Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.,' Trst 431, — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464. Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. Lir 25. — NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru. Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 25______________TRST, ČETRTEK 11. NOVEMBRA 1954, GORICA__ LET. III ■Mi mn » il in jiiiisim in solini Po dolgoletnem sovraštvu sta se državi pomirili - Kakšne bodo posledice v naši deželi Sovjetska zveza je 6. novembra slovesno obhajala 37. obletnico oktobrske revolucije. Podpredsednik vlade Saborov je pri tej priliki govoril pred Malenkovom, Molotovom, poglavarjem države Vorošilovom, tajnikom stranke Hruščevom in diplomatskimi predstavniki tujih držav tudi o Jugoslaviji. Njegove besede so izzvale v mednarodni javnosti veliko pozornost. Z njimi je namreč oznanil svetu konec tako imenovane hladne vojne, ki je skoro 6 let divjala med Rusijo in Jugoslavije ter ogražala spokojnost na Balkanu in s tem mir v Evropi. Sahureva uradna izjava, da sc je Sovjetska zveza odločila, pomiriti se z Jugoslavijo in obnoviti z njo prijateljstvo, je iznova postavila v osredje političnih razmotrivanj vprašanje odnosov med tema dvema slovanskima državama. Ljudje sc sprašujejo, kako je bilo mogoče, da sta se tako krvavo sprli, in kakšni so vzroki, da je sedaj Moskva ponudila Jugoslaviji spravo. Razdor in bučni prelom med obema deželama je 1. 1948 tem bolj iznenad il svet, ker je jugoslovanski komunizem vzgajal svoje pristaše v brezmejni ljubezni do Sovjetske Rusije, v kateri jih je učil gledati ideal pravične delavske in kmečke države ter domovino svetovnega proletariata. Zavoljo Sovjetske Rusije so mnogi jugoslovanski komunisti šli v ječe in pregnanstvo, mnogi so z njenim imenom na ustih umirali. TEŽKI SPORI MED VOJNO Prva, široki javnosti prikrita navzkrižja so nastala v teku narodnoosvobodilne vojne. Ko so Hitlerjeve in Mussolinijeve vojske vdrle v Jugoslavijo in se je ljudstvo dvignilo proti okupatorju, je bil Tito mnenja, da je napočila zgodovinska ura socialne revolucije. Borbo proti okupatorju je treba spremeniti v borbo proti obstoječemu političnemu in družabnemu redu stare .Jugoslavije, kar naj spravi na oblast komuniste. Ta Titova politična zasnova je naletela na nepričakovan Stalinov odpor. Stalinovo mnenje je bilo, da je prva in glavna naloga narodnoosvobodilnega gibanja izgnati iz, dežele okupatorja. Socialni prevrat je treba odložiti na poznejše čase. Titova revolucionarna gesla in dejanja so bila po njegovem prepričanju škodl jiva : oteževala in celo one- mogočila bi enotno borbo proti tujcu in po nepotrebnem dražila Angleže in Àmerikan-ce. Da bi se ne zameril Angležem, je Stalin na različne načine hotel dokazati, da Sovjetska vlada ne podpira revolucionarnih Titovih stremljenj. Zato je ves čas- vojne vzdrževal dobre odnose z vlado kralja Petra v Londonu in ji Pelo predlagal pogodbo o zavezništvu. Ko je Avnoj, najvišje predstavništvo partizanskega gibanja, I. 1943 sklenil v Jajcu, da prepove' kralju Petru povratek v domovino, ter se proglasil za nositelja vse zakonodajne in riprovile oblasti na osvobojenem ozemlju, je Stalin ostro protestiral. Sklepe v Jajcu je o-značil za »udarec v hrbet Sovjetski zvezi«. V času narodnoosvobodilne borbe ni Rusija poslala Titu tako rekoč nobene pomoči. Vsa pomoč je prihajala iz Velike Britanije. Ko je Tito brzojavil Stalinu, naj ga Sovjetska zveza, če mu že ne pomaga, vsaj »ne ovira« v njegovi borbi, se je Stalin silno razjezil. Georgi] Dimitrov, voditelj bolgarskih komunistov, jo pripovedoval, da je Stalin od besa topotal z nogami po tleli. NASPROTSTVO ZNAČAJEV Proti koncu vojne se je Tito prvič sestal s Stalinom. Že pri prvem srečanju sta trčila drug ob drugega. Stalin je bil vsemogočni gospodar Rusije in ni bil navajen, da mu kdo-oporeka. Tito pa je imel običaj, odkrito povedati svoje mnenje. »Pazite,« je rekel Stalin Tilu, »buržoazija v Srbiji je zelo močna.« »Tovariš Stalin,« je odvrnil Tito, »s tem vašim glediščem se ne strinjam. Buržoazija v Srbiji je zelo šibka.« Stalin je umolknil in se namrščil. Drugi pri mizi : Molotov, Mailenkov, Ždanov, Beri-ja so kar odreveneli. Nastalo je mučno ozračje- Vsemogočnost in oblastnost Stalinova je bila. tolika, da se mu niti najožji sodelavci niso upali ugovarjati. Tito in ostali Jugoslo- Tsti čas so bili v Moskvi tudi Bolgari in drugi inozemski komunistični veljaki, ki so bili prišli na pogreb predsednika države Ka-linina. Zanje je bila postavljena tribuna na levi od Stalinove, ki je prisostvoval svečanostim v krogu svojega centralnega kom itela. Naenkrat povabi Stalin Tita, naj se preseli na njegovo tribuno, medtem ko so vsi ostali gostje morali ostati na svojih mestih. Na skupnih razgovorih z Bolgari je Stalin hvalil Tila, starega in zaslužnega Dimitrova pa tako zmerjal, da je revež spreminjal barve in je bilo vsem nerodno. Ko se je konec -septembra 1947 prvič sestala Kominforma v zahodni Poljski, sta Kardelj in Djilas dobila nalogo, naj podvrže!a kritiki medvojno politiko italijanske in francoske komunistične stranke. To sta rada storila. ker se že tako nista strinjala z njihovo politiko. Toda s tem sta se zamerila dvema največjima komunističnima organizacijama v Evropi. Francoz Duel os je trepetal od srda in ni hotel z nikomer več govoriti. Obenem si je Stalin prizadeval, da se Ju- vani, s katerimi je Stalin pozneje stopil v stik, pa so bili druge vrste ljudje. Govorili so odkrilo in brez strahu. Razume se, da so se Stalinu zamerili. Zameriti se Stalinu je tedaj pomenilo zameriti se Sovjetski zvezi, zakaj Stalin je bil silna osebnost, k' je narekovala vso notranjo in zunanjo politiko države. Sklenil je ukrotiti Tita in podvreči s temi Jugoslavijo svoji volji. Kot izredno prekanjen in sposoben politik je zasnoval v ta namen kaj pretkan načrt. Tita je začel naenkrat poveličevati, ga na vse načine odlikovati, da bi vzbudil v komunistih ostalih dežel ljubosumnost. Dne 26. maja 1946 je bil Tito zopet sprejet v Kremlju. Ko je s spremstvom vstopil v sobo, je Stalin slišno šepnil Molotovu: »Vja-čcslav Mihajlovič, poglejte, kako lepi ljudje, krepki ljudje, krepak narod!« Po končanih razgovorih je Stalin povabil vse skupaj na večerjo, ki je trajala do 3. ure zjutraj. Med napitnicami se je duhovito šalil in risal značaje posameznih evropskih komunističnih voditeljev. Togliattija je ocenil za profesorja, ki zna napisati dober članek, ne zna pa zbrati ljudi in jih voditi k enotnemu cilju. O Titu se je izrazil takole.:, »Tito se mora varovati, da se mu kaj ne zgodi . . . Jaz ne bom dolgo živel, on pa ostane za Evropo.« Ko se je razpoložil, je Stalin začel plesati, nato je prijel Tita pod pazduho, ga trikrat dvignil v zrak in pil z njim bratovščino. goslovani sprejo tudi z zapadnimi velesilami. Čeprav so Amerikanci in Angleži bili v veliki večini antikomunisti, so koj po vojni gojili velike simpatije za jugoslovanske partizane in njih osvobodilno borbo. O tem se je lahko prepričal na lastne oči vsak naš človek v -dneh, ko so Amerikanci in Angleži prišli v naše kraje in še pozneje za vlade polkovnika Bowmana. Tedaj je imela Jugoslavija priložnost, da se z zapadnimi državami pogodi ter ustvari z njimi zavezniške in prijateljske odnose. Vendar to ni hodilo prat Stalinu in njegovim političnim načrtom. Njeg'ov interes je bil, da sc odnošaji med Jugoslavijo in zapadem čimbolj zaostrijo, tako da bi postaji popolnoma in v vsem odvisna od Sovjetske zveze. JUGOSLAVIJA JE OSAMLJENA In res se je Stalinu posrečilo- spreti Jugoslovane z zapadom. Istočasno se je trudil, da bi spravil Jugoslavijo tudi gospodarsko pod svojo oblast. (Nadaljevanje na 3. strani) S hvalisanjem ga je hotel pogubili NOVICE Z VSEGA SVETA VELIK CHURCHILLOV GOVOR Winslon Churchill, ki bo konec tega meseca dopolnil 80 let, je imel ta ponedeljek v Londonu pomemben govor. »Živimo v času«, je rekel, »ko je od razpoloženja ljudi odvisna njih usoda. Če hočejo doživeti dolgo dobo miru in blagostanja, zadostuje, da se obnašajo drug z drugim miroljubno' in prijateljsko, in znanstvo jim bo dalo več, kakor si lahko sanjajo. Če se pa žele prepirali in se jim zdi zabavno, da se medsebojno napadajo, ni nobenega dvoma, da se lahko v vsakem trenutku pobijejo neprimerne hitreje in v neprimerno večjem obsegu kakor kadarkoli v preteklosti. Naj izbirajo!« O NEMČIJI, RUSIJI IN TRSTU »Po mnogih dvomih in razočaranjih«, je dejal, »smo imeli tu v Londonu zasedanje, na katerem je 9 zapadnih držav sklenilo, naj Nemčija sodeluje pri obrambi Evrope, ne da bi zaradi tega ogražala varnost Francije.