—_	 LETO LVlil — IX		ŠTEVILKA 37
Izdalo kulturno društvo 62380 Stari trg. 1 \ ,tC \ /P Edini in odgovorni urednik /fTh/ 	;\ _ ivk Enot Čipokaj. vs» Vse pravice pridržane. Tisk; GRAFIKA PREVALJE 1250 izvodov		i) Ker boš spet letos praznoval, V Urh te bo vodil za vogal, =^\ Rajal boš z menoj vso noč, Jy Enako skrokan kot nekoč, Nažri se krofov — pij teran. Tudi če boš pokozlan . . .
Satirični list za	pustno razvedrilo izhaja vsako leto na pustno nedeljo	
Inserati po dogovoru	“1. MARCA 1981	Dober šaljivec se honorira oz. ignorira
fs#4 MAC tA ¥è4M MAV&t
Ì/£A AAèè.tJ AC4fii 4*1' .
A4 str* hmm^4
* A » išCtA/e /A/'/
f£A£ 74/ fMt A/ s 44
y ^ y -	- - ‘Ufi/c	<:4 -Je## 1ST ^A/M He l Ar 4
t &*.*/> A4 M//*4 a*A*n, -/** kpr+r am š*. o tAèèi-, ' 7& / 4 A\4 A &	A4 4*Mé Pe>jAt.A )■// Ac Ađ/fs.^	A
*f'c4sc '7Ai V/ .4/
ß	_	■	•" *«•	’■■"*• r '-	•• «">'•*•r ■»«■ vfw>4 f f ftMcswt*:
4A%* P c
Vse*
4* *?* ■*£ r/«rs c jim/ e&As^r/ &$ci
Asm * #4 //, Sg />44? A/Ap'4 *4hAtp4 *4b*Hf 4 A .
r944
umu m s
r- J5
€y
kurENTovo besedičEnjE
Almanah — letopis, zbornik. Kurentov almanah je letopis, ki v Slovenj Gradcu pri ljudeh naj v pustnih dneh vzbudi prijetno razpoloženje. V njem so šale, ob katerih se bodo razvedrili mladi in stari in še bistre glave, če hočemo, da bodo tudi letos veljale Kurentove postave.
Babilon —	zmešnjava. Tudi v našem mestu je s toplovod-
no napeljavo nastala ponekod prava babilonska zmešnjava. Zaradi prekopov po ulicah v naselju S — 8 nekateri posamezniki niso uspeli ugotoviti kateri ulici pripadajo. Tako je stanovalec iz najnovejše Maistrove ulice zatrjeval, da ne stanuje na Maistrovi 7, ampak na Cankarjevi 7. Kurent občuduje vse pismonoše, da se jim pri raznašanju pošte ne zmeša, ker bi tudi oni lahko pošto za Maistrovo 7 odnesli na Cankarjevo 7.
■	;	. v/
enosmerna, asfaltirana, avtomobilska, gozdna. Gozdni cesti pri Pošeniku na Graški gori zaradi neurejene brežine grozijo plazovi. Krajani predlagajo, da TGC Lesne Slovenj Gradec in TGC Rdeča dvorana Velenje skleneta samoupravni sporazum o ureditvi te ceste. Z ureditvijo ceste na Graški gori bi tudi tu lahko razvili zimski turizem in tako razbremenili Kope, ki prodajajo mini sendviče, na Graški gori pa bi lahko prodajali maksi sendviče s kmečkim kruhom in pršutom.
čreda goveda, čreda ovac. Pred dobrim letom so ovce postale simbol Graške gore. Ovce na Graški gori so posebne pasme. Volna jim raste kar iz kosti in jih ni potrebno striči.
Tako so zavarovane pred mrazom in vročino. Ovce so zelo pametne in se kar same premikajo iz kraja v kraj ter ne rabijo pastirja in ne kvartirja.
Desetina —
Energija —
desetinki, desetino pobirati. Nekdaj je bila desetina zlata cima za gospodo. Zdaj je referendum zlata cima za ceste, šole in vrtce. Ker še krajanom Starega trga ni uspelo obljub pretvoriti v opeko, iz katere naj bi dozidali prepotrebno dvorano, predlagajo še eno desetino, od katere naj ostane toliko zlate cime, da bo iz nje vzklila dvorana.
tekoča energija, energija v kosih. Tekoča energija, ki jo toplarna nudi potrošniku daje res pravo udobje, saj ni več skrbi za premog, pepel in saje. Potrošniki toplarne pa s tresočo roko in solzami za dobrimi starimi pečmi plačujejo to dragoceno energijo.
"Potrošniki, ne jezite se in ne preklinjajte ko-munalcev, saj brez plačiia udobja ni !."
f/i




/vi
Cesta —
O
rV1
e* (
Hortikultura -vrtnarstvo. Naši meščani, posebno imetniki
lastnih hiš so si okrog hiš uredili lepe vrtičke s cvetjem in zelenjem, v katerih lahko imajo čez poletje kar stanovanje na prostem.
Tudi naše mesto je v poletnem času s cvetjem v koritih kar lepo urejeno. A v zimskem času vsa cvetlična korita na svojih mestih čakajo novih pomladanskih sapic. Se dobro, da imamo tako vrle komunalce, da cvetlična korita niso s snegom vred odpeljali iz mesta.
Ideja —	misel, pojem, načrt. Kulturni srenji iz Slovenj
Gradca in Starega trga sta se dokopali do ideje o istočasni izgradnji domov, čeprav denarja še za enega poštenega ni. Slovenjgrajčani bodo na prostoru kjer še stoji TV dom zgradili nov kulturni center z več dvoranami. Odri v dvoranah bodo vsestransko vrtljivi tako da bodo gledalci imeli„stereo pogled". Staro-tržani pa bodo k obstoječi stavbi dozidali dvorano s klasičnim odrom, saj si bodo predsta-
ve ogledovali le „pavri".
Frigidnost— brezčutnost. V zadnjem času se kaže posebna brezčutnost do čistoče voda. Opažamo, da brezčutneži zavestno nosijo razne odpadke v reke in potoke, kot bi hoteli z odpadki krmiti ribe. Predlagamo, da naj odpadke odlagajo na prostor za odpadke in s tem omogočijo ribam še nadaljne življenje v potokih in rekah. Za nagrado si bodo lahko iz čistih potokov in rek katero na črno privoščili.
Gledati — gledanje, postrani, pisano, debelo, grdo izpod čela. Gledam, gledam in še nadalje gledam pa nikogar ne vidim. Pa še gledam in gledam, kje bi zagledal delavce, ki so kopali slovenjegraški toplovod in končno se mi jih je le posrečilo zagledati, kako se vsi spoteni podijo za žogo. Dobil sem novo spoznanje, da plačani delavci ne igrajo za gledalce, ampak za svoje razvedrilo in to brez vnetih navijačev.
Juckanje — vriskanje. Mladenič srednjih let je vesel zavriskal, zdirjal po stopnicah in hitro odfrčal na težko pričakovano ljubezensko srečanje z mladorosno črnolasko, ki skače kot srnica. Zaradi hitrosti je pozabil vzeti neparnega. Na travniku pri gozdu sta se ustavila in zaigrala pink — ponk. Po končani igri sta kot par sedla v parnega in zdirjala ter dirjala po cesti, dokler ju ni zaustavil mlad prometnik. "Petsto din zaradi prehitre vožnje, petsto din zaradi uporabe parnega."
Mladorosna pa mu šepne: "Madona te je stisnil, bolje bi bilo, da bi bil meni več namenil."
Kujanje - kujati se, klupati. Otroci se radi kujajo in klu-pajo. Petletna Urška se je kujala in klupala, da ne bo šla v vrtec z novimi gumijastimi škorenjčki, zato ker so strgani. Ko je mama pregledala škornje, ki jih je prejšnji dan kupila v trgovini Borovo, je ugotovila, da se Urška ne kuja in klupa zamanj, saj je imela podlaga na peti zares kar precejšnjo luknjo.
Lukanje — lukati, piti, cukniti ga. Stara navada — železna srajca. To je rek naših prednikov. Da pa ta rek še vedno drži, smo se lahko prepričali v dnevih pred novim letom. Nekateri luckarji so ga kar po več dni lukali in cukali, verjetno še zato bolj, ker je leto stabilizacije.
Tako se je na staro leto ponoči zgodilo tudi tole: Nenajavljen ponočnjak je prišel v tuje stanovanje in se zleknil v posteljo k nežnemu spolu. Ko se je zakonski mož prebudil, začuden vpraša ženo: "Kdo pa leži pri tebi ? " Žena mu hitro odvrne: "Veš, ljubi mož, sosed ti je prišel voščit Novo leto, pa je kar v postelji počakal dokler se ne zbudiš ."
Maskiranje— maskiranje, maskirati. Maskiranje ima svoj strateški pomen in se uporablja predvsem v pustnem času. Nekateri prebivalci slovenjegraške občine pa so se dokopali do ideje, kako uspešno zamaskirati vso staro ropotijo in so si po najnovejših ugotovitvah izbrali zato gozd. Ni več daleč čas, ko si bodo lahko nabiralci gob na starih štedilnikih in odvrženih posodah obrok hrane pripravili kar v gozdu, da se ne bi kdo okužil in zastrupil, Kurent predlaga doslednjo izvajanje občinskega odloka o zaščiti okolja.
Preskrba — preskrbeti, preskrbljen. Preskrba je lahko do-
bra ali slaba. Za dobro preskrbo v našem mestu skrbita dve regijski skladišči. Za preskrbo zelenjave pa naj bi v bodoče skrbeli naši vrli kmetijci in na tržnici, kjer je še dosti prostih mest, prodajali kvalitetno povrtnino.
Razpadanje— razpad, razpasti. V bližnji in daljnji okolici so stanovanjski in zgodovinski objekti, ki so že zelo dotrajani. Vsem grozi skupni imenovalec: razpadanje. Občani zelo radi ob večernih urah opazujejo razsvetljeni grad, ki mu nekateri pravijo kar očak Mislinjske doline. Krajane pa skrbi, kaj se bo zgodilo s tem gradom, če občinska kulturna skupnost za obnovo gradu ne bo zagotovila enake udeležbe, kot jo je že zagarantiral Zavod za spomeniško varstvo. Obstaja možnost, da bo grad kar kmalu postal razvalina.
