23. marec 1973 • Leto IX., št. 5 (176) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini	GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks
POMLAD JE TU — Minevajo dnevi in z njimi tudi letna obdobja. Tako smo pred dnevi znova pričakali pomlad, ki se je na srečo pričela s soncem. Slovenski poet je zapisal: »Pa vse rože cveto, pa vsi ptički pojo, naj bo dolgo tako . . .« Pomladni meseci so čas, ko se prebuja narava, ko ljudje prilezemo na piano in mislimo na lepše. Pomladni čas je čas ljubezni in mladosti. Predvsem mladim je namenjena pomlad, zato smo tudi naslovno fotografijo namenili njim.
ZDRUŽENO PODJETJE ŠESTIH TOVARN
TUDI LETOS DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje je pripravila program tekmovanj v okviru delavskih športnih iger za leto 1973. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da je med delavci športniki največ zanimanja za kegljanje, smučanje, mali nogomet in odbojko. Da ne bi bili prikrajšani o-
stali, so v program iger vključili še streljanje z zračno puško, namizni tenis, šah, plavanje in atletski troboj.
Tekmovanja se bodo odvijala skozi vse leto. Ke-gljači se bodo pomerili kar trikrat. Prvo tekmovanje bo 29. in 30. marca na kegljišču hotela Paka, za ženske in moške.
PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM
V združenem podjetju Gorenje so s svečanim podpisom samoupravnega sporazuma pravzaprav začeli s proslavami pomembnih obletnic, ki jih letos slavijo nekatere podpisnice • Letos poteka 400 let livarne v Muti, 200 let kovačije v slovenjgraškcm Fecru, 50 let tovarne elektromotorjev Sever in 20 let tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
Medtem, ko so bili delavci za stroji, so njihovi pooblaščeni predstavniki prejšnji petek, dne 16. marca v Velenju podpisali samoupravni sporazum. Tako je nastalo veliko združeno podjetje, ki ga tvorijo delovne organizacije Gorenje iz Velenja, Sever Subotica, livarna Muta, Lesna Šoštanj, Fecro Slovenj Gradec in Elrad iz Gornje Radgone. Te delovne organizacije so doslej urejevale medsebojne odnose in obveznosti s statutarnimi pogodbami. Dvostransko razmerje pa je bilo tako urejeno, da je postavljalo velenjsko Gorenje v sklopu sicer enotnega podjetja v nekakšno vodilno delovno organizacijo. V vsakdanji praksi pa so se stvari razvijale drugače. Razvila se je dejanska oblika združenega Gorenja in je bil pravni formalizem statutarnih pogodb že tako ovržen, ker so vse delovne organizacije v enotnem Gorenju enakopravno, samostojno in z vso odgovornostjo zaživele ter same razpolagale s sredstvi in skladi in tudi delile ustvarjeni dohodek. Predsednik delavskega sveta podjetja Jože Dolinar je s tem v zvezi na slovesnem podpisovanju samoupravnega sporazuma dejal: »S samoupravnim sporazumom, ki ga podpisujemo prežeti s skupnim interesom po najtesnejšem medsebojnem sodelovanju, dopolnjevanju in usklajevanju v delu in programih, ugotavljamo, da v samoupravni sporazum ne vnašamo samo formalnopravnih korektur, temveč predvsem v praksi potrjene globoke vsebinske spremem-
be, ki ustrezajo vsebini sprejetih ustavnih dopolnil.«
V združenem podjetju Gorenje so sporazum podpisali, da bodo ustvarjali najboljše pogoje za doseganje dobrih ekonomskih rezultatov, enotno nastopali na domačem in tujem tržišču, usklajevali sredstva in znanje ter tako dosegali čim boljše ekonomske ličinke, zagotovili poslovno varnost delovnih organizacij in socialno varnost delovnega človeka. Zato bodo podpisnice samoupravnega sporazuma usklajevale razvoj, proizvodnjo in poslovanje, izpolnjevale naloge
in zadolžitve iz sprejetih skupnih programov, podrejale se enotni dogovorjeni poslovni politiki in varovale skupne interese, enotno nastopale na domačem in tujem tržišču, zagotovile skupno strokovno delo in dejavnosti, združevale sredstva na nivoju združenega podjetja in jih nalagale v dogovorjene sklade, prilagajale organizacijo dela, kadrovskcT politiko in samoupravno organiziranost skupnim potrebam. Pomembno določilo v samoupravnem sporazumu je, da vsaka organizacija združenega dela samostojno gospodari s polno odgovornostjo za ekonomičnost poslovanja. Če ne izpolni obveznosti, potem mora povrniti škodo tistemu, ki jo je utrpel. Samoupravni sporazum tudi podrobno ureja poslovanje organizacij
(Nadaljevanje na 8. strani)
Generalni direktor združenega podjetja Gorenje, Ivan Atelšek podpisuje samoupravni sporazum
ZENE POKAZALE, KAJ ZNAJO
Vsakih štirinajst dni je v velenjski galeriji kakšna razstava. Tu je že razstavljalo precej umetnikov — slikarjev in kiparjev. Toda take razstave, kot je bila za 8. marec — praznik žena, pri nas še ni bilo. Zbrali so ročna dela, ki jih žene izdelujejo doma ob svojem prostem času. Bili smo celo prepričani, da je pri nas v Velenju prva taka razstava v Sloveniji. Vendar se ja pokazalo, da so na podobno idejo prišli in razstavljali istočasno tudi v Zagorju in Domžalah.
Za razstavo v Velenju so dale pobudo žene same. U-spelo jim je in to še zelo dobro. Razstavo so otvorili z bogatim in pestrim programom, ki ga je pripravila glasbena šola iz Velenja.
Žene so razstavile okoli štirideset gobelinov, ki so najbolj skromno rečeno čudoviti. Nadalje so razstavile vezene izdelke, ki so bili na raznih oblekah, prtičkih in prtih, pa tudi pletenja ni manjkalo. Med vsemi temi lepimi stvarmi pa je bilo celo opaziti, pri nas že skoraj izumrlo veščino, klekla-nje. Vsi izdelki so izredno lepi in predstavljajo našo narodno imovino.
Najbolj zanimivo je, da sta na razstavo prinesla svoja dela celo dva moška. To sta Vlado Witmajer, ki .razstavlja gobeline in veze-
nje, ter Vlastimir Burčič, ki je prikazal čudovito ročno izdelano blazinico. Vsekakor pohvale vredno in zaželeno, da bi se več pred-
stavnikov moškega rodu odločilo za kaj takega. Prepričani smo, da žene ne bi bile prav nič jezne zavoljo tega.
Naj naštejemo še nekaj žena, ki razstavljajo največ svojih del: Vlasta Drolc, Stana Stiplovšek, Vikica Grubelnik, Milka Jezernik in druge.
Stane Zula, direktor knjižnice, je povedal, da je bil obisk nad pričakovanji. Zato bodo poskušali, da bi razstava postala tradicionalna in bi jo odprli vsako leto za praznik žena. Želimo, da bi se to tudi uresničilo, saj bi s tem podprli še eno domačo obrt, ki bo s časom verjetno pozabljena.
KULTURNO DELO
MED NAJMOČNEJŠIMI DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI V ŠMARTNEM OB PAKI JE PROSVETNO DRUŠTVO JOŽE LETONJE-KMET.
V kraju, ki šteje le nekaj več kot tisoč prebivalcev, je zabavno-glasbeni ansambel Srnica ter kar dva odrasla pevska zbora.
Vsi trije so že postali tudi radijski znanci. Maloka-teri kraj se lahko ponaša s tako razvitim glasbenim življenjem. Tudi na nedavnem občnem zboru društva je bilo največ lepega, domačega petja.
Ravnatelj šole Franjo Karažinec zelo uspešno vodi prosvetno društvo. Člani so mu na zboru za požrtvovalnost poklonili rože in darilo. Spomnili pa so se tudi zelo prizadevne tovari-šice Jožice Kranjc, ki je prav tokrat praznovala jubilej, štiridesetletnico delovanja v prosvetnem društvu. Igrala je in pela. Tudi
danes je aktivna članica društva. Rdeči nageljni so znak, da prebivalci Smart-nega ob Paki zelo cenijo njeno delo.
Sicer pa se člani društva v Šmartnem ob Paki zanimajo tudi za drugo dejavnost. V zadnjih dveh letih so v lastnem likovnem prostoru pripravili pet razstav. Dva večera z barvno televizijo, ki jo je posnela domača ekipa, je novost v njihovem delu.
Želijo le, da bi v prihodnje še bolj napolnili knjižnico, kajti vse knjige, ki jih je le 1300, so že večkrat prebrane. To, in pa aktivno delo pravkar imenovane sekcije za klubske večere, sta želji, ki jih bodo uresničili v njihovem programu dela.

Zadnje dni po svetu
000
•	sihanukov zet bombardiral pred SEDNIŠKO palačo v phnom pi.mil — Letal ski kapetan So Patra, zet princa Norodoma Sihanu-ka, je v nedeljo ugrabil letalo in bombardiral predsedniško palačo, v kateri so tedaj bili Lon Nol in več njegovih ministrov. Bombe so padle na vojašnico, v kateri je nastanjena predsedniška garda in ubile več vojakov. Kot poročajo, je napadalcu uspelo pobegniti in pristati na ozemlju, ki je pod nadzorstvom osvobodilnih sil. Medtem pa je Lon Nolov režim razglasil izredno stanje in prepovedal izhajanje vseh časopisov, razen vladi naklonjenih. Vsi člani kamboške kraljevske rodbine so v hišnem priporu.
•	zmaga peronistov
— Na splošnih volitvah v Argentini je prepričljivo zmagal peronistični kandidat, 64-letni dr. Hector Campora in je tako novi, 39. predsednik te južnoameriške države. Dolžnost bo prevzel 25. maja, s čimer se bo končal sedemletni vojaški režim. Novi predsednik je po zmagi izjavil navdušeni množici njegovih pristašev, da ne bo niti en sam dan opravljal predsedniške dolžnosti, dokler se bivši voditelj Juan Peron ne vrne iz izgnanstva.
» nixon znova gro
ZI — Ameriški predsednik Richard Nixon jc na ti-
skovni konferenci v Wash-ingtonu, ki jo je imel 15. marca, obtožil Demokratično republiko Vietnam, da krši sporazum in dovaža na vietnamski jug vojaški material in pri tem zagrozil z novimi vojaškimi akcijami proti DR Vietnam. Severnovietnamsko glasilo Nhan Dan pa je po tej Ni-xonovi izjavi ostro obsodilo ZDA in saigonski režim zaradi kršitve sporazuma o miru v Vietnamu. Časopis piše, da hočejo ZDA s klevetami in grožnjami prikriti, da Američani sami in saigonski režim kršijo pariške sporazume. Nixon je torej odkrito zagrozil vietnamskemu ljudstvu, ugotavlja list, in vendar se Američani sami ne drže določil sporazuma o umiku čet, izpraznitvi vojaških o-porišč in odstranitvi min iz severnovietnamskih pristanišč.
• ribiška vojna se nadaljuje — Islandci so šestmesečni ribiški vojni, ki se je začela potem, ko je vlada v Reykjaviku razširila teritorialni pas na 50 milj od obale, Britanija pa se s tem ni strinjala, prvič uporabili orožje. V ponedeljek je namreč v islandskih vodah patruljni čoln izstrelil dve granati prek britanske ribiške ladje, ki je plula v islandskem obalnem pasu. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani že upali, da bodo spor rešili s pogajanji, ki naj bi se začela prihodnji mesec.
...in domovini
o priznanje titu —
Ob proslavi 30-letniee višje vojaške akademije JLA je svet te najvišje šolske u-stanove JLA sklenil, da podeli vrhovnemu poveljniku oboroženih sil maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu častno diplomo in zlati emblem. Ko se je tovariš Tito zahvalil za priznanje, je med drugim dejal: »Naši narodi dajejo pomembna sredstva za modernizacijo in opremo oboroženih sil, zavedajoč se, da so te sile del njih samih in poroštvo za zagotovitev mirnega in uspešnega razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti.
• seja ck zk slovenije — Sedanja akcija Zveze komunistov, sprožena po pismu predsednika Tita in 29. seji CK ZKS, ispričuje jasnejšo idejno usmeritev, boljšo organiziranost in učinkovitost ZK. Tudi v družbi so bili doseženi prvi pomembni uspehi, tako pri uveljavljanju ustavnih dopolnil, kot pri gospodarski stabilizaciji. To so med drugim poudarili na seji CK ZKS, ki je bila prejšnji teden. Obenem so opozorili, da je treba revolucionarnost in o-fenzivnost Zveze komunistov še stopnjevati, ker je nevarnost, da akcija splah-ni ali da bi jo oportuni-zem in omahljivost speljala na slepi tir.
2 B\=!
• obisk italijanske ga zunanjega ministra — Voditelj italijanske diplomacije Giuseppe Medici je v nedeljo prispel na obisk v našo državo. z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Mi-ničem se je pogovarjal o perečih mednarodnih problemih in dvostranskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, zlasti o gospodarskih stikih med državama. Med obravnavanjem evropskih gospodarskih problemov je italijanska stran pokazala razumevanje za stališče Jugoslavije do sodelovanja v EGS.
o o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi — Republiški izvršni svet je na zadnji seji med drugim obravnaval osnutek zakona o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi. Med temeljnimi načeli osnutka so na seji poudarili združevanje dela in sredstev samostojnih obrtnikov z delom drugih delavcev v posebnih organizacijah združenega dela, možnost združevanja v zadruge, povezovanja v različnih oblikah kooperacije in sklepanja pogodb o medsebojnem sodelovanju. Osnutek zakona le izjemoma dopušča uporabo dopolnilnega dela drugih in določa za posamezne dejavnosti najvišje število delavcev, ki jih lahko obrtnik zaposli. Položaj delav cev zaposlenih pri obrtni kih zakon izenačuje s položajem delavcev, zaposlenih v organizacijah združene ga dela.
_Srečanje
INVALIDNOST IN PROBLEMI
KI JO OBKROŽAJO
25. marcc jc mednarodni dan invalidov. Ob tem dnevu bo širom Slovenije vrsta razprav in prireditev na temo »invalidi o svojem delu«. Zato smo se tudi mi odločili, na pobudo občinskega društva telesnih invalidov Velenje, za razgovor s predstavniki delovnih organizacij in posameznih društev ter se z njimi pogovarjali o zaposlovanju invalidov, problemih s katerimi se srečujejo in na splošno o življenju invalidov v naši občini. Pri razgovoru, ki je bil 15. marca so sodelovali Edo Centrih, predsednik društva teles\nih invalidov Velenje, Albin Medved iz rudnika, Maks Podlesnik iz velenjske podružnice komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Evgcn Jesih iz usnjarne Šoštanj, Franjo Mažgon, tajnik občinskega sindikalnega sveta ter delovna invalida Ivan Plazar in Evgen Krulej.
NC: Kdaj je bilo ustanovljeno občinsko društvo invalidov v Velenju, koliko jih je v celotni občini in koliko je včlanjenih ter s kakšnimi problemi in nalogami se društvo srečuje?
• EDO CENTRIH: predsednik društva telesnih invalidov Velenje:
Za uvod bi povedal najprej to, da je prav in da nam je všeč, da se je Naš čas odločil in prevzel našo pobudo in ob mednarodnem
tovariša Kruleja, ki je pri ustanavljanju pritegnil v odbor dela voljne ljudi. Ti ljudje delajo v našem izvršnem odboru, ki dela zelo kolektivno in zato tudi uspehi niso izostali. Vendar pa smo opazili, da uspevamo pri našem delu izključno v primerih, ko rešujemo probleme, ki zanimajo invalide. Zato smo se odločili in uvedli programsko delo. Odločili smo se za tri vrste dejavnosti: za takozvano in-
INVALID V ORGANIZACIJI IMA VEC PREDNOSTI
To je ena stran dejavnosti našega društva. Druga stran pa je takozvana pomoč invalidom. Sedaj jim lahko nudimo zelo malenkostno pomoč. Sicer obdarimo vsako leto najbolj socialno ogrožene invalide, vendar je to dosti premalo. Je pa v skladu z našimi
Udeleženci srečanja v uredništvu (od leve na desno) Franjo Mažgon. Albin Medved, Ivan Plazar, Evgen Krulej, Evgen Jcsih, Edo Centrih, Maks. Podlesnik in Hilda Vrhov-šek, novinarka Našega časa
dnevu invalidov organiziral to tribuno. Naše društvo zajema telesne, delovne in invalide od rojstva. Osnovalo se je jeseni 1969. leta. Od takrat pa do danes se je članstvo od 150 invalidov, povišalo na 465. Tu pa ni zajeto celotno število, če vzamemo samo dejstvo, da imajo v rudniku evidentiranih 547 invalidov, v celotni občini pa jih je 612. Po tem se vidi, da bo naša naloga še pojačati dejavnost našega društva.
Naše naloge so v glavnem, da z organizirano pomočjo pomagamo invalidom pri uveljavljanju njihovih pravic, nadalje pomagati posameznikom, ki se kakorkoli znajdejo v težavah in nazadnje, skrbeti za športno in rekreativno uclejstvo-vanje invalidov. Vemo, da se na teh področjih ne morejo udejstvovati enakopravno z drugimi in zato jim naša organizacija nudi možnosti.
Za dejavnost našega društva lahko rečem, da smo zadnji dve leti uspeli le-to organizacijsko okrepiti. To je zasluga prvega predsednika invalidskega društva
formiranost invalidov, ker smo ugotovili, da hočejo biti pravočasno in pravilno obveščeni, da lahko izkoristijo svoje pravice. Druga dejavnost je izobraževanje in tretja rekreacija. Pri informiranju, skupno z izobraževanjem, smo dosegli lepe uspehe. Priredili smo mnogo razgovorov in predavanj, ki so zanimivi za invalide. Vendar pa smo opazili, da se za to zanimajo tudi drugi in smo sklenili to posplošiti. Tako lahko dejansko rečem, da smo edina organizacija, ki ima neke vrste izobraževanje invalidov, pa tudi ostalih na splošnih področjih.
V lanskem letu smo priredili razgovor o novem sistemu pokojninsko-invalid-skega zavarovanja, nato obširen razgovor o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, sledila pa je ena najbolj zanimivih tem, ki delovne invalide, zlasti rudarje najbolj zanima, to je bolezni in obolenja hrbtenice. Organiziranih imamo še več predavanj, ki pa jih nima pomena naštevati.
sredstvi. Mnogo pa jim pomagamo tudi s tem, ko jim nudimo brezplačno pravno pomoč. Prirejamo izlete, organizirano pa imamo šahovsko, strelsko in keglja-ško sekcijo, namizni tenis, pa tudi rekreativno plavanje, kjer smo omogočili, da je plavanje vsak petek na stroške društva. Nismo pa še dosti storili za obisk Invalidov na terenu in to nalogo smo si zadali v letošnjem letu.
Delamo vse programsko in zato tudi dostavimo programe vsem, ki jih zaprosimo za pomoč. Naleteli smo na veliko razumevanje pri rudniku, ki ima tudi največ delovnih invalidov, pomagala sta nam občinski sindikalni svet in občinska skupščina, v zadnjem času pa tudi Ljubljanska banka. Na drugi strani pa moram omeniti, da žal druge organizacije nimajo dosti razumevanja za naše društvo. Vendar bi želeli, da nam na naša pisma vsaj odgovorijo.
NC: Ali ima invalid, ki je včlanjen v društvo, več prednosti kot tisti, ki ni član?
•	EDO CENTRIH: S tem, ko postane invalid član našega društva in plača mesečno članarino 6 din, ima pravico koristiti usluge, ki jih naše društvo daje. Prva taka usluga je brezplačna pravna pomoč in vse ostale pravice, da se udeležuje v dejavnostih, ki sem jih že prej navedel. Kot član društva ima tudi pravico zaprositi za določeno finančno pomoč, ki jo naše društvo v okviru svojih sredstev in možnosti lahko nudi.
NC: Verjetno je RLV ena izmed delovnih organizacij, kjer se s problemom invalidnosti najbolj soočate. Kako pri vas rešujete vprašanje zaposlovanja invalidov, kakšna je zakonska zaščita le-teh in ali je v zvezi s tem dovolj storjenega, da se ljudje na novih delovnih mestih ne čutijo zapostavljene in v breme družbi?
•	ALBIN MEDVED: Rudnik ima 547 invalidov tretje kategorije. To se pravi ljudi, ki smo jih morali zaposliti na ustreznih delovnih mestih. Dejstvo je, da pri nas od leta 1964 naprej delamo sistematično in organizirano. Imamo referente, ki delajo na invalidskem vprašanju. Ljudje, ki so invalidi tretje kategorije, ne morejo več delati na svojem prejšnjem delovnem mestu. To določi posebna komisija. Tak delavec potem dela izven jame na zaščitnih sredstvih, plastiki in zunanjem obratu. Vendar imamo samo 120 delovnih mest, ki bi ustrezala. Vse drugo, lahko bi rekel, je bolj prisilno. Kajti tudi, če damo takemu delavcu drugo delovno mesto, ni dosti lažje. V jami je namreč vsako delo težko. Od 1964. leta dobivajo tudi povprečje akordnega zaslužka na razliko. Teh invalidov je 414. Ostali pa dosegajo prejšnji zaslužek in na razliko niso upravičeni. Vsi drugi pa so še v postopku, ker je znano, da se razlika jemlje od poprečja plač za eno leto nazaj. Invalidi druge kategorije, ki jih je 11, opravljajo v glavnem svoje delo, samo s skrajšanim delovnim časom in prav tako dobijo razliko. Rudniško vodstvo se vsestransko trudi, da bi jim bolj pomagalo in ustreglo. Tudi sindikat pomaga s polno razumevanjem, saj so v njem ljudje, ki so sami delali v jami in vedo kako je tam delo naporno. Vendar vsem ne moremo ustreči. Postopki so zakoniti in v redu.
Če se dotaknem še vprašanja hrbteničnih obolenj lahko rečem, da se tudi mi na rudniku strinjamo, da obolenje hrbtenice ni prirojena napaka, pač pa je rezultat težkega dela. Odločno trdim, da ljudje, če bi delali na lažjih delovnih mestih, nikoli ne bi postali hrbteničarji. Zato tudi ti dobivajo pri nas razliko in jim je priznana grupa A nezgode. Zanimiv je podatek, da imamo invalidov, ki so bolani na hrbtenici 191, invalidov A nezgode pa le
v uredništvu
88. To je v primerjavi s težkim delom sorazmerno malo.
•	EDO CENTRIH: Tudi jaz bi poudaril, da tako invalidi kot društvo vzstraja-mo, da se bolezen hrbtenice vnese v sporazum kot delovna nezgoda. Republiško društvo zveze invalidov ima pripravljen zbor za mesec april in mi bomo tam navedli vse probleme, ki nas mučijo, še zlasti pa težavo hrbteničarjev,
•	Kako težave invalidov rešujete v tovarni usnja šoštanj?
•	EVGEN JESIH: Ne bi mogel dati konkretnih podatkov o reševanju problemov glede invalidov pri nas, vendar pa lahko rečem, da jih pri nas zaposlujejo res na delovna mesta, ki jim odgovarjajo. Večinoma so zaposleni kot vratarji, čuvaji itd. Pripada jim tudi dodaten dopust do dva dni. Vendar pa nisem opazil, da bi se pri nas delalo organizirano.
POTREBEN JE SPORAZUM O ZAPOSLOVANJU INVALIDOV
Pri razgovoru sta sodelovala tudi delovna invalida Ivan Plazar (drugi z leve) in Evgen
Krulej (zraven njega)
NČ: Ali obstoja kakšen skupni sporazum zaposlovanja invalidov med delovnimi organizacijami in ali menite, da bi morala širša družbena skupnost več storiti pri zaposlovanju le-teh?
• FRANJO MAŽGON: Pisanih sporazumov ni, vendar so ti sporazumi dogovorjeni. Zdi se mi, da je to nujno potrebno, predvsem s strani rudnika, ker se tu zaradi nravi dela pojavlja največ poškodb. Delovne organizacije naše občine bi morale sodelovati pri reševanju problema zaposlovanja delovnih invalidov. Moral bi obstajati nek tak dogovor med organizacijami že zaradi tega, ker imamo na našem območju tako industrijo, ki bi lahko nudila invalidom ustrezna delovna mesta. Tak dogovor ne vem, če bo dosežen, vendar se mi zdi, da bi dogovarjanja morala biti.
In če odgovorim na drugo vprašanje moram povedati, da do danes širša družbena skupnost ni veliko storila za invalide. Seveda razen tega, da jim je zagotovila določena sredstva in bila s tem prepričana, da smo vse naredili zanje. Vendar to ni dovoli.
Prvič je takrat, ko se poškoduje, invalid že sam psihično prizadet, drugič pa je prizadet pri osebnem dohodku. Prejšnji teden so se na rudniku pogovarjali s predstavniki republiškega pokojninskega invalidskega zavarovanja in sicer o pomoči družbe pri stimuliranju dela v podaljšanem delovnem času. Osebno sem prepričan, da invalidi ne odklanjajo nadurnega dela, v kolikor bi bili stimulirani tudi pri svojem nadomestilu za to delo. Kot vemo pa to ni. Vsak delavec ali invalid dela povprečno 21 odstotkov več, vsaj taki so podatki iz rudnika. V preteklem letu so tako delali 47,3 ure poprečno na teden. Dobili pa so plačano samo redne ure in ne tudi nadomestila za nadurno delo. Rudnik je začel s konkretno akcijo v zvezi s stimuliranjem dela v nadurnem delu. Rudnik zahteva samo to, da bi se delo pošteno ovrednotilo, ovrednotilo ne samo za zdrave delavce, ampak tudi za tiste, ki so
na svojem delovnem mestu zboleli.
Od aprila 1970. leta je rudnik plačeval davek v republiški proračun na opravljeno delo v podaljšanem delovnem času. Za to izvršeno nadurno delo, ki ga je bilo 21,5 odstotkov, je plačal nad 800 starih milijonov davka. V letošnjem letu je bil davka oproščen, vendar ga rudnik želi plačevati. Zahteva samo to, da bi se vsako delo v podaljšanem delovnem času obračunavalo tako v pokojninsko osnovo kot tudi v času bo-lovanja. S tem pa bi se obračunalo tudi pri odmeri nadomestil za delovne invalide. Čeprav je društvo vse ostale probleme začelo uspešno reševati, se mi zdi, da je ob tem vprašanju nemočno. Zato je ta pritisk s strani rudnika povsem utemeljen. In dokler ta problem ne bo rešen se mi zdi, da bomo delali delovnim invalidom veliko krivico. Vse organizacije in društva invalidom finančno res pomagamo, vendar menim, da to ni dovolj. Predvsem jim moramo zagotoviti ustrezne osebne dohodke in solidno življenje v naši družbi. Zdi se mi prav, da se je društvo telesnih invalidov začelo ukvarjati s temi osnovnimi pravicami, ki jih interni akti delovnih organizacij invalidom dajejo.
NC: Radi bi tudi vedeli, kako delavci, seveda gre tu predvsem za rudarje, sprejemajo to, da morajo večino svojih prostih sobot delati in ali v zvezi s tem tudi kaj ukrepate?
•	ALBIN MEDVED: Nezadovoljstvo invalidov za tako imenovane »rdeče sobote«, kot jih na rudniku imenujemo, bi želel, da se razčisti in tudi popolnoma pravilno razume naslednji stavek: »Kdor da družbi več, naj od nje tudi več dobi.« Ce mi od delovnega invalida-rudarja zahtevamo, da gre ob sobotah v jamo, ker je potreben premog, mora od tega tudi nekaj imeti. Mi imamo celo probleme, da fantje ne pridejo na delo, ker so ogorčeni. Razumemo jih in proti njim ne izvaiamo nobenih kazenskih postopkov, ker imajo v bistvu popolnoma prav. Torej odkrito povedano, če družba premog rabi, naj to tudi plača.
•	FRANJO MAŽGON: To je tudi najbolj boleča toč-
ka. O vsem tem je tekla tudi razprava na skupni seji predstavnikov vseh perspektivnih premogovnikov Slovenije. Sprejeli so u-strezne sklepe, ki bodo objavljeni in zajemajo način razreševanja invalidov.
•	MAKS PODLESNIK:
Slovenija rabi premog. V rednem delovnem času ga ni moč dovol j nakopati, zato so potrebne nadure. Ker delajo nadurno tudi invalidi, je potrebno ta problem rešiti. Na pobudo rudnika so se zbrali predstavniki direkcije pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja in predstavniki rudnika. Ugotovili so, da so pri tem zakonske ovire. Zakon o delovnih razmerjih jc glede opravljanja nadur zelo strog. Določa 42-urni delov-nik, kot izjemo na ta delovni čas, pa našteje točno določene primere, v katerih je dovoljeno nadurno delo. To je, kadar je nevarnost za življenja delavcev, kadar je v nevarnosti premoženje večje vrednosti in tretjič, kadar proizvodni proces ni končan, pa bi se lahko dokončal v nadurah. Ali je v primeru rudnika šlo za tak slučaj kot ga zakon določa in ali je potreba po premogu tolikšna, da opravičuje nadurno delo, teče sedaj razprava. Zastopniki, ki so se takrat sestali, so ugotovili, da potreba po premogu to opravičuje. Od tega posveta naprej se razprava prenese na organe izvršnega sveta, ki naj po proučitvi tega problema sproži postopek za eventualno dopolnitev ali spremembo zakona.
NČ: Na ta razgovor smo povabili tudi dva tovariša, ki sta izgubila zdravje pri svojem delu in sta invalida.
Vprašali smo ju, kako se počutita na novem delovnem mestu in kaj ju pri reševanju problemov glede invalidov moti?
•	IVAN PLAZAR: Sem invalid tretje kategorije-hrbteničar. V rudniku delam že od 1954. leta. Tako sem moral jamo zapustiti in sem dobi i delo sprevodnika. Invalid je prikrajšan, ker je res, da za proste sobote ne dobi nadomestila. Isto je tud pri bolniški, ker se dobi razlika za eno leto nazaj. Prej sem bil strelec-kopač in strelec v jami. Recimo, jaz prejemam sedaj 29 grupo kot
sprevodnik, kopač dobi torej plačano na akord, jaz pa le na režijo in tako sem precej prikrajšan. Potem, vse delovne organizacije imajo sobote proste. V rudniku, kjer je potreba velika, je treba ob sobotah delati, prav tako včasih tudi ob nedeljah. Zato se mi zdi potrebno, da bi se tudi proste sobote in nedelje pri rudarjih štele v pokojnino.
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA INVALIDE
NČ: Radi bi bili seznanjeni, pa tudi širša javnost, kako imate urejeno vprašanje prekvalifikacije invalidov in če v zvezi s tem odigra kakšno bistveno vlogo tudi zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju? Ali bi bilo potrebno ustanoviti posebno delovno organizacijo, kjer bi bili zaposleni sami invalidi?
• MAKS PODLESNIK:
Zavoda za rehabilitacijo invalidov se je pokojninsko-invalidska služba posluževala doslej predvsem s stališča ugotavljanja bodočega poklica delovnega invalida. Torej poklica, ki bi ga naj opravljal potem, ko bi bila njegova delovna zmožnost ugotovljena.
V tem zavod vsekakor popolnoma zadovoljuje potrebe in dela ažurno. Poleg tega pa se bori še s svojimi težavami, odkrito rečeno s sredstvi, s katerimi bi svojo službo lahko širše usposobil in izvajal.
In če odgovorim na drugo vprašanje. Potreba po taki organizaciji se čedalje bolj čuti. Vendar doslej do tega še ni prišlo in verjetno bodo novi predpisi, ki so stopili v veljavo s 1. januarjem 1973, tudi dali spodbudo k takemu razmišljanju. Mislim, da je to bolj odvisno od miselnosti in odnosa do vprašanja invalidnosti kot pa od finančnih in materialnih možnosti. Tako delovno ograni-zacijo bi morale ustanoviti in se zanjo zavzeti vse delovne organizacije. Z združenimi močmi pa verjetno ne bi bilo nepremagljivih ovir za ustanovitev in obratovanje take delovne organizacije.
NČ: Tovariš Krulej, vi kot prvi predsednik društva telesnih invalidov v
Velenju, lahko poveste, kako je bilo društvo ustanovljeno?
•	EVGEN KRULEJ: Iniciativa za ustanovitev društva je prišla iz Beograda. Tovariš Jež iz Ljubljane pa je dosegel, da se je v Ljubljani ustanovil republiški iniciativni odbor. Potem so se začeli ustanavljati odbori tudi v občinskem merilu. Mi smo bili prvotno pod celjsko regijo, ker pa smo imeli precejšnje število invalidov, smo sklenili ustanoviti svoje društvo. In dobili smo ga, čeprav smo se od začetka srečevali z mnogimi težavami.
NČ: Kolikor vemo, je med Gorenjem in rudnikom obstajal dogovor glede zaposlovanja invalidov. Kako je glede tega v resnici in kakšna delovna mesta jim tam lahko nudijo?
•	ALBIN MEDVED: Tak
dogovor je včasih res obstajal, vendar danes praktično ni nič od tega. Tehnološki proces Gorenja jc namreč tak, da se v vsakem primeru invalidov izogibajo. Na drugi strani pa imajo dovolj mlajšega kadra. Tako iz leta v leto nismo prišli skupaj in tudi danes se o tem več nc pogovarjamo, ker o tem niso hoteli nič slišati. Zato se
pridružujem mnenju, da bi bilo pametno ustanoviti pri nas novo delovno organizacijo za invalide.
Kajti mi imamo na rudniku nasičeno in se zato v ;.eloti strinjam in podpiram tiste ljudi, ki razmišljajo o ustanovitvi takega podjetja. Mislim, da je naša družba poklicana, da tem ljudem pomaga, saj so oni za njo dali svoje zdravje. In če so izgubili zdravje, več ne morejo izgubiti.
• EDO CENTRIH: Naš
pogovor naj končamo z eno ugotovitvijo: družba ceni delo delovnih invalidov in je zanje že nekaj storila. Vendar se tudi zaveda, da vsega še ni in da ni samo finančna pomoč vse, ampak vsestranska. Naj se invalidi vključijo v dogajanje družbe kot enakovredni člani, kajti invalidi ne odklanjajo sodelovanja pri izgradnji naše socialistične družbe. Želijo pa, da se jih obravnava kot take, ki ne morejo vsega in v celoti dati kot ostali, če pa že dajo, potem naj tisto, kar jim po zakonu pripada, tudi dobijo. To pa je vse, kar smo jim kot socialistična in humana družba tudi dolžni nuditi.
Razgovor sta vodila: Hil-da Vrhovšek in Stane Vovk
Kadrovska komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPSČINE OBČINE VELENJE
ponovno razpisuje
naslednji prosti delovni mesti:
1.	ŠEFA URADA TAJNIKA
2.	ŠEFA PRAVNE SLUŽBE pri skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
3.	REFERENTA
ZA KOMUNALNE IN
NEGOSPODARSKE
INVESTICIJE
4.	REFERENTA
ZA KOMUNALNE ZADEVE
5.	GEOMETRA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.: pravna fakulteta s 4-letnimi delovnimi izkušnjami
pod 2.: pravna fakulteta s 4-letnimi delovnimi izkušnjami
pod 3.: višja strokovna izobrazba gradbene smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami pod 4.: srednja strokovna izobrazba gradbene ali upravne smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami
pod 5.: srednja tehnična šola geodetske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje po dogovoru.
Poskusna doba traja za delavce z visoko in višjo izobrazbo 3 mesece, za ostale 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa.
ŠE VEDNO TEŽAVE V POLYPEXU
V šoštanjskem podjetju industrija plastike Polypex so lansko leto uspešno končali, saj je zaključni račun izkazal pozitivno bilanco, vendar to še ne pomeni, da je podjetju prihodnost že zagotovljena. Zavedajo se, da bo to leto eno težjih. To kaže podatek, da bodo morali približno za 700 tisoč dinarjev povečati osebne dohodke delavcem, za 400 tisoč dinarjev več odvajati v stanovanjski sklad, izboljšati delovne naprave in da vse to zahteva ustvaritev najmanj dva milijona čistega dodatnega dohodka v primerjavi z lani, ko so dosegli samo 700 tisoč dinarjev.
Novo vodstvo se je marca lani srečalo z mnogimi problemi, ki so terjali čimprejšnjo odpravo, da bi lahko normalno poslovali. Značilno za tedanje stanje je bilo tudi to, da je precejšen del tehničnega kadra nastopal kot član kolektiva in kot kooperant zasebnik, ker je imel hkrati lastna proizvajalna sredstva. To je pospeševalo politiko dezinvcstiranja, ki je bila odločilna, da se je podjetje znašlo v takem položaju. Od začetka maja 1971 do septembra lani so imeli tudi blokiran žiro račun. Zaradi tega je podjetje izgubilo na poslovnem ugledu in je bilo v stagnaciji, ki se je izražala v slabih finančnih rezultatih, nizkih osebnih dohodkih, fluktuaciji delovne sile ter izgubi poslovnih partnerjev.
Tako dobljeno situacijo je sedanjemu vodstvu uspelo že delno odpraviti. Žiro račun je spet odprt, fluk-tuacija delovne sile se je
zmanjšala, medsebojni od- žrtvovalnosti, seveda pa
tudi kreditno pomoč dru-
nosi so boljši, pretežno so tudi že sanirali zasedbo vodilnih in strokovnih delovnih mest, za več kot polovico so znižali terjatve do kupcev (na začetku lanskega leta so znašale sedem milijonov dinarjev); prav tako so za več kot polovico znižali obveznosti do dobaviteljev (te so bile v začetku lanskega leta 4,5 milijona dinarjev). V minulih letih so zanemarjali tudi obstoječo proizvodnjo. Lani pa so iz lastnih sredstev financirali 300 tisoč dinarjev za nabavo delovnih sredstev, kar je približno polovica vseh investicij minulih šestih let. Prav tako so izločili iz poslovnega sklada v trajna obratna sredstva približno 450 tisoč dinarjev ter odpisali 200 tisoč dinarjev zaradi nepravočasnih plačil, delno pa so tudi že napolnili rezervni sklad.
»Večletno neodgovorno poslovanje je privedlo podjetje v stanje, ki zahteva mnogo lastnega truda, po-
gih, da v primernem času usposobimo podjetje za normalno poslovanje«, je med drugim poudaril direktor Franc Tesovnik. Zato so se odločili za izdelavo sanacijskega programa ter zaprosili za kredite v višini pet milijonov dinarjev, s katerim bi nabavili delovna sredstva, ki bi delno zamenjala dotrajane in nerentabilne stroje ter o-mogočila večji obseg proizvodnje. To je prva faza, ki je nujno potrebna za Poly-pex, če se hoče še naprej obdržati na tržišču. Pri tem bodo morali ustvariti tudi akumulacijo, ki bo omogočila normalno rast podjetja. V drugi fazi pa nameravajo dobili novo ustrezno lokacijo, da bi razširili svoj proizvodni program in povečali realizacijo na višino srednje velike gospodarske organizacije. Ne izključujejo pa tudi, da bi sklenili sporazum z neko večjo delovno organizacijo, s katero bi potem skupaj organizirali tehnološki postopek za srednje ali veliko serijsko proizvodnjo.
Ob koncu je direktor Po-lypexa še poudaril, da v primeru, če ne bodo dobili pomoči, bi to pomenilo razvrednotenje dosedanjih naporov, ne bi mogli naprej več jamčiti dobrega uspeha podjetja, obenem pa bi to pomenilo tudi socialni problem približno 200 zaposlenih.
Plače v praznih kuvertah
Danes niso več redke delovne organizacije, kjer izplačujejo osebne dohodke prek hranilnih knjižic ali prek tekočih računov. Tudi v velenjski občini je že nekaj delovnih organizacij, kjer se lahko pohvalijo s to novostjo.
V rudarskem šolskem centru in Vegradu izplačujejo vse plače prek hranilnih knjižic, v projektivnem biroju Velenje, Lesni Šoštanj in Ljubljanski banki, podružnica Velenje pa del celotnega dohodka. Kot vsako novost so ljudje tudi to sprejeli z nekim nezaupanjem. Vendar nezaupanje kmalu splahni, ko spoznamo prednosti.
• in kakšne koristi prinaša novo izplačevanje?
Najprej bi morda lahko rekli, da gre za vzgojno funkcijo. S tem se ljudje navadijo na sodoben način poslovanja z denarjem. Lažje premislimo pri vsakem večjem nakupu kot pa če imamo 'denar v žepu, ko se odločamo v naglici. Potem ta oblika izplačevanja omogoča večjo materialno varnost denarja. Na banki so nam povedali, da so pogosti primeri, ko stranka prinese denar, ki je na najrazličnejše načine uničen. — Uničile so ga na primer miši, razne kemikalije itd. Prav tako so bančni delavci pogostokrat v neprijetnem položaju, ko morajo ljudem razlagati, da njihov denar ni več veljaven. Neposredna korist pa so vsekakor obresti, ki jih občani dobijo za vloženi denar. Obrestna mera znaša 7,5 odstotka.
Šoštanj pred novimi pridobitvami
Krajevna skupnost Šoštanj si jc za letos zastavila kar obsežen delovni program. Obnovili oziroma asfaltirali bodo več cest.
Naj jih naštejemo le nekaj.
Obnovili bodo Koroško cesto od mostu pri tovarni usnja do osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh ter uredili okolico te šole, obnovili ter uredili javno razsvetljavo na Tovarniški poti od odcepa pri Koroški cesti do priključka na Heroja Gašperja cesto, to bodo storili tudi na cestah Heroja Gašperja, Matije Gubca in delu Koroške ceste. Prav tako bodo asfaltirali priključek odcepa pri Ažmanu na Koroški cesti, cesto heroja j Rozmana na Kajuhovi cesti, asfaltirali dohod na kopališče, cesto v naselju heroja Sercerja itd.
Za ureditev okolice šole Biba Ročk in nove telovadnice, bodo prispevali 350 tisoč dinarjev, delno pa bodo vzdrževali tudi stadion v Širokem. Poleg urejanja komunalnih naprav na svojem območju pa bodo pomagali tudi okoliškim krajevnim skupnostim pri uresničevanju njihovega programa. Tako bodo sodelovali pri urejanju ceste in žičnice v Zavodnjah ter lo-koviške ceste od Graščine do Križnika.
Na zadnji seji krajevne skupnosti so poudarili, da bodo ta obsežen program lahko izpolnili le v primeru, če bodo imeli dovolj sredstev. Zato je bilo slišati zahtevo, da bi morali s pri-
spevkom za urejanje mestnega zemljišča, ki ga plačujejo občani in delovne organizacije z območja njihove krajevne skupnosti, razpolagati sami. To je tudi določeno v odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
Krajevni odbor je sprejel sklep, da bodo financirali gradnjo nadomestnega ob-
jekta doma Svobode. Razrešili so dosedanji gradbeni odbor in imenovali novega, V njem so Matjaž Natek — predsednik, Martin Primožič, Miloš Volk, Ivan Goš-nik in ing. Ciril Mislej.
Na seji so tudi zahtevali, da mora trgovsko podjetje Merx Celje že letos začeti graditi nov trgovski objekt. Kot je znano, je šoštanjski Merkur ob združitvi z Mer-xom postavil pogoj, da Merx zgradi nov trgovski dom,
storili in je trgovina še vedno zasilno v sindikalnem domu.
Glede sindikalnega doma, ki je zdaj v upravljanju glasbene šole Velenje, pa so sprejeli sklep, da se ta objekt dodeli krajevni skupnosti Šoštanj pod istimi pogoji kot ga je dobila glasbena šola, ki ga namerava zdaj prodati. V zvezi s tem so tudi poudarili, da je bil dom zgrajen s prostovoljnim delom in denarjem čla-
vendar tega doslej še niso nov sindikata iz Šoštanja.
4
•	kakšna je korist
podjetja, Cigar delavci so se odloČili
za takšno izplačevanje?
Delovna organizacija lahko dobi nazaj od banke 90 odstotkov vseh plač v obliki kratkoročnega kredita, ki ga lahko uporablja za odpravljanje svoje dejavnosti ali izplačevanje osebnih dohodkov. Gre pa še za splošno korist, ki jo imajo vsi — delovne organizacije, vlagatelji (delavci) in družba. S tem, ko banka dobi hranilne vloge, ima možnost sodelovati pri financiranju različne proizvodnje oziroma pri raznih investicijah. Sredstva občanov predstavljajo približno 20 odstotkov vsega denarja, s katerim razpolaga velenjska podružnica Ljubljanske banke. Kljub temu, da je vsem varčevalcem ves njihov denar vedno v celoti in kadarkoli na voljo, pa lahko banka posoja ta denar tistim podjetjem, kjer ima zajamčeno, da ga bo dobila pravočasno nazaj. Zavedati se moramo, da če ne bi bilo tako visoko zbranih sredstev prebivalcev, prav gotovo ne bi mogli v bližnji preteklosti zgraditi toliko stanovanj, toliko šol in omogočiti našim delovnim organizacijam, da za razmeroma nizke odstotke povečujejo svojo proizvodnjo.
•	kje in kdaj je možno dvigniti plačo?
Vsi vlagatelji, tudi tisti, ki dobivajo osebne dohodke prek hranilnih knjižic, lahko dvignejo denar pri okencih vseh poslovnih bank v Jugoslaviji in na vseh poštah v Sloveniji. S tem smo odkrili še eno prednost. Če se na primer odločimo za nakup v drugem kraju, se lahko na pot odpravimo kar brez denarja. Vzamemo le hranilno knjižico in potem v tistem kraju na pošti ali banki dvignemo toliko denarja, kolikor pač mislimo, da ga bomo zapravili. Tako skoraj ni bojazni, da bi denar med potjo iz-
gubili ali da bi si ga morda kdo »sposodil«. Poudariti pa je treba tudi to, da če bo treba, bo banka odpirala še dodatna okenca za izplačevanje v delovnih organizacijah.
•	tekoči računi.
Na banki so nam tudi dejali, da bodo še v prvi polovici tega leta izvedli širšo akcijo odpiranja tekočih računov za občane. To pomeni, da bi namesto denarja dobili čeke, s katerimi bi potem opravljali nakupe in plačevali razne storitve.
•	danes si drugače ne moremo zamisliti.
Obiskali smo tudi šolski center, kjer je ta oblika izplačevanja dobila že svojo domovinsko pravico. Že novembra 1970 so začeli nagrade učencem izplačevati prek hranilnih knjižic. Kaj jih je k temu spodbudilo? Direktor Ivo Jamnikar je povedal, da med drugim tudi to, da so učenci, ki so dolivali kar dobre nagrade, premalo ali pa sploh niso varčevali. Posledica tega je bila, da so bili mnogi pogosto brez denarja. Še zlasti je bilo to neprijetno ob koncu šolanja, ko so si želeli kupiti novo obleko. Denarja niso imeli, doma pa jim ga tudi niso mogli dati.
»Lahko si predstavljate fanta, ki je moral k vojakom, v denarnici pa ni imel niti dinarja.« Praksa pa je kmalu potrdila pravilnost te odločitve. Med drugim to potrjuje tudi tisti učenec, ki je privarčeval kar stari milijon.
Julija 1971 so se odločili, da bo ves kolektiv dobival »prazne kuverte«. Seveda je bil sprva med delavci rahel odpor, ker so pač mislili, da se bodo do tega denarja le težko dokopali. Ko pa so se prepričali, da ga lahko dvignejo kjerkoli in splahnel.
Denarja na hranilnih vlogah se je v šolskem centru nabralo že približno za dva milijona. Če upoštevamo, da lahko kolektiv dobi nazaj 90 odstotkov denarja, jim resnično pomaga reševati morebitne probleme. Položaj pa bo seveda še boljši, ko bo vsak delavec imel vsaj eno plačo na hranilni knjižici.
Soštanjčani so še vedno brez obljubljene trgovine, ki jo je zagotovil ccljski Merx, ko se je združil Merkur. Svet Krajevne skupnosti zdaj odločno zahteva, da Merx začne z gradnjo novega trgovskega doma že letos. Naš novinar na to vprašanje ni dobil odgovora. Pri poslovni enoti Merxa v Šoštanju pa so obljubili, da se bodo v Merxu v prihodnjem tednu pomenili in odločili. Z njihovo odločitvjio bomo v naslednji številki seznanili bralce Našega časa. — Na fotografiji je zasilna trgovina v sindikalnem
domu
Vtisi iz alpinistične šole
Odločila sem se in vpisala v alpinistično šolo, ki jo je pripravil Šaleški alpinistični odsek. Nisem vedela, kakšen je njen program. Vpisala sem se z velikim »spoštovanjem in čutom« do gora, ki so me vedno skrivnostno privabljale zavoljo njihovih veličin.
Šola se je pričela. Na predavanjih sem spoznala dejavnost šaleškega alpinističnega odseka, požrtvovalno delo naših alpinistov, ki se že drugo desetletje skoraj neopazno prebijajo v sam vrh jugoslovanskega alpinizma. Alpinisti iz Šaleške doline so zabijali kline v težavne stene Kavkaza, Centralnih alp, Skandinavije, največ pa seveda v domačih gorah.
Naša skupina mladih pripravnikov alpinistov pa se je pozimi srečala z drugi-
mi alpinisti iz raznih krajev Slovenije. Imeli smo praktične vaje iz nadaljevanja alpinistične šole na Klemenškovi planini nad Logarsko dolino. Pod oste-njem Ojstrice smo našo teoretično znanje prvič praktično preizkusili. Najprej smo spoznali, kako pristopimo varno v gorske višine. Spoznali smo lepote gora in tudi njihove nevarnosti. Vadili smo najrazličnejše veščine med drugim tudi, kako pomagamo ponesrečenemu in kako ga spravimo v dolino.
Veliko sem se naučila v teh dneh. Čeprav še nisem bila v steni, sem srečna, da sem bila v družbi alpinistov, ki so mi vlili voljo do premagovanja.
Olga Delopst
Velenje, Foitova 2
SEZNANITE SE S PRAVILNIKOM PRAVNE POMOČI
Tudi službe pravne pomoči pri občinskih sindikalnih svetih so zaradi sprejetega zakona o odvetništvu dobile ustrezen status. Zato morajo vse službe imeti svoj pravilnik, s katerim se urejuje poslovanje in organizacijo teh služb, status delavcev, obračunavanje storitev in financiranje. Osnutek pravilnika je bil v splošni razpravi znotraj osnovnih organizacij sindikatov v naši občini. Pravilnik o poslovanju službe pravne pomoči bo nadomestil »sklep o organizaciji službe pravne pomoči«, ki ga je sprejelo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje 1966. leta. Zaradi pomembnosti, pravilnik v celoti objavljamo.
Na podlagi 36. člena zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči (Ur. list SRS št. 29-264/72) in pravil občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje ter soglasja republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo SR Slovenije je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje na svoji redni 41. seji dne 12. marca 1973 sprejelo nasled-nji
PRAVILNIK
o poslovanju Službe pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu Velenje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.
S tem pravilnikom se u-reja način in obseg dela Službe pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu »služba«), pravice in dolžnosti delavcev, ki nudijo pravno pomoč, financiranje službe ter pogoji in način zaračunavanja pravnih storitev.
2.
Občinski svet Zveze sindikatov Velenje (v nadaljnjem »sindikat«) zagotavlja pravno pomoč za uveljavitev in varstvo sartib-upravnih pravic in koristi ter pravic iz delovnega razmerja članom sindikata s službo pravne pomoči.
Služba je organizirana kot samostojna strokovna služba v okviru delovne skupnosti Občinskega sveta Zveze sindikatov v Velenju, in to pogodbeno z o-sebo, ki ima pravno fakulteto ter pravosodni izpit.
Služba posluje v Velenju in Šoštanju, in to enkrat na teden v popoldanskem času.
Predsedstvo sindikata določi, v sporazumu z delavci službe in upoštevajoč predloge osnovnih organizacij sindikata, kateri dan v tednu nudi. služba pravno pomoč z obvezo, da mora biti ta dan delavnik in da se služba organizira za poslovanje v popoldanskem času.
Služba ima svoj pečat z besedilom »Občinski svet Zveze sindikatov v Velenju — Služba pravne pomoči«. V sredini pečata je grb Zveze sindikatov Slovenije.
poslovanje in organizacija
4.
Služba svetuje in zastopa člane sindikata na njihovo zahtevo ali z njihovo privolitvijo, pri uveljavljanju pravic in dolžnosti iz medsebojnih delovnih razmerij, varstvu samoupravnih pravic, pravic iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja iz stanovanjskih razmerij, ter pri uveljavljanju pravic ki so v zvezi z delovnim razmerjem.
Delavkam materam nudi služba vso pravno' pomoč pri ugotavljanju očetovstva in uveljavljanju preživnine za mladoletne otroke.
5.
Služba daje članom sindikata pravne nasvete, jih zastopa pred sodišči in drugimi državnimi organi in organizacijami ter pred samoupravnimi organi in organizacijami združenega dela ter sestavlja vloge in listine o pravnih poslih in razmerjih.
6.
Služba lahko svetuje in zastopa tudi osnovne in občinsko organizacijo sindikatov ter njihove organe.
7.
Služba nudi pravno pomoč le tistim delavcem, u-pokojencem in invalidom, ki so člani sindikata.
Če delavec, upokojenec ali invalid ni član sindikata, pa želi stopiti v članstvo, je služba dolžna urediti njegovo članstvo praviloma pred nudenjem pravne pomoči.
8.
Služba pravne pomoči zastopa delavce in organizacije sindikata po pismenem pooblastilu, v katerem se označi obseg zastopanja.
9.
'Služba 'lahko 'odkloni nu-denje pravne pomoči in za stopanje delavca, če obstoje za to opravičljivi razlogi, zlasti pa, če delavec zlorablja brezplačno pravno pomoč ali če so njegove zahteve objestne.
Delavci službe so dolžni navesti v primeru odklonitve nudenja pravne pomoči, razloge za odklonitev.
10.
Delavec službe praviloma ne sme odpovedati prevzetega zastopanja:
—	če bi se položaj stranke zaradi tega poslabšal,
—	če ne more dobiti takoj drugega zastopnika in
—	če v postopku ni uspel s svojimi predlogi.
DELAVCI SLUŽBE
PRAVNE POMOČI
11.
Delavci službe, ki dajejo pravno pomoč, so lahko le tiste osebe, ki imajo pravno fakulteto in pravosodni izpit ter izpolnjujejo splošne zdravstvene pogoje in so jugoslovanski državljani.
12.
Delavci, ki dajejo pravno pomoč so dolžni pri svojem delu skrbeti za ustavnost in zakonitost, se ravnati po načelih poklicne etike in vestno opravljati svoje delo.
Delavci službe so dolžni vestno in požrtvovalno zastopati stranke in zanje u-porabiti vsa možna in zakonita sredstva.
13.
Delavci službe so dolžni že v naprej seznaniti stranko s potekom postopka v njeni zadevi. O svojem delu so dolžni stranko redno obveščati ter ji omogočiti vsak vpogled v stanje stvari, jo poučiti o dejanskem stanju zadeve in o pravnih vprašanjih ter ji sporočiti podatke iz sodnih in drugih
spisov ali iz opravljenih razgovorov z zastopniki nasprotne stranke.
14.
Med zastopanjem stranke je potrebno posebno skrb posvetiti shrambi njenih listin ter listin, ki jih je predložila na vpogled nasprotna stranka ali drugi državni in samoupravni organi. Ob prenehanju zastopanja se stranki na njeno zahtevo vrnejo vse listine.
15.
Delavec službe je dolžan varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka, ki se je obrnila nanj po pravno pomoč in tudi ni dolžan pričati o tistem, kar mu je stranka zaupala. Dolžnost varovanja tajnosti poslovanja in dela v Službi pravne pomoči velja tudi za administrativno-tehnično o-sebje.
16.
Služba pravne pomoči se poslužuje administrativno-tehničnega osebja pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije v Velenju ter administrativnega in strokovnega osebja, s katerim sklene civilno-pravno razmerje.
OBRAČUNAVANJE STORITEV
17.
Služba daje pravno pomoč vsem v 4. členu pravilnika navedenim osebam in organizacijam brezplačno.
Drugim osebam služba odklanja nudenje pravne pomoči, v kolikor pa jim pravno pomoč nudi, zaračunava isto po odvetniški tarifi. Enako zaračunava pravno pomoč osebam, navedenim v 4. členu tega pravilnika, v kolikor jim daje pravno pomoč izven obsega pravne pomoči kot je zapisano v citirani točki.
V zastopanju delavcev in organizacij pred sodišči služba priglaša svoje stroške v breme nasprotne stranke po določbah odvetniške tarife.
FINANCIRANJE SLUŽBE PRAVNE POMOČI
18.
Služba pravne pomoči se financira iz proračuna Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje.
KONČNE DOLOČBE
19.
Za vodenje evidence ima služba »seznam o nudenju pravne pomoči« in »vpisnik strank«.
Služba ima v svojem sestavu tudi strokovno knjižnico in vodi seznam pravne literature.
Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan po sprejemu. Sklep o formiranju Pravne posvetovalnice s tem preneha veljati.
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje lahko po potrebi izda navodila za izvrševanje tega pravilnika.
Datum: 12. 3. 1973 Številka: P-001-78/1-1973 Predsednik:
Teodor Jelen, dipl. iur.
Fluorografi-ranje in njegov pomen
Fluorografiranje bo v naši občini izvedeno od 21. maja do 2. junija. Zaradi te množične akcije, bi vam radi fluorografiranje pred tem malo podrobneje predstavili in tudi povedali, kakšen namen ima to množično slikanje pljuč.
Fluorografija ima namen, da pravočasno odkriva med prebivalstvom vsa poznana obolenja prsnega koša. Najpomembnejši obolenji, ki jih množična fluorografija uspeva pravočasno odkrivati, sta tuberkuloza in pljučni rak.
V	času od leta 1957 do leta 1972 je bilo celotno prebivalstvo Slovenije v starosti nad 19 do 24 let že četrtič fluorografira-no. Skupno je bilo v tem času slikanih 5,117.529 oseb. Rezultati fluoro-grafskih pregledov so ponovno pokazali, da med tisoči navidezno zdravimi osebami žive povprečno trije skriti bolniki, ki jih šele fluorografija opozori na aktivno pljučno tuberkulozo.
Pri nas bosta v tej akciji sodelovali dve ekipi. To bosta ekipi A in B. Plan obeh ekip se sestoji iz posameznih fluoro-grafskih baz, ki pa morajo imeti na razpolago ustrezen električni tok. Ekipa A bo fluorografi-rala lažje dostopne baze, težje dostopne pa bo prevzela ekipa B, ki ima manjše in okretnejše vozilo. Takšna ekipa lahko v eni uri pregleda 120 oseb, se pravi, da lahko v enem dnevu v rednem delovnem času opravi pregled 840 ljudi.
V	velenjski občini obstaja tudi odlok na podlagi katerega bodo fluo-rografirani vsi, ki so že dopolnili 18. leto starosti, razen nosečnic.
Po vsem tem vidimo, da do fJuorografiranja ni treba imeti odpora, saj nas pravočasno opozori na vse možne bolezni, ki se lahko razvijejo v našem prsnem košu. Današnji čas pa je kot ustvarjen za razvijanje novih bolezni ob onesnaženju zraka in še drugih dejavnikov, ki povzročajo bolezenske klice.
Krajevni praznik v Ravnah
V počastitev 29-obletnice prihoda in bojev XIV. divizije v Ravne nad Šoštanjem sta krajevna organizacija ZB NOV in krajevna skupnost pripravili proslavo. V Ravnah so tokrat že
petnajstič proslavili svoj krajevni praznik.
Na slovesnosti sta spregovorila Franc Hudomalj in Ivan Stropnik. Kulturni spored pa so izvedli učenci osnovne šole.
Gaberčani za dan žena
Krajevne organizacije v Gaberkah so v nedeljo, 11. marca pripravile proslavo v počastitev praznika delovnih žena. Kulturni spored je pripravila Fanika Hare, ki pri domačem gasilskem društvu odgovarja za kulturno prosvetno delo. V pestrem sporedu pa so nastopili še pevci gasilskega zbora, ki ga vodi pevovodja
Ivan Naraločnik, pionirji in mladinci pa so recitirali in povedali nekaj skečev. Dvorana v gasilskem domu je bila nabito polna. Zbrale so se domala vse žene, pa tudi mož in fantov ni manjkalo.
Pozdravni govor je imel predsednik gasilskega društva Franc Špital, o pomenu praznika žena pa je spregovorila Fanika Hare.
Vaška strojna skupnost
V Rečici ob Paki so ustanovili vaško strojno skupnost. Domenili so se, da bodo kupili stroj za obiranje hmelja. Potreben denar bodo vaščani prispevali deloma sami, največ pa ga bodo dobili od ERE TOZD obrat kmetijstvo Šoštanj. Tu bodo najeli potrebno posojilo. Obiralni stroj bo veljal okrog 400 tisoč dinarjev.
Od TOZD obrat kmetijstvo bodo dobili v uporabo
tudi kombanj. Vaščani pa razmišljajo o tem, da bi v prihodnjih letih kupili še več kmetijskih strojev in jih vključili v vaško strojno skupnost. Do te zamisli so prišli zaradi tega, ker se posameznim kmetovalcem ne izplača kupovati tako drago kmetijsko mehanizacijo, če pa jo bodo vsi skupaj rabili, bo na posameznika prišel manjši delež za nakup.
V Šmartnem ob Paki darovali kri
V Šmartnem ob Paki so letos februarja že imeli krvodajalsko akcijo. Na odvzem krvi je prišlo kar 167 krvodajalcev (lani 137), po pregledu zdravstvene ekipe pa so kri odvzeli 141 krvodajalcem. Na odvzem so prišle predvsem gospodinje in kmečki živelj iz okolice
Šmartnega. Oni, ki so zaposleni, bodo kri dali na odvzemih v podjetjih. Med darovalci nedavnega odvzema so bili tudi takšni, ki so kri darovali že dvajsetič in večkrat. Naj posebej omenimo Ivana Podgorška, p. d. Vrbana iz Rečice ob Paki.
Seja izvršilnega odbora LB
V torek, 20. marca so na 6. redni seji izvršilnega odbora Ljubljanske banke, podružnice Velenje, razpravljali o načinu kreditiranja stanovanjske izgradnje v letošnjem letu in obravnavali nekaj kreditnih zahtevkov. Poleg tega pa so
pregledali zaključne račune gospodarskih organizacij velenjske občine za leto 1972. Člane izvršilnega odbora bančne podružnice so tudi seznanili o dvanajstem rednem zboru Ljubljanske banke.
Finančni načrt TIS
Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Velenje, ki
ji Dopisujte 1in
| sodelujte
je bila v sredo, 21. marca, so obravnavali osnutek finančnega načrta. Letos naj bi imela temeljna izobraževalna skupnost dohodkov v višini 21,800.992 dinarjev. Osnovne šole bi porabile 14,581.500 dinarjev, posebna šola 917.800, vzgojno varstveni zavodi 1,408.500, glasbena šola 711.300, preostala sredstva pa bodo potrebna za drugo dejavnost TIS in stroške strokovnih služb ter 2 milijona dinarjev za sofinanciranje tehniške srednje šole v Velenju.
SVET ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE
OBJAVLJA
VPIS UČENCEV
v šolskem letu 1973/74
1.	150 učencev v 1. letnik triletne rudarske poklicne šole
2.	120 učencev v 1. letnik triletne kovinarske šole
3.	90 učencev v 1. letnik triletne elektro-poklicne šole — jaki tok
4.	30 učencev v l.letnik triletne elektro-poklicne šole — šibki tok (poklic RTV mehanik)
5.	25 učencev v 1. letnik triletne poklicne šole za tehniške risarje
6.	50 učencev v 1. letnik tehniške šole — rudarski odsek
7.	50 učencev v 1. letnik tehniške šole — elektro odsek, šibki tok
8.	50 učencev v 1. letnik tehniške šole — elektro odsek, jaki tok
Pogoji vpisa in šolanja:
pod 1. Kandidati morajo uspešno končati vsaj 6 razredov osnovne šole, biti morajo zdravi in sposobni za opravljanje rudarskega poklica. Učenci lahko stanujejo in se hranijo v domu šolskega centra.
Učenci dobivajo mesečne nagrade. Po odštetju vseh stroškov stanovanja in prehrane, dobi učenec za odlični uspeh še:
v 1. letniku 220 din v 2. letniku 330 din v 3. letniku 440 din
pod 2., 3., 4., 5. Za vpis v te šole morajo imeti kandidati uspešno končanih 8 razredov osnovne šole in da so zdravi. Tudi ti učenci lahko stanujejo in se hranijo v domu šolskega centra, prav tako prejemajo mesečne nagrade, ki so odvisne od uspeha pri šolanju in vedenja.
V kovinarski poklicni šoli usposabljamo učence za naslednje poklice: ključavničar, rezkalec, strugar, orodjar, kalilec. V elektro poklicni šoli — jaki tok se učenci usposabljajo za poklic obra-tovni elektrikar.
pod 6. Vpišejo se lahko učenci, ki so uspešno končali 8 razredov osnovne šole in 3 razrede rudarske poklicne šole.
Šolanje traja 3 leta, učenci lahko stanujejo in se hranijo v domu šolskega centra.
pod 7., 8. Vpišejo se lahko učenci, ki so končali 8 razredov osnovne šole z odličnim ali prav dobrim uspehom in ki so zdravi.
Šolanje traja 4 leta, učenci lahko stanujejo in se hranijo v domu šolskega centra.
Pred sprejemom bodo vsi kandidati zdravniško pregledani.
Podrobnejše informacije lahko dobite na šolskem centru Velenje ali ob obiskih predstavnikov na posameznih šolah.
Predprijave lahko pošljete takoj na naslov: Šolski center Velenje, Prežihova 3.
Mladi temelj socialistične družbe
PRVA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZMS V NOVEM SESTAVU
V ponedeljek so imeli mladinci prvo sejo občinske konference novega mandata. Podali so poročilo o delu predsedstva OK ZM Velenje in o delu posameznih komisij. Strinjali so se, da morajo biti mladi vsekakor prisotni pri reševanju vseh perečih vprašanj in se obenem tudi zavzemati na nadaljnjo demokratizacijo naše družbe in za razvoj samoupravnega socializma.
Predsedstvo ali člani predsedstva so imeli več ali manj stalne stike z republiško konferenco ZMS in medobčinskim svetom občinskih konferenc celjske regije. Neredko so imeli pri delu težave, ker posamezniki niso svojih nalog vestno opravljali.
Med pomembnejšimi akcijami, ki jih je predsedstvo opravilo skupno s komisijami, so naslednje: akcija »Mladi samoupravljalec«, ustanavljanje aktivov v vseh krajevnih skupnostih in TOZD, sodelovanje z mlad. organizacijo Kreins-jugendring iz Esslingena in še druge.
Vsi člani predsedstva so delali v posameznih komisijah. Vseskozi pa je bila prisotna težnja, da delajo komisije na osnovi programske usmeritve in skupnih dogovorov z ustreznimi komisijami pri republiški konferenci samostojno. Tako je OK ZM Velenje lani marsikaj storila in verjetno bodo tudi letos svoje delo uspešno nadaljevali. Zavedajo se namreč, da je mlada generacija nosilni temelj naše socialistične družbe.
TERITORIALCI PRENOČILI NA SNEGU
Sredi noči jc zagorela luč za zastrtim oknom pisarne štaba partizanske enote občine Velenje. Posamezni člani štaba so prihajali drug za drugim z nahrbtniki na ramah, resnih obrazov, zaskrbljeni, čakale so jih velike naloge.
Komandant je mrščil svoje košate obrvi nad popisanim koščkom papirja, ga obračal in znova bral, kot da bi ga hotel celega vtisniti v spomin. Kazalci so rezali v noč in opozarjali, da je treba hitro ukrepati, ker časa ni veliko.
... »Diverzantske skupine in posamezniki skušajo ilegalno prekoračiti avstrijsko—jugoslovansko mejo. Naše obmejne enote so okrepile kontrolo. Enote milice in UJV uspešno nadzorujejo zaledje. Partizanske enote morajo na najbolj izpostavljenih mestih kontrolirati in blokirati prehode ...«
V prvem jutranjem svitu je kolona vozil odpeljala pod zasnežene gore.
»Halo, tukaj Sova, kličem Risa! Javi se!«
»Tukaj Ris — sporočam: 154 (delajte po planu)!«
»Razumem — 154!«
»Zaključujem, hvala.«
Ko so vozila obtičala v visokem snegu, so se škor-nji zagrizli v ledeno skorjo in borci so prišli na Sleme nad Zavodnjami.
»Tu smo.«
vihar, suhljice, veje, sneg .. Vse smo uporabili. Dve uri in pol dela je zadostovalo, da smo postavili bivake, ki so nudili toliko zaščite, da je bilo mogoče v njih spati. Prvo noč je bilo še nekaj pomanjkljivosti. Nekateri borci niso mogli verjeti, da sneg lahko daje dobro toplotno zaščito, čeprav je ledeno mrzel. Toda vsi tisti, ki svojih bivakov niso na debelo prekrili s snegom, so ponoči drgetali od mraza. Predvsem Sova 2 se je preveč zanašala na taborni ogenj, zato so drugo jutro takoj pričeli z delom drugega bivaka, ki se je potem izkazal kot najboljši. Izkušnja več.
Seveda pa nismo vsi delali bivakov. Ris in Sova sta stalno pošiljala sporočila in povelja: »Kontrolirajte cesto, pošljite patrolo, povežite se z odborom SLO, takoj pošljite kurirje ...« Dela je bilo čez glavo in šele s temo so se tabori počasi umirili.
Daleč pred prvim svitom so radijske antene ponovno prisluhnile nevidnim valovom in posredovale števil-
ni več pozornosti in prvo napako bo težko popraviti.
Kmalu je prišlo sporočilo od domačega upravnika koče, da je sovražnik zapustil kočo. Situacija se je v trenutku spremenila. Imeli smo precej dela, da smo ga izsledili in da smo pričeli z obkoljevanjem na precej širšem področju. Veliko so nam koristile sledi V snegu, ki pa vedno niso bile najzanesljivejše. No, kmalu smo obroč toliko stisnili, da smo pričeli z organiziranim napadom. »Plavi« so se dolgo upirali, ker so imeli dosti boljšo oborožitev, skoraj samo avtomatsko orožje, nazadnje so poisku-šali s prebojem, vendar smo mu sledili trdo za petami in ga »uničili«.
Druga noč je bila še hladnejša. Živo srebro je zdrknilo na —14° C. Pod nogami je škripalo, mesec pa je ob enih zašel za obzorjem. In ob dveh ponoči je pri vseh treh taborih za-regljalo. »Sovražnik« je s prepadi v tabore poizkušal zadati kar najtežji udarec. Toda straže so bile na mestu in so pravočasno opozorile moštvo. Borci so odgovorili z ognjem še predno je »plavi« prišel do pol poti od stražarskega mesta do
Tabor sredi zasneženega gozda
Komandir je zadnjič kontroliral s karto in kompasom v roki, če smo prišli na pravo mesto, nato smo hitro poiskali primeren prostor za tabor in pričeli z delom. Skoraj nevidna sled dima med smrekami je o-znanjala da je kuhar že pričel taliti sneg za golaž.
Presenečeni smo bili, koliko gradiva je bilo v neposredni bližini tabora. Drevesa, ki jih je izruval
6
naš ras
ke, ki so se v radiografisto-vi beležnici spreminjale v nova sporočila in povelja.
»Sovražnik je zasedel kočo na Slemenu. Kaže, da je vso noč pešačil in se verjetno spravlja k počitku. Takoj obkolite kočo!«
Iz vseh treh taborov so se kmalu nato pričele viti kolone. Tiho, skoraj neslišno so prihajale iz treh smeri vedno bliže svojemu cilju.
Toda sovražnik je opazil predhodnico, ki ni bila dovolj pazljiva in je takoj streljal. Postalo je jasno, da je zelo previden in da je potrebno tudi z naše stra-
tabora. »Plavi« se je moral umakniti.
Streljanje je utihnilo precej pred zoro. Na obeh straneh so pregledali izgube. »Plavi« je ugotovil, da manjka Jože. Še enkrat so šteli, Jožeta ni bilo.
Kaj storiti?
Kje naj ga iščemo?
Kdo ga je videl nazadnje?
Je zašel?
Polno vprašanj brez odgovorov. Bila je samo vaja, sedaj pa gre zares. Ce je Jože obležal v snegu, lahko še pred svitom zmrzne. Takoj ga moramo iskati.
Utrujenosti ni več, kolona se ponovno napoti tja, od
Kolona na pohodu
koder je prišla, le s to razliko, da sedaj baterije ob-svetijo vsak grm in vsako smreko. Zdravnik je že opozorjen. Sistematično iskanje v gozdu se prične.
Toda Jože sam pride nasproti.
»Stoj! Kdo gre?«
»Izvidnica! Iščemo Jožeta.«
»Jože sem pa jaz,« se odreže.
»Kje pa si hodil?«
»V temi sem izgubil zve-
zo z vami. Bil sem preutrujen, da bi sledil. Malo sem moral počivati«. Rdeče premrle roke so pričale, da je ležal na snegu, mogoče celo v nezavesti. Mraz ga je zopet spravil pokonci. Sicer pa je sedaj važno le to, da smo ga našli.
Zjutraj smo pospravili, očistili orožje in krenili proti domu. Premočeni, utrujeni, neprespani, vendar veseli, da je vaja uspela. Glavni namen vaje je bil
preizkusiti taborjenje v snegu brez kakršnihkoli sredstev, razen tistih, ki jih borci nosijo s seboj. Posebno druga noč je pokazala, ne samo da je to sploh mogoče tudi pri — 14° C, pač pa je bilo v bivakih tako toplo, da se je pričel topiti celo sneg ob stenah. Za vse nas je to bila velika preizkušnja in za to izkušnjo smo močnejši.
Napisal
Štefan Dolejši
Smučanje je med delavci priljubljeno. Zato v sklopu delavskih športnih iger prirejajo tekmovanja. Pred nedavnim je na Mali Kopi (od tam je naš posnetek) tekmovalo 150 delavcev iz 16 delovnih organizacij velenjske občine
200 šolarjev tekmovalo
na Golteh
Na Golteh je bilo občinsko prvenstvo v veleslalomu za učence osnovnih in srednjih šol velenjske občine. Sodelovalo je več kot 200 tekmovalev.
Srednješolci so tekmovali v snežnem metežu, zato so imeli nekoliko krajšo progo. Pri dekletih so zmagale gimnazijke, pri fantih pa so prvo mesto osvojili u-čenci šolskega centra. O-snovošolci so imeli dan pozneje odlične snežne razmere in so tekmovali na 700 m dolgi progi z 20 vrat-ci. Tekmovanje so organizirali telesnovzgojni pedagogi ob pomoči učiteljev iz osnovnih šol.
Rezultati: cicibanke: 1. Polonca Lampe (G3) 52,4, 2. Nataša Zakeršnik (BR) 59,6, 3. Nika Tevž (ŠM) 61,1, 4. Tanja Pečovnik (MPT) 68,5, 6. Patricija Rudolf (GS) 72,1; cicibani: 1. Franci Smon (TOP) 50,4, 2. Franc Korber (SM)50,9, 3. Damjan Miklavc (GS) 56,7, 4. Matjaž Kočevar (BR) 61,6, 5. Aleš Zevart (MPT) 63,9; mlajše pionirke: 1. Irma Melanšek (III) 1:04,8,
2.	Saša Piano (GS) 1:07,3,
3.	Suzana Cesar (MPT) 1:0,8 4. Desanka Krofi (III.) 1:13,4 5. Simona Jakovlje-vič (III.) 1:14,0; mlajši pionirji: 1. Radovan Gaber (III. OS) 1:03,6, 2. Darko Meh (III. OS) 1:04,4, 3. Mitja Horvat (GŠ) 1:04,8, 4. Gorazd Salej (III. OS) 1:06,0, 5. Mičo Bajec (BR) 1:17,8; starejše pionirke: 1. Irena Zevart (MPT) 1:02,0, 2. Suzana Zager (BR) 1:09,1,
3.	Karmen Bajec (BR) 1:09,1, 4. Milojka Kovač (KDK) 1:12,5, 5. Ela Tkavc (MPT) 1:13,8; starejši pionirji: 1. Igor Pečovnik (MPT) 1:01,7, 2. Janez Maže (BR) 1:03,0, 3. Aleš Za-volovšek (GŠ) 1:03,3, 4. Karel Hudobreznik (BR) 1:04,1, 5. Ivan Stropnik (BR) 1:05,0; mlajše mladinke: Darja Rabič (Gimn.) 32,0, 2. Alenka Hojan (MPT) 39,4, 3. Saki Jane-žič (GS) 56,9, 4. Mija Za-mernik (SM) 66,4; starejše mladinke: Nevenka Kugo-nič (Gimn.) 30,9, 2. Mateja Delak (Gimn.) 30,9, 3. Mateja Stajner (Gimn.) 31,2,
4.	Anda Ambrožič (Gimn.) 37,0; članice: Zora Valen-čak (Gimn.) 40,3; mlajši mladinci: 1. Rajko Spital (RSC) 28,2, 2. Marko Vuči-na. (Gimn.) 28,9, 3. Vlado Oremuž (GS) 30,0, 4.-5. Marjan Vrčkovnik (RSC) 30,2, Vojko Stiplovšek (Gimn.) 30,2; starejši mladinci: 1. Igor Penšek (RŠC) 26.8, 2. Aco Sagmajster (RSC) 27,7, 3. Gregor Fo-ran (Gimn.) 29,0, 4. Jože 4. Delopst (RSC) 29,9, 5. Bernard Zager (Gimn.) 31,1; člani: 1. Savo Lah (RŠC) 27,4, 2. Marko Kle-menčič (Gimn. 27,9, 3. Božo Tkavc (Gimn.) 28,3, 4. A-do Cverlin (Gimn.) 29,0, 5. Branislav Strgar (RŠC) 29,5.
DVE ZMAGI ELEKTRE
MLADINCI EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI
Na državnem prvenstvu v krosu v Križevcih so sodelovali tudi atleti AK Velenje. To je bilo doslej najštevilnejše tekmovanje. saj je nastopilo kar 414 tekačev iz 52 klubov Jugoslavije.
Velenjčani so dosegli lep uspeh. Ekipno so zmagali pri mlajših mladincih, tekli pa so Ivan Bizjak, Bojan Britovšek, Zvone Hižar in Bojan Ojster-šek. Odlično se je uvrstila Andreja Šverc na 3. mesto pri mlajših mladinkah.
V okviru zimskega prvenstva Štajerske v košarki so imeli največ uspeha košarkarji ŽKK Maribor. Tekmovanja so se udeležili tudi Šoštanjčani. Igralci E-lektre so v tej močni konkurenci premagali obe ekipi Branika. Najprej so premagali prvo ekipo Branika z rezultatom 88 : 72 (45 : 35),
nato pa še drugo z rezultatom 75 : 49 (36 : 24). Najuspešnejši igralec Elektre je bil Krištan, izkazala pa sta se tudi Koren in Polov-šak.
Na prvenstvu so sodelovali ŽKK Maribor, Marles (MB), Radenska in Branik z dvema ekipama.
Za ekipo sta tekli Renata Zupančič in Irena Zemljak ter dosegli 4. mesto. Člani so se uvrstili na 6. mesto. Tekli pa so v postavi Milan Balek, Tone Ve-denik, Stanko Koselj in Ivan Urbancelj. Republiški prvak v krosu Edo Hojan se je kljub poškodovani nogi uvrstil na 10. mesto. Ekipno so atleti AK Velenje dosegli 7. mesto in tako bili drugi najboljši slovenski atletski kolektiv na letošnjem državenm prvenstvu v krosu.
Pomembno je sodelovati
»Ni najbolj pomembno zmagati, pomembno je sodelovati«, s temi besedami je med drugim pozdravil podpredsednik zveze sindikatov Slovenije Jože Globočnik skoraj 400 tekmovalcev, ki so se zbrali na prvem sindikalnem prvenstvu v republiškem veleslalomu v Kranjski gori.
Nastopila je tudi ekipa občinskega sindikalnega sveta Velenje za katero je tekmovalo deset tekmovalcev, od tega štiri ženske. Velenjčani so svoj nastop povsem opravičili, saj so med 36 reprezentancami občin-
skih sindikalnih svetov zavzeli 9. mesto.
Posamezniki so tekmovali v različnih starostnih skupinah. Najuspešnejša je bila Roža Ku-gonič, ki je v skupini najstarejših žensk zavzela 9. mesto. Krista Košič je bila 11., Zala Cesar 12. in Franja Turičnik 19.
Moški pa so se uvrstili na naslednja mesta: Herbert Košič 12., Tone Ilojnik 24., Venčeslav Tajnik 21., Jože vučina 14., Oto Kugonič 18. in Marjan Pistot-nik 14.
43 VELENJSKIH PLANINCEV NA STOLU
V spomin na 20. februar 1942, ko je 40 borcev Cankarjeve čete bilo na pobočjih Stola neenak boj z 2000 Nemci, organizira občinski odbor ZZB NOV Jesenice vsakoletni zimski pohod na najvišji vrh Karavank.
Letošnji spominski pohod, ki je bil 25. februarja, je bil že osmi zapored in doslej najštevilnejši. Pri Prešernovi koči na Malem
Stolu (2193 m) se je zbralo nad 600 udeležencev iz vse Slovenije, med njimi 43 iz Šaleške doline.
Na predlog Planinskega društva Velenje je bila vključena v spominsko slovesnost tudi pozdravna brzojavka tovarišu Titu. Pre-čitala jo je Cveta Vrtačnik, dijakinja velenjske gimnazije.

zahvala
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega ata
RUDIJA VRČKOVNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami čustvovali, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Demšarju, dr. Dečku in vsemu medicinskemu osebju na odd. Planika ter ostalim iz bolnice Topolšica, ki so nam priskočili na pomoč. Za tolažilne besede se zahvaljujemo g. župniku Francu Šmonu iz Zavodenj in govornikom. Iskrena zahvala gasilskemu društvu Pes-je in kolektivu Lesne Šoštanj.
Žalujoči žena Marjetka, hčerke Marija, Anica, Greta in Ivanka z družinami.
zahvala
Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA KOTNIKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nas tolažili. Posebno se zahvaljujemo dr. Stanetu Demšarju in duhovnikom.
Lepa hvala govornikoma Francu Hudomalu in Zdravku Mevcu za poslovilne besede ter pevcem za ganljivo pelje. Iskrena hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Globoko žalujoči žena Marjeta, sinovi in hčerke Jože, Marija, Adolf, Zdravko, Franc, Elica z družino ter Branko, Stanko in Milan.
zahvala
Prerano nam je bolezen iztrgala dragega brata in strica
IVANA G0LTNIKA
rudarja iz mežice
Zahvaljujemo se vsem, ki so izrekli sožalje, ga spremljali na njegovi zadnji poti in podarili vence ter cvetje.
Posebno zahvalo medicinskemu osebju na kirurgiji v bolnici Slovenj Gradec. Iskrena zahvala govorniku za tolažilne besede in kolektivu rudnika Mežica. Žalujoči sestre in bratje
Z A II V A L A Ob izgubi dragega moža, očeta in brata
VALENTINA VENIŠNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami čustvovali, izrekli sožalje, darovali vcncc in cvetje. Posebno zahvalo pevcem in g. župniku za tolažilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sinova Zdravko, Tone, hčerka Marija ter ostalo sorodstvo
InesrečeA
• Ivica Ošep je z osebnim avtomobilom CE 518-32 v križišču Prešernove in Celjske ceste zavila v levo na prednostno cesto in zaradi izsiljevanja s sprednjim odbijačem trčila v Silva Cretnika, ki se je peljal s kolesom s pomožnim motorjem.
® Po šaleški cesti je zavijala v levo na Kidričevo Majda nobrila, ki je peljala osebni avtomobil CE 417-47. Izsiljevala je prednost in se ji je zaradi tega v desna avtomobilska vrata zadel Milan Jelen, ki je vozil kolo s pomožnim motorjem. Jelen je padel po cesti in si poškodoval levo ramo ter koleno. Majda Dobrila je ponesrečenega odpeljala v velenjski zdravstveni dom.
o Po Rudarski cesti je z osebnim avtomobilom CE 458-55 proti križišču pripeljal Anton Šeliga. Ustavil je svoje vozilo in se prepričal, če je Prešernova cesta prosta. Ko je zapeljal že nekaj metrov naprej je za njim s precejšnjo hitrostjo pripeljal Avgust Vizintin in se s sprednjim delom avto-
mobila CE 327-92 zadel v zadnji del Šeligovega vozila. Čeprav je Vizintin zaviral, nesreče ni mogel preprečiti.
•	V Saleku pri hiši številka 25 je v desnem ostrem ovinku zaneslo Vinka Mravljaka, ki je 7. marca nekaj minut po polnoči peljal z osebnim avtomobilom proti Velenju. Do nesreče je prišlo, ker je Mravljak prehitro pripeljal v ovinek. Avtomobil je zaneslo s cestišča in se je prevrnil ter obstal na strehi. Voznik je takoj po nesreči odšel na dom v Topol-šico 97, kjer so ga našli miličniki. Bil je poškodovali po glavi in roki. Kazal pa je znake vinjenosti.
•	Na šaleški cesti, pred stavbo občinske skupščine, se je nenadoma ustavila voznica osebnega avtomobila CE 411-56. Brez, da bi Prelogova nakazala spremembo smeri vožnje, jc zavila v levo. Zaradi tega je za njo vozeči osebni avtomobil CE 172-64, ki ga je vozil Franc Naraks, zadel v desna vrata. Poškodovan ni bil nihče, gmotne škode pa je nastalo približno za 500 dinarjev.
mm	Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2. poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in
Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena jc 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje « Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72)
PODPISALI SO SAMOUPRAVNI SPORAZUM
(Nadaljevanje s 1. strani)
združenega dela (naj povemo, da so to vse podpisnice) s tretjimi osebami in določa, katere posle opravlja za njih združeno podjetje-.
Najvišji samoupravni organ združenega podjetja je skupščina, ki jo sestavljajo člani delegacij, izvoljeni v organizacijah združenega dela. Skupščina sprejema letne sklepne račune, raz-
vojne in gospodarsko-fi-nančne načrte, poslovnike o delu, pravilnike namenskih skladov združenega podjetja, razne samoupravne akte, dolžna pa je tudi dajati smernice za poslovno in razvojno orientacijo združenega podjetja, sprejemati kriterije za poslovno učinkovitost itd. Skupščinski izvršilni organi so odbori in sicer za programiranje in razvoj, za trži-
šče, gospodarsko načrtovanje ter za organizacijo in kadrovsko politiko. Individualni izvršilni organ je generalni direktor združenega podjetja, ki je vsakokratni direktor velenjskega Gorenja.
Ko so v Velenju podpisovali samoupravni sporazum, je predsednik delavskega sveta enote Rudi Le-skošek podelil zlate spominske značke Gorenja
predsedniku občine Subo-tica Karolu Bagiju, predsedniku občine Radlje Viktorju Seitlu in predsedniku občine Mozirje Jožetu Deberšku. Odličja so dobili predsedniki iz občin, v katerih so organizacije združenega dela, za njihovo pomoč pri utrjevanju integracijskih procesov.
Presenečenje so pripravili delavci Severja. Dan pred podpisom so izdelali
I jv Subotici milijonti elektromotor OKC, ki ga delajo na podlagi petletne pogodbe za pralne stroje Gorenje. Ta milijonti izdelek so pri podpisu sporazuma izročili velenjskemu Gorenju kot spominsko darilo.
Direktor Severja Aleksander Uzelac pa je povedal, da je njihov kolektiv sprožil pobudo, da generalnega direktorja združenega podjetja Gorenje Ivana Atel-ška predlagajo kot kandidata za letošnjo nagrado AVNOJ.
Skupaj s predsedniki delavskih svetov so samoupravni sporazum podpisali direktorji Martin Primožič (Lesna), Hrabro Strdin (Muta), Dušan Stropnik (Fecro), Jože Poštrak (EIrad) in Aleksander Uzelac (Sever) — na fotografiji od leve na desno — in generalni direktor Ivan Atelšek
ZAPIS S KONFERENCE SZDL V SKALAH
VELIKO ZAHTEV
Pred nekaj leti so Škalčani dobili novo asfaltirano cesto, na katero s,o bili zelo ponosni. Pa kaj ne bi bili, saj so tudi sami vanjo vložili mnogo truda in precej denarja. Zadovoljstvo pa je počasi začelo kopneti. Del ceste je skupaj z vloženim denarjem in trudom padel v »Jezero«; nezadovoljstvo pa raste tudi zaradi slabega stanja ceste. Jarki in bankine ob asfaltirani cesti zginevajo, asfalt pa so začele rezati brazde.
To je eden izmed problemov, ki žulijo Skalčane. Pa poglejmo še druge, o katerih so spregovorili na nedavni redni letni konferenci krajevne organizacije socialistične zveze in zboru občanov.
Število šoloobveznih o-trok v Skalah narašča iz leta v leto. Letos je na primer v prvem razredu 16 o-trok, v drugem prav toliko, v tretjem 17, v mali šoli pa je 20 cicibančkov. Ti šolarji pa so za marsikaj prikrajšani. Pouk imajo kombiniran, zato so na zboru zahtevali, da je treba le-tega ukiniti in uvesti poučevanje v samostojnih oddelkih. Seveda se zavedajo, da bo to mogoče le takrat, če bodo dobili zadostno število učiteljev in jim zagotovili stanovanja. Zato so poudarili, da nujno potrebujejo dve stanovanji za učitelje.
Skalski učenci nimajo telovadnice niti ustreznega i-grišča. V ta namen jim služi kar cesta (suha, prašna, pogosto pa tudi blatna). Kot kaže, bo ta problem delno rešen že letos. Rudnik je za izgraditev otroškega igrišča oziroma telo-vadišča zagotovil večji del sredstev, vsa ročna zemeljska dela bodo opravili občani z udarniškim delom, manjkajoči denar pa upajo, da bosta primaknila temeljna izobraževalna skupnost in sklad za negospodarske investicije.
Med skrbmi, ki tarejo tudi mnoge škalske matere, je varstvo otrok. V tem kraju je letos 31 otrok v starosti od enega do šest let, katerih starši (oče in mati) so zaposleni in nimajo zagotovljenega varstva.
Izrazili so tudi željo, da bi dobili telefonsko zvezo z Velenjem, saj bi v primeru bolezni ali kakšne druge naravne nesreče hitreje dobili pomoč iz Velenja.
Že vrsto let negodujejo, da je slaba dostava pošte, da niso redki primeri, da pošte sploh ne dobijo, če poštar zboli. Poudarili so, da je njihova kritika v zvezi s tem doslej naletela le na gluha ušesa. Prav se jim tudi ne zdi, da imajo (?) po-
štarji v mestu mopede, na terenu pa le kolesa.
Se je problemov, ki tiščijo prebivalce Skal. Naj med njimi omenimo še e-nega, ki so ga v sklep zapisali takole: »Zbor občanov ugotavlja, da sta pogrebni zavod in KOC Velenje do zdaj pobirala le pristojbine, za pokopališče nista vlagala ničesar razen v letu 1972 ko je komunalno obrtni center na zahtevo krajevne skupnosti izvedel vodovodni priključek. Zbor občanov je sprejel sklep, da Krajevna skupnost Skale prevzame v upravljanje pokopališče in pobiranje pristojbin. Od KOC pa zahtevamo vrnitev sredstev, ki jih je na račun pokopališča zbral v prejšnjih letih. Urediti je treba cesto mimo šole do pokopališča ter greznico za odlaganje smeti.«	S. V.
8 IV2

REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
vabi
MLADINCE
da se prijavijo za sprejem na delo v
SPLOŠNO MILICO PROMETNO MILICO IN MEJNO MILICO
Prijavijo se lahko mladinci, ki
—	so odslužili vojaški rok,
—	niso starejši od 25 let,
—	so uspešno končali srednjo šolo ali vsaj popolno osemletko,
—	niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah,
—	so telesno in duševno zdravi in
—	obvladajo slovenski jezik.
Za kandidate za mejno milico je zaželjeno še znanje tujega jezika.
Izbrani kandidati bodo začeli z delom kot pripravniki za miličnika. Pripravniško dobo bodo končali po uspešno dokončani strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. V organih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v dveletni strokovni šoli, šteto za srednjo strokovno izobrazbo. Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja, ki so brezplačna. Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije.
REP. SEKR. ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
DEKLETA POJEJO
Obiskali smo mlade pevke na velenjski gimnaziji. Zbor obstaja že šesto leto in njegova posebnost je, da je to dekliški zbor. Imajo namreč premalo fantov ali bolje povedano glasov, ki bi se lahko lepo ujemali z nežnimi dekliškimi glasovi. Na gimnaziji je že takšno pravilo, da vsako dekle, ki glasbo ljubi, prične peti v zboru že kar prvo leto. Tako že vsa štiri leta pojejo tudi dekleta, ki pa bodo svoje občutke do glasbe tudi sama povedala.
NADA ANTLE.T — S petjem sem nadaljevala na gimnaziji že kar iz osnovne šole. Ko pa naredim maturo, bo treba petje opustiti, kajti študij bo vzel dosti časa in ga bo za petje tako zmanjkalo. Vedno pa še bom pela zase in za svoje zadovoljstvo.
ZORA JANE2IC — Peti sem začela šele na gimnaziji. Veliko se jih je namreč iz našega razreda takrat prijavilo, in ker mi je petje všeč, sem se prijavila tudi sama. Sedaj pojem že vsa štiri leta. To mi je v zabavo in razvedrilo, toda profesionalno se baviti z njim — to pa je že malo težje in je potrebno za to imeti tudi nekaj talenta. Kriteriji so strogi in jaz se petja ne mislim okleniti.
ALENKA CAMLEK — Pojem že enajsto leto. Ljubezen do petja mi je že, lahko bi rekla, prirojena. Doma namreč vsi radi pojemo in mama tudi igra na citre. V osnovni šoli mi je bil dekliški pevski zbor iz gimnazije izredno všeč in je pomenil kvaliteto. Sedaj, ko v njem pojem sama, ga bolj kritično ocenjujem in gledam na vso stvar resneje kot takrat pred leti. Tudi potem, ko bom študij nadaljevala, bi se rada včlanila v kakšen pevski zbor, profesionalno pa se s tem ne mislim ukvarjati.
Tako so povedale štiri mlade in simpatične pevke dekliškega gimnazijskega zbora. Glasba jim pomeni razvedrilo in veselje in to jim, če se ne mislijo ukvarjati profesionalno, naj ostane tudi za vnaprej. S pesmijo na ustih in v srcu je namreč vsaka stvar lepša, prijetnejša in bolj svetla.
Občina Velenje — Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42-66 in 20/71) ter po 4., 5., 6., 7. in 8. čl. odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar, št. 2/71, 4/71, 1/72 in 8/72)
Javni natečaj
1.	Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča za gradnjo 41-stanovanjskega bloka na zemljišču pare. št. 2567-del, 2562/3-del in 3511/13-del k. o. Velenje v skupni izmeri ca. 1900 m!.
2.	Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča za gradnjo 122-stanovanjskega bloka na zemljišču pare. št. 2580-del. 2571/1-del, 3511/1-del, 353G/l-del, 2585-del, 2697, 2698, 2584/1-del, 2699, 2582, 2711-del, 2710-del, 2700-del, 2702-del in 2581 k. o. Velenje v skupni izmeri ca. 6330 m;.
3.	Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča za gradnjo 160-stanovanjskega bloka na zemljišču pare. št. 1863/19-del, 1837-del, 1836-del, 1834-del, 1823-del, 1824-del in 1838-del k. o. Velenje v skupni izmeri ca. 4150 m!.
4.	Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v 6 mesecih, končana pa mora biti najkasneje v 2 letih po dodelitvi zemljišča, sicer investitor izgubi pravico uporabe na dodeljenem zemljišču.
5.	Izklicna cena za pravico uporabe zemljišča znaša 20 din po m2. Skupni znesek za uporabo stavbnega zemljišča pod 1. točko je 38.000 din za 1.900 m=, za uporabo stavbnega zemljišča pod 2. točko je 126.660 din za 6.330 ms in za uporabo stavbnega zemljišča pod 3. točko je 83.000 din za 4.150 m!.
6.	Prispevek za komunalno ureditev zemljišča znaša po 33.000 din na stanovanje in sicer:
—	za zemljišče pod 1. točko
—	za zemljišče pod 2. točko
—	za zemljišče pod 3. točko 1,353.000 din
4,026.000 din 5,280.000 din
7.	Znesek iz 5. točke tega razpisa je poravnati v roku 3 dni od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, znesek iz 6. točke pa v 30 dneh od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča.
8.	Varščina, ki jo mora poravnati ponudnik najmanj 1 dan pred odpiranjem ponudb, znaša 40.000 din za vsako zemljišče posebej. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja le, če predloži potrdilo o plačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Veleiije št. računa 50740-652-28073 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneskov pod 5. točko tega razpisa, ostalim pa se vrne.
Najboljši ponudnik je dolžan plačati tudi vse davščine, ki so v zvezi s prometom tega zemljišča, zlasti eventualni davek na promet s kmetijskimi zemljišči.
9.	Komunalni strošek zajema celotno sekundarno komunalno opremo, razen toplovoda, ki se zahteva v mestu Velenje po urbanističnem načrtu.
10.	Pismene ponudbe morajo vsebovati ponudnikov natančen naslov, rok za začetek in dokončanje graditve, ponujeno ceno in način plačila, ponudnikov podpis ter priloženo potrdilo o plačilu varščine.
11.	Ponudba mora prispeti v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 7. 4. 1973 do 14. ure na naslov: SKLAD ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ SKUPŠČINE OBČINE VELENJE — z oznako: »Javni natečaj — 3 stanovanjski bloki«. V primeru dveh enakih ponudb ima prednost tista, ki je prej prispela.
12.	Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo v torek, dne 10. 4. 1973 ob 8. uri v pritličju, soba št. 9 upravne zgradbe Skupščine občine Velenje.
13.	Stroški licitacijskega postopka znašajo 2.400 din in bodo sorazmerno porazdeljeni med udeležence, ki bodo na natečaju uspeli.
Številka: 464-2/1973-4
Datum: 23. 3. 1973
CD5I?ity(dAt
PRODAM
•	ENODRUŽINSKO HIŠO V CENTRU CELJA, primerno tudi za obrt, prodam. Kanzian, Mariborska 24, Celje.
PRODAM
•	Poceni prodam avtomobil Škoda, 1967, 87.000 km. Ing. Šu-lek, Velenje, Rudarska 2/c. Ogled vsak delavnik med 8. in 10. ter 17. in 18. uro.