« Ko bodo sporazumi podpisani in potrjeni, bo staro francosko-nemško nasprotstvo lahko prešlo iz stvarnosti v zgodovino«. »Spadam med tiste«, je nadaljeval, »ki verujejo, da bi se dežele zapada in vzhoda morale potrudili, da žive v miru in prijateljstvu. Mi se ne strinjamo s sovjetskim komunizmom in z njegovim sistemom ene stranke. Toda če njim ugaja, da iim vladajo uradniki, je to stvar, ki se njih tiče; glavno je, da ne ogražajo varnosti in svobode drugih.« O Trstu je rekel, da je dolgo časa bil vzrok težkih trenj med sosednima narodoma ter prizadeval »skrbi in stroške« tudi Veliki Britaniji. Sedaj je bil s »prijateljskim in pametnim sporazumom« spor poravnan. VODKA DELA ČUDEŽE Ob obletnici oktobrske revolucije so Rusi povabili predstavnike zapadnih držav na slavnostno kosilo v Kremelj. Poleg Malenko-va so prisostvovali pojedini vsi vidnejši sovjetski voditelji in diplomati. Vsi, gostitelji in povabljenci, so bili prav Židane volje. Vodka je tekla v potokih. Ko je francoski veleposlanik hotel odgovoriti na Molotovo napitnico, ga je ta prehitel in smehljaje dejal: »Oh ne, gospod veleposlanik, ne smete piti vode, sicer niste pravi Francoz!« Diplomat si je bil namreč ravno natočil vodo. Omizje je zajel prisrčen smeh, ki ga je še povečala Malenkova pripomba: »Glejte, ekscelenca, opazujejo vas vsi svetniki!« Pri tem je pokazal na sveto podobo, ki je ostala še iz časov carizma na steni dvorane. Živčna vojna med vzhodom in zapadom je vsaj za kratek čas prenehala. Svet se zaskrbljeno vprašuje, ali ne bo zopet vzplamtela, ko bo ponehal blagodejni vpliv ruske vodke. NOVO IZZIVANJE V torek popoldne so iz vozov openskega tramvaja odstranili vse slovenske in angleške napise. Ostali so le italijanski. Slovenskih potnikov se je polotila silna ne-volja. Ogorčeno so protestirali ter napadali sprevodnike. Ti so se branili, da niso krivi. Odgovorno je podjetje. Vest se je takoj razširila in izzvala med tržaškimi Slovenci srdito nezadovoljnost. 'Li- ko se izvaja posebni statut! — so ljudje mrmrali. Da je Slovence pomirilo, je podjetje dalo spet namestiti slovenske napise. MEŠANA KOMISIJA Dne 15. novembra se sestanejo v Beogradu zastopniki Italije in Jugoslavije, da sestavijo stalno mešano komisijo, kakor je določeno v sporazumu o Trstu. Šele ko stopi ta odbor v življenje, se bo začel statut o narodnih manjšinah praktično izvajati. V Beogradu bodo razpravljali tudi o obmejnem prometu in o dokončni meji med conama A in 13. POSLEDICE SPORAZUMA Jugoslavija in Italija sta povišali svoji diplomatski predstavništvi v Beogradu in Rimu v veleposlaništvi. Enoten nastop vseh slovenskih občinskih zastopnikov V nedeljo so se sestali v Trstu vsi slovenski župani in občinski svetovalci iz vseh občin našega področja. Po obšir= ni razpravi so soglasno izvolili odposlan^ stvo z nalogo, da prouči statut londonskega sporazuma in da zaradi čimprejšnjega iz= vajanja njegovih določil stopi v stik z za= stopniki tukajšnjih oblastev. AVSTRIJA IN TRST Podtajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu Kreisky je izjavil, da se Avstrija ne bo zanimala za tržaško pristanišče, če ne uvedejo mednarodne uprave nad luko. Pristavil je, da morajo italijanska oblastva znižati železniške in carinske pristojbine ter modernizirati pristaniške naprave, sicer bo Avstrija usmerila svoj izvoz v Hamburg. Avstrija je lani izvozila skozi Trst kakih 68 odstotkov svojega blaga. SAARSKO VPRAŠANJE Kancler Adenauer ima velike težave zastran Posarja. Njegov dogovor z Mendès-Franceom je naletel v Nemčiji na veliko-nasprotovanje. V čem so težave? Ob koncu vojne je Francija zasedla s premogom bogato deželo, postavila v njej posebno vlado in poseben parlament, ki je proglasil odcepitev od Nemčije in dal Nemčiji pravico, da pokrajino vojaško brani in jo zastopa pred inozemstvom. Ker ie njeno prebivalstvo popolnoma nemško, Nemčija odcepitve nikoli ni priznala. Ravno tako je odklonila predlog, naj bi Posarje ne spadalo niti k Nemčiji niti k Franciji, temveč evropeizira. Adenauer je v pogajanjih z Mendčs-Fran-ceom dosegfel, da se je sedanja ureditev Posarja označila za začasno. O njegovi končni usodi bo odločala bodoča mirovna konferenca. Agitacija za priključitev k Nemčiji je v Posarju odslej dovoljena. S temi Adenauerjevimi uspehi pa mnogi j Nemci niso še zadovoljni. Zahtevajo, naj se že sedaj prizna, da je Posarje del Nemčije, j ZA SVOBODO LJUDSKE PROSVETE »Zveza južnotirolskih gledaliških odrov« je na svojem zadnjem občnem zboru pozvala državne in deželne poslance, naj zahtevajo čimprejšnjo spremembo predpisov o cenzuri gledaliških predstav. Danes mora vsako podeželsko društvo po siati za sleherno prireditev prošnjo v Rim in priložili dobeseden italijanski prevod cele i-gre. Koliko dela in stroškov! Tirolci zahtevajo dvoje: prošnje naj se rešujejo v Bocnu in ne v Rimu; oblastvu naj se predloži nemško besedilo igre brez prevoda. Uradnik mora poznati jezik prebivalstva, saj zato ga ljudstvo plačuje. ATOMSKI MIR Lord Coleraine, član angleškega odposlanstva. ki je obiskalo Sovjetsko zvezo, je imel te dni govor. Ruske množice, je dejal, se a-(omske vojne bolj boje kakor narodi na za-padu. Strah pred atomskimi bombami nam bo ohranil mir. Danes se nam zdi, da ta bomba ograža svet, po sto letih pa se bo izkazalo, da ga je rešila. HAILE SELASIJEVA MODROST Abesinski cesar je napisal neki Angležinji v spominsko knjigo naslednji izrek: »Največji vir sporov med narodi je v tem, da prenašaš kršenje zakona in pravice, a pri tem izkazuješ napadalcu spoštovanje, njegovo žrtev pa preziraš.« V teh besedah ie zapopadena 25-letna zgodovina sveta med dvema svetovnima vojnama in usoda njegove abesinske domovine. ZASLUŽENI POKOJ Z zmago ameriške demokratske stranke so republikanci zgubili pravico do- predsedni-štva raznih komisij v senatu. Tako je Mac-Cartliy prenehal biti predsednik odbora zai ugotavljanje protidržavnega delovanja. To je razveselilo veliko večino Amerikan-cev obeli strank, saj So bili že vsi do grla siti njegovih sumničenj in napadov na najuglednejše javne delavce. MaeCarthv je videl skoraj v vsakem človeku ruskega vohuna in filokomunista. Zato so mu vzdeli naziv »lovec na čarovnice«. LJUBITELJ GLASBE Ko je orkester :z Dijona imel pred kratkim skušnjo 3. Beethovnove sinfonije, so se tiho odprla vrata v dvorano. Flavtist je preplašeno kriknil: v kotu je stal ogromen bik, ki je bil zbežal iz klavnice. Mirno je poslušal glasbo. Ko je orkester prenehal, se je grozeče pripravil na naskok. Dirigent da brž znamenje in orkester začne spet igrati. In glej, bik seje mahoma umiril. Godci so se igraje oddaljevali, bik jim je krotko sledil na cesto, od koder so reveža spravili spet v mesnico'. POROKA ZA VSAKO CENO V francoski občini Siros sta se dva zaročenca hotela brezpogojno na določen dan poročiti, čeprav je bila v vasi poplava. Sosedje so ju peljali na visokem vozu z volevi proti cerkvi in županstvu. Voda je pljuskala volovem do trebuhov. Župan je šel peš. Da bi si j ne pomazal obleke, jo je zvil v culo in dal sj .čevlji na glavo in tako pricapljal na urad v ! spodnjih hlačah. Odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo (Nadaljevanje s 1. strani) Njegovi predstavniki so bili nasprotni, da si Jugoslavija ustvari lastno težko industrijo. »Čemu vam bo težka industrija?« je dejal Stalinov zastopnik J utero v. »Na Uralu imamo vse, kar vam je treba.« Jugoslavija naj bi dobavljala Rusiji rude in druge surovine, stroje in orožje pa kupovala v Sovjetski zvezi ter bila tako od nje odvisna. Za izkoriščanje naravnih bogastev Jugoslavije je Stalin predlagal ustanavljanje mešanih jugoslovansko-sovjetskih družb, ki naj bi prodajale Rusiji po izredno nizkih, izjemnih cenah svoje izdelke in surovine. Ko se je imela osnovali mešana petrolejska družba, so Stalinovi ljudje zahtevali, naj se jugoslovanska petrolejska ležišča ne štejejo v jugoslovanski kapital, češ da je po Mar-xu petrolej le del mrtve prirode. V mešanih družbah naj bi Rusi imeli premoč in preko njih vse jugoslovansko gospodarstvo v svojih rokah. Naravno je, da so se Jugoslovani temu u-pirali. Toda Stalin se je pripravljal, da v primeru potrebe odpor Tita in njegovih somišljenikov stre. Iskal je svoje zaupnike in pomagače v jugoslovanski vojski, med urad-ništvom, v policiji in v gospodarskih podjetjih. Posrečilo se mu je dobiti nekaj svojih ljudi celo v vladi in centralnem komitetu stranke. NOBELOVA NAGRADA Na Švedskem podeljujejo učenjakom, u-metnikom in drugim za človeštvo zaslužnim ljudem tak» imenovane Nobelove nagrade. Denar jemljejo iz obresti velikanskega premoženja, ki ga je v ta namen zapustil švedski bogataš Nobel. Za liziko in kemijo so prejeli letos nagrado 2 Nemca in 1 Amerikanec. Znašala je približno 22 milijonov lir. Zares prav —■ »no-bel«! ČUDNI ZAVEZNIKI Preteklo nedeljo so bile v južnoitalijanski občini Solopaca volitve, pri katerih so se združili na skupni listi misini, monarhisti in — komunisti. Zmagali sicer niso, a njih skupni nastop je zelo značilen pojav v političnem življenju južne Italije. LETEČI KROŽNIKI V zadnjih dneh pišejo, da so se žareči leteči predmeti zopet pojavili nad Avstrijo, I-talijo in drugod. Angleško vojno ministrstvo je s svojimi radar napravami ugotovilo, da so v preteklih tednih preletele nebo Velike Britanije cele skupine predmetov, ki so podobni letalom, o katerih nihče ne ve, od kod prihajajo. 