Leto \\\VI1 Kamnik. 8. julija 1998 Županov pogovor z vodji poslanskih klubov Velikoplaninski pašniki in zazidava območja Utoka Pred zadnjo sejo občinskega svela pred polelninii počitnicami je župan Ione Smolnikar povabil vodje vseh poslanskih klubov (skupin svetnikov) na pogovor o problemih denacionalizacijskih postopkov v zvezi z vraćanjem zemljišč na Veliki planini in vprašanjih, povezanih z uresničevanjem zazidalnega nacrta K-6 Utok. »Pričakujem vašo udeležbo, saj bo z. dodatnimi pojasnili olajšano vaše glasovanje v dobro Kamnika in KamniCanov.« je zapisal Zupan v svojem vabilu, Pogovora so se udeležili liuli predsednik občinskega sveta iRor Podbrežnik, načelnika oddelkov za okolje in prostor Bojan Mlakar in za gospodarstvo Alojz Kolar. Andrej Dolcs, iKlvetnik iz Domžal, ki zastopa občino Kamnik v denaci-onalizacijskem postopku na Veliki planini, ter Nestor Markoć, di- rektor /II Inženiring, in Tone Va- hen, /II Inženiring Iz Ljubljane, kot predstavnika investitorja na območju nekdanjega Utoka. Vabljeni pa so bili tudi novinarji. Zupan Smolnikar je na oCitek nekaterih predstavnikov poslanskih klubov, ker so bili povabljeni tudi novinarji, dejal, da je bil pretekli teden sklican sestanek v Stranjah (sklicala ga je SKD) o problemih vračanja /emljiSC na Veliki planini, vabljeni so bili tudi novinarji, občinska uprava in ZUpan pa ne. Predstavnik odvetniške pisarne Uoles ic najprej pojasnil pisno predloženo pravno mnenje v de-nacionalizacijski zadevi predlagatelja Agrarne skupnosti Velika planina. Dejal je, da je odvetniška pisarna že prejšnjemu izvršnemu svetu predlagala, na} se opravi postopek katastrske in geodetske Slikarski maraton v Kamniku Na pobudo in po zaslugi kamniškega slikarja DUŠANA STERLETA ter s pomočjo /ko Kamnik in nekaterih sponzorjev seji i»l 12. do 14. iunlja dogajala zanimiva likovna prireditev - slikarski maraton. Vabljeni so bili vsi likovni ustvarjalci s Kamniškega, tako profesionalci, likovni pedagogi, kot tudi ljubiteljski likovniki. Vabilu seje odzvala večina povabljenih in tako seje v petek. 12. junija IWH, na vrtu gostišča Pod gradom zbral rvef kamniških likovnih ustvarjalcev. V naslednjih dneh so nastala Številna likovna delu. predvsem kaminski vedute, ulični in panoramski pogledi na mesto in okolico pa tudi svobodnejše slikarske Interpretacije nekaterih Ze renomiranih likovnikov. Vreme je bilo naklonjeno tudi razstavi nastalih del, kije bila na prostem, saj je bil 20. junija lep sončen dan. Bil je praznik kamniških likovnih ustvarjalcev, saj seje skoraj celotna Šutna spremenila v likovno razstavišče. I .:i/n/: obeh strani ulice so si Številni gledalci na Improviziranih slikarskih stojalih lahko ogte-dali Številne slike, ki so nastale v dneh slikarskega maratona. Po kakovosti in Številu razstavljenih del je razstava vsekakor izstopala med podobnimi, pa čeprav je trajala le en dan. Še posebej so izstopale slike nekaterih ustvarjalcev, če omenimo le najvidnejše: Lojze ka-linšek, DuSun Slcr-le, Ivo KordaS, TomaŽ in Andrej Sihlegl. (Irela lioltar, Dik a Dolenc, Vesna Rak ej in Se bi lahko naštevali. Tudi ostali, v večini ljubiteljski likovniki, so se dobro odrezali In ustvarili zanimiva dela. Vsekakor si taksnih prireditev, ki pripomorejo k utripu starega mestnega Jedra (ki, milo rečeno, izumira!) in ki Sirijo vedenje o likovni kulturi. Se Želimo, saj so več kot potrebne. Vsa zahvala gre tudi sicer skromni udeležbi sponzorjev. To so bili občinski •t občine Kamnik, gostišče Pod gradom ter podjetji Eta in Kočna iz Kalnika. DUŠAN IJPOVhX DuSan Sterle ustvarja na Sumi. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila KRILA m LAHKA POLETNA 03UTEV IN 03LAČILA I meritve površin, namenjenih rekreaciji ter ZiCniškemu sistemu. Vendar to do danes ni bilo storjeno. Po mnenju odvetnikov je občina večkrat skušala s predstavniki Pašne skupnosti skleniti dogovor in poravnavo, na podlagi katere bi zavarovali rekreacijske površine, infrastrukturne objekte in ZiCniškc naprave. Na tem delu bi občina lahko pridobila tudi lastninsko pravico, ostali del nepremičnin pa bi se vrnil v last Pašni skupnosti. Obe strani sta se sešli Ic enkrat. Člani upravnega odbora so obljubili, da bodo predlog predočili vsem čjanom Pašne skupnosti. Na tem mestu pa so pogovori o ureditvi premoženjsko pravnih vprašanj na Veliki planini zastali. Glede denacionalizacijskega postopka pa odvetniška pisarna meni, da po veljavni zakonodaji javno dobro ni v pravnem prometu. Zato ze zaradi tega vračilo nepremičnin, ki jih predstavljajo rekreacijske površine in infrastrukturni objekti m mogOCC. Po zakonu o gozdovih se svet nad gozdno Nadaljevanje na 2. strani POLETJE NA VI LIKI PIANI NI. Desetletni pastirček Murko Kuhar s Klemenčevega letos z mamu o puse na Veliki planini 12 glav živine: »Že sedem let rajtam pasem tu gori,« nam je ponosno dejal In s pa-sttrico DobovSkovo Francko s Sldraža in njeno kravo Jagodo ponosno požiral. Več o življenju na Veliki planini na 5. strani SAŠA MEJAC Zadnja seja občinskega sveta pred počitnicami Dvakrat vroča julijska seja V sredo. I. julija, so se občinski svetniki zbinli na M. seji. »Ribice«, srečno! Končuje se še eno šolsko leto. kot se jih je Ze toliko do zdaj. pa vendar tokrat malo drugaCc. Većina otrok iz VVZ Anton Medved - enota »R()/l 1«. skupina »KIBICT«, bo jeseni prestopila šolski prag. zato se zanje končuje del brezskrbnega otroštva. Z otroki skupine »RIBICE« sva s pomočnico vzgojiteljice Tadejo preživeli veliko lepih in nepozabnih trenutkov. Seveda smo preživljali tudi manj prijetne trenutke, vendar smo jih hitro pozabili. Spomniva se majhnih, radovednih obrazkov, iskrivih oCi, solzic. smeha, pnkakaiuh pleničk... Otroci so iz dneva v dan postajali većji. zrelejši, samostojnejši in zanje se del poti v Življenje zaključuje. Spoznali bodo nove prijatelje, učiteljice, čakajo jih nove naloge in izzivi, vzponi in padci: Kdo ve. Ce se naju bodo čez nekaj časa še spominjali? Za naju s Tadejo pa lahko rečem, da se bova vsakega otroka še dolgo spominjali, saj sva z njimi preživeli verjetno najlepša leta njihovega Življenja. In na koncu zahvala tudi Vam. dragi starši, kajti brez vašega sodelovanja tako prijetne skupine otrok ne bi bilo! Pa nikar ne bodite prestrogi z njimi, majhni so se! ■•RIBIC I PLAVAJ 11 SKI ( \(> SE NAPRI V EDA&TADKJA zadnji pred trimesečnim poletnim odmorom Sejo je vodil predsednik Igor Podbrtžnik.' prav so imeli na dnevnem redu le 14 zadev, so sejo končali šele po devetih urah zasedanja, ob devetih zvečer. Najprej so z. dnevnega reda na predlog predlagatelja in svetnikov SLS umaknili predlog sklepa o prodaji okrog 25 arov kmetijskega zemljišča ob Nevljici v k. o. Podhruška, ker je KS Srednja vas naknadno umaknila svoje prvotno soglasje k prodaji. Predlagani dnevni red pa so na predlog Zupana dopolnili s predlogom sklepa o predaji terjatve do podjetja IP Alprem. Svetniki pa niso sprejeli Zupanovega predloga, naj bi po hitrem postopku obravnavali in sprejeli odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto, ki so ga enkrat že zavrnili. Zato se bodo z njim spet srečali na jesenski seji. Po dodatni obrazložitvi l>oj-zeta Kolarja, načelnika oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, ki je povedal, da so rebalans lani lahko sprejele le ti- NaSe dopoldne v vrtcu, ml pa kar v pižamah. Zabavno, kajne? kOčna ŠE NIKOLI TAKO NIZKE CENE POHIŠTVA, KRANJSKA 1B. Naslednja, 14. Številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek 21 julija. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 15. julija; oglase, zahvale In obvestila pa do torka 21. julija. Kol vsa leta doslej bomo v avgustu počivali in si nabirali novih moči za pestro podopustntsko barvno Številko, ki ho med vami pred Dnevi narodnih noS, f. septembra ste občine, ki se samofinanciraji i (Milan NVinschiiurer. SKI > / njegovimi pojasnili ni bil zadovoljen in je napovedal ponovni zapis v Kamniškem občanu), se je razvila vroča razprava, v kateri je župan Smolnikar kritikom očital namen, da ga še pred volitvami želijo zrušiti. Dejal je. da se bo umaknil, ko ga bo pohodil čas in da jc potratno ter škodljivo odlašanje s sprejetjem lanskega zaključnega računa. Po njegovem lahko nadzorni odbor še enkrat pregleda celotno poslovanje in po potrebi predlaga tudi kazenski pregon, če bo ugotovil, da so bila storjena kazniva dejanja. Janez Jeglič, predsednik nadzornega odbora, je v obrazložitvi poročila NO pripomnil, da verjetno noben občinski zaključni račun ni šel skozi toliko sit kot kamniški. K dodatnim Kolarjevim pojasnilom ni imel pripomb in je zaželel, »da bi v tej polovici leta ta točka ostala za nami«. Med tem ko so svetniki Je-senik (SLS). Hočevar (SLS). Per-iit (LDS) in Merftak (Zeleni) ugotavljali, da so v poročilu nadzornega odbora v glavnem nasveti za bodoče ravnanje, ni pa nobenih konkretnih navedb o kršitvah pri poslovanju s proračunskim denarjem, zato naj bi ZR čimprej sprejeli, pa je Milan VVindschriurer (SKD) i jal. da so bili odgovori tako nejasni in zapleteni, da si z njimi tudi kot ekonomist nima Nadaljevanje na 3. strani 9 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka dd.. Ljubljana Podružnica Kamnik Najemite seff da boste dopust preživeli brez skrbi. Oglasite se v poslovalnici na Glavnem trgu 10 v Kamniku. Nova Ljubljanska banka - danes za jutri. Kljub gradnji je trgovina odprta kot običajno vsak dan od 8. do 19. In ob sobotah od 8. do 13. ure 2 8. julija 1998 Kamniški OBČAN Županov pogovor z vodji poslanskih klubov Velikoplaninski pašniki in zazidava območja Utoka Nadaljevanje s 1. strani mejo obravnava kot javno dobro, kar velja tudi /a Veliko planino. Će s Pašno skupnostjo ne bo dosežen dogovor, se bo o tem vprašanju moral izreći upravni organ. Kot je dejal Dolcs. je bilo po izjavi župana že već interesentov za vlaganje v infrastrukturni sistem na planini, vendar vsak najprej vpraša, kdo je lastnik. Rečeno je bilo. da je od skupaj 500 ha pašnih površin spornih le 40 do 50 ha. Te površine naj bi se odmerile. Na njih bi ostale vse pašne pravice in druge brezplačne služnosti, kar naj bi se vpisalo v zemljiško knjigo. Na določenem delu zemljišč naj bi se vknjižila za PaSno skupnost solastninska pravica, na ostalem delu pa samo pašna pravica. Zupan Smolnikar je k temu dodal, da si ne zna predstavljati, da žićnićar iz gondole ne bi stopil na »svoje« zemljišče. Občina pa pastirjem z zemljišči ne more vrniti Se stebrov žičnic. Predsednik občinskega sveta je med drugim dejal, da je začuden nad povsem nasprotujočimi stališči, ki jih je sliSal na Ze omenjeni javni tribuni v Stranjah, in stališči župana. Zakon velja, zato se mora izvajati. Protestiral je proti odnosu župana, ker. kot je dejal, z nerescvanjem zahtevka PaSne skupnosti onemogoča tudi modernizacijo občinske družbe Velika planina zaklad narave in da se s parlamentarnimi strankami pogovarja le prek medijev. Poudaril je tudi, da ima vodstvo paSne skupnosti pozitiven odnos do življenja na Veliki planini. 2upan mu je odvrnil, naj kot predsednik skupščine družbe VP /aklad narave svojih apelov ne naslavlja na Zupana in upravo, saj je le sporazum s Pašno skupnostjo lahko prinese rešitev. Občina Kamnik pa danes ne zahteva nič več. kot je bilo s predhodniki že dogovorjeno. Namen tega sestanka je bila predvsem izmenjava informacij, ne pa prepričevanje prek no vinarjev. Po mnenju Toneta Hočevarja (SLS), ki je tudi opozoril na dvo-tirnost reševanja teh problemov, naj bi v sedanji spolilizirani situaciji pied volitvami na pravo rešitev počakali še pol leta. če smo lahko čakali osem let. Po mnenju SLS je treba vrniti lastnikom vse. kar jim je bilo odvzeto, potem pa pogodbeno urediti uporabo površin za potrebe družbe VP Zaklad narave. Podobnega mnenja je bila tudi Vida Romšak (SDS), ki je pristavila, naj občino davki na premoženje ne skrbijo. Zanimivo misel je predstavil Rudi Mersak. v.d. direktorja druž-be VP Zaklad narave, ki meni. da mora družba imeti vknjiženo določeno lastništvo zemljišča, ali pa naj se na PaSno skupnost prene- se še Zieniski sistem. Menil je, da bi morali problem rešiti pred jesensko predvolilno vročico in da se s podobnimi problemi lastninjenja srečujejo tudi na drugih smučarskih središčih v Sloveniji. Pavel Occpek (SKD) je mnenja, naj bi upoštevali predvsem načelo poštenosti. Preučiti je treba celotno območje in ponuditi pastirjem morebitne zamenjave zemljišč, če je to potrebno. Razprava je pokazala, da se bo treba s PaSno skupnostjo še precej pogovarjati, da bi za vse našli najustreznejše rešitve, ki bi jih nato zajeli v medsebojnem sporazumu ali v pogodbi. O zazidavi pod Malim gradom več medsebojnega dogovora Tudi v uvodu k drugi vroči temi, uresničevanju zazidalnega načrta K-6 Utok. je župan Smolnikar najprej spodbode! Igorja Pod-brežnika, predsednika občinskega sveta, ki naj bi bil pobudnik civilne družbe, skupine Kamničanov, ki se je nedavno sestala v Volčjem Potoku in obravnavala nameravano pozidavo pod Malim gradom. Dejal je, da bo v Kamnik težko dobiti še kakega resnega investi-loija. CC se bo miniral ta projekt. Zato naj bi se na tem sestanku in-formirlai o dejstvih in pripravah, ki potekajo na tem področju v zadnjem letu dni. O dosedanjih pripravah pri urejanju tega območja je govoril Nestor Mankoč, direktor Zli inženiring iz Ljubljane, ki je poudaril, da želi ZIL v Kamniku ostati tudi po končanju tega projekta. ZIL se je v ta projekt vključil minuto pred dvanajsto, ko naj bi se začela razprodaja Utoka in s tem razdrobitev lastništva tega prostora na drobne, praktično nikoli več združljive delce. Pravi, da je lep primer, kako se takšni »projekti« lahko razvijejo, tovarniška hala Utokove konfekcije na isti lokaciji, ki jo je občini pred nosom odkupil neki zasebnik, ne meneč se za veljavno dokumentacijo, ki na tem mestu predvideva hotel, ne pa kovinsko predelovalne industrije. Danes pa te prostore, ki jih bo treba porušiti, prodaja za 95 milijonov SIT, kar je več kot trikratna nakupna vrednost pred poldrugim letom Direktor ZIL je poudaril, da so i/ razgovorov z vodstvom občine zaznali »nesporen interes Kamnika za pridobitev takšnega kupca oziroma investitorja na prostoru K-6 Utok, ki bo svoje poslovne interese lahko uskladil z gospodarskimi, socialnimi in razvojnimi cilji mesta«. Po njegovem se ZIL zaveda dejstva da razvojni inženiring ne more temeljiti le na realizaciji posameznega dela projekta in hkrati zanemarjati ostalih delov celote. ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE razpisuje zbiranje ponudb za odkup taborniške koče Vežica na Veliki planini 1. Izklicna cena je 3.500.000,00 SIT 2. Pri zbiranju ponudb lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Sbvenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 5. Ponudniki morajo najkasneje do vključno 15. 7. 1998 vplačati varščino v visini 10% od izklicne cene na žiro račun Zveze t.iliornikov Slovenije, Ljubljana - št. računa 50101-678-47184, skic na številko 8888. 4. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. 5. Pisne ponudbe sprejemamo in morajo biti vročene na naslov prodajalca do vključno 15. 7 1998 z oznako »PONUDBA - NE ()l )PIRA|«. Odpiranje ponudb bo 20. 7 1998 ob 17 uri na sedežu Zveze tabornikov Slovenije. 6. Izbira najugodnejšega ponudnika bo opravljena v 3 dneh po odpiranju ponudb. 0 izbiri bodo ponudniki obveščeni pisno. 7 Podrobnejše pogoje razpisa z opisom nepremičnine lahko prejmejo zainteresirane osebe na sedežu ZTS, Parmova .33, KTOO Ljubljana, tel.: 061 31.3 180. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač. dipl. ekon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. Zato se je odločil, da v Kamniku nastopi kompleksno in za daljše časovno obdobje, da torej postane del Kamnika in njegovega gospodarstva. S tem namenom se ZIL Se dogovarja o preselitvi uspešnega podjetja Meso Kamnik s sedanjega mesta ob Usnjarski ulici na eno od dveh možnih lokacij. Eno izmed njih je kupil na območju nove obrtno industrijske cone, druga lokacija pa je na območju ob Korenovi cesti (pri Fructalu). ZIL se pogovarja tudi o razvojnih možnostih območja K-7 Al-prem, kjer naj bi Kamnik znova zaživel z doslej po krivici zapostavljeno reko Kamniško Bistrico. Zdaj tečejo razprave o strukturi poslovnih lokalov na območju Utoka s posebnim poudarkom na sozvočje z. obstoječo ponudbo na Šutni. Nova poselitev območja pod Malim gradom bo po mnenju ZIL pozitivno delovala tudi na razvoj sosednje Sutne. Kot protiutež, raznoliki ponudbi butikov in lokalov na Sutni se pripravlja gradnja prve kamniške vcleblago-vice z okrog 3.000 nr prodajnih površin, tik ob obali Bistrice. Od nekaj prek 400 podzemnih parkirnih mest. jih bo del namenjen potrebam mesta, zlasti obiskovalcem Šutne. Direktor Mankoč je pri tem opozoril na izkušnje pri uveljavljanju razvojnega inženiringa v Ljubljani, kjer bodo IctoSnjo jesen odprli veliko garažno hišo Kozolec in zaceli z gradnjo garažne hiše v povezavi s poslovno športnim objektom kopališčem Ilirija v Tivoliju. Na koncu je dejal, da bodo stanovanja, ki naj bi jih gradili pod Malim gradom nadpovprečne velikosti, ž dvigali, video-varnostno opremo itd. Skratka, gre za nadstandardna stanovanja, katerih cena bo od 230.000 do 270.000 SIT za m'. H gradnji pa bodo pritegnili kamniške izvajalce. Župan Smolnikar je dejal, da bodo zainteresirano javnost po- drobneje obvestili o projektu, ko bo izdelana PGD dokumentacija. Na vprašanje Pavla Occpka, kako namerava investitor poskrbeti za infrastrukturo, je direktor ZIL poleg parkirne hiše najprej omenil možnosti za gradnjo večnamenskega objekta s pokritim bazenom ob kamniških šolskih zgradbah in park ob Kamniški Bistrici. Zupan Smolnikar pa je dodal, da se bo med poslovnimi prostori našel tudi kak prostor za vrtec. Rudi Mersak (Zeleni) je podprl usmeritev za več stanovanj v tem predelu mesta. Seveda pa bo pri tej usmeritvi moral sodelovati in odločati občinski svet. Po njegovem mnenju ni bilo prav, da se v dosedanjih pripravah glede uresničevanja zazidalnega načrta ni upoštevala ta veja lokalnih oblasti. Tudi Tone Hočevar (SLS) je menil, da pomisleki glede gradnje stanovanj niso na mestu. Meni. da pri civilni iniciativi ne gre za kake zle namene, zato naj se predstavi tudi alternativa, čeprav je po njegovem čas ža take razprave slabo izbran. Najslabše pa je. da bi odgnali in-vestotorja. Igor Podbrežnik je dejal, da govori v imenu civilne iniciative, katere član je, ne pa predsednik. Povedal je, da je za Kamni-čanc s tem, ko je bil ža/nlalni načrt sprejet, zadeva končana. Vprašal se je tudi, temu ta sestanek, če bo upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za stanovanjsko gradnjo, zakaj je potem župan v komercialnem delu Uradnega lista objavil svojo razlago 12. člena zazidalnega načrta Po njegovem mnenju gre pri vsem skupaj Ic za FPP (reklamo) za prodajo stanovanj, čemur pa je direktor ZIL oporekal. Po polemiki med PodbrcZnikom in Smolnikarjem, ki je dejal, naj se ne igramo, da ne bi sesuli Se tega projekta, se je na koncu oglasil le Rudi Meršak, ki je dejal, da projekt sicer podpira, vendar bi bilo treba javnost o vsem dogajanju bolje obveščati. Prav pa bi bilo tudi, da bi se župan Smolnikar in predsednik občinskega sveta Podbrežnik usedla skupaj in si razjasnila vsa odprta vprašanja s tega področja. FRANC SVETEL! Šport v občini Kamnik Dan državnosti KRESOVANJA Tudi letos smo v naši občini s prižganjem kresov obudili star slovenski običaj ob prazniku sv. Janeza Krstnika in hkrati s tem počastili tudi 25. junij - dan slovenske državnosti. letošnje praznovanje je imelo še nekoliko globljo simboliko, saj mineva več okroglih obletnic, ki so povezane z nastankom in potjo uresničevanja slovenskega narodnega programa. Ta pot je bila pred sedmimi leti kronana z nastankom samostojne slovenske države. Iako letos mineva: 150 let programa Zedinjene Slovenije, ki je pomenil prvo zahtevo po narodni združitvi vseh Slovencev in enakopravnosti z drugimi narodi: 130 let začetka slovenskih taborov, kjer je zahteva za združitev vseh Slovencev v eno politično in kulturno enoto prišla iz krogov slovenskih izobražencev med širše sloje slovenskega prebivalstva: 80 let propada avstro-ogrske monarhije, ustanovitve prve slovenske narodne vlade in odprave deželnih meja ki so stoletja ločevale Slovence, pa tudi 80 let Maistrove osvoboditve Maribora; prav tako pa je pred 80 leti vstopil večji del slovenskega naroda v novo ječo narodov - Jugoslavijo; 10-letnica procesa proti četverici, ki je pomenil začetek konca Jugoslavije. Mekinje: Odbor za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik je pripravil tudi letos s pomočjo mladih krajanov kresovanje ob grmadi na Spomovcm travniku pod Rebrom. Ob kresu se je v večernih urah 24 6. zbralo kar precejšnje število krajanov. Za veselo razpoloženje in kulturni program sta s petjem ob spremljavi kitare poskrbela mlada mekinjska glasbenika Primož in Matic Smolnikar. Nevlje: Zgoraj omenjeni odbor je letos prvič pripravil kres tudi Z neveljskimi in vrhpoljskimi krajani. Mogočen kres so zakurili v upanju, da ho ta lep slovenski običaj po skoraj 60 letih spel zaživel. Jako kot za mekinjski kres je tudi za nevcljskega les priskrbelo tesarstvo Štcbe iz Zej. Stahovica: Kresovanje so na kresni večer v organizaciji tamkajšnje župnijske Karitas pripravili tudi za Stranje in okolico. Kresovanje so pripravili na Frtunovi frati nad gostiščem Orel. Stari grad: Na predvečer praznika slovenske državnosti, v sredo, 24. 6., pa sta kresovanje na Starem gradu pripravila kamniška občinska odbora SKD in SDS. Ob kresu se je poleg vodstva obeh strank zbralo tudi večje število članov obeh strank in drugih občanov, ki jim praznik slovenske države veliko pomeni. Na začetku kresovanja je navzoče pozdravil predsednik OO SKD Kamnik g Tone Štele in v nagovoru poudaril, da letošnje skupno kresovanje na Starem gradu pomeni vračanje k običajem iz let osamosvajanja, kot so do I. 1994 tedanje Demosove stranke na tem mestu prirejale kresovanje v počastitev dneva državnosti. Poudaril je pomen ohranjanja tega običaja tudi v prihodnje, saj ta praznik v sebi nima ideološkega naboja, zato je tO praznik vseh Slovencev. Gospod Štele je izrazil tudi upanje, da bi se prihodnje leto tudi osrednje občinsko praznovanje dneva državnosti preneslo z osrednjega kamniškega trga na Stari grad. Nato je v imenu OO SDS Kamnik govoril predsednik občinskega sveta g Igor Podbrežnik. V svojem govoru je poudaril pomen dogodkov na Roški pred desetimi leti za začetek slovenske demokratizacije, kar je kmalu pripeljalo tudi do ustanovitve samostojne slovenske države. Zavrnil je očitke vseh tistih, ki se jim toži po nekdanjem sistemu in naštel številne pozitivne spremembe, ki jih je na političnem področju prinesla slovenska demokratizacija in kalerih se žal premalo zavedamo. Za g . Podbrežnika pomeni dan slovenske državnosti dan slovenske samozavesti in dan državljanskega poguma. Nato je sledil kulturni program, v katerem je nastopil lunjiški oktet, ki je navzočim zapel več slovenskih narodnih pesmi. V občinskih odborih SKD in SDS upajo, da se bodo njunemu povabilu na kresovanje naslednje leto pridružile tudi druge političc stranke, saj je 25. junij, dan slovenske državnosti, edini praznik iz novejše slovenske zgodovine, ki zares združuje vse Slovence in zalo prazovanje ne more in ne sme biti zadeva le dveh političnih strank. DAMJAN HANČIČ Kit Je kamniški spori Ic redko predstavljen hkrati. Je tU kratka analiza /• ategortzlranth športnikov po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenje Športnih zvez iz občine Kamnik po najnovejši spremembi s I. junijem 199$). Kategorizacija OKS-ZŠZ, kije enota za vso Slovenijo, razvršča Športnike v pet razredov, na podlagi katerih tudi panoZne zveze dobijo denar iz proračuna, po (neznani) formuli pa proračun na podlagi teh kategorizacij dodeli tudi denar občini, občina pa potem tudi društvom. Športniki s svetovnim in mednarodnim razredom lahko kandidirajo za državne slulbe v vojski, carini, policiji. Ti razredi so: svetovni (status traja Štiri leta), mednarodni (2) in državni razred (eno leto) za članske kategorije in perspektivni ter mladinski razred za mlade Športnike. Občina Kamnik ima trenutno 3.5 kategoriziranih Športnikov. To so Športniki, ki nastopajo za kamniška društva, čeprav jih nekaj ne prebiva v občini Kamnik. Kamničani, ki ne na- Vojko Jončeskl (državni), Tanja Ma-rentič in Luka Prodnik (mladinski razred) SO si kategorizacijo prislužil s plavalnimi dosežki. Štirje so tudi iz vrst Alpinističnega odseka Kamnik: Tomaž Humor ho do 3/. 12 2000 užival ugodnosti Športnika svetovnega razreda. Marko Prežel j in Umi Perko državnega, Klemen Mali pa (za primerjavo) do M. I. 99 mladinskega, ladij KoroSak (Sitar Pneumatik center) in Se.bastjan Kern (Kern team) sta perspektivni oz. državni razred privozila v motokrosu. Posamezni kategorizirani Športniki pa so: iz vaterpola David IlaS (Vaterpolo klub Kamnik), kegljanja Simona Hren (KK Kamnik), ki imata perspektivni razred, jadralni padalec Jurij Vidic (Polet), odhojkar CaSper Ribič (OK Kamnik) in smučarski tekač Metod Močnik (Calcit Ročk Shox) pa so kategorizirani v državni razred Več kot eno tretjino (15) jih prihaja iz nenlimpijskih Športov, od teh jih Sest od devetih izpolnjuje kriterije za svetovni, mednarodni in perspektivni. Finančna kalvarija kamniškega športa se bliža koncu Po dolgotrajni, mučni bitki, že pravi vojni, glede sofinanciranja Športne dejavnosti v občini Kamnik, se bližajo zmagovite fanfare. Komsuja za Sport, ki Jo je Imenoval župan Tone Smolnikar, je na podlagi pravilnika in kriterijev sprejela predlog delitve razpoložljivih finančnih sredstev po društvih, ki so se Javili In bili Izbrani na javni razpis. Podrobnejši pregled finančne potice bo jasen v naslednjih dneh, ko bodo predstavniki druStev, kot tzva-jalct Športne dejavnosti, tudi podpisali pogodbe m slovesno ta dan razglasili tudi za praznik občine Kamnik. stopajo za kamniške klube, niso všteti v to Število. Po Številu kategorizirani Športnikov jih H (osem) prihaja iz strelskih vrst Strelske zveze Kamnik: bojana Bombač, Vesna Zore, Damjan burja, Mihu Radej in Martin Pogačnik z mladinsko kategorizacijo, Marjan Repič in Renata Oražem imala državni razred, medlem ko si je Simon Kovic zagotovil mednarodni razred. Njihovi Ookojstrelski kolegi imajo 7 kategoriziranih Športnikov: Malej-Malevž Krumpeslar (edini kategorizirani član IX Mamut) in Mitju Burja imata mednarodni razred, Ivan Maradin, Špela Orkman (oba državni), Primož Flerin, Jure Veigemttt in Jure Končan (vsi mladinski) pa so člani Lokostrelskega kluba Kamnik. Triatlonci Trispor-ta imajo pet kategoriziranih Športnikov: Miro Kregar. Igor Kogoj, NataSa Nakrst se pohvalijo z mednarodnim razredom, Damjan Zepič in Erik Močnik pa državnim. Štirje: Petra Oorjiip, Od 35 Športnikov Jih ne biva v občini Kamnik, Štirje so člani Trisporta, dva v strelskih vrstah. V klubih izven občinskih meja pa vedrijo smučarska tekačica Andreja Mali (mednarodni razred), ki po kriterijih OKS izpolnjuje kriterije tudi za državni razred v gorskem kolesarstvu (Calcit Ročk Shox), vendar dvojne kategorizacije v OKS ne priznavajo (!!!!), Alojz Ericelj (nogomet - NK Branik Maribor), Matjaž Kla-dnik (smučarski skoki), Tadej Trnbev-Sek (gorsko kolesarstvo). Spela Kohe-tič (tenis) in Alenka Ivančič (drsanje -koialkanje), Damjan Z.latnar (atletika). Pri obvestilih OKS-ZŠS Športnike pod istimi Športnimi društvi vodijo celo leto, tudi če medtem prestopi v drugo društvo ali konča s kariero. Tako je Tadej TrobovSek v letošnji sezoni že član kamniškega Calcit Ročk Shox leama, nekaj članov Trisporta je izstopilo, Alojz Ericelj pa je že odigral poslovilno tekmo. METOD MOČNIK Do kdaj še promet skozi najstarejši del Kamnika? Znak za sliki sicer kaže, da je ulica slepa. Toda znak late, saj poteka tu druga kamniška obvoznica. Tlak Iz tonalltnth kock, kije v taki izvedbi kot je tu te tako In tako sam po sehi neustrezen za hojo, kolesa, invalidske vozičku, postaja zaradi velikega prometa vse bolj vegast lastniki hiS, na katerih se zaradi vibracij od velikega prometa, prevelikih hitrosti in neustreznega tlaka pojavljajo čedalje večje razpoke, pa te razmišljajo, da hI tožili občino zaradi Škode, ki jo je povzročila na stavbah zaradi neustrezno urejenega prometnega režima. Kako nevzdržno bo pa tu takrat, ko bo dograjena »soseska UTOK«, pri kateri prometna ureditev sploh Se nI ustrezno dorečena, pa si lahko že sedaj predstavljamo. H. POUAK Kamniški OBČAN ŽUPAN - OBČINSKI SVET 8. julija 1998 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Prostori MKK in odločanje v občinskem svetu Na 35. seji občinskega svela je bilo pri obravnavi premoženjske bilance občine odgovorjeno na Vpraianje poslanske skupine SDS glede pridobitve in Odtujitve občinske lastine (primer Matična knjižnica Kamnik), je v svoji pobudi zapisal svetnik Igor Podbrežnik in nadaljeval, da glede MKK ni bil sprejel sklep občinskega sveta, kot to določa 17. člen občinskega statuta, ki pristojnost odločanja o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja daje občinskemu svetu. Urad župana mu odgovarja, da gre v tem primeru za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja in ne /a pridobitev ali odtujitev občinskega premoženja. V zemljiški knjigi je že bila vpisana družbena lastnina (za prostore, ki jih zaseda MKK op. p.) v korist upravnega organa občine Kamnik in ne Zavoda Republike Slovenije za zdravstveno zavarovanje. V taksnem primeru smo dolžni storiti vse kot dober gospodar in tako smo tudi storili, pravijo, Kdaj pešpot ob železnici od Duplice do Kamnika? Ker je pol ob železniški progi od Duplice do Kamnika neurejena in neprimerna za hojo, prosim, da jo občina v sodelovanju s Slovenskimi železnicami usposobi za pešce in kolesarje. Do Kamnika namreč zanje nj varne poti, saj vozniki motornih vozil svoja vozila ob neupoštevanju predpisov parkirajo na pločnikih in na zelenicah, pravi v svoji pobudi svetnik Franc Orcšnik. Na njegovo pobudo so Odgovorile Slovenske železnice, ki pravijo, da morajo nanjo žal odgovoriti negativno. Za vsako vzpostavitev poti je potreben celoten postopek od umestitve Ic-tc v prostor- ske akte do izdelave lokacijske in gradbene dokumentacije na podlagi projektov. Ce boste kot investitorji (verjetno so mislili občino) zaceli s tem postopkom, poleni pošljite dokumentacijo v soglasje Usklajena pa mora biti z našimi razvojnimi programi na tem področju in prometnica ne sme potekati po zemljišču, ki je last SŽ, končujejo svoj odgovor železničarji. Zakaj se ob rušenju Utoka ni upoštevalo mnenje KS Kamnik Center? Zakaj KS Kamnik Center m stranka v postopku, ko gre za ključne zadeve, je vprašal svetnik Janez Rcpanšek. Investitor nas prosi za soglasje, občina pa ga zavrže in poda svoje mnenje brez pogojev. Zato prihajajo pritožbe od sosedov (ob začetku rušenja tovarniških prostorov Utoka. op. p.). KS Kamnik Center je na seji sveta KS sprejela pogoj, da se pred začetkom i uši 1 veni 1) del vzpostavi normalni dvosmerni promet med Usnjarsko in Šolsko ulico. V odgovoru Upravne enote Kamnik je med drugim rečeno, da niti veljavni zakon o urejanju na sel i j niti zakon o lokalni samoupravi in na njegovi podlagi sprejeti statut občine Kamnik krajevnim skupnostim ne daje statusa stranke v postopkih za izdajo lokacijskih oziroma gradbenih dovoljeni. Upravna enota lahko izdaja ta dovoljenja brez. soglasij KS. V tem primeru je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo, s katerim so bila podjetju Zli. Inženiring, d. d. Ljubljana dovoljena pripravljalna dela za gradnjo in dovoljeno rušenje-objektov Utoka brez mnenja oziroma soglasja KS Center, ker ta nima statusa stranke v postopku. Upravna enota Se pripominja, da je ureditev prometa v pristojnosti občine, ne pa upravne enote. F. S. Svetniki med vročimi razpravami v pravi poletni vročini Zadnja seja občinskega sveta pred počitnicami Dvakrat vroča julijska seja Nadaljevanje s I. strani kaj pomagati in dodal, da je prav, da se »pospravi za sabo na pošten in pravičen način«. Po njegovem še vedno račun hodi navzkriž '» ('koli 5() milijonov SIL Kot smo zapisali, se bo razprava o ZR 97 nadaljevala jeseni, ko bodo svetniki prejeli predlog odloka. Spremembe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, o čemer smo že poročali, so svetniki sprejeli brez razprave. Precej časa pa je svetnikom vzela tudi obravnava predloga sklepa, naj bi občina prodala svojo terjatev do podjetja IP Al-prem. Družba Trival kompoziti d. o. o. jc namreč predlagala občini, naj ji za 900.000 SIT pro- da terjatve, ki so bile v postopku prisilne poravnave prek sklada stavbnih zemljišč v višini Okrog K) milijonov Sil nedavno prijavljene na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Terjatve izvirajo iz neplačanega nadomestila M uporabo stavbnega zemljišča s pripadajočimi obrestmi. Po daljši razpravi so svetniki podprli amandma odbora za proračun in finance, naj se tudi terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prodajo najugodnejšemu Ponudniku Prav tako pa so po "blaslili župana za piodajo ler-i'Hev najugodnejšemu ponudniku iz naslova komunalnih slo-ritev, ki so posredno občinski Prihodek. Svetnike je tokrat zelo razgibala tudi naknadno uvrščena točka »volitve in imenovanja«. Predlogu komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zade ve, naj bi kot kandidata za člana nadzornega sveta družbe ( entralna čistilna naprava Domžale Kamnik imenovali Rudija Mersaka in Iranca Osolni-ka, namreč svetniki niso v cc-l»li pritrdili. Po razpravi, v ka-teri so tehtali, kilo je bolj primeren kandidat za reševanje dokaj zapletenih vprašanj na čistilni napravi (Rudi Mcr.šnk ali dosedanji član tega organa Andrej Skodlar). so svetniki dali prav Rudiju Mcršaku, ki jih je pozval, naj zanj nc glasujejo (svoje kandidature ni umaknil) in kot kandidata za (lana nadzornega sveta, o katerih bo odločala skupščina družbe, izvo lili Andreja Skodlarja in Franca Osolnika. [zmed Mirih kandidatov, ki so se prijavili na razpis za ravnatelja Osnovne šole Toma Brej-ca(imena ostalih treh kandidatov svetnikom niso bila posredovana) jc občinski svet dal pozitivno mnenje k imenovanju Dušana Jamska. To odločitev so podprli z obrazložitvijo, da mora kandidat poznali razmere v Kamniku, poleg tega pa se imenovani znanstveno ukvarja tudi / boleznimi odvisnosti. Občinski svet je Zc drugič zavrnil predlagani nakup poslopja nekdanje šole in nazadnje l 'tokovega obrata v .Špitaliču, čeprav ga jc tokrat predlagala z.u paiui tudi Krajevna skupnost Špitnlič, ki naj bi v hiSi uredila sliti stanovanja, spodaj pa poslovni lokal. Po mnenju svetnikov bi si občina ob številnih drugih potrebah (npr. Kulturni dom v Kamniku) poleg X milijonov SIL kolikot bi slal odkup, nakopala šc najmanj 30 milijonov SIT dodatnih stro-škov ža ureditev hise. Od I septembra dalje bodo cene programov v kamniškem vrtcu po sklepu občinskega sveta za okrog 4%, pri starostni skupim od I do 3 leta pa za 5% vitje od dosedanjih. Gre za uskladitev z rastjo življenjskih stroškov in rastjo cen na drobno. Sedanje cene namreč veljajo od lanskega oktobra. Bodoči graditelji pa bodo gotovo veseli delnega znižanja cen storitev s področja urejanja prostora. Tako bo treba po sklepu občinskega sveta v prihodnje za lokacijsko informacijo namesto dosedanjih 9.245 SLT plačati Ic 4.500 SIT, torej le polovico. Cena ure za pripravo gradiva za izdelavo lokacijske dokumentacije bo 3.000 SIT, stroški dela na terenu pa bodo 3.200 SIT na uro. Na predlog Marjete Ilumar naj bi v Kamniškem občanu v kratkem objavili tudi naslove vseh izdelovalcev lokacijske dokumentacije v naši občim Občinski svetniki so bie/ razprave sprejeti tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne s sedežem v Kamniku, ki ima sest organizacijskih enot: na Sutni in v Novem trgu v Kamniku, v McngSu, Domžalah in v Litiji (Lilija in Nova Lilija). Svetniki so na koncu odloČili tudi o opustitvi javnega dobra in o zamenjavi zemljišča v izmeri 39 m1 v Nasovčah ter o menjavi in prodaji KM) in' stavbnih zemljišč v k. o. Kaplja vas. ( V no za razliko v povisini v korist občine bo določil sodni cenilec. o številnih pisnih pobudah in vprašanjih, ki so jih posredovali svetniki na zaključku seje, pa bomo poročali v prihodnji številki. Slika: Svetniki med vročimi razpravami v pravi poletni vročini FRANC SVFTELJ Vi sprašujete, župan odgovarja V N. M. sprafuje, zakaj seje letošnjega praznovanja dneva državnosti na Glavnem trgu udeležilo tnalo Kamničanov? Podobno vpraianje je bilo zastavljeno tudi na zadnji seji občinskega sveta, na katerega bom odgovoril v prihodnji Številki gradiva za sejo občinskega sveta, ki bo 30. septembra. Kes seje slovesnosti oz. koncerta Mestne godbe Kamnik in nato zabave, na kateri je igral ansambel Viharnik, udeležila le peščica, kije vztrajala do polnoči. Slabe izkušnje na številnih dosedanjih prireditvah so nas pred letošnjim praznikom spodbudile k razmišljanju, ali sploh pripraviti slovesnost. Dajstvo li- namreč, da Ze minula lela udeležila ni bila velika, spomnimo se praznovanja državnosti lani. ko je za zabavo skrbel ansambel Štajerskih 7 in predlani Alji Nipič s svojimi muzikanti. Tudi na letošnjem praznovanju občinskega praznika v športni hali je bilo le nekaj desel zabave željnih Kamničanov. Ker so taksna praznovanju povezana s precejšnjimi stroški, smo sc ustavili pred dilemo, ali ponovno poskusiti spodbuditi prebivalec naše občine taksnemu druženju. V izogib kritikam, da nismo počastili letošnjega dneva državnosti, samo sc za organizacijo dogovorili z Mestno godbo Kamnik. Njihov koncert je bil, godba jc pripravila ludi promocijsko akcijo, slavnostnih govorov ni bilo. S predsednikom občinskega sveta sva sc na kraju samem do- govorila, da samo nekaj zbranim ne bova namenjala slavnostnih besed. Ne gre za podcenjevanje tistih, ki so se zbrali na Glavnem trgu. gre pravzaprav za odločitev, daje nekoliko nerodno govoriti predvsem godbenikom, ki so sodelovali na proslavi. Kot rečeno, je zabava trajala do polnoči in nanjo je kasneje vendarle prišlo nekaj več obiskovalcev, ki pa so bili v nenehnem strahu, da jih bodo pregnale polelnc nevihte. Na seji občinskega sveta je bilo zastavljeno tudi vprašanje, zakaj jc bil na slovesnosti plisotetl Zupan in ne ludi člani občinske uprave. Temu je res tako, vendar moramo odgovoriti, da taksne slovesnosti niso delovna obveznost zaposlenih na občini, prav tako udeležba ni obvezna za nikogar, tudi za svetnice in svetnike občinskega sveta. Na Glavnem trgu stu bila od U. (prihliZno toliko je tudi zaposlenih v občinski upravi) svetnikov prisotna Ic jiredsedmk in pod-jiredsednica. Naj oh tej priložnosti spomnim, da jc bil na zabavi ob letošnjem občinskem prazniku v športni dvorani prisoten le svetnik Janez RepanSek, čeprav je M na odboru za pripravo občinskega praznika izražena želja »politike*, da pripravimo tudi zabavo z narodnoza-bavnim ansamblom. Ne želim spraševati Kamničanov, kakšne zabave si želijo, kdaj in kje. k aj bi jim morali pripravili, da bi bili polnoStevilno prisotni. Izkušnje nas žal prepričujejo, da je dosti lažje zbrati kar nekajkrat več ljudi na veselicah in zabavah v posameznih krajih, kjer živi le nekaj sto prebivalcev, kol pa sn-di mesta za celotno občino, ki Šteje skoraj trideset tisoč ljudi. Na kolegiju občinskega sveta me je predsednik svetu vprašal, uli bo slovesnost ob letošnjem dnevu državnosti. Povedal sem mu, da jo pripravljamo, izrazil je tetfo, da bo na njej tudi spregovoril. Moram pa reči, da meje nato presenetila odločitev stranke SDS in SKD, ki sta skupaj isti večer ob 2 /. uri na Starem gradu pripravili kresovanje Ali gre za tradicijo ali ne. to je drugo vprašanje, zagotovo pa hi bilo smotrno o tem obvestiti organizatorje na Glavnem trgu, ki bi slovesnost in zabavo pripravili morda dan kasneje Prekrivanje dogajanj v istem dnevu zagotovo pomeni manjSo udeležbo na obeh slovesnostih in obenem odgovor, da »solo akcije« ne prispevajo k povezovanju in skupnim naporom zbližati interese vseh Kamničanov. TONE SMOLNIKAR župan^ Ponagajal tiskarski škrat V prejšnji številki Kamniškega občana jc v članku na 7. silam / na slovom Podelitev nagrad najboljšim učencem ponagajal tiskarski škral. Pri naštevanju najboljših učencev, ki so prejeli letošnje nagrade, je namreč izpustil vrstico teksta in zato pomešal učenec šol in jih nekaj celo pozabil našteli. Del besedila se zato pravilno glasi: »letošnje nagrade so prejeli Neža Žnidaršič, Luka Žnidar in Tjaša Ipavee (OŠ Komenda Moste), Matej Tonin, Karla Berlee in Daniela Omov-šek (OŠ Šmartno v Tuhinju)«. Učencem, bralcem in avtorju članka se za »škratov izdelek« iskreno opravičujemo. Uredništvo Kamničani ob dnevu državnosti Tudi letos smo v Kamniku, tokrat že tradicionalno sedmo leto, proslavili dan državnosti. Že od vsega začetka so bila praznovanja sestavni del zadnjega junijskega konca tedna. Sprva smo praznovali s pesmijo kamniških pevskih zborov, v kasnejših letih pa je v osrednji prireditvi sodelovala tudi Mestna godba Kamnik. Tako tudi letos, ko so na Glavnem trgu kljub majhnemu številu poslušalcev izvedli praznični koncert, kateremu iz istih razlogov nista sledila najavljena pozdravna govora predsednika občinskega sveta Igorja Pod-brežnika in župana Toneta Smolnikarja. Ko se je večer začel prevešati v noč. so pobočje Malega gradu razsvetile bakle, ki so mimoidočim naznanjale, da se bo tukaj le nekaj dogajalo. Člani Kulturnega društva Priden možic so po uspešni premierni predstavitvi avtorskega Pravljičnega spektakla HERETIK v predpra-zničnem večeru pripravili njegovo ponovitev. Tudi tokrat so Številnim obiskovalcem s pirotehničnimi, svetlobnimi in zvočnimi učinki predstavili zgodbo o kralju in njegovih treh sinovih. Vsebina predstave opravičuje njen opis - pravljični spektakel, kajti zgodba je tipično pravljična: kralj s tremi sinovi, dvema »dobrima« in tretjim »izprijenim, o katerem se je govorilo prav potiho, da je hudiču du-So dal. a saj veste, govoricam ni vedno za verjet, jaz povem vam -hudič je on kar sam postal. Očeta dobrega v kamen je spremenil, mater milo v zlato pretopil, a brata svoja začaral v spaki je in ju za pomočnika vzel...«. A kot vedno v pravljicah se tudi v Heretiku zgodba srečno konča. Tako ali drugače dobro zmaga nad zlim in vsi živijo srečno do konca dni' ANDREJA KRZEN Posvet o regionalizmu v Sloveniji Pokrajine najprej strokovno in politično doreči To je bil eden izmed zaključkov, sprejetih na nedavnem posvetu predstavnikov občin in občinskih svetov z območja Kamnika in bivših občin DotnžaJe ter Lilija, ki ga je sklicala državna svetnica, predstavnica lokalnih interesov v 2. volilni enoti Katarina Ovca Smrkolj. Posveta v sejni dvorani občine Kamnik so se udeležili s strani naše občine poleg župana 'toneta Smolnikarja tudi Igor Podbrežnik. predsednik OS. svetniki Anton Hočevar, Dušan Jesenik, Franc Orcšnik in Ivanka Jerman tet Alojz Kolar, načelnik oddelka za gospodarske dejavnosti. Po obrazložitvi predloga Za kona o pokrajinah s težami r.\ normativno ureditev s strani Primoža llainza. sekretarja komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, se je razvila zanimiva razprava, v kateri je bil Igor Podbrežnik mnenja, da bi bile pokrajine umetne tvorbe, ki bi precej stale Zato bi bila taka razdeljenost Slovenije nesmiselna. Po mnenju Antona Hočevarja bi bilo smiselno združevanje občin v pokrajine le v okviru istega upravnega območja. Velika verjetnost pa je. da bi to zahtevalo še večjo administraciju Dušan Jesenik pa le menil, da bi bilo treba pred uvajanjem kakršnih koli pokrjain to temeljito preučiti. Država naj bi najprej postavila temelje za hitrejši gospodarski razvoj, še posebej bi morala sodelovati pri spodbujanju razvoja podeželja. Po mnenju Toneta Peršaka iz Domžal ne bo lahko izbra- ti najboljšega ključa za oblikovanje pokrajin. Menil pa je, da bi se morala Ljubljana oblikovati kot samostojna pokrajina, da se ne bi obmestne občine v njej zgubile. Pavel Barlič in Franc Kotar iž Mutave pa sla poudarila potrebo po jasnem definiranju načina financiranja pokrajin in da z ustanavljanjem nikakor ne kaže hiteti. Med sprejetimi zaključki posveta naj omenim še. da je treba določili zelo konkretne kriterije, po katerih naj bi se ustvarjale pokrajine. Pokrajina mora imeti jasno gospodarsko in politično funkcijo in ne'sme biti samo nov birokratski model. Poudarili so tudi. da bi bilo treba pred sprejetjem zakona o pokrajinah sprejeti zakon o spodbujanju regionalnega razvoja. F. S. 8. julija 1998 PO OBČINI Kamniški OBČAN Na kratko Kaj veš o prometu? Tudi letos je Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik v mesecu maju organizirala občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu? za učenke in učence osnovnih Sol. Ekipni in posamezni tekmovalci 5. 6., 7. in 8. razreda so se pomerili v znanju cestno prometnih predpisov, vožnji po prometnih površinah in spret-nostni vožnji na poligonu. Rezultati - posamezno 5.. 6. razred: 1. mesto Domen Bcrlic OŠ Šmartno 2. mesto Jure Drolc OŠ Šmartno 3. mesto Luka Schnabl OŠ Frana Albrehta- posamezno 7., 8. razred: 1. mesto Marko Prnaver OŠ Toma Brejca 2. mesto AleS Žagar OŠ Toma Brejca 3. mesto Simon Osolnik OŠ Toma Brejca ekipno 5.. 6. razred: 1. mesto OŠ Šmartno 2. mesto OŠ Toma Brejca 3. mesto OŠ Frana Albrehta ekipno 7., 8. razred: 1. mesto OŠ Toma Brejca 2. mesto OŠ Frana Albrehta OŠ Marije Vere je tekmovala z. nepopolno ekipo 7., H. razreda. Oš Šmartno pa se je tekmovanja udeležila samo z eno ekipo. OŠ Stranje in OŠ Komenda - Moste se tekmovanja nista udeležili. Učenec 7. a razreda OŠ Toma Brejca Marko Prnaver se jc konec maja v spremstvu mentorice prometne vzgoje Mojce PodbelSek udeležil državnega tekmovanja v Kranju. Med 85 tekmovalci (kolesarji in mopedisti) je edini rešil testne pole brez napake, prav tako je brez napak vozil mestno vožnjo. Z malo smole na poligonu jc v svoji kategoriji med 58 tekmovalci osvojil več kot odlično 2. mesto. Čestitamo! MOJCA PODBELSEK Dan slovenskih vaterpolistov Pretekli konec tedna v znamenju vaterpola Že peto leto zapored so se vaterpolisti iz vse Slovenije zbrali v Kamniku in kot veleva tradicija, so v klubskih oblačilih skočili v vodo. S tem so krstili kamniški bazen in dali vedeti, da mislijo povsem zares. To je: s prijateljevanjem, kar je osnovni namen prireditve, in tekmovalnostjo, brez katere ni športnika. Vaterpolo klub Kamnik je tako ponovno gostil vaterpolske ekipe vseh starosti in letošnje, tudi v slovenskem prostoru precej 15 do 17 let, so se letos povzpeli na tretje mesto v državi, za ekipo Triglav Kranj in za Mariborom. Zadnje tekme, na katerih se je odločalo o čim višji uvrstitvi Kamničanov v državni ligi, so potekale dan pred srečanjem slovenskih vaterpolistov. prav tako v Kamniku. Trener mlajših kadetov Dani jc prepričan, da bi bili lahko še boljši. »Moram pa priznati, da je tem tekmovalcem težko konkurirati. Skozi vse leto imajo idealne pogoje za trening. Delni rezultati veterani: Triglav : Gorica 10:3 Celje : Kamnik 6:12 Triglav : Kranj 90 9:7 Kamnik : Gorica 9:4 Celje : Triglav 12:3 Gorica : Kranj '90 4:12 Celje : Triglav 8:7 Kamnik : Kranj 90 5:13 Gorica : Celje 4:8 Kamnik : Triglav 3:8 Kamnik : Kadetska R. 7:10 1984 in mL Triglav : Kokra : Kamnik Kamnik Triglav : Triglav : Kokra : Maribor Kamnik Maribor : Kokra : Maribor Kokra Kamnik Kamnik : Triglav Triglav : Kokra 15:2 1:3 14:0 0:10 9:3 14:0 8:5 5:4 9:3 odmevne prireditve, se je udeležilo Ki ekip iz Kranja, Gorice, Celja. Ljubljane in seveda iz Kamnika. Ti klubi so v spomin prejeli pokale, najbolj zvestim, ki so bili na vseh petih dnevih slovenskih vaterpolistov. pa so podelili spominske ure. Dobili so jih Vaterpolska zveza Slovenije, klub Triglav Kranj in Vaterpolo klub Kamnik. Bolj pozornim gledalcem ni ušel močnejši aplavz, ko je uro v imenu gostiteljev prejel Dare Homar. po mnenju poznavalcev duša kamniškega kluba. Pred petimi leti mu jc skupaj s sodelavci klub uspelo ponovno postaviti na noge. tako da na tekmah državne lige že dosegajo odlične rezultate. Kamniški vaterpolisti, stari od saj pozimi trenirajo vsak dan v zimskem bazenu, ki ga imajo dobesedno pred vrati. Mi takšnih možnosti nimamo.« jc povedal za naš časopis. Sicer pa o ponovnih vidnejših uspehih naSih priča tudi naslednje dejstvo. Kar dva člana Vaterpolo kluba Kamnik, Luka Nučič in Gašper Senica. sodelujeta v pripravah za slovensko kadetsko reprezentanco, ki se bo jeseni udeležila evropskega prvenstva v Istanbulu. In Se za konec! V Kamniku so preteklo soboto končali državno prvenstvo tudi veterani: I. Kranj 90 8 točk. 2. Celje 4 točke, 3. Kamnik 4 točke. 4. Triglav Kranj 4 točke, 5. Gorica 0 točk. M. P. Z zbora krajanov na Duplici Borci NOB in izgnanci na Ljubelju Vsakoletne spominske prireditve na prostoru nekdanjega zloglasnega gestapovskega taborišča na Podljubclju sc je udeležilo skoraj 50 članov Zveze borcev in izgnancev iz. kamniške občine. Odpeljali smo sc v soboto, 13. junija. Vsa skupina jc sodelovala tudi na podobni prireditvi na avstrijski strani predora. Med vojno so ga ujetniki gradili v nemogočih razmerah, mnogi so umrli, nekateri pobegnili v partizane. Srečanja se jc udeležilo nekaj tisoč ljudi, med njimi SO bili ludi posamezni nekdanji taboriščniki. Prišlo je vce predstavnikov tujih ambasad, akreditiranih v Sloveniji, prišli so predstavniki veteranskih organizacij iz Avstrije in Italije in številni drugi. Obudili so spomin na tiste težke dni, predvsem pa so govorili o življenju v sedanjih razmerah, vsi z. enako željo: »Da se kaj takega nc bi nikoli već ponovilo.« Kamničani pred spominskim obeležjem na Ljubelju. STANE SIMŠIČ Na nedavnem zboru krajanov krajevne skupnosti Duplica so pregledali delo sveta KS v preteklem letu in se dogovorili o načrtih v letošnjem letu. Predsednik sveta KS Franc Orešnik je zbranim krajanom v kulturnem domu predstavil opravljena dela v preteklem letu. med njimi so zlasti plinifikacija in kanalizacija na južnem delu Duplice. Na pripombe, da so bila zemeljska dela pri kanalizaciji slabo narejena, ker sc jc asfalt posedel. jc bilo rečeno, da bo to popravljeno, ker so investitorji nekaj denarja zadržali. Nekaj pripomb je bilo tudi k plačilu prispevka za kabelsko televizijo. Krajani so zahtevali poročilo družbe CATV o plačilih obrokov, za katere pravijo, da nc vedo, na katero obdobje sc nanašajo. Med letošnjimi nalogami so našteli ureditev javne razsvetljave od križišča na obvoznici do Stolove uprave zgradbe, za kar je v občinskem proračunu predvideno 2,5 milijona SIT, 800.000 SIT pa je namenjenih obnovi obstoječe razsvetljave, prav toliko pa bo za ta namen prispevala tudi KS. Del proračunskega denarja jc predviden tudi za ureditev dupliškcga hriba, kol pravijo nekdanjemu odlagališču. Za dokončanje kanalizacije pa bo občinski proračun prispeval nekaj prek 7 milijonov SIT. Med pomembnimi nalogami je tudi ponovna oživitev kulturnega doma na Duplici, ki že dokaj us pesno poteka, saj je bilo v zad njem času v dvorani, za katero so se dogovorili za najem ž vodstvom Stola, že nekaj prireditev V izdelavi so tudi projekti za ureditev okrog 150 novih parkirnih mest, ki naj bi vsaj malo ublažili veliko stisko s parkirnim prosto rom v okolici pošte ter na Blcj-čevi in Groharjevi ulici. Krajani so imeli pripombe tudi na onesnaževanje ozračja iz Stolovega dimnika in spraševali, ali res kurijo odpadke lakov, ali so res odstranili vgrajene liltrc in podobno. Vendar razen splošnega poji snila, da sc iz Stolovega dimnika nc bo več dolgo kadilo, bolj jasnega odgovora niso dobili. Na zboru krajanov so izvolili tudi nadzorni odbor, ki ga bo vodil Boris Koren. F. SVETCU Ob dnevu kamniških planin 105 let uspešnega dela planinskega društva Letošnje srečanje planincev -DAN KAMNIŠKIH PLANIN -bo 19. julija 1998 na Kokrškem sedlu točno na 105-letnico ustanovitve društva, kot prve podružnice Slovenskega planinskega društva. Pripravljen bo kulturni pro- gram, sodelovali bodo pevci Lire, Kamniški koledniki, harmonikar Božo Matičič in morda Se kdo drug. Planisko društvo Kamnik vabi ljubitelje gora. da sc tega srečanja udeležijo v čim večjem številu. Za varnost in dobro počutje je poskrbljeno. STANE SIMŠIČ Te dni so popravili lani nepravilno poloteno asfaltno prevleko nad glavnim plinskim vodom vzdoll ljubljanske ceste na Duplici (F. S.) Peti dan vaterpolistov - Luka Nučič (v sredini) svetuje mladim vaterpolistom (ekipa VKK od 8 do /3 let). TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 06V831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnlk-1@slol.net KOLEDAR PRIREDITEV zveza kulturnih ornani/acij m n Razstavišče Veronika, Kamnik Razstava Rekonstrukcija krogovičij poznogotskih oken na prezbiteriju podružnične cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom IzvGdfl&i Zavod za varstvo naravne In kulturne dediščine Kranj Razstava bo odprta do 12. julija. Četrtek, 16. julija 1998. ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik 2D KAMNIK * KAMNIK Dušan Lipovec Dušan Sterie PODOBE MESTA (Likovna razstava) V kulturnem programu ob otvoritvi harmonika. Razstava bo odprta do 29. julija 1998. bo nastopil NajC Slapar, Vabimo na... USTVARJALNO PREŽIVLJANJE POČITNIC Z VRSTNIKI od 6. do 31 julija ustvarjalne likovne delavnice, družabne igre, sprehodi, izleti, ogledi (vsak dan od 10.30 do 12. ure, prispevek 200 SIT) od 12. do 15. ur (ali dlje) kopanje na kamniškem bazenu (organizirana skupina 300 SIT) Program bomo oblikovali sproti po želji otrok in glede na vreme. Informacije: Helena Sterie, 815-477. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK POČITNIŠKE DELAVNICE KLUB PRIJATELJEV DOBRE KNJIGE - poletna bralnica in literarna delavnica Vodi: Breda Podbrežnik Vukmir, prof Vsebina: spoznavanje različnih literarnih del, doživljajsko branje, samostojno vrednotenje in prepoznavanje literarnih sporočil, kreativno pisanje. Cilj: razvijan|e bralne in pisne kulture, poznavan|e dobrih knjig. Udeleženci: učenci predmetne stopnje, srednješolci Termin: od 20. 7 do 24. 7. 1998 od 10. do 12. ure. Brezplačno. POČITNIŠKA VILA ČIRA ČARA Vodi: Rosana Kleindienst Premk, prof. Vsebina: slikanje na svilo, steklo, poslikava majic, izdelovanje nakita. Udeleženci: predšolski In šolski otroci. Termin: 20. 7: 1998 do 24. 7. 1998. Cena: 4.000,00 SIT. ČAS VESELJA - gremo k pikapolonicam na obisk Vsebina: sprehodi v naravo, opazovan|e in dožlvl|an|e narave, pogovori Cilj: doživeti naravo, deliti veselje s prijatelji. Udeleženci: otroci od 6. do 11. leta. Termin: od 3. 8. do 7. 8. 1998. Brezplačno. ENKRAT BEREM HIT, DRUGIČ PA POĆAS' Vsebina: Spoznavanje metod in tehnik hitrega branja, vaje za izbol|Sanje kvalitete bran|a, razvijanje selektivnega bran|a. Udeleženci: učenci 7. In 8. razredov. Termin; od 17. 8. do 21. 8. 1998 od 10. do 11.30. Brezplačno! KULTURNI CENTER KAMNIK Grad iaetjse Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejšl meščani Kamnika v drugI polovici 19. stolet|a. Odprto: od ponedel|ka do sobote od 9. do 12. ure in od 16, do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647. DRUGE PRIREDITVE Sobota. 11 7. od 10. do 13. ure Otroški bolšji sejem na Sutni In Pod gradom: prodaja in menjava igrač, knjig, šolskih knjig in športnih rekvizitov. Organizator: Mladinski center Kamnik in gostišče Pod gradom. Informacije: Helena Sterie. tel. 815-477. Sobota In nedelja 11 In 12. 7. ob 9. url Turnir veteranov Slovenije na igrščlh Teniškega kluba Slazenger. Organizator: TK Slazenger. Informacije: Tone Jeras, tel.: 817-679. Sobota. H3. 7. ob 17. url Gasilska veselica ob 60 letnici PGD Tunflce v Tunjlcah pri gasilskem domu. Organizator. PGD Tunjice. lnformacl|e: Marjan Torkar, tel. 817-075. Sobota. 18. 7- od 10. do 13. ure Otroški bolšji sejem na šutnl In Pod gradom: prodaja in menjava igrač, knjig, šolskih knjig in športnih rekvizitov. Organizator: Mladinski center Kamnik In gostišče Pod gradom. Informacije: Helena Sterie, tel. 815-477. Nedelia. 19. 7. ob 11 uri Tradicionalna planinska prireditev Dan Kamniških planin na Kokrškem sedlu. Sodelu|ejO: Koledniki, prvo slovensko pevsko društvo Ura, harmonikar Božo Matičič in drugi. Organizator: PD Kamnik, Informacije po tel. 831-345. Nedelja. 19. 7. ob 16. url Gasilska veselica v Špltallcu pri gasilskem domu. Organizator: PGD Špltallč. Informacije: Danilo Lipovšek, tel. 847-131. Ponedellek. 20. 7. Odprtje razstave lilij v Arboretumu Volčji Potok. Razstava bo odprta do 15. 8. 1998. Informacije: 812-345. Turnir Nove LB za dečke In deklice na igriščih Teniškega kluba Slazenger. Organizator: TK Slazenger Informacije: Tone Jeras, tel.: 817-679. Sobota. 25, 7„ ob 18. url Blagoslov sv. Florijana In gasilska veselica pred OŠ Stranje. Organizator: PGD Kamniška Bistrica Informacije: Franc Golob, tel.: 825-189. Kamniški OBČAN OD TU IN TAM 8. julija 1998 5 Poletje na Veliki planini Prav poznospomladanski in zgodnji poldni dnevi so kot nalašč za izlete v naravo. Uthko si Zaželimo potepanja po Veliki planini, našem naravnem biseru, kjer se v primerjavi s počitniškim mrtvilom v dolini nenehno nekaj dogaja, še zlasti v pastirskih in bajtarskih naseljih, ki v teh dneh ponovno zaživijo. Na poti srečujemo planince, ki prihajajo z. Male m Gojškc planine ali pa se do Simnovca pripeljejo z nihalko. Bajtarji in pastirji, ki so živino Ze prignali na planino, so veseli obiskovalcev in jim radi postrežejo s svojimi domačimi dobrotami, zlasti z mlečnimi izdelki in domačim kruhom. Nekateri planinci so nam zaupali, da sc splača po-vzpeti na planino prav zaradi tako slastne malice. Kajpak smo se v to prepričali tudi sami. Pastirji so letos zaradi ugodnih vremenskih razmer in izredno bujne trave prignali Živino na pla- nino nekoliko prej kot običajno, /c sredi junija. Tako nas nenehno spremlja mukanjc krav, cing-Ijanje kravjih zvoncev, kar oživlja planino nekje do konca septembra. Planšarska naselja, pa tudi bajlarska, kjer zasledimo kar nekaj prenovljenih bajt, v tem času zaživijo. Mnogi planšarji in planšaricc se oh pašni sezoni vedno znova vračajo na planino. Poleg opravil z živino izdelujejo skuto, maslo, sne in znamenite plansarske dobrote - trniče. Ob vikendih, ko jc planina Sc bolj obiskana, vse te dobrote poidejo že v dopoldanskem času. Tudi mi smo sc ob pričetku poletne sezone odpravili na potepanje po Veliki planini, se ustavili med planšarji in bajtarji ter utrinke zabeležili skozi objektiv fotoaparata. Besedilo in fotografije SAŠA MEJAČ Preklet lx>fze Iz Stahovice te več let pase na Malt planini Letos je na pašo prignal Miri teleta in Sest krav, kar rad pove mimoidočim. Pastir Slevec Iz '/.gornjih Stranj Ze nekaj let z veseljem skrhi za živino na planini. Čeprav ne pase svoje. Pozornost mimoidočih obiskovalcev ie pritegnil s svojim čutečim pristopom k bolni telički in ji pomagal priti v hlev, kjer jI je dal zdravilo. Martinova računalniška šola Kako se otroci s pomočjo računalnika učijo in hkrati igrajo? Zelo pomemben del otroštva jc igra. »Otrokova igro jc potrebno razumeli kot najbolj resno dejavnost,« jc zapisal Montaigne. Odrasli največkrat uporabljamo računalnik kot pripomoček pri delu, zato je zmotno, če ga tudi otrokom Predstavimo na resen, »odrasel« način. < .lavni cilj računalniškega izobraževanja otrok jc na igriv na-f'n približati računalnik, pustiti ■I"", da ga spoznajo preko didaktičnih programov, prilagojenih njihovi starosti. Martinova računalniška šola jc namenjena vsem otrokom od t. ('" 4, razreda osnovne lole, pa tudi predšolskim otrokom. Otro-ci se na začetku seznanijo / nt tttnalnikom • pomočjo slovenskega didaktičnega piograma Miškina mala šola računalništva, naslednjo uro pa s pomočjo standardnega »odraslega« programa /l izdelajo svoj prvi samostojni izdelek, v nadaljevanju spoznavajo slovenske didaktične pion.i "le in rešujejo pripravljene vaje /;| opismenjevanje in matematiko in še marsikaj Veliko časa Posvetimo tudi ustvarjalnosti ot- '"k ki se pokaže v obliki i;u u JalniSkih risbic. Na zaključni računalniški delavnici otroci stat **m predstavijo svoj Časopis, pripravijo razstavo Izdelkov na osno-V| Soli tei na rai unalnikih poka "'jo najljubši didaktični program. Kot smo povedali že na začetku, nas v Martinovi računalniški °'i pri delu z otroki vodijo Predvsem trije osnovni cilji: na 'Kriv, a premišljen in usmerjen "•'čin razvijati določene otroko- ve sposobnosti (motorika, sposobnost percepcije, spoznavanje abstraktnih pojmov, koordinacija oko - roka. navajanje otrok na dopolnjevanje lastnih izkušenj s pomočjo tehnologije...) s pomočjo didaktičnih programov, prilagojenih otrokovi starosti; približati OtrOkom računalnik kot orodje pri učenju, igri in v vsakdanjem življenju in poglobiti otrokom šolska m di uija znanja s pomočjo računalnika ter pridobiti nova znanja, Pomembno je poudariti, da smo za mentol je pripravili tudi deset Zapovedi. Omenila bi samo štiri: vživi se v otroški svet. dvigaj otrokom njihovo samozavest, navdušuj jih s svojim navdušenjem, dovoli le prijazne igrice... Te zapovedi so vodilo, da nc pozabimo, da jc računalnik samo orodje pri učenju. Omenila bi tudi nadaljevalni) računalniško delavnico, v kateri so otroci izdelali lastne projekte. Kada bi se iilivoliln ludi vsem Staršem in osnovnim šolani, ki so otrokom dali možnost, da na drugačen način spoznajo svet računalništva Poletje je sicer čas počitnic, lahko pa tudi čas koristnega preživljanja prostega časa. zato Se vedno vabimo starše in otroke v Martinovo poletno računalniško šolo (061/813 845), kjer bomo na najsodobnejših Megahilovih računalnikih v prostorih Matične knjižnice Kamnik počeli veliko poučnega in zabavnega! MAGDALENA KHA.INC, dipl. org. inf. Marija, 6.1 let, In 68-letni Janez Kemprl z Županjih Njiv že sedem let paseta na Malt planini iMos Stlrt teleta, dve teltel In pet krav. Iz mleka izdelata luski str, skuto tn kislo mleko, s katerim sta tudi nam postregla. Marija je po iO-tih letih dela v I toku že sedem let upokojena, Janez pa Je 30 let delal v Kaolinu. Imata trt sinove Janeza, Cirila, in Zvoneta ter najmlajšo - hčerko Martino. Medtem, ko na planini paseta Balantičevo živino, po domače Bavančevo, z Županjih Njiv, za dom v dolini te tri mesece skrbijo »ta mladi«. Med lepo urejenimi in vzdrževanimi pastirskimi bajtami pa nas je motil pogled na razpadajočo bajto, ki smo Jo ujeli v levi kot fotografije. »Brrr... Grozno, upam, da bomo hitro na vrhu,« se je obiskovalka Velike planine prestrašila vožnje z gondolo oziroma pogleda navzdol tn se pokrila prek glave z majico, medtem ko smo drugI uživali v prekrasnem razgledu pod vrhom gondolske postaje. Bogat junij v Komendi Meseca junija, ko komendska župnija praznuje god svojega zavetnika apostola Petra (29. junij), sc je v Komendi sami in na širšem območju omenjene župnije zvrstilo več pomembnih dogodkov. Na sam svetnikov god je bil v ljubljanski stolnici posvečen v mašnika diakon Milja Stirn iz župnije Brdo pri I ukovici, ki je v preteklem letu kol diakon pomagal Župniku Nikolaju Pavlicu pri mašah in verouku ter drugih župnijskih opravilih. Komciidčuni smo ga v tem času vzljubili kol vestnega in skromnega fanta z zelo obetavnimi talenti. Blagoslovitev novega dela pokopališča Komendi ki župnik in dekan Nikolaj Pavlic jc v nedeljo, 28. junija, po dopoldanski maši blagoslovil novi del komendskega pokopališča. Zanj jc zastonj odstopila zemljišče družina Smid iz. Komende, potrebna tlela pa ic na zelo strmem terenu tik pod »starim« delom pokopališča po načrtih arhitekta Andreja Mlakarja opravilo podjetje Stil' Graditelj d.d. Kamnik. Na novem delu pokopališča, ohscgn-jočega 189' kvadratnih metrov, je za zdaj predvidenih 155 grobov za »klasični« način pokopa vanja, 25 pa za žarne grobove. Opravljena dela so stala 19,837.475 tolarjev. Občina Kamnik jc lani za ureditev komendskega pokopališča namenila 2.5 milijona tolarjev (letos pel milijonov). Sklad stavbnih zemljišč pri omenjeni občini je primaknil 2.446.089 tolarjev. KS Komenda pa je prispevala 1,691.386,70 tolarja. Te in druge podatke v zvezi z zahtevno in nujno potrebno investicijo v Komendi jc po blagoslovitvi povedal predsednik Sveta KS Komenda TomaŽ Orolcc (govorila sta še župnik Pavlic in kamniški župan Anton Smolnikai). eden najzaslužnejših za prepotrebno pridobitev v Komendi, ki sc je vsem sodelujočim tudi toplo zahvalil. Na koncu svojega govora je navedel misel župnika Pavlica, da so »pokopališča za žive ljudi«. S tem je hotel komendske župljane opomniti na primeren odnos ter skrb za lepoto prostora, na katerem počivajo njihovi dragi rajni. Do te lepote pa na novem delu pokopališča še marsikaj manjka, saj mimoidočim bije v od predvsem mogočen betonski oporni zid, pre-nckateremu poznavalcu komendske zgodovine pa je zal tudi razkopavanja zgodovinsko izjemno pomembnega griča, na katerem so predniki postavili kat Iti cerkve. Tolaži jih misel, da morajo mi Ivi nekje počivati in da je bil res te skrajni čas. da so zanje našli prostor in s tem rešili enega najbolj perečih vprašanj, s katerim so se ubadali že Drolčevi predhodniki, (sc nadaljuje) JOŽE PAVLIC Občanov komentar Psi niso primerni za na kravje planine Čeprav je letos Ze malo bolje kot lani, se Se vedno dogaja, da gospodarji privedejo svoje pasji- ljubljenčke na Veliko planino in jih lam spustijo - maj se malo zletajo!« Vendar Velika planina za to ni ravno najbolj ustrezen kraj, predvsem pa ne za liste pse, ki niso navajeni živeti v družbi ludi s kravami in drugimi domačimi Živalmi. Na planini ima namreč absolutno prednost živina. Zalo je vsak (spuSčen) pes zanjo velika motnja, posebno Se, če se podi za teleti, pa tudi za kravami. Ker svet na planini ni ravno najlepši, si lahko tudi tele ali krava pri begu pred »pasp zverino* zlomi nogo ali kako drugače poškoduje. Po drugi strani pa se krave - matere kaj hitro postavijo v bran svojih otrok - telet. In takrat se lahko zgodi, da bo marsikateri hiSni ljubljenec potegnil »ta kratko*, mogoče pa tudi njegov gospodar. Tudi letos se ježe zgodilo, daje krava v obrambi svojega telička z rogovi kar za nekaj metrov prestavila nadležnega psa, ki ga je sicer lastnik imel privezanega, vendar ga je Ščuval na kravo. Da v tem in podobnih primerih pes ni nič kriv, ampak predvsem njegov gospoilar. je povsem jusno. To hi moralo biti jasno tudi »gospodu«, ki so ga za neprimerno dejanje krepko mazijuli« ludi pastirji. Zato naj raje lisli, ki Želijo dobro sebi in svojim SlirinoZnirn prijateljem pustijo med obiskom Velike planine svoje ljubljenčke doma. Čepa tegu ne morejo, jih na Veliki planini ne krave ne pastirji pa tudi drugi obiskovalci, ne bodo pruv nič pogrešali. BOJČ Obisk nekdaj zaprtega območja Kočevske Reke m.) Kočevsko pa so po vojni komunistični oblastniki spremenili v nekakšen »laboratorij komunističnega sistema«, kjer so hoteli najprej preizkusiti, kako bo deloval pravi komunizem v praksi. Pri tem so veliko pretrpeli slovenski prebivalci, ki so ostali na tem območju. Na širšem območju Kočevskega so ž zemljo zravnali zelo veliko kočevarskih pa ludi slovenskih vasi in pri tem uničili dve tretjini cerkva, kapelic in drugih sakralnih objektov. Na Kočevsko so naselili veliko ljudi iz drugih predelov Slovenije in pa belokranjske Rome. To močno spominja na etnično čiščenje, kot ga poznamo danes v Bosni. Tako so v nekaj letih skoraj popolnoma uničili kulturno krajino Kočevske. Bolj kot v drugih območjih Slovenije so zatrli vsako zasebno pobudo na gospodarskem področju. Tudi nekatere novozgrajene vasi so oblikovali po vzoru sovjetskih kolhozov. Na območju Kočevske Reke pa so 200 kvadr. kilometrov popolnoma zaprli za javnost in tu uredili skrivališča ter podzemne bunkerje za slovensko politično vodstvo za primer vojne ali večje naravne katastrofe. Prebivalce lega območja so popolnoma osamili od sveta. Ta izoliranost jc poleg slabih lastnosti, imela za posledico tudi večje poznavanje in zaupanje med krajani, tako da hiS in avtomobilov sploh niso zaklepali. Tudi preskrba tega območja in založenost trgovin je bila nad slovenskim povprečjem Celotno gospodarstvo je vodilo podjetje Snežnik, ki je v svoji dejavnosti združevalo mnoge panoge, od trgovine do lovstva. Tako se jc ustvarilo nekakšno samopreskrbno območje, ki je močno spominjalo na samozadostno srednjeveško zemljiško gospostvo. Ker pa se je na tem območju nahajalo tudi skladišče slovenskih blagovnih rezerv, so mnogi privilegiranci nekdanjega sistema prihajali naku-povat živila po zelo nizkih cenah »Višja kasta« partijskih funkcionarjev in nekateri gostje iz tujine pa so hodili na lov. saj je zaradi neokrnjene narave odlično lovišče za medveda, risi« in srnjad. Na to območje so kot delovno silo pri gradnji objektov vse- "W.....W" k*VJLJ L...J,...... P jinB8Wyr , . «7 «,■«*«/#::.,,«» .... .... . «nt Vdeleženci izleta med postankom v Ribnici Ifoto: hrane SuSnik) skozi vodili tudi politične oporečnike, ki so se delili v tri skupine: smrtnjaki, kaznjenci in svobodnjaki. Prvi niso nikoli živi prišli s tega območja. Glavno besedo v tem zaprtem območju naj bi. po pripovedovanju našega vodiča g. Staniča, imel bral Pepce Kardelj, zloglasni Ivan Maček -Matija, ki se je vedel kot nekakšen »komunistični fevdalec« ter zbujal strah in trepet tako uslužbencem kot prebivalcem. Danes je večina odprta za javnost, del - za nas obiskovalce najzanimivejši - pa je zaradi potreb MNZ in MO še vedno zaprt za javnost. Za ljudi tega območja je bil 1. 1990 velik šok. ko so se po 40 letih osame kar naenkrat znašli v središču medijske pozornosti Se posebej pa jih je prizadelo, ker so jih nekateri mediji označili kar za »udbovce«. Med našim obiskom smo se najprej odpeljali prek Gotenice do vasi Kočevska Reka. kjer smo si ogledali novo zgrajeno, vendar še ne dokončano cerkev, ki jo je leta 1994 začela graditi vlada RS kot nadomestilo za vse po vojni porušene sakralne objekte na tem območju Gradnja se je v zadnjem času zelo upočasnila, vsebuje pa neki spravni element, na mestu nekdanje cerkve, ki so jo zaminirali leta 1954 so postavili partizanski spomenik, pri gradnji nove cerkve pa partizanskega spomenika niso porušili ali prestavili, ampak cerkev postavili tik ob spomeniku. Tako predstavljata spomenik z. rdečo zvezdo in cerkev s križem nekakšno spravo med dvema, v tem stoletju nepomirljivima nasprotnikoma. Nato nas je pot vodila do brezen v Kočevskem rogu, kjer je bilo v začetku junija 1945 po ukazu komunističnih oblastnikov brez sojenja pobitih več kot 10.000 slovenskih in hrvaških domobrancev in drugih nasprotnikov komunizma. Udeleženci izleta smo bili globoko ganjeni. Se posebno ko nam je nekdo pripovedoval svoje spomine s podobnega morišča v Tehar-jah. Za zaključek smo se ustavili in okrepčali Se v Kostelu. v gostišču »Pri grofu«. Tam nas je pozdravil g Tone Krkovič. »legendarni« poveljnik slovenske vojske v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, ki po odstranitvi iz aktivne vojaške službe opravlja funkcijo generalnega tajnika stranke SDS. Pod vtisom vsega, kar smo videli in slišali v tej naši »uri zgodovine«, smo v nekoliko turobnem vzdušju zapuščali sicer čudovito gozdnato kočevsko pokrajino. V sebi pa smo nosili željo, da se v Sloveniji nikoli več ne ponovi komunistični ali katerikoli drug enoumni ideološki eksperiment. Največji porok za to jc boljše sodelovanje in usklajcncj-še nastopanje vseh treh »pomladnih strank« tako na lokalnem kot državnem nivoju. DAMJAN IIANČK 6 8. julija 1998 KULTURA Kamniški OBČAN V Žlahtni purgarji kamniški IS aj p remožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja Št. 4 Meščanska korporacija Izredno pomembno vlogo v kamniškem gospodarstvu je imela meščanska korporacija (v nadaljevanju MK). ustanova, ena redkih te vrste pn nas Zaradi lažjega razumevanja delovanja si poglejmo njene začetke Prebivalci Kamnika so bili vezani na preskrbo z drvmi tn lesom iz gozdov Kamniške Bistrice verjetno že iz časov, odkar je tu nastala mestna naselbina (najstarejša ohranjena listna omenja kamniške meščane 1.1229) Ker je mesto Kamnik pripadalo direktno deželnemu knezu, je verjetno tudi uprava nad deželnimi gozdovi v Kamniški Bistnci prešla na mestne organe, kar je utrjevalo misel, da so meščani lastniki gozdov tn ne le uživala. Vendar m ohranjene listine o predaji deželnih gozdov samemu mestu. V ohranjeni privilegijski knjigi mesta Kamnika iz 11528, ki jo je izdal Ferdinand I. so le potrditve prejšnjih tn njegovih mestnih privilegijev L 1793 so na predlog notranjeavstnjskega gubemija izvedli preiskavo o lastništvu dežel-noknežjega gozda v Bistnci in mesto je tedaj dobilo gozdove v popolno last. saj je ob koncu 18 stol vpisano v deželno desko kot lastnik. Upravo gozda m njegovo izkoriščanje je vodilo mesto po svojih organih Poleg javnih, splošnih konsn so imeli največ konsti od gozdov meščani, posestniki zemljišč, ki so tvorila mestni domini) deželnoknežjega mesta Kamnik. Razmerje se je spremenilo z upravno reorgamzaajo, ki je uvedla politične občine, ozemeljsko različne od prejšnjega dominija Nekdanje deželnoknežje mesto Kamnik |e po provizončnem občinskem zakonu iz 1.1849 sestavljalo skupaj z Zapncami in Perovem. pozneje še s Košišami novo upravno občino Občinski red za Kranjsko 1 1866 pa je dal podlago za upravo premoženja občin in podobčm Z gozdovi je se nekaj let upravljal občinski odbor, glavne konsti pa so še vedno imeli meščani, ki so tvorili prejšnji mestni domimj. Nova mestna občina si je seveda prizadevala pridobiti nekaj dohodkov tudi za kntje splošnih občinskih potreb. Med meščani, h so se imeli za edine upravičence je to sprožilo velik odpor Občinskemu odboru so odrekali pravico do upravljanja in razpolaganja z lesom, zahtevali ločitev njihovega skupnega premoženja od občinskega in uvedbo posebne uprave Ta nasprotja so sprožila dolgotrajne pravde med njimi. Na osnovi določb o gospodarjenju s premoženjem podobčin v dodatku 0. občinskega reda za Kranjsko 1 1866 se je oblikovala posebna uprava nad premoženjem kamniške MK. MK je namreč označevala skupnost meščanov -upravičencev do bistriških gozdov V soglasju z občinskim odborom (v njem so imeli prevlado upravičeni meščani], so sprejeli statut za upravo meščanskega premoženja, vodil pa jo je upravni odbor, ki so ga izvolili meščani. Po ločitvi premoženjske uprave je že pnšlo do pritožb meščanov, ki niso bili člani MK, prepričani pa so bili. da si MK neupravičeno prisvaja mestno premoženje. Vse to in še dodatni zapleti so sprožili pritožbe obeh strani na višje oblasti Okrajno glavarstvo v Kamniku je sporočilo načelno odločitev deželne vlade, da korpo-raajsko premoženje m občinsko ali kakega občinskega oddelka ah soseske Zato tudi odbor MK nima javnopravnega značaja, ampak je le organ zasebne družbe. Tako je bila zaključena prva faza spora o značaju lastništva. Vezi z mestno občino so bile pretrgane, zmagala |e konst posameznih premožnih upravičencev, kar se je pokazalo v novi organizacijski obliki premoženja. Kamniški meščani, lastniki korporaajskih hiš. pa so dosegli, da je bila ta pravica zaznamovana pn njihovih vložkih v zemljiški knjigi L1912 je bilo vprašanje kamniške MK sproženo v deželnem zboru. Deželna vlada je ponovno preučila in ugotovila, da ta vprašanja spadajo v področje agrarnih oblasti. L. 1913 je ministrska komisija za agrarne operacije na Dunaju cđočila, da sporna zemljišča niso lastnina mesta Kamnika, temveč so lastnina določenih kamniških posestnikov Po L svetovni vojni se vprašanje MK zopet pojavi, ko je bil za posest MK kot veleposestva uveden postopek po zakonu o agrarni reformi. Ponovno je pnšlo do sporov med občmo tn MK. Tudi tokrat občina m uspela, ker je bila 1.1922 MK že priznana kot agrarna skupnost. Odobren je bil začasen statut za upravo tn J uživanje skupnega premoženja. L 1930 ga je nadomestil dokončen statut Med ■j drugim je bilo potrjeno, da so zemljišča skupna last vsakokratnih posestnikov = po številkah označenih 194 kamniških hiš Uprava in gospodarstvo MK sta Načelniki meščanske korporaciji 1867 ■ 11171 Jurij Golenver 1874 1877 .lun.-/, Vlimiik 1877 - 1887 Maks Sam«- 1887 1890 hita Murnik 18'«) - 1893 Anion Frolidi 1893 UgiMl Terpinc bila pod nadzorstvom komisarja za agrarne operadje. Verjetno iz 1.1774 je ohranjen seznam do lesa upravičenih 194 meščanskih hiš, ki so bile po znesku zemljiškega goldinarja deljene v osem razredov in sicer od enega goldinarja v prvem razredu do petih krajcarjev v osmem razredu. Za vsakih pet krajcarjev davkov je imel upravičenec pravico do ene klaftre drv (kamniška klaffra je menla pet kubičnih metrov) Meščan, ki je imel več takih hiš, za katere ji plačeval zemljiški goldinar, je imel pravico do drv za vse hiše. Pravica do brezplačnega lesa je veljala le za drva in stavbni les. m pa obsegala lesa za obrt in trgovino. Poleg lesa pa so imeli upravičeni meščani od tega premoženja tudi denarne konsti Ko je MK prevzela upravo premoženja, je s prodajo lesa in drugih pravic (na primer zakup lovišč, najemnina za pašnike, najemnina za kopanje čistilnega praška) ustvarjala nove dohodke Razdeljevanje poslovnih dohodkov je postalo pomembno zlasti po prvi svetovni vojni, ko je bilo trgovsko izkoriščanje gozdov v Bistnci večje. Vse le koristi, ki so jih imeli upravičeni hišni lastniki, so se kazale tudi v vetji vrednosti njihovih hiš. 2. januarja 1870 je bil izdelan natančen popis lastnine in izdelan seznam meščanskih upravičencev. Poleg naslova in lastnika hiše je bil dodan še znesek zemljiškega goldinarja, na osnovi katerega je bil določen razred in količina pripadajočih drv. V zadnjem razpredelku je dodana še količina lesa, ki so ]o upravičenci dobili leta 1860, ko je bila uprava premoženja pod občinskim odborom Poleg gozda v dolini Bistnce z vključeno lovsko pravico so premoženje MK sestavljale gozdne parcele v Zamazici, Mestnem lesu, Tovsti gon in Krvavem grabnu, proston Na produ in v okolici Kamnika, kjer so stali kozolci, ule tn prostor za živinski sejem, 80 zelnikov na Žalah, tn hiše v mestu in parcela na Klancu, skladišče za gasilsko orodje in sejemske stojnice ter drugo prernrao premoženje 'Skupno je bilo tedaj upravičenih 197 hiš, od lega 85 v Mestu, 55 na Sutni, 32 v Fužinah in na Grabnu, 16 v Novem trgu in 9 Pred mostom Tu so pripisane tudi tn hiše. ki so bile last c. kr Cerarja in kasneje podrte Od tod tudi razlika tako v vsoti kot v številu hiš 197 (edino v seznamu leta 1870) Od konca 18 stoletja pa do leta 1930, ko je bil potrjen statut, je imelo korporacijsko pravico 194 kamniških hiš 17. decembra 1887 je upravni odbor izdelal, po odločitvi deželne vlade, da je MK organ zasebne družbe in delno tudi zaradi notranjih nasprotij, "Načrt pravilom za korporacijsko premoženje mesta" (dokončen statut je bil sprejet in potrjen šele leta 1930) Po členih so zapisali posamezne določbe o hišnih ■ drugih upravičencih, popisali premoženje, pravice in dolžnosti upravičencev, delitev dohodkov premoženja, opisali organe vodenja m upravljanja. Vsak novi lastnik korporacijske tuše (dobljene z nakupom ali na kakšen drug način) je moral plačati 50 goldinarjev pristopnine. Otroci, h so korporacijsko hišo podedovali po starših pa le pet goldinarjev. Poleg tega so poskrbeli tudi za obubožane člane korporacije, ki so jih oskrbovali iz takoimenovanega špi-talskega zaklada m z določeno količino drv. te pravice pa je imela še njihova prva generacija otrok Glavni organi MK so bili občni zbor, gospodarski odbor in pomnoženi odbor. Na občnem zboru so lahko sodelovali m glasovali le moški člani, ženske so sicer volilno pravico imele, niso pa smele osebno glasovati. Glasovale so le po moških pooblaščencih Vsak član je imel pn volitvah v odbor MK le en glas, ne glede na število hiš, ki jih je imel v lasti. Na občnem zboru so na tn leta volili gospodarski in pomnoženi odbor. V gospodarskih odbonh MK so prav tako imeli odločilno vlogo najpre-možnejši mneščam. Že voljeni načelniki so bili vsi, razen doktorja Maksa Samca, zelo premožni. Tudi ostali odborniki so spadali v obravnavani sloj. Večletni odborniki in namestniki so bili na primer Junj Golenver. Jožef Polak, Alojz Pelerlin, Janez Mumik. Janez Debevc. Mihael Šinkovec. Jernej Grašek. Janez Kecel, Josip Močnik, Anton Frolich. Avgust Terpinc in še nekaten drugi. Prevlada najpremožnejših je bila tudi na gospodarskem področju, kjer so si z ugodno pozicijo prej v občinskem odboru m nato v gospodarskem odboru MK ustvarjali dobre pogoje za uspešno gospodarjenje in predvsem za pndobivanje ugodnosti, ki jim jih je dajalo korporaajsko premoženje. Zora Tnrkar Poletni delovni čas Matične knjižnice Kamnik do 1. septembra: matična knjižnica kamni k ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota od /.?. do 19. ure od 13. do 19. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure ZAPRTO III (je lil itw s 1 Matična knjižnica Kamnik Gremo na potovanje! Tokrat nadaljujemo potovanje, ki UHO ga zaceli v prejšnji \ievtlki Občana. Izbor romanov je spet oseben, nanaša pa se le na dela, ki so prevedena v slovenščino. Obiskali bomo eksotični azijski deiell Torej knjižno transverzalo no afriški in avstralski avanturi premikamo v Azijo, vendar nam del te celine ostaja Še ZO priliodnjič. Indija Indijska podcelina Se danes ni nehala buriti domišljij raznih iskalcev: predvsem je njena religiozna in duhovna tradicija tista, ki vleče zahodnjake, naveličane zahodne materialistične miselnosti. Zato je prav, da se najprej ustavimo ob indijsk eni pisatelju (iurudevu Rahl-dranathu Tagoreju (1X61-1941), mistiku, mislecu, modrecu, predvsem pa pesniku in pisatelju, glavnemu predstavniku sodobne indijske književnosti in Nobelovemu nagrajencu. Rodil se je v Kalkuti kot najmlajši od Štirinajstih otrok, njegov oče je bil učitelj. Zelo se je zanimal za indijsko stvarnost, bil je vpleten v religiozno renesanso Indije in podpiral nacionalno indijsko gibanje. Upravljal je namreč svoja posestva, na katerih se je srečeval s hudo revščino med kmečkimi ljudmi. Zalo je ustanovil svojo Solo zanje in v njej tudi poučeval. Zbirka Darovanjke mu je prinesla prestižno Nobelovo nagrado. Poteg ttSOĆ pesmi, dvajset dram je napisal tudi veliko novel, nekaj romanov, člankov, ukvarjal se je s slikarstvom in glasim, predaval po celem svetu... Tagorejeva dela so klasična, lirična, motivno bogata. Pri nas je bil večkrat ponatisnjen roman Dom In svet (prvič CZ, 1970, zbirka Slo romanov). Prikazuje bengalsko narodnostno gibanje svadeSi in sicer skozi zgodbo zakoncev Bimale in Nikhila ter njunega prijatelja Sandipa, kije politično zelo angažiran. Himala mu v političnem prepričanju poslane blizu, ta blizina pa dobi tudi erotični značaj. Zato je močan tudi motiv ljubezni, kasneje krivde in očiščenja. Predvsem pa je roman moeno sugesliven zaradi nam tujega Življenja in visokih ■ ■lii-nih načel, po katerih kljub zdrsom delujejo junaki romana. Veliko literarnim delom o Indiji daje umi an pečal ludi britanska kolonizacija ter nasprotju med indijsko in britansko kolonizatorska družbo, lidvvln Morgan Forster (IHTI-1971». znan angleški pisatelj, je v romanu Potovanje v Indijo «"/.. I9XX) tenkočutno predstavil nasprotja med Angleži in Indijci. V mestu Candni-pore. ki ga reka »Gunges bolj obroblja kakor obliva«, prijateljujeta Anglež Cyrii, ravnatelj kolidža, in mlad muslimanski zdravnik Aziz. Drugi Angleži v mestu imajo predsodke do Indijcev. Majhno Cvniovo družim Aziz odpelje na izlet v znamenite Marabske votline v bližini mesta. Ena od mladih Angležinj, Adela, vzgojena v vik lonjanskem duhu, podoživi v votlini svoj slrali pred neznanim, zlasti pred senzualnostjo, zaradi stenskega okrasja, ki ponazarja tudi seksualne motive. Zato dobi občutek, da jo je hotel Aziz zlorabiti. Zaradi lega pride do razkola med prijuie-Ijema, ki tega nikdar nista mogla prevez fn sla se vedla drug do drugega k kot Anglež in Indijec. Seveda so v romanu nanizani tudi drugi motivi, veliko je srečanj z indijsko tradicijo, marsikaj pa je moč razumeti tudi na simbolni ravni. O Indiji je pisal tudi Rudvard Kl-pllng - vsi dobro poznamo Knjigo o džungli in volčjega dečka Mavglija. Ki-plmg se je rodil v Indiji in lam po travmatičnem Šolanju v Angliji začel z us-peSno novinarsko in pisateljsko kariero, berljive so njegove Novele (l"/., 1984), čeprav mu mnogi očitajo imperialistično miselnost. Kes lahko v njegovih novelah iz te zbirke spoznavamo Indijo kot omikan svet sahihov (gospodov) in zaostali svet domačinov. l'o k rivlc.i spregledan je med naSimi bralci roman Vročina in prah (Prešernova druzha. 1991) avtorice Ruth Pra-wer Jhvabala, ki seje leta /927 rodila na Poljskem nemSkim staršem. Vred vojno so se preselili v Anglijo, leta 1951 pa seje poročila z indijskim arhitektom in K preselila v Indijo. Komun \e iz.sel lem 197 J m pnjei prestižno Bookeije- vo nagrado. Roman Vročina in prah temelji na dveh zgodbah: o Oliviji, ki zagreši nezaslišan Skandal in zapusti svo-h".u zaradi indijsk'')!" princa. S tem se izloči iz angleške družbe, v kateri hi morale ludi žene uradnikov braniti barve britanskega imperializma. Do komu življenja se je Ink o obsodila na Življenje v osami. Pol stoletja pozneje pride po njenih stopinjah v to deželo njena vnukinja, ki Zeli odkriti, zakaj je Olivijino ime v družini pravi talni. To je druga zgodba, ki ima s prvo vzporednice, namreč ludi ona se zaplete v razmerje z Indijcem, ko spozna, da je noseča, se odpravi v himalajsko predgorje, v bližino babičinega domovanja, kjer pričakuje rojstvo svojega otroka in si vzame čas za srečanje s samo seboj. V tej knjigi predstavljen indijsk i vsakdanjik je nam časovno bližji, zato pa tudi toliko bolj zanimiv: še vedno se srečujemo s prepadom med zahodnjaško in vzhodnjaško miselnostjo, z mnoZicii nenavadnih indijsk ih motivov, razpetih med tradicijo in sodobnim načinom življenja. Prava literarna poslastica je obsežen roman v dveh delih Otroci polnoči (CZ, /997, zbirka XX. stoletje)pisatelja Sal-mana Rushdieja Njegovo ime je zelo znano ne samo zaradi itnenilnili pisateljskih dosežkov, pač pa zaradi fatv/e, k i jo je nad njim izrekel Homeini po izidu knjige Satanski stihi. Zaradi le smrtne obsodbe živi skorajda v ilegali, ker ne manjka Jundametalistov, pripravljenih ubijali zaradi domnevnega bogokletstva. Rushdie pa je v svojih delih kritičen le do etničnih in verskih nestrpnosti. Roman Otroci polnoči je prvoosebna pripoved Solema Sinaja, ki seje rodil toeno opolnoči leta 1947, ob razglasitvi indijske samostojnosti. Pripoved poleg osebne perspek live podaja ohseZno družinsko sago od deda dr. Adama Aziza, ki izhaja (kot pisateljeva dmžina) iz KaSmina, do njegovih starSev, pa tudi politične in zgodovinske dogodke. Roman je pisan v maniri tradicionalnega pripovedništva indijske podceline in hkrati postmoder-nizma z vplivi magičnega realizma. Ta roman (kol lahko preberemo v spremni besedi) je (iuanlillll Nnvspaper uvrstil na lislo IDI) najboljših romanov v 20. stoletju. Dober, berljiv in lep je! Tibet Tibetansko ljudstvo na strehi sveta že od leta 1950 Živi pod kitajsko okupan/n. 0 teh dogodkih govori roman Ti-betska roža avtorja l.ionelu Davidso- na (Obzorja, \96SJ, torej o kitajskem pohodu na tibetansko ozemlje. Glavni junak je angleSk i gimnazijski profesor, ki ga v lihem zajame vrtinec tragičnih dogodkov, skozi kolere spoznava libe-tance in njihovo življenje, doživi pa tudi ljubezensko zgodbo. Za Tlbetance Je nn nek način veliko sloril ludi Hnul 1'iii. čeprav iz hollywoodsklh razlogov. Igral je namreč v filmu Sedem let v Tibetu, ki je nasitil po istoimenskem romanu Avstrijca lleinrichn llurerrja in po njegovih resničnih življenjskih izkuš- njah, llarerr je bil vijuinski alpinist -njega in njegovo odpravo zajame začetek vojne in potem vojno ujetništvo, iz kuterega pa s prijateljem zbežita preko Himalaje m se nazadnje znajdeta I lliusi. bila sta redka tujca, ki sla obiskala in kasneje celo živela v tem skrivnostnem mestu. Zanimivo in lepo je sle diti, kako se je egocentrični, macislic-III, vase zaverovani in delno naeislieno usmerjeni zahodnjak topil in preoblikoval skozi prijateljstvo z Dalaj lamo, ki je bil takrat majhen osamljen deček, Spomine na lo prijateljstvo obuja tudi Dalaj lama, kar lahko preberemo v knjigi Svoboda v Izgnanstvu: avtobi-ograjija tibetanskega Dalaj lame (Iskanja, 1995). Predvsem i>a v tej avtobt-ogrujiji dobimo vpogled v tibetanski la-maizem in kitajsko okupacijo, ki uničuje domačo tradicijo in zaklade znanja in modrosti - lamaistične samostane, da seveda o genocidni politik i ne govorimo. Ker smo že ravno v tem koncu sveta in ker med zanimivimi knjigami navajamo tudi dobre: ne gre brez Čarovnikovega vajenca izpod peresa Evalda Risarja. To je ena redkih s/o-venskih knjig,, ki je med bralci doživela toliko odziva, da je bila Ze večkrat ponatisnjena. Prvič Je izšla v Pomurski založbi 19X6. leta. Ta uspešnica govori o Egonu (s poudarjenim egom, seveda), ki se odpravi v Himalajo iskal git-ruja in modrost, ga najde in potem pri njem preživlja različne faze »vajeniStva*. Knjiga je polna mistike, vzhodnjaške miselnosti, modrosti, soočanja z zahodnjaškim riieionalislienim pogledom nn svet in življenje, polna iskanja in iska-leljslia... I st bralce nas seveda vznemirja banalno neliterarno vprašanje: ali si je to i'lisar kar lepo izmislil ali pa je kaj od tega tudi sam doživel, ali je sedel v Jaipurju in tam pisal ali pa je res hodil po skrivnostnih himalajskih poteh... Na koncu SeAlma Karlin, znana tvetovna popotnica, < eljunka, avtorica većih del v nemškem jeziku in v zadnjem času odkrivana ludi pri nas. Leta 1969 le!) je v slovenščini izšel prevod njene pred vojno objavljene knjige Samotno potovanja, tej pa so po sk oraj Celrl slo-letja sledili drugi prevodi, med njimi Modri mesec (MK, 1997). V obliki dnevnika je popisanu pot Rine khiusner od Hongkonga do tibetanskega višavju. I u v samostanu Modrega meseca najde pot do sami sebe. »Pozabljam, zakaj sem odšel na pol...« pravi Tagore v eni od svojih Darovanji, (zbirka Nobelovci, CZ, 197.i). PravO potovanje m nikdar končano. Je pa drugiu no za liste, ki med vso svojo odvečno prtljago skozi življenje nosijo tudi knjige. llRI.Di PODRRE/.NIK VUKMIR ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, Word for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... • USPOSABUANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278. Kamniški OBČAN LJUDJE IN DOGODKI 8. julija 1W8 7 DUHOVNIK ZA NOVO TISOČLETJE Na praznik apostolov Petra in Pavla je Boris Žerovnik iz Kamnika v ljubljanski stolnici prejel m as nisku posvećenje. Po 59 letih ima župnija Kamnik spet novomasnika. Takoj po posvetitvi je imel intervju. G. novomašnik, iskrene čestitke! Menim, da nc bo odveč, če se bralcem Kamniškega občana sami predstavite. Kamničan sem kakih Šestnajst let. Pred tem sem živci v Mengšu. Končal sem srednjo kemijsko Solo. odSel na služenje vojaškega roka na Kosovo, potem pa so sc začela leta poklicnega iskanja. Prav vsega ne bom opisal, morda je dovolj, čc povem, tla sem Študiral ekonomijo in kemijo in kasneje končal lektorat i/, orientalistikc. Služboval sem na Viru pri Domžalah pa v Kliničnem centru v Ljubljani, v tekstilni tovarni Julon, Iskri in na koncu v Slovenski Karilas. Res, zelo pisana in zanimiva življenjska pot. Kdaj pa je potem prišlo do odločitve za duhovniški poklic? Najrazličnejši dejavniki so vsak po svoje pripomogli k temu, da sem bil do svojega 28. leta neveren. Kot otrok sem bil sicer deležen verske vzgoje in prejel zakramente uvajanja, kasneje pa je bil neposredni stik s Cerkvijo pretrgan. To jc bil čas. ko jc proti verska družbena klima ustvarjala »naučeni odpor do Cerkve.« Leta 1987 pa jc Bog na nenavaden način posegel v moje življenje. Septembra meseca sem imel zelo žive sanje o tem, kako sem doživel hudo prometno nesrečo. Mesce dni kasneje sc je prometna nesreča, v do pičice enakih okoliščinah, v resnici zgodila. Začel sem iskati povezavo med obema dogodkoma. V parapsihološki literaturi sem na-Sel opis treh podobnih dogodkov, ki pa so se za udeležence končali tragično. Zaključil sem, da mi jc bilo življenje na nerazumljiv način podarjeno. Januarja 1988 sem med svojim bivanjem v Piranu stopil tudi v tamkajšnjo cerkev. Prijalo mi jc, da sem bil sani in da sem lahko ogledoval podobe križevega pota. Odločil sem sc. da si bom podobe ogledal brez vnaprejšnjih predsodkov. Pri 12. S kamniškim Malim gradom je povezanu pripovedka, ki pravi, tla seje nekoč primerilo, da so kar trije bratje boleli imeli novo maso na isli dan. Meščani so hoteli ustreči njihovim željam, zalo so se odločili zgraditi cerkev v treh nadstropjih. Za denarno pomoč so prosili tudi grofico Veroniko, kije stanovala v gradu poleg cerkve. Njeno skopo srce ni imelo posluha za prošnje meščanov. Se već. OJ grajskih vrat jih jc nagnula s psovko, da se raje pri priči spremeni v kačo, kakor da bi dala en sam vinar za njihovo prazno početje. Pri tisti prici seje spremenila v pošast - pol leno tn pol kačo. Med groznim bobnenjem se je zavlekla v zemeljsko razpoko, njen grad pa je uničila strela. NovomaSnlki pa so kljub gmfičimvnt nasprotovanju brali nove mate vsak v svoji kapeli. NovomaSntk BORIS ŽEROVNIK postaji (Kristusa pribije jo na križ) jc skozi moje srce in misli vzvalovalo spoznanje: Moje življenje je tvoje življenje in tvoje življenje je moje življenje... To me jc presu-nilo in ko sem v tistem zimskem dnevu zapuSčal piransko cerkev, sem sam pri sebi sklenil, da moram to zapisati na list papirja Toda tega nisem storil. Pa saj tudi ni bilo potrebno. Ta sled je ostala v srcu. Božja milost sc meje dotaknila V osebnem spreobrnjenju ste šli po poti, ki nekoliko spominja na apostola Pavla? Morda res. Toda pot do dokončne potrditve vere v srcu je bila Sc dolga in vijugava. Smisel in resnico sem iskal v različnih sektah, ki pa me niso zadovoljile. Nekaj povsem drugega pa je bilo srečanje s člani tezejskega gibanja. Opazoval sem jih, ko so molili in peli v cerkvi Marijinega oz.ii.incnjn v Ljubljani. Namreč, osebno sem se bal. da bi v Cerkvi kot skupnosti izgubil svojo osebnost in identiteto. Prav mlada ( cr-kcv. ki jc v negotovih časili 90. let pela in molila, mi je dokazovala nasprotno. Po osebnih duhovnih vajah v Mariboru, ki jih jc vodil p. Marko Mohorič (kasneje jc v nepojasnjenih okoliščinah izginil na skavtskem taboru v Italiji in njegovo truplo so našli Sele čez leto) je Božji Duh odpihnil oblake, ki so zastirali moje življenje. In potem ste se odločili za študij teologije in stopili v ljubljansko bogoslovno semenišče! Vesel sem, da sem Studij opravil s prvo generacijo Studentov, v kateri pa jc bilo več laikov kot kandidatov za Zadnjo novo maSo pred Borisom Zerovnlkom je Imel daljnega leta 1939 Oskar Heybal - pater Pavlin. Njegov oče je Ml orga-itist in s sestro Valerijo sta podedovala nadarjenost za glasbo. Med vojno je končal Studij glasbe. Leta 1945 je služboval v Kamniku, potem pa je odšel za učitelja glasbe na gimnazijo v Črnomelj. Služboval Je Se pri sv. Trojici v Slovenskih goricah, v Mariboru, Kromherku In Ml gvardijan na Brezjah. Umrl je 26. //. /98J za posledicami možganske kapi na Brezjah. Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a Telefon: 817-210, 817-51(1 817-538, 817-494 vabi k vpisu v smer prodajalec ali prekvalifikacijo iz drugih programov IV. stopnje. Vpis JC možen do 20. avgusta 1998, vsak delovni dan med 8. in 12. uro. duhovniški ali redovniški poklic. Skupno druženje jc tista pozitivna izkušnja, ki mi bo Čas študija ohranila v prijetnem spominu. Glede vsebinskega dela studija bi morda rekel besede, ki pa niso moje: »Kdor si množi znanje, si množi bolečino!« Jaz pa bi dostavil: Kjer jc bolečina, je tudi milost, ki pomaga Drugače pa so bili delavnik, leden in leto naravnam lako. da smo imeli dovolj časa za molitev, premišljevanje in obhajanje liturgije, za učenje, počitek, sprehod, kulturno udejstvovanjc. branje, Sport in rekreacijo. Kateri šport Vas najbolj privlači? Ko sem bil Sc v Mengšu, sem rad igral košarko, Nekaj posebnega so bili zame košarkarski maratoni. Košarko sem igral tudi za klub v Domžalah. Rad smučam, ukvarjal pa sem se tudi s tekom (maraton). Trenutno so oči mnogih športnih navdušencev obrnjene na svetovno prvenstvo v nogo- Med novontasniki kaminske župnije je bil tudi msgr, dr. Vilko fajdigu. ena najznačilnejših duhovniških osebnosti na Slovenskem. Novo maSo je imel leta 1926. Podiplomski Studij je opravil na znamenitem Institut C ulliolicjue v Parizu, leta 1943Je prevzel stolico za primerjalno bogoslovje in misijohigijo na teološki fakulteti v Ljubljani. V ljubljanski nadškof iji je opravljal najodgovornejše naloge: bilje Škofijski cenzor, večkrat arhidi-akon, sodnik cerkvenega sodišča, stolni kanonik. Bilje vice-postulator pri Baragovem be-atifikacijskem postopku. Umri je leta I9H4. metu. Ali lahko napoveste, katera ekipa bo svetovni prvak? Napovedovanje jc nehvaležno delo. Glede na trenutni razplet do-■ godkov vidim I v finalu svetovnega prvenstva Brazilijo in Nemčijo. Dopuščam pa tudi kakšno presenečenje. Ali veliko berete? Berem rad. Od pesnikov občudujem I rance ta Balantiča med pisatelji pa Leva Tolstoja Med študijem teologije so me navdušili tudi nekateri pisci duhovne literature npr. Tomas Špidik. Z veseljem prebiram življenjepise svetnikov - npr. Janeza od Križa, Bernarda. Ixopolda Mandica. Gospod nadškof vam je po posvetitvi izročil dekret. Če ni skrivnost, ali nam lahko zaupate, kje bo vaše prvo službeno mesto? To ni več skrivnost. Mojc prvo službeno mesto bo na Vrhniki. Kot diakon sem pomagal in sc uvajal v pastoralno delo na Brezovici pri I jubljani. Zdaj pa sc selim Ic nekaj kilometrov bolj proti Primorski. G. novotnašnik. v imenu Kamniškega občana vam želim veliko uspeha na novi Življenjski poti. Pogovarjal se je: DANIJEL BK/i h Trenutek resnice ali Kamnik v očeh slikarja Mira Novaka V petek, 29. maja. je bilo v kamniški kavami Veronika odprtje razstave oljnih slik slikarja - samorastnika Mira Novaka. To je po nekajletnem premoru in stvaritvi novega slikarskega opusa Ze druga predstavitev slikarja Novaka v kamniški kavami. Razstava, kije tudi prodajna, bo na ogled do konca mesecu juniju. Umetnost moramo ljubili, če jo želimo uživati. Moramo jo spoznati, če jo hočemo razumeti. Delo slikarja ni le za umetnika in za njegov atelje, svojo polnost doseže razstavljeno v prostoru in času, ki ga živimo. Zato vsem ljubiteljem in naključnim obiskovalcem kavarne slikar tokrat predstavlja likovni opus, kombinacijo del iz zgodnejšega obdobja ter platen, naslikanih v zadnjih mesecih. Motivno še vedno prevladujejo podobe iz žive narave, čeprav slikar včasih navdih in inspiracijo poiSče tudi v domačem ateljeju... in takrat se izpod njegovih čopičev rodi akt ali bolj poredko... tihožitje. V zadnjem času seje Miro Novak pogumno poizkusil tudi v slikanju aktov, toda kot slikar se je v svoji likovnosti predal naravi in arhitekturi v njej. Njegovo slikarstvo se napaja iz doživetij narave, njegovo delo je emotivno, lirično. Predvsem s trdim delom v zadnjem obdobju in ob pomoči mentorjev uli likov- nih učiteljev Alojza Berleca, DuSana Lipovca. DuSana Sterlela in Bogdana Potnika je Novak dosegel sebi razpoznuven slog slikanja, ki ga že umeSča med vidnejše kamniške krajinske slikarje. Realistično doživete in naslikane podobi' naSega mesta nas popeljejo po ozkih starodavnih ulicah, nas zaustavijo na kamniških trgih, na koncu poti pa se zagledamo v reko Bistrico ali pa v čudni nemoči obstanemo pred visokimi skalnimi vršaci, zavedajoč se, da pol naprej je, a nam je včasih nedosegljiva. SamoraslniSka pol likovnika Novaka pa je odprla in gre v pozitivno smer. saj avtor poseduje talent in plemenita hotenja, ki so predpogoj za likovno ustvarjanje. Zato je glede na to. da je Miro Novak eden izmed Številnih lulentiranlh sli-kaijev v mestu pod Kamniškimi planinami, ki svoj razvoj gradi na vzorih, ki mu jih ponuja domača sredina, prav, da mu damo na slikarski poti spodbudo in priznanje za dosedanje likovno delo. Nov draguljcek je bil položen v kamniško amatersko kulturno zakladnico, ki je lahko v ponos vsem nam. meščanom Kamniku pa naj M irya zavidamo ali m: Odprtje razstave je bilo ob krajšem kulturnem programu v prijetnem okolju, v družbi slikarja in njegovih prijateljev. Ob glasbi (le tokrat) dua Arche se je Matii RomSak s krajšim povzetkom sprehodil po slikarjev! umetniški poti. M. ROMSAi Kamnik v srednjem veku Dne 6. 6. 1998 se je Kamnik prelevil v srednjeveško mesto. Na Trgu svobode jc bila organizirana srednjeveška tržnica. Vsepovsod so bile stojnice, kjer ste si lahko kaj ogledali ali kaj kupili (npr. lectar. nečkar. pisar, rezbar, medičar...) Zupan mesta Kamnik g. Tone Smolnikar je odprl tržnico, začelo se je odvijati veliko številnih nastopov, med njimi bruhalec. gobavec (berač), dvorni norček na čudežnem konjičku idr. Bojevali so se tudi vitezi. Med vsemi nastopajočimi je imel vlogo tudi pevski zbor z OS Frana Albrehta pod vodstvom g Marinke Aparnik. Sodelovali smo z smo sc čudovito počutili, pa še bosi smo skakali. Bilo pa je zelo vroče. Spela. Vesna. Tanja. Maja. Pc tra. Mateja. Jana in Admira p. smo nastopale s srednjeveško ig rico »Zmajevi prijatelji«, na katero nas je ves mesec pripravljala g. Maja z zavoda Moj Aron / Majo smo najprej pobarvali ter oblekli lutke v galeriji Mihe Ma-lesa. Vsakič ko smo se dobile V galeriji smo delale po dve uri Vse lutke so bile čudovito izde lane. Nato smo začele skupaj z Majo pripravljati nekaj srednjeveških plesov, ki smo jih zaplesale. Maja nam je dodelila tudi Mladinski pevski zbor OS Frana Albrehta kot »grajski slavCki* v Izvirnih srednjeveških oblačilih. zavodom MOJ ARON Rovte. ki jc imel tudi večino srednjeveške tržnice in sobotni program. Pevci smo predstavljali »grajske slave -ke« in smo prepevali, se igrali srednjeveške igrice (metanje pod-kvic. hoja na h\ l' OŠ Franca Albrehta. 6. č 54 8 8. julija 1998 POGLEDI Kamniški OBČAN Za kulturo jezika Anonimka Poletna anketa KAKO DOBRO LENARITI? Kje so že tisti lepi časi. ko je predvolilni čas potekal brez pretresov in problemov? Kandidati in izvoljeni predstavniki ljudstva so bili znani hkrati: ko so bili javno razglašeni. Volitve so bile nepotrebna formalnost. Bile so zaradi lepšega in prazničnega: da so se lahko sestali volilni odbori, obesili zastave, privili zvočnike na največjo glasnost, da so posamezne vasi tekmovale v hitrosti in zgodnosti izpolnjevanja državljanske dolžnosti. Pri tem so imele posebno vlogo prve jutranje maše. saj so prav ti jutranjiki prvi volili. Vsega tega j ni več. /daj so volitve pravi boj. na katerega se kandidati pripravljajo s celim štabom ljudi, zapravijo veliko preveč denarja in obljubljajo zlasti nemogoče oziroma to. kar bodo kasneje popolnoma pozabili. Spomnite se lepih pesmi o 100.000 novih delovnih mestih, krvavškem biseru ipd. V predvolilnem času so posebej priljubljene anonimke. anonimna pisma, anonimni telefonski klici ipd. Anonimna pisma se pišejo tudi v času. ko Ta roža je zate... Ko se človek zave, da je izgubil denarnico z vsemi dokumenti in tudi nekaj denarja in začne iskati najbližje poti do novih dokumentov, posije sonce sreče. Pošten najditelj te pokliče in ti pove, kje je našel tvojo lastnino. V tej naSi slovenski deželi Se vedno živijo pokončni, dobri in pošteni ljudje. Tak človek je najditelj moje denarnice - gospod Tomaž Zavbi iz Zg. Tuninja 32. Se enkrat hvala za VaSo pošte-nost. Želim Vam dobrega zdravja, da boste z dobrimi dejanji zgled tudi mladim rodovom. Janez Podbevsek Osevek 12 ...zate pa osat EN velik osat pa še za prikolico plevela naj si odpelje na »svoje dvo- rišče« pristojni za košnjo in vzdrževanje otoka sredi podgorskega rondoja!!! ni volitev, vendar manj pogosto - enako je s telefonskimi klici. Delo je leta 1996 zapisalo: •Anonomke so postale del političnega obračunavanja.« Anonimke računajo na človeško neumnost in hudobijo. Vplivajo na mnenje tistih, ki premalo premislijo Navadno je njihova vsebina taka, da koga blatijo, mu pripisujejo nečedna dejanja, lastnosti. Sc več: Tone Partljič jc o njih leta 1994 v Delu zapisal: »Toda Slovenci s karakterjem se postavijo na stran klevetalca, ne klevetanega.« V kamniški občini pa jc pred predzadnjimi volitvami krožila anonimka o krivcu za polom kamniške telefonije, o velikih goljufijah v zvezi z njo. Vsebina jc bila očitna laž. Znani neznani avtor besedila pa je po volitvah »pozabil« poslati obvestilo, da je s telefonijo vse v redu. Z jezikovnega stališča je »anonimka« nastala s poenobesede-njem besednih zvez anonimno pismo, anonimni telefonski klic. Po gradivu za slovar knjižnega jezika, ki ga zbira, ureja in hrani Inštitut za slovcaski jezik Irana Ramovša v Ljubljani, se je pojavila v 70. letih. Sam pojav anonimnega pisanja pa je gotovo zelo star. Najgrši bajti v velikem stanu Primer povsem neprimerne akrhitekture na Veliki planini, v pastirskem naselju. Ta lesena skropucala so zrastla namesto avtohtonih, v svetu edinstvenih ve-likoplaninskih stanov. Niso ne balkanskega tipa ne alpskega, ampak so navadne barake. Kje je bil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa inšpektorji itd., da o neustrezni državni in občinski politiki varovanja nekaterih naših edinstvenosti v svetu sploh ne govorimo. Će sta že Mala in Gojška planina, vsaj kar zadeva ohranitev arhitekturne de-diščne. že povsem odpisani, naj bi vsaj na Veliki planini - in to ob ustrezni finančni pomoči družbe Pridevnik anonimen je grškega izvora: an- pomeni ne- ali brez-, 6nymu je ime (Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar). Po leksikonu Cankarjeve založbe je anonimen neimenovan, brezimen, nepodpisan. Zanimivo je, da se napr. zveza anonimni avtor uporablja tudi v pomenu neznani Pri čemer gre za imena avtorjev bodisi pesmi, arhitekture, izdelkov, ki zaradi odmaknjenosti njihovega časa in manjkanja pisanih virov niso več znana. V sodobnem času nc gre za brezimne, pa tudi nc neznane av- i torje. ampak za nepodpisane oziroma neimenovane. Imajo pa imena, navadno so ta tudi zlahka razberljiva iz vsebine besedila - avtorstvo pa je težko dokazati. Pri kulturnem sporazumeva nju naj bi bilo zmeraj jasno, kdo piše. telefonira. Tako sporočilo ima svojo sporočilno vrednost. Za anonimkami se razen nepoštenosti skriva nemoč kandidatov, da bi sc v javnosti predstavili z dobrimi idejami, delavnostjo, primernostjo za določeno funkcijo. Z jabolki in hruškami bodo morda jeseni dozorele tudi neužitne anonimke. Vrzite jih v koš. MARJETA HUMAR (občine, države) - ohranili vsaj zunanje tisočletno izročilo naših prednikov - tudi Slovencev. Zato bi morala tako občina kot tudi država stimulirati tiste, ki bi to ohranjali, destimulirati pil tiste, ki uničujejo oziroma spreminjajo eno od korenin slovenske samobitnosti BOJČ Šopek bodečih osatov podarjam avtošolam, ki s svojim ogla-ševanem (plakatiranjem) presegajo vse meje bontona. Ne oziraje se na datume in pomembnost obvestil, ki so že na oglasnih deskah, prelepijo vse povprek. Upam, da vsaj pri poučevanju in vzgoji voznikov taka agresivnost ni navzoča. Zgornja kritika velja Ic za av-tošole, ki to počno!!! Helena No, enim to tako alt tako dobro uspeva. Zelo fino je, te se tega zavedajo. Drugače je, Ce navkljub lenobi mislijo, da so nepogrešljivi in garaški ljudje. Ampak mi imamo tokrat namesto te nemarne pregrehe v mislih nekaj drugega: lenobnost, pottmiske aktivnosti, sprostitev, ko vse vsakdanje aktivnosti malce odrinemo na rob. Tudi tako st lahko damo duSka. Kot pri vsaki stvari je tudi prej tako, da je za kvalitetno lenarjenje več receptov. Ml smo jih nekaj Izvedeli v tej anketi Janez Repanšek, Kamnik Variant je veliko. Moja pa jc takšna, da lenarjenja ni. ampak da se celoletne obveznosti spremenijo v bolj rekreativne in pa take, ki jih med letom ni bilo mogoče realizirati ob vsem delu. Več bomo v krogu družine. Pravega lenarjenja pa ne bo, saj si človek odpočije tudi, če spremeni samo vsakdanji ritem in obveznosti. I Daša Kober, 12 let Recept za dobro lenarjenje. Potrebujemo: televizijo, wal-knian, udoben kavč, mehko posteljo itd. Pa začnimo. Zjutraj spi do desetih, potem pa se še malo valjaj v postelji. Će jc zunaj lepo vreme, si postavi ležalnik, vzemi vvalkman in pij Pepsi (Coca-colo, Fanto). V glavnem uživaj. Zunaj postane preveč vroče, zato se odvleci v hišo in vzemi nekaj za pod zob. Nato se zlekni na kavč, prižgi televizijo in glej kakšen film ali nanizanko, če pa na televiziji ni nič pametnega, kar brez. veze menjaj programe. Vsaj pospravljati ne bo treba. Televizije imaš že čez glavo, zato se vrzi na posteljo in klepetaj s svojo prijateljico. Ojoj, mami gre in pospraviti bo treba sobo. Reci ji, da se zelo slabo počutiš in da bi ti prijal dolg počitek (brez. pospravljanja). Vso srečo pri lenarjenju! Anton Hočevar, Hrusevka v Tuhinju Sprašujete me, kje in kako bom na dopustu? Kaj pa je to? Poležavanje na vroči plaži? Hvala, tO ni zame - zame je namreč to mučenje, plavam pa tudi z glavo navzdol, je to hoja po planinah? Sem kar zadovoljen, če sc temu lahko izognem, ker imam hoje po naravi in bregovih ter gozdovih že kot kmet dovolj. Zame so v redu kakšni izleti, ki jih organiziramo v stranki, mogoče kakšno namakanje nog v Snoviku, predvsem pa lepa knjiga ali dober časopis v udobnem kavču. To je moj dopust. Taksnega si želim in takšnega bom tudi imel. Katarina Uršič, Godič Počitnice so koristen čas, saj se je potrebno dobro odpoCiti po naporni Soli, vendar so prekratke. Najboljše pa je lenarjenje. Nobenih obveznosti nimaš, nikamor se ti ne mudi in ne počneš nič koristnega. Prejšnje zgodnje vstajanje sedaj zamenja dolgo spanje, naporno učenje pa branje knjig, reševanje križank, kartanje, poležavanje na soncu in Sc kaj. Delo ti ne diši, ker sonček tako prijetno sije in te ziblje v spanec. Seveda vse to popestriš z občasnim obiskom kopališča, kjer se malo namočiš, potem pa opazuješ ljudi okrog sebe. Tudi kakšen sprehod te prav lepo razvedri. Ob večerih s prijatelji posedaš na klopci, govorite o trapastih stvareh, dokler niste vsi preveč zaspani in se razidete. Ko prideš domov, nikakor ne greš v posteljo. Se prej moraš videti vse filme in nadaljevanke, pa čeprav ti oči same lezejo skupaj. Zjutraj pa vse spet po ustaljenem dnevnem redu. Ker kmalu poslane dolgočasno, je treba vnesli Sc druge stvari, ki ti popestrijo enolične dneve. Miha Proscn, Markovo Razmišljanje mi tava med telesno aktivnim lenarjenjcm in vrednoto, ki vedno bolj izgub Ija vrednost - medsebojnem |io-/.navanju, sporazumevanju in razumevanju Največji poudarek pa bi rad posvetil sporazumevanju v družini, saj starši naj-večkral ne najdejo časa za po govor, kaj šele za poslušanje in reševanje otrokovih težav in problemov. Lenarjenje? Kdo si pa danes želi lenariti? I-enarili smo preko celega leta, sedaj pa je najbolj primeren čas. da naredimo nekaj zase, za svoje prijatelje, za svoje najdražje. Vzemimo si čas, da dobro spoznamo svoje prijatelje, od-primo se jim, da bodo tudi oni veliko zvedeli 0 nas. Sedaj jc idealen čas, da temeljito spoznamo temeljno celico našega življenja - svojo družino. Za medsebojni pogovor je primeren prav vsak trenutek. Se najbolje je, da si za kuliso vzamemo naravo. Kamnik z. okolico je zelo lep. Zagotovo je nešteto kotičkov, ki jih nismo nikoli obiskali. Prisilimo se - obujmo primerno obutev, mogoče zajahaf* mo kolo in pojdimo na kratek sprehod. Mogoče nam bo na začetku že pol ure preveč, sčasoma bodo potrebe vedno večje. V prijetnem kramljanju bo pot hitro minila, spoznali pa bomo majhne in velike težave, neodkrite zaklade svojih prijateljev, otrok, staršev. Aktivni počitek je najboljši počitek. Će pa smo se ob tem zaupali in odkrili dragemu človeku in istočasno spoznali njegovo notranjost, smo svojemu telesu in duši dali vse - srečno preživete trenutke nekega obdobja in odlično osnovo za zadovoljno živ ljenje. Zbrala: Breda Podbrežnik Vukmir PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA • ODMEVI Zaprta planinska postojanka! Dne. 7. junija je bila koča na Kamniškem sedlu res zaprta. Zal nam je, da je bil planinec, pisec, ki je na svojevrsten, laljiv način izlil svoj bes v člankih nekaterih časopisov na račun planinske organizacije, prikrajšan za užitke, kijih ponuja ta visokogorska postojanka. Vse visokogorske postojanke se pač odpirajo glede na razmere, na njihovo oddaljenost in varno hojo. Na obe naSi postojanki, tako na KokrSko kot na Kamniško sedlo, je od Doma v Kamniški Bistrici okoli tri ure hoje. Seveda mora biti pot čista in prehodna, predvsem pa vama. To delo opravijo ponavadi že pred odprtjem postojank, saj se v zimskih razmerah v Kamniških Alpah marsikaj dogaja. Posamezni planinci se vseeno lahko preoblečejo in oddahnejo v zimski sobi, kar pa piscu ni bilo potrebno glede na idealno sončno vreme. Zal moram pisca omenjenega članka spomniti na lanske nesreče posamezih planincev, ki so s svojim nepremišljenim ravnanjem včasih tudi s precenjevanjem svojih sposobnosti plačevati podvig z življenjem To se je dogajalo v času, ko so Se skoraj vse koče zaprte Planinsko druStvo v Kamniku vsako leto izda koledar o celotnem delo- vanju druStva. o razporedu odprtja koč, o pohodih, izletih, raznih tečajih itd. StarSi se ponavadi držijo teh napisanih pravil in nasvetov, tako da ne nosijo ali pripeljejo s seboj otrok tedaj, ko so koče zaprte in neoskrbovane. Pol do postojanke mora hiti vama za vse obiskovalce gorskega sveta in ne samo za posameznike. Tudi koče so namenjene vsem ljubiteljem gora. Zato so vedno odprte v določenem času, tO se pravi v sezoni in tudi zaprejo jih ponavadi ob koncu sezone. Koče niso gostinski lokali niti hoteli. V kočah se okrepčamo, oddahnemo, preoblečemo, jemo hrano iz nahrbtnika, lahko pijemo svojo pijačo, lahko smo pa tudi postrežem, a oskrbniki niso natakarji. Skrbijo za red, dajejo nasvete o poli, skrbijo za okolico, oddajajo prenočišča in nazadnje velikokrat prenašajo nekulturno vedenje okajenih gostov, ki v dolini kritično ocenjujejo ne-postreženost na račun maliganov. Letos so bile koče odprte ob letpem vremenu tudi ob sobotah in nedeljah, seveda ne vseh. Izkušnje kažejo, da planinci izven sezone obiščejo postojanko nekako med deseto in dvanajsto uro. Redkokdaj jih pride več. Ponavadi imajo hrano s seboj, čaj oziroma ok-repčilo pa seveda naročijo dežurnemu oskrbniku. Oskrbnika morata ravno tako prehoditi pot do postojanke, pre- zračiti kočo, včasih zakuriti, skuhati čaj, za kar potrebujeta vodo, prižgati luči itd. Zato pisanje, da je predčasno zaprtje koč planinskega druStva sramotno dejanje, ni pošteno do oskrbnikov in ne do druStva; je nedopustno in žaljivo. Pisec sprašuje, kdaj se bo zamenjala ta nomenklatura. Verjetno misli na vodstvo planinskega dmStva, hkrati ponuja mlade brezposelne ljudi, ki bi prevzeli in opravljali delo oskrbnikov. Povedati moramo, da so vsi člani planinskega druStva, funkcionarji, predsedniki posameznih odsekov, alpinisti in gorski reševalci »zaposleni* brez plačila, kar je posebno poudarjeno za reševalce, ki v vsakem letnem času priskočijo na pomoč posameznemu planincu, ne glede na to ali so koče zaprte ali oskrbovane Celo vrhunski alpinisti, v Kamniku jih ni malo, ne kritizirajo zaprtje koč, a ti so vzgojeni v planinskih druSlvih in iz teh izvirajo tudi gorski reševalci. Zal moramo povedati, da je ravno mladih čedalje manj. Danes nihče ne dela zastonj. Vedno manj jc idealizma in vedno več kritike na račun »te gospode*, ki zastonj opravlja nesebično delo, nekateri kar pol stoletja. Da pa se v planinskem društvu Kamnik ponavljajo take in podobne težave, kakor jih pisec navaja, ne verjamemo. Te trditve bo moral dokazati. Planinsko druSt- vo Kamnik dela. Dela od 10. julija 1X9.1 do danes. Dela in jc tihi dejavnik turizma na Kamniškem, propagira gornistvt), spodbuja mladino v za-hajanje v gore, jih poučuje in vzgaja, prireja pohode in izlete, vzgaja mladi rod alpinistov, predvsem pa oskrbuje svoje planinske postojanke, ki so dostopne vsem. Navsezadnje pa bi morali biti ponosni, da sploh stojita dve veličastni planinski koči, ki so ju gradili kamniški »gospodje« v lastni režiji. Ne glede na obrekovanje in žaljivo pisanje vabimo vse občane, vpiSile se v planinsko druStvo. Seveda tudi pisca. Več nas bo lažje, upravljalo nesebično poslan sivo v planinskih društvih. Predvsem je treba zagotoviti varnost za obiskovalce gora. to pa so urejene in označene poti in steze, varovalne vrvi in klini, skrbeli za prijetno počutje v visokogorskih postojankah in za splošno zadovoljstvo večine planincev. Te filozofije pa gospod Dušan Strajhar iz Kamnika ne bo nikoli razumel. Verjetno se planinskemu društvu ne bo niti opravičil saSo sarna vsky Javno pismo občinski upravi in svetu V okviru akcije Občanova porota sem v minulih mesecih prejel kar nekaj opozoril občanov glede nekaterih reči v Kamniku in okolici. Nekaj jih je bilo reSenih z neposrednimi pogovori oz. opozorili tistim, ki so jih prijave zadevale, saj gre pogosto le za tisti pojav slepote, ko ne. opazimo reči, mimo katerih vsak dan hodimo. Pregovor »lepa beseda lepo mesto najde* torej še vedno večinoma drži. Druge reči pa so v pristojnosti občinskih služb in proračuna, ki ga jc občinski svet za te namene baje zelo osiromašil. Vsaj nekatere, od teh so občinskim službam najbrž znane, zaradi občanov, ki so me opozorili nanje, pa jih navajam, čeprav so medtem mogoče že celo reSene: Ograjo med obvoznico in Bistrico (med železnim mostom in mostom pri srednješolskem centru) načenja rja, ki pada v oči Številnim potnikom, ki prihajajo na Kranjsko prek Tuhinjske doline. Letos bi sejo dalo še preplesk a-ti z razmeroma majhnimi stroSki, prihodnje leto pa bo treba krepko poseči v Zep tudi za odstranitev rje. Divja smetišča so številna tn 001 in ski upravi večinoma znanu, občane pa molijo predvsem ob poti v naselju Zale in v gozdiču ob poli lik pred S-I'tl-HIJCUS prekladalno sorlirnim centrom za odpadke (kjer bi se z akcijo lahko izkazal kar S-Puhlicus). Odsluženi in zapuščeni avtomobili so (bili?) v Novem trgu zraven Bevkove ulice, ob cesti v Kamniško Bistrico (le blizu žičnice), na parkirišču pri Vtoku ob Kamniški Bistrici, kar po nekaj jih je (bilo?) tudi na parkiriščih pri severni tovorni železniški postaji Kamnik, osnovni šoli na Duplici in parkiriščih oh Z.ikovi (južno odSKG). Tam najdete tudi odslužene in zapuščene počitniške, prikolice oz. njihove razbitine. Na brezini nad omenjenimi parkirišči s prikolicami oh Ljubljansk i cesti pa se letos Spel bohoti plevel. Upam, da odgovorni ne čakajo na prvi sneg, kol lani, ko ga je bilo treba striči s škarjami, kot živo mejo. Seveda laka »košnja« tudi za občinsko blagajno ni poceni. Naj bodo za zgled vedno urejene zelenice pred bloki na nasprotn strani. Na travniku med SKG in bencinsko črpalko ob Ljubljanski cesti so (bili) na razdalji nekaj deset metrov kar trije ostanki kresišč, ki se spreminjajo v divja odlagališča odpadkov, saj je do naslednjega I. maja se daleč, lam pa se na nezgorelih ostankih vzmetim It zbirajo odpadne gume, stari bicikli in druga navlaka. Občane pa motijo tudi druge reči, npr. neosveščeni kadilci z odmetavanjem ogorkov in cigaretnih Škatlic, ki jih najdete vsepovsod (letijo celo med vožnjo iz avtomobilov), praznenje pepelnikov iz avtomobilov na parkiriščih Kamniški OBČAN POGLEDI 8. julija L998 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. l\Jo, pa smo zajadrali v pravo 1 \ poletno vročino, ko pogosto Švigajo strele, prave pa tudi drugačne. Tako so zadnjič po državnem prazniku, tudi z najvišjega vrha SKD, na občinski seji Švigale na občinskega tajnika Ivota, ki si je drznil svojega patrona sv. Janeza na predvečer praznika državnosti praznovati kar na Brezjah (tistih nad Kamnikom seveda) namesto na kamniškem Glavnem trgu, kjer je bila uradna občinska proslava. Verjetno pa Jih Je slišal tudi od svojega šefa, župana, k i je moral govoriti bolj v prazno... Tzdajaleljem velikega atlasa Sloji veni je v sliki in besedi, ki je nedavno izSel, kot kaže ne bo treba ponovilo tiskati, saj bodo po zaslugi vrlega dupliSkegu župana in občinskega moža Franca lahko v njem obdržali ime Duplica, ki so ga v debeli knjigi kar štirikrat zapisali, med drugim kot enega izmed 24 krajev v našem alpskem svetu, ki Štejejo od 2000 do 5000 prebivalcev. Se dobro, da seslavljalci atlasa niso prebrali pred štirimi leti sprejetega občinskega odloka o ukinitvi Duplice. Ali pa ta Sc ni prispel v Ljubljano... W\a Dupličani niso kar tako, U dokazujejo tudi s tem, da želijo svojo obvoznico proti Kamniku. Pravijo, da ker so železni konjički zasedli pločnike, bomo pa peš pol in kolesarsko obvoznico zgradili ob železniški progi. Sedaj jih pa železničarji strašijo s težko birokracijo, ki jo bodo morali premagati, če bodo hoteli dobili vse črno na belem za gradnjo. Te birokracije so te zadnjič ustrašili tudi občinski možje, ki so sestavljali nov predpis O pomožnih objektih, za katere bi bilo treba prt-glasiti gradbena dela, kamor so uradniki vSteli tudi žive meje, nekdo je govoril celo o dovoljeni višini jižo-lovk... rak je zakon, so zadnjič dobili odgovor vsi, ki so oh parkiranju na parkirnih prostorih pred Brez energije se ne more zgoditi nič Življenjska energija V zimskem Času, ko narava počiva niti človeku ne dovaja dovolj energije in se zato organi zem bolj izčrpava, kot bi bilo prav, kar pa je posledica neupoštevanja značilnosti tega časa. Spomladi pa postajajo dnevi vedno daljši, svetlejši in toplejši in dobimo občutek, kot da nas nekaj prebuja. Temu prebujanju botruje energija, ki jo lahko imenujemo Življenjska energija. Te energije v celoti še nc poznamo, vemo pa, da obvladuje vso naravo in jo vodi v prebujanje. Takrat začnejo drevesa in druge rastline zeleneti, iz semen sc prične rast. Živali Zene v svatbena srečanja, ljudje pa jo čutimo kot novo moč, ki nas navdaja z optimizmom. Ta energija, ki v naravi gradi, dopolnjuje in obnavlja, narašča vse do kresnih dni, ko doscZe vrh. Potem se začne umirjati. Vse, kar je cvetelo, želi samo se dozoreti. Narava in energija mirujeta do božičnih dni. Po tem času se krog življenja ponovi. Tudi ljudje smo del tega življenjskega kroga in smo ravno v tem času ob kresnih dneh in še nekaj časa po njih najbolj polni življenjske energije, zato imamo v sebi tudi veliko optimizma. Ni naključje, da so ravno v tem času šolske počitnice in dopusti. Ta čas je zato najbolj primeren, da izkoristimo moč življenjske energije. Od nas samih pa je odvisno, če jo bomo znali sprejemati, da nas bo napolnjeva- la tudi takrat, ko bo njena moč v naravi pojemala. To lahko storimo tako, da znamo opazovati naravo, da opazimo posamezno drevo, da ga spoznamo, vidimo obliko, liste, da na travniku opazimo lepoto oblik in barv posameznih rastlin, da znamo slišati in poslušati petje ptic, da Opazimo mirno plavanje rib v vodi, da znamo slišali in poslušati svoje bližnje... Današnji čas nas sili v hiter ritem življenja, ne da bi opazili, da je en del kroga že minil. Počitnice in dopusti nam daje jo priložnost, da si naberemo nove življenjske energije, ki jo je ravno v tem času največ, narava nam bo dala novih moči, in nas navdala s pozilivnimi mislimi. Se veda pa nam bo narava našo nasprotno naravnanost, to je njeno uničevanje, vrnila s silo, ki je močnejša od življenjske energije in bomo z uničevanjem narave škodili predvsem sami sebi. V tem času ima tudi hrana največ energije, saj je sonce najmočnejše. Zato uživajte v tem času čimveč sveže zelenjave in sadja, hrana naj bo, če jo kuhamo, čim manj toplotno obdelana. Počnite stvari, ki vas veselijo in niso del vaše vsakdanje obveznosti, poskušajte sc zavedati vsega, kar vas navdaja z veseljem, mirnostjo. Spoznajte, da je svet tak, kakršnega vidimo mi in ne drugi. ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK Kako dobro poznamo svojo občino? poslopjem bivše knjižnice ob Samčevem predoru na avtomobilih dobili listke občinskega redarja s kaznijo, kaj če bi se občinski redar s svojimi lislk i potrudil še malo bolj proti Duplici, kjer bi imel dovolj dela s lisli-mi. ki puščajo svoje konjičke, kjerkoli se jim zdi... Pa pravijo, da našo občina ni bogata. Je in Se kako, saj niti dobro ne ve, kdo gospodari z njenim premoženjem. 411 je tO d. d. ali pa d. o. o. ali kake1 druge vrsle podjetje ali pa Se kaj drugega. Vsaka podobnost s kamniško-domžalsko čistilno napravo je zgolj slučajna. Ko sem povprašal enega najbolj bistrih občinskih mož, prijatelja Jožkoto. te mu je znano, kaj bi to bilo d. o. o., je. odgovor kar hitiro stresel iz rokava: To pomeni dolžan okrog in okrog... krištofov pepeii. Mekinje - simbolično ime? Razmišljanje Večer. Sreda večer. Peljem se domov iz Most, kamor sem bil povabljen kot svetnik. Vzidali so temeljni kamen novogradnje prizidka k osnovni šoli. Mrak se spušča nad to našo pokrajino, ko zavijem z glavne ceste Kamnik -Celje proli Mek injam. V vsej svoji lepoti se mi prikaže cerkev Marije Vnebovzete s samostanom v ozadju, lepa je, s čarom svetlobe obsijana. Toda tisti trenutek me strese pri srcu. Ali veš in se zavedaš ti izvoljeni poslanec ljudstva, kaj sc dogaja s krajem, ki ga uradno ni več? Na močne in lepe ter trdne korenine kraja spominja samo ime - mekinjska cerkev, mekinjski samostan in rodbinska imena na pokopališču pred cerkvijo z napisi krajev, kijih ni več. Da, pravilno ste prebrali - ni jih več, vse je ka mnik. Pot me pelje proti domu in ozrem se na staro zgradbo na moji levi. Pred devetdesetimi leti je bila gotovo lepotica, saj sojo zgradili prebivalci takrat zelo velike in močne Župnije - dali soji ime Sola in jim jc bila v ponos, da so jo imeli, da so lahko mladi nabirali osnovno znanje za življenje. Tudi sam sem dobil osnovo znanja v njej in sem ponosen, da so me tu naučili abecede in poštevanke; pa ne. samo tega, ampak tudi osnovno znanje za Življenje. Ponosen sem na to in tudi vesel, da je šola ostala takšna, kolje. Pozna seji, da je bila zgrajena z voljo in znojem ljudi, ki so se zavedali moči orožja znanja in so jo zgradili na trdnih temeljih, da so zdržali prestop v tretje tisočletje. Spoštovani krajani, boli me srce, da k' bil ves moj trud zaman - razen trdih pogajanj, daje bila šola lani prepleskana. Sk upaj z vodstvom sveta KS, k aterega član sem, Je bilo vloženega ogromno truda, toda danes vidim, daje bilo to Sizi-jovo delo. Pa sem spet ponosen. V Mekinjah stoji šola, ki je že skoraj sto let staru, a je tako dobro in funkcionalno zgrajena, da zadosti Se danes vsem zahtevam, k i jih predpisuje zakon. Ima pouk samo v eni izmeni, ima najcenejšo in najbolje opremljeno telovadnico in sploh ima vse naj -da, vse to. Ampak samo I. aprila. Skoda, da volja krajanov danes ne more podreti in predreti zidov birokracije, ki slepo ire papir za papirjem in pošilja nazaj na papir pisane obljube, ki so Ze vnaprej zlagane Zdaj so po potrebi in po ne vem Se čem na vrsti Mekinje. Kdaj? Letos ne - morda drugo telo. Kdaj ho to drugo leto? Morda ob godu sv. Nikoli? Žalostno je moje srce da smo sedaj Kamničani, brez tistega najosnovnejšega. Nimamo šole, ki pelje v tretje tisočletje -imamo pokopališče, kot nemo pričo, da so tu živeli ljudje, ki so bili ponosni, da so živeli v Mekinjah in jim je navček iz lin cerkve Manje Vnebovzete pel zadnjo pesem v slovo. Kje smo pa danes? Mekinj ni več, saj mekinje so pleve oh mlalvi ovsa, Jerann-voje bilo poimenovano pač po nekom, ki je tu živel, pa jc bil krnel inje imel mlin ter žago. Torej je bilo to ime ostanek kapitalizma, Zduša pa je lako ali tako na levo in desno ob cesti, torej je pa ulica brez greha. Peljal sem se mimo doma do Brezij. kjer sem se zazrl navzdol, da, to jc vse Kamnik, tja dol do Mengša. Kamnik brez obraza. Kamnik, kje je tvoj ponos, kje je ponos vseh tistih, k i odločate o tem. Meni se trga srce, spoštovani krajani, nisem kriv, če krajev ni vec, če ni šole, saj Kamnik jih ima dovolj. Toda ne vem, kaj bo jutri. Z iskrico upanja vas vse skupaj pozdravlja vaš svetnik. joZkoromSak Na arhivski razglednici, objavljeni v prejšnji številki Kamniškega občana, ste prepoznali nekdanje znamenito zdravilišče in kopališče Kurhaus. Mnogi, zlasti starejša generacija, ki je sama celo obiskovala to prijetno kopališče, ste nam zapisali tudi precej podatkov in zanimivosti o Kurhausu. Tako smo zvedeli, da so bile v stavbi kabine s cementnimi banjami, za stavbo pa bazen. Zlasti je bilo prijetno za otroke ter kamniške gospe in gospodične, ki so se hodile sem kopat. Kasneje pa so se lahko v stavbi skopali tudi Kamničani, ker še ni bilo kopalnic. Na večer se je zdraviliški park spremenil v pravo sprehajališče do Keršmančevega mostu. Poleg zdraviliškega doma je stala vila Neptun, v kateri je prespal tudi cesar Franc Jožef, ko je obiskal Kurhaus. Zreb je srečo naklonil Olgi Agovič z Županjih Njiv, ki bo knjižno nagrado Kočne Kamnik prejela v njihovi knjigarni na Ljubljanski cesti 1/b. Ker se bliža Dan kamniških planin, se bomo preselili nekoliko višje. Zato vas sprašujemo naslednje: na katerem sedlu so se zbrali planinci s fotografije in kateri vrh je v ozadju. Odgovore pošljite najkasneje do srede, 15. julija, na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, Kamnik. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju, ki jo podarja Kočna Kamnik. •••••••••••• gorenje •••••••••••••• Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 DO 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI in postajališčih (ludi zaradi tega ste kadilci tako »priljubljeni«), zanemarjena otroška igrišča, igrala in klopi (npr. pri Zupančičevi), vedno prepolni obcestni smetnjaki in njihova okolica, enako ponekod Puhlicusovi pred nekaterimi stanovanjskimi bloki, trgovinami in gostinskimi lokali, kjer so navadno zanemarjene tudi površine pred njimi (vedno na istih mestih oz. pri istih najemnikih), umetelni smerokazi (npr. za lokacijo Elektro ljubljana -nadzornišlvo Kamnik, smerokaz za Kranj v krožišču oz. t.i. rondoju v Podgorju) itd. Ob vsem navedenem me zanima, kaj je z občinskim odlokom, ki naj bi urejal to področje, vključno s pristojnostmi, odgovornostmi in sankcijami, ki mi ga je tajnik občinskega svela ):. /agoričnik omenjal in mi z njim pomahal že decembra /997, ko sem Uradu županu i>isal in poslal opomnik '■'a sestavi janje občinskega proračuna za leto 1998, namenjen skrbi in odgovornosti za okolje? Toliko za tokfat, v Upanju, da se bo kaj premaknilo. ivo gaSpirič Popravek V prejšnji številki sem V članku »Vr-n'tti pašnike. Velike planine« navajal Oidi g. Jožeta Romšaka. V skladu z zapisnikom pa bi moral napisati: G. Jože RomSakje med drugim predlagal Agrarni skupnosti Velika planina, da ta vključi v svojo vlogo do občine ludi to, da urad župana preneha zavirati denacionalizacijo. Mil AN mNDSCHNURFR Titanov feniks se dviga iz pepela Pred dobrimi sedmimi leti so večja kamniška podjelja,začela »ugaSati« z njimi vred pa ludi nekatere športne, kulturne m ljubileljske dejavnosti. Najtežji udarec je zadel industrijska gasilska društva in splošno požarno varnost proizvodnih obratov. Postopoma so prenehala delovali ali pa so bila »skrčena« na najnujnejše delovanje. Gasilskemu veteranu ni bilo lahko pri srcu, ko je videl zapuščeno gasilsko orodjarno in zanemarjeno orodje s patino zelenega volka. V zadnjih letih se na tem področju ni nič spremenilo na bolje, /.uradi lega bi morale bili oblasti in zavarovalnice zusk rhljene, saj nas ogrožajo veliki požari v industriji in naravi. Gasilcem teh tovarn je ob pomoti gasilcev mesta Kamnik vselej uspelo pogasili še lako nevaren požar. V kamniški občini aktivno delujeta Se Kil) Svilani! in Svit, interno pa tudi Stol. Gasilska organizacija v Titanu je bila sleber in kažipot industrijskega gasilstva na Kamniškem in širši okolici. Skoraj eno stoletje so bili Titanovi gasilci vzorniki in inštruktorji protipožarne zaščite v tovarnah. Za zadnjih 40 let gre velika zasluga lani umrlemu dolcolcinemu voditelju gasilcev Anionu Osenarjii. MoStvo se je razSlo, eni v pokoj, drugi so odšli drugam. Nekaj zrn pa Je vendar ostalo, začela so klili, zrasla bo nova gasilska organizacija, ki bo jirevzela dediščino prednikov. Titanovi gasilci se postopoma dvigajo iz pepela kol ptic feniks, kolje v razvojnih smernicah nakazal predsednik na letošnjem občnem zboru. V tem prizadevanju ne smejo ostali sami, pomagati jim mora vodstvo podjetja in gasilska zveza. Vsi kamniški gasilci pa držimo pesti zanje in jim želimo, da se kaj kmalu pokažejo v gasilski opremi in zasvetijo kot jutranja zarja. Z gasilskim pozdravom, na pomoč! alojzij konda Odgovor na pogovor z g. Babičem 28. maja je bil v Kamniškem občanu objavljen pogovor z g. Babičem, odgovornim vodjem projekta plinijikacijc v občini Kamnik. Iz omenjenega pogovora bi nepoučen bralec lahko zaključil, da so stvari v Kamniku, kar se plina tiče, tako urejene, kol hi si občani lahko samo želeli. Pa na žalost ni lako, V odgovorih g. Babica mrgoli neresnic in drobnih manipulacij. V interesu objektivne Informiranosti bralcev IH varnosti občanov je treba ponoviti trditve, katere zlahka dokažemo. 1. Del plinskih priključkov v Kamniku je tako izvedenih, da ogrožajo življenja uporabnikom 2. Vgrajuje se uvožena tehnično zastarela oprema tn načrtno se Izrivajo domači proizvajalci in izvajalci 3. Hišni priključki Jelen MengeS zagotavljajo več varnosti kot te vgrajeni G. Babic v prvem odgovoru našteva, katera podjetja so nadzorovala izgradnjo plinovoda in da ni bilo nobene napake. I drugem odgovoru pn trn-zna, da so naknadno, po prijavi pn republiškem Inipektorju, neki priključek popravljali Kaj to pomeni? Da nadzora nad delom ni ali da so nadzorniki pod vplivom Idriaplina? Kaj je z drugimi nevarnimi priključki, ki Se niso popravljeni?Prepričan sem. da It liko napak, za katere se sploh ne ve. V odgovoru, kjer g Habie koinenlmi termično odpornosl požarnih pip Jelen Mengeš, pa gnile do polnega izraza znani aforizam »ni pomembno, če je res, po- membno je, da se lepo sliši«. Uvodnica Jelen Mengeš je prva uvodnica na IržiSču, k i dosega termično odpornosl 925 °C in daleč prekaša vse zahteve, kijih poslavlja l))GW. /.alojo Vgrajujejo M podrm tu Ljubljane. Maribora, Celja, Kranja. Škofje bok*, Novega mesta. Pirana, pn vscid tam, kjer ni Adriaplina oz. g. Babica. Zaradi zgoraj omenjene termične odpornosti iinujo prebivalci omenjenih mest v primeru požara Ml minut časa, da se umaknejo na varno, Kamničani pa samo 6,5 minule Zakaj je g. Babic določil za Kamničane manj varnosti, ne pove. 1'oleg zgornjih lastnosti je slahosl vgrajenih nemških pip ludi v lem, da niso korozijsko obstojne m je življenjska doba tesnit bistveno mZju kot pri naših. To. da Adriaplin zahteva, daje vsa instalaciju do trosil jeklena, seveda m res. V to se lahko vsak zlahka prepriča, če pogleda pipe pred že vgrajenimi plinskimi števci v Kamniku. Razlika med nemškimi in izdelki Jelen MengeS je ta, da domači niso pregledani v Nemčiji, ampak po istih normah DVGW na domačem inštitutu v Ijiihliuni. Trcgleduli tojUi dnintiti strokovnjaki, katerih certifikate priznavajo vse slovenske plinarne. Sklicevanje na DVGWje čista manipulacija. Če bi bil g. Babic res lak zagovornik kvalitete, ne bi bili pod njegovo taktirko priključki tako izvedeni. da bi se jih sramoval vsak zdravo misleč tehnik. Če g Babic misli drugače, ga rade volje peljemo na ogled priključkov, ki naj hi bili narejeni po »ev-roptkik normah« Pripelje lahko ludi strokovnjake po svojem izboru, ki bodo lahko oeenih k valiteto Trr.oim na/ bodo predstavnik i občine. Vendar se to ne bo zgodilo, ker se odgovorni iz Adriaplina zavedajo svojih napak in se izogibajo jasni neposredni razpravi. Vrh kamniške lokalne politike jih (iz nam neznanih razlogov) pri lem podpira, seveda na Škodo uporabnikov. Ne nazadnje je treba omenili uničujoči vpliv takega ravnanju na domače gospodarstvu, ki je osnova blagostanja vsake države, in naloga vsake politike je, da temu ustrezno ravna. Glede na stanje kamniškega gospodarstva se tega kamniški župan očitno premalo zaveda. Tako smo priča situaciji, ko smo domači v primerjavi s tujci zadnji med enakimi in ne prvi, kakor bi bilo normalno. Odgovorni na občini se morajo zavedati, da nobeno nojevsko porivanjcglave v pesek ne pomaga. Če bo izgradnja plinovoda v Kamniku Sla tako naprej, kot je bila zastavljena, bo ta plinovod še dolgo vrsto let izvor problemov. Kamnik pa ho vzorec, kako velik kapilul vzame vajeti iz rok lokalne politike. Int. str. ROMAN IJMČAR JELEN MENGES 10 8. julija 1998 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN Kdo je rekel, da je v Patagoniji slabo vreme!? VOVARIV (nadaljevanje s prejšnje številke) Do Hriba lahko pridemo tudi naravnost iz Soteske po asfaltirani cesti. V tem primeru takrat, ko pridemo na cesto Ka-mnik-Ločica nc gremo proti desni, ampak levo proti Kamniku okoli 200 m. Nato zavijemo desno na asfaltirano cesto (desno v smeri hoje je hiša s Številko Soteska 73), ki pelje najprej po dolinici med novimi hišami navzgor. Cesta nato naredi velik ovinek v levo in nazaj v desno. Na naslednjem ovinku, kjer je odcep tudi asfaltirane ceste v levo, gremo desno navzgor. Na rebri se nato cesta odcepi od gozda m se nadaljuje med travniki navzgor. Malo pred hišami naredi še nekaj ovinkov, da se nato zopet malo poravna in na koncu asfalta tudi položi. Še nekaj 100 m in privede na cesto, ki pride s Porebri. Na križišču ostro levo in naprej, malo navzgor do velike nove hiše na levi strani v zgornji del naselja Hrib. Naprej enako, kot Cc bi prišli čez Poreber. Do sem bi lahko prišli tudi, če bi ubrali slrmejšo bljižnico. V Soteski začnemo ravno tako po asfaltirani cesti, vendar kakšnih 30 m pred novo hišo s številko Hrib pri Kamniku 12. ki jena levi strani ceste, zavijemo desno na kolovoz in po njem čez potoček in navzgor okoli 50 m na rebro (nad majhnim lesenim vikendom in čebelnjakom). Po tem rebru naravnost navzgor po slabo uhojeni, precej strmi in zaraščeni stezici na gozdno pot, ki po nekaj deset metrih pripelje na asfaltirano cesto, kjer se ta odcepi od gozda. Po cesti navzgor do naslednjih hiš. Pri znamenju levo navzgor in desno od neometane hiše in kozolca po strmem, toda zelo širokem kolovozu, mimo že na pol podrte lesene paštve, do velike nove hiše na desni strani že v zgornjem delu naselja Hrib. Tu levo med hišami in po desni strani manjše nove hiše levo po ozkem kolovozu do križišča. Za naprej glej opise tur na Vovar (npr. »Dostop z Bris«, »Severni pristop«) in nato po zahodni strani (glej »Okoli Vovarja - spodnja varianta«) do Vodic. Iz Vodic pa po »zahodni varianti« oba dostopa do Samotnega mlina (glej opis »Cez Mekinjskc gmajne« in »Varianta čez Kršič in Vodice), vendar v nasprotni strani - čez Kršič in po grebenu Mekinjskih gmajn ali pa čez. Podjelšo in Zdušo nazaj v Kamnik. Tura je precej dolga (okoli 5 do 7 ur) in naporna in je koristno, predvsem pa varneje, če je temu ustrezna tudi obutev - visoka, hribovska s torzij-sko trdnim in narebričenim podplatom. Seveda je možnih še nešteto drugih variant kot npr. da pri prej opisani varianti ne gremo po cestah, ampak poiščemo razne bližnjice in podobno. Pri tem ne hodimo po travi v času, ko rastline rastejo, da ne bomo po nepotrebnem delali škode in jezili lastnike. Držimo se torej pravila, da je od aprila do oktobra hoja po travnikih, kjer ni steze, tabu. Vsakemu posebej pa je seveda prepuščeno, da si sam izbira še svoje dodatne kombinacije, daljše ali krajše, saj je nešteto gozdnih poti in steza, ki jih bližnji domačini sicer dobro poznajo, za druge pa so večinoma povsem neodkrit svet in zato morda še toliko bolj zanimive. Še nasvet Ce bi se morda pri našem »osvajanju« Vovarja izgubili na njegovih pobočjih, potem moramo iti samo naravnost navzdol, da pridemo do ceste. Pri tem bodimo previdni, da nam na suhem listju, travi, koreninah, blatu in podobnem ne zdrsne in nc pademo, saj je ponekod pobočje precej strmo in tudi skalnato. Takih predelov se seveda izogibamo. Ko pridemo na cesto, gremo po njej navzdol in prišli bomo prav gotovo do kakšnega naselja, kjer nam bodo povedali kod in kam. Edino v primeru, če bi bili na severni strani pod cesto Brcz.je-Goz.d ni priporočljivo sestopati po brezpotju v dolino Crne. ker so ponekod pobočja hudo strma in na nekaterih mestih tudi prepadna. Na večini teh poti na Vovar ni nikjer na primernem mestu kraja, kjer bo »bog molel roko ven«. Zato je priporočljivo, če imamo s seboj tudi kaj za »dušo privezati« in »žejo pogasiti«. BOJĆ Stari argentinski pregovor pravi, da će piješ »mate« (mate čaj) in ješ »calafate« droben patagonski sadež z veliko semen), sc boš vrnil v Patagonijo. S Klemenom sva že lansko leto popila litre mate in pojedla kile calafate, da bi sc zanesljivo še lahko vrnila in tako se je tudi zgodilo. Ko enkrat okusiš čar teh neskončnih prostranstev, si za zmeraj uro-čen. Že spet sva si zaželela stati na vrhu Fitz Roya, mogočnega granitnega velikana, mejnika med puščavo, ki seže tja do Atlantika, in celinskim ledom, ki seže skoraj do Pacifika. Se en spust imava, da prideva do vznožja stene. Ko sc usedem na udobno polico, sc pred menoj začne odvijati prava predstava s soncem. Kako neverjetno lepi so vzhodi v Patagoniji. Nenadoma nisem več zaspan, vsa bolečina v rokah in nogah mi popusti. Vdam sc lepotam, ki pa trajajo samo kakšno minulo. Mo-nika se je ze spustila do mene. »Poglej. Klemen«, mi zavpije, in že lovim zadnje nenavadne svetlobne žarke, ki kol strela šibajo po nebu. Ali se nama že meša, ali pa... kdo ve, kaj je to bilo. Vsa pokrajina je že v slabem vremenu. Lepe oblike oblakov se spreminjajo v eno samo nevihto, samo veter se noče pojaviti. In sc tudi ni. Kako čudno za Patagonijo, brez vetra!? Vseeno sva se prav od- ločila za umik iz stene, naslednji dnevi so bili deževni. Samo trije razteza jI so nama manjkali do vrha. Od vrha stene imaš samo še sto petdeset metrov laZje plezarije. Sc bolje, da nisva žc zdaj prilezla na vrh. kajti v bazi so bili ljudje, ki so čakali žc dva meseca na lepo vreme. Če nama bi uspelo, naju bi dali iz kože, ker bi bil to tretji dan, ko smo prišli v bazo. Ko opraviva Se zadnji spust na Urccho, srečava Jcnsa in .lacka Vzhodni Nemec in Skot, ki sla skušala vstopiti v smer in sta sc zaradi poslabšanja vremena premislila. Kar naenkrat sc mi spet pojavi zaspanost in utrujenost. Končno sestopiva do Pasa Supc-rior, kjer pustiva vso opremo in takoj začneva s sestopom v bazo. Zaradi močnega dežja sc je sneg tako zmehčal, da jc bilo zelo nevarno zaradi plazov. Ko prispeva v bazo, so ljudje že mislili, da sva bila na vrhu. Kazoea rano jim odgovarjava, da nania je zelo malo manjkalo. Kako malo nama jc manjkalo, pa sc šele zavem ob toplem čaju, ko spravljam skupaj mozaik vzpona... Po glavi mi začnejo rojiti težke misli, da bo treba še enkrat ali večkrat poskusiti v steni, kaj pa čc ne bo več lepega vremena, kaj ee bova obupala, kaj... In spomnim se Sraufovih besed. »Človek sc vsega hudega navadi, žival pa crkne« In da je včasih treba biti res malo trmast in zagnan, da stvar spelješ do konca. In res, še navaditi sc nama ni bilo treba in žc sopihava proti hribu. Vreme sc je vsaj malo ustalilo. Barometer kaže stabilno nizko, ni važno, samo da jc stabilen, pa naj bo visok ali nizek. Opreme imava veliko manj kot v prvem poskusu, ampak samo do Pasa Supcri-or. Pozno zvečer sva na Pasu. Zaradi nestabilnega vremena se odločiva za vzpon v sosednjem hribu Poinccnol. Ob dveh zjutraj žc brnijo kuhalniki. Ves čas naju spremlja polna luna. Dobro znamenje, če je vreme lepo ob polni luni. Ko vstopiva v smer. naju preseneti srednje težko plezanje po snežni rampi. Ves čas, ko se je vreme izboljševalo, je bilo zelo toplo, tako da je iz dneva v dan pobiralo velike količine snega. Zaradi pomanjkanja snega nama je malo Otežilo plezanje. Vseeno sva ob deveti uri že na rampi, kjer pustiva vso ledno opremo. Uihkotna kot v Ospu hitro preplezava še zgornji del stene in žc ob eni uri popoldne stojiva, pravzaprav jahava kot nož oster vrh Poinccnota. Kakšen lep razgled na 1'itz Roy. Pred seboj ga imava kot na dlani. Vidiva najino najvišjo točko, kjer sva bivakirala. Ob lepem razgledu in vremenu uživava lepote patagonske pokrajine Kako zelo prijazna in lepa je ob sončnem vremenu! (Nadaljevanje prihodnjič) MONIKA KAMBIĆ, KLEMEN MAH J Planinski kotiček Gorsko kolesarstvo Odprava Daulagiri spet doma V sredo. 10. junija, sc je opoldne z letalom iz Frankfurta vrnila domov slovenska himalajska odprava, ki jo je vodil TONE SKAR-JA, član kamniškega alpinističnega odseka. Čeprav niso dosegli prav vseh zastavljenih ciljev (zaradi problemov s srcem Davo Karničar ni mogel smučati z vrha, višinsko bolezen (edem) je dobil Blaž Stres, slabo vreme in pomanjkanje časa je preprečilo priključiti prvenstveno smer v »Eigerju«, blizu 6.000 m visokem stebru Daulagirija. na katero od že sple/anih smeri na vrh, jih jc bilo kar 7 na samem vrhu 8.167 m visokega hriba. Povsem uspešna pa je bila v doseganju svojega osnovnega ci-l|a: da vrsta mladih vrhunskih alpinistov spozna Himalajo in si nabere izkušnje za naprej. In so jih res - v razmeroma zelo kratkem času so doživeli skoraj vsega nekaj: stavko nosaeev. lepo in slabo vreme, snežne padavine, vihar, plazove, smrt alpinistov (Grka, Francozinje in Nepalca), višinsko bolezen, skoraj že vrnitev brez vrha. a končno tudi sam vrh. Ugotovili so, da filozofija o pohlevnih osemtisočih in o »pravih« problemih v stenah šcsttiso-čakov ne velja, saj imajo enako težke stene tudi osenuisočaki. Ic da so 2.000 metrov višji. Oa so to tudi resnično spoznali, nedvomno govori malce ostra izjava enega od mladih udeležencev odprave: »J.... tistega, ki pravi, da je vzpon na oscmtisocaka enak sprehodu na Šmarno goro!« Uspel (rimski pohod na Veliko planino V soboto, 6. junija, jc v čudovitem vremenu 28 udeležencev tradicionalnega trimskega pohoda iz. Predkonjske prišlo na Veliko planino delno po poteh, delno po brezpotju. Vročino med vzponom je blažila senca, na vrhu pa vetrič. Po ogledu Veternic. jame v Dovji griči in krajšem počitku pri Jarškem domu. so se po dolini Konjske vrnili v dolino. BOJČ Končan spomladanski del DP v športnem plezanju V soboto, 30. maja, se je na umetni steni v Skolji Liki končal spomladanski del tekmovanj državnega prvenstva v Športnem plezanju za mlajše kategorije, kjer je Luka Podbrežnik (AO Kamnik) zasedel 23. mesto v kategoriji mlajši dečki. Tekmovanje je potekalo tudi za srednje kategorije, kjer je Primož Golob, prav tako član AO Kamnik zasedel 17. mesto. Teden dni kasneje pa se je na umetni steni v Pivki prav tako končal spomladanski del tekmovanj za srednje kategorije. Rezultati: Starejše deklice: I Natalija Gros (PK Skolja Loka) 2. Teja Oman (SPO Tržič) 3. Polona Santclj (PK Divača) 12. Tina Trcbušak. 18. Tina Ka- lišnik (obe AO Kamnik) Starejši dečki: 1. Anže Strcmfelj 2. Blaž. Rant 3. Borut Hafner (vsi PK Skolja Loka) 26. Primož Golob (AO Kamnik) Drugi del državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše in mednje kategorije pa se začne jeseni. ALENKA ZLATNAR Andreja Mali državna prvakinja, Tadej Trobevšek tretji Črni vrh nad Idrijo, vas na Trnovski planoti pod .lavorniki, je bila prizorišče sedmega državnega prvenstva gorskih kolesarjev v krosu, kjer so se izkazali tudi člani Calcit Ročk Shox leama. Zmaga in naslov državne prvakinje Andreje Mali in tretje mesto Tadeja TrobevSka pa sta zelo lepa us- Tadej TrobevSek je prispeval drugo medaljo k uspehu Calcit Ročk Shox teama na državnem prvenstvu. peha kamniških gorskih kolesarjev. Po številu medalj in žlahtnosli je to tretji klub v Sloveniji. Medalje v petih kategorijah so osvojili kolesarji iz osmih klubov od 25 (140 kolesarjev), kolikor jih jc. nastopilo na prvenstvu. 2e takoj po Startu se je ducat deklet spoprijelo s progo, ki je bila, roko na srce, zelo tehnično zahtevna, Andreja Mali pa je že takoj po Startu dokazala, da tokrat ni šale, saj ji tekmice kljub silnemu trudu niso mo- gle slediti. Iz kroga v krog (6 km -200 m visinske razlike) je razlika naraščala. V četrtem že na pet minut pred vodilno v slovenskem pokalu Mojco Golobic (KGK Litija) in Blažo Klemenčič (Scott Čerin). Do cilja je Andreja, tudi nesojena olimpijka v smučarskih tekih, prevozila pet krogov, tekmice pa le Štiri, saj so jih mladinci ujeli za en krog in so končale z tekmovanjem. »Po tri dolge kolesarske treninge (i ure) na teden Imam v planu treninga za prihodnjo sezono smučarskega teka, ki očitno dajejo rezultate. Ze pred tekmo sem imela dober občutek, vendar za formo tekmic, ki so me na dveh tekmah že premagale, le nisem vedela,« je dejala članica Calcit Ročk Sho.s teama. Tudi bela majica čmo-ru-meno-zelene mavrice z znakom K/.S, ki jo lahko lelo dni na vseli Icktnova-niili nosi državna prvakinja, je lepo priznanje Andreji. V članski dirki do 2.1 let je svoje kvalitete dokazal Tadej Trobevšek. V vrhunski formi v začetku sezone je po bolezni pripravljenost krepko padla, pred prvenstvom pa je Ze napovedoval boj za vrh. To seje tudi zgodilo, saj je med 45 tekmovalci zaostal le za DraSler-jem in domačinom llabetom. Na državnem prvenstvu je eno najboljših tekem odpeljal Milja Muhvič s l.l mestom. Jure PodbevSck je bil 2')., med mladinci pa je Boštjan ha osvojil 10. mesto. METOD MOČNIK Teniški klub Slazenger Kamnik Znova lep uspeh Andreja Bačarja V Domžalah je bil tudi letos veliki teniški turnir, ki nosi ime Junior Open. Čeprav ima status mednarodnega tekmovanja, ic bilo udeležba letos povprečna. Kamničani pa so tudi tokrat dosegli lep ekipni uspeh, saj se je kar trem igralcem uspelo uvrstiti v četrlfi-nale, Andreju pa celo v polfina-le. Lepo priložnost za taksno uvr- stitev je imel tudi Uroš Mlakar, saj je proti prvemu nosilcu ter kasnejšemu zmagovalcu Puclju iz Novega mesta gladko dobil prvi niz. v drugem vodil 2/0. nato pa do konca tekme osvojil le še eno igro - izgubil je predvsem zaradi slabše fizične priprave, ki je v zadnjem času UroScv velik problem Nekoliko je razočaral Po- gačar. ki je kot tretji nosilec izgubil s Pevcem, popolnoma pa jc odpovedal Cevka, ki je gladko izgubil z Jarcem že v kvalifikacijah. I.ep uspeh sla dosegli tudi Erika Vidmar, ki se jc uvrstila v drugo kolo glavnega turnirja, ter Ta deja Kokalj. ki jc izgubila šele v finalu kvalifikacij. Rezultati: Dečki: četrtfinalc - Mlakar : Pucclj (Krka Novo mesto) 6/2: 3/6; 0/6 Pogačar : Pevc (Olimpija Ljubljana) 3/6; 4/6 Bačar: Pctclin.šck (Branik Maribor) 5/7; 7/5. 6/3 polfinalc: Bačar : Kranjc (Branik Maribor) 2/6: 3/6 Deklice; 1. kolo Vidmar : Zivko (Galca Maribor) 6/3; 4/6; 6/4 2. kolo Vidmar : Vidic (Bcnč-sport Ljubljana) 3/6; 3/6 M. P. Teniški klub Slazenger Kamnik Mednarodno prvenstvo Maribora - zamujene številne priložnosti Na igriščih teniškega kluba Galca Malečnik v Mariboru je potekalo mednarodno teniško tekmovanje za dečke in deklice do 14 let. Letos se ga je udeležilo rekordno število udeležencev (prek 200) iz. 18 držav. Tekmovanje je bilo izredno kvalitetno, saj je na njem igralo kar 16 igrlaccv, ki so na mednarodni II F lestvici boljši od stotega mesta, igral pa jc tudi prvi nosilce in četrti s te lestvice Slovenec Luka Grcgorc. Kamničani so zaradi prepozne prijave morali igrati v kvalifikacijah, tekmovanje pa si bodo zapomnili po Slcvil-nih zamujenih priložnostih za zmage nad bolj znanimi nasprotniki. Aleš Pogačar jc sicer izgubil v finalu kvalifikacij, kjer je proti Hrvatu Dodiku dobil prvi niz ter vodil 5/3 v drugem, a se je v glavni turnir uvrstil kot srečni poraženec, saj je reprezentanca Izraela odjavila dva svoja igralca. Namesto njiju sta lahko zaigrala dva najvišje rangirana igralca, ki sta izgubila v finalu kvalifikacij - na naSo srečo sta bila to prav Kamničana Pogačar in Bačar. Aleš (369. na ITF lestvici) je izkoristil prvo ponujeno priložnost - po odlični igri je premagal 316. igralca sveta Ceha Romana Kuteca, gladko s 6/0 in 6/1. V drugem kolu ga je čakala še hujša ovira - %. igralec sveta in 13. nosilec tekmovanja Rus Alcxey Bold-yrcv. To je bil boj Davida in Go-Ijata. saj je Aleš med najmanjšimi igralci v Sloveniji, Rus pa jc s svojo postavo bolj spominjal na fanta pri osemnajstih kot pa na dečka pri štirinajstih letih. Aleš je po triurnem boju izgubil 7/6 in 7/6 (tako v prvem kot v drugem nizu jc imel pri rezultatu 5/5 žogo za osvojitev niza), nasprotnika pa so morali po Ic-kmi odnesti z igrišča, ker jc dobil krče na obeh nogah. Andrej Bačar (tudi on je na 1'1'F lestvici uvrščen na 369. mesto) se je v prvem kolu pomeril s četrtim igralcem Madžarske Petrom Czinkom in dokaj gladko Izgu- bil, saj ni ponovil odlične igre iz. finala kvalifikacij, kjer jc sicer izgubil z Nemcem Bcckcrjeni. a sc je tudi on v glavni turnir uvrstil kol srečni poraženec. (Andreju je v prvem kolu kvalifikacij uspelo nadoknadili Zaostanek 5/1 v zadnjem nizu proti Hrvatu Ivančicu). Tudi Miha Crnkovič ni izkoristil priložnosti za odmevno zmago, saj je v dvoboju drugega kola kvalifikacij z. nekdaj prvim igralcem Slovenije do 12 let Ivanovičcm iz Velenja že vodil 5/4 in 3/0 v zadnjem nizu, a izgubil v lie-brcaku. Pravo dramo jc Miha doživljal žc v prvem kolu kvalifikacij, ko je že izgubljal 4/1 v zadnjem nizu proti Novaku iz Maribora, a mu je uspelo zmagali. Urošu Mlakarju se je dogodilo podobno kol že nekajkrat v letošnjem letu - po dobrem prvem nizu gladek poraz v nadaljevanju, Njegov nasprotnik Itaiiian lialeslro bi bil v glavnem turnirju drugi nosilce, v kvalifikacije pa jc tudi on moral zaradi pozne prijave. Uroš je sicer proti kvalitetno slabšim nasprotnikom od vseh Kamničanov najbolj zanesljiv, saj s takimi igralci Ic redkokdaj zaide v težave, za preboj med najboljše, za kar je brez dvoma sposoben, pa bo moral popraviti fizično pripravo in hitrost. Zelo solidno so igrala tudi naša dekleta, predvsem Erika Vidmar, ki sc je uvrstila celo v tretje kolo kvalifikacij, kjer jc izgubila proti Čehinji LotkOvi. Za Ano Mlinar in Tadejo Kokalj pa jc bil to sploh prvi mednarodni nastop, ki pa sta ga kljub hudi l remi pogumno prestali. Kamničani so na tem tekmovanju dokazali, da sc lahko enakovredno kosajo z. vrstniki iz. Evrope, v polni meri pa so se pokazale tudi vse pomnnkljivo-sti, ki jih bo treba odpraviti do naslednjih mednarodnih tekmovanj, ki se jih nameravajo udeležili Kamničani (Hrvaška, Italija, Avstrija). M. P. Kamniški OBČAN ŠPORT 8.^1998 11 Praktično streljanje s pištolo velikih kalibrov Športne novice najmanj sedem pokalnih tekem za pokalno prvenstvo Slovenije, državno prvenstvo in eno mednarodno prvenstvo Slovenija OPEN. V Sloveniji deluje 25 klubov, včlanjenih v Slovenski) /vezo SPSA in šteje prek 1200 ljubiteljev velikih kalibrov, med katerimi je tudi Practical shooting club Kamnik (PSC KAMNIK), ki je bil ustanovljen in registriran 08. 09. 1995 s sedežem v Šmarci, Kamniška cesta 56. Zdaj Šteje 31 Ijubi-Icljcv tega športa. V naSem klubu so ljudje najrazličnejših poklicev in starosti od 20 do 62 let, od komponista resne glasbe, slikarja, policista, peka in tako dalje. V slabih dveh letih so člani kluba / lastnimi močmi, sredstvi in dobro organizacijo zgradili svoje prostore tet sltclišče, ki se uporablja za trenige in tekmovanja Kljub velikim pre-prekam, ki jih nekateri posamezniki postavljajo, gre velika zahvala notranji upravi upravne enote Kamnik, policijski postaji Kamnik in podjetju PUBLICUS. ki so pokazali veliko razumevanja za naše težave. Klub se lahko pohvali z dobrimi uvrstitvami na pokalnih in državnih prvenstvih Slovenije ter mednarodnih lekmo-vanjili v tujini. Hkrati bi radi poudarili, da je to ena od priložnosti za promocijo turizma v Sloveniji, saj sc na mednarodni tekmi udeleži prek 300 tekmovalcev iz vse Evrope. Strokov njaki lahko izračunajo, kaj to pomeni v finančnem smislu /a samo občino. Na koncu bi se zahvalili Sc našim sponzorjem za njihovo zaupanje in podporo Hvala! Predsednik kluba PSC" Kamnik Tako kot lansko leto, ko smo organizirali najbolje izvedeno strelske) drtavno tekmovanje Kamnika, se bomo srečali zopet konec letošnjega avgusta. UROŠ JEREB Kaj, za vraga, to sploh je? Ko za la Sport sliši nepoučen človek, takoj pomisli na vse vojne grozote, ki jih jc doživel ali se o njih učil. Res je, orožje je od davnine namenjeno ubijanju živali za preživetje ali ljudi za prevlado. Omenimo samo nekaj Spor-lov, pri katerih sc uporablja hladno ali strelno orožje kot Športni rekvizit. Tisočletja nazaj so sc uporabljali loki, kopja, samostreli in kasneje orožja na smodnik, vedno pa se je s temi orožji tudi tekmovalo in to ne z namenom da nasprotnika poškoduješ. Kot zanimivost omenimo, da je bila naša prva olimpijska medalja dosežena prav z borilnim orožjem in to s sabljo (RUDOLF CVETKO). Prvi zametki praktičnega streljanja so se pokazali ob koncu petdesetih let na jezeru BICi BEAR, vzhodno od Los Angclesa. Tam je upokojeni polkovnik Jeff Coopcr ustanovil Soulh Wesl Combal pištol Icague, predhodnico IPSC (International Practical Shooting Confcdcration). Svet jc kmalu izvedel za nov šport in popularnost seje začela širiti. Pokazale so se potrebe po združitvi vseh klubov po svetu in tako so leta 1976 v Columbiji, ameriški zvezni državi Missouri, usta- novili IPSC. Za predsednika pa je bil izvoljen Jeff Co-oper Praktično streljanje je odprto za vse ljudi, nc glede na njihovo opredeljenost in poklic ter ne more biti omejeno samo na državne uradnike. Osemnajstega septembra 1993 jc bila Slovenija sprejela v to organizacijo kol enakopravna članica. Tako se jc vse skupaj začelo tudi pri nas pod imenom Slovenian Practical Shooting Association ali s kratico SPSA. Ta šport zahteva ogromno psihične in fizične pripravljenosti, kar potrjuje znani rek, zdrav duh v zdravem telesu. Največji poudarek pri tem športu je varnost. Kandidat mora opraviti zelo si rog varnostni izpit o rokovanju s strelnim orožjem, ki sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. Strelec nikoli nc strelja sam, vednO .je poleg sodnik RO (tange officer), ki pazi, da sc ne kršijo varnostna pravila. Varnost v okviru možnosti, ki nam jih daje naše strelišče jc odločilna za načrtovanje strelskih prog. Tekmovalcem je dopuščena svoboda v reševanju tekmovalnih problemov v okviru varnostnih določil in dane relevantne situacije. Slovenska /veza za praktično streljanje vsako leto priredi Dobra lokostrelska letina Na OŠ Frana Albrehta v okviru ŠŠD že vrsto let deluje lokostrelska sekcija. S svojimi varovanci sc redno udeležuje šolskih tekmovanj. Tako je bilo tudi v tem šolskem letu. Prvič so učenci svoje strelske sposobnosti preizkusili januarja v domačem kraju (na OŠ Duplica) na državnem dvoranskem prvenstvu in zasedli ekipno prvo mesto. V maju so v Šmarlnem ob Dreti, na finalu odprtega lokostrelskega prvenstva spel napenjali loke. Med 45 ekipami osnovnih Sol so bili ekipno najuspešnejši. Med posamezniki pa se je najbolje odrezala Jožica Ajdovec, ki je v kategoriji učenk 7.-8. razred - goli lok zasedla prvo mesto. Šolo so zastopali: Vrankar Mateja (4). Ajdovec Jožica (I). Hribar Domen (14). Orel Miha (4). Zupan Tomaž (12). Bezovšek Jaka (6), Kukec-Mezek Miha (5). Narad Bojan (10). Gjurin Matej (7), Kidrič Jan (4), Strle Matevž (13). Slapar Matej (6). Verbič Rok (9), Spruk Iztok (2). Vrhovnik Damjan (8). Mentor ŠSD: ZDRAVKO SLEVEC Kamniški plavalci nenehno tekmujejo Junija so se plavalna tekmovanja kar vrstila, tako da so morali organizatorji 4. kola predte-kmovanja (PK Radovljica-Park hotel Bled) to prirediti na četr-tek popoldne, saj ob sobotah m nedeljah ni bilo prostega termina za izvedbo tekme. Naši najmlajši plavalci so plavali na mednarodnem prijatelj skem mitingu na Reki m na i i legovem memorialu v Krškem in prinesli nekaj medalj. kadeti, mladinci in člani so tekmovali na mednarodnem mitingu mesta Kranj in na Pokalu mesta Ljubljane in obakrat dosegli lepe rezultate. Zadnji vikend v juniju pa so plavalci Plavalnega kluba Kamnik tekmovali na državnem sprinlei-skeni prvenstvu v Krškem in se spel Odlično odrezali. Prva mesla so dosegli Luka Prodnik na 50 m delfin, Vojko Jončcski na 50 m kravi in Janja MarentiC na 50 m hrbtno. V mlajših letnikih med dečki in deklicami je bila Petra Jeras 1. na 50 m prsno. 2. na 50 m kravi in 3. na 50 m delfin, Peter I Iribai pa 2, na 50 m hrbt- no in 3. na 50 m delfin. Odlično so plavali tudi Sandi Sadnikar. Blaž Baje in Žiga Og-rin ter Anja Rnjak, Ana Baje, Petra Jončeski in Tamara Piki Naš najobetavnejši plavalec Luka Prodnik v času. ko pišem ta članek, tekmuje v Italiji za pokal Alpe-Adria in zastopa slovenske barve. V sredini julija pa bo odpotoval v Moskvo na Olimpijado za mlade, ki bo letos potekala prvič. Ponosni smo, da bo Luka sodeloval kot eden izmed štirih slovenskih plavalcev. Želimo mu veliko športne sreče! HEI>KNA RKK Uspehi dupliških balinarjev V okviru tekmovanj Ljubljanske območne balinarske zveze - Slovo od 1 moštva, ne pa od nogometa Na (ekmi Kamnik : SO Pic-ussen se je " nameravate, se lahko dogovorile za svetovalni termin z energetskim svetovalcem na naslovu: ESP - KAMNIK Glavni trg 23 1240 Kamnik tel: 061IH17-443 Vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure. ESP - KAMNIK (izpostava Domžale/ ljubljanska 69 1230 Domžale tel: 0611720-100 Vsako sredo od 17. do 20. ure. 12 :: ,............ ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN AVTOR: JOŽEF CAJHEN NEPORABLJEN OEL KAKE CELOTE SKUPNO IME ZA DOMAČE PTICE AZIJSKI VELETOK PEKOČE PAPRIKE ANTIČNO MESTO NA DOLENJSKEM, ZNANO PO VSAKOLETNI PRIREDITVI PEVSKIH ZBOROV PREKLICATI NAROČILO JEZERO JUŽNO OD ST PETERBURGA SMOLNATA BAKLA (STAR.) SIMBOL ZA TELUR REKA V VZH. FRANCIJI BOŽANSKI KIPI MALIKI IZRAZ ZA OSEBO. ki SE NOČE IMENOVATI VLADIMIR NAZOR VZHOO. STRAN NEBA Ml [iN RADIOTELEVIZIJA OTMAR KLIPSTETER SKUPNOST i.iiiiji. NACIJA ARISTOKRAT V STAREM RIMU REKA BLIZU JUŽ. URALA V RUSIJI POČELO TAOI/MA PIJAČA STARIH SIOVANOV SIMBOL ZA RADON EGIPČANSKI BOG SONCA, DALJŠA OBLIKA TELEVIZIJA LJUBLJANA .'ii A ODVODNICA, ARTERIJA TAJDA LEKSE NAJVEČJI NACIONALNI PARK V AFRIKI, KFNIJI ŽELEZNIŠKI VOZ OKRASNI PREDMETI OKOLI VRATU OTTO CLEMENS VELETOK V AFRIKI MOŠKI POTOMEC VflSIA S T FRANCOSKIH KOVANCEV ČILSKI PIANIST (CLAUDIO) OZNAKA ZA AVSTRIJO STEBLO VINSKE OTAKAR .ifri-miaS ORGAN VOHA SLOVSTVENA TATVINA REDKO ŽENSKO IME TKANINA IZ JAPONSKE SUROVE SVILE INDIJSKA KRALJICA, ŽFNA RAO/F SIOVFNSKI PISATELJ (IVAN) OBNAVLJANJE. PRENOVITEV LAT KRATICA ZA ORDINIS 3 (ITAL) KUHANA MOčNATA JED GLASNO IZREČENA. IZRAZ ŽEUA NAJVEČJI ŽIVEČI PTIČ SLOV. GLASB IN ZGODOV. (RAFAEL) NAPAD, NASKOK NAJVEČJA CELINA PLANETA ZEMLJE ORGAN VIDA SIMBOL ZA NATRIJ TOVARNA SLADKORJA STAR IZRAZ ZA OSOVINO GRŠKA ČRKA •G- STAR IZRAZ ZA ČLEN, DEL CELOTE NAJMANJŠI DELEC SNOVI STRELNI ZVOK PLANINSKA GOZDNA MEJA LESNA IND NAZARJE POKLICNI ram ovai n; KRUHA ANGL MLAKA. RIBNIK (POOL) IZV KRAK RFKk MINAM NA TAJSKEM TRAVA DRUGE KOŠNJE SIMBOL ZA DUŠIK SKANDIN M IME ANOREJ VELKAVRH HROŠČA S "RNIMI PIKAMI SKUPINE PTIČEV ISTE VRSTE OLGA KORBUT SIMBOL ZA LITIJ SIMBOL ZA ASTAT SKUPNO IME ZA TEHNIČNE PANOGE ELEKTRIČNIH PRENOSOV MORSKI OŽIGALKAR i>l|M Kamničanom in okoličanom jc i/f/šlšilš Vedno več navdušenja nad konjeniškim Sportom, kije povezan tudi z novo zvrstjo v tem Sportu - galopskimi dirkami znano, da imamo v svoji sredini Konjeniško športno društvo Rho-dodendron iz Volčjega Potoka, lansko leto so se pod Rhododcn- dron centrom organizirali mednarodne galopske dirke na Mengeškem polju, ki si jih jc ogledalo preko 3000 vnetih ljubiteljev konj in drugih obiskovalcev. I e-tos pa skupaj s Konjerejskim društvom za Gorenjsko i/ Radov Ijicc organizirajo Mednarodne galopske dirke Bled 98, ki bodo v nedeljo in. julija na Bledu ob 15. uri. Udeležili sc jih bodo konji in jahači iz HrvaŠke. BiH. Ccškc, Slovaške. Madžarske. Avstrije... Prireditev sama bo imela 5 točk sporeda: dve športni dirki konj. dirka aialvev in dve dirki Čistokrvnih angleZcv. Za popestritev bodo poskrbele manekenke na konjih, jahanje okoli sodov v VVe-slcrn stilu, kmečke dit ke konj na pršut. Ce si želite popestriti ziv-ljenje v poletnih dneh. pridite na Bled. saSa mejač Ekošola kot način življenja EkoSola kot način življenja je mednarodni projekt, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Njen namen je predvsem oza-vcSčanjc o pomenu varstva okolja in izboljšanja medsebojnih odnosov. V tem projektu v Sloveniji sodeluje že 56 šol, pri izvedbi pa sodelujejo poleg učencev tudi učitelji, vodstvo šole, starši in predstavniki lokalnih skupnosti. Po dveh letih dela jc dobilo 16 najboljših Sol kot priznanje cko zastave, kar pomeni najvišje priznanje za izpolnjevanje meril okoljevarstvene ozaveščenosti v mednarodnem merilu. Ekošole obogatijo svoje dejavnosti tudi s programom Zdrave šole. Zeleni Kamnika ugotavljamo, da sc v ta projekt v našem mestu Sc ni vključila nobena osnovna šola. Da bi nekako pomagali pri tem ozavc-ščanju o okolju in njegovem varstvu, smo pri Zelenih Slovenije - OO Kamnik pripravili program, to je ekološki izlet v Kamniško Bistrico, namenjen učencem osnovnih sol. Čeprav vemo, da večina učencev pozna Kamniško Bistrico, smo ga pripravili tako, da bi spoznali vse. predvsem naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti tega področja. Izlet je strokovno voden (gozdar, lovec, biolog), učenci pa naj bi z opazovanjem in skozi pogovor spoznali, kakšen naj bi bil odnos do narave in vsega živega v njej. Program izleta: - z rednim avtobusom do Kamniške Bistrice, kjer si v Pre-daslju ogledamo to zanimivo sotesko, nato peš (30 minut) po Kožcljcvi poti do Aleksandrovega dvorca. Tu je odmor za malico in klepet z gozdarjem in biologom o gozdu, travniku, vodah. Nadalje si ogledamo Plečni- kov dvorec / razlago o njegovem arhitekturnem in zgodovinskem pomenu ter mimo hudourniške Kurje doline skozi Spominski park prečkamo potok in preko Ccrnevke do Žagane peči - znamenitega balvana. Med krajšim oddihom se bomo pogovoril o značilnostih ledeniške doline Kamniške Bistrice. Ogledali si bomo tovorno žičnico na Kokrško sedlo in med potjo značilen gozd za ledeni-Sko moreno ter nato do Lepega kamna. Tu bo lovec povedal skoraj vse o živalih, ki živijo na tem prostoru, ogledali pa si bomo tudi lovske naprave (krmišče, visoka preža) in lovsko kočo. Prvi so sc tega izleta udeležili učenci 5. razreda OŠ Marije Vere in verjamemo, da so bili zadovoljni. ZELENI SLOVENIJE -OD KAMNIK K pisanju sla me vzpodbudili dve popolnoma nasprotni mnenji. Eni trdijo, da se za otroke nič ne dogaja, po drugi strani pa so razpisane in potuljene delavnice, kolonije, tabori nezasedeni (tudi brezplačni)!!! Po razgovoru z nekaj starši smo ugotovili, da I i ne potrebujejo varstva, želijo si, da njihov otrok preživi urico ali dve z vrstniki. Zato CMC in ZKO) od 6. 7. do 31. 7. od 10.30 do 11.45, osnovnošolcem ponujamo druženje z vrstniki, sodelovanje v likovnih delavnicah (glina, zapestnice, vetrnice, zmaji, origami, uporaba odpadnega maleriala...), sodelovanje v zabavnih in družabnih igrah, sprehode, izlete. Program bomo prilagajali vremenu in predvsem željam otrok. Prispevek za enkratni obisk, 200 SIT. poravnavale sproti, zalo predhodne prijave niso potrebne. Ko začutite, da vam jc dolgčas in da pogrešate družbo, pridite, veseli vas bomo. Dobimo se vsak dan od ponedeljka do petka pred Ma-leševo galerijo (Glavni trg). Od 12. ure dalje pa sc lahko osvežimo in naplavamo v kamniškem bazenu. Za organizirano skupino jc vstopnina 300 SIT. Vse informacije pri Heleni Sterie. telefon: 815-477. P. S. Obenem vabimo dijake in študente, ki jih veseli delo z otroki, da sc oglasijo Heleni ali na Študentski servis Kamnik. Helena Pravi družinski avto POLO LIMUZINA ali POLO VARIANT **** zaoe*o* vorčoos^ ce0a mesečni obrok že od 17.990 SIT naprej AS DOMŽALE Informacije 061 715-059 d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL, N.C.: 06V72O-020 TRGOVINA 061/720-560 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas iatkova vas 84, PREBOLD TEL 083/702-250 FAKS: 083/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/825-564 Franšlztng: Siporert-SAM SAK, d.o.0, KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071 OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in Se mnogo več.. NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO: 'strešnik rramac, • opeko MODULARNI lil/)K in ostale operite izdelke, »IZOLACIJSKI material, •apno, CEMENT, • tlakovee, prane plošče, porfido tlak.....za UREDITEV OKOLICE in dvorišč 'zidarsko ORODJE, »ItteSalce, revne odre, podpornike,... •stavbno pohištvo, okna, vratu, slreSna okna VELIK, parket, program jur-a... ' in drugo potrebno za gradnja in obnovo 18 Cenjene stranke z območja Kamnika obveščamo, da smo odprli novo trgovino SAM d. o. o. - POSLOVNA ENOTA STRANJE TRGOVINA Z GRADIIENIM MATERIALOM, Zg. Stranje la, STAHOVICA, tel.: 0611825-564 ' NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTVR 1)1) V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do /9. ure. oh sobotah pa od 7. do 13. ure. VIJUDNO VARIJENI!!! Raziskovalna naloga Ulice naSega mesta - nasmejana del leta na fotografiji so Anja Flerin, Maruša Jakopič Plesnar, Jen a Prime, Ana Jereb in Tina Luzar, učenke 7. razreda osnovne Sole Frana Albrehta. Več mesecev so pod vodstvom mentorice Ivanke Učakar raziskovale, kdo so Kamničani, po katerih nosijo ulice imena in kakSen odnos imajo meščani do svojih ulic. Nastala je naloga Ulice našega mesta, ena od treh posebej pohvaljenih na občinskem razpisu Mladi raziskovalec. Dekleta obljubljaj", da bodo jeseni nalogo v več člankih predstavile ludi vam, bralcem Kamniškega občana. U. Uspeh karateistov Virtusa V Sevnici je 6. in 7. junija potekala največja letošnja mednarodna tekma v karateju v Sloveniji. Tekmovanja se je udeležilo 71 ekip iz Evrope, s prek 500 tekmovalci, ki so se v dveh dnevih pomerili v katah in borbah. Kamniške barve so kot večkrat do zdaj zastopali karatcisli ŠD Virtus Duplica, pod vodstvom Vladimirja Staniča. V borbah so sc pomerili: Rok Kladnik v kat letnik 86-84. - 45 kg Tanja Božič v kat. deklice letnik 86-84. - 40 kg Mirjani Luzar v kal. ženske -60 kg Stanko Česen, moSki - 75 kg Gregor Gregorič, moški - 70 kg Marko Urh v kategoriji - 80 kg. Vsi tekmovalci so se srčno borili, kar se je obrestovalo pri rezultatih, ki so jih ob koncu tekmovanja dosegli. Rok se je v izredno težki kategoriji, ki je štela 55 tekmovalcev uvrstil na zelo dobro 9.-18. mesto. Ravno takšno uvrstitev sta v svojih kategorijah dosegla lanja ter Gregor, imela pa sta malo smole pri borbah, tako da jima je boljši rezultat ušel za las. Miljam m Stanko sla po dobrih borbah dosegla 5.-8. mesto. Svoj dan pa je imel Marko Urh, ki se je povzpel na zmagovalne stopničke, saj je dosegel odlično 3. mesto. Ob koncu maja pa so dečki in deklice pomerili tudi na državnem prvenstvu, ki je potekalo v Sežani. Tekmovali so Kok Kladnik, Tanja Božič, Mevludin Mehovič ter Evelin Kolar. Vi tO se zelo dobro borili, najbolje pa se je znova izkazala Evelin, ki se je uvrstila na 3. mesto m svoji paleti medalj dodala Se eno. Z rezultati, ki jih tekmovalci dosegajo, dokazujejo, da se v društvu resno in kvalitetno de la in da sc enakopravno lahko kosajo s klubi, ki delujejo v tujini in doma. Rezultatov se poleg tekmovalcev veseli njihov trener in seveda tudi sponzorja, ki sta bila pnpravlicna prispevati svoja sredstva v klubsko blagajno. To sta KIV VRANSKO z Vranskega ter ELOG d.o.o. iz. Kamnika, za kar sc jima člani iskreno zahvaljujejo, upajo pa, da se bo v naslednji sezoni našel še kateri sponzor, ki bo verjel v njihovo delo m bo pripravljen primakniti kakšen tolar, ki ga nujno potrebujejo, da se bodo lahko udeležili tudi tekmovanj v tujini. A. T. UGODNA PONUDBA COLORJEVIH IZDELKOV IN DOPOLNILNEGA PROGRAMA 15% POPUST v mesecu JULUU Z3 izdelke« '''''fKjgh, SVNTOL emaJI »JKOLORHB lllilll, COLOR UubUanska 31 a TeL 061/812-332 j, kje sle, mali zlala, kako m toži mi po vas! ()j, ko bi se odprla vrtim in .se prikazal vas obraz! (J. Stritar) ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila naSa draga Zena, mama. stara mama, sestra, teta in tašča ivanka osolnik roj. Narat, Cašperjcva mama, z. Velike Lasno pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem in znancem za izrečeno sozalje, pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala vsem. ki ste našo mamo v tako velikem Številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala g. Župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete Zalostinkc, govorniku za besede slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem se enkrat najlepša hvala! Žalujoči vsi njeni Vel. I.aSna. Vranja Peč. Znojile, Brezje nad Kamnikom, junij 1998 V.aman je bil tvoj hoj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je hilu močnejša od življenju. ZAHVALA V M. letu nas jc po dolgi in ležki bolezni /,'ipnslil nas dragi mož. oče, brat. stik- iti boter milan bremšak s Križa pri Komendi Toplo se zahvaljujemo vsem lorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem za izrečeno sozalje. podarjeno cvetje in svete. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Damjani 1'lcSnar in palronažni sestri Ncvcuki za sedemletno skrb in obiskovanje Oteta na domu. lepa hvala ožjemu sorodstvu in družini 1'elerlin, ki ste nam v najhujših trenutkih vedno priskočili na pomoč. Hvala sodelavcem Ti lanu in vsem. ki ste ga v tolikšnem številu pospremili k zadnjemu počitku, nam pa nudili oporo in tolažbo. Iskrena hvala gasilcem, ki ste počastili spomin na oteta. Zahvala tudi gOSpodu župniku za opravljen obred in pevcem za lepo zapele zaloslinkc. Prisrčna hvala vsem za sočutje in pomoč. Žalujoči: žena Ana, hči Lidija in drugo sorodstvo mini 1998 ljubit si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil li Tim 'Skije zvon. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 73. letu zapustil nat dragi mož, oče, stari Rta, brat, slric in last janez cevka Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrini sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam izrazili ustno in pisno sožaljc. podarili cvetje, sveče in darovali /a maše. Posebna zahvala velja župnikoma Pavlelu .luhanlii in Štefanu Slclctu, za lep pogrebni obred Prisrčna hvala pevcem, gasilcem in govornikoma Janezu Balantiču in Ivanu Nograšku za besede slovesa. Zahvaljujemo sc perutninarjem kmetijske zadruge Domžale, sodelavcem Svilani ta in gumbi Trival. Vsem in vsakemu posebej še en k ral hvala. Žalujoči vsi njegovi junij 1998 Ni večje bolečine kot v dneh Žalosti nosili v srcu \m iiih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas jc zapustil nas dragi mož, ati, tast m ata ivan lajmiš iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sostanovalcem in sosedom, prijateljem ter znancem za izrečeno osebno in pisno sozalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo tudi ga. Tatjani Rot-Djalil za tople besede ob slovesu. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi junij 1998 Mali oglasi: V naših srcih Ti naprej tivis, zalo pol nas rodi tja. kjer ji v tišini spis, lam lučka ljubezni vedno gori bi med nami boi redno Ti. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 53. letu življenja zapustil JAjNEZ mali iz Smartna Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem KAM-BUSA. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu podarili cvetje, sveče in darovali za sv. maše. nam pa izrazili ustno in pisno sozalje. Najlepša hvala g. župniku za lep pogrebni obred, domačemu pevskemu zboru, trobentaču za zaigrano Zalostinko, OŠ Šmartno, g. Zibertu in g. Zlatnarju za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Šmartno. Buč, Beograd, Vodice, Šentjakob. Ljubljana. Kamnik, Smlednik, junij 1998 ZAHVALA V 85. Iclu starosti nas jc zapustila naša draga mama. tašča in stara mama pavla martinjak rojena 1'elerlin s Križa Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sozalje. podarjeno cvetje in sveče ter za prispevek za svete maše in Cerkev, Posebna zahvala gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za lep pogiebni obred in mohlcv ob žari. Zahvala tudi pevcem za ganljivo petje ob pobu in med sveto in.i.c i ter trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo sc tudi medicinskemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za nego med boleznijo m g Jeriču iz podjetja Pogrebnik d.o.o. za organizacijo pogreba. Hvala vsem. ki sle jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njeni Križ. junij 1998 Za vsakdanji kruh le delo priklepalo je na zemljo, k svetlobi sonca, v svobodo srce hrepenelo jc pod neho. Vstavil seje tvoj polel. V nebo zazrlo seje mrtvo oko. (mamil) ZAHVALA Smrtno se je ponesrečil naš valentin moljk iz Kamnika / žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli pokropit našega Tinela, se vpisali v knjigo žalosti in nam izrekli pisna in usliiii sožalja. l.nako / Žalostjo sc zahvaljujemo vsem. ki stega lako številčno pospremili na zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki sle Tinetu v slovo namenili nešteto cvetov in sveč. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, bližnjim sosedom ter sosedom StreliSke ulice in Zapric, Tinciovim in Helijevim sodelavcem iz VEPPO, prijateljem zmajai jem. ter prijateljem iz BELK, Ircnimm sodelavcem iz JATA RFJA, poslovnim partnerjem NOVOTLRM. koleklivu CESAR in ga. lapovi. Hvala /upniku Francu Šuštarju za cerkveni obred in poslednje llOVO. Enako hvala delavcem komunalnega podjetja, ki 90 našega Tincta zadnjič ponesli - za vedno. Iskrena hvala Tunjiskemu Oktetu, ki so Tinela pospremili z občuteno slovensko pesnujo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Za njim žalujemo vsi, ki smo ga imeli radi. junij 1998 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-757. Instruiram italijanščino za vse stopnje [prof. italijanščine in angleščine). Tel: 812-002. Prodam klasična garatna vrata 2,20x2,10 m. Cena po dogovoru. Tel: 816-111. Kmetijo, manjšo, urejeno v okolici Kamnika oddam v najem. Možnost dedovanja. InJ. v uredništvu, tel: 831-311. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., ćet. in pet. od T do 15h sreda od T do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje m, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, pradeda in strica jožeta semprimožnika iz Motnika 20 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za besede tolažbe, rože. sveče in mase Zahvaljujemo se osebju XI) Kamnik, gospodu župniku, govornikoma g. ŠemprimoZiuku in g. Jeriču ter pevcem. Zahvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Motnik, Kamnik, Domžale, junij 1998 OdSel Imm tja. kjer veter spi... OdSel bom tja, kjer lisina govori.. OdSel bom tja. kjer (as ustavi se. (kisel bom tja. kjer ni nič in kjer je vse! V SPOMIN IN ZAHVALO In odšel je v mirnem prebujanju sončnega nedeljskega jutra v Stranjah. 21. junija 98. pred praznovanjem 70. leta življenja, prav tiho na svoj zasluženi večni počitek nas vinko rozmanič dobri mož, ali, stari ata, brat in stric Prišli ste se poslovit s cvetjem in svečami, molitvami in besedami tolažbe, z govori in zastavami, s pesmijo in glasbo. HVALA VAM Da ste ga res imeli radi. ste dokazali s svojo Številno udeležbo na njegovi zadnji poti v cerkev sv. Benedikta in na božjo njivo v Stranjah. Spomnite se ga Se kdaj v besedi in molitvi in naj vam ostane za vedno v lepem spominu Vsi njegovi Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je 2 zvezdami posiliti, v očeh tvojih drtiv.ih. vseli, ki sijih ljubil nekoč. (Tone Pavček) ZAHVALA V 97. letu življenja nas je zapustil dragi oče. stari ata. praded in stric jakob narad po domače Naradov Jaka iz Mlakarjeve ul. 5a v Kamniku Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Najlepša hvala dr. Logarju in osebju Doma starejših občanov Kamnik. Hvala g. župniku za poslovilno maso in pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku Zveze borcev. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi _Kamnik. Celje, junij 1998 _ 16 8. julija 1998 Kamniški OBČAN Ženske in moške spodnje hlače dobite že za 200 SIT, otroške pižame že za 2.000 SIT ženske pižame že za 3.800 SIT in moške pižame že za 3.300 SIT Za počitniške dni pa lahko izbirate med najrazličnejšimi majicami, kopalkami in kratkimi hlačami modernih poletnih barv po ugodnih Moške srajce s kratkimi rokavi iz viskoze dobite že za Trijazne prodajalke Vam bodo svetovale ob nakupu Trgovina ZARJA Slovenska cesta 30, Mengeš, tel.: 061/737-044 Delovni čas: od 8. do 19.ure, sobota od 730 do 13.ure Vmbrož anna W t TRGOVEC m SERVIS V UGODNE CENE VOZIL! UNO 1.0 IE PUNT0 55S PUNTO 60 SX BRAVA 1.4 SX 1,130.000 srr ni 1.385.000 SIT od 1,507.000 SIT od 2,120.000 SIT TSitŠJllii DOBAVA TAKOJ! MARKA 1.6 ELX UM. MAREA 1.6 SX SVV MAREA 1.8 ELX SW SCUDO 1.9 TD - KOMBI DUCATO 2.8 TDi MAXI BRAVO 1.6 SX KLIMA 2,308.000 SIT RABLJENA VOZILA: Fiat Croma 2.0 turbo. I. 92, Mitsubishi I a mer 1.2 GL, I. 85, Fiat Panda, I. 94, Fiat Punto 55,1. 96, Seat Marbella, 1. 93. UGODNO TESTNA VOZILA! FIAT BRAVO 16 SX. KLIMA. BELA in ZELENA, I. 3/98, prevoz 3.000 km - 2.160.000 SIT FIAT MAREA 1.8 ELX KARAVAN, SREBRNA. 4.900 km - 2.788.000 SIT PRI NAKUPU VOZIL PUNTO in UNO IZ ZALOGE DARILO AVTORADIO PHILIPS Z MONTAŽO! l-IAI IVI AKt A 1.« bLA NAKAVAIN, »KfcBKrNA, I. 3/98. prevo/. 4.900 km - 2.788.000 SIT KREDIT DO 5 L*! ^Q ^ NOVO». PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/421 119, tcl./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL: Lahovćc 40, tel.: 064/421 193, teL/faks: 064/421 021 KAMNIK Prav gotovo si želite prijeten piknik ali dopust Vabimo Vas v naSo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izberete med že pripravljenimi specialitetami za žar, dnevno svežim mesom, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje POSEBNO UGODNE CENE! L. J - PRALNI STROM od 53.680 SIT - HLADILNIKI od 34.660 SIT - ŠTEDILNIKI od 43.450 SIT - KOVINSKI REZALNIKI BOSCH 17.890 SIT - PESTRA IZBIRA HLADILNIKOV RAZLIČNIH MODELOV IN BARV * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušile i perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... ♦ mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalt i, likalniki, mesak i...) • originalni rezervni deli Gorenje GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure v* gorenje °^ FOTOKOPIRANJE In TRGOVINA (na srednji šoli v Kamniku) V PRODAJO SPREJEMAMO RABLJENE UČBENIKE ZA OSNOVNO IN SREDNJE ŠOLE. ODPRTO: OD 8.00 DO 19.00 TELEFON: 819-025 ALPEADRIA AA. PROJEKTA, d.o.o. Celovška 291, Ljubljana tel. 061/1598-838, 445-584, 041/643-181 faks: 061/573-752 ZGORNJE PEROVO - KAMNIK Naprodaj 4 vrstne hiše na sončni legi ob gozdu, z lepim razgledom, v novem zaključenem naselju, prevzem v juliju 1998. Stanovanjska površina 297 m', velikosti parcel: od 540 do 757 m'. ili d,: >.m 'A' 'W 'Jfc' 't "H 'A vju tati A jl !■ r-^ tSamOPavliCsp'% M. mtel: 2 0609 626 061 ^ VSE O DIMNIKIH l(a ^ ZASTOPANJE, MONTAŽA^Gla1©^«VlDIMNIKOV. NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUDI SAMO SVETOVANJEI VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. <*■ *» <*' M,./*-, Mi mi. m.-im m*