Novosst— novost, noviteta. Majhna, toda zelo pomembna novost in cenjena je novost postavitev sto stoječih hidrantov, ki naj bi bili postavljeni v vseh strnjenih naseljih v naši občini. Te novosti ne bodo veseli samo stanovalci, ampak tudi vrli gasilci, saj jim bodo stoječi hidrantt omogočili takojšnje gašenje požara in takojšnje "zakurbljanje" motorke.
Majhna novost, pa zato toliko pomembnejša.
Odločitev — odločanje. Mirodajni se dogovarjajo in odločajo za lokacijo nove osnovne šole. Izgleda, da se bodo odločili za eno izmed petih možnih lokacij in to za lokacijo v Gmajni, kjer še ni potrebnih komunalnih naprav. Prebivalci Gmajne toplo pozdravljajo takšno odločitev, saj bodo na ta način le prišli do kanalizacije in javnega vodovoda.
Težave — prebavne, porodne, finančne. Včasih pa pra-
vimo, da imamo težave zaradi hude zime, kar je značilno za našo koroško regijo. Res čuden je ta naš koroški kraj. Poleti na morje hitimo in v soli prihranke pustimo. Pozimi pa smučat v Avstrijo hitimo, da naš turizem malo razbremenimo. Prav zaradi takšnih težav bo lahko naš turistični delavec v miru spal.
Uspeh — gospodarski, politični, kirurgški, šolski.
Poseben uspeh so dosegli: slovenjegraška bolnišnica, Zdravstveni dom Ravne ter Šolski center Edvard Kardelj v Slovenj Gradcu, ko so uspeli izbojevati srednjo medicinsko šolo v Slovenj Gradcu. Vsako leto se vpisujejo in se bodo še v bodoče vpisovali kandidati v dva oddelka, čeprav bo bolnišnica v petih letih zaposlila le 20 teh absolventov. Za ta poklic se naj v bodoče odločijo predvsem tista dekleta, ki nimajo svojega stanovanja. Lahko se sprejme Kurentov predlog, da se zaposlenim v Zdravstvenem domu in bolnišnici skrajša delovna doba.
Spanje — spanje, rahlo, nemirno, sladko, trdno. Trdno spanje je včasih dobro, včasih pa tudi škodljivo. Škodljivo postane takrat če ni v skladu z vsakodnevnim utripom življenja. Podobno je zajelo slovenjgraški mešani pevski zbor, ki se zaradi zdravstvenega stanja pevovodje ne more in ne more izvleči iz trdnega sezonskega spanja. Krajani so ugotovili virus pod imenom "spanje", ki pa ima nalezljivo moč saj je nevarnost, da okuži še kakšen drugi zbor.
Švercanje — tihotapstvo, tihotaplenje. Tihotapstvo so poznali že v preteklosti. Tihotapili so le bolj na "drobno" na primer: s kamenčki za vžigalnike, s saharinom itd. Danes pa tihotapijo na "debelo" in to kavo, dragocen nakit, pod pazduho pa še mamila. Tihotapci pa se smejejo in si man ejo roke samo takrat, kadar jim vsega ne uspejo odkriti naši cariniki.
vrtna ali travna. V naših trgovinah kljub odlični ceni zelenjave čestokrat manjka. Vzrok za primanjkovanje zelenjave je verjetno v tem, ker se naši kmetijski proizvajalci ukvarjajo le s s proizvodnjo krme za živino in ne s proizvodnjo solate in ostale potrebne zelenjave. Kljub temu, da pridelajo kmetje veliko krme pa primanjkuje včasih tudi govejega mesa, da o teletini sploh ne govorimo.
srčna, vroča, tiha, velika, skromna, prva, zadnja, javna. Vse te želje je Kurent v sveženj povezal z eno veliko željo, da se naj na pustno nedeljo servira po mestnih hotelih dobro in poceni pustno kosilo, kjer naj ne manjka kurentovega besedičenja. Vas lepo pozdravlja. -
Kurentov besedičar
HOROSKOP* HOROS
OVEN:
Ne čakajte na pomlad, ko bo vse zbezljalo in vam bo bore malo ostalo ! Do pomladi se boste sicer streznili, a zato se vam bo zdelo življenje še bolj črno — belo. Rešitev vas čaka ob 6. uri na delovnem mèstu in če boste končno dosegli normo, boste normalni vsaj do prihodnjega jutra.
BIK:
Preveč ste si nagrabili na raznih razprodajah in zdaj lahko odprete že lastno trgovino. Čevlje boste zaradi letanja od trgovine do trgovine že porabili in znu-caii, kaj pa boste z dvajsetimi torbicami in dvajsetimi denarnicami ? Ponoči vas bodo preganjali strahovi, podnevi pa inkasanti.
DVOJČKA:
V dvoje je lepše, pravijo, za vas pa to niti malo ne velja, zato si čimprej omislite tretjega. Nasploh bo za vas številka 3 srečna številka; tretji dan v tednu se boste smejali, tretjega v mesecu se boste smejali in opili, tretje leto v troje pa se boste opili, smejali in obležali — to pa do treh klofut za streznitev.
RAK:
Preveč viharno in napadalno življenje vas bo prej ko slej izčrpalo. Najbolj vam bodo prijale uspavanke in južno sadje, po katerega boste morali čez mejo, če hočete, da se vam razvnameta moč in ugled. Tudi nove kavbojke vam lahko dvignejo ugled. Izogibajte pa se torkom in četrtkom.
LEV:
Ob prihodu pomladi se vam bo odtalilo srce, a pazite, da luža ne bo preveč vidna. Sicer še niste tako zreli, da bi vas utrgalo in bi se do obisti premočili, zato pa vam grozi pomanjkanje vitaminov. Segli boste po miadih breskvicah, za zvijanje v črevesju pa bodo krivi nearilizirani sporazumi.
DEVICA:
Zapomnite si, da skrivnost ni več skrivnost, če jo poveste samo enemu, zato se vsaj enkrat na leto zadržite in obdržite zase kakšno stvar, če ne gre drugače, tulite v luno ! Sicer pa vas bodo kmalu pravilno usmerili v usmerjenem izobraževanju. Potrebni ste raznih dodatkov, na primer otroških itd.
:©p * h
O R O S K O P
TEHTNICA:
Počutili se boste vedno slabše in ko boste ugotovili, da ste že skoraj na psu, boste namesto k zdravniku, začeli zahajati k kinologu. Varali vas bodo tudi drugi občutki, vi pa druge, pa bo spet vse v redu. Odvaditi se bo treba poslušanja raznih sosedovih programov in pripravljanja domačih scen.
ŠKORPIJON:
Izgovor, da slabo slišite vam pri pisanju nalog ali obveznosti ne bo pomagal. Izključili vas bodo iz skupine zanesljivih, lahko pa boste aktivno sodelovali na vseh drugih področjih, predvsem v plavanju iz dolgov. Ob začetku meseca boste prejeli denar in ga v hipu zapravili, zato pa se boste oprijeli nove simpatije.
STRELEC:
Ko bodo ob polni luni cvilile mačke, vam bo trgalo živce in hlačke. Zaradi tega vas bo nekdo zabodeno pogledal, vi pa obdržite mirne živce. Mirne živce boste rabili tudi ob nakupovanju, izpraševanju vesti in iskanju primernega mesta za ohladitev živcev. Nov vic, ki ga boste slišali, ne bo o Trobcu.
KOZOROG:
Preveč si boste prizadevali za uresničevanje srednjeročnih programov. Zato boste postali tudi sumljivi. Sumljivo je tudi to, da ste si v dveh mesecih kupili tri nove stvari, zato čimprej pripravite račune. Doma pa bo poračun, ki vas bo spravil v slabo voljo in primanjkljaj.
VODNAR:
Klic v sili vas bo ujel, ko ne bo več sile. Zamujeno se seveda ne bo dalo več popraviti, lahko pa si date popravili zobe. S sijočim nasmeškom boste lahko osvojili še pa še. Na sestanku brez ogromnega gradiva se boste dolgočasili, bolj zabavno pa bo pri sosedu, ko vas bodo obirali.
RIBI:
S planiranjem samo zapravljate čas; treba se bo lotiti pravega dela. Uredite tudi svojo zunanjost, sicer bodo drugi prepričani, da je vsak dan pust. Zaradi neporavnanih računov boste tudi podnevi sanjali o višji plači, ponoči pa ilegalno opravljali nadure.
velik napredek
Vsak napredek se pohvali, to že staro dejstvo je, tudi mi smo si izbrali, lep napredek — toplovod.
V naše mesto smo dobili, hvale vreden topli vod, čistilk ne bomo več rabili, a toplo bo vsepovsod.
Nič več olja, ne premoga, nič pepela in nič saj, to nekdanja je nadloga, topolovod je pravi raj.
Ni zlato vse kar se sveti, to že stara je modrost, govorili so pred leti, pametna je res starost.
Kako težko smo šteli za predragi toplovod, a toplo ne bomo imeli, stanovanje vsepovsod.
VUsEYli zv&L'YV'JciK.
' i
Mož, srednjih let, redkih las pride v lekarno in žalostno pove:
"Vaša tekočina proti prhljaju in izpadanju las mi ni nič pomagala. " "Kupite še eno steklenico. " "Dobro ! POPIL bom še eno steklenico !"
Ivan Cimerman
čuden fant
V Slovenj Gradcu čuden fant živi, potepuh je, da mu para ni, kar senik mu stanovanje je, v njem lahko dva dni skupaj spi.
Kolega smešne on ima, v lažnivosti si duška da, saj lažniv je, da mu para ni; zato ga dobro poznamo vsi.
Pa še službe fant se ne drži, to že dobro vemo vsi, kar po cesti prosi za denar, za osebno čast mu sploh ni mar. Njemu res ni menda pomoči, kar pri šanku vedno on stoji, ves zapit je, nos ima rdeč v našem mestu on je znamenita reč
Nudimo vam šolski in pisarniški pribor iz lesa in plastike, lesno galanterijo, merila, kovinske izdelke, tehnično plastiko ter računalniške periferije.
Ljudska modrost črpa iz živalskih lastnosti. Toda raja ni čreda in čreda ni raja. Pa vendar za Pusta vidimo mnoga živalska usta, tudi poprej . . .
V TOZD Mavrični dvonožci smo povprašali, kaj želijo biti delovni ljudje za Pusta, če bi se oblekli v živali:
ZAJC Tone: "Hja, v lovsko dogo bi se oblekel. Preganja me občutek, da mi sledijo lovci, tisti, ki plačujejo v dolarjih!"
ZVER Miško: "Antilopa bi rad bil, ne vem, kaj je to nežnost in plahost!" -,
VOLK Sašo: "V srnjaka bi se oblekel, v tistega, ki skače okoli v času lovopusta in ga ne preganjajo!"
PRAPROTNIK L: "V hrastovo deblo bi se oblekel, me gobarji ne bi poteptali!"
LIPOVEC Tone: "Kar za brinje bi bil, me ne bi osmukali, ne da bi se popikali."
PRESIČEK Janko: "V tistega bi se preoblekel, kije najboljše reči, pa mu ni treba kruliti med ljudmi!"
LEV Starinski: "Ne v kralja živali pa ne! Raje sem lev med ljudmi, kot pa človek med levi!"
PAJEK Milan: "V mesarsko muho se bom našemil, če se bo kdo v sveže meso, kakšna mladoletnica!"
MEDVED Marija: "Jagoda bom, miroljubna gozdna jagoda, ki jo ima rad medvedek jeseni, ko vse zori!"
KAVKA Antonija: "Vrano si pa že lahko privoščim, enkrat na leto, ne?"
VOLOVŠEK Miro: "V dirkača se bom našemil, volovska vprega je prepočasna!"
VRABL Janez: "Do jastreba bi se vzpel, bi imel vsaj en dan mir!"
OREL Slavko: "Sit sem višin in perja. V jagra se oblečem, vjagra!"
TRISO je znak kvalitete in garancije.
ŽABKAR Alojz: "Bom kar žaba ostal, vas bom vse kolikor vasje zgoraj, gledal iz žabje perspektive.
JAZ SEM FRANCOSKA SPECIALITETA, NE SLOVENSKA!"
moj dragi, zastareli kurent
Nekoč, pred leti sem ti pisal smesnico, ki ni nikogar užalila, vkljub temu pa je razdelila vrie meščane in vaščane na dva dela. Polovica jih je začela mojo mamo pozdravljati, polovica pa jo je zmerjala, da ima barabo in brezverne-ža za sina. No, zmerjala jo je samo četrtina občanov, kajti na vso našo družinsko srečo se vaščani v spore niso spuščali, ker je bilo preveč nejastnosti. Takrat sem namreč pisal, kako so bili pogoščeni v našem lepem mestu nebeški svetniki.
Dokaj let je minilo in žal se prerokovanja mojih nadebudnih sodelavcev niso uresničila, namreč, da ne bo kaj hitro pamet srečala, in tako iste pridige poslušam še danes, pameti pa ni.
K nerodnemu uvodu bi rad napisal drugi uvod, ki bo podlaga za tretji uvod in tako bova uvodoma prišla do zaključka. Sem spada letošnja zima, ki je bila napovedano zelo mrzla. Uvodoma bi jo spremenila v toplovodoma, iz toplovodoma v dragovodoma, iz dragovodoma v osebnovo-doma, iz osebnovodoma pa v splošnovodoma. Vsak posameznik ima pravico do odvoda, privoda, dovoda, so vod a, povoda, mrzlovoda, prhovoda, sprehoda, odhoda, razhoda, prehoda, nahoda ugotavljati, kaj mu trenutno prija.
Če že imam pravico odločanja, potem ko sem ob vseh dajatvah iz čistega dohodka prejel še svoj osebni dohodek, sem se samoupravno, brez vednosti svoje ljube soproge, ki bi mi zakonito zasegla mojo skromno vsotico delavca v združenem delu, — odločil ne za sprevod, pač pa za sprehod od spodnje bencinske črpalke naprej križem kra-žem po mestu. Opustiti sem nameraval samo biljard "Pri Mojci". Mnenja sem sicer, da mora tudi "Optika" živeti, toda kaj veš, kdo lahko vse z "ršpetinom" bulji tam ven iz novih blokov.
Joj, pa sem naletel na čenče, ki so take, da sem nekatere rajše takoj "pozabil", imaš pa vmes čiste kurentovske, po stari tradiciji.
Te pa moramo ohraniti.
Pa sva pri postaji, ki jo redno vzdržuje "Viator". Žat zvečer prehitro zapirajo. Zaslužek je sicer do desetih zvečer, ob devetih pa še cigaret ne dobiš. Zato pa je tam najboljše od enih do treh popoldan. V promet gredo razni sendviči, zmeniš se lahko za randi od mladoletnic do tistih v klimakteriju, pa še biče pridejo do izraza. Situacije se menjajo kakor ameriška politika.
Še najbolj umirjeno poteka dopoldanska malica ob malinovcu z navadno vodo. Kaj češ. Vedricini časi so minili in sedaj je tudi deit dober. V stilu stabilizacije so potekale tudi januarske driske v popoldanskih urah. Takrat posameznikom po stari navadi ni bilo dovoljeno predolgo dežurati na klozetu. Take zadeve najlepše potekajo masovno, zato v to akcijo šefi niso bili zajeti.
Nekateri so nespametni in si nosijo revno matico od doma, drugi pa jedo pohane piščance po smešno nizki ceni. Doma si tega prav gotovo ne morejo privoščiti, zato pa so na "šihtu" strašansko zahtevni.
V našem na več strani postavljenem mestu se mi glede matice in vsega najbolj smilijo "štromarji". Delati morajo nekje od Celja do Črne in Podvelka, pri plačah pa "so doma že čisto zadaj in ni izgledov, da bi v piskrček kaj več kapnilo. . . Pa še pri ogrevanju so prizadeti, ker so se po lanski zimi odločili za centralno kurjavo, in žal jih je iz dneva v dan manj.
KRAJEVNA SKUPNOST PAMEČE želi vsem krajanom prijetno pustovanje. Po vseh kmečkih domačijah bodo pripravili dobro vzhajane krofe, kar bo predstavljalo nadaljevanje že dobro razvijajočega kmečkega turizma. V pustnih dneh pa se boste lahko ob dobri zabavni glasbi naplesali v vseh pameških gostinskih lokalih.
Je pa res škoda, da se je rokomet preselil v Ocepekovo halo. To ni bilo dobro za kulturo. Glej, Kurent. Nekdanji kulturno — telesni dom bi naši pridni gradbeniki honorarno popravili, obzidati nogorometno igrišče in udarniško kegljišče z visokim zidom, pa bi imeli kulturo skoncentrirano. Ne razumeš? No, bodi praktičen. Po rokometni tekmi bi izhode zaprli, odprti stranska vrata v dvorano in evo ti gledalcev. Na oder pa bi naši kulturniki že vrgli kaj kulturnega. Včasih lahko tudi kaj boi j poceni. Namesto vstopnice pa bi pobirali izhodnino. Kdor ne bi imet dinarjev za izhod, bi se mora! naučiti na pamet eno pesmico in jo po naslednji tekmi lepo deklamirati cenjenim navijačem oz. čakajočim izhodnikom. Oder bi moral biti primerno visok, da se raje ne bi mogia povzpeti nanj. Nekateri poklicani bi ob tej prireditvi lahko recimo z balkona proučevali razne vplive na slovenjegraški dialekt.
Jasno je, da bi tu pa tam komu uspelo pobegniti, vendar večina bi pa ie uživala dohovne dobrote.
S tem načinom lahko rokometaši in kultura ustvarijo imeniten samoupravni sporazum o prvenstvenih tekmah in premierah, o prijateljskih tekmah in dramah in kup tekmah in bi mogoče še kakšna imenitna pevka zapela v aranžmaju s centrom iz Štibuha.
No, sicer je kultura stvar posameznika in v naši dobi bolj mestnega značaja, saj je znano, da so že od nekdaj izven obzidij in pod gradovi kulturo zatirali.
Naše turistične agencije in društvo bi naredili agitacijo in kar naenkrat bi se pojavile na kulturnih tekmah šolske ekskurzije, itd. Pa reci, če ne bi še bolj zasloveli in vse bi trumoma prihajalo. Tisti, ki so bolj za šport, bi se hvalili, da so gledali monologe, kulturno že izobraženi pa bi se potrkali na prsa, češ — tudi šport mi je potreben. Tako se ne bi več delili na naselja in službe. Za delavce bi ceto lahko uvedli samoprispevke, iz tega bi naredili javno kopališče in javno telefonsko govorilnico za ceto noč. Vidiš, poteg higiene ponoči še možnost, klicati kogarkoli. Ob telefonski govorilnici je vsekakor nujno potrebno postaviti še javni kloset, kajti saj veš, kakšne navade so pri nas udomačene.
Nazadnje bi napraviti en velik občni zbor za vse sodelujoče. Na tem zboru ne bi jedli in piti, temveč peli in plesali. Za petje sem ti pripravil osnutek osnutka. Tudi note bi zaradi tradicije vzeli iz starih viž. Takih, ki jih znajo
lOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOlOIOIOIOIOiOIOIOIOIOIOiOIOIOIOI
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE želi svojim krajanom ob dobrih pustnih jedačah in pijačah prijetno pustovanje. Za pustno poslastico pa še malo prekajene divjačine in kačje sline.
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
lOiOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
£ £leh/A lvc,	? a	K AP/L Sk’Ećjr/*-' j)ß^AK(Al_ Q /
Trikotnik in ravnilo še se ni zlomilo, dovolj je še lesa dela pa za dva .. .
Namesto "pa" je poljubno vstaviti "se".
stari in mladi. Najboljši sta ti dve melodiji: "Janezek in Micka, v Kranj gresta po picka ..." kar se zelo harmonično ujema s tole zelo znano: "Janez, stara kljuka, piti ga ne upa..."
Kot ponavljajoči refren, po domače pripev, ki se skupinsko zapoje,pa takole: "Hola—rija—ra, holarija ro..."
Seveda je najvažnejše besedilo, da ja vsak pride do veljave. Predlog besedil pa te prosim, da resno pregledaš in pravilno poudarjaš naglase.
Alenčica in Slavko v Ptuj gresta po kavko, vmes grede za Mico kupita prasico . ..
Hola rija ra, hola ri ja rooo pa mesarji smo—o—o.
Lahko je tudi pol prašiček, da le ni predrag.
Bomo podražili potlej pa cenili, malce se motili nazadnje vse prodali. ..
Hola rija ra, hola rija rooo pa trgovci smo—o—o.
Raja tako vse kupi, da je le znižano. Beseda "prodali" se zelo lepo rima še k drugimi besedami n.pr. "zadaj dali ' in drugo. "
Žarnice in štromček pa vsakemu bonbonček, sonček vsem naj sije brez grde hudobije . ..
Ola rija ra, o/a rija ro pa na desu smo—o—o.
Popravlja naj tisti, ki je delal.
Mizarji in tesarji vmes pa še šušmarji prevozniki, kamnarji vse nas boh obvarji. ..
Hola rija, hola rjo . .. mi privatni sektor smoooo...
Advokate je boljše ne vtikati nikamor.
Bi radi še učili in pa več dobili.
Mi smo prosvetarji
nismo mi cestarji...
Holar—ija, h—olar—ija — 0,0,0 še na šoli smo.
Baje so na Švedskem naši profesorji posodo pomivali, pri nas pa kakor je kdo oženjen.
Bomo vse zašili vse hudo pocelili noč in dan garali ostale pokopali.
Ola rija, ola rjo—o—o—o. pa mi iz zdravstva smo—o—o.
Si bolaria? Ne! Si zdrava? Ne. Imaš dopust? Ne! Ja, kaj pa je s teboj? Šolo za medicinske sestre sem končala. ..
Namesto pesmice samo pripev:
Pa mi za sebe smo, pa mi za sebe smo,
Rija — rooo
več kradlo se ne booo . ..
Pripombe niso zaželjene.
Lesna je velika dobiček se ji slika, zraven še oprema, njena je zavsema ...
Pa mi lesarji smo pa mi žičarji smo ...
Turizem je treba na vsak način razvijati in krepiti. Vsi bomo pomagali. (Tako, da bomo vsi turisti).
Plamen in gorenje za novo pokolenje, vse se dobro stiska, če je plača nizka ...
Kovači žejni smooo....
Stiskači žejni smoooo....
Stiskači so tisti, ki delajo na stiskalnicah (prešah). To je zelo čislan in dober poklic.
Dimnikarji ne pojejo pesmic, ker so vedno črni in jih grabi nostalgija.
Sreča v zelenju se doma pridela direktor pa v Velenju, da je skupnost cela.
Mi se imamo radi.
Radi, radi, radi. . .
Zadnja vrstica ni namenjena tovarišem iz drugih republik.
Naši usnjarji so zviti in poznajo vseh vrst kože. Debele kože in druge kože. Ene kože je treba mazati, ene namakati, ene gladiti, ene farbati, ene pa kar enostavno ustrojiti. Drugih tehnoloških postopkov pridelovanja kože mi še niso razlagali. Niti ne vem, koliko ton kože je treba, da najdeš en tehnološki postopek. Kožo menda nobeden noče poceni prodati. Ker je draga, bi jo bilo dobro posejati ali nasaditi. Za nasajevanje kože je potrebno najti dobre terene. Ponekod je koža poceni in tisto je imitacija. Tako imaš lahko imitirano kožo, ki je ta prava' koža in obratno. Kožo ni dobro preveč praskati ali se vtikati v njo. Nekateri skačejo v kožo, neki iz nje, neke pa devljejo iz kože. Za svojo kožo jih dosti dela iz raznih krajev, kar je razvidno ob petih zjutraj, ko se koža tišči ob kožo in spada to pod tehnološki postopek "Viatorja".
Usnjar je lah ' kovinar samo, da je dinar.
Bom pa šel v šolo in zaplesal koio.
Q, o Rori al'me ljubiš ti, o, o, Rori...
Usnjarji radi pojejo romantične pesmi.
Mam bajto imam avto in službice tri, če cigla bo zmanjkal'
prav fučka se mi.. . (peti pa tako ne znam)
Seizmološke karte kažejo, da pri nas ne bo potresov.
Dragi kurent, bova naredila malo pauze v predlogih o popevkah in nadaljevala najino pot.
Kdor je meščan gre s postaje v Pohorje, kjer se pravila menjajo, od šanka do prve gostinske sobe in od kuhinje do
jedilnice. Prvo nadstropje je za goste, v drugem nadstropju pa so stanovanja za gostinske delavce. Družine so vezane na solidarnostna stanovanja, v perspektivi pa so samci in samice kot bodoče družiniče. Žal je solidarnost po novem ukinjena. Edini solidarni so pri turističnem društvu, saj se ne vmešavajo ne v turizem in ne v gostinstvo, ker jim je jasno, da bo pomagalo združeno delo.
Stabilizacija se že pozna. Cas je tak in celo Lesna je zastopana bolj v parih, kar si ne bi upal trditi za druge vrste dejavnosti.
Najbolj presenečen sem bi/, ko sem videl, da Italijani ne jedo več makaronov, pač pa hrano na nemški način s kupami na kraju, in to brez prisotnosti nekdanjih dam, ki bi jim lahko nadomestile italijanske sobotne navade.
da imajo nekateri trakuljo.
Pa zopet eno narodno:
V zadrugi sem bila, ovčice sem pasla ovce so crknile jaz sem pa rasla . . .
Ko sem zrasla, sem si polakirala nohte in pospeševala nohte.
No, vse menda niso crknile, saj so se kmetom zasmilile in so jih nekaj uspeli rešiti. Ne vem pa, če bodo rešiti krave v Kotljah, kjer je večini veeno ali so lačne ali ne, glavno, da so privezane.
Tudi balkanski partnerji so skromnejši in se zadnje čase zadovoljujejo z radensko, merlotom in po možnosti vsaj eno blondinko na dve osebi. Tudi niso občutljivi ali jim streže keiner ena ali keiner dva.
Kurent, ne razumeš? Če si ena, potem delaš v hotelu. Česi dva, potem delaš na postaji ali v tisti kmečki gostilni ob mesariji. Ce si dva imaš več prometa in manj zaslužka, če pa si ena, pa imaš manj prometa in več zaslužka. Tako so mi razlagali, niso mi pa povedati, da nočnina pri naslovu, ena gre v skupni pisker, pri dva pa je možno vabiti v domačo oskrbo. Ko sem vprašal, kako kaj s pravilniki itd., mi nobeden ni znat odgovoriti, (šefe nisem vprašat) in sem dobi! občutek, da jih sprejemajo s skrivnostnim eno ali več minutnim motkom.
. V gostilno "Dom" nisem šel, ker so notri mislinjčani preveč glasno prepevali: "V Mislinji pa marjetkice ne cveto..." Z veseljem sem poslušal bolj nežno pesmico: sem šefa menjata v bolniški več ne bom... ob poi sedmih bom prihajala ne bom se . več sprehajala . . .
Sem v službi poteg cerkvice in blizu sem bolnišnice. ..
No ja, denarja nimam niti za špricar, pa mi je vseeno, če vse moje prošnje g rej o v koš. Tistih nekaj solidarnostnih stanovanj in subvencij pa tudi ne bom deležen. Sedaj štedim oz. varčujem, da si bom lahko kupiI knjigo o Slovenj Gradcu. Škoda, da v njej ni slike s slavnostnih pun-garških kulinaričnih preizkušenj. Človek bi točno mislil,
"Ali veš, da je izšla monografija o Slovenj Gradcu."
"A, da je že izšla. Kaj vse pa je zajeto v njej?"
"Ja, čisto vse, čisto vse s čimer se lahko ponaša Slovenj Gradec."
"Kaj je to čisto vse, čisto vse. Povej mi bolj podrobno."
"Ja vse iz gospodarskega, geografskega in kulturnega življenja. Tudi podgorska folklorna skupina je notri, pa Cola-
tip v Starem trgu."
"Ja, potem je pa tudi sigurno kakšna slika starotrške dramske skupine, ki vsako leto prireja igre."
"Ja, ja igre že prirejajo, a njihove slike pa nisem videla v monografiji!"
"Zakaj jih le niso namalali notri?"
"Ja, sigurno zato ne, da bi turisti in zanamci ne izvedeli, da tam obstoja dramska skupina, ki še vedno igra pod milim nebom."
Skupnost je ena naselja so tri delava dva nikoli nas ni.
To ne bi mogel trditi za Korotanov disko, kjer se stabilizacija ne pozna. Mladina je pri pitju dosegla starejše, kar pa se uničevanja inventarja, tiče, se ne splača govoriti, ker tako nikoli nobenega ne dobijo.
Starejši od novega leta pijejo naskrivaj v bunkerju, nazaj grede pa nasproti britofa in pod gradom. Vse ima svoj mik in čar in tako sem ti dragi kurent, če vključiš še kug-Ijanje in remi pri Pačniku opisal slovenjegraški bermudski trikotnik. V tem trikotniku bi jaz želel po tem pisanju izginiti in se čez eno leto zopet pojaviti, ko bo uvedena stabilizacija v ljubezni. Avto bom pa ta čas kar pred občino pustil, saj so tako lepi boksi, da sem brez skrbi. Mogoče bom po izginutju ugotovil, zakaj se cestne svetilke nagibajo, če gre komunalni direktor mimo?
Pa lepo pozdravljen od tvojega zvestega Feferončka.
-2*1

AVTOBUS POD KOZOLCEM
VIATOR vse je organiziral, bo smučaije vsak dan pobiral.
Pred hotelom vedno da bo stal, na Pohorje jih odpeljal.
Odločil sem se za to turo, pred hotelom bil sem že pred uro.
Na postajališče tekel z zadnjimi močni,
ker pred hotel avtobusa bilo ni.
Končno smo se odpeljali,
drug drugemu na prstih stali,
od dovoljenih štirideset,
nas bilo je v avtobusu osemdeset.
V “prvi” drveli smo čez Legen, šoferje bil na vidèk zbegan, ko Klevževjekozolc zagledal, je avtobus že odpovedal.
Močno šoferje plin dajal, a avtobus pod klancem stal, nevarno smo v vzvratni vožnji parkirali pod kozolc otožni.
Bilje krasen, sončen, zimski dan, šoferjev trud je bil zaman, v avtobus nas je zaprl, sam pa v dolino jo ucvrl.
Ko uro smo že tam prebili, smo v plinu vsi se že dušili, je mladenič neki pobesnel in kar s tečajev vrata snel.
Navžili smo svežega se zraka, a glej ga šmenta, prava spaka, naš vrli, prizadevni je šofer z drugim avtobusom pridrvel.
K
Ves trud je skoraj bil zaman, še malo pa bi šofer bil sam!
Večina^ ki peljala seje na izlet
se s smučmi odpeljala je v mesto na obed.
R.Z.
»aU Oglasi mali Og
Na bencinski črpalki pri Tovarni meril je nekdo odrezal in odnesel òkrog 1 m cevi . , . Pošten tat se naproša, da ta del cevi na licu mesta vrne proti visoki nagradi...
Mlada vdova, krepke in čedne zunanjosti išče sebi primernega ženina — po možnosti traktorista — prednost imajo ločenci...
“V senci legenskih gozdov”
Sem fantič vesele narave, a v zrelih že letih, želel bi si nevesto, čedne zunanjosti, ki bi mi bila dobra gospodinja... Ker se mi iskanje nevest več ne ljubi, naj se mi interesent-ka kar sama ponudi. . .
"Vesel legenski harmonikaš”
pustni i
»imrzmr*
% nafl
èobot
Ivan Cimerman
Predsednik krajevne skupnosti Raztrganoči Anžej Zaplati), trešči s pestjo po stabilni mizi, bila je hrastova in.ni je izdelal industrijski robot. Zato je vzdržala: "Pustni paradi naj poveljuje Mlekojed Sisnik, pravnik, naš steber. Galantno se bo ponorčeval iz zvitih paragrafov, prispevnih stopenj in raznih lisjaških oblik sporazumevanja po vzorcu: jaz vam telo, vi meni gate! Hrupno ga zavrnejo. Odkar lahko pridemo v GATT, se'iz gat ni Za norčevati!
Praprotnikov Vane ne zdrži več: "Gospoda nadučitelja postavimo na čelo! Kontrabas igra, za njim ga vžge vsa kultura, prosveta, šola s cicibančki, oblečenimi v gobice in drobne sise za vse smeri usmerjenega Izobraževanja. Učiteljski zbor naj se obleče v. ocene od 1. do 5. Za njimi naj gredo natakarice, rudarji in prodajalci z napisi: NEVIDNI POKLICI, NEVIDNE STIPENDIJÉ. Na koncu naj pelje avto Mestne komunale, poln klasikov, od Cankarja do Kranjca in razprodaja: Zbrana dela za liter olja." Nestrpne roke povlečejo Vanča z govorniškega odra. Ne gre smešiti cvet duha, tiste, ki prebujajo otroke iz srednjeveške teme.
Šine k odru Repek Krampič, knap, in jih pomete, odvečne in tečne dolkaj: "Knap naj gre na čelu kolone, pa samokolnico naj pelje, iz samega zlata naj bo, v njej pa za eno lopato premoga. Na samokolnici naj bo še: posoda upanja, na premogu pa: rezultat upanja. Za njim naj gredo tisti, ki popravljajo mehanizacijo v rudnikih in plin, stare zobčeni-ke naj neso in plinske maske ... mej duš!... Kolegi sežejo po rijem, saj je tista domislica o zlati samokolnici le pozlačeno železo.
Na oder silijo gasilci, pa zdravniki, pa ekonomisti. Le med kmeti se nobeden ne poteguje za to čast. Ko vprašajo Plo-harjevega Lojza, zakaj se ne oglasi: "V vola se ne morem obleči, ker so ljudje pozabili, kako izgleda; v konja še manj; za osla imam vzorcev dovolj pa ni zanimivo, bi ga vsak spoznal. Oblekel bi se v krompir, pa se bojim, da bi me ukradli...." zategne. Elektroinženir Voltek se lopne po čelu in odrvi v svoje zasebno kraljestvo. Tri dni se vse iskri od vezi in "švasanja". Četrti dan se odpro vrata, na prikolico naloži pločevinasto gorilo in jo pelje pred gostilno "Pri zadnji kapljici." Ljudje strme: "ROBOT, PRAVI, SKORAJ ČLOVEŠKI ROBOT!"
Glava spominja za župana, trup na ekonomista (z obilnim trebuhom), roke so tatinske in bančniške, prsa so sisovska, dlani so rudarske, glava ej glava je kot kulturna knjiga, nekam stisnjena, a modro izgleda. Prikolica pa ima obliko — krompirja, ki ga ne more nihče ukrasti.
Množica posadi inženirja Voltka na rame genialnemu robotu in ga nese za šank.
PARADi BO POVELJEVAL ROBOT - ČE NE BO ZMANJKALO ELEKTRIKE!
I8I8Ì8I8!8I8Ì8I8I8!8I8I8I8!8I8I8!8I8I8I8I8I8I8I8!8I8I8I
KMETIJSKA ZADRUGA LEDINA Slovenj Gradec želi svojim kooperantom veselega pusta z dobro kipnjenimi krofi in prekajenim svinjskim obličjem, te domače specialitete pa bi tudi lahko uspešno razvijale kmečki turizem.
///—///—///—///—///—/// ///--///—///--///—///—/// ///—///—///—///—///—/// ///—///—///—///—///—/// ///-///—///—///—///-—/// ///-///—///—///—///--/// ///—///—III—III—///--///
KRAJEVNA SKUPNOST SELE - VRHE želi vsem krajanom veselo pustovanje. Ljubiteljem zimske idile pa priporoča, da obiščejo selske kmečke domačije, kjer bodo
postreženi s pustnimi dobrotami.
8I8Ì8Ì8I8I8I8I8!8Ì8!8I8I8I818I8I8I8I8I8I8I8I8I8I8I8I8I
KU RÖNtoV poUčtli kOt
Kaznijsko sodne reči:
Hudodelstvo se ovaja (koleka prosto)
Slavna c. k. preiskovalna sodnija v Slovenjemgraci.
Anton Dolničar, hišnik štev. 55 v Novem naselju
ovajam tatvino v svoji hiši
Danes zarano zapazil sem, da so bili v moji hiši tatje. K podstrešnemu oknu pristavljena je bila lestvica in vrata v izbo bila so ulomljena. Skrinja, v kateri sem imel 5 kosov belega platna, vrednega čez 100 gold., bila je odperta in prazna. Na tleh po vertu poznajo se po mehki zemlji večje in manjše stopinje, kar kaže, da se jih je tatvine več vdeževalo.
Zatožba zaradi razžalitve na poštenji (koleka prosto)
Slavna c. k. okrajna sodnija
V	nedeljo, dne 15. maja po dopoludanski božji službi sedel sem na klopi pod vaškimi kostanji med mnogo zbranimi možmi, mirno se pogovarjaje ž njimi. Mimo pride Janez Topolec, ki se je že davno, ne vem zakaj, hudoval na me, stopi k meni, in mi pravi: 'Ti si goljuf in največji slepar med poštenimi ljudmi." Jaz mu nisem ničesar odgovoril, on pa odhajaje od družbe mi je rekel: "Sedaj sem ti povedal, kar si in ostaneš malopridni slepar."
Priče te prigodbe imenujem Franceta Kofa, mizarja; Antona Čuka, krojača in Andreja Mervarja, gostilničarja, vsi iz tega kraja.
V	zadostenje tega razžalenja prosim: Slavna c. k. okrajna sodnija na imenovanega Janeza Topoleca zaradi pregreška proti varnosti poštenja preiskuje in kaznuje.
V	Slovenjemgraci	Janez Prosen, mesar Na vasi 15
Prosim: slavna c. k. preiskovalna sodnija naj to tatvino v moji hiši blagovoljno preiskuje.
V Slovenjem graci, 1879 leta
Anton Dolničar
Zatožbo zaradi gerdega ravnanja bomo imeli v prihodnjem pisanju.
Bog nam sodbe navdihuje slavne komisije hudega varuje ...
D OQER
T EK -
* Ir n
KADILCI ;
na 1 ičj a -
obličja
Ivan Cimerman	
KAJ BO KDO, KO SNAME MASKO ?	
ŽIVINOZDRAVNIK:	Krotko človeško jagnje.
ZOBOZDRAVNIK:	Bolečina na dopustu.
KONTRACEPCIJSKI SPECIALIST:	Krivec za eksplozijo rojstev.
ZNANSTVENIK:	Pamet, ki razkrinka kraljestvo nespameti.
KONJEDEREC:	Meso, ki nič več ne obeta.
PESNIK:	Ogolela breza, ki je podobna, olupljena, votlemu bezgu.
DRAMATIK:	Tragedija, ki lesvicira s Komedijo.
SVOBODNI UMETNIK:	Iskri konj, ki mu ječarji natikajo uzde.
SIS - DELEGAT:	Usta brez cuclja.
SOZD - DELEGAT:	Raketa, ki nosi v glavi druge, di-
DELEGAT KOT FORMAL-	
NI DELEGAT:	Nekdo, ki sedi na vseh sejah, ker nima STALIŠČA.
	rigirane glave.
PRIVATNI OBRTNIK:	Zlati steber v občini, ki ga iz previdnosti prevlečejo s plastiko.
ZDOMEC NA DOPUSTU:	Kmetija, kjer raste osat.
BREZOBRAZNI ČLOVEK:	Ko sname masko, mu ostane vsaj obraz tistega, ki ga kleveta.
POCESTNICA:	Devica, ki nosi obleko iz pratnih odtisov.
TURISTIČNA DEVIZ-NICA:	Ko sname masko iz mark, ki so ženskega spola, bo njen obraz dinarski, moškega spola.
BANČNIK:	Ko sname črtico med procenti %, ostane na dveh 00, kar je WC — brez obresti.
VISOKOGORSKI KMET:	Ko sname masko poljedelca, bo industrijski delavec.
DIVJI LOVEC:	Brez maske bo prodajalna mesa po ceni VZEMI - PA MOLČI !
KULTURNI DELAVEC:	Brez maske divja strast brez štiripasovnice v svetlo bodočnost.
JAVNI DELAVEC:	Zasebnik, ki sadi sadike iz družbene drevenice na svojem vrtu.
NOVINAR:	Resnica z neštetimi nezakonskimi otroci.
GENIJ:	GEN, ki izgubi končnico IJ.
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
loioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioio
gorenje f®©ro
slovenj gradeč
!. NERJAVEČO MLEKARSKO OPREMO:
1. Bazenske hladilnike za mleko z direktim hlajenjem velikosti: 100, 200, 500, 800, 1000, 1200, 2000, 2500 in 3000 I
II.	NERJAVEČO OPREMO ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO:
1. Klavniška oprema s stroji, napravami in transporterji
III.	NERJAVEČO MEDICINSKO OPREMO:
za bolnice in ambulante
IV.	NERJAVEČO OPREMO ZA DOM IN GOSTINSTVO:
1.	Nerjaveča in emajlirana pomivalna korita — vsad-na in klasična
2.	Servirni pladnji, vozički za posluževanje, držala za šunke . . .
V.	PROSTOROČNO IN DELNO MATRICIRANE ODKOVKE
VI.	KOVAŠKE PRIMEŽE
VII.	KOSE — vseh vrst in tipov
GARANCIJA - 200—LETNA TRADICIJA
loioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioiojojoioioig
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOÌOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
modema
f
prawliäoa © modomò
"Poslušajte," je zarobantila: "zdaj mi je pa dovolj teh vaših obiskov. Če imate dovolj denarja za avtomobile, pa za barvni televizor, za vikend in te drage packarije za ksihte, boste imeli dovolj tudi za ozimnico. Meni je tako nič več ne ostane. In če drugače ne znate priti na obisk, se kar poberi ta!"
In je poklicala svojega novega dedeka in je nezaželjena gosta postavila pred vrata.
Od tistega časa živi babica z dedkom v svoji kmečki hišici srečno in veselo življenje in kar pridelata, uživata sama in še imata dovolj za obiskovalce, ki prihajajo na kmečki turizem in tudi plačajo, kar pojedo.
H. P.
Živela je pubertetnica, ki so ji zaradi tega, ker si je rdeče barvala lase in nosila rdeči klobuček, pravili Rdeča kapica. Nekega dne ji je mati, ki je bila preveč zaposlena z raznimi sestanki, naročila, naj gre k babici pogledati, kako in kaj. Rdeča kapica se je najprej bunila, ker je imela napovedan randi, potem pa je le sedla v očetov novi golf in jo užgala proti gozdu. Med potjo je prižigala cigarete, preklinjala makedam in drag bencin ter stiskala pesti, da je ne bi ustavil kak miličnik, saj še ni imela izpita. Potem se je ustavila, da je spraznila pepelnik in drugo šaro iz avtomobila in prispevala k pestrosti onesnaženega gozda. Takrat je izza grma s stranske poti prišel frajer v umazanih kavbojkah in jo vprašal, kam gre.
"Kar prisedi," ga je povabila v avto. "Bo bolj kratek čas, pri stari bova pa dobila kaj za pod zob. "
S frajerjem je odšibala naprej in se ustavila pred lepo kmečko hišo. Babica je stala na pragu in je bila videti čila in zdrava, čeprav je vselej tarnala, da jo daje revmatizem in še kak —izem, od katerih je najpogosteje omenjala kmečki turizem.
Ko je zagledala Rdečo kapico, se je začudila:
"Ja, kakšna pa si punca, kakšne čudne oči pa imaš?"
"Daj no, ne bodi starokopitna, to je novi make up,"je odgovorila Rdeča kapica.
"Zakaj pa imaš tako rumene prste?"
"Saj veš, da od čikov," je komaj potrpežljivo odgovorila Rdeča kapica.
"Tega tvojega novega frajerja še tudi nisem videla, kdo pa je?"	'	■ '	.
"Saj ga tudi jaz ne poznam. Med potjo sem ga pač pobrala. "
Pa so stopili v hišo in Rdeča kapica je povedala babici, da ji ni prinesla zdravil, ker jih ne uvažajo več, v domačih lekarnah pa jih tudi ni moč dobiti. Babica se zaradi tega ni jezila, saj, odkar si je omislila novega dedka, sploh ni več potrebovala zdravil.
Rdeča kapica se je zatem s steklenico domačega šnopsa, ki jo je mimogrede staknila v vitrini, udobno namestila v fotelju in začivkala proti frajerju:
"E j, mi boš pomagal spraviti ozimnico v avto?"
"Kakšno ozimnico," se je oglasila babica.
"Pa menda še ja imaš kaj jabolk, pa krompirja in zelhane-ga," se je babičini nevednosti čudila vnukinja.
"Nič kaj dosti mi ni ostalo od vašega zadnjega obiska. " Potem pa, ko je videla frajerja, kako se je z nogami na mizici nacejal s šnopsom in je Rdeča kapica šla sama brskat po shrambi, jo je do kraja razkačilo.
sale iz naših krafev
Na progi Mislinja — Črna so avtobusi vedno prepolni. Tako se je zadnjič pripetilo, da je zaradi prenatrpanosti potnik stopil mladi sopotnici, ki je stala poleg njega, na prste. Sopotnica se je razjezila in zakričala:
"Oprostite,na nogi mi stojite !"
"Seveda oprostim," odvrne sopotnik.
"Toda noga je moja, " se pri tožuje sopo tnica.
“Verjamem, nikoli nisem imel treh nog in prav rad bi spoznal neumneža, ki sam sebi stoji na nogi," veselo odvrne sopotnik in skoči iz avtobusa.
Bučko
V V
Na Viator pride Janez in prav vljudno prosi :
"Prosim, mi lahko popravite HUPO, da bo petkrat bolj glasno hupala. "
"Zakaj pa?"
"Da jo bosta slišala tudi zaljubljenca, ki sta se nekega večera na cesti, pri Tiršeku, kar po cesti sprehajala in poljubljala. "
Sin vpraša očeta:
"A ta, ali rastejo pozimi jabolka ? "
"Ne sinek, pozimi rastejo samo njihove cene. "
"A ta, ali živijo miške samo v mišjih ijuknjah ? "
"Ne sinek, miške ne živijo samo v mišjih luknjah, ampak se sprehajajo tudi v eni izmed slovenjegraških prodajaln. "
Srečal sem prijatelja Jureta iz Legna, ki se je pred nekaj meseci poroči/. Pošalili sem se z njim:
"Tebi se pa vidi, da si poročen, vedno imaš tako lepo zlikano srajco. "
"Da, to je bilo prvo, kar me je žena naučila. "
"Ti imaš pa zares pametno in sijajno ženo. "
"Da zares je sijajna. Nikdar me ne vpraša, kam grem. "
"To je pa idealno. "
"Ne preveč, ker gre vedno z menoj. "
W
Gost v restavraciji "NAMA " se med kosilom hudo razburi in jezen vpraša natakarico:
"Je ta salata za eno osebo ? "
"Je. "
"Zakaj pa sta potem v njej dva polža ? "
Bučko
Pri uri zemljepisa učiteljica vpraša Tončka:
"Povej Tonček, če bi se človeku posrečilo prekopati zemljo do konca, kam bi prišel ? "
"Na psi h ia tersko kliniko."
Pa vpraša Tonček učiteljico:
"Kam pa bi prišel jaz, če bi imel v I. polletju same cveke ? " "Za cestnega pometača. "
"Neee ! Ampak na televizijsko oddajo "SREČANJA."
KRAJEVNA SKUPNOST SLOVENJ GRADEC želi vsem svojim krajanom prijeten pustni ples v maskah, ki bodo v pustnih dneh pripravili v vseh gostinskih lokalih v krajevni skupnosti Slovenj Gradec. Prireditelji se bodo potrudili, da bo po zmernih cenah v vseh lokalih na razpolago dobro vino in pustni krofi.
^3=	13= Jt3= Jf3=
"Ti, Jože, si ti tudi vmešan zraven toplovoda ? "
"Ja, malo že. "
"Potem mi pa povej, zakaj je prejšnjo soboto na vrhu dimnika toplarne nekdo sedel ? "
"Najbrž je gledal dol po hišah, ko se je začelo spet iz dimnikov kaditi. "
"Saj sem jaz tudi svojo peč nazaj priklopil. Zdaj mi je vsaj topio !"
"Ja sem pa bil zelo vesel, da mi ne bo treba več kuriti. Ko sem pa dobil prvi račun, sem se kar za glavo prijel. Potem pa smo začeli Sparati, vse ventile smo zaprli, maio nas je zeblo, drugi račun pa je bil že znosnejši. "
"No ja, se bo že vse uredilo, če hočemo imeti udobje ga moramo tudi plačati. Srečno Jože, zdaj pa grem gledat, če so že vse jame zasuli. "
JK
“3*1 “3*1 “3*1 “3*1 “3*1 “3*1 “3*1 “3*1

a
Hajli, hajlo energijo iščemo tako, da bi vse samo šlo hajli, hajlo.
Hajli, hajlo mi nafto iščemo saj toplovod vse dražji bo hajli, hajlo.
Hajli, hajlo kaj nam pa morejo če ob krizi si zažvižgamo fiu, fiu, fju, fju.
HAJLI, HAJLO
utrujeni škratje smo, saj kopljemo in vrtamo hajli, hajlo.
Hajli, hajlo devize iščemo, banane zelene uvažamo hajli, halo.
Hajli, hajlo žarnice iščemo, v Avstrijo ponje hodimo hajli hajlo.
sedem cirkuških jopičev
Prav(lj)ica za odrasle in maškerado Ivan Cimerman
V deželi Sedmerih lupin je živel reven krojaček. Ko mu je umrl oče, mu ni mogel ničesar zapustiti, !e sedem cirkuških jopičev in za vsakega moder nasvet: ”Prvega sleči ko ti bodo prišli grajski rubit konje; drugega, ko bodo prišli po pšenico; tretjega, ko ti bodo žigosali v tvojem gozdu; četrtega, ko ti postavijo naselje hišic na najbolj plodni zemlji; petega, ko ti spustijo na tvoj pašnik svojo čredo; šestega, ko te obdolžijo, da si hotel zapeljati graščakovo ženo; sedmega pa, ko boš nesel desetino na grad in ti bo manjkal en zlatnik.”
To rekši je oče zatisnil oči, sin pa je pričel z ralom orati močvirno zemljo. Pridejo cigani, preoblečeni v rubeže in mu konje odženo.” Oče je že vedel, če so pravi!” si je dejal sin. In pšenica mu je lepo obrodila, da nikoli tako. Neki capini so slišali od ciganov, kako so sina ociganili za konje, pa so še oni prišli po 100 mernikov žila, kot je pač znašala desetina. In prišli so novi, s krivimi žigi, požigosali njegova debla, posekali in odpeljali. In spet so prišli, potepuhi, capini, razbojniki, kdo bi jih prepoznal, le oblast z gradu niso bili, naselje hišic so postavili na črno, nihče jih ni mogel več premakniti, spustili so lačne črede na sinovo zemljo. In sin je slačil jopiče, iz katerih se je vsakikrat slišal očetov glas: "Stori, kot ti je ukazal poslanec cesarjev in dobro se ti bo godilo! ”
Vsak jopič je imel to govorno, čarobno moč, in sin je začel dvomiti. Pritepe se hrust v njegov dom, polastil bi se rad njegove koče in zemlje. Za vikend velikanov ali nekakšna zborovanja hoče vso to posest! Sin je že hotel sleči šesti suknjič, s čimer bi priznal, da je on tisti, kije zapeljal graščakovo ženo in da mora zato na boben. Pa se je odločil, da ne bo ubogal capina na prvo besedo. Raskav glas je imel in debelo je klatil, sum je vzbujal in nobene uglajenosti ni imel v kretnji in besedi: ”Ta že ni grajski!” si je dejal sin in ga povprašal: ”Koliko soban imajo v prvem nadstropju graščine v Deželi sedmerih lupin?” Hrust je nekaj zamomljal, zarobantil, odgovora pa ni bilo. Ročno ga je treščil prek praga, zaloputnil vrata in sklenil, da ne pusti več v hišo niti sove skoz dimnik.
Pod noč potrkajo na vrata pravi grajski konjeniki, grajski oskrbnik je z njimi. Konje so prišli rubit, pšenico bi radi, gozd bodo žigosali, naselje zgradili ... v hišo bi radi. Kaj je hotel sin, pustil jih je noter in jim zaupal, da so prepozni. To čuvši, so se graščakovi ljudje silno razsrdili. Povlekli so ga za jopič in mu ga, sedmega, na silo slekli. In mora! je z njimi za leto ali dve, da bo odsluži! vse tisto, kar je da! napačnim,— razbojnikom.
NAUK: OČETOV KROJAČ NI ZA TVOJO GENERACIJO!
)I0I0I0I0I0I0I0I010I0I010!0Ì0I0I0I0I010!0I0Ì0I0I0Ì0I0ÌC
OIOIO!OIOIOiOIOIOIO!OIOIOlblOIOfOIOlOiO!0!OIOIOIOIOIO!
KRAJEVNA SKUPNOST STAR! TRG želi vsem krajanom veselo in prijetno pustno razpoloženje. Vsem gospodinjam pa priporoča, da si doma pripravijo dobre pustne krofe po receptu kmečkih gospodinj. Da se pa boste za pusta lahko dobro zavrteli si nabavite nove čevlje.
lOIOlOlOlOlOiOlOlOiOlOlOlOlOlOIOlOlOiOlOlOlOlOlOtOlOlO
lOlOIIOIOiOìOiOIOIOIOIOlOiOIOIOiOìOlOIOiOiOIOiOiOiOlOK
HP KOLINSKA - TOZD SLOVENJ GRADEC vabi vse občane v svoje trgovsko - gostinske prostore, kjer bodo solidno postreženi z dobrimi pustnimi krofi, pršu ton# in dobrim vinom, dobro podloženi se boste lahko vrteli pozno v pustno noč.
berite pe kosilu
"Dragi prijatelj ", pravi zdravnik po temeljiti preiskavi svojemu pacientu, "na žalost vam moram povedati, da je alkohol kriv vaše nesreče. "
“Hvaia bogu, da ste mi to povedali,"se razveseli bolnik; "Doslej so mi ljudje vedno govorili, da sem sam kriv za svojo bolezen !"
"Toda ljubica,"pravi zdravnik svoji ženi, "to je nesporazum, jaz se ukvarjam z gospodično ie poklicno."
"Zares ? " besno odgovori žena. “Za kakšen poklic pa pri tem gre ?
Za tvoj ali njen ? "
"In kakšno je bi io zdravilo, ki sem vam ga predpisal prejšnji teden ? "
"Čudovito, gospod doktor, naravnost čudovito ! Samo pomislite ! Dve žiici in kašelj je ponehal. Masaža kolena in revmatizem je izgini! čez noč. Ostanek sem daI svojemu psu in uhlji'mu že zopet štrijijo, kar pa je najbolj presenetljivo, tudi srebro, ki sem ga z njim čistil, se sveti kot še nikoli !"
Žena pride k psihiatru.
"Gospod doktor, morate mi pomagati. Moj nesrečni mož si domišlja, da je hladilnik. "
"Hm, hm, pravi zdravnik, "to je gotovo zelo neprijetno. Morda vas motijo njegove mrzle roke ? "
"Ah, to še najmanj,"pravi žena, "toda ponoči, kadar spi z odprtimi usti, mu v notranjosti venomer sveti lučka. "
"S čim pa si napolnila kokoš ? " sprašuje mož svojo mlado ženo in viha nos.
"Napolnila ? " se čudi žena, "saj sploh ni bila votla. "
Mož nepričakovano pride domov in najde v spalnici tlečo cigaro.
"Od kod pa ta cigara ? "začne vpiti.
Žena molči.
"Hočem vedeti, od kod ta cigara !"
Pa se oglasi nekdo iz omare:
"iz Havane, ti stara prismoda !"
Poročeni svojemu prijatelju: "Srečo znaš ceniti šele, če si poročen. "
"AH je to res ? " vpraša prijatelj.
"Da, samo da je potem že prepozno. "
%
kms*Bmi©wm..
kronska
Koloniale je pri pošti, sem zahajajo radi moški, ker tja je veliko bližje, pa še cene včasih "nižje".
Minulo leto je in dan in spet prišel je Kurent k nam, on vsako leto se pojavi, marsikoga v zadrego spravi.
Včasih je čisto resničen in včasih tudi kar pravičen, včasih ga močno ulije, da na po! nekoga ubije.
Zato naj pazi se ga vsak, da ne zaloti ga ta spak, mnogo se zato jih skrije, ker zganjajo že prave vragolije.
Na ves glas kliče že Prevent, pridi k nam ti naš Kurent, da ti malo razložimo, kako mi tu pri nas živimo.
Eni lepe plače imajo, eni se s čim drugim bahajo, eni ljubit izvrstno znajo, eni pa vedno godrnjajo.
Tovarna meri! kar jamrat zna, delajo pa vsak za dva, napake so vse opustili, nazaj ugled svoj pridobili.
Kaj dela pa Tovarna usnja ? Vse bolj v svet odpira usta, saj menda ji kar dobro gre, preveč šopirit se ne sme.
Pa še tam tisti NTU vsak pet milijon še dodali.
Tako na seji so sklenili, da bodo toplovod dobili, vse sami so si izkopali, vsi svoje grede poteptali.
Nekateri so skočili si v lase in to kar pametni možje, pozneje to so le uredili in nikogar niso ranili.
priporočil se bo UT AN—tu, da surovin bi več dobii in naročila zadovoljil.
Pa še ta Lesna, kaj ji je ? Sekati iesa zdaj več ne sme, zato pa v zgubi kop/e se, zdaj usmilimo naj vsi se je.
Les zdaj ni ves zastonj, saj ne vozi ga več konj, so pa drugi stroški taki, da jim ves dobiček skrati.
Poglejmo maio še v Fecro, jih pod okrilje vzel je nekdo, ker sami niso zmogli, prilest v ta svet okrogli.
Še malo naprej je "Plastika" ta prehitro se baha, imajo lepo perspektivo, so zagradili celo njivo.
Gradbeno podjetje Kograd, gradi res tu pravi grad, če bi se malo bolj obrnili, bi še en KO grad zgradili.
Oj, ti stara. Nova oprema, se s Kogradom tam objema, dela pridno in pošteno, se ne briga za stvar nobeno.
Pa še trgovina Slovenijales, milijonarka imenovati bi se morala, saj cel milijon je treba dati, če hoče človek na postelji spati.
Pa še pripravna tam Kolinska, tu meljejo kolesa mlinska, vse se v en karton nabaše, kar gospodinja za ves mesec "faše".
Trgovin pri nas je kar veliko, glej Borovo, Peko in Planiko, obiskuje jih že ženska vsaka, mož doma copate čaka.
Poglejmo še na naše kopališče, je pravo zapuščeno mravljišče, naj otrok vsak se naš razjoka, v solzah svojih se okopa.
Kako pa Kopališka ulica, tu bila je huda urica, so vsi za toplovod kopali,
Vsi živi, zdravi zdaj uživajo, toplovod drago plačujejo, zraven prosijo sonca vročega in, da čimpreje bi pomlad prišla.
Poglejmo še po Meškovi, iz dimnikov se še kadi, najbrž že štedijo tako, da bi za toplovod manj šlo.
Skoraj bi pozabi/ še na DES, hude čase so prestali tu zares, eni so srce v hlačah že nosili, drugi živčni zlom so dobili.
Dobro, da je zdaj to preč, pojavi naj se nikdar več, s črno elektriko se ne bodo greli, rajši s plinom kuhali veseli.
Bolnicam naj bo v opozorilo, kaj v Šentpetrski se je zgodilo.
Zato pa kar vsi radi se imejte, kar ni prav, v obraz si povejte.
O plačah dogovorite se tako, da vsak pošteno plačan bo, tisti, ki tu prav ne dela, naj dobi tudi malo jela.
Rad bi zdaj se poslovil, da po buči bi jih ne dobil.
Radio bi še rad obral, a ta za drugo leto je ostai.
Z. R.
Trgovini Konfekcija in Ciciban, z lahkoto izpolnita svoj pian, ker otrok se vedno več rodi, zato res truda treba ni.
V naših trgovinah Marx, lahko kupuje vsak naš "terc", če naša tata v mesto gre, v trgovin Mers nakupi vsa.
Manj koroška je ta Nama, pravi naša stara mama, nič kaj rada tja ne gre, ker'znajti tam se več ne ve.
Lesna
TOZD NOVA OPREMA Slovenj Gradec
—	Proizvaja:
—	oblazinjeno pohištvo
—	vzmetnice
—	Pu-odlitke
£	° »Tj O ^rQ »-*• p3
Mislinja avtobus postajo je dobila, milijone težke stala je.
Le potnikov vprašal nihče ni, če to dopadlo se jim bo, da se na ringelšpilu vozijo.
Ko včasih cug je pripeljal, se kondukter zadrl je, na katerem štacjonu bo obstal.
Pa tud’ na cugu tabla bia je taka, da lahko vsak jo je prebral.
Zdaj drugi časi so, zdaj moraš biti strašno flink, da prideš hitro gor na avtobus čeprav ne veš,
če peljal boš se v Movže ali Dovže.
WC dol zabili so,
da sanitarnem Jeromlu v nos ne bi šlo, če kdaj ga lulat tja zaneslo bo.
Pločnike so tudi naredili, da pozimi bodo noge vsi si polomih.
Če hočeš revmo al prehlad, pojdi v čakalnico brez oken in vrat stat. Krajevni možje pa manejo si zdaj roke, ker milijoni v zemlji že leže.
Oni z avti drugimi se furajo in zopet druge gnaije iščejo.
l^lKwW Vo&VjpčL
1. Ob odjugah bi bilo potrebno v Slovenj Gradcu in še kje, kjer je zamašena oziroma zaledenela kanalizacija, postaviti prometni znak za zimski bazen.
2. Na ovinku pri bolnišnici bi bilo potrebno postaviti prometni znak za CIK—CAKASTO vožnjo, zaradi številnih avtomobilov, parkiranih levo—desno.
3. Pred novo občinsko stavbo bi bilo potrebno postaviti puščico, kje so vrata, sicer bo ves park za občino križem— kražem poteptan.
Kurent poziva vse staine obiskovalce DISCO kluba v hotelu Korotan v Slovenj Gradcu, da nemudoma zapustijo DISCO klub in se vrnejo domov, da se ne bodo od umetno povzročene cigaretne megle prerano zadušili.
Kurent priporoča vsem da bi imeli veliko smisla za humor, ki zanesljivo preganja glavobol, celo bolje od Plivadona.
Razlog za ločitev imam, žena mi je priznala, da me ljubi ravno toliko kot jaz njo.
"Tovariš direktor, ali ni to svinjarija, da je v izložbah kioskov toliko revij z nagimi ženskami.'"
"Ja, to je promet, kupčija, kaj hočemo ... ?
"S prodajo bi vsaj toliko časa počakali, da bi nedolžni otroci odrasli.... "
-f1 •<*
TOVARNA USNJA
SLOVENJ GRADEC zo.o.
TOZD Usnjarna in tehnična konfekcija „UTEKS”
Slovenj Gradec, b.o.
TOZD Tovarna gumirane žime in penastih mas „NTU”Slovenj Gradec, b.o. v sodelovanju s firmo E.A.H. NAUEKG ESPELKAMP ZRN
TOZD Kokos-sisal blazine „KO-SS”
Slovenj Gradec, b.o.
4. V Meškovi ulici bi bilo potrebno (vsaj v zimskem času) zgraditi nadvoz za pešce, ki zaradi kupov snega in levo— desno parkiranih vozil nimajo kje hoditi.
5. V centru mesta bi bilo potrebno za prehod čez cesto ob 14. uri postaviti opozorilo z napisom: NABAVITE Sl PERUTNIČKE, ČE HOČETE ČEZ CESTO !
TOZD Industrija delovnih zaščitnih sredstev, športne in avto konfekcije „PREVENT”
Slovenj Gradec,b.o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Slovenj Gradec
ro
ro
N AS H(\JVR,A2JI-
avto
BRATCI VESELI VSI TRALALA
V Slovenj Gradcu znano je, da vsaka druga hiša je privat bife, trezen človek nima kam oditi sveže mleko piti.
Dva hotela v mestu sta, tudi Nama rada piti da, če pa kdaj poln denarja si, te Plesnikov prav dobro pogosti.
Na bregu pa stoji “BELVI”, tja zatečemo se radi vsi, tam pečene postrvi strežejo in v denarnico ti globoko sežejo.
Pri Murku znano je gostišče, kjer vinca dobrega dobiš, z odojkom se mastiš, iz denarnice tisočakov se znebiš.
Tudi pri Rigelniku so se potrudili in gostilno lepo obnovili, gospodinja prav rada vam ponudi specialiteto — domače jetrno pašteto.
Še eno pomembno gostišče je, ki nasproti pokopališča je, tam vinskih bratcev je dovolj, ki pijejo le alkohol.
Ko ti bratci domov se vračajo, se pojavnih cestah zvračajo, delajo velik direndaj, le malokdo ve za svoj kraj.

jPMT Pa ne izpustimo Olbnika,
tudi ta dobre specialitete ima, če že dekle gor privlečeš, tudi postelji ne utečeš.
Kam pripeljalo bo vse to, ker zapili bomo plačo vso, če še en bife postavi se, prej bolnica naj razširi se.
Bučko
O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0Ó0O0O0O0
FK - 50 FINANČNE KOORDINATE
Same že resnice
Tokrat so odveč
Amortizacije ni več
Boli vsakogar, ko polivinil pogleda
In še jamskega soseda
Ljudje pa kar čez noč, naj navadijo se reda In zato prepoved, ki vsak se je zaveda Za igranje kart nam se obeta Analiza to je tega leta Cilj akcije poteka in gorje mašini garancija izteka Je strokovni kader res vse naredil Aprila, kot je govoril?
POGOVOR V DOMU
Po dolgem času se srečata dva Slovenj egrajčana, stara znanca. Prav veselo se pozdravita in zavijeta v gostišče “DOM” na, dva deci. “Ja Francelj, ti si bil pa dolgo zunaj. Se boš zdaj spet ustalil v našem lepem Slovenj Gradcu, ali še ne?”
“Veš Pepi, nisem se še čisto odločil. Kako leto bom delal še za marke, potem jih pa bo za malo hiško in obrt. Pa mi ti povej rajši, kaj je novega v našem mestu?”
“Ne vem, kje naj začnem. Pravzaprav ni kaj posebnega. Saj veš, kako je. Vsak ga šege po svoje, pa v domače luknje se še bolj zapiramo.”
“A tak! Pa sem videl novo občino, pa pri Murkotu krasno križišče.”
“To je za nas že malo zastarelo. Pač pa imamo novo skupno kotlarno na Štibuhu.”
“Hudiča, to je pa napredno!”
’’Vraga pa napredno. Saj je nismo rabili. Zdaj pa plačujemo kurjavo kot zmešani, pa še kregamo se vse prek.”
”Ja, tega pa ne razumem. Zakaj pa ste jo sploh gradili, saj to veliko stane.”
"Stane že stane, saj je danes vse drago, koliko pa ne vem. Kaj se to mene tiče. Zgradili smo jo pa menda zato, veš, tako pravijo uradno, da bi imeli v Slovenj Gradcu boljši : zrak. To je tako kot z vinom, pravim jaz. Glej, lani je bila slaba klima, mraz, zgodaj sneg, pa je letnik 80 vina slab. Tako je z zrakom. Če piha normalno veter, odpihne dim in je zrak dober, če vetra ni, bi pač potrpeli par ur. Meni se zdi, da se je Uglar prima rešil slabega gozda v tistem blatu, pa so tja pač postavili kotlarno. Še eno rundo, prosim!”
”Pepi, malo pa že pretiravaš s takim razmišljanjem. Koliko pa plačaš več, kot če bi kuril v svoji peči. Saj si kuril z oljem, ali ne?”
“No ja, zdaj ko olja ni kar tako dobiti in koje drago, seveda nimaš nobenih skrbi in tudi tako strašno drago ni. Ampak denar porabijo oni, veš. Pa števce eni imamo, drugi pa plačujejo od m2, pa eni se niso priključili, pa veš ob primopredaji so kuijači rekli inspektoqu, da še sploh niso usposobljeni.”
”To vse so ja malenkosti proti prednostim, ki sijih sam naštel. Zakaj se pa v miru ne pogovorite, recimo v krajevni skupnosti in ne pomagate pri rešitvi težav.”
“Ti si ja hecen. Saj smo se dogovorili lani spomladi za prekopavanje vrtov in zelenic, da so potem do kurilne sezone polagali toplovodno mrežo in delali priključke, zdaj bi se pa po tvojem naj dogovarjali še o ne vem čem vse. Veš Francelj, meni je vsega zadosti. Zdaj bo skoraj pomlad, sonce že toplo greje in centralne kurjave sploh rabili ne bomo več. Zdaj pa še koga drugega sprašuj, kaj je v Slovenj Gradcu novega.
Plačam, prosim!”
-■ DOMKO
xXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxX
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO želi vsem krajanom prijetno počutje v pustnih dneh. Krajevna skupnost Šmartno je „najlepša" krajevna skupnost. Njene trim steze, ki vodijo na bele poljane Pohorja so čudovite. Smučarji lahko obiščejo kmečke domačije, kjer bodo dobili na mizo reto pustnih krofov, dobrega jabolčnika in še orehovo potico, ker orehi na kmetijah v krajevni skupnosti Šmartno v lanskem letu niso pozebli.
XxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXxXx