZAHVALA Prazen dom je In dvorišče, zaman oko te naše išče. V srcih naših boš živela kot skrbna mamica in žena. Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, svakinje, tete in botre MARIJE DERGANC roj. Levstik iz Češče vasi 21 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku Antonu Marinku za lepo opravljen obred, pevcem, organistki Tončki in pogrebni službi Komunala. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu 2. decembra 2001 pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, sin Jožko in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta JOŽEFA HROVAT iz Stranske vasi 32 pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Pišku in zdravstvenemu osebju Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Revoza Novo mesto, sodniku za prekrške Novo mesto in Zdravstvenemu domu Metlika, g. kaplanu iz Šmihela, pevskemu zboru Ruperčvrh, pogrebni službi Komunala Novo mesto in izvajalcu Tišine. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ata, lepo je bilo s tabo živeti! V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri ata, dedek in tast FRANC ŠINKOVEC Ločna 26 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in tolažilne besede. Lepa hvala sodelavcem Oddelkov kontrole gotovih izdelkov in Sintezi I, Krka, tovarna zdravil. Žalujoči: vsi njegovi najdražji ZAHVALA Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica MARIJA KRIŽNIK s Sela pri Mirni Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za pomoč in izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Posebna hvala kolektivu TOM-a iz Mokronoga in KS Mirna. Hvala tudi g. dekanu za lepo opravljen obred, ge. Logarjevi za ganljive besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste se poklonili spominu pokojne in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 47. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, mož in oče FRANCE SLAK iz Stopič 98 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojniku stali ob strani in ga bodrili v času njegove hude bolezni. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, delovni organizaciji Labod, Mini clubu, učencem 3. e-razreda gimnazije Novo mesto z razredničarko za podarjeno cvetje, izraze sožalja in sveče. Zahvala tudi dr. Baburiču, g. župniku za opravljen obred, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Oklešen, sosedom za podarjeno cvetje, izraze sožalja, denarno pomoč in lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k preranemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi PORTRET TECjA TEdlNA Jože Pavlišič Čeprav je matematika močno povezana z njegovim življenjem in delom, se sam nima za pravega matematika. Pri matematiki sicer kot učenec nikoli ni imel težav. Da mu to področje leži, so najprej opazili njegovi vrstniki, ko jim je pomagal pri nalogah. “Matematika zahteva določen delovni pristop," pravi, vendar meni, da je po krivem označena kot “težka ". Tako se je Belokranjec s Črešnjevca pri Semiču bolj po naključju kot iz lastne želje vpisa! na študij matematike in fizike. “Morda sem celo bolj uživaI pri fiziki pri matematiki, "ugotavlja zdaj, ko gleda nazaj. Po končanem študiju je najprej tri leta poučeval matematiko na OŠ v Črnomlju. Kasneje sta si z ženo, tudi matematičarko, našla delo na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, kjer sta dobila še danes dragocene izkušnje, ki jih je z njima delil prof. Ivan Štalec. Ko sta se preselila v Črnomelj, je bil 8 let direktor takratnega Centra srednjih šol, kjer je tudi poučeval. Prizna, da je vedno zahteva! delo. Čeprav so se ga mnogi bali, češ da je strog, je skušal biti pošten do učencev. Laži in pretvarjanja nikoli ni prenesel. Kot učitelj je bil vedno pozoren, če je neznanje posledica nedela ali resnih težav z razumevanjem učne snovi. “Vsak učitelj ima svoje metode poučevanja, ki se razlikujejo in niso prenosljive, " pravi. “Vedno pa je treba imeti red, ki ga učitelji dosegamo na različne načine. Vzgoje ne moremo ločevati od poučevanja, saj sta obe dejavnosti med seboj premočno povezani." Ker meni, da za učitelja ni dobro, če je predolgo v istem okolju, se je leta 1991 na povabilo prof. Jožeta Škufce, takratnega predstojnika območne enote Zavoda RS za šolstvo, na enoti zaposlil kot svetovalec za matematiko. Letos je za pomembne strokovne dosežke pri spremljanju kurikula gimnazijskega programa in zaključnih izpitov ter poklicne mature v srednjih strokovnih šolah prejel Zavodovo priznanje. “Priznanja sem biI vesel, saj pomeni, da so moja prizadevanja, kljub temu da moje delo ne poteka na očeh javnosti, opažena, za to pa so zaslužni predvsem moji ožji sodelavci, ” poudari. Jože Pavlišič že 10 let sodeluje tudi pri tekmovanjih osnovnošolcev iz matematike za Vegova priznanja, na katerih so se kot tekmovalci predstavljali tudi njegovi zdaj že odrasli otroci, čeprav se danes nobeden od njih ne ukvarja z matematiko poklicno. “Vto jih tudi nikoli nisem silil, "pravi. Vsak je imeI možnost, da je sam izbral svojo pot. Je pa ponosen, kadar se številna družina nekajkrat na leto zbere. IRENA PAVLIČ Včeraj še zdrava, danes mrtva Tragična smrt 16-letne dijakinje P. K. iz Bele krajine zaradi meningokokne sepse - Bolezen, ki je redka, nalezljiva, zato pristojni storili vse potrebno - Panika odveč NOVO MESTO - V torek, 4. decembra, zvečer so starši kar na lepem izgubili 16-letno hčerko, njeni sovrstniki pa prijetno in prijazno sošolko in prijateljico. P. K. je namreč napadla posebna bakterija Meningokok, ki je sicer pri določenih ljudeh stalno prisotna, če se razvije v bolezen, kar se najpogosteje zgodi pri mladih med enim in devetnajstim letom in to v zimskem času, pa je ponavadi usodna. “Pacientka je imela najtežjo obliko te nalezljive bolezni in v nekaj urah seje njen organizem sesul kot hiša od spodaj navzgor,” je na novinarski konferenci pojasnil strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto Josip Smodej, dr. med. Pacientka se je prvič slabo počutila že v ponedeljek popoldne, ko je dobila vročino. Ponoči ni imela težav, v torek zjutraj je ponovno imela zvišano temperaturo, dopoldne pa stajo napadla še driska in bruhanje. Ob 13. uri so jo pregledali v črnomaljskem zdravstvenem domu, naredili labo- PODPISI V ŽALNO KNJIGO - Smrt dijakinje je njene sošolce in vse ostale v Šolskem centru Novo mesto močno prizadeta. V avli so se v sredo podpisovali v žalno knjigo. (Foto: L. M.) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kdo vozi smeti v gozd nad Srebrniče? - Poskrbeti za revnejše - Osmrtnice v Črnomlju polne slovničnih napak - Pohvala sestram v porodnišnici - Zakaj blok tako blizu? Četrtek. Takoj po šesti je zazvonil telefon. Najprej se je oglasil A. P. iz Srebrnic pri Novem mestu, ki opozarja vse, ki vozijo smeti, železje in druge odpadke na staro cesto v gozdu nad Srebrničami, naj s tem prenehajo. “Spet je nastalo divje odlagališče, čeprav smo to mesto krajani z akcijami že počistili. Sumim, da gre za graditelje novih hiš na Brodu, saj se na odlagališču najdejo stara okna, omare, tapisoni ipd.” Jože iz Krškega je opozoril, da se v Posavju vse več ljudi ubada z revščino in se bori za golo preživetje. “Zato me moti, da nuklerka spušča toplo vodo v Savo. To je trošenje energije, v prazno, ki bi se jo dalo uporabiti npr. za ogrevanje,” je predlagal. Ukinjanje prog vlakov Slovenskih železnic vznemirja ljudi, kot vse kaže, tudi v Beli krajini. Danica iz Črnomlja se je z vlakom dvajset let dnevno vozila v službo v Novo mesto, “Zdaj pa imam zelo slabe veze in se bo treba znajti drugače, verjetno brez avta ne bo šlo. Pozimi bo to še težje,” je razočarana in r----------------------------X Halo, tukaj je DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. menda še mnogi drugi. Opozorila pa je še na eno stvar. Že dlje časa zgrožena opaža, s kakšnimi slovničnimi napakami so napisane osmrtnice, ki visijo na oglasnih deskah. “Še tistih nekaj besed, ki manjkajo v obrazcu, je napisanih narobe (začetnice, krajšanje itd.). Moja prijateljica, ki je pred kratkim imela smrt v družini, je bila zelo razočarana in prizadeta. Saj to vendar vse plačamo! Kdo piše take osmrtnice, saj bi jih še osnovnošolski otrok pisal pravilneje!” je še dodala Belokranjka. Ob Ulici Slavka Gruma v Novem mestu oz. na Drski podjetje Begrad že dober mesec dni gradi velik, sodoben stanovanjski blok. Novomeščan iz tega naselja pravi, da je sicer pohvalno in prav, da bo dolenjska metropola vendarle prišla do novih stanovanj, zanima pa ga, kako je možno, da bo zgradba, ki bo zelo visoka (pet nadstropij), stala tako blizu sedanjih blokov. “Okrnjena bo kvaliteta bivanja, stanovalcev, med katerimi smo nekateri tudi lastniki teh stanovanj, pa ni nihče nič vprašal, kar ni prav,” je povedal. Načelnik Upravne enote Novo mesto Jože Preskar je pojasnil, daje gradbeno dovoljenje izdano na podlagi veljavne zakonodaje. “Prizadeti” občani pa so imeli možnost sodelovanja in dajanja pripomb v času razgrnitve in sprejemanja zazidalnega načrta Mrzla dolina, kar pa je delo občine. Med klici se je znašla tudi pohvala, tokrat novomeški porodnišnici. Mamica iz Šmarjeških Toplic, kije pred mesecem dni rodila Majo, ne more pozabiti prijaznosti medicinskih sester, zlasti Danice, Betke, Renate in Majde. “Bilo je težko, punčka je morala v inkubator, toda z njihovo ustrežljivostjo in toplino se je vse dalo lažje prenašati. Hvala.” L. M. DRUŽINSKI GLASBENI PORTRET- Ivan Jerina, njegova dva sinova, nečak in trije vnuki marsikdaj urežejo kakšno skupaj, še lažje pa bo, ko bodo tudi naj mlajši trije igrali na “prave" inštrumente. Na fotografiji (z leve): 8-lelni Simtm Jerina, 10-letni David Žalec, trobentača Ivan ml. in Andrej Jerina, 7-letni Domen Žalec, Peter Štubljar s trobento in Ivan Jerina st. s tenorjem. (Foto. M. B.-J.) ratorijske preiskave in prvi hemoglobin. Nekaj minut pred 15. uro sojo že prepeljali v novomeško bolnišnico in jo sprejeli na otroški oddelek. “V eni uri, ko so bili v rekordnem času opravljeni vsi pregledi in zahtevne preiska- šole - je povedala, da učitelji in učenci šole kar ne morejo sprejeti te strašne vesti in dojeti, da njihove dijakinje ni več. “Bila je veselo dekle, rada je prisluhnila in pomagala svojim sošolcem. Rekli so ji kar sonček.” TRAGIČNA SMRT DIJAKINJE - O tem sta na novinarski konferenci spregovorila Josip Smodej, dr. med., in Zvonka Krištof. (Foto: L. M.) ve ter izpeljana terapija, se je njeno stanje zelo poslabšalo. Premestili smo jo v prostore EIT internega oddelka, toda kljub ustrezni terapiji je bilo njeno stanje od minute do minute slabše in dekle je ob 19.15 umrlo,” je povedal Smodej in pojasnil še, da je bila pri pacientki postavljena diagnoza meningokokni meningitis in Fu-drujantni septični šok z ARDS in dise-miniranimi krvavitvami, kar povzroči bakterija meningokok. Omenjena bakterija je stalno prisotna vsak dan v našem življenju, za razvoj bolezenskega stanja pa je potrebno neka sprememba v organizmu, zadostuje že viroza. Prenos je kapljičen, odpornost bakterije izven telesa pa je majhna. Razvoj bolezni je izjemno hiter, od nekaj ur do enega dneva, smrtnost pa je velika, od 15 do 20 odstotkov. Leta 1991 je v Sloveniji za to boleznijo zbolelo 26 ljudi, lani 9-2 sta umrla. Po besedah dr. Smodeja na Dolenjskem v zadnjih desetih letih ne pomnijo takega primera. Ravnateljica zdravstveno-kemijske šole v Šolskem centru Novo mesto Zvonka Krištof - dijakinja je obiskovala drugi letnik srednje zdravstvene Kot velja po Zakonu o nalezljivih boleznih, so tudi v tem primeru bolezen prijavili Zavodu za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja, kjer so ukrepali, kot je treba (spremljanje epidemiološke situacije, zaščita z antibiotikom za osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnico), “tako da sta strah in panika odveč,” sta poudarila tako Krištofova kot Smodej. V sredo so strokovnjaki prišli na šolo in povedali vse potrebno, sošolci pokojnega dekleta so dobili pisno informacijo, razdelili so jim tudi ustrezno zaščito. “Informirali smo tudi ostale dijake in učitelje šole, saj je vladala kar panika. Starši so klicali, saj jih je • Cepljenje za zaščito pred meningo-kokno okužbo se v Sloveniji izvaja le v primerih potovanja v države, kjer obstaja velika možnost okužbe, npr. sub-saharska Afrika in Savdska Arabija. strah za svoje otroke. Kogar kaj skrbi, se še vedno lahko obrne na zdravstveni dom. Po naročilu zavoda smo tudi temeljito očistili prostore šole,” je povedala Krištofova. L. MURN Ansambel sedmih sorodnikov Metličan Ivan Jerina st. navdušil za igranje sinova, nečaka in vnuke, ki že ubrano igrajo skupaj METLIKA - Ivan Jerina st. iz Metlike je pred natanko pol stoletja kot enajstleten fantič začel s tenorjem igrati pri metliški Mestni godbi. Takrat najbrž niti slutil ni, koliko Metličanov bo naučil igranja na pihala, trobila in tolkala, med njimi tudi svoje tri otroke in nečaka. Sedaj pa uči že vnuke. Ivan Jerina st. je dolga leta igral pri Mestni godbi, jo vodil ter učil v Glasbeni šoli. Ker kadra v tistih pionirskih časih ni bilo dovolj, je pač moral učiti vse inštrumente, na katere so igrali v godbi. Že pred dvajsetimi leti so na njegovo pobudo pričeli v glasbeni šoli s komornim trobilnim ansamblom, v katerem so se glasbeniki precej menjavali. A odkar so leta 1997 ustanovili društvo Muzikus, je v njem začel igrati trobilni ansambel z dokaj stalno zasedbo. Poleg Ivana st. igrata še njegova sinova Ivan ml. in Andrej, nečak Peter Štubljar, občasno pa še kdo. Zadnji dve leti Ivan poučuje tudi vnuke, ki živijo v Novem mestu. Sedaj sicer še igrajo na blok flavte, vendar David Žalec, sin Ivanove hčerke Lidije, ki je prav tako igrala pri metliški Mestni godbi, že poskuša s klarinetom. Simon Jerina, sin Ivana ml., bo najbrž poprijel za trobento, Domen Žalec pa se še ni odločil za inštrument. Medtem ko komorni trobilni ansambel Muzikus uspešno nastopa s staro in resno glasbo ter priredbami belokranjskih ljudskih, pa se je vseh sedem skupaj doslej v glavnem predstavilo le v družinskem krogu. Prvič so javno nastopili letošnjo jesen na predstavitvi družin, ki jo je v v ljubljanskem Leku pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Čeprav je, odkar se je Ivan st. upokojil, vsem glasba le konjiček, pa je njegova želja, da bi tudi vnuki nadaljevali že dokaj dolgo glasbeno tradicijo v njihovi družini. M. BEZEK-JAKŠE Kreativne delavnice in Unicefove voščilnice NOVO MESTO - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto obvešča vse otroke in starše, da vsako soboto v decembru potekajo kreativne delavnice na temo Veseli december, in sicer v Zadružnem nakupovalnem centru v Žabji vasi od 10. do 13. ure ter v BTC-ju od 9. do 12. ure. V prazničnem decembru pa se lahko svojih sorodnikov in prijateljev spomnite z Unicefovo čestitko ali Unicefovim darilom in na ta način omogočite milijonom otrok in mater po vsem svetu lepši in prijaznejši jutri. Unicefova prodajalna v Rozmanovi ulici 30 v Novem mestu je odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure.