Džungla. Raman iz afriškib pragozdoT. Sa^cHrt spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 37 Napeto so vsi sledrli Ininemu pripovedovanju in ko je koniala, ji je poveljnik križarke odkrhosrčno časti- tal k srečni rešitvi. ŽiTahen pogovor se je razpletel o plemenitem ne- znancu, o črncib in njihovi naselbini im o usodi Arnota.Poročnik Carpenter je kar gorel za nov rešilni pohod nad črnce. Zaklinjal se je, da za vsako ceno hoče najti prijatelja — ali pa ga krvavo maščevati. Popraševal je Ino o legi naselbine, o številu koč in .prebivalcev ui o drugih okolnostih, ki bi inu utegnile koristili pri napadu na črnce. Ine ni vedela mnogo, po noči je prišla v vas in po noči jo je zapustila. I^e toliko je znala povedati, da je naselbina precej veliia, da je čmcev gotovo par stotin, moških, ženskih in otrok, in da }e dan hoda od morja pa do vasi. Poveljnik križarite je določil, da bo Carpenler, osebni prijatelj Arnotov, vodil pohod nad črnce, dogovorili so se še o vseh podrobnostih ter se ločili pozno v noči. Qayton se je ponujal, da pojde tudi topot seboj, pa odsvetovali so mu. Hudi boji so jih čakali, pot je bila dolga in nevaraa in Carpenter ni hotel prevzeti •dgovornosti za njegovo življenje, tem manj, ker j*?  bil doma potreben za varuha in svelovalca. I^e nerad se je vdal. Ko so se drugo jutro prebudili, je že stal pri vraiih ladijski častnik z dvema pomorščakoma. Prrnesel je Po-drare od poročnika Carpenlerja, ki da je odšd ob prvi aori v džunglo s štiridesetimi ljudmi, dobro oborožen in preskrbljen z vsem potrebnini za več dni. Pn- nesel pa je tudi dober zajutrk seboj za sestradane rzgnance. Tekom predpoldneva je prišel na obisk poveljnik križarke, povabil profesorja Porterja in njegove ljudi na obed na križarko ter pridjal še eno povabilo. Dejal je namreč, da bi bilo najbolje, če bi se vsa družba preselila na ladjo. Dolgo da itak več ne bodo ostali na zapuščenem obrežju, je pravil, ka- nima pomena. Križarka se mora vrniti na Francosko in koj ko se vrne Carpenter, bodo odpluli. »Mislim«, je končal, »da izpolnim srčno željo vam vsem, ako kolikormogoče pospešim odhod. Dovolj ste pretrpeli! Domov se vam mudi. Jutri računam da se vrne Caipenter — ia pojutrišnjem bomo odpotoTali.« Vsi so bili zadovoljni. Ine pa je porabila ugoden trenutek, ko je mogla sauia govoriti s kapitanom. »Utegne biti«, je pravila, »da pride s Garpenterjem in Arnotom ludi beli neznanec, ki nam je toliko dobrega storil. Morebiti bi tudi on rad zapustil te negostoljubne kraje. — Ali bi ga vzeli seboj, gospod kapitan?« »To se raziune samo po sebi!« je odgovoril in se smehljal. »Posebno šc, če ima tako dražestno priprošnjicol« Tedaj je bila tndi Ine zelo zadovoljna. Pa še nekdo se je ogla&il, — gospod Filander. »Kapitan«, je dejal, >če se prav spominjam, ste pravili, da so vam uporniki povedali tudi o zakopanem zakladu. Časa imamo dovolj. Ali bi ga ne šli iskat?« »Pa re-s!« je vzkliknil stari gospod profesor. -^Čisto sem pozabil nanj! Gospod kapilan! Posodite nam psu mož in enega upornikov, Taših ujetnikov! ZaJda^ Je moje zadnje upanjc« »Z veseljem!« je dejal kapitan. In še listo uro so šli ko]>at zaklad. V napetem zanimanju so stali krog jame, napeto so sledile oči vsakemu udarcu motike. Celo kapitana se je lotevala lahna razburjenost. Z rastočo vnemo so kopali pomorščaki, dva od upornib mornarjev sla pomagala. Globlje in globlje so rili v zemljo —. Pa zaklada ni bilo —. Končno sta izjavila uporna mornarja, ki sta bita pokg tndi pri zakopaTanju, da globJje niti sami niso kopali. Na prsti se je videlo, da govorita resnica Zadeli so na svežo, trdo plast zemlje. Motike ui krampi so obstali, vsi so se spogledali. Zaklad je izginil —. Najhuje pobita sta bila npetna mornarja. Ugibali so to in ono. Da od upornikov nobeden ni dvignil zaklada, to je bilo vsem jasno. Pobitost in žalost obeh ujetnikov je bila odkritosrčna. Sicer pa nobeden ni mogel zapustiti križarke neopažen. Tudi moštvo bojne ladje ni prišlo v poštev. »Le eno je mogoče«, je dejal končno Clajton. »Črnci so ga ukradli! Zelo verjetno je, da so opazovali uporne mornarje. Prišli so ponoči, izkopali zaboj ter ga odnesli!« Claytonova misel se je vsem zdela še najverjetnejša. Profesor Portei je žalostno majal z glavo in molčal. Lc Ine je ved^la, kaj pomeni izguba zanj — in zanjo. Kar je še ostalo dneva, so ga hoteli uporabiti za selitev. Clayton kot najbližji sorodnik in dedič svojega strica Jobna Qaytona je odločil, da bodo vso kočo izpraznili ui Tse stvari znosili na ladjo. Vzel jih bo, je dejal, seboj domov za spomin. Pa Ine j« ugomrjeia. »Mogoče je«, je pravila, da se beli neznanec vrne šele, ko bomo mi že odpluli. Boječ je, plab. Morebiti si ne bo upal priti koj s Carpenterjem in Arnotom. Morebiti tudi da vobče ne bo hotel z nami. Stvari, ki so v koči, so njegova last, tako je napisal na vrata, ko smo prvikrat prišli sem. Kako bi bil žalosten in nesrečen, «e bi mu vse odnesli —1 Tudi hvaležni mu inoramo bi4i in mu že radi tega pustiti njegove stvari. Mnogo dobrega nam je storil! Predlagam, da počakamo s selitvijo, dokler se ne irrne Carpenter, in šele potem ukrenemo, kaj bo s stvariai gospoda Johna.« ¦ Med takimi pogajanji je minil dan in stvari so ostale v koči. Tisto noč so izgnanci prvikrat spet spali v udobnih posleljah in ni čuda, da so se zbudili šele pozno drugega dne. Prvo vprašanje jc seve bilo, ali se je poročnik Garpenter že vmil. Ni ga še bilo. Se še tudi ni mogel vrnili. Pot do naselbine je bila dolga in težavna in kdo ve, ali ni bilo freba iti iskat Arnota še dalje v pragozd. Vkljub temu je celo kapitan sam proti večeru kaaal vznemirjenje. Vsaj sela bi bil lahko poslal Carpenter, je pravil. Že se"je dogovarjal, da pošlje ob pnrem svitu drugega diie novo četo za Carpenterjem, ko f»oči strel iia obali. Straža na robu džungle je dala dogovorjeno znatnenje. Carpenter se je vrnil. Njfgovo poročilo je bilo kratko, kruto in krvavo. Ob poznem mraku so prišli do naselbine. Sled je bila čisto razločna. Obkolili so Yas in jo ponoči napadli. Na mah so se polomila lesena Yrata podtežkimi JMdarci, kratek pa hud boj se j« vncl na ulicak in potih «ned kočami. Krancoze je p<.'.žiiaia misel ra ncsrcčnega Arnolf:, črnce pa je iznena:ii' '^"pričakovnui ua;;ad in vrliu le- ga so se le slabo \iiali ¦nuškani ii; sainokresom svojimi puscicami bila vas v rokah 1 Črncev je mno; ¦> :::!uio v boju. nekaj pa so jih Fra::cozi zajcli. Začelo se je is; i Skrbno so pregleda. i stiiitami. V nianj ko pol uri j«* M'nzov. "6 i io pobegniii, :,;c in pc1.rašfivnnje za Arnoton).' vso vas, prelir.skali vsako kočo, pretaknili vsak kotii<•!•¦, pa Arnola ni biio nikjcr —. Popraševali so /. znamcnji ujelnike, našli ladi črnca, ki je z Ino gcviil v svoji po!oi)i!jeni angležčin;. pa ničesar golovega ni.so zvrdc i o uso;li svojega tova riša. Razburjeno krii-nnjc in krilcric z rokanii in par. angleških bcsed o »noznam-ni stralu:«. o »:<lih duhoviln, ki prebivajo v džungii, — lo je !;ilu vse, Lir so dobili v odgovor na svoje poprasevanjc. Bolj in bolj se je Francozom ulrjevalo prepi irnnje, da so irrn-i lijihovega lcvariša ubili in — sn'!!i.  Prenočili so v nai^ ilii\i, druyo julio \.;\ so se vniili na obrežje. Izprva so .nnmeravnli vsc trncc pohili ter s;1  krvavo maščevati za Amotovo smri. 1'či (pnslili se tc maščevalne naklepe, zadovdijili so so /. žrlvami, ki so padle v nočnem boju, Im!o su ju)vp>:a!i ujolnikc, da bi ne mogli kmalu za njimi, in so odšli. — Žalostno poročilo C irpcnlurj^vo je polniilo poveljnika križarke v njegovui šk!c[iii, d* nonailoma odpotuje. Ine se je vidno prfslrašila. Zamanj so iskale iijene ncmirne oti junaškcga reSitelja, ko se je vmil Carpenlcr s svojirni Ijudmi. Otožna zamišljenost je legla n^ njen mladi obraz. Vcdela je, da bi se 1<U »olovo vn:ii. če bi ga nc bila  radržala neprcraagljiva ovira. O -- jtoznala je sjrojega belega junakal 2enska, in « je ludi saui» mMm 4rkTe, ima bistre oči —. Ni vsega povedala oni veier, k» |e pravila svoje dogodivščine —. Vrnil se bo —! Križarka ni smela odpotovati —1 Za vsako ceno jo je bilo treba še zadržati, vsaj za teden dni —. Krčevito je iskala, pod kako pretvezo bi se dal eavleči odhod. Pravega vzroka ni smela, — ni mogla povedati. Saj niti sama pravzaprav ni vedela, zakaj se tafeo zelo boji, da bi beli neznanec prišel prepozno —. In česar ni uganil izkušeni ladijski kapitan, lo j« uganilo mlado dekle —. »Gospod kapitan«, se je pogumno oglasila, ko je poveljnik križarke napovedal, da koj odpotujejo, »— ali se vam ne zdi mogoče, da bi poročnik Arnot še žirel? Kdo ve, kaj se je zgodilo! Morebiti pa je rešil beli ¦*znanpc tudi njega —. Morebiti leži kje ranjen v divjiai, ne more potovati, in beli neznanec mu slrfeže —. Kako strašno bi bilo za gospoda Arnota, če bi recimo čr« toden dni prišel h koči in na obrežju ne bi nažel nikogar Yeč —!c Kapitan se je zamisliL »jKar pravite, gospodična, je vsekakor mogoče —. Dvoje se mi čudno zdi. Naši ljudje niso našli v a&selbiai nobenega sledu o Arnotu. Niti njegove oblek* ne _. To je eno. Drugo pa je tole. Vaš rešitelj je «dhitel v gozd, ko je slišal streljanje, — Ykljub temu da je bil že pripravljen iti z vami. Sami ste dejali, da je šel na pomoč našim ljudem. Plemenit človek je, to stm spoznal iz vašega pripoTedovanja. Vam vsem je več k» enkrat ceiil življenje. Vcrjetno je torej, da je uporabil V9t svoje mofci in zmofcnosti ter rešil tudi gospoda Ar¦ota. Ce bf ga ne bil mosel rfšiti, bi bil mislim |ttt| povcdat pcUel —,