Leto LVD. ftmilRo 181.
v umnimi, v soboto 9. tviiuto mi.
cena 1*50.
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemil nedelie ln praznik«. Inseratl s do 30 petit vrst d 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji tnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
UnravnUtvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" Knaflova ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Uredništvo nSlov. Naroda" Knaflova ulica it 5, I. nsdstropie
Telefon stev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostao Irankovane. 33T   Rokopisov se ne  vrača, -^afl
9LV Posamezne Steviike: H
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in vet 2 D. V inozemstvu 4—S str. 2 O., 8 in vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski	Narod« velja:	v JaKOsiTrTjT v Ljubljani          po poiti		V tOOMTBttTl
12 mesecev	• •«•■•	Din 240*—	Dln 240—	Din 360—
6 .	•1 •  . *. « ,	. 120—	, 120*—	. 180—
3 ,	.7«   . •     •     • •	60*—	. 60—	90-—
1	.     •     •     ■      . ■	, 20*-	, 20—	30-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki  naj  pošljejo v prvič naročrrim vedno   %&F"  po nakaznic?. Na s»*no pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
Država brez nacijonalizma.
Naša notranja politika se je začela razvijati po balkansko. S tem ne mislimo kričečih krivic, ki se sedaj dogode-vajo vsak dan. Tudi ne mislimo nesposobnosti novih ministrov, ki ne morejo sestaviti treznega programa in pametne notranje politike in ki celo ne morejo maskirati svojega pravega obraza, to je. tistega pohlepa po oblasti, ki jih je sedaj privedel na krmilo. Po balkansko se umirovljaio zaslužni drž. uradniki. Z balkanskimi metodami se preureja državna uprava po federalističnem in avtonoinističnem principu, po balkansko bosta sledila korupcijia in partizanstvo. Balkansko je nadalje, ako se v državi z vidovdansko, torej unitarističko ustavo ubija idealizem in nacionalizem ter namesto njega uvaja vsesplošni kaos avtonomističnih separatizmov, federalističnih šovinizmov in drugih takih verskih ter plemenskih krilatic.
Največje zlo, ki ga bo rodila nova vlada, pa bo zastoj nacionalizma in patriictizma. Nihče ne more trditi, da se na primer naši klerikalci od danes do jutri lahko razvijejo v iskrene patrijote in da hočejo postati nacijonal. propaga-torii in samo prepričani dinast. Še manj verjetno in novemu notranjemu ministri* Petroviči! plavzibelno je, da se bodo radičevci izpremenili v čuvarje državnega in narodnega edinstva, ali da bi hoteli ljubiti novo državo m našo sktmno svobodo. Ali more kdo misliti, da postane tisk Ferad Beg Drage, Nemcev, Madžarov ali bosanskih Spahov-skfh muslimanov naenkrat državotvoren in patriiotičen? Današnja vlada je izrazita vlada manjšin, ki so se zbrale, da si osigurajo državno oblast in da preko te oblasti sprovajajo svoje nečedne demagoške ter partizanske naklepe. Ni boljšega znamenja tega stanja, kakor je brezbarvnost vladine deklaracije, ki se je te dni prečitala v parlamentu in ki je dokazala, da imamo v Beogradu vlado, ki sama ne ve. kaj hoče. Vlada v Beogradu si ne upa povedati, kaj hoče, ona računa na mehanizem večine in na razmerje glasov v parlamentu. Na podlagi tega razmerja hoče počasi sprovajati federalizem ter kencedirati manjšinam in federalistom vse naše državne svetinje.
Kdo naj utemeljuje v naši državi nacionalizem? Ali je sploh mogoča država brez nacijonalizma, brez nacijo-nalnega idealizma? Kamor pogledamo po svetu, vidimo, da je prva briga tamošnjih vlad, da razvijajo v narodu in v svoj« skupnosti čut nacionalnega idc-al'zma. da se tamkaj borć za to veliko notranjo vero, ki mora opla/ati vsako državo in vsak državen narod, ako ho-
če, da se ohrani v boju in v svetovni konkurenci.
Ozir na notranji nacijonalistični razvoj in pa garancije za tak razvoj bi morale biti vrhovno načelo, po katerem je treba soditi poedine vladne akte in vladne kombinacije. Pri nas smo prezrli ta najvažnejši moment! Niso pa odgovorne nacionalistične stranke, ki so pravilno prevzele dedščino preteklosti in ki so hotele v sedanjosti nadaljevati pot naših prednikov.
Že zaradi Bolgarske je nemogoče misliti, da se med nami razvije nacijo-halizem v federalističnem smislu, kot ga imajo, n. pr.. v Švici. Tudi če ne smatramo državnega in narodnega edinstva za največjo svetinjo naše sedanjosti, tudi če v tej ideji ne vidimo realnega momenta, ki nam daje najboljše garancije za našo svobodo in samostalnost, tudi če ne smatramo, da je najboljši element naše vojaške sigurnosti, moramo priznati, da bi ne bilo jugosloven-skega federalističnega nacijonalizma, dokler se ne bi spojili z Bolgari v eno državo. Je-li pa to aktualen načrt, izvedljiv?
Danes smo država brez nacionalizma, in sicer v tem smislu brez nacijonalizma, ker imamo na krmilu vlado, ki odklanja nacijonalizem, ki ga pobija, ki ga zavira, ki smatra zadovoljitev koncesij Nemcem, Madžarom, džemijetom, izročanje diplomatičnih potnic Radiću in njegovim prijateljem za prvo svojo nalogo, interes države in nareda pa za peto kolo. — Vse, kar so zadnja leta ustvarila v nacijonalnem oziru, vse, kar so zgradili patrijotični elementi, naj se uniči, zadovoljita naj se le Ste-pan Radič in slovenski Korošec.
Vprašamo po pravici: kako naj se razvija država, ali v nacijonalističnem pravcu, v pravcu parlamentarnih kote-rij, protidržavnega ruvanja Stepana Radića, v pravcu vladoželjnosti za vsako ceno? Državna oblast mora nuditi kompas notranje orijentacije, vero v bodočnost države, skrb za njeno pro-cvitanje? Alj bodo to vero, to skrb za državo dali g. Korošec ali pa g. Radić, ali bodo razvijali med nami državotvorno vero gg. Ferad Beg Drage, Spa-hi in dr. Krafti?
Danes je žalostno: smo država brez nacijonalizma! S tem dejstvom moramo računati. Toda na drugih čini-teljih je, da dobro premislijo, ali je v državnem, nacijonalnem in dinastičnem interesu, da ostanemo država brez nacijonalizma, ali je dobro, da nova vlada licitira državno in narodno edinstvo ter pusti po povratku (z diplomatično potnico!) g. Radiću,   da izrabi situacijo v
Opozicija kritizira novo vlado.
Današnja seja Narodne skupščine. -pomočnike. — Klerikalci razgrajajo.
Srskića.
Davidovič brani svoje Govor bivšega ministra
— Beograd. 8. avgusta. (Izv.) Za da* našnjo sejo skupščine, ki se je pričela ob tričetrt na deset, se je opažalo dosti manjše zanimanje kot za včerajšnjo. Radičevccv je bilo navzočih v skupščin* ski dvorani kakih 20. Po izvršenih fors malnostih je sporočil predsednik skup* ščine Ljuba Jovanovič. da je predložil zakonski predlog o spremembi begluške odredbe. Besedo ima gosp. Vlada An* d r i č, da obrazloži svoj zakonski načrt. Že sam pojav Vlade Andriča na govor* niški tribuni je zadostoval, da so dvig* nili Spahovci in Radičevci neobičen ne* mir. Hoteli so na vsak način preprečiti govor g. Andriča. Samostojni demokrat G. Branković se obrne proti Radičev* cem in jim zakliče: »Molčite, niste v Avstriji!« G. Andrič razlaga svoj načrt in pravi, da je treba to uredbo spreme* niti, ker je na korist edinole stotinam begov in ag. na škodo siromašnega pre* bivalstva pravoslavnega in musliman* skega. Poročevalec je bil zadnje dni v Sarajevu, kjer je opazil, da gredo se* danje oblasti edino agam in begom na roko. ni pa nikogar, ki bi ščitil siroma* ke. Govor g. Andriča je bil večkrat pre* kinjen, ker govornik radi strahovitega nemira ni mogel poročati. Z ozirom na razmere zahteva nujnost za ta zakonski predlog.
Nato je dobil besedo predsednik vlade g. Ljuba Davidovič, ki odgo* varja g. Andriču na njegovo kritiko gle* de sestave vlade, posebno glede dejstva, da je dr. Hrasnica aktivni minister. Ko se je začulo ime dr. Hrasnice, je nastal v dvorani strahovit nemir. Začuli so se klici »Dole dželat (krvniki) Sumadije!«. tako da spočetka absolutno ni bilo mo= goče razumeti g. Davidovića. V nadalj* nem je izjavil predsednik vlade, da je skupščinska anketa ugotovila, da se dr. Hrasnici ne more ničesar očitati. Sicer pa, da je bil dr. Hrasnica že preje pod* predsednik skupščine. »To pa pod dru* gimi pogoji!« se oglasi Stevo Kobasica. V tem je nastal splošen prepir, iz kate* rega se je posebno slišal kontrabas g. Rajiča, ki je citiral neke cerkvene stihe. Ministrski predsednik je izjavil, da sprejema nujnost zakonskega načrta.
parlamentu in iz nje izvede svoje udarce proti državi? Takšne situacije nismo ustvarili mi in tudi takšnega izhoda nismo nasvetovali zato naj ga popravijo oni, ki so ga zagovarjali in omogočali!
Vnel se je nato ljut prepir med samostojnimi demokrati in radičevci. Zem* Ijoradnik g. Kokanovič jc stal poleg radičevcev in jih obkladal z najrazlič* nejšimi izrazi. Predsednik skupščine ga jc opominjal, naj ne rabi neprimernih besed, sieer je primoran ga izključiti.
Posl. M o s k o v 1 j e v i ć je stavil na predsednika skupščine vprašanje o delu odbora za prošnje in pritožbe.
Predsednik skupščine Jovanovič je poročal, da je dobil vprašanje od samo* stojnega demokrata g. Vukosavljeviča, ki vprašuje, je*li precfsednik skupščine slišal, da je na včerajšnji seji dejal no* tranji minister Nastas Petrovič, da je naša vojska izzvala zločine v južni Srbi* ji in ubijala nedolžno prebivalstvo. G. Ljuba Jovanovič je izjavil, da ni treba, da bi se take besede ponavljale, ker samo povzročajo in poostrujejo na* sprotstva. Vsak minister je odgovoren za svoje izjave. Posl. Vukosavljević je utemeljeval svoje vprašanje. »Sramota je, da se tako govori o hrabri srbski vojski!«, so se oglašali radikali.
Po g. Vukosavljeviču je dobil bese* do bivši minister notranjih del dr. Mi* lan S r s k i ć, da pobije izjavo ministra notranjih del g. Nastasa Petroviča, ki je trdil, da je naša vojska ob priljki na* pada na kulo Azem Bejta, znanega od* metnika v Metohiji, ubijala nedolžne žene in deco. Dr. Srskič se čudi, da pade takšna strašna obtožba proti naši hra* bri vojski od strani državnega ministra. Kak ugled države more povzročiti v inozemstvu takšna izjava ministra? "Sr-skupščini je nastal splošen nemir, v kojem se je posebno odlikoval klerika* lec Žebot. Radikal Dodič in Žebot sta se dejansko sprijela. Poslanca Uzunović in Sokič sta jih skušala razdvojiti. Da* vidovičevec Prokić je udaril posl. Do* dića, na kar je nastal nepopisen hrup in trušč v zbornici. Ker se nemir ni ho* tel poleči, je predsednik Ljuba Jovano* vič prekinil sejo ob tričetrt na 11.
V dvorani pa se je kljub temu nada* Ijevalo vsesplošno prerekanje. Po Četrt* urnem prekinjenju je bila seja ob 11. zopet otvorjena. G. dr. Srskič je v svo* jem govoru povdarjal, da zapravlja mi* nister g. Petrovič ugled države. Za vla* danja prejšnje vlade je ostal ugled dr* zave čist. Da tudi sedaj ne izgubimo dobrega imena, hoče razložiti, kakp se je izvršil napad na Azem Bejto. Ko je oddelek vojaštva in orožništva (zasliši se vzklik: »Slovenci so bili!«) pozval po»
polnoma mirno Azem Bejto na predaja, je padla iz zasede toča strelov in v hipu je padlo 14 naših hrabrih junakov. R i dikali in samostojni demokrati vstanejo vzklikajoč: »Slava našim padlim!« Po* slanci opozicije so se obrnili proti vlad« nim poslancem in radičevcem in jih iro* nično izpraševali. kako da ne vstanejo in izkažejo čast junakom. Po tem muč; nem napadu, je nadaljeval g. Srskič. je bilo dano povelje za napad s puškam' in topovi. Ob tej priliki je p^dlo 100 ljudi, med njimi tudi nekaj žen in otrok. Uničenih je bilo 80 kačakov. Tako je bilo! Ako obžaluje dunašnja vladna ve* čina te kačake, jc pač treba, da ž njimi vred toliko bolj obžaluje smrt naših 14 padlih vojakov, ne pa da se tako zavzema za odmetnike, kačake. in njihove za* veznike. Govor g. Srškiča so pozdravili radikalni in samostojnodemokratski poslanci z burn:m ploskanjem.
V nadaljnjem je dobil besedo dosedanji minister za izenačenje zakonov g. Marko Trifković, ki je kot star državnik in parlamentarec na vrlo doku-mentaričen način uspelo kritikoval v raznih ozirih vladino deklaracijo, po-(Dalje na drogi strani.)'
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 8. avgusta. Sprejeto ob 13.
Devize: Curiti 15.32—15.42. Praga 237.20—240.20, Pariz 4.50—4.55, Newyork 80.15—81.15, London 362.80—365.80, Milan 357.50—360.50, Dunaj 0.1127—0.1147. Valu. te: dolar 70.15—80.15.
Efekti: 7% invest. pos. 1921 64,50— 65.50, 21/=% 'drž., renta 119—120, Ljubljanska kreditna 225—240, Centralna banka 31 —33, Hrv. eskomptna banka 122—124, Kreditna Zgb. 123—124, Hipotekama banka 62 —63, Jugobanka 111—112, Praštediona 915 —925, Slavenska banka 108—110. FTksploa-taclia 110—112.50, Šećerana Osijek 1040— 1050, Is i s dd. 81—83, Nihag 84—86, Outman 745—750, Slavonija 91—93, Strojne tovarne 150.--.—, Trhoveljska 4*0.—, —.— Union, paromlin. 7on.—. —._, Vevče 120—125.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. S. avgusta. Današnja borza: eBograd 6.45, Praga 15.60, NV»wyork 5.27.=». London 23.81, Pariz 29.50, Milan 23.60, Bpt_ lin 1.26, Dunaj 0.00746.
— Trst, S. avgusta. Predborza: Beograd 27.82—27.85, London 101.15—101.25, Pariz 124—124.50. Newyork 22.45—22.55, Curih 427—42S. Praga 67.25—67.75.
— Dunaj, 7. avgust. Devize: Beograd 872—876, London 316.500—317.500. Milan S124—3136, Newyork 70.935—71.185. Pariz 3892—3908, Praga 2095—2106, Curih. 13.400 —13.450. — Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 872—87S, lira 3135—3155, češka kro. na 2077—2093.
V"?,d?mir Levstik:
Markiz de Morillac.
(Konec.)
Osveta se je posrečila kakor le kdaj katera. Gledalcev, ki so že videli liso v izvirniku in so po nji spoznali model, je bilo malone brez števila. Smeh in šepet sta se raznesla iz razstave po vesoljni Ljubljani; vse je hotelo občudovati nesrečnico in blaga jničarka si je morala nabaviti velik kovček, da je odnašala vstopnino. Ubogi Morillac se je bogme čudil pozornosti, katero je zbujalo njegovo pojav-Ijenje ob prihodu v urad, na ulici in v gostilni; vendar pa si ni utegnil beliti glave, zakaj baš tisti čas je otvoril v svojem delokrogu »statistični oddelek-in jel orati ledino s tem, da se je spustil na veleoriginalno odpravo. Nihče, kar stoji Ljubljana, si menda še ni izbral tako umne naloge: obhoditi v roku štirinajstih dni vse ljubljanske gostilne Po natančnem, naprej določenem sporedu in izpiti v vsaki osminko vina, ne več in ne manj!
Sredi tega popotovanja je treščila vanj novica o skandalu kakor strela z jasnega neba. Prišel je baš k »Sitemu komarju«r, sel za mizo in naročil svojo
osminko — ko je začul iz sosednje izbe razgovor dveh pivcev: o sliki na razstavi, o tem, da so jo vsi spoznali, o izdajalskem znamenju in o nezaslišanem dejstvu, da -dedec budalasti še ničesar ne ve« ...
Toda markiz de Morillac se je pokazal vrednega svojih velikih prednikov in ni omahnil pod sramoto. Izvlekel je beležnico, protokoliral ves razgovor in krenil naravnost na razstavo. Slika je bila zelo naravna in bi res utegnila predstavljati markizo; da, moglo bi biti tako... Toda spomini, na katere je izkušal opreti primero, so bili že davni, predavni. Pomislil je, da si v štirih letih zakona od same zaposlenosti s protokolom in vložnim zapisnikom še ni do dobra ogledal ženinega hrbta in da mora neutegoma popraviti zamudo; dotlej pa je vzel to značilno podrobnost na protokol.
Dokaj slabe volje se je vrnil tisti večer pod domaČi krov in vse do spanja ni pregovoril besedice. Drugo jutro, ko je markiza še smrčala, je za-vratno porabil priliko in je ugotovil, da more biti lisa na hrbtu Frlanove kraso- , tiče samo ta in nobena druga. Bil je prevarjen, bil je rogač! Cel samum skrbi in bolečine je zatulil v njegovi glavi...
Ko ga je nečistnica pozvala k zajtrku, je bilo že zdavnaj vse protoko-lirano. Markiz de Morillac je stopil v obednico z mrkim obrazom in s pištolo v roki.
Kaj da mu je? In ali ne ve, da je navada pozdraviti, kadar pride človek k človeku? In Čemu valja tisti onga po rokah j da se mu nazadnje še sproži? je vzrojila markiza iz dna svoje slabe vesti.
Molči!- je zarohnel Morillac. »Vse vem, razumeš? Vse! Varala si me, in ne samo enkrat: vse mesto te je spoznalo po Frlanovi sliki, ki je razstavljena v paviljonu, da, in Frlan je baje tudi sam povedal ljudem! Zdaj je konec, razumeš, konec ... Priznaj svoje grehe in pripravi se na smrt!«
Tako se je usulo iz njega. Markiza ie kmalu uvidela, da ne more biti o njeni krivdi nikakega spora več in je pala jokaje na kolena ter priznala vse — z devetdesetimi odstotki odbitka.
Morillac je dramatično dvignil orožje in meril dolgo, dolgo, naslajaje se nad smrtnim strahom razkrinkane brezvestnice. Tedajci pa mu je prišlo na um, da njeno priznanje še ni pro-tokolirano in da bi bilo pozneje težko ugotoviti prvotno besedilo. Kakor bi trenil, se je obrnil na petah, odhrumel
v svoj kabinet in zaklenil vrata za seboj.
»Milan, za Boga!* se je ustrašila verolomna žena. --Ustreliti se hočeš! Joj. usmili se me___usmili se vsaj nedolžnih otrok! ...«
^Čigavih otrok?l< se je zagroKo-tal izza vrat njegov grobni glas. »Mojih ne, ki jih nimam ...«
Ni se upala ugovarjati; vsa uničena je pala na ogoljeno preprogo in jela trepetaj e čakati, kdaj zagrmi v kabinetu usodni strel. Otroka sta se stiskala k nji in rjula, kakor bi ju živa pekli na ražnju ...
Minute so se vlekle kakor stoletja. Naposled pa je začula rogača, ki je vstal izza pisalne mize in stopil k vratom. Ključ je zarožljal.
»Pome prihaja!« je zacvilila markiza v brezumni grozi. »Tudi mene hoče ubiti!«
In res so se odprla vrata in Morillac je stopil na prag. Toda v njegovi roki je bil protokol...
»Sem pojdi,- je ukazal s strogim uradnim glasom. In ko se ni upala, jo je potegnil za lase in vnovič zaklenil vrata. »Sedi tukaj? Tako.« Posadil jo je k mizi na sredi sobe, sani pa se je mogočno ustolil nasproti, mereč jo z
ostrim pogledom in ves žareč od vneme kakor pravi preiskovalni sodnik.
>Kje sta se seznanila?« je jel zasliševati. -Koliko vas je bilo? ... Kaj ste jedli, kaj pili?... Ali si pušila cigarete?... Dobro! Kdaj si se prvič izneverila? ___«
Žena je jecala, zvijala se in prosila odpuščanja, ko pa je videla, da ni več huda nevarnost, se ji je razvezal jezik in sta po malem dognala vse. Bila je nedelja in markizu se ni mudilo nikamor. Pestil jo je ter ožemal njeno grešno dušo i~i pisal, pisal brez pristanka, vse do poldne. Pod njegovim svinčnikom je rastajal brezkončen, temeljit, sijajen protokol... oh, bogme najlepši iz vseh, kar jih je počivalo v >arhivu«;! Ponos in zadoščenje sta :nu Tazganjala srce. In tako je šlo vse po sreči, dokler ji ni zadal vprašanja:
»Kolik 3 ljubčkov si imela, vseh skupaj?... A?«
Tedaj se je uprl markizi spomin. Bilo jih je vs?kako "več nego prstov na obeh rokah; in kadarkoli je štela, vedno je bila v računu pomota. »Vsak dan drugega- bi bilo preveč, »vsak teden drugega« morda premalo. In mimo tega je hotel okrutnež celo imena — cello imena! Spet je, udarila y jok,
seboo glede postopanja radićevcev. 5e
bolj kakor deklaracija sama. je zanimiva večina, na katero se opira današnja vlada. Vrlo sanimfva je stranka, ki je vstopila v III. feternaciionalo, predno je prišla v skupščino 'Ploskanje z ene in protesti z drage strani Radičevci kličejo: »Ni takole) a Marko Trifković nadaljuje: »Ne ieiim »oboriti netoCno-jrt5 v narodni Srninščrni, klet se mora govoriti samo istina.* Govornik je pri-
stopa h g. Predavcu m ga pozval, naj pojasni, v katero internaciionalo so vstopili radičevci. VstaH so nekateri -adikalni poslanci in pripomnil: »Ne sme govoriti, Rad'tć mu je -trepovedaLa CL Trifkovič razlaga, da ni nobene razlike med kmetsko in delavsko intema-cjjooalo. Obe imate iste cilje, le različne metode, kako bi u«vanii komunistično drža o.
Oavidovio v zagati
Vtis dr. Grisogonovega patrijotičnega govora. — Brzojavke kralju. — Borba proti radićevce m v parlamentu. — Interpelacije.
— Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Zani* . Poslanec Samostalne demokratske manje jarnosti in političnih krogov se j stranke Gjorgje Branković je vlo*
je včeraj osredotočilo na deklaracijsko debato v Narodni skupščini. Tudi vla* da je tej debati posvetilo tako pažnjo, da se ni mogla sestati k večji seji. Na kratkem sestanku je samo odobrila kredit 25 milijonov dinarjev za delavoe prometnega ministrstva. Po zaključitvi včerajšnje seje se je v političnih kro« gih pretresal odjek debate prvega dne. Povsod se priznava, da je ta prvi dan »velikega parlametarnega boja, ki se bo nadaljeval prihodnje dni, v nasprotju z redenjem bivše opozicije, potekel re# lativno mirno in brez večjih izbruhov, dasi je bil mestoma zelo buren. Samo? eta!ni demokratje so bili zelo ognjeviti, toda dr. Grisogonov govor je napravil na vse kroge najtoplejši vtis. Poslanec Grisogono si je namah osvojil simpa* ti je publike in vseh poslancev, ki čutijo patrijotično in ki se zavedajo resnosti položaja. Celo v vladnih krogih so se priznavali patrijotični interesi, ki so vodili poslanca Samostalne demokrat« ske stranke.
Za današnjo sejo vlada v vseh kro* gih parlamenta in javnosti izredno za* nimanje. V! imenu NRS nastopi bivši minister za konstituanto, Marko Trif« kovic. Izbira tega objektivnega, res* nega in umerjenega govornika Je naj» boljši dokaz, da hoče NRS izvesti po* vsem dostojanstveno opozicijo. — Za njim bo govoril vodja Zemljoradniške stranke, Voja C a z i Ć, nakar dobi be* sedo Svetozar Pribičević kot drugi 'go# vornik Samostalne demokratske stran* ke. Govor tega politika pričakujejo z veliko napetostjo.
Zanimivo je bilo držanje Radićev* cev. Tudi včeraj so molčali tekom de* bate, in zdi se, da sploh ne bodo nasto* pili v debati. To tolmačijo tako, da vztrajajo pri svojem dosedanjem za* hrbtnem stališču in da se ne marajo izjaviti o svojih daljnih naklepih. Te* kom včerajšnje seje so le semintja za* dirčljivo vpadali na poedine odstavke dr. Grisogonovega govora in na repliko Svetozar j a Pribčeviča na pojasnila no* tranjega ministra.
Kamenović in Novakov ić, poslanca NRS sta poslala kralju na Bled brzojavko, v kateri mu poročata o umorstvu srezkega načelnika v Met* ko viču in ga prosita, da zaščiti narod, ki je veren kralju in prestolu pred Ra* dičevimi masami.
Sretan ^nkosavl j ević, posla* nec Samostalne demokratske stranke je vložil na predsednika Narodne skup* ščine interpelacijo radi izjav notranje* ga ministra Petroviča, v kateri je ta trdil, da so naše oblasti pod pretvezo boja proti kačakom ubijali nedolžno deco in žene. K interpelaciji vprašuje poslanec Vukosavljević skupščinskega predsednika, ali je slišal, da je notranji minister tekom včerajšnjega svojega govora podal inkriminirano izjavo in ali je voljan zaščititi interese države, ugled državnih oblasti ter parlamenta pred tem nezaslišanim dejanjem člana sedanje vlade.
»Ne moreš se spomniti?« je za-škrtal prevari eni soprog. »Dobro, odloživa to, domisliš se kasneje. Kolikokrat si se pregrešila?«
»Kolikokrat?« To je bflo vendar že od sile! »Kolikokrat, človek božji? Kako naj jaz to vem!« je vzkliknila ma-lopridnica v najodkritosrčnejši zadregi ...
Tisti mah se je spomnil markiz rde Morillac, Čemu raste les v tej solzni dolini. In je pograbil Putifarko z eno, palico z drugo roko in je storil tisto, kar bi storil marsikak drugi tudi.
»Tak tako!« so ga slišali vpiti, »tak iako! Baš najvažnejše mi manjka! In zaradi fcebe!... zaradi tebe!...«
Ves obupan se je nazadnje zrušil za mizo in glava mu je udarila kakor svinec na nedovršeni protokol...
Štirinajst dni je ni pogledal. Odpustil ji je šele tedaj, ko mu je prinesla natančen spisek svojih ljubimcev in svojih grehov, da ga je lahko zaznamoval s številko, vpisal ga v »vložni zapisnik« In ga položil v »arhiv«.
Od tistih dob ni bik) več dosti slišati o kakih sporih v domu markiza de Morillaca. Ko je žena spoznala, do česa mu je, se je brez pomišljanja prilagodila razmeram in zdaj gleda vedno na to, da ima i ona svojo zabavo i on svoj nj^krnjeni Pfiošokpi,.,
žil na predsednika vlade radi Radi će* vega članka, ki je izšel 19. julija v mo* skovski »Pravdi«, glasilu sovjetske vla» de, interpelacijo. K tem članku, ki se je ponatisnil tudi v našem časopisju, blati Radić našo državo, naše državne oblasti in srbski del našega naroda. S temi nečuvenimi in neistinitimi kleve* tami se je identificirala celokupna Ra* dičeva stranka. Vsled tega vprašuje ▼ interpelaciji posl. Branković predsedni* ka vlade, da mu odgovori, ali mu je znano, da je vse to napisal Stjepan Ra* dič kot član Narodne skupščine in šef najjačje stranke, na katero se naslanja sedanja vlada. Nadalje vprašuje, ali čuti predsednik vlade, da škoduje taka pisava in tako klevetanje na zunaj in znotraj naši državi. Na koncu zahteva od predsednika vlade, da se izjavi, ali hoče odrediti, da se pisec takih člankov kaznuje in kako dolgo misli vezati vla* da svoj obstanek na Radičevo stranko, ki se identificira s klevetniškimi Članki proii državi in našemu narodu.
Na obe interpeliciji bo moral še te* kom teh dni odgovoriti ministrski predsednik. Sploh delujejo Samostalni demokrati na to, cfa pritisnejo Radičev* ce ob zid in s tem tudi vlado, ki zavisi od te nepatrijotične in povsem proti* državne partije. Z ozirom na te inter* pelacije se pričakuje, da bodo prihod* nje seje Narodne skupščine tudi v političnem oziru izredno odločilne ter da lahko že sedaj prinesejo iznenađenja.
Zemljoradniški klub bi bil moral tekom včerajšnjega dne izročiti vladi pogoje za pomoč v Narodni skupščini. Zemljoradniki tega niso storili, pač pa so po seji Narodne skupščine ponovno razpravljali o svoji taktiki, še vedno brez pozitivnih sklepov. To se tolmači tako, da si hočejo zemljoradniki ohra* niti prosto pot in da se še premišljajo, ali bi novi vladi nudili brezpogojno pomoč.
Beogradski listi poročajo o imeno* vanju dr. Sporna za velikega župana ljubljanske in mariborske oblasti ter povdarjajo, da je to prva večja povreda vidovdanske ustave.
NOV MUSSOLINIJEV GOVOR.
Italija pod črnimi sovjeti.
— Rim, 8. avgusta. (Izv.) Po štiridnev* nem zborovanju je včeraj fašistovska stran« ka zaključila svoje seje z izvoKtvijo novega 21 članskga direktorija. Med novoizvoljenimi člani direktorija nahajamo tržaškega provin* cijalnega tajnika prof. Masija. Po volitvah direktorija je imel ministrski predsednik Mussolini velik politični govor, v katerem je reaaumiral štiridnevno zborovanje ter obraz* ložil fašistovske načrte za bodočnost. Mus* solini je izrazil zadovoljnost nad stvarnim potekom zborovanj ter je predlagal, naj se vrši prihodnja glavna skupščina fašistovske stranke v Firenci. V fašistovskih vrstah ne vladajo revizijonistične in druge struje. — Zborovanja so dokazala popolno enotnost fašistovskih vrst. FaSistovska stranka želi kot en mož, da se z zakonodajnim delom in s pomočjo fašistovskih tnštitucij razvijejo ideje fašistovske revolucije l. 7922. Nato je Mussolini govoril o birokraciji ter izjavil, da je birokracija tedaj dobra, kadar je vlada trdna. Meseca junija in julija je bila biro* kraci j a zelo ohlapna, čutila je siabost fašiz* ma, v avgustu je zopet dobra, ker čuti nje* govo moč. Fašistovska stranka izključuje afarizem. Ministri in člani vlade morajo biti tudi v zasebnem življenju ljudje čistih rok. Matteottijev umor hoče opozicija izrabiti v svoje namene. Fašizem je vzdržal udarce, ker ima zaslombo v narodu in ker so nje* gove vlade dosegle velike uspehe. Pri tem je Mussolini navedel tudi 17 trgovinskih po* godb. Opozicija sc moti, ko misli, da bo strmoglavila fašizem. Fašizem ima kompakt* no večino 250 poslancev v parlamentu. Reso* lucija nudi vejico vsem, ki hočejo sodelo* vati z vlado.
NEMŠKI UGOGOVORI NA LONDONSKI KONFERENCI.
— London, 8. avgusta (Izv.) Po poročilu diplomatičnega poročevalca »Dayle Te_ legraph« vsebujejo, ugovori nemške delegacije napram sklepom londonske konference sledeče zahteve: Nujno zahtevajo Nemci formalno pravico soudeležbe pri razsodi, šču. Glede gospodarske evakuacije Poruhr. ja izjavljajo, da so tozadevni sklepi london, ske konference v nasprotju z versaillsko pogodbo In Datvesovim načrtom. V nadaljnlh ugovorih zahtevajo Nemci izpraznitev Po_ ruhrja tekom 4 tednov in popolno amnesti. jo. Tudi glede dajatev v naravi in vseh ostalih točkah in spornih vprašanjih zahtevajo Nemci pravico priziva na razsodišče.
OPOZICIJA PROTI FAŠIZMU.
—Rim, 8. avgusta. (Izv.) Dne 6. in 7. je zboroval na Montecitoriju odbor opozi* cijonalnih strank ter razpravljal o situaciji. Komunike povdarja, da je položaj ostal ne» izpremenjen in da bo opozicija vztrajala pri sklepu 27. junija ter odklonila sodelovanje v parlamentu. Glede fašistovske milice je ostalo pri starem in milics je še vedno organ ene stranke. Tudi glede omejitve svobode tiska ni nikakih sprememb. Opozicija bo vztrajala, dokler se položaj ne spremeni in krivci pozove j o na odgovornost.
TUDI ITALIJANI PROTI OMEJITVI LASTNINE V JULIJSKI KRAJINI. .
— Pa/a, 8. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih gospodarskih krogih je izzval odlok o ome* jrtvi lastnine veliko razburjenje. Tržaško fašistov sko glasilo »Popolo di Trieste« objav* lja dopis, v katerem tožijo Puljčani o poraza nih posledicah, ki jih bo imel dekret za go* spodarako življenje njihovega mesta, ki je itak na robu propada. Puljčani zahtevajo energične korake, da se stvar popravi.
Politične vesti.
— Izjava, ki je vredna uvaže v arija na merodajnem mestu. »Avtonomist« je postal letos organ slovenske organizacije Radićeve stranke. V današnji številki priobčuje z ozirom na novo vlado članek, naslovljen »Pogled v bodočnost«. V tem članku poudarja Radičevo glasilo med drugim: »Mi vemo, da se mora Jugoslavija obdržati in urediti samo, ako se prizna vsakemu njenih nar°dov pravica samoodločbe. Vrniti se je treba nazaj na 1. december 1918. Ne glede na vse druge važne notranje politične dogodke in obljube od te ali one strani, morajo imeti Slovenci pred očmi svoj končni cilj, to je svojo suveren°st ki mora najti priznanje in veljavo le v — federativni republiki.« Slovenski radičevci zastopajo, kakor je iz te ugotovitve razvidno, isto stališče kakor njih hrvatski veliki mojster Stjepan Radić. Zahtevajo, da se povrnemo nazaj na stanje pred 1. decembrom 1918. in proglasimo vse, kar se je sklenilo 1. decembra 1918. in kasneje za n i č e v o. Kaj se to pravi? Vsem narodom v naši državi se naj prizna pravica samoodločbe. To pomeni toliko, kakor da se naj da pravico, da odločajo o svoji usodi poleg Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi Madžari, Nemci, Arnavti in Turki, kolikor jih živi v naši kraljevini. Kakšna bo »samoodločba« teh narodov Je jasno. Madžari v Bački, Baraniji in Banatu se pač izreko za sosedno Madžarsko, Nemci za Avstrijo ali Nemčijo, Arnavti za Albanijo, Turki za Angoro, Hrvati za kmetsko sovjetsko republiko, Slovenci pa takisto za republiko, nemara pod protektoratom Nj. Svetosti papeža Pija. Raz-veljavljenje zgodovinskega Čina, izvršenega dne 1. decembra 1918, bi torej pomenilo razpad naše kraljevine, v najboljšem slučaju pa federativno republiko. Za to republiko se zavzemajo radičevci vseh barv — hrvatski in slovenski, na tihem tudi slovenski klerikalci in vsi oni, ki so s°vražniki naše države. Vsa ta lepa in pisana družba pa je sedaj na vladi in lahko z vladno avtoriteto deluje za uresničenje svojib idealov. Ako te vlade ne bo kmalu konec, lahko v doglednem času računamo s koncem kraljevine Jugoslavije, ob katere gomili bodo njeni grobarji — sedanji vlastodržci — lahko samozavestno vzklikali: »Danes kraljevina Jugoslavija in nikdar več!« f
= Nazori sedanje vlade. Meseca maja je bivši minister pravosodja dr. Grisogono dovolil glavnemu direktorju beogradskega »Balkana«, Saviču. iz zdravstvenih ozirov odgoditev nastopa neke kazni zaradi novinarskega delikta do 14. avgusta. Notranji minister g. Petrovič je sedaj razveljavil to odgoditev kot nezakonito. Istočasno pa je pristal na to, da min. predsednik Davidovič izda Stjepanu RadlČu diplomatično potnico za povratek v našo državo! Za veleizdajnike diplomatične potnice in oprostitve veleizdajniških deliktov, za nacionaliste pa niti odgoditve nastopa kazni! Evo, to je vlada »reda, zakona in pravicec!
= Povratek Strpana Radića. Po odredbi mirrstrskega predsednika g. l jube Davidovića je bil vidirau vizum Radićevemu zetu dr. Stjepanu Kolutiću, da gre v inozemstvo Po Stjepana Padića. Dr. Košutić je s potnimi listi odpotoval na Madžarsko, kjer se sestane z Radićem, nakar se oba preko Subo-tice vrneta v Jugoslavijo.
= O pomenu nove vlade piše »Av-tonomist« med drugim sledeče: »Iz vsega, kar smo dosedaj zvedeli o namenih nove vlade, vidimo, da se je postavila nova vlada na stališče, naj v Srbiji vladajo Srbi, na Hrvatskem Hrvati v Sloveniji pa Slovenci. To je globii pomen nove vlade. Ta pomen bi lahko označili tako, da je nova vlada korak k zmagi federalistične ideje v naši državi.« — Kratko, pa tpčno!
= Češkoslovaški tisk o novi 5?igo-slovenski vladi. Ker so nekateri češkoslovaški listi že izrekli svojo sodbo o novi vladi Davidovićevega bloKa, se jim pridružuje zdaj tudi »Prager Pres-
I se« in nemški »Prager TagblatU. »Pra- I ! ger Presse« konstatira v svojem uvodniku »Levičarski kurz v SHS«, da so na obeh straneh gotovi kritični pojavi. Novi kabinet je poleg svoje konstelacije, sestavljene iz različnih interesov, slab tudi zato, ker je odvisen od podpore HRSS. Ta stranka je ostala s svojo resolucijo zvesta Radiću, in dokler ostane Radić v inozemstvu, ne bo imela tudi beogradska vlada nič proti sličnim resolucijam. Uvajanje komunističnih metod na Hrvatskem pa bi vsekakor strmoglavilo Davidov i če v kabi- j net. List ne verjame, da bi novi zuna- j nji minister sprejel Radić* kot posred- | nika med jugoslovenskim in ruskim na- | rodom. Radić se bo moral, če je za to sploh Še sposoben, odločiti, da opusti svojo vlogo ali v Petrogradu ali pa na Hrvatskem. Govoreč o opoziciji, meni list, da ni tako enotna, kakor se zdi. Bivša vladna koalicija bo v opoziciji znatno popustila. Glede predsednika skupščine meni »Prager Presse«, da bo položaj skupščine mnogo bolj utrjen, če ostane Ljuba Jovanovič na svojem mestu. O vidovdanski ustavi konstatira list, da je bistvo problema aplikacija m nadaljnje izvajanje, ne pa ustava sama. Centralizem je mogoče v praksi prilagoditi razmeram in krajevnim interesom, toda vidovdanske ustave ni mogoče uničiti ali spremeniti. Na merodajnem mestu ne žele borbe v državi in zato tudi ni prišlo do volilnega mandata. •Današnja levičarska vlada SHS gre V smislu državnih interesov za neizpre-menjenimi cilji, le metode bodo drugačne. Kakšen bo uspeh, to pokaže Sele bodočnost. — Tudi »Prager Tagblatt« ne pripisuje vstopu HRSS v 111. inter-nacijonalo posebne važnosti za notranjo politiko Jugoslavije ter konstatira, da radičevci niso tako nevarni revolu-cfjonarji, kakor mnogi mislijo o njih. — Za nje je mogoča tudi republika v obliki monarhije. Če je vstop iadićevcev ▼ III. intemacijonalo za novo vlado presenečenje, tedaj je tudi politični program vlade pokvarjen Zdi pa se, da tega presenečenja ni. V tem slučaju bo jugoslovenska vlala vladala s komunisti, ali pa vsaj ne proti njim. Lisi sklepa z vprašanjem: »Kaj poročata Duca in Cankov, ki sta se v svoji politiki naslanjala na Paši^evo antikomunistično vlado? In kaj poreče Moskva?«
= Moskva pripravlja revolucijo na Balkanu. Dunajski dopisnik »Narodnih Listov« poroča, da priobčuje boljševi-ška centrala na Dunaju, ki že delj časa organizira atentate in revolucijoname pokrete na Balkanu, poročilo o izid« sedme konference, ki jo je sklicala te dni v Moskvi balkanska komunistična federacija, obstoječa iz zastopnikov Bolgarije, Jugoslavije, Romunijo in Grške. Moskovska konferenca je konstatirala, da situacija na Balkanu ni sam° ugodna za revolucij0, temveč tudi skrajno poostrena in da je baš sedaj najlepša pril°žnost za komunistični prevrat V Bolgariji je na pragu državljanska vojna, boj bosanskih in makedonskih Hrvatov proti srbski buržua-ziji se razvija v smeri oborožene vstaje in makedonski pokret dobiva obliko borbe z orožjem v rokah. Besarabija, Sedmograška, Bukovina, Dobrudža in Trakija so skrajno razjarjene. Zmaga v tej borbi bo odvisna od ustanovitve revolucijonarne fronte kmetov in delavcev na Balkanu. Konferenca je naročila komunističnim strankam na Balkanu, naj začno svojo borbo skupno in istočasno, da uničijo vpliv buržuazije in imperijalizma in onemogočijo kakršnokoli protirevolucijonarno intervencijo v Makedoniji ali na Balkanu sploh. Odločilna bitka na Balkanu, ki se razvije v najbližji bodočnosti, bo imela svojo podporo v tem ,da bo balkanska federacija v tesnem kontaktu s francoskimi, italijanskimi in angleškimi komunisti, kakor tudi s komunistično stranko v Rusiji, ki je edina stopila na branik zatiranih narodov. Moskovska konferenca je obsodila separatistično akcijo Si-| me Markoviča in Milanovića v Jugo-sla\iji in grške komuniste, ki so izsto-j pili iz stranke ,da ustanove novo strujo, j Boljševiška organizacija v Albaniji bo kmalu ustanovljena. Moskovska konfe-reca smatra, da bodo podpirali balkan-! sko prevratno akcijo tudi turški, av-! stnjski in madžarski komunisti. Cilj te i akcije je ustanovitev svobodne federa-• cije delavskih in kmetskih republik na Balkanu pod zaščito Moskve.
— Obsojen   komunistični TOdtterJ.
Pri nas imajo komunisti lepe čase, ker delajo, kar se jim poljubi, drugače pa j je s komunisti v vseh drugih deželah, i Na Norveškem je bil komunistični po-I slanec Scheflo pretekli teden že tretjič : pred sodnijo in sicer to pot radi upora I proti oblastvenim naredbam, ker je z ■ oklicem pozival delavce, naj se ne ozi-. rajo na vladne odredbe za one, ki so ; pri zadnjem štrajku hoteli stopiti v de-j lo. Sodnija mu je prisodila 10 dni za-{ pora. Scheflo je bil že parkrat kazno-; van in ima sedaj obsedeti 120 dni za-j pora, v kratkem pa pride zopet pred j sodnijo. Ako bi pri nas po norveško postopali s komunisti in njihovimi prestopki, pregreški in zločini, bi imele i sodnje dela čez glavo noč in dan,
Izpred sodišča.
— Drag premog. Blokovnik južne Bel ~_ niče Ivan Rupar jo naletel sina krojaea Ka. rola Galeta iz Zelene jame, ko je pobiral premog med železniškimi tračnicami. Fant je tekel domov in je toiil očetu, da ga je Čuvaj spodil, nakar ee je krojač tako raz-ljutU na blokovnika, da ga jo ozmerjal * iz. branimi pocestnimi Izrazi, katerih ne moremo zapisati. Obsojen jo b:l na 200 Din globe ali 4 dni zapora in ho plačal stroške in takso 50 Din, tako da so bili tisti kožčkt premoga, ki jih je fant odnesel, precej dra. gi.
— Pijanec, ki je srečno utekel kazni. Posestnikov šln Lovrenc Slapnik na Rav. nih, po domače »Mučelnov«, se je na vese. lici požarne brambe v Motniku poSteno na. pil in 1« postal siten In nadležen, tako da so ga gosti vrgli z veseličnega prostora. Od tod e Sel fant v kuhinjo, odkoder pa ga je zop«t nagnala kuharica in ga je potisnila prav iz hiše. Gospodar pa je zaprl za rogo. viležem vezna vrata. To pa je fanta ujezi. k>, da je razbijal po vratih in Jih precej poškodovaL Obenem pa je bil obtožen, da je ukradel pri tej priliki tudi v kuhinji pre. cejsen kos srra, katerega je nekaj pojedel, ostanek pa je skrfl v drvarnici. Mož vse za_ nika in pravi, da Če je kaj naredil, je napravil v straSn.1 pijanosti. Ker so priče tudi rea potrdil«, da je bil fant popolnoma pijan, se je srečno izmuznil kazni ln bil opro. Scen.
— Pisec grozilnih pisem. Radi Izeilje-vanja je t>U otoeojen na 4 mesece težke ječe Anton B a b n i k. po domače »Lovren-čev«. rldar. doma lz Dobrove, ki si je hotel pridobiti na lahek način denar, ker mu nI več ugajalo zidarstvo. Fant pa je krenil na Slabo pot ln Je zašel v preiskovalni zapor in na obtožno klop, od tod pet ▼ lapor. Fant je pisal naj preje grozilno pismo tovarnarju Karlu P o 1 a k u v LJubljani, kateremu Je zažug&L da ga ubije, če mu ne posije v Sot_ larjevo gostilno na Dobrovi 125.000 Din. Pri tem poslu Je posredovala tudi neka znana Marija Snrca, ki pa je znala tako previdno nastopati, da so jo moraU vsled pomanjka. nja dokazov izpustiti. Ker se fantu ta poskus priti po ceni do bogastva ni posrečil, je poskusil z drugo osebo, o kateri je bil uverjen. da Jo bo hitreje preplašil. Pisal je natakarici pri KerSioti v diski, da naj mu posije v Mestni log odnosno na Pasji brod 50.000 kron ln sicer v zavitku z napisom »F. G. St. 7S«. Zagrozil Ji je, če mu ne pošlje denarja, da jo bo ovadH državnemu monopolu, da je prodajala že delj časa. posebno po preobratu, vtihotapljene cigarete in je s tem oškodovala državo za velike vsote. Tudi ji je zagrozil, da bo prišla pred poroto. Natakaric* pa je bila k sreči toliko pametna, odločna in samozavestna, da je izročila to grozilno pismo policiji, ki Je po_ slala neko žensko s pramm omotom In oz. načenim naslovom na Pasji brod. Za njo pa je šla policija, ki Je Antona Babnlka prijela ravno, ko je ves vzradoščen odpiral zapeljivi omot. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. in bo vštevšl mu preiskovalni zapor študiral še en mesec, kako bi prišel brex nevarnosti na drug način brez dela do denarja.
Današnie odreditve v Ljubljani:
Kino Tivoli: »Na dnu morjac. (Pusto, lovni film).
Kino Ljubljanski dvor: Henny Porten — »Stari zakone.
Predstava v cirkusu »Brunoc  (Ob 9.)
Drobiž.
• Dva daljnogleda za opazovanje Mar.-sa so te dni montirali na Junerfrauiochu, Daljnogleda imata v premeru 24 do 2fi cm.
• Sovjetski poslanik Rakovskl je naprosil Macdonalda, naj posreduje pri angle_ Skih finančnikih za posojilo sovjetski Rusiji. Rakovskl je sporočil novinarjem, da bo Macdonald najbrže uspel in da odpotuje v kratkem v Anglijo.
• Ostre obsodbe francoskih vojakov. Iz Mainza poročajo, da je bil pred francosko vojno sodnijo neki infaterist 8. polka raeli posilstva obsojen na 5 let prisilnega dela in na degradacijo. Neki drugi vojak je bil radi sličnoga delikta obsojen na 10 let prisilnega dela in degradacije.
• Inteligenca zločincev. Avstralski psu bijater dr. Minogue se bavl v neki medicinski reviji s vprašanjem, kateri zločinci imajo največjo Inteligenco. V blaznlci je opazoval veliko Število zločincev In uvidel, da so bili vsi najinteligentnejšl zločine!, ka. tere je opazoval, morilci. 50% teh pa je oilo duševnih defektnih. V razredu nravnostnih zločinov je bilo 81% duševno zelo slabo raz_ vttlh. V razredu goljufov, ponarejalcev !n pustolovcev jih je bilo komaj 50^ duševne normalno razvitih. Po njegovih statističnih ugotovitvah je Izmed 25 duševno manj vrednih oseb 19 koristnih članov človečke družbe. Samo Sest med temi 25 jih kaže zločinske instinkte. Večje število takih ljudi se da porabiti za plodonosno delo na pri. mernom kraju in delo mora biti povsem pri. lagodeno njihovemu duševnemu stanju. Vsaka i sprememba moti tn draži take ljudi.
• Kitajski sladkorni kralj. Te dni je umrl v Singapurl najbogatejši Kitajec, sladkorni kralj Oel Tolng Hams. Njegovo premoženje se eenl na 160 milijonov frankov, ljudska fantazija pa mu Jih pripisuje fte več. Pokojnik je mel ogromna posestva, zgradbe, poslopja, ladje, trgovska podjetja o vsej Kitajaki, po otokih, zlasti na Javi. S sladkornimi špekulacijami al je pridobil svoje ogromno premoženje n Imel je več sladkornih tovaren, ki jih je bil »družil v veUk trust. Precejšen del svojega premo, ienja je pokojnik previdno naložfl v inozemstvu. Bil je zek> priden in vztrajen, in kar je na vzhodu redka stvar soliden ln čist podjetnik. Njegova družina je bila velika. Poleg žene, ki mu je dovoljuje zakon in katera živi s svojo hčerko v Londonu, je Imel mnogo postranskih žena ln i njimi več otrok. Ena njegovih hčer je poročena z Veu lligton Koo, ki j« bil kitajski poslanik v London«.
Predsedniške volitve v Ameriki
New York, koncem julija.
■
Sedaj, ko so vse politične stranke i na takozvanih   narodnih konvencijah imenovale svoje kandidate za predsed- \ nika m podpredsednika Združenih Dr j iav, se je zaključila najvažnejša pred-hodnja   stopnja   volilnega postopanja: j Imenovanje   (nomination) kandidatov. Pričenja se volilna borba med poedini-ml kandidati. Vsenarodni odbor (National Ck)mmittee)   poedipe stranke vodi kampanjo za svoja kandidata in v soglasju   s   predsedniškim kandidatom imenuje svojega načelnika in blagajnika v svrho nabiranja potrebnih skladov za volilno kampanjo. Ameriški državljani pa bodo na »volilni dan«, 4. novembra, glasovali za enega ali drugega izmed postavljenih kandidatov.
Predsedniške volitve, ki se vrSIjo vsaka štiri leta, so največjega pomena in temu primerno vzbujajo največ zanimanja in politične strasti. Kajti predsednik Združenih Držav nI le dekorativen državni poglavar kakor v drugih republikah, kjer le dejansko politično vodstvo v rokah ministrskega predsednika, marveč on Je oboje v enem«
Upravičeno se Je že reklo, da ni-kak državni poglavar v sedanjem času — naj bo kralj ali predsednik republike — ne izvršuje po ustavi niti od daleč toliko oblasti kot predsednik Združenih Držav. In ker gre za poglavarja najmogočnejše in najbogatejše republike na svetu, vzbujajo predsedniške volitve zanimanje ne le ameriških volilcev, ampak vsega sveta.
Podpredsednik   Združenih Držav se izvoli istočasno s predsednikom h* zato del! usodo svojega glavnega druga.  Ker  je   njegova volitev privesek ! predsednikove volitve, ne vzbuja sama I na  sebi  posebnega zanimanja. Pod-predsednik Združenih   Držav   je ob enem predsednik senata, ali radi tega nj njegovo mesto nikake politične važ- » nosti v vladni upravi. Le ako predsed- j nik umre, se odpove aH je odstavljen, je važno, kdo je podpredsednik, ker v j takem slučaju on avtomatično postane predsednik Združenih DrŽav.
Volilci   ne   glasujejo direktno za ; predsednika in podpredsednika. Ustava predpisuje, da ima ljudstvo na dan vo- j litve izbrati   takozvane volilne može j (electors).   Vsaka zvezna država Ima toliko volilnih mož, kolikor ima poslancev in senatorjev v kongresu.   Vsaka j stranka   postavi   popolno listo svojih ! volilnih mož za vsako državo. Njihova j imena so navedena v glasovnici (bal- j lot) pod znakom stranke. Volilec gla- ! suje dejanski za volilne može, navede- j ne v glasovnici kot zaupnike te ali one . stranke. Volilec lahko oddaje svoj glas za vsakega volilnega moža posebej in si lahko izbere nekoliko zaupnikov iz prve   stranke,   nekoliko iz druge itd. j Volilec pa navadno odda svoj glas za i celo listo volilnih mož te ali one stran- j ke, ImajoČ pri tem v mislih, da glasuje j za predsedniškega In podpredsedniške- j ga kandidata te stranke.
Kaj se zgodi potem, ko je ljudstvo v novembru   izbralo volilne može za predsedniško volitev?   Drugi ponede- i ljek prihodnjega  januarja  so volilni možje vsake posamne države zberejo v kapUolu dotične drŽave, da oddajo svoj glas za kandidata svoje stranke. ! Prepisi   njihovih   glasovnic se pošljejo I predsedniku senata,   ki   jih   odpre   v j skupni seji obeh zbornic kongresa m tu sešteje.   Proglašena sta za izvoljena ona dva kandidata  za  predsednika in podpredsednika, kt sta dobila absolutno večino (enega čez polovico) vseh elek-toralnih glasov,   to  je,   za katera je glasovala večina volilnih mož. Novoizvoljeni   predsednik   oziroma podpredsednik Združenih Držav nastopi svojo službo prihodnjega 4. marca.
Ko se proglasi Izid novemberskih volitev, že vsakdo ve. kak kandidat je dobil vse glasove volilnih mož (elec-toral votes) v tej ali oni državi. Dozna se torej takoj, da je kandidat A zmagal v tolikih državah, kandidat B v tolikih Itd. Znano je vnaprej, koliko elektoralnlh glasov ima vsaka drŽava. Prav jednostaven račun pove takoj, kak kandidat je bil izvoljen. Vse, kar pride potem, je gola formaliteta,
Kaj pa se zgodi, ako nihče Izmed kandidatov ne dobi absolutne večine elektoralnlh glasov? V slučaju, da nihče nima veČine, mora poslanska zbornica (House of Representatlves) izvoliti predsednika Združenih Držav Izmed onih treh kandidatov, ki so dobili največ glasov. To se pravi, da poslanska zbornica, izvoljena pred več ko dvema letoma, izbere v takem slučaju predsednika zs prihodnja štiri leta. Poslanska zbornica mora Izvršiti to volitev, čim je uradno obveščena o izidu glasovanja volilnih mož, na vsak način pa pred dnem 4. marca. Pri tej volitvl glasuje se tako, da Ima vsaka zvezna država po en glas. Večina glasov odločuje.
Paralelno k temu, ako nihče izmed kandidatov za podpredsednika nI dobil absolutne večine elektoralnlh glasov, je naloga senata, da z večino glasov izbere podpredsednika izmed onih dveh
kandidatov za podpredsedništvo, ki sta dobila največ glasov.
Že dvakrat se je zgodilo, da Je kongres izbral predsednika izmed najuspešnejših kandidatov. Prvič se je to dogodilo L 1800, ko sta Jefferson in Burr dobila vsak ravno toliko elektoralnlh glasov; potem 1. 1824, ko so štirje kandidati dobili elektoralne glasove, in je »House« izbral Adamsa za predsednika. F. L L S.
Prosveta.
SIJAJNA ZMAGA HUMANISTIČNE GIMNAZIJE V PRUSIJI.
V Itev. ?. »SIot. Naroda« od dne a. Jan. ti. smo poročali pođ naslovom »Rušenje humanistične gimnazije v Nemčiji« o ne. varnosti, kl grozi hum. gimnaziji v razllč. nlh nemBkth deielah In o vztrajnem boju najboljših predstavnikov rseh slojev nemške družbe za njen obstoj. In res ss je bilo marsičesa bstl: po zahtevah reforma tor Jot naj bi se okrnila latinščina do skrajnosti In grlcnU je celo grozila odprava ls gimnazijskog* učnega nacrta. Rekli so. da nora doba zahteva novih svežih načrtov In da se mora vse staro vreči med staro Saro.
Toda prusko ministrstvo ved, umetno, sti ln ljudske Izobrazbe nI uvldevalo teko svoje naloge. Preteklo leto je zahtevalo mnenja provincijalnih šolskih kolegijev ln, ko je proučilo nazore veČine nemlkih peda. gogov strokovnjakov, Je Izdalo po temeljite razmišljanju t početku ti. nor nacrt sa gimnazije, kl naj se oži tvorijo Jesen 1.1) In kaj vidimo tu? Latinščina in grščina sta ostali do nadaljnega podlaga gimnazije, pri čemer se je v spomenici ministrstva na str. 87 izrecno priznalo grščini, da je srce gim_ nazlje.3)
Kakor Je znano, traja gimnazijski po tik v Prusljl 9 let, In pri tem so po novem učnem načrtu tedenske ure za latinščino ta. ko razdeljene, da pride na prve tri raz_ rede po 8 ur, na čertl ln peti po S, ln na ostale Stlrl po S, torej skupno 66 tedenskih ur. GrScina se začne v četrtem razredu ln Ima povsod! po S ur, skupaj 36 tedenskih ur. Vsaka ura traja 45 minut In pouk se vr_ II brez opoldanskega prestanka, deloma Iz ekonomskih virov, deloma zato, da puste učencem popoldne za učenje po posebnem veselju.
V primeri m prejšnjim nčnlm načrtom lz 1. leta 3 901 je latinščina vendar nekaj utrpela: tedaj je bilo v prvih petih razredih po 8 ur, t ostalih Štirih po 7, tako da znala razlika 12 tedenskih ur. Grščina Je osta. la neokrnjena. Latinščino so skrčili zaradi tega, ker so spraševalnl pogoji pri zrelostnem Izpitu precej omiljeni. Preje, do L 1901, je moral pruski abltnrljent pri pismenem zrelostnem izpitu Izdelati latinski sestavek na podlagi dane teme. Pozne. Je, od 1. 1901 dalje, so zahtevali le presta, vo nemfikega teksta v latinščino. To zahtevo so sedaj odpravili, ker so tudi pismene vaje lz prestavljanja v latinščino ln grščL no v slednjih treh razredih odstranili. Vse delo naj ^e osredotoči na branje pisateljev. Toda Izkušeni šolniki vidijo v tej olajšavi velik rlzlko za temeljito Interpretacijo sta. rib. tekstov, zlasti grških.
Čitanje pisateljev se okrepi Se s tem, da so uvedli mesto sistematičnega tečaja logike ln psihologije po eno tedensko uro filozofske lektire, pri čemer so učitelju pustili ca izbiro med latinskimi ln grškml teksti, vgtevSl tudi krščanske.
Na ta način so znova priznali s dejanji važnost proučavanja korenin sedanje kulture na viru, kl Je bilo uvedeno ▼ Ru_ siji v začetku prejšnjega stoletja zlasti vsled prizadevanja Humbolđtas) ln ki Je deželi dalo vrsto učenjakov, državnikov, umetnikov In močnih značajev. NI dvoma, da bodo pruskemu vzgledu sledile tuđi dru. ge nemške dežele ln da je uspevanje klasicizma zagotovljeno v novi Nemčiji v veselje vseh njegovih prijateljev.
i) Đle Neuorđnuug des preuszfschen hflheren Schulwesens. (Berlin, 1924.)
s) »das Herzstflck des Gvmnaslums, das Grlechlsche«.
s) Humboldt je smatral grški jezik ln slovstvo za najpopolnejšo stvarstvo človeškega uma.
SOKOLSTVO ZA BRATE POGORELCE V STRUMICI.
Vsem bratskim župam in društvom!
Našo Strumico ob bolgarski meji je zadela velika nesreča. Nanjo je nava* lila sovražnikov osveta, ki je provzro* čila jugosloveski sokolski Strumici sil* no gorje: vse mesto je pogorelo do temelja. Niti ena hiša nI ostala, vsa imovina prebivalstva je uničena. Zgo* rel je tudi Sokolski dom. Naši bratje in naše sestre v Strumici so sedaj brez strehe, brez obleke, brez imetja.
Nas nesreča, ki je zadela Strumico, boli toliko bolj, ker je v njej Sokolstvo komaj začelo s svojim delom, a je že pokazalo najlepše uspehe. Vse to je sedaj pretvorjeno v ruševine in pepel.
Vso našo veliko sokolsko rodovino širom naše domovine opozarjamo na nje bratsko dolžnost m naročamo vsem bratskim župam in društvom, da pohite nesrečnim bratom in sestram v Stru« micl na pomoč. Župe ln društva naj takoj organizirajo v svojem področju denarne zbirke in zbirke oblek in perila.
Denarne zbirke je poslati podpisa« nemu starešinstvu, zbirke oblek in pe* rila pa naj vsako sokolsko društvo od« pošlje svoji župL 2upe naj te zbirke
toliko časa hranijo, dokler ne dobe od nas navodila, na kateri naslov naj te zbirke odpošljejo. Vsaka župa pa mora takoj, ko bo v nje področju zbirka oblek in perila zaključena, poslati Sa* vezu točen seznam, ki ga bomo z uspe« hom denarnih zbirk vred priobčili v »Sokolskem Glasniku«.
Obenem odrejamo, da se bodo ob sabornih in zletnih dneh v Zagrebu prodajali boni po Din 2.— v pomoč Sokolom pogorelcem v Strumici.
Bratje in sestre, pohitite na delo bratske ljubezni, ki naj z njeno pomoč* jo zacvete v Strumici iz sedanjih nje« nlh razvalin novo sokolsko življenje!
Zdravo t
StareSinstro Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1924.
E. Gangl, Dr. Riko Fo*,
starosta. tajnik. ★   ★ ★
— Sokolsko društvo v Sliki Je moralo vzllc temu, da se je razvitje naraščajskega prapora izvršilo v nedeljo pri skrajno slabem vremenu, odpovedati javno telovadbo in veselico. Vsled tega se vrši ▼ nedeljo 10. t. m. ob štirih popoldne javna telovadba In vese* lica z istim sporedom, kakor bi se morala vršiti v nedeljo. Pred telovadbo povorka po Siškl. Narodne noše dobrodošle. Sodeluje godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom g dr. Cerina. Bratska društva se vljudno vabijo, da se udeleže te priredit« ve. Za odpovedano prireditev dne 3. avgu* sta kupljene vstopnice so veljavne za 10. avgust. — Zdravo!
— Laško. Javna sokolska telovadba v tukajšnjem topTIškem parku, kl je bila đo. ločena za 3. avgust, se Je morala radi dežja preložiti na naslednjo nedeljo 10. avg. Začetek ob J^16 popoldne. Prihod In odhod vlakov na vse strani prikladen. Za goste In zunanje Cane veljavne Iste ugodnosti kakor prednjo nedeljo.
— Sokolsfvo na Gorenjskem. Znano Je, da je ena naj delavne j5m sokolskih fup na5a goreniska 5tir*a. Orlom ln klerikalnim orga* nizflcilam snloh je to delovanje pravi trn v peri. Paralizirati ga hočejo s preziranjem in osmeševanjem. Najbolj se to zrcali v po* rodilu »Slovenca* o zadnji prireditvi Orla na Jesenicah, kjer »Slovenec* nI mogel skriti svojega sovra5tva proti Sokolstvu In se med vrstami se bere vse kaj dražega, kot pa poročilo pravzaprav hoče. Priznati se pa mora zopet na drugi strs.nl, da gorenjsko Orlov« stvo na vseh koncih in krajih skuSa s najrazličnejšimi sredstvi, da, tudi z ogabno z«* hrbtnostjo, zlasti med še nezavednim ljud* stvom zatretl uspeh dosedanjega sokolskega dela. Povdarjati se mora dalje, da Imajo ravno radi tega posamezna sokolska društva na Gorenjskem prav težko staliSče, In da se osobito v krajih, ki so drugače pod klerikalno komando, le s največjimi žrtvami vzdrSavajo. Med taka društva je šteti tudi mladega bohinjskega Sokola, ki ima v nedeljo 10. avgusta svoj ITT. javni nastop In ki je kot obmejno druStvo tem večje važnosti za našo narodnost sploh. Tudi to društvo treba podpreti, da vzdrži započeto delo. Za Sokolstvu naklonjeno občinstvo je to tem laSHe. ker je za ta dan dovoljena xa člane JSS polovična vožnja po železnici v Bohinj pod običajnimi pogoji. Kdor torej hoče združiti dulce čb utile, naj ta dan pohiti v Bohinj, poseti lahko Izvor na5e bistre Savice in popoldne preživi par ur na bohinjskem sokol* skem zletISču na vrtu poleg hotelov »Mar* kešac & »Triglav«. Zato: komur le dopušča čas, naj izrabi to ugodno priliko!
Turfcfika in sport.
— Iz'etnlke, kl oblSčejo v soboto ln v nedeljo nase Kamniške planine vabimo, da se na povratku v nedeljo popoldne odnosno proti večeiu udeleže ljudske vesllce. ka_ tero priredi na korist Jugoslovanske Mati. ce njena kamniška podružnica Spored naJL razno vrstneJSI: ob 8. url popoldne tombo_ la, po tomboli veselica v ljudskem parka.
— Plavalni miting Sombor.Zagreb. V Maksimiru pri Zagrebu se je vrSll plavalni miting Som bor. Zagreb. Rezultati so bil! nastopni: 60 m proste, Junlorjl: 1. Popovlč (Sombor) 44.8, 2. Beloievld (Zagreb); 100 m sprint: 1. Kavurlč (Zagreb 1.18; SO m hrbtno: 1. Koller (Sombor) 50.7, 8. Jnrko. vid (Zagreb) 66.2; 100 m prsno: Koller 1:35 SO m prosto senlorjl: 1. Margreltner 40.8, 2. Kavurlč 44, 8. Jurkovlč: 400 m prosta: 1. Blažlč 6:12.4, 2. Margreltner. 8. Popovlč, Itafeta 4x60 m: Zagreb v 2:57; Waterpo-lo: Sombor komb. : Zagreb 5:2.
— V  lahkoattetskem  boju Francija Belgija je zmagala Francija s 76 proti 44 točkam.
— Uspeh? S<ikoslovaftkth lahkoattetlnj v Londonu. Pri vt'Ikem đamskem sortnem mitingu, ki se Je vrsri prei kratkim v Ix>n„ đonu, je zm.\g;«U Anglija pred Franc!jo, dočlm je Češkoslovaška zai^dla a 14 t očka a. 1 tretji mesto.
— Nall skavti. Te dni se j« odpeljalo sekaj nad 20 skavtov đo Strate, odkoder bodo odkorakali čes Kog, Kočevje, Delnice na SuSak. Iz SuSaka bodo odjadrali po sinji Adrljl v Dalmacijo. Is Straže do SuSaka Je že precejšnja partija, zato se tega Izleta sj. so mogli udeležiti mlaJSl SlbkeJBI skavti. Na potu nazaj bodo potovali po železnici čes Ogulin, Karlovce, Novo mesto, Grosuplje v LJubljano. Želimo vrlim skavtom, da bi prinesli kar največ lenih ln prijetnih spominov od nagih južnih bratov.
— VVelsmueller v Pragi. V Prago Je prispel najbolji' plavac sveta John Wels. mueller, Id se bo udeležil plavalnih takem C P. R. od I. đo 10. tm. — V Prage prispe tudi eden najmočnejših Španskih nogomet, nlh klubov Remi Sacledad de Football, San Bebastian.
INOZEMSKE TEKME. VIktorla   Žižkov :  Praha   4:0 (1:0)-Tskma sa pokaL
Nedobltv, znani ČeSki lahkoatlet Je sboljlal svoj la leta 1896 obstoječi rekord na 6 angleških milj sa S8.S seOru ida na 27.02.2.
Glasbeni vestnik.
NAŠIM SKLADATELJEM.
Pišejo nam: Za naše neodrešene brate je poglavitno razvedrilo In bodrilo pesem, ki jim vliva utehe v obupnem položaju ter jim dvigra nade v bodočnost. Primorski Slovenci imajo vse to že deloma v nedosežnih pesnitvah neumrljivega goriškega slavčka S. Gregorčiča. Njegove pesnitve so že večinoma uglasbene — ali pa tudi vs_e posrečeno, je seve drugo vprašanje. Za vse neodređene brate bi bila posebno prikladna »Jugoslovanska budnica«, ki jo je zložil zelo posrečeno dr. P. Grošelj ter se nahaja že v nekaterih čitankah naših srednjih Sol. Kolikor mi je znano, ta pesem še ni uglasbena. Ravno tako bi zaslužila primernega na-peva Gestrinova »Na Gosposvetskem polju« (Fr. Gestrln: »Izza mladih let str. 90). Tudi novejše Gradnikove, Grudnove in Lovrenčičeve pesmi še čakajo na skladatelje. Najbolje se posrečijo taki napevi našemu Emilu Adamiču. Založbo bi gotovo prevzela Ju-goslovenska Matica.
Julijska Krajina.
— Zrelostne Izpite v Vidmu so prestali nastopni dijaki učiteljišča v Tolminu: An. ton Cuđer, Adrljana FI1I, Irena Flelss, Sol. srn Oermet, Vladimir Kogoj, Avgust Kravos, Anton Majnlk, Angela MedveSček, Karel Pahor. Marija Plrjevec, Brlglta Podobnik, Ludvik Rutar, Marija Zucchlattl, Ljudmila Dovgan, Marija Rutar, Teoflla Sabadlni, Bmllija Sancln, Andrej Savli, Anton So_ R15. Nada Stoka, Ivan VolarIČ. Prijavljenih In IzpraSanlh je bilo 39 kandidatov, od teh je rsposobljenlh 20. naknadno bo IzpraSanlh 12, padlo Jih je 7
— Zavod za Jetlčne otroke. Pri Čedadu se je otvorll zavod za otroke, pri katerih se pojavlja Jetlka. Zavod sprejema revne otroke obeh spolov od 6.—14. leta lz fur. lanske pokrajina.
— 8. K. »caven« v DobraviJah, Ustanovil se je v Dobravljah na Vipavskem Športni klub »Čaven«.
— V BI I Jah Je Imelo pevsko ln tambu. raSko društvo svoj občni zbor. Mlado društvo Je zelo agilno ln občni zbor Je bil Jako dobro obiskan. DruStvo Je priredilo v preteklem poslovnem letu Stlrl predstave In sodelovalo s tamburaSklm zborom v so_ sednlh občinah. Otvorjena Je druBtvena knjlžniea. Predsednik druStva Je HllarlJ FrančeSkln.
Zdravstvo.
BOJ PROTI LEPRI.
Lepra ali gobavost je v zgodovinskem pogledu ena na j zanimive j« ših bolezni. Ze v najstarejših časih so jo poznali Egipčani, Indi in Judje. Iz svetega pisma nam je znan gobavi Lazarus. Lepro omenjajo In popisujejo najznamenitejši zdravniki ln pisatelji starega veka kakor Hipokrat, Ga« len, Aristotel, Lukreclj, PH* nij in Plutarh. V Ameriki je bila daleč razširjena še preden so odkrili ta novi del sveta. Ob obali Sredozem* skega morja so jo raznesli Feničani s svojim prekomorskim prometom, v srednji Evropi pa se je razširila ob priliki selitve narodov In križarskih vojn. Kak obseg je tu zavzela, nam Iz* pričuje okolnost, da so imeli v Fran* ciji v 13. stoletju 2000 hiš, v katerih so izolirali ln zapirali gobave. Evropa je Imela ob istem času okoli 19.000 lepro* zeri j. Papež Damaz II. je ustanovil leta 1048. red lazaristov za strežbo leproz* nim. Veliki mojster tega reda je moral biti sam gobav.
Dandanes je lepra razširjena po vsem svetu, ▼ najhujši meri pa se po* javlfa v Južni Ameriki, Južni Afriki, Srednji Indiji in Vzhodni Aziji. V Ev* ropi očividno Izumira In se pri seda* njem stanju splošne higijene tudi ni bati, da bi se zopet razpasla. Vendar pa imamo tudi v Evropi še nekaj gnez* dišč, tako v Islandiji, kjer so dognali gobavost pri 3*/*» prebivalstva, na Nor* veškem In Švedskem, v Rusiji, kjer sta nam znani dve večji središči, eno v baltiških pokrajinah, drugo ob črnem morju In na Balkanu. V Carigradu je 500 do 600 leproznih, večinoma špani* jolskih Židov, dokaj slučajev je v Grčiji In na grških otokih, v Bosni In Hercegovini so jih leta 1905. našteli 135, znana so pa tudi gnezda v Srbiji. Bolgariji in Romuniji.
Lepra je hudo nalezljiva. Radi tega so že ▼ srednjem veku spoznali Izola* cijo za najuspešnejše sredstvo, ki za* branjuje razširjenje. Okoli leta 490. p. Kr. se v duhovnih letopisih vprvič omenjajo leprozerije. Lepro povzroča paličast bskterij, ki Ima mnogo skup* nega z bacilom tuberkuloze. Radi tega so uspehi, ki se dosegajo proti lepri, posebno zanimivi. V stanu bi bili nam pokazati pota, po katerih pridemo tudi tuberkulozi do živega. Vstopišče baci* lov je v večini slučajev nosna duplina, kjer se tudi razvije prvotno obolenje. Lepra napada zlasti kožo (kožna lepra), redkeje živčevje (živčna lepra). Veči* noma se pojavlja na obrazu in rokah,
kjer povzroča zatekline, ki so slične gobam in ki sem in tja nzpadejo in se razgnoje. Pri živčni lepri se vnamejo in zadebelijo živci, vsled česar se lahko posušijo in odpadejo celi organski deli, n. pr. prsti na rokah. Mnogi vsled živčne lepre tudi oslepe. Tako je Bor* t h e n v Norveški našel med 227 le* proznimi 11.5 % enstransko in 16.9 % obojestransko oslepelih. Včasih se združi kožna in živčna lepra (mešana lepra). Bolezen je bila doslej brez izje« me neozdravljiva, pa zelo dolgotrajna. Včasih preteče 30 let do smrti. Tudi med okužbo in izbruhom bolezni leži lahko več let.
V zadnjem času so našli v olju g i no« kardije, tudi kaulmugra*olje imenovanem, uspešen lek proti lepri. Prirejajo ga iz semena rastline Gvnocardia odo* rata. Iz Londona poročajo: Nova vlada je sklenila, da bo na vso moč podpirala preiskave dr. E. M u i r a, profesorja na inštitutu za tropično medicino v Kalkuti, o ozdravljivosti lepre, te stras* ne bolezni, ki zahteva v Indiji še ne* broj žrtev. Pokazalo se je namreč, da je padla umrljivost v indijskih asilih za leprozne v času poldrugega leta, v katerem se izvaja novo zdravljenje, na eno petino. Na Filipinskih otokih so z novo terapijo v naselbini, ki obsega 2500 gobavih, ozdravili 400 bolnikov. V britanskem imperiju je danes zdravnikom znanih nad 300.000 leproznih; od teh odpadete približno dve tretjini na Indijo, v angleških afriških kolonijah pa je okoli 70.000 gobavih. Ostale slu* čaje so našli v drugih delih angleškega svetovnega ozemlja. Vendar angleško ministrstvo kolonij ne dvomi, da je pravo število bolnikov dosti večje, ker se po izkušnjah mnogi gobavi odtegu* jejo zdravniški konsignaciji. Za enkrat je za odvračanje bolezni po novem po* stopanju na razpolago četrt milijona funtov šterlingov, vlada je pa priprav* ljena dovoliti še nadaljne zneske. No« vo zdravljenje temelji na uporabi olja ginokardije, ki je znano tudi pod Imenom kaulmugra*olje in ki ga v Indiji od pamtiveka rabijo proti lepri. Pre* iskava skrivnih lekov, ki se jih v Indiji poslužujejo s presenetljivim uspehom, je z gotovostjo dognala, da vsebujejo vsi ti leki kaulmugra*o!je ali kanti*olje. Eksperimentalne izkušnje zadnjih let so pa pokazale, da je moči lz kaulmu* gra*olja z raznimi kemičnimi metoda« mi dobiti preparate, ki učinkujejo ugodno na povzročevalcem lepre so* rodne bacile tuberkuloze in ki bodo torej predvidoma velikega pomena tudi pri zdravljenju tuberkuloze, Ke* mično postopanje, ki ga je Izdelal Sir Leonard R o g e r s. obstoji v tena, da na čisto prirejajo tolščobne kisline kaulmugra*oIja in iz njih dobivajo gotove soli. Te soli so novi lek, ki ga Intravenozno vbrizgajo v žilje in Id bolnike v kratkem tako ozdravi, da se zopet lahko povrnejo k svojemu po« klicu, dočim jih je bilo do sedaj treba ločiti od človeške družbe. Le na živčno lepro, pri kateri odmrjejo ln odpadejo celi deli okončin, doslej nI bilo moči vplivati s tem novim zdravljenjem. K a* kor pa kaže, se bo tudi tu obnesla kom* binacija ramih zdravilnih metod.
Novi demokratski angleški vladi gre vsa Čast, da se je tako velikopotez* no lotila te akcije. Zdravniki pa z zani« manjem čakamo na rezultate, zlasti v kolikor bi bili uspešni tudi proti tuher* kulozl. Dr. BI.
Senzacijnnalno odkritje Napoleonove zapuščine.
Češki ln moravski listi prlobčujejo senzacijonalno vest, da je javnost v Brnu izvedela te dni za zelo dragocene Napoleonove spomine, ki so last tamkajšnjega poštnega oficijala L. Bassana, direktnega potomca nekdanjega Napoleonovega državnega tajnika, vojvode H. Bernarda Bassana. Ofl-cljal L. Bassan ima vse dokumente, ki jih je izročil Napoleon leta 1812. svojemu državnemu tajniku, ko Je pobegnil lz Smordone v Litvi v Pariz. Poleg tega so tu tudi mnoge listine iz poznejše dobe, kakor tudi Bassanov rodbinski arhiv. V Brnu se nahaja baje 217 Napoleonovih pisem, pisanih vojvodi Bassa-nu, ki so bila doslej neznana. Od teh jih je pisal 87 Napoleon lastnoročno, ostalih 130 pa je samo podpisal. Bassanov potomec hrani tudi 182 konceptov z« pisma, ki jih Je pisal Napoleon evropskim vladarjem. V tej dragoceni zbirki je tudi 592 pisem, naslovljenih na Napoleona od raznih ministrov, maršalov in generalov. Ta pisma predstavljajo dragocen zgodovinski materijal, lz katerega so razvidne razmere tedanje dobe. V njih so tudi važni referati o Napoleonovih bitkah. V Napoleonov! zapuščini so tudi njegove lastnoročne beležke o zunanji politiki, zlasti o ruski ekspediciji, dalje dnevniki! privatnega značaja, kratke karakteristike uglednih oseb tiste dobe in skice vojnih načrtov lz leta 1811. do 1814.
Strokovnjaki, ki so šele površno pregledali te izredno važne dokumente^ izjavljajo, da je to dragocen zzo^ovio-
Mran 4
SLOVENSKI  NAROD«  dne 9 avgusta 1924
stev. 181.
skl materijal, ki bo temeljito izpopolnil in korigiral zgodovinsko preiskovanje zadnjih let Napoleonovega cesarstva. Zelo   dragocena je tudi Napoleonova mrtvaška maska, ki jo je napravil njegov osebni zdravnik Andromachin in ki se je leta 1830. na nepojasnjen način izgubila. Zdaj so jo našli v zapuščini vojvode Bassana.   Privatno zgodovinsko vrednost ima tudi rodbinski arhiv vojvode Bassana, ki vsebuje 88 dopisov in referatov različnih generalov in državnikov iz L 1811—1820. Zlasti izčrpki so originalni akti. ki se nanašajo na Napoleonova pogajanja z Met-ternichom, dalje pisma cesarice Josefi-ne, maršala NeuUlea,   1016 konceptov za pisma, ki jih je diktiral na cesarjevo povelje vojvoda Bassan, in končno me-moiri samega vojvode na 3850 straneh Cetrtinskega formata v Šestih zvezkih.
I Kot nadaljevanje teh memoirov so v arhivu tudi zapiski Bassanovega sina grofa Huga Bassana na 2750 straneh, s 23 pismi Napoleonovega sina, vojvode Reichsstadtskega in 80 pisem kralja Je-roma \Vestfalskega,
Odkritje teh dragocenih dokumentov le vzbudilo v češki javnosti veliko zanimanje. Lastniku ponujajo zanje ogromne vsote. Samo Napoleonovo mrtvaško masko cenijo strokovnjaki na 50 do 56.000 dolarjev. Oficijal Bas-sdno pa ne misli prodati svojega dragocenega rodbinskega imetja, pač pa je pripravljen dati ga na razpolago znanstvenikom. Kopije te ogromne korespondence priredi za tisk eden najboljših sodobnih poznavalcev Napoleonove dobe, berlinski vseučiliški profesor F. Kircheisen.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne Kaj bo z optiranci?
Kolikor je znano, je že davno potekel rok, da bi morali zapustiti našo drŽavo vsi tisti, ki so iz Spekulativnih ali nacijonalmh ozirov optirali za tuje, v prvi vrsti za avstrijsko državljanstvo. Večinoma se je to zgodilo kot nestrpna demonstracija proti naši državi. In take ljudi pusti naša vlada mimo med nami, da tu odkrito, še bolj pa tajno ščujejo proti edinstveni državi in proti večinskemu delu prebivalstva. So slučaji, ko je oče ostal pasiven," a sin je demonstrativno optiral za Avstrijo. Taki sinovi vodijo očetova podjetja, očetovo ime pa je zgolj krinka. Nekateri optiranci so se navidezno sicer izselili, a jih je videti vsak trenotek pri nas, n;i-hova podjetja tu pa vodijo sorodniki aH druge slamnate osebe. Dohodki podjetij se redno odnašajo preko meje. Take slučaje imamo v Mariboru, Gelju in sploh v obmejnih krajih, a tudi v Ljubljani jih ne manjka. Mnogo je tudi takih, ki se jim je ob prevratu zbudila grešna vest za vsa zločinstva, ki so jih zagrešali pod Avstrijo nad slovensko narodnostjo. Ker so se bali pravičnega plačila m se sploh čutili za jezikovno nesposobne služiti v naši narodni državi, so se zatekli pod okrilje avstrijske republike. Sklicujoč se pri tem na svoje nacijonalne »zasluge«, t j. z dokazi, kako so sovražili Slovence in zatirali njihov jezik, so bili v Avstriji z odprtimi rokami sprejeti. Avstrijska vlada teh vsiljencev sicer navadno ni dejansko sprejela v svoje službe, ker je imela in Se ima doma nadprodukcijo duševnega proletarijata, le fingirano jim je določila službo, obenem pa jih pozvala, naj prosijo za pokojnino. Vemo za kočevske učitelje, ki nikdar še niso videli v Avstriji kraja, kjer so »službovali« in bili upokojeni. Živijo pa še vedno pri nas, kjer imajo svoja posestva, a iz Avstrije dobivajo prav lepo pokojnino, mnogo višjo kakor lo imajo naši upokojenci, ki so z dušo, glavo in roko služili našemu narodu in naši državi do popolnega izčrpanja. Da taki nemški optiranci - upokojenci čutijo veliko hvaležnost do radodarne Avstrije ter zato pri vsaki priliki propagirajo nemško misel med našim ljudstvom, je čisto naravno. Ona ministrska komisija v KoroŠČevi vladi, ki preiskuje srce in obisti našim zaslužnim državnim nameščencem naprednega mišljenja, naj raztegne svojo kontrolo tudi na optirance, tajne agente tuje države.
★   ★ *
— Smrt °dllčnega rodoljuba. Umrl Je prof. Fran Frankovlć, star 75 let. Pokojni Frankovič je služboval dolgo časa na koprskem učiteljišču in tam vzgajal hrvatske učitelje za Istro. Plemenita duša je bila v njem, z rodoljubno brigo se je zavzemal za učlteljstvo in vsi njegovi bivši dijaki se ga spominjajo z največjo hvaležnostjo. Frankovič je z dobro izučenlm učiteljstvom, katero je tudi razgrel za ljudsko šolo takrat tako preziranega Istrskega ljudstva, mnogo prispeval k šolskim uspehom. Umrl je v Drenovi, ki je bila pri razmejitvi Reke priznana Jugoslaviji. Časten mu spomin!
— IV. ljubljanski velesejem se otvori dne 15. avgusta t. 1. pod protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra in bo v resnici sijajna prireditev. O pomenu in koristi vzorčnega velesejma danes nihče več ne more dvomiti in vsak zaveden trgovec, obrtnik In industrijec mora smatrati velesejem za svojo Šolo v dnevih, ko se ta vrši za svoj dom. Da bo letošnji velesejem združil večino naših podjetij In predstavljal našo celo Industrijo, obrt In trgovino, se vidi iz dejstva, da je sejmišče v obsegu 40 tisoč nr* že skoro premajhno. Naši pri-dobitvenl krogi razumevajo, da imajo razne razstave pretežno le poučni namen, da pa vzorčni sejmi zasledujejo trgovsko stran, a dosezajo tudi namen razstav. Vseh razstavljalcev je dosedaj okrog 600, med temi 120 trgovcev In 147 inozemcev. Drugo je domača obrt in industrija. Inozemstvo kaže to-le sliko: Avstrija 29, Nemčija 10, Amerika OJ. S. A.) 6. Anglija 4. Cehoslovaška 24« 1
8. avgusta 1924.
Francija 57, Belgija 7, Švica 1 in Italija 10. Naše domače gospodarstvo bo pokazalo velikanski napredek od lanskega leta. Predmeti, ki smo jih že lani uvažali, bodo letos razstavljeni že kot izdelki naših domačih podjetij, ki ne bodo niti v ceni, niti v kakovosti zaostajali za tujimi izdelki, tako v strojni, elektrotehnični, kemijski, usnjarski in mnegih drugih skupinah, katerih bo letos 21, in sicer: Strojna industrija: izdelki iz železa in jekla, puškarstvo in municija, ostali kovinski izdelki, poljedelski stroji in orodje, avtomobili, kolesa, pneu-matika, vozovi, elektrotehnika in razsvetljava, kozmetika, pharmacevtičnl in kirurgični Izdelki, papirna industrija, grafika, kartonaža, pisarniške potrebščine, pohištvo in stanovanjska oprema, ostala lesna industrija, usnje in konfekcija usnja, tekstilna industrija in konfekcija, kužohovina, perilo, cerkveni ornamenti, klobuki, košarstvo, vezenine, čipke, lončena roba, majolika, favence, steklo, galanterija, bijouterija, dragu-Ijarstvo, fina mehanika, optika, graverji, kemična industrija, Industrija živil, poljedelstvo, stavbarstvo, godala, razno orodje. Novost letošnjega velesejma bo planinsko-lovska razstava in v posebnih Doeckerjevih zgradbah higienska razstava. Na nedeljo dne 24. t in. pa se bo priredila konjska razstava. Vsak bo prišel na velesejmu na svoj račun, zaio ga naj tudi vsak poseti. Permanentna legitimacija, ki daje pravico na polovično vožnjo z osebnimi in brzovlaki, stane 50 Din in se dobiva pri vseh denarnih zavodih, pri Ljubljanskem Tou-rist-Officu in pri uradu Ljubljanskega velesejma. Vstopnice za enkratni obisk po 10 Din pa se bodo prodajale pri blagajnah na sejmišču. Velesejem se bo zaključil 25. t. ni.
— CVETLIČNI DAN in svečano otvoritev novega plavalnega prostora na Ljubljanici priredi dne 15. avgusta Športni klub Primorje v Ljubljani.
— Dar princa GJorgJa FeriJaJnemu Sa_ vezu. Prinr Gjorgje je podaril beogradski podružnici Ferljalnega Saveza svoje pose. stvo v Sokobanjl. Ferijalni Savez hoče zgraditi tam okreval'šče za svoje Člane.
— Himen. Včeraj sta se poročila g. Josko Jakll Iz Karlovca in gdčna Leni Gro. belnik iz Ljubljane. Iskrene častltke.
— Žigosanje dukatov In tolarjev. Na zahtevo ministrstva trgovine in Industrije Je finančno ministrstvo razširilo na vso kraljevino odredbo o žigosanju velikih zla_ tih dukatov ln srebrnih tolarjev, ki se ne smatrajo več za denar, marveč za nakit, ki mora biti žigosan.
— Podraženje kruha. Slučaj Je nane. sel. da se Je z objavo odprave mariborske oblasti v Mariboru podražilo tudi pecivo ln sicer beli kruh za 1 krono 60.
— Smrtna kosa. V Zlreh je umrl g. Anton Kopač ml., posestnik ln trgovec. TJmrl je v razcvetu mladosti. Zapustil je soprogo Leonoldino in hčerko Tonlco. Pokojnik je bil eden najuglednejših občlnar-jer v Žh eh, podjeten ln marljiv, kakor ma. lokdo. Bil je značajen mož, navdušen za vse lepo ln dobro. Jeklen narodnjak In zaveden naprednjak. Pogreb bo v petek ob 9. dopoldne na župno pokoallšče na Dobra, čevi pri žlreh. Bodi mu ohranjen blag spomini
— Učiteljska skupščina  v Beogradu.
Včeraj se je pričela v Učiteljskem Domu v Beogradu skupščina učiteljev ln učiteljic, službujočih v Srbiji ln Črnigorl.
— Telefonska centrala v Mojstrani. Ministrstvo pošte ln brzojava je odredilo otvoritev telefonske centrale v Mojstrani v bližini kraljevega lovišča.
— Cigarete za angleSke mornarje. Uprava državnih monopolov je podarila angle. r Irn ir.oT-rarjem, ki se nahajajo sedaj na našem Jadranu, 10.000 komadov cigaret »Jadran« za oficirje In 30.000 komadov cigaret »Kosovo« za vojake ln druge na vojnih brodovih zaposleno osobje.
— Za obmejno Šolstvo. Pišejo nam z naše severne meje: Koliko se je že pisalo, nasvetovalo, protestiralo in resolucijoniralo zs povzdigo na Se ga obmejnega šolstva. Dosedaj vse gluhim ušesom. NaizvnežI med nami se sedaj tolažijo z dr. Korošcem, češ, dosedanji prosvetni ministri niso poznali naših obmejnih razmer in potreb, dočim jih dr. Korošec dobro pozna kot urednik mari* borskih listov. Naivneži pa ne pomislijo, da ako se bo sploh kaj storilo v tem pogledu, bodo merodajni duhovniki ln drugi kleri* kalni eksponenti na meji. A baŠ ti so največja cokla za razvoj našega obmejnega šolstva, ker jim je vsak mežnar ljubši, k a* kot najmoderncjli in d* jdelavne j si učitelj,
ki ne prisega na SLS. Poznamo važne obmejne postojanke, kjer delujejo vzorni učitelji, Id vztrajajo pri svojem vzvišenem poklicu in pri delu za narodno kulturo kljub polenom, ki jim jih meče duhovščina pod noge. Toda naučna uprava že do sedaj ni upoštevala njihovega truda in vsestranskih žrtev ter jih ni niti le stalno nastavila, ker ugovarjajo župniki. Kaj sele naj pričakujejo sedaj vse gluhim ušesom. Naivneži med da bodo ti vzorni kulturni delavci vztrajali na svojih eksponiranih postojankah, naj se zavzamejo za nje hitro in izdatno naše obrambne institucije (J. M. in D. C. M.). V ostalem pa opozarjam vso merodajno javnost na vzorno sestavljen referat g. A. Hrena. »Položaj obmejnega šolstva in nujni koraki za odpomoč.« Referat je bil podan na skupščini Tj. J. U.
— Objava Izaetjenlškega komlaarljata v Zagrebu. Izseljeniški komisarljat v Za_ grebu javlja: Osebe ki potujejo v Zedlnjene države, se po novem lzseljenlškem zakonu dele v dve kategorije: v nevseljence ln vse. ljence. Vseljencl se zopet dele v take, ki kvote ne obremenjujejo ln v take, ki kvoto obremenjujejo. Med Izseljence, ki kvote ne obremenjujejo se štejejo uradni odposlanci ln osebe, ki potujejo samo začasno v Ameriko. Znatno več pa je v Ameriko potujočih oseb, kvalificiranih kot vseljene!. Vse te osebe pa si morajo nabavltt vizum. Novi priseljeniški zakon predpisuje, da mora Imeti vsaka oseba, ki potuje sama aH a rodbino, poseben vseljenlški vizum. Pri. atojblna za vizum stane 10 dolarjev. Rodbina, obstoječa Iz očeta, matere ln enega deteta in ki potuje s enim vizumom mora imeti za vsakega družinskega člana poseben vizum, kar stane skupaj SO dolarjev. Vsaka oseba, ki napravi prošnjo za priseljeniški vizum, mora predložiti potni list, ali morajo v potnem listu biti označeni žena, oz. roditelji. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da morajo osebe, rojene v Jugoslaviji aH katere ne potujejo z Jugoslovensklm potnim listom, svoje potne liste predložiti omenjenemu ministrstvu v svrho odobrenja. To odobrenje si morajo pribaviti preje predno vlože prošnjo za Iz. seljeniški vizum. AmerlSkl konzulat v Zagrebu prosi radi tega vse one, ki Imajo pri konzulatu shranjene evoje nejugoslovenske potne liste, da v slučaju ako Je lastnik potnega lista rojen na teritoriju kraljevine SHS, da pridejo po svoj potni list, odnosno lahko zahtevajo, da se jim pošlje po polti. Vsak Izseljenec, ki Ima potni list ali Je na njem označen 'tudi otroci) mora imeti du_ plikat priloženih dokumentov. Potrebni so sledeči dokumenti: Dve fotografiji (če potuje rodbina mora Imeti vsak član dve fo. tograflji. Potrdilo o dovršeni vojaški služ. bi, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo, rojstni ln poročni list. Pristojbina za vizum se plača potem, ko je vizum Že Iz. dan. Prošnje za vizum mora vsak vlagati osebno. Oseba, ki namerava potovati v Ameriko dobi od konzulata obvestilo, kdaj se Ima zglaslti.
— Kam v nedeljo 10. t. m.? Vsi v Borovnico! Dopoldne izlet v Pekel, kjer so divje romantični slapovi Borovnlščice. Za male ln velike turiste zelo pripravna letos nanovo prenovljena pot brez nevarnosti. — Popoldne Javna telovadba Sokola rn velika vrtna veselica na vrtu g. Hele SvigelJ v Bcrovnict Svira godba Jujrelov. železničarjev iz Ljubljane. Ugodna železniška zveza.
— Boj proti Jetlkl. Mednarodno udru. ženje za boj proti Jetikl Je imelo v Lausan_ nI svojo šesto konferenco. Na zborovanju se Je pokazalo, kako se briga Svlca za pobijanje strašne ljudske bolezni. Švica izdaja za vse organizacije, za profilakso ln zdravljenje jetike, svoto, ki se je lansko leto računala na okoU 12 milijonov frankov, kar znaša za osebo 3 franke. Finančna sredstva se uporabljajo za oskrbo bolnikov, za zgradbo bolnic ln sanatorljev. Zveza daje letne subvencije 1 milijon frankov. Sedaj ae poskrbi za uspešno pobijanje jetike tudi potom zakonskih odredb. Konferenca *e bavi a raznim! vprašanji glede boja proti Jetlkl ln poskrbi, da se bodo vsa kompetentna mesta obvestila o sklepih udruženja, da bi se plemenito socijalno delo povsodj najuspešnejše podpiralo, kar bo pomenilo splošno dobro delo v korist vsega človeštva.
— Pekel pri Borovnici se le opremil z zavarovanimi poti ln je sedal pristop k slapom omogočen tudi damam ln deci. — Povodom zaključka teh del se priredi slavnostna Otvoritev v Peklu v nedeljo 10. avgusta. Pričakovati je mnogobrojne udeležbe. Povabljen! so vs* ljubitelji narave. Odhod Iz Borovnice ob 17. url zjutraj in Je torej zveza z ljubljanskim jutranjim vlakom. Zbirališče pri gostilni H Svigelj v Borovnici. — Osrednji odbor SPD.
— Svetovni poštni kongres. Mednarodni poštni kongres v Stockholmu, ki se je pričel dne 4. jul. t. 1., Je učlnll že nekaj važnih ukrepov. V prvi komisiji, ki jI nače. luje britanski delegat general Wlllianson, Je bilo deflntlvno sklenjeno, da se ohrani predvojna mera poštnih pristojbin. Vendar Je bilo treba dovoliti nekaterim poštnim upravam z ozirom na finančno situacijo, da določijo razmeroma višje tarife, aH dopustna visina je bila znižana. Ta ukrep, ki zna. či velik korak do enotnih pristojbin, je kongres soglasno odobril. Nadalje je bilo rešeno vprašanje o glasovalnem pravu, ki Ima posebno za britansko državo velik pomen. Britanske naselbine, ki niso imele doslej direktnega zastopstva, so bile sedaj priznane za enakovredne člane poštne unije ka_ kor severne države. Tudi neodvisna država Irska je dobila pravo glasovanja. Poleg tega je rešiti Še celo vrsto tehničnih vprašanj in zato računajo, da bo kongres trajal do srede meseca avgusta.
— Nezeanega u.°pljencs je zapazil v sredo popoldne v Savini neki gospod med postajama Rimske Toplice - Laško. Utopljenec je ležai v neki plitvini ne daleč od podrtega mostu na desni strani proti Rimskim Toplicam. Poročalo se je v četrtek, da se pogreša neki moški iz celjskega okoliša. Morda je pa ta utopljenec identičen z dotičnim pogrešancero.
— Poplave v Slavoniji. Nad Požego se je pred dnevi okoli 23. utrgal oblak. Vsled silnih nalivov Je Orljava prestopila bregore vzročila ogromno škodo. Skoraj popolnoma stvo je bilo od gasilcev se pravočasno opozorjeno. V paničnem strahu so ljudje bežali na vse strani, skušajoč rešiti kar se da. Voda je podirala drevesa, rušila plote, odnašala bruna, sode, hleve itd- številni pre. blvalci so se komaj redili v zadnjem tre-notku. V akcijo so stopili gasile! ln vojaštvo, človeških žrtev ni bilo. Voda Je povzročila ogromno škodo. Bkoraj popolnoma Je bil uničen mlin, last posestnika Kapetanica. Precej poškodovana je bila tudi tovarna likerjev, last bratov Sternberg.
— Boji z banditi. Iz Skoplja poročajo, da Je nastala pred dnev! bitka med kačaki in orožniki, tekom katere Je bil ubit Salko Bugovac, eden glavnih voditeljev kačakov. — V DJakovlcl Je naletela orožniška patrulja na zloglasnega roparja Haldar Baklja. Ker se ni hotel udatl, je patrulja otvorila nanj ogenj. Po kratkem boju je bil Haldar ustreljen.
— Policijske ovadbe: Tekom zadnjih 24 ur so prispele sledeče ovadbe: radi tatvine 3, kaljenja nočnega miru 1, cestno po. Ucljskega reda 12, prekoračenja poL ure 1, pasjega kontumaca 3, nedostojnega vedenja 1, voznega reda 1, poškodbe tuje las"L. ni ne 1 In streljanja 1.
— Nesreča. V škof JI ulici ao se e plašil I včeraj zjutraj vojaški konji, ker Je padlo s voza več polen. Konji so Jo v divjem diru ubrali čez Senteterskl most, pri čemer sta padla redov neboračke Čete Anton T>reSa ln Invalid čirlč z voza. Dresa Je padel pod ponje ln Je zadobll težke poškodbe, đočlm Je bil ClrlČ lažjo poškodovan. Splašene konje so pasantl na Ambroževem trgu ustavili. Dresa Je b.l prepeljan v bolnico.
— Vremenska napoved. Do 8. avgusta avečer večinoma jasno, zmerno toplo vreme In lokalni vetrovi, potem bodo vpl'valt ca lepo vreme severno.zapadnl vetrovi 'n ne, vihte.
— Izgubljen le bi! na Dunajski cest; belo - zelen pas Iz trikotne svile. Pošten! najditelj se prosi, da ga odda v upravi Slovenskega Naroda«.
ROMANTIČNI BEG OD DOMA.
Maja meseca t. 1. je presnela na Jezico pri Ljubljani večja družba ciganov iz Krope, med katerimi se je nahaja! tudi mladi cigan Viktor Reihardt. Družba Je taborila dalje časa na Jezici, in tako se je dogodilo, da se je Reihardt seznanil z lSlerno brhko devoj* ko Rozalijo Hrastja, delavčevo bčerko z Je« žice. Med obema se je razvilo ljubavno raz* merje ln cigan je večkrat Roziki pisal, da jo ljubi, ji. zagotavljal večno ljubezen in prisegal, da jo nikoli ne pusti. Rozikini starš! so nasprotovali temu razmerju.
Nenadoma pa so cigani odpotovali: Sel je tudi »godbenik* Reihardt, za kar se je namreč izdajal in Rozika je polagoma poza* bila na črnookega, žarkega cigana. Minulo je več mesecev. V torek 8. t. m. pa so se cigrml zopet vrnili na Jezico; z njimi tudi Reihardt.
Ko je Rozika v torek zjutraj odhajala na delo v Ljubljano, je nenadoma na poti pristopil k njej ci£in, nakar sta odšla proti mestu. Od tecja Časa ju pogrešajo. Zdi se, da je cigan Roziko odpeljal, ker do danes se še ni vrnila domov in je baje proti neki prijateljici izjavila, da jo domov ne bo več. Starši Rozike so vsi obupani: policija pa Je že ukrenila vse potrebne korake, da parčku na romantičnem begu pristrfze perotL
IZ MARIBORA.
—m Javnost in odprava mariborske oblasti. Ko je nastopila sedanja vlada, smo v Mariboru bili prepričani, da je z njenim nastopom udarila zadnja ura tudi velikemu županu dr. Pirk-majerju, vendar pa smo bili uverjeni, da se bo nov režim zadovoljil samo z izmenjavo osebe ter na to mesto postavil kakšno drogu sebi drago osebo. Nihče pa ni pričakoval s tem koncem tudi konca samostojnosti naše oblasti. Z obstojem te oblasti so v zadnjem času resno računali tudi Že principijelni nasprotniki in tudi oni v dr. Korošče-vem taboru. Saj so najožji pristaši dr. Korošca n. pr. v mestnem občinskem svetu soglasno podpirali načrt nakupa Kiffmannove hiše za nastanitev državnih uradov, ki naj bi se umaknili iz poslopja velikega županstva, da se primerno nastani mariborska oblast sama. In ravno isti gospodje so z drugimi vred soglašali, ko jih je veliki župan povabil, da skrbe za nastanjenje urad-ništva mariborske oblasti. Nihče gospodov dr. Leskovarjevega kluba tedaj ni izražal dvoma, da je vse to delo pravzaprav zaman. Zato lahko rečemo, da je najnovejša vladna odredba naravnost frapirala prav vse sloje tudi v SLS. 2e od vsega početka, ko se le govorilo o razdelitvi Slovenije na dve oblasti, smo se bali, da bo Maribor ob koncu koncev oškodovan. Do tedaj se je na bivšem okrajnem glavarstvu vsaj nekaj storilo tudi v splošnem gospodarskem oziru. Od kar pa je bilo gotovo, da pride do razdelitve, je prenehalo vsako delo, ki je presegalo tekoče uradne zadeve. Maribor je vsled tega izgubil več kot eno leto, da se v nujnih gospodarskih zadevah ni prav nič napravilo. Napraviti v tem oziru ni mogel nič tudi prvi veliki župan dr. PIoj, ki je svoje mesto zasedel o božiču in katerega so takoj na to poslali v Pariz. Vse kar je storil in sploh mogel storiti, je bilo zgo^j informativnega značaja. Ko bi bil imel s teškimf trudom zbrani informacijski materijal praktično uporabiti, je moral oditi in vse akte v odsotnosti prepustiti nasledniku dr. Pirkma-jerju, Predno. se je ta mogel poučiti o
celih grmadah aktov in predno je mogel vdejstvovati svojo lastno inicijativno delo, je nastalo konec tudi mariborske oblasti. In kaj sedaj? Na to vprašanje ne ve nihče odgovora. Nekateri mislijo, da je pri tem najbolj prizadeta mestna občina z nakupom Kiffmannove hiše. Po našem mnenju pa to nI posebna nesreča. Hiša je Jako poceni ln primerna za preureditev v stanovanja. Tu si občina lahko preskrbi v kratkem Času in z ne prevelikimi stroški kakih 10 stanovanj. Bolj kočljivo je vprašanje, kaj bo z raznimi oddelki, ki Že poslujejo v mariborski oblasti. Gotovo je v tej splošni zmedi le eno, da zlasti vna-nji kraji ne glede na politično prepričanje s tem korakom sedanje vlade ne bodo zadovoljni in da zna SLS pri eventuelnih bodočih volitvah na ta račun mnogo izgubiti.
—m Vzrok prepovedi žlvlnjsklh tej. mov. Kakor znano. Je Izšla dne f. tm. prepoved Živinskih sejmov tudi za svinje. Kot vzrok se navaja, da se Je lz Ormoža prlgna. la v Maribor okužena živina, ki Je okužila kolikor Je dosedaj ugotovljeno dva dvorca v mestu. Ako se v kratkem času tuđ! Be drugod ne pojavi sllnovka, bo to dokaz, da gre tu le za posamnl slučaj, na kar Je pričakovati zopetuo otvoritev sejmov že začet, kom septembra.
IZ CELJA.
—c Celjski občinski svet je imel v sredo zvečer kratko sejo. Vodil jo je v odsotnosti župana podžupan Žabkar. Prečital je pismo dr. Serneca, kd se zahvaljuje na imenovanju za častnega člana. — V reklamacij skl odbor za občinske volitve sta bila izvoljena občinska odbornika dr. Kalan (dem.) in Šviga (soc), predsednik pa je v odsotnosti župana podžupan. — Dovolilo se je lastnikom novih vil nasproti invalidskem domu napeljati vodovod od Invalidskega doma v svoje vile. Stroške bodo krili začasno sami, zahtevajo pa povrnitev teh stroškov od občine šele prihodnje leto brez obresti. Občina je namreč sklenila ta vodovod napeljati šele prihodnje proračunsko leto. Ker se pa ti lastniki vselijo v vile že letos, bodo vodovod začasno napeljali na svoje stroške. Referent personalnega odseka dr. Kalan je nato sporočil, da Je ministrstvo za socijalno politiko z odlokom z dne 31. julija naznanilo, da se vzpostavlja pravica občine, imenovati zastopnike stanovanjske oblasti. Kakor znano, je bila na seji občinskega sveta meseca decembra 1923 izvoljena stanovanjska komisija, ki pa je bila kmalu na to razpuščena in imenovan gerent. Predlog referenta, da se Izvoli sedaj Isti odbor, kakor meseca decembra, Je bil z malimi spremembami sprejet In Izvoljena soglasno stara stanovanjska ko-i misija.
—c Zvezna kolesarska dirka se vrli pri
hodnjo nedeljo v Celje. To nedeljo praz. nuje obenem »Klub slov. kolesarjev v Ce_ lju« svoj 20-letnlco. Popoldne se bo vršila v »Gozdni restavraciji« velika ljudska veselica.
—c Tombola. Gasilsko društvo v Ga. berju priredi v nedeljo 10. ovemsta popoldne tombolo ln ljudsko veselico na prostoru pred gasilskim domom v Gaberju. ker se tombola v nedeljo vsled slabega vremena n! mogla vršiti.
SociHni vestnik.
— Mednarodna zveza za pomoč ded.
Počitniški tečaji poletne šole angleške «ek_ cije mednarodne zveze za pomoč deci, na katere Je prispelo 300 udeležnlkov Iz T.on. dona so bili začetkom meseca otvorjen! na ženevskem vseučilišču. Zveza Je bila usta. povijena leta 1920. Tekom fttlrih let se je organizacija Izredno razvila in obsega danes nad ICC kosci
sveta.
— Mednarodni kongres za socijalno politiko. Mednarodno udruženje za zakoni, to delavsko varstvo In nJega predsednik Adrlen Lachenal v ženevi sklicuje za dneve od 2.—6. oktobra ti. mednarodni kongres za socijalno politiko v Prago. Na programu Je po eni strani pr«motHvanje mednarodnega položaja na polju secijalne politike, na drugI strani pa obrazloženje splošnih temeljnih načel nove socijalne politike ln sicer: nravne In socijalne posledice osem. urnega delovnika, pravica soudeležbe pri vodstvu podjetja In obveznosti družbe z ozirom na delovno krizo In Internacljonalna poročila. Veliko znamenitih osebnosti lz skoro vseh evropskih držav .le že priglasilo svojo udeležbo kot poročevalci ali govorni, ki.
Društvene vesti.
— Ustanovni občni zbor drultva hišnih posestnikov za Kamnik in okolico se vrši v nedeljo dne 10. avgusta ob desetih dopoldn-v Kamniškem domu. Po Izvršen! volitvi od« bora in rešitvi drugih tekočih točk bo poro* čal Zvezni predsednik g. I. Frelih Iz L j vb* ljane o stanovanjskem vprašanju in raznih davčnih zadevah. Ker stojimo tii pred na» meravanim podaljšanjem stanovanjskega zakona, se vabijo vsi kamniški in okoliški posestniki, dalje pa tudi iz Mengša in Domžal, k mnogobrojni udeležbi. Na zborovanju se bodo obravnavala samo gospodarska vpra* sanja in je vsaka politika izključena, — Zve« za društva hišnih posestnikov.
— Mestna Orjuna št. Jakob.Krakovo. Trnovo. poživlja vse svoje brate ca važen sestanek, ki se vrši v soboto 9. tm. ob 20. (8. zvečer) v društvenem lokalu Opekarska cesta št 31. Udeležba strogo obvezna. Zdra_ VOl -   ~  _ ,
Povodom velesejma
bo izhajal
99
Slovenski Narod"
v pomnoženi nakladi in večjem obsegu, na kar prijazno opozarjamo gg. trgovce,
obrtnike, gostilničarje itd. itd.
Gospodarstvo.
Ljubllnnsbi tramvaj.
Razmah našega mesta dobiva od dne do dne večji zastoj, namesto da bt pričakovali novih napredkov. Slika naše Ljubljane je obdržala vkljub svojemu precejšnjemu povečanju in vkljub raznim pridobitvam po prevratu svoje malomeščansko lice.
Ta vtis dobi vsak prišlec, zlasti tujec že na kolodvoru, ko zagleda takozvano »škatljo«, ki ji pravimo mi ponižni Ljubljančanje tramvaj.
Kakor so prometna sredstva glavni predpogoj, takorekoč pljuča države, tako so prometna sredstva, kakor tramvaj, velikanske, neprecenljive važnosti za vsako mesto, zlasti še za našo Ljubljano. Iz gospodarskih in socijalnih razlogov je razširitev tramvajskega omrežja za Ljubljano zelo. nujnega pomena.
Današnji dve tramvajski liniji ste prava karikatura tramvaja, ki zdaleka ne dosegati svojega namena in sta v posmeh vsakemu, kdor obišče naše mesto.
Glavni namen prometnega sredstva, kakor cestne železnice, je vezati bližjo periferijo mesta z mestnim osrčjem In narobe. S tem se prihrani čas, ob slabem času obuvala in tudi zdravje ter doseže hitro in primeroma poceni svoj cilj. Spričo stanovanjske bede pa, ki se 5e leta In leta vkljub vsem pisanim na-redbam in odredbam ne bo omilila, pa je razširjenje tramvajskega omrežja naravnost socijalna pridobitev, ki omogoča vsakomur, predvsem pa socijalno šibkejšim, da si dobe stanovanja na periferiji oziroma se vsaj tega vsled prevelike razdalje ne branijo.
Ne glede na ta dejstva pa ima Ljubljana zelo lepo okolico, katero si rad poišče Ljubljančan za svoje izleti-šče. ravno tako rabi okoličan dnevno mesto za svoje nakupe ali posle, katere ima opraviti v mestu. Da pridobi s tem mesto tudi mestno obiležje, veliko število ljudi pa kruha in Še več drugih stvari, o tem menda ni treba razpravljati.
Ker poteče menda ravno letos pogodba z dunajsko tramvajsko družbo in ljubljansko mestno občino, bi bilo v tem času gotovo velike važnosti za naše mesto, da vzamejo merodajni ljudje stvar resno v pretres, bi li ne kazalo na ta ali oni način najti sredstev ali pogodbe, ki bi nas rešila ljubljanskega tramvaja na ta način, da se obstoječe omrežje izpopolni tako, da ne bo tramvaj letal še naprej samo okrog rotovža, ampak da se mu napravi tako omrežje, kakršnega rabi, da bo izpolnjeval vsaj svoj namen.
Razširjenje mesta Ljubljane kakor tudi široka njena periferija nam kažeta samo smernice, v katerih bi razširjenje tramvajskega prometa tudi finančni projekt zasiguralo.
In ako si je že izbralo za izhodišče našega tramvajskega omrežja glavni kolodvor, bi iz ekonomskih razlogov najbrže kazalo, to tudi obdržati. Pa to je stvar strokovnjakov. Nujna potreba pa bi vsekakor bila, da se izpelje tramvaj na Vič, vsaj do cerkve, zveze Rožno dolino in Cesto pod Rožnikom z Ljubljano, ravno tako Spodnjo in Zgornjo Šiško (do Št. Vida), Posavje. Kra-kovo in Trnovo do konca Opekarske ceste, Poljane do Štepanove vasi in pa, kar bi se brezdvomno najhitreje izplačalo, zveza s pokopališčem Sv. Križa. Ravno tako bi bilo podaljšati sedanji liniji na Dolenjski cesti in na Zaloški cesti v Moste ter poskrbeti za razširitev omrežja v mestu samem.
Investicijski stroški za primerno razširjavo ljubljanskega tramvajskega omrežja nikakor ne smejo strašiti naših mestnih očetov, ker se baš za take investicije, ki so velike važnosti za mesto in v interesu mesta in okolice, najame lahko investicijsko posojilo doma ali v tujini, m ker je podana sigurnost da ob povprečni prometni frekvenci v dogledni dobi izplača samo, nudi pa poleg tega precejšnjemu delu ljudi zaslužka. Našim mestnim očetom mora pač biti razvoj naše periferije ravno tako na srcu, kakor mesta samega, ker slej ali prej se odpre za naše mesto in njega bližnjo okolico veliko inkorporacfj-sko vprašanje, ki bo v dogledni dobi dalo veliko Ljubljano.
V bližnji ali daljši bodočnosti bo treba misliti tudi na tramvajsko zvezo z našim ljubljanskim gradom, zlasti ako se resno misli ogromno grajsko stavbo ohraniti bodočnosti aH jo celo uporabiti m kakršnekoli kulturno svrbe, kakor m
je to že večkrat premotrivalo. Tudi sicer zasluži naš Grad večje pozornosti, in prepričan sem, da bi bil naš Grad v kakem drugem večjem kraju gotovo ena najvažnejših kulturnih točk z vsemi tistimi ustanovami, ki jih kot naravno prekrasno razgledišče potrebuje. — Vsako mesto pa, ki ima v sredini tako važno in mogočno stavbo, mora nosit: tudi skrb, da se ta prostor odpre vsem domačinom in tujcem, in to na najpri-kladnejši način s cestno železnico, bodisi v bližini Mestnega doma ali iz Flo-rijanske ulice.
Opozorila vredna vsem merodaj-nim faktorjem je činjenica, da ima dobiti naša država na konto reparacij večjo množino materijala in voz za električne cestne železnice. Kolikor je znano, se je deloma s tem materijalom beogradska cestna železnica že prenovila. Treba bi se bilo pobrigati, da odpade tudi Ljubljani kak del. ki bi mestni občini omogočil, da se kolikor mogoče kmalu izpolni velika želja vsega ljubljanskega orebivalstva po zadostnem omrežju. Baje dobi tudi Maribor električno cestno železnico iz tega naslova
Končno na omenimo še naše ljubljanske fijakerje. Po vsem božjem svetu je že uvedeno, da ima vsak izvošček svoj taksameter, samo v Ljubljani se še prepira fijaker s svojim komitentom na ulici. To ni nikakršno priporočilo za naše izvoščke. in želeti bi bilo. da se tudi naši izvoščki izognejo vsem prepirom, pred vsem pa slabemu mnenju, ki ga običajno odnaša tujec s tem, da si omislijo lastne taksameterske aparate, ki označujejo izvoščku njegov zaslužek, tujcu pa zavest, da ni bil opeharjen.
★   ★ *
—g Novosadska blagovna borza 7. av_ gusta. Na prodnktni borzi notirajo: Pšeni_ ca nova 365—370. ječmen 310—320, oves 290 —300, koruza 275—280, moka baza »0« 375. Celokupni promet 44 vag. Tendenca mlač_ na.
—g Hmelj. XVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljarskih nasadov doma In drugod. Žalec SHS, dne 7. avg. 1924. Dosedaj smo imeli za hmeljsko rastlino vobče neugodno vreme. Malo soln_ ca, hladne noči, v nekaterih občinah hude viharje in mnogo mokrote. Upanje na po. vprečno dobro letino se je precej zmanjšalo. Srednje pozni hmelj ne bo relativno toliko dal kot lani, ker je le redko posut s kobulami; vendar bo njegova kakovost, posebno gled§ množine lupulina, prvovrst. na. Pozni hmelj je zelo zaostal v razvoju in se je bati, da velik del ne bo prišel do okobulanja, ker je že tri tedne v cvetju in kaže v nekaterih-nasadih le malo, v drugih nobenega nagnjenja do okobulanja, kar že deloma povzročuje, da se cvetje skrčuje in polagoma odpada. Gotovo je, da bo poznega hmelja precej manj kot v minulem letu. Marsikaj bi se še izboljšalo, ako bi se vre_ me v najkrajšem času stanovitno obrnilo na boljše. Društveno vodstvo.
—g Razstava plakatnih osnutkov na »Ljubljanskem velesejmu« od 15. 25. av. gusta 1924. To leto se priredi na Ljubljan. skem velesejmu tudi razstava plakatnih osnutkov, katere se iahko udeleži vsak plakatni risar z enim ali več komadov. Vsled enotnega lica naj meri vsak osnutek 27 x 40 cm. Risbe naj se pošljejo pravočasno na Aloma Companv v Ljubljani, Kongresni trg št. 3.
—g Kongres svetovnopoštnega društva se je prišel 4. julija v Stockholmu. Kongres se še vrši in morda bo komaj do konca avgusta izvršil svoje ogromno delo. Ta kon. gree je združen s 50 letnim jubilejem te mednarodne organizacije. Kaka razlika, kak napredek tekom pol stoletja! Svetovna voj_ na ni porušila te organizacije, ki se uspeš, no bori sedaj proti raznim oviram, ki jih Je prinesel povojni čas vsled novih razmer vse povsodi in vsled novouetvarjenih dr. žav. Za enotno poštno upravo so poleg dru_ gih velike težkoče posebno v valutnih dife. rencah. Kongres ima štiri komisije, ki neprestano delujejo. Delo je za poštni promet največjega pomena, zato Je le želeti, da obrodi osmi kongres poštnega udruženja dobre sadove.
—g Državna srednja tehnična šola v Beogradu. S prihodnjim šolskim letom se otvori v Beogradu na voglu Dušanove uli. ce in Knez Mihajlovega Venca srednja teh. nična šola. Njena naloga je, da izobrazi te. oretlčno in praktično samostojne pomočni. ke inženirjem in arhitektom ter samostoj. ne mdustrljsko-tehnllko_£radbene podjetnike, kakor tudi uradniško osobje v tehniških pisarnah ln industrijskih podjetjih.
_g Angleško državno razstavo v Wem_
Meyu Je poeetito tekom tren mesecev 8,500.000 ljudi.
_g Lev na dlvjs svinje v Bosni. Osem
industrijalcev is Ulma v Nemčiji pride s svojimi avtomobili na jesen v Bosno na lov na divje svinje pri Poči. Obrnili so se radi tega na tujskoprometno društvo v Sarajevu, ki je stopilo v pogovore m gozdnim ravnateljstvom in lovskim društvom, tako da s* priredi stave* k*r.
—g Ameriška zračna poeta. Prva »rac. na pošta iz San Fraacisca t Newyork ixZ kazuje dobička nad 40%. Prva vožnja proti vzhodu je odpravila več nego 8000 pisem. Dohodki so znašali 230S.48 dolarjev. Vožnja je stala vlado 1770 dolarjev. Preostanek znaša 539.68 dolarjev. V Newyorku se je ustanovila družba trgovcev, ki hoče z vse. mi sredstvi pospeševati zračno pošto.
—g Padanje cen na ruskih tržiščih se nadaljuje, zlasti v tekstilni stroki. Cena za olje in razne petrolejske proizvode so pad. le za 20%. Ruski kovinski sindikat se bavi z mislijo znižanja cen kovinam.
—g Poljski krompir. Izvoz krompirja iz Poljske je proglašen za svoboden. TJklne. jo se carinski oddavki, da se pospeši izvoz poljskega krompirja
—g Srednjeevropsko sred liče za uvoz volne 6e bo organiziralo v češkoslovaški. Vrše se tozadevno dogovori med francoskL mi, holandskimi, avstrijskimi n ČeSkosio. vaškimi kapitalisti. Načrt se izvrši v kratkem.
—g Konkurzov v Nemčiji je bilo pretekli mesec 1185 napram 595 v juniju in samo 17 v juliju lanskega leta. Vzrok je gospodarska kriza in uradno nadzorstvo nad poslovanjem Je bilo tako, da je pospe, šilo konkurze. V mirnem času je bilo kon. kurzov na mesec 600—800.
—g Ceras sladkorne pese v Vojvodini. Letos bo mnogo sladkorne pese. Cena bo okoli 30 Din za meterski etot. Na enem ju. trn zemlje bo pridelka okoli 450 met. sto. tov.
—g Srednjeevropska trgovina z Ameriko, Ameriško ministrstvo trgovine priobčujc izkaze za poslovno leto do 30. junija. Uvoz iz Avstrije je znašal 4.756.000 dolarjev, izvoz v Avstrijo pa 2,643.000 dolariev. V Češkoslovaško se je uvozilo za 20 029.000 dolarjev, izvozilo pa 1567.000. Uvoz iz Madžarske znaša 598.000 dolarjev, izvoz 262,000, uvoz iz Jugoslavije znaša 256.000 dolarjev, izvoz v njo 522.000 dolarjev.
—g Stalna raz*tava v New - Orleao^u. Trgovska zbornica mesta New-0~leansa bo s pomočio ameriška vlade otvorila v New-Orleansu stalno trgovsko obrtno in industrijsko razstavo, na kateri bodo smele razstaviti vse države. Razstave *e bodo smeli udeležiti tudi umetniki s svojimi proizvodi. Pojasnila daje Oeorge Sladovich, 320 St. Charles Street New-Orlenans.
—g Balkanski adresar. Solunska rvrdka »Agence Panhellenique de publicitet edite-ur« de V armnaire balkanique* pripravlja nnvn irdnio adresar ja za BaTkan za leto 19?5., ki je namenjen grškim poslovni m krogom. Tvrdka bi radevolje brezplačno objavila v adresarju naslove vseh naših trgovskih, bančnih in industrijski podjetij, ki se ji bodo pravočasno naznanili.
—(r Dobave. Dne 1. septembra t. 1. se bodo všile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubliani clede dobave 500 ton kosovnega plinskega premoga: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zasrrebu glede dobave 20 ton angleškega koksa za centralno kurjavo: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji ustroj ("kovinski izdelki"); pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa. Dne 11. septembra t 1. se bo vrnila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave železnih plošč" za lokomotive. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v prsaml trgovske in obrrrniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Italijanska skrb za Reko.
Italijani bi radi dvignili Reko na stališče velikega mednarodnega pristanišča. Pred kratkim je vlada dovolila kredit 9 milijonov lir za pristaniška in cestna dela, kar znova dokazuje njeno brigo za razvoj Reke. Tudi parobrod-ne proge imajo nalogo, prinašati Reki prometa, toda vse to ji doslej ni nič pomagalo in kakor pravijo oni, ki poznajo reško življenje, tudi v bodoče mestu in pristanišču ne zraste hasek tz sedanjega vladnega prizadevanja za njegovo bodočnost Italijanski gospodarski listi predlagajo veliko organizacijo prometnega posredovanja po nemškem vzorcu, hoteč spraviti razpoložljive zaloge zaledja v roke italijanskih meščanov, toda kdo bo dal denarna sredstva za tako organizacijo? Reka je danes mrtva in lepše je gledati na Sušaku vedno živahnejše vrveči promet, kateri se bo jačal, ko dobi s strani naše države potrebno zaslombo. Oni Italijani, ki žele dvigniti Reko, se pritožujejo najbridkejše nad dejstvom, da na Reki ni prav nikake privatne inicijative, marveč, da sedanja Reka pričakuje vse bodoče življenje izključno le od rimske vlade in njene skrbi za promet po Kvarnerju in po zaledju. Italijani ugotavljajo, da so trgovci iz krajev, ki gravitirajo na Reko, primorani zatekati se v Trst, kar jim povzroča mnogo večje stroške. Radi tega pa nastaja bojazen, da se bo jugoslovenski trgovec izognil večjim stroškom, na katere naleti, ako dela z italijanskimi tvrdkami, ter se bo rajše obrnil do češkoslovaških in nemških in drugih tvrdk v očitno Škodo italHanske industrije.
To so razmere, ki na*> sttk> k vedno budnejsemu razmišljanju o potrebi lastnih dobrih pristanišč ob našem morju. Oživeti mora na vmIi poklicanih mestih v naši državi skrb aa zgradbo pristanišč, da ne bomo odvisni od to-flh pomorska bregov, na katerih preže na naše kupčije samo z namenom, da se v največji meri okoristijo š njimi, kar pomeni za nas samo izgabo In udarec, Ob našem Jadranu moramo trgovati « svojih lastnih
To in ono.
Edison.
(Konec).
Zlasti treba omeniti takozvane »hiše po 2500 frankov«. To ni nič drugega, nego izum načina, kako se zidajo hiše iz cemen_ ta; zadostuje štiri dni, da se sezida hiša z 10 sobami. V gotove izmerjene modele se nalije cementa; čim se cement strdi, se odstranijo modeli in hiša je gotova. Modeli so lahko navadni ali pa z okraski. Isti model lahko služi za graditev ne samo ene. temveč sto in sto hiš. Nadalje hočemo orne. niti znamenito akurrmlatorno baterijo, za katero je dobil Edison 20 patentov. Izumu te baterije je posvetil Edison ves čas od leta 1906. đo 1007. četudi končno ni bil do, cela zadovoljen s tem izumom, ker je funkcioniralo od 5000 aparatov samo okrog 4% brezhibno. Iz tega je razvidno, da izumi, telj nikoli ni pustil iz svojega laboratorija nekaj, kar bi zaslužilo le najmanšo grajo. Vendar pa so bile kmalu nato v Orange zgrajene ogromne tvornice, ki so izdelovale edinole te nove akomulatorje.
Zelo zanimiva je psihologija izumitelja v praktičnih metodah njegovega delovanja. če smemo verjeti Edisonu samemu, ni spo_ sobnost ali talent za izume nič drugega, nego sposobnost in veselje človeka do dela več kakor drugi. *V geniju«, je dejal nekoč Edison, »je samo 2~c talentiranosti, 9Sr' pa potenja«. Edison smatra celo, da se more človek priučiti poklicu izumitelja, kakor se na pr. nauči svojega posla zdravnik ali igralec. Iskro ustvarjanja onažamo pri večini ljudi. Izumitelji so lah'o malone vsi, toda malo jih postane, ker so preveč leni, da bi spremenili svoje ideje v delo. Težko si je misliti in razumeti tisti napor, ki je potreben, da razvije človek v sebi sposob_ nost izumljati. Edison, je dejal njegov advokat med procesom, tlčočim se nekega njegovega patenta, lahko prehodi vse polje ln pregleda vse rastline, predno najde list, ki ima pravilno obliko, kakoršno išče. Ta primera nam jasno kaže, na kakšen način je prišlo v Edisonovem laboratoriju do no_ vih izumov. Da bo ta reč še bolj jasna, si hočemo ogledati enega njegovih neStetih izumov..
Leta 1878 je videl Erli*on prvo električno svetiljko. Takoj na e*vi pogled je "EdL son razumel vso bodočnost električne biči in dognal tudi bistveni nedostatek na te vrste svetiljki. Svetloba je bila premočna. Treba jo je bilo razdeliti, kakor pri plinskih svetiljkah. S tem, da okrenemo zaporo, lahko svetlobo povečamo ali zmanjšamo, lahko svetiljko ugasnemo ali prižgemo. Nekateri kapitalisti, prepričani, da Edison lahko reši to nalogo, so mu dali na razpo. lago dovolj denarja ter so organizirali družbo Edisonove električne razsvetljave. Edison se je lotil s svojimi pomočniki dela, obenem pa je dobival vsak teden notrebno svoto za kritje stroškov. Tekom 15 mesecev, noč in dan so delali v njegovem laboratoriju poizkuse, ki bi morali s svojim neuspehom izčrpati človeško potrpežljivost. Platinove žice, napeljane skozi žarnico so se topile in trgale pod pritiskom silnega električnega toka. Da ostrani ta nedostatek, je izumil Edison različne aparate, ki so avtomatično regulirali silo eketrične. ga toka. Vsi ti aparati so bili zelo komplicirani ln nezanesljivi. Tedaj so poskusili primešati platini drugih snovi, kar pa tudi ni pomagalo. Poskusili so pokriti platino z raznimi kislinami — vse zaman. Poskusi so se nadaljevali več kakor eno leto. Neke. ga večera je sedel Edison v svojem laboratoriju za mizo in je naporno razmišljal, kakšno snov bi vzel za svojo žarnico. Slučajno je vzel v roke košček oglja mešanega s smolo, ki so ga bili asistentje vrgli proč, in začel ga je gnesti s prsti. Na ta način se je napravila v njegovi roki debela žica in Edisonu je šinila v glavo srečna misel, da bi začel eksperimentirati z njo. Računal je namreč s tem, da ima oglje glede elektrike večjo odporno silo, kakor platina. Žico napravljeno iz oglja, zmešanega s smolo, je postavil v stekleno posodo v obliki mehurja, iz katere je poprej odstranil zrak. Spustil je tok in žarnica je dala Izborno svetlobo. A je hitro ugasnila, ker Je oglje kmalu zgorelo. Edison je kmalu ugotovil vzroke in tako je bil bistveni del novega izuma dosežen. Za žarnico je bila torej potrebna žica iz oglja.
Potem se pričenja druga serija izumov, ki so bili pravtako temeljiti in dolgotrajni, kakor prvi. Najprej je vzel Ed!son košček bambusovega vlakna, ki ga je zvil in položil v niklastem modelu v peč. kjer je ostal 5 ur, tako da se je spremenil v oglje. Te. daj je ostranll model, ga ohladil In zelo oprezno vzel v roke na ta način dobljeni košček oglja. Poizkus je moral ponoviti večkrat, da je dobil oglje nepoškodovano. Končno se mu je posrečilo in vlakno je položil v stekleni mehur. Toda glej ga spa. ka, takoj je razpadlo. Tretjo noč ni noben Edisonov pomočnik zatisnil oči. Delali so dva dni in dv? noči. Zopet so spravili žico v steleni mehur, spustili tok — in bleda svetloba Je obsijala navzoče. Na ta način je bila odkrita nova električna žarnica. Edison pripoveduje o tem Izumu tako-Ie:
»Bilo je 21. oktobra 1873. Sedeli smo, svetlljka je gorela pred nami. ln čim dalje je gorela, tembolj smo biH očarani. Nihče ni hotel spati, d asi nismo spali nad 40 ur. SeAsU smo in gledali to svetiljko ln strah ee Je mešal z entuzijazmom. Evo, gori že nmd 46 ur tn tedaj z ak liče m navzočim po. močnikom: če Je gorela 45 ur, bo gorela rudi 100 ur! Od tistega trenotka nisem ve« dvomfl glede oglja.«
Zdi se, da je bilo vprašanje to pot definitivno rešeno. Toda Edison je dodal: »Zdaj moramo Še ugotoviti, kakšne vrste oglja potrebujemo. Tn res, ta krhka fabrikacija, ki smo jo zgoraj omenili, ni mogla pomeniti praktične rešitve problema s trgovskega sta* lišča. Treba ze bilo najti bolj trpežno in enostavno vlakno. In tako so začeli v Edi* sonovem laboratoriju spreminjati v oglje ker jim je prišlo pod roke: papir, fcsr*
ton, koščke različnega lesa itd. Ce bi bil prišel v tistem hipu k Edisonu kak pohabljenec z bergljami, bi bile šle tudi te ▼ peč-Nekoč je prišla v Edisonove roke japonska pahljača. Takoj jo je spremenil ▼ košček oglja. Rezultat je bil nepričakovan: bam* buk. ki ga je dobil iz pahljače, je definitivno rešil problem. A bilo je 1200 različnih vrst barabuka, in Edison je vzel tistega, ki je bil enostavnejši. Poslal je svoje pomočnike na Kitajsko, na Malajsko otočie. v Zapadno Indijo, v Brazilijo. Argentinijo. Meliko, na Cejlon in v Gvinejo. Od povsod so mu no* pošiljali bambuk. Ta stvar ga je stala 500 tisoč frankov. 6000 vrst bambusa so spre* menili v oglje, dokler ni Edison končno do* gnal, da je najbolj prikladen bambuk, ki raste na bregovih Amazonke. Prvi patent za novo .Tamico je dobil Edison v januarju 1. 1880. Pozneje dobil za to žarnico še 69 patentov.
Te podrobnosti dokazujejo, kako važno vl^o je igralo pri izumih potenje. Neki Edisonov tovariš je pripeljal k njemu svo-jega sina ter ga je prosil, naj mu pove nekaj besed, ki bi si jih mogel zapomniti. Veliki čarovnik ie položil svojo roko na sinovo glavo, rekoč z nasmehom: dečko, nikoli ne glej na uro! Edison ni nikoli nosil pri sebi ure. In čemu bi mu bila? Ko se je lotil kakega izuma, je delal noč in dan. dokler nt dosegel svojega cilja. Laboratorija n? zapustil niti tedaj, ko je bilo treba jesti ali spati, in zdi so. da je bil že od mladih nog vajen živeti dalj časa brez jedi In spanja. Kadar se je lotil poizkusov, zanj ni bilo več zunaniega sveta.
Edison je bil malo cluh. na desno uho ni skoraj nič slišal. Toda v tem nedostatku ni vide! po«ebne nesreče. Ko mu je zdrav* nik obljubil, da ga hoče ozdraviti, mu je Edison odgovoril: »Bojim se. da se vam to posreči. Pomislite samo, koliko stvari bom slišal potem, ki mc nič %ne zanimajo. Raie ostanem gluh, ker ima to riidi svojo <§obro stran. In mnogi smatrajo, da je igrala ta okolnost v Edisonovem življenju zjIo važno vlogo. V knjižnici Edisonovcga laboratorija v Cerange je cela serija njegovih rokopisov. To je zbirka Edisonovih idej. Iz njih sc zrcali vse delo, ki ga jc dovršil v 35 letih. Tu so naštete tudi vse snovi, k! jm je Izumitelj preskušal pri fabrikaciji lic za novo žarnico. Vsaka snov je označena z dvema črkama: N. G f\To good'): L. B. (Little better): X. B. (No better) in D. B. (Dlaho-licallv bad). Na ta način so zabeleženi vsi ponesrečeni eksperimenti tekom 15 mesc* cev, dokler ne nalrtimo končno na Črko Tr. (EncouragingV Na /adnjem preparatu stoj! z velikimi črkami: »Evreka!« — Mnogo je Še problemov, ki so zelo važni za človeštvo, ki pa še niso rešeni. Rešeni pa bodo. če se jih ljudje lote s tako vztrajnostjo in neumornim delom, kakršnega vidimo v vsem Edisonovem življenju.
POLDRUGI MILIJON PATENTOV ZA IZNAJDBE V AMERIKI.
Iz Newyorka.
Dnp 1. julija 1924. je federalni urad izdal patent, ki nosi tekočo številko 1,500.000 Toliko patentov je bilo namreč izdanih, od. kar je bil 1 1826 ustanovljen Patent Office. Gre za patent, izdan iznajditelju Simon Lake za nov tip podmorskega čolna, M naj plove pod ledom.
Zgornje število ne vključuje patentov, ki so bili izdani pred ustanovitvijo patentnega urada. Patenti so se poprej Izdajali na podlagi ukaza predsednika Zdru_ ženih držav. Med 1. 1790. in 1836. je bilo Izdanih 9967 takih patentov
Od ustanovitve sedanjega Patent Offi. ce je bil patent št. 1. Izdan 1. 1836. Patent št. 500.000 je bil izdan leta 1893. Milijonski patent je bil izdan leta 1911. ln poldrug-milijonski letos. Minulo je torej 57 let. predno se je izdalo prvih 500.000 patentov, 17 let za drugih 500.000 in le 13 let za tret. jih 500.000.
Teh 1, 500.000 patentov, izdanih od 1. 1836. zrcali ves razvoj modernega industrl. jalizma in predočuje, kako se je v tej dob! vsled novih iznajdb izpremenilo lice vsega sveta in način življenja bolj kot v tisoč le. tih poprej.
Patenti se ne izdajajo le ameriškim državljanom. Znatno število jih je bilo izdanih Iznajditeljem v inozemstvu, zlasti na' Angleškem, Nemškem In Francoskem. Radi tega zgodovina patentov, izdanih v Ameri. ki, zrcali ne le ameriške prispevke, ampak ves svetovni napredek praktične znanosti. Patenti Združenih držav so se izdali ameriškim iznajditeljem telegrafa, telefona, ši. valnega stroja, vulkanlzacije kavčuka, kinematografa, fonografa, električne razsvet. ljave, pisalnega stroja, avtomobila, spaval. nega voza, črkostavskega stroja, vacuum cleanerja, aeroplana in glavnih činiteljiv, ki so omogočili brezžični telefon. Inozem. 6ki znajditelji so vzeli patente, nanašajoče se na Bessemerjev proces pri Izdelovanju jekla, koksne peči, brezžični brzojav, prenašanje visokosilnega električnega toka in druge važne iznadbe.
Kopije vseh patentov se nahajajo v ar. hivih patentnega urada. Poleg tega patentni urad proda vsek mesec čez 200.000 prepisov patentov. Vsako leto se Izdaje približno 50.000 novih patentov in trgovskih znamk (trademarks). Iz tega ss človek lahko predstavlja, kako ogromni so arhivi patentnega urada, vsebujoči približno 50 mil jonov pa. tentnih prepisov, in v kaki zadregi mora biti uprava, da najde prostora za ;lmdalje naraščajoče število aktov. — FLIS.
Nočno lekarniško službo imajo:
Uster, Sy.. Petra cesta. — Prohaska, Jurčičev trg; Jo§t Žiška.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Stran 6.
-SLOVENSKI  NAROD«   dne 9. avgusta 1924
štev. 181.
Fedor Ljubov:
Kavarna 33Pri dveh invalidih".
Vžigalica, s katero si je zdaj Peter Pavlovič Kukunov prižgal cigareto, je pokazala njegov profil v popolni temi najine sobe za hip v Čudovitem Čaru Kembrandtove študije.
V tistem hipu sem pomislil na Har-lem in Amsterdam. Nato je slika izginila. Videl sem samo še žarečo iskrico cigarete in začul sem Rusov trudni glas:
»Se Ii še spominjate »Nočnega zavetišča« Maksima Gorkega?
»Prav dobro«, sem odgovoril. »Saj je bila ena največjih senzacij berlinske družbe, ko sem začetkom tega stoletja iznova posetil nemško prestolico. Rein-hardt je bil šele začel. Njegovo majhno gledališče Unter d.en Linden so nazvali »Schall und Rauch«.
»Res je, res... »Schall und Rauch« se je zasmejal Kukunov.. »preroško ime, če človek dandanašnji takole marsikaj preudari! Sploh mi Rusi, nu da . . .
»Kaj mislite s tem, gospod Kukunov?«
»O tem pozneje ... Čujte, kdo pa je takrat razcapanega barona... lajal?«
»Lajal je edino pravilni izraz. Menda sem se pošteno zmotil. Kolikor se spominjam, je bil Wassmann«.
»Je Ii bil dober?«
»Izboren. Berlinski snob sploh ni prišel do veljave, če je plezalVVassmann po vseh štirih za žganjem in posnemal svoj hav-hav-hav... tako naravno in podobno volkodlaku, da nikoli tega.«
»To ni še nič. Zato sem rekel malo prej »sploh mi Rusi«... Naša literatura je bogme le predhodnik vsega tega, kar je napravila resničnost pozneje tako smešno.«
»Smešno imenujete to?«
»Boljšega izraza bogme ne najdem za to.«
Že pri Turgenjevu, kaj pravim, pri Gogolju se začenja.
Vzemite, prosim, delo kakor je »Revizor«. Spomnite se, recimo, »Pesmi v prozi«, nesmrtnega Ivana. Prosim! Gospa, ki zaradi bolesti izjemoma enkrat ni lačna in vendar je ob smrtni postelji svojega otroka vodeno juho, da bi se sol ne osramotila. Mar to ni smešno?«
»Rusko je.«
»Vsekako — rusko'— Morebiti smo za to v svoji neizmerni nesreči tako otročji in komični, bogme, komični, ker je to bas rusko. Pomislite prosim na Raskolnikova, ki ubije babo, katera ga prav nič ne briga, enostavno iz idealizma. In Lermontov, Tolstoj, Gorkij, Po-tanenko, Andrejev ... Vedno isto ... O, kako plemeniti duh je bil tu uničen...
Tako pravi mogočni Shakespeare, ki je bil trezen Anglež ... in Angleška je zmagala v vojni, kjer smo morali mi podleči, ker... nu, da... ker pesnik Hamleta pač ni bil Rus. Toda to samo tako mimogrede. V pojasnilo tega, kar še sledi. Od Gorkega in njegovega »Nočnega zavetišča« sem prišel nato. Oprostite mi, prosim! Ker me je lajajoči baron spomnil kavarne »Pri dveh invalidih« v Morski ulici.«
»Kaj pa je to, kavama »Pri dveh invalidih?«
»Deutsch Sprak plump Sprak . . . pravi, če se prav spominjam. Lessing iz ust svojega Riccaut de la Marliniere v »Minna von Barnhelm«. Kavarna »Pri dveh invalidih« v Morski ulici namreč ni bi!a kavarna za vojne pohabljence. Baš nasprotno. Bila je zelo vesela in nenavadno razvpita kavarna, ki sta jo vodila neki general brez rok in polkovnik brez nog. Ze iz tega razloga je imela mnogo gostov... pa tudi še iz dragih razlogov.
To se je namreč že poj'avilo v času Keren«4:ega in Miljukova. Ko je veliki »menjševik« ... to je bil Kerenskij v bistvu svojega naziranja prav tako. ka-kot Martov... z odpravo smrtne kazni razpršil rusko armado na vse štiri vetrove, še predno je dovolil muzikom z obljubami glede razdelitve zemlje vre-
či puško v koruzo in bežati domov, ne da bi se zmenili za to, kaj se zgodi z Rusijo.
Ali se vam ne zdi tako?
»Popolnoma se strinjam z vami.«
»In veste li tudi, kdo je to zakrivil?«
»Saj ste vendar sami povedali. Kerenskij in Miljukov.«
»Vzlic temu le deloma. Pravega »spiritus reetor« vse te hudičeve zadeve je. po mojem mnenju, iskati tam, kjer so bili vitalni interesi na razpadu ruske armade.«
»Vsekako.«
»Me že razumete. Ni se mi treba dotakniti nobenih imen. Tudi vam je docela jasno, kdo je omogočil boljševikom pot v Rusijo.«
»Menim da «
»Torej... Že takrat so splavali na površje tisti čudoviti lokali v Morski ulici, med katerimi je bila kavarna »Pri dveh invalidih« najčudovitejša. Nosili so francoska imena, zakaj v času meniše-vikov. ki so po mojem mnenju brez razlike predhodniki boljsevikov. je bil Pariz še v modi. Lokal, ki ga mislim v tem slučaju, se je nazival »Cafe des deux Invalides.« Baš po onem brezroč-nem generalu in breznogem polkovniku. Druga je bila enostavno »Petit Cafe«
itd. itd. posebno izbrana ta imena niso bila. Tembolj zasoljene pa so bile cene. Spominjam se. da so zahtevali v Morski ulici že takrat deset rubljev za prav majhno čašico kave in osem rubljev za košček potice, potice, vam pravim, ki bi jo lahko položila Dolgorukova enkrat v svoja znamenita majhna usta.«
»Kako pridete do Dolgorukove? Ali mislite zavisti vredno ljubico Aleksandra II.«
»Kavarna »Pri dveh invalidih«, o kateri bi vam rad pripovedoval, me navaja nato. To je vendar zelo eonstavno. Niso bili takrat samo polkovniki in generali carske armade kavarnarji in natakarji ... o ne ... Pregnani dvor Carskega sela je vrgel na cesto celo kopico bivših aristokratinj. Kneginie, princeze, grofice, vse, kar si morete misliti, so našli boljševiki že pripravljeno. Bile so soitdisant natakarice v kavarnah v Morski ulici. Raznašale so čaj, kavo. čokolado, potico po omenjenih cenah ... in če je breznogi polkovnik zakričal prvi natakarici: »Ej. gaj je hladen, prinesite drugega, ali če je brezroki gencr.il zaklical: Eh. kneginia. to vendar ni nobena čokolada, kar ste prinesli. Marš v kuhinjo... to je bila gostiia za ušesa, ki so že takrat slišala rasti boljseviško žetev. (Dalje prih.)
	JJcu i te v juho in prikuj} c krepe.tlo hrane — JUH AN —
	i mote i» preprostih jedil
	izvrstno, zdravo in redilno
'Si	hrano* 49l4b
Manufakturna trgovina
Zobozdravnik
dr. Ivan Obišli
zopet redno ordinira
Miklošičeva cesta
(Vzajemna posojilnica)
5070
Sv. Petra cesta in Lingarjeva ulica
vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na
Sv. Petra cesto št- 26
nasproti hotela Tratnik. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter priporoča še za naprej. 4892
jpj^ Blago dobro,  cene nizke.      "^Rd *TH?5
II
pravi pa ietira na Maršnerovi šumeči limonad-ni bonboni so
najboljši za žejo, dobijo se povsod.
Tovarniška zaloga
Joiip Vitek
LJubljana, Krekov trg 8
100 komadov a Din 25*— naprej priporoča
I HarodP.a Knjigarna, LjuMlnna, Prešernova al. 3. B
5095
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
Anton Kopač ml.,
posestnik in trgovec
po dolgem trpljenju v sredo ob pol 3. zjutraj v 27. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek ob 9. dopoldne na farno pokopališče na Dobračevi v Žireh.
Leopoidina   Kopač,   soproga.  — Tonica, hčerka. — Anton
Kopači oče.
Rodbine: Kopači Demšar, Tratnik, Keržišnik.
CLAUDE FARRERE:
CIVILIZIRANCI
K K K X
X
X X X
X
v prevodu Mirana Jarca, tisk in založba „Narodne tiskarne" v Ljubljani. Knjiga je zbudila v Franciji in po vsem svetu velikansko pozornost, ker je prvi evropski književni roman, ki je na umetniški način razgalil življenje Evropejcev in ljudstva tonkinske kolonije v Vzhodni Aziji. Pisatelj opisuje zablode tamošnega prebivalstva s pretresujočo resničnostjo. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena broš. 20 Din.
X X X X X
X X X X
Za oeSgovore uprave
naš se pr£!osč i dinar.  Plačuje se vnaprej.
?ena malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5*—
$    Službe I
Plačilni natakar
in vajenec — se takoj sprejmeta. — Narodna kavarna, Ljubljana. 5098
I
Prodan
Plačilni natakar
se sprejme za hotel v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Hotel 5073«.
Gospodinja,
mlajša, vešča vseh doma* čih del. katera ima veses 1 je z gospodarstvom, iz boljše h\<c — s? takoj sprejm" v ' !i.~:Tni Mart* hora. — Ponudbe pod Gospodinja .5096 na upra* vo »Slov. Naroda«.
Deklica,
16 let stara, močna, dos bra računarica. precej iz« urjena v šivanju — gre kot učenka v trgovino z mešanim blagom na de* želo. — Poni'dbe na upra* vo »Slov. Varoda« pod » U č e n k a 15065«.
Kolo »Waifenrad«
predvojno blago, prav do^ bro ohranjeno — napros daj. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5103
Spalnica
iz orehovega lesa poceni naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 5101
Osebni avto,
šcstsedelen, eleganten — se jako ceno odda. — Ogleda se pri: Stupica, Ljubljana, Slomškova ul.
5054
Spalni divan,
zimnica (Rosshaarmatra* tre) in veliko «alonsko ogledalo — ugodno na* prodaj. — Naslov pove uprava  »SI.  Nar.«. 5104
POZOR! POZOR! Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. — Ne zamudite ugodne pris like. — Rlsijeva cesta 30. I. nadstr., desno. 5105
I
Pozor!      Pozor!
Plačam po najvišjih ce* nah — sfere obleke, če v-t je, zložljive postelje, otroške vozičke, pohištvo itd. — Dopisnica zadošča, da pridem na dom! — M. Golob. T, iubljana. Sv. Ja* koba nabrežje 29. 5094
I  Stanovanja |
Dve lepo
mehlovani sobi
s kopalnico pri fini rod* hini, po možnosti s pre« hrano — išče gospa za takoj. — Ponudbe pod »Centrum« na: Aloma Companv, Ljubljana.
5064
Na stanovanje
in hrano se sprejme takoj gospod. — Naslov pove uprava »S. Nar.«. 5102
Stanovanje
s hrano išče gospodična.
— Ponudbe pod ~Oedno 5092« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Meblovana soba,
po možnosti predsoba s posebnim vhodom — se išče za bojšega gospoda.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5053
I Dopisovanje J
Ženitna ponudba.
Katera mlada. simpa= tična premožna dama ima pogum — srce za zvesto* bo — podariti uglednemu 30letncmu veletrgovcu — naj pošlje ponudbe pod »Srečen ni. kdor srečo vživa sam/5100« na upra« vo »Slov. Naroda«.
1
Razno
s
Bukova drva, seno
ponudite z navedbo cene na: Družba »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralia Petra trg 8. 5036
Nemščino
poučuje gospa (samo da s me in otroke): pride tudi na dom. — Naslov pove oprava »SI. Nar.«. 50°1
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Inte* resenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* čavničaria v Radečah pri Zidanem mostu.       31/T
Inserati v »Malih oglasih«
imajo neoporečno velik uspeh v »S/ov. Narodu«.
bo|e- BHasflla, takece., ffuk, ansafle, klsfooe f gaTz-tzvzr- 52stfl ffrafs najbolje kakvoće
Uleđić - Zanki
družba z omegeno zsnezo
mHRIBOR LJIIEMRim HOV! SRD podružnica      centrala shla&Ste
TV9IHICE:
LJBmiJRIIfi-mEimOSg
ROYAL MAIL LINE
Kf. angleška poštna parobrodna linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. štev. 17. 2855
Redoviti potnllki promet;
Hamburn-Cherboarr^-Southampion v
New York in Kanado
Cherbourq-Liverpooi-Southampton v
Južno Ameriko-
--Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo.--
Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in Štirimi posteljami.
Podzastopstva i
Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u. 4. — Bitoli, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Rovmailpac".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoroi
Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Brzojavni naslov: „Prometna banka".
Dopisovanje v vseh jezikih.
Praner Presse
za Jugoslavijo.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški, republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40 —
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
Razpis
prodale zenzljfš&ih parcel.
Prodajo se sledeča v dr. Oiažnovo zapuščino spadajoča zemljišča:
1. Zemljišče Mestni loga parceli 893 in 894'1 ter šupi stavbn. pare. 89/2 in 303 kat. obč. Trnovsko predmestje v skupni izmeri 7-1504 ha.
To zemljišče se proda v treh enakih delih računano od ceste v Rakovo jelšo ali pa v dveh delih, kakor ga režejo jarki iz ceste 2 cesarjev, eventualno najboljšemu ponudniku za vse parcele s šupanv vred.
2. Travnik pod Dolenjskim kolodvorom i Od postaje Dolenjski kolodvor ga loči poijska pot. Jako primeren za sk'a-dišče lesa, parno žago, odn. tvornico z lesnimi izdelki. Ta travnik obsega sledeče parcele št. 175 1, 176/1, 176/2, 177/1, 178/1 in 179/1 kat obč. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 20143 ha. Prodajajo se prvi dve parceli skupaj in ostale skupaj odnosno najboljšemu ponudniku vse parcele skupaj.
3. Zemljišče za Rakovnikom s
a) Parcele št. 77/8 gozd, 83/1 travnik in 83 2 bajer (pripraven za rejo rib in za pridobivanie ledu po zimi) kat. obč. Karlovsko predmestje skupno z zasebno potjo pare. 83/4 v skupni izmeri 1 0628 ha.
b) Parcele 77/20 gozd, 80a njiva in 83/3 travnik kat. obč. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 4*7 281 ha.
To zemljišče se na zeljo razdeli na dva dela.
4. Stavbne parcele na Friskovcus
a) Parcele št. 172/4 kat. obč. Sv. Petra predmestje 1. del, razdeljena na dve stavbni parceli po 746 m2;
b) Parcela 234/3 iste kat. obč. razdeljena na dve stavbni parceli v izmeri 852 in 896 m2.
c) Parcela št. 172/17 iste kat. obč. v izmeri 604 m2.
Ponudbe opremljene s 10°/„ vadijem. v gotovini odn. vrednostnih papirjih, v kateri se ponudnik zaveže, da ostane 4 tedne, ko konča rok za vlaganje ofertov v besedi, sicer mu zapade vadij, je vložiti do 30. avgusta 1924 pri podpisanem odboru.
Vso kupnino bode plačati takoj v gotovini, ko sprejme ponudnik obvestilo, da je ponudba sprejeta. Vsa pojasnila se dobe pri podpisanem odboru ob delavnikih od 9. do 11. dopoldne.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza), dne 26. julija 1924.
4853 Dr. A. SERKO.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
1