0 letečih krožnikih je bilo napisanih že mnogo knjig. Nekateri trde, da frče ti ognjeni drobci iz vsemirja in lahko prinesejo nad nas smrt in nesrečo. Drugi ugibajo, da krožnike pošiljajo- prebivalci bližnje zvezde Mars, od koder nas opazujejo. Nekatere ženske so celo videle na lastne oči ta bitja, ka- Ko je bil razdvojil Tita z zapadom, z najvažnejšimi komunističnimi strankami v Evropi, ga spravil v gospodarsko odvisnost Rusije ter si zagotovil potrebne zaveznike- v Jugoslaviji sami, je Stalin bliskovito udaril. Tita in njegove somišljenike je čez noč izključil iz Kominforme in pozval jugoslovanske komuniste, naj Titovo vlado strmoglavijo- Kako se je borba končala, je vsem znano. Stalin se je temeljito uračunal: Tito se je s pomočjo zapada obdržal na oblasti in okrepit svoj mednarodni položaj. STALINOVI NASLEDNIKI Ko so po Stalinovi smrti njegovi nasledniki premislili politiko, ki jo je umrli državnik vodil proti Jugoslaviji, so prišli do zaključka, da je bila zgrešena. Potrudili so se, da polagoma popravijo Stalinove napake. Politika sprave je sedaj popolnoma prodrla in svetu jo je 6. novembra uradno oznanil podpredsednik sovjetske vlade Maksim Saborov. »Sovjetska vlada sodi,« je dejal, »da je v interesu narodov obeh držav, uporabiti vsa mogoča sredstva, da se med njima obnovijo normalni in prijateljski odnosi.« Spor, ki je razdvajal zadnja leta obe deželi, je koristil »samo sovražnikom Sovjetske zveze in Jugoslavije ter sovražnikom miru. Sodelovanje in iskreno prijateljstvo med Sovjetsko zvezo ko so se spustila na našo zemljo in spet odletela. To so seveda bajke. Resnice do danes niso še dognali. DEŽELA MEGLE Nad Veliko Britanijo leže vsako jesen debela in tako gosta megla, da ljudje ne vidijo pedi izpred nosa. Tako je tudi letos. V mnogih krajih se je zaradi tega ustavil promet, ladje so prispele v luke z veliko zamudo. Dve sta trčili druga ob drugo ter se težko poškodovali. Mnogi potniki bo' zavoljo megle pustili svoje avtomobile v mestu in se vrnili domov z železnico. DRZEN POLET Pretekli ponedeljek je potniško letalo družbe LAI prispelo iz New York a v Rim v 13 urah in 20 minutah. Le-p uspeh! Nekoč -so potrebovali za potovanje v Ameriko cele tedne-. O ČEM SE MENIJO ŽENSKE Psihološki zavod neke angleške univerze je dal tajno opazovali 1000 žen in deklet, da ugotovi, o čem se pogovarjajo, ko so same med sabo. Dognal je, da govore največ o svojih in tujih boleznih. Na drugem mestu je film. Sledijo pomenki o oblekah. Na četrtem mestu je opravljanje in šele na petem so razgovori o moških. ZAKLADI KREMLJA Bivališče ruskih carjev, Lenina in Stalina je z zidom obdana skupina veličastnih poslopij, stolpov in cerkva. Ko se je v zimi 1941 Hitler prikazal pred Moskvo, so- se- Sovjeti pripravljali, da vržejo Kremelj v zrak. in Jugoslavijo se nasprotno ne samo ujema s koristmi naših držav, temveč tudi z interesi miru v vsem svetu.« Saburov izraža željo, da bi se med dvema velikima bratskima narodoma obnovilo »staro prijateljstvo«. Mi sodimo, da se isto razmerje, kakor je vladalo med obema državama pred letom 1948^ ne more več obnoviti. Spor je bil preglobok in v tem so se med ruskim in jugoslovanskim komunizmom razvile tudi daljnosežne ideološke razlike. Pač pa se med obema deželama lahko razvijejo normalni in dobri sosedstveni odnosi ter ustvari ozračje prijateljskega sodelovanja v številnih vprašanjih. Ker so izjave Saburova obenem nekake smernice za politično ravnanje ostalih komunističnih strank v svetu, ne more biti dvoma, da se bo njihov vpliv pokazal -tudi v naši deželi. Ostra sovražnost med našimi ko-minformisti in pripadniki O.F. se bo s časom najbrž ublažila. Tako pomirjenje bi bilo danes z narodnega vidika koristno, saj se iz globine slovenskih množic že dolgo dviga klic, naj voditelji vseh naših strank pozabijo stara sovraštva ter se združijo v enotni obrambi pravic, ki nam jih daje posebni statut. Tukaj gre vendar za skupne koristi vseh Sloi-encev, pa naj bodo pristaši katerekoli organizacije ali ideologije. Če bomo složni, bomo kaj dosegli, sicer bomo igrača v rokah naših narodnih nasprotnikov, ki bodo izkoriščali našo politično nezrelost in razcepljenost samo v škodo slovenskega ljudstva. Prej so prepeljali čez Ural v Sibirijo carsko zakladnico. V njej je nakopičeno silno bogastvo: nešteto diamantov, safirov, smaragdov, biserov in drugih draguljev, ki žarijo in se leskeče-jo v vseh mogočih barvah. V Moskvo so prišli iz vseh delov sveta : iz Brazilije, Indije in daljne Kitajske. Samo v. carsko krono je vloženih 3000 briljantov. Sovjeti so sklenili odpreti Kremelj občinstvu, da bo lahko občudovalo te razkošne bogatije. NOV NAČIN GLASOVANJA Elektriko uporabljajo sedaj celo pri glasovanju. V belgijskem parlamentu so na sleherno mizo poslanica ali senatorja pritrjeni 3 električni gumbi : zeleni pomeni: glasujem za, rdeči- proti, beli pa: se vzdržim glasovanja. Ljudski zastopnik pritisne na e-nega od treh. ŠVICA PROTESTIRA V Rimu tiskajo mesečnik »It alia n Affa ir s«, ki izhaja pod pokroviteljstvom zunanjega ministrstva v angleškem jeziku. Njegov namen je, širiti v tujini zanimanje za Italijo. V eni zadnjih številk je zapisal, da se nekatere italijanske pokrajine nahajajo v tujih državah, tako v Švici kanton Ticino, del kantona Graubiinden in kanton Wallis. Zavoljo teh besed je diplomatski predstavnik Švice protestiral v Rimu, češ da je to iredentistična propaganda. MRTVI ZOBJE O zobu, ki je brez živca, pravijo, da je mrtev. Nemški profesor dr. Spreter iz Kiela je pred kratkim dokazal, da je tak zob še vedno živ. Potrebno hrano dobiva iz kostne snovi, ki ga obdaja. £t&pibi b T'i SflSlM*€J(l OPČINE V ponedeljek nas je za vedno zapustila ga. Marija Danev, gospodinja znane gostilne v naši vasi. V nedeljo je bila še pri maši, zvečer pa jo je napadla bolezen in naslednji dan je izdihnila. Kako je bila pokojnica priljubljena, je v torek pokazal lep pogreb in številni venci. V slovo ji je zapel domači pevski zbor. V njem so letos že drugič nastopili tudi stari cerkveni pevci, kar nas je zelo razveselilo. S sorodniki pokojnice iskreno sočustvujemo. Na praznik sv. Justa smo bili Openci priča kaj čudnemu dogodku. Večje število policistov se je pripeljalo pred našo cerkev in jo obkolilo. Z začudenjem smo opazovali ta manever in se spraševali, komu gre taka posebna zaščita. Kmalu smo zvedeli : v cerkvi so se zbrali »domačini« italijanske narodnosti in prisostvovali s kokardami v gumbnicah slovesni zahvalni maši za povratek Italije v naše kraje. Italijanski kaplan je v ta namen zapel tudi Te Deum. Ljudje sprašujejo, čemu je bilo potrebno toliko policije. Posebno glasni so postali v zadnjem času naši mili gostje ezuli. Šopirijo se in napihujejo, da je že kar grdo. Večkrat tudi kalijo nočni mir z raznimi vzkliki: »Smrt temu, smrt onemu . . .« Slovenci smo gostoljubni ljudje in nam lahko verjamejo, da nam je težko spomniti jih, da so prišleki in bi se morali temu primerno obnašali. NABREŽINA Pri nedeljski maši smo prvič slišali naše nove orgle, na katere smo- toliko časa čakali. Nabrežinci ljubimo glasbo in bi bili zelo veseli, če bi v kratkem prišli tudi do poštenega cerkvenega pevskega zbora. Že nekaj časa pojejo pri maši samo ženske, na kar Slovenci nismo vajeni. Naši kraji so se v preteklosti vedno odlikovali po močnih mešanih cerkvenih zborih in takeg’a si želimo tudi Nabrežinci. V nedeljo smo z zanimanjem sledili pridigi g. župnika. Omenil je spremembo oblasti, ki se je te dni izvršila, in pozval svoje vernike, naj bodo novemu oblastvu pokorni, i-stočasno pa je opominjal predstavnike oblasti, da morajo biti do našega ljudstva pravični in pošteni. Priznati mu morajo pravice, ki jim jih obstoječi zakoni zagotavljajo. POMOČ POPLAVLJENCEM Upravni odbor občine Devin-Nabrežina je na seji, dne 2. t. m., sklenil, da v znak sočustvovanja s težko prizadetim prebivalstvom Salerna in okolice pokloni kot skromen prispevek znesek 50.000 lir v nabiralni sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Obenem poziva vse prebivalstvo naše občine, a posebno vse ustanove, industrij alee, trgovce in obrtnike, da po svojih močeh prispevajo v isti namen. Prispevke sprejema občinska uprava. RICMANJE Oglašamo se danes z vestjo, ki je upravičeno užalila vso našo vas. Pisali smo že, da nameravajo šolska oblastva odpreti pri nas italijansko šolo. Ker smo proti temu navedli tehtne razloge, smo upali, da se ta namera ne bo uresničila. Na žalost pa smo zvedeli, da so oblastva šla preko naših želja in za- htev ter nam tako prizadela veliko krivico. Italijansko šolo, ki so jo te dni odprli, bo obiskovalo 7 ali 8 učencev. Naši šolski upravitelji so že dobili nalog, naj dajo na razpolago prostor za nove učence. Da bodo vsi vedeli, zakaj smo Ricmanj-c.i užaljeni in razburjeni, bomo danes ponovno povedali svoje razloge. Neštetokrat smo prosili in zahtevali, naj se v naši vasi odpre otroški vrtec. Število otrok je več ko zadostno. Naleteli pa smo vedno na gluha ušesa. Otročiče moramo pošiljati v Donijo. Tistih sedem ali osem otrok je do danes tudi hodilo v italijansko' šolo v Domju. Toda kakšna razlika! Vsak količkaj razsoden človek ve, da otroci iz osnovne šole laže hodijo v oddaljeno vas kakor štiri do petletni otroci. Te je treba spremljati, medtem ko si prvi že lahko sami pomagajo. Kakor vidimo, je oblastnikom bolj pri srcu tistih 8 otrok, kakor neprimerno večje število najmlajših. Ugotavljamo, da je vsak pameten razgovor z ljudmi, ki niso dobre volje, brezpredmeten. Ricmanjcem ne preostaja drugo, kot si to dobro zapomniti in si tudi to krivico spraviti v arhiv. REPENTABOR Z letino se naša občina letos ne more pohvalili. Ponekod nam je precej grozdja polirala toča, tako da je vinski pridelek komaj polovičen. Tudi z ajdo' je bolj slabo, kar je zakrivila burja. K sreči pri nas ni brezposelnosti. Lepo število delavcev zaposlujejo trije domači USPELA PRIREDITEV V GORICI Na nedeljo Kristusa Kralja je dekliška Marijina družba imela misijonsko prireditev. Najprej je družbeni voditelj dr. Humar razložil pomen misijonov in misijonske nedelje. Marijina družba, ki je izredno delavna in je morda naša najpomembnejša verska organizacija na Goriškem, ima tudi sposobno igralsko družino. Družbenice so to pot nastopile v petdejanki Največji dar, ki jo je napisal pokojni prof. Mlakar. Naravnost odlično so tri Saksidove sestre odigrale vloge hudobne Natalije, pijanke Kunigunde in veseljaka D creta. V glavni vlogi male Mire pa je izborno nastopila Bandeljeva. Tudi vse druge igralke so se dobro- odrezale. Pretekli četrtek so prireditev ponovili za otroke ; tretjič pa so petdejanko igrali na misijonsko nedeljo’. Vse tri prireditve so bile dobro obiskane. IZREDNA POŽRTVOVALNOST SLOVENSKIH VERNIKOV Goriški Slovenci so darovali za misijone od 1. 4. 1953 do 31. 3. 1954 438.594 lir. Od te vsote je goriška Marijina družba zbrala 208.400 lir. Od vseh podeželskih župnij je največ prispevala Pevma, in sicer kar 40.000 lir. Slovenci so darovali eno petino celotnega prispevka v goriški nadškofiji. kamnolomi, ki še obratujejo. Največ dela i-ma podjetje Caharija. Le škoda, da potrebujejo vedno manj specializiranih kamnosekov, ker izvažajo kamen po večini kar v blokih in ga ne obdelujejo več doma. Zato se tudi mladina za kamnoseštvo vedno manj zanima. Precej naših ljudi zaposluje tudi Selad: okoli 20 domačinov ; 30 delavcev pa dela pri tržaškem Seladu, kateremu daje naša občina brezplačno kamen in je zato obvezan posluževati se naše delovne moči. ŠEMPOLAJ Prav lepo smo na dan vseli svetih počastili spomin naših dragih svojcev, prijateljev in znancev na domačem pokopališču. Kot je že v stari navadi, se je zbralo na grobovih mnogo ljudi, ki so prišli od blizu in daleč, da se v mislih združijo s svojimi dragimi rajnkimi, ki tukaj spe večni sen. Počastili smo tudi spomin padlih žrtev v zadnji vojni ter pred spomenik položili vence. Naši pevci pa so pred spomenikom in na pokopališču ubrano zapeli. DOMJO V ponedeljek, 8. t.m., se je začel redni pouk na večerni šoli za vajence. Obiskovali jo bodo vajenci iz vseh bližnjih vasi. Upajmo, da jim bo šola v korist. ne samo kar zadeva strokovno znanje, ampak tudi kar zadeva lepo vedenje in pravi značaj. BOLJUNEC Ko smo vino pospravili, smo začeli iz tropin kuhati žganje. Le davek se nam zdi prevelik. Treba bo delati resno na to, da bodo pristojna oblastva končno dovolila kmetomi prosto žganjekuho ali pa vsaj znižala pristojbine. Včeraj smo se slovesno poslovili od sv. Martina. To je za nas Štandrežce velik praznik. Ta dan so bili zlasti zadovoljni naši želodci in grla. Predobri naši purani so privabili mnoge Goričane, Slovence in Italijane, vsakoletne častilce sv. Martina in njegovih dobrot. Pri tej priložnosti potožimo prijateljem in znacem svoje skrbi in težave, oni pa nam povedo marsikaj zanimivega iz življenja Gorice, na katero smo tako srčno navezani in z njo celo upravno združeni. Kar se tega tiče, povemo, da bi raje imeli samostojno občino. Če bi bili sami, bi že davno imeli prav v vsaki hiši vodovod. Gor-ška mestna uprava pa nas je vedno zanemarjala. Za svoje potrebe je potrošila ogromno vsoto 300.000 lir, ki jo je dobila po prvi svetovni vojni za hiše štandreške občine. Ugotavljamo, da je do sedaj zelo malo naredila za nas. Ali bi ne bilo pametno, da bi naša deželna poslanca ukrenila vse potrebno, da bi Štandrež zopet postal samostojna občina '{ Sicer smo mnenja, da večja upravna enota bolj odgovarja potrebam modernega časa, a potem mora biti ta socialno, narodno in gospodarsko pravična, zlasti do- svojih predmestnih naselij, ki nikakor ne smejo biti molzna krava za središče mesta. = eh&pibi *3 (g (''libiti* ŠTANDREŽ —Popisi iz Goriške SEJA MESTNEGA SVETA V soboto je občinski svet imel prvo redno sejo po poletnih počitnicah. Radovedneži in razni hujskači niso doživeti, kar so pričakovali. Mnogi so namreč mislili, da bo seja burna, ker so misini in monarhisti bili predlagali, da se morata odstraniti spomenika v Pevmi in Steverjanu, ki sta bila postavljena v spomin padlim v drugi svetovni vojni. Novo> ozračje, ki je nastalo po sporazumu o Trstu in zlasti še po modrem govoru predsednika vlade S ceibe v Trstu, je onemogočilo neumno izzivanje rni-sinov in monarhistov. Zato je seja potekla dostojno. Župan Bernardis se je najprej spomnil pokojnega De G aspe rij a, nato je posvetil nekaj stavkov sporazumu o Trstu, nekoliko1 zabrenkal na nacionalistično struno in obžaloval, da je še toliko »nadvse ital janskih« mest o-stalo izven Italije. Govoril je o- veliki nesreči, ki je zadela Salerno ; upravni odbor je določil 100.000 lir za pomoč težko prizadetim ljudem. Obvestil je tudi občinski svet o razgovorih, ki jih je imel v zadnjem času v Rimu in ki zadevajo gospodarsko krizo na Goriškem. Razgovori sicer še niso obrodili stvarnih uspehov, ker je vlada povezala usodo Gorice s Trstom in jo bo reševala v okviru ukrepov, ki jih je določila za Trst. Občinski svet je nato zavrnil predlog o trošarini na sladkor, ki so ga stavili socialni demokrati. Večina je sprejela dnevni red, ki ga je predlagal upravni odbor. 12 ŠTEVERJANA IN ŠTMAVRA Do pred kratkim je bila jesen sončna, suha in zdrava. V tem času smo opravili marsikatero koristno delo. Turščica je lepo dozorela in tudi -razno- povrtnino smo posejali. Že nekaj dni pa je megleno in deževno, torej primeren čas, da človek razmišlja in, če je treba, zgrabi za pero. Tako sem storil tudi jaz in sedaj se oglašam v Novem listu, ki je o Steverjanu že veliko lepega in koristnega napisal. Nanj smo se zelo navezali in ga radi beremo. Prepričani smo, da bo v kratkem pridobil še celo vrsto novih naročnikov, čeprav je že današnje število precej veliko. V zadnjih dneh sem razmišljal zlasti o boleči rani naših Brd, kolonstvu. Rana je še toliko bolj boleča, ker gospodarji prav nič ne skrbijo, da bi kolonom zgradili vsaj primerna stanovanja. Kmetje živijo večkrat v tako majhnih prostorih, da nimajo kam spraviti niti skromnega pridelka. Tudi o-skrbniki so čestokrat sitni in surovi, da ubijejo v kolonu vsako veselje do dela. Lahko bi v številkah pokazali, kako strahotno so se v nekaj letih zmanjšali pridelki na kolonskih zemljiščih ; toda to bomo storili ob drugi priliki. Tik pred prvo svetovno vojno smo že bili na tem, da se kolonstvo- odpravi. O tem pričajo zapisniki sej deželnega odbora. Naj si jih oblastniki le ogledajo. Kolona! je treba v goriški deželi odpraviti, ker je to nesodobna družabno-gospodarska ustanova, škodljiva kmetu, državi in občini. Dokler se ne odpravi, naj oblastva vsaj pregledajo stanovanja kolonov in naj zahtevajo od gospodarjev ,da poskrbijo za boljša. Preteklo soboto smo pokopali najstarejšega domačina, 90-letnega Ivana Gravnerja. Bil je skozi vse življenje delaven in zaveden Slovenec. Naj v Bogu in rodni grudi mirno počiva! SOVODNJE Pri nas se je Novi list močno udomačil. Dobiš ga skoraj v vsaki hiši. Vendar bomo poskrbeli, da se še bolj razširi, posebno po Dolu in drugod na Krasu. To bomo storili, ko bodo ljudje obnavljali naročnine na časopise. Novi list nam je všeč, ker je res ljudski list. Živo goji narodna, socialno in versko misel, tri vrednote, ki odrešujejo- narode in ohranjajo ljudstva zdrava ter odporna proti vsakemu zlu. Veseli nas, da se naša mladina pridno pripravlja na večjo prosvetno prireditev, ki bo še ta mesec v Doberdobu. Letina ni bila najboljša, a tudi ne najslabša ; bila je pač srednja. Da bi se lahko bolje pripravili za zimo-, bi nam prav prišlo, če bi oblastva čimprej plačala, kar nam gre. Mislimo namreč na škodo, ki smo jo utrpeli ob Pcllovi mobilizaciji. Ce so odškodnino izplačali v dob er dobski občini, zakaj je ne izplačajo tudi Sovodenjcem, Vrhu in drugim naseljem naše občine? SPOŠTUJMO SVOJ PRAVOPIS Hodil sem po Trstu in ogledoval trgovine in njihove napise. Na trgovini znane narodne druž ne -em bral napis: »SlovenkoviC«. Poznal sem očeta, ki je bil še Slovenkovič (s strešico). Kam se je ta strešica zgubila? Strah jo je pojedel za malico. Videl sem nemške trgovine s poštenim nemškim imenom, napisanem po nemškem pravopisu: ni ga strah pojedel Torej proč s strahom in piši in beri Žužek, da se ne bo bralo in reklo Cucek, kar je čisto drugo ime; piši in beri Žižka, da se ne bo reklo Cicka. O NASI DVOJEZIČNOSTI 'Prvič po razsulu nekdanje Avstrije smo spet v Trstu in okolici dobili uradno priznanje našega jezika. To je uspeh, na katerega smemo biti ponosni po dolgih letih poniževanja in zapostavljan-a. Naša naloga bo zdaj, svojo pravico praktično uporabljati. Izobraženec, trgovec, poglej svoj pisalni stroj ! Ali ima znake č, š, ž, kakor se spodobi za pošteno slovensko besedilo? Ce ne, ga nesi, da ti ga preuredijo. Kadar dlaš kaj tiskati, pozanimaj se, če ima tiskarna vse potrebno, da bo slovensko besed-'Io tiskala dostojno in pošteno; če nima, obrni se na drugo. Ne bodi preponižen, da ne boš pomagal poniževati svoj materni jezik. Vsakomur svoje! IZ RIMA Nedavno tega je bil v Rimu marijanski mednarodni kongres. Poleg številnih svetišč sta bili zastopani tudi dve slovenski, in sicer Brezje in Sv. gora. Med prapori smo opazili tudi svetogorskega, katerega je nosil goriški slovenski duhovnik, ki službuje v Rimu. Prapor je dobil srebrni spominek za Marijino leto. Prav gotovo- bodo srebrno svetinjo poslali na Sv. goro, kamor spada. Dobro je uspel tudi koncert Marijinih pesmi in drugih skladb, ki so jih oddajali po radiu. Ob tej priliki so bila tudi znanstvena predavanja, namenjena različnim narodom. Za Slovence so predavali dr. Ukmar iz Trsta, dr. Bitimi iz Celovca in dr. Tominc iz Ljubljane. Amintore Fanfani v Gorici Značilno je, da se glavni tajnik Krščanske demokracije Amintore Fanfani ni udeležil velike vojaške parade V Trstu, nili proslave na tržaški univerzi niti zahvalnice pri Sv. Jusiu. Goriški slovenski katoliki popolnoma odobravamo pisanje Novega lista, ko- pravi v zadnji številki tole: »Krivoverstvo nacionalizma je prodrlo celo v tukajšnjo Cerkev in okužilo vse versko življenje našega mesta. Tržaški katolicizem je krvaveča rana na Kristusovem telesu in ponižuje obenem Italijo, ker je v njej sedež vesoljne Cerkve.« Nič drugega kot nacionalizem ni vodil škofa Santina, ko je dejal o Trstu : »M,a nessuno ne deformi il volto o ne uccida l’anima«. Ljudje so razumeli, kako-r da so jezikovne pravice, ki jih daje statut Slovencem, neumestne, ker se z njimi »pači obraz in ubija duša« Trsta. In -to ni bilo izrečeno na političnem zborovanju, temveč v svetišču katoliške Cerkve. Fanfani j a je nagnala v Gorico in v Videm nujna politična dolžnost. Moral je pač pomiriti goriške in videmske vodilne kroge in jim nekaj konkretnega obljubiti. Doslej nerešene, a neodložljive gospodarske potrebe, zlasti na Goriškem, so udarile v zadnjih dneh z vso silo na dan. Saj je g. Fanfani že na kongresu v Trstu slišal poročilo goriškega poslanca dr. Ciana, ki jc predvsem poudaril, da je komunizem temeljito izrabil težko gospodarsko krizo Goriške. »Rdeča nevarnost je kljub vsem več ali manj blagodejnim ukrepom osrednje vlade še vedne grozeča. Nacionalno čustvo, ki nam je doslej omogočalo, da smo še vzdržali na svojih postojankah, ne zadostuje več. Zato se mu mora pridružiti še daljnosežna socialna in gospodarska akcija celotnega držav- nega organizma. V nasprotnem primeru zna obrambna sila našega ljudstva odpovedati.« »Dobro gospodarsko stanje obmejnih ozemelj pomeni tudi politično okrepitev. Zato je hitra rešitev go riških gospodarskih problemov nujno potrebna ne le z vidika borbe proti komunizmu, marveč -tudi z mednarodnega vidika. Slovenski manjšini je treba dokazati, da je naša demokratska metoda ini naš način življenja boljši.« Tako je zaključil dr. Gian. Še bolj pikre izjave je slišal g. Fanfani na sestanku z vodilnimi političnimi zastopniki. Deželni tajnik inž. Val a uri mu je -prikazal glavne gospodarske zahteve goriške dežele, in sicer obmejno trgovino-, namakanje kr-minsko-gradiščanskeg'a-tržiškega polja, železniški promet med goriško in jugoslovansko postajo, mestna gradbena dela itd. Fanfanija je skušal prepričati o vsej teži gospodarske krize tudi goriški župan. Obmejna ozemlja je označil za »zapadno trdnjavo«. Zato mora vlada brezpogojno podpreti zahteve obmejnega ljudstva ; odstraniti se mora v prvi vrsti nerazumevanje osrednjih državnih organov za potrebe goriške dežele. Fanfani je priznal, da imajo potrebe Goriške vsedržavni značaj. Poudaril je, da vlada to resnico dobro pozna. Nekateri problemi so bolj krajevnega pomena in jih bo mogoče rešiti s poglobljenim sporazumom z Jugoslavijo, drugi pa imajo splošen značaj, ke-r se tiče io vse vzhodne meje Italije. Svojim somišljenikom je še obljubil, da bo vsa vprašanja predočil osrednii vladi. Po sestanku je g. Fanfani obiskal prefekta. Popoldne je o-biskal Oglavje, me io in vojaško pokopališče v Redipulji, od koder se je odpeljal proti Vidmu. J}fun>hlen *Jlovt>iiilti * Ilunrilblsti tloliiitt ČRNI VRH Črni vrh je vas, ki leži 700 metrov nad morjem. Obdaja jo skalovje Vogla pri Ro-bedišču ob jugoslovanski meji. Da prideš do nje, potrebuješ nad 1 uro od ceste pri Stupici. V vaS vodi strma steza med globokimi prepadi. V njej prebiva skoro 700 beneških Slovencev, ki živijo odrezani od ostalega sveta in morajo znositi na hrbtih vse, kar potrebujejo za življenje. Vendar so si v zadnjih letih sezidali precej lepo cerkev, zvonik in končno tudi pokopališče. Zemljo za pokopališče so morali znositi v koših. Imajo pa laškega duhovnika, ki jim more pomagati bolj v telesnih kot v duhovnih potrebah, čeprav bi morala biti za duhovnika prva skrb nravno in versko življenje župlja-nov. K nam se je sredi oktobra povzpel mladi videmski pomožni škof. Ker smo od sveta zapuščeni, nam je napravil veliko veselje. Blagoslovil je novo pokopališče, na katero pa bomo morali znositi še precej zemlje s sosednih njivic ; nato je bila še birma. Mladi škof bo videmskim gospodom znal popisati zapuščenost in bedo Črnovršanov ter, kako težka in naporna je pot, po kateri morajo prenesti iz doline vse življenjske potrebščine. Povedal bo lahko, da je po njivicah opazil le nekoliko turščice, ki pa ni letos rodila niti »panogle«. UKVE V sosedni vasi Naborjet, kjer so po izselitvi Nemcev v večini Furlani in je sedež občine, se gode čudne reči. Že več let so tam razna lesna industrijska podjetja. Napeljanih je več žičnic, ki spravljajo les v dolino. Sekire in žage so pele noč in dan, da je bilo veselje. Pred nekaj dnevi pa se je zgodilo, da je gozdna uprava v Trbižu nenadoma u-stavila vse obrate, zapečatila nekatere žičnice ter začela voditi preiskavo. Razčistiti hočejo najbrž skrivnost, kako SO' si nek iteri nameščenci podjetij in uradniki gozdne u- Opazo-valec pripominja, da so se, ljudje razhajali bledih lic in da je imel marsikdo solzne oči. Še isti večer jci vkorakalo v mesto več pehotnih polkov in več konjeniških oddelkov. KAJ PIŠEJO «NOVICE” O tej prvi zasedbi pišejo tudi »Ljubljanske Novice«, ki jih je takrat izdajal nas prvi pesnik Valentin Vodnik. Zaradi vsebino in jezika je zanimivo- prebrati nekaj iz dopisa »Francozi pervič na Slovenskem«. » Včeraj je divizionski general Dugnà tukaj v Tersi u oznanit pustil: de vera, last, inu ludjet per miru ostanejo; de ima vsak francosko kokardo na klobuki nosit; de more vse orožje na komuni položeno biti; de nobeden ne sme nič vzeti, kar je cesarskiga, moškovitar-skiga (t. j. ruskega) inu engledariskega blaga: de sledni Francoz bode usterlen, kateri bo ludem kci sile delal. Vsak kupic inu Ter-žačan more zapisano noterpoložit, kaj se per njemu znajde blaga ali druge ropotie, kar jo englendarskim (t. j. angleškim), moškovitar- prave mogli zidati moderne hleve, kupovati hiše in poleg tega zelo udobno živeti. Dokler se zadeva ne razjasni, bo tudi mnogo- delavcev brez dela. To je gotovo hudo za njihove družine, posebno zdaj ob pričetku zime. ŽARNICE V preteklem mesecu nas je zelo pretresla prometna nesreča na glavni cesti ob prehodu čez železniški tir. 21-letni mladenič iz Padove, ki je bil za brivca v trbiški vojašnici, se je z motornim vozilom z vso močjo zaletel v zapirajoče se železniške zatvornice. Ker je vanje treščil z glavo, si jo je razbil. Umrl je, preden jo ga pripeljali v bolnišnico. Smrtna nesreča naj bo v opomin tudi vsem domačim vozačem. Oblast v a pa bi morala strogo kaznovati lahkomiselne mladeniče, ki z veliko brzino dirjajo po vasi. Saj so ravno pred nekaj dnevi priobčili statistiko, ki dovolj jasno priča, da ni nikjer toliko prometnih nesreč kot v Italiji. ZIMA JE ŽE NA VRATIH Sneg je že pred dnevi pobelil vrhove naših gora ; tudi Sv. Višarje se že bleščijo v snežni belini. Skozi dolino brijejo mrzli vetrovi. Vse poljske pridelke smo pospravili v hrame, kolikor jih je Bog dal v tej slabi le • tini. Škoda, da ni bilo še nekaj sončnih dni, da bi vsaj koruza bolj dozorela. S krompirjem, ki je naš glavni pridelek, je bilo letos že tako slabo. Tudi s številom letoviščarjev nismo bili zadovoljni. Več upanja nam daje les, ki je naš glavni dohodek. Vendar nas zelo skrbi čuden pojav na smrekah. Že v najlepšem poletju so začele rumeneti in se pozneje sušiti. Zdi se, da je to posledica poletnega mraza. Vznemirjajo pa nas razni glasovi, češ da je to povzročil drevesni mrčes. Posledica tega je nevarna lesna bolezen, ki se širi s strahovito naglico. V tem primeru bi bili res zelo hudo gospodarsko prizadeti. skim kup ca m, ali pak franco-skim ven poteg-nencem (t. j. beguncem) sliši. Je bilo z bobnam oklicano, de ne sme nobeden po deveti uri v noč brez luči po mesti hoditi ; de kader bode francoska straža nad kom ponoči vpila rekoč: qui vive (ki viv, to ie kdo živi, kdo- je), se more odgovoriti : citoyen (sitojèn, to je purgar).« Tako- so pisale Vodnikove »Novice« in dobro orisale ozračje, ki je objelo Trst ob prvi francoski zasedbi. Kakor vsi oblastniki, ki na novo pridejo, so tudi Francozi menili, da je treba Tržačanom dati najprej kruha in malo teatra, pa bo mir. Toda ni tako! „IL FURBO CONTRA IL FURBO” Kako dati zaslužka in kruha po- končanih slovesnostih, tudi general Dugna ni prav vedel. Da bi iz meščanov izsilil prispevek, je ukazal, da morajo oddati vso srebrnino. Kar po hišah so jo- pobirali. V katero rodoljubno malho- je izginila, se ne ve. Prepovedano je bilo tudi izvažati baker, usnje in tkanine. Vsa trgovina je na ta način zastala. Nižji sloji, posebno »fakini« v pristanišču so prišli ob kruli. Zato si je magistrat umislil nekaj podobnega kot danes: vse brezposelne so zbrali in jih poslali tolč gramoz na ceste. Plačevali so jim tri franke dnevno. Ker je kljub teinu bilo še mnogo lačnih, je mornariški poveljnik Vimall razglasil, naj se brezposelni udinjajo kot pometači in snažilci na ladjah. Domačini naj torej tolčejo kamne in pometajo barke, tujec pa naj ukazuje! Toda niso vedeli, da je Tržačan prebrisan ali »furbast«, kot se sam rad pobaha. Najbolj je to prišlo do izraza, ko je bila na ukaz novih gospodarjev, dne 27. marca, velika prireditev v gledališču. Igrali so komedijo z naslovom »11 furbo contra il furbo«. Povabljeni so- bili vsi mestni odličniki. Prišli so v lepo razsvetljeno gledališče vsi francoski generali s svojim spremstvom. Od pravih Tržačanov pa ni bilo — niti enega. Le nekaj prisklednikov, ki so že prej uganjali svojo posebno politiko, se je prihulilo ob stene. Francozi so bili kar iz sebe, ker so jim Tržačani pokazali, kdo je »furbo« in kdo »makake«. Drugi dan je na vse zgodaj »državljan« in mestni poveljnik Brecliat dal nalepiti lepake : »Včeraj sem na svojo veliko- nezadovoljnost opazil slab obisk gledališča. Iz katerega vzroka ? Vi ste prijatelji zabave. A-li vas je morda navzočnost Francozov zadržala ? To ne sme biti! Oni so vaši prijatelji in vseh narodov. Imejte večje zaupanje vanje in udeležujte se nedolžnih zabav. Upam, da nam ne boste v bodočnosti odpovedali svoje prijetne družbe!« Tako lepo in milo je prosil mestni poveljnik, naj pridejo meščani in njih lepotice na zabave in plese. Kaj za to, če ljudstvo strada, samo da je »bandera in teater«! Brechato-v proglas pa je imel tudi za naprej kaj malo uspeha. Sicer se je pa v se kmalu spremenilo. RICMANJSKI «REBELJON” 12. aprila popoldne se je raznesel glas (neki častnik na razpenjenem konju je prvi prinesel to vest), da je Reka padla v avstrijske roke in da Hrvati že gredo nad Trst. Spet je bilo vse razburjeno in se je pripravljalo na beg. Veliki prapor so sneli z glavnega stana in ga postavili na mizo sredi trga, kar je pomenile, da Francozi pospravljajo. V zadnjem hipu pa prinese komisar Hamelin vest, da bo z nadvojvodo Karlom podpisano petdnevno premirje. Med takimi govoricami je disciplina precej popustila. Tudi prebivalstvo je postajalo jezno nad drznim obnašanjem prišlekov. Najhuje je bilo v Ricmanjih. Prava revolucija in boj ! Neki sodobni umetnik ga je ovekovečil na preprosti sliki, ki je še pred nekaj leti visela na desni strani cerkve pod korom. Škoda bi bilo, če se tudi ta zgodovinska priča zgubi. Bilo pa je takole : Na veliki četrtek je francosko poveljstvo poslalo oddelek vojakov v Ricmanje. Ti so začeli v vasi zastonj jesti in piti. Poklali so kar mimogrede še nekaj ovc in odrezali glavo tolstemu prašiču. Pa še ni bilo dovolj. V pijanosti so vdrli v cerkev in celo svete hostije so pometali na tla. Ricmanjci začno biti plat zvona. Vaščani se zberejo in dobro našeškajo pijane Francoze. Nekai so iih kar cerkvi pobili, nekaj pa okoli svetišča ; le malo jih je odneslo pete v Trst. (Nadaljevanje Spomini iz starega Trsta IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA '“■»jz kvmfm: ~ 10 in ono o glasbeni umetnosti »Veš, se ne spoznam« — mi je rekel znanec ,ki sem ga po koncertu vprašal za mnenje — »Nič se ne razumem na glasbo!« — Zamislil sem se za trenutek v te -ljudi — in so večina — ki radi hodijo na 'koncerte in stalno poslušajo glasbo doma pri sprejemniku in1 vendar venomer trdlijo, da se pie razumejo na glasbo, da se nanjo nič ne spoznajo, da se ne morejo o njej izreči. Pa sem ga ponovno vpiašal in je priznal, da mu je bil koncert všeč, da sploh rad hodi na koncerte, ker mu je glasba všeč; a je kot v strahu zopet dodal, da za božjo voljo ne more o njej govoriti, ker ne ve, kaj sta harmonija in kontrapunkt, in zato ne more »kritizirati« ničesar. Hotel sem ga vprašati, čemu je glasba, čemu je sploh umetnost. Mar ni zato, da bi ljudje ob njej uživali? Ce bi človek ne užival umetnosti, bi sploh ne hodil na koncerte, v gledališče, na slikarska in kiparske razstave, bi ne bral knjig. Bistveno je torej ile to, da umetnost, glasbo uživamo. Važno je le, da nam je všeč. To pa lahko vsak človek pove, ali mu je kaji všeč ali ne. 'Na drugi strani je pa tudi res, d,a se užitek ob umetnini stopnjuje z umetniško izobrazbo. Ce ni torej nujno., da vemo, kaj sta harmonija in kontrapunkt, da glasbo uživamo, je tudi res, da nam poznanje glasbene tehnike omogoča globlji, popolnejši užitek. Zato hočem tu povedati onemu znancu, ki mu je glasba všeč, a se nanjo »ne spozna«, nekaj o harmoniji in kontrapunktu, da mu postaneta ti dve besedi — pravi tabù obiskovalcev koncertnih dvoran — bolj prijazni; mimo tega še to in ono o glasbi, kar bo dopolnilo površen pregled glasbene tehnike. KONTRAPUNKT Stari narodi niso poznali kontrapunkta, kot ga ne po-znajo niti dandanes inarodi, ki žive na nižji kulturni stopnji in je njih glasbeno izražanje zelo preprosto. (Njihov način glasbenega izražanja imenujemo homofonijo (iz grščine: homoios = enak, fone = glas). To so preproste enoglasne popevke: lahko pojejo različni ljudje in še spremljajo instrumenti, -a vsi pojejo ali igrajo eno in isto popevko na isti način. Ze redkejša je pri starih ali preprostih narodih heterofenija (iz grščine: héteros = drugačen). Tudi tu gre za vedno isto popevko, le da si dovoljujejo različni glasovi ali spremljajoči instrumenti razne svoboščine. Vsem glasovom ali instrumentom je podlaga ista popevka, a jo v neokrnjeni obliki izpoje le en glas, medtem ko jo' drugi glas ali instrument okrasi. Komaj v srednjem veku je nastala v Evropi polifonija (iz grščine: polys = STa cesti Lepo vedenje in prava vljudnost sta cvet etične izobrazbe in resnične ljubezni do bliž-njega. Če hočemo torej dokazati svojo srčno omiko, moramo biti vljudni vselej in povsod, z vsakim in v vseli okoliščinah, posebno pa na cesti. Da, prav po obnašanju na cesti merijo tujci stopnjo naše kulturnosti. Kadar stopi človek iz stanovanja na cesto, se mora zavedati, da je v velikem javnem prostoru, kjer veljajo določena pravila glede na cestni promet, obnašanje in vljudnost do sočloveka. Večkrat slišimo pritožbe^ da ljudje na splošno ne znajo hoditi po cesti, zato je tu pa tam toliko prerivanja in gneče. Po pločniku moramo hoditi vedno po desni strani in ne na široko, da se nam morajo vsi umikati. Če je pločnik ozek, potem je neprimerno, da hodita po dva ali trije v vrsti, morda še prav počasi, vsi drugi pešci pa morajo zadaj za njimi počasi »capljati« ali pa prehitevati neolikane sopotnike zunaj pločnika, kjer si izpostavljen nevarnosti avtomobilskega prometa. Tudi ni olikano pre- mnog), t. j. mnogoglasje. Polifoniske skladbe so sestavljene z večjim številom različnih glasov, ki jih izvajajo pevci ali instrumenti, pri čemer se vsi glasovi razvijajo istočasno, ne da bi zato kak glais izgubil svojo samostojnost. Da is e lahko- giblje istočasno več glasov, kjer je vsak zase samostojna melodija (iz grščine: mélos = popevka, ode = pesem), a kjer tvorijo vsi hkrati prijetno celoto, se morajo v polifonski glasbi vsi glasovi kretati po strogih pravilih. Skupek teh pravil imenujemo kontrapunkt (iz latinščine: pumetum cantra punctum = nota proti noti). Kontrapunkt je torej nekakšna slovnica mnogoglasja. Uči ,kako je treba dva ali več glasov istočasno voditi. V številnih pevskih zborih, ki jih imamo Slovenci mnogo, pojejo pevci običajno štiri različne glasove: sopran, alt, tenor in bas. Skladatelj mora pi-sati štiri popevke, za vsak glas eno; vendar ni dovolj, da je vsaka zase prijetna in lepa; pisati jih mora tako, da bodo tudi prijetno s-ozve-mele ob skupni izvedbi vseh štirih glasov. Nauk o kontrapunktu mu pove, kako mora to delati in katerih šibkosti ter napak se mora izogibati. Ce za- Goriški rojak Rudolf Saksida je pred tremi tedni odprl v Gorici razstavo svojih slik. Od dvajsetih razstavljenih del je največ pokrajinskih z obmorskimi motivi, ki so slikarju najljubši. Čolniči ob obrežju, morski portiči, obalna mesteca, istrske soline, podoba primorske deklice — so motivi, ki jih Saksida srečuje v svojem vsakdanjem življenju ob morju. (Slikar se je namreč že takoj po vojni preselil iz Gorice v Koper. Splošna kritika ga zaradi dekorativnosti prišteva med abstraktne slikarje. Zaradi poenostavljanja predmetov, ki pa imajo v vsaki sliki važno vlogo, zaradi somerjia in izpopolnitve prostora vzbuja večina njegovih del vtis dekoracije. Cim enostavnejša je njegova, slika, tem lepše učinkuje. Dovolj je, da nam slikar prikaže samo dva čolniča ob pomolu s temnim morjem in že dobimo prijeten, pomirjevalen vtis. Harmonija rdeče, sive in modre barve je tako občuteno podana, da ob pogledu na sliko zaživi takoj v nas obmorsko vzdušje. Med .najlepša dela spadajo Soline. Rožnatosivi ton daje sliki poseben čar zgodnjega jutra in tudi' v solinah ise zrcalijo hišice v rožnati barvi. Prav tako jie slika Večer na morju krepko podana: samo ozek trak svetlobe ise še sveti v ozadju, pod katerim od- rivati se skozi ljudi, pehajoč jih s komolci. Takemu lahko' vsak javno reče, da je surovina. Ce imaš dežnik razpet, pa ti pride kdo nasproti, dežnik privzdigni ali pa ga naAA/YVVVVWW\AAAACvVVVVV\A/NVVV\AAAAA/YWVVYVW\^^ Zdaj so vsi vedeli, da so jih brezsrčni mornarji zapustili na divji obali! Tarzan je videl njihovo potrtost. Ko je z očmi spremljal ladjo, je na obzorju nem adorna opazil majhno, komaj vidno progo dima. Tudi mornarji So videli ta dim. Ladja se je tedaj obrnila nazaj k obali. V veliki zmedi so spustili čoln v vodo in spravili vanj težak zaboj. Urno sp veslali ravno proti kraju, kjer jei ždel Tarzan. .Zaboj iso mornarji spravili na suho. Mied njimi jie nastal prepir in eden je zapičil tistemu s podganjim obrazom kramp v glavo. Zaboj in truplo so zagrebli v globoko jamo. Nato so se vrnili na ladjo. Dim na obzorju je rasel in mornarji) so brez odlašanja razpeli jadra. Tarzana je mikalo videti, kaj je v zaboju. Poiskal je lopato in jel kopati, dokler se ni prikopal do trupla. Iz groba je potegnil zaboj, truplo pa vrgel nazaj v jamo. Prej so zaboj nosili štirje mornarji, divji Tarzan pa g|a je z lahkoto vrgel na ra-mio in ga nesel tja, kjer je džungla najbolj gosta. Sodil je, da morajo biti v zaboju dragocene stvari. Rad bi ga odprl, toda železne ključavnice in okovi so se upirali celo njegovi moči. V temi se je vrnil h koči in začudeno gledal, Tcako j e razsvetli eoa1. Claytom je v koči našel zaboj z oljem in s svetilkami ter jih uporabil. Tarzan je oprezal skozi okno. Z zaveso iz jadrovine so bili raz-delilli kočo v dvoje. V enem prostoru so bili moški, v drugem pa dve ženski. Kako zal je bil Janin obraz! Sedela je za Tarzanovo mizo in pisala. Črnka je spala na kupu suhe trave. Dalj ko uro je Tarzan nepremično gledal lepo deklico. Nazadnje je vstala in pustila pisanje na mizi. Skrivnost-== DRJA FU-MANČUJA ROMAN — Spisal: Sax Rohner — Prevedel : A. P. Dva izmed njih sla bila črnca, drug dva pa vzhodnjaka neznanega plemena. Pogrešal sem Kitajca Kweeja, o katerem je bil Smith govoril, in italijanskega tajnika; po načinu, kako' se je moj prijatelj oziral okrog po senčnih predelili veže, sem uganil, da se je tudi on začudil zaradi njune odsotnosti. Stopili smo v študijsko soho, nekakšen prostor, ki mi ga je težko opisali. Takoj so mi padle na misel Smithove besede ,potres pri starinarju , kajti soba je bila naravnost natlačena z raznoliko šaro ___ pri- ,V Afnki, Meksiki in Perziji. Na nekem praznem mestu oh ognjišču je stala na zaboju plinska pečka, okrog pa so ležale razne potrebščine za kuhanje na prostem. Duh po gnijočem rastlinju, pomešan z ostrim vonjem tistih ponoči cvetočih cvetlic, je skozi odprto okno vel v sobo. Na sredi tal je poleg prevrnjene rakve ležala postava, oblečena v domačo haljo nerazločljive barve, z licem proti tlom in rokami, vrženimi predse čez bok starinske skrinje za mumijo. Moj prijatelj je stopil k skrinji in pokleknil k mrtvecu. »Dobri Bog!« Smith je sunkoma vstal in se z nenavadnim obrazom obrnil k nadzorniku Weymouthu. »Ali ste poznali sira Li vnel a Bartona osebno?« se je obregnil. »Ne,« je pričel Weymouth, »toda . . .« »To ni sir Lionel. To je tajnik Strozza.« »Kaj!« je zavpil Weymouth. »Kje oni drugi — Kitajec .. . Brž ! « je zakričal Smith. »Ukazal sem, naj ga pustijo, kjer so ga našli — na stopnicah v shrambo,« je odgovoril nadzornik. Smith je stekel do omenjenega prostora, kjer je lahko skozi odprta vrata opazil nagrmadene posebnosti. Ko je odgrnil zaveso, da bi več svetlobe padlo na stopnice, se je sklonil čez zvito postavo, ki je ležala pod njim na stopnicah. »To je on!« je zavpil. »To je Lionelov sluga. Kuee!« Weymouth in jaz sva se spogledala nad telesom Italijana ; potem sva obrnila pogled tja, kjer je s srditim obličjem stal prijatelj nad mrtvim Kitajcem. Rahel vetrič je zašelestel skozi listje; močan val tujega vonja je dahnil skozi okno proti zastrtim vratom. Bil je dih vzhoda — ki je stegnil svojo rumeno roko na zapad. V tem se je izražala pretkana, neprijemljiva sila doktorja Fu-Mna-čuja, kakor je bil vitki, prožni, od burmskega sonca ogoreli Nayland Smith poosebljenost britanske sposobnosti, ki je hotela premagati lokavega sovražnika. »Ena stvar je jasna,« je rekel Smith, »nihče v hiši, izvzemši VALUTA — TUJ DENAR Dne 10 .oktobra si dal oziroma dobi! za: ameriški dolar 630,— - 632,— lir avstrijski šiling 23,25 - 24,— lir 100 francoskih frankov 161. 164.-- lir 100 dinarjev 92,— - 95 — lir funt šterling 1650. 1700-— lir nemško marko 145,75 - 147,— lir p e sos 20,— - 23,— lir švicarski frank 146 50 - 147 — lir zlato 718. 722,— lir TEDENSKI KOLEDARČEK 12. .novembra, petek: Kumifcert - Davorin 13. novembra, sobota: Stanislav - Nevenka 14. novembra, nedelja: Serapion - Borislava 15. novembra,, ponedeljek: Leopold - Volčiča 16. novembra, torek: Edmund - Večerim, 17. novembra, sreda: Viktorija - Ljufoava 18. novembra, četrtek: Odon - Oliva Za zdr avle in dober okus Radenska veda Uvoznik in glavna zaloga ZADR. KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI Trst, Valdirivo 3 - Tel. 3B-OS4 TOVARNA Plinciè KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje, itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. RADIO TRST II 306,1 m ali 980 kc/sek Nedelja, 14. novembra ob 8.45 Kmetijska oddaja; 9.30 Vera in naš čas; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Konbert barkovljanskega pevskega zbora; 20 35 'Zbor Slovenske filharmonije; 21.15 R. Strauss: KAVALIR Z ROZO - 1. dejanje. Ponedeljek, 15. novembra ob 13.30 Slovenski motivi; 19-00 Mamica pripoveduje; 20.15 Slovenski oktet; 22.15 R. Strauss: KAVALIR Z ROZO1 - 2. dej. Torek, 16. novembra ob 13.00 Glasba po željah, 19.00 Sola in vzgoja; 21.00 Radijski oder - Benevento: MALQUERILA, drama v 3 dejanjih. Sreda, 17. novembra ob 14.00 Vaški kvintet in pevski duet; 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokor-nyja; 19.00 Zdravniški vedež; 20.05 Slovenske pesmi 21.00 Aktualnosti; 22 00 R. Strauss: KAVALIR Z ROZO, 3 dejanje. Četrtek, 18. novembra ob 13.30 Dunajske motive igra kvartet Castellan; 19.00 Mamičina povestica; 20.30 Moški kvintet »Trst«; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.30 Dvorak: Simfonija št. 5. Petek, 19 .novembra ob 13.00 Glasba po željah; 18.40 Koncert basista Ettora Geri-ja; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 iz angleških koncertnih dvoran. Sobota, 20 .novembra ob 16.00 Oddaja za najmlajše; 19-00 Pogovor z ženo; 20.05 Slovenski oktet; 22.18 Borodin: Simfonija št. 2. VPRAŠMJA im ODGOVORI Vprašanje št. 43.: Hvala za odgovor glede vzgoje hijacint v loncih. Kako pa bi morala ravnati s čebulicami hijacint v kozarcih z vodo? So li potrebni posebni kozarci ali »karate«? Odgovor: Laže in lepše se dela s posebnimi kozarci, ker široki zgornji del grla ustreza debelosti in višini čebulice. Sicer pa so dobre "tudi druge steklenice ali kozarci, samo da imajo zgornji del grla dovolj širok. Predvsem si zapomnite, d!a ne sme voda nikdar dosegati čebulice, temveč naj bo vedno 10 mm pod .njo. Preden postavite hijacmtovo čebulico v kozarec, je najbolje, da jo pustite nekaj tednov na kakšni omari v kuhinji ali sobi. Med tem časom se ibodo na njenem spodnjem delu razvila korenska kolenca. Iz teh se razvrejo v 10 do 14 dneh koreninice, če postavimo čebulico ina kozarce, ki jih moramo seveda postaviti v temo- ( klet ali zaprt zaboj), od koder jih prenesemo v sobo šele, ko so koreninice dosegle dno kozarca. Najbolj primer na voda je deževnica, dobra pa je tudi iz tržaškega vodovoda, manj iz igoriškega, ker je le ta preostra. Ce voda izhlapi, jo moramo dopolniti, a kot rečeno le do višine 1 cm pod čebu/lico. Mnogi denejo v vodo zrnce solitra (nitrato di calciò ali nitrato di soda), kar pa odsvetujemo, ker se navadno s količinami pretirava in uspeh izostane. Vprašanje št. 44.: Ali res mršavi ljudje dalj časa živijo kot debeluharji in zakaj? Odgovor: 2e v začetku povemo, da so vedno tudi izjeme. V splošnem je pa res, da mršavi ljudje dosežejo višjo starost kot debeli. Mršavi ljudje so cesto zato taki, ker manj uživajo ali ker imajo taka prebavila, da hrano hitro predelajo. V splošnem imajo zdrava prebavila, živ krvni obtok in dobro srce. Pri debel,uharjih je drugače. Debeli so zato, ker mnogo uživajo ali pa imajo v svojih prebavilih kakšno hibo, zaradi česar se vsaka hrana spremeni v mast. Debeluharji imajo zamaščeno vse drobovje, vse žile in t-udi srce, ki je zato bolj šibko, krvni obtok manj živ in so zelo podvrženi kapi, posebno če se razburijo. Talvo se zgodi, da mršavi preživijo de-beluharje. V Ameriki delajo poskuse s podganami-Redijo jih v dveh skupinah. Prva dobiva sadje in povrtnino, druga pa žito, krušne skorje, skorje sira in mesne odpadke. Vsaka podgana lahko požre kolikor hoče. Podgane prve skupine so mršave in so podaljšale svojo življenjsko dobo od 2 leti (toliko časa navadno podgana živi) na 3 in 4 leta ter so pri tej starosti še rodovitne. Dobro rejene podgane druge skupine poginejo navadno že konec prvega leta in tudi njih plodovitost je manjša kot pri mršavih. Na osnovi teh poskusov skušajo dajati navodila za človeško prehrano. Is Gorice OŠKODOVANCI PO TOČI Kmetje, katerim je toča povzročila veliko škodo, lahko dobijo posojilo pri goriš,ki mestni hranilnici (Cassa di Risparmio) na Korzu. Hranilnica hoče pomagati malemu kmetu, da, obnovi poškodovana polja. V ta namen je določila 10 milijonov lir. Prizadeti ,naj vlože prošnjo na mestno hranilnico. Prošnji je treba priložiti potrdilo o škodi, katerega izdaja Kmetijsko nadzomištvo. OBVESTILO Do 20. novembra si davkoplačevalci lahko ogledajo spremembe o družinskem in drugih občinskih davkih. Seznami so razobešeni na davčnem uradu v ul. Crispi 5. OPOZORILO Do 15. novembra se morajo vpisati v seznam volivcev vsi, ki so letos izpolnili 21 let ali jih bodo aprila 1955. leta. Prizadeti naj za vpis čimprej poskrbe. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Strozzo, ne ve, da sira Lionela ni bilo doma.« »Kako pridete do tega zaključka ?« je vprašal Weymouth. »Služinčad v veži ga obžaluje kot mrtveg'a. Ako bi ga bili videli oditi iz hiše, bi vedeli, da leži tam nekdo drug.« »Kaj pa s Kitajcem ?« »Ker ni druge možnosti za vstop v shrambo kakor skozi duri delovne sobe, se je Kvee moral skriti tam ob času, ko njegovega gospodarja ni bilo v sobi.« »Croxted je našel zvezna vrata zaklenjena. Kaj je umorilo Kitajca ?« »Miss Edmonds in Croxted sta pa našla vrata delovne sobe od znotraj zaklenjena. Kaj je umorilo- Strozzò?« je odvrnil Smith. »Najbrž ste opazili,« je nadaljeval nadzornik, »da je tajnik oblečen v domačo haljo sira Lionela. Ko je Miss Edmonds pogledala sik o zi okno noter, 'ga je pomotoma imela za gospodarja — in posledica tega je bila, da nas je spravila na napačno sled.« »Oblekel se je tako. da bi vsakogar, ki bi pogledal skozi okno, prepričal, da je v sobi sir Lionel,« je pojasnil Smith. »Zakaj?« sem vprašal. 1 »Ker je prišel sem z neko zločinsko- namero. Poglej ?« Smith se je pripognil in pobral več kosov raznega orodja. »Tu leži pokrov. Prišel je, da bi odprl rakev. Notri je bila mumija kake znamenite osebe, ki je živela za vlade Meneptaha II. Sir Lionel mi je bil prej pravil, da je najbrž mnogo dragocenih nakitov in draguljev skritih med ovoji mumije. Nameraval je stvar odpreti in vsebino nocoj preiskati. Podoba je, da je spremenil svojo namero — na vso srečo zanj.« V zmedi sem si bredel z roko po laseh. »Kaj se ie torei zgodilo z mumiio?« Nayland Smith se je rezko zasmejal. »Po vsem videzu je zginila v obliki zelene megle,« je odgovoril. »Poglejte Strozzovo obličje.« Preobrnil je telo na drugo stran in, dasi sem bil vajen takšnih prizorov, so me spačene poteze Italijana navdahnile z grozo; tako zel O' zgovorno so spričevalo smrt, ki je morala biti hujša ko nasilna. Odstranil sem haljo in iskal na telesu kake znake, ki jih pa nisem mogel najti. Nayland Smith je šel skozi sobo in s pomočjo detektiva sta nesla Kitajca Kweeja v delovno sobo v polno svetlobo. Kitaj čevo nagubano lice je bilo videti še bolj grozno kakor ono drugo in njegove modre ustnice so bile razprte ter tako odkrivale spodnje in zgornje zobe. Nikakih znakov nasilja ni bilo videti, pač pa so bili njegovi udi, podobno kakor Strozzovi, zaradi smrtnega boja zviti v nepriroden položaj. Vetrič je postal jačji in ostri vzduh vlažnega grmičevja in orno-tičavih plazilk ie neprestano vel skozi okno. Nadzornik Weymouth si je ponovno skrbno prižgal cigaro. »Strinjam se z vami do tod. Mr. Smith,« je povzel. »Strozza, ki je vedel za odhod sira Lionela. se je bil tu notri zaklenil, da oropa skrinjo, kajti Croxted. ki je prišel noter skozi okno, je našel ključ znotraj v vratih. Strozza ni vedel, da s-e je Kitajec skril v shrambo . . .« (Nadaljevanje v prihodnji številki)