RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU MED LETOMA 1919 IN 1945 Uredila Miha Valant in Beti Žerovc Katalog razstav v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 103 KAZALO Pojasnila h kataložnim enotam 105 Razstave v letu 1919, Ana Obid 108 Razstave v letu 1920, Ana Obid 112 Razstave v letu 1921, Ana Obid 122 Razstave v letu 1922, Ana Obid 138 Razstave v letu 1923, Ana Obid 146 Razstave v letu 1924, Ana Obid 162 Razstave v letu 1925, Ana Obid 178 Razstave v letu 1926, Ana Obid 204 Razstave v letu 1927, Neža Lukančič 228 Razstave v letu 1928, Neža Lukančič 252 Razstave v letu 1929, Neža Lukančič 282 Razstave v letu 1930, Neža Lukančič 296 Razstave v letu 1931, Neža Lukančič 312 Razstave v letu 1932, Neža Lukančič 334 Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945. Uvod 3 Razstave v letu 1933, Hana Čeferin 346 Kontekst in različni vidiki razstavljanja v Jakopičevem paviljonu 7 Razstave v letu 1934, Hana Čeferin 362 Neža Lukančič Razstave v letu 1935, Hana Čeferin 378 Zgodovinski kontekst razstavljanja v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 10 Razstave v letu 1936, Hana Čeferin 410 Jera Krečič Razstave v letu 1937, Lara Mejač 446 Institucionalne in kulturno-politične razmere med obema svetovnima vojnama 16 Razstave v letu 1938, Lara Mejač 482 Neža Lukančič in Ana Obid Organizacijski in finančni vidiki razstavljanja v Jakopičevem paviljonu med obema svetovnima vojnama 30 Razstave v letu 1939, Lara Mejač 536 Ana Obid Razstave v letu 1940, Lara Mejač 580 Vrste in tipologija razstav v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 42 Razstave v letu 1941, Jera Krečič 618 Hana Čeferin Umetnice v Jakopičevem paviljonu med obema svetovnima vojnama 54 Razstave v letu 1942, Jera Krečič 648 Lara Mejač Razstave v letu 1943, Jera Krečič 666 Medijsko poročanje in likovna kritika o razstavah v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 64 Razstave v letu 1944, Jera Krečič 680 Hana Čeferin Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu med obema svetovnima vojnama 82 Razstave v letu 1945, Jera Krečič 684 Literatura 95 Viri slikovnega gradiva 713 Jakopičev paviljon je v začetku 20. stoletja v Ljubljani začel služiti kot osrednji RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU prostor za predstavljanje sodobne likovne umetnosti. Leta 1909 ga je ob vhodu v park Tivoli, v neposredni bližini Narodnega doma, z lastnimi sredstvi MED LETOMA 1919 IN 1945. UVOD postavil slikar Rihard Jakopič.1 Njegova ideja je bila, da bi razstavišče po- stalo središče likovnega življenja v Ljubljani in prostor mednarodnih likovnih izmenjav. V organizacijski zasnovi je sledil podobnim razstaviščem, kot so bila Secesiji na Dunaju in v Münchnu, dunajski Hagenbund ali zagrebški Umetniški paviljon, čeprav so takšna prizorišča praviloma vzpostavila in vodila lokalna društva umetnikov, običajno ob podpori sodobni ustvarjalnosti naklonjenega meščanstva in mestnih politik.2 Tudi Jakopič je svoj individu- alni nastop ovil v kolektivni interes in tako načrtovani paviljon v časopisju in javnosti predstavljal kot prihodnje javno dobro. Pri ustanavljanju paviljona je imel na svoji strani tako dobršen del javnega mnenja in mestne politike, ki mu je odstopila tudi prostor za gradnjo paviljona.3 Načrte zanj je leta 1908 naredil arhitekt Maks Fabiani in gradnja se je začela še istega leta. Zasnovan je bil kot pritlična stavba s šestimi prostori. Za lesenim stebri- ščnim vhodom s kupolo se je odpiral največji in najvišji razstavni prostor. Na njegovi levi strani je bil načrtovan razstavni prostor z manjšim ateljejem in desno prostor za Jakopičevo slikarsko šolo, vendar so vsaj vsi trije večji prostori v dvajsetih in tridesetih letih služili razstavnim namenom.4 Jakopič je paviljon leta 1923 prodal Mestni občini Ljubljana, ta pa ga je kmalu zatem v upravljanje predala Društvu Narodna galerija.5 S tem se je spremenila nje- gova organizacijska struktura, saj z njim ni več upravljal lastnik in zasebnik, temveč društvo brez jasne razstavljalske agende, ki je tam razstavljalo svoje projekte, predvsem pa dajalo paviljon v najem zelo različnim razstavljavcem, med drugim fotografom, arhitektom, likovnim amaterjem, različnim promotor- jem umetne obrti ipd. V letih med obema svetovnima vojnama v časopisju lahko zasledimo številne kritike na račun slabega stanja paviljona, pa tudi njegove majhnosti. Med drugim je Izidor Cankar v Zborniku za umetnostno zgodovino zanj zapisal, da je »gradbeno ruina in razstavno-tehnično skoraj sramota«.6 Paviljon je bil delno sicer obnovljen leta 1935, ko so ga tudi elektrificirali.7 Izidor Cankar pa je v tem času že uspešno vodil pobudo za novo institucijo za sodobno likovno umetnost, Moderno galerijo, in gradnjo galerijske stavbe zanjo, ki je bila končana šele po drugi svetovni vojni.8 Kljub vsem pomanj- kljivostim je tako Jakopičev paviljon – vse do otvoritve Moderne galerije leta 1948 – ostal osrednje ljubljansko prizorišče, kjer so se predstavljali živeči likovni umetniki in arhitekti. Različne umetniške razstave pa je nato paviljon gostil še vse v zgodnja šestdeseta leta, ko so ga leta 1962, zaradi premika železniške proge, porušili.9 Pričujoča publikacija je nastala v sklopu študentskega seminarja pri predmetu Izbrana poglavja iz slovenske umetnosti novega veka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Jedro projekta, ki je nastajalo od marca 2020, je kronološko urejen pregled 1  Pobude za ustanovitev likovnega razstavišča v Ljubljani so se pojavljale že prej. Leta 1906 je župan Ivan Hribar mestnemu občinskemu svetu celo predložil že izdelan načrt za galerijo na Ljubljanskem gradu (KOS 1993, p. 87). 2  Več informacij o tem v: JENSEN 1996. 3  VALANT, ŽEROVC 2019, pp. 10–11. 4  SLIVNIK 2009, pp. 64–66. V prošnji mestni občini za rabo zemljišča je zapisal, da »hoče zidati provizorno poslopje – paviljon – za prirejanje rednih umetniških razstav, za stalne razstave, del prostorov pa da hoče uporabljati za slikarsko in risarsko šolo« (KOS 1993, p. 89). 5  Kupna pogodba je bila podpisana 13. 3. 1924, kupnino pa je mesto poravnalo že pred tem. Društvo Narodna galerija je z mnenji sodelovalo v procesu odkupa, pogodbo o najemu pa so z mestno občino podpisali 20. 5. 1924 (KOS 1993, p. 95). 6  CANKAR 1932-1933, p. 88. 7  Novost v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/5, 4. 2. 1935, p. 3. 8  SMREKAR 1998, p. 30. 9  KOS 1993, p. 96. Za pregled likovnega dogajanja v paviljonu v povojnem obdobju glej ČOPIČ 1993, pp. 102–103. 3 4 3 Načrti Maksa Fabianija za Jakopičev paviljon. razstav, ki so se v Jakopičevem paviljonu zvrstile med letoma 1919 in 1945. Temelji na pregledu sočasnih virov, povezanih z razstavami ali delovanjem paviljona, kot so katalogi in drugo obrazstavno gradivo, vse možne oblike medijskega odzivanja ter zapisniki sej in občnih zborov Društva Narodna galerija. Umeščen je v drugi del publikacije, medtem ko so interpretativna besedila, ki to gradivo kontekstualizirajo in analizirajo, nanizana v prvem 1 delu. Prvo besedilo vzpostavlja kratek družbeno-politični okvir razstavljanju Paviljon v času Razstave portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, 1925. v Jakopičevem paviljonu. Povezuje se z drugim sestavkom, ki govori o kul- turnem kontekstu in pojasnjuje umetnostno dogajanje ter vidnejše kulturne premene, ki so zaznamovale obravnavani čas. Tretje besedilo se ukvarja z organizacijo paviljona in načini prirejanja razstav, medtem ko četrto analizira vrste razstav in poskuša sistematizirati široko paleto umetnostne, arhitekturne in obrtne produkcije, ki se je v razstavišču zvrstila v tem obdobju. Sledi besedilo s podrobnejšim vpogledom v razstavno dejavnost umetnic, nato pa poglavje s preučitvijo medijskih in kritiških odzivov na razstave. Zadnje besedilo umešča razstavišče v širši jugoslovanski in mednarodni kon- tekst. Interpretativni sklop zaključuje seznam v njem uporabljene literature. Publikacija je izšla v založbi Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo s sofinan-ciranjem Sveta za kulturo Univerze v Ljubljani. Pri njenem nastajanju so z nami sodelovali različni strokovnjaki in svetovalci: Jana Intihar Ferjan, Mojca Jenko, Petar Prelog, Vladimir Vidmar in Asta Vrečko, ki se jim na tem mestu zahvaljujemo. Slikovno gradivo so nam prijazno posredovali zasebniki ter muzejske in arhivske institucije: Galerija Božidar Jakac, Galerija Miha Maleš, Moderna galerija, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše in sodobne zgodovine, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljana. Za uredniško pomoč se še posebej zahvaljujemo Urški Jurman, za lektoriranje Tinetu Logarju in Jeri Krečič, za oblikovanje publi- kacije ter priložnostne razstave, ki je pospremila njen izid, pa Žanu Kobalu. Za pomoč ali svetovanje na različnih področjih se zahvaljujemo še Ani Cergol Paradiž, Jerneju Prodniku Amonu, Božu Repetu, Marijanu Rupertu, Urški Sterle, Arnetu Vehovarju, Petru Vodopivcu, Zali Volkar in Zori Žbontar ter družini Travice Maleš Grešak. 2Jakopičev paviljon in pogled na Ljubljanski grad. Urednika in avtorice 5 6 KONTEKST IN RAZLIČNI VIDIKI RAZSTAVLJANJA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU 7 8 ZGODOVINSKI KONTEKST RAZSTAVLJANJA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU MED LETOMA 1919 IN 1945 Neža Lukančič 9 10 Zgodovinske okoliščine, ki so botrovale razstavljanju v Jakopičevem pavi-Ta razprava se je vlekla še celo desetletje, kljub temu da je država leta 1921 ljonu med letoma 1919 in 1945, niso strogo omejene na izbrano obdobje. sprejela Vidovdansko ustavo, katere temelj sta bila politični centralizem in uni-Povojni čas je bil namreč po eni strani doba obnove in restavracije, po drugi tarizem, ki sta določala, da »plemena« Slovencev, Hrvatov in Srbov tvorijo pa obdobje sprememb in vpenjanja v kulturni prostor nove, prve jugoslovan- en skupen, jugoslovanski narod.16 Namesto pomirjenja nasprotij je ustava ske države ter začetka izgradnje njene umetnostne infrastrukture. Čeprav med drugim porajala resna nacionalistična trenja, katerih vrhunec je bil so si Slovenci obetali, da jim bo v novi državi bolje, so prvo Jugoslavijo že srbsko orkestrirani atentat na kontroverznega populističnega voditelja od začetka prekinjali ideološki razkoli in politična polarizacija, trideseta leta Hrvaške kmečke stranke Stjepana Radića leta 1928.17 Sledečo parlamen-pa so se začela še z zajedanjem gospodarske krize v vse pore življenja. tarno in nacionalno krizo je nekaj mesecev zatem zapečatil kralj z razpus- Že po dobrih dvajsetih letih, leta 1941, je Jugoslavijo zopet zajela vojna. titvijo parlamenta in političnih strank, uvedbo šestojanuarske diktature ter Vsesplošno stanje krize in nemir zaradi korenitih političnih ter družbenih preimenovanjem Kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavijo. Narodi niso bili sprememb sta tako stalnici obdobja, o katerem govori pričujoča publikacija. več omenjeni v državnem imenu, nacionalne oznake in simboli pa so bili pre- Za slovensko kulturno polje je bil razpad avstro-ogrske monarhije in vstop v povedani. Jugoslovansko ozemlje so razdelili na devet banovin, imenovanih Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev – ta je 1. decembra 1918 nastala z po rekah, med katerimi je bila večina slovenskega prebivalstva zajetega v t. i. združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo – obdobje Dravski banovini.18 preloma. Že v času nekdanje monarhije obstoječa ideja jugoslovanstva kot Po uvedbi kraljeve diktature v tridesetih letih so se na Slovenskem tudi nasprotja med nemško in slovensko čutečimi političnimi opcijami so nasprotja med centralistično liberalno politiko in slovensko narodno zavedno pripomogli k temu, da Slovencem pri združitvi v novo državo gospodarske inteligenco še poglobila.19 Unitaristični pritisk je bil eden od povodov za leta in kulturne razlike ter neobstoj skupne preteklosti z drugimi jugoslovanskimi 1932 sproženo razpravo, ki jo je začela knjižica Josipa Vidmarja Kulturni narodi niso bili tako bistveni.10 Povojno utišanje in odhod dela nemško govo-problemi slovenstva.20 Vidmar je v njej zagovarjal slovenske partikularne rečega prebivalstva z ozemlja novoformirane države sta do določene mere interese v jeziku in kulturi ter se postavil proti t. i. jugoslovenarstvu, zaradi sprostila slovenski strah pred germanizacijo.11 česar je bil deležen široke javne podpore. Razmišljanja Otona Župančiča, Kljub temu da slovensko gospodarstvo v habsburškem državnem istega leta objavljena v liberalnem leposlovnem mesečniku Ljubljanski zvon, okviru ni bilo med najnaprednejšimi, je Slovenija konec leta 1918 postala o v Ameriko izseljenem rojaku in pisatelju Louisu Adamiču pa so nasprotno gospodarsko in tehnološko najrazvitejši del nove jugoslovanske države.12 od Vidmarja obravnavala potrebo po večji, samozavestni odprtosti sloven- Gospodarsko se je uspešno odpirala proti Balkanu, pri čemer je pomembno skega kulturnega prostora in preseganje stalne nacionalnoobrambne pozici- središče postal Zagreb. V obdobju med obema svetovnima vojnama je bil je ter omejitev, ki si jih prostor nalaga, ko sprejema in poveličuje predvsem Zagreb dinamično in hitro rastoče mesto, v katerem je svoje ekonomske, ali celo le tisto, kar se deklarativno opredeljuje kot slovensko.21 Esej Adamič gospodarske in študijske interese uresničevalo precej Slovencev. Med njimi in slovenstvo je povzročil pravi kulturni nemir in val odstopov iz uredništva so bili tudi likovni ustvarjalci, ki so se ob ohranjanju vpetosti v širši srednjeev-Ljubljanskega zvona.22 Ker Vidmarjevega polemičnega odgovora, v katerem ropski prostor vedno bolj navezovali na Zagreb. Ta je namreč skoraj vse do je zagovarjal pomen nacionalnega v umetnosti ter slovensko nacionalno druge svetovne vojne edini v državi imel likovno akademijo, ki je bila eno od samobitnost in avtonomnost, v Ljubljanskem zvonu niso želeli objaviti, središč, kjer so se umetnostna snovanja srečevala z aktualnimi družbenimi je skupina slovenskih književnikov prekinila sodelovanje z revijo in njeno in političnimi vprašanji.13 založnico Tiskovno zadrugo,23 del njenega bivšega uredništva pa je leta Že v nekaj letih po vojni so se kulturne in družbeno-ekonomske razlike 1933 ustanovil mesečnik Sodobnost, katerega eno od vodil je bilo »obramba v državi postopoma pokazale za večjo prepreko, kot se je zdelo ob začetku slovenstva«.24 Napetosti v krogu uredništva Ljubljanskega zvona in literarni združevanja. Prav tako pa so Slovenci močno in trajno občutili še frustracijo odziv nanje je spremljalo še izrazitejše poudarjanje potrebe po jasni nacio- ob izgubah ozemlja po koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 in nato še po nalni opredeljenosti umetnosti, ki ga zaznamo tudi v časopisnih objavah ob razmejitvi z Italijo z rapalsko mejo, do katere je prišlo le dober mesec po razstavah v Jakopičevem paviljonu.25 koroškem odločanju o meji.14 Politični problemi so bili v medvojnem času Avtoritarizem Aleksandra I. se je končal z atentatom nanj 4. okto-pogosto tudi kulturni problemi. Veliko pozornosti je bilo posvečene tako imeno- bra 1934 v Marseil u. Po tem je sledilo iskanje političnega ravnovesja, vanemu »kulturnemu problemu slovenstva«. Odločanje med priključitvijo srbo-hrvaškemu kulturnemu miljeju ali ohranitvijo lastne nacionalne kulture je bilo pravzaprav tedaj aktualno politično vprašanje, ki je pri nas vodilo v ni-hanja med zagovarjanjem centralistične in federalistične državne ureditve.15 16  REPE 2019, p. 50. 17  Leta 1927 je bila z ustanovitvijo Kmečko-demokratske koalicije (KDK) vzpostavljena najmočnejša opozicija jugoslovanskemu unitarizmu. Ideološki spori so vrhunec dosegli 20. junija 1928, ko je črnogorski poslanec narodne radikalne stranke Puniša Račić, ki je v skupščini zagovarjal skrajno srbsko nacionalno stališče, streljal na pet poslancev KDK in članov Hrvaške kmečke stranke. Med dvema ubitima je bil tudi sopredsednik KDK Stjepan Radić, kar je zadalo močan udarec strankarskemu sodelovanju, dolgoročno pa odprlo vrata za konec parlamentarne ureditve in začetek diktature kralja Aleksandra. Glej: NEĆAK, REPE 2003, p. 78. 10  Razkorak v razvitosti med narodi je prek razlik v pismenosti ilustriral Ervin Dolenc, ki je navedel, da je bila pismenost leta 1921 v Sloveniji okoli 18  ŠTIH, SIMONITI, VODOPIVEC 2016, pp. 536–542. 90-odstotna, na Hrvaškem in v Vojvodini 65-odstotna, v Dalmaciji in Srbiji 30-odstotna, v Črni gori 25-odstotna, v Bosni, Makedoniji in na Kosovu 19  ŠTIH, SIMONITI, VODOPIVEC 2016, p. 556. pa manj kot 20-odstotna (glej: DOLENC 2010, p. 52). Omeniti velja še, da so se po prvi svetovni vojni v skupni državi znašli jugoslovanski narodi, 20  Glej: VIDMAR 1932. ki so iz vojne izšli bodisi kot zmagovalci bodisi kot poraženci. Združili so se torej ne le brez temeljev skupne preteklosti, temveč na podlagi tedaj še 21  Slovenski kulturni prostor naj med drugim ne bi bil vezan le na izražanje v slovenščini – Adamič, ki se je tedaj prvič po štirinajstih letih vrnil v nedavne politične razklanosti. Oboje je vplivalo tudi na kulturo in umetniško produkcijo (glej: ŽEROVC 2019, pp. 203–228). Jugoslavijo, je menil, da lahko pisatelj namreč ostane zvest narodu, tudi če ne piše več v slovenskem jeziku (ŽUPANČIČ 1932, p. 519). 11  DOLENC 2005, p. 419. O področju kulture na Kranjskem na prelomu stoletja in pred prvo svetovno vojno ter o anatgonizmu med slovensko in 22  Glej: Kriza Ljubljanskega zvona 1932. avstrijsko (nekaterimi tudi nemško) čutečimi na tem področju glej: VALANT 2023. 23  Bivši urednik Ljubljanskega zvona, Fran Albreht, je 1932 v knjižici Kriza Ljubljanskega zvona pojasnil razloge in okoliščine odhoda, objavljeni 12  LAZAREVIĆ 2013, pp. 122–123. pa so bili tudi prispevki Josipa Vidmarja, Ferda Kozaka, Lojzeta Udeta in Stanka Lebna, ki so se odločili za odmik od revije. Glej: Kriza 13  VREČKO 2021, p. 15. Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. Ljubljanskega zvona 1932; INTIHAR FERJAN, ROGINA 2019, pp. 425–426. 14  NEĆAK, REPE 2003, pp. 40–44. 24  ŠTIH, SIMONITI, VODOPIVEC 2016, p. 556. 15  DOLENC 2005, p. 420. 25  DOLENC b 2005, p. 423; KRANJC a 2004, p. 6. Glej tudi poglavje Medijsko poročanje in likovna kritika, pp. 64–80. 11 12 ki je kulminiralo v volitvah maja leta 1935.26 V Dravski banovini so na oblast namesto liberalcev prinesle mehkejšo zagovornico centralizma, katoliško Slovensko ljudsko stranko, kar pa državnih pritiskov ni bistveno omililo.27 Država je posameznike, ki jih je čutila kot ideološko oporečne, zapirala ali jih načrtno preseljevala in odmikala od polj odločanja. Tudi številni slovenski ustvarjalci so se znašli v takšnem položaju, saj so na primer nekatere od njih za več let premestili na jug države.28 Med drugim je denimo uprava Dravske banovine izvajala strogo cenzuro, ki je obsegala vsakršno pisanje, izdajanje, tiskanje in razpečevanje knjig in časopisov, ki bi kritično merili na obstoječo državno oblast.29 V kombinaciji s politično krizo je jugoslovansko realnost prve polovice tridesetih let zaostrovala še svetovna gospodarska kriza, ki je že tako razdraženi režim silila v še večje pritiske na družbo. Glavni val krize je pretežno agrarno Jugoslavijo resno zajel šele leta 1931, okoli leta 1935 pa so gospodarska gibanja že kazala blago okrevanje. Kriza je imela tudi pomembno družbeno dimenzijo, saj je z brezposelnostjo prizadela pred- vsem kmečko, delavsko in uradniško delovno silo ter mnoge posameznike potisnila v revščino, družbo pa v še večjo razslojenost.30 V letih pred začetkom druge svetovne vojne na tleh Kraljevine Jugoslavije aprila 1941 ter njeno hitro kapitulacijo se je državna politika začela aktivneje povezovati z režimoma fašistične Italije in nacistične Nemčije.31 To se je zgodilo kljub izkušnjam raznarodovalne politike, ki jo je italijanski fašizem izvajal nad Slovenci in Hrvati, ki so že po prvi svetovni vojni po končanem razkosanju ozemlja ostali zunaj Jugoslavije. Nemška militantna in ekspanzi- onistična politika se je slovenskemu in s tem tudi jugoslovanskemu ozemlju 4 pred drugo svetovno vojno najbolj približala leta 1938 z anšlusom Avstrije.32 Od leve proti desni, član Presbiroja Milović, škof Gregorij Rožman, ljubljanski dopisnik Presbiroja Toni Zobec, Družbena razklanost na področju odnosa do ideologij v naši soseščini, ban Drago Marušič in general Bogoljub Ilić po otvoritvi Razstave Centralnega presbiroja leta 1931 pred Jakopičevim paviljonom. Fotografija, ki je bila objavljena v časniku Jugoslovan (II/123a,31. 5. 1931, p. 5), še posebej fašizma (in nacizma), pa tudi komunizma, se je pojavila že se danes nahaja kot del fotografskega arhiva časnika Jutro v NUK. pred začetkom druge svetovne vojne. Pri tem je, ne samo za položaj v Evropi, ampak tudi v Jugoslaviji, pomembna španska državljanska vojna.33 Čeprav je Jugoslavija do tega konflikta zavzela nevtralen položaj in prepo- vedala kakršno koli sodelovanje svojih državljanov, se je v španski držav- ljanski vojni, predvsem na strani republikancev, borilo veliko Jugoslovanov.34 Zelo poenostavljeno rečeno je s to vojno polarizacija med politično desnico in levico, zagovorniki laicizma in zagovorniki klerikalizma ipd., v Jugoslaviji in na Slovenskem postala še očitnejša.35 Začelo se je nakazovati, v katero smer se bo med vojno razvijal konflikt na Slovenskem.36 Tudi tokrat lahko razmere razberemo iz krize ugledne slovenske kulturne revije, katoliškega Doma in sveta. Polemika je nastala, ko se je levo usmerjeni katoliški mislec, krščanski socialist Edvard Kocbek, v članku Premišljevanja o Španiji leta 1937 jasno izrekel za levico kot pozitivno stran v španski državljanski vojni. 26  KOZAK 1935, pp. 372–374. 27  KRANJC b 2004, p. 6; ŠTIH, SIMONITI, VODOPIVEC 2016, p. 565. 28  V odročne kraje Jugoslavije so bili zaradi domnevne ideološke nevarnosti tako kot učitelji nastavljeni mdr. France Mihelič, Zoran Didek, Dore Klemenčič (glej: VREČKO a 2021, p. 19). 29  KRANJC a 2004, p. 6. 30  VREČKO a 2021, p. 19. 31  REPE 2019, pp. 58–59. 32  ŠTIH, SIMONITI, VODOPIVEC 2016, p. 587. 33  V tretjem desetletju 20. stoletja se je Cerkev izrazito postavljala proti socializmu, že leta 1931 ga je zavrnil papež Pij XI. z okrožnico Quadragesimo anno (Štirideseto leto). Poleg tega je, zaradi nagibanja k stanovskemu korporativizmu, Cerkev vedno bolj simpatizirala z Mussolinijem. Tudi zaradi tega je med špansko državljansko vojno prišlo do razkola na desnici, z razcepom med krščanskimi socialisti in bolj desno klerikalno strujo (REPE 2019, p. 57). 34  Več o slovenskih borcih v Španiji je zbrano v zborniku prispevkov Slovenci v španski državljanski vojni iz leta 2010, ki je dostopen tudi na spletu: 5 zb-koper.si/publikacije/spanski-borci.pdf. Prihod kraljice Marije na Razstavo Kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu. Fotografija, ki je bila objavljena 35  ŠTIH, SIMONITI, VODOPIVEC 2016, p. 567; REPE 2010; REPE 2019, p. 57. v časniku Jutro (XII/208, 10. 9. 1931, p. 3), se danes nahaja kot del fotografskega arhiva časnika Jutro v NUK. 36  REPE 2019, pp. 57–58. 13 14 Uredništvo revije Dom in svet je odstopilo, revija je za leto dni prenehala izhajati, del njenih piscev pa je prešel h Kocbekovi reviji Dejanje.37 INSTITUCIONALNE IN Druga svetovna vojna se je v Jugoslaviji začela 6. aprila 1941, ko so nemške oborožene čete brez predhodne napovedi prestopile jugoslo- KULTURNO-POLITIČNE vanske meje. Prek teh je v Dravsko banovino kmalu vdrla tudi italijanska RAZMERE MED OBEMA vojska, v Prekmurje pa Madžari.38 Na Hrvaškem je bila 10. aprila 1941 razglašena Neodvisna država Hrvaška (NDH), kjer so oblast prevzeli ustaši. SVETOVNIMA VOJNAMA Na Slovenskem so na pobudo SLS ustanovili Narodni svet, ki je predlagal, da bi Nemci zasedli vso Slovenijo, ki bi dobila poseben status (podobno kot Tisova Slovaška), česar pa okupator ni sprejel, saj je bil nemškim vojakom že sporočen Hitlerjev načrt razkosanja Jugoslavije. Italijani, ki so napredovali počasneje kot Nemci, so Ljubljano zasedli 11. aprila, šest dni kasneje pa je bila podpisana kapitulacija Jugoslavije.39 Slovensko ozemlje je bilo po začet- ku vojne razdeljeno med štiri okupatorje, katerih odnos do umetnosti se je razlikoval. Nemški, ki je zasedel območje Gorenjske in Štajerske, je že takoj začel uresničevati ponemčevalni načrt, ki je obsegal germanizacijo jezika, uradov, šolstva, kar bi najverjetneje doseglo vrh v uničenju slovenske kul- turne dediščine in identitete. Podobno je bil do slovenske kulture odklonilen madžarski zavojevalec, ki mu je pripadlo Prekmurje. Italijanski okupator, ki je zasedel Ljubljansko pokrajino z Dolenjsko in je že januarja 1942 Ljubljano ogradil z bodečo žico, je bil v primerjavi z drugima dvema vsaj na področju kulture nekoliko mehkejši. Dopuščal je določeno stopnjo avtonomi- je in dvojezičnosti, slovenske kulturne in družbene elite pa so poskušali pridobiti s premišljeno pokroviteljsko politiko, ki je sprva prikrivala stališče o večvrednosti italijanske kulture nad slovensko.40 Poveljstvo aprila 1941 ustanovljenega osvobodilnega gibanja, katere- ga središče je bila Ljubljana, se je zavedalo pomena slovenske kulture pri propagiranju boja in upiranja okupatorju. Po kapitulaciji Italije leta 1943 sta se na osvobojeno ozemlje preselili kulturna in politična baza, ki sta organizirali različne manifestacije v podporo osvobodilnemu boju, mnogo umetnikov pa se je pridružilo partizanom. Z nastankom Osvobodilne fronte se je vzpostavi- la tudi ilegalna likovna, predvsem grafična dejavnost, ki se je v letih vojne okrepila in postala ključno likovno področje znotraj partizanske umetnosti.41 Njena pomembna vloga je vidna tudi na razstavah v Jakopičevem paviljonu po letu 1945. 37  KOVAČIČ PERŠIN 2016, pp. 64, 70–76. 38  ŠTIH, SIMONITI, VODOPIVEC 2016, p. 590. 39  Ibid., p. 593; NEĆAK, REPE 2003, pp. 134–135. Za Tisovo Slovaško glej: GODEŠA 2004. 40  Ibid., pp. 595–596; GODEŠA 1995; NEĆAK, REPE 2003, pp. 135–142. Nekaj vasi na Dolenjskem je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. 41  KOMELJ 2011, pp. 24–29. Podrobneje o tem v: KOMELJ 2009. Jera Krečič 15 16 Slovensko ozemlje, ki se je po prvi svetovni vojni priključilo Jugoslaviji, leta 1947.51 Radio Ljubljana je začel delovati 1. septembra 1928, šest let je imelo že pred tem razvito določeno umetnostno in kulturno infrastrukturo, kasneje pa so ustanovili še radijski simfonični orkester.52 ki je ustrezala perifernemu avstrijskemu prostoru. V nekaj mestih, največ v Spremembe so se dogajale tudi na področju muzejev in zbirk. Nekdanji Ljubljani, ki je bila že prej deželna prestolnica, so bile koncentrirane šole in Deželni muzej za Kranjsko so leta 1921 preimenovali v Narodni muzej, druge institucije, najpogosteje gledališča.42 ki sta mu v Ljubljani sledili še ustanovitvi Etnografskega muzeja leta 1923 in Že v tem času so Slovenci sodelovali tudi z bodočim jugoslovanskim ljubljanskega Mestnega muzeja leta 1937.53 Z delom so nadaljevali oziroma prostorom. Močnejše zbliževanje južnoslovanskih narodov je še posebej so bili na novo vzpostavljeni tudi manjši muzeji po drugih slovenskih mestih, po prelomu stoletja spodbujala Kraljevina Srbija, ki je Jugoslavijo želela denimo Pokrajinski muzej Maribor, ki je bil odprt že leta 1903.54 Manjša kul-predstaviti kot že obstoječe kulturno dejstvo. Vsaj od let 1903/1904 turna središča, v katerih so občasno ravno tako priredili umetniške razstave, je te povezave želela okrepiti z jugoslovanskimi shodi, povezovanjem so se pojavila oziroma nadaljevala z delom tudi v nekaterih drugih mestih, intelektualcev, kulturnikov, pa tudi skupnimi umetniškimi razstavami.43 na primer v Narodnem domu v Novem mestu.55 Prav tako se je to kazalo v društvenem in skupinskem delovanju – Zveza Tik pred koncem vojne je bilo leta 1918 ustanovljeno Društvo Narodna jugoslovanskih umetnikov Lada je nastala v Sofiji leta 1904, še pred tem je galerija, ki je poslopje Narodnega doma prevzelo leta 1925. Leto kasneje bila osnovana Jugoslovanska likovna kolonija, katere ustanovitelji so bili med je bil ustanovljen Državni arhiv Slovenije.56 Deželni konservatorski urad za drugim tudi Ivan Grohar, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel.44 Umetniško društvo Kranjsko iz leta 1913 so leta 1919 razširili v Urad za spomeniško varstvo Vesna je bilo leta 1903 ustanovljeno kot združenje slovenskih in hrvaških za Slovenijo, ko je začel v novi državi opravljati svojo svetovalno in nad- študentov upodabljajoče umetnosti na Dunaju.45 Že pred vojno je bil Zagreb zorno funkcijo.57 Za razvoj likovne umetnosti in umetnostne zgodovine pa zaradi geografske bližine in pripadnosti istemu imperiju ter nekaterih razvitih je bila pomembna tudi ustanovitev Umetnostno-zgodovinskega društva umetnostnih institucij in tradicije razstavljanja pomembno mesto srečevanja (predhodnika današnjega Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva) hrvaške in slovenske umetnosti. Po vojni je Zagreb postal osrednje likovno leta 1921, pobudnik katerega je bil Izidor Cankar.58 središče celotne nove jugoslovanske države.46 V drugi polovici tridesetih let je slovenska umetnost našla tudi po- Dediščina nekdanje avstrijske države je pri nas pustila določene insti- membnega političnega zaveznika v banu Marku Natlačenu, ki je funkcijo tucije, ki so s svojim delom po vojni v enaki ali spremenjeni obliki nadaljevale, opravljal med letoma 1935 in 1941. Natlačen se je v želji po kulturni prenovi ravno tako pa so v dvajsetih in tridesetih letih na področju znanosti in kulture zavzel za intenzivno odkupovanje umetnin in vzpostavitev učinkovitih meha-nastale še številne nove. Je pa bilo društveno delovanje nemško čutečih nizmov za promocijo likovne umetnosti. Banska uprava je tako odkupila več Kranjcev, ki so se znašli v novi južnoslovanski državi, s strani Deželne vlade kot 180 umetniških del za opremo svojih prostorov, pa tudi za javne zbirke. po vojni močno omejeno ali celo ukinjeno.47 Med drugim je bilo sekvestrirano V času Natlačena je banovina razpisala štiri natečaje, s katerimi je želela in v roke slovenskih liberalcev predano ljubljansko družabno društvo Kazina, spodbuditi razvoj slovenskega zgodovinskega slikarstva.59 v katerem so se pred prvo svetovno vojno zbirali večinoma proavstrijsko us- V tem obdobju so se pojavila še prizadevanja za ustanovitev Akademije merjeni meščani.48 To društvo je med letoma 1903 in 1911 članom v svojem znanosti in umetnosti, ki so bila sicer uresničena šele konec tridesetih let, družabnem koledarju med drugim ponudilo celo večje razstave. Na njih so ko se je pričela tudi gradnja nove stavbe univerzitetne knjižnice (1936– se predstavili pretežno avstrijski, zlasti graški in dunajski avtorji, pa tudi del 1941; načrti objavljeni že leta 1933).60 Tudi ta projekta je podprl ban Marko ljubljanskih umetnikov okoli Kazine.49 Natlačen,61 medtem ko je v teh procesih treba omeniti še zasebne pobude, Sicer pa je bil pospešen razvoj slovenskih kulturnih institucij po vojni kjer je na primer vidnejšo vlogo odigral gospodarstvenik Fran Windischer.62 prisoten na vseh umetniških in kulturnih področjih. Občasno je slonel tudi na tem, da je prej dvonacionalno kulturo nadomestila samo slovenska. Slovenska opera in balet sta denimo leta 1918 začela delovati v stavbi nek- Izobraževanje danjega Kranjskega deželnega gledališča (današnja SNG Opera in balet), v stavbi nekdanjega nemškega gledališča (današnja SNG Drama) pa je leta K samostojnemu kulturnemu in znanstvenemu razvoju slovenskega prostora 1919 prostore dobil slovenski dramski ansambel.50 Filharmonično društvo, ki je zagotovo veliko prispevala ustanovitev Univerze v Ljubljani leta 1919. je imelo pred 1918 v javnosti predvsem značaj t. i. nemške institucije, je bilo Naslednje leto se je na Filozofski fakulteti vzpostavil Oddelek za ume-po prvi svetovni vojni ukinjeno. Njegovo premoženje je prevzela Glasbena tnostno zgodovino, katerega prvi profesorji so bili Izidor Cankar, Vojeslav matica, sama Slovenska filharmonija pa je bila nato ustanovljena šele Mole in Josip Mantuani.63 51  KURET 2005, pp. 448–453; KURET 2008, p. 5. 42  Za gledališča v tem obdobju glej: JENKO 2017; o razcvetu gledališč pri nas v dolgem 19. stoletju pričajo številne novogradnje ali obnove 52  REPE 2019, p. 56. gledaliških stavb, glej: SAPAČ, LAZARINI 2014, pp. 149–155. 53  DOLENC 1996, pp. 12–13. 43  ŽEROVC 2019, p. 207; več o fenomenu jugoslovanskih razstav pred prvo svetovno vojno v: GEORGIEVA 2008. Glej tudi poglavje Jakopičev 54  KOVAČIČ 1928. paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, pp. 82–93. 55  Osrednji Dolenjski pokrajinski muzej v Novem mestu pa je bil ustanovljen šele leta 1950 (GABRIČ 2000, p. 44). 44  BULIMBAŠIĆ 2016, p. 25. 56  DOLENC b 2005, pp. 418–420. 45  VALANT, ŽEROVC b 2019, p. 11; ŽEROVC 1999, p. 57. Glej tudi poglavje Zgodovinski kontekst, pp. 9–15. 57  DOLENC 1996, pp. 12–13. 46  ŽEROVC 2014 b, p. 147. Med primeri sodelovanja Slovencev in Hrvatov okoli 1900 lahko izpostavimo prenos Prve slovenske umetniške razstave 58  JENKO 2016, p. 248. v Zagreb leta 1900/1901 (glej: KRAŠEVAC, ŠLOSEL 2018, pp. 23–27). 59  JAKI 2019, p. 7. Glej tudi poglavje Medijsko poročanje in likovna kritika, pp. 64–80. 47  DOLENC 1996, pp. 55–56. 60  PLEČNIK 1933; KREČIČ 1992, pp. 223–236. 48  ZAJC 2009, pp. 136–137. 61  MOHOR 2019, p. 10. 49  VALANT, ŽEROVC 2019, p. 10; VALANT 2023, pp. 197–318. 62  BASSIN 2011, pp. 10–18. 50  DOLENC 1996, p. 15; JENKO 2017, pp. 51–54. 63  GOLOB 2020, p. 60. 17 18 Prav tako je bil Oddelek za arhitekturo na Tehniški fakulteti, članici Pisanje in poročanje o umetnosti se je v ljubljanskem dnevnem časo-novoustanovljene univerze, ustanovljen leta 1920. Pri tem je bil zelo aktiven pisju razvijalo že od sredine 19. stoletja dalje.73 Proti koncu stoletja pa so arhitekt Ivan Vurnik, ki je k poučevanju povabil prav tako dunajsko šolana se temu pridružile tudi za umetnost in kulturo specializirane revije, kot so znamenita arhitekta Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. Vabilu se je odzval Dom in svet, Ljubljanski zvon in Slovan, ki so s svojim delom nadaljevale le Plečnik in leta 1921 začel s predavanji.64 tudi v času med obema svetovnima vojnama. Že leta 1921 je začel izhajati V tem obdobju so bile zelo žive pobude za ustanovitev likovne aka- Zbornik za umetnostno zgodovino,74 ki je bil povezan z Oddelkom za demije v Ljubljani. Največji zagovornik za njeno ustanovitev je bil Rihard umetnostno zgodovino. Med letoma 1929 in 1931 je izhajala poljudna revija Jakopič, mnogi pa so bili prepričani, da zanjo ni pravih potreb in so rešitev o družbi, kulturi in umetnosti Ilustracija,75 od leta 1931 do leta 1934 pa videli v razširitvi Višje obrtne šole mehansko-tehniške smeri v Ljubljani.65 revija Arhitektura, prva arhitekturna revija na Slovenskem.76 Pomembna Morda smo tudi zaradi takšnih razhajanj v stališčih v obdobju med obema je bila tudi prva slovenska izključno sodobni umetnosti namenjena revija svetovnima vojnama na koncu ostali brez obeh in je bila likovna akademija usta- Umetnost, ki je izhajala med letoma 1936 in 1945.77 novljena šele leta 1945. Zaradi tega so se morali naši umetniki do tedaj šolati zunaj slovenskih meja.66 Politični, gospodarski, geografski in kulturni premiki po vojni so vplivali na spremembe v izbiri krajev šolanja slovenskih umetnikov, Društva, klubi in skupine živečih v Jugoslaviji. Manj kot prej so se odločali za nemški kulturni prostor, čeprav sta aktualna še vedno ostala zlasti Dunaj in München, vsaj v prvih letih V tretji četrtini 19. stoletja je s podružnico Avstrijskega umetnostnega dru-po vojni pa tudi češka Praga.67 Ključno središče je postal Zagreb, kjer se je štva v Ljubljani že delovalo prvo meščansko združenje za likovno umetnost, veliko slovenskih umetnic in umetnikov šolalo na tamkajšnji likovni akademiji, na prelomu stoletja pa je opazno močnejše združevanje likovnih umetnikov v ki ima svoje začetke že pred prvo svetovno vojno.68 Pozneje so imeli možnost društva, klube ali skupine.78 V namen ohranjanja, raziskovanja in spodbujanja študija tudi na likovni akademiji v Beogradu, ustanovljeni leta 1937. produkcije religiozne umetnosti na Kranjskem je bilo leta 1894 ustanovljeno V Ljubljani je možnost osnovnega likovnega izobraževanja obsta- Društvo za krščansko umetnost,79 leta 1899 je bilo nato ustanovljeno jala že vsaj od leta 1888, ko sta bili ustanovljeni Strokovna šola za les-Slovensko umetniško društvo.80 Na Dunaju sta se pojavili še dve manjši no industrijo ter Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk. umetniški združenji, osredotočeni med drugim na zagotavljanje čim boljših Leta 1901 sta se šoli združili v Cesarsko kraljevo umetno-obrtno strokovno razstavnih možnosti svojim članom, društvo Vesna (1903) in Sava (1904).81 šolo, osem let kasneje pa so ustanovili še Oddelek za kiparstvo. Od leta V medvojnem obdobju, v katerem se je tradicija združevanja ume- 1917 je bilo na šoli mogoče tudi študirati, ta je namreč dobila dva višja oddel-tnikov v skupine in društva še okrepila, pa je na položaj umetnikov in ka – Stavbno strokovno šolo in Višjo obrtno šolo mehansko tehniške smeri. tovrstnih združenj med drugim močno vplivalo več zgodovinskih dejavnikov: Po nastanku Kraljevine SHS je bila to zopet samo srednješolska institucija, vpliv posledic pravkar končane prve svetovne vojne, vključitev v novo drža- ki se je nato leta 1920 preimenovala v Tehnično srednjo šolo z ločenima vo, posebej pa je naš kulturni prostor pretresla velika gospodarska kriza, Moško in Žensko obrtno šolo. V okviru Moške obrtne šole je deloval Kiparski ki je bila najizrazitejša prav v začetku tridesetih let. O slednji zgovorno priča in rezbarski oddelek.69 Za ženske, ki so se izobraževale na tej šoli, pa se je razglas Umetnikom kruha! Društva Narodna galerija, ki ga je julija 1932 kot zelo privlačen izkazal leta 1925 ustanovljeni Oddelek za keramiko, ki je poslalo časopisom.82 Podoben poziv širši slovenski javnosti in politični eliti deloval pod vodstvom Franceta Kralja in Františka Berana.70 je v Ljubljanskem zvonu oktobra 1932 objavil še Rihard Jakopič.83 Z njim so V prostorih Tehnične srednje šole je svoj pouk in razstave prirejala javnost pozivali h kupovanju likovnih del in zaposlovanju umetnikov – tako so še zasebna risarska in slikarska šola Probuda. Leta 1921 jo je ustanovilo se pojavljali na primer tudi predlogi, da bi se umetnike obvezno angažiralo ob Društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev Probuda in je novogradnjah, kjer bi določili odstotek za umetniška dela. najprej delovala pod vodstvom slikarja Franja A. Sterleta, nato Franceta Tudi zaradi omenjenih neugodnih razmer, ki so vplivale na trg umetnin Goloba. Šola je učence želela usmerjati k ohranjanju in razvijanju slovenskih in zmožnost preživetja umetnikov z lastnim delom, pa tudi neurejenih sta- oblikovnih tradicij.71 Prav tako so vse do prve svetovne vojne in tudi po njej novskih razmer in slabega položaja umetnikov, to obdobje zaznamuje velik obstajale zasebne možnosti likovnega izobraževanja, učili so na primer porast v ustanavljanju različnih društev, klubov in skupin. Že leta 1919 je Sternen, Jakopič, Žmitek in drugi. Slednjim so se skozi celotno obravnavano bilo ustanovljeno Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (DSUU), obdobje priključevale nove generacije zasebnih učiteljev, denimo še v času ki je imelo pomembno vlogo pri organiziranju razstav in podpori umetnikov. vojne, pomladi leta 1944, je kipar France Gorše prav v Jakopičevem pavil- Med drugim so se zavzemali tudi za ustanovitev Umetniškega doma v jonu začel s svojo risarsko šolo.72 Ljubljani, v katerem bi stalno domovanje dobila zbirka Narodne galerije, hkrati pa bi bil to prostor za občasne razstave. 73  VALANT 2023, p. 191. 64  KREČIČ 2013. 74  Zbornik za umetnostno zgodovino, I/1-2, 1921. 65  ŽEROVC 2002, pp. 230–233. 75  INTIHAR FERJAN, ROGINA 2019, p. 422. 66  Vladimir KOCH, Akademija upodabljajočih umetnosti – najvišji zavod za vzgojo umetniškega naraščaja, Tovariš, III/20, 23. 5. 1947, pp. 478–479. 76  Več o tem v: DI BATTISTA 2021, pp. 187–195. 67  AVMAN 2013. Glej tudi poglavje Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, pp. 82–93. 77  VREČKO 2019, p. 153; Za revije in časopise glej tudi poglavje Medijsko poročanje in likovna kritika, pp. 64–80. 68  VREČKO 2014. 78  VALANT, ŽEROVC 2019, pp. 7–8. 69  GOLOB 1984, pp. 101–104. 79  CERKOVNIK 2007, p. 288. 70  NIKOLČIĆ 2019, p. 195. 80  ŽEROVC 2002, p. 42. 71  GOLOB 1986, pp. 160–161. 81  ŽEROVC 1999, p. 53. 72  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (vir: Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov 82  Umetnikom kruha!, Jutro, XIII/187, 12. 8. 1932, p. 2. Glej tudi poglavje Zgodovinski kontekst, pp. 9–15. in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 5. odborova seja, 26. oktober 1944). 83  Rihard JAKOPIČ, Opomin Slovenskemu narodu, Ljubljanski zvon, LII/10, 1932, pp. 615–619. 19 20 6 7 Tone Kralj, naslovnica revije Ilustracija, I/4, 1929. Franjo Stiplovšek, naslovnica revije Ilustracija, II/12, 1930. 21 22 8 10 9 11 10 Naslovnica revije Arhitektura, III/5-6, 8 1933. Naslovnica revije Umetnost, II/9-10, 1938. 11 9 Naslovnica revije Arhitektura, III/11, Naslovnica revije Umetnost, II/9-10, 1939. 1933. 23 24 Tovrstno povezovanje pa ni bilo vezano izključno na prestolnico, na primer v pedagoški službi). Slednji so se leta 1936 preimenovali v Društvo temveč se je prav tako dogajalo po drugih slovenskih krajih. V kratkem slovenskih likovnih umetnikov (DSLU). Njihova vloga je bila skrbeti za pregledu so v nadaljevanju kronološko po njihovem nastanku omenjena zaščito avtorskih pravic, pomoč pri razstavah in dražbah, organiziranje društva, ki so se v obravnavanem obdobju vidneje pojavila na razstavah v lastnih prireditev in študijskih potovanj, ustanovitev bolniškega sklada in Jakopičevem paviljonu. podobno, zavzemati pa so se začeli tudi za ustanovitev likovne akademije v V času prve povojne slikarske razstave štajerskih umetnikov leta 1920 v Ljubljani.92 Istega leta so začeli izdajati predvsem sodobni likovni umetnosti Mariboru so tam ustanovili svoj Umetniški klub Grohar.84 Spodnja Štajerska namenjeno revijo Umetnost, ki je pod njihovim okriljem izšla v le eni številki.93 je imela v predvojnem obdobju svoje središče (tudi likovno) v Gradcu. Nekatera društva so bila zasnovana tudi širše južnoslovansko. Po vojni so se počasi začele vzpostavljati še vezi z Ljubljano, Štajerci pa so Tak primer je na primer Klub slovanskih likovnih umetnikov – Lada, se sicer veliko povezovali z Zagrebom, kjer so tudi študirali. Za tamkajšnjo ki so mu poleg slovenskih pripadali tudi srbski, hrvaški in celo bolgarski likovno društveno dejavnost so se kot pomembni izkazali Primorci, ki so se umetniki. Zveza jugoslovanskih umetnikov Lada je bila ustanovljena decem- po določitvi meje med kraljevinama Italijo in SHS leta 1920 začeli aktivneje bra leta 1904 v Sofiji. Po prvi svetovni vojni so v klubu nehali sodelovati priseljevati v Maribor. Člani Umetniškega kluba Grohar so bili tako Avgusta Bolgari, s čimer je leta 1922 postal izključno jugoslovanski.94 Najbolj aktivno in Henrika Šantel, njegov predsednik in ustanovitelj pa je bil v Trstu rojeni je v medvojnem obdobju delovala njena sekcija v Beogradu.95 Dejavnosti Viktor Cotič. Podoben primer v mariborski Brazdi sta bila Albert Sirk iz Trsta ljubljanske Lade v dvajsetih in tridesetih letih ni mogoče zaznati, je pa in Zoran Mušič z Goriške.85 obnovljena slovenska Lada skupaj z beograjsko v Jakopičevem paviljonu Odmevno je bilo tudi dogajanje v Novem mestu, ki ga imenujemo leta 1939 priredila prvo skupno razstavo, nato pa še eno leta 1941. S tem novomeška pomlad. Leta 1920 je bila prirejena Prva pokrajinska slikarska naj bi želeli dati impulz za obuditev delovanja oddelkov kluba po drugih razstava v Novem mestu, ki jo je organiziral Klub mladih.86 Ta je deloval mestih Jugoslavije.96 brez zavezujočega skupnega programa in je s svojimi deli in novimi nazori Slovenke in Hrvatice so bile povezane v Klubu likovnih umetnic, želel prodirati v vedno širši družbeni prostor in na vsa področja umetniškega ki je bil leta 1927 ustanovljen v Zagrebu, kjer je imel tudi sedež. Nekaj let ustvarjanja.87 pred začetkom druge svetovne vojne je klub zapadel vse močnejši hrvaški Iz omenjenega kluba je pod vodstvom Franceta Kralja kmalu, leta nacionalistični retoriki, kar je botrovalo prekinitvi sodelovanja s številnimi 1921, izšel krog likovnih umetnikov pod imenom Klub mladih oblikujočih članicami, tudi Slovenkami.97 umetnikov, ki je bil posvečen samo likovni umetnosti. Sprva so bili njegovi Pomembno je bilo tudi društvo Slovenski lik (1934–1942), ki ga je člani umetniki bivšega Kluba mladih, kasneje pa je Kralj vanj povabil še zaznamovala usmeritev v iskanje in promocijo slovenskega likovnega izraza. mlade umetnike – Vena Pilona, Ivana Čarga in Lojzeta Špacapana – in Njegov ustanovitelj je bil France Kralj, med člani pa na primer najdemo še tako vzpostavil stik med Dolenjsko in Primorsko. Leta 1926 se je društvo Franja Stiplovška ter brata Nandeta in Draga Vidmarja. Kritiki in javnost preimenovalo v Slovensko umetniško društvo.88 delovanju društva niso bili naklonjeni, nekateri so predlagali celo njegovo Septembra 1928 je v Jakopičevem paviljonu nastopila skupina Četrta sankcioniranje, saj sta v našem prostoru takrat postala popularna estetika generacija, ki je povezovala prvo generacijo likovnih umetnikov, ki so se po in odnos do umetnosti pod vplivom nacistične Nemčije, za katero je bilo vojni izšolali na zagrebški likovni akademiji (z izjemo Mihe Maleša, ki je študi-značilno javno obračunavanje z modernistično umetnostjo. V tem smislu je ral v Pragi). Leta 1931 so v Mariboru ustanovili že prej omenjeni Umetniški veliko prahu dvignila Kraljeva razstava v Jakopičevem paviljonu leta 1935. klub Brazda, ki je združeval mariborske likovne umetnike in prijatelje likovne Med drugim sta politična klima v Kraljevini Jugoslaviji pred drugo svetovno umetnosti,89 njegov glavni namen pa je bil združevanje umetnikov in organi- vojno in širjenje odklonilnega odnosa do moderne umetnosti, ki je odstopala zacija razstav na področju Spodnje Štajerske.90 od ustaljenih realističnih vzorcev, vodila tudi v uničenje Kraljeve javne skulp-Istega leta je bil ustanovljen tudi Fotoklub Ljubljana, ki so ga sesta- ture Priroda. 98 vljali predvsem ljubiteljski fotografi. Društvo je bilo do začetka druge svetovne Zaradi aktivnega delovanja na številnih ravneh lahko kot presežek v vojne izjemno aktivno – uredili so si društvene prostore na Levstikovi ulici, slovenskem likovnem društvenem delovanju med vojnama smatramo Klub organizirali klubske ekskurzije, projekcije diapozitivov in razne tečaje, neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Formalno je bil ustanovljen udeleževali so se fotografskih natečajev in razstav po vsem svetu.91 leta 1938, z delovanjem pa je skupina začela že s prvo skupno razstavo leta Leto kasneje sta v Ljubljani nastali še dve širše zastavljeni stanovski 1936 v Ljubljani.99 Večina članov društva je študirala v Zagrebu, na primer društvi – Klub nenameščenih slovenskih upodabljajočih umetnikov Zoran Didek, Zdenko Kalin, France Mihelič, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, (društvo umetnikov brez stalne zaposlitve) ter Društvo likovnih umetnikov France Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Maksim Sedej, Dravske banovine, ki je bilo namenjeno vsem umetnikom (tudi zaposlenim, Frančišek Smerdu in Evgen Sajovic, izjemi sta bila le praška študenta Stane 84  VETRIH 1969, pp. 30–37. 92  DOLENC 1996, p. 76. Glej tudi poglavje Organizacijski in finančni vidiki, pp. 30–41. 85  POTOČNIK 2011, pp. 55–70. 93  INTIHAR FERJAN, ROGINA 2019, p. 428. Vse ostale številke do leta 1945 je založila Bibliofilska založba, ki jo je leta 1936 ustanovil Miha 86  Več o tem v: MUŠIČ 1974. Maleš (več o tem v: KOMELJ 2017, pp. 141–155). 87  KRANJC 2002, p. 14. 94  GEORGIEVA 2008, p. 37–38. Glej tudi poglavje Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, pp. 82–93. 88  KOMELJ 1986, p. 10. 95  ALUJEVIĆ, NEKIĆ 2019, p. 174. 89  Brazda, novi klub mariborskih likovnih umetnikov, Slovenec, LIX/243, 25. 10. 1931, p. 6. 96  –nt /Ante Gaber/, Razstava umetnostnega kluba »Lada«, Jutro, XX/280, 1. 12. 1939, p. 9. 90  VREČKO 2019, p. 153. 97  NIKOLČIĆ 2019, p. 199. Glej tudi poglavje Umetnice v Jakopičevem paviljonu, pp. 54–63. 91  ROGINA, INTIHAR FERJAN 2019, p. 425. Več o Fotoklubu Ljubljana v: ČEFERIN 2022. Glej tudi poglavje Jakopičev paviljon v jugoslovanskem 98  VREČKO 2019, pp. 159–160. Glej tudi poglavje Medijsko poročanje in likovna kritika, pp. 64–80. in mednarodnem kontekstu, pp. 82–93. 99  VREČKO 2018, p. 178. Glej tudi poglavje Vrste in tipologija razstav, pp. 42–53. 25 26 Kregar in Karel Putrih. Namen kluba je bil zastopati strokovne interese svojih galerija odprlo razširjeno stalno zbirko v Narodnem domu, ki je vključeva- članov, materialno ščititi umetnike in skupaj prirejati razstave doma in v tujini. la tudi umetnine iz zbirke Narodnega muzeja, Škofijskega muzeja in Društva Mlade umetnike so želeli povezati v enotno usmerjeno organizacijo, med za krščansko umetnost.112 Tekom procesov oblikovanja galerijske zbirke v prednostne naloge pa so postavili ustanovitev umetnostne obrtne šole in dvajsetih in tridesetih letih je moč zaznati številna nelagodja in nesoglasja, umetniške akademije.100 V obdobju med letoma 1936 in 1943 so razstavljali povezana z njenim koncipiranjem, pojavljala so se tudi vprašanja, kaj spada na petnajstih razstavah v Sloveniji in enkrat v Zagrebu leta 1940.101 v narodno umetniško zbirko in kako jo postaviti. Prav tako pa je vidno, da se je v času predsednika Društva Narodna galerija Frana Windischerja zbirka redno dopolnjevala s številnimi (osebnimi in galerijskimi) nakupi. Prvega juni- Razstavišča ja 1946 je bila Narodna galerija prestrukturirana v državno ustanovo, zaradi česar je bilo Društvo Narodna galerija razpuščeno.113 Med umetnostnimi razstavišči je v povojnem obdobju poleg Jakopičevega Zaradi zgoraj omenjenih razhajanj in zadreg so se še posebej v tridese- paviljona pomembno vlogo igral Ljubljanski velesejem, ki je deloval od tih letih stopnjevali tudi pozivi za oblikovanje Moderne galerije, razstavišča, leta 1921. Razstavni program velesejma je bil izjemno raznolik,102 v sklopu ki bi skrbelo za sodobno produkcijo, vključevalo območje celotne Slovenije njihove vsakoletne kulturne in gospodarske razstave Ljubljana v jeseni pa so in bilo manj vezano na že tako najbolj izpostavljen osrednjeslovenski prostor. od leta 1926 organizirali tudi umetnostne razstave.103 Sicer pa so slovenski Tako je Izidor Cankar leta 1936 na občnem zboru Društva Narodna galeri- umetniki razstave prirejali tudi na primer v izložbenih oknih, kavarnah (deni- ja predstavil zamisel o Moderni galeriji in prve načrte za novo stavbo.114 mo kavarna Zvezda), različnih dvoranah in umetniških ateljejih.104 Oktobra 1939 so začeli z gradnjo – Kraljevska banska uprava Dravske V tem obdobju se je pojavilo tudi nekaj pomembnih poskusov zasebnih banovine je prispevala parcelo ob vhodu v park Tivoli in dodala manjkajoča prodajnih galerij. Leta 1930 je prodajno galerijo Umetniški salon odprl Miha sredstva, ki so jih z mecensko darežljivostjo za novo galerijsko poslopje Maleš, vendar jo je že naslednje leto opustil.105 Trgovec Anton Kos je v darovali dediči industrialca Dragotina Hribarja. Načrte za stavbo je izdelal Ljubljani maja leta 1931 odprl prodajni salon umetnosti Salon Kos, ki se je arhitekt Edvard Ravnikar.115 Leta 1941 je bila gradnja zaradi vojne preki-sprva nahajal na Mestnem trgu 25, nato pa je leta 1939 prodajno galerijo njena in dokončana šele po njej, leta 1948 pa je bila uradno ustanovljena preselil v pasažo Nebotičnika. Privatna galerija je zastopala vse struje slo- Moderna galerija. venske likovne umetnosti, Kos pa je prirejal različne razstave tudi v manjših krajih po Sloveniji.106 Aprila leta 1940 je prodajno galerijo umetniških del in okvirjev na Gosposvetski ulici 3 odprl tudi Pavle Obersnel.107 V Obersnelovi galeriji so razstavljali predvsem mlajši umetniki, ki so ob svojih razstavah Razmere med drugo svetovno vojno organizirali tudi vodstva.108 Začetek druge svetovne vojne je zamajal nastajajoče kulturne temelje Jakopičev paviljon, ki je bil dolgo edino razstavišče v Ljubljani, v našem prostoru. Kulturno delovanje je bilo v času do kapitulacije Italije namenjeno rednemu razstavljanju sodobne umetnosti, je bil takoj po prvi možno le v Ljubljanski pokrajini, na nemškem in madžarskem okupiranem svetovni vojni še vedno v lasti Riharda Jakopiča, leta 1923 pa ga je prodal ozemlju pa slovenske kulture (in jezika) sploh ni smelo biti. Ob okupaciji leta ljubljanski občini, ki ga je v upravljanje predala Društvu Narodna galerija.109 1941 in nekoliko milejši začetni italijanski politiki v primerjavi z nemško so se slovenski kulturniki razhajali v oceni, ali naj slovenski kulturniki in kulturne ustanove delujejo dalje ali ne. Leta 1941 sta se tako oblikovala dva kultur-Društvo Narodna galerija in pobuda za Moderno galerijo na kroga: prvi je deloval legalno in upošteval zahteve italijanske cenzure, drugi pa je svoja načela izražal v ilegalnem tisku.116 Razdvojenost je pome- Za razvoj slovenske likovne umetnosti je bila ključna ustanovitev Društva nila tudi uvod v kulturni molk, ki ni zahteval popolne prekinitve kulturnega Narodna galerija (ustanovitveni občni zbor je potekal 18. septembra 1918), udejstvovanja, ampak je »/n/asprotoval [. .] kulturnim akcijam, ki bi prispevale katerega prvi predsednik je bil med letoma 1918 in 1929 Ivan Zorman.110 k občutku sožitja s kulturo okupatorja«.117 Sprva je organizacija namreč delovala kot društvo, po drugi svetovni vojni Predstavniki impresionistov, Lade, Vesne, Neodvisnih, Slovenskega pa se je društvena galerija spremenila v državno institucijo in tako dobila lika ter tudi mlajši so do kapitulacije Italije še vedno imeli številne skupinske trdnejše gospodarske in organizacijske temelje. ali samostojne razstave. Največ razstav v letih 1941 in 1942 je bilo v Galeriji Leta 1920 so v prostorih ljubljanske Kresije priredili prvo razstavo del Obersnel in Jakopičevem paviljonu, manjše samostojne prodajne razstave v zbirki, druga in stalna razstava v prvem nadstropju Narodnega doma pa je pa so prirejali tudi v Salonu Kos. Kulturo so italijanske oblasti očitno izra- bila za javnost odprta 23. decembra 1928.111 Leta 1933 je Društvo Narodna bljale kot sredstvo širjenja svojega političnega vpliva. Ljubljanska pokrajina, ki jo je vodil visoki komisar Emilio Grazioli, je od vseh kulturnih institucij, 100  VREČKO 2018, pp. 172–173. ki jim je omogočila delovanje in jih financirala, zahtevala lojalnost.118 101  Več v: VREČKO b 2021, pp. 164–167. 102  O razstavah na Ljubljanskem velesejmu glej: LOZAR ŠTAMCAR 2010. 103  Za razstavljanje v okviru Ljubljanskega velesejma glej knjižico: Ljubljanski velesejem. Ob desetletnici. 1921–1930 (ed. Milan Dular), Ljubljana 1930. 104  VREČKO 2019, p. 153. 105  INTIHAR FERJAN, ROGINA 2019, p. 424. 112  SMREKAR 1998, p. 16. 106  DRAŽIL 2019. 113  SMREKAR 1998, pp. 30–33. 107  VREČKO 2019, p. 153. 114  SMREKAR 1998, p. 30. 108  DRAŽIL 2019. 115  INTIHAR FERJAN, ROGINA 2019, pp. 431–432. 109  Glej tudi poglavje Zgodovinski kontekst, pp. 9–15. 116  GABRIČ 2001, pp. 211–217. Glej tudi poglavje Zgodovinski kontekst, pp. 9–15. 110  SMREKAR 1998, p. 16. 117  GABRIČ 2001, p. 218. 111  JENKO, KOROŠAJ, ŠTER JENKO 1998, p. 117. 118  GABRIČ 1989 , pp. 389–390. 27 28 Grazioli in vojaški poveljniki so bili navzoči na številnih kulturnih prireditvah, časopisje pa je poročalo o vsakem daru italijanske države slovenskim kul-ORGANIZACIJSKI IN FINANČNI VIDIKI turnim ustanovam. Tudi italijanski minister za narodno prosveto Giuseppe Bottai je 24. maja 1941 v Ljubljani obiskal univerzo, Narodni muzej, Narodno RAZSTAVLJANJA V JAKOPIČEVEM galerijo, Jakopičev paviljon in Ljubljanski grad ter obljubil finančna sredstva PAVILJONU MED OBEMA za nadaljnji razvoj teh ustanov.119 Po kapitulaciji Italije se je odnos do kulturnih delavcev močno spre- SVETOVNIMA VOJNAMA menil, saj je pokrajinska uprava pod vodstvom generala Leona Rupnika začela veliko trši boj s kulturnim molkom in kulturnimi delavci, povezanimi z NOB.120 Ta čas zaznamuje upad dogajanja na razstavljavskem področju. Večje razstave so postale redkost, v Jakopičevem paviljonu121 in Galeriji Obersnel jih je bilo prirejenih občutneje manj, manjših samostojnih razstav pa je bilo več v prodajnem Salonu Kos. Po letu 1943 je razstavna dejavnost večinoma temeljila na mladih, neizkušenih umetnikih, saj so bili starejši pogosto del narodnoosvobodilnega boja ali pa so molčali.122 119  GABRIČ 2001, p. 213. 120  GABRIČ 1989, p. 397. 121  Edina razstava v Jakopičevem paviljonu v času po kapitulaciji Italije je bila pregledna razstava Mateja Sternena. V zadnjem letu pred osvoboditvijo so bili v Jakopičevem paviljonu ateljeji umetnikov. Francetu Goršetu, ki je imel v paviljonu atelje in risarsko šolo, so se pridružili Karel Putrih, Zdenko Kalin in Ivan Zajec, ki so morali na hitro zapustiti prostore Tivolskega hotela. Decembra je z zgornjimi omenjen še Stanko Dremelj. Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 5. odborova seja 26. 10. 1944 in 18. občni zbor 7. 12. 1944). 122  GABRIČ 1989, p. 392. Neža Lukančič, Ana Obid 29 30 Upravitelji paviljona in organizatorji razstav Jakopičev paviljon je od odprtja leta 1909 do prodaje leta 1923 imel v lasti in upravljanju njegov ustanovitelj Rihard Jakopič. Njegova vloga je bila v tem času ključnega pomena, saj so bile razstave v tem obdobju zasnovane pod njegovim vodstvom, pri čemer je razstavljavce večine razstav verjetno izbiral sam.123 Nekaj mesecev pred otvoritvijo posamezne razstave je v časopisih redno objavljal pozive umetnikom. Za njihovo prirejanje je pridobival javne doklade, dohodek pa si je zagotavljal tudi z vstopnino, ki je po navadi znaša- la 10 ali 12 kron, ter z 10 % provizijo od prodanih del.124 Pregled razstav v obdobju njegovega upravljanja ter objav v časopisju priča, da so bile raz- stave najpogosteje prodajnega značaja. Jakopič je prodajo opravljal sam, kupci pa so bili navadno zasebniki ter javne ustanove, med njimi deželna vlada, mestna občina in pred prvo svetovno vojno tudi Avstrijska državna galerija (Österreichische Staatsgalerie) na Dunaju (predhodnica današnje galerije Belvedere).125 Finančno zahtevna gradnja, neodplačani krediti in vzdrževanje pa- viljona so Jakopiča, edinega lastnika in vlagatelja, potiskali v vedno večje dolgove, ki se jih ni mogel znebiti. Paviljon je večkrat zaman ponujal v odkup mestni občini, v začetku leta 1923 pa je mestni upravi sporočil, da ga bo moral zaradi gmotne stiske zapreti.126 Ljubljanska občina je razstavišče marca 1924 odkupila in ga maja 1924 dala v najem Društvu Narodna galerija.127 Paviljon je imelo v najemu do 25. januarja 1946, pri čemer so pogodbo podaljševali vsaka tri leta.128 Večino razstav v obdobju od maja 1924 do januarja 1946 je organiziralo Društvo Narodna galerija, paviljon pa so lahko najemali tudi umetniki ter razna umetniška društva in druge organizacije.129 Kot lahko sklepamo na podlagi opravljene raziskave, temelječe na arhivskem gradivu in zapisih v sočasnem časopisju, je društvo paviljon za razstavljanje proti plačilu oddajalo različnim posameznikom, društvom in institucijam, ki so v njem v skladu z dogovorom poljubno dolgo razstavljali.130 Ni jasno, ali so bili pogoji za najem vsa leta enaki. Primer cene in najemnih pogojev lahko najdemo v korespondenci med Društvom Narodna galerija in dr. Tomšičem, ki je leta 1928 organiziral razstavo Oskarja Pistorja. Potencialnemu najemniku so namreč sporočili: »Izvolite nam nemudoma javiti, da Vam moremo dodeliti razstavni termin ter poslati najemninski račun, katerega je poravnati vnaprej. Najemnina znaša 51 din dnevno za vse tri razstavne prostore. Najemnina za razpoložljive okvirje s šipami, ki bi jih event. potrebovali, znaša 8 din od kosa za čas razstave.«131 V primeru dveh razstav, in sicer Razstave slik in kipov slovenskih umetnikov (1933) ter Razstave del slovenskih umetnikov (1934), 123  Pri vodenju paviljona je imel Jakopič najverjetneje pomoč. Beti Žerovc v monografiji Rihard Jakopič – umetnik in strateg izpostavi korespondenco med Ivanom Zormanom in njegovim bratrancem z istim imenom, ki kaže na to, da je v določenem obdobju začetka dvajsetih let Zorman Jakopiču pomagal oskrbovati paviljon ter plačeval vsaj del stroškov in uslužbence (ŽEROVC 2002, pp. 149, 154–156, 223–224). Primer izjeme v obravnavanem obdobju je XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu (1922), ko je umetnike, ki so sodelovali na razstavi, po poročanju časopisa Naprej izbrala žirija: »Pri tej izbiri bo poslovalo umetniško razsodišče.« (XXIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/160, 19. 7. 1922, p. 3.) 124  Ibid., pp. 149–150. Za občutek približnih vrednosti glej opombo 179. 125  Iz XIX. umetnostne razstave, Slovenec, XLIX/147, 2. 7. 1921, p. 4; SMREKAR 1999, pp. 242–247. 126  DOLENC 1996, p. 78. 127 Ibid., pp. 78–79; Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (vir: Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 11. odborovna seja, 8. 5. 1924). 128 JENKO, KOROŠAJ, ŠTER JENKO 1998, p. 117. 129 Za društva, ki so razstavljala v Jakopičevem paviljonu, glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. 130 Razstave so v Jakopičevem paviljonu potekale različno dolgo časa, po navadi med dvema in štirimi tedni. Določene postavitve, za katere je bil izkazan velik interes, so organizatorji – če je to bilo mogoče – s privolitvijo najemodajalca tudi podaljšali. 131 Korespondenca z dr. Tomšičem, Razstava Oskarja Pistorja, Zapuščina Frana Vesela, Ljubljana, 1928, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, 12 Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov, škatla MS1761, Mapa 87, Razstave 1928. Prva stran obrazca za prijav o na razstavo v Jakopičevem paviljonu z razstavljalnimi pogoji, ok. 1920. 31 32 Selekcija in postavitev del Jakopičevo samostojno izbiranje in postavljanje razstavljenih del je že na začetku delovanja paviljona med umetniki v Ljubljani sprožalo negodovanje in očitke pristranskosti, vezane na želje, da bi o tem odločala posebna žirija.134 Postavitev razstav v obdobju njegovega lastništva, tudi v zgodnjih dvajsetih letih, je bila značilna za predvojni čas: gosto nanizane slike na steni – včasih v več vrstah –, kipi na podstavkih in okrasno rastlinje. Po letu 1924 so se v vlogi organizatorja razstav znašli upravitelj Društvo Narodna galerija in najemniki paviljona, kot so posamezniki, klubi, društva itd. Naša raziskava je pokazala, da tudi v tem času razstave pogosto niso bile žirirane in je na njih lahko razstavljal tako rekoč kdor koli.135 To je med drugim vodilo v nihanje kakovosti razstavnega programa, na kar so pisci večkrat opozorili v sočasnih medijskih odzivih.136 V tridesetih letih so časopisi v primeru nekaterih razstav posebej poudarili vlogo »aranžerja« – danes bi ga verjetno lahko imenovali oblikova- lec razstav –, ki je razstavo najverjetneje postavil samostojno in navadno ambiciozneje od tedaj ustaljenih praks. Med tovrstnimi primeri lahko med drugim izpostavimo Božično razstavo (1927, aranžer: Dragotin Fatur),137 Razstavo Kluba slovenskih arhitektov (1933, aranžer: Maks Strenar)138 in Razstavo društva Oblik (1933, aranžer: Marino Tartaglia).139 Svoje razstave so na drugačen način od ustaljenega postavili tudi nekateri umetniki, denimo brata Kralj ( XXII. umetnostna razstava: II. umetnostna razstava bratov Kralj, 1922), ki sta izdelala premišljen koncept svoje razstave in dela prostorsko ločila na štiri dele.140 Klub mladih ( V. umetnostna razstava Kluba mladih, 1924) je na primer luči v razstavišču za čas svoje razstave zastrl z barvanim papirjem in s tem vplival na svetlobo v njem.141 Tlorisi, prerezi, fasade, perspektivične risbe in mavčni modeli na II. arhitektonski razstavi (1926) so bili postavljeni na izrazito dinamičen način, tako kot tudi diagrami, statistične tabele, zemljevidi, grafike in fotografije, razstavljene na Razstavi Centralnega presbiroja (1931).142 Jakac je stene paviljona v času svoje razstave Božidar Jakac: Amerika (1931) po poročanju v časopisju okrasil z indijanskimi ročnimi deli ter na gramofonu predvajal ameriške staroselske pesmi, medtem ko je bilo drugje omenjeno, da se je kot atmosferska podlaga razstavljenim delom 13 Notranji strani obrazca za prijavo na razstavo v Jakopiče vrtel jazz.143 Podobno je za glasbeno podlago ob ogledovanju razstavljenih vem paviljonu, ok. 1920. del poskrbel tudi Srečko Magolič (1930), pri čemer so v Slovenskem narodu zapisali: »Ali si muzika in slikarstvo nasprotujeta in motita? Nasprotno in je organizacijo prevzel prodajalec umetnin Anton Kos, ki je predstavljal vsakemu je znano, da se le izpopolnjujeta.«144 in prodajal dela iz ponudbe svojega Salona Kos.132 Množica različnih najemnikov je v tem obdobju povzročila, da so bile razstave zelo raznolike. Tudi njihova kakovost, postavitev, spremljevalni program in katalogi so bili pogosto odvisni od organiziranosti, ambicioznosti in razpoložljivih finančnih sredstev razstavljavcev samih. To se je kazalo v obsegu, vsebini in načinu oblikovanja katalogov ter v frekvenci poročanja o razstavah v dnevnem časopisju. S tega vidika se je razstavna politika Jakopičevega paviljona 134  ŽEROVC 2002, pp. 149, 154–156. razlikovala od bolj strukturirano delujočih institucij, kot sta praški Mánes ali 135  Primera razstav, za katera je umetnine odbrala žirija, sta denimo, 1. pomladanska razstava društva likovnih umetnikov dravske banovine (1935) in Otrok v sliki in plastiki (1938). dunajski Hagenbund. Slednja so upravljala društva umetnikov, ki so zaradi 136  Glej tudi poglavje Medijsko poročanje in likovna kritika, pp. 64–80. ustvarjanja in ohranjanja ugleda, ključnega za dobro delovanje razstavišča, 137  A. G. /Ante Gaber/, Božična darila, Jutro, VII/196, 24. 12. 1926, p. 7. izmenjavo in prodajo, skrbno oblikovala razstavni program.133 138  Slovenska mlada arhitektura razstavlja, Slovenec, LXI/231, 10. 10. 1933, p. 4. 139  Umetnostna razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/130, 9. 6. 1933, p. 2. 140  Razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/64, 18. 3. 1922, p. 4. 141  F. M. /France Mesesnel/, V. razstava »Mladih« v Ljubljani, Jutro, V/43, 19. 2. 1924, p. 3. 142  Pogled na II. arhitektonsko razstavo, Ilustrirani Slovenec, II/82, 11. 4. 1926, p. 3; Osrednji razstavni prostor, Ilustrirani Slovenec, VII/24, 14. 6. 1931, p. 190. 143  Vek. /Vinko Košak/, Razstava Božidarja Jakca. »Amerika«, Jugoslovan, II/230, 4. 10. 1931, p. 9; Marijana KOKALJ - ŽELJEZNOVA, Božidar 132  Uspehi umetnostne razstave, Slovenski narod, LXVI/217, 23. 9. 1933, p. 3; Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XV/206, 7. 9. 1934, p. 5. Jakac. Amerika, Ženski svet, X/6, 1932, p. 173. Nekaj podobnega najdemo pri Jakčevi razstavi z deli, vezanimi na Afriko leta 1929 (V. /Stanko Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. Vurnik/, Za duha in srce. Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LVI/289, 19. 12. 1928, p. 7). 133  Poglobljeno o delovanju Hagenbunda v: Hagenbund. A European Network … 2014. 144  A. G. /Ante Gaber/, Profanacija umetnosti?, Slovenski narod, LXIII/96, 28. 4. 1930, p. 3. 33 34 Tiskovine Uveljavljena praksa je bila, da so ob razstavah izdali zloženko s seznamom razstavljenih del in navedbo tehnike, ki je bila občasno opremljena tudi s fotografijami. Ob nekaterih razstavah so bili izdani katalogi. Njihova opre-ma in obseg sta bila velikokrat odvisna od organizacije, ambicioznosti in finančnih zmožnosti posameznih umetnikov oziroma organizatorjev in so se tudi zato med seboj močno razlikovali. Bolje opremljeni katalogi so denimo imeli grafično oblikovane naslovnice, posebno tipografijo in so pogosto vsebovali črno-bele reprodukcije del.145 V nekaj primerih so imeli celo daljše tekste, ki so jih napisali umetniki sami ali drugi, na primer strokovnjaki s področja umetnostne zgodovine.146 Nekateri katalogi so imeli na uvodnih ali končnih straneh natisnjen propagandni material različnih podjetij, za katera morda lahko sklepamo, da so razstave finančno podprla.147 V času italijanske okupacije so bili katalogi in zloženke razstav večinoma dvojezični. Ob razstavah so bila pogosto izdana tudi vabila na otvoritve in reklamni plakati, ki so se pojavili že v času Jakopičevega upravljanja paviljona, ko se reklamni plakati pretežno niso pretirano oblikovno spreminjali.148 V času, ko je z razstaviščem upravljalo Društvo Narodna galerija, so bili nekateri plakati zasnovani skromno, le z besedilnimi informacijami, spet druge so – tako kot nekatere kataloge – oblikovali umetniki sami. V teh primerih na- letimo na inventivne izpeljave razstavnih motivov, ki so jih umetniki včasih kombinirali z avtorsko tipografijo.149 14 Žiriranje 1. pomladanske razstave Društva likovnih umetnikov Dravske banovine, 1935. Obrazstavni program Razstave je pogosto spremljal obrazstavni program, najpogosteje v obliki vodstev, ki so jih izvajali umetniki, strokovnjaki oziroma kulturni delavci na splošno. Občasno so potekala tudi različna tematska predavanja in do- godki, ki so imeli v določenih primerih izrazito didaktično oziroma politično vlogo. Ob razstavi Franceta Goršeta in Mihe Maleša leta 1942 je Gorše prikazal izdelavo kiparskega portreta: izmed gledalcev si je izbral model in v 40 minutah skoraj dokončal portret v glini.150 Prav tako so ob nekaterih razstavah organizirali predavanja. Ob razstavi zagrebške Skupine treh leta 1933 sta na primer predavanja o različnih temah imela profesor umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti France Stele in profesor 145  S katalogom so se na primer potrudili razstavljavci XVIII. umetniške razstave (1920): obsega 16 strani, Berholdove fotografske portrete sodelujočih umetnikov, vabila na umetniške dogodke in pesmi več slovenskih modernih pesnikov (na primer Murna - Aleksandrova, Ketteja). Enako velja za 1. pomladansko razstavo Društva likovnih umetnikov Dravske banovine (1935), ki jo je spremljal katalog s kar 24 črno-belimi reproduciranimi deli. Takšni katalogi so bili značilni za bolj organizirane skupine, kot sta Slovenski lik in Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine, kasneje pa na primer za Neodvisne. 146  Kot primer spremnega besedila, ki ga je napisal umetnik sam, lahko navedemo besedilo v katalogu Razstave arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane ter mladostnih del prof. Franceta Kralja iz leta 1935. V katalogu razstave France Kralj iz leta 1939 je kataložno besedilo prispeval umetnostni zgodovinar France Stele. Obsežnejši katalogi s strokovnimi teksti so bili ravno tako značilni za pregledne umetnostnozgodovinske razstave v organizaciji Društva Narodna galerija, na primer ob retrospektivni razstavi Janez in Jurij Šubic leta 1937, v katerem najdemo sestavek Rajka Ložarja. 147  Katalogi, v katerih najdemo tovrstni material, so denimo: XVIII. umetniška razstava (1920), Kolektivna razstava Mihe Maleša in Staneta Cudermana (1927) in Retrospektivna razstava Matije Jame (1942). 148  Izpostavimo lahko tudi, da so ob nekaterih razstavah izšle različne oblike tiskovin, na primer na Jubilejni umetnostni razstavi ob priliki štiridesetletnice prve slovenske umetnostne razstave leta 1900 v Mestnem domu v Ljubljani (1940), na kateri so prodajali fotografske razglednice. Izdelal jih je fotografski atelje Janko Pogačnik, naprodaj pa so bile v lični kartonasti škatlici, vezani v bel papir z rdečim potiskom, in so imele vlogo neke vrste male žepne galerije (Štirideset let slovenske likovne umetnosti, Umetnost, IV/10, 1939–1940, p. 320). 149  Kot primere oblikovno bolj izstopajočih plakatov bi lahko na primer omenili Sternenov plakat za retrospektivno razstavo Ivana Groharja (1926), plakat za razstavo Četrta generacija (1928) in Pilonov plakat za promoviranje razstave Slovensko moderno slikarstvo (1927). Tisk je kot primer dobrega oblikovanja omenil tudi plakat za XVIII. razstavo leta 1920 (Fr/ance/ STELE, Nastop mlade umetnosti v Ljubljani, Slovenec, XLVIII/253, 15 5. 11. 1920, p. 1). Pogled na recepcijo v Jakopičevem paviljonu ob XXVIII. umetnostni razstavi z deli mlajših slovenskih in hrvaških umetnikov (detajl), 1923. 150  Zanimiv prikaz nastanka umetniškega portreta, Slovenski narod, LIIV/144, 27. 6. 1942, p. 3; Iz umetniškega sveta, Umetnost, 1942, V/10–12, p. 263. 35 36 zagrebške akademije Ljubo Babić.151 Nekatera odprtja razstav so »pospre-navadno gibale med 5 in 10 dinarji, do znižane vstopnine pa so bili upravičeni mili« tudi otvoritveni govori, ki so jih včasih v celoti objavili v časopisju, dijaki in šolske skupine.161 v kasnejšem obdobju pa tudi prenašali po radiu. Ob določenih razstavah je Na nezanimanje širše javnosti za razstavno dejavnost Jakopičevega bil ob večerih organiziran glasbeni program, denimo ob XVIII. umetniški paviljona se je ostro odzval Karel Dobida: »Kdo pa obiskuje naše razstave? razstavi (1920), ki jo je spremljal koncert Marija Kogoja ter recitacijski večer Zmeraj isti ljudje, po največ pripadniki srednjega sloja, uradniki, nekaj zelo Antona Podbevška.152 redkih zastopnikov svobodnih poklicev, maloštevilni pridobitniki, peščica Določeno vidnost in prestiž so razstavam dodajali tudi pokroviteljstva dijakov. In kdo kupuje slike pri nas? Tisti, ki bi jih mogli pošteno plačati – ne, in obiski pomembnih osebnosti.153 Včasih so mednarodne razstave podprle deloma ker sploh nimajo smisla za kulturno življenje, deloma, ker so že satu- osebnosti na najvišji ravni, denimo predsedniki in člani kraljevih družin.154 rirani z izdelki tujih avtorjev, pogostoma prav dvomljive vrednosti, a visoke Še pomembnejši pa so bili dejanski obiski razstav pomembnih osebnosti; cene. [. .] Tako je slovenski oblikujoči umetnik obsojen na večno revščino.«162 denimo Razstavo Kluba likovnih umetnic (1931) je obiskala jugoslovanska Organizatorji razstav so zaradi tega začeli uporabljati najrazličnejše kraljica Marija in si jo ogledala v spremstvu slikarke Anice Zupanec Sodnik.155 metode, s katerimi bi privabili čim večje število obiskovalcev. Na Tretji druš- Prav tako so razstave obiskovali in podpirali bani Dravske banovine, kot sta tveni razstavi Fotokluba Ljubljana (1937) je tako vsak stoti obiskovalec prejel na primer Drago Marušič in Marko Natlačen.156 Visoke politične osebnosti so zbornik Slovenska fotografija, v času razstave Janez in Jurij Šubic (1938) pa razstave v Jakopičevem paviljonu najpogosteje obiskovale v času italijanske je bila vsakemu obiskovalcu omogočena znižana vstopnica za vožnjo z vla- okupacije. Ogledali so si jih denimo italijanski minister za prosveto Giuseppe kom.163 Ob nekaterih razstavah so organizirali tudi loterijo oziroma žrebanje, Bottai, generalni direktor za starine in likovno umetnost na Ministrstvu za kjer je vsak obiskovalec s permanentno vstopnico imel priložnost osvojiti narodno vzgojo Marino Lazzari, politik in umetnostni zgodovinar Giulio umetniško delo.164 Argan,157 vrhovni tehnični inšpektor za glasbo na Ministrstvu za narodno vzgojo, Alessandro Bustini in drugi.158 V času nemške okupacije pa lahko med pokrovitelji in govorci ob otvoritvi razstave Matej Sternen – portreti Prodaja del in prodajni pogoji omenimo generala Leona Rupnika.159 Razstave v Jakopičevem paviljonu so bile, tako v času, ko je bil lastnik Jakopič, kot kasneje, ko je z njim upravljalo Društvo Narodna galerija, pravi-Obisk razstav loma prodajne. Predvsem v časopisju so se namreč redno pojavljali pozivi ne le k obisku paviljona, temveč tudi k nakupom razstavljenih umetnin.165 V medijskem poročanju so se velikokrat pojavili različni podatki o obisku. Ti so bili v mnogih primerih razumljeni kot nacionalnotvorna dejavnost, hkrati Še posebej pogosto se je to zgodilo, če je bil obisk slab, v nekaterih primerih pa so bili velikokrat kapitalistično pogojeni, saj so se novi lastniki umetniških pa so okrcali tudi splošno nezanimanje slovenskega občinstva za obisko-del nadejali porasta vrednosti artefakta.166 Očitno je bila v obdobju med vanje razstav. Jubilejne in retrospektivne postavitve ter pregledne razstave svetovnima vojnama razširjena praksa kupovanja reprodukcij, zaradi česar tujih razstavljavcev so bile po drugi strani dobro obiskane, zaradi česar so je bilo v časopisju pogosto opominjanje javnosti h kupovanju izvirnikov.167 jih po navadi tudi podaljšali. Občasno je v različnih časnikih prihajalo do Pregled poročanja o razstavah in odkupih kaže, da so bile prodajno nasprotujočih si poročil o obisku razstave, saj so na primer nekateri časopisi verjetno najuspešnejše skupinske razstave. Ob 1. pomladanski razstavi poročali o množičnem obisku, medtem ko so drugi navajali slab odziv.160 Društva likovnih umetnikov Dravske banovine leta 1935 lahko v sočasnih Domnevamo lahko, da temu niso botrovale previsoke vstopnine, saj so se te zapisih beremo poziv umetnikom, naj razstavljajo skupaj, saj »žele javne uprave zaradi boljše regulacije nakupov izbirati umetnine predvsem na preglednih umetniških razstavah«.168 Na podlagi poročanja v sočasnem časopisju lahko ugotovimo, da so največ umetniških del, razstavljenih v Jakopičevem paviljonu, odkupili Ljubljanska mestna občina, Dravska banovi-151  Dnevne vesti, Slovenski narod, LXVI/287, 18. 12. 1933, p. 3; Prof. Babić o sodobnem hrvatskem slikarstvu, Slovenec, LXI/290a, 21. 12. 1933, p. 4. na ter zasebniki. Za odkupe je poskrbelo tudi Društvo Narodna galerija, 152  XVIII. umetniška razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, november–december 1920), Ljubljana 1920. Nekateri primeri takih razstav so še: ki je širilo svojo zbirko, kar je osebno spodbujal tudi predsednik društva Fran Razstava slovenske pokrajine in človeka (Umetnostna razstava Krke) (1932–1933), I. razstava Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov Ljubljana (1937) in Razstava slovenskih umetnikov partizanov (1945). 153  Razstava Mariborskega umetniškega kluba »Brazda« in njenih gosto v je potekala pod pokroviteljstvom banovega pomočnika Ota Pirkmajerja. Zadnji ban Marko Natlačen in ljubljanski župan Juro Adlešič sta bila pokrovitelja razstave France Kralj (1939). Primer podpore organizacije je pokroviteljstvo Umetniške matice v Ljubljani za XIX. umetnostno razstavo Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani: Kos Tine, Vidmar Drago, Vidmar Nande (1928). 154  Pokrovitelji razstave Male ženske antante (1938) so bili jugoslovanska in romunska kraljica ter žena češkoslovaškega predsednika, pa tudi 161  Za občutek vrednosti cen glej opombo 179. predsedniki jugoslovanske, češkoslovaške in romunske vlade (Vlasta TANCIGOVA, Paleta in čopič v ženski roki, Slovenska beseda, II/12, 162  Karel DOBIDA, Marginalije, Ljubljanski zvon, LVI/3-4, 1936, pp. 187–188. 18. 3. 1938, p. 4). 163  Tretja razstava našega Fotokluba, Slovenski narod, LXX/124, 3. 6. 1937, p. 2. 155  Ante GABER, Razstava naših slikaric. Kraljica Marija na razstavi. Nekaj njenih ocen razstavljenih del, Slovenski narod, LXIV/206, 12. 9. 1931, p. 3. 164  Razstava v Jakopičevem paviljonu zaključena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/34, 12. 8. 1938, p. 4. 156  Umetnostna razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/130, 9. 6. 1933, p. 2; Razpis likovnih nagrad banske uprave, Slovenec, 165  Mentor, Paviljon v samoti, Jutro, IV/135, 10. 6. 1923, p. 3; Slikani sprehodi, Jutro, VII/203, 4. 9. 1926, p. 5. LXVI/101a, 4. 5. 1938, p. 5; Velika umetnostna razstava, Slovenec, LXVI/180a, 7. 8. 1938, p. 2. 166  Da je nakup umetnine naložba v prihodnost, je denimo menil Ante Gaber: »Eni ljudje bodo lastnikom zavidali njihov užitek, drugi vrednost v 157  Za dolgotrajno sodelovanje Argana z našim prostorom po drugi svetovni vojni glej: ŽEROVC 2015, pp. 57, 61, 73, 74, 77. Glej tudi poglavje številkah.« (A. G. /Ante Gaber/, Božična darila, Jutro, VII/196, 24. 12. 1926, p. 7.) Zgodovinski kontekst, pp. 9–15. 167  O tem lahko na primer beremo v zapisu anonimnega avtorja, objavljenem ob razstavi Srečka Magoliča: »Ravno take vrste slike bodo publiko 158  Iz umetniškega sveta, Umetnost, V/9–12, 1941, p. 313. ogrele, da bo začela spoznavati intimnosti originala in se odvrnila od površnosti ničvrednih reprodukcij. Občinstvo se bo preverilo, da je med 159  Gospod prezident lastnikom Sternenovih portretnih del, Jutro, XXIV/114, 18. 5. 1944, p. 2; Otvoritev razstave portretov mojstra Sternena, originalno sliko in med podobami, ki še vedno vise po stanovanjih, ravno taka razlika, kot med pristnim nakitom in med steklenimi dragulji, Družinski tednik, XVI/22, 1. 6. 1944, p. 2. ki bi jih nobena dama ne upala nositi.« (Slikani sprehodi, Jutro, VII/203, 4. 9. 1926, p. 5.) Podobno je ob razstavi Dolinar-Kos-Pavlovec pisal 160  Na primer ob Razstavi Metodija Lepavca, Srečka Magoliča in Jožice Bregar je Slovenec poročal, da jo je obiskalo veliko ljudi, medtem ko je Ante Gaber, ki je cene originalov na razstavi primerjal s cenami reprodukcij v trgovinah, ter kupce pozival k nakupu prvih, saj »kdor ima le en Čoro Škodlar v Jutru navajal, da je bilo obiska malo (Razstava Lepavac-Magolič-Bregar, Slovenec, LXV/139a, 22. 6. 1937, p. 3; Č. Š. /Čoro original, bo kmalu pometel z reprodukcijami« (Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/272, 20. 11. 1929, p. 7). Škodlar/, Magolič, Bregarjeva, Lepavac, Jutro, XVIII/154, 6. 7. 1937, p. 7). 168  Likovnim umetnikom, Slovenec, LXII/295, 30. 12. 1934, p. 5. 37 38 Windischer.169 Društvo je leta 1937 sprejelo sklep, da bo dela še živečih avtorjev pri njih kupovalo na prodajnih razstavah in ne iz »druge roke«. Izjema temu pravilu je veljala le, če je Društvo Narodna galerija za svojo zbirko želelo delo iz zgodnejšega obdobja, ki ga umetnik ni več imel.170 Prodajni pogoji so bili v obdobju, ko je s paviljonom upravljal Jakopič, drugačni od načina prodaje umetniških del v času najemanja Društva Narodna galerija. Jakopič je najverjetneje sam skrbel za prodajo del, od vsakega prodanega artefakta pa je zadržal 10 % vrednosti kupnine.171 Društvo Narodna galerija je zaračunavalo najem paviljona, odstotka od kupnine posameznih umetniških del pa najbrž ni zahtevalo.172 Na podlagi raziskanih razstav ni mogoče razbrati vpliva Društva na način prodaje, ki ga je najverjetneje določal vsakokratni najemnik prostora. Prodajni pogoji so bili namreč redko omenjeni, iz nekaterih primerov pa je razvidno, da je moral kupec del cene plačati na začetku, po zaključku razstave, ko je delo prevzel, pa je poravnal še preostali del kupnine.173 Društva, ki so za lastno razstavno dejavnost najemala prostore pa- viljona, so določala lastne pogoje, ki so jih pogosto naznanila v časopisnih objavah pred razstavo in med njo. Leta 1931 je Klub likovnih umetnic na primer objavil natančne pogoje prodaje – kupec je ob nakupu plačal le 10 % kavcijske cene, po koncu razstave pa je poravnal celotno kupnino, od katere je 10 % šlo v blagajno kluba.174 Poročila o načinu nakupa umetnin najdemo tudi za nekatere druge razstave , ki so potekale v organizaciji društev, recimo za Božično razstavo s konca leta 1927.175 Pred razstavo so bili v dnevnem časopisju objavljeni natančni pogoji razstavljanja in prodaje, pri čemer je moral razstavljavec vsako delo opremiti z navedbo avtorstva, naslovom in prodajno ceno. Organizator je od vsakega prodanega dela zahteval 10 % provizije, kar je šlo za kritje organizacijskih stroškov. Če je razstavljavec neko delo označil kot neprodajno šele po otvoritvi, je bil prireditelju dolžan 10 % sprva navedene prodajne cene. Kupec je moral najmanj 50 % kupnine po- ravnati ob sklenitvi prodaje, preostalih 50 % pa ob prevzemu dela po koncu 16 razstave.176 Iz prijavnih obrazcev na I. in III. mednarodno razstavo v organi-Cenik razstave Borisa Kalina z ročno dopisanimi cenami in beležkami umetnika, 1938. zaciji Fotokluba Ljubljana imamo ohranjene tudi prodajne pogoje, na katere so razstavljavci morali pristati že ob prijavi.177 V njih je zavedeno, da je klubu pripadalo 15 % od prodajne cene, kar je bila sorazmerno visoka številka v O cenah in številu prodanih del ni znano veliko relevantnih podat- primerjavi z omenjenim odstotkom, ki je pripadel organizatorkam razstave kov. Že v obdobju Jakopičevega upravljanja paviljona so se v časopisju Kluba likovnih umetnic.178 To gre morda na račun multiplikativnosti medija, pojavljale notice s podatki o prodaji razstavljenih del, na pogostejša po-ki je imel tudi nižje tržne cene. V večini primerov je bilo omenjeno le, da so ročanja o prodaji in točnih cenah umetnin pa naletimo šele v tridesetih letih. bili cenik in pogoji prodaje na voljo pri blagajni paviljona, kar še dodatno Podatki o cenah razstavljenih del so bili po navadi dostopni v razstavišču, priča o komercialni naravi večine razstav. v nekaterih obrazstavnih zloženkah pa so bili tovrstni podatki tudi natisnjeni, na primer ob Kolektivni razstavi Mihe Maleša in Staneta Cudermana (1927) ali pa ob razstavi Četrta generacija: Umetnostna razstava (1928).179 Ob nekaterih razstavah so bili časopisni zapisi številnejši, ob njih pa so pisci izpostavljali, da so bile cene tedaj posebno nizke, saj so tako želeli pospešiti prodajo. 169  Frana Windischerja se denimo kot glavnega kupca omenja v primeru Razstave del slovenskih umetnikov (1934) (Zaključek dveh razstav, Ponedeljski Slovenec, VII/38, 17. 9. 1934, p. 2). Več o Windischerju in njegovi vlogi na polju likovne umetnosti med obema svetovnima vojnama Iz časopisnih objav je moč izvedeti, da je bil cenovni razpon umetniških del v: BASSIN 2011. med 250 in 1.500 dinarji, cene določenih del pa so lahko dosegle tudi 3.500 170  Marjan MAROLT, Novo leto 1938 v Narodni galeriji, Slovenec, LXVI/6a, 9. 1. 1938, p. 8. 171  Če se navežemo na obrazec za prijavo na razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki je hranjen v Jakopičevi zapuščini v Mestnem muzeju v Ljubljani. Glej: Prva stran obrazca za prijavo na razstavo v Jakopičevem paviljonu, skupno z razstavljalnimi pogoji, Mestni muzej Ljubljana, Jakopičeva zapuščina, map. J1837. 172  Izjema so bile morda razstave, ki jih je organiziralo samo Društvo Narodna galerija, ko je zahtevalo tudi 10 % zaslužka od prodaje umetnin. Glej npr: Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 2. odborova seja, 1. 4. 1927). 179  Kraljevina SHS je po svojem formiranju v zgodnjih dvajsetih letih uporabljala več valut. Nekdanji deli Avstro-Ogrske so uporabljali jugoslovanske 173  V katalogu Razstave J. Gorup, B. Jakac iz leta 1926 na primer najdemo podatek, da se je tretjina kupne cene plačala ob nakupu, preostalo pa krone, območja Srbije, Kosova in Makedonije srbski dinar ter Črna gora črnogorski perper. Leta 1921 je te valute zamenjal enotni dinar ob zaključku razstave ( Razstava J. Gorup, B. Jakac (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana, 1926). Kraljevine SHS oziroma kasnejši jugoslovanski dinar ( Standard Catalog of World Paper Money 1990, p. 1216). Menjalni tečaj med krono in 174  Razstava Kluba likovnih umetnic (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 8.–21. 9. 1931), Ljubljana 1931. dinarjem je bil 4 : 1. Za primerjavo, nominalne dnevne mezde so leta 1919 znašale okoli 15 do 22,5 kron in se zaradi inflacije vsako leto 175  Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu meseca decembra 1927, Slovenec, LV/261, 17. 11. 1927, p. 6. podvojile do leta 1922. Z zamenjavo kron za dinarje so bile dnevne mezde leta 1924 okoli 39,7 din in leta 1929 padle na 32,5 din. V času 176  Ibid; Božična razstava umetnin, Slovenski narod, LX/264, 20. 11. 1927, p. 3. krize so se do leta 1934 spustile na 19,61 din, nato do 1939 postopoma zrastle na 25,15 din in 1940 že dosegle 31 din. Stroški eksistenčnega 177  Vabili na I. in III. mednarodno razstavo fotografske umetnosti, 1933 in 1938, oboje arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kabinet za fotografijo. minimuma na mesec (tj. cena košarice življenjskih potrebščin, obleka, stanovanje in energetika) so bili leta 1923 1.337 din, nato so do 1934 178  Razstava Kluba likovnih umetnic (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 8.–21. 9. 1931), Ljubljana 1931. padli na 620 din in se v 1940 zvišali na 799 din (KRESAL 1995, pp. 13–15). 39 40 dinarjev.180 V nekaterih primerih so bile cene postavljene izjemno visoko; na XIX. umetnostni razstavi (1921) so bila nekatera dela Frana Tratnika na VRSTE IN TIPOLOGIJA RAZSTAV primer ocenjena na 25.000 kron.181 Na primeru XX. razstave Narodne galeri- je najdemo podatek, da so bili lesorezi ocenjeni med 150 in 600 dinarji.182 V JAKOPIČEVEM PAVILJONU O cenah kiparskih del lahko več izvemo v katalogu, izdanem ob razstavi Borisa MED LETOMA 1919 IN 1945 Kalina leta 1938, saj so v tem, ki ga hrani arhiv Borisa Kalina, s svinčnikom dopisane cene del. Najdražje delo Pomlad je stalo 12.000 dinarjev, najcenejši pa so bili osnutki (700 dinarjev) in risbe (200 dinarjev).183 Cene fotografij sicer niso dosegale vrednosti slikarskih in kiparskih del. Ob II. mednarodni razstavi umetniške fotografije imamo ohranjen podatek, da so slovenski fotografi cene svojih del postavili med 200 in 400 dinarji, cene tujih pa naj bi se gibale tudi do 1.200 dinarjev.184 Kljub nekajkrat omenjeni uspešni prodaji pa skozi celoten pregled razstav v časopisih spremljamo tudi zapise o maloštevilni prodaji in gmotni stiski umetnikov. Pisci so večkrat poudarjali slab odnos slovenskega občin- stva do kupovanja umetnin. Ob razstavi umetnic Žensk male antante (1938) je bilo na primer v časopisju mogoče najti podatek, da je bilo od 170 del v Jugoslaviji prodanih le 20,185 Stane Kregar pa je ob Jubilejni umetnostni razstavi ob priliki štiridesetletnice prve slovenske umetnostne razstave leta 1900 v Mestnem domu v Ljubljani (1940) opozoril, da se je prodala le ena slika.186 Na gmotni uspeh razstav je gotovo vplivala tudi gospodarska kriza, ki je prežemala gospodarska gibanja v tridesetih letih, zaradi česar je trpela tudi prodaja umetnin. Karel Dobida je leta 1936 predlagal: »Ni krivda samo na umetnikih, mnogo, mnogo več je na nas vseh: v naši družbi in njeni orga- nizaciji je nekaj gnilega. [. .] Še nujnejša je pa ureditev nakupovanja umetnin za javni denar, ki se mora postaviti na čisto drugačne temelje. Doslej se je vršilo to nakupovanje kakor nekaka socialna akcija v podporo potrebnih slikarjev in kiparjev. Temu s človekoljubnega stališča ni oporekati, vendar se pa moramo zavedati, da bi morale take podpore iti iz drugih sredstev, ne pa iz tistih, ki so izrecno namenjena podpiranju umetnosti. [. .] Na ljubiteljih slovenske upodabljajoče umetnosti je pa, da v teh hudih časih kar najprej polože temelje ustanovi, bodisi v obliki društva ali v okrilju javne korporacije, ki bi imela točno orisan načrt, po katerem bi skrbela za naš umetniški naraščaj, ki je prepuščen samemu sebi in usmiljenju slučaja. Potrebnost take Moderne galerije je očitna, saj ni nikogar, ki bi se brigal za mlado slovensko upoda- bljajočo umetnost.«187 Zaradi slabega položaja umetnikov in drugih socialnih stisk ljudi je bil dobiček nekaterih razstav namenjen za socialno pomoč.188 180  Razpon cen del najdemo tudi na primeru Božične razstave slovenskih umetnikov (1936). Najcenejši deli na razstavi naj bi bili sliki na steklo Mire Pregelj (300 dinarjev), najdražje delo pa je ponujal G. A. Kos, in sicer za 3.500 dinarjev (Pogled v Jakopičev paviljon, Slovenski dom, I/1b, 30. 12. 1935, p. 3). 181  XIX. umetnostna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1921), Ljubljana 1921. 182  Razstava zagrebške »Trojice«, Slovenec, LXI/290a, 21. 12. 1933, p. 4. 183  Kipar Boris Kalin (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 18. 9.–2. 10. 1938), Ljubljana 1938. 184  M. P., Mednarodna fotografska razstava, Slovenski narod, LXIX/104, 7. 5. 1936, p. 2. 185  Vlasta TANCIGOVA, Paleta in čopič v ženski roki, Slovenska beseda, II/12, 18. 3. 1938, p. 4. 186  Znak slabih narodov je, da ne skrbijo za umetnost (govor Staneta Kregarja), Slovenski dom, V/92, 22. 4. 1940, p. 2. 187  Karel DOBIDA, Marginalije, Ljubljanski zvon, LVI/3-4, 1936, pp. 187–189. 188  Razstava Srečka Magoliča (1940) in Razstava Mateja Sternena (1944) sta tako nastali v soorganizaciji s Socialnim mestnim uradom. Neke vrste finančno pomoč za umetnika pa je pomenila tudi Razstava Rika Debenjaka (1940), ker je bil umetnik v času razstave v bolnišnici (Otvoritev razstave slik Rika Debenjaka, Jutro, XXI/217, 17. 9. 1940, p. 4). Ana Obid 41 42 V Jakopičevem paviljonu je bilo v obdobju med letoma 1919 in 1945 skupno Ko je osrednje razstavišče Narodne galerije v drugi polovici dvajsetih let organiziranih 176 raznolikih razstav. Na podlagi podatkov, dostopnih v postal Narodni dom, so tovrstne razstave pogosteje organizirali tam, v pavi- kataložnih enotah v pričujoči publikaciji, bo v nadaljevanju najprej oprav-ljonu pa v tem času morda zaznamo več razstav manjših skupin ali samostoj- ljena kratka statistična analiza, ki bo pokazala, v kolikšnem obsegu so bile nih predstavitev umetnikov. Besedilo je v nadaljevanju poglavja, v katerem zastopane razstave po posameznih umetniških medijih, nato pa jih bomo so podrobneje predstavljeni najvidnejši tipi razstav, organizirani v paviljonu, v nadaljevanju razvrstili še tipološko. Pri tem je treba opozoriti, da so bile zastavljeno kronološko. Določen tip razstave je predstavljen na mestu, informacije o razstavah in na njih razstavljenih predmetih ponekod poman- kjer se je ta začel aktivneje pojavljati, oziroma se je pojavljal v največji meri. jkljive, zaradi česar je pri interpretaciji lahko prišlo do manjših odstopanj od Med letoma 1919 in 1923, ko je bil paviljon v lasti Jakopiča, so bile realnega stanja. v razstavišču najpogosteje organizirane večje skupinske razstave. Raznolikost umetniških medijev, zastopanih na razstavah v Jakopič je te naslavljal z zaporednimi številkami, s čimer je ustvaril občutek Jakopičevem paviljonu v preučevanem obdobju, je vodila tudi razmišljanje kontinuitete, saj številčenje razstave v času po prvi svetovni vojni povezuje o vizualni predstavitvi teh podatkov, zbranih v grafičnem prikazu na straneh s tistimi pred njo. Prav tako so se v povojnem obdobju na njih s svojimi deli 50 in 51. Predstavlja v nadaljevanju opisane in izbrane kategorije, kjer so najpogosteje predstavljali sodobni slovenski umetniki. Jakopič jih je navadno zbrane razstave z enim samim medijem (na primer samo slikarstvo ali zbral na podlagi poziva, ki ga je v sočasnem dnevnem časopisju praviloma samo kiparstvo). V kategorijo razstave slikarstva (31,18 %) smo uvrstili objavil nekaj mesecev pred otvoritvijo razstave.190 Na tovrstnih razstavah tiste, na katerih so bila razstavljena dela v eni ali več različnih slikarskih so razstavljale tako mlajše kot starejše generacije umetnikov, ravno tako tehnikah (med njimi akvarelu, gvašu, olju, pastelu, risbi, temperi idr.), je bila razstavljena produkcija številna – v povprečju je bilo na njih pred-ali študije za slikarska dela. Razstavljena dela v različnih grafičnih tehnikah stavljenih okoli 140 umetniških del – ter tehnično in slogovno heterogena. (na primer akvatinti, bakrorezu, lesorezu, litografiji, suhi igli) so evidenti-Od tega je morda nekoliko odstopala XVI. umetnostna razstava leta 1919, rana v kategoriji razstave grafike (8,5 %). Skupina razstave arhitekture na katero je Jakopič poleg del sodobnih umetnikov vključil tudi približno (7,4 %) nato vsebuje prikazane izdelke, kot so arhitekturne makete, načrti ali 30 slik nizozemskih in nemških umetnikov iz starejših obdobij, pridobljenih osnutki. Med razstave fotografije (6,3 %) spadajo tiste, na katerih so bila od domačih zasebnih zbirateljev, ki so bile, po besedah Ivana Zormana, razstavljena dela v eni ali več različnih fotografskih tehnikah. K vrsti razstav namenjene »bujenju zanimanja za nadaljnje zbiranje lepih starin«.191 obrtnih izdelkov (6,3 %) prištevamo predstavitve različnih umetnoobrtnih in Poleg zgornjega so se v precej manjši meri pojavili še nekateri drugi tipi ročnih del (med njimi pohištva, posodja, okrasnih blazin, narodnih noš, prtov, razstav. Od samostojnih predstavitev umetnikov lahko na primer izpostavimo vezenin, čipk, perzijskih preprog, jaslic idr.). Razstave, na katerih so bila na dve, in sicer razstavo srbskega oblikovalca Dragutina Inkiostrija - Medenjaka ogled postavljena dela, ki se uvrščajo v en ali več različnih tipov kiparstva (1920)192 in hrvaškega kiparja ter profesorja na zagrebški akademiji Ivana (obla plastika, reliefna plastika, mala plastika, spomeniška plastika, arhitek- Meštrovića (1923).193 Nič pogostejše niso bile niti razstave, na katerih so turna plastika itd.) ter so izdelana v eni ali več različnih kiparskih tehnikah sodelovali tuji umetniki – edina takšna razstava je bila Češko-jugoslovanska (med njimi v bronu, kamnu, lesu, marmorju, mavcu idr.), pa tudi makete, načrti grafika (1921) –, kar gre morda pripisati visokim organizacijskim stroškom in osnutki za kiparska dela ter odlitki, so zbrane v kategoriji razstave kipar-takšnih razstav. stva (5,3 %). Med razstave preostalega pa so uvrščene le štiri razstave (2 %), S pomladjo leta 1924 je upravljanje Jakopičevega paviljona prevze-in sicer dve dokumentarni in po ena filatelistična ter knjižna. lo Društvo Narodna galerija. Po tem času je mogoče zaznati, da se je v Najobsežnejša kategorija, t. i. kombinirane razstave, zajema kar 103 razstavišču med drugim povečalo število razstav tuje umetnosti, ki so bile oziroma 59 % vseh razstav. Njihova skupna lastnost je, da so sestavljene iz organizirane v sodelovanju z različnimi institucijami ali društvi doma in/ali v kombinacije dveh ali več predhodno opredeljenih umetniških medijev, kot so tujini. Na otvoritve tovrstnih razstav so pogosto povabili pomembne politične na primer razstave slikarstva in kiparstva ali slikarstva, grafike in risbe ipd. akterje, kar je bilo pogosto poudarjeno tudi v poročilih o otvoritvah v sočas- Zaradi preglednosti je njihova struktura predstavljena ločeno na strani 51. nem dnevnem časopisju. Opravljena analiza kaže, da so bile razstave v Jakopičevem paviljonu med Med razstavami tuje umetnosti so bile nekatere večje pregledne letoma 1919 in 1945 z vidika umetniškega medija zelo raznolike. razstave, na primer Razstava češke moderne umetnosti (1924), Razstava Po statističnem pregledu se bomo v nadaljevanju osredotočili na poljske grafike (1925), Francoska grafika XIX. stoletja (1925) in Francoska tipologije razstav, organiziranih v Jakopičevem paviljonu. Zaradi heteroge-grafika 17. in 18. stoletja (1926). Število razstav tuje umetnosti se je v paviljonu nosti je bilo grupiranje in oblikovanje tipov razstav kompleksna naloga. izrazito zmanjšalo že v poznih dvajsetih letih, kar verjetno lahko povežemo Pri tem smo se odločili za uporabo številnih kriterijev, kot so poreklo na njih s tem, da je imelo Društvo Narodna galerija tedaj prostore tudi v Narodnem zastopanih umetnikov, njihovo šolanje, generacija, pa tudi namen razstav, domu, ki je takrat postalo njegovo osrednje razstavišče. Razstave tuje razstavljeni material itd. V določeni meri je na to lahko vplival aktualni upra-umetnosti so bile odtlej v paviljonu redkejše, pogosto vezane na umetniška vitelj paviljona. Do leta 1923 je bil v lasti Riharda Jakopiča, ki je v njem večinoma prirejal večje skupinske razstave sodobnih slovenskih umetnikov. Po letu 1923 je razstavišče v upravljanje dobilo Društvo Narodna galerija in v njem so se med drugim začele pojavljati pregledne razstave tuje umetnosti, 190  O vprašanju izbiranja razstavljavcev na razstavah v Jakopičevem paviljonu glej tudi poglavje Organizacijski in finančni vidiki, pp. 30–41. umetnostnozgodovinske pregledne ter jubilejne in posthumne razstave.189 191  Ivan ZORMAN, XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIX/11-12, 1919, pp. 738–744. 192  Dragutin Inkiostri - Medenjak (1866–1942) je bil v Splitu rojeni oblikovalec in zbiralec pohištva v narodnem slogu. Prva povojna leta je po številnih selitvah preživel v Ljubljani, od koder je leta 1923 odšel v Beograd. V Jakopičevem paviljonu je razstavljal leta 1920 (več o Dragutinu Inkiostriju - Medenjaku: VULEŠEVIĆ 1998). Umetnik Dalmatiko Inkiostri, eden izmed njegovih sinov, je med vojnama deloval v Ljubljani in v paviljonu razstavljal v letih 1933, 1934, 1935 (samostojno) in 1938 (s Petrom Lobodo). 193  Leto 1923 verjetno že lahko smatramo za prehodno obdobje, ko je bil lastnik paviljona še vedno Jakopič, kot organizator razstav pa se je že 189  Glej tudi poglavje Organizacijski in finančni vidiki, pp. 30–41. pojavljalo Društvo Narodna galerija. 43 44 RAZSTAVE SLIKARSTVA 31 KOMBINIRANE RAZSTAVE 103 SLIKARSTVO, KIPARSTVO 27 RAZSTAVE GRAFIKE 8 RAZSTAVE VEČ KOT TREH MEDIJEV 21 SLIKARSTVO, KIPARSTVO, RISBA 11 RAZSTAVE ARHITEKTURE 7 SLIKARSTVO, GRAFIKA, RISBA 11 SLIKARSTVO, RISBA 10 NEZNANO 6 SLIKARSTVO, GRAFIKA 10 SLIKARSTVO, KIPARSTVO, GRAFIKA 6 RAZSTAVE OBRTNIH IZDELKOV 6 SLIKARSTVO, FOTOGRAFIJA 2 RAZSTAVE FOTOGRAFIJE 6 SLIKARSTVO, KIPARSTVO, ARHITEKTURA 1 KIPARSTVO, GRAFIKA, ARHITEKTURA 1 RAZSTAVE KIPARSTVA 5 KIPARSTVO, GRAFIKA, RISBA 1 KIPARSTVO, GRAFIKA 1 RAZSTAVE OSTALEGA 4 KIPARSTVO, RISBA 1 17 Prikaz števila razstav v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 glede na umetniški medij. 45 46 društva, njihovi nameni pa so bili različni, na primer zbliževanje odnosov med narodi. Kot takšne lahko navedemo razstave bolgarskih umetnikov, organizirane pod pokroviteljstvom ljubljanske Jugoslovansko-bolgarske lige, katerih namen je bil zbliževanje odnosov z Bolgari. Leta 1936 je bila prire- jena tudi Razstava bolgarskih grafikov umetniške skupine Novi hudožnici, ki je bila organizirana po razstavljanju Slovencev v Sofiji. Podobno recipro- čnost v razstavljanju zasledimo že v primeru odnosa s Čehi v dvajsetih letih. Leta 1924 je praško Društvo Mánes v Jakopičevem paviljonu odprlo svojo umetniško razstavo, v zameno zanjo pa je Društvo Narodna galerija leta 1927 priredilo razstavo slovenskih modernih umetnikov v Pragi.194 V paviljonu so bile prirejene tudi razstave jugoslovanskih umetnikov in združenj, na katerih so ti razstavljali samostojno ali skupaj s Slovenci. Največ povezav je bilo s Hrvati, kar morda lahko med drugim pripišemo dejstvu, da je v tem času v Zagrebu študiralo večje število slovenskih umetnikov.195 Že leta 1923 je na primer potekala skupna razstava mlajših slovenskih in hrvaških umetnikov ali leta 1930 Razstava sodobne grafike, na kateri so se skupaj predstavili slovenski avtorji in predstavniki zagrebške skupine Zemlja.196 V tridesetih letih je mogoče zaslediti še več sodelovanja s Srbi, na primer leta 1933 s skupino Oblik iz Beograda,197 znotraj katere so delovali tudi umetniki iz drugih delov Jugoslavije, ter skupno razstavljanje oddelkov Lade iz Ljubljane in Beograda v letih 1939 in 1941. Večjih razstav, na katerih bi skupno nastopali umetniki iz celotne Jugoslavije, ni bilo mogoče zaslediti. Kot kombinacijo obeh prejšnjih primerov tipov razstav – z rastav- ljavkami tako iz tujine kot jugoslovanskega prostora – lahko navedemo razstavo Žensk male antante leta 1938, kjer so Jugoslovanke nastopile s Čehoslovakinjami in Romunkami.198 Društvo Narodna galerija je, kot upravljalec Jakopičevega paviljona od 18 leta 1923 dalje, v njem organiziralo tudi nekaj umetnostnozgodovinskih Postavljanje Razstave portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, 1925. Na fotografiji lahko med drugim prepoznamo preglednih razstav,199 ob katerih je bil praviloma izdan katalog, ki je pogo-Ferda Kozaka, Franceta Mesesnela, Franceta Steleta, Mateja Sternena, Ivana Vavpotiča in Ivana Zormana. sto vseboval tudi kompleksnejše umetnostnozgodovinsko besedilo in obsež- nejšo slikovno prilogo. Med primeri bi lahko izpostavili Razstavo portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes (1925),200 katere namen je bil, po besedah Stanka Vurnika, »vzbuditi zanimanje za našo zgodovino in K umetnostnozgodovinskim preglednim razstavam s poudarjeno his- osebnosti prednikov in tako vršiti dejanje narodne pobude in vzgoje, na drugi torično dimenzijo bi lahko šteli tudi veliko retrospektivno razstavo del Janeza strani pa zbrati umetnostni material z namenom umetnostnozgodovinskega in Jurija Šubica, ki jo je 1937/1938 priredilo Društvo Narodna galerija. proučavanja ter z njim na motivu portreta podati pregled stilnega razvoja Razstave s poudarkom na prikazu razvoja opusa obeh slikarjev so blizu tudi slikarstva na Slovenskem«.201 Razstave z umetnostnozgodovinskimi temati- jubilejnim in posthumnim razstavam, saj so bile večkrat zasnovane kot kami so se pojavile tudi kasneje, ni pa jih nujno organiziralo Društvo Narodna kompleksne retrospektive. Te je Društvo Narodna galerija v paviljonu večkrat galerija. Tak poudarek bi lahko zasledili pri razstavi Otrok v sliki in plastiki v priredilo že v poznih dvajsetih letih. Leta 1926 je tako v razstavišču potekala organizaciji Telesnega kulturnega društva Atena leta 1938, kjer so se raz-spominska razstava Ivana Groharja ob petnajstletnici njegove smrti, leta stavljavci osredotočili na ikonografski in slogovni razvoj upodobitev otrok v 1928 razstava dve leti pred tem umrle Ivane Kobilce in leta 1929 jubilej-slovenski umetnosti od 18. stoletja naprej.202 na razstava Riharda Jakopiča, organizirana ob njegovi šestdesetletnici. Društvo Narodna galerija je z organizacijo tovrstnih razstav poudarjalo pred- vsem pomen ter kakovost predstavljenih umetnikov, poleg tega si je nekatera razstavljena dela prizadevalo odkupovati in tako nadgrajevati svojo zbirko.203 194  Več o razstavah češkoslovaške umetnosti v slovenskem prostoru: JENKO 1981, pp. 271–277. Za več informacij o mednarodni vpetosti Raznolikost razstav v času upravljanja Društva Narodna galerija Jakopičevega paviljona glej tudi poglavje Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, pp. 82–93. morda lahko povežemo z dejstvom, da je to razstavišče oddajalo proti 195  Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. plačilu. Možnost najema je med drugim vodila v porast samostojnih raz- 196  Več o zagrebški skupini Zemlja (1929–1935), ki so jo ustanovili Antun Augustinčić, Vinko Grdan, Krsto Hegedušić, Drago Ibler, Leo Junek, Frano Kršinić, Omer Mujadžić, Oton Postružnik, Kamilo Ružička in Ivan Tabaković: Umjetnost i život … 2019. stav umetnikov. Pogosteje jih začnemo opažati v drugi polovici dvajsetih 197  Več o skupini Oblik iz Beograda, aktivni v letih med 1926 in 1939, v: ROZIĆ 2005. let, še intenzivneje pa v tridesetih letih. Najpogosteje, skoraj vsako leto, 198  Glej tudi poglavji Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29, in Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, je svoja umetniška dela v njem na različnih razstavah v obravnavanem pp. 82–93. 199  K temu tipu bi lahko umestili že v Jakopičevi režiji organizirano razstavo 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem (1910). 200  Več o Razstavi portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes (1925): KOMIĆ MARN 2019. 201  S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava portretnega slikarstva Slovenije, Slovenec, LIII/202, 8. 9. 1925, p. 3. 202  Med kipi in slikami naših otrok, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/42, 17. 10. 1938, p. 4; S./tane/ MIKUŽ, Otrok v sliki in plastiki, Slovenec, LXVI/247a, 26. 10. 1938, p. 3. 203  ČOPIČ 1993, p. 100. Za več informacij o Društvu Narodna galerija glej tudi poglavje Organizacijski in finančni vidiki, pp. 30–41. 47 48 obdobju razstavljal Matija Jama.204 Zaradi tega je Rajko Ložar leta 1933 1938.213 V takšnih kombinacijah so se Slovencem lahko pridružili tudi preostali njegove razstave v časopisu Slovenec označil za »trdovratno ponavljajoče Jugoslovani ali tujci (taka je bila na primer razstava slovenskih slikarjev Mihe se«, čeprav je bil njegovi umetnostni produkciji načeloma naklonjen.205 Maleša, Zorana Mušiča in slikarja Mikulaša Galande iz Bratislave leta 1938). Pogosto je v paviljonu samostojno razstavljal tudi Božidar Jakac, kar šestkrat. V slovenskem prostoru je bilo še posebej v tridesetih letih ustano- Tudi sicer je Jakac eden od najpogostje zastopanih avtorjev na razstavah v vljenih več umetniških društev in klubov, v katere so se umetniki združevali Jakopičevem paviljonu med obema svetovnima vojnama, saj so se njegova tudi z namenom lažjega razstavljanja in prodaje svojih del. Razstave ume- dela pojavila na skupno kar 26 različnih razstavah.206 tniških društev in klubov so bile lahko »svobodne«, kar je pomenilo, Znotraj zgornje kategorije lahko omenimo še samostojne razstave da se je k razstavljanju lahko prijavil vsak član društva oziroma kluba, amaterskih umetnikov, saj so se ti v paviljonu večkrat pojavljali. Te so po-ali pa so bile žirirane. Kot primere vidnejših tovrstnih razstav, organiziranih gosto razburjale strokovno javnost, ki jim je očitala pomanjkanje kakovosti med letoma 1919 in 1945, lahko omenimo razstave Kluba mladih (1924), (na primer razstave Srečka Magoliča).207 Kritika amaterizma se je pogosto mariborskega umetniškega kluba Brazda (1934, 1940), Slovenskega lika mešala tudi s kritiko akademskih umetnikov, ki naj bi bili preveč prodajno (1935, 1936 (dvakrat), 1939) ter Lade – Kluba slovenskih likovnih umetnikov usmerjeni. V drugi polovici tridesetih let so se pisci v dnevnem časopisju (1939, 1940, 1941). Razstave je v paviljonu pogosto prirejalo tudi Društvo spraševali, ali naj prevlada izbor razstav s strani stroke ali naj paviljon še likovnih umetnikov Dravske banovine (1935), ki se je leta 1936 preimenovalo naprej odpira vrata vsakomur, ki lahko plača najem.208 Anonimni pisec, v Društvo slovenskih likovnih umetnikov (DSLU; 1936, 1937, 1940 (dvakrat)). podpisan s kratico -ga., je v časopisu Slovenski dom objavil negativno kritiko Umetniška društva in klubi so organizirali tako samostojne razstave posamez-razstave Slavka Tomerlina,209 v kateri je ostro kritiziral prav pogoje najema nega člana, nekaj izbranih članov (na primer Neodvisnih), pa tudi velike paviljona: »Neumetnost naj se razstavlja v trgovskih salonih, na trgu ali skupinske razstave članov, ki so pogosto potekale v spomladanskem ali kjerkoli hoče. Pomislimo, kaj si misli tujec o nas, če vidi v Umetniškem pavi- božičnem terminu.214 ljonu take razstave! Tudi v Opero in Dramo ne pustimo vsakega za silo pevca Kot verjetno najaktivnejše društvene razstavljavce v Jakopičevem ali diletanta – igralca –, če nima resničnega stika z umetnostjo, so mu vrata paviljonu lahko izpostavimo Klub neodvisnih umetnikov, ki je razstavljal v take prostore zaprta, pa če bi tudi najemnino plačal. [. .] Ko pa naskakujejo v letih 1937, 1938, 1939 in 1940 (dvakrat). Čeprav so klub ustanovili leta razstavni prostor v Jakopičevem paviljonu diletantje in šarlatani vseh vetrov, 1938, so se umetniki, ki so se združili vanj, kot skupina javnosti prvič se nikdo ne zgane. [. .] Postaviti se na stališče, češ: kdor plača, naj razstavi, predstavili na I. razstavi Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov Ljubljana, naj ne drži – ti malenkostni beliči, ki kanejo od najemnine takih razstav, ki je v Jakopičevem paviljonu potekala leta 1937, in se zatem v slovenskem naj vendar ne odtehtajo ugleda slovenske likovne umetnosti in tudi umetnikov prostoru, tudi s pomočjo razstavljanja, hitro uveljavili.215 Mlada generacija samih!«210 Pogosto negodovanje nad nekritično politiko oddajanja paviljona umetnikov je kmalu spoznala, da mora za uspešno razstavljanje in prodajo raznim amaterjem in samoukom je povzročilo, da je Društvo slovenskih svojih del uporabljati sodobnejše oziroma intenzivnejše načine promocije likovnih umetnikov leta 1940 na svojem občnem zboru pridobilo dovoljenje s svojega dela. Zgostili so se prenosi otvoritvenih govorov po radiu, vodstva, strani Društva Narodna galerija, da umetniški svet DSLU odloča o oddajanju predavanja in koncerti. Ob razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1937 so paviljona.211 si Neodvisni izposlovali izložbeno okno Bonačeve papirnice na današnji Sodelujoči na razstavah manjših skupin umetnikov so se v dvojice Slovenski cesti, da bi v njem razstavljali po nekaj svojih slikarskih in kiparskih oziroma manjše skupine (običajno treh razstavljavcev) verjetno povezovali del in s tem naključne mimoidoče vabili na razstavo v paviljon.216 Zavedali na podlagi osebnih poznanstev in iz pragmatičnih razlogov, kot je možnost so se tudi pomena pojavljanja v medijih in predstavljanja svojega dela širši razdelitve plačila stroškov najema paviljona. Na tovrstnih razstavah, ki pravi- javnosti, zato so začeli sami pisati in objavljati intervjuje, osebne zapise ter loma niso bile vsebinsko enotne, sta se pogosto povezala dva slikarja, ki sta članke z bogatimi slikovnimi prilogami. zapolnila stene razstavišča, ter kipar, ki je napolnil osrednji prostor razstavnih Doslej smo zasledovali dve relativno enostavni tipologiji razstav. dvoran.212 Kot primer takšnega razstavljanja, ki je postalo še popularnejše v Prva je bila vezana na likovne medije, kar smo predstavili tudi statistično tridesetih letih, lahko navedemo razstave trojice, slikarja Gojmir Anton Kos in in z grafičnim prikazom (str. 50 in 51), pri drugi pa smo kot osnovne pred-Miha Maleš ter kipar France Gorše, ki so skupaj leta 1936 najprej razstavili postavke za tipologijo razstav vzeli število razstavljenih del in razstavljavcev, v Mariboru, isto leto tudi v Jakopičevem paviljonu in tam nato ponovno leta njihovo narodnost, starost in šolanje, pa tudi združevanja tako v formalne oblike (društva, klubi) ali samo z namenom enkratnega skupnega razstav- ljanja na posamezni razstavi. Zaradi raznolikosti gradiva bomo določenim že predstavljenim tipologijam dodali še nekaj pojasnil, oziroma bomo pred- stavili še nekaj dodatnih možnosti tipološkega razvrščanja. 204  Matija Jama je v obravnavanem obdobju v paviljonu na različnih vrstah razstav razstavljal v letih: 1923, 1924, 1925, 1926, 1927, 1931, 1932, 1933, 1934, 1935, 1936, 1938 (dvakrat), 1940 (dvakrat) in 1942. 205  Rajko LOŽAR, Razstava slik Matije Jame, Slovenec, LXI/67, 21. 3. 1933, p. 4. 206  Božidar Jakac je v obravnavanem obdobju v paviljonu na različnih vrstah razstav razstavljal v letih: 1919, 1920 (dvakrat), 1921, 1922, 1923, 1925, 1926, 1927, 1928, 1931, 1933 (dvakrat), 1934 (dvakrat), 1935 (dvakrat), 1926, 1937 (dvakrat), 1938 (trikrat), 1940, 1941 in 1945. 207  Srečko Magolič je v obravnavanem obdobju v paviljonu na različnih vrstah razstav razstavljal v letih: 1926, 1930, 1935, 1937 in 1940. 208  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7/8, 1940, pp. 371–375. Glej tudi poglavje Medijsko poročanje in likovna kritika, 213  Kot trojico jih je v okviru skupinske razstave Moderna slovenska umetnost leta 1941 obravnaval tudi kritik Stane Mikuž (Stane MIKUŽ, Moderna pp. 64–80. slovenska umetnost, Slovenec, LXIX/132a, 7. 6. 1941, p. 5). 209  Slikar Slavko Tomerlin se je sprva šolal na zagrebški Visoki šoli za umetnost in umetno obrt in nato na praški akademiji. Imel je specifično 214  Za več informacij o formiranju in delovanju posameznih umetniških društev glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, produkcijo v mejah realizma s tendenco k olepševanju (ŠEPAROVIĆ 2021, p. 283). pp. 16–29. 210  -ga., Jakopičev paviljon ob prvi letošnji razstavi, Slovenski dom, I/14, 18. 1. 1936, p. 3. 215  V Klub neodvisnih slovenskih umetnikov so se povezali: Zoran Didek, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Dore Klemenčič, Stane Kregar, France Mihelič, 211  Občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov, Slovenski dom, V/113, 20. 5. 1940, p. 4. Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Evgen Sajovic, Maksim Sedej in Frančišek Smerdu. 212  Prve podobne razstave lahko zasledimo že v času, ko je s paviljonom še upravljal Jakopič, na primer leta 1923 na razstavi kiparja Lojzeta Več o Klubu neodvisnih slovenskih umetnikov: VREČKO 2018, p. 174. Dolinarja in slikarja Avgusta Bucika ali slikarja Matije Jame in kiparja Ivana Zajca. 216  Zapis ob članku Na velesejmu pospravljajo in zaklepajo, Jutro, XVIII/214, 14. 9. 1937, p. 3. 49 50 na kateri sta sodelovala 202 fotografa s celotnega sveta.219 Na Slovenskem je bila v letih fotografska dejavnost organizirana na podoben način kot na Hrvaškem ter v Avstriji.220 Tako kot v Avstriji, a v manjšem obsegu, je tudi takratno fotografijo na Slovenskem zaznamovalo kratko obdobje eksperi- mentalnih poskusov nove stvarnosti, nato pa so se fotografi v luči političnih razmer v sredini tridesetih let začeli osredotočati na konservativnejše motive krajine in podeželja.221 Tudi na II. mednarodni razstavi umetniške fotografije so prevladovali lirični prizori narave ter portreti v pretežno piktorialističnem slogu, ki so bili v kritiški javnosti pozitivno sprejeti. V obravnavanem obdobju je bilo v Jakopičevem paviljonu organi- ziranih tudi nekaj razstav, ki so jim poročevalci ali avtorji sami pripisovali poudarjeno pedagoško vlogo. Avtorji so z njimi širšemu občinstvu želeli predstaviti nove trende v umetnosti, arhitekturi, notranjem oblikovanju ipd., ga zanje navdušiti in ostriti njegov čut za vizualno umetnost. Sklepamo pa lahko, da so hkrati s tem želeli občinstvo in potencialne kupce senzibilizirati za svojo produkcijo. Med tovrstnimi razstavami lahko izpostavimo Razstavo arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane ter mladostnih del prof. Franceta Kralja leta 1935, s katero je umetnik med drugim želel izobraziti obiskovalce o arhitekturni plastiki in jim predstaviti čim večjo integriranost arhitekturne plastike s stavbo.222 Željo po nazornosti in pedagoškosti je morda še bolj očitno želel izpostaviti Avgust Černigoj s svojo razstavo leta 1925. V Slovencu so dan pred otvoritvijo razstave denimo zapisali: »Slike bodo urejene tako, da bodo obiskovalci lahko natančno spoznali bistvene razlike med temi strujami [impresionistično, ekspresionistično in kubistično]. Namen razstave ne bo, da se slikar g. Černigoj sam proslavi, marveč, da se obiskovalci zamislijo v sodobne umetnostne probleme ter da bo stik med umetnikom in občinstvom organičen.«223 V Jakopičevem paviljonu so bile organizirane tudi razstave načrtov in osnutkov, s katerimi so umetniki sodelovali na najrazličnejših javnih natečajih. Med prvimi tovrstnimi razstavami lahko omenimo Razstavo kipar-19 skih osnutkov za palačo Trboveljske premogokopne družbe leta 1921. Žirija izbira dela za II. mednarodno razstavo umetniške fotografije v Jakopičevem paviljonu, 1936. Nekoliko pogostejše so razstave osnutkov in načrtov postale v drugi polovici tridesetih let. V tem času lahko na arhitekturno-kiparskem področju omeni- V paviljonu so se vse od sredine dvajsetih let dogajale arhitekturne mo Razstavo načrtov za spomenik kralju Aleksandru I. (1936) in v domeni razstave. Leta 1925 je bila prirejena razstava kombinacije del arhitekta arhitekture Razstavo načrtov za mestno otroško zavetišče v Trnovem in za Dragotina Faturja in kiparja Tineta Kosa,217 medtem ko je naslednje leto že kostnico padlih vojakov pri Sv. Križu (1938) ter Razstavo ljubljanskih regu-potekala izključno arhitekturna II. arhitektonska razstava z deli profesorjev, lacijskih načrtov (1941). Tovrstne razstave so imele nalogo širši javnosti asistentov in dijakov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Z dosežki iz tujine je predstaviti raznolikost del na specifičnih natečajih in sočasno opozoriti na slovenski prostor seznanila Razstava češkoslovaškega stavbarstva leta pomen natečajev za sprejemanje izvirnih likovnih oziroma arhitekturnih 1928, z vidika premisleka o sodobnem oblikovanju interiejev in bivalnih rešitev. V kontekstu tega tipa je ob koncu tridesetih let treba omeniti še prostorov po meri človeka pa je bila zanimiva Razstava kluba slovenskih razstave, vezane na javni slikarski natečaj, ki ga je leta 1938 naročila arhitektov leta 1933.218 V poznih tridesetih letih so sledile še razstave, banovinska uprava pod vodstvom bana Marka Natlačena. Ta je z njim želel vezane večinoma na različne v tem času razpisane arhitekturne natečaje, spodbuditi razvoj tukajšnjega historičnega slikarstva s tematikami iz sloven- kar se pokriva s tipom razstav načrtov in osnutkov, o katerih bo več govora ske zgodovine in hkrati podpreti domače umetnike z uradnim banovinskim v nadaljevanju. naročilom. Leta 1939 so v Jakopičevem paviljonu priredili dve razstavi, V paviljonu so v tridesetih letih potekale večje razstave fotografije, na katerih so predstavili prispele osnutke različnih avtorjev, nato je leta 1940 na kar je vplivala predvsem ustanovitev Fotokluba Ljubljana leta 1931, ki je društveni razstavi v razstavišču priredil v letih 1932 in 1937. Posebej odmevna je bila II. mednarodna razstava umetniške fotografije, organizirana leta 1936, 219  I. mednarodna razstava umetniške fotografije je leta 1934 potekala v Hedžet-Koritnikovi palači, ki se je nahajala na današnji Nazorjevi ulici ( Katalog I. mednarodne ... 1934). Glej tudi poglavje Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, pp. 82–93. 220  HOLZER 2013, p. 69. 221  Ibid., pp. 99–102. Drugačen tip fotografije je bilo leta 1930 mogoče videti v Zagrebu na znameniti nemški razstavi Film und Foto (več o tem v: 217  Arhitekti so se lahko pojavljali tudi na skupinskih razstavah, kot je denimo leta 1925 VI. razstava Narodne galerije, na kateri je bil poleg MAGAŠ BILANDŽIĆ 2019, pp. 321–323). srbskega slikarja Petra Dobrovića, slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja in slikarja Gojmirja Antona Kosa še mladi srbski arhitekt Nikola 222  Odgovor Franceta Kralja, Glas naroda, I/207, 20. 11. 1935, p. 3; Razstava arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane ter mladostnih del Dobrović ( VI. razstava Narodne galerije v Ljubljani (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1925), Ljubljana 1925). prof. Franceta Kralja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 19. 10.–4. 11. 1935), Ljubljana 1935, s. p. 218  Razstav, posvečenih oblikovanju notranjih interierjev, je bilo v tem času še več na nam bližnjem Hrvaškem. O tem glej: BJAŽIĆ KLARIN 2020. 223  Razstava A. Černigoj, Slovenec, LIII/147, 4. 7. 1925, p. 6. 51 52 sledila še razstava dokončanih slik in pripravljalnih skic zmagovalca natečaja Gojmirja Antona Kosa.224 UMETNICE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU V preučevanem obdobju je bilo mogoče v programu Jakopičevega paviljona zaslediti tri razstave, ki bi jih pogojno lahko opredelili kot dokuMED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA mentarne ali propagandne. Razstava Centralnega presbiroja leta 1931 je imela denimo namen s pomočjo diagramov, statističnih tabel, zemlje- vidov, grafik in fotografij prikazati napredek Jugoslavije. K temu tipu lahko umestimo tudi razstavo Spomini na našega kralja Aleksandra (1935), na kateri je bila razstavljena množica umetnin in drugih predmetov, vezanih na življenje preminulega jugoslovanskega vladarja. Povabili so tudi obiskovalce, da so na razstavo prinašali svoje lastne z njim povezane predmete, ki so jih organizatorji sproti uvrščali v postavitev. Namen razstave Slovenija po osvoboditvi, organizirane leta 1945 po zaključku druge svetovne vojne, pa je bil prek fotografije prikazati kmečko, industrijsko in drugo dogajanje v povojnem gospodarstvu, s poudarkom na Primorski. Čas druge svetovne vojne, ki se je na območju Kraljevine Jugoslavije začela aprila 1941 in končala maja 1945, v Jakopičevem paviljonu sprva ni pomenil prekinitve razstavljanja, na podlagi česar lahko sklepamo, da se je dalje odvijal že predvideni program. Nadaljevali so se tudi številni tipi razstav, ki so se v paviljonu pojavljali v predvojnih letih. Tako lahko zasledimo večje skupinske razstave, kot je razstava Moderna slovenska umetnost, odprta junija 1941, ko je Ljubljana že bila pod italijansko okupacijo. Med vojno so potekale tudi razstave dvojic in trojic, kot sta na primer razstavi slikarja Maksima Gasparija ter kiparjev Staneta Dremlja in Frančiška Smerduja leta 1941 ali slikarja Mihe Maleša in kiparja Franceta Goršeta leta 1942. Prav tako se je zvrstilo nekaj retrospektiv umetnikov, na primer jubilejni raz- stavi Matije Jame (1942) in Saše Šantla (1943) ter posthumna razstava Ivana Vavpotiča (1943). S kapitulacijo Italije in nemško okupacijo septembra 1943 se je obseg razstavljanja v paviljonu zmanjšal. V tem času je razstavljal le Matej Sternen, paviljon je dlje časa nudil tudi zatočišče mlajšim slovenskim kiparjem, ki so izgubili ateljeje drugje.225 Po koncu druge svetovne vojne pa so se v Jakopičevem paviljonu vrstile predvsem skupinske razstave, praviloma vezane na dogajanje med vojno, denimo razstave del partizanskih umetnikov, umetnikov, padlih v vojni ter preživelih v taboriščih. Sezono razstavljanja v Jakopičevem paviljonu je po osvoboditvi spomladi 1945 otvorila Razstava slovenskih umetnikov partizanov. Razstava je nato gostovala še v Zagrebu, v Jakopičev paviljon pa so od tam prenesli Razstavo umetnikov partizanov Hrvatske (1945). Po poročanju v sočasnem dnevnem časopisju je bil namen izmenjave pred- vsem prikazati enotnost hrvaških in slovenskih borcev proti fašizmu.226 224  Karel DOBIDA, Razstava osnutkov za zgodovinske slike, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 170–173. Več o t. i. Vladni umetnostni zbirki: Umetnost za nove … 2014; Umetnost za nove … 2015; Vrnitev ambasadorjev … 2015; Umetnost za nove … 2019. Glej tudi poglavje Medijsko poročanje in likovna kritika, pp. 64–80. 225  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 5. odborova seja 26. 10. 1944 in 18. občni zbor 7. 12. 1944. 226  Razstava hrvaških umetnikov partizanov, Ljudska pravica, VI/107, 26. 8. 1945, p. 6. Hana Čeferin 53 54 V pregledu razstav Jakopičevega paviljona med letoma 1919 in 1945 je opazen velik razkorak v neprimerljivo večji zastopanosti umetnikov kot umetnic. UMETNICE S SAMOSTOJNIMI RAZSTAVAMI 2 Od 176 razstav, prirejenih v tem času, jih je le 45, kar je le malo več kot četrtina, vključevalo ženske, tudi na velikih skupinskih razstavah pogosto le po eno ali dve. K tej neuravnoteženi zastopanosti so pripomogli številni razlogi, povezani s širšo družbeno neenakostjo in ženskam omejeno aktivno parti- cipacijo v javnem življenju. Med njimi lahko omenimo še vedno otežen RAZSTAVE ŽENSKIH DRUŠTEV 6 dostop do formalnega umetniškega šolanja na akademijah in razstavljanja ter slabšo izpostavljenost v medijskem poročanju o razstavah in na trgu.227 Na splošno so v medvojnem obdobju pravice Slovenk vsaj v nekaterih pogle- dih nazadovale. Izgubile so posebne pravice, prav tako pa se splošna volilna pravica, ki so jo Avstrijke pridobile leta 1918, za Jugoslovanke ni uresničila vse do konca druge svetovne vojne.228 UMETNICE NA SKUPINSKIH RAZSTAVAH 37 Možnosti umetniškega izobraževanja za ženske so se že od druge polovice 19. stoletja dalje postopoma širile. Že pred prvo svetovno vojno so se lahko vpisale na vse višje obrtne šole v monarhiji, medtem ko vpis na uradne likovne akademije ni bil mogoč. Zato so se začele odpirati t. i. »ženske« akademije, ki kljub dobro zastavljenemu učnemu načrtu in izvrst- nim profesorjem vseeno niso dosegale ravni državnih akademij. Med ume- tnicami z našega območja sta bili priljubljeni münchenska Ženska likovna akademija, znana pod imenom »Damenakademie«, in dunajska ženska umetniška šola Kunstschule für Frauen und Mädchen.229 V Ljubljani so na področju likovnega izobraževanja za ženske pomem- bno vlogo igrali zasebni učitelji, na primer Heinrich Wettach, Celestin Mis, OSTALE RAZSTAVE 131 Rihard Jakopič, Matej Sternen in Peter Žmitek. V podobni obliki se je šolanje žensk pri zasebnikih nadaljevalo tudi po vojni in tako so se v svojih zače- tkih šolale tudi pomembne slikarke povojne generacije Mira Pregelj, Anica Zupanec Sodnik in Elda Piščanec.230 Dodatno likovno izobraževanje deklet je bilo možno tudi na zasebni šoli Probuda, ki jo je osnovalo Društvo jugo- slovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev »Probuda«. Obiskovali sta jo med drugimi Anica Zupanec Sodnik in Dana Pajnič, na njej pa je od leta 1929/1930 poučevala Henrika Šantel.231 Ženske so osnovno umetniško izobrazbo v Ljubljani lahko prejele tudi v okviru poklicnega šolanja na leta 1888 odprti državni obrtni šoli, znotraj katere je delovala t. i. Strokovna šola za vezenje in šivanje čipk. V šolskem letu 1899/1900 se je v njenem okviru odprla še risarska šola za dekleta in žene, na kateri so se med drugim učile prostoročnega risanja.232 Na tej šoli, po vojni preimenovani v Tehnično srednjo šolo, je od leta 1925 deloval Oddelek za keramiko, ki sta ga vodila František Beran in France Kralj in ki je pomenil veliko prelomnico pri uveljavljanju žensk na umetnostnem polju. Med prepoznavnejšimi učenkami oddelka so bile denimo Dana Pajnič, Milena Dolgan in Mara Kralj Jeraj.233 227  Umetniške akademije so med obema vojnama večinoma omogočale vpis tudi ženskam, a razmerje med študenti in študentkami je bilo praviloma neuravnoteženo v korist moških. Pogosto je bil študij mogoč le za ženske iz višjih, premožnejših družbenih razredov, številni profesorji so jim bili nenaklonjeni, na splošno je prevladovalo prepričanje, da za ženske umetniški poklic ni primeren (TKALČIĆ, KOŠČEVIĆ 2007, pp. 35, 36, 124, 138; ALUJEVIĆ 2017, p. 130). 228  Ljubljanske davkoplačevalke in učiteljice so imele pred prvo vojno na primer osebno volilno pravico, torej so svoj glas na volišču lahko oddale samostojno. Več o tem v: SELIŠNIK 2012, pp. 28–31 in DANZER a 2019, p. 12. 229  Študij je veljal za finančno zahtevnega in je bil praviloma mogoč le za ženske iz višjih družbenih razredov. Po prvi svetovni vojni je potreba po SKUPNO ŠTEVILO RAZSTAV 176 takšni delitvi na ločene ustanove izginila (NIKOLČIĆ 2019, p. 194). 230  NIKOLČIĆ 2019, p. 195. 231  GOLOB 1986, pp. 167, 169. Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. 20 232  GOLOB 1984, pp. 101–104; KOS 2009, pp. 132–133. Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. Prikaz deleža umetnic na razstavah med letoma 1919 in 1945. 233  ZGONIK 2012, pp. 44–45. 55 56 Za nadaljnje šolanje je bil, tako kot za moške, tudi zanje pomemben dejavni v Vesni in kasneje v mariborskem Klubu Grohar, pozneje pa še v center Zagreb, kjer sta študirali npr. Mira Pregelj in Bara Remec.234 Od leta Ladi in Združenju grafičnih umetnikov Jugoslavije.240 V Ladi sta sodelova- 1937 jim je bila na voljo tudi akademija v Beogradu, kjer sta med vojno li tudi Bara Remec in Mara Kralj. Ob koncu tridesetih let so umetnice med drugim študirali Milena Dolgan in Majda Kurnik. Na izpopolnjevanje ali sodelovale na razstavah Društva likovnih umetnikov Dravske banovine študij so še vedno odhajale v nekatere bližje umetnostne centre – npr. Anica (poznejšega Društva slovenskih likovnih umetnikov), niso pa sodelovale v Zupanec Sodnik v München, Prago in Firence, Karla Bulovec Mrak v Prago, Klubu Brazda ali Klubu neodvisnih. Največ umetnic na skupinski razstavi Elda Piščanec v Firence.235 Kljub dobri izobrazbi pa so, vsaj sodeč po analizi zasledimo na II. pomladanski razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov razstav v Jakopičevem paviljonu, razstavljale v veliko manjšem obsegu kot leta 1937 (Mara Kralj, Elda Piščanec, Mira Pregelj, Augusta Šantel, Henrika njihovi moški sodobniki. Šantel, Anica Zupanec Sodnik). Čeprav so na tovrstnih razstavah sodelova- Med letoma 1919 in 1945 lahko razstavljanje umetniških del žensk le, jih je kritika pogosto spregledala ter pozornost namenila večinoma v Jakopičevem paviljonu razdelimo na tri skupine: posamezne umetnice, moškim razstavljavcem. ki so razstavljale kot del večjih skupinskih razstav ali znotraj društev; Pogosto so se ženske v Jakopičevem paviljonu pojavljale kot organi-razstave ženskih društev, ki so imela praviloma poudarek na obrti; zatorke razstav obrtnih in ročnih del ali spominskih razstav, ki so večinoma ter razstave specifično ženskih umetniških skupin in projektov, kot sta Klub nastale s pomočjo ženskih društev.241 Take so bile npr. razstave Blazina likovnih umetnic in Mala ženska antanta. Edino samostojno razstavo živeče (1928), Zvesto srce in delovna ročica (1930), Razstava jaslic TKD Atena umetnice je v tem obdobju v paviljonu priredila Karla Bulovec Mrak (1940). (1933), Spomini na našega kralja Aleksandra (1935). Poročevalci so takim Posthumno pregledno razstavo pa so priredili še Ivani Kobilci leta 1928. razstavam pogosto namenili le malo pozornosti, a so bile z vidika vključe- V analizi medvojnih razstav v paviljonu izstopata tudi štajerski umetnici vanja umetnic v mehanizme razstavljanja in prodaje umetniških del vseeno Tanna Kasimir - Hoernes in Elza Oeltjen - Kasimir, ki sta razstavljali skupaj pomembne. Med aktivnejšimi ženskimi društvi, ki so organizirala tovrstne z možema Luigijem Kasimirjem in Janom Oeltjenom. V primerjavi z njima razstave, je bilo telovadno kulturno društvo Atena.242 Tako so se v na videz sta umetnici razstavili manj del, prav tako ju je manj upoštevala sočasna nepomembnih razstavah začele pojavljati (in svoja dela prodajati) tudi mlaj-kritika. Prostor Spodnje Štajerske se je po vojni sicer priključil novi jugoslo- še umetnice, velikokrat ob boku že uveljavljenih umetnikov, ki so takšne vanski državi in se je umetniško začel povezovati predvsem z Zagrebom razstave tudi sami radi izkoristili za možnost prodaje. Tak primer je npr. kot ključnim študijskim centrom, sočasno pa je ostal tesneje povezan z razstava Otrok v sliki in plastiki (1938) v organizaciji društva TKD Atena, Avstrijo in Nemčijo (umetnice so še vedno gravitirale k šolanju na Dunaju in ki je vključila dela dvainštiridesetih umetnikov in sedmih umetnic. Isto društvo v Münchnu).236 Čeprav sta Tanna Kasimir - Hoernes in Elza Oeltjen - Kasimir je leta 1934 priredilo tudi razstavo jaslic z morda nekoliko bolj poudarjenim v času svojih razstav v Jakopičevem paviljonu leta 1935 živeli na Ptuju, obrtnim značajem, na njej pa so svoja dela predstavili avtorji, kot so Tone sta večinoma razstavljali in delovali v Avstriji in Nemčiji. Obe sta študirali Kralj, Maksim Gaspari in Božo Pengov, pa tudi mlajši umetnici Mara Kralj na Dunaju in bili članici Avstrijskega društva umetnic (Vereinigung bildender in Dana Pajnič. Ženske so bile prav tako zastopane na razstavi Spomini Künstlerinnen Österreichs).237 Na Štajerskem so delovale tudi nekatere druge na našega kralja Aleksandra, ki so jo organizirala tri ženska društva: slovenske umetnice, ki so tja prišle z valom Slovencev, ki jih je italijanska Društvo Kneginja Zorka iz Beograda, Klub Primork iz Ljubljane in Kolo agresija pregnala s Primorske. Med njimi lahko omenimo tudi sestri Henriko jugoslovanskih sester iz Celja.243 Spominska razstava z vidika umetniške in Avgusto Šantel, ki sta se zato izraziteje vključevali v jugoslovanski in ne v kritike morda res ni doživela večjega odmeva, vendar so na njej razstav-avstrijski umetniški prostor. ljali uveljavljeni umetniki, kot so Božidar Jakac, Ivan Vavpotič in takrat že Na skupinskih in društvenih razstavah v Jakopičevem paviljonu so se pokojna Ivana Kobilca.244 med slovenskimi umetnicami najpogosteje pojavljale Anica Zupanec Sodnik, Kot homogena ženska likovna društva in skupine z neobrtniškim pro- Henrika Šantel, Mara Kralj, Mira Pregelj in Elda Piščanec. Kljub nekoliko gramom245 so umetnice nastopile le ob treh priložnostih ob koncu tridesetih boljši vidnosti in vključenosti v razstavljanje pogosto niso naletele na naj- let – na Razstavi Kluba likovnih umetnic (1931), na razstavi Male ženske boljši odziv kritikov. Nanje so se spravili celo na osebnem nivoju, npr. Miro antante (1938) in na Razstavi likovnih umetnic (1939).246 Klub likovnih Pregelj, Eldo Piščanec in Henriko Šantel so med drugim napadali tudi zato, umetnic (hrv. Klub likovnih umjetnica) je bil leta 1927 ustanovljen v Zagrebu ker so bile neporočene,238 Mari Kralj Jeraj pa so očitali zvezo s Tonetom in je razstave organiziral med letoma 1928 in 1940. Ustanovili sta ga Lina Kraljem, s katerim se je poročila leta 1928.239 Umetnice so se poleg tovrstnih Crnčić - Virant in Nasta Rojc, ki sta imeli povezave z zvezo umetnic Women's razstav, na katerih praviloma niso žele vidnih kritiških uspehov, vključevale tudi v nekatere umetniške skupine, odprte za članice. Mira Pregelj je bila članica Četrte generacije, Henrika in Avgusta Šantel sta bili pred vojno 240  NIKOLČIĆ 2019, p. 197. 241  Splošno o ženskih društvih v: JERAJ 2000. Eden pomembnejših namenov ženskih društev je bilo prizadevanje za boljšo izobrazbo žensk in zavzemanje za njihove pravice (JERAJ 2000, p. 53). 242  Žensko telovadno društvo je leta 1901 ustanovila Franja Tavčar, leta 1920 pa se je preimenovalo v Telesno kulturno društvo Atena (FERLE 2012, p. 41). TKD Atena ni imelo le funkcije fizične vadbe, pač pa je organiziralo različne dejavnosti, od tečajev lutkarstva in prosvete do 234  Prve generacije učenk so bile dejavne tudi v medvojnem obdobju, npr. Lina Crnčić Virant in Zdenka Pexidr - Srića. Med vojnama jo je obiskovalo poučevanja ortopedije (PAVLIN, MIKŠA 2012, p. 109). Poleg tega je lahko zaposlilo lasten kader (14 uslužbenk), predstavnice društev pa so tudi nekaj slovenskih študentk, med njimi Marija Cividini, Dragica Dekleva, Mira Pregelj, Bara Remec, Marija Kupfer, Alenka Gerlovič, Sonja bile vključene v občinske organe, ki so odločali o vprašanjih sociale in izobraževanja (SELIŠNIK 2012, p. 32). Vončina, Gabrijela Sever Spanring, Vida Zmrzlikal Fülop, Zora Matić in Jelia Savec. Seznam povzet po: VREČKO 2014, pp . 66–69. 243  Tudi slednjega je vodila Franja Tavčar, osrednja predstavnica slovenskega meščansko-liberalnega ženskega gibanja, pokroviteljstvo pa je 235  SAVENC 2012, pp. 88–90. prevzela tudi na razstavi Kluba likovnih umetnic leta 1931 (Minka GOVEKAR, Franja dr. Tavčarjeva, Slovenski narod, LXI/29, 4. 2. 1928, p. 3). 236  DANZER b 2020, pp. 62–79. 244  Na razstavi v spomin Viteškemu kralju. Odlično prirejena pietetna razstava je bila včeraj slavnostno otvorjena, Jutro, XVI/82, 7. 4. 1935, p. 3. 237  Ladies first!. . 2020, pp. 249–253. 245  Tovrstna ženska umetniška društva so se v Evropi pojavljala že od konca 19. stoletja dalje. Med drugim je bila članica Društva umetnic v 238  Glej: Miha MALEŠ, Umetniško življenje v Zagrebu, Slovenec, LX/230a, 7. 10. 1932, p. 2. Münchnu (Künstlerinnen-Verein München) tudi Ivana Kobilca (ŽEROVC 2013, pp. 172–174). 239  Ob razstavi Kluba likovnih umetnic je Hinko Smrekar o njej na primer sarkastično zapisal: »Napake jasno izpričujejo popolno neodvisnost od 246  Glej tudi poglavji Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29, ter Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, pomoči soprogove roke.« (Hinko SMREKAR, Slikar o razstavi naših umetnic, Jutro, XII/209, 11. 9. 1931, p. 3.) pp. 82–93. 57 58 International Art Club iz Velike Britanije. Na podlagi tega so hrvaške umet- nice oblikovale program kluba, ki je temeljil na promociji njegovih članic skozi razstave, predavanja in mednarodno sodelovanje z drugimi podobnimi klubi. Med drugim so podobne podružnične organizacije želele ustanoviti še v Beogradu, Dubrovniku, Ljubljani in Sarajevu.247 Poleg ljubljanske leta 1931 je klub po jugoslovanskih mestih skupno priredil enajst razstav.248 Klubu so se leta 1930 pridružile Slovenke Elda Piščanec, Henrika Šantel, Avgusta Šantel ml., Anica Zupanec Sodnik in Mara Kralj Jeraj, pozneje pa še Mira Pregelj, Dana Pajnič, Karla Bulovec Mrak, Doroteja Hauser, Renée Dufour Gorjup in Bara Remec.249 Leta 1931 so organizirale prvo ljubljansko razstavo Kluba v Jakopičevem paviljonu, ki je veliko odmevnost med drugim dosegla tudi zaradi obiska jugoslovanske kraljice Marije.250 Sicer pa je bila kritika razstave pretežno negativna, predvsem so umetnicam očitali likovno šibkost. Vrlina umetnic naj bi bila predvsem konvencionalnost (po besedah Hinka Smrekarja »rutina«). Ob ogledu razstave je Smrekar zapisal: »Nič revo-lucijonarstva, pristnega ali poziranega, hvala Bogu! Saj nam je dovolj že revolucionarnih koket v hlačah.«251 Že nekaj let pred vojno je Klub likovnih umetnic zašel v bolj poudarjeno hrvaško nacionalistično retoriko, zaradi če- sar so številne članice, vključno s Slovenkami, sodelovanje z njim prekinile. Razpuščen je bil leta 1942.252 Poleg te so umetnice odmevnejšo razstavo priredile tudi leta 1938 v okviru združenja Male ženske antante.253 Ustanovile so jo ozaveščene žen- ske iz Grčije, Romunije, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije, ki so v Rimu leta 1923 organizirale kongres z glavnimi vprašanji »osvoboditve in zaščite žene v pravnem smislu, dela na gospodarskem, socialnem, kulturnem in nacionalnem polju ter predvsem dela za mir«.254 Namen in cilj zveze je bil zagotoviti politično, socialno in ekonomsko enakost žensk, kar je segalo tudi na področje kulture in likovnega razstavljanja. Od leta 1934 dalje je Mala ženska antanta povezovala le še Romunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo, njena prva kulturna prireditev pa je bila že omenjena razstava umetnic, ki je bila najprej predstavljena v Beogradu in Zagrebu, preden je leta 1938 poto- vala še v ljubljanski Jakopičev paviljon.255 Razstavljalo je več kot sto umetnic iz Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. Njen namen je bil »prikazati visok nivo feministične kulture tudi na umetnostnem podiju, ki bi posredno služil tudi za pomagalo pri ženskem pokretu za dosego večjih političnih pravic«.256 Razstava je naletela na boljši odziv in naj bi bila po poročanju časopisja prodajno uspešnejša v tujini, pa tudi v Zagrebu in Beogradu.257 Poleg tega pa je v kritiškem poročanju o njej viden razvoj v dojemanju umetnic na Slovenskem. Predvsem mladi kritik Stane Mikuž je razstavi posvetil zelo vzpodbudne besede: »Stari predsodki, izhajajoči iz tradicije in zastarelih družabnih vezi, se ne upoštevajo več . . [. .] Socialne prilike, ki so nastale po svetovni vojni, so same po sebi določile ženi v družbenem in kulturnem oziru 247  ALUJEVIĆ, NEKIĆ 2019, pp. 168–170. 248  Razstave so potekale v Zagrebu v letih 1928, 1930, 1932, 1933, 1935 in 1936, leta 1932 v Osijeku in na Sušaku, 1937 v Dubrovniku in 1940 v Osijeku (ROGINA, INTIHAR FERJAN 2019, p. 425). 249  NIKOLČIĆ 2019, p. 198. 250  Kraljica je bila pokroviteljica Kluba likovnih umetnic v Zagrebu. Po razstavi jo je popeljala Anica Zupanec Sodnik, obisk pa so omenjala številna sočasna časopisna poročila. 251  Hinko SMREKAR, Slikar o razstavi naših umetnic, Jutro, XII/209, 11. 9. 1931, p. 3. 252  NIKOLČIĆ 2019, p. 199. 253  Glej tudi poglavje Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, pp. 82–93. 254  S. E., Mala ženska antanta, Ženski svet, XVI/4, 1938, p. 75. Slovenske ženske je zastopalo Splošno žensko društvo, ki so ga leta 1901 ustanovile ljubljanske ženske (OGRAJŠEK GORENJAK, KARDUM 2019, p. 120; JERAJ 2000, p. 54). 255  S. E., Mala ženska antanta, Ženski svet, XVI/4, 1938, pp. 73–74. Več o razstavi v Zagrebu v: ALUJEVIĆ, NEKIĆ 2019, pp. 176–179. 256  Stane MIKUŽ, Razstava umetnic držav Male zveze, Slovenec, LXVI/60a, 13. 3. 1938, p. 9. 21 257  A. V. /Vera Albrecht/, Namen in uspeh razstave umetnic Male Ženske antante, Jutro, XIX/58, 10. 3. 1938, p. 7. Ženski svet, IX/9, 1931, p. 265. 59 60 mnogo važnejšo vlogo, kot jo je imela kdajkoli poprej. Žena, ki je morala skrbeti za družino in morda še za moža, sme logično zahtevati tudi drugačen socialni položaj, kot ga je imela doslej.«258 A Mala ženska antanta, od leta 1934 skrčena na le tri države, ni bila več enako politično angažirana in učinkovita kot v dvajsetih letih. Ker ni organizirala večjih konferenc in ni bila enako prisotna v medijih, ostaja velika potujoča razstava leta 1938 njena kulturno najodmevnejša zapuščina.259 Leta 1939 so umetnice, neodvisno od Kluba likovnih umetnic, priredile še eno razstavo, ki je vključevala podobno zasedbo sodelujočih Slovenk kot leta 1931, pridružile pa so se jim še povabljene avtorice iz Zagreba, Beograda in Sušaka. Predsednica razstavnega odbora je bila Dana Pajnič, izbor umetnic pa je naredila Bara Remec. Takšne razstave so imele namen prirejati vsako drugo leto, kar morda nakazuje na sorodno idejo v delovanju zagrebškega Kluba likovnih umetnic. Razstava je prejela pozitivne kritike Franceta Mesesnela, Ede Stadler in Staneta Mikuža, ki so menili, da so dela na visokem nivoju.260 Manj naklonjena sta ji bila Čoro Škodlar in Dušana Šantel - Kanoni – slednja je v reviji Ženski svet omenila predvsem prenizko število razstavljavk in slabšo kakovost del, kot jo je pokazala npr. razstava Male ženske antante.261 Likovne umetnice kljub ambicioznim ciljem razstave, morda tudi zaradi vojne, niso ponovile. Leta 1940 je Karla Bulovec Mrak, prva slovenska akademska slikarka, postala edina umetnica v obravnavanem obdobju, ki se je za časa življenja samostojno predstavila v paviljonu. Razstavila je dela iz obdobja desetih let svojega ustvarjanja, med katerimi je bilo pet plastik in enainštirideset risb.262 Ker je bila likovna kritika umetnicam v tem obdobju nasploh pogosto nenaklo- njena in sta Čoro Škodlar in Karla Bulovec imela zelo različna pogleda na umetnost, ni presenetljivo, da ji je prav on ob razstavi v Jutru napisal dokaj negativno kritiko. V njej ji je očital »slabo obvladanje perspektive, nemogoč[o] modelacij[o] zasenčenih delov, predvsem pa nesposobnost katerokoli lepo linijo izvesti do kraja«.263 A kljub temu je bila razstava v sočasnem poročanju dobro sprejeta. Po razstavi Karle Bulovec Mrak v Jakopičevem paviljonu umetnic med razstavljavci skoraj ne najdemo, izjemi sta le Alenka Gerlovič, ki je razstav- ljala na Razstavi umetnikov partizanov (1945), in Milena Dolgan, katere dela so bila uvrščena na Razstavo v vojni padlih umetnikov (1945). Po vojni so umetnice začele še aktivneje vstopati v do tedaj omejena ali celo nedostopna polja. Leta 1945 je bila končno ustanovljena ljubljanska Akademija za upo- dabljajoče umetnosti (danes Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), ki je bila že od začetka odprta tudi za ženske.264 Predvsem pa je v družbe- nem smislu velik korak naprej pomenila istega leta pridobljena splošna volilna pravica, ki je ženskam omogočila vstop v slovensko politiko in sooblikovanje njene prihodnosti. Delež umetnic, ki so med vojnama sodelovale na razstavah v Jakopičevem paviljonu, se v primerjavi s položajem žensk v sosednjih deželah kaže kot posebej nizek. V avstrijskem Hagenbundu so ženske sicer 258  Stane MIKUŽ, Razstava umetnic držav Male zveze, Slovenec, LXVI/60a, 13. 3. 1938, p. 9. 259  OGRAJŠEK GORENJAK, KARDUM 2019, p. 125. Ženska Mala antanta je bila v tesni zvezi tudi s politično Malo antanto, ki se je leta 1920 oblikovala med Kraljevino SHS, Češkoslovaško in Romunijo (OGRAJŠEK GORENJAK, KARDUM 2019, pp. 118–119). 260  Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Dom in svet, LI/10, 1939, pp. 612–614; Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Slovenec, LXVII/259 , 11. 11. 1939, p. 8; France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VII/3, 1940, pp. 129–130; Eda STADLER, Razstava umetnic v Jakopičevem paviljonu, Umetnost, IV/5, 1940, pp. 141–143. 261  Dušana ŠANTEL - KANONI, Umetnost. Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, XVIII/1, 1940, pp. 20–21; Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava likovnih umetnic, Jutro, XX/270a, 19. 11. 1939, p. 14. 262  Več o razstavljanju Karle Bulovec Mrak v: GLOBOČNIK 2022, pp. 382–392 in Karla Bulovec … 2003 . 22 263  Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava Karle Bulovčeve, Jutro, XXI/10, 14. 1. 1940, p. 7. Ženski svet, XVI/4, 1938, p p. 73–75. 264  SAVENC 2012, p. 91. 61 62 od zgodnjega 20. stoletja naprej lahko razstavljale na društvenih razstavah,265 niso pa mogle postati polnopravne članice in so šele leta 1924 dosegle pravico MEDIJSKO POROČANJE IN LIKOVNA do »izrednega« članstva.266 Razhajanje med zastopanostjo moških in žensk v Hagenbundu je na primer vidno v prirejanju spominskih in monografskih KRITIKA O RAZSTAVAH V JAKOPIČEVEM razstav – moškim so jih namenili petinpetdeset, ženskam pa le sedem PAVILJONU MED LETOMA 1919 IN 1945 (v primerjavi s tem so umetnicam v Jakopičevem paviljonu namenili le dve).267 Enako je veljalo za večino večjih umetniških združenj, med drugim Secesijo in Künstlerhaus. Čeprav so lahko razstavljale v njihovih prostorih, so bile prikrajšane za nekatere finančne prednosti članstva v takšnih organizaci-jah. Umetnice so se kot enakovredne članice lahko pridružile dunajskemu Kunstschau ali Zvezi avstrijskih umetnikov (Bund Österreichischer Künstler), ki jo je leta 1912 ustanovil Gustav Klimt, prav tako Združenju avstrijskih vizualnih umetnikov in umetnic (Vereinigung Österreichischer bildender Künstler und Künstlerinnen) in Avstrijski zvezi umetnikov (Österreichischer Künstlerbund). Ker je vsaj delno izključevanje prevladovalo v večini večjih evropskih umetniških središč med obema svetovnima vojnama, so se žen- ske logično združevale v lastne organizacije, klube in društva.268 Podobne razmere zaznavamo na Hrvaškem, kjer so umetnice največ razstavljale z zelo dejavnim Klubom likovnih umetnic v Zagrebu. Ta je med letoma 1927 in 1942 redno prirejal razstave, predvsem v zagrebškem Umetniškem paviljonu.269 Vidno je, da je Hrvaticam klub dajal organizirano in institucionalizirano obliko delovanja z jasno zastavljenimi cilji, razstavno strategijo in možnostmi trženja ter pojavljanja v javnosti. Umetnicam v našem prostoru je takšna organizacija manjkala – Klub likovnih umetnic je bil pri nas manj dejaven –, s čimer je bilo njihovo uveljavljanje, vključeva- nje v razstavne strukture ter že delujoče klube ipd. še toliko zahtevnejše. Prav tako praviloma niso sodelovale pri sicer že tako redkih javnih slikarskih in kiparskih naročilih, predvsem pa je soočanje s stalnim kritiškim podce- njevanjem zahtevalo veliko mero vztrajnosti in neomajnosti. Kakšna je bila realnost umetniškega poklica za ženske, pokaže intervju Vere Albrecht z Eldo Piščanec iz leta 1931, v katerem je Albrecht zgovorno sklenila: »In še eno vprašanje za slovo: kako živi slovenska slikarica od svoje umet- nosti? – Nisem čakala odgovora. Njen in moj posmeh sta se razumela.«270 265  FELLNER 2019, pp. 16–18. 266  MATZNER 2022, pp. 37–39. Čeprav je bilo v tem času aktivnih veliko umetnic, ki so se uspešno uveljavile v umetniškem svetu, si pridobile kupce in javna naročila, se zdi izstopajoča znamenita dunajska razstava Kunstschau iz leta 1908, kjer so ženske izjemoma predstavljale kar eno tretjino vseh razstavljavcev (FELLNER 2019, pp. 23–25; PLAKOLM - FORSTHUBER 2019, pp. 51–56). 267  JESSE 2014, p. 364. 268  Ibid., p. 360. 269  Hrvaške umetnice so sicer v Zagrebu razstavljale tudi v okviru Proljetnog salona in v Salonu Ullrich (ALUJEVIĆ 2021). Jelka Struppi, Leopoldina Auer - Schmidt, Zora Preradović, Slava Raškaj, Anka Löwenthal Maroičić in Nasta Rojc so redno razstavljale tudi v tujini (KRAŠEVAC, ŠLOSEL 2018, p. 36). 270  Vera ALBRECHT, K razstavi Kluba likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, IX/9, 1931, p. 267. Lara Mejač 63 64 V slovenskih medijih lahko med letoma 1919 in 1945 naletimo na raznolike Stele.276 V svojih objavah je v duhu dunajske umetnostnozgodovinske šole načine pisanja in poročanja o razstavah. V časopisju je bilo objavljenih veliko umetniškim delom opredelil časovni in prostorski okvir ter jih poskušal ume-obvestil, notic in krajših, najpogosteje anonimnih poročil, manj pa obširnih stiti v kontekst kontinuiranega razvoja likovne umetnosti. Pomemben pisec likovnih kritik, člankov in diskusij. Pričujoča analiza se osredotoča na pisanje je bil tudi umetnostni zgodovinar France Mesesnel, ki se je med študijem o razstavah v Jakopičevem paviljonu v obdobju med svetovnima vojnama, v Pragi v prvi polovici dvajsetih let srečeval s tamkajšnjimi umetnostnimi pri čemer se naslanja predvsem na daljše in kompleksnejše zapise. strujami. Po nekajletnem bivanju v Ljubljani je med letoma 1928 in 1938 živel in služboval v Skopju, a tudi v tem času spremljal dogajanje na likov- nem področju v Sloveniji ter objavljal kritike in druge zapise o umetnosti.277 Pregled časopisja in piscev o likovni Po sredini dvajsetih let so začeli vidneje pisati že na ljubljanski univerzi šola-umetnosti med svetovnima vojnama ni umetnostni zgodovinarji, kot so bili Stanko Vurnik, Rajko Ložar in Fran Šijanec, od druge polovice tridesetih let pa še Stane Mikuž. Za obdobje med obema svetovnima vojnama sta značilna pestro dogajanje na V obravnavanem obdobju je o razstavah sicer pisala široka paleta področju publicistike ter polarizacija na liberalni in katoliški tabor, ki se odraža piscev z različno poklicno izobrazbo ter raznolikih svetovnonazorskih opre-tudi v zapisih o likovni umetnosti. Osrednji katoliški časnik je bil Slovenec delitev. Posledično so bili kvalitativno raznoliki tudi zapisi; zlasti v dnevnem (1873–1945), v istem duhu je izhajala tudi umetnosti in kulturi namenjena časopisju so bili mnogi od njih lahko bolj žurnalistične narave ali polemično revija Dom in svet (1888–1944). Bolj liberalno in sekularno usmerjeni so obarvani. O razstavah je denimo veliko pisal Karel Dobida, ki je bil po po-bili časopisa Slovenski narod (1868–1943) in Jutro (1920–1945) ter revije klicu sicer pravnik, a je aktivno deloval tudi na področju umetnosti.278 Pisci, Ljubljanski zvon (1881–1941), Sodobnost (1933–1941) in Književnost (1932– ki so občasno zavzemali precej radikalna stališča, pogosto zelo subjektiv- 1935).271 Dom in svet ter Ljubljanski zvon sta skoraj skozi celotno obravnavana ali zasidrana v političnih prepričanjih, pa so bili Božidar Borko, Čoro no obdobje prinašala daljše zapise o likovni umetnosti.272 V obravnavanem Škodlar in Ante Gaber. Najbolj polemični zapisi o razstavah so se pogosto obdobju so o kulturnem dogajanju občasno poročali tudi v drugih časnikih ujemali z uredniško politiko in politično opredelitvijo posameznih časopisov, in revijah, ki so obstajali različno dolgo, kot so bili Jugoslavija (1918–1922) , »njihovi« redni pisci pa so bili med seboj pogosto v trajnih srditih sporih.279 Mladika (1920–1941), Ženski svet (1923–1941), Mariborski večernik »Jutra« Omeniti je treba, da je pomembno vlogo pri pisanju o razstavah in (1927–1938), Slovenija (1932–1941) in Slovenski dom (1935–1945). naklonjenosti določenim umetnikom verjetno igralo tudi prijateljevanje med V Zborniku za umetnostno zgodovino, ki je začel izhajati leta 1921 , umetniki in kritiki.280 O tem je umetnik Zoran Mušič – med umetniki, ki so se se s sodobno umetnostjo niso specifično ukvarjali, zato so njihovi zapisi zlasti ob polemikah pogosto oglašali, lahko omenimo še Riharda Jakopiča, največkrat ostali na ravni poročil o razstavah. V tridesetih letih so začele Hinka Smrekarja, Sašo Šantla in več članov Kluba neodvisnih – na primer izhajati tudi različne revije, namenjene umetnosti in kulturi. Revija Ilustracija zapisal: »Žal vlada v kritiki – ne samo pri nas – pristranost v največji meri. (1931–1934) je na primer pokrivala širše družbene in kulturne tematike, Prijateljstvo ali neprijateljstvo narekuje kritiku misli pri ocenjevanju. [. .] na likovnem področju pa je prinašala reprodukcije umetniških del in pred- Umetnik je tvegal za svoje delo vse – pa mu pride na pot lahkomiseln kritik, stavitve likovnih dogodkov ter umetnikov. Umetnost (1936–1945) se je ki s svojo neodgovorno gesto vrže v prah vse to delo, ne da bi vsaj poizkusil osredotočala le na polje likovne umetnosti in je veljala za »v tej obliki prvi slo-izluščiti kak rezultat, pa če tudi bi bil ta rezultat samo nakazan.«281 venski poskus stanovskega glasila slovenske upodabljajoče umetnosti«.273 Če se osredotočimo samo na razstave v Jakopičevem paviljonu, Omenimo lahko še revijo Arhitektura (1931–1934), ki je poleg arhitekturnih naša analiza pokaže, da so o njih v časopisih in revijah najpogosteje pisali vključevala tudi vsebine s področja uporabne umetnosti, oblikovanja in naslednji pisci:282 Karel Dobida je zapise o razstavah redno objavljal v likovne umetnosti.274 Ljubljanskem zvonu med letoma 1920 in 1940 ter v Mladiki med letoma Kakovostne in obsežne zapise o razstavah so v tem obdobju pravilo-1928 in 1940. Na njegove zapise lahko občasno naletimo tudi v Jugoslaviji, ma podajali umetnostni zgodovinarji, pri čemer so se jim zlasti v dnevnem Domu in svetu, Kritiki in Jutru. Od leta 1920 je za Slovenca ter Dom in svet časopisju s krajšimi zapisi pogosto pridružili tudi umetniki in razni ljubitelji pisal France Stele, med letoma 1925 in 1926 pa je za zadnjega morda umetnosti. Na mlajše kritike je s svojim pisanjem ter vzpostavljanjem meto-uvajal Rajka Ložarja, saj sta nekaj kritik napisala skupaj. Steletovi zapisi o dologije in terminologije za področje likovne umetnosti izrazito vplivala prva razstavah v paviljonu so v Slovencu izhajali do leta 1933, v Domu in svetu generacija umetnostnih zgodovinarjev, ki so se izšolali na Dunaju – Izidor pa do leta 1936, pri čemer je v slednjem pogosto pripravljal tudi celoletne Cankar, Vojeslav Mole in France Stele.275 Medtem ko sta Cankar in Mole preglede umetnostnih dogodkov. Od leta 1921 je o razstavah pisal Stanko v tem obdobju o razstavah redkeje pisala, jih je redno spremljal France Vurnik, in sicer v Jutru do leta 1922 ter Slovencu do leta 1931. France Mesesnel je svoje zapise med letoma 1923 in 1928 prispeval za Ljubljanski zvon, Zbornik za umetnostno zgodovino ter občasno za Jutro, Slovenca, 271  AMON 2008, pp. 17–19. Za cepitev liberalizma v času med obema svetovnima vojnama, ki tudi izraz naredi terminološko le pogojno ustrezen, glej: MELIK 1982; GODEŠA 1995, pp. 39–46. 272  Ljubljanski zvon je večjo krizo doživel leta 1932, ko se je zaradi njegove neopredeljenosti do narodnih vprašanj od njega ločil del uredništva 276  KREČIČ 1976, pp. 216–221. in leto kasneje ustanovil revijo Sodobnost (KREČIČ 1976, p. 260; DOLENC 2010, p. 108). Med letoma 1937 in 1939 je kritiško pisanje zastalo 277  M. V. 1984, pp. 413–414. v reviji Dom in svet; polemika, ki jo je povzročil prispevek Edvarda Kocbeka o dogodkih v Španiji, je vodila v odstop nekaterih urednikov, tudi 278  Dobida je bil med drugim od leta 1950 do 1964 ravnatelj Narodne galerije, med letoma 1952 in 1957 pa tudi Moderne galerije. Franceta Steleta (KREČIČ 1976, p. 269). Glej tudi poglavje Zgodovinski kontekst, pp. 9–15. 279  Pri tem moramo opozoriti, da ni bilo nujno vedno tako; za kompleksno situacijo politične in mnenjske orientacije slovenskega časopisja v času 273  Ro, Beseda o umetnosti in ‘Umetnosti’, Umetnost, I/1, p. 7. Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. med obema svetovnima vojnama glej: MELIK 1982; GODEŠA 1995, pp. 39–46; AMON 1996; AMON 2008. 274  Več o tem v: DI BATTISTA 2021. 280  Več o prijateljevanju med umetniki in kritiki v: KREČIČ 1976, pp. 215–216. 275  Za povezavo dunajske umetnostnozgodovinske šole s slovenskim prostorom, zlasti prek Izidorja Cankarja, glej: BREJC a 2006 in BREJC 2008. 281  /Zoran/ MUŠIČ, O umetnostni kritiki, Umetnost, VII/7–9, 1943, p. 132. Za Cankarjevo poročanje o moderni umetnosti pa glej: BREJC 2017. 282  Pregled piscev in časopisja je povzet po analizi razstav v Jakopičevem paviljonu, ki se nahaja v kataložnih enotah v nadaljevanju te publikacije. 65 66 Dom in svet in Narodni dnevnik. Z ustanovitvijo revije Sodobnost leta 1933 je nezaupanje do raznih »izmov« in naklonjenost samo »pravi slovenski« postal njen redni sodelavec in do leta 1940 redno objavljal zapise o razstavah. umetnosti. V zadnjem obdobju, med drugo svetovno vojno, so bili objavljeni Po že omenjenih začetkih pri skupnem pisanju s Steletom je Rajko Ložar za večinoma le dokaj vsebinsko prazni, kratki, praviloma anonimni zapisi in Dom in svet pisal med letoma 1928 in 1929, za Ilustracijo med 1929 in 1931, najave promocijske narave, zato bo analiza tega obdobja krajša. najpogosteje pa za Slovenca od 1930 do 1939, vendar že od leta 1935 vse Ključne problematike, ki se pojavljajo v celotnem obravnavanem manj. Redno je o razstavah pisal tudi Božidar Borko, in sicer za Jutro od obdobju in se na različne načine kažejo tudi v takratni likovni kritiki, leta 1926 do 1939. Z izjemo nekaj poznejših objav je Ante Gaber v Jutru so vprašanje nacionalnega izraza (tako slovenskega kot tudi jugoslovan-redno objavljal zapise med letoma 1926 in 1929, nakar je v letih med 1930 skega), ambivalenten odnos do vplivov iz tujine, kritika razstavnega progra- in 1933 pisal za Slovenski narod. Po Gabru je za Jutro likovno umetnost ma Jakopičevega paviljona v povezavi z razstavljanjem amaterskih ume-redneje spremljal Čoro Škodlar v letih 1931 do 1940, za njim pa Franc K. tnikov ter vprašanje povezovanja umetnosti in umetnostnega trga. Kos v letih 1938 in 1942. Leta 1933 je začel izhajati časopis Slovenija, za ka-Rdeča nit sporom, ki so v tem obdobju vzniknili ob razstavah, je bila terega je do leta 1940 kritike o razstavah v paviljonu prispeval Josip Regali. najpogosteje tematika nacionalne identitete v umetnosti. Pisci so v nekaterih Od sredine tridesetih let je bil pomemben pisec o razstavah Stane Mikuž, delih prepoznali uveljavitev slovenskega nacionalnega izraza in so se do ki je med letoma 1935 in 1943 redno objavljal v Slovencu, njegovi zapisi pa se njih praviloma pozitivno opredelili, največkrat pa tega izraza niso našli in pojavljajo tudi v Domu in svetu, Jutru, Slovenskem poročevalcu in Umetnosti. so jim bili zato nenaklonjeni. Tovrstno prevpraševanje nacionalne identitete Z izjemo nekaj objav leta 1937 in 1938 v Jutru je Fran Šijanec zapise tam se je že v obdobju pred prvo svetovno vojno pojavljalo v različnih oblikah pogosteje objavljal med letoma 1942 in 1945, njegove zapise pa lahko od in političnih kontekstih po Evropi, kar se je po razpadu prejšnjih državnih konca tridesetih let beremo tudi v Jugoslovanu, Domu in svetu, Slovencu, tvorb in vzponu držav naslednic še stopnjevalo. Tudi vzpostavljanje sloven-Sodobnosti in Umetnosti. O razstavah v paviljonu so občasno pisali tudi ske kulturne, sploh pa likovne identitete je med vojnama pogosto potekalo Miljutin Zarnik v Slovenskem narodu, Milan Zadnek v Slovenskem narodu v kontradiktornih, danes težko razumljivih procesih. Slovenska kulturna in Glasu naroda ter Elda Piščanec za revijo Ženski svet. V večini časopisov politika in jugoslovanska integralistična kulturna politika sta vse izraziteje pa so se pojavljali tudi daljši, pogosto anonimni zapisi o razstavah. stali na nasprotnih bregovih, pri čemer je bilo zavzemanje za eno ali drugo najpogosteje dojemano kot izključujoče.285 Vse skupaj je oteževala še težko združljiva želja po izrazni samobitnosti, ki jo je del piscev praviloma zaznaval Likovna kritika razstav v Jakopičevem samo v realističnem in idealiziranem upodabljanju, ter hkratni modernosti in paviljonu med obema svetovnima vojnama vpetosti v sočasne evropske umetnostne tokove, česar pa prav idealizirani, domačijski realizem ni mogel zagotoviti.286 Tuje modernistične vplive so pri Pisanje o umetnosti v obdobju med 1919 in 1945 se je skozi čas sprenas namreč pogosto razumeli kot dobeseden odmik od potreb in specifik minjalo in je preveč raznoliko, da bi ga lahko opisali kot strnjeno celoto. lokalnega okolja do te mere, da so številni umetniki ob vrnitvi s študija ali Poleg Špelce Čopič, ki je naredila prvi splošen pregled likovne kritike v bivanja v tujini svojo umetnost v tem pogledu vidno omilili. Predvsem v tride-medvojnem obdobju, je poglobljeno analizo opravil tudi Peter Krečič, ki je setih letih lahko opazujemo izrazit porast razmišljanj o nacionalnem izrazu, obravnavano obdobje, glede na slogovno opredelitev takratne umetnosti, ki naj bi imel svoje lastne vsebinske in formalne karakteristike. Petar Prelog razdelil na tri dele. Po njegovem mnenju naj bi v prvem obdobju od 1918 do je na podlagi analize hrvaškega slikarstva kot njegove najbolj razširjene 1927 v umetnosti prevladovali ekspresionizem ter redki poskusi futurizma, značilnosti oz. metode za doseganje nacionalnega izraza izpostavil upo- kubizma in konstruktivizma. Med letoma 1927 in 1936 naj bi šlo za obdob- dabljanje določenih ikonografskih motivov, povezanih z elementi narodne je nove stvarnosti, vsebinsko pa naj bi se umetniki veliko osredotočali na kulturne dediščine, dogodkov, ki prikazujejo ključne nacionalne zgodovinske socialnokritično problematiko. Od leta 1936 do 1941 naj bi šlo za obdobje trenutke ali poveličevanja krajine, ki naj bi bila specifična za posamezni novega barvnega realizma in nadrealizma.283 Posredno so se v svojih nacionalni prostor.287 Iz zapisov o razstavah v Jakopičevem paviljonu je besedilih z likovno kritiko obravnavanega obdobja intenzivneje ukvarjali še razvidno, da so tudi pri nas nacionalni izraz na soroden način povezovali nekateri drugi umetnostni zgodovinarji, zlasti Tomaž Brejc, Iztok Durjava, s podobnimi elementi, pri čemer se je njihovo razumevanje in vrednotenje Igor Kranjc in Asta Vrečko.284 le-teh pogosto razlikovalo od pisca do pisca. V pričujoči analizi pisanja o razstavah v Jakopičevem paviljonu je ločnico manj smiselno postavljati glede na prevladujoče slogovne usmeritve in bolj glede na kritiško opredelitev do njih. V tem pogledu bomo pisanje razdelili na tri obdobja. Prvo, ki traja od 1919 do 1929, ko je bila kritiška javnost še sorazmerno odprta do tujih vplivov, predvsem do ekspresionizma. 285  Med drugimi je tudi France Stele nastopil proti pretiranim poskusom enotenja jugoslovanske umetnosti; na primer že leta 1920 se je odzval V drugem, med 1930 in 1941, se je s postopnim vzponom nacifašističnih na besedilo Branka Popovića, ki je nastalo ob razstavi L’art moderne yugoslave leta 1919 v Parizu: »Naša umetnost je namreč prav tako malo nazorov in strank po Evropi, z zaostrovanjem razmer v Kraljevini Jugoslaviji enotna kot ni enoten značaj jugoslovanskih plemen. [...] Kdor pozna par jugoslovanskih razstav, posebno pa kdor pozna naše zgodovinske spomenike in našo ljudsko umetnost, se ne bo prepričal samo o različnosti formalnega značaja, ki je pač v glavnem slučajen produkt ter v luči gospodarske krize tudi v slovenskem prostoru stopnjevalo zgodovinskih razmer, ampak tudi o vsebinski različnosti [...] Trdim torej, da bo jugoslovansko umetnost treba vzeti tako kot je, kot konglomerat treh značajev, proslediti razvoj vsakega posebej in poiskati velike skupne poteze, ki bi jih bilo pozneje sistematično gojiti, vendar bolj kot pedagoško sredstvo za utrditev jugoslovanske skupnosti in zavesti, kakor pa plodonosna zrna za bodočnost.« (Frst. /France Stele/, Popovič Branko. L'art moderne yougoslave, Dom in svet, XXXIII/3-4, 1920, p. 93; c. f. KREČIČ 1976, p. 217). Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. 283  ČOPIČ 1967; Krečič se je pri tem navezoval predvsem na slikarstvo (KREČIČ 1976, p. 207). Barvni realizem se je uveljavil v slovenskem 286  »Prave slovenske« umetnosti tako niso nujno videli v tradicionalnosti v smislu vračanja k preteklim slogom, kar je razvidno iz zapisa ob razstavi Mihe slikarstvu v tridesetih letih, predvsem s slikarji, izšolanimi na zagrebški likovni akademiji, in v veliki meri pod vplivom sočasnega hrvaškega Maleša in Staneta Cudermana leta 1927, ki ga je napisal Fran Šijanec: »V zgodovinski relaciji: da je vsako pogrevanje iluzionističnih aktov in pokrajin, slikarstva. Več o tem glej: PRELOG 2019 in VREČKO b 2021. starorealističnega žanra, klasičnoromantične alegorije in baročno – secesijonističnih svetih podob, če že ne življenjsko nevarno, vsaj brezpomembno.« 284  BREJC 1991, pp. 39–161; BREJC a 2006, pp. 242–325; DURJAVA 1999, pp. 78–84; KRANJC b 2004; VREČKO 2015, pp. 95–99; VREČKO (Ši. Fra. /Fran ŠIJANEC/, Kolektivna razstava Stane Cudermana in Mihe Maleša, Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, pp. 240–243.) 2017, pp. 459–463; VREČKO 2022, pp. 42–49. 287  PRELOG 2012, pp. 237–241; Več v: ANDERSON 2007. 67 68 Odzivi na razstave v Jakopičevem Medtem ko so kritiki ekspresionizem vsaj v začetni fazi uspeli dokaj paviljonu med letoma 1919 in 1929 uspešno ovrednotiti, se v druge umetniške slogovne usmeritve niso pretirano poglabljali. Ker so jih poznali le bežno in jih morda niti niso povsem razumeli, Vprašanje pristno slovenskega izraza se je v likovni umetnosti pri nas pojavljalo so nanje lepili različna pogosto neustrezna poimenovanja.296 O tovrstnih že ob koncu 19. stoletja, vidnejše pa postalo s skupino t. i. slovenskih impre-težavah pričata didaktična razstava Avgusta Černigoja leta 1925, s katero sionistov.288 Njihovo umetnost, še posebej Jakopičevo, je kritika ob II. slo-je želel umetnik slovensko kulturno javnost v tem pogledu opolnomočiti, venski umetniški razstavi leta 1902 sicer zavrnila kot tujo in neslovensko, in nerazumevanje njegovega poskusa. Umetnik je dela razvrstil po »razvojnih vendar jo je Jakopič v nadaljnjih letih z usmerjenim pisanjem, razstavljanjem etapah«,297 kar so pojasnili v zapisu v Slovencu: »Slike bodo urejene tako, in aktivnim delovanjem na slovenskem umetniškem prizorišču uspešno uvel-da bodo obiskovalci lahko natančno spoznali bistvene razlike med temi javil kot pristen nacionalen izraz.289 Pri tem je bil ključen poudarek, da gre strujami [impresionistično, ekspresionistično in kubistično]. Namen razstave za avtentičen izraz, ki naj bi nastal brez posnemanja tujih vzorov. Jakopič je ne bo, da se slikar g. Černigoj sam proslavi, marveč, da se obiskovalci koncepte modernega in nacionalnega prepletel, tako da so se prilegali njemu zamislijo v sodobne umetnostne probleme ter da bo stik med umetnikom in in njegovim interesom, in se tako lahko uspešno predstavil kot hkrati mo- občinstvom organičen.«298 Kritika razstave ni dobro sprejela. Karel Dobida deren in pristno slovenski umetnik, pa tudi kot borec za slovensko umetnost. je na primer zapisal: »Globljih gibal in duševnih vzrokov, ki so ga s svojo nuj-To pozicijo je pozneje še utrjeval z organizacijo razstav v svojem likovnem nostjo primorala, da si je poiskal novih in sicer ravno takih izraznih načinov, razstavišču, katerega gradnjo je dokončal leta 1909.290 pa razstavljena dela niso mogla razkriti. Ta nedostanek je Černigoj (morda Da se je Jakopičev koncept usidral in se kot eden vidnejših obdržal nezavestno) tudi sam občutil in ga skušal omiliti s celim aparatom citatov, vse do druge svetovne vojne, lahko razberemo tudi iz zapisov o razstavah v gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj.«299 Jakopičevem paviljonu v dvajsetih letih. V tem obdobju se je ob predstavni- Sredi dvajsetih let se je v slovenski likovni umetnosti začela uveljavljati kih impresionizma in nekdanjih vesnanov namreč začel postopoma pojavljati nova stvarnost, katere glavni predstavniki so bili France in Tone Kralj, Nande ekspresionizem, ki se je po mnenju Petra Krečiča dokončno uveljavil na in Drago Vidmar, Franjo Stiplovšek in drugi. Šele ta premik k večjemu reali-XVII. umetnostni razstavi leta 1920.291 Takrat so kritiki izpostavili, da se dela zmu je požel večje, manj polarizirano odobravanje ter bil tudi razumljen kot na razstavi gibljejo med dvema poloma: »Oddaljevanje od prvega [impre- korak k večji samobitnosti slovenske umetnosti, razumljivosti in približevanju sionizma] in bližanje k drugemu [ekspresionizmu], to je smer, po kateri gre realnemu življenju.300 Na V. umetnostni razstavi Kluba mladih leta 1924 je na naša umetnost, kakor nam jo je pokazala ta razstava.«292 Že v dvajsetih primer anonimni pisec pohvalil prav dejstvo, da se umetniki »ne zgledujejo letih se je v kritiki tako začela pojavljati izrazitejša polarizacija na pristaše in več po tujih umetnikih v tolikšni meri, kot so se, ampak so temeljiteje pričeli z nasprotnike ekspresionizma, pri čemer so z izrazom ekspresionizem sčaso-iskanjem svojih lastnih slogovnih izrazov«.301 ma posplošeno začeli označevati vsakršne modernistične novosti.293 Leta 1924 je upravljanje paviljona prevzelo Društvo Narodna galerija in Primer razstave, ki je razdelila pisce, je bila XIX. umetnostna razstava, ga proti plačilu začelo oddajati širšemu krogu zainteresiranih.302 S tem so se prirejena v Jakopičevem paviljonu leta 1921. Ob njej so se na stran ekspre- v njegovem programu začele pogosteje pojavljati razstave amaterskih ume- sionizma postavili Vojeslav Mole, France Stele in Stanko Vurnik, medtem ko tnikov oziroma »diletantov«, ki so povzročile veliko razburjenja v strokovnih sta slikarja starejše generacije Ivan Vavpotič in Matej Sternen predstavljala vodah. France Stele je to problematiko izpostavil na primeru razstave očeta njihov protipol.294 Predvsem France Stele se je že ob prvih razstavah zavzel in sina Srečka Magoliča st. in Srečka Magoliča ml. leta 1926. Poudaril je za ekspresionizem v slovenski umetnosti, ga poglobljeno analiziral in hkrati problem razkoraka med strokovno kritiko in »žurnalistično propagando« ter poskušal približati občinstvu. Po vseh kritikah na njegovo podporo ekspresio- obtožil časopisje, da je to razstavo neupravičeno propagiralo, saj je bila, nizmu je ob razstavi Slovenska umetnost (božična razstava) v Jakopičevem po njegovem mnenju, izraz »diletantskega ustvarjanja« in je imela »pomen paviljonu leta 1921, ki ni prinašala novitet, cinično zapisal: »Ljubljana se je zabave v omenjenem družinskem krogu«, umetnika pa je označil za »slo-oddahnila, češ, po tolikih razburjenjih zadnjih razstav vendar zopet ume-vensko umetniško življenje nepomembna«.303 V Jutru pa je po drugi strani tnost, ki jo razumem, ki me ne sili k razmišljanju, ki me ne ogorča z novim, neznani avtor dela opisal kot »domovinska« in Društvo Narodna galerija ki je že po vsem kulturnem svetu premagano.«295 pozival k odkupom.304 Ob razstavi slikarjev Valentina Hodnika, Janeza Cvetka in kiparja Petra Lobode leta 1929 je Ante Gaber sicer izpostavil diletantizem Janeza Cvetka, ki je bil po poklicu drvar, vendar zapisal, da je slednji s svo- jimi deli odpiral pogled v dušo slovenskih planin, saj ni imel »pokvarjenih oči 288  V literaturi se s tem vprašanjem povezuje tudi umetniško skupino Vesna. Pri tem je treba opozoriti, da je sprva slovensko-hrvaško, nato pa le slovensko društvo študentov upodabljajočih umetnosti na Dunaju delovalo le med letoma 1903 in 1906 ter da se v literaturi največkrat premalo v šolah in galerijah«.305 Ker so bile takšne razstave v razstavnem programu poudarja vsesplošna povezanost Vesne z dunajsko secesijsko umetnostjo, za razliko od stalnega izpostavljanja njenih ciljev in delovanja na področju narodne umetnosti. Več v: ŽEROVC 1999. 289  Beti Žerovc pri tem opozarja na problematiko povezovanja omenjene skupine z izrazom impresionizem, saj ni v skladu s sodobnim pojmovanjem tega termina. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je izraz namreč uporabljal za vsako svobodnejše slikanje, ki je bilo v nasprotju 296  KREČIČ 1976, p. 210. z uveljavljenim akademskim realizmom. Zaradi sodobne rabe se ta izraz danes lahko avtomatično povezuje s francoskim impresionizmom, 297  Razstava Černigojevih risb, slik in grafik, Jutro, VI/153, 4. 7. 1925, p. 3. s katerim naše gibanje nima dejanske povezave, saj sta bila za umetnike ključna referenčna okvirja takratno avstrijsko in nemško slikarstvo. 298  Razstava A. Černigoj, Slovenec, LIII/147, 4. 7. 1925, p. 6. Za oznako omenjene skupine tako predlaga slogovno bolj nedoločen izraz »likovna moderna« (ŽEROVC 2012, s. p.). 299  Karel DOBIDA, Impresionizem, ekspresionizem, kubizem, Kritika, 6, 1925, pp. 89–90. 290  ŽEROVC 2002, pp. 207–208. 300  O tem je pisal tudi Iztok Durjava; med drugim naj bi se tudi zagovorniki ekspresionizma do njega ohladili in ga pogosto videli predvsem kot 291  KREČIČ 1976, p. 217. odraz »duševnih blodenj in nekega prenosa iz tujine«. (DURJAVA 1986, pp. 63–64.) 292  K/arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Ljubljani, Maj-junij 1920, Ljubljanski zvon, XL/6, 1920, pp. 382–383. 301  M. K., V. umetnostna razstava kluba »Mladih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVII/66, 19. 3. 1924, p. 3. 293  Omenjena situacija okoli oznake »ekspresionizem« v obdobju med obema svetovnima vojnama tako nekoliko spominja na čas preloma stoletja, 302  Glej tudi poglavje Organizacijski in finančni vidiki, pp. 30–41. ko se je v slovenskem prostoru in tudi drugje za vsakršni modernejši slikarski izraz uveljavila označba »impresionizem«. Glej op. št. 289. 303  France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in sve t, XL/4, 1927, pp. 156–158. 294  Več v: VALANT 2015. Del kritike je ekspresionizem, predvsem zaradi usmerjenosti v človekov duhovni svet in izbora motivov, pa tudi zaradi 304  Slikani sprehodi, Jutro, VII/203, 4. 9. 1926, p. 5. eksplicitnih povezav umetnikov s Cerkvijo, povezovalo s katoliškim gibanjem. Več v: KOMELJ 1979. 305  A. G. /Ante Gaber/, Planinske slike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/133, 9. 6. 1929, p. 3. V tem obdobju je bila umetnost amaterskih 295  FRST. /France Stele/, Božična razstava l. 1921. v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXV/2, 1922, pp. 95–96. umetnikov pogosto predmet razstavljanja, pisanja in razmišljanja tudi drugje, tudi v hrvaškem prostoru. Več v: PRELOG 2019, p. 98. 69 70 paviljona še pogostejše v tridesetih letih, so postajali vse bolj napeti tudi kritiški spori o kakovosti razstavljenih del in smiselnosti takšnih prireditev. Kritiki pa niso bili naperjeni le proti diletantstvu, ampak na splošno proti nedefiniranemu programu v paviljonu ter preveliki prodajni usmerjenosti razstav.306 Leta 1926 je ljubljanski odsek Jugoslovanskega združenja likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu priredil Božično razstavo, ki je imela izrazito prodajni značaj in je zato spet vzbudila nasprotujoča si mnenja piscev. Karel Dobida je ostro kritiziral sam koncept razstave: »Kajti razstava, ki noče biti zgolj kupčijska prireditev, mora biti pač nekaj več, nego samo izbor poljubnih slik in kipov, ki se postavijo javnosti na ogled in v nakup. Biti mora predvsem smotrna in dosledno izvedena revija umetnostnega ustvarjanja, ki obiskovalcu pregledno pokaže pravo stanje sodobne umetnosti, čeprav morda v subjektivni luči. Kajti razstava sama pod nezavestnim vplivom prireditelja mora nujno postati že kritika umetnostnega udejstvovanja. Prvi pogoj je seveda stroga, nepristranska in javnosti odgovorna jury, ki ji je edino merilo kakovost. Taka razstava bi bila res kulturno pomemben in plodonosen dogodek, ki bi v našem javnem življenju mogel kaj pomeniti, kar o dosedanjih večinoma ni mogoče trditi.«307 Odzivi na razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1930 in 1941 V tridesetih letih so se problematike, ki smo jih zaznavali že v dvajsetih letih, kot so bile iskanje nacionalnega izraza, nasprotovanje ekspresionizmu in drugim modernističnim tendencam ter zbeganost pri vrednotenju amaterskih umetnikov, še poglobile in ostale v središču vse do druge svetovne vojne. Po prejšnjem obravnavanem obdobju, ki sta ga na našem likovnem področju v veliki meri zaznamovala ekspresionizem in nova stvarnost, lahko v letih med 1930 in 1941 spremljamo premik k zmernejšemu realizmu in okrepitev ideje iskanja nacionalnega v umetnosti. Ta preobrat je značilen tako za slovensko kot tudi na splošno za evropsko umetnost tega časa. Razmerje med umetnostjo in nacionalnimi identitetami se je intenzivno vzpostavljalo z iskanjem najpomembnejših karakteristik posameznih narodov, ki so bile vezane na tradicijo in nacionalne umetniške izraze, hkrati pa z iskanjem avtentičnih in specifičnih formalnih elementov, ki bi umetnost določenega naroda ločevali od drugih nacionalnih umetnosti.308 Znotraj tokov jugoslovanske umetnosti je imelo to iskanje lastnega izraza različne pojavnosti in ideološke predznake.309 Čeprav se je po uvedbi diktature 1929 Kraljevina Jugoslavija še bolj intenzivno trudila, da bi ustva- rila skupno jugoslovansko kulturo, so bili posamezni narodi znotraj nje vse bolj vezani na lastno nacionalno zavest.310 Ne glede na to, da je v prvi polovici tridesetih let v jugoslovanskih medijih veljala tudi stroga prepoved vsakega pisanja in kakršnega koli izražanja, ki bi omajalo jugoslovansko 306  F./rance/ MESESNEL, Razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, III/289, 24. 12. 1926, p. 4; France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. Na tem mestu velja omeniti še »neumetnostne« kritike paviljona, v katerih so se pisci pogosto obregnili ob stanje paviljona in poudarjali nujnost njegove obnove ali celo izgradnje novega razstavišča (Josip SUCHY, Križem 23 Ljubljane, Proletarec, XXI/959, 28. 1. 1926, p. 5). Ideje po novem in večjem razstavišču so bile glasno izrečene že leta 1927, ko je bilo v Domu Hinko Smrekar, Karikature štirih kritikov, 1919. in svetu zapisano, da je »sedanji Jakopičev paviljon [...] itak samo provizorij« (Ivan VURNIK, Vurnikova šola za arhitekturo, Dom in svet, XL/1, 1. 1. 1927, p. 30). 307  K. D. /Karel Dobida/, Prirejanje umetnostnih razstav, Kritika, 2, 1925, p. 30. 308  VREČKO 2022, p. 51. 309  VREČKO 2019, p. 152. 310  DOLENC 2010, pp. 103–108. Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. 71 72 državno in nacionalno zavest,311 je bilo ob velikem porastu časopisja in 24 posledično tudi likovne kritike pri nas vse več pisanja v duhu slovenskega nacionalizma, prav tako pa tudi nasploh nestrokovnih, posplošenih sodb. Stanje v likovni kritiki je leta 1933 povzel Mesesnel ob velesejemski razstavi Žena v slovenski umetnosti. Naslovil je predvsem dejstvo, da se je vedno manj pisalo o dejanskem ustvarjanju in strokovno presojalo umetnost: »To se pa dandanes pri nas ne more nadomestiti ne z modernimi kozerijami o kulturi ne s kampanilskim slovenstvom, še najmanj pa z oholostjo in z avtoritativnim nerazumevanjem.«312 K zaostrenim razmeram na področju kritike je pripomogla tudi svetovna gospodarska kriza na začetku tridesetih let, ki je izrazito poslabšala gmotni položaj umetnikov. V zapisih o likovni umetnosti so bile zato pogosto izpo- stavljene preživetvene težave umetnikov ter pozivi k nakupom in naročanju umetniških del.313 Peter Krečič trdi, da je med drugim zato v tem obdobju opazen upad kakovosti umetniških del, pa tudi ravni umetnostne kritike, ki naj bi na trenutke postala povsem nerazsodna in nestrokovna pri ocenjevanju določenih umetniških pojavov.314 Umetnost se je pogosteje vrednotilo tudi glede na vključevanje socialnih problematik. Pri tem je Krečič pozitivno izpostavil vlogo Franceta Mesenela, saj je ta v svojem pisanju izoblikoval kriterij za branje »angažiranosti umetniških stvaritev v odnosu do resničnega sveta in resničnih njegovih tegob«.315 Likovna kritika je tako odsevala družbene, politične in ideološke probleme celotnega obdobja. Nasprotovanje sodobnim slogom in socialnim tematikam je med letoma 1933 in 1936 pri nekaterih piscih postalo tudi vse očitneje povezano z nacionalističnimi konotacijami in dikcijo v kritiki, ki je postajala še ostrejša in žaljivo naperjena proti raznim »izmom« – izraz ekspresionizem je vedno pogosteje posplošeno in praviloma pejorativno označeval vsakršne modernistične novosti –, pri čemer so se približevali 25 nazorom, ki jih je spodbujala sočasna nacistična kulturna politika v Nemčiji. V tem kontekstu lahko razumemo besede Anteja Gabra, ki je ob razstavi Franceta Kralja leta 1935 v časopisu Glas naroda zapisal, da bi se umetnik moral vračati k realističnemu kiparstvu.316 Božidar Borko pa je ob dogajanju v Nemčiji zapisal: »Kipi in slike, ki nam jih kaže Schreckenskammer der Kunst,317 so onkraj najširših estetskih zakonov in zato tudi izven avtonom-nega področja sleherne umetnosti. Ne sme nas presenetiti če se ti izrodki izrojenega obdobja izločajo iz javnih zbirk.«318 Verjetno ni čudno, da je bila na področju kiparstva ena bolje kritiško sprejetih razstava Borisa Kalina leta 1938, na kateri je razstavil monumentalne heroizirane figure, podobne delom takrat znanih nemških kiparjev (npr. Arno Breker, Josef Thorak). Med drugim je pozornost piscev vzbudil mišičasti Splavar, ki je bil postavljen pred paviljon in posebej osvetljen.319 311  KRANJC a 2004, p. 6. 312  France MESESNEL, Zrcalo likovne kritike, Sodobnost, I/3, 1933, pp. 126–128. 313  VREČKO 2019, p. 152. 314  KREČIČ 1976, pp. 242–243. 315  Ibid, p. 243. 316  Ante GABER, Razstava Franceta Kralja, Glas naroda, I/185, 3. 11. 1935, p. 7. 317  Že kmalu po nacističnem prevzemu oblasti leta 1933 se je v Nemčiji izoblikovala praksa postavljanja t. i. sob umetniških grozot ( Schreckenskammer der Kunst). To so bile razstave, na katerih so muzeji po različnih nemških mestih iz svojih zbirk izdvojili modernistična dela in jih kot »izrojena« ločeno predstavili javnosti. Te predstavitve so med letoma 1933 in 1937 celo potovale po različnih nemških mestih. Z letom 1937 je nato nastala znamenita razstava t. i. degenerirane umetnosti ( Entartete Kunst). Več o tem v: ZUSCHLAG 2012. 318  Božidar BORKO, Izprijena umetnost (poročilo o razstavi izprijene umetnosti v Dresdenu), Jutro, XVI/216, 18. 9. 1935, p. 7; Na podobne zapise lahko naletimo tudi ob razstavah v Jakopičevem paviljonu. Glej: Ante GABER, Razstava Franceta Kralja, Glas naroda, I/185, 3. 11. 1935, p. 7; Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava bratov Vidmarjev v Ljubljani, Jutro, XVII/138, 17. 6. 1936, p. 7; R. L. /Rajko Ložar/, Razstava bratov Vidmarjev, Slovenec, LXIV/124a, 31. 5. 1936, p. 8. 24–25 319  Uspeh Borisa Kalina, Slovenski narod, LXXI/214, 24. 9. 1938, p. 2. Pogled na razstavo Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela, 1938. 73 74 Zaradi vsesplošne naperjenosti proti modernistični umetnosti in vplivom iz tujine so umetniki svoje razstave velikokrat kar sami napovedovali kot nemodernistične. Že leta 1928 je Slavko Tomerlin javnost nagovarjal, naj se ne ustraši, saj ni razstavil nobenega modernističnega dela.320 Ob njegovi razstavi leta 1936 pa je kritik v Jutru s toplino zapisal: »Nikdar ni skušal na naša tla presajati modernih umetnostnih smeri iz tujine.«321 Tudi brata Vidmar sta ob razstavi leta 1936 v uvodnem besedilu poskusila izraziti bistvo svojih novih del v odmiku od ekspresionizma: »Ekspresionizem se je uničil z lastno onemoglostjo, ker ni bil resničen, ne po obliki ne po vsebini. Ekspresionizem je bežal pred resnico in je iznakazil človeka in zemljo.«322 Kljub temu pa kritikov s svojimi deli nista povsem prepričala – Rajko Ložar jima je sicer čestital za odrekanje modernizmu, a vseeno zapisal, da sta s svojimi živimi barvami in nekaterimi nedokončanimi figurami po njegovem še vedno »globoko v ekspresijonizmu lirične in poetične vrste«.323 Kritikom takrat najverjetneje ni ustrezala tudi vsebinska usmeritev bratov Vidmar,samo dve leti kasneje pa so ob njuni pregledni razstavi že izpostavili, da naj bi bila njuna nova usmeritev vidna tako v tehniki kot tudi v vsebini, saj sta se po njihovem mnenju obrnila od proletarske delavske tematike h kmečki motiviki.324 Označili so ju za »najizrazitejša predstavnika modernega ruralizma«, pri čemer je Milan Zadnek izpostavil, da so »njuna dela mnogo širša in globlja, kot dela večine njunih tovarišev« in da se večina mlajših umetnikov, za razliko od njiju, ne zanima več za socialne, gospodarske, politične, svetovnonazorske in druge probleme ter da jim je pomembna samo lepota.325 Upor proti ekspresionizmu oz. temu, kar so razumeli pod to oznako, je bil tako med drugim povezan z veliko željo likovnih razstavljavcev in kritikov, da bi definirali, kaj pomeni slovenska narodna umetnost ter kako se razlikuje od umetnosti preostalih jugoslovanskih in evropskih narodov. Kritiške objave se zato zdijo še posebej pozitivne, ko so v delih prepoznali nekakšno »sloven- skost«, ki pa jo je vsak razumel na svoj način. Hkrati lahko spremljamo tudi razkorak med kritiško interpretacijo formalnih in vsebinskih značilnosti. Zanimiv primer tega neskladja lahko zasledimo ob razstavi Toneta Kralja leta 1934. Predstavil je vsebinsko neizpodbitno domače motive (npr. prizori iz Visoške kronike, Kralj Matjaž, Matija Gubec), formalno pa kritikom še vedno ni ustrezal.326 Slednji so »slovenskost« pogosto našli v motivu krajine, če je bil le-ta posredovan v realistični maniri, kar med drugim lahko povežemo s pozitivno recepcijo razstav Matije Jame, Božidarja Jakca, Srečka Magoliča in Eda Deržaja.327 Da je bila krajina najbolje sprejet motiv tega obdobja, priča tudi razstava Avgusta Černigoja, ki je v paviljonu leta 1937 razstavil krajine in tihožitja, ki so jih kritiki takrat prepoznali kot »neorealistična dela s klasičnimi vplivi«.328 Čoro Škodlar je Černigojevo novo usmeritev pohvalil, njegovo preteklo ustvarjanje pa označil kot »revolucionarnost za vsako ceno«. Zapisal je, da dobra dela pričajo, da »slikar ni prirasel na svoje stare nazore, temveč se je z zdravim razumom otresel poti, po kateri je zašel v zagato«.329 320  G. Slavko Tomerlin [...], Slovenec, LVI/8, 11. 1. 1928, p. 7. 321  Na razstavi Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/14, 18. 1. 1936, p. 5. 322  Katalog umetniške razstave. Drago Vidmar, Nande Vidmar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 5.–14. 6. 1936), Ljubljana 1936. 323  R. L. /Rajko Ložar/, Razstava bratov Vidmarjev, Slovenec, LXIV/131a, 10. 6. 1936, p. 5. 324  F./ranc/ K. KOS, Kulturni pregled. Drago in Nande Vidmar, Jutro, XIX/214, 15. 9. 1938, p. 7; S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/211a, 14. 9. 1938, p. 5; Karel DOBIDA, Brata Vidmarja, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 76–77. 325  –nek /Milan Zadnek/, Ruralista brata Vidmarja, Slovenski narod, LXXI/205, 14. 9. 1938, p. 4. 326  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Dve umetnostni razstavi v Ljubljani, Jutro, XV/134, 14. 6. 1934, pp. 3–4. 327  Več o uveljavljanju motiva krajine pri nas lahko preberemo v: KUČAN 1998; ZGONIK 2002, pp. 136–147. 328  R. L. /Rajko Ložar/, Razstava A. Černigoja, Slovenec, LXV/232a, 9. 10. 1937, p. 5. 26 329  Razstava Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu se je začela, Slovenski dom, II/226, 5. 10. 1937, p. 2; Razstava Avgusta Černigoja v Jutro, XX/144, 24. 6. 1939, p. 7. Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/230a, 7. 10. 1937, p. 4. 75 76 Isti umetnik, ki je v sredini dvajsetih let naletel na izrazito neodobravanje da sta za njih pomembna kakovost in svobodno ustvarjanje, hkrati pa si kritike, je deset let pozneje po mnenju kritike napredoval: »Lepota mu je želijo približati sodobnim evropskim smerem v likovni umetnosti: »Ni sicer postala prvo.«330 mogoče v umetnosti pri tem ali onem narodu naenkrat doseči višine kakršno V tridesetih letih se je pojavila tudi želja po upodabljanju historičnih najdemo pri narodih z veliko umetniško tradicijo, toda klub »Neodvisnih« motivov. O tem priča med drugim dejstvo, da je uprava Dravske banovine ima vsaj težnjo približati se kar najbolj tej evropski višini ter tako ustvariti razpisala več natečajev in priredila tri razstave s prispelimi deli – leta 1939 temelje, na katerih naj se dvigne mogočna stavba slovenske umetnosti.«339 Razstavo osnutkov za zgodovinske slike v banski palači v Ljubljani in Neodvisni so ob svojih razstavah redno objavljali članke ter tako širši jav-Razstavo slovenskih zgodovinskih podob ter 1940 Natečajna dela za razpis nosti predstavljali svoja dela in poslanstvo. Pomembno zaslombo so imeli v banske uprave za likovne umetnine.331 Samo pobudo in prvo razstavo so časopisu Jutro, kjer tudi sicer naletimo na več objav in njim bolj naklonjene kritiki izjemno dobro sprejeli, zlasti so pozdravili možnost razvoja historične-kritike.340 Razstave neodvisnih v Jakopičevem paviljonu so nasploh sprva ga slikarstva pri nas in s tem povezanega spodbujanja narodne zavesti.332 po večini dobro sprejeli in ob prvih dveh v letih 1936 in 1937 izpostavili Rajko Ložar je med drugim poudaril tudi, da je razpis za monumentalna velik potencial mladih umetnikov ter jih afirmativno poskušali opredeliti v profana slikarska dela izredno pomemben, saj je prišel v času krize sodobne luči evropskih tokov.341 Tudi leta 1939 so ob svoji peti razstavi sicer prejeli umetnosti na svetovni ravni in v teh časih izpostavljal njen narodnokulturni dobre odzive, vendar so jim nekateri kritiki, predvsem Stane Mikuž, že očitali pomen.333 Kljub temu pa že ob drugi razstavi naletimo na neodobravanje preveč vidne vplive francoske umetnosti.342 Ta je bil do teh še bolj kritičen kritikov, predvsem zaradi po njihovem mnenju slabše kakovosti del, ki naj bi ob njihovi osmi razstavi leta 1940, ko jim je namenil oster zapis, v katerem bila med drugim povezana z nizkimi nagradami, hkrati pa so postali skeptični, je pisal o »zgrešenosti smeri prizadevanja enega dela mlade umetniške da je to res pravi način za spodbujanje historičnega slikarstva pri nas.334 generacije, s čimer zanikava tako uspeh naše umetniške tradicije, kakor Dejstvo, da je več kritikov dajalo prednost preprostejšim krajinskim postavlja v nevarnosti napredek slovenske umetnosti«. Pri tem je bil kritičen motivom, je v kombinaciji z neprofiliranim razstavnim programom paviljona tudi do pomanjkanja individualnega izraza v njihovi umetnosti ter svaril, tudi v tridesetih letih vodilo v kritiška nestrinjanja o kakovosti razstavljenih da so neodvisni izgubili stik s slovensko umetnostjo in ji celo škodijo.343 del. Stele in Dobida sta pogosto nasprotovala pozitivnim kritikam ama- Primer razumevanja razstav Neodvisnih, pri katerih so pisci po eni strani terskih umetnikov, Ložar in Škodlar pa sta jim bila po večini naklonjena. njihov izraz prepoznali kot najboljšo možno pot za slovensko umetnost, po Do trenj je denimo prišlo ob razstavi hrvaškega slikarja Slavka Tomerlina drugi strani pa so jim predvsem pri poznejših razstavah očitali preveliko leta 1936, saj je neznani pisec prav ob tej priložnosti izpostavil neprofesio-navezanost na zahodne nazore, odraža splošno zbegano stanje likovne nalnost Jakopičevega paviljona, ki svoje prostore nekritično oddaja tudi manj kritike v tem obdobju.344 Ta razdvojenost se je zaostrovala in stopnjevala vse kakovostnim umetnikom. Tomerlin je v Jutru na to objavil svoj odgovor, v do začetka druge svetovne vojne. katerem je kritiziral slovensko »skupino modernistov«, ki naj bi si prilaščali monopol nad umetnostjo.335 Ob razstavi Srečka Magoliča je bil France Stele do nadpovprečno pozitivnih kritik neodobravajoč, saj naj bi Magoliča neka- Odzivi na razstave v Jakopičevem teri primerjali z Matijo Jamo. Stele je to označil za naivno: »Pri Jami je uspela paviljonu med letoma 1941 in 1945 iluzija (dozdevnost) resničnosti polna krvi in temperamenta, pri Magoliču pa samo bleda, brezkrvna, netemperamentna podoba sveta, ki je komaj rahla, V obdobju druge svetovne vojne lahko spremljamo nenavadno veliko število prav na površini pojava snujoča forma dozdevnosti.«336 Do Magoliča je bil medijskih objav ob razstavah, ki pa so pogosto vsebinsko prazne, manj v Jutru kritičen celo Čoro Škodlar, ki je bil amaterskim umetnikom sicer pa je tudi polemik. Okupatorji so sicer vzdrževali tradicionalne meščanske večinoma naklonjen: »Njegova pot je pot poštenega diletanta, ki za svoje časopise, kot so bili Slovenec, Slovenski narod in Jutro, vendar so jih pro-amaterstvo, za ljubiteljstvo slika krajine. Daleč, daleč od tega pa so pota gramsko podredili smernicam svojega propagandnega urada. V medijskih starih mojstrov.«337 odzivih so tako prevladovala poročila o razstavah in omembe pomembnih V drugi polovici tridesetih let se je v slovenski umetnosti vse bolj uve- političnih osebnosti, ki so se udeležile razstav, npr. italijanski komisar ljavljala mlajša generacija umetnikov, ki so večinoma prihajali z zagrebške akademije in delovali pod imenom Klub neodvisnih ter se želeli predstavljati kot nova slovenska umetnost.338 Ob njihovi razstavi leta 1937 je Kregar v 339  Stane KREGAR, Klub »neodvisnih« umetnikov, Slovenec, LXV/211a, 15. 9. 1937, p. 6. zapisu v Slovencu predstavil usmeritev novega kluba, pri čemer je poudaril, 340  K temu je pripomoglo tudi, da je bil sodelavec časopisa član Kluba neodvisnih Nikolaj Pirnat. Z objavami v reviji Umetnost jih je podpiral Miha Maleš, pogosto pa so objavljali tudi v revijah Sodobnost in Prijatelj, kjer so leta 1939 in 1940 predstavili skoraj vse umetnike Neodvisnih z daljšimi intervjuji (VREČKO 2022, p. 42). 341  Stane MIKUŽ, Razstava Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov, Slovenec, LXV/221, 26. 9. 1937, p. 5; Fran ŠIJANEC, Razstava Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/218, 18. 9. 1937, p. 7; c. f. KREČIČ 1976, p. 265. 342  –o. /Božidar Borko/, Zapiski in margine nove razstave, Jutro, XX/236, 10. 19. 1939, p. 7; Stane MIKUŽ, Peta umetnostna razstava 330  Razstava Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu se je začela, Slovenski dom, II/226, 5. 10. 1937, p. 2. »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/236 , 14. 10. 1939, p. 8. 331  Leta 1940 so v Jakopičevem paviljonu priredili tudi razstavo dokončanih zgodovinskih slik za bansko palačo zmagovalca natečaja Gojmirja 343  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava neodvisnih, Dom in svet, LII/9, 1940, pp. 572–574. Pri tem je potrebno opozoriti, da naj bi bila Mikuževa Antona Kosa. Več o natečajih in odkupih Dravske banovine v: MOHOR 2019, pp. 18–36. nenaklonjenost Neodvisnim povezana z osebnimi spori med kritikom in umetniki (glej: Izjava »Kluba neodvisnih«, Jutro, XXI/271, 332  S./tane/ MIKUŽ, Razstava osnutkov za zgodovinske slike v banski palači, Slovenec, LXVII/63a, 16. 3. 1939, p. 8; S./tane/ MIKUŽ, Natečaj za 19. 11. 1940, p. 4). zgodovinske slike na banovini, Dom in svet, LI/3, 1939, pp. 172–173; Karel DOBIDA, Razstava osnutkov za zgodovinske slike, Ljubljanski zvon, 344  Na tem mestu moramo opozoriti tudi, da so kritiki v tem obdobju začeli opažati zaostalost slovenske umetnosti za preostalo jugoslovansko LIX/3-4, 1939, pp. 170–173. umetnostjo. Josip Tavčar je tako na primer ob pomladanski razstavi jugoslovanske umetnosti v paviljonu Cvijete Zuzorić v Beogradu leta 1936 333  R./ajko/ LOŽAR, Natečaj zgodovinskih slik za bansko palačo v Ljubljani, Slovenec, LXVII/42a, 19. 2. 1939, p. 9. zapisal: »V splošnem zapuste slovenska slikarska dela vtis provincializma, katerega pa ni mogoče smatrati za nekaj manj vrednega, ker 334  Karel DOBIDA, Razpis za dela z zgodovinskimi motivi, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 289–290. pomeni pri nas doma mnogo več namreč poglobitev v domačo grudo in domačega človeka ... brez posebnih vplivov in vzorov. [...] V okolici 335  -ga., Jakopičev paviljon ob prvi letošnji razstavi, Slovenski dom, I/14, 18. 1. 1936, p. 3; Slavko Tomerlin odgovarja, Jutro, XVII/17, 22. 1. 1936, p. 7. forsiranega modernizma [Srbov in Hrvatov], ki črpa direktno iz vrela evropske umetnosti je jasno, da delujejo slovenska dela, kljub kvalitetam 336  France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. skromno [...].« (Josip TAVČAR, Umetniške prilike v nesodobni sodobnosti, Slovenski narod, LXIX/164, 21. 7. 1936, p. 4.) Stele naj bi za 337  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magoličeva jubilejna razstava, Jutro, XVI/112, 16. 5. 1935, p. 3. odpravljanje takšnih težav mladim umetnikom svetoval, naj gredo v tujino, Tavčar pa jim je za zgled svetoval Francijo, od koder so črpali tudi 338  VREČKO 2022, p. 34. Glej tudi poglavji Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29, ter Vrste in tipologija razstav, pp. 42–53. drugi jugoslovanski umetniki (KREČIČ 1976, p. 266). 77 78 Emilio Grazioli in kasneje domobranski general Leon Rupnik.345 Raziskave te kritike zastarela, da »ne gre vštric z razvojem umetnosti in da skuša apli- časopisov Smilije Amon med vojno kažejo, da je v podporo italijanskim in cirati na sodobne umetnostne izraze načela impresionistične estetike«.354 nemškim okupatorjem najbolj vneto deloval Slovenec. Osrednji domobranski Pri tem je omenil Mikuževo kritiko, v kateri naj ne bi »napisal o tej razstavi list je postal Slovenski dom, ki se je iz mnenjsko neopredeljenega časopisa domala nobene sodbe, s katero bi ne bila mogoča polemika«.355 Razširjena spremenil v zagovornika fašizma in nacizma. Podoben obrat pa sta doživela ocena slovenske likovne kritike Staneta Kregarja je bila nato objavljena tudi tradicionalno liberalna časnika Slovenski narod in Jutro, kljub temu da tudi v reviji Umetnost. V zapisu je izpostavil, da sta umetniška produkcije bil slednji pri tem precej zadržan. Leta 1941 je v ilegali začel kontinuirano ja in kritika neločljivo povezani in ena brez druge ne moreta obstajati. izhajati Slovenski poročevalec, ki je veljal za osrednjo propagandno glasilo Vendar pa je slovenski kritiki očital površnost (kritiki naj bi si za ogled razstave narodnoosvobodilnega boja.346 Pomemben časnik v tem obdobju je bilo vzeli zgolj pol ure), nanašanje samo na impresionistične kriterije slikanja in prav tako nelegalno glasilo komunistične partije Ljudska pravica, ki je začelo neodzivnost kritikov nad kičem in diletantizmom, »ki danes raste kot gobe po kontinuirano izhajati leta 1943. Po osvoboditvi leta 1945 so se v Slovenskem dežju in ki so ga polna vsa izložbena okna in razstave«. Pri tem je poudaril, poročevalcu in Ljudski pravici začeli pojavljali tudi zapisi o razstavah v da ima likovni kritik »poleg kritike tudi dolžnost vzbuditi pri občinstvu smisel paviljonu. Edini vidnejši likovni kritik v času druge svetovne vojne je bil Stane za umetnostno ustvarjanje, dvigati ga k pravemu pojmovanju umetnine, Mikuž, občasno pa je zapise o razstavah podal tudi Fran Šijanec. Mikuž je kakor tudi vzbujati ljubezen do umetnosti, iz česar bo izviralo hotenje po po- sprva pisal predvsem za Slovenca, ki so ga leta 1945 ukinili, od tega leta dal-sesti umetnine domačega umetnika«. Kregar je v svojem zapisu izpostavil še: je pa lahko njegove zapise najdemo na straneh Slovenskega poročevalca. »Kdo bi po vsem tem dejal, da če je tako, potem pa kritike po vašem sploh ne Kljub spremenjenim okoliščinam in drugačnemu stanju likovne kritike sme biti. Temu odgovarja vsak, ki se je z ljubeznijo in z vso resnostjo posvetil pa so se v manjšem obsegu vseeno občasno še pojavile polemike o vplivih iz umetnosti: Umetnik se pravične in poštene kritike ne boji. Pa tudi krivične tujine in vprašanju pravega nacionalnega izraza. Velike medijske pozornosti in zlonamerne kritike ga ni strah. Ve sicer, da mu more taka kritika gmotno je bila deležna prva umetniška razstava po italijanski okupaciji – skupinska škodovati, ve in zaveda se, da je mogoče stresti in uničiti revno človeško telo, razstava devetih slikarjev in petih kiparjev Moderna slovenska umetnost: nikoli pa ne ustvarjalnega duha, ki, zavedajoč se danih mu darov, koraka Arte moderna Slovena. S to razstavo naj bi »naša umetnost dosegla viši-neumorno naprej, ustvarjajoč to, kar mu narekujeta razum in srce.«356 no, ki dosega raven katerega koli velikega naroda v svetovni družini«.347 Ključnim v članku predstavljenim temam, ki so jih med obema svetov- V otvoritvenem govoru ob razstavi naj bi Saša Šantel dejal, da so se ume- nima vojnama razvijali kritiki razstav v Jakopičevem paviljonu – nacionalni tniki »dokončno naslonili na italijanski umetnostni krog«, kar je Mikuž v zapi- izraz v umetnosti, ambivalenten odnos do modernizma in vplivov iz tujine su v Slovencu demantiral in trdil, da »nad vso kolekcijo v glavnem plava duh ter njihovega uveljavljanja pri nas, razstavljanje amaterskih umetnikov ter francoskih vplivov«.348 Temu je pritrdil tudi Ante Gaber, ki je zapisal, da je povezovanja umetnosti in trga – lahko na koncu torej dodamo novo temo, »popolnoma samorodna in samonikla slovenska umetnost […] pač zaenkrat analizo oz. kritiko likovne kritike same. Če je Kregar v zgoraj omenjenem še muzika bodočnosti«.349 Na razstavi Maksima Sedeja in Zdenka Kalina je besedilu zrelo predstavil napake in pomanjkljivosti slovenskega kritiškega Mikuž problematiziral Sedejevo krajino, saj »[a]li bi ta krajina ne mogla biti pisanja, je Radivoj Rehar razmišljal, zakaj je temu tako in kaj bo treba prav tako tudi hrvatska ali francoska?«350 O umetnosti Zdenka Kalina pa je spremeniti, če si želimo drugačne kritike. Gre za težave, ki niso vezane napisal, da odlično ujame značaj in duh portretiranca, vendar mu je očital izključno na tisti specifični čas in jih lahko zaznavamo še danes: »Da smo neinovativnost, na več mestih naj bi se čutilo škodljivi vpliv »tuje umetnostne Slovenci v kritiki (ne samo likovne umetnosti) na slabšem od drugih, je krivo okolice«.351 Umetnike, ki so bili v tridesetih letih del skupine Neodvisnih, predvsem to, da je kritika našim kritikom le periferno zanimanje njihovega je tako Mikuž pohvalil le, če je opazil, da so se slogovno dovolj odmaknili od siceršnjega dela, da je obseg njihovih spisov navadno že vnaprej omejen in preteklih del in nakazali novo smer, ki se ni skladala z nekdanjim programom da se ukvarjajo z njo pretežno mladi ljudje, ki jim manjka zrele ustaljenosti neodvisnih.352 V luči teh zapisov je pisec krajšega članka v Jutru izrazil in iz nje izvirajoče avtoritete. Nimamo, nismo imeli in najbrže tudi zlepa ne željo po objektivni umetniški kritiki, ki »ne piše slavospevov vedno le tistim, bomo imeli strokovnjaka, kateremu bi postala kritika življenjski poklic, ki bi s katerimi stalno poseda privatno«.353 mu mogel posvetiti vse svoje sile.«357 Stanje v likovni kritiki in prevpraševanje enakih problematik v odnosu do tuje umetnosti kot v letih poprej je med drugim vodilo tudi do različnih zapisov o vlogah likovnega kritika in umetnostne kritike nasploh. V poročilu z vodstva po razstavi Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič, N. Omersa, K. Putrih, M. Sedej leta 1943 je Stane Kregar umetnostni kritiki očital, da je metoda 345  Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. 346  AMON 2008, pp. 22–23. Omeniti velja, da je levo usmerjeno časopisje v Kraljevini Jugoslaviji pogosto imelo zelo kratek rok izhajanja, oziroma so stvari izhajale v ilegali, saj je državna oblast preganjala levico in komunistično partijo. Leta 1938 sta na primer izšli le dve številki Slovenskega poročevalca, medtem ko je kontinuirano začel izhajati v ilegali šele med vojno. 347  Reprezentativna razstava slovenske umetnosti, Slovenski dom, VI/119, 26. 5. 1941, p. 3. 348  Stane MIKUŽ, Moderna slovenska umetnost, Slovenec, LXIX/136a, 11. 6. 1941, p. 5. 349  nt /Ante Gaber/, Razstava naše moderne umetnosti, I. Kiparji, Jutro, XXII/131, 5. 6. 1941, p. 4. 350  Stane MIKUŽ, Razstava M. Sedej-Z. Kalin, Slovenec, LXIX/259a, 5. 11. 1941, p. 5. 354  Umetnik polemizira s kritikom, Jutro, XXIII/127, 8. 6. 1943, p. 3. 351  Ibid. 355  Ibid. 352  Stane MIKUŽ, Razstava Kregar-Omersa-Putrih, Slovenec, LXIX/285a, 5. 12. 1941, p. 5. 356  Stane KREGAR, Umetnostni kritiki pri nas, Umetnost, VII/10-12, 1942–1943, pp. 176–184. 353  R., Akad. slikar Miklavž Omersa, Jutro, XXII/284, 4. 12. 1941, p. 5. 357  Marij SKALAN /Radivoj Rehar/, Nekaj misli o umetnostni kritiki, Umetnost, VII/10-12, 1942–1943, p. 184. 79 80 JAKOPIČEV PAVILJON V JUGOSLOVANSKEM IN MEDNARODNEM KONTEKSTU MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA Hana Čeferin 81 82 Med letoma 1919 in 1945 lahko v Jakopičevem paviljonu zasledimo številna sodelovanja tako z jugoslovanskimi kot mednarodnimi umetniki, društvi in orga- nizacijami. Pregled razstav kaže, da so v tem obdobju v njem na kar 75 % razstav sodelovali izključno slovenski umetniki, medtem ko je bila preostala četrtina organizirana v sodelovanju z jugoslovanskimi in/ali tujimi avtorji. Po Jakopičevem odhodu leta 1923 paviljona programsko ni več vodil en posameznik ali umetniško društvo. Njegovo upravljanje je prevzelo Društvo Narodna galerija, ki je deloma izvajalo svoj program, deloma pa ga je oddajalo v najem različnim umetnikom in umetniškim skupinam. Tako je z rednim razstavljanjem v paviljonu svojo razstavno politiko udejanja- lo več umetniških skupin oz. posameznikov. Ko razmišljamo o mednarodni izmenjavi paviljona, je zato treba upoštevati, da je le-to sooblikovalo več različnih deležnikov in da v prvi vrsti niti ne gre za eksplicitno mednarodno izmenjavo paviljona, temveč predvsem za splet mednarodnega povezovanja tako Društva Narodna galerija kot tudi omenjenih skupin in posameznikov.358 Tematika je obsežna in zahtevna, saj zahteva preučitev široke mreže odnosov, ki zadeva celotni jugoslovanski kontekst in njegov odnos s tujino, pa tudi razmerja med posameznimi deli Kraljevine Jugoslavije in njihovih povezav z mednarodnim prostorom. Namen tega poglavja je podati temeljni kontekst za branje in razumevanje nekaterih razstav, društev, skupin, posa- meznikov, ki so v medvojnem času razstavljali v Jakopičevem paviljonu in ga s tem vpeli v širši srednjeevropski in nov jugoslovanski kontekst. Začetni del poglavja je posvečen obravnavi slovenskega vpenjanja v novo južnoslovan- sko kraljevino skozi skupno razstavljanje doma in v tujini. V nadaljevanju sledi pregled razstavljanja slovenskih umetnikov in skupin v tujini in v kakšnem razmerju je bilo to z njihovimi razstavami v paviljonu. Zadnji del pa je namen- jen predstavitvi razstavljanja tujih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Umetniki nove južnoslovanske kraljevine Z ustanovitvijo Kraljevine SHS leta 1918 se je začelo konkretnejše formiranje 27 enotnega kulturnega prostora južnih Slovanov. To se je med drugim odražalo Umetnost, II/1-2, 1937–1938, p. 12. tudi v nadaljevanju organiziranja skupinskih jugoslovanskih razstav, ki so jih prirejali že v obdobju pred prvo svetovno vojno. Prva tovrstna razstava po prevratu, t. i. Peta jugoslovanska umetniška razstava, je potekala leta 1922 v Kraljevina Jugoslavija je v zgodnjih tridesetih letih svojo umetnost začela Beogradu, naslednjo (in zadnjo) pa so organizirali leta 1927 v Novem Sadu. aktivneje predstavljati v tujini.362 Leta 1930 so se predstavili v Narodni galeriji Izbor del na obeh razstavah je bil zastavljen tako, da naj bi prikazal razvoj Mil bank v Londonu (danes Tate Britain) in razstavo prenesli še v nekatera umetnosti južnoslovanskih narodov od začetka 20. stoletja do leta 1922 oz. druga angleška mesta.363 Nato so sodobno jugoslovansko umetnost leta 1927, ko sta bili razstavi organizirani.359 Na obeh so sodelovale umetniške 1932 predstavili v Amsterdamu in Bruslju.364 Leta 1937 je bila Razstava mo- skupine in društva iz celotne Kraljevine SHS. Med slovenskimi so bili leta derne jugoslovanske umetnosti v Gal eria di Roma v Rimu s Slovenci Karlo 1922 zastopani: mariborsko društvo Grohar, Društvo slovenskih upodablja-Bulovec - Mrak, Božidarjem Jakcem, Karlom Jirakom, Gojmirjem Antonom jočih umetnikov in Klub mladih, leta 1927 pa Sava in Slovensko umetniško Kosom, Tinetom Kosom, Francetom Kraljem, Tonetom Kraljem, Stanetom društvo, torej skupine, ki so v medvojnem obdobju redno razstavljale v Kregarjem, Miho Malešem, Francetom Miheličem, Franom Pavlovcem, Jakopičevem paviljonu.360 V dvajsetih letih so skupne razstave umetnikov Maksimom Sedejem in Franom Tratnikom.365 Istega leta pa se je Kraljevina iz celotne države v Jugoslaviji postale standard, pri čemer so se poskušali izkazati zlasti v Beogradu (npr. razstave v paviljonu Cvijete Zuzorić).361 362  Jugoslavija je s takšnimi razstavami sicer začela že takoj po prvi svetovni vojni. Glej npr. izčrpno kritiko razstave jugoslovanske moderne umetnosti v Parizu, ki jo je napisal France Stele: Frst. /France Stele/, Popovič Branko. L'art moderne yougoslave, Dom in svet, XXXIII/3-4, 1920, p. 93. 363  BOGDANOVIĆ 2019, p. 71. Na razstavi so Slovenijo zastopali Matej Sternen, Lojze Dolinar, Stane Cuderman, Olaf Globočnik, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Tine Kos, France Kralj, Tone Kralj, Peter Loboda, Fran Pavlovec, Josip Petkovšek, Mira Pregelj, Saša Šantel, Albert Sirk, Fran Stiplovšek, Jurij Šubic, Fran Tratnik, Ferdo Vesel, Drago Vidmar, Nande Vidmar, Fran Zupan in Anica Zupanec - Sodnik (B., Slovenci in Jugoslovenska razstava v 358  Glej tudi poglavje Organizacijski in finančni vidiki, pp. 30–41. Londonu, Jutro, XI/119, 24. 5. 1930, p. 6; Hinko SMREKAR, Še k vprašanju jugoslovenske razstave v Londonu, Jutro, XI/125, 31. 5. 1930, p. 6). 359  Tradicija jugoslovanskih razstav se je leta 1904 začela s prvo v Beogradu, sledile so ji 1906 v Sofiji, 1908 v Zagrebu in 1912 ponovno v Beogradu. 364  Od Slovencev so razstavljali Stane Cuderman, Lojze Dolinar, Olaf Globočnik, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, Gojmir Anton Kos, Sponzorirala jih je Kraljevina Srbija, ki je z njimi Jugoslavijo tudi na kulturnem področju želela predstaviti kot že obstoječe dejstvo (za podrobnejšo Tine Kos, France Kralj, Tone Kralj, Fran Stiplovšek, Ferdo Vesel, Drago Vidmar, ter Nande Vidmar. Poleg navedenih umetnikov so bili k obravnavo predvojnih jugoslovanskih razstav glej: GEORGIEVA 2008; glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29). udeležbi povabljeni še Ivan Napotnik, Nikolaj Pirnat, France Pavlovec, Matej Sternen, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič in Fran Zupan, ki se pa 360  TRAJKOV 2021, p. 226. razstave niso udeležili (Jugoslovanska umetnostna razstava v Amsterdamu, Slovenec, LX/229, 6. 10. 1932, p. 5). 361  Ibid., p. 228. Za razstavljanje v paviljonu Cvijete Zuzorić glej: VUČETIĆ 2009, pp. 709–713. 365  Razstava jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov v Rimu, Umetnost, II/1-2, 1937–1938, p. 19. 83 84 Jugoslavija predstavila še na svetovni razstavi v Parizu, kjer so bili slovenski razstavljavci Matija Jama, Rihard Jakopič, Lojze Dolinar, Tine Kos, France Kralj, Tone Kralj, Matej Sternen in Ferdo Vesel.366 Naštete razstave so bile nekakšno iskanje in raziskovanje, kako bi Kraljevina Jugoslavija lahko učinkovito oblikovala svoje predstavitve v tujini. Organizirane so bile s spodbudami z različnih strani, kamor štejemo zasebne pobude, pa tudi uradne državne institucije, s čimer so bile njihove strukture in narativi raznoliki in so pogosto vodili v spore med posameznimi predstavniki umetniških centrov takratne države. Razstave v Londonu, Amsterdamu in Bruslju naj bi bile na primer prenatlačene, hudo nestrinjanje je povzročilo tudi nesorazmerno odmerjanje prostora umetnikom iz različnih delov kraljevine. Ob predstavitvi na pariški svetovni razstavi leta 1937 so se denimo na to odzvali slovenski umetniki, saj so se počutili prikrajšani.367 Že omenjeno jugoslovansko razstavo v Gal eria di Roma leta 1937 so priredili kot del kulturnega programa, ki je v tem času potekal ob političnem zbliževanju Jugoslavije in Italije.368 Posledica tega je bila tudi prva udeležba Jugoslavije na Beneškem bienalu leta 1938 in pridobitev lastnega paviljona v beneških Giardinih.369 Kraljevina Jugoslavija je na bienalu razstavljala le dvakrat, in sicer v letih 1938 in 1940, komisar pa je bil v obeh primerih Milan Kašanin, direktor Muzeja kneza Pavla v Beogradu. Sodelujoče umetnike je razdelil v razmerju 2 : 2 : 1 (po dva iz Zagreba in Beograda ter eden iz Ljubljane).370 Leta 1938 je slovenski umetniški krog zastopal Matija Jama, ki je imel dva meseca pred otvoritvijo beneške razstave tudi retrospektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu.371 Na drugem bienalu leta 1940 je bil predstavnik Maksim Sedej. Kakor pri jugoslovanskih razstavah v letih 1922 in 1927, omenjenih na začetku, je Kašanin želel prikazati zaokrožen razvoj jugoslovanske moderne umetnosti in po drugi strani izpostaviti njeno pripadnost in usmeritev k širšemu okviru evropske umetnosti. Na prvi razstavi se je narativ enotnosti začel z Matijo Jamo kot predstavnikom starejšega impresionizma, nadaljeval z Vladimirjem Becićem in Ljubom Babićem kot predstavnikoma povojne generacije ter končal s Petrom Dobrovićem in Milom Milunovićem, ki naj bi predstavljala najsodobnejšo strujo.372 28 Jugoslovanski paviljon na Beneškem bienalu, 1940. Jugoslovani v Jakopičevem paviljonu v medvojnem obdobju pojavljale razstave umetnikov in društev iz drugih Slovenski umetniki so bili, kot smo pokazali v prvem delu poglavja, redno delov Jugoslavije, na katerih so nastopali samostojno ali skupaj s Slovenci. zastopani na večjih jugoslovanskih umetniških predstavitvah doma in v tujini. Povezave Jakopičevega paviljona z bodočim jugoslovanskim prostorom so V sicer nekoliko skromnejšem obsegu pa so se v Jakopičevem paviljonu se do določene mere sicer pojavile že pred prvo svetovno vojno, na primer leta 1909 je v njem gostovalo hrvaško umetniško društvo Medulić, leta 1910 pa se je skupaj s slovenskimi umetniki s številnimi deli predstavila srbska umetnica Nadežda Petrović. V obdobju med obema svetovnima vojnama so vidne pogostejše 366  Ob razstavi je Zveza za tujski promet za Slovenijo izdala celo obširen vodnik po Parizu ( Vodnik po Parizu in okolici. Svetovna razstava, Ljubljana 1937); BOGDANOVIĆ 2019, p. 71; Jugoslovenska umetnost XX veka .. . 1971, p. 183; Svetovna razstava, Umetnost, II/3-4, 1937, p. 62. izmenjave med slovenskimi in hrvaškimi umetniki, verjetno predvsem zaradi 367  DOLENC 1996, pp. 72–73; BOGDANOVIĆ 2019, p. 83. likovne akademije v Zagrebu, na kateri je v medvojnem obdobju študiralo več 368  V tem kontekstu bi morda lahko razumeli razstavo Tržačanov Avgusta Černigoja in Uga Caràja v Jakopičevem paviljonu leta 1939. Kot eno kot 90 slovenskih študentov.373 Prvi hrvaški razstavljavci so se začeli pojav-od orodij utrjevanja te nove povezave jo omenja tudi časnik Slovenski narod: »Pred odličnimi zastopniki naše javnosti, kulturnih delavcev in pospeševateljev spoznavanja med jugoslovansko in italijansko kulturo, je sinoči odprl razstavo slik in kipov Černigoja ter Uga Caràja.« (Razstava ljati takoj po vojni, prvi hrvaški gost s samostojno razstavo pa je bil leta 1923 v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/41, 20. 2. 1939, p. 2.) Za potrditev te trditve je na voljo premalo podatkov, saj iz obstoječega gradiva ni znameniti kipar Ivan Meštrović. Še istega leta je Društvo Narodna galerija jasno, kdo je razstavo priredil, kdo vse se je udeležil njene otvoritve itd. Razstava je nato gostovala še v Mariboru in Salonu Ullrich v Zagrebu (L. B. /Lojze Bizjak/, Likovne razstave v Mariboru, Jutro, XX/79, 4. 4. 1939, p. 7; Izložba Avgusta Černigoja i Uge Cara, Obzor, 123, 1939, pp. 1–2). organiziralo izmenjavo z zagrebškim Proljetnim salonom in v Jakopičevem 369  Pobude za postavitev jugoslovanskega paviljona so že v začetku tridesetih let podali na jugoslovanskem diplomatskem predstavništvu v Trstu. paviljonu priredilo razstavo z naslovom Slovenski in hrvaški mlajši umetniki. Nato je inicitativo predstavnikom beneškega bienala in vladi v Beogradu leta 1935 posredovalo še društvo Slovenski lik, katerega predsednik je Proljetni salon je v Zagrebu deloval med letoma 1916 in 1928 ter je vključeval bil France Kralj (BOGDANOVIĆ 2019, p. 72). 370  BOGDANOVIĆ 2019, p. 77. ključne predstavnike sodobne umetnosti na Hrvaškem.374 S slovenskimi 371  Jama je razstavo priredil aprila, bienale pa se je odvijal med junijem in septembrom istega leta (Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/11-12, 1938, pp. 189–190). 372  BOGDANOVIĆ 2019, pp. 77–83; Jugoslovenska umetnost XX veka ... 1971, pp. 184, 187. Kašanin je na drugi razstavi razvoj začel z Brankom Popovićem, nadaljeval s slikarjema Marinom Tartaglio in Milivojem Uzelcem, kot najsodobnejša pa izpostavil Maksima Sedeja in Predraga 373  VREČKO b 2021, pp. 164–167. Milosavljevića (BOGDANOVIĆ 2019, p. 80). 374  Več o Proljetnem salonu v: PRELOG 2007, pp. 8–13. 85 86 umetniki so se nekateri starejši člani poznali že pred vojno, predvsem mlajši pa so se povezali v času študija v tujini, večinoma v Pragi. Njihovo prvo povoj-no sodelovanje je bilo leta 1921 v Zagrebu, ko so s predstavniki Proljetnega salona prvič razstavljali člani novoobujenega kluba Sava (Božidar Jakac, Fran Tratnik, Gojmir Anton Kos, Peter Žmitek, Ivan Napotnik, Veno Pilon in Rihard Jakopič).375 Na naslednji skupni razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1923 je sodelovalo šest hrvaških in devet slovenskih umetnikov mlajše gene- racije. V kritiškem odzivu je doživela dokaj pozitiven sprejem, pri čemer so slovenski časopisi večji poudarek dali domačim avtorjem, hrvaškim pa je bilo večinoma namenjenih le nekaj vrstic. S hrvaškimi umetniki je paviljon sodeloval tudi v tridesetih letih, opazno tudi s hrvaškimi umetnicami.376 Poleg tega je leta 1933 v Ljubljani prvič nastopila Skupina treh (Grupa Trojice), ki je med letoma 1930 in 1935 združevala Jerolima Mišeja in profesorja zagrebške akademije Ljuba Babića in Vladimirja Becića. Slednja sta bila kot profesorja številnih slovenskih umetnikov v slovenskem prostoru dobro znana in tudi vplivna, zlasti z razmišljanjem, kako predstaviti nacionalni izraz v umetnosti.377 Skupina treh je na svoje razstave pogosto vabila druge jugoslovanske avtorje in tujce s podobnimi nazori, med drugim znamenitega nemškega umetnika Maxa Pechsteina in poljskega grafika Władysława Skoczylasa, ki je z njo leta 1933 razstavljal tudi v Jakopičevem paviljonu. Njihove razstave, ki so bile na ogled v številnih jugoslovanskih mestih, so igrale vlogo vozlišč mreženja umetnikov po celotni državi in s tem pomagale pri utrjevanju Zagreba kot ključnega jugoslovanskega umetnostnega središča.378 Čeprav je nekaj protagonistov slovenske umetnosti pred prvo svetovno vojno že vzpostavilo stike z nekaterimi srbskimi umetniki, npr. z znamenito slikarko ter pobudnico likovnega povezovanja na Balkanu Nadeždo Petrović, je bilo razstavljanja srbskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu v dvajsetih letih malo.379 Od vidnejših razstav lahko omenimo samo skupno predstavitev arhitekta Nikole Dobrovića in slikarja Petra Dobrovića v sodelovanju s slovenskim kiparjem Lojzetom Dolinarjem in slikarjem Antonom Gojmirjem Kosom leta 1925. Nekoliko močnejše povezovanje je nato vidnejše od zače- tka tridesetih let, npr. leta 1930 so na Razstavi sodobne grafike sodelovali predstavniki iz širšega jugoslovanskega prostora. Leta 1933 je v Jakopičevem paviljonu razstavljalo v Beogradu ustanovljeno in delujoče društvo Oblik, v katerem so delovali tako srbski kot nekateri hrvaški umetniki. Društvo si je zadalo reformirati jugoslovansko moderno umetnost, jo približati sočasnim mednarodnim tendencam in gojiti odnose z umetniškimi krogi v Zagrebu, Ljubljani in drugih jugoslovanskih mestih.380 Razstava v Jakopičevem pavi- ljonu je ravno v slogovnem pogledu sprožila zmedo v poročanju slovenskih piscev o tem, ali razstavljena dela zares predstavljajo jugoslovansko ume- tnost.381 Med sodelovanji s Srbi lahko v letih tik pred začetkom druge svetovne vojne omenimo še obnovljeno delovanje sekcije društva Lada v Ljubljani, ki je k dvema razstavama v Jakopičevem paviljonu leta 1939 in 1940 povabila tudi Ladin beograjski oddelek.382 375  PRELOG 2018, p. 161; Fran ZUPAN, Dve izložbi. Vtisi iz Zagreba, Jugoslavija, IV/263, 28. 10. 1921, p. 2. Društvo Sava, ustanovljeno leta 1904, je z delovanjem že po nekaj letih prekinilo in obudilo svoje aktivnosti le za posamezne večje razstave. Po letu 1918 je prišlo do resnejšega poskusa obujanja skupine, ki pa z izjemo nekaj skupnih razstav ni bil uspešen (ŽEROVC 2002, pp. 107–109). 376  Glej tudi poglavje Umetnice v Jakopičevem paviljonu, pp. 54–63. 377  VREČKO 2015, pp. 88–90; VREČKO 2018, p. 172. 378  PRELOG 2019, p. 96. Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. 379  Za povezavo slovenskih umetnikov in Nadežde Petrović glej SMREKAR 2016, pp. 57–83. Glej tudi poglavje Vrste in tipologija razstav, pp. 42–53. 380  JOVANOV 2014, p. 100. 381  Umetnostna razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/130, 9. 6. 1933, p. 2; R. L. /Rajko Ložar/, Oblikovci prvič v Ljubljani, Slovenec, LXVI/145a, 28. 6. 1933, p. 7. 29 382  Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. Pismo Ivana Zormana Doretu Klemenčiču z vabilom za udeležbo na razstavi zagrebške Trojice, 1934. 87 88 Izmenjava s tujino Leta 1928 je Karel Dobida v Ljubljanskem zvonu zapisal: »Take živahnosti v prirejanju umetnostnih razstav izven slovenskih meja, kakor smo je bili priča zadnje čase, že dobrih dvajset let ni bilo opaziti.«383 Besede so bile namenjene delovanju Kluba mladih, ki se je pod vodstvom Toneta Kralja povezal na že omenjeni Peti jugoslovanski umetniški razstavi v Beogradu leta 1922. V naslednjih letih so poleg razstav doma, npr. v Jakopičevem paviljonu (1922 in 1924), več razstav priredili še v tujini. Najbolj odmevno so se predstavili ob koncu leta 1926 v Berlinu v pomembni galeriji Der Sturm, ki je pred vojno slovela kot ena najvplivnejših nemških galerij in promotorka najsodobnejših umetnostnih tendenc.384 Razstava izstopa tudi zaradi dej- stva, da povezovanje z nemškimi institucijami in umetniki ni bilo pogosto. Pred Berlinom je Klub mladih v isti zasedbi razstavljal v Pragi, leta 1927 pa so avtorji pod imenom Slovensko umetniško društvo razstavljali še v dunajskem Hagenbundu.385 Društvo Hagenbund je že okoli leta 1910 prevzelo vlogo najnapred- nejšega umetniškega združenja na Dunaju, okoli katerega se je oblikovala mlada avstrijska ekspresionistična generacija.386 Hagenbund je znotraj Avstro-Ogrske k razstavljanju v svojih prostorih vabil številne umetnike iz ce- lotne monarhije, npr. Čehe, Madžare, Poljake, kar se je s propadom monarhije spremenilo v mednarodne stike.387 To se vsaj v nekaj primerih odraža tudi v pregledu razstavnega programa v Jakopičevem paviljonu v medvojnem ob- dobju. Razstava društva Mánes, prirejena leta 1924 v Jakopičevem paviljonu, je denimo v tako rekoč enaki zasedbi leto prej gostovala v Hagenbundu.388 Leta 1927 pa so slovenski umetniki v Hagenbundu priredili svojo raz- stavo. Avstrijski mediji so jo očitno slabo sprejeli, med drugim jo je eden izmed kritikov označil za »jugoslovensko mučilnico«, kar je časopis Jutro komentiral: »Kar se tiče oficielne kritike nekaterih dunajskih listov, pa je treba že naprej pripomniti, da ji ni mogoče pripisovati absolutne važnosti, ker je že neštetokrat dokazala, da se ne potrudi dovolj, da bi razumela snovanje umetnikov, in sploh – da je idejno zastarela.«389 Kljub temu (bolj slabemu) sprejemu so slovenski umetniki v Hagenbundu razstavljali še dvakrat. Leta 1930 so se na društveni 60. razstavi skupaj z umetniki s Češkoslovaške in Madžarske predstavili brata Vidmar, brata Kralj in France Stiplovšek. Dunajska kritika je tokrat kot najboljša med Slovenci omenila brata Kralj,390 zato ni presenetljivo, da sta se leta 1935 v Hagenbundu samostojno predstavila Kralj in Mara Kralj Jeraj. V Domu in svetu so ob tem objavili prevedeno kritiko dunajskega pisca – z opombami Franceta Steleta –, ki je Kraljevo delo izjemno pohvalil, medtem ko Mare Kralj Jeraj v zapisu ni niti omenil.391 Poleg omenjenega se je Jakopičev paviljon v mednarodni kontekst vpenjal tudi s pomočjo organizacije razstav, prirejenih s strani tujih društev, ki so pogosto imela nalogo promocije svoje umetnosti v tujini. Posebej v 383  Karel DOBIDA, Naša mlada umetnost v tujini, Ljubljanski zvon, XLVIII/4, 1928, pp. 253–255. 384  Več o Der Sturm v: WHITFORD 2014, p. 171. 385  V Berlinu so razstavljali Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac, Ivan Čargo, Veno Pilon, Tine Kos, France in Tone Kralj, Ivan Napotnik, Drago in Nande Vidmar, Fran Stiplovšek in France Zupan (Karel DOBIDA, Naša mlada umetnost v tujini, Ljubljanski zvon, XLVIII/4, 1928, pp. 253–255; France MESESNEL, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, VI/4, 1926, p. 248; Exhibition Chronology ... 2014, p. 210). 386  KREJCI 2014, pp. 20–21. Hagenbund so imeli v Ljubljani priložnost spoznati že v letih 1903 in 1904, ko je na vabilo ljubljanskega društva Kazina priredil dve večji skupinski razstavi svojih umetnikov (več o tem v: VALANT 2023, pp. 240–260). 387  PUMBERGER 2013, p. 16; KREJCI 2014, pp. 21–22. Od slovenskih umetnikov je pred vojno v Hagenbundu leta 1909 eno sliko razstavil le Matija Jama (VALANT 2023, pp. 171–172). 388  Exhibition Chronology ... 2014, p. 191. 389  Jt., Slovenska umetnostna razstava na Dunaju, Jutro, VIII/144, 19. 6. 1927, p. 11. 390  Exhibition Chronology ... 2014 , p. 220. 30 391  St. POGLAYEN-NEUWALL, Kolektivna razstava Toneta in Mare Kralj v Hagenbundu na Dunaju, Dom in svet, XLVIII/5, 1935, pp. 290–291. Glas naroda, I/6, 20. 4. 1935, p. 5. 89 90 obdobju, ko Društvo Narodna galerija še ni imelo prostorov v Narodnem 31 domu, beležimo izmenjave s Francijo – predvsem s Francoskim društvom za širjenje in izmenjave umetnosti ( L'Association française d'Expansion et d'Échanges artistiques), ki je bilo zadolženo za promocijo francoske kulture v tujini. V Jakopičevem paviljonu so organizirali razstavi francoske grafike 18. in 19. stoletja (1925 in 1926), leta 1930 pa so v prostorih Narodnega doma odprli še razstavo francoske sodobne grafike.392 Podoben primer predstavljata Razstava ruske knjige in grafike (1924), ki jo je priredila Ruska matica, in Exhibition of Photographs from the Times, razstava Angleškega društva oz. Londonskega društva za propagando (1936). V dvajsetih letih v Jakopičevem paviljonu zasledimo nekaj razstav, na katerih so gostovali češki umetniki. Povezave med Slovenci in Čehi so se na različnih področjih, kot so glasba, arhitektura, likovna umetnost, tkale že vse od 19. stoletja naprej.393 Prav tako je na praški likovni akademiji že pred prvo svetovno vojno in nato takoj po njej študiralo več slovenskih umetnikov, npr. France in Tone Kralj, Veno Pilon, Božidar Jakac.394 Številni študenti so ob vrnitvi iz Prage v slovenskem prostoru pomagali utrditi zanimanje za grafiko (npr. Jakac, Maleš, brata Kralj),395 morda pa bi povečanju zanimanja za ta medij lahko pripisali tudi leta 1921 prirejeni razstavi Češko-jugoslovanska grafika v Jakopičevem paviljonu. Nato pa je leta 1924 na pobudo slovenskih študentov na praški akademiji in v organizaciji Društva Narodna galerija razstavljalo že leta 1887 ustanovljeno društvo Mánes iz Prage.396 V zameno za to razstavo so bili slovenski umetniki leta 1927 povabljeni v Prago, kjer so organizirali razstavo Slovensko moderno slikarstvo. 397 Ta je bila istega leta v zmanjšanem obsegu prenešena tudi v Jakopičev paviljon.398 Leta 1928 je bila v paviljonu predstavljena še Razstava češkoslovaškega stavbarstva, ki je sprva potovala po češkoslovaških mestih, iz Ljubljane pa še v Zagreb in Beograd. Čeprav so različni stiki med Čehi in Slovenci obstajali skozi celotno 32 obdobje med obema svetovnima vojnama – tam so delovali ter živeli nekateri slovenski umetniki (npr. Ante Trstenjak), o sodobni češki umetnosti se je pri nas tudi poročalo (npr. Maleš za revijo Umetnost)399 –, razstav češke umetnosti v Jakopičevem paviljonu v tridesetih letih ni več mogoče zaslediti.400 Zanimiva je tudi zgodba jugoslovansko-bolgarskih kulturnih odnosov. Bolgarski umetniki so bili v združevanje južnih Slovanov na področju kulture vključeni že pred prvo svetovno vojno, npr. v oblikovanju jugoslovanskega umetniškega društva Lada in s sodelovanjem na jugoslovanskih razstavah.401 Zgodovinski dogodki ob drugi balkanski vojni leta 1913 pa so verjetno po politični poti narekovali izključitev Bolgarije iz nadaljnjega kulturnega sodelovanja z nastajajočim jugoslovanskim prostorom, ki se je zavlekla še v dvajseta leta. Položaj se je s političnim zbliževanjem balkanskih držav začel 392  BASSIN 2011, p. 10. 393  Za kulturne povezave med Čehi in Slovenci glej ŽEROVC a 2014. Že leta 1910 so v Jakopičevem paviljonu na IV. umetnostni razstavi razstavili umetniki Društva upodabljajočih umetnikov v Pragi ( IV. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča. »Jednota umelcu vytvarnych v Praze« (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1910), Ljubljana 1910). 394  AVMAN 2013, pp. 21–24. 395  Ibid., p. 74. 396  Ibid., p. 16; Joža GLONAR, Manes in »Manes«, Slovenec, LII/192, 23. 8. 1924, p. 5. 397  To sicer ni bila prva razstava slovenskih umetnikov v Pragi. Že leta 1926 je potekala Razstava slovenske sodobne umetnosti, ki jo je pripravil odbor praškega društva Umetniška beseda (AVMAN 2013, p. 16). 398  Karel DOBIDA, Slovensko moderno slikarstvo v Pragi, Ljubljanski zvon, XLVIII/3, 1928, pp. 189–191. 399  AVMAN 2013, pp. 71–72. Po letu 1925 je prišlo tudi do upada slovenskih študentov na praški akademiji, kar lahko povežemo z visokimi stroški študija – Češka je po vojni za nas postala tujina – in dejstvom, da se je po letu 1921 več Slovencev odločilo za študij v bližnjem, jugoslovanskem Zagrebu (AVMAN 2013, pp. 73–74). 400  Zanimiv primer mednarodnega povezovanja, v katerega sta bili vključeni Jugoslavija in Češkoslovaška, predstavlja Razstava umetnic Male ženske antante leta 1938 v Jakopičevem paviljonu, ki je povezala 43 umetnic s Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. (Glej tudi poglavje Umetnice v Jakopičevem paviljonu, pp. 54–63.) 31–32 401  GEORGIEVA 2008, p. 37. Pogled na razstavo Slovensko moderno slikarstvo v Pragi, 1927. 91 92 umirjati šele v prvi polovici tridesetih let.402 Od sredine tridesetih let tako lahko sledimo intenzivnejšemu pojavljanju razstav Bolgarov v Jakopičevem paviljonu. Leta 1936 je v zameno za razstavo slovenskih umetnikov v Bolgariji v Jakopičevem paviljonu razstavila skupina bolgarskih grafikov Novi umetniki (Novi Hudožnici). Kritika Karla Dobide v Ljubljanskem zvonu nakazuje, da je bila razstava leta 1936 prva, ki so jo bolgarski umetniki priredili v Ljubljani: »Naj vedo Novi hudožnici, da smo jim hvaležni, da so kot prvi bolgarski upodabljajoči umetniki prišli prav oni.«403 Sledile so ji tri samostojne razstave bolgarskih umetnikov Pavla Francaliskega (1937, 1939) in Spasa Toteva (1939). Eden od namenov tovrstnih razstav je bila tudi promocija slovenske dežele in propagiranje turistične izmenjave med državama. Pavel Francaliski se je tako na primer po svoji razstavi leta 1937 deset dni mudil na Gorenjskem in tam ustvarjal nove akvarele z motivi gorskih pokrajin, ki jih je nato naknadno dodal na razstavo v Jakopičevem paviljonu. Slike slovenskih krajin je kasneje razstavil tudi v Zagrebu in Beogradu, prav tako pa so organizirali vrsto predavanj/predstavitev del po različnih bolgarskih mestih.404 Leta 1931 je bil v Ljubljani ustanovljen Fotoklub Ljubljana, ki si je priza- deval za organizacijo in profesionalizacijo slovenske umetniške fotografije. Klub je bil do začetka druge svetovne vojne izjemno aktiven – uredili so si društvene prostore na Levstikovi ulici, organizirali klubske ekskurzije, projekcije in razne tečaje, oblikovali so potujoče fotografske mape svojih članov ter se udeleževali fotografskih natečajev in razstav po vsem svetu.405 V paviljonu so leta 1936 organizirali drugo izmed svojih treh mednarodnih razstav v Ljubljani med obema vojnama.406 Nagrade so podelili avtorjem iz Egipta, Avstralije, Belgije, Madžarske in ZDA, vsega skupaj pa je sodelovalo več kot 300 fotografov z vsega sveta. Fotoklub je bil ena najbolj mednarod- no usmerjenih organizacij tudi zaradi logističnih prednosti fotografskega razstavljanja, saj so klubi praviloma svoje skupinske fotografske mape z izborom del zlahka pošiljali po vsem svetu. To je denimo fotografu Anteju Korniču, poleg predstavitve na razstavi v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu, omogočalo, da je leta 1936 razstavljal v Detroitu, Bostonu, Antwerpnu, Ottawi, Budimpešti, Tokiu, Johannesburgu in Los Angelesu.407 Paviljon je med letoma 1919 in 1945 poskušal delovati čim bolj odprto za tuje razstavljavce, a v tem pogledu ni imel strukturirane razstavne politike. Kot rečeno uvodoma, razstavnega programa paviljona namreč od sredine dvajsetih let ni upravljalo nobeno umetniško društvo ali umetniški vodja, tem- več so bile njegove mednarodne povezave odvisne od upravljavca paviljona Društva Narodna galerija in društev ter posameznikov, ki so paviljon najemali in v njem uresničevali svojo razstavno politiko. Pri tem je treba dodati, da so mednarodno razstavljanje pogosto pogojevale še politične okoliščine in šibka privlačnost majhnega kulturnega prostora Ljubljane. Izmenjave Jakopičevega paviljona so bile tako morda res nekonstistentne in jih je tudi težko opredeliti, vseeno pa lahko zaključimo, da je paviljon med obema vojnama predstavljal ključen prostor za srečevanje s tujo umetnostjo v Ljubljani. 402  T. i. balkanske države (Grčija, Romunija, Turčija in Jugoslavija) so se o sodelovanju začele dogovarjati leta 1930 ter leta 1934 sklenile Balkanski sporazum. Istega leta je kralj Aleksander I. Karađorđević z Bolgarijo podpisal sporazum v Sofiji, članice pa so se z Bolgarijo dokončno sporazumele o enakopravnosti pri oboroževanju in izogibanju sili pri medsebojnih odnosih šele leta 1938. Sodelovanje se je končalo leta 1941 z drugo svetovno vojno (DOLENC a 2005, pp. 203–211). 403  Karel DOBIDA, Novi hudožnici, Ljubljanski zvon, LVI/3-4, 1936, p. 187. 404  Bolgarski slikar P. Francaliski, Slovenski dom, II/70, 27. 3. 1937, p. 5; Slovo umetnika Pavla Francaliskega, Jutro, XVII/84, 10. 4. 1937, p. 4. 405  Več o tem v: ČEFERIN 2022. 406  Prva razstava je leta 1934 potekala v najetih prostorih na današnji Nazorjevi ulici, tretja pa leta 1938 na Ljubljanskem velesejmu (ČEFERIN 2022, pp. 44, 50). 407  Svet priznava našo fotografijo, Slovenski narod, LXIX/242, 22. 10. 1936, p. 2. 93 94 Tomaž BREJC, Temni modernizem. Slike, teorije, interpretacije, Ljubljana 1991. LITERATURA Tomaž BREJC a, Realizem, impresionizem, postimpresionizem, Ljubljana 2006. Tomaž BREJC b, Pro et contra. Osemdesetletnica znamenite knjižice, Umetnostna kronika, 13, Ljubljana 2006. Tomaž BREJC, Terminologija Izidorja Cankarja, Umetnostna kronika, 20, Ljubljana 2008. Tomaž BREJC, Izidor Cankar na razstavah moderne umetnosti, Acta historiae artis Slovenica, XXII/1, 2017, pp. 111–136. Sandi BULIMBAŠIĆ, Nadežda Petrović i Ivan Meštrović. Motivacije nastojanja i pristupi oblikovanju nacionalne ideje u umjetnosti početkom 20. stoljeća, Naučni skup posvećan Nadeždi Petrović (1873–1915) (ed. Jasna Jovanov), Novi Sad 2016, pp. 23–42. Izidor CANKAR, Narodna galerija, Zbornik za umetnostno zgodovino, XII, 1932–1933, pp. 86–88. Ana CERGOL PARADIŽ, Irena SELIŠNIK, Spremembe v uradniškem poklicu in njegova feminizacija, Slovenski prelom 1918 (ed. Aleš Gabrič), Ljubljana 2019, pp. 267–293. Gašper CERKOVNIK, Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani, Zbornik za umetnostno zgodovino, XLIII/43, 2007, pp. 288–305. Hana ČEFERIN, Dejavnost Fotokluba Ljubljana med obema vojnama. Fotografija v iskanju nacionalnega izraza, Ljubljana 2022 (magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, tipkopis). Špelca ČOPIČ, Umetnička kritika u Sloveniji, Jugoslovenska umetnost XX. veka. Treća decenija – konstruktivno slikarstvo (ed. Miodrag B. Protić), 2, Beograd 1967. Špela ČOPIČ, Likovna umetnost v Jakopičevem paviljonu, Rihard Jakopič. To sem jaz, umetnik (Ljubljana, Narodna galerija, Mestni muzej, 13. 5.–17. 10. 1993, ed. Dragica Trobec Zadnik), Ljubljana 1993, pp. 99–103. Gudrun DANZER a, 63 Women Artists from Styria – their Environment, their Opportunities, their Careers, Ladies first! Darija ALUJEVIĆ, Women Artists of Croatian Modernism, The Chal enge of Modernism. Vienna and Zagreb around 1900 Künstlerinnen in und aus der Steiermark 1850–1950 (Gradec, Neue Galerie Graz, 25. 2. 2020–21. 2. 2021, ed. Gudrun (Dunaj, Belvedere, 20. 10. 2017–18. 2. 2019, eds. Stella Rol ig, Irena Kraševac, Petra Vugrinec), Dunaj 2017, pp. 130–138. Danzer), Gradec 2020, pp. 62–79. Darija ALUJEVIĆ, Školovanje, emancipacija i afirmacija prvih hrvatskih kiparica krajem 19. i početkom 20. stolječa, Gudrun DANZER b, Ladies first!, Ladies first! Künstlerinnen in und aus der Steiermark 1850–1950 (Gradec, Neue Galerie Pojavnosti moderne skulpture u Hrvatskoj. Protagonisti, radovi, konteksti (ed. Dalibor Prančević), Split 2021, pp. 112–135. Graz, 25. 2. 2020–21. 2. 2021, ed. Gudrun Danzer), Gradec 2020, pp. 10–13. Darija ALUJEVIĆ, Dunja NEKIĆ, Women's Art Club and Women’s Group Exhibitions in Zagreb from 1928 until 1940, Ervin DOLENC, Kulturni boj. Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS. 1918–1929, Ljubljana 1996. Artl@s Bul etin, VIII/1, 2019, pp. 167–182. Ervin DOLENC, Razvoj kulturnih ustanov v slovenskih mestih in Novo mesto do leta 1941, Oblikovanje kulturnih ustanov in Smilja AMON, Tisk in politika v Jugoslaviji. 1918–1941, Ljubljana 1996. razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske (ed. Aleš Gabrič), Novo mesto 2000, pp. 21–35. Smilja AMON, Vloga slovenskega časopisja v združevaju in ločevanju slovenske javnosti od 1797 do 1945, Javnost, XV, Ervin DOLENC a, Mednarodni položaj prve Jugoslavije, Slovenska novejša zgodovina 1. 1848–1992 (ed. Jasna Fischer), Ljubljana 2008, pp. 9 – 24. Ljubljana 2005, pp. 203–211. Benedict ANDERSON, Zamišljene skupnosti, Ljubljana 2007. Ervin DOLENC b, Kultura 1918–1941, Slovenska novejša zgodovina 1. 1848–1992 (ed. Jasna Fischer), Ljubljana 2005, Maruša AVMAN, Slovenski umetniki, ki so študirali na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Pragi v letih od 1900 do 1939, pp. 415–441. Kranj 2013 (diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, tipkopis). Ervin DOLENC, Med kulturo in politiko. Kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama, Ljubljana 2010. Aleksander BASSIN, Fran Windischer. 1877–1955. Gospodarstvenik, publicist, predsednik Narodne galerije (Ljubljana, Maruša DRAŽIL, Razstave v Salonu Kos in Galeriji Obersnel v 1930-ih in 1940-ih, Razstavljanje na Slovenskem. Simpozij Narodna galerija, 24. 2.–27. 3. 2011, ed. Barbara Jaki), Ljubljana 2011. ob 110-letnici Jakopičevega paviljona (Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljana, 5.–6. 12. 2019). ULR: https://vimeo. Alenka DI BATTISTA, Revija Arhitektura (1931–1934). Prelom s tradicijo, Arhitektura i vizuelne umetnosti u com/396542152 (Citirano: 5. 6. 2023). jugoslovenskom kontekstu. 1918–1941 (eds. Aleksandar Kadijević, Aleksandra Ilijevski), Beograd 2021, pp. 187–195. Iztok DURJAVA, Nova stvarnost na Slovenskem, Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem. 1920–1930 (Ljubljana, Tamara BJAŽIĆ KLARIN, Housing Exhibitions in Croatia in the 1930s and 1950s – from Subversive Critical Platform to Moderna galerija, 10. 10. – 21. 12. 1986, eds. Milček Komelj, Igor Kranjc), Ljubljana 1986, pp. 63–78. the Vehicle of the New Ideology, The Housing Project. Discourses, Ideas, Models and Politics in 20th Century Exhibitions Iztok DURJAVA, Slovenski impresionizem v luči polemike 1948–1949 in pogled v zgodovino, Potlačena umetnost (eds. (eds. Gaia Carmellino, Stephanie Dandour), Leuven 2020, pp. 264–289. Barbara Borčič, Jure Mikuž) , Ljubljana 1999, pp. 78–84. Ana BOGDANOVIĆ, Predstavljanje jugoslovanske umetnosti v tujini. Kraljevina jugoslavija in Beneški bienale, Na robu. Exhibition Chronology. 1899–1938, Hagenbund. A European Network of Modernism. 1900 to 1938 (Dunaj, Belvedere, 11. Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji. 1929–1941 (Ljubljana, Moderna galerija, 25. 4. – 15. 9. 2019, eds. Marko Jenko, 10. 2014–1. 2. 2015; eds. Agnes Husslein-Arco, Harald Krejci), Dunaj 2014, pp. 113–256. Beti Žerovc) , Ljubljana 2019, pp. 71–84. 95 96 Sabine FELLNER, City of Women – Women of the City, Stadt der Frauen. Künstlerinnen in Wien 1900–1938 (Dunaj, Jasna JOVANOV, The »Oblik« Art Group, 1926–1939, On the Very Edge. The Modernism and Modernity in the Arts Belvedere, 15. 1.–19. 5. 2019, eds. Stella Rol ig, Sabine Fellner), Dunaj 2019, pp. 23–25. and Architecture of Interwar Serbia (1918–1941) (eds. Jelena Bogdanović, Lilien Filipovitsch Robinson, Igor Marjanović), Leuven 2014, pp. 97–114. Mojca FERLE, Franja Tavčar, prvakinja narodnih dam, Slovenke v dobi moderne (eds. Mateja Tominšek Perovšek, Božidar Jezernik, Jože Hudales), Ljubljana 2012, pp. 40–45. Jugoslovenska umetnost XX veka. Četvrta decenija – ekspresionizam boje, kolorizam, poetski realizam, intimizam, koloristički realizam (ed. Miodrag B. Protić), Beograd 1971. Aleš GABRIČ, Kulturni molk, Prispevki za novejšo zgodovino, XXIX/2, 1989, pp. 385–413. Karla Bulovec. 1895–1957 (Ljubljana, Cankarjev dom, 21. 1.–23. 3. 2003, eds. Lev Menaše, Nina Pirnat Spahić), Aleš GABRIČ, Odziv slovenskih kulturnikov na okupacijo leta 1941, Prispevki za novejšo zgodovino, XLI/2, 2001, pp. Ljubljana 2003. 211–225. Katalog I. mednarodne razstave fotografske umetnosti v Ljubljani (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1934), Ljubljana 1934. Aleš GABRIČ, Policentrični razvoj slovenskih kulturnih ustanov sredi 20. stoletja, Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske (ed. Aleš Gabrič), Novo mesto 2000, pp. 39–49. Milček KOMELJ, Slovensko ekspresionistično slikarstvo in grafika. Duhovno usmerjena umetnost dvajsetih let dvajsetega stoletj a, Ljubljana 1979. Milena GEORGIEVA, South Slav Dialogues in Modernism. Bulgarian Art and the Art of Serbia, Croatia and Slovenia. 1904– 1912, Sofia 2008. Milček KOMELJ, Slovensko ekspresionistično slikarstvo, risba in grafika, Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem (Ljubljana, Moderna galerija, 10. 10.–21. 12. 1986, eds. Milček Komelj, Igor Kranjc), Ljubljana 1986, pp. 7–36. Damir GLOBOČNIK, Spomeniki, Ljubljana 2022. Miklavž KOMELJ, Kako misliti partizansko umetnost? , Ljubljana 2009. Bojan GODEŠA, Kdor ni z nami, je proti nam. Slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom, Ljubljana 1995. Miklavž KOMELJ, Partizanska umetnost, 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi (Ljubljana, Moderna galerija; ed. Marko Jenko), Ljubljana 2011, pp. 24–29. Bojan GODEŠA, Tisova Slovaška – »priljubljeni sen slovenskega klerofašizma«?, Zgodovinski časopis, LVIII/1-2, 2004, pp. 69–80. Miklavž KOMELJ, Maleš in tisk kot umetnostni medij, Miha Maleš, slikajoči pesnik (ed. Nela Malečkar), Ljubljana 2017, pp. 125–170. France GOLOB, Ivan Šubic, utemeljitelj umetne in umetno-obrtne šole na Slovenskem, Loški razgledi, XXXI/1, 1984, pp. 98–114. Renata KOMIĆ MARN, »Kot kulturno zgodovinski pojav je pa portret naravnost neizčrpen.« Portreti, njihovi lastniki in raziskovalci v luči Razstave portretnega slikarstva na Slovenskem, Razstavljanje na Slovenskem. Simpozij ob 110-letnici France GOLOB, Franjo Sterle, ustanovitelj Umetniške šole »Probuda« in vloga šole v tedanjem likovnem življenju, Kronika, Jakopičevega paviljona (Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljana, 5.–6. 12. 2019). URL: https:/ vimeo.com/396534097 XXXIV/3, 1986, pp. 160–170. (Citirano: 5. 6. 2023). Nataša GOLOB, Prvo stoletje Oddelka za umetnostno zgodovino, Ljubljana 2020. Janez KOS, Umetniški paviljon Riharda Jakopiča, Rihard Jakopič. To sem jaz, umetnik (Ljubljana, Narodna galerija, Mestni Hagenbund. A European Network of Modernism 1990 to 1938 (Dunaj, Belvedere, 11. 10. 2014–1. 2. 2015, eds. Agnes muzej, 13. 5.–17. 10. 1993, ed. Dragica Trobec Zadnik), Ljubljana 1993, pp. 87–98. Husslein-Arco, Harald Krejci), Dunaj 2014. Mateja KOS, Reforme oblikovanja v 19. stoletju in obrtno šolstvo, Zbornik za Staneta Bernika (ed. Gojko Zupan), Ljubljana Anton HOLZER, Fotografie in Österreich, Dunaj 2013. 2009, pp. 118–142. Jana INTIHAR FERJAN, Bojana ROGINA, Kraljevina Jugoslavija. Likovna umetnost 1929–april 1941, Na robu. Vizualna Fran KOVAČIČ, Postanek in razvoj mariborskega muzeja, Časopis za zgodovino in narodopisje, XXIII/5, 1928, pp. 255– umetnost v Kraljevini Jugoslaviji. 1929–1941 (Ljubljana, Moderna galerija, 25. 4. – 15. 9. 2019, eds. Marko Jenko, Beti 268. Žerovc) , Ljubljana 2019, pp. 422–433. Peter KOVAČIČ PERŠIN, Kocbekovo Premišljevanje o Španiji, Prispevki za novejšo zgodovino, LVI/1, 2016, pp. 56–79. Barbara JAKI, Predgovor, Umetnost za nove dni. Zbirka Dravske banovine (1929–1941) (Ljubljana, Narodna galerija, 5. 9. Ferdo KOZAK, In »slovensko vprašanje«?, Sodobnost, III/7-8, 1935, pp. 372–374. 2019–5. 1. 2020, ed. Nataša Ciber), Ljubljana 2019, pp. 7–8. Igor KRANJC, Resničnost in mit umetnosti tridesetih let. Trideseta leta 20. stoletja v slovenski likovni umetnosti, Ljubljana Mojca JENKO, Češkoslovaška umetnost v Zborniku za umetnostno zgodovino, Kronika, XXIX/3, 1981, pp. 271 – 277. 2002, pp. 5–34. Mojca JENKO, Dr. France Stele in Društvo Narodna galerija. Iz arhiva Narodne galerije, Zbornik za umetnostno zgodovino, Igor KRANJC a, Modernizem v obdobju diktature, Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije Ljubljana. 1928–1934. LII/52, 2016, pp. 247–269. Prvi študijski zvezek (ed. Igor Kranjc), Ljubljana 2004, pp. 4–11. Mojca JENKO, Majča KOROŠAJ, Mojca ŠTER JENKO, 80 let razstav , Osemdeset let Narodne galerije. 1918–1998 (ed. Igor KRANJC b, Umetnost v navzkrižjih utilitarnih nazorov, Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije Ljubljana. Ferdinand Šerbelj), Ljubljana 1998, pp. 117–136. 1935–1937. Drugi študijski zvezek (ed. Igor Kranjc), Ljubljana 2004, pp. 5–18. Sandra JENKO, Nemško gledališče na Slovenskem, Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika. Slovensko gledališče kot Irena KRAŠEVAC, Petra ŠLOSEL, Networking of Central European Artists’ Associations via Exhibitions. The Slovenian sooblikovalec medkulturnih izmenjav (ed. Barbara Orel), Ljubljana 2017, pp. 47–64. Art Association, Czech Mánes and Polish Sztuka in Zagreb in the Early 20th Century, Modern and Contemporary Artists’ Robert JENSEN, Marketing Modernism in Fin-de-Siècle Europe, Princeton 1996. Networks. An Inquiry into Digital History of Art and Architecture (eds. Liljana Kolešnik, Sanja Horvatinčić), Zagreb 2018, pp. 16–34. Mateja JERAJ, Slovenska ženska društva med obema vojnama (1918–1941), Arhivi, XXIII/2, 2000, pp. 53–61. Peter KREČIČ, Slovenska likovna kritika med dvema vojnama, Zbornik za umetnostno zgodovino, XI-XII, Ljubljana 1976, Kerstin JESSE, »Extraordinary« Women in the Hagenbund. Female Artists and their Networks, Hagenbund. A European pp. 205–290. Network of Modernism. 1900 to 1938 (Dunaj, Belvedere, 11. 10. 2014–1. 2. 2015; eds. Agnes Husslein-Arco, Harald Krejci), Dunaj 2014, pp. 357–364. Peter KREČIČ, Jože Plečnik, Ljubljana 1992. 97 98 Peter KREČIČ, Ivan Vurnik. 1884–1971. Slovenska biografija, 2013. URL: http:/ www.slovenska-biografija.si/oseba/ Petar PRELOG, Hrvatska moderna umjetnost i nacionalni identitet, Zagreb 2018. sbi828088/#slovenski-biografski-leksikon (Citirano: 30. 3. 2023). Petar PRELOG, Prostor iskanja identitete. Hrvaška likovna umetnost v tridesetih letih, Na robu. Vizualna umetnost Harald KREJCI, Internal Dynamics and External Influences. The Hagendund Artists Network, Hagenbund. A European v Kraljevini Jugoslaviji. 1929–1941 (Ljubljana, Moderna galerija, 25. 4. – 15. 9. 2019, eds. Marko Jenko, Beti Žerovc) , Network of Modernism. 1900 to 1938 (Dunaj, Belvedere, 11. 10. 2014–1. 2. 2015; eds. Agnes Husslein-Arco, Harald Ljubljana 2019, pp. 94–151. Krejci), Dunaj 2014, pp. 17–25. Dragan POTOČNIK, Primorski Slovenci v Mariboru 1918–1941, Annales. Anali za istrske in mediteranske študije, XXI/1, France KRESAL, Mezde in plače na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991 , Prispevki za 2011, pp. 55–70. novejšo zgodovino, XXXV/1-2, 1995, pp. 7–23. Božo REPE, Pomen španske državljanske vojne v slovenski in jugoslovanski družbi, Slovenci v španski državljanski vojni. Kriza Ljubljanskega zvona (ed. Fran Albrecht), Ljubljana 1932. Zbornik referatov znanstvenega simpozija v Kopru (Koper, 12. 2. 2010, ed. Sandi Volk), Koper 2010, pp. 36–45. Ana KUČAN, Krajina kot nacionalni simbol, Ljubljana 1998. Božo REPE, Slovenija v tridesetih letih. Med odprtostjo v Evropo, nacionalno ogroženostjo in ideološkimi boji, Na robu. Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji. 1929–1941 (Ljubljana, Moderna galerija, 25. 4. – 15. 9. 2019, eds. Marko Jenko, Primož KURET, Ljubljanska filharmonična družba. 1794–1919. Kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju Beti Žerovc) , Ljubljana 2019, pp. 47–67. meščanov in revolucij, Ljubljana 2005. Vladimir ROZIĆ, Umetnička grupa »Oblik«. 1926–1939, Beograd 2005. Primož KURET, 100 let Slovenske filharmonije, Ljubljana 2008. Irena SELIŠNIK, Vstop Slovenk v politiko. Od sprejemnice do volišča, Slovenke v dobi moderne (eds. Mateja Tominšek Ladies first! Künstlerinnen in und aus der Steiermark 1850–1950 (Gradec, Neue Galerie Graz, 25. 2. 2020–21. 2. 2021, Perovšek, Božidar Jezernik, Jože Hudales), Ljubljana 2012, pp. 24–33. ed. Gudrun Danzer), Gradec 2020. Barbara SAVENC, Vstop umetnic na slovensko likovno prizorišče, Slovenke v dobi moderne (eds. Mateja Tominšek Žarko LAZAREVIĆ, Družba in gospodarstvo med obema vojnama. Vprašanja ravni modernizacij, Zgodovinski časopis, Perovšek, Božidar Jezernik, Jože Hudales), Ljubljana 2012, pp. 86–91. LVII/1-2, 2013, pp. 110–134. Aleksandra SERŠE, Ženska obrtna strokovna šola v Ljubljani od njene ustanovitve do 1918, Arhivi, XVIII/1-2, 1995, pp. Maja LOZAR ŠTAMCAR, Pohištvo slovenskih arhitektov v dvajsetih in tridesetih, Predmet kot reprezentanca. Okus, ugled, 64–66. moč (ed. Maja Lozar Štamcar), Ljubljana 2010, pp. 471–531. Lara SLIVNIK, Umetnostni paviljoni, AR, 1, 2009, pp. 63–69. Lovorka MAGAŠ BILANDŽIĆ, Desetletje pluralizmov. Fotografija v Kraljevini Jugoslaviji, Na robu. Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji. 1929–1941 (Ljubljana, Moderna galerija, 25. 4. – 15. 9. 2019, eds. Marko Jenko, Beti Žerovc), Andrej SMREKAR, Društvo Narodna galerija 1918–1945, Osemdeset let Narodne galerije. 1918–1998 (ed. Ferdinand Ljubljana 2019, pp. 320–356. Šerbelj), Ljubljana 1998, pp. 9–34. Antonin MATEJČEK, Moderna češka umetnost, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/3, 1924, pp. 105–123. Andrej SMREKAR, Slovenački umetnici i Nadežda Petrović, Naučni skup posvećan Nadeždi Petrović (1873–1915) (ed. Jasna Jovanov), Novi Sad 2016, pp. 57–83. Alexandra MATZNER, Dissonante Harmonie. Die Hagenbund und die »Frauenfrage«, Hagenbund. Von der gemäßigten zur radikalen Moderne (Dunaj, Leopoldmuseum, 16. 9. 2022–6. 2. 2023; ed. Hans Peter Wipplinger), Dunaj, Köln 2022, Standard Catalog of World Paper Money 1368–1960 (ed. George S. Cuhaj), Iola 1990. pp. 37–59. France STELE, Projekt Univerzitetne biblioteke ljubljanske, Ljubljana 1933. Vasilij MELIK, Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1-2, 1982, pp. 19–24. Ana ŠEPAROVIĆ, »Tko nije kolorista, nije slikar«. Grupa trojice kao građansko-elitistička opcija hrvatske likovne scene tridesetih godina 20. vijeka, Arhitektura i vizuelne umetnosti u jugoslovenskom kontekstu. 1918–1941 (eds. Aleksandar Michel MOHOR, Umetnost za nove dni. Zbirka Dravske banovine (1929–1941), Umetnost za nove dni. Zbirka Dravske Kadijević, Aleksandra Ilijevski), Beograd 2021, pp. 277–285. banovine (1929–1941) (Ljubljana, Narodna galerija, 5. 9. 2019–5. 1. 2020, ed. Nataša Ciber), Ljubljana 2019, pp. 9–43. Peter ŠTIH, Vasko SIMONITI, Peter VODOPIVEC, Slovenska zgodovina. Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. Marjan MUŠIČ, Novomeška pomlad, Ljubljana 1974. stoletja, Ljubljana 2016. Marja NIKOLČIĆ, Slovenske likovne umetnice v medvojnem obdobju, Na robu. Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji. Antonia TKALČIĆ KOŠČEVIĆ, Sjećanja na prve generacije Umjetničke akademije u Zagrebu, Zagreb 2007. 1929–1941 (Ljubljana, Moderna galerija, 25. 4. – 15. 9. 2019, eds. Marko Jenko, Beti Žerovc) , Ljubljana 2019, pp. 194–202. Jasmina TRAJKOV, Jugoslovenske umetničke izložbe u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Arhitektura i vizuelne Ida OGRAJŠEK GORENJAK, Marijana KARDUM, Mala ženska antanta (1923–1939), Historijski zbornik, LXXII/1, 2019, umetnosti u jugoslovenskom kontekstu. 1918–1941 (eds. Aleksandar Kadijević, Aleksandra Ilijevski) , Beograd 2021, pp. pp. 111–138. 226–231. Tomaž PAVLIN, Peter MIKŠA, »Ni zadosti, da slovensko ženstvo samo pripenja trakove na sokolske zastave«, Slovenke v Umetnost za nove dni. Slike iz Vladne umetnostne zbirke (Ljubljana, Narodna galerija, 5. 3.–29. 6. 2014, ed. Mateja dobi moderne (eds. Mateja Tominšek Perovšek, Božidar Jezernik, Jože Hudales), Ljubljana 2012, pp. 106–115. Krapež), Ljubljana 2014. Sabine PLAKOLM-FORSTHUBER, Education, Associations and Networks, Stadt der Frauen. Künstlerinnen in Wien Umetnost za nove dni. Kipi iz Vladne umetnostne zbirke (Ljubljana, Narodna galerija, 19. 3.–14. 6. 2015, eds. Mateja 1900–1938 (Dunaj, Belvedere, 15. 1.–19. 5. 2019, eds. Stella Rol ig, Sabine Fellner), Dunaj 2019, pp. 51–56. Breščak, Nataša Kovačič), Ljubljana 2015. Petar PRELOG, Proljetni salon. 1916–1928, Proljetni salon. 1916–1928 (Zagreb, Umjetnički paviljon, 12. 4.–20. 5. 2007; Umetnost za nove dni. Zbirka Dravske banovine (1929–1941) (Ljubljana, Narodna galerija, 5. 9. 2019–5. 1. 2020, ed. ed. Radovan Vuković), Zagreb 2007, pp. 8–18. Nataša Ciber), Ljubljana 2019. Petar PRELOG, Problemi samoprikazivanja. Umjetnost i nacionalni identitet u međuratnom razdoblju, Moderna umjetnost Umjetnost i život su jedno. Udruženje umjetnika Zemlja. 1929–1935 (Zagreb, Galerija Klovićevi dvori, 28. 11. 2019.–1. 3. u Hrvatskoj. 1898–1975 (eds. Ljiljana Kolešnik, Petar Prelog), Zagreb 2012, pp. 236 – 257. 2020, eds. Danijela Markotić, Petar Prelog), Zagreb 2019. 99 100 M. V., s. v. Mesesnel, France, Primorski slovenski biografski leksikon (ed. Martin Jevnikar), II, Gorica 1984, pp. 413–414. Nadja ZGONIK, Umetniške osebnosti tovarne za fino keramiko Dekor, Umetnost iz tovarne. Keramika Dekor (Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 18. 5.–30. 9. 2012; ed. Mateja Kos), Ljubljana 2012, pp. 44–63. Miha VALANT, XIX. razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana 2015 (diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, tipkopis). Christoph ZUSCHLAG, Von »Schreckenskammern«, »Horrorkabinetten« und »Schandausstellungen«. Die NS-Kampagne Miha VALANT, Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918, Ljubljana gegen »Entartete Kunst«, Moderne am Pranger. Die NS-Aktion »Entartete Kunst« vor 75 Jahren. Werke aus der 2023 (doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, tipkopis). Sammlung Gerhard Schneider (eds. Christiane Ladleif, Gerhard Schneider), Aschaffenburg 2012, pp. 21–31. Miha VALANT, Beti ŽEROVC, Društva za likovno umetnost na Kranjskem v obdobju od 1848 do 1918, Likovne besede, Beti ŽEROVC, Vesna ob izviru umetnosti, Potlačena umetnost (eds. Barbara Borčič, Jure Mikuž), Ljubljana 1999, pp. 113, 2019, pp. 4–13. 50–77. Nika VAVPOTIČ, Povezovanje in razstavljanje v Mariboru med obema vojnama. Umetniški klub Grohar, Maribor 2017 Beti ŽEROVC, Rihard Jakopič. Umetnik in strateg, Ljubljana 2002. (magistrska naloga, Univerza v Mariboru, tipkopis). Beti ŽEROVC, Slovenski impresionisti, Ljubljana 2012. Maja VETRIH, Likovno življenje v Mariboru in razstave umetnikov mariborskega kroga med obema vojnama, Kronika, XVII/1, 1969, pp. 30–37. Beti ŽEROVC, Ivana Kobilca and Her Painting for the Ljubljana Town Hal , Slovenia Bows to Ljubljana, in the Context of Women’s Painting in the Late Nineteenth Century, Radovi Instituta za povijest umjetnosti, 37, 2013, pp. 167–178. Josip VIDMAR, Kulturni problem slovenstva, Ljubljana 1932. Beti ŽEROVC a, Stiki med Čehi in Slovenci na likovnem področju od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne, Asta VREČKO, Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941), Ljubljana 2014 Ljubljana 2014 (študijsko gradivo). (doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, tipkopis). Beti ŽEROVC b, The Exhibition of Ivana Kobilca in Zagreb in 1890, Peristil, 57, 2014, pp. 147–158. Asta VREČKO, Vzpostavljanje nacionalnega izraza v delovanju Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, Ars & Humanitas, IX/2, 2015, pp. 84–103. Beti ŽEROVC, When Attitudes Become the Norm. The Contemporary Curator and Institutional Art, Ljubljana 2015. Asta VREČKO, Skupina Četrta generacija z vidika organiziranja mladih umetnikov med obema vojnama, Litterae pictae. Beti ŽEROVC, Javni spomeniki in spomeniki, posvečeni prvi svetovni vojni, na območju Jugoslavije od poznega 19. Scripta varia in honorem Nataša Golob septuagesimum annum feliciter complentis (eds. Tine Germ, Nataša Kavčič), stoletja do leta 1941, Ars & Humanitas, XIII/2, 2019, pp. 203–230. Ljubljana 2017, pp. 455–470. Asta VREČKO, Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, Zbornik za umetnostno zgodovino, LIV/54, 2018, pp. 171–193. Asta VREČKO, Pomnoženo zrcalo družbe. Slovenska umetnost tridesetih let, Na robu. Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji. 1929–1941 (Ljubljana, Moderna galerija, 25. 4. – 15. 9. 2019, eds. Marko Jenko, Beti Žerovc) , Ljubljana 2019, pp. 152–185. Asta VREČKO a, Slovenska umetnost in Zagreb, Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama (Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac, 10. 9. 2021–13. 2. 2022; eds. Asta Vrečko, Dajana Vlaisavljević), Kostanjevica na Krki 2021, pp. 12–43. Asta VREČKO b, Slovenski študenti in študentke Akademije likovne umetnosti v Zagrebu, Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama (Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac, 10. 9. 2021–13. 2. 2022; eds. Asta Vrečko, Dajana Vlaisavljević), Kostanjevica na Krki 2021, pp. 164–167. Asta VREČKO, Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov in umetnost tridesetih let, Izven okvirja. Umetnost tridesetih let (Ljubljana, Galerija Cankarjevega doma, 21. 4. – 2. 10. 2022, eds. Katarina Hergouth, Asta Vrečko) , Ljubljana 2022, pp. 29–62. Vrnitev ambasadorjev umetnosti. Umetnine iz nasledstva Jugoslavije (Ljubljana, Narodna galerija, 11. 5.–6. 9. 2015, eds. Urška Kramberger Mendek, Michel Mohor), Ljubljana 2015. Radina VUČETIĆ, Jugoslavenstvo u umjetnosti i kulturi – od zavodljivog mita do okrutne realnosti (Jugoslavenske izložbe 1904.–1940.), Časopis za suvremenu povijest, XLI/1, 2009, pp. 701–714. Sonja VULEŠEVIĆ, Dragutin Inkiostri Medenjak, pionir jugoslovenskog dizajna, Beograd 1998. Frank WHITFORD, The Tale of Two Cities. Expressionism in Berlin and Vienna, Vienna–Berlin. The Art of Two Cities (Dunaj, Belvedere, 14. 2.–15. 6. 2014, eds. Agnes Husslein-Arco, Thomas Köhler, Ralf Burmeister, Alexander Klee, Annelie Lütgens), Dunaj, Berlin 2014, pp. 169–174. Marko ZAJC, Kazina skozi čas, Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine. 50 let Inštituta za novejšo zgodovino (ed. Aleš Gabrič), Ljubljana 2009, pp. 127–138. Nadja ZGONIK, Podobe Slovenstva, Ljubljana 2002. 101 102 KATALOG RAZSTAV V JAKOPIČEVEM PAVILJONU MED LETOMA 1919 IN 1945 103 104 Med letoma 1919 in 1945 se je v Jakopičevem paviljonu zvrstilo več kot POJASNILA H KATALOŽNIM ENOTAM 170 razstav. Predstavljene so v kataložnih enotah, ki temeljijo predvsem na pregledu sočasnih virov, kot so katalogi in drugo obrazstavno gradivo, širok spekter medijskega odzivanja ter zapisniki sej in občnih zborov Društva Narodna galerija, ki je s paviljonom upravljalo večino obravnavanega obdobja. Vsaka razstava je predstavljena z naslednjimi enotno organiziranimi in tipsko zastavljenimi kategorijami. V prvih dveh kategorijah, naslovljenih »Naslov razstave« in »Datum«, so informacije povzete po razstavnih katalogih oziroma brošurah, če tovrst- nega obrazstavnega gradiva ni ali ga ne poznamo, pa po poročanju v medi- jih. S pomočjo slednjih smo večkrat prišli tudi do informacij o morebitnem podaljšanju razstav. Razdelek »Organizator« prinaša informacije o posameznikih, društvih, klubih in drugih deležnikih, ki so razstave organizirali oziroma bili pomemb- neje udeleženi pri njihovem nastanku. Sledi kategorija »Avtorji/-ice s številom del«. Te podatke smo pridobili iz razstavnih katalogov oziroma brošur. Če teh gradiv za določeno razstavo ni bilo možno pridobiti, so ti podatki v celoti ali vsaj deloma rekonstruirani s pomočjo sočasnih medijskih odzivov. Imena sodelujočih avtorjev in avtoric so tukaj, tako kot tudi drugod v publikaciji, zapisana v izvirniku, kakor so navedena v virih, v poševnicah pa so na primer skrajšana imena dopolnjena ali pa so dodane pogosteje rabljene oblike imen (npr. Miha /Mihajlo/ Osolin ali Marin /Marino/ Tartaglia). Obseg podatkov ni nujno povsod enak, saj pri vsaki razstavi tudi ni bilo mogoče najti informacij enakega tipa in obsega. V razdelku »Katalog in tiskovine« so podane informacije o tiskanih obrazstavnih gradivih, kot so katalogi, zloženke, plakati, druge publikacije ipd. V primeru ohranjenih razstavnih katalogov oziroma brošur je raziskovalcu v pomoč v opombi podana tudi informacija o njihovem nahajališču. Nekateri so digitalizirani in dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). Fizično jih v večjem številu hranijo različne institucije, na primer knjižnici Narodne galerije in Moderne galerije ter Rokopisna zbirka in Zbirka drobnega tiska in sive literature v Narodni in univerzitetni knjižnici. Razdelek »Spremljevalni program« se osredotoča na informacije o dogodkih, ki so potekali v času trajanja razstav. Zajema razne dogodke ob otvoritvah razstav (npr. govore, prenose po radiu), koncerte, predavanja, vodstva in podobno, pa tudi obiske takrat pomembnih javnih, najpogosteje političnih osebnosti. Te informacije so v največji meri pridobljene na podlagi novic in notic v sočasnem dnevnem časopisju ter periodiki, občasno pa o njih poročajo tudi katalogi. Pomembna informacija o sprejetju razstav v javnosti je tudi »Obisk«. S pomočjo zapisov v medijih in/ali zapisnikov sej in občnih zborov Društva Narodna galerija je pri nekaterih razstavah mogoče dobiti bolj ali manj točne številčne podatke o obisku. Pri nekaterih razstavah so kvantitativne podatke o obiskovalcih nadomestile le kvalitativne in pogosto subjektivne označbe, kot sta »obiska je bilo malo« ali »razstava je bila dobro obiskana«, ki jih kot take povzemamo z navedbo njihovega vira. Pri kategoriji »Vrsta razstave« je poudarek predvsem na tipu razstave, podatkih o njeni postavitvi, informacijah o njenem morebitnem potovanju v druge kraje in podobnem. Ker so bile razstave v Jakopičevem paviljonu pravi- loma prodajne, so v to kategorijo vključeni tudi podatki, povezani s prodajo. Najobširnejši del analize po navadi predstavlja razdelek »Poročanje in kritika«. Namenjen je poskusu opredelitve medijskega odziva na vsako razstavo. Pri tem natančneje obravnavamo daljše zapise o razstavah, kot so kritike, intervjuji z avtorji, na razstave vezani tematski članki in podobno. 105 106 Pri nekaterih razstavah je dodan še razdelek »Posebnosti«. Sem so avtorice umestile informacije o dogodkih in ravnanjih, ki so, po njihovem RAZSTAVE V LETU 1919 mnenju, odstopali od običajnega dogajanja in ustaljenih praks. V kategoriji »Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika« so zbra- ni medijski odzivi razvrščeni po časovnem zaporedju njihovega izida in ne abecedno. Citirano gradivo je večinoma dostopno v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). Vsako kataložno enoto ilustrira sočasno slikovno gradivo, če smo ga našli. Gre za obrazstavne tiskovine ali za fotografije iz arhivov ali objavljene v sočasnem časopisju. Nekateri časopisi, kot so bili Slovenec, Jutro ali Slovenski dom, in revije, denimo Umetnost in Ilustracija, so redno objavljali fotografije z razstav, reprodukcije posameznih umetnin in portrete umetnikov ali žirij. Kljub poskusu poenotenja kataložne enote niso uniformne in so avtor- sko delo, ne le v interpretaciji in načinu podajanja informacij, temveč tudi načinu iskanja podatkov ter celostnem raziskovanju. Rezultati so raznoliki in odvisni od specifičnega načina dela posamezne avtorice. Kataložne enote so sprva nastale kot seminarske naloge sedmih študentk in študenta. Za sodelovanje v publikaciji se je odločilo pet študentk, ki so svoje seminarske naloge in naloge dveh kolegov nadgradile v pričujoče kataložne enote. Urednika in avtorice Ana Obid 107 108 Naslov razstave: XVI. umetnostna razstava opredelil do del Frana Ančika in Franja Sterleta.415 Avtor anonimnega zapisa, objavljenega v Slovencu, se je obregnil tudi ob postavitev razstavljenih del: Datum: 8. 6.–20. 7. 1919 »Prireditev prostorov je tako površna, da se človek, ki je nekaj časa notri, komaj zave, da je sploh na razstavi. Za to prireditev ne bi bilo treba nobe- nih posebnih denarnih sredstev, pač pa malo več časa in iznajdljivosti.«416 Organizator: Rihard Jakopič Na zapis se je v istem časopisu čez tri dni odzval Jakopič, sicer »prepričan, da je prišlo dotično poročilo le pomotoma v list«.417 Kritiziral je predvsem po njegovem mnenju netočno poročanje o zasnovi razstave ter anonimnost Avtorji/-ice s številom del: 116 del; Fran Ančik, Lojze Dolinar (4), Božidar Jakac, France Kralj (7), Gojmi r pisca. Obenem je pozval slovensko časopisje, naj objavlja le zapise »zane-Anton Kos, Mile Milunović (3), Veno Pilon, Franjo Sterle, Marin Studin (7), sljivih strokovnih poročevalcev, ki prevzemajo s svojim podpisom odgovor- Friderik Šubic, Fran Zupan (7), Anica Zupanec (1).408 nost, da bodo umetniške prireditve tolmačene javnosti z resnostjo, kot je resen njih namen«.418 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Spremljevalni program: 20. 7. je bil v Jakopičevem paviljonu organiziran ogled razstave za Klu b - Umetnostna razstava v Ljubljani, Jugoslavija, II/113, 10. 5. 1919, p. 4. beograjskih maturantov. Po razstavi sta vodila Rihard Jakopič ter Ivan - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVII/132, 11. 6. 1919, p. 4. Vavpotič.409 - R./ihard/ JAKOPIČ, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVII/135, 14. 6. 1919, p. 5. - XVI. umetniška razstava, Naša moč, XIV/29, 19. 6. 1919, p. 4. Obisk: Ni podatka. - Umetniška razstava v Ljubljani, Njiva, I/7, 19. 6. 1919, p. 112. - F. B. /Franc Bregar/ (Izidor Cankar), Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/146, 28. 6. 1919, p. 5. - M. Z. /Miljutin Zarnik/, Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LII/151, 30. 6. 1919, p. 3. Vrsta razstave: Skupinska razstava, na katero je Rihard Jakopič k razstavljanju povabil - »Klub beogradskih maturanta v Ljubljani«, Slovenski narod, LII/168, 19. 7. 1919, p. 3. predvsem mlajšo generacijo umetnikov: »Razstavo sem si omislil nameno- - Razpored obiska »kluba beogradskih maturanta« v Ljubljani, Slovenec, XLVII/164, 19. 7. 1919, p. 3. ma takšno, kakršna je. Zato sem nabral dela mladega, za bodočo slovensko - Razpored obiska »Kluba Beogradskih maturanta« v Ljubljani 19.–24. julija, Jugoslavija, II/137, 19. 7. 1919, p. 2. in jugoslovansko umetnost važnega naraščaja.«410 Na razstavo je v dve večji sobi uvrstil še 30 slik iz preteklih stoletij, ki jih je pridobil iz zasebnih zbirk. - Umetnostna razstava, Naprej, III/163, 19. 7. 1919, p. 8. 411 Umetnostni kritik Ivan Zorman je v svoji kritiki opozoril na pomen, ki ga imajo - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, II/174, 20. 7. 1919, p. 4. ta dela »za bujenje zanimanja za nadaljnje zbiranje lepih starin«.412 - Srbski maturantje v Ljubljani, Jugoslavija, II/175, 22. 7. 1919, p. 2. - Ivan ZORMAN, XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIX/11-12, 1919, pp. 738–744. Poročanje in kritika: Pisci so bili navdušeni predvsem nad razstavljenimi deli Vena Pilona, še posebej nad njegovimi pejsaži iz vojnega ujetništva. Poleg njega so se izrazito pozitivno opredelili tudi do del Božidarja Jakca, Gojmirja Antona Kosa in Frana Zupana.413 Izidor Cankar je pod psevdonimom Franc Bregar v Slovencu opozoril na potrebo po ustanovitvi slikarske šole: »Ne samo z ozirom na to, da vsi naši mladi ljudje ne bodo imeli potrebnih sredstev, da gredo študirat v tujino, je ta šola potrebna, važna je posebno za to, da postane umetnost, ki bo izšla iz te šole res naša, domača, da bo nosila vse znake, ki so za nas značilne; na ta način se bo naša umetnost na najlažji način osvobodila vseh tujih vplivov.«414 Ivan Zorman, ki je sicer v uvodu svojega zapisa izpostavil aktualno vprašanje razvoja in obstoja slovenske upodabljajoče umetnosti ter se pritoževal nad (ne)vztrajnostjo mlajših umetnikov, se je negativno 408 Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Ivan ZORMAN, XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIX/11-12, 1919, pp. 738–744. Časopis Jugoslavija je napovedal še, da se bo razstave udeležil Tomislav Krizman, ki se kot razstavljavec v preostalih navedenih člankih ne pojavlja (Umetnostna razstava v Ljubljani, Jugoslavija, II/113, 10. 5. 1919, p. 4). 409 Razpored obiska »Kluba Beogradskih maturanta« v Ljubljani 19.–24. julija, Jugoslavija, II/137, 19. 7. 1919, p. 2. 410 Ivan ZORMAN, XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIX/11-12, 1919, pp. 738–744. 411 F. B. /Franc Bregar/ (Izidor Cankar), Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/146, 28. 6. 1919, p. 5. 412 Ivan ZORMAN, XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIX/11-12, 1919, pp. 738–744. 415 Ivan ZORMAN, XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIX/11-12, 1919, pp. 738–744. 413 M. Z. /Miljutin Zarnik/, Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LII/151, 30. 6. 1919, p. 3; Ivan ZORMAN, XVI. razstava v 416 Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVII/132, 11. 6. 1919, p. 4. Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIX/11-12, 1919, pp. 738–744. 417 R./ihard/ JAKOPIČ, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVII/135, 14. 6. 1919, p. 5. 414 F. B. /Franc Bregar/ (Izidor Cankar), Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/146, 28. 6. 1919, p. 5. 418 Ibid. 109 110 RAZSTAVE V LETU 1920 Ana Obid 111 112 Naslov razstave: Razstava planinskih in pokrajinskih slik Naslov razstave: XVII. umetnostna razstava Datum: 1.–?. 4. 1920419 Datum: 15. 5.–11. 7. 1920426 Organizator: Slovensko planinsko društvo, Ljubljana Organizator: Rihard Jakopič Avtorji s številom del: Ni podatka; Valentin Hodnik, /Maks?/ Koželj,420 Jože Kunaver, Ivan Tavčar.421 Avtorji/-ice s številom del: 141 del v katalogu; Ivan Čargo (2), Lojze Dolinar (5), Maksim Gaspari (7) , Pavel Gustinčič (2), Božidar Jakac (7), Rihard Jakopič (5), Fran Klemenčič (5), France Kralj (12), Tone Kralj (16), Gojmir Anton Kos (3), Tine Kos (5), Ivan Katalog in tiskovine: Ni podatka. Napotnik (8), Ivanka Omahen (7), Veno Pilon (2), Ivan Povirek (1), Franjo Sterle (3), Fran Tratnik (20), Ivan Vavpotič (11), Ivan Zajec (6), Fran /France/ Zupan (5), Anica Zupanec (8), Peter Žmitek (1).427 Spremljevalni program: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.428 Obisk: Ni podatka; vstopnina za dijake je znašala dve kroni, za druge pa štiri krone.422 Spremljevalni program: Ni podatka. Vrsta razstave: Skupinska razstava na temo gora in krajine. Medtem ko sta Jože Kunaver in Ivan Tavčar razstavila fotografije, sta se Valentin Hodnik in /Maks?/ Koželj predstavila z akvareli in slikami v oljni tehniki.423 Poleg planinskih in Obisk: Ni podatka. pokrajinskih slik ter fotografij so bile razstavljeni tudi preproge in zastori.424 Vrsta razstave: Skupinska razstava, na kateri je bilo kar nekaj del prodanih, med njimi: Poročanje in kritika: O razstavi, ki je potekala v času velikonočnih praznikov, je bil objavljen Kamnolom (Ivan Čargo), Gozd, Jutro in Akvarelna študija (Božidar Jakac), en daljši zapis, katerega anonimni pisec je pohvalil predvsem akvarele in Zločin, Ciril in Metod, Sv. Anton, Baccus (Tone Kralj), Plesalka (Ivan Napotnik) oljne slike Triglavskega pogorja ter Kamniških planin Valentina Hodnika ter ter V zgodnji pomladi in Padajoče listje (Ivan Vavpotič).429 Umetniški oddelek /Maksa?/Koželja.425 ministrstva za prosveto je odkupil Jakopičev pejsaž ter Tratnikov ženski portret.430 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Jugoslavija, III/73, 24. 3. 1920, p. 3. Poročanje in kritika: Pisci so o razstavi, ki je bila oglaševana v časopisih Naprej, Slovenec - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Slovenec, XLVIII/68, 24. 3. 1920, p. 3. ter Slovenski narod, poročali pozitivno, še posebej o mlajši generaciji - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Naprej, IV/69, 25. 3. 1920, p. 3. umetnikov ter o Franu Tratniku. Karel Dobida je zapisal, da »njegove slike - Razstava planinskih slik, Slovenec, XLVIII/72, 30. 3. 1920, p. 4. osvajajo z globočino zasnove, s svojo iskrenostjo in s toploto harmoničnega - Razstava planinskih slik, Jugoslavija, III/80, 1. 4. 1920, p. 3. tona, njegova grafična dela so odraz umetnikove oblikovalne dovršenosti in - Razstava planinskih slik, Slovenec, XLVIII/74, 1. 4. 1920, p. 3. popolnega obvladovanja tehnike«.431 Po poročanju Franceta Steleta, ki je v - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Učiteljski tovariš, LX/13, 1. 4. 1920, p. 5. svojem zapisu orisal razvoj slovenske umetnosti zadnjih 20 let, se je zanj - Razstava planinskih slik, Slovenski narod, LIII/76, 2. 4. 1920, p. 3. bolj zanimalo tudi občinstvo. Podobno kot Dobida je tudi Stele opazil, da se so se razstavljena dela gibala med dvema poloma, t. i. impresionizmom in - Srbska domača industrija v Pirotu, Slovenec, XLVIII/75, 2. 4. 1920, p. 4. ekspresionizmom, njuna vez pa je bil Tratnik.432 Ekspresionizmu sta se po - Razstava planinskih slik, Večerni list, II/75, 2. 4. 1920, p. 2. njunem mnenju najbolj približala brata Kralj.433 - Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVIII/77, 4. 4. 1920, p. 5. - Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIII/82, 11. 4. 1920, p. 5. 426 Poziv umetnikom, ki bi želeli razstaviti, je bil v časopisu Jugoslavija objavljen 16. aprila. (XVI . umetniška razstava, Jugoslavija, I I/92, 16. 4. 1920, p. 3). 427 XVII. umetnostna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 15. 5.–11. 7. 1920), Ljubljana 1920. Katalog vsebuje 141 del, medtem ko časopis 419 Razstava planinskih slik, Jugoslavija, III/80, 1. 4. 1920, p. 3. Naprej 15. maja navaja podatek, da je bilo na razstavi 136 del (XVII. umetnostna razstava, Naprej, IV/111, 15. 5. 1920, p. 3), 23. 5. pa 140 del 420 Iz časopisnih poročil ni mogoče razbrati, ali je razstavil Maks ali Anton Koželj. Najverjetneje je razstavljal Maks Koželj, ki se je v Jakopičevem (XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, IV/118, 23. 5. 1920, p. 3). paviljonu s slikami gorskih motivov predstavil tudi leta 1921. 428 XVII. umetnostna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 15. 5.–11. 7. 1920), Ljubljana 1920. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / 421 Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki S očasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava planinskih Društvo narodna galerija.) in pokrajinskih slik, Naprej, IV/69, 25. 3. 1920, p. 3. Časopis Slovenski narod je napovedal še, da se bo razstave udeležil Koželj, ki se kot raz-429 XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, IV/118, 23. 5. 1920, p. 3. stavljavec v preostalih navedenih člankih ne pojavlja (Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIII/82, 11. 4. 1920, p. 5). 430 Kupljene slike, Jutro, I/49, 17. 10. 1920, p. 2. 422 Razstava planinskih slik, Slovenec, XLVIII/72, 30. 3. 1920, p. 4. 431 K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Ljubljani, maj–junij 1920, Ljubljanski zvon, XL/6, 1920, pp. 382–383. 423 Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Jugoslavija, III/73, 24. 3. 1920, p. 3. 432 FRST. /France Stele/, XVII. umetnostna razstava, Dom in svet, XXXIII/7-8, 1920, p. 197; K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Ljubljani, 424 Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIII/82, 11. 4. 1920, p. 5. maj–junij 1920, Ljubljanski zvon, XL/6, 1920, pp. 382–383. 425 Ibid. 433 Fr./ance/ STELE, XVII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/137, 19. 6. 1920, p. 2. 113 114 Lojze Dolinar je zaradi negativne kritike Karla Dobide, objavljene 33 v Jugoslaviji, svojih sedem del z razstave umaknil.434 Dobida je namreč v njej zapisal: »Spoznava, da dosedanje delo ni imelo pravega zaključka, ni dovedlo do zaželenega rezultata. Tudi vplivi so ga doslej odvajali od tega, da bi podal samega sebe. Odtujil se je naturi, ki jo je gledal s tujimi očmi, zato nejasno, megleno. Ni mu bilo mogoče spoznati bistva predmetov, videl je le njih površino, do jedra ni prodrl. Tako so ostala dela njegovih rok brez pečata osebnosti in globokega doživljanja. Oživljajoče vernosti, prepričane o svoji upravičenosti in nujni zmagi ideje, ni bilo v vseh dosedanjih delih.«435 Stele Dolinarjevega dela v svoji kritiki ni posebej obravnaval, je pa v njej izrazil obžalovanje nad dejstvom, da igra kiparstvo na slovenskih tleh razmeroma majhno vlogo v primerjavi s slikarstvom.436 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - XVII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/84, 14. 4. 1920, p. 3. - XVII. umetnostna razstava, Naprej, IV/85, 15. 4. 1920, p. 3. - XVII. umetniška razstava, Jugoslavija, III/92, 16. 4. 1920, p. 3. - XVII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/108, 13. 5. 1920, p. 3. - XVII. umetnostna razstava, Naprej, IV/111, 15. 5. 1920, p. 3. - Otvoritev umetniške razstave, Večerni list, II/110, 15. 5. 1920, p. 3. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVIII/110, 16. 5. 1920, p. 3. - XVII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/115, 22. 5. 1920, p. 4. - XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, IV/118, 23. 5. 1920, p. 3. - K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. (Dalje.), Jugoslavija, III/129, 1. 6. 1920, p. 7. - K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. (Dalje.), Jugoslavija, III/130, 2. 6. 1920, p. 7. - K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. (Dalje.), Jugoslavija, III/131, 3. 6. 1920, p. 7. 34 - K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. (Dalje.), Jugoslavija, III/132, 4. 6. 1920, p. 7. - K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. (Konec.), Jugoslavija, III/134, 6. 6. 1920, p. 2. - Fr./ance/ STELE, XVII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/137, 19. 6. 1920, p. 2. - Fr./ance/ STELE, XVII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/138, 20. 6. 1920, p. 1. - Umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/148, 3. 7. 1920, p. 4. - Umetnostna razstava, Naprej, IV/151, 4. 7. 1920, p. 3. - Umetniška razstava, Slovenski narod, LIII/150, 4. 7. 1920, p. 4. - /Karel/ D./obida/, Zur Kunstausstellung in Ljubljana, Agramer Tagblatt, 7. 7. 1920. - XVII. umetnostna razstava, Jugoslavija, III/164, 10. 7. 1920, p. 3. - XVII. umetnostna razstava, Naprej, IV/157, 11. 7. 1920, p. 3. - S. VIDOVIČ, XVII. umetnostna razstava, Naprej, IV/139, 19. 7. 1920, p. 2. - Kupljene slike, Jutro, I/49, 17. 10. 1920, p. 2. - K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Ljubljani, maj–junij 1920, Ljubljanski zvon, XL/6, 1920, pp. 382–383. - FRST. /France Stele/, XVII. umetnostna razstava, Dom in svet, XXXIII/7-8, 1920, pp. 197–201. 434 S. VIDOVIČ, XVII. umetnostna razstava, Naprej, IV/139, 19. 7. 1920, p. 2. 435 K./arel/ DOBIDA, XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. (Dalje.), Jugoslavija, III/132, 4. 6. 1920, p. 7. 436 FRST. /France Stele/, XVII. umetnostna razstava, Dom in svet, XXXIII/7-8, 1920, pp. 197–201. 115 116 35 Naslov razstave: Razstava pohištva v narodnem slogu Datum: 21.–?. 9. 1920 Organizator: Dragutin Inkiostri - Medenjak Avtor s številom del: Ni podatka; Dragutin Inkiostri - Medenjak. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: 20. 9. 1920 je v Jakopičevem paviljonu potekalo predavanje Dragutina Inkiostrija - Medenjaka o jugoslovanski ornamentiki in izdelovanju ume- tniškega pohištva za ožji krog povabljenih strokovnjakov, novinarjev ter »drugih merodajnih interesiranih faktorjev«.437 Predavanja se je po poročanju medijev udeležil tudi češki generalni konzul Otokar Beneš in zastopnik češkoslovaških železnic /?/ Vondraček.438 36 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava Dragutina Inkiostrija - Medenjaka, ki je na njej razstavil pohištvo v »narodnem jugoslovanskem slogu«.439 Umetnik je imel pred tem svojo delavnico pohištva v Trstu, a naj bi se po poročanju medijev v Ljubljano zatekel pred njenim morebitnim opustošenjem s strani tržaških fašistov. Ker je Trst zapustil prej, kot je prvotno nameraval, so bila nekatera razstavljena dela nedokončana. V Ljubljani naj bi imel celo namen odpreti lastno obrtno šolo za izdelovanje pohištva v narodnem slogu.440 Poročanje in kritika: Daljših zapisov o razstavi v časopisju ni bilo. Objavljena so bila le krat ka poročila in notice. 37 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava pohištva v Narodnem domu, Slovenec, XLVIII/213, 18. 9. 1920, p. 4. - Razstava pohištva v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIII/214, 19. 9. 1920, p. 4. - Razstava pohištva v narodnem slogu, Jugoslavija, III/225, 19. 9. 1920, p. 3. - Predavanje, Jutro, I/27, 23. 9. 1920, p. 2. - Predavanje o naši ornamentiki, Slovenski narod, LIII/217, 23. 9. 1920, p. 3. 437 Razstava pohištva v narodnem slogu, Jugoslavija, III/225,19. 9. 1920, p. 3. 33–37 438 Predavanje o naši ornamentiki, Slovenski narod, LIII/217, 23. 9. 1920, p. 3. Pogled na XVII. umetnostno razstavo v 439 Razstava pohištva v narodnem slogu, Jugoslavija, III/225,19. 9. 1920, p. 3. Jakopičevem paviljonu, 1920. 440 Ibid. 117 118 Naslov razstave: XVIII. umetniška razstava je zavračal obtožbe piscev, da razstavljavci niso umetniki.450 Z njim se je strinjal Karel Dobida, ki sta ga najbolj prepričala brata Kralj, še posebej Tone.451 Datum: 11. 11.–?. 12. 1920 Umetnostni zgodovinar Vojeslav Mole se je do del bratov Kralj ter Jakca opredelil pozitivno, medtem ko je za Mušiča in Skalickega zapisal, da »njun ekspresionizem nikakor ni originalen«.452 Razstavljajočim umetnikom sicer Organizator: Rihard Jakopič naklonjeni pisci so kritizirali odločitev Božidarja Jakca, da razstavi tolikšno količino osnutkov, skic in študij.453 Rado Kregar je o Skalickem ter Mušiču zapisal, da ju »smatra za dile- Avtorji s številom del: 113 del v katalogu; Božidar Jakac, Fran /France/ Kralj (31), Tone Kralj (15) , tanta na podlagi njihovih razstavljenih del, ki vsakemu jasno kažejo popolno Marijan /Marjan/ Mušič (37), Ivan Napotnik (5), Zdenko Skalicky (25).441 neznanje anatomije, perspektive, harmonije barv, itd.«.454 Prav tako je zaradi tega zbodel Riharda Jakopiča: »Da mi je bilo nerazumljivo, kako so prišle Katalog in tiskovine: Katalog sta oblikovala France Kralj in Tone Kralj. Vsebuje tudi vabili slike g. Skalickega in Mušiča v razstavo opravičujem s tem, da sem smatral na koncert Marija Kogoja in recitacijski večer Antona Podbevška ter pesmi g. Jakopiča za umetnika, ki upošteva in goji le resno umetnost.«455 Na zapis Silvina Sardenka, Paula Remerja, Ivana Preglja, Cvetka Golarja, Josipa mu je Jakopič odgovoril: »Razodeti mu hočem na kratko to enostavno skriv- Murna Aleksandrova in Dragotina Ketteja.442 V Jakopičev paviljon so po nost: razstaviti sta mogla namreč radi tega, ker smatram produkte teh dveh poročanju medijev vabili »pisani, s slikarsko roko lastnoročno izgotovljeni ljudi […] za produkte umetnosti, in ker sem razstavo priredil jaz in ne gospod plakati«,443 o katerih je Stele zapisal: »Vse figuralno je izključeno. Valovite prof. R. Kregar.« 456 linije in same barve. Okrašena ploskev, ki neizogibno opozori nase, vse je uravnovešeno, – organizem, ki ga ni mogoče zanikati, – razumljiv pa edino sam iz sebe, tak kot je, brez razlage, brez kompliciranih teorij. Eden redkih Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: dobrih plakatov pri nas!«444 - Za tridnevno umetniško prireditev, Jutro, I/61, 31. 10. 1920, p. 3. - Iz otvoritve razstave mlajših slovenskih slikarjev v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, III/263, 2. 11. 1920, p. 3. - XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVIII/253, 5. 11. 1920, p. 1. Spremljevalni program: Ob razstavi sta 3. 3. potekala koncert Marija Kogoja ter recitacijski veče r Antona Podbevška.445 - Fr./ance/ STELE, Nastop mlade umetnosti v Ljubljani, Slovenec, XLVIII/253, 5. 11. 1920, p. 1. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Večerni list, II/253, 6. 11. 1920, p. 3. - XVIII. umetnostna razstava, Jutro, I/67, 7. 11. 1920, p. 2. Obisk: Po poročanju Jutra je bilo za razstavo veliko zanimanja.446 - 18. umetniška razstava, Slovenec, XLVIII/255, 7. 11. 1920, p. 3. - Umetnostno razstavo, Večerni list, II/254, 8. 11. 1920, p. 3. Vrsta razstave: Skupinska razstava mladih umetnikov, izmed katerih so nekateri - 18. umetniška razstava, Jutro, I/68, 9. 11. 1920, p. 2. določena dela le mesec prej pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča razstavili - XVIII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/256, 9. 11. 1920, p. 3. na »prvi pokrajinski umetnostni razstavi« v sklopu t. i. Novomeške pomladi.447 - Umetnostna razstava, Večerni list, II/254, 9. 11. 1920, p. 2. Na tej razstavi v Jakopičevem paviljonu je Marjan Mušič prodal osem del, - XVIII. umetnostna razstava, Jutro, I/69, 10. 11. 1920, p. 2. Zdenko Skalicky šest, Božidar Jakac tri pastele in štiri risbe, France Kralj dve - XVIII. umetniška razstava, Slovenec, XLVIII/257, 10. 11. 1920, p. 4. deli ( Bratec, Nežna misel) ter Tone Kralj eno ( Objem).448 - XVIII. umetnostna razstava, Slovenski narod, LIII/258, 11. 11. 1920, p. 4. - 18. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVIII/259, 12. 11. 1920, p. 4. Poročanje in kritika: Razstava je pisce razdelila na dva pola. Medtem ko sta se France - XVIII. umetniška razstava, Jutro, I/17, 12. 11. 1920, p. 2. Stele in Karel Dobida do razstavljene produkcije sodelujočih umetnikov - XVIII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, I/71, 12. 11. 1920, p. 2. opredelila izrazito pozitivno, jo je arhitekt Rado Kregar ostro kritiziral. - Rado KREGAR, XVIII. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, III/278, 18. 11. 1920, p. 2. Stele, ki je bodočim obiskovalcem razstave, nevajenim tovrstne ekspresio- - V Jakopičevem paviljonu, Večerni list, II/263, 19. 11. 1920, p. 2. nistične umetnosti, svetoval naj »skušajo čisto naivno gledati in poslušati in opazovati to, kar jim bo podanega, […] in naj se obnašajo tako, kakor bi jih čez - K članku. Nastop naraščaja, Jugoslavija, III/283, 24. 11. 1920, p. 3. noč prestavili kam v tujo jim kulturo, recimo na Japonsko, Kitajsko, v Indijo«,449 - Rihard JAKOPIČ, K članku. Nastop naraščaja. XVIII. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, III/283, 24. 11. 1920, p. 8. - XVIII. umetnostna razstava, Slovenski narod, LIII/275, 30. 11. 1920, p. 3. 441 XVIII. umetniška razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, november–december 1920), Ljubljana 1920. Dela Napotnika so bila na razstavo dodana po odprtju. (Iz XVIII. umetniške razstave, Jugoslavija, III/296, 8. 12. 1920, p. 3). 442 XVIII. umetniška razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, november–december 1920), Ljubljana 1920. (Katalog dostopen na: .) 450 Fr./ance/ STELE, Nastop mlade umetnosti v Ljubljani, Slovenec, XLVIII/253, 5. 11. 1920, p. 1. 443 Umetniški dnevi v Ljubljani, Mladika, 1920, I/9, p. 222. 451 K. D. /Karel Dobida/, Sodobne misli o upodabljajoči umetnosti (O priliki XVIII. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani novembra 444 Fr/ance/ STELE, Nastop mlade umetnosti v Ljubljani, Slovenec, XLVIII/253, 5. 11. 1920, p. 1. 1920), Ljubljanski zvon, XLI/2, 1921, pp. 103–112. 445 XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLVIII/253, 5. 11. 1920, p. 1. 452 Vojeslav MOLE, XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXIV/1-2, 1920, pp. 61–62. 446 XVIII. umetniška razstava, Jutro, I/17, 12. 11. 1920, p. 2. 453 Ibid. 447 Vojeslav MOLE, XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXIV/1-2, 1920, pp. 61–62. 454 Rado KREGAR, Odgovor gospodu R. Jakopiču, Jugoslavija, III/297, 9. 12. 1920, p. 2. 448 XVIII. umetniška razstava, Slovenski narod, LIII/275, 30. 11. 1920, p. 3. 455 Ibid. 449 Fr./ance/ STELE, Nastop mlade umetnosti v Ljubljani, Slovenec, XLVIII/253, 5. 11. 1920, p. 1. 456 Rihard JAKOPIČ, K članku. Nastop naraščaja. XVIII. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, III/283, 24. 11. 1920, p. 8. 119 120 - XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, IV/276, 30. 11. 1920, p. 3. RAZSTAVE V LETU 1921 - France STELE, XVIII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/278, 5. 12. 1920, p. 1. - XVIII. umetnostna razstava, Naprej, IV/282, 7. 12. 1920, p. 3. - France STELE, XVIII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/279, 7. 12. 1920, p. 1. - Iz XVIII. umetniške razstave, Jugoslavija, III/296, 8. 12. 1920, p 3. - Rado KREGAR, Odgovor gospodu R. Jakopiču, Jugoslavija, III/297, 9. 12. 1920, p. 2. - XVIII. umetnostna razstava v Ljubljani, Jutro, I/96, 11. 12. 1920, p. 2. - XVIII. umetnostna razstava v Ljubljani, Naprej, IV/287, 14. 12. 1920, p. 3. - XVIII. umetnostna razstava, Slovenec, XLVIII/285, 15. 12. 1920, p. 4. - M./iljutin/ ZARNIK, Umetniška razstava, Slovenski narod, 16. 12. 1920, LIII/287, p. 1. - M./iljutin/ ZARNIK, Umetniška razstava, Slovenski narod, 17. 12. 1920, LIII/288, p. 1. - Umetniški dnevi v Ljubljani, Mladika, 1920, I/9, p. 222. - Vojeslav MOLE, XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXIV/1-2, 1920, pp. 61–62. - K. D. /Karel Dobida/, Sodobne misli o upodabljajoči umetnosti (O priliki XVI I. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani novembra 1920), Ljubljanski zvon, XLI/2, 1921, pp. 103–112. - Vojeslav MOLE, Par opazk o kritiki, Naši zapiski, XIII/1, 1921, pp. 21–23. - Novembarski umetnički pokret u Ljubljani, 1920. godine. Izložba slikarskih radova u Jakopičevom paviljonu, Svetokret, 1, 1921, pp. 9–10. 38–39 Katalog XVIII. umetniške razstave, 1920. 38 39 Ana Obid 121 122 Naslov razstave: Razstava kiparskih osnutkov za palačo Naslov razstave: XIX. umetnostna razstava Trboveljske premogokopne družbe Datum: 15. 5.–2. 7. 1921 (podaljšana do 6. 7. 1921)462 Datum: 6.–10. 3. 1921 Organizator: Rihard Jakopič Organizator: Rihard Jakopič, Trboveljska premogokopna družba, Trbovlje Avtorji/-ice s številom del: 236 del v katalogu; Maksim Gaspari (3), Pavel Gustinčič (1), Mihael Kambi č Avtorji s številom del: 8 del; Lojze Dolinar (1), Ivan Jurkovič (1), Tine Kos (2), France Kralj (2), Iva n (5), Fran Klemenčič (6), Gojmir Anton Kos (7), Fran /France/ Kralj (57), Tone Napotnik (1), Ivan Zajec (1).457 Kralj (65), Ivan Napotnik (7), Vera Simonič Blumenau (1), Henrika Šantel (5), Saša Šantel (27), Fran Tratnik (16), Ivan Vavpotič (3), Ivan Zajec (2), Fran Zupan (17), Anica Zupanec (5), Peter Žmitek (9). V katalogu sta med Katalog in tiskovine: Ni podatka. razstavljavci navedena še Marjan Mušič (4) in Zdenko Skalicky (4), ki nato na razstavi nista sodelovala.463 Kasneje je bilo na razstavo dodanih še 8 plaket Tineta Kosa.464 Spremljevalni program: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Katalog vsebuje seznam razstavljenih del in kratka pojasnila Franceta Kralj a Obisk: Ni podatka. o nekaterih njegovih delih.465 Vrsta razstave: Razstava kiparskih osnutkov za natečaj Trboveljske premogokopne družbe , Spremljevalni program: 12. 6. sta po razstavi vodila Rihard Jakopič ter /?/ Kralj. Ob dogodku je bil a razpisan novembra 1920. Namen razstave je bil izbira umetnika, ki bi izdelal vstopnina znižana.466 relief za pročelje bodoče palače Trboveljske premogokopne družbe.458 Obisk: Po poročanju Novega časa je za razstavo »vladalo veliko zanimanje«.467 Poročanje in kritika: V medijih je bil o razstavi objavljen le en daljši zapis. V Jutru ga je objavil Rado Kregar in se v njem pozitivno opredelil izključno do Dolinarja. Ivanu Jurkoviču in Francetu Kralju je očital »neupoštevanje arhitekture stavbe«, Vrsta razstave: XIX. umetnostna razstava je bila z vidika motivov, sloga, tehnike ter Ivanu Napotniku in Ivanu Zajcu »površnost«, Kosu pa »dolgočasnost«.459 starosti razstavljavcev ena izmed najraznovrstnejših skupinskih razstav pri- Kritičen je bil tudi do Trboveljske premogokopne družbe, ki je razpolagala z rejenih v Jakopičevem paviljonu v povojnem času, ko je z razstaviščem še milijonskim premoženjem, vendar je določila preskromno nagrado za zma- upravljal Rihard Jakopič. Razstavljena dela so bila razporejena v štiri sobe, govalca natečaja. To naj bi po njegovem mnenju do določene mere pojasnilo dve od teh sta bili namenjeni izključno predstavitvi del bratov Kralj ter Frana (nizko) kakovost osnutkov.460 Komisija v sestavi Rihard Jakopič, Matej Sternen, Tratnika. Deželna vlada je kupila dela Mihaela Kambiča ( Za mestom), Frana Fran Tratnik, Josip Costaperaria in Dragotin Fatur, ki je o nagradah odločala Klemenčiča ( Pokrajina I, Pokrajina II), Franceta Kralja ( Zlatica), Toneta 24. 2., zmagovalne nagrade ni podelila, saj osnutki po njihovi presoji niso Kralja (6 radirank iz cikla Življenje), Gojmirja Antona Kosa ( Voda, Ženjica), dosegli dovolj visoke kakovosti. Vsi sodelujoči umetniki so dobili odškodnino, Henrike Šantel ( V skrbeh, Študija z lučjo, Počitek), Saše Šantel ( Kvarnerski in sicer 1.500 kron, Ivan Napotnik in Tine Kos pa 2.500 kron, saj je komisija motiv, Zimski dan, Motiv iz Rovinja, Motiv iz Podgore, Motiv iz Pazina), Frana njuna osnutka ocenila za kakovostnejša od preostalih. Lojze Dolinar je za Tratnika ( Mati in otrok), Frana Zupana ( Samotna breza), Anice Zupanec svoj osnutek prejel le priznanje, saj se ta ni mogel upoštevati, ker ni ustrezal ( Pogled na Bogatin) in Petra Žmitka ( Pogled na Tlake). Pri zasebnikih so bili predpisanim smernicam razpisa.461 najbolj prodajno uspešni France Kralj (serija 12 radirank Kralj Matjaž), Tone Kralj in Fran Tratnik ( Učenca), pa tudi Ivan Napotnik ( Mati) in Saša Šantel ( Trsatski grad).468 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Tekmovanje slovenskih kiparjev, Slovenski narod, LIV/50, 3. 3. 1921, p. 4. - Tekmovanje slovenskih kiparjev, Naprej, V/52, 5. 3. 1921, p. 3. - Rado KREGAR, Razstava kiparskih osnutkov za palačo trboveljske premogokopne družbe, Jutro, II/64, 17. 3. 1921, p. 2. 462 Iz XIX. umetnostne razstave, Slovenec, XLIX/147, 2. 7. 1921, p. 4. 463 Imeni Mušiča in Skalickega sta prečrtani v katalogu XIX. umetnostna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1921), Ljubljana 1921, ki je hranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici (Rokopisna zbirka, Zapuščina Frana Vesela). 457 Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: 464 Iz XIX. umetnostne razstave, Naprej, V/131, 13. 6. 1921, p. 2. Temovanje slovenskih kiparjev, Slovenski narod, LIV/50, 3. 3. 1921, p. 4. 465 XIX. umetnostna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1921), Ljubljana 1921. (Katalog dostopen na: .) 459 Rado KREGAR, Razstava kiparskih osnutkov za palačo Trboveljske premogokopne družbe, Jutro, II/64, 17. 3. 1921, p. 2. 466 Pridite, da si ogledate letošnjo umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Tivoli!, Naprej, V/130, 11. 6. 1921, p. 3. 460 Ibid. 467 Veliko zanimanje, Novi čas, I/116, 25. 5. 1921, p. 2. 461 Dragotin Fatur je zastopal stavbno vodstvo Trboveljske premogokopne družbe (Tekmovanje slovenskih kiparjev, Naprej, V/52, 5. 3. 1921, p. 3). 468 Iz XIX. umetnostne razstave, Slovenec, XLIX/147, 2. 7. 1921, p. 4. 123 124 Poročanje in kritika: Ena najbolj oglaševanih razstav, organiziranih v Jakopičevem pavi- - Umetnostna razstava v Ljubljani, Naprej, V/98, 2. 5. 1921, p. 2. ljonu v prvih povojnih letih, je vzbudila odziv večjega števila piscev, ki so se - Umetniška razstava v Ljubljani, Jugoslavija, IV/110, 10. 5. 1921, p. 3. razdelili na dva pola, in sicer zagovornike ekspresionizma (France Stele, - Umetnostna razstava v Ljubljani, Slovenec, XLIX/104, 10. 5. 1921, p. 3. Jože Piber) ter njegove nasprotnike (Matej Sternen, Stanko Vurnik, Vojeslav - Spomladanska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/106, 12. 5. 1921, p. 4. Mole).469 France Stele se je najbolj pozitivno opredelil do razstavljenih del Frana - Umetniška razstava, Slovenski narod, LIX/107, 13. 5. 1921, p. 3. Tratnika, čigar sliko Slepa je označil za njegovo najboljše delo. Prepričali - Umetnostna razstava, Naprej, V/108, 14. 5. 1921, p. 3. so ga tudi Gojmir Anton Kos in brata Kralj, predvsem France, pa tudi Saša - XIX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/114, 14. 5. 1921, p. 3. Šantel, Ivan Vavpotič ter Ivan Napotnik.470 Po Steletovem pozitivnem odzivu - Otvoritev umetniške razstave, Slovenec, XLIX/109, 15. 5. 1921, p. 3. na razstavo v Domu in svetu so v Slovencu objavili obsežen in zelo kritičen - XIX. umetniška razstava, Slovenec, XLIX/110, 18. 5. 1921, p. 3. zapis dijaka Jožeta Pibra. V njem se je pozitivno opredelil do del Frana - Spomladanska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/116, 18. 5. 1921, p. 3. Tratnika, Gojmirja Antona Kosa ter bratov Kralj, medtem ko je preostale razstavljavce označil za »povprečneže, ki se ravnajo po okusu publike«.471 - Otvoritev XIX. umetnostne razstave, Jugoslavija, IV/117, 19. 5. 1921, p. 3. Piber je s svojim zapisom med nekaterimi razstavljavci sprožil buren - Otvoritev umetniške razstave, Slovenski narod, LIX/111, 19. 5. 1921, p. 4. odziv in po poročanju medijev naj bi dva celo vložila tožbo.472 Med prizadetimi - Vse naše čitatelje opozarjamo, Novi čas, I/111, 19. 5. 1921, p. 2. umetniki je bil denimo Maksim Gaspari, za katerega je Piber zapisal, - Spomladansko razstavo, Tabor, II/112, 20. 5. 1921, p. 3. da »sploh ni umetnik in nima niti ene svoje lastne ideje«.473 Ivan Vavpotič je - XIX. umetnostna razstava, Jugoslavija, IV/122, 25. 5. 1921, p. 3. v časopisju objavil zapis, v katerem je opravičeval sebe in svojo umetnost - Veliko zanimanje, Novi čas, I/116, 25. 5. 1921, p. 2. ter napadel Pibra (in Steleta) ter generacijo mlajših umetnikov, med njimi brata Kralj, Gojmirja Antona Kosa ter Frana Tratnika. - Umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/117, 26. 5. 1921, p. 3. 474 Pibra je v svoji kritiki, objavljeni v Slovencu, posredno okrcal tudi umetnostni zgodovinar Stanko - Izjemna redkost, Naprej, V/117, 27. 5. 1921, p. 2. Vurnik.475 - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/124, 27. 5. 1921, p. 3. Matej Sternen, ki se je v svojem zapisu opredelil proti ekspresionizmu, - Vojeslav MOLE, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIV/117, 28. 5. 1921, p. 2. se je obregnil tudi ob samo postavitev in koncept razstave. Zdela se mu - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Jutro, II/126, 29. 5. 1921, p. 2. je slabo osvetljena, preobširna po številu razstavljenih del in »kaotična«. - Vojeslav MOLE, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIV/118, 29. 5. 1921, p. 3. Predlagal je, da bi v prihodnje prirejali prodajne ter »umetniške« in pedagoške razstave, s čimer bi se temu izognili. - Jože PIBER, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/120, 31. 5. 1921, p. 2. 476 Na razstavo se je odzval tudi ume- tnostni zgodovinar Vojeslav Mole, ki je med temi kritiškimi pozicijami skušal - Jože PIBER, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/121, 1. 6. 1921, p. 2. loviti ravnotežje, a je na podlagi njegovega zapisa vseeno mogoče razbrati - Jože PIBER, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/122, 2. 6. 1921, p. 2. večjo naklonjenost zmernejšemu modernizmu kot pa ekspresionizmu.477 - K. K., Skrajna zanimivost, Naprej, V/124, 4. 6. 1921, p. 2. - Umetnik in kritika, Slovenec, XLIX/125, 5. 6. 1921, p. 3. Posebnosti: V Jutru je bila 7. 6. objavljena vest, da je na razstavi »neznan storilec zlobn o - Maksim GASPARI, V obrambo, Slovenski narod, LIV/124, 5. 6. 1921, p. 4. pokvaril umotvor enega naših odličnih umetnikov«.478 - Umetnik in kritika, Slovenec, XLIX/126, 5. 6. 1921, p. 3. - Na umetniški razstavi […], Jutro, II/133, 7. 6. 1921, p. 1. - Dijaštvo našim umetnikom, Naprej, V/126, 7. 6. 1921, p. 2. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Sodrugi in sodružice!, Naprej, V/130, 11. 6. 1921, p. 2. - XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/79, 9. 4. 1921, p. 4. - Pridite, da si ogledate letošnjo umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Tivoli!, Naprej, V/130, 11. 6. 1921, p. 3. - Umetniška razstava, Jugoslavija, IV/83, 9. 4. 1921, p. 3. - Prosveta. Teolog Ivan Vavpotič, Slovenec, XLIX/131, 12. 6. 1921, p. 4. - Umetniška razstava, Naprej, V/79, 9. 4. 1921, p. 2. - Stanko VURNIK, Nekaj umetnostnih vprašanj, ki so danes aktualna, Slovenec, XLIX/131, 12. 6. 1921, p. 2. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/83, 9. 4. 1921, p. 2. - Iz XIX. umetnostne razstave, Naprej, V/131, 13. 6. 1921, p. 2. - Umetniška razstava, Slovenski narod, LIX/92, 24. 4. 1921, p. 5. - Našega skupnega poseta letošnje umetnostne razstave, Naprej, V/133, 15. 6. 1921, p. 2. - Umetniška razstava v Ljubljani, Jutro, II/103, 1. 5. 1921, p. 2. - Prosveta. Brata Kralj. V odgovor g. Vavpotiču, Slovenec, XLIX/134, 16. 6 .1921, p. 3. - Iz XIX. umetnostne razstave, Slovenec, XLIX/147, 2. 7. 1921, p. 4. 469 FRST. /France Stele/, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXIV/7/9, 1921, pp. 172–173; Matej STERNEN, - Nakup umetnin, Slovenski narod, LIX/145, 2. 7. 1921, p. 3. XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Vesna, I/3, 1921, pp. 14–17. - Umetniška razstava v Ljubljani, Glas naroda, XXXIX/155, 5. 7. 1921, p. 2. 470 FRST. /France Stele/, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXIV/7/9, 1921, pp. 172–173. 471 Jože PIBER, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/120, 31. 5. 1921, p. 2; Jože PIBER, XIX. umetnostna razstava - Iv./an/ VAVPOTIČ, Dr. Tavčar in slovenska upodabljajoča umetnost, Slovenski narod, LIV/192, 28. 8. 1921, p. 10. v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/121, 1. 6. 1921, p. 2. - 19. umetnostna razstava, Mladika, II/9–10, 1921, p. 158. 472 Jože PIBER, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/121, 1. 6. 1921, p. 2. 473 Ibid. - XIX. razstava v Jakopičevem paviljonu, Plamen. Ilustrirani list, I/11, 1921, p. 123. 474 Iv./an/ VAVPOTIČ, Dr. Tavčar in slovenska upodabljajoča umetnost, Slovenski narod, LIV/192, 28. 8. 1921, p. 10. - FRST. /France Stele/, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXIV/7-9, 1921, pp. 172–173. 475 Stanko VURNIK, Nekaj umetnostnih vprašanj, ki so danes aktualna, Slovenec, XLIX/131, 12. 6. 1921, p. 2. 476 Matej STERNEN, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Vesna, I/3, 1921, pp. 14–17. - Matej STERNEN, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Vesna, I/3, 1921, pp. 14–17. 477 Vojeslav MOLE, XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIV/117, 28. 5. 1921, p. 2. 478 Na umetniški razstavi […], Jutro, II/133, 7. 6. 1921, p. 1. 125 126 40 42 41 43 127 128 44 47 45 46 48 49 40–47 Pogled na XIX. umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu, 1921. 48 Jutro, II/128, 1. 6. 1921, p. 3. 49 Jutro, II/154, 2. 7. 1921, p. 2. 129 130 Naslov razstave: Razstava planinskih in pokrajinskih slik Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Naprej, V/193, 27. 8. 1921, p. 3. Datum: 3.–20. 9. 1921 - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Slovenec, XLIX/194, 27. 8. 1921, p. 4. - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Slovenec, XLIX/196, 30. 8. 1921, p. 4. Organizator: Slovensko planinsko društvo, Ljubljana - Slavnostna otvoritev razstave planinskih in pokrajinskih slik, Jutro, II/208, 3. 9. 1921, p. 2. - Razstava pokrajinskih in planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Trgovski list, IV/93, 6. 9. 1921, p. 4. - Razstava pokrajinskih in planinskih slik, Trgovski list, IV/93, 8. 9. 1921, p. 4. Avtorji s številom del: Ni podatka; Bogumil Brinšek, I. /?/ Domicelj, Valentin Hodnik, Maks Koželj , Josip Kuna ver, Janko Ravnik. - Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/217, 14. 9. 1921, p. 2. 479 - Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/222, 17. 9. 1921, p. 4. - F. G., Razstava planinskih slik, Slovenski narod, LIV/212, 22. 9. 1921, p. 5. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Trgovski list, IV/89, 27. 9. 1921, p. 5. - Društvene vesti, Planinski vestnik, XXI/2, 1921, pp. 41–45. Spremljevalni program: Ni podatka. - Obzor, Planinski vestnik, XXI/6-7, 1921, pp. 143–144. Obisk: Razstava najverjetneje ni bila dobro obiskana, saj so v Jutru zapisali : »Ne vemo sicer, ali je razstavo obiskalo dovolj obiskovalcev, da bi se bile lepote našega dela lepe jugoslovanske domovine bolj popularizirale.«480 Vrsta razstave: Skupinska razstava planinskih slik in krajin, ki je potekala v sklopu Ljubljanskega velesejma. Na njej so bile razstavljene fotografije Bogumila Brinška, Valentina Hodnika, Josipa Kunaverja in Janka Ravnika ter slike Maksa Koželja in /?/ Domicelja iz Rakeka. Razstava naj bi bila po poročanju medijev prodajno uspešna.481 Dopolnjevale so jo Dolinarjeve »keramične re- produkcije«,482 poleg tega je trgovec /?/ Medved »brezplačno odičil prostore s številnimi perzijskimi preprogami«.483 Poročanje in kritika: O razstavi, razvrščeni v tri prostore Jakopičevega paviljona, sta pisala dva anonimna avtorja, ki sta se v svojih zapisih osredotočila na obravnavo razstavljenih del v tehniki olje na platno ter akvarelu. Anonimni pisec, ki je svoj zapis objavil v Jutru, se je najbolj pozitivno opredelil do del Hodnika in Koželja: »[I]menujemo lahko i V. Hodnika i Maksa Koželja za planinca – impresionista, ki sta cepin in dereze zamenjala s čopičem in paleto.«484 Kljub temu je Hodnikove upodobitve narodnih noš označil za »diletantske«.485 Nekoliko bolj pozitivno se je do njih opredelil pisec F. G., avtor zapisa, objavljenega v Slovenskem narodu, ki je bil sicer najbolj navdušen nad Koželjevimi olji in akvareli, še posebej nad Panoramo kamniških planin.486 479 Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava planinskih in pokrajinskih slik, Naprej, V/193, 27. 8. 1921, p. 3. 480 Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/217, 14. 9. 1921, p. 2. 481 Ibid. 482 Ibid. 483 Ibid. 484 Ibid. 485 Ibid. 486 F. G., Razstava planinskih slik, Slovenski narod, LIV/212, 22. 9. 1921, p. 5. 131 132 Naslov razstave: XX. umetnostna razstava. Češko-jugoslovanska grafika del Saše Šantla in Maksima Gasparija. Slednjega je označil za najboljšega slovenskega grafika: »[Gasparijeva] dovršenost v grafično tehničnem znanju Datum: 1. 11.–4. 12. 1921 in v obvladovanju risbe je naravnost neverjetna.«495 Razočarala so ga »zelo površna« dela Vena Pilona, nič bolj ga ni prepričal niti Božidar Jakac, kateremu je očital tudi odločitev, da se predstavi s tolikšno količino del.496 Organizator: Rihard Jakopič in Milenko D. Gjurić Glede tega se je z njim strinjal tudi Anton Podbevšek, ki je sicer za osrednji točki razstave imenoval prav Vena Pilona ter Božidarja Jakca.497 France Stele je že v uvodu svoje kritike izrazil razočaranje nad preslabo zastopanostjo Avtorji/-ice s številom del: 210 del v katalogu; A./?/ Alex (6), Ivan Benković (1), Vera Bojničić (1), Vratisla v jugoslovanskih umetnikov ter odsotnostjo umetniških del mlajše generacije Brunner (1), Milenko D. Gjurić (29), Božidar Jakac (73), Jan Konupek (1), čeških grafikov. Kot najzanimivejša razstavljavca je označil Vena Pilona ter /R./ichard Lauda (4), Arno Neuman (2), Ivka Orešković (1), Veno Pilon (39), Božidarja Jakca. Kljub temu je Jakcu očital, da »njegovim delom, ki kažejo Mirko Rački (1), Marko Rašica (2), Vladimir Silovsky (2), Hinko Smrekar (4), močno hotenje in stremljenje po težavnih nalogah, očividno manjka i dekora- Saša Šantel (22), Tavik František Šimon (8), Marjan Trepše (1), Milivoj Uzelac tivne uravnovešenosti […] i konstruktivne sigurnosti njenega reza«.498 (3), Karel Vir (6), Fran Zupan (3).487 V času trajanja razstave je bil v Jutru objavljen poziv bralcem, da »naj sega[jo] po Smrekarjevih umotvorih na razstavi [dokler je še čas]«, Katalog in tiskovine: Ob razstavi je bil izdan katalog s seznamom razstavljavcev in njihovih del.48 8 saj je bil umetnik hudo bolan,499 ter kritika občinstvu, ki naj bi se, po mnenju avtorja zapisa, premalo zanimalo za umetnost: »Ponovim! Dvajset let se trudiš Ti [Jakopič] in še kopica drugih umetnikov, da bi vcepili Slovencem, Spremljevalni program: Ob razstavi so bila organizirana tri predavanja, in sicer dve Milenka posebno Ljubljančanom oni čudni serum, kateri se zove ljubezen do ume- D. Gjurića o visoki grafiki ter eno Saše Šantla o tehniki grafike.489 10. 11. tnosti. Garantiram Ti, da ga ne boš vcepil nikdar niti stari Ljubljani, niti stari je poročilo v Jugoslaviji navedlo, da se je »vkljub aplavzu po predavanju Sloveniji. A vcepiti se da mladini. […] In ko bo oko mladine zazrlo in razumelo [Gjurićevem predavanju 6. 11.] končala prireditev z rezko disonanco. te krasote, takrat bo zadostoval mali inserat: XCLX razstava v Jakopičevem G. Podbevšek je namreč smatral za potrebno inzultirati g. predavatelja in paviljonu. In ljudje si bojo pri vratih kljuko podajali.«500 ironizirati predavanje. Čudimo se, da ni vodstvo Jakopičevega paviljona ukrenilo najbolj umesten korak in pognalo neotesanca preko praga.«490 Posebnosti: Gre za prvo povojno skupinsko razstavo v Jakopičevem paviljonu, na kater i so sodelovali tuji umetniki. Obisk: Po poročanju v Jugoslaviji je bila razstava dobro obiskana.491 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Vrsta razstave: Potujoča grafična razstava, ki je po poročanju Jutra že gostovala - XX. umetnostna razstava, Slovenec, XLIX/210, 16. 9. 1921, p. 3. v Pragi, Zagrebu, Beogradu, na Dunaju in v Osijeku.492 Razstava je bila - Grafična razstava, Jutro, II/247, 19. 10. 1921, p. 3. razporejena v tri prostore Jakopičevega paviljona: eden izmed njih je bil namenjen predstavitvi del Jakca, drugi slovenskih umetnikov, tretji pa - XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/257, 30. 10. 1921, p. 3. preostalih umetnikov.493 - Češko-jugoslovanska razstava, Slovenec, XLIX/249, 1. 11. 1921, p. 3. - Umetniška razstava. Prva razstava te vrste v Ljubljani, Jutro, II/258, 1. 11. 1921, p. 7. - Češko-jugoslovanska grafična razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/250, 3. 11. 1921, p. 3. Poročanje in kritika: V časopisju sta bila razstava češko-jugoslovanske grafike in njen - Otvoritev XX. umetniške razstave (Jugoslovanska in Češka umetnost), Jutro, II/259, 3. 11. 1921, p. 2. spremljevalni program redno oglaševana, vendar je o njej poročalo maj- hno število piscev. Nanjo so se odzvali arhitekt Rado Kregar, pesnik Anton - Otvoritev Češko-Jugoslovanske grafične razstave, Jugoslavija, IV/269, 4. 11. 1922, p. 3. Podbevšek in umetnostni zgodovinar France Stele, ki so se v svojih zapisih - Grafična razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/271, 6. 11. 1921, p. 3. osredotočili predvsem na dela slovenskih umetnikov. - Predavanje o grafiki, Jutro, II/252, 6. 11. 1921, s. p. Rado Kregar se je, kljub temu da so po njegovih besedah »nekatere - Razstava jugoslovanske grafične umetnosti, Slovenski narod, LIV/251, 8. 11. 1921, p. 3. stvari še nekoliko trde, včasih suhoparne«,494 najbolj pozitivno opredelil do - O visoki grafiki, Jutro, II/265, 10. 11. 1921, p. 2. - Predavanje v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/275, 10. 11. 1921, p. 4. 487 XX. umetnostna razstava. Češko-jugoslovanska grafika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1. 11.–4. 12. 1921), Ljubljana 1921. V katalogu je - Hinko Smrekar, Jutro, II/268, 13. 11. 1921, p. 2. navedeno, da je Jakac razstavil 73 del ter Silovsky 2 deli, medtem ko Stele v Domu in svetu poroča o 48 razstavljenih delih prvega ter 9 drugega. (FRST. /France Stele/, XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Češko-jugoslovanska grafika, Dom in svet, XXXV/1, 1922, pp. 44–48). - Iz grafične razstave, Jutro, II/268, 13. 11. 1921, p. 2. 488 XX. umetnostna razstava. Češko-jugoslovanska grafika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1. 11.–4. 12. 1921), Ljubljana 1921. (Katalog je dostopen - Anton PODBEVŠEK, 20. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, V/261, 17. 11. 1921, p. 1. v Narodni in univerzitetni knjižnici Rokopisna zbirka, Zapuščina Frana Vesela.) 489 Češko-jugoslovanska grafična razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/250, 3. 11. 1921, p. 3; Predavanje o grafiki, Jutro, II/252, 6. 11. 1921, s. p.; Predavanje v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/275, 10. 11. 1921, p. 4; FRST. /France Stele/, XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Češko-jugoslovanska grafika, Dom in svet, XXXV/1, 1922, p. 45. 495 Rado KREGAR, XX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/290, 25. 11. 1922, p. 2. 490 Predavanje v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/275, 10. 11. 1921, p. 4. 496 Ibid. 491 Otvoritev Češko-jugoslovanske grafične razstave, Jugoslavija, IV/269, 4. 11. 1921, p. 3. 497 Anton PODBEVŠEK, 20. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, V/261, 17. 11. 1921, p. 1. 492 XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/257, 30. 10. 1921, p. 3. 498 FRST. /France Stele/, XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Češko-jugoslovanska grafika, Dom in svet, XXXV/1, 1922, pp. 44–48. 493 Češko-jugoslovanska grafična razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/250, 3. 11. 1921, p. 3. 499 Hinko Smrekar, Jutro, II/268, 13. 11. 1921, p. 2. 494 Rado KREGAR, XX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/290, 25. 11. 1922, p. 2. 500 Reklama, Jutro, II/274, 20. 11. 1921, p. 2. 133 134 - Grafična razstava, Jutro, II/247, 19. 10. 1921, p. 3. Naslov razstave: Slovenska umetnost (božična razstava) - Reklama, Jutro, II/274, 20. 11. 1921, p. 2. - Predavanje za ljubljansko učiteljstvo, Jutro, II/276, 23. 11. 1921, p. 2. Datum: 17. 12. 1921–8. 1. 1922 - Sodrugi delavci, Naprej, V/266, 23. 11. 1921, p. 2. - Predavanje o grafiki, Slovenec, XLIX/268, 24. 11. 1921, p. 3. Organizator: Rihard Jakopič - Predavanje za ljubljansko učiteljstvo, Slovenski narod, LIX/265, 24. 11. 1921, p. 3. - Sodrugi delavci, Naprej, V/167, 24. 11. 1921, p. 2. Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka; Lojze Dolinar, Maksim Gaspari, Rudi Marčič, Hinko Smrekar , - Rado KREGAR, XX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/290, 25. 11. 1922, p. 2. Avgusta Šantel, Saša Šantel, Ivan Vavpotič, Ivan Zajec, Anica Zupanec, - Sodrugi delavci, Naprej, V/269, 26. 11. 1921, p. 3. Peter Žmitek.501 - Stano KOSOVEL, Češko-jugoslovanska grafika v Ljubljani, Učiteljski list, II/24, 16. 12. 1921, p. 2. - S. V. /Stanko Vurnik/, Vtisi z grafične razstave v Ljubljani, Jutro, II/301, 24. 12. 1921, p. 14. - XX. umetnostna razstava. Češko-jugoslovanska grafika, Zbornik za umetnostno zgodovino, I/3-4, 1921, p. 197. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Frst. /France Stele/, XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Češko-jugoslovanska grafika, Dom in svet, XXXV/1, 1922, pp. 44–48. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. 50 Katalog XX. umetnostne razstave: Češko- Vrsta razstave: Skupinska razstava, ki je bila po poročanju v medijih prodajno izjem- jugoslovanska grafika, 1921. no uspešna. Največ del je prodal (in razstavil) Rudi Marčič.502 Ivan Hribar je za deželno vlado nakupil slike Maksima Gasparija, Rudija Marčiča, Saše Šantla, Avguste Šantel, Anice Zupanec in Petra Žmitka.503 Poročanje in kritika: Razstava ni bila medijsko odmevna. O njej je poglobljeno pisal umet- nostni zgodovinar France Stele, ki je že v uvodu svojega zapisa kritiziral sam koncept razstave, pa tudi razstavljena dela, katerih najpogostejši motiv je bila krajina: »Ljubljana se je oddahnila, češ, po tolikih razburjenjih zadnjih razstav vendar zopet umetnost, ki jo razumem, ki me ne sili k razmišljanju, ki me ne ogorča z novim, ki je že po vsem kulturnem svetu premagano.« Posebej ostro je pisal o Marčičevih delih: »Izposodil si je od impresionizma prav toliko sredstev in motivov, da lahko zadovolji okus najširše meščanske družbe, ki si ne upa vzeti v stanovanje originala kakega domačega slikarja iz preprostega razloga, ker so rekvizit njene stanovanjske dekoracije efektne barvane razglednice, lovski in pokrajinski žanr in barvne priloge družinskih listov. Okus prirejen nivoju t. zv. »umetniških« razglednic je tu našel obilo zadovoljstva.«504 V pozitivnem smislu je izpostavil zgolj Ivana Vavpotiča, ki ga, po poročanju časopisja, edini ni ničesar prodal.505 Stele je kritiziral tudi očiten prodajni vidik razstave in o njem ironično zapisal: »Gmotni uspeh božične razstave, ki nas ga je, po pravici povedano, lahko sram, je zbegal duhove.«506 501 Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Frst. /France Stele/, Božična razstava l. 1921. v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXV/2, 1922, pp. 95–96. 502 Ibid. 503 Božična umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/310, 22. 12. 1921, p. 3. 504 Frst. /France Stele/, Božična razstava l. 1921. v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXV/2, 1922, pp. 95–96. 505 Ibid. 506 France STELE, Umetnostna razstava bratov Kraljev, Slovenec, L/77, 4. 4. 1922, p. 2. 135 136 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: RAZSTAVE V LETU 1922 - Jugoslavija, IV/296, 4. 12. 1921, p. 1. - Božična umetn. razstava, Slovenec, XLIX/280, 10. 12. 1921, p. 3. - 21. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, V/284, 16. 12. 1921, p. 2. - Božična razstava slovenskih umetnikov, Slovenec, XLIX/285, 16. 12. 1921, p. 3. - Božična umetniška razstava slovenskih umetnikov, Jugoslavija, IV/305, 16. 12. 1921, p. 3. - Božična umetniška razstava slovenskih umetnikov, Slovenec, XLIX/287, 18. 12. 1921, p. 3. - Božična razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XLIX/290, 22. 12. 1921, p. 3. - Božična umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, IV/310, 22. 12. 1921, p. 3. - Božična razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, II/303, 28. 12. 1921, p. 2. - Božična umetn. razstava, Jugoslavija, V/1, 1. 1. 1922, p. 3. - Božična umetnostna razstava, Slovenec, L/1, 1. 1. 1922, p. 5. - Frst. /France Stele/, Božična razstava l. 1921. v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXV/2, 1922, pp. 95–96. Ana Obid 137 138 Naslov razstave: XXI . umetnostna razstava. II. umetnostna razstava bratov Kralj Ta enoličnost utruja, ker so oblike povsod enake in žal, povsod tako čisto zunanje, da nočejo več učinkovati. Pravzaprav nikjer prave poglobitve zase, Datum: 5. 3.–19. 4. 1922 povsod večinoma samo program.«514 Organizator: Rihard Jakopič Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Umetniška razstava v Ljubljani, Slovenec, L/51, 3. 3. 1922, p. 3. Avtorja s številom del: 81 del v katalogu; Fran /France/ Kralj (35), Tone Kralj (46).507 - II. umetnostna razstava bratov Kraljev, Jutro, III/54, 4. 3. 1922, p. 2. - Umetniška razstava v Ljubljani, Naprej, VI/51, 4. 3. 1922, p. 3. - XXII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/53, 5. 3. 1922, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog sta oblikovala France in Tone Kralj.508 Stele je o njem zapisal: »Tiskan je na slabem papirju, a vseeno je oblika in naslovna stran izredno - XXII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/53, 5. 3. 1922, p. 3. okusna in reprezentativna, dekorativno gotovo posrečena. Risal jo je Tone, - Razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/53, 7. 3. 1922, p. 3. tiskana je z zlatom na belo. Notranjščino je spisal v svoji originalni pisavi - Razstava bratov Kraljev, Jutro, III/56, 7. 3. 1922, p. 2. France.«509 - Razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/57, 11. 3. 1922, p. 3. - Razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/63, 18. 3. 1922, p. 3. Spremljevalni program: Ni podatka. - Razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/64, 18. 3. 1922, p. 4. - Umetnostna razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/67, 19. 3. 1922, p. 2. - XXII. umetnička razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/77, 2. 4. 1922, p. 2. Obisk: Po poročanju v Jugoslaviji je bila razstava slabo obiskana.510 - France STELE, Umetnostna razstava bratov Kraljev, Slovenec, L/77, 4. 4. 1922, p. 2. - II. umetnostna razstava bratov Kralj, Jugoslavija, V/86, 13. 4. 1922, p. 4. Vrsta razstave: Razstava bratov Kralj je bila vsebinsko in formalno načrtno razdel- - II. umetnostna razstava bratov Kralj, Slovenec, L/85, 13. 4. 1922, p. 4. jena na štiri dele in postavljena v štiri prostore Jakopičevega paviljona. - II. umetnostna razstava bratov Kraljev, Jutro, III/89, 14. 4. 1922, p. 3. Po poročanju Slovenca so bila v osrednji sobi »dela najekstremnejše smeri«, - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/94, 23. 4. 1922, p. 4. v sobi na desni plakete in kipi manjših dimenzij, v tretji dela z religiozno - F. B. /France Bevk/, Razstava bratov Kraljev, Mladika, III/5, 1922, p. 159. tematiko ter zadnji, četrti, risbe, lesorezi in jedkanice.511 - M. J. /Matija Jama?/, Poletno pismo, Mladika, III/10, 1922, pp. 319–320. Poročanje in kritika: O razstavi je bilo objavljenih malo zapisov, svoje mnenje so podali France Stele, M. J. /Matija Jama?/ ter anonimni pisec, ki je svoj zapis objavil v Jutru. 51 Stele je o odnosu javnosti do umetnosti Toneta in Franceta Kralja zapisal: »Publika pa se ne mara ogreti, ne more najti pravega stališča do teh umetnin razen nekaterih, v kritiki pa sta si priborila vsaj toliko, da se, koliko se peča ž njima, bavi ž njima na več ali manj resni podlagi.«512 Za razliko od splošne javnosti je bil sam nad razstavo navdušen, predvsem nad deli Franceta Kralja. Izpostavil je tudi osnutke za poslikavo župnijske cerkve na Premu Toneta Kralja: »Vse te kompozicije so zasnovane res monumentalno. […] Naše cerkveno slikarstvo je v rokah rokodelcev; tu se nam prvič po daljšem presledku kaže talent, ki ga miče cerkveno slikarstvo in ki bi znal prinesti vanje kaj novega.«513 Anonimni pisec zapisa v Jutru je prepoznal določene odlike slikarstva bratov Kralj, vendar ga njuna dela vseeno niso popolnoma prepričala: »Vse preveč je prisiljenih gest in sklonjenih glav ter sključenih postav. 507 XXII. umetnostna razstava. II. umetnostna razstava bratov Kralj (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 5. 3.–19. 4. 1922), Ljubljana 1922. 508 51–52 XXII. umetnostna razstava. II. umetnostna razstava bratov Kralj (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 5. 3.–19. 4. 1922), Ljubljana 1922. (Katalog je dostopen v Narodni in univerzitetni knjižnici, Rokopisna zbirka, Zapuščina Frana Vesela). Katalog XXII. umetnostne razstave: 509 France STELE, Umetnostna razstava bratov Kraljev, Slovenec, L/77, 4. 4. 1922, p. 2. II. umetnostne razstave bratov Kralj, 1922. 510 Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/94, 23. 4. 1922, p. 4. 511 Razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/64, 18. 3. 1922, p. 4. 512 France STELE, Umetnostna razstava bratov Kraljev, Slovenec, L/77, 4. 4. 1922, p. 2. 513 Ibid. 514 Umetnostna razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/67, 19. 3. 1922, p. 2. 139 140 52 Naslov razstave: I I. umetnostna razstava Kluba mladih. XXI I. umetnostna razstava Datum: 23. 4.–14. 5. 1922 Organizator: Rihard Jakopič Avtorji s številom del: Ni podatka; Tine Kos, Marjan Mušič, Drago Vidmar, Nande Vidmar, Fra n Zupan.515 Katalog in tiskovine: Katalog ni bil izdan. Čoro Škodlar je o tem zapisal: »Kataloga ni! Še vedn o bolje kot kak neokusno počečkan kos papirja, ki bi nam rad sugeriral kako genijalnost 'avtorjev'.«516 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Skupinska razstava, postavljena v tri prostore Jakopičevega paviljona.517 V prvi dvorani so razstavljali Drago Vidmar, Marijan Mušič in Tine Kos, v drugi Fran Zupan in v tretji Nande Vidmar.518 Poročanje in kritika: Medtem ko sta se Čoro Škodlar in Stanko Vurnik do razstave oprede- lila negativno, je Ivan Podržaj razstavljavcem vseeno priznaval posamezne odlike. Škodlar je sodelujoče umetnike imenoval za »diletante«.519 Umetnost bratov Vidmar je po njegovem mnenju »dokumentirala brezprimerno risar- sko impotentnost«, Mušičeve slike je primerjal z »na kup zmetano pisano volno«, Kosu je svetoval, naj se »ne ozira po mlajših«, Zupanu je očital, da je razstavil stvari, »ki mu res ne pristajajo«, ter da je »razstavil toliko kičev, da nas domov grede glava boli«.520 Na koncu je pozval še, »naj se razstava kmalu zatvori, da se zdrav okus ljudstva ne pokvari, ki dosedaj še ni bil okužen s tako škrofulozno umetnostjo«.521 Stanko Vurnik je zapisal, da razstavljavcem manjka »sramu« in »samokritike«, še posebej Franu Zupanu, ki mu je očital tudi pomanjkanje znanja anatomije: »Ekspresionizem je bil in še bo najhvaležnejše polje vseh tistih, ki niso v stanu pogoditi nobe-ne figure anatomično pravilno.«522 Najbolj pozitivno se je opredelil do dela Marjana Mušiča, za katerega je menil, da ima »dosti kolorističnega talenta«.523 Nekoliko pozitivnejšo kritiko si je prislužil tudi Kos, ki po njegovem mnenju 515 Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Quidam, II. letošnja umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu , Slovenski narod, IV/100, 3. 5. 1922, p. 2. 516 Fr./anc/ ŠKODLAR, Druga pomladanska razstava kluba mladih, Jugoslavija, V/110, 13. 5. 1922, p. 2. 517 Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/94, 23. 4. 1922, p. 4. 518 Quidam, II. letošnja umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu , Slovenski narod, IV/100, 3. 5. 1922, p. 2. 519 Fr./anc/ ŠKODLAR, Druga pomladanska razstava kluba mladih, Jugoslavija, V/110, 13. 5. 1922, p. 2. 520 Ibid. 521 Ibid. 522 Stanko VURNIK, XXIII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/107, 7. 5. 1922, p. 4. 523 Ibid. 141 142 »napravi vsaj vtis resnobe in ne vsiljivosti«.524 Ivan Podržaj je kritiziral Naslov razstave: XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu predvsem odločitev razstavljavcev, da se predstavijo s tolikšno količino del. Menil je, da »nobenemu umetniku ne moreš odreči talenta«,525 kljub po Datum: 3. 9.–2. 10. 1922 njegovem mnenju zelo pomanjkljivi tehniki. Prepričala ga je predvsem Zimska krajina Nandeta Vidmarja, za osrednjo točko razstave pa je imenoval Frana Zupana, o katerem je zapisal: »Zupan je že znan talent, zato je negotovost Organizator: Rihard Jakopič izražanja njegovega umetniškega stremljenja povod, da mu očitajo celo diletantizem, kar bi bilo zlo, da je res. […] Zupan mora na vsak način ven, da se strokovno izobrazi in da razširi svoje obzorje. Otresti se mora vsake Avtorji s številom del: 129 del v katalogu; Maksim Gašpari /Gaspari/ (6), Božidar Jakac (14), Rihard manire in se osamosvojiti v pozitivni smeri ustvarjanja …« Jakopič (14), Gojmir Anton Kos (2), Fran /France/ Kralj (3), Tone Kralj (5), Ivan 526 Napotnik (5), Saša Šantel (11), Brunon /Bruno/ Vavpotič (17), Ivan Vavpotič (9), Toni Zabukovec (1), Ivan Zajec (21), Fran Zupan (12), Lojze Žagar (9)528 Kasneje Posebnosti: Škodlar je v zaključku svojega zapisa opisal tudi paviljon: »Paviljon ni v sta bili na razstavo dodani še eno Jakopičevo in eno Napotnikovo delo.529 tako slabem stanju, kakor se je pisalo po dnevnikih. Moj strah pred obiskom razstave je bil popolnoma odveč, ker sem pozneje dognal, da bo dve ali tri razstave še preživel.« Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del.530 527 Spremljevalni program: Ni podatka. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - 24. t. m. se odpre […], Naprej, VI/90, 21. 4. 1922, p. 2. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/95, 22. 4. 1922, p. 2. Obisk: Po poročanju Mladike in Jutra naj bi bila razstava dobro obiskana.531 - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/92, 22. 4. 1922, p. 5. - III. umetnostna razstava Kluba »mladih«, Jutro, III/97, 23. 4. 1922, p. 2. Vrsta razstave: Skupinska razstava slovenskih umetnikov starejše in mlajše generacije. - III. umetnostna razstava Kluba »mladih«, Slovenec, L/93, 23. 4. 1922, p. 4. Kljub povpraševanju naj bi bilo po poročanju v časopisju prodanih del malo: - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/92, 23. 4. 1922, p. 6. »Povprašujejo pač po njih, toda – zastonj pač niso.«532 V prvi dvorani so - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/94, 23. 4. 1922, p. 4. bile razstavljene slike Riharda Jakopiča, Ivana Vavpotiča in bratov Kralj, - III. umetnostna razstava Kluba »mladih«, Jutro, III/97, 25. 4. 1922, p. 2. v drugi so se nahajala dela Bruna Vavpotiča, Frana Zupana, Božidarja Jakca, Tonija Zabukovca ter Gojmirja Antona Kosa, v tretji pa Saše Šantla, Ivana - Naši najmlajši, Jutro, III/103, 3. 5. 1922, p. 3. Vavpotiča, Lojzeta Žagarja, Maksima Gasparija in Ivana Zajca.533 Umetnike, - Quidam, II. letošnja umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, IV/100, 3. 5. 1922, p. 2. ki so sodelovali na razstavi, je po poročanju časopisa Naprej izbrala žirija: - III. umetnostna razstava kluba »Mladih«, Edinost, XLII/108, 7. 5. 1922, p. 4. »Pri tej izbiri bo poslovalo umetniško razsodišče.«534 - Stanko VURNIK, XXIII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/107, 7. 5. 1922, p. 4. - XXIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/108, 12. 5. 1922, p. 4. Poročanje in kritika: O razstavi so v sočasni periodiki pisali France Stele, Rado Kregar, - Ivan PODRŽAJ, K XXIII. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LV/109, 13. 5. 1922, p. 1. Stanko Vurnik in štirje anonimni pisci. - Fr./anc/ ŠKODLAR, Druga pomladanska razstava kluba mladih, Jugoslavija, V/110, 13. 5. 1922, p. 2. France Stele je najbolj pozitivno obravnaval dela bratov Kralj, še pose- bej Toneta, pa tudi Jakopiča, o katerem je zapisal: »Barvno in atmosferično razpoloženje podaja s tako intenzivnostjo kakor pri nas nihče drug in ravno zaradi svoje lirično-pesniške barvne vsebine nam je kljub modernim strujam in poleg njih, ki še boljše izražajo hotenje sedanje generacije, še vedno blizek.«535 Jakopič je s svojimi krajinami prepričal tudi Rada Kregarja, ki je njegova dela z drugo motiviko ocenil manj naklonjeno. O Portretu gospe L je denimo zapisal, da na njem ni najti »onega živega veselega temperamenta portretiranke«.536 Avtorja anonimnega zapisa, objavljenega v Edinosti, razstava ni prepričala. Negativno je ocenil predvsem Gasparija, čigar slike po njegovem 528 XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3. 9.–2. 10. 1922), Ljubljana 1922. 529 XXIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/222, 27. 9. 1922, p. 3. 530 XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3. 9.–2. 10. 1922), Ljubljana 1922. (Katalog je dostopen na: .) 531 M. J., II., Mladika, III/10, 1922, p. 319; Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je precej dobro obiskana, Jutro, III/220, 16. 9. 1922, p. 2. 532 Ibid. 524 Stanko VURNIK, XXIII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/107, 7. 5. 1922, p. 4. 533 S. V. /Stanko Vurnik/, XXIV. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/214, 9. 9. 1922, p. 2. 525 Ivan PODRŽAJ, K XXIII. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LV/109, 13. 5. 1922, p. 1. 534 XXIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/160, 19. 7. 1922, p. 3. 526 Ibid. 535 France STELE, XXIV. Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/214, 30. 9. 1922, p. 2. 527 Fr./anc/ ŠKODLAR, Druga pomladanska razstava kluba mladih, Jugoslavija, V/110, 13. 5. 1922, p. 2. 536 Rado KREGAR, XXIV. umetnostni razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/207, 9. 9. 1922, p. 1. 143 144 mnenju niso »ne posebno narodne, niti umetniške«.537 Bolje kot Jakopiča je ocenil brata Kralj: »Jakopič se ni spremenil, vedno isti obraz kaže v svojih RAZSTAVE V LETU 1923 delih. Tu vidimo jasno razliko med dvema hotenjema. Pri prvih pokrajine, idile, portreti, sami barvni efekti, pri drugih (mislim oba Kralja) pa življenje, strast, duševnost, potencirana do najvišje potence, ki jo je zmogla umetnikova roka doseči.«538 Avtor anonimnega zapisa, objavljenega v Slovenskem narodu, je za osrednje točke razstave imenoval Jakopiča, brata Kralj in Ivana Vavpotiča. Prvega je imenoval za »dobrega kolorista«, pri delih Franceta Kralja ga je prepričala predvsem »sigurnost potez«, pri njegovem mlajšem bratu »idejna vsebina«, o Vavpotiču pa je zapisal, da »on pripoveduje, in nas postavlja na točko, ki jo je bil izbral sebi, ko je zasnoval sliko. S tem prisili tudi v nas, da odmeva ista struna, ki jo misli on sam. In tedaj smo eno z umetnikom.«539 Pisec anonimnega zapisa, objavljenega v Jutru, je v svojem zapisu izpostavil tudi, da postavitev del umetnikov mlajše generacije ob bok umetninam starejše ni bila moteča.540 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/160, 19. 7. 1922, p. 3. - XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/161, 19. 7. 1922, p. 4. - V Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava, Jutro, III/190, 13. 8. 1922, p. 2. - V Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava, Slovenec, L/178, 18. 8. 1922, p. 3. - XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/207, 1. 9. 1922, p. 2. - XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/209, 3. 9. 1922, p. 2. - XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/202, 3. 9. 1922, p. 4. - Razstava živečih slovenskih umetnikov, Jutro, III/210, 5. 9. 1922, p. 2. - Razstave in gledališča, Jugoslavija, V/203, 5. 9. 1922, p. 3. - V Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava, Jutro, III/211, 6. 9. 1922, p. 2. - V Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava, Jutro, III/212, 7. 9. 1922, p. 2. - V Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava, Jutro, III/213, 8. 9. 1922, p. 2. - Rado KREGAR, XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/207, 9. 9. 1922, p. 1. - S. V. /Stanko Vurnik/, XXIV. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/214, 9. 9. 1922, p. 2. - V Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava, Jutro, III/215, 10. 9. 1922, p. 2. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je precej dobro obiskana, Jutro, III/220, 16. 9. 1922, p. 2. - XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/221, 17. 9. 1922, p. 2. - XXIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Naprej, VI/160, 19. 9. 1922, p. 3. - XXIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/209, 24. 9. 1922, p. 3. - V Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava, Jutro, III/227, 24. 9. 1922, p. 2. - B. /France Bevk/, Moderna razstava, Edinost, XLVII/226, 24. 9. 1922, p. 3. - XXIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslavija, V/222, 27. 9. 1922, p. 3. - France STELE, XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, L/214, 30. 9. 1922, p. 2. - XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/223, 1. 10. 1922, p. 2. - Josip MANTUANI, XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LV/226, 5. 10. 1922, p. 1. - Josip MANTUANI, XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LV/227, 6. 10. 1922, p. 1. - M. J., II., Mladika, III/10, 1922, p. 319. 537 B. /France Bevk/, Moderna razstava, Edinost, XLVII/226, 24. 9. 1922, p. 3. 538 Ibid. 539 XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LV/226, 5. 10. 1922, p. 1. 540 XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, III/221, 17. 9. 1922, p. 2. Ana Obid 145 146 Naslov razstave: Avgust Bucik, Lojze Dolinar Dolinarju je očital, da ne napreduje, Bucikove portrete pa je označil za »plitke«.551 Pisca V. K. je pritegnil Bucikov portret Gradnikova mati, medtem Datum: 29. 4.–22. 5. 1923 ko je manj pozitivnih besed našel za njegova dela v pastelni tehniki.552 V časopisju je izšel tudi zapis Saše Šantla, ki se je bolj kot razstave, ki jo je sicer pohvalil, dotaknil zapisov o njej ter obiskovalcem svetoval: Organizator: Ni podatka. »Ampak, dragi bralec, svetujem Ti, da se držiš mojega recepta, ki se glasi: Moda je za presojanje umotvorov najmanj važna stvar. V poštev pridejo samo: 1. talent, 2. tehniška sposobnost, 3. dober vtis in ev. 4. še marljivost. Posebno Avtorja s številom del: Ok. 73 del; Avgust Bucik (ok. 50), Lojze Dolinar (ok. 23).541 talent, ki se očituje v vsaki maniri, vsakem slogu in v vsaki modi.«553 Katalog in tiskovine: Razstavo so oglaševali plakati.542 Posebnosti: To je bila prva razstava, prirejena po pol etnem premoru, ko je Jakopič paviljon prodal. V vmesnem času so 31. 3. v Jutru zapisali: »Razstav ni Spremljevalni program: Ni podatka. nič. Zakaj ne? Jakopičev paviljon se skoraj podira, Jakopič nima sredstev, ne časa, da bi se brigal zanj in za razstave, ker se bori za zaslužkom, da bi od danes do jutri preskrbel družino.«554 Obisk: Po poročanju časopisa Edinost naj bi bila razstava dobro obiskana.543 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Vrsta razstave: Razstava kiparja Lojzeta Dolinarja in slikarja Avgusta Bucika, ki je - Slovenska upodabljajoča umetnost, Jutro, IV/77, 31. 3. 1923, p. 13. razstavil večje število portretov znanih Ljubljančank in Ljubljančanov.544 Pisec V. K. je v svojem zapisu opisal tudi samo razstavišče in njegovo - Kipar Dolinar in slikar Bucik […], Jutro, IV/89, 15. 4. 1923, p. 2. okolico: »Plakat je resen, v svoji preprostosti prekaša prejšnje, pot iz - Jakopičev paviljon, Slovenec, XLIX/86, 17. 4. 1923, p. 3. drevoreda v paviljon je flankirana z oleandri, nad vhodom sta dve novi, - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVI/88, 17. 4. 1923, p. 2. svetli, na način banderca prikrojeni zastavi, vse skupaj je skrbnejše pri- - Dolinar-Bucikova razstava, Jutro, IV/94, 21. 4. 1923, p. 2. pravljeno, čeprav z majhnim izdatkom. Tudi notranjost, razporedba, večino- - Slikar Bucik in kipar Dolinar, Jutro, IV/97, 25. 4. 1923, p. 2. ma isti slog okvirjev (bežite, snobi, ko govorim o okvirjih prej ko o slikah!), - Dolinar in Bucik, Jutro, IV/98, 26. 4. 1923, p. 5. kratkomalo, Bucikova in Dolinarjeva razstava je nekaj novega v nizu sličnih - Razstava Dolinarjevih in Bucikovih del, Jutro, IV/101, 29. 4. 1923, p. 2. prejšnjih prireditev in že tukaj kaže pretenzije.«545 Po poročanju Viktorja Cotiča so bile na novo prepleskane tudi stene paviljona.546 - Umetniška razstava Dolinar - Bucik, Slovenski narod, LXI/99, 29. 4. 1923, p. 4. - dr. V. K., Zopet pri Jakopiču, Jutro, IV/102, 1. 5. 1923, p. 5. - Rado KREGAR, Umetniška razstava (Bucik-Dolinar), Slovenski narod, LVI/104, 6. 5. 1923, pp. 2–3. Poročanje in kritika: Razstava je bila medijsko precej odmevna. Franceta Steleta, ki je svoja - V./iktor/ COTIČ, Razstava Bucik-Dolinar v Ljubljani, Tabor, IV/102, 6. 5. 1923, pp. 5–6. zapisa objavil v reviji Dom in svet ter v Slovencu, razstavljena »konservativna produkcija« - V. K., Pro, contra itd., Jutro, IV/107, 8. 5. 1923, p. 4. 547 ni prepričala: »Bucik je spreten, pa ne porabi svoje spretno- sti za reševanje recimo strogo umetniških problemov, ki mu jih nudi model; - Ljubo D. JURKOVIĆ, Bista i portret, Jutranje novosti, I/85, 9. 5. 1923, p. 2. značaj portretiranega ga sicer zanima, toda enostransko, in tako govore vsi - Saša ŠANTEL, Še o kolektivni razstavi Bucik-Dolinar v Ljubljani, Tabor, IV/104, 9. 5. 1923, p. 2. njegovi portreti z malimi izjemami eno pesem o gladki koži, rožnatih ustih, - Ljudevit GROBELNIK, Lojze Dolinar. (Glosa k razstavi v J. p.), Slovenski narod, LVI/107, 10. 5. 1923, p. 4. zapeljivih gestah in vabečih očeh.«548 Nekoliko bolj pozitivno se je opredelil - V. K., Kipar Dolinar (K njegovi razstavi pri Jakopiču.), Jutro, IV/109, 10. 5. 1923, p. 5. do Dolinarjeve plastike, vendar ga je zmotilo kiparjevo preveliko zgledovanje - Stano KOSOVEL, Bucik-Dolinar pri Jakopiču, Učiteljski list, IV/14, 10. 5. 1923, pp. 110–111. po tujih vzorih.549 Dolinarjeva dela so bila bliže kot Bucikova tudi Vojeslavu - Fr./ance/ STELE, Razstava Bucik-Dolinar, Slovenec, LI/108, 15. 5. 1923, p. 2. Moletu.550 Do razstave je bil kritičen Stano Kosovel. Zmotilo ga je, da sta umetnika - Naši kritiki, Jutranje novosti, I/95, 20. 5. 1923, pp. 2–3. razstavila v tandemu, saj po njegovem mnenju nista imela ničesar skupnega. - Umetniška razstava v Ljubljani, Naprej, VII/116, 27. 5. 1923, p. 2. - O. P., Pismo iz Jugoslavije, Edinost, XLVIII/134, 17. 6. 1923, p. 2. - Stano KOSOVEL, Bucik-Dolinar pri Jakopiču, Učiteljski list, IV/20-21, 20. 7. 1923, pp. 165–166. - Vojeslav MOLE, XXV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XLIII/5, 1923, pp. 319–320. 541 Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Dolinar-Bucikova razstava, Jutro, IV/94, 21. 4. 1923, p. 2. - France STELE, Dve razstavi, Dom in svet, XXXVI/6, 1923, pp. 191–192. 542 dr. V. K., Zopet pri Jakopiču, Jutro, IV/102, 1. 5. 1923, p. 5. - B., Jakopičev paviljon v letu 1924, Jutro, V/4, 4. 1. 1925, p. 2. 543 O. P., Pismo iz Jugoslavije, Edinost, XLVIII/134, 17. 6. 1923, p. 2. 544 Dolinar-Bucikova razstava, Jutro, IV/94, 21. 4. 1923, p. 2. 545 dr. V. K., Zopet pri Jakopiču, Jutro, IV/102, 1. 5. 1923, p. 5. 546 V./iktor/ COTIČ, Razstava Bucik-Dolinar v Ljubljani, Tabor, IV/102, 6. 4. 1923, p. 5. 547 France STELE, Dve razstavi, Dom in svet, XXXVI/6, 1923, pp. 191–192. 551 Stano KOSOVEL, Bucik-Dolinar pri Jakopiču, Učiteljski list, IV/20-21, 20. 7. 1923, pp. 165–166. 548 Ibid. 552 dr. V. K., Zopet pri Jakopiču, Jutro, IV/102, 1. 5. 1923, p. 5. 549 Ibid. 553 Saša ŠANTEL, Še o kolektivni razstavi Bucik-Dolinar v Ljubljani, Tabor, IV/104, 9. 5. 1923, p. 2. 550 Vojeslav MOLE, XXV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XLIII/5, 1923, pp. 319–320. 554 Slovenska upodabljajoča umetnost, Jutro, IV/77, 31. 3. 1923, p. 13. 147 148 Naslov razstave: Matija Jama, Ivan Zajec Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - XXVI. umetnostna razstava, Slovenec, LX/121, 31. 5. 1923, p. 7. Datum: 1. 6.–15. 7. 1923 - Jakopičev paviljon v Ljubljani, Jutro, IV/127, 31. 5. 1923, p. 5. - Umetniška razstava Matije Jama in Ivana Zajca v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXI/123, 31. 5. 1923, p. 4. Organizator: Rihard Jakopič555 - I. R., Kolektivna razstava slik Matija Jama. Zajčeve skulpture, Slovenec, LI/129, 10. 6. 1923, p. 4. - mentor, Paviljon v samoti, Jutro, IV/135, 10. 6. 1923, p. 3. Avtorja s številom del: 51 del; Matija Jama (42), Ivan Zajec (9).556 - Ljubljano in njeno okolico, Jutro, IV/136, 12. 6. 1923, p. 8. - O. P., Pismo iz Jugoslavije, Edinost, XLVIII/143, 17. 6. 1923, p. 2. - Stano KOSOVEL, Jama, Učiteljski list, IV/20-21, 20. 7. 1923, pp. 165–166. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - France MESESNEL, XXVI. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XLIII/7-8, 1923, pp. 462–463. Spremljevalni program: Ni podatka. - Jakopičev paviljon v letu 1923, Jutro, V/4, 4. 1. 1924, p. 2. - B., Jakopičev paviljon v letu 1924, Jutro, V/4, 4. 1. 1925, p. 2. Obisk: Za razstavo naj bi bilo po poročanju v medijih malo zanimanja: »Toliko lepote, toliko divote je bilo razstavljene, toda nikogar ni bilo, da bi jo užival. […] Kako vse drugače je bilo, ko je razstavil Bucik. Ni bilo treba drugo, ko da je ljubljanski dnevnik napisal o pikantnosti njegovih ženskih portretov in da se je drugi nad njimi zgražal in dober obisk razstave je bil siguren.«557 V časopisju je bilo veliko prostora namenjenega zapisom o vzgibih za slabo obiskanost razstave. Anonimni pisec je tako v zaključku svojega zapisa pozval obiskovalce: »Dvigni se Ljubljana in romaj k Jakopiču, da spoznaš svojega resničnega, velikega pesnika, ki te poveličuje z barvnimi raz- položenji, kakor zna le on sam! Kdor ima v žepu pet dinarjev, žrtvuj jih za Jamovo razstavo! Užitek, ki ga boš pri tem deležen, bo vplival nate lepše in plemenitejše nego karkoli, kar bi lahko kupil za to malenkostno vsotico!«558 Vrsta razstave: Razstava krajin Matije Jame in kipov manjših dimenzij Ivana Zajca. Poročanje in kritika: Na razstavo, ki v medijih sicer ni doživela večjega odmeva, so se odzvali France Mesesnel, Stano Kosovel in anonimni pisec. Medtem ko so bili pisci Jami izjemno naklonjeni, so bila Zajčeva dela nekoliko slabše sprejeta. Mesesnel je pohvalil Jamove krajine, vendar so se mu bolj kakovostne kot holandske zdele ljubljanske in sotelske. V prvih po njegovih besedah »manjka toplina čistega veselja in artistični problem prevladuje v teoretičnih svojstvih«.559 V zaključku svojega zapisa je bežno omenil tudi Zajca in mu očital »hudo nerazumevanje plastike«.560 Slikarjeva produkcija je navdušila tudi Stana Kosovela, ki je o njej zapisal: »Vsa ta Jamova dela so pobožna občutja, himne in spevi na domačo gru- do v vseh niansah solnca, dežja, jutranje zarje in večernega somraka.«561 Pisca I. R.-ja je prevzela predvsem Jamova Veja nad jezerom, ki jo je imenoval za »eno najboljših del slovenskega impresionizma«, o kiparju pa sklenil: »Zajec ni silen v izrazu, ni monumentalen, je pa pravi plastik, ki mu je modeliranje in ustvarjanje oblik življenje in slast.«562 555 B., Jakopičev paviljon v letu 1924, Jutro, V/4, 4.1.1925, p. 2. 556 Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: France MESESNEL, XXVI. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XLIII/7-8, 1923, pp. 462–463. 557 O. P., Pismo iz Jugoslavije, Edinost, XLVIII/134, 17.6.1923, p. 2. 558 mentor, Paviljon v samoti, Jutro, IV/135, 10. 6. 1923, p. 3. 559 France MESESNEL, XXVI. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XLIII/7-8, 1923, pp. 462–463. 560 Ibid. 561 Stano KOSOVEL, Jama, Učiteljski list, IV/20-21, 20. 7. 1923, pp. 165–166. 562 dr. I. R., Kolektivna razstava slik Marija Jama. Zajčeve skulpture, Slovenec, LI/129, 10. 6. 1923, p. 4. 149 150 Naslov razstave: Ivan Meštrović njegova doživetja so obenem življenje njegove umetnosti. Pri Meštroviću je oboje nerazdružno. V tem sta si z arhitektom Plečnikom na las sorodna, Datum: 28. 6–?. 7. 1923 kakor različna je sicer njuna snov in forma.«575 Zapisal je tudi, da »čuti, da se tudi ostali, ki so obiskali razstavo, resnično in živo zanimajo za to umetnost«,576 ki bo po njegovem mnenju »ustvarila nesporno merilo za Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana in Ivan Meštrović slovensko kiparstvo«.577 Nad hrvaškim kiparjem je bil navdušen tudi anoni- mni pisec, ki ga je imenoval za »enega najgenialnejših učencev Francoza Rodina«,578 ter Joža Glonar. Ta je v svojem zapisu kritiziral tudi razmere, Avtor s številom del: 62 del v katalogu; Ivan Meštrović.563 11. 7. je bilo na razstavo dodanih 1 1 ki so povzročile, da se je Meštrović v obdobju po koncu razstave selil v novih del, ki so iz Zagreba prišla naknadno.564 Ameriko, ter domnevo, da postane umetnik v svoji domovini cenjen šele takrat, ko se uveljavi v tujini.579 Katalog in tiskovine: Katalog z reprodukcijo Meštrovićeve litografije na naslovnici vsebuj e umetnikov življenjepis in seznam razstavljenih del.565 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Meštrovićeva razstava v Ljubljani, Jutro, IV/118, 20. 5. 1923, p. 2. Spremljevalni program: Društvo Narodna galerija je izvedlo več javnih vodstev po razstavi, - Velika razstava Meštrovićevih umetnin v Ljubljani, Slovenski narod, LVI/124, 2. 6. 1923, p. 3. ki so bila po poročanju v medijih dobro obiskana.566 Po poročanju Jutra si - Meštrovićeva razstava v Ljubljani, Jutro, IV/149, 27. 6. 1923, p. 2. je Meštrović 24. 7. ogledal postavitev svoje razstave v družbi slovenskih umetnikov.567 - Razstavo Meštrovićeve plastike, Slovenski narod, LXI/145, 27. 6. 1923, p. 3. - Razstavo Meštrovićeve plastike otvori Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/143, 27. 6. 1923, p. 5. - Razstava Meštrovićeve plastike v Ljubljani, Jutro, IV/150, 28. 6. 1923, p. 5. Obisk: Razstavo naj bi obiskalo skoraj 3.000 ljudi.568 Kljub temu so v Jutru - Meštrovićeva razstava, Slovenski narod, LVI/146, 28. 6. 1923, p. 4. pozivali bralce k večjemu obisku razstave: »Ker izkazuje obisk do sedaj - Meštrovićeva razstava v Ljubljani, Jutro, IV/151, 30. 6. 1923, p. 2. preskromno zanimanje, upamo, da bodo v teh zadnjih dneh posetili razstavo vsi zamudniki.«569 - Iz prosvetnega življenja, Jutranje novosti, I/127, 1. 7. 1923, p. 2. - Fr./ance/ STELE, Meštrovićeva razstava, Slovenec, LI/150, 6. 7. 1923, p. 2. - Meštrovićeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IV/160, 11. 7. 1923, p. 2. Vrsta razstave: Meštrovićeva pregledna samostojna razstava kipov in litografij.570 - M. A. C., Meštrović, Jutro, IV/164, 14. 7. 1923, p. 7. Kipar, ki je v obdobju trajanja svoje razstave v paviljonu vsaj dvakrat obiskal Ljubljano, - F./rance/ M./esesnel/, Ivan Meštrović. Ob njegovi razstavi v Ljubljani, Jutro, IV/165, 16. 7. 1923, p. 3. 571 je sočasno razstavljal tudi v Zagrebu, in sicer v okviru Proljetnega salona.572 - Dr. P., Meštrovićeva razstava. Moje doživetje Ivana Meštrovića, Slovenski narod, LVI/160, 17. 7. 1923, p. 3. - Meštrovićeva razstava, Slovenec, LX/169, 19. 7. 1923, p. 4. - Kipar Ivan Meštrović, Jutro, IV/172, 25. 7. 1923, p. 3. Poročanje in kritika: Meštrovićeva razstava je bila v časopisju oglaševana kot razstavni - Narodna galerija, Naprej, VII/162, 26. 7. 1923, p. 3. dogodek leta.573 Svoje mnenje o njej so podali France Stele, Izidor Cankar, Joža Glonar in France Mesesnel, ki je v svojem zapisu opredelil kiparjev - Meštrović v Ljubljani, Jutro, IV/175, 28. 7. 1923, p. 3. slogovni razvoj,574 ter trije anonimni pisci. - Meštrovićeva razstava, Jutro, IV/176, 29. 7. 1923, p. 2. Stele je v svojem zapisu, objavljenem v Domu in svetu, sklenil: - Meštrovićeva razstava, Jutranje novosti, I/151, 29. 7. 1923, p. 2. »Znanje z Meštrovičevo umetnostjo je za razumevanje sodobne ume- - Meštrovićeva dela, Slovenec, LI/169, 29. 7. 1923, p. 4. tnosti osnovnega pomena. Vsebina in njen izraz je vse: forma je važna, - Vodstvo po Meštrovićevi razstavi, Slovenec, LI/169, 29. 7. 1923, p. 4. neobhodna, obvladati jo je treba brezhibno kot virtuoz svoj instrument, - Meštrovićeva razstava, Slovenski narod, LVI/171, 29. 7. 1923, p. 7. a vseeno je le posrednik in ni sama sebi namen. Življenje umetnikovo, - Ivan Meštrović vnovič v Ljubljani, Jutro, IV/181, 4. 8. 1923, p. 7. - Ivanske kresnice. Posvečeno Meštroviću, Jutro, IV/182, 5. 8. 1923, p. 3. - Obisk Ivana Meštrovića, Jutro, IV/183, 7. 8. 1923, p. 3. 563 Ivan Meštrović (Ljubljana, Jakopičev paviljon, junij–julij 1923), Ljubljana 1923. Katalog vsebuje 62 del, medtem ko Stele navaja podatek, da je bilo na razstavi 40 del (Fr./ance/ STELE, Meštrovićeva razstava, Slovenec, LI/150, 6. 7. 1923, p. 2). - Fran ZUPAN, Umetniške razstave, Učiteljski tovariš, LXIII/32, 7. 8. 1923, s. p. 564 Meštrovićeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IV/160, 11. 7. 1923, p. 2. - Pred zaključkom Meštrovićeve razstave, Jutro, IV/188, 12. 8. 1923, p. 3. 565 Ivan Meštrović (Ljubljana, Jakopičev paviljon, junij–julij 1923), Ljubljana 1923. (Katalog dostopen na: .) - Joža GLONAR, Povest o dveh umetnikih. Ob zaključku Meštrovićeve razstave v Ljubljani, Slovenec, 566 Meštrovićeva razstava, Jutro, IV/176, 29. 7. 1923, p. 2. LI/181, 12. 8. 1923, p. 2. 567 Kipar Ivan Meštrović, Jutro, IV/172, 25. 7. 1923, p. 3. 568 Jakopičev paviljon v letu 1924, Jutro, V/4, 4. 1. 1924, p. 2. 569 Meštrovićeva razstava, Jutro, IV/176, 29. 7. 1923, p. 2. 570 F./rance/ M./esesnel/, Ivan Meštrović. Ob njegovi razstavi v Ljubljani, Jutro, IV/165, 16. 7. 1923, p. 3. 575 France STELE, Ivan Meštrović, Dom in svet, XXXVI/9-10, 1923, pp. 301–302. 571 Ivan Meštrović vnovič v Ljubljani, Jutro, IV/181, 4. 8. 1923, p. 7. 576 Ibid. 572 France STELE, Ivan Meštrović, Dom in svet, XXXVI/9-10, 1923, pp. 301–302. 577 Ibid. 573 Ibid. 578 Razstava Meštrovićeve plastike v Ljubljani, Jutro, IV/150, 28. 6. 1923, p. 5. 574 F./rance/ M./esesnel/, Ivan Meštrović. Ob njegovi razstavi v Ljubljani, Jutro, IV/165, 16. 7. 1923, p. 3. 579 Joža GLONAR, Povest o dveh umetnikih. Ob zaključku Meštrovićeve razstave v Ljubljani, Slovenec, LI/181, 12. 8. 1923, p. 2. 151 152 - Feljton. Ivan Meštrović, Učiteljski list, IV/4, 10. 9. 1923, pp. 205–206. 54 - France STELE, Ivan Meštrović. Dve razstavi, Dom in svet, XXXVI/9-10, 1923, pp. 301–302. - C. /Izidor Cankar/, Narodna galerija (zapisnik IV. rednega občnega zbora Narodne galerije), Zbornik za umetnostno zgodovino, III/1-2, 1923, pp. 65–67. - Jakopičev paviljon v letu 1924, Jutro, V/4, 4. 1. 1924, p. 2. 53 55 53 Naslovnica kataloga Ivan Meštrović, 1923. 54–57 Pogled na razstavo Ivan Meštrović v Jakopičevem paviljonu, 1923. 153 154 56 Naslov razstave: XXVIII. umetnostna razstava. Jesenska razstava. Slovenski in hrvaški mlajši umetniki Datum: 8. 9.–21. 10. 1923 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana Avtorji s številom del: 145 del v katalogu; Vilko Gecan (10), Božidar Jakac (61), Hugo Johan (1) , Gojmir Anton Kos (6), Tine Kos (4), Franc /France/ Kralj (1), Tone Kralj (1), Ivan Napotnik (1), Veno Pilon (28), Marin /Marino/ Tartaglia (1), Marijan Trepše (14), Milivoj Uzelac (3), Vladimir Varlaj (5), Bruno Vavpotič (3), Fran Zupan (6).580 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del.581 Razstavo so oglaševali plakati. Spremljevalni program: Društvo Narodna galerija je organiziralo več vodstev po razstavi.582 Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 770 ljudi.583 Vrsta razstave: Skupinska razstava slovenskih in hrvaških umetnikov mlajše generacije. 57 Poročanje in kritika: Na razstavo so se odzvali France Stele, France Mesesnel, Saša Šantel ter dva anonimna pisca. Večji del njihovih zapisov je bil namenjen oceni slovenskih umetnikov, medtem ko je bilo hrvaškim po večini namenjenih le nekaj vrstic. Kljub temu so se pisci do del hrvaških umetnikov opredelili razmeroma pozitivno. France Stele, ki so ga najbolj prepričali Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac in Veno Pilon, je v zaključku svojega zapisa sklenil: »Rezultat te in drugih letošnjih razstav je zopet kakor doslej: med mladimi imamo štiri izrazite talente, ki se razvijajo močno samostojno; to sta brata Kralj, Jakac in Pilon. Vsi so dosedaj vsak po svoje zanimivi, ker se vidno razvijajo in imajo veselje in skoro strast do dela.«584 Drugačnega mnenja glede Gojmirja Antona Kosa je bil Mesesnel, ki mu je očital »neizravnanost«.585 Za osrednjo točko razstave je imenoval Pilona, »umetnika, ki mu umetnost in življenje nista samo artističen problem, ampak globoka etična celina, ki ga sili z usodno močjo v realizacijo«.586 Razočarala so ga dela Frana Zupana in kiparski del razstave.587 V časopisju sta bila objavljenega tudi dva zapisa, namenjena izključno predstavitvi Pilonove razstavljene produkcije. V obeh primerih sta pisca o slikarjevem delu pisala pohvalno.588 580 XXVIII. umetnostna razstava. Jesenska razstava. Slovenski in hrvaški mlajši umetniki (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 8. 9.–21. 10. 1923), Ljubljana 1923. 581 XXVIII. umetnostna razstava. Jesenska razstava. Slovenski in hrvaški mlajši umetniki (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 8. 9.–21. 10. 1923), Ljubljana 1923. (Katalog je dostopen na: .) 582 Narodna galerija, Jutro, IV/217, 16. 9. 1923, p. 2. 583 Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 6. odborovna seja, 23. 10. 1923). 584 Fr./ance/ STELE, XXVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXVI/9-10, 1923, p. 302. 585 F./rance/ MESESNEL, Slovenski in hrvatski mlajši umetniki, Jutro, IV/244, 18. 10. 1923, pp. 3–4. 586 Ibid. 587 Ibid. 588 Veno Pilon na jesenski razstavi pri Jakopiču, Jutro, IV/230, 9. 10. 1923, p. 1; Slikar Veno Pilon, Edinost, XLVIII/244, 13. 10. 1923, p. 2. 155 156 Saša Šantel je vzbudil polemiko o tem, ali je prav, da se v Jakopičevem 58 paviljonu razstavljajo tudi dela »nepriznanega značaja«, in ali organizator prevzame odgovornost za razstavljena dela »dvomljive vrednosti«.589 Slikarja je namreč zmotilo, da se je razstavo oglaševalo kot »splošno slovensko umetniško razstavo«, vendar so na njej razstavljali zgolj umetniki mlajše generacije.590 Odbor Društva Narodna galerija mu je odgovoril, da je njihova dolžnost seznanjati občinstvo z nastajajočo umetnostjo ne glede na to, kak- šna je in ali bo našla pritrjevanje ali ne. V polemiko se je vključil tudi Stele, ki je zapisal: »Razstava ima kakor tudi poročanje edini smisel kot informacija, prilika, da se ustvarijo stiki med umetniki in publiko in se pojasnijo stremljenja umetnikov.«591 Šantel se je na kritiko odzval s »popravkom« v ciničnem tonu, objavljenem v Jutru, v katerem je dejal, da je »zaradi tega jasno, da razstava ne more imeti one tendence, ki sem jo predpostavljal, kajti N.G. je vzvišena nad umetniškimi strujami«.592 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Jesenska umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/203, 8. 9. 1923, p. 6. - Slovenski in hrvatski naraščaj pri Jakopiču, Jutro, IV/210, 8. 9. 1923, p. 2. - Otvoritev XXVIII. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXI/206, 11. 9. 1923, p. 4. - Saša ŠANTEL, XXVIII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IV/216, 15. 9. 1923, p. 3. - Narodna galerija, Jutro, IV/217, 16. 9. 1923, p. 2. - Jesenska razstava pri Jakopiču, Jutro, IV/218, 18. 9. 1923, p. 2. - Saša ŠANTEL, Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IV/222, 22. 9. 1923, p. 4. - V umetnostni razstavi slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov, Slovenski narod, LVI/217, 23. 9. 1923, p. 5. - Ljubiteljem umetnosti, Slovenec, LX/221, 30. 9. 1923, p. 4. 59 - Vodstvo, Jutro, IV/229, 30. 9. 1923, p. 2. - Vodstvo po razstavi, Slovenski narod, LVI/223, 30. 9. 1923, p. 8. - Slovenski in hrvatski umetniki, Jutro, IV/230, 2. 10. 1923, p. 3. - Veno Pilon na jesenski razstavi pri Jakopiču, Jutro, IV/230, 9. 10. 1923, p. 1. - Slikar Veno Pilon, Edinost, XLVIII/244, 13. 10. 1923, p. 2. - Fr./ance/ STELE, Slovenski in hrvatski mlajši umetniki, Slovenec, LI/233, 14. 10. 1923, p. 4. - Posetite umetnostno razstavo, Slovenec, LX/236, 18. 10. 1923, p. 3. - F./rance/ MESESNEL, Slovenski in hrvatski mlajši umetniki, Jutro, IV/244, 18. 10. 1923, pp. 3–4. - Posetite umetnostno razstavo, Slovenec, LX/237, 19. 10. 1923, p. 3. - Posetite umetnostno razstavo, Slovenski narod, LXI/239, 19. 10. 1923, p. 3. - Umetnostna razstava, Jutro, IV/245, 19. 10.1923, p. 2. - Posetite umetnostno razstavo, Slovenec, LX/238, 20. 10. 1923, p. 3. - Posetite umetnostno razstavo, Slovenski narod, LXI/240, 20. 10. 1923, p. 3. - Posetite umetnostno razstavo, Slovenec, LX/239, 21. 10. 1923, p. 3. - Fr./ance/ STELE, XXVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, XXXVI/9-10, 1923, p. 302. 589 Saša ŠANTEL, XXVIII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IV/216, 15. 9. 1923, p. 3. 590 Ibid. 591 Fr./ance/ STELE, Slovenski in hrvatski mlajši umetniki, Slovenec, LI/233, 14. 10. 1923, p. 4. 592 Saša ŠANTEL, Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IV/222, 22. 9. 1923, p. 4. 157 158 60 62 61 63 159 160 64 RAZSTAVE V LETU 1924 65 66 58–65 Pogled na XXVIII. umetnostno razstavo: Jesenska razstava: Slovenski in hrvaški mlajši umetniki v Jakopičevem paviljonu, 1923. 66 Plakat XXVIII. umetnostne razstave: Jesenske razstave: Slovenski in hrvaški mlajši umetniki v Jakopičevem paviljonu, 1923. Ana Obid 161 162 Naslov razstave: V. umetnostna razstava Kluba mladih Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - V. umetniška razstava kluba »Mladih«, Tabor, V/38, 15. 2. 1924, p. 3. Datum: 17. 2.–6. 4. 1924 - Umetnostna razstava »Kluba mladih« v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, I/40, 16. 2. 1924, p. 3. - F. M. /France Mesesnel/, V. razstava »Mladih« v Ljubljani, Jutro, V/43, 19. 2. 1924, p. 3. Organizator: Klub mladih, Ljubljana - Umetnostna razstava »Kluba mladih«, Slovenski narod, LVII/51, 1. 3. 1924, p. 2. - Fr./ance/ STELE, V. umetnostna razstava »Kluba mladih«, Slovenec, LII/64, 16. 3. 1924, p. 6. - M. K., V. umetnostna razstava kluba »Mladih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVII/66, 19. 3. 1924, p. 3. Avtorji s številom del: 91 del v katalogu; Val. /Tine/ Kos (4), Fran /France/ Kralj (21), Tone Kral j (5), Marjan Mušič (2), Ivan Napotnik (2), Miroslav Oražem (2), Veno Pilon - Zadnji dan za obisk, Narodni dnevnik, I/81, 4. 4. 1924, p. 3. (3), Domicijan Serajnik (2), Luis /Lojze/ Spazzapan (4), Fran Stiplovšek (10), - Stano KOSOVEL, Letošnja razstava »Kluba Mladih«, Učiteljski list, V/9, 1. 5. 1924, pp. 71–72. Bruno Vavpotič (2), Drago Vidmar (12), Nande Vidmar (18), Fran Zupan (4).593 - F. M. /France Mesesnel/, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/1, 1924, pp. 54–55. - F. M. /France Mesesnel/, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/4, 1924, p. 219. - Frst. /France Stele/, Razstave slovenske umetnosti l. 1924, Dom in svet, XXXVII/6, 1924, pp. 259–262. Katalog in tiskovine: Ob razstavi je izšel skromen katalog.594 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. 67 Vrsta razstave: Skupinska razstava slik, risb ter kipov vidnejših predstavnikov Kluba Katalog V. umetnostne razstave Kluba mladih. Z deli sta bila najbolj zastopana brata Kralj, ustanovitelja kluba, mladih v Jakopičevem paviljonu, 1924. ter brata Vidmar. 595 Umetnine so bile razvrščene v tri dvorane Jakopičevega paviljona, svetlobo v razstavišču pa so zastrli z barvanim papirjem.596 Poročanje in kritika: Na razstavo so se odzvali France Stele, France Mesesnel in dva anonimna pisca. Stele se je do razstavljene produkcije opredelil pozitivno.597 Najbolj ga je navdušil kip Pasijon Toneta Kralja, o katerem je zapisal: »To delo, ki je originalno po zamisku, globoko po občutju in kaže vso spre- tnost v obdelavi, je samo vredno obiska, brez ozira na ostalo razstavo.«598 Oltar je očaral tudi Franceta Mesesnela, ki pa ga je zmotila njegova postavitev v prostoru. Mesesnel, ki na splošno z razstavo ni bil zadovoljen, je za najbolj »dozorelega« člana kluba označil Vena Pilona.599 Razočarala so ga dela Tineta Kosa, Ivana Napotnika, Lojzeta Spazzapana, Marjana Mušiča, Frana Zupana in Frana Stiplovška. V zaključku svoje kritike je sklenil: »Rezultat je torej v velikem nasprotju z voljo: 'Mladi' ustvarjajo mesto duševnih emocij dobro umetno obrt (kar naj se ne razume kot pod-cenjevanje!), mesto ekspresivne linije se je pojavila arabeska, ki bo gotovo dosegla še v tej generaciji svojo klasičnost in pa svoj akademizem.«600 Anonimnega pisca je razveselilo spoznanje, da se člani Kluba mladih ne zgledujejo več po tujih umetnikih v tolikšni meri, kot so se, ampak so temeljiteje začeli z iskanjem svojih lastnih slogovnih izrazov. Negativno je ocenil samo dela Nandeta Vidmarja in Frana Stiplovška.601 593 V. umetnostna razstava Kluba mladih (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 17. 2.–6. 4. 1924), Ljubljana 1924. 594 V. umetnostna razstava Kluba mladih (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 17. 2.–6. 4. 1924), Ljubljana 1924. (Katalog je dostopen v Narodni in univerzitetni knjižnici, Rokopisna zbirka, Zapuščina Frana Vesela). 595 Fr./ance/ STELE, V. umetnostna razstava »Kluba mladih«, Slovenec, LII/64, 16. 3. 1924, p. 6. 596 F. M. /France Mesesnel/, V. razstava »Mladih« v Ljubljani, Jutro, V/43, 19. 2. 1924, p. 3. 597 Frst. /France Stele/, Razstave slovenske umetnosti l. 1924, Dom in svet, XXXVII/6, 1924, pp. 259–262. 598 Fr./ance/ STELE, V. umetnostna razstava »Kluba mladih«, Slovenec, LII/64, 16. 3. 1924, p. 6. 599 F. M. /France Mesesnel/, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/4, 1924, p. 219. 600 F. M. /France Mesesnel/, V. razstava »Mladih« v Ljubljani, Jutro, V/43, 19. 2. 1924, p. 3. 601 M. K., V. umetnostna razstava kluba »Mladih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVII/66, 19. 3. 1924, p. 3. 163 164 68 70 71 69 72 68–72 Pogled na V. umetnostno razstavo Kluba mladih v Jakopičevem paviljonu, 1924. 165 166 Naslov razstave: Razstava ruske knjige in grafike Naslov razstave: I. umetniška razstava slik – portretov akademičnega slikarja Franja Sterleta in plastičnih del iz kiparstva akademičnega Datum: 10.–17. 6. 1924 kiparja Alojzija Repiča Datum: 21. 6.–13. 7. 1924 Organizator: Ruska matica, Ljubljana602 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: Več kot 2.000 knjig ter večje število grafik.603 Jutro je 15. 6. poročalo, da j e bilo na razstavo dodanih še 70 grafik iz Tretjakovske galerije v Moskvi.604 Avtorja s številom del: 106 del v katalogu; Alojz Repič (25), Franjo Sterle (81).609 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del.610 Spremljevalni program: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Na prvi dan razstave je bil obisk po poročanju Narodnega dnevnika zel o slab.605 Obisk: Obisk naj bi bil po poročanju Jutra dober.611 Vrsta razstave: Razstava knjig in grafik, ki je trajala en teden. Obiskovalci so si lahko ogledal i Vrsta razstave: Razstava portretov, pokrajinskih slik in študij Franja Sterleta, vodje umetnišk e veliko število ruskih knjig različnih tematik, večinoma izdanih po vojni in šole Probuda, ter kipov in reliefov Alojza Repiča, profesorja na ljubljanski natisnjenih zunaj meja Rusije.606 Srednji tehniški šoli. Poročanje in kritika: Razstava ni bila medijsko odmevna. Nanjo sta se s krajšim zapisom Poročanje in kritika: Umetnostni zgodovinar Stanko Vurnik je Sterletu, ki ga je označil za odzvala dva anonimna pisca. Avtor zapisa, objavljenega v Jutru, je pohvalil »srednje izvežbanega obrtnika, ki je prespal petsto let kulture«, očital pred- opremo knjig, še posebej mladinskih, ki bi po njegovem mnenju lahko pred- vsem njegovo težnjo k mimetičnemu upodabljanju svojih portretirancev: stavljala zgled slovenskim založnikom. Pisca so navdušile tudi grafike.607 »Danes zahtevamo od portreta dojem značaja, temperamenta, duše upodo- Z njim se je strinjal tudi avtor zapisa, objavljenega v Narodnem dnevniku, bljenčeve, Sterle nam je predstavil celo vrsto podob ljudi v pozah, navadno ki je zapisal: »Razstava je zato zgovoren dokument kulturne delavnosti en face, v kakršne jih postavljajo amaterski fotografi na deželi: vsakemu se ruskih beguncev in častno izpričevalo za rusko inteligenco.«608 bere z obraza le to, da se krčevito trudi vzdržti se mirno v zaukazani poziciji, o psihi upodobljenca nobene sledi.«612 Vurnik je Sterletu namenil skoraj celoten zapis, medtem ko je Repiča obravnaval le v zadnjem odstavku. O njem Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: je zapisal: »Repič je – še hujši. Le kako je mogoče nositi kravate po okusu - Razstava ruske knjige in grafike, Jutro, LII/130, 7. 6. 1924, p. 5. dvajsetega stoletja, slikati pa baročno! Le kako je mogoče živeti v reki kot - Razstava ruske knjige in grafike, Slovenec, LII/130, 7. 6. 1924, p. 5. riba, pa ostati suh!«613 Nekoliko bolj sta razstavljavca prepričala tri anonimne pisce. Avtor - Razstava ruske knjige, Narodni dnevnik, I/135, 11. 6. 1924, p. 4. zapisa, objavljenega v Slovenskem narodu, je tako Sterleta imenoval za - Razstava ruskih knjig in grafik v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/137, 11. 6. 1924, p. 4. »odličnega portretista […] velikih zmožnosti«, Repiča pa »solidnega delav- - Razstava ruskih knjig in slik v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/141, 15. 6. 1924, p. 3. ca, resnega ustaljenega umetnika, ki se je umiril in zdaj v lepi zadovoljnosti - Razstava ruske knjige in grafike, Slovenec, LII/136, 15. 6. 1924, p. 5. izvršuje svoja dela«.614 602 Razstava ruske knjige in grafike, Jutro, LII/130, 7. 6. 1924, p. 5. 603 Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava ruske knjige, 609 I. umetniška razstava slik (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 21. 6.–13. 7. 1924), Ljubljana 1924. Narodni dnevnik, I/135, 11. 6. 1924, p. 4. 610 I. umetniška razstava slik (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 21. 6.–13. 7. 1924), Ljubljana 1924. (Katalog je dostopen v Narodni in univerzitetni 604 Razstava ruskih knjig in slik v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/141, 15. 6. 1924, p. 3. knjižnici, Rokopisna zbirka, Zapuščina Frana Vesela.) 605 Razstava ruske knjige, Narodni dnevnik, I/135, 11. 6. 1924, p. 4. 611 S., V Jakopičevem Paviljonu, Jutro, V/151, 27. 6. 1924, p. 3. 606 Razstava ruskih knjig in grafik v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/137, 11. 6. 1924, p. 4. 612 S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava Sterle-Repič, Narodni dnevnik, I/151, 9. 7. 1924, p. 2. 607 Ibid. 613 Ibid. 608 Razstava ruske knjige, Narodni dnevnik, I/135, 11. 6. 1924, p. 4. 614 Umetniška razstava slikarja Sterleta in kiparja Repiča, Slovenski narod, LVII/158, 13. 7. 1924, p. 3. 167 168 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Naslov razstave: Razstava češke moderne umetnosti. - Razstava, Narodni dnevnik, I/129, 1. 6. 1924, p. 2. Društvo upodabljajočih umetnikov »Mánes« iz Prage - Razstava portretov v Ljubljani, Jutro, V/134, 6. 6. 1924, p. 3. - Razstava, Slovenec, LII/135, 14. 6. 1924, p. 5. Datum: 15. 8.–5. 10. 1924 - Razstava, Slovenski narod, LVII/135, 14. 6. 1924, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Jutro, V/140, 14. 6. 1924, p. 3. Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana in Društvo upodabljajočih umetniko v - Razstava, Učiteljski tovariš, LXIV/25, 19. 6. 1924, p. 2. Mánes, Praga. - Umetniška razstava, Jutro, V/146, 21. 6. 1924, p. 3. - S., V Jakopičevem Paviljonu, Jutro, V/151, 27. 6. 1924, p. 3. Avtorji/-ice s številom del: 318 del v katalogu; Břetislav Benda (2), Ladislav Beneš (3), Vincenc Bene š - J. D., Umetniška razstava Sterleta in Repiča, Slovenec, LII/146, 28. 6. 1924, p. 8. (9), Hugo Boettinger (2), Bohuslav Dvořák (2), Karel Dvořák (4), Emil Fil a - Razstava, Slovenec, LII/154, 9. 7. 1924, p. 4. (8), Josef Gočár (7), Otto Gutfreund (1), Jaroslav Horejc (2), Antonín - Razstava Sterle-Repič, Narodni dnevnik, I/151, 9. 7. 1924, p. 2. Hudeček (2), Pavel Jának (5), Božena Jelínková (1), Josef Jiříkovsky (1), - Razstava Sterle-Repič v Ljubljani, Jutro, V/160, 9. 7. 1924, p. 3. Bohumil Kafka (6), Josef Kalous (5), Ladislav Kofránek (2), Oldřich Koníček (10), Jan Konůpek (68), Rudolf Kremlička (18), Jaroslav Kubín (2), Ladislav - S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava Sterle-Repič, Narodni dnevnik, I/151, 9. 7. 1924, p. 2. Machoň (4), Josef Mařatka (3), Herbert G. Masaryk (2), František Muzika - Umetniška razstava slikarja Sterleta in kiparja Repiča, Slovenski narod, LVII/158, 13. 7. 1924, p. 3. (1), Vratislav Nechleba (1), Otakar Nejedly (10), Otakar Novotny (10), Josef Paša (1), Bedřich Piskač (2), Karel Pokorny (2), Jan Preisler (2), Antonín Procházka (4), Jan Rambousek (11), Jan Slavíček (5), Jaromír Stretti - Zamponi (14), Viktor Stretti (16), T. /Tavik/ F. /František/ Šimon (14), Václav Špála (7), Otokar Španiel (4), Jan Štursa (8), Max Švabinsky (12), Sláva 73 Katalog I. umetniške razstave slik – Tonderová (2), Jan Trampota (3), Karel Vik (11), Jan C. /?/ Vondrouš (6), portretov akademičnega slikarja Franja Alois Wachsman (3).615 Sterleta in plastičnih del iz kiparstva akademičnega kiparja Alojzija Repiča, 1924. Katalog in tiskovine: Obsežen katalog poleg seznama razstavljenih del vsebuje še 17 reprodukcij in spremno besedilo o češki moderni umetnosti Antonína Matějčeka.616 Tekst je bil pred tem že objavljen v Zborniku za umetnostno zgodovino.617 Obiskovalce je v paviljon vabil plakat, ki ga je oblikoval Alois Hrska. Nekatere izmed njih so vandali po poročanju Slovenca ponoči »opremili s svojimi nedostojnimi risbami«.618 Spremljevalni program: Z namenom približevanja češke umetnosti slovenskemu občinstvu je bilo po razstavi organiziranih več predavanj in vodstev, med njimi Franceta Steleta, Franceta Mesesnela in Ivana Vavpotiča. France Mesesnel je pre- daval o moderni grafiki in grafičnih tehnikah.619 Obisk: Razstavo je obiskalo 2.632 ljudi.620 Do 28. 9. jo je obiskalo samo 1.20 0 obiskovalcev, kar je anonimnega kritika vzpodbudilo, da je v Jutru objavil zapis, v katerem je kritiziral okus Ljubljančanov ter jih vabil v paviljon.621 615 Razstava češke moderne umetnosti. Društvo upodabljajočih umetnikov »Mánes« iz Prage (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 15. 8.–5. 10. 1924), Ljubljana 1924. 616 Razstava češke moderne umetnosti. Društvo upodabljajočih umetnikov »Mánes« iz Prage (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 15. 8.–5. 10. 1924), Ljubljana 1924. (Katalog dostopen na: .) 617 Antonin MATEJČEK, Moderna češka umetnost, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/3, 1924, pp. 105–123. 618 Netaktnost, Slovenec, LII/189, 20. 8. 1924, p. 6. 619 Razstava češke moderne umetnosti, Jutro, V/210, 5. 9. 1924, p. 4. 620 Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', VI. redni občni zbor, 12. 12. 1925). 621 Kulturni škandal, Jutro, V/229, 28. 9. 1923, p. 3. 169 170 Vrsta razstave: Na skupinski razstavi, ki so jo v medijih oglaševali kot prvo predstavitev Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: češke umetnosti v Ljubljani, so bila razstavljena dela čeških umetnikov - Razstava češke moderne umetnosti, Jutro, V/184, 6. 8. 1924, p. 3. in arhitektov, članov praškega kluba Mánes, ustanovljenega leta 1887. - Razstava čeških upodabljajočih umetnikov v Ljubljani, Narodni dnevnik, I/175, 7. 8. 1924, p. 3. Razstavljena dela na razstavi, katere protektor je bil kralj Kraljevine SHS, - IV. razstava Narodne galerije v Ljubljani, Slovenski narod, LVII/185, 14. 8. 1924, p. 3. Aleksander I., so nastala med letoma 1900 in 1924.622 Razstava je novem- bra in decembra 1924 gostovala tudi v Umjetničkem paviljonu v Zagrebu.623 - K razstavi društva upodabljajočih umetnosti »Mánes« v Ljubljani, Narodni dnevnik, I/182, 15. 8. 1924, p. 3. Razstava v Ljubljani je po poročanju v medijih doživela lep prodajni uspeh, - Razstava, Slovenski narod, LVII/186, 15. 8. 1924, p. 4. kupci pa naj bi se zanimali predvsem za grafike.624 - Razstava češke moderne umetnosti, Slovenec, LII/186, 15. 8. 1924, p. 6. - IV. razstava Narodne galerije v Ljubljani, Slovenec, LII/187, 17. 8. 1924, p. 6. Poročanje in kritika: Navkljub aktivnemu oglaševanju razstave v časopisju se je nanjo - Otvoritev razstave društva čeških upodabljajočih umetnikov »Mánes« v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, odzvalo majhno število piscev. Svoje mnenje o njej so podali umetnostna I/184, 17. 8. 1924, p. 5. zgodovinarja Stanko Vurnik in France Stele ter literarni zgodovinar Joža - Razstava češke moderne umetnosti, Slovenski narod, LVII/187, 17. 8. 1924, p. 4. Glonar. - Češki umetniki v Sloveniji, Narodni dnevnik, I/186, 20. 8. 1924, p. 2. Vurnik je v svojem zapisu opozoril na velik vpliv zahodne, predvsem - Netaktnost, Slovenec, LII/189, 20. 8. 1924, p. 6. francoske, umetnosti na češko. Po njegovem mnenju naj to ne bi bilo pozi- - Razstava češke moderne umetnosti, Jutro, V/196, 20. 8. 1924, p. 3. tivno, saj je vpliv ostal zgolj na ravni posnemanja. Čehom je tako svetoval - Razstava češke moderne umetnosti, Jutro, V/198, 22. 8. 1924, p. 4. »naj se vrnejo iz Pariza v Prago«: »Čeh in Francoz – sta dva miselnostna svetova. Čeh ne more misliti in čustvovati po francosko, to je gotovo. […] - Joža GLONAR, Manes in »Manes«, Slovenec, LII/192, 23. 8. 1924, p. 5. Da je pa to res, vidiš pri Koničku, iz katerega gleda krivo razumljen Derrain, - V razstavi češke moderne umetnosti, Slovenski narod, LVII/193, 24. 8. 1924, p. 3. iz Fil e spačen Bracque, iz Piskača in Waschsmana bolan Picasso, iz Muzike - Razstava češke moderne umetnosti v Ljubljani, Edinost, XLIX/208, 30. 8. 1924, p. 2. čuden Rousseau, iz drugih neverjeten Flamink, Cezanne, iz kiparjev Rodin - Razstava češke moderne umetnosti, Jutro, V/209, 4. 9. 1924, p. 3. in Bourdelle.«625 Vurnika sta najbolj prepričala Vincenc Beneš in Antonín - Razstava češke moderne umetnosti, Narodni dnevnik, I/199, 4. 9. 1924, p. 3. Procházka.626 - Razstava češke moderne umetnosti, Slovenec, LII/202, 4. 9. 1924, p. 4. Stele je poudaril, da je razstava pomembna za spoznavanje sodobne umetnosti nam bližnjih in sorodnih narodov ter jo postavlja v linijo predstavitev, - Razstava češke moderne umetnosti, Jutro, V/210, 5. 9. 1924, p. 4. kot sta Meštrovićeva razstava leta 1923 in razstava mladih slovenskih in - Razstava češke moderne umetnosti, Slovenec, LII/203, 5. 9. 1924, p. 4. hrvaških umetnikov leta 1924. 627 Nad razstavljeno produkcijo je bil navdušen: - Fr./ance/ STELE, Razstava češke moderne umetnosti, Slovenec, LII/204, 6. 9. 1924, p. 6. »To društvo si je znalo priboriti prepotrebno avtoriteto v umetniških zadevah - Razstava češke moderne umetnosti, Narodni dnevnik, I/202, 7. 9. 1924, p. 3. in združiti v sebi toliko odličnih zastopnikov češke umetnosti, da nudi raz- - Razstava češke moderne umetnosti, Jutro, V/213, 10. 9. 1924, p. 4. stava njegovih članov res pogled v snovanje češke umetnosti sploh.«628 - Razstava češke moderne umetnosti, Slovenec, LII/206, 10. 9. 1924, p. 3. Joža Glonar je v svojem zapisu predstavil slikarsko rodbino Mánes, predvsem Josefa Mánesa, ki so ga po njegovem mnenju odlikovale »prisr- - O moderni grafiki in grafičnih tehnikah, Jutro, V/222, 20. 9. 1924, p. 3. čnost, nežnost, vdanost, plemenitost, prešernost narodnega karakterja«.629 - O moderni grafiki in grafičnih tehnikah, Slovenec, LII/215, 20. 9. 1924, p. 4. V zaključku svojega zapisa je opozoril na pomen slednjega za umetnost na - O moderni grafiki in grafičnih tehnikah, Slovenski narod, LVII/215, 20. 9. 1924, p. 3. Češkem.630 - S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava češke moderne umetnosti, Narodni dnevnik, I/207, 26. 9. 1924, p. 2. - Razstava društva čeških upod. umetnikov »Manes« v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, I/218, 27. 9. 1924, p. 2. Posebnosti: Na arhitekturni del razstave je bil vključen portret Jožeta Plečnika, profesorj a - Razstava društva čeških upodabljajočih umetnikov »Manes« v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, na Umetnoobrtni šoli v Pragi med letoma 1911 in 1921.631 I/218, 27. 9. 1924, p. 2. - H kritiki o razstavi češke moderne umetnosti, Narodni dnevnik, I/219, 28. 9. 1924, p. 2. - Kulturni škandal, Jutro, V/229, 28. 9. 1924, p. 3. - Razstava češke moderne umetnosti, Slovenski narod, LVII/222, 28. 9. 1924, p. 3. - Razstava češke moderne umetnosti, Narodni dnevnik, I/220, 30. 9.1924, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LII/224, 1. 10. 1924, p. 3. - Stano KOSOVEL, Feljton, Učiteljski list, V/21, 1. 11. 1924, p. 167. 622 Razstava češke moderne umetnosti v Ljubljani, Edinost, XLIX/208, 30. 8. 1924, p. 2. - F. M. /France Mesesnel/, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/3, 1924, p. 162. 623 Izložba češke moderne umjetnosti, Društvo likovnih umjetnika Manes iz Praga (Zagreb, Umjetnički paviljon, november–december 1924), Zagreb 1924. - Frst. /France Stele/, Razstave slovenske umetnosti l. 1924, Dom in svet, 1924, XXXVII/6, pp. 259–262. 624 Razstava društva čeških upod. umetnikov »Manes« v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, I/218, 27. 9. 1924, p. 2. - Antonin MATEJČEK, Moderna češka umetnost, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/3, 1924, pp. 105–123. 625 S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava češke moderne umetnosti, Narodni dnevnik, I/207, 26. 9. 1924, p. 2. 626 Ibid. 627 Fr./ance/ STELE, Razstava češke moderne umetnosti, Slovenec, LII/204, 6. 9. 1924, p. 6. 628 Frst. /France Stele/, Razstave slovenske umetnosti l. 1924, Dom in svet, 1924, XXXVII/6, pp. 259–262. 629 Joža GLONAR, Manes in »Manes«, Slovenec, LII/192, 23. 8. 1924, p. 5. 630 Ibid. 631 IV. razstava Narodne galerije v Ljubljani, Slovenec, LII/187, 17. 8. 1924, p. 6. 171 172 74 75 76 77 74 Pogled na Razstavo češke moderne umetnosti: Društvo upodabljajočih umetnikov »Mánes« iz Prage v Jakopičevem paviljonu, 1924. 75 Alois Hrska, Plakat za Razstavo češke moderne umetnosti: Društvo upodabljajočih umetnikov »Mánes« iz Prage, 1924. 76–77 Iz kataloga Razstave češke moderne umetnosti: Društvo upodabljajočih umetnikov »Mánes« iz Prage, 1924. 173 174 Naslov razstave: XXXI. umetnostna razstava. Božična razstava postane akademična, filozofska. Umetnik ne ustvarja več za narod, temveč za sebe, kvečjemu za galerijo ali muzej.«640 Največji vtis so na Kregarja Datum: 23. 11.–31. 12. 1924 napravili Rihard Jakopič, Ferdo Vesel, Matija Jama, Ivan Vavpotič in Gojmir Anton Kos, ki so po njegovem mnenju »za naše bivše in današnje razmere skoro prevelike umetniške potence«.641 Mesesnela je razočarala predvsem Organizator: Matija Jama postavitev razstave.642 V Slovenskem narodu je v dveh delih izšel obširen zapis Miljutina Avtorji/-ice s številom del: 158 del v katalogu; Karolina /Karla/ Bukovčeva /Bulovec/ (6), Rikard /Rihard / Zanika, ki je bil nad razstavljavci in razstavo navdušen: »Že precej časa ni- Jakopič (21), Matija Jama (35), Fran Klemenčič (10), Ivana Kobilca (5), smo imeli v celoti tako zadovoljive razstave in toliko dobrih umetnin združenih Gojmir Anton Kos (3), Ivan Napotnik (1), Saša Šantel (6), Bruno Vavpotič v Jakopičevem paviljonu.«643 Pozornost med obiskovalci je vzbujala lesena (5), Ivan Vavpotič (9), Ferdo Vesel (21), Ivan Zajec (4), Fran Zupan (13), skulptura Satira Ivana Napotnika, katere reprodukcijo je (poleg reprodukcij Anica Zupančeva /Zupanec/ Sodnik (18).632 Kasneje je bilo na razstavo Napotnikove skupine Pogreb in Damskega portreta) po poročanju Jutra dodanih še šest del Pavla Gustinčiča, tri dela Ivana Zajca ter eno delo Frana objavil tudi beograjski Ilustrovani list.644 Klemenčiča.633 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Katalog in tiskovine: Katalog, ki obsega 16 strani, vsebuje nakupne pogoje, seznam razstavljeni h - Jakopičev paviljon, Program, I/5, 22. 11. 1924, p. 2. del in komentar Riharda Jakopiča o slabem stanju na področju slovenske - Umetnostna razstava, Slovenski narod, LVII/268, 22. 11. 1924, p. 2. umetnosti in kulture.634 - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVII/269, 23. 11. 1923, p. 3. - Rado KREGAR, XXXI. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/276, 23. 11. 1924, p. 6. Spremljevalni program: Ob razstavi je bilo organizirano predavanje Stanka Vurnika »o pravil- - Razstava v Jakopičevem paviljonu nov.–dec. 1924, Slovenski narod, LVII/270, 25. 11. 1924, p. 2. nem gledanju umetnine«, za katerega naj bi bilo po poročanju medijev veliko - R./ado/ KREGAR, XXXI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/281, 29. 11. 1924, p. 5. zanimanja.635 Po razstavi so vodili France Stele, Stanko Vurnik, Marijan - XXXI. razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Jutro, V/282, 30. 11. 1924, p. 3. Marolt, Anton Vodnik in Rado Kregar.636 - XXXI. umetniška razstava, Slovenec, LII/275, 30. 11. 1924, p. 7. - Umetnostna razstava, Slovenski narod, LVII/275, 30. 11. 1924, p. 3. Obisk: Razstavo naj bi obiskalo več kot 1.600 ljudi.637 - XXXI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/285, 5. 12. 1924, p. 5. - Iz razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/286, 6. 12. 1924, p. 3. Vrsta razstave: Skupinska razstava večjega števila pretežno starejše generacije slo- - Iz razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LII/279, 6. 12. 1924, p. 5. venskih umetnikov. Med drugim so bila prodana dela Matije Jame ( Spomin na - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Program, I/9, 6. 12. 1924, p. 1. Ljubljano, Ljubljana v snegu, Beograd – Bitoljska), Saše Šantla ( V bakarskem - Iz razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LII/280, 7. 12. 1924, p. 4. zalivu), Riharda Jakopiča ( Ob košnji, Dvorišče, Orači), Ivane Kobilca ( Dalije), - Pravilno gledanje umetnine, Slovenec, LII/284, 13. 12. 1924, p. 5. Ferda Vesela ( Študija starega moža), Bruna Vavpotiča (dve sliki, med njima - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/292, 14. 12. 1924, p. 4. Gorenjska krajina), Gojmirja Antona Kosa ( Kokra), Anice Zupanec Sodnik - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LII/285, 14. 12. 1924, p. 6. ( Frančiškanska cerkev) in Ivana Zajca ( Indijska idila, Kleopatra).638 - Nedeljske prireditve, Jutro, V/293, 16. 12. 1924, p. 3. - Nova slika v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/298, 21. 12. 1924, p. 9. Poročanje in kritika: Na razstavo so se odzvali France Stele, Rado Kregar, France Mesesnel, - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/229, 23. 12. 1924, p. 4. Karel Dobida in Miljutin Zarnik. - Umetnostna razstava v Ljubljani, Ilustrirani Slovenec, LII/294, 25. 12. 1924, p. 2. Stele nad razstavo ni bil pretirano navdušen. Še najbolj so ga prepriča- la dela Riharda Jakopiča, Matije Jame in Ferda Vesela, ki jih je pozitivno - M. Z. /Miljutin Zarnik/, Razstava umetnin, Slovenski narod, LVII/294, 25. 12. 1924, p. 6. ocenil tudi Karel Dobida.639 Arhitekt Rado Kregar je razstavo označil za - Z razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LII/295, 28. 12. 1924, p. 4. »retrospektiv moderne umetnosti« in zapisal, da je slovenska umetnost v - M. Z. /Miljutin Zarnik/, Razstava umetnin, Slovenski narod, LVII/295, 28. 12. 1924, p. 6. njeni zadnji fazi razvoja postala »večini nerazumljiva«: »Umetnost, ki gre - F. M. /France Mesesnel/, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, IV/4, 1924, p. 219. preko življenja, ki izgubi stik z njim, ki ne posega neposredno v življenje - Frst. /France Stele/, Razstave slovenske umetnosti l. 1924, Dom in svet, XXXVII/6, 1924, pp. 259–262. naroda, ki mu ni več vodnik v dneh revolucijonarne dobe, se mu odtuji, - Izjava slikarja Zupana, Slovenec, LIII/1, 1. 1. 1925, p. 6. - Zatvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/8, 10. 1. 1925, p. 3. 632 XXXI. umetnostna razstava. Božična razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 23. 11.–31. 12. 1924), Ljubljana 1924. - K./arel/ DOBIDA, Po božični umetnostni razstavi, Kritika, 1, 1925, pp. 3–6. 633 Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/292, 14. 12. 1924, p. 4; Nova slika v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/298, 21. 12. 1924, p. 9. 634 XXXI. umetnostna razstava. Božična razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 23. 11.–31. 12. 1924), Ljubljana 1924. (Katalog dostopen na: - France MESESNEL, Razstava umetnin v Ljubljani, Ljubljanski zvon, XLV/1, 1925, pp. 62–64. < http:/ www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5GMDXEM> .) 635 Nedeljske prireditve, Jutro, V/293, 16. 12. 1924, p. 3. 636 XXXI. razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Jutro, V/282, 30. 11. 1924, p. 3. 640 Rado KREGAR, XXXI. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/276, 23. 11. 1924, p. 6. 637 Zatvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/8, 10. 1. 1925, p. 3. 641 R./ado/ KREGAR, XXXI. razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/281, 29. 11. 1923, p. 5. 638 Iz razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LII/279, 6. 12. 1924, p. 5. 642 France MESESNEL, Razstava umetnin v Ljubljani, Ljubljanski zvon, XLV/1, 1925, pp. 62–64. 639 K./arel/ DOBIDA, Po božični umetnostni razstavi, Kritika, I/1, 1925, pp. 3–6; Frst. /France Stele/, Razstave slovenske umetnosti l. 1924, 643 M. Z. /Miljutin Zarnik/, Razstava umetnin, Slovenski narod, LVII/294, 25. 11. 1924, p. 6. Dom in svet, XXXVII/6, 1924, pp. 259–262. 644 Iz razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, V/286, 6. 12. 1924, p. 3. 175 176 78 Slovenec, LII/294, 25. 12. 1924, p. 18 RAZSTAVE V LETU 1925 Ana Obid 177 178 Naslov razstave: Francoska grafika XIX. stoletja Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava francoske grafike v XIX. stol., Jutro, VI/70, 22. 3. 1925, p. 6. Datum: 29. 3.–13. 4. 1925 - Razstava francoske grafike XIX. stol., Slovenec, LIII/69, 27. 3. 1925, p. 4. - Razstava francoske grafike XIX. stol., Slovenski narod, LVIII/71, 29. 3. 1925, p. 3. Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana in Francosko društvo za širjenje i n - Otvoritev razstave francoske grafike XIX. stoletja, Narodni dnevnik, II/50, 30. 3. 1925, p. 3. izmenjave umetnosti ( L'Association française d'Expansion et d'Echanges - Predavanje o francoski grafiki XIX. stol., Slovenec, LIII/72, 30. 3. 1925, p. 5. artistiques), Pariz. - Predavanje o francoski grafiki XIX. stoletja, Narodni dnevnik, II/51, 31. 3. 1925, p. 3. - Razstava francoske grafike XIX. stol., Slovenski narod, LVIII/72, 31. 3. 1925, p. 3. Avtorji s številom del: 72 del v katalogu; Félix Bracquemond (4), Eugène Carrière (4), Paul Cézann e - Razstava francoske grafike 19. stoletja v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/77, 31. 3. 1925, p. 4. (1), Nicolas-Toussaint Charlet (4), Camil e Corot (4), Charles-François - Predavanje o francoski grafiki XIX. stol., Slovenski narod, LVIII/73, 1. 4. 1925, p. 2. Daubigny (5), Honoré Daumier (12), Edgar Degas (1), Eugène Delacroix (2), - Vodstvo po razstavi francoske grafike XIX. stol., Narodni dnevnik, II/55, 4. 4. 1925, p. 4. Henri Fantin-Latour (5), Paul Gavarni (7), Amédée Joyau (2), Auguste-Louis - Vodstvo po razstavi francoske grafike XIX. stol., Jutro, VI/82, 5. 4. 1925, p. 6. Lepère (2), Édouard Manet (2), Jean-François Mil et (2), Camil e Pissarro - Otvoritev razstave francoske grafike XIX. stoletja , Ilustrirani Slovenec, I/16, 11. 4. 1925, p. 2. (2), August Raffet (4), Théophile Alexandre Steinlen (3), Henri de Toulouse- Lautrec (4) - Razstava francoske grafike XIX. stol., Jutro, VI/87, 11. 4. 1925, p. 7. 645 - Razstava francoske grafike XIX. stol, Slovenec, LIII/82, 11. 4. 1925, p. 5. - Razstava francoske grafike XIX. stol., Slovenski narod, LVIII/83, 12. 4. 1925, p. 3. Katalog in tiskovine: Skromen katalog s seznamom umetnikov in njihovih del.646 - Francoska grafika XIX. stoletja, Jutro, VI/92, 19. 4. 1925, p. 6. - Umetniška razstava francoske grafike XIX. stoletja v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVIII/88, 19. 4. 1925, p. 3. Spremljevalni program: Društvo Narodna galerija je po razstavi prirejalo vodstva. Organizirani sta bil i - France STELE – Rajko LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, pp. 47–54. tudi pre davanji Franceta Mesesnela in Renéja Martela, lektorja francoščine na Univerzi v Ljubljani, čigar predavanje je tolmačil Izidor Cankar.647 Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 361 ljudi.648 79 Ilustrirani Slovenec, I/16, 11. 4. 1925, p. 2. Vrsta razstave: Pregledna razstava grafik pomembnih francoskih avtorjev 19. stoletja . Prodana so bila dela Daubignyja ( Trgatev), Fantin-Latourja ( Sanjarija) in Steinleina ( Pošteni delavec).649 Poročanje in kritika: Na razstavo, ki je bila redno oglaševana v sočasnem časopisju, se je odzval le anonimni pisec, ki je svoj zapis objavil v Jutru. V uvodu je orisal razvoj grafične tehnike v Franciji v 19. stoletju, nato pa predstavil ključne umetnike. Kljub temu da se do razstavljene grafične produkcije ni opredelil, je iz zapisa mogoče razbrati, da ga je najbolj prepričal Honoré Daumier, ki ga je imenoval »veliki stvarnik moderne karikature«.650 V zaključku svojega zapisa je poudaril pomen, ki ga je imela francoska umetnost 19. stoletja za razvoj modernega evropskega slikarstva.651 645 Francoska grafika XIX. stoletja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 3.–13. 4. 1925), Ljubljana 1925. 646 Francoska grafika XIX. stoletja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 3.–13. 4. 1925), Ljubljana 1925. (Katalog dostopen na: .) 647 Vodstvo po razstavi francoske grafike XIX. stoletja, Jutro, VI/82, 5. 4. 1925, p. 6. 648 6. redni občni zbor Narodne galerije, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 179–180. 649 Umetniška razstava francoske grafike XIX. stoletja v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVIII/88, 19. 4. 1925, p. 3. 650 Francoska grafika XIX. stoletja, Jutro, VI/92, 19. 4. 1925, p. 6. 651 Ibid. 179 180 Naslov razstave: VI. razstava Narodne galerije v Ljubljani V Jutru je izšel zapis anonimnega pisca, v katerem je ta natančno predstavil Dolinarja, ki ga je označil za »samobitnega, samostojnega in Datum: 17. 5.–21. 6. 1925 krepkega umetnika«.663 V istem časopisu je bil nekaj dni kasneje objavljen tudi nepodpisani življenjepis in poročilo o razstavljeni produkciji Petra Dobrovića. Pisca je najbolj očaral njegov Portret slikarjevega brata Jurija: Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana »Njegova razstava v Ljubljani nas seznanja z zrelim možem, ki dovršeno obvlada slikarsko tehniko ter s svetim ogljem dela, da bi kdaj dosegel visoke ideale umetnosti.«664 Karel Dobida je v svojem daljšem zapisu, Avtorji s številom del: 101 delo v katalogu; Nikola Dobrović (12), Petar Dobrović (44), Lojze Dolina r objavljenem v reviji Kritika, najbolj pozitivno ovrednotil dela Petra Dobrovića: (24), Gojmir Anton Kos (21).652 »S Petrom Dobrovićem vstaja Jugoslovanski slikar, ki se hoče povzpeti po vseh blodnjah svojih prednikov do monumentalnega izraza časa in naroda. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljavcev in njihovih del ter kratkimi življenjepisi.6 53 Način, kako se je lotil te velike naloge, izgleda, da je pravi. Bodočnost bo Plakata ni bilo, anonimni pisec je v Jutru pisal o slabem oglaševanju razstave.654 pokazala rezultate.«665 Spremljevalni program: Vodstva po razstavi je prirejalo Društvo Narodna galerija.655 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Kipar Lojze Dolinar, Jutro, VI/109, 10. 5. 1925, p. 11. Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 859 ljudi. - VI. umetnostna razstava, Narodni dnevnik, II/89, 16. 5. 1925, p. 3. 656 - VI. umetnostna razstava Narodne galerije, Slovenec, LIII/109, 16. 5. 1925, p. 4. - Pomladanska razstava v Ljubljani, Jutro, VI/114, 16. 5. 1925, p. 3. Vrsta razstave: Skupinska razstava slikarjev Petra Dobrovića in Gojmirja Antona - Razstava Dobrović-Dolinar-Kos, Tabor, VI/111, 17. 5. 1925, p. 3. Kosa ter kiparja Lojzeta Dolinarja in arhitekta Nikole Dobrovića. Vsak od - Umetnostna razstava, Slovenski narod, LVIII/111, 17. 5. 1925, p. 3. razstavljavcev se je predstavil v svojem prostoru Jakopičevega paviljona. Do 7. 6. ni bilo prodanega nobenega dela, o nakupih v sočasnem časopisju - VI. umetnostna razstava Narodne galerije, Slovenski narod, LVIII/112, 19. 5. 1925, p. 2. niso poročali niti kasneje.657 - Slikar Petar Dobrović, Jutro, VI/120, 24. 5. 1925, p. 3. - Umetnostna razstava, Slovenec, LIII/115, 24. 5. 1925, p. 5. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVIII/116, 24. 5. 1925, p. 3. Poročanje in kritika: Na razstavo dveh slovenskih in dveh srbskih umetnikov so se odzvali - Umetnostna razstava, Narodni dnevnik, II/96, 26. 5. 1925, p. 2. Ivan Zorman, Karel Dobida in trije anonimni pisci. Zorman se je do razstav- ljene produkcije opredelil razmeroma pozitivno. Pohvalil je slogovni razvoj - B. /Božidar Borko/, VI. razstava Narodne galerije v Ljubljani, Tabor, VI/124, 4. 6. 1925, p. 3. Petra Dobrovića ter njegovi deli Mučeništvo in Bidermajer, medtem ko je - Razstava Dobrović, Kos, Dolinar v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/131, 7. 6. 1925, p. 6. Kosu zaradi že pridobljenega tehničnega znanja svetoval, »da se temeljito - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/126, 7. 6. 1925, p. 3. brusi, si pridobiva umetniški značaj in skuša doseči in obogatiti tradicijo«.658 - Razstava Dobrović, Dolinar, Kos, Slovenski narod, LVIII/132, 14. 6. 1925, p. 2. Dolinarju je očital, da so njegova dela preveč »površinska« in brez vsebine, - Razstava Dobrović, Dolinar, Kos v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/136, 14. 6. 1925, p. 5. načrte Nikole Dobrovića pa označil za »disciplinirane«.659 - K., Dobrović-Kos-Dolinar, Jutro, VI/140, 19. 6. 1925, p. 7. Anonimni pisec je v Jutru za Petra Dobrovića menil, da je preveč »akademski« in da mu šola škoduje, saj ne pride do izraza njegov - Razstava Dobrović, Dolinar, Kos, Slovenski narod, LVIII/138, 21. 6. 1925, p. 3. temperament.660 Načrte Nikole Dobrovića je označil za »dobra dela«, - Razstava Dobrović, Dolinar, Kos v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/137, 21. 6. 1925, p. 4. ki sicer še niso popolnoma »samosvoja«, zadovoljen je bil tudi s slikami - J. Z. /Janez Zorman/, P. Dobrović, N. Dobrović, L. Dolinar, A. G. Kos., Gojmirja Antona Kosa.661 Najbolj pa ga je navdušila razstavljena produkcija VI. razstava Narodne galerije v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, II/122, 27. 6. 1925, p. 3. Lojzeta Dolinarja, še posebej Portret gdč. P.662 - K./arel/ DOBIDA, Spomladanska umetnostna razstava, Kritika, I/5, 1925, pp. 67–71. - Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, pp. 47–54. 652 VI. razstava Narodne galerije v Ljubljani (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1925), Ljubljana 1925. 653 VI. razstava Narodne galerije v Ljubljani (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1925), Ljubljana 1925. (Katalog dostopen na: .) 654 K., Dobrović – Kos – Dolinar, Jutro, VI/140, 19. 6. 1925, p. 7. 655 Razstava Dobrović, Dolinar, Kos v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/136, 14. 6. 1925, p. 5. 656 6. redni občni zbor Narodne galerije, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 179–180. 657 Razstava Dobrović, Kos, Dolinar v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/131, 7. 6. 1925, p. 6. 658 J. Z. /Janez Zorman/, P. Dobrović, N. Dobrović, L. Dolinar, A. G. Kos; VI. razstava Narodne galerije v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, I /122, 27. 6. 1925, p. 3. Pod članek je podpisan avtor Janez Zorman, pri čemer je mogoče, da je šlo za takratnega predsednika Društva Narodna galerija, Ivana Zormana. 659 Ibid. 660 K., Dobrović-Kos-Dolinar, Jutro, VI/140, 19. 6. 1925, p. 6. 663 Kipar Lojze Dolinar, Jutro, VI/109, 10. 5. 1925, p. 11. 661 Ibid. 664 Slikar Petar Dobrovič, Jutro, VI/120, 24. 5. 1925, p. 3. 662 Ibid. 665 K./arel/ DOBIDA, Spomladanska umetnostna razstava, Kritika, I/5, 1925, pp. 67–71. 181 182 80 82 81 83 84 80 Pogled na VI. razstavo Narodne galerije v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, 1925. 81 Lojze Dolinar in Gojmir A. Kos na razstavi v Jakopičevem paviljonu, 1925. 82 Jakopičev paviljon v času VI. razstave Narodne galerije v Ljubljani, 1925. 83 Ilustrirani Slovenec, V/29, 24. 5. 1925, p. 2. 84 Iz kataloga VI. razstave Narodne galerije v Ljubljani, 1924. 183 184 85 Naslov razstave: Avgust Černigoj Jutro, VI/109, 10. 5. 1925, p. 11. Datum: 5.–19. 7. 1925 Organizator: Avgust Černigoj Avtor s številom del: Ni podatka; Avgust Černigoj. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava Avgusta Černigoja, ki je po poročanju medi- jev slike in grafike v prostore Jakopičevega paviljona razvrstil po svojih »razvojnih etapah«.666 V Slovencu je bil dan pred otvoritvijo razstave objavljen kratek zapis o razlogu za njeno postavitev: »Slike bodo urejene tako, da bodo obiskovalci lahko natančno spoznali bistvene razlike med temi strujami [impresionistično, ekspresionistično in kubistično]. Namen razstave ne bo, da se slikar g. Černigoj sam proslavi, marveč, da se obiskovalci zamislijo v sodobne umetnostne probleme ter da bo stik med umetnikom in občinstvom organičen.«667 Namen razstave je bil didaktičen, avtor zapisa v Narodnem dnevniku je tako obiskovalce vabil: »Namen razstave je poučnega značaja, ne pa efektnega. Obiskovalci morajo poznati sodobne umetnostne probleme. Umetnost ne sme biti predmet luksusa, marveč mora izobraziti ljudstvo za duševne časovne geometrije. Zatorej: Pridite!«668 Razstavljena dela so bila dopolnjena z razlagalnimi napisi.669 Poročanje in kritika: Na razstavo Avgusta Černigoja so se odzvali Silvester Škerl, Karel Dobida, France Stele in Rajko Ložar. Silvester Škerl je o Černigoju ter ciljih, ki jih je hotel umetnik z razstavo doseči, zapisal: »Tej novi umetnosti, ki se širi navse drugačen način kot ona doslej poznana, hoče biti Černigoj v bodoče goreči pripovednik in v nji se hoče udejstvovati kot človek, kot osebnost, kot umetnik. V kolikor se mu bo posrečilo, bo pokazala bodočnost. Tudi bo pokazala bodočnost, ali so Černigojeve nade glede pomena vzhodne umetnosti za nas kaj vredne. Zaenkrat nam je le pokazal, da ne najde utehe, zadovoljstva, v izumirajoči zapadni umetnosti, ki je v svojem smrtnem boju segla v revolucijo in v anar- hijo. Ta nujni in potrebni samomor zapadne umetnosti ilustrira Černigojeva razstava.«670 Razstava ni prepričala ne Franceta Steleta ne Rajka Ložarja. Umetniku sta očitala »nepedagogičnost«, saj je na lastnem delu poskušal utemeljevati razvoj umetnosti celotne generacije umetnikov.671 666 Razstava Černigojevih risb, slik in grafik, Jutro, VI/153, 4. 7. 1925, p. 3. 667 Razstava A. Černigoj, Slovenec, LIII/147, 4. 7. 1925, p. 6. 668 Razstava A. Černigoj, Narodni dnevnik, II/127, 4. 7. 1925, p. 3. 669 Silvester ŠKERL, Černigojeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/154, 12. 7. 1925, p. 5. 670 Ibid. 671 Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, p. 48. 185 186 O razstavi je za revijo Kritika poročal tudi Karel Dobida, ki je prav Naslov razstave: Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem tako menil, da razstava svojega namena ni dosegla: »Iz razstavljenih slik, od XVI. stoletja do danes osnutkov in risb si je bilo mogoče ustvariti precej pregledno podobo o umetnostih kvalitetah avtorja, obenem tudi dovolj jasen pregled, kako se je Datum: 29. 8.–15. 10. 1925 razvijalo njegovo umetnostno pojmovanje. Globljih gibal in duševnih vzrokov, ki so ga s svojo nujnostjo primorala, da si je poiskal novih in sicer ravno takih izraznih načinov, pa razstavljena dela niso mogla razkriti. Ta nedostanek Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana (prirediteljski odbor: Janez Zorma n je Černigoj (morda nezavestno) tudi sam občutil in ga skušal omiliti s celim (predse dnik), France Mesesnel, Matej Sternen, Viktor Steska)674 aparatom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj.«672 Avtorji/-ice s številom del: 310 del v katalogu; nemški grafik srede 16. stol. (1), slikar ok. l. 1600 (1), slikar zač. 17. stol. (1), slikar zač. 17. stol. (2), slikar 1. polovice 17. stol. (1), Posebnosti: Društvo Narodna galerija je prostor za razstavo Černigoju odobrilo šel e slikar srede 17. stol. (2), slikar srede 17. stol. (1), ljubljanski slikar 2. pol. 17. takrat , ko je svojo razstavo odpovedal Srečko Magolič.673 stol. (1), slikar 2. polovice 17. stol. (1), slikar 2. pol. 17. stol. (1), slikar konca 17. stol. (1), slikar ok. 1700 (4), domač slikar 18. stol. (1), slikar zač. 18. stol. (2), slikar 1. polovice 18. stol. (3), franc. miniaturist sr. 18. stol. (1), pariški slikar Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: srede 18. stol. (2), slikar srede 18. stol. (9), domač slikar 2. polovice 18. stol. - Razstava A. Černigoj, Narodni dnevnik, II/127, 4. 7. 1925, p. 3. (2), slikar 2. polovice 18. stol. (4), goriški slikar konca 18. stol. (2), ljubljanski slikar ok. 1800 (5), slikar iz Kranja ok. 1800 (2), slikar ok. 1800 (1), slikar ok. - Razstava A. Černigoj, Slovenec, LIII/147, 4. 7. 1925, p. 6. 1800 (3), ljubljanski miniaturist zač. 19. stol. (5), ljubljanski miniaturist zač. 19. - Razstava Černigojevih risb, slik in grafik, Jutro, VI/153, 4. 7. 1925, p. 3. stol. (1), ljubljanski slikar zač. 19. stol. (3), ljubljanski slikar zač. 19. stol. (3), - Razstava A. Črnigoja, Slovenski narod, LVIII/149, 5. 7. 1925, p. 3. avstrijski miniaturist 1. polovice 19. stol. (1), domač miniaturist 1. polovice 19. - Silvester ŠKERL, Černigojeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/154, 12. 7. 1925, p. 5. stol. (1), tržaški miniaturist 1. polovice 19. stol. (1), dunajski portretist 1. pol. - Karel DOBIDA, Impresionizem, ekspresionizem, kubizem, Kritika, I/6, 1925, pp. 89–90. 19. stol. (1), ljubljanski miniaturist sr. 19. stol. (1), ljubljanski slikar srede 19. - Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, pp. 47–54. stol. (1), J. Adam (1), Almanach? (1), Anton Ažbe (1), Elija Bäck (1), Fortunat Bergant (4), Burdach Bernard (1), Jorger Blasger (2), August Andrej Bucik (1), Andrea de Castro (1), Ludovik Cetinović (4), Čelešnig (1), Avguštin Dahlstein (1), Vincenc Dorfmeister (1), Johann Ender (2), Anton Mihael Fayenz (1), Roman Fekonja (1), Heinrich Fostler (3), Ivan Franke (3), Frelich (1), Maksim Gaspari (2), Franc Globočnik (1), Ivan Grohar (1), Anton Gvaiz (1), H. Hanson (1), Hauptmann (1), Peter Hauzendorffer (1), F. Herr (1), Andrej Herrlein (2), Božidar Jakac (3), Rihard Jakopič (3), Matija Jama (2), Jurij Jurčič? (3), Anton Karinger (3), Josip Kastner (1), Matija Kencel (1), Luka Kilian (1), Milan Klemenčič (1), T. Klimess (1), Ivana Kobilca (4), Jožef Kogovšek (1), Gojmir Anton Kos (2), Janez Luka Kracker (1), Jožef Kriehuber (2), Franc Kurz pl. Goldenstein (3), Pavel Künl (4), Viljem Künl (2), Henrika Langus (4), Matevž Langus (5), Lanzedelly (2), Leopold Layer (6), Julij Lehmann (1), Valentin Metzinger (2), Viljem Michaelson (1), Jakob Michl (1), Baronica Elizabeta Minutil o (1), Josephus Montategre (1), Janez Krstnik Mottbas (2), Simon Ogrin (1), Ludovik Patek (1), Josip Petkovšek (3), Veno Pilon (4), Jožef Plank (1), Anton Podevin (1), France Podrekar (2), Gašper Porenta (1), Janez K. Potočnik (8), Prinzhofer (1), Mihael Reinwalt (1), Janez Jurij Remb? (1), David Richter (1), Daniel Savoye (3), Schlanderer (1), Ferdinand Steiner (1), Matej Sternen (4), Roza Sternen - Klein (1), Mihael Stroj (9), Saša Šantel (1), Janez Šubic (6), Jurij Šubic (6), Štefan Šubic (1), August Tischbein (2), Miroslav Tomec (1), Jožef Tominc (1), Tomšič (2), Fran Tratnik (4), Jožef Tybaldi (1), M. Umek (1), Ivan Vavpotič (2), Herman Verelst? (1), Ferdo Vesel (1), Karel Vogel (1), Jožef Wachtl (1), Weinrauch (1), Wergantova šola (3), Edvard pl. Wolff (1), Ivan Žabota (1).675 Umetniška dela iz Furlanije - Julijske krajine so v Jakopičev paviljon prispela po otvoritvi razstave, restavriranje bolj poškodovanih slik pa je trajalo dlje časa, zaradi česar je bila razstava 2. 10. dopolnjena.676 672 Karel DOBIDA, Impresionizem, ekspresionizem, kubizem, Kritika, I/6, 1925, pp. 89–90. 674 Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 8.–15. 10. 1925), Ljubljana 1925. 673 Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in 675 Ibid. odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 9. odborovna seja, 25. 6. 1925). 676 France MESESNEL, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stol. do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, p. 191. 187 188 Katalog in tiskovine: Ob razstavi je izšel obširen katalog, ki vsebuje predgovor, kratko napravila tudi postavitev, saj slike v prostore niso bile razvrščene le tako, predstavitev vsakega obdobja ter seznam umetnikov z razstavljenimi deli. da je vsakemu umetniškemu obdobju pripadal svoj prostor, temveč so bila Publikacijo je uredil France Mesesnel. Na naslovnici kataloga je reprodu-dela tudi znotraj prostora razvrščena upoštevajoč »simetrijo, responzijo, cirana risba Mateja Sternena, ki je nastala po freski Andreja iz Ostroga iz ravnovesje mas, alternacijo členov itd.«.686 okrog leta 1450. Prva izdaja kataloga navaja 297 del, druga, izdana 3. 10., Na razstavi so bila predstavljena tudi dela sodobnih avtorjev, med pa 320 del. Sternenova risba je bila reproducirana tudi na plakatu, ki je bil njimi predstavnikov mlajše generacije, npr. Vena Pilona in Božidarja Jakca. izdelan v štiribarvni litografiji, ter na letakih.677 Z izborom sodelujočih sodobnih umetnikov se nista strinjala brata Kralj. Po njunem mnenju bi morala namreč biti mlajša generacija bolje zastopana: Spremljevalni program: Ob razstavi sta predavala France Stele in Viktor Steska. »Po statistiki povabljencev si je [Društvo Narodna galerija] mislila prisvojiti 678 Društvo Narodn a galerija je poleg tega organiziralo 40 br ezplačnih vodstev. Vodili so Izidor klasifikacije samo »mladih«. Povabila jih je le par, dočim vsakdo ve, da je Cankar, France Stele in Viktor Steska. tukaj cela generacija, ki predstavlja današnjo dobo. V modernem oddelku 679 je hotela na ta način na prijateljsko korist enih slabiti druge. Ta svoj že zastarani sistem je ponovno pokazala tudi pri razpostavljanju s tem, Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 3.110 ljudi.680 da ji je bilo preje omenjeno protekcioniranje važnejše nego umetniška kvaliteta slik. Vsled tega sva v zadnjem hipu odrekla udeležbo in slike umaknila iz razstave.«687 Vrsta razstave: Skupinska pregledna slikarska razstava portretnega slikarstva od 16. stoletja do sodobnosti. Umetniška dela so bila razvrščena v štiri prostore Jakopičevega paviljona: v prvi dvorani so bili portreti iz 16. in 17. stoletja, Posebnosti: Na podlagi zbranih (razstavljenih in nerazstavljenih) umetniških del (vse h v drugi dela, ki so segala v 18. stoletje, v osrednji dvorani so bili portreti iz skupaj 470), je bil narejen fotografski arhiv.688 19. stoletja, v četrti pa so se predstavili sodobni avtorji. Dan pred otvoritvijo razstave je bila v Jutru objavljena notica o »strokovnjaškem« restavriranju portretov, ki so ga opravili Rihard Jakopič, Anton Jebačin in Matej Sternen.681 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: France Stele in Rajko Ložar sta kritizirala dejstvo, da je bilo med iskanjem - Razstava slovenskih portretov, Slovenec, LIII/189, 23. 8. 1925, p. 4. slik za razstavo po zbirkah najti vse preveč neprimerno restavriranih slik, saj je, po besedah prvega, »večina slikarskih tehnikov za to delo nezmožna«.682 - Portretna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/191, 26. 8. 1925, p. 3. Razstavo portretnega slikarstva so finančno podprli Urad Ljubljanskega - Zgodovina razstave portreta, Narodni dnevnik, II/173, 26. 8. 1925, p. 2. velesejma (5.000 dinarjev), Ljubljanska kreditna banka (7.000 dinarjev), - Priprave za portretno razstavo, Jutro, VI/198, 27. 8. 1925, p. 3. Zadružna gospodarska banka (2.000 dinarjev) in Obrtna banka (250 - Priprave za portretno razstavo, Slovenec, LIII/192, 27. 8. 1925, p. 3. dinarjev).683 - F. K., Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem, Narodni dnevnik, II/172, 27. 8. 1925, p. 2. - Portretna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/199, 28. 8. 1925, p. 3. Poročanje in kritika: O razstavi so že pred njeno otvoritvijo obširno poročali v medijih. - Priprave za portretno razstavo, Slovenski narod, LVIII/194, 28. 8. 1925, p. 2. Svoje mnenje o njej so podali France Mesesnel, Stanko Vurnik, France Stele, - Zgodovinska razstava portreta, Slovenec, LIII/193, 28. 8. 1925, p. 3. Rajko Ložar ter več anonimnih piscev. - Otvoritev razstave portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes, Narodni dnevnik, Vurnik je v svojem zapisu izpostavil namen razstave, ki je po njegovih besedah »vzbuditi zanimanje za našo zgodovino in osebnosti prednikov II/174, 29. 8. 1925, p. 3. in tako vršiti dejanje narodne pobude in vzgoje, na drugi strani pa zbrati - Otvoritev razstave portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes, Slovenec, LIII/194, 29. 8. 1925, p. 3. umetnostni material z namenom umetnostnozgodovinskega proučavanja - Priprave za portretno razstavo, Tabor, VI/195, 29. 8. 1925, p. 1. ter z njim na motivu portreta podati pregled stilnega razvoja slikarstva - Zgodovinska razstava portreta, Jutro, VI/200, 29. 8. 1925, p. 2. na Slovenskem.«684 Stele in Ložar, ki sta bila nad razstavo navdušena, - Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem, Edinost, I/204, 30. 8. 1925, p. 1. sta zapisala, da bi bila občinstvu še privlačnejša, če bi bil njen fokus na - Razstava slovenskega portreta, Ilustrirani Slovenec, I/36, 30. 8. 1925, p. 14. kulturnozgodovinskem elementu: »Razstava je bila prirejena po ume- - Zgodovinska razstava portreta v Ljubljani, Tabor, VI/196, 30. 8. 1925, p. 4. tnostnozgodovinskih vidikih, čeprav bi bila lahko mnogo bolj privlačna za občinstvo, če bi bili poudarili kulturnozgodovinski vidik in bi jo bili spreme- - K., Ob historični razstavi portreta XVI.–XX. veka v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/201, 30. 8. 1925, p. 4. nili v galerijo slik odličnih osebnosti naše preteklosti.«685 Na Ložarja je vtis - Ob razstavi portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes, Narodni dnevnik, II/175, 31. 8. 1925, p. 2. - Portretna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/197, 2. 9. 1925, p. 3. 677 Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 8.–15. 10. 1925), Ljubljana 1925. - Razstava portreta na Slovenskem, Jutro, VI/204, 3. 9. 1925, p. 3. (Katalog je dostopen na: .) 678 - Razstava portretnega slikarstva na slovenskem ozemlju, Ilustrirani Slovenec, I/37, 6. 9. 1925, p. 2. Ob razstavi portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes, Narodni dnevnik, II/175, 31. 8. 1925, p. 2. 679 France MESESNEL, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stol. do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, p. 191. - Brata Kralj /France in Tone Kralj/, Pojasnila Javnosti o prireditvi portretne razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, 680 6. redni občni zbor Narodne galerije, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 179–180. VI/205, 4. 9. 1925, p. 4. 681 Priprave za portretno razstavo, Jutro, VI/198, 27. 8. 1925, p. 3. 682 Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926. 683 6. redni občni zbor Narodne galerije, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 179–180. 684 France MESESNEL, Portretno slikarstvo na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 122–141; 686 R. L. /Rajko Ložar/, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem, Narodni dnevnik, II/193, 22. 9. 1925, p. 2. Dr. S. V., Razstava portretnega slikarstva Slovenije, Slovenec, LIII/202, 8. 9. 1925, p. 3. 687 Brata Kralj /France in Tone Kralj/, Pojasnila Javnosti o prireditvi portretne razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/205, 4. 9. 1925, p. 4. 685 Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926. 688 France MESESNEL, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stol. do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, p. 191. 189 190 - S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava portretnega slikarstva Slovenije, Slovenec, LIII/202, 8. 9. 1925, p. 3. 87 - Prešeren in njegovi sodobniki na razstavi portreta pri Jakopiču, Jutro, VI/210, 11. 9. 1925, p. 3. - Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem, Narodni dnevnik, II/185, 12. 9. 1925, p. 2. - Razstava portretnega slikarstva, Socialist, III/40, 18. 9. 1925, p. 3. - Portretna razstava, Slovenec, LIII/211, 19. 9. 1925, p. 3. - Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem, Narodni dnevnik, II/193, 22. 9. 1925, p. 2. - R. L. /Rajko Ložar/, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem, Narodni dnevnik, II/193, 22. 9. 1925, p. 2. - Od impresijonistov do zastopnikov najmlajše struje, Jutro, VI/224, 27. 9. 1925, p. 6. - Josip MANTUANI, Razstava portretov, Slovenec, LIII/220, 30. 9. 1925, p. 2. - Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/222, 2. 10. 1925, p. 3. - Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVIII/223, 2. 10. 1925, p. 2. - Vodstvo v razstavi portretov, Jutro, VI/228, 2. 10. 1925, p. 3. - V portretni razstavi, Slovenec, LIII/223, 3. 10. 1925, p. 3. - Jožef Tominc, Jutro, VI/231, 6. 10. 1925, p. 3. - Goriški slikar Jožef Tominc, Slovenec, LIII/225, 8. 10. 1925, p. 3. - Razstava portretnega slikarstva, Slovenski narod, LVIII/229, 9. 10. 1925, p. 3. - Vodstva v portretni razstavi, Narodni dnevnik, II/208, 10. 10. 1925, p. 10. - 6. redni občni zbor Narodne galerije, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 179–180. - France MESESNEL, Portretno slikarstvo na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 122–141. - France MESESNEL, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stol. do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, p. 191. - France STELE, Spomeniki starejšega portretnega slikarstva na Slovenskem, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 142–161. 88 - Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, pp. 47–54. 86 Katalog Razstave portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, 1925. 191 192 89 91 90 92 193 194 93 95 96 94 195 196 97 Naslov razstave: Razstava arhitekture in kiparstva Datum: 18. 10.–5. 11. 1925 Organizator: Ni podatka. Avtorja s številom del: Ok. 161 del; Dragotin Fatur (ok. 150), Tine Kos (ok. 11).689 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Po razstavi je vodil Dragotin Fatur.690 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Razstava Dragotina Faturja in Tineta Kosa je bila razporejena v tri dvorane Jakopičevega paviljona. Arhitekt Fatur je razstavil arhitekturne načrte, osnutke, dekoracije, lesoreze ter akte, kipar Kos pa enajst plastik. Poročanje in kritika: Razstava v medijih ni doživela večjega odmeva. V sklopu pregleda umetniških razstav v letu 1925 sta jo ocenila Rajko Ložar in France Stele, ki sta skulpture Tineta Kosa označila za »harmonične« in jih s tega vidika primerjala s slikarstvom Gojmirja Antona Kosa.691 Nasprotno so ju razočarali Faturjevi osnutki palač, kopališč, zabavišč, tovarn, vil, družinskih hišic, tovarn, paviljonov itd. Zmotilo ju je tudi, da je arhitekt na podlagi svojih del želel utemeljevati razvoj arhitekture, in sta jo s tega vidika primerjala z razstavo Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu iz istega leta: »Arhitekturna razstava pa je bila rojena iz istega duha kot Černigojeva prireditev. Začetnik v svoji stroki, je zavzel pozo pedagoga, po sistematični zamisli priredil dela za razstavo z namenom pokazati razvoj arhitekture zadnjih desetletij, njeno sedanje stanje, dokazati, da je tradicionalna arhitektura odigrala svojo vlogo in naznačiti pot arhitekturi bodočnosti, ki računa z možnostmi novega materiala in njemu adekvatnih konstrukcij. Zamisel njegova je bila teoretično gotovo pravilna, napaka pa ista kakor pri Černigoju: sam iz sebe, iz lastne konstrukcije namesto iz zgodovinskih dejstev je skušal dokazati svojo tezo.«692 Faturjevo razstavljeno produkcijo je negativno ocenil tudi Karel Dobida, ki je arhitekta označil za »neiskrenega« umetnika »povprečnega talenta«:693 »Tako so Faturjevi medli odsevi neke svetovne moderne arhitekture ostali le poučen vzorec brez znakov veljavnega organizma. Drugi del njegovih načrtov hoče biti nacionalen; v to svrho se poslužuje nekaterih historičnih oblik prav zunanje dekorativno. Kako je mogoč kompromis med modernim konstruktivis- tičnim radikalizmom in neživo frazo arhitekturnega nacionalizma?«694 689 Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirani po člankih, navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/243, 20. 10. 1925, p. 3. 690 Razstava arhitekture in kiparstva, Jutro, VI/154, 1. 11. 1925, p. 5. 87–97 691 Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, pp. 47–54. Pogled na Razstavo portretnega 692 Ibid. slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja 693 F./rance/ MESESNEL, Tri razstave naraščaja, Dom in svet, XLVI/4, 1926, pp. 317–318. do danes v Jakopičevem paviljonu, 1925. 694 Ibid. 197 198 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Naslov razstave: Razstava poljske grafike - Razstavo arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/230, 10. 10. 1925, p. 3. - Jakopičev paviljon, Slovenec, LIII/231, 13. 10. 1925, p. 6. Datum: 15. 11.–8. 12. 1925 - Razstavo arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/232, 13. 10. 1925, p. 3. - Razstava arhitekture in kiparstva, Narodni dnevnik, II/112, 14. 10. 1925, p. 2. Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana - Razstavo arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/233, 14. 10. 1925, p. 2. - Razstavo arhitekture in kiparstva, Narodni dnevnik, II/213, 15. 10. 1925, p. 2. Avtorji/-ice s številom del: 268 del v katalogu; Edmund Bartlomiejczyk (4), Konstanty Brandl (7), Eduard - Razstavo arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/234, 15. 10. 1925, p. 3. Cerwinski (8), Jan Choppen (2), Halina Frojadóvna (1), M. /?/ Gluszkiewicz - Razstava arhitekture in kiparstva, Narodni dnevnik, II/215, 17. 10. 1925, p. 3. (1), Leopold Gottlieb (2), Henryk Grambecki (1), Jan Gumowski (3), Gustav - Razstava arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/236, 17. 10. 1925, p. 2. Gwozdecki (1), Józef Hecht (6), Józef Hrynkowski (2), Feliks Jablczynski - Razstava arhitekture in kiparstva v Ljubljani, Jutro, VI/241, 17. 10. 1925, p. 3. (11), Wladyslav Jarocki (4), Antoni Kamienski (2), Stanislaw Kamocki (2), - Razstava arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/237, 18. 10. 1925, p. 3. Janina Konarska (4), Vladimir Konieczny (7), Leon Kowalski (1), Bogna - Razstava arhitekture in kiparstva v Ljubljani, Jutro, VI/242, 18. 10. 1925, p. 6. Krasnodembska (4), Vladimir Kugler (1), Vladislav Lam (4), Ignacy Lopienski (4), Karol Mandral (4), Aleksander Mann (5), Jósef Mehofer (3), Józef - Razstava arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/243, 20. 10. 1925, p. 3. Miezejewski (1), Tadeusz Noskowski (1), Andrzej Oles (1), W. Osecki (2), - Razstava arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu, Nova doba, VII/117, 22. 10. 1925, p. 3. Józef Pankiewicz (41), Józef Perkowski (2), Tadeusz Pruszkowski (1), Józef - Razstava arhitekture in kiparstva, Jutro, VI/246, 23. 10. 1925, p. 3. Rapacki (2), Jan Rembowski (1), Jan Rubczak (3), Kazimir Sichulski (4), - Razstava arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/240, 23. 10. 1925, p. 3. Franciszek Siedlecki (12), Wladyslaw Skoczylas (24), Jan Skotnicki (3), Žofja - Razstava arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/248, 31. 10. 1925, p. 2. Stankiewicz (11), Zofja Stryjenska (2), Henryk Szcyglinski (2), Jozef Tom (1), - Razstava arhitekture in kiparstva, Jutro, VI/154, 1. 11. 1925, p. 5. Eduard Trajanowski (1), Henryk Weissenhoff (2), Karol Wisniewski (2), Jan - Razstava arhitekture in kiparstva, Slovenec, LIII/248, 1. 11. 1925, p. 4. Wojnarski (4), Zofja Wojnianka (2), Vaclav Wonsowicz (8), Leon Wyczólkowski (35), Helena Zakrzewska (2), Tadeusz Zeslewski (3), Stanislaw Žetski (1).695 - Razstava arhitekture in kiparstva, Narodni dnevnik, II/230, 4. 11. 1925, p. 2. - Razstava arhitekture in kiparstva, Slovenski narod, LVIII/251, 4. 11. 1925, p. 2. - V razstavi arhitekture in kiparstva, Slovenec, LIII/250, 4. 11. 1925, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog s kratkim, informativnim uvodom, seznamom razstavljavcev in - F./rance/ MESESNEL, Tri razstave naraščaja, Ljubljanski zvon, XLVI/4, 1926, pp. 317–318. njihovimi deli, ki ga je uredil Ivan Zorman.696 - France MESESNEL, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 191–192. - Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, pp. 47–54. Spremljevalni program: Po razstavi sta vodila France Mesesnel in France Stele, ki je imel tudi - F./rance/ MESESNEL, Tri razstave naraščaja, Dom in svet, XLVI/4, 1926, pp. 317–318. predavanji o poljski grafiki in zgodovini grafičnih tehnik in grafike.697 Več predavanj je priredilo tudi Društvo prijateljev Poljske.698 Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 421 ljudi.699 Vrsta razstave: Retrospektivna potujoča razstava moderne poljske grafike, ki je pred te m gostovala v Pragi, Beogradu in Zagrebu.700 Umetniška dela so bila razvrščena v štiri prostore Jakopičevega paviljona.701 Poročanje in kritika: O razstavi so daljše sestavke napisali France Stele in dva anonimna pisca. Stele je v svojem obširnem poročilu najprej predstavil zgodovino poljske grafike od leta 1818 dalje in nato podrobneje pisal o razstavljavcih, ki so po njegovem mnenju ključni. Najbolj so ga prepričala dela Jablczynskega, 695 Razstava poljske grafike (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 15. 11.–8. 12. 1925), Ljubljana 1925. 696 Razstava poljske grafike (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 15. 11.–8. 12. 1925), Ljubljana 1925. (Katalog dostopen na: .) 697 Vodstva v razstavi poljske umetnosti, Jutro, VI/282, 5. 12. 1925, p. 4; France MESESNEL, Razstava arhitekture in kiparstva, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 122–141. 698 Razstava moderne poljske grafike v Ljubljani, Jutro, VI/260, 14. 11. 1925, p. 3. 699 6. redni občni zbor Narodne galerije, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 179–180. 700 Razstava moderne poljske grafike v Ljubljani, Jutro, VI/260, 14. 11. 1925, p. 3. 701 Razstava poljske sodobne grafike, Slovenec, LIII/268 , 25. 11. 1925, p. 5. 199 200 Lopienskega, ki ga je opredelil kot utemeljitelja moderne poljske grafike, Naslov razstave: Kolektivna razstava Jaro Hilbert, Vlado Štoviček ter Stryjenske, predvsem njen grafični cikel Slovanski bogovi: »Splača se poglobiti v ta ciklus, ki nas pri bližjem študiju vsebinsko zainteresira, posebno Datum: 13.–31. 12. 1925 pa nas prepriča o popolnosti svoje forme, ki je mnogokrat idealno prikladna vsebini, katero podaja.« Stele je v zaključku svoje kritike izrazil upanje, da bi grafična umetnost na Slovenskem pridobila na priljubljenosti.702 Razstavljene Organizator: Jaro Hilbert grafike sta pohvalila tudi anonimna pisca.703 Avtor zapisa v Slovencu je izpostavil njihov »originalen naslon na narodno poljsko umetnost« in »vsebinsko nenavadno bogatost«. Avtorja s številom del: 78 del v katalogu; Jaro Hilbert (39), Vlado /Vladimir/ Štoviček (39)705 704 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del.706 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava moderne poljske grafike, Jutro, VI/264, 13. 11. 1925, p. 3. Ni podatka. - Razstava moderne poljske grafike, Narodni dnevnik, II/238, 13. 11. 1925, p. 2. Spremljevalni program: - Razstava moderne poljske grafike, Slovenec, LIII/258, 13. 11. 1925, p. 4. - Razstava moderne poljske grafike, Jutro, VI/260, 14. 11. 1925, p. 3. Obisk: Ni podatka. - Razstava moderne poljske grafike, Narodni dnevnik, II/239, 14. 11. 1925, p. 5. - Razstava moderne poljske grafike, Slovenski narod, LVIII/260, 14. 11. 1925, p. 3. Vrsta razstave: Razstava dveh umetnikov mlajše generacije, slikarja Jara Hilberta in - Vabilo, Slovenec, LIII/259, 14. 11. 1925, p. 5. kiparja Vlada Štovička, ki se je predstavil s plaketami ter deli v mavcu, bronu, - Glasovi časopisja o razstavi poljske sodobne grafike, Slovenec, LIII/260, 15. 11. 1925, p. 5. žgani glini in marmorju. Razstavila sta svojo produkcijo, nastalo v zadnjih - Razstava poljske moderne grafike, Jutro, VI/266, 15. 11. 1925, p. 11. treh letih.707 - Razstava moderne poljske grafike, Slovenski narod, LVIII/261, 15. 11. 1923, p. 3. - Razstava moderne poljske grafike, Narodni dnevnik, II/240, 16. 11. 1925, p. 3. Poročanje in kritika: Razstavi dveh mladih še neznanih umetnikov Jara Hilberta in Vlada - Otvoritev razstave poljske grafike v Ljubljani, Jutro, VI/267, 17. 11. 1925, p. 3. Štrovička, ki sta se na Slovenskem predstavila prvič, pisci niso namenili - Razstava poljske grafike, Slovenski narod, LVIII/262, 17. 11. 1925, p. 2. večje pozornosti. Nanjo so se odzvali Stanko Vurnik, Josip Mantuani ter - Vodstvo po razstavi, Narodni dnevnik, II/241, 17. 11. 1925, p. 3. Rajko Ložar in France Stele. - Vodstvo po razstavi, Slovenec, LIII/261, 17. 11. 1925, p. 4. Vurnik je v razstavljeni produkciji opazil vplive češke moderne - Vodstvo po razstavi, Slovenski narod, LVIII/263, 18. 11. 1925, p. 2. umetnosti, saj sta se oba šolala v Pragi. Medtem ko je Hilberta imenoval za slikarja »precej zaostale, konservativne smeri [impresionizma]«,708 - Razstava poljske sodobne grafike, Slovenec, LIII/268, 25. 11. 1925, p. 5. se je do Štovičkovih kipov opredelil razmeroma pozitivno: »Predmete pojmu- - Vodstvo v razstavi poljske grafike, Jutro, VI/274, 25. 11. 1925, p. 4. je taktično, telesa skoro kanonsko, vzor češkega učitelja (Šturse?) zveni iz - Razstava poljske grafike v Ljubljani, Jutro, VI/279, 1. 12. 1925, p. 11. proporcij in nestatičnih stojnih motivov.«709 - Razstava sodobne poljske grafike, Slovenec, LIII/273, 1. 12. 1925, p. 7. Drugačnega mnenja je bil Josip Mantuani, ki je bil nad razstavo, pred- - Razstava sodobne poljske umetnosti (grafike), Narodni dnevnik, II/253, 2. 12. 1925, p. 2. vsem deli slikarja, navdušen: »Hilbert je pokazal v teh slikah poznavanje in - Razstava sodobne poljske umetnosti (grafike), Slovenski narod, II/253, 2. 12. 1925, p. 2. globoko pojmovanje predmeta, ki se ga loti, bujno in učinkovito, razumljivo fantazijo in urejena estetska načela za kompozicijo. Izraža se odločno, - Razstava poljske umetnosti, Slovenski narod, LVIII/276, 4. 12. 1925, p. 3. krepko; tu pa tam prodre mladeniška sila na površje, ki se ne ustraši nikake - Vodstva v razstavi poljske umetnosti, Jutro, VI/282, 5. 12. 1925, p. 4. zapreke, niti miselne, niti tehniške.«710 V okviru pregleda razstav v letu 1925 - France STELE, Razstava sodobne poljske grafike, Slovenec, LIII/276, 5. 12. 1925, pp. 3–6. sta razstavo obravnavala tudi Ložar in Stele, ki sta Hilbertu očitala, da se v - Vodstva v razstavi poljske umetnosti, Narodni dnevnik, II/256, 5. 12. 1925, p. 3. njegovih delih prepleta »preveč raznolikih umetniških slogov«.711 - France MESESNEL, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 191–192. 705 Kolektivna razstava Jaro Hilbert, Vlado Štoviček (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 13.–31. 12. 1925), Ljubljana 1925. 706 Kolektivna razstava Jaro Hilbert, Vlado Štoviček (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 13.–31. 12. 1925), Ljubljana 1925. (Katalog je dostopen na: < http:/ www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61EEZFUV> .) 707 Razstava slik dveh mladih umetnikov, Slovenski narod, LVIII/278, 6. 12. 1925, p. 4. 708 S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava Hilbert-Štoviček, Slovenec, LIII/294, 31. 12. 1925, p. 4. 702 France STELE, Razstava sodobne poljske grafike, Slovenec, LIII/276, 5. 12. 1925, pp. 3–6. 709 Ibid. 703 Razstava poljske grafike, Slovenski narod, LVIII/262, 17. 11. 1925, p. 2; Razstava sodobne poljske grafike, Slovenec, LIII/273, 1. 12. 1925, p. 7. 710 Jos./ip/ MANTUANI, Kolektivna razstava umetnin J. Hilbert-V. Štoviček, Slovenski narod, LVIII/293, 25. 12. 1925, p. 3. 704 Razstava sodobne poljske grafike, Slovenec, LIII/273, 1. 12. 1925, p. 7. 711 Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, p. 51. 201 202 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: RAZSTAVE V LETU 1926 - Nova razstava v Ljubljani, Jutro, VI/283, 6. 12. 1925, p. 11. - Razstava slik dveh mladih umetnikov, Slovenski narod, LVIII/278, 6. 12. 1925, p. 4. - Umetnostna razstava Jaro Hilbert-Vlado Štoviček, Jutro, VI/284, 8. 12. 1925, p. 6. - Otvoritev razstave, Slovenec, LIII/280, 11. 12. 1925, p. 3. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LVIII/281, 11. 12. 1925, p. 3. - Otvoritev kolektivne razstave Hilbert-Štoviček, Narodni dnevnik, II/261, 12. 12. 1925, p. 2. - Otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/288, 12. 12. 1925, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIII/181, 12. 12. 1925, p. 3. - Razstava Hilbert-Štoviček v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VI/283, 13. 12. 1925, p. 11. - Otvoritev razstave Hilbert-Štoviček, Jutro, VI/290, 15. 12. 1925, p. 3. - Otvoritev umetniške razstave, Slovenski narod, LVIII/284, 15. 12. 1925, p. 2. - Razstava Hilbert-Štoviček, Jutro, VI/293, 18. 12. 1925, p. 4. - Jos./ip/ MANTUANI, Kolektivna razstava umetnin J. Hilbert-V. Štoviček, Slovenski narod, LVIII/293, 25. 12. 1925, p. 3. - S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava Hilbert-Štoviček, Slovenec, LIII/294, 31. 12. 1925, p. 4. - Umetnostne razstave v Ljubljani 1925, Jutro, VII/1, 1. 1. 1926, p. 6. - France MESESNEL, Razstave, Zbornik za umetnostno zgodovino, V/4, 1925, pp. 191–192. - Fr./ance/ MESESNEL, Tri razstave naraščaja, Dom in svet, XLVI/4, 1926, pp. 317–318. - Fr./ance/ STELE – R./ajko/ LOŽAR, Umetnostne razstave l. 1925, Dom in svet, XXXIX/1, 1926, pp. 47–54. Ana Obid 203 204 Naslov razstave: Umetnostna razstava. Ante Trstenjak Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Samostojna razstava slik, Slovenec, LIII/292, 29. 12. 1925, p. 5. Datum: 6.–19. 1. 1926712 - Božidar BORKO, Ante Trstenjak, Jutro, VII/1, 1. 1. 1926, p. 6. - Ante Trstenjak, Slovenec, LIV/4, 6. 1. 1926, p. 6. Organizator: Ni podatka. - Razstava akad. slikarja Anteja Trstenjaka, Jutro, VII/4, 6. 1. 1926, p. 12. - Razstava A. Trstenjaka v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/7, 10. 1. 1926, p. 6. Avtor s številom del: 87 del v katalogu; Ante Trstenjak. Seznamu 78 razstavljenih umetnin j e - Občinstvo se opozarja, Slovenec, LIV/14, 19. 1. 1926, p. 4. v katalogu, hranjenem v Narodni in univerzitetni knjižnici, s svinčnikom - Trstenjakova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/14, 19. 1. 1926, p. 9. pripisanih še devet del.713 - France MESESNEL, Kronika. Domači pregled, Ljubljanski zvon, XLVI/4, 1926, pp. 317–318. - France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in sve t, XL/4, 1927, pp. 156–158. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del in grafiko na naslovnici.714 Spremljevalni program: Ni podatka. 98 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava Anteja Trstenjaka. Na njej se je predstavil z ak- vareli, olji, lesorezi in bakrorezi, ki so nastali med njegovim več kot enoletnim bivanjem v Franciji (Pariz, Bretanija) in potovanjem po Italiji (Neapelj, Rim, Firence, Benetke).715 Poročanje in kritika: Trstenjakova razstava v medijih ni doživela večjega odmeva. Nanjo se je odzval Božidar Borko, ki se je pozitivno opredelil do Trstenjakovega, po njegovih besedah, »tradicionalnega okusa«: »Trstenjak je umetnik, ker vidi mnoge reči, ki jih drugi ne vidijo, ker doživlja v njih samega sebe tar daje svojo dušo. Zanj ne obstoji umetnost kot intelektualen problem, kakor za mnoge naše najmlajše, temveč kot manifestacija življenja, kot izraz lepega. In nazadnje se tudi najtrdovratnejši zanikovalci tradicionalne umetnosti vračajo k temu – če so resnični umetniki, kajpa.«716 Borko je kritiziral tudi preostale pisce, ki so podali mnenje o razstavi. Označil jih je za »otroke časa, ki sodijo umetnine le po modernosti«.717 Najverjetneje je s to trditvijo želel kljubovati Francetu Mesesnelu in 99 Francetu Steletu.718 Mesesnel je namreč Trstenjakov »turistični pogled, ki se je kazal v ljubeznivih akvarelih« dojemal kot »dolgočasen«.719 Po njegovem mnenju umetnik v svojem izražanju ni bil dovolj »moderen«.720 Razstavljena produkcija ni popolnoma prepričala niti Steleta: »Trstenjak ni jak tempera- ment, vendar pa so nas le ogreli nekateri precej nežno občuteni akvareli.«721 Avtor anonimnega zapisa, objavljenega v Jutru, je poudaril pomen, ki ga imajo potovanja za slikarjevo ustvarjalnost.722 712 Trstenjakova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/14, 19. 1. 1926, p. 9. 713 Umetnostna razstava. Ante Trstenjak (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6.–19. 1. 1926), Ljubljana 1926. 714 Umetnostna razstava. Ante Trstenjak (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6.–19. 1. 1926), Ljubljana 1926. (Katalog dostopen na: .) 715 Trstenjakova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/14, 19. 1. 1926, p. 9. 716 Božidar BORKO, Ante Trstenjak, Jutro, VII/1, 1. 1. 1926, p. 6. 717 Ibid. 98 718 Ibid. Katalog Umetnostne razstave: Ante 719 F./rance/ MESESNEL, Tri razstave naraščaja, Dom in svet, XLVI/4, 1926, pp. 317–318. Trstenjak, 1924. 720 Ibid. 721 France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in svet, XL/4, 15. 5. 1927, pp. 156–158. 99 722 Trstenjakova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/14, 19. 1. 1926, p. 9. Tedenske slike, I/8, 22. 1. 1926, p. 2. 205 206 Naslov razstave: Slavko Tomerlin Naslov razstave: II. arhitektonska razstava Datum: 25. 2.–7. 3. 1926723 Datum: 21. 3.–11. 4. 1926727 Organizator: Slavko Tomerlin Organizator: Rado Kregar, Ivo Spinčič, Tehniška srednja šola, Ljubljana728 Avtor s številom del: 90 del; Slavko Tomerlin.724 Avtorji/-ice s številom del: Ok.10 modelov in 40 projektov; Rado Kregar, Ivo Spinčič in dijaki Tehnišk e srednje šole v Ljubljani (/?/ Bezlaj, M./?/ Košnik, Zorko Lah, /?/ Marinšek, Katalog in tiskovine: Ni podatka. /Jože?/ Mesar, /?/ Mozetič, /?/ Miklavčič, /?/ Šenk, Vera Pertotova, /?/ Valdes, /?/ Vrhovc, /Gabrijel?/ Arko, /?/ Hojkar, /Beno?/ Svetina in drugi).729 Spremljevalni program: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Spremljevalni program: Ob otvoritvi razstave je imel Rado Kregar predavanje o moderni stavbn i Vrsta razstave: Samostojna razstava olj in akvarelov Slavka Tomerlina iz Zagreba, na kater i umetnosti, po njem pa je sledil vodeni ogled razstave.730 je razstavil predvsem krajine in portrete.725 Obisk: Ni podatka. Poročanje in kritika: Razstava medijsko ni bila odmevna. Nanjo sta se s krajšima zapisoma odzvala dva anonimna pisca, ki sta razstavljeno produkcijo ocenila pozitivno. Avtor zapisa, objavljenega v Jutru, je bil navdušen nad številčnostjo tem in Vrsta razstave: Razstava profesorja Rada Kregarja in asistenta Iva Spinčiča ter pri- motivov, s katerimi se je slikar predstavil na razstavi, in obiskovalce vabil v bližno 30 dijakov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Razstavljenih je bilo okoli paviljon: »Kdor je torej prijatelj najmodernejše umetnosti, naj ne gre na to 10 modelov in 40 projektov (tlorisi, prerezi, fasade, perspektivične risbe).731 razstavo, ker ne pride na svoj račun. Kdor pa ima rad lepo vedro umetnost četudi v malo starejšem slogu, naj ne zamudi posetiti razstavo, ker jo bo gotovo zadovoljen zapustil.« Poročanje in kritika: Ob razstavi sta bila v Jutru objavljena govor Rada Kregarja ter kratka 726 refleksija anonimnega pisca. Kregar je v svojem govoru orisal razvoj slovenske moderne arhitekture ter predstavil ključne arhitekte, med njimi Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Maksa Fabianija, Jožeta Plečnika, Dragotina Faturja, Hermana Husa in - Razstava slikarja Slavka Tomerlina, Jutro, VII/32, 9. 2. 1926, p. 7. Ivana Vurnika.732 - Razstavo slik priredi, Jutro, VII/44, 24. 2. 1926, p. 3. V Slovencu je izšel zapis anonimnega avtorja, ki je v uvodu svoje- - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Delavska politika, I/46, 25. 2. 1926, p. 3. ga besedila izpostavil pomen Tehniške srednje šole v Ljubljani za razvoj - Razstava Slavka Tomerlina, Jutro, VII/46, 25. 2. 1926, p. 12. slovenske arhitekture. V nadaljevanju je orisal »značilne poteze moder- ne arhitekture in njih govor«733 in sklenil: »Ne, nova arhitektura ni več - Umetniška razstava, Narodni dnevnik, III/44, 25. 2. 1926, p. 3. »lepa«, po dosedanjih pojmih niti nekaj tako dolgolasega in fantastičnega, - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIV/45, 25. 2. 1926, p. 4. kakor je 'umetnost' ni več. In vendar je svetoven ta stil, je socialna - Razstava slik Slavka Tomerlina pri Jakopiču, Jutro, VII/47, 26. 2. 1928, p. 3. last vsega sveta enako. […] Zgleda, da je glasnik novega življenja, - Umetniška razstava, Narodni dnevnik, III/45, 26. 2. 1926, p. 3. zgleda, da je že posegel v umetnost in znanost enako, pa ne samo va- - Razstava slik Slavka Tomerlina, Slovenec, LIV/49, 28. 2. 1926, p. 4. njo, nego tudi v družbo in državo je posegel z isto trdo, geometrično roko - Tomerlinova razstava slik, Jutro, VII/49, 28. 2. 1926, p. 11. kakor v dušo posameznika. Pa neprenehoma raste njegova moč.«734 - Razstava slik g. Slavka Tomerlina, Jutro, VII/50, 2. 3. 1926, p. 3. Najbolj pozitivno je ocenil razstavljena dela Spinčiča: »Njegova božjepotna - Razstava akad. slikarja Slavka Tomerlina, Slovenec, LIV/53, 5. 3. 1926, p. 4. cerkev na Blokah je iz surovega lesa in kamna, je v notranjščini kakor stroj - Opozarjamo na razstavo akad. slikarja Slavka Tomerlina, Jutro, VII/54, 6. 3. 1926, p. 3. vsa prepletena s konstruktivnimi rebri stavbni element in njegova tektonska, - Slikarska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/55, 7. 3. 1926, p. 5. - Tomerlinova razstava slik, Jutro, VII/55, 7. 3. 1926, p. 11. - Od g. Slavka Tomerlina, Jutro, VII/56, 9. 3. 1926, p. 4. 727 Izvestije, Izvestije za šolsko leto 1925/1926, 1926, p. 15. - Privatna razstava, Slovenec, LIV/57, 10. 3. 1926, p. 3. 728 Ibid. 729 Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Druga razstava arhitekture v Ljubljani, Jutro, VII/67, 23. 3. 1926, p. 3. 723 Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Delavska politika, I/46, 25. 2. 1926, p. 3. 730 Druga razstava arhitekture v Ljubljani, Jutro, VII/67, 23. 3. 1926, p. 3. 724 Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava Slavka Tomerlina, 731 Ibid. Jutro, VII/46, 25. 2. 1926, p. 12. 732 Naša najnovejša arhitektura, Jutro, VII/69, 25. 3. 1926, p. 11. 725 Od g. Slavka Tomerlina, Jutro, VII/56, 9. 3. 1926, p. 4. 733 V., II. razstava arhitektonskih del in moderna stavba, Slovenec, LIV/77, 3. 4. 1926, p. 8. 726 Tomerlinova razstava slik, Jutro, VII/49, 28. 2. 1926, p. 11. 734 Ibid. 207 208 konstruktivna funkcija je glavno, kar ti udari v oko, saj drugega na stavbi 101 skoro ni kakor le ta brutalna logika, račun nošnje in teženja v svoji apoteozi, Jutro, VII/72, 28. 3. 1926, p. 3. je edina umetnostna misel stavbe.« 735 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Druga arhitektonska razstava v Ljubljani, Jutro, VII/63, 17. 3. 1926, p. 3. - Otvoritev II. arhitektonske razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIX/66, 23. 3. 1926, p. 2. - Druga razstava arhitekture v Ljubljani, Jutro, VII/67, 23. 3. 1926, p. 3. - Arhitektonska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/67, 23. 3. 1926, p. 3. - Naša najnovejša arhitektura, Jutro, VII/69, 25. 3. 1926, p. 11. - Arhitektonska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/72, 28. 3. 1926, p. 5. - Na II. arhitektonski razstavi, Slovenec, LIV/72, 28. 3. 1926, p. 3. - Z II. arhitektonske razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/72, 28. 3. 1926, p. 3. - Predavanje, Narodni dnevnik, III/74, 3. 4. 1926, p. 6. - V., II. razstava arhitektonskih del in moderna stavba, Slovenec, LIV/77, 3. 4. 1926, p. 8. - Izvestije, Izvestije za šolsko leto 1925/1926, 1926, p. 15. 100 Ilustrirani Slovenec, II/82, 11. 4. 1926, p. 3. 735 Ibid. 209 210 Naslov razstave: Francoska grafika 17. in 18. stoletja Poročanje in kritika: Na razstavo, ki je bila pogosto oglaševana v medijih, se je odzvalo majhno število piscev. V Jutru je bil objavljen kratek informativen opis Datum: 1.–16. 5. 1926 razstavljavcev anonimnega avtorja, ki ga je sklenil z besedami: »Kolekcija slik je prav srečno izbrana in nudi tudi laiku hvaležen vpogled v francosko grafično umetnost 17. in 18. stoletja.«742 Prispevek o francoski grafiki 17. Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana in Francosko društvo za širjenje in in 18. stoletja je bil objavljen tudi v Narodnem dnevniku. Njegov anonimni izmenjave umetnosti ( L'Association française d'Expansion et d'Échanges avtor je v njem poudaril pomen, ki ga ima razstava kot »kulturnozgodovinski artistiques), Pariz dokument dobe«,743 ter o njej zapisal: »Število na razstavi zastopanih ume- tnikov je veliko, razlika med njimi pa je obsežna skoro izključno v znanju in tehnični dovršenosti. Predmet upodabljanja v tem oziru je manj merodajen. Avtorji s številom del: 99 del v katalogu; Michel Pierre Alix (2), Pierre Audouin (1), Jean Jose ph Pred gledalcem se vrste intimni prizori iz življenja bogatega meščana, Balechou (1), Pierre-Francois Basan (2), Jacques-Firmin Beauvarlet (5), ljubke pastirske scene, čutne iluzije – vse pričujoče o okusu in duhovitosti, Audran Benoit (3), Louis Marin Bonnet (1), Manuel Salvador Carmona (1), o visokem znanju in prirodni gracioznosti. […] Razstava je okusno aranžirana, Laurent Cars (2), A. F. /?/ Clavareau (1), Carles Nicholas Cochin (4), Jean- povsem odgovarjajoče razstavljenim umetniškim pridobitvam francoskega Baptiste De Lorraine (1), Gil es De Marteau (1), Philibert Louis Debucourt (4), genija.«744 Nicholas B. F. /?/ Dequevauvil ers (1), Claude Drevet (1), Pierre Drevet (3), Karel Dobida je zapisal, da razstava na obiskovalcu pusti »enostran- Pierre Imbert Drevet (2), Antoine Jean Duclos (1), Claude Augustin Duflos ski« in »nepravilen« vtis o francoski grafiki 17. in 18. stoletja, saj po njegovem (1), Simon Duflos (1), Robert Gail ard (4), Claude-Lorrain Gelee (4), Jean mnenju na njej niso bile predstavljene grafike najpomembnejših pred-Baptiste Grateloup (1), Henri Guttenberg (1), Luis Michel Halbou (2), Halm stavnikov, niti niso bila izbrana najreprezentativnejša dela razstavljavcev.745 (1), Isidore Stanislass Helmann (1), Ingouf (1), Nicolas de Larmessin (1), Jacques Philippe Le Bas (3), Auguste Le Grand (1), Louis Simone Lempereur (1), Francois Bernard Lepicie (1), Charles Francois Levachez (1), Jean Michel Liotard (1), Jean Baptiste Lucien (1), Georges Malbeste (1), Pietro Antonio Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Martini (2), Jean Baptiste Masse (1), Antoine Masson (2), Claude Melan (1), - Razstava francoske grafike, Jutro, VII/101, 5. 4. 1926, p. 3. Jean Baptiste Michel (2), Pierre Etienne Moitte (2), Johann Gothard Mül er - Francoska grafika pri Jakopiču, Jutro, VII/98, 30. 4. 1926, p. 3. (2), Robert Nanteuil (4), Jean Ouvrier (1), Jean Baptiste Patas (2), Louis - Razstava francoske grafike, Slovenec, LIV/98, 30. 4. 1926, p. 4. Michel Petit (5), Jean Baptiste Rigaud (1), Antoine Louis Romanet (1), J. - Razstava francoske grafike 17. in 18. stoletja, Narodni dnevnik, III/96, 30. 4. 1926, p. 6. Lud Roul et (1), Pierre Savart (2), Gerard Scotin (1), Pierre Louis Surugue - Razstava francoske grafike 17. in 18. stol., Edinost, LI/103, 1. 5. 1926, p. 2. (3), Jean Nicholas Tardieu (1), Philippe Triere (1), Cornelis Vermeulen (1), Gerard Vidal (4), /?/ Vovez (1), Johann Georg Wil e (2), anonimna grafika - Razstava francoske grafike 17. in 18. stoletja, Slovenski narod, LIX/98, 1. 5. 1926, p. 3. (2).736 - Otvoritev razstave francoske grafike, Jutro, VII/100, 4. 5. 1928, p. 3. - Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja, Narodni dnevnik, III/98, 4. 5. 1926, p. 3. - Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja, Slovenec, LIV/100, 4. 5. 1926, p. 4. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del.737 - Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja , Delavska politika, I/101, 5. 5. 1926, p. 3. - Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja, Slovenski narod, LIX/100, 5. 5. 1926, p. 2. Spremljevalni program: Ob razstavi je bilo organizirano predavanje Franceta Mesesnela, - Prof. Martel, Slovenec, LIV/102, 6. 5. 1926, p. 4. v katerem je obravnaval tematiki grafičnih tehnik in umetnostnih smeri v - Razstava francoske grafike, Tabor, VII/101, 6. 5. 1926, p. 1. francoski umetnosti 17. in 18. stoletja.738 Ob razstavi je predaval tudi René - Razstava francoske grafike 17. in 18. stoletja, Narodni dnevnik, III/100, 6. 5. 1926, p. 5. Martel, lektor francoščine na Univerzi v Ljubljani.739 - Razstava grafike francoskega galantnega stoletja, Jutro, VII/102, 6. 5. 1926, p. 3. - Razstava francoske grafike, Slovenski narod, LIX/102, 7. 5. 1926, p. 2. Obisk: Razstavo naj bi obiskali 403 obiskovalci.740 - Predavanje o francoski grafiki, Jutro, VII/104, 8. 5. 1926, p. 4. - Predavanje o francoski grafiki, Narodni dnevnik, III/102, 8. 5. 1926, p. 3. - Predavanje o francoski grafiki, Slovenec, LIV/104, 8. 5. 1926, p. 4. Vrsta razstave: Skupinska potujoča razstava, ki je pred tem gostovala v Zagrebu in Beogradu . Razstava je bila razvrščena v tri prostore Jakopičevega paviljona.741 - Predavanje o francoski grafiki, Slovenski narod, LIX/104, 9. 5. 1926, p. 4. - Z razstave francoske grafike, Jutro, VII/105, 9. 5. 1926, p. 3. - Predavanje na razstavi francoske grafike, Narodni dnevnik, III/105, 12. 5. 1926, p. 3. - Predavanje na razstavi francoske grafike, Slovenec, LIV/107, 12. 5. 1926, p. 4. - Francoska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/110, 15. 5. 1926, p. 4. 736 Francoska grafika 17. in 18. stoletja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1.–16. 5. 1926), Ljubljana 1926. 737 Francoska grafika 17. in 18. stoletja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1.–16. 5. 1926), Ljubljana 1926. (Katalog je dostopen na: .) 738 Predavanje o francoski grafiki, Jutro, VII/104, 8. 5. 1926, p. 4. 742 Razstava grafike francoskega galantnega stoletja, Jutro, VII/102, 6. 5. 1926, p. 3. 739 Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja, Delavska politika, I/101, 5. 5. 1926, p. 3. 743 Razstava francoske grafike 17. in 18. stoletja, Narodni dnevnik, III/100, 6. 5. 1926, p. 5. 740 Občni zbor Narodne galerije, Narodni dnevnik, IV/71, 30. 3. 1927, p. 3. 744 Ibid. 741 Razstava francoske grafike 17. in 18. stol., Edinost, LI/103, 1. 5. 1926, p. 2. 745 K. D. /Karel Dobida/, Francoska grafika XVII. in XVIII. stoletja, Ljubljanski zvon, XLVI/6-7, 1926, p. 475. 211 212 - Francoska razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIV/109, 15. 5. 1926, p. 4. Naslov razstave: Razstava J. Gorup, B. Jakac - K. D. /Karel Dobida/, Francoska grafika XVII. in XVIII. stoletja, Ljubljanski zvon, XLVI/6-7, 1926, p. 475. - Občni zbor Narodne galerije, Narodni dnevnik, IV/71, 30. 3. 1927, p. 3. Datum: 23. 5.–13. 6. 1926 - France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in sve t, XL/4, 1927, pp. 156–158. Organizator: Ni podatka. 102 Avtorja s številom del: 159 del v katalogu; Josip Gorup (56), Božidar Jakac (103).746 Katalog in tiskovine: Katalog z grafično obdelano naslovnico vsebuje seznam razstavljenih del i n osem reprodukcij.747 Spremljevalni program: Po razstavi je vodil Stanko Vurnik.748 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Razstava Josipa Gorupa in Božidarja Jakca je bila razvrščena v tri razstavne dvorane Jakopičevega paviljona. V prvi so bila razstavljena Jakčeva olja in pasteli, v drugi njegova grafika in risbe, v tretji pa Gorupovi akvareli, tempere, risbe in olja. Jakac je razstavil predvsem krajine iz obdobja njegovega šolanja v Parizu ter potovanja po Afriki, Gorup pa slike z živalsko motiviko.749 Katalog razstave vsebuje tudi informacije v primeru nakupa umetniškega dela: tretjino njegove prodajne vrednosti je bilo treba plačati takoj, preostali del vsote pa po njegovemu prevzetju.750 Poročanje in kritika: O razstavi so poročali številni pisci. Anonimni avtor daljšega zapisa, objavljenega v Jutru, je v njem podrobno predstavil razstavljavca in razstavo, nad katero je bil navdušen: »Če nisi zakrknjen, odrevenel za slehern impulz in če čutiš kaj zveze z življenjem in zdravjem ter ne zametuješ lepote v umetnosti – boš stopil na to razstavo in boš našel na nji vsega v izobilju.«751 103 Stanko Vurnik je v uvodu svojega zapisa Gorupa oklical za obetavnega »homo novusa«, v zaključku pa sklenil: »Oba slikarja skupaj, Jakac s svojimi plastično-kompozicionalnimi težnjami in Gorup s svojim naturalizmom se uvrščata v enotno moderno smer, smer plastičnega realizma, sta oba v isti meri kolesi v stroju iste nove, umetnostne mašinerije [nove stvarnosti], ki je namenila staro subjektivno zdenje in individualno hlepenje po originalnosti, ki je končno dovedlo do nekake mučne dekadence in anarhije v umetnosti zadnjih let.«752 Tudi anonimna avtorja zapisov, objavljenih v Slovenskem narodu in Jutru, sta se do razstave opredelila pozitivno. Pisca prispevka, objavljenega v Slovenskem narodu, so prevzele Jakčeve »odločne linije, krepka barvitost in osvobojenost vsake literarnosti«.753 O Gorupu pa je zapisal: »Ni dvoma, 746 Razstava J. Gorup, B. Jakac (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana, 1926. 747 Razstava J. Gorup, B. Jakac (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana, 1926. (Katalog je dostopen na: .) 748 Vodstvo po razstavi risb, slik in grafik akad. slikarjev Jakca in Gorupa, Jutro, VII/126, 5. 6. 1926, p. 4. 749 Slike, grafike in risbe pri Jakopiču, Jutro, VII/118, 26. 5. 1926, p. 6. 750 Razstava J. Gorup, B. Jakac (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana, 1926. 751 St. K. /Stane Kregar/, Kulturni pregled. Slikarska razstava J. M. Gorupa in B. Jakca, Jutro, VII/117, 23. 5. 1926, p. 11. 102–103 752 Stanko VURNIK, Razstava slik in grafik. J. Gorup–B. Jakac, Slovenec, LIV/129, 10. 6. 1926, p. 6. Jutro, VII/105, 9. 5. 1926, p. 3. 753 Razstava Gorup–Jakac, Slovenski narod, LIX/123, 3. 6. 1926, p. 3. 213 214 da bodo Gorupove stvari dale razstavi svežost in novost, ne samo motivno, 105 temveč tudi po izvedbi. Njegove slike se odlikujejo po točni opazovanosti predmeta, iz katerega pa on ne skuša doseči cenenega svetlobnega efekta, temveč prodira v bistvo predmeta samega.«754 Posebnosti: To je bila zadnja razstava Josipa Gorupa. Čez nekaj mesecev je bila v Slovencu objavljena vest, da je slikar pogrešan v gorah.755 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Gorupova in Jakčeva razstava, Jutro, VII/110, 22. 5. 1926, p. 3. - Razstavo, Slovenec, LIV/115, 22. 5. 1926, p. 4. - Razstava Gorup - Jakac, Slovenec, LIV/116, 23. 5. 1926, p. 5. - Razstava Josipa Gorupa in Božidara Jakca, Slovenski narod, LIX/115, 23. 5. 1926, p. 5. - St. K. /Stane Kregar/, Kulturni pregled. Slikarska razstava J. M. Gorupa in B. Jakca, Jutro, VII/117, 23. 5. 1926, p. 11. - Slike, grafike in risbe pri Jakopiču, Jutro, VII/118, 26. 5. 1926, p. 6. - Razstava Gorup-Jakac, Slovenski narod, LIX/123, 3. 6. 1926, p. 3. - Vodstvo po razstavi risb, slik in grafik akad. slikarjev Jakca in Gorupa, Jutro, VII/126, 5. 6. 1926, p. 4. - Vodstvo po razstavi J. M. Gorupa in Bož. Jakca, Slovenski narod, LIX/125, 6. 6. 1926, p. 4. - Vodstvo po umetniški razstavi Bož. Jakca in Jos. Gorupa, Jutro, VII/127, 6. 6. 1926, p. 11. - Stanko VURNIK, Razstava slik in grafik. J. Gorup-B. Jakac, Slovenec, LIV/129, 10. 6. 1926, p. 6. - Nesreča v planinah, Slovenec, LIV/243, 23. 10. 1926, p. 3. - K./arel/ DOBIDA, Kolektivna razstava Božidarja Jakca in Josipa Gorupa, Ljubljanski zvon, XLVI/6-7, 1926, pp. 476–479. - France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in svet, XL/4, 1927, pp. 156–158. 106 104 Iz kataloga Razstave J. Gorup, B. Jakac, 1926. 105 Božidar Jakac in Josip Gorup v Jakopičevem paviljonu, 1926. 754 Ibid. 106 755 Nesreča v planinah, Slovenec, LIV/243, 23. 10. 1926, p. 3. Katalog Razstave J. Gorupa, B. Jakca, 1926. 215 216 Naslov razstave: Ivan Grohar 1867–1911. X. razstava Narodne galerije. aranžiranju gledalo samo na izrazno skupnost in enotnost, pa ne glede na Spominska kolektivna razstava čas postanka. Sploh so se morali prireditelji predvsem odločiti za eno obeh možnih rešitev: ali razstaviti vse, kar je Grohar ustvaril ali pa samo tista dela, Datum: 20. 6.–18. 7. 1926 ki so pomembna zanj in sama po sebi umetnostno znamenita. Če bi se bili držali druge poti, bi se bilo število razstavljenih komadov morda zmanjšalo za dobro polovico, toda vtis umetniške osebnosti bi bil enotnejši in jačji.«766 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana (prirediteljski odbor: Ivan Zorman Retrospektivo je razumel kot ključen medij, ki bi pomagal pri razumevanju (predsednik), France Mesesnel, Matej Sternen).756 Groharjeve umetnosti, zaradi česar ga je razočaral njen slab obisk.767 Navdušenje nad Groharjem je v pregledu umetnostnih razstav v letu Avtor s številom del: 166 del v katalogu; Ivan Grohar.757 1926, objavljenem v Domu in svetu, izrazil France Stele: »Odkrila [razstava] nam je čudovit lik umetnika z vsemi bistvenimi lastnostmi slovenskega genija, z velikim talentom, z neutešno žejo po izpopolnitvi in z vso elementarno Katalog in tiskovine: Izčrpen katalog vsebuje Groharjev življenjepis, seznam razstavljenih slovensko bedo, ki se neprestano stavi na pot njegovemu neupornemu del (z navedbo lastništva posameznih) ter 15 reproduciranih umetniških stremljenju.«768 O razstavi je pozitivno pisal tudi anonimni avtor v Slovenskem del.758 12. 5. je bil v Narodnem dnevniku objavljen natečaj za oblikovanje narodu: »Moč Groharjeve umetnosti je v njegovi vedrini in prisrčnosti ter plakata za razstavo, z nagrado 2.000 dinarjev.759 Plakat v tehniki štiri-v toplini ljubezni, s katero je slikal svoje krajinske impresionistične vizije. barvne litografije je oblikoval Matej Sternen. Karel Dobida se je do njega Iz njegovih slik diha najčistejša dobrota in mir.«769 opredelil negativno: »Plakat za razstavo je izvršil akad. slikar M. Sternen. Uporabil je Groharjev motiv »Sejalca«, vendar pa ni niti barvno, niti kom- pozicijsko dovršen, niti ni dosegel reprezentativnega značaja, ki bi ga taka Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: spominska razstava morala imeti. Naslovno stran kataloga in pozivnice k - Razpis natečaja, Slovenski narod, LIX/107, 13. 5. 1926, p. 3. otvoritvi je prav okusno izdelal akad. slikar B. Jakac.«760 - Razstava Groharjevih del, Edinost, LI/129, 1. 6. 1926, p. 2. - Razstavo Groharjevih del, Tabor, VII/121, 1. 6. 1926, p. 3. Spremljevalni program: Vodstva po razstavi je organiziralo Društvo Narodna galerija.761 - Razstava Groharjevih del, Slovenec, LIX/124, 3. 6. 1926, p. 4. - Kolektivna razstava del Ivana Groharja, Slovenski narod, LIX/136, 19. 6. 1926, p. 2. Obisk: Razstavo naj bi obiskalo okoli 1.200 obiskovalcev.762 Tri tedne po - X. razstava Narodne galerije v Ljubljani, Jutro, VII/138, 19. 6. 1926, p. 3. otvoritvi razstave je v Jutru izšla notica, da je njen obisk presenetljivo slab: - Kolektivna razstava del Ivana Groharja v Ljubljani, Edinost, LI/146, 20. 6. 1926, p. 2. »Finančnemu neuspehu se pridružuje moralni, ki je škodljivejši, ker se z njim - Otvoritev Groharjeve razstave, Slovenec, LIV/138, 20. 6. 1926, p. 5. ubija najboljša volja. Korak iz tivolske promenade, kjer se šetajo dnevno - Kolektivna razstava del Ivana Groharja, Tabor, VII/138, 22. 6. 1926, p. 1. tisoči Ljubljančanov, v Jakopičev paviljon ni tako težak, kakor je težka in - Otvoritev Groharjeve razstave pri Jakopiču, Jutro, VII/140, 22. 6. 1926, p. 3. žalostna malomarnost, ki je mati naših vedno prekrasnih kulturnih in narod- - Otvoritev Groharjeve razstave, Tabor, VII/139, 23. 6. 1926, p. 1. nih lamentacij.«763 - 42 ljubiteljev umetnosti, Narodni dnevnik, III/141, 26. 6. 1926, p. 4. - Groharjeva razstava, Nova pravda, VI/25, 26. 6. 1926, p. 6. Vrsta razstave: Za retrospektivo Ivana Groharja, organizirano ob petnajsti obletnici - Groharjeva razstava, Slovenski narod, LIX/142, 26. 6. 1926, p. 2. njegove smrti, je umetniška dela skupno posodilo 42 lastnikov (zbirateljev - Vodstva v Groharjevi razstavi, Jutro, VII/144, 26. 6. 1926, p. 7. in zavodov).764 Na njej so bile razstavljeni krajine, žanri, portreti ter slike - Vodstva v Groharjevi razstavi, Slovenec, LIV/143, 26. 6. 1926, p. 4. z religiozno motiviko. Dela so bila kronološko razporejena v tri dvorane Jakopičevega paviljona. - Groharjeva razstava, Slovenski narod, LIX/143, 27. 6. 1926, p. 3. 765 - Groharjevo razstavo v Ljubljani, Jutro, VII/145, 27. 6. 1926, p. 6. - Groharjeva spominska razstava, Slovenec, LIV/147, 3. 7. 1926, p. 4. Poročanje in kritika: Retrospektiva je bila v medijih pogosto oglaševana. Karel Dobida je - Obisk Groharjeve razstave, Jutro, VII/155, 10. 7. 1926, p. 4. bil navdušen nad dejstvom, da so bila Groharjeva dela prvič predstavljena - Vodstvo v Groharjevi razstavi, Jutro, VII/155, 10. 7. 1926, p. 4. v tolikšnem obsegu. Zmotile so ga netočnosti pri datacijah posameznih slik ter postavitev razstave: »Morda bi bil učinek povolnji, če bi se bilo pri - Groharjeva razstava, Slovenec, LIV/154, 11. 7. 1926, p. 5. - Zadnje vodstvo v Groharjevi razstavi, Slovenec, LIV/159, 17. 7. 1926, p. 4. 756 - K. D. /Karel Dobida/, Po Groharjevi razstavi, Jutro, VII/168, 25. 7. 1926, p. 11. Ivan Grohar 1867–1911. X. razstava Narodne galerije. Spominska kolektivna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana 1926. 757 Ibid. - K. D. /Karel Dobida/, Ivan Grohar, Ljubljanski zvon, XLVI/8-9, 1926, pp. 485–495. 758 Ivan Grohar 1867–1911. X. razstava Narodne galerije. Spominska kolektivna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana 1926. - Občni zbor Narodne galerije, Narodni dnevnik, IV/71, 30. 3. 1927, p. 3. (Katalog je dostopen na: .) 759 Razpis natečaja, Narodni dnevnik, III/105, 12. 5. 1926, p. 3. - France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in sve t, XL/4, 15. 5. 1927, pp. 156–158. 760 K. D. /Karel Dobida/, Po Groharjevi razstavi, Jutro, VII/168, 25. 7. 1926, p. 11. 761 Vodstva v Groharjevi razstavi, Jutro, VII/144, 26. 6. 1926, p. 7. 762 K. D. /Karel Dobida/, Po Groharjevi razstavi, Jutro, VII/168, 25. 7. 1926, p. 11. 766 K. D. /Karel Dobida/, Po Groharjevi razstavi, Jutro, VII/168, 25. 7. 1926, p. 11. 763 Obisk Groharjeve razstave, Jutro, VII/155, 10. 7. 1926, p. 4. 767 Ibid. 764 42 ljubiteljev umetnosti, Narodni dnevnik, III/141, 26. 6. 1926, p. 4. 768 France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in svet, XL/4, 15. 5. 1927, pp. 156–158. 765 Otvoritev Groharjeve razstave pri Jakopiču, Jutro, VII/140, 22. 6. 1926, p. 3. 769 Groharjeva razstava, Slovenski narod, LIX/143, 27. 6. 1926, p. 3. 217 218 107 109 108 110 219 220 111 112 Naslov razstave: Kolektivna razstava Srečka Magoliča st. in Srečka Magoliča ml. Datum: 29. 8.–21. 9. 1926 Organizator: Ni podatka. Avtorja s številom del: 214 del v katalogu; Srečko Magolič st. (180), Srečko Magolič ml. (34).770 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in predstavitvijo Srečka Magoliča st. in Sreč ka Magoliča ml., ki sta jo umetnika napisala sama.771 Spremljevalni program: Po razstavi so potekala vodstva Srečka Magoliča st.772 Obisk: Po poročanju Jutra naj bi bila razstava dobro obiskana.773 Vrsta razstave: Razstava krajin Srečka Magoliča st. in njegovega sina, Srečka Magolič a ml. Razstava je bila po poročanju Slovenca prodajno izjemno uspešna – Magolič st. naj bi prodal kar 28 del.774 Poročanje in kritika: Razstava Srečka Magoliča st. in Srečka Magoliča ml. je pisce ocen razdelila. France Stele je razstavo obravnaval kritično in opozoril na problem »žurnalistične propagande«.775 Časopisju je očital, da je neupravičeno 113 propagiralo razstavo za »slovensko umetniško življenje nepomembnih« umetnikov, ki je bila po njegovem mnenju izraz »diletantskega ustvarjanja«, njen namen pa je bila »zabava v omenjenem družinskem krogu«.776 Anonimni avtor v Jutru je očeta in sina Magolič primerjal z »vestnim in delovnim pristopom k slikanju« Matije Jame ter pozval Društvo Narodna galerija k nakupu razstavljenih del, saj naj bi bila »domovinska«.777 »Vsakomur dosegljive cene« in sama »razumljivost« umetnin obeh Magličev naj bi po njegovem mnenju pripomogle tudi k izoblikovanju »okusa za ume- tnost« med Ljubljančani, kar naj bi postopoma pripeljalo tudi do boljšega obiska razstav drugih umetnikov v Jakopičevem paviljonu.778 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Kolektivno umetnostno razstavo, Narodni dnevnik, III/188, 24. 8. 1926, p. 3. - Kolektivno umetnostno razstavo, Slovenec, LIV/192, 25. 8. 1926, p. 6. 107–110 Pogled na razstavo Ivan Grohar 1867–1911: - Kolektivno umetnostno razstavo, Jutro, VII/196, 27. 8. 1926, p. 3. Spominska kolektivna razstava v Jakopičevem - Kolektivna razstava S. Magoličev, Slovenski narod, LIX/196, 31. 8. 1926, p. 3. paviljonu, 1926. 111 Katalog Ivan Grohar (1867–1911): Spominska 770 Umetnostna razstava Srečka Magoliča st. in Srečka Magoliča ml. (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana 1926. kolektivna razstava, 1926. 771 Umetnostna razstava Srečka Magoliča st. in Srečka Magoliča ml. (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1926), Ljubljana 1926. (Katalog je dostopen v Narodni in univerzitetni knjižnici, Rokopisna zbirka, Zapuščina Frana Vesela). 112 772 Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev, Jutro, VII/202, 3. 9. 1926, p. 4. Iz kataloga Ivan Grohar (1867–1911): 773 Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/208, 8. 9. 1926, p. 4. Spominska kolektivna razstava, 1926. 774 Uspeh Srečka Magoliča, Slovenec, LVIII/103, 7. 5. 1930, p. 3. 775 France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in sve t, XL/4, 1927, pp. 156–158. 113 776 Ibid. Matej Sternen, Plakat za Ivan Grohar (1867– 777 Slikani sprehodi, Jutro, VII/203, 4. 9. 1926, p. 5. 1911): Spominska kolektivna razstava, 1926. 778 Ibid. 221 222 - Kolektivno umetnostno razstavo, Domoljub, XXXIX/35, 2. 9. 1926, p. 5. 115 - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev, Jutro, VII/202, 3. 9. 1926, p. 4. - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev, Narodni dnevnik, III/197, 3. 9. 1926, p. 3. - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev, Slovenec, LIV/200, 3. 9. 1926. - Slikani sprehodi, Jutro, VII/203, 4. 9. 1926, p. 5. - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev, Orjuna, IV/39, 4. 9. 1926, p. 3. - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev, Slovenski narod, LIX/200, 4. 9. 1926, p. 3. - J. B., Razstava S. Magolič star. in ml., Slovenec, LIV/203, 7. 9. 1926, p. 6. - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/208, 8. 9. 1926, p. 4. - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIV/204, 8. 9. 1926, p. 5. - Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIX/203, 8. 9. 1926, p. 4. - Razstava Magoličev, Slovenski narod, LIX/204, 10. 9. 1926, p. 2. - Razstava Magoličev, Slovenski narod, LIX/205, 11. 9. 1926, p. 2. - Vodstvo po pokrajinski razstavi obeh Magoličev, Jutro, VII/210, 12. 9. 1926, p. 5. - Vodstvo po pokrajinski razstavi obeh Magoličev, Slovenec, LIV/208, 12. 9. 1926, p. 5. - Vodstvo po pokrajinski razstavi obeh Magoličev, Slovenski narod, LIX/206, 12. 9. 1926, p. 4. - Razstava Magoličev, Slovenski narod, LIX/207, 14. 9. 1926, p. 2. - Razstava Magoličev, Slovenski narod, LIX/210, 17. 9. 1926, p. 2. - Razstava Magoličev, Slovenski narod, LIX/212, 19. 9. 1926, p. 2. - K./arel/ DOBIDA, Slikarska razstava obeh Magoličev, Ljubljanski zvon, 11, 1926, pp. 716–717. - France STELE, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in sve t, XL/4, 1927, pp. 156–158. - Uspeh Srečka Magoliča, Slovenec, LVIII/103, 7. 5. 1930, p. 3. 116 114 Katalog Kolektivne razstave Srečka Magoliča st. in ml. v Ljubljani, 1926. 115–116 Jutro, VII/203, 4. 9. 1926, p. 5. 223 224 Naslov razstave: Božična razstava anonimni pisec, ki je svoj zapis objavil v Jutru: »Razstava nima drugega pomena, kakor da nudi občinstvu za praznike priliko, da se seznani z deli Datum: 19. 12. 1926–?. 1. 1927 naših umetnikov in da zvabi tega ali onega k nakupu slike. Temu namenu se je razstava prilagodila in podredila; glede na precejšnjo heterogenost raz- stavljajočih umetnikov ne očituje nobenih posebnih umetnostnih teženj.«786 Organizator: Ljubljanski odsek Jugoslovanskega združenja likovnih umetnikov (Strokovno France Mesesnel je kritiziral tudi Združenje likovnih umetnikov, udruženje jugoslovenskih oblikujočih umjetnika).779 organizatorja razstave, ker mu, kljub temu da gre za ugledno organizacijo, k sodelovanju ni uspelo privabiti nekaterih vidnejših umetnikov.787 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka; Fran Ančik (3), Stane Cuderman, Lojze Dolinar (9), Dragoti n Na razstavljeno karikaturo kritika, »ki hodi v podobi osla po razstavi in beleži Fatur, Ivan Franke (11), Maksim Gaspari, Rihard Jakopič (13), Matija Jama, svojo sodbo«, se je v svojem zapisu osredotočil novinar Božidar Borko: Elko Justin, Fran Klemenčič, Miha Maleš, Rudi Marčič (8), Alojzij Repič, »S stališča aktivnih umetnikov so kritiki odvisno zlo, zajedavci, ki se oprimejo Hinko Smrekar, Ivo Spinčič, Avgusta Šantel, Henrika Šantel, Saša Šantel, rodovitnega drevesa, da žive od žlahtnih sokov. To stališče je do neke mere Ante Trstenjak (5), Ivan Zajec (2).780 upravičeno; veljalo pa bi le tedaj, če bi ustvarjali samo umetniki. V resnici pa vemo, da so umetniki kaj redke zeli in da živi od umetnosti cela vrsta zaje-davcev, ki bi jim človek želel, da bi bili kritiki. Najprej, kajpa, avtokritiki.«788 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Povsem drugačnega mnenja o razstavi je bil Ante Gaber, ki je bralce časopisa Jutro spodbujal k nakupu »lepih in cenovno dostopnih del«.789 Spremljevalni program: Ni podatka. O barvah na slikah Jakopiča je zapisal, da so »kot vino – starejše kot so, bolj žlahtne in sijoče postajajo. Slike izžarevajo toliko lepote, da mora suho srce zagoreti, slepo oko pa videti čar umetnine.«790 Gaber se je pozitivno Obisk: Ni podatka. opredelil predvsem do umetnikov, ki so razstavili dela v realističnem slogu, medtem ko je vsakršne poskuse modernizma zavračal.791 Vrsta razstave: Skupinska razstava z izrazito prodajnim značajem, na kateri so bili seznami z navedenimi prodajnimi cenami obešeni na stene in okna Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Jakopičevega paviljona. Kljub temu razstava, na kateri so se razstavljavci predstavili s slikami, kipi, risbami, grafikami in umetnoobrtnimi izdelki - Udruženje oblikujočih umetnikov, Jutro, VII/291, 18. 12. 1926, p. 4. (vezeninami, keramiko, pletarstvom), po poročanju časopisja prodajno - Udruženje oblikujočih umetnikov, Narodni dnevnik, III/284, 18. 12. 1926, p. 4. ni bila uspešna.781 Razstavljena dela so bila razvrščena v tri razstavne - Združenje oblikujočih umetnikov, Slovenec, LIV/288, 18. 12. 1926, p. 4. dvorane Jakopičevega paviljona, v vmesnih prostorih pa so bile razstavljene - Božična razstava, Slovenski narod, LIX/287, 19. 12. 1926, p. 3. arhitekturne skice Iva Spinčiča in Dragotina Faturja.782 Razstavo je aranžiral - Božična razstava umetnin, Jutro, VII/292, 19. 12. 1926, p. 10. Dragotin Fatur.783 - Božična razstava umetnin, Slovenec, LIV/289, 19. 12. 1926, p. 4. - Otvoritev božične razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/293, 21. 12. 1926, p. 3. Poročanje in kritika: Mnenja o razstavi so bila deljena. Karel Dobida je v prispevku v reviji - Božična razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/294, 22. 12. 1926, p. 3. Kritika kritično ovrednotil sam koncept razstave: »Kajti razstava, ki noče - Razstava slik in kipov, Slovenec, LIV/291, 22. 12. 1926, p. 5. biti zgolj kupčijska prireditev, mora biti pač nekaj več, nego samo izbor - A. G. /Ante Gaber/, Božična darila, Jutro, VII/196, 24. 12. 1926, p. 7. poljubnih slik in kipov, ki se postavijo javnosti na ogled in v nakup. Biti mora - F./rance/ MESESNEL, Razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, III/289, 24. 12. 1926, p. 4. predvsem smotrena in dosledno izvedena revija umetnostnega ustvar- janja, ki obiskovalcu pregledno pokaže pravo stanje sodobne umetnosti, - Božidar BORKO, Slovenski narod, LIX/292, 25. 12. 1926, p. 11. čeprav morda v subjektivni luči. Kajti razstava sama pod nezavestnim - K. D. /Karel Dobida/, Prirejanje umetnostnih razstav, Kritika, I/2, 1925, p. 30. vplivom prireditelja mora nujno postati že kritika umetnostnega udejstvovanja. - Karel DOBIDA, Božična razstava, Ljubljanski zvon, XLVII/5, 1927, pp. 319–320. Prvi pogoj je seveda stroga, nepristranska in javnosti odgovorna jury, ki ji je edino merilo kakovost. Taka razstava bi bila res kulturno pomemben in plodonosen dogodek, ki bi v našem javnem življenju mogel kaj pomeniti, kar o dosedanjih večinoma ni mogoče, trditi.«784 Velika večina razstavljene produkcije po njegovem mnenju ni bila na dovolj visoki kvalitativni ravni, zaradi česar razstava ni imela niti »vzgojnega učinka«.785 Z njim se je strinjal 779 Udruženje oblikujočih umetnikov, Jutro, VII/291, 18. 12. 1926, p. 4. 780 Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Božična razstava umetnin, Jutro, VII/292, 19. 12. 1926, p. 10. 786 Božična razstava umetnin, Jutro, VII/292, 19. 12. 1926, p. 10. 781 Ibid. 787 F./rance/ MESESNEL, Razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, III/289, 24. 12. 1926, p. 4. 782 A. G. /Ante Gaber/, Božična darila, Jutro, VII/196, 24. 12. 1926, p. 7. 788 Božidar BORKO, Slovenski narod, LIX/292, 25. 12. 1926, p. 11. 783 Ibid. 789 A. G. /Ante Gaber/, Božična darila, Jutro, VII/196, 24. 12. 1926, p. 7. 784 K. D. /Karel Dobida/, Prirejanje umetnostnih razstav, Kritika, I/2, 1925, p. 30. 790 Ibid. 785 Ibid. 791 Ibid. 225 226 117 Jutro, VII/196, 24. 12. 1926, p. 7. RAZSTAVE V LETU 1927 Neža Lukančič 227 228 Naslov razstave: XI. umetnostna razstava Narodne galerije. Rihard Jakopič, izbor del iz zapuščin Ivana Groharja, Antona Ažbeta in Jožefa Petkovška.799 Matija Jama, Matej Sternen, Ferdo Vesel V Jutru je svoj zapis o razstavi prispeval France Mesesnel, ki je prav tako izrazil pohvalne besede avtorjem, ki jih je dojemal kot začetnike Datum: 17. 4.–?. 5. 1927 »bogastva individualnega občutka«.800 Pisec je prispevek sklenil s pozivom k nakupu, saj očitno prodajna razstava do pisanja članka ni bila tako uspeš- na, kot bi si razstavljavci želeli.801 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana Kot Mesesnel je tudi Stanko Vurnik v Slovencu izpostavil retrospek- tivni značaj razstave.802 Avtor je opravičeval trdoživost modernizma – tako glasbenega, literarnega kot slikarskega, saj naj bi upravičeno dosegel Avtorji s številom del: 83 del v katalogu; Rihard Jakopič (17), Matija Jama (21), Matej Sternen (18), uspehe in vpliv. Znotraj skupine impresionistov je Vurnik Sternena označil Ferdo Vesel (27).792 za manj poetičnega od Jakopiča, ki mu je pripisal izjemno velikopoteznost in drznost poteze. O Veselu je avtor časopisnega zapisa pripomnil, da se Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in razstavni plakat.793 je razlikoval od preostalih razstavljenih avtorjev, da pa je bil vseeno prek skupnega razstavljanja trdno vpet v njihov umetnostni krog. Glede Jame je pripomnil, da ni revolucionaren in ne drvi novim idejam naproti, s čimer se je Spremljevalni program: Serija načrtovanih javnih predavanj in vodstev, ki naj bi jih izvedli Izidor pogosto preveč približeval enostavnemu okusu občinstva. Vurnik je slednje Cankar, Stanko Vurnik in France Mesesnel.794 pojasnil s stavkom: »Živeti morajo tudi slikarji in ti razstavljajo poleg reči, ki so 'za razstavo in kritiko', tudi one, ki so naprodaj!«803 Ante Gaber se je v svojem prispevku v Življenje in svet posvetil estetski Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 1.154 ljudi in naj bi bila po mnenju Anteja Gabra in narodnozavedni nujnosti obiskovanja razstav, ki bi morale biti dostopne slabo obiskana.795 čim širšemu krogu ljudi. Posameznim razstavljenim delom se ni posvečal, poudaril pa je, da bi razstava morala potovati tudi v tujino, kjer umetnike »čaka priznanje, ki bo najhitreje spreobrnilo našo javnost«.804 Vrsta razstave: Skupinska retrospektivna razstava. Matija Jama je razstavljal novejša dela , preostali trije umetniki pa so predstavili starejšo produkcijo.796 Dela, pri katerih v razstavnem katalogu ni bil označen lastnik, so bila naprodaj.797 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Pripravlja se XI. razstava Narodne galerije, Narodni dnevnik, IV/81, 11. 4. 1927, p. 5. Poročanje in kritika: Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu pisal, da je občinstvo razstavo - XI. razstava Narodne galerije, Narodni dnevnik, IV/85, 15. 4. 1927, p. 3. pričakovalo z navdušenjem, saj savani od smrti Ivana Groharja leta 1911 do - Opozarjamo občinstvo, Slovenski narod, LX/87, 17. 4. 1927, p. 4. obravnavane razstave niso razstavljali kot idejna skupina. V članku je na več - Spomladanska razstava v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, IV/90, 22. 4. 1927, p. 5. mestih izpostavil nacionalni pomen razstave in impresionizma na splošno: - France MESESNEL, Štirje mojstri našega impresijonizma, Jutro, VIII/103, 1. 5. 1927, p. 11. »Dasi različni po umetnostnem značaju, hotenju in zmožnostih, so se vendar impresijonisti spočetka vsaj zdeli kot enoten izraz svoje dobe. Vsi so stremeli - A. G. /Ante Gaber/, Ob XI. umetnostni razstavi N. G., Življenje in svet, I/18, 14. 5. 1927, pp. 498–503. za enim ciljem: umetnosti vrniti svobodo. Hoteli so slikati po svoje, kakor so - N. G. /Narodna galerija/, Izidor Cankar bo predaval, Narodni dnevnik, IV/109, 14. 5. 1927, p. 4. videle njihove oči in kakor je občutilo njihovo srce. Bil je to boj za upravičenost - N. G. /Narodna galerija/, Izidor Cankar bo predaval, Jutro, VIII/114, 14. 5. 1927, p. 4. neposrednega, subjektivnega pojmovanja in podajanja življenja, boj za zma- - S. V. /Stanko Vurnik/, XI. razstava Narodne galerije, Slovenec, LV/108, 14. 5. 1927, p. 6. go čiste barvitosti, a obenem borba za nova izrazna sredstva. In kot sinovi - Dr. Izidor Cankar bo predaval, Slovenski narod, LX/110, 15. 5. 1927, p. 4. svojega naroda so se zavedali, da mora njihova umetnost, kot najgloblji izliv - Rihard Jakopič, vodja slovenskih umetnikov, Tedenske slike. Priloga Domovini, III/20, 19. 5. 1927, p. 2. njihovega bistva, biti narodna. Prvič v zgodovini slovenske umetnosti se je - Umetnostna razstava del Jakopiča, Jame, Sternena in Vesela, Jutro, VIII/120, 21. 5. 1927, p. 3. pojavilo stremljenje cele skupine, da ustvari svojo lastno, narodno umetnost. To je morda najvažnejša njihova zasluga: slovenski impresionizem, ki se je - Z razstavo slovenskih impresionistov, Slovenec, LV/115, 22. 5. 1927, p. 4. razvil ob francoskem in nemškem, je po svojih čustvenih vrednotah čisto - Z razstave slovenskih impresionistov, Slovenski narod, LX/117, 24. 5. 1927, p. 2. naš.«798 Krajinarstvo je Dobida dojemal kot manifestativno obliko slovenskega - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LV/117, 25. 5. 1927, p. 4. modernega slikarstva. Za jasnejšo sliko obdobja je na razstavi pogrešal - Zadnje predavanje na razstavi, Slovenec, LV/118, 26. 5. 1927, p. 4. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/119, 26. 5. 1927, p. 4. - Obiščite umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, IV/120, 28. 5. 1927, p. 5. 792  XI. razstava Narodne galerije. Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Ferdo Vesel (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april–maj 1927), Ljubljana 1927. - Karel DOBIDA, Revija slovenskega impresijonizma, Ljubljanski zvon, XLVII/7, 1927, pp. 442–446. 793  XI. razstava Narodne galerije. Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Ferdo Vesel (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april–maj 1927), Ljubljana 1927. - D. B., Pismo iz Slovenije, Naš glas, III/6, 1927, p. 207. (Katalog dostopen na: .); Plakat XI. razstava Narodne galerije. Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Ferdo Vesel, 1927, Arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice. 794  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapiski občnih zborov in odborovih sej 'k št. 1', 3. odborova seja, 13. 5. 1927). 799  Karel DOBIDA, Revija slovenskega impresijonizma, Ljubljanski zvon, XLVII/7, 1927, p. 445. 795  Ibid.; A. G. /Ante Gaber/, Ob XI. umetnostni razstavi N. G., Življenje in svet, I/18, 14. 5. 1927, pp. 498–503. 800  France MESESNEL, Štirje mojstri našega impresijonizma, Jutro, VIII/103, 1. 5. 1927, p. 11. 796  Karel DOBIDA, Revija slovenskega impresijonizma, Ljubljanski zvon, XLVII/7, 1927, pp. 442–446. 801  Ibid. 797  XI. razstava Narodne galerije. Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Ferdo Vesel (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april 1927), Ljubljana 1927. 802  S. V. /Stanko Vurnik/, XI. razstava Narodne galerije, Slovenec, LV/108, 14. 5. 1927, p. 6. (Katalog dostopen na: .) 803  Ibid. 798  Karel DOBIDA, Revija slovenskega impresijonizma, Ljubljanski zvon, XLVII/7, 1927, p. 445. 804  A. G. /Ante Gaber/, Ob XI. umetnostni razstavi N. G., Življenje in svet, I/18, 14. 5. 1927, pp. 498–503. 229 230 118 120 121 119 122 231 232 123 126 124 127 125 128 129 130 118–127 Pogled na XI. umetnostno razstavo Narodne galerije v Jakopičevem paviljonu, 1927. 128 Življenje in svet, I/18, 14. 5. 1927, p. 501. 129 Življenje in svet, I/18, 14. 5. 1927. 130 Plakat XI. razstave Narodne galerije: Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Ferdo Vesel, 1927. 233 234 Naslov razstave: XII. razstava Narodne galerije. Grška in rimska plastika srednjega in novega veka.814 Ante Gaber, ki je v Jutru pojasnil ikonografijo v odlivkih iz Louvra kupljenih odlitkov, je prispevek začel s stavkom: »Hvala bogu, zaradi te razstave se ne bomo skregali.«815 Vendarle so se v dnevnem časopisju in Datum: 5. 6.–?. 10. 1927 revijah pojavila tudi druga mnenja. Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu sicer pozdravljal ustanovitev tovrstne študijske zbirke, vendar je v nadaljevanju kritično obravnaval Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana kupovanje tuje umetnosti namesto domače. Slednje je smatral za primarno nalogo Društva Narodna galerija, za mavčne odlitke po antičnih avtorjih pa je predlagal, da bi bil zanje morda pristojnejši umetnostni inštitut v okviru Avtorji s številom del: 61 del v katalogu; mavčni odlitki kiparskih del antičnih avtorjev.805 Univerze v Ljubljani. Poleg odlitkov iz Louvra je Dobida pogrešal odlitke prav tako kakovostnih antičnih plastik iz drugih muzejskih institucij, obenem pa Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in razstavni plakat.806 je menil, da bi bilo treba upoštevati tudi druga obdobja. Članek je sklenil s pomislekom, kje bo galerija pridobljeno zbirko razstavljala, saj naj bi bila prostorska stiska že za domačo umetnost nevzdržna.816 Spremljevalni program: Razstavo je z govorom otvoril Izidor Cankar.807 10. 6. je ob razstavi predaval Podobno je kasneje v Ponedeljku problematiziral tudi Čoro Škodlar, Anton Sovre.808 ki je izpostavil slabo obiskanost razstave, saj »tudi vsa kričava reklama in jadikovanje po časopisih ni privabilo občudovalcev mavčnih odlitkov plastik zamrlih orjaških kultur«.817 Svoje nasprotovanje nakupu odlitkov je Škodlar Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 1308 obiskovalcev.809 ponovil šest let kasneje v Jutru, kjer je en odstavek posvetil kritiki odkupo-vanja »ničvrednih« odlitkov, za katere je Društvo Narodna galerija zapravilo veliko denarja, s čimer so posledično zavrli razvoj njene zbirke.818 Vrsta razstave: Razstava novo kupljene zbirke 61 odlitkov antične plastike, ki jo je Društvo Narodna galerija kupilo v Louvru. Nakup naj bi znašal 50.000 dinarjev, nakupljena dela pa bi tvorila jedro načrtovane galerijske gliptoteke.810 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Občni zbor Narodne galerije, Narodni dnevnik, IV/71, 30. 3. 1927, p. 3. Poročanje in kritika: Otvoritveni govor Izidorja Cankarja je bil objavljen v Narodnem dnevni- - Grška in rimska plastika v Ljubljani, Jutro, VIII/121, 22. 5. 1927, p. 6. ku, iz katerega je bilo moč razbrati, da je Cankar zagovarjal razstavo kot - Razstavo grške in rimske plastike, Slovenski narod, LX/117, 24. 5. 1927, p. 2. organski del programa in razvoja Društva Narodna galerija.811 Poudarjal je, - Grško in rimsko kiparstvo v odlivkih, Slovenski narod, LX/117, 25. 5. 1927, p. 2. da naj galerija ne bi bila ekskluzivno narodno naravnana, temveč bi morala - Razstavo grške in rimske plastike v odlivkih, Narodni dnevnik, IV/126, 4. 6. 1927, p. 4. biti posvečena splošni umetnosti; »postati bi morala institucija, v kateri bi se Slovenci mogli seznanjati z najznamenitejšimi deli svetovne umetnosti«.812 - Razstavo grške in rimske plastike, Slovenec, LV/125, 4. 6. 1927, p. 4. Umetnostno kulturo Slovencev so po govorčevih besedah želeli izboljšati - Grško in rimsko kiparstvo v odlivkih, Nova doba, IX/63, 4. 6. 1927, p. 2. z nakupi del svetovne dediščine, vendar s sredstvi, ki so jim bila na voljo, - Razstava grške in rimske plastike, Jutro, VIII/133, 5. 6. 1927, p. 11. niso mogli konkurirati na tujem umetnostnem trgu, zato naj bi se odločili - Razstavo grške in rimske plastike v Ljubljani otvori danes, Slovenec, LV/126, 5. 6. 1927, p. 5. za nakup odlitkov antičnih kipov. Kiparstvo in dojemanje skulptur je bilo na - Otvoritev XII. razstave Narodne galerije – grške in rimske plastike, Narodni dnevnik, IV/127, 7. 6. 1927, p. 8. Slovenskem po Cankarjevem mnenju v slabšem položaju kot slikarstvo, - Grška in rimska plastika, Jutro, VIII/134, 8. 6. 1927, p. 3. ki naj bi se razvijalo sočasno z Evropo. Predvsem za mlade, je trdil Cankar, je galerija z nakupom odlitkov naredila »važno narodno-vzgojno dejanje«, - XII. razstava Narodne galerije v Ljubljani. Grška in rimska plastika, Slovenski narod, LX/128, 8. 6. 1927, p. 2. s katerim je odprla »pogled v nov svet«.813 Razlog za naročanje kopij kipov in - S. V. /Stanko Vurnik/, Razstava grške in rimske plastike, Slovenec, LV/158, 9. 6. 1927, p. 5. ne slik je pojasnil z argumentom, da sliko lahko dojamemo prek fotografske - Zbirka grškega in rimskega kiparstva v slovenski Narodni galeriji, Ilustrirani Slovenec, III/24, 12. 6. 1927, p. 187. reprodukcije, medtem ko fotografija kipov v njihovi večdimenzionalnosti - Obiščite razstavo grške in rimske plastike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VIII/141, 16. 6. 1927, p. 3. ne more pravilno zajeti. Na otvoritvi je napovedal, da namerava Društvo - Ro., Posrečeno, Narodni dnevnik, IV/136, 18. 6. 1927, p. 3. Narodna galerija to zbirko dopolniti s kiparskimi spomeniki slovenskega - A. G. /Ante Gaber/, Grška in rimska plastika. Ob XII. razstavi NG pri Jakopiču, Jutro, VIII/144, 19. 6. 1927, p. 10. - Iz umetnostnih razstav o priliki velesejma, Ilustrirani Slovenec, III/27, 3. 7. 1927, p. II. - Predavanje o razstavi grškega in rimskega kiparstva, Jutro, VIII/159, 8. 7. 1927, p. 3. 805  XII. razstava Narodne galerije. Grška in rimska plastika v odlivkih iz Louvrea (Ljubljana, Jakopičev paviljon, junij–oktober 1927), Ljubljana 1927. 806  XII. razstava Narodne galerije. Grška in rimska plastika v odlivkih iz Louvrea (Ljubljana, Jakopičev paviljon, junij–oktober 1927), Ljubljana 1927. - Predavanje prof. A. Sovreta o antičnem kiparstvu, Narodni dnevnik, IV/154, 12. 7. 1927, p. 2. (Katalog dostopen na: .); Razstavni plakat - Razstava grške in rimske plastike, Slovenec, LV/201, 7. 9. 1927, p. 4. XII. razstava Narodne galerije. Grška in rimska plastika v odlivkih iz Louvra, 1927, Narodna galerija, arhiv / Društvo narodna galerija. 807  Otvoritev XII. razstave Narodne galerije – grške in rimske plastike, Narodni dnevnik, IV/127, 7. 6. 1927, p. 8. - Razstava grške in rimske plastike, Narodni dnevnik, IV/202, 7. 9. 1927, p. 4. 808  Predavanje prof. A. Sovreta o antičnem kiparstvu, Narodni dnevnik, IV/154, 12. 7. 1927, p. 2. 809  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapiski občnih zborov in odborovih sej 'k št. 1', VIII. redni občni zbor, 2. 6. 1928.) 810  Ivan Zorman je zagovarjal smoter gliptoteke kot pedagoškega središča za izobraževanje umetnikov (Občni zbor Narodne galerije, 814  Otvoritev XII. razstave Narodne galerije – grške in rimske plastike, Narodni dnevnik, IV/127, 7. 6. 1927, p. 8. Narodni dnevnik, IV/71, 30. 3. 1927, p. 3). 815  A. G. /Ante Gaber/, Grška in rimska plastika. Ob XII. razstavi NG pri Jakopiču, Jutro, VIII/144, 19. 6. 1927, p. 10. 811  Otvoritev XII. razstave Narodne galerije – grške in rimske plastike, Narodni dnevnik, IV/127, 7. 6. 1927, p. 8. 816  Karel DOBIDA, Razstava grške in rimske plastike v odlitkih, Ljubljanski zvon, XLVII/8, 1927, pp. 510–511. 812  Ibid. 817  /Čoro/ ŠKODLAR, Po stezah slovenske umetnosti. Razstave, galerije, pa nekaj resnice ..., Ponedeljek, II/2, 9. 1. 1928, p. 3. 813  Ibid. 818  /Čoro/ ŠKODLAR, »Oblikovi« tvorci med nami, Jutro, VII/140, 18. 6. 1933, p. 5. 235 236 - Razstava grške in rimske plastike, Jutro, VIII/210, 7. 9. 1927, p. 4. 132 - Razstava grške in rimske plastike, Slovenski narod, LX/203, 8. 9. 1927, 3. - Razstava grške in rimske plastike, Narodni dnevnik, IV/210, 17. 9. 1927, p. 5. - Razstava grške in rimske plastike, Slovenec, LV/210, 17. 9. 1927, p. 4. - Razstava grške in rimske plastike, Jutro, VIII/220, 17. 9. 1927, p. 4. - Razstava grške in rimske plastike v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/211, 18. 9. 1927, p. 2. - Razstava grškega in rimskega kiparstva, Slovenski narod, LX/217, 25. 9. 1927, p. 4. - Vodstvo na razstavi grške in rimskega kiparstva, Narodni dnevnik, IV/222, 1. 10. 1927, p. 4. - Vodstvo na razstavi grškega in rimskega kiparstva, Slovenec, LV/222, 1. 10. 1927, p. 4. - Vodstvo na razstavi grškega in rimskega kiparstva, Slovenski narod, LX/223, 2. 10. 1927, p. 4. - Razstavo grške in rimske plastike, Slovenec, LV/227, 7. 10. 1927, p. 4. - Razstavo grške in rimske plastike, Narodni dnevnik, IV/227, 7. 10. 1927, p. 3. - Razstavo grške in rimske plastike, Slovenski narod, LX/227, 7. 10. 1927, p. 3. - Karel DOBIDA, Razstava grške in rimske plastike v odlitkih, Ljubljanski zvon, XLVII/8, 1927, pp. 510–511. - /Čoro/ ŠKODLAR, Po stezah slovenske umetnosti. Razstave, galerije, pa nekaj resnice .. , Ponedeljek, II/2, 9. 1. 1928, p. 3. - /Čoro/ ŠKODLAR, »Oblikovi« tvorci med nami, Jutro, VII/140, 18. 6. 1933, p. 5. 133 131 134 237 238 135 137 136 138 131–136 Pogled na XII. razstavo Narodne galerije: Grška in rimska plastika v odlivkih iz Louvra v Jakopičevem paviljonu, 1927. 137 Ilustrirani Slovenec, III/24, 12. 6. 1927, p. 187. 138 Ilustrirani Slovenec, III/27, 3. 7. 1927, p. II. 239 240 139 140 Naslov razstave: Kolektivna razstava Mihe Maleša in Staneta Cudermana Datum: 30. 10.–23. 11. 1927 Organizator: Miha Maleš, Stane Cuderman Avtorja s številom del: 306 del v katalogu; Stane Cuderman (94), Miha Maleš (212).819 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del. Katalog je imel dve naslovnici, prva, posvečena Maleševemu delu razstave, je bila spredaj, na zadnji strani pa Cudermanova.820 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka; zadnja dva dni je bil vstop na razstavo brezplačen.821 Vrsta razstave: Na skupni razstavi sta se predstavila mlada umetnika Stane Cuderman in Miha Maleš. Večina umetnin je bila namenjena prodaji in opremljena s ceno navedeno v katalogu.822 Čoro Škodlar je v Ponedeljku okrcal Društvo Narodna galerija, ki je »z visoko najemnino udarila razstavljalce«.823 To se mu je zdelo nedopustno predvsem v primeru mladih in neuveljavljenih slikar- jev, kot sta bila Maleš in Cuderman. Pisec je zapisal še, da je naj mestna občina paviljon oddaja razstavljavcem »nepristransko za režijske stroške, ali pa naj ga preda strokovnemu društvu umetnikov, ki bi v vsakem slučaju znalo varovati interese svojih članov«.824 141 Poročanje in kritika: V časopisju je razstava požela izrazito negativne odzive. Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu Malešu očital, da ni »doživet« ter da se slogovno navezuje na ustvarjanje drugih avtorjev. Posledično naj bi bila po kritikovem mnenju Maleševa umetnost prazna formalnost, ki želi biti na silo moderna in revolucionarna. Vendarle je pohvalil umetnikove litografije in monotipije.825 Dobidi se je zdel Cuderman medel, preveč tradicionalen, predvsem pa brez osebnega sloga. Prodajna naravnanost paviljona je bila jasno izražena tudi v piščevi misli, da bo Cuderman kljub sentimentalni motiviki zaradi slikarske kakovosti zlahka privabil naročnike.826 V članku je Dobida izpostavil tudi veliko število slogovno neenotnih razstavljenih del, pa tudi neskrben izbor, ki je prinesel manj kvalitetna dela, ki so dajala vtis neorganiziranosti in neresnosti.827 V Domačem prijatelju je Fran Šijanec napisal obsežen zapis o razstavi, v katerem je izrazito poglobljeno analiziral umetniška stremenja in pogoje ustvarjanja.828 Cudermanu je sicer odmerjal pravico ustvarjati po lastnih 819  Kolektivna razstava Mihe Maleša in Staneta Cudermana (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 10.–23. 11. 1927), Ljubljana 1927. 820  Kolektivna razstava Mihe Maleša in Staneta Cudermana (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 10.–23. 11. 1927 1927), Ljubljana 1927. (Katalog 139–140 dostopen na: .) Jutro, VIII/144, 19. 6. 1927, p. 10. 821  Brezplačen obisk kolektivne razstave Maleš-Cuderman, Narodni dnevnik, IV/265, 22. 11. 1927, p. 3 822  Ibid. 141 823  /Čoro/ ŠKODLAR, Po stezah slovenske umetnosti. Razstave, galerije, pa nekaj resnice ..., Ponedeljek, II/2, 9. 1. 1928, p. 3. Plakat za XII. razstavo Narodne galerije: 824  Ibid, p. 3. 825  Karel DOBIDA, Kolektivna razstava Mihe Maleša in Staneta Cudermana, Ljubljanski zvon, XLVII/12, 1927, pp. 762–763. Grška in rimska plastika v odlivkih iz 826  Ibid., p. 764. Louvra, 1927. 827  Ibid., p. 765. 828  Ši. Fra. /Fran Šijanec/, Kolektivna razstava Stane Cudermana in Mihe Maleša, Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, pp. 240–243. 241 242 vzgibih, vendar je dodal, da razstavljeni predmeti lahko trčijo ob pričakova- 142 nja javnosti, ki njegovih del ni več obravnavala kot umetnostno aktualna. Za razliko od Cudermana, ki je v impresionistični maniri ustvarjal figuraliko, je bil Maleš po Šijančevem mnenju »za vsako ceno modernist«.829 Šijanec je bil prepričan, da kopičenje in prenatrpanost Maleševih grafičnih produktov boli in ubija njihovo dojemanje. Pisec se je nato obregnil ob Maleševo poenostavljeno snov, »ekskluzivni esteticizem, ekstazo ekspresionističnih naklepov proti meščanski osladnosti, primitivno perorisbo« in sklenil z mislijo, da je njegova »profilna linija obraza neprebavljiva, ker je kubično plasirana in naturalistično izvedena. [. .] Moderna galerija par excellence.« Na koncu mu je le priznal, da je 27 let po impresionizmu vendarle dodal nekaj lastnega.830 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - K otvoritvi Maleševe in Cudermanove slikarske razstave, Narodni dnevnik, IV/246, 29. 10. 1927, p. 3. - Umetnostna razstava Cuderman-Maleš, Slovenec, LV/246, 29. 10. 1927, p. 6. - Cuderman in Maleš gosta pri Jakopiču, Jutro, VIII/258, 30. 10. 1927, p. 10. - Z. /Milan Zadnek/, Kolektivna razstava Mihe Maleša in Stanka Cudermana, Slovenski narod, LX/248, 1. 11. 1927, p. 3. - K slikarski razstavi Maleš-Cuderman, Ilustrirani Slovenec, III/45, 6. 11. 1927, p. 367. - A. G. /Ante Gaber/, Kolektivna razstava Maleša in Cudermana, Jutro, VIII/269, 13. 11. 1927, p. 11. - Silvester ŠKERL, Miha Maleš-Stanko Cuderman. K umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LV/259, 15. 11. 1927, p. 6. - Umetnostna razstava Maleš-Cuderman, Jutro, VIII/273, 18. 11. 1927, p. 3. - Umetniška razstava Cuderman-Maleš, Narodni dnevnik, IV/263, 19. 11. 1927, p. 4. - Umetniška razstava Cuderman-Maleš, Slovenski narod, LX/263, 19. 11. 1927, p. 3. - Zatvoritev kolektivne razstave M. Maleša in St. Cudermana, Jutro, VIII/275, 20. 11. 1927, p. 11. 143 - Iz razstave Maleš-Cuderman, Jutro, VIII/276, 22. 11. 1927, p. 4. - Brezplačen obisk kolektivne razstave Maleš-Cuderman, Narodni dnevnik, IV/265, 22. 11. 1927, p. 3. - Umetnostna razstava brez vstopnine, Slovenec, LV/265, 22. 11. 1927, p. 4. - Ši. Fra. /Fran Šijanec/, Kolektivna razstava Stane Cudermana in Mihe Maleša, Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, pp. 240–243. - Karel DOBIDA, Kolektivna razstava Mihe Maleša in Staneta Cudermana, Ljubljanski zvon, XLVII/12, 1927, pp. 762–765. - /Čoro/ ŠKODLAR, Po stezah slovenske umetnosti. Razstave, galerije, pa nekaj resnice .. , Ponedeljek, II/2, 9. 1. 1928, p. 3. - Karel DOBIDA, Naše slike, Mladika, IX/1, 1928, p. 33. - France STELE, Razstava Maleš-Cuderman, Dom in svet, XLI/6, 1928, p. 185. 142 Uvodna stran k delu kataloga z deli Mihe Maleša, Kolektivna razstava Mihe Maleša in Staneta Cudermana, 1927. 143 Uvodna stran k delu kataloga z deli Staneta Cudermana, Kolektivna razstava 829  Ši. Fra. /Fran Šijanec/, Kolektivna razstava Stane Cudermana in Mihe Maleša, Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, p. 242. Mihe Maleša in Staneta Cudermana, 830  Ibid., p. 243. 1927. 243 244 144 145 149 150 151 152 146 147 148 144 147–148 Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, p. 231. Jutro, VIII/258, 30. 10. 1927, p. 10. 145 149, 152 Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, p. 232. Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, p. 240. 150 146, 151 Domači prijatelj, I/11, 30. 11. 1927, p. 241. Mladika, IX/1, 1928, p. 33. 245 246 Naslov razstave: Slovensko moderno slikarstvo Čoro Škodlar je v Ponedeljku kritiziral po njegovem sporen postopek izbora del, saj je bil v komisiji le en razstavljavec, drugi pa so bili sami Datum: 1.–8. 12. 1927 »neumetniki«, ki si del niso ogledali v živo. Pisec je menil, da »če bi bila izbira razstavljenih slik smiselna in objektivna, ne bi viselo v njej več popolnoma diletantskih del, mesto katerih bi se lahko obesile stotine boljših stvari«.838 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana Škodlar je pregledal tudi kritike v čeških dnevnikih, ki razstavi niso bile naklonjene; slovensko poročanje pa naj bi moralni neuspeh razstave poskušalo prikriti »z reprodukcijami izrezkov čeških kritik, med katerimi je bila najboljša Avtorji/-ice s številom del: ok. 200 del, Anton Ažbe, Ivan Grohar, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija pač tista, ki jo je napisal in poslal naš študent iz Prage«.839 Jama, Ivana Kobilca, Gojmir Anton Kos, France Kralj, Tone Kralj, Miha Maleš, Po drugi strani je Anton Podbevšek v Slovenskem narodu menil, Jožef Petkovšek, Luigi /Lojze/ Spazzapan, Matej Sternen, Roza Sternen - da je ljubljanska razstava »zelo zanimiva, saj je z njo pregledno podan raz- Klein, Janez Šubic, Jurij Šubic, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, Ferdo Vesel.831 voj modernega slikarstva od Janeza in Jurija Šubica do Riharda Jakopiča, ki še vedno predstavlja kulminacijo v naši oblikujoči umetnosti«.840 Katalog in tiskovine: Ni podatka; za razstavo v Pragi so izdali katalog s 16 reproducirani deli Slednjega je idealiziral in izpostavil tudi Podbevšek rekoč, da je malo in pregledom zgodovine slovenskega slikarstva, ki ga je prispeval France »umetnikov v Evropi, ki bi se glede kvalitete svojih umetniških izdelkov Mesesnel.832 Plakat za razstavo v Jakopičevem paviljonu je bil izdelan po mogli meriti z našim mojstrom«.841 Članek je zaključil z negativno kritiko osnutku Vena Pilona.833 produkcije bratov Kralj, ki ju je označil za »komaj talentirana začetnika«, čeprav je Tonetu Kralju vseeno priznal tudi »umetniško toplino«.842 Spremljevalni program: Ni podatka. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava slovenskega modernega slikarstva v Pragi, Jutro, VIII/169, 20. 7. 1927, p. 3. Obisk: Razstavo naj bi obiskalo 371 ljudi.834 - Razstava slovenskega modernega slikarstva v Pragi, Narodni dnevnik, IV/164, 23. 7. 1927, p. 4. - Slovensko moderno slikarstvo v Pragi, Slovenski narod, LX/210, 17. 9. 1927, p. 2. Vrsta razstave: Skupinska retrospektivna razstava. Razstava je od 7. 9. do 9. 10. 1927 - Slovensko slikarstvo v Pragi, Narodni dnevnik, IV/216, 24. 9. 1927, p. 3. – kot povratna prireditev za razstavo Društva čeških umetnikov Mánes v - Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva, Slovenski narod, LX/270, 27. 9. 1927, p. 3. Jakopičevem paviljonu leta 1924 – potekala v Pragi (Obecní dům), nato pa - Reprezentančni dom v Pragi, Pogled v del razstave, Ilustrirani Slovenec, III/43, 23. 10. 1927, p. 351. so jo v zmanjšanem obsegu predstavili tudi v Ljubljani.835 Postavitev je bila zasnovana kronološko, od realizma do sodobne umetnosti. - Slovensko slikarstvo v Pragi, Narodni dnevnik, IV/216, 24. 9. 1927, p. 3. 836 - Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva, Jutro, VIII/281, 27. 11. 1927, p. 10. - Fotografije del slovenskih umetnikov, Zlatá Praha, XLV/4, 27. 10. 1927, pp. 65–73. Poročanje in kritika: Izbor del in naslov razstave sta povzročila nemalo slabe volje, saj - Dar Narodni galeriji, Narodni dnevnik, IV/220, 29. 9. 1927, p. 3. so nekateri pisci menili, da je predvsem nepremišljen izbor del botroval - Krasen uspeh slovenske razstave v Pragi, Narodni dnevnik, IV/233, 14. 10. 1927, p. 2. neuspehu razstave v Pragi. Razstavo v Jakopičevem paviljonu je večina zapisov vzporejala s praško postavitvijo. O praški razstavi je v Ljubljanskem - Odmev slovenske razstave v Pragi, Narodni dnevnik, IV/252, 5. 11. 1927, p. 5. zvonu obširno poročilo napisal Karel Dobida. Menil je, da je naslov Slo- - Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva, Narodni dnevnik, IV/272, 30. 11. 1927, p. 3. vensko moderno slikarstvo neupravičen, saj je bila večina razstavljenih del - Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva, Slovenec, LV/276, 30. 11. 1927, p. 4. impresionističnih, malo pa je bilo kasnejše produkcije. Izpostavil je, da so - V., Petdeset let slovenskega slikarstva, Slovenec, LV/277, 1. 12. 1927, p. 5. impresionistična dela sicer pomembna za razvoj umetnosti v našem kultur- - Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva je razstavljena, Narodni dnevnik, IV/274, 3. 12. 1927, p. 4. nem miljeju, mednarodno pa niso zanimiva. Češka javnost naj tako ne bi - Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva, Jutro, VIII/286, 4. 12. 1927, p. 5. sprejela razstave, niti naj ji ne bi namenila pozornosti v časopisju in kritiki. Avtor je slednje obžaloval, saj so bile mednarodne razstave logistično in - Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva, Slovenec, LV/275, 4. 12. 1927, p. 5. stroškovno zahtevne. Po Dobidovem mnenju bi bilo bolje, če bi Slovenci na - Revija naših slikarjev. Razstava slovenskega modernega slikarstva v Ljubljani, Ponedeljek, I/3, 5. 12. 1927, p. 2. Češkem razstavljali ali starejšo umetnost ali pa bi izpostavili samo sodobna - Anton PODBEVŠEK, Razstava slovenskega modernega slikarstva v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, dela, saj naj bi bili Čehi vajeni »borbenih idej«.837 LX/278, 8. 12. 1927, p. 3. - Pogled v razstavo slovenske moderne upodabljajoče umetnosti, Ilustrirani Slovenec, III/51, 16. 12. 1927, p. 415. - /Čoro/ ŠKODLAR, Po stezah slovenske umetnosti. Razstave, galerije, pa nekaj resnice .. , Ponedeljek, II/2, 9. 1. 1928, p. 3 831  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: - Karel DOBIDA, Slovensko moderno slikarstvo v Pragi, Ljubljanski zvon, XLVIII/3, 1928, pp. 189–191. Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva je razstavljena, Narodni dnevnik, IV/274, 3. 12. 1927, p. 4; Karel DOBIDA, Slovensko moderno slikarstvo v Pragi, Ljubljanski zvon, XLVIII/3, 1928, pp. 189–191. 832  Ibid., p. 189. 833  Razstavni plakat Slovensko moderno slikarstvo, 1927, Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija. 834  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapiski občnih zborov in 838  /Čoro/ ŠKODLAR, Po stezah slovenske umetnosti. Razstave, galerije, pa nekaj resnice ..., Ponedeljek, II/2, 9. 1. 1928, p. 3. odborovih sej 'k št. 1', 8. redni občni zbor, 12. 6. 1928). 839  Ibid. 835  Ibid. 840  Anton PODBEVŠEK, Razstava slovenskega modernega slikarstva v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/278, 8. 12. 1927, p. 3. 836  Anton PODBEVŠEK, Razstava slovenskega modernega slikarstva v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/278, 8. 12. 1927, p. 3. 841  Ibid. 837  Karel DOBIDA, Slovensko moderno slikarstvo v Pragi, Ljubljanski zvon, XLVIII/3, 1928, pp. 189–191. 842  Ibid. 247 248 Naslov razstave: Božična razstava Datum: 11. 12.–?. 12. 1927 Organizator: Ljubljanski velesejem, Ljubljana in Udruženje oblikujočih umetnikov – Sekcija Ljubljana Avtorji/-ice s številom del: ok. 120 del; 17 umetnikov (med njimi Maksim Gaspari, Božidar Jakac, Gabrijel (Elko) Justin, Fran Klemenčič, Adolf Lapajne, Srečko Magolič, Alojzij Repič, Hinko Smrekar, Aleksander (Saša) Šantel, Henrika Šantel, Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič, Anica Zupanec Sodnik, učenke oddelka za vezenje Ženske obrtne šole in dijaki keramičnega oddelka Tehniške srednje šole v Ljubljani).843 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Razstavo je v imenu Udruženja oblikujočih umetnikov otvoril Ivan Vavpotič.844 Obisk: Že prvi dan naj bi bil rekorden.845 Na razstavo je bil med 20. in 24. decembrom prost vstop.846 Vrsta razstave: Skupinska razstava, na kateri so bila predstavljena slikarska, kiparska, arhitekturna, grafična in umetnoobrtna dela. Med njimi slikarska dela in vezenine ter keramični izdelki ljubljanske Tehniške srednje šole, nastali pod mentorstvom Franceta Kralja.847 Pred razstavo so bili v dnevnem časopisju 153 objavljeni natančni pogoji razstavljanja in prodaje, pri čemer je organizator od Ilustrirani Slovenec, III/51, vsakega prodanega dela zahteval 10 % provizije za organizacijske stroške. 18. 12. 1927, p. 415. Če je razstavljavec neko delo označil kot neprodajno šele po otvoritvi, je bil prireditelju dolžan 10 % navedene prodajne cene. Kupec je moral najmanj 50 % kupnine poravnati ob sklenitvi prodaje, preostalih 50 % pa ob prevzemu dela po koncu razstave. Umetnik oz. lastnik dela je moral razstavljeno delo opremiti z navedbo avtorstva, naslovom in prodajno ceno.848 Prodaja je bila uspešna in že prvi dan so prodali za 9.870 din umetnin, med drugim sliki Lampijončki in Iz Vintgarja Ivana Vavpotiča; dela Novo mesto, Križanke, Jesenski motiv in Plesalca Božidarja Jakca ter tri grafike Hinka Smrekarja: Desetnica, Napuh in Zagorski zvonovi.849 Prodana dela so nadomestili z novimi umetninami.850 843  Delna navedba imen razstavljavcev je rekonstruirana po člankih, navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Otvoritev božične razstave v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljek, I/4, 12. 12. 1927, p. 3; Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/285, 17. 12. 1927, p. 2; Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/286, 18. 12. 1927, p. 6; Krasna Madona je razstavljena, Slovenec, LV/288, 21. 12. 1927, p. 4. Zaradi pomanjkanja podatkov o razstavljavcih v sočasnem časopisju smo si pri rekonstrukciji pomagali še s katalogom: Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem. 1920–1930 (Ljubljana, Moderna galerija, 10. 10.–21. 12. 1986, eds. Milček Komelj, Igor Kranjc), Ljubljana 1986, p. 443. 844  Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/285, 17. 12. 1927, p. 2. 845  Otvoritev božične razstave v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljek, I/4, 12. 12. 1927, p. 3. 846  Od torka 20. do sobote 24. decembra, Jutro, VIII/299, 20. 12. 1927, p. 5. 847  Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu meseca decembra 1927, Slovenec, LV/261, 17. 11. 1927, p. 6. 848  Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu meseca decembra 1927, Slovenec, LV/261, 17. 11. 1927, p. 6; Božična razstava umetnin, Slovenski narod, LX/264, 20. 11. 1927, p. 3. 849  Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/285, 17. 12. 1927, p. 2; Otvoritev božične razstave v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljek, I/4, 12. 12. 1927, p. 3. 850  Božična umetniška razstava, Slovenec, LV/293, 29. 12. 1927, p. 5. 249 250 Poročanje in kritika: V najavnem članku v Slovencu so organizatorji pozivali vse ustvar-jalce, da se prodajne razstave udeležijo z neomejenim številom del.851 RAZSTAVE V LETU 1928 Podobno so najavili tudi v Slovenskem narodu.852 Tekom trajanja razstave je bilo objavljenih več krajših notic, ki so opozarjale in vabile na razstavo, ki naj bi bila za vsakega sijajna priložnost »za božič odnosno novo leto obdari svojce z originalno sliko ali pa, da okrasi z isto svoje stanovanje«.853 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Božična razstava pri Jakopiču, Jutro, VIII/272, 17. 11. 1927, p. 4. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu meseca decembra 1927, Slovenec, LV/261, 17. 11. 1927, p. 6. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VIII/275, 20. 11. 1927, p. 5. - Božična razstava umetnin, Slovenski narod, LX/264, 20. 11. 1927, p. 3. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LV/265, 22. 11. 1927, p. 6. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/265, 22. 11. 1927, p. 3. - Otvoritev božične prodajne razstave umetnin, Narodni dnevnik, IV/276, 6. 12. 1927, p. 3. - Božična razstava umetnin, Narodni dnevnik, IV/277, 7. 12. 1927, p. 3. - Otvoritev božične razstave umetnin, Jutro, VIII/292, 11. 12. 1927, p. 5. - Otvoritev božične razstave v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljek, I/4, 12. 12. 1927, p. 3. - Nabavite si lepe domače umetnine za božična darila!, Jutro, VIII/297, 17. 12. 1927, p. 4. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, IV/285, 17. 12. 1927, p. 4. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/285, 17. 12. 1927, p. 2. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/286, 18. 12. 1927, p. 6. - Od torka 20. do sobote 24. decembra, Jutro, VIII/299, 20. 12. 1927, p. 5. - Krasna Madona je razstavljena, Slovenec, LV/288, 21. 12. 1927, p. 4. - Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VIII/302, 23. 12. 1927, p. 4. - Najlepše božično darilo, Slovenec, LV/291, 24. 12. 1927, p. 6. - Božična umetniška razstava, Slovenec, LV/293, 29. 12. 1927, p. 5. 851  Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu meseca decembra 1927, Slovenec, LV/261, 17. 11. 1927, p. 6. 852  Božična razstava umetnin, Slovenski narod, LX/264, 20. 11. 1927, p. 3. 853  Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LX/285, 17. 12. 1927, p. 2. Neža Lukančič 251 252 Naslov razstave: Slavko Tomerlin Naslov razstave: Valentin Hodnik Datum: 6.–15. 1. 1928 Datum: 29. 1.–12. 2. 1928 Organizator: Slavko Tomerlin Organizator: Valentin Hodnik Avtor s številom del: Ni podatka; Slavko Tomerlin. Avtor s številom del: 70 del; Valentin Hodnik.860 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Obisk: Ni podatka; vstopnina je bila pet dinarjev.861 Obisk razstave je bil Vrsta razstave: Samostojna slikarska razstava Zagrebčana Slavka Tomerlina s folklornimi za večje osnovnošolske, srednješolske in univerzitetne skupine pod vod- prizori življenja ljudi v Slavoniji. stvom učiteljev oziroma profesorjev med 6. in 12. februarjem brezplačen.862 854 Razstava je bila potujoča, saj je po Ljubljani konec januarja potovala še v Celje in Maribor. Zadnje tri dni je bila vstopnina brezplačna za vse obiskovalce.863 855 Poročanje in kritika: Anonimni avtor je v Jutru pozitivno poročal o razstavi, saj naj bi bila Vrsta razstave: Samostojna razstava bohinjskega slikarja Valentina Hodnika, ki je razstavljena dela všečna širši javnosti.856 Pisec je nato dodal, da se obisko- razstavljal slike z lovskimi in planinskimi prizori. Razstavljena dela, ki naj bi valci torej niso mogli pritoževati, da Društvo Narodna galerija v Jakopičevem jih mnogo prodali, so bila na voljo po zmernih cenah.864 Ob koncu razstave paviljonu na ogled daje le zahtevne in težko razumljive razstave. Tomerlinovo so ljudi vabili k nakupu, saj naj avtor ne bi imel dovolj prostora za hranjenje folklorno tematiko slavonskih noš z dih jemajočimi žarečimi barvami je v slik.865 Sočasno je v desni stranski sobi paviljona razstavljal tudi Miha Maleš, obravnavanem članku primerjal z deli Jurija Šubica in Čeha Josefa Mánesa.857 in sicer okrog sto lesorezov znamenitih slovenskih, srbskih in hrvaških mož.866 V času razstave je Tomerlin v Slovencu objavil apel na slovensko javnost, naj se ne ustraši razstave, ki po njegovem ni bila niti malo modernistična, saj je namreč razstavljal le realistične prizore.858 Slednji naj ne bi Poročanje in kritika: Ob krajših sočasnih časopisnih zapisih in vabilih na razstavo izstopa potrebovali nobenega tolmača za pojasnjevanje pomenov. Prav tako se je obsežnejša kritika Anteja Gabra v Jutru. V uvodu je s strahospoštovanjem slikar v tem sestavku obrnil na kolege moderniste, za katere je upal, da tega opisal gorski svet in dodal, da »Bohinjec s strahom slika svojega največjega zapisa ne bi vzeli kot žalitev njihovega dela.859 sovražnika in ga hladno portretira, kakor so ga videli tudi rodovi pred njim stoletja«.867 Pisec je na Hodnikovih slikah pogrešal večjo barvno raznolikost, saj naj bi slikar upodabljal le »mrki, negibljivi, strogi obraz Triglava in Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: njegovih sosedov«.868 Gaber je izpostavil tudi »trdo in ostro« slikarsko teh- - Tomerlinova razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVI/3, 4. 1. 1928, p. 4. niko, ki bi bila po njegovem mnenju lahko posledica Hodnikovega primarnega - Razstava Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/5, 6. 1. 1928, p. 8. kiparskega šolanja.869 Podobno kot Gaber je bil nad Hodnikovim pogumom - Razstava Sl. Tomerlina, Slovenec, LVI/6, 8. 1. 1928, p. 8. in pionirskim gorništvom navdušen tudi anonimni pisec v Slovencu, ki je raz- - G. Slavko Tomerlin, Slovenec, LVI/8, 11. 1. 1928, p. 8. stavo priporočil vsem, ki se zanimajo za »lepoto naših planin in zanimivega - Slavonija v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/10, 12. 1. 1928, p. 4. živalskega življenja v prirodi«.870 - G. Slavko Tomerlin, Slovenec, LVI/8, 11. 1. 1928, p. 7. Ante Gaber je leta 1929, ko je Hodnik ponovno razstavljal, v Jutru - Razstava slik akad. slikarja Slavka Tomerlina, Jutro, IX/13, 15. 1. 1928, p. 6. obe razstavi iz let 1928 in 1929 primerjal ter izpostavil, da je Hodnik na prvi - Razstava g. Slavka Tomerlina, Slovenec, LVI/12, 15. 1. 1928, p. 3. - Umetniška razstava Slavka Tomerlina iz Zagreba, Jutro, IX/15, 18. 1. 1928, p. 4. 860  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Umetniška razstava v - Umetniška razstava Slavka Tomerlina v »Celjskem domu«, Slovenski narod, LXI/16, 19. 1. 1928, p. 3. Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, V/27, 3. 2. 1928, p. 3. 861  Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, V/27, 3. 2. 1928, p. 3. - Kunstausstellung Slavko Tomerlin, Marburger Zeitung, LXVIII/16, 20. 1. 1928, p. 3. 862  Kraljestvo Zlatoroga v Ljubljani, Jutro, IX/31, 5. 2. 1928, p. 5. 863  Razstava brez vstopnine, Narodni dnevnik, V/33, 10. 2. 1928, p. 2. 864  Ibid. 865  Planinske in druge slike, Slovenec, LVI/35, 12. 2. 1928, p. 5. 854  Slavonija v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/10, 12. 1. 1928, p. 4. 866  Teh del Maleš ni predstavil na skupinski razstavi, ki jo je imel v Jakopičevem paviljonu s Stanetom Cudermanom med 30. 10. in 23. 11. 1927 855  Umetniška razstava Slavka Tomerlina iz Zagreba, Jutro, IX/15, 18. 1. 1928, p. 4; Kunstausstellung Slavko Tomerlin, Marburger Zeitung, (Razstava planinskih in lovskih slik g. Valentina Hodnika, Jutro, IX/25, 29. 1. 1928, pp. 5–6.). Lesorezi so se prodajali po ceni 50 dinarjev LXVIII/16, 20. 1. 1928, p. 3. (Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, V/27, 3. 2. 1928, p. 3.). 856  Slavonija v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/10, 12. 1. 1928, p. 4. 867  A. G. /Ante Gaber/, Hodnikove planinske slike, Jutro, IX/31, 5. 2. 1928, p. 10. 857  Ibid., p. 4. 868  Ibid., p. 11. 858  G. Slavko Tomerlin, Slovenec, LVI/8, 11. 1. 1928, p. 7. 869  Ibid., p. 11. 859  Ibid. 870  Slikarska razstava planinskih in lovskih motivov, Slovenec, LVI/24, 29. 1. 1928, p. 8. 253 254 postavitvi še kazal znake individualnega umetniškega izražanja, kasneje pa 155 je postal podvržen zahtevam naročnikov. Slednje so po piščevem mnenju povzročile, da je Hodnikova ustvarjalnost od poduhovljenih in globoko občutenih planinskih podob, ki naj bi bile razstavljene leta 1928, prešla na slikanje panoram in razglednic.871 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava planinskih in drugih slik, Jutro, IX/24, 28. 1. 1928, p. 4. - Razstava planinskih in drugih slik, Slovenec, LVI/23, 28. 1. 1928, p. 5. - Slikarska razstava, Slovenski narod, LXI/24, 28. 1. 1928, p. 4. - V nedeljo 29. t. m. dopoldne, Narodni dnevnik, V/23, 28. 1. 1928, p. 4. - Razstava planinskih in lovskih slik g. Valentina Hodnika, Jutro, IX/25, 29. 1. 1928, pp. 5–6. - Slikarska razstava planinskih in lovskih motivov, Slovenec, LVI/24, 29. 1. 1928, p. 8. - Slike Triglava, Jutro, IX/29, 3. 2. 1928, p. 4. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Narodni dnevnik, V/27, 3. 2. 1928, p. 3. - Julijske Alpe v Ljubljani, Slovenski narod, LXI/29, 4. 2. 1928, p. 4. - Kraljestvo Zlatoroga v Ljubljani, Jutro, IX/31, 5. 2. 1928, p. 5. - Razstava Hodnikovih slik v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVI/30, 5. 2. 1928, p. 6. - A. G. /Ante Gaber/, Hodnikove planinske slike, Jutro, IX/31, 5. 2. 1928, pp. 10–11. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/34, 9. 2. 1928, p. 6. - Brezplačni vstop, Slovenec, LVI/33, 9. 2. 1928, p. 4. - Razstava brez vstopnine, Narodni dnevnik, V/33, 10. 2. 1928, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXI/35, 11. 2. 1928, p. 3. - Slike iz kraljestva Zlatoroga in druge, Jutro, IX/37, 12. 2. 1928, p. 5. - Planinske in druge slike, Slovenec, LVI/35, 12. 2. 1928, p. 5. - A. G. /Ante Gaber/, Planinske slike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/133, 9. 6. 1929, p. 3. 156 154 154–156 Jutro, IX/31, 5. 2. 1928, p. 10. 871  A. G. /Ante Gaber/, Planinske slike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/133, 9. 6. 1929, p. 3. 255 256 Naslov razstave: Razstava češkoslovaškega stavbarstva Poročanje in kritika: Članek v Jutru, ki ga je nekaj dni po odprtju razstave najverjetneje napisal arhitekt Vladimir Šubic, ne opisuje samo postavitve, temveč tudi Datum: 25. 2.–11. 3. 1928 opredeljuje tedanjo vlogo arhitekture in arhitekta. Ta naj bi bil po avtorjevem mnenju dvojna: ali konstruktor ali umetnik, ki deluje z novimi materiali. Na razstavi naj bi bila izpostavljena najzanimivejša dela arhitektov iz bližnje Organizator: Ni podatka. preteklosti. Poleg tehničnih regulacijskih načrtov, načrtov za šole in druge javne stavbe je avtor članka posebej izpostavil socialni tip arhitekture in odsotnost pretirano kičaste fasadne dekoracije. Na koncu prispevka je bil Avtorji s številom del: 276 del v katalogu; Bedřich Adámek (1), Alois Balán (4), Adolf Benš (7), poziv, da bi se po »bratih« Čehih in njihovi kvalitetni arhitekturni plastiki Antonín Engel (17), Bedřich Feuerstein (2), František Fiala (3), Jaroslav morali zgledovati tudi Slovenci. Poleg arhitekturnih načrtov so bila prikazana Frágner (3), B./ohuslav/ Fuchs (4), Josef Fuchs (6), František Lydie Gahura tudi dela kiparja Jana Šturse.878 (4), Josef Gočár (14), Jiří Grossmann (4), Milan Harminc (3), Josef Havlíček Karel Dobida se je za razliko od avtorja članka v Jutru ognil senti- (3), Vlastislav Hofman (8), Bohumil Hübschmann (13), Pavel Janák (17), mentalni hvali. V prispevku v Ljubljanskem zvonu se je najprej obregnil ob Dušan Jurkovič (8), Josef Kalous (5), Frant Kavalír (8), Vojtěch Kerhart (3), dejstvo, da so arhitekturne razstave najslabše obiskane. Nadalje je pohvalil Jan Kotěra (16), Bogomil Kozák (6), Jaromil Krejcar (3), Jiŕí Kroha (15), Ludvík organizatorje razstave, ki so se smotrno ognili razstavljanju načrtov, ki naj Kysela (5), A. F. /Albert František/ Libra (4), Eugen Linhart (5), Ladislav bi bili laikom teže razumljivi. Kljub temu da je bilo razstavljenih več fotografij Machoň (11), Josef Marek (3), Josip Mařatka (1), Jindřich Merganc (3), Alois in risb zunanjščin ter interierjev, je pisec vseeno pogrešal več prikaza Mezera (2), Otokar Novotný (12), Theodor Petřík (2), František Phloň (4), notranjega oblikovanja in arhitekturne plastike. Hkrati je poudaril, da so bila Jaroslav Polívka (2), Jaroslav Rössler (1), Kamil Roškot (3), J. K. /Josef razstavljena dela »mehkejše modernistične smeri«. Drznejših projektov naj Karel/ Říha (6), Bohumil Sláma (1), Oldřich Starý (3), Klement Šilinger (8), ne bi bilo opaziti, saj so se prikazani projekti v večini eklektično naslanjali Alois Špalek (7), Oldřich Tyl (6), František Vahala (2), Jaroslav Wachsmann na arhitekturne dosežke sosednjih dežel.879 France Stele je v Domu in svetu (2), Vladimír Wal enfels (3), Arnošt Wiesner (8), Jan Zázvorka (6).872 v prvem delu članka opisal razstavljavce, nato pa je namesto svojih besed uporabil dolg citat Ivana Vurnika, ki je prehvalil razstavo. Arhitekt Vurnik je Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom umetnikov in del.873 Po pisanju Karla Dobide naj bi bil poudaril, da je površnega gledalca razstava sicer pustila hladnega. Naj bi pa katalog, ki naj bi bil natisnjen v Pragi, poln jezikovnih spodrsljajev.874 obiskovalci, če so si uspeli bolje ogledati predstavljeno, ugotovili, da za Čehe nobena arhitekturna naloga ni bila odvečna. Vurnik je sklenil s poudarjanjem kulturnih razlik med narodoma, saj naj bi Slovenci za razliko od Čehov mislili, Spremljevalni program: Razstavo je z govorom otvoril češkoslovaški veleposlanik v Ljubljani da potrebujejo arhitekte samo za načrtovanje cerkvene arhitekture.880 Frančišek Resl. Nato so zbrane nagovorili še češkoslovaški komisar Kamil Po zaprtju razstave je bil v Slovencu objavljen daljši zapis, v katerem Novotný in inženir Janko Mačkovšek, v imenu Društva Narodna galerija je avtor izpostavil, da je bila postavitev mikavna predvsem za strokovno jav- pa France Mesesnel. Na otvoritvi so prisostvovali še tedanji veljaki Fran nost. Napisal je, da je razstava nazorno pokazala pregled češke sodobne Vodopivec, Dinko Puc, Marko Natlačen, Danilo Kalafatović, Franja Tavčar, arhitekture in arhitektov, ki so bili tedaj zbrani okoli revije Stil. Na postavitvi državni poslanci, uredniki ljubljanskih dnevnikov in drugi.875 so bili prikazani različni tipi arhitekture, izvedeni v bodisi v tradicionalni, na češko tradicionalno stavbarstvo vezani izvedbi, bodisi v modernističnem duhu. Slednji je bil, po mnenju pisca, možen prav zaradi izrabe armiranega Obisk: Ni podatka. betona. »V tem novem materialu se izživlja realistično stavbarstvo, ki je resnična novost, ena redkih pojav, ki so res nove, kar jih je iztisnil iz sebe novi čas. Arhitektom je glavno, da ustvarjajo z najmanjšimi, najenostavnejšimi Vrsta razstave: Potujoča skupinska razstava fotografij del sodobnih češko-slovaških sredstvi v najkrajšem času najbolj praktične, trpežne in potrebi odgovarjajoče arhitektov. Od slednjih je bil pokojen le Jan Kotěra, ki so ga na razstavo uvrstili, stavbe, ki morajo že v zunanjosti pokazati svoj značaj po rabi.«881 Uporabo ker so menili, da ima »vodilno vlogo mojstra češke moderne arhitekture«.876 betona pa naj bi narekovala tudi »estetika,« saj naj bi v betonu, železu in steklu Dela je izbral komite, sestavljen večinoma iz arhitektov in profesorjev. izdelovali »geometrična telesa, ki niso nikakor posiljena v kakšne simetrične Razstava je najprej potovala po večjih češkoslovaških mestih, nato pa je ‘kompozicije’, ki niso nobena očesna paša nego gola, kruta potreba in mate- bila postavljena v Ljubljani. Po Ljubljani so jo predstavili še v Zagrebu in rialna realnost. Stene so absolutno gladke, brez vseh dekorativnih prizidkov, nazadnje v Beogradu.877 lizen, kipov, zelo kompaktne, malokrat predrte, pa takrat so okna ogromna.«882 Avtor je prispevek zaključil z odobravanjem arhitekturnega razvoja v smeri mednarodnega sloga, saj naj bi arhitektura ne bila »več biti znak ‘ras’, ‘osebnosti’ in njih etnografskih kapric, nego da si je danes kakor še nikdar prej, na vsem svetu enaka. Je to arhitektura modernega svetovnega, 872  Razstava češkoslovaškega stavbarstva (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 25. 2.–11. 3. 1928), Ljubljana 1928. 873  Razstava češkoslovaškega stavbarstva (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 25. 2.–11. 3. 1928), Ljubljana 1928. (Katalog dostopen na: .) 874  Karel DOBIDA, Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Ljubljanski zvon, XLVIII/6, 1928, p. 381. 878  V. Š., Ob razstavi čsl. stavbarstva v Ljubljani, Jutro, 28. 2. 1928, IX/50, p. 10. 875  Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Slovenec, LVI/48, 26. 2. 1928, p. 7; Otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva, Slovenski narod, 879  Karel DOBIDA, Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Ljubljanski zvon, XLVIII/6, 1928, pp. 380–381. LXI/47, 25. 2. 1928, p. 2. 880  France STELE, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 57–58. 876  Slavnostna otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva, Narodni dnevnik, V/46, 25. 2. 1928, p. 3. 881  Moderna arhitektura, Slovenec, LVI/65, 17. 3. 1928, p. 7. 877  Karel DOBIDA, Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Ljubljanski zvon, XLVIII/6, 1928, p. 381. 882  Ibid. 257 258 svobodnega državljana, ne več vase zaprtih bub z nacionalnimi formami. 158 Zanjo deluje složno ves svet!«883 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Češkoslovaška arhitektura pri Jakopiču, Jutro, IX/34, 9. 2. 1928, p. 3. - Razstava češkoslovaške arhitekture, Slovenec, LVI/34, 10. 2. 1928, p. 6. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Jutro, IX/45, 22. 2. 1928, p. 4. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, IX/43, 22. 2. 1939, 2. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani, Jutro, IX/46, 23. 2. 1928, p. 3. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, IX/44, 23. 2. 1939, 2. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani, Narodni dnevnik, V/44, 23. 2. 1939, p. 3. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Slovenec, LVI/45, 23. 2. 1928, p. 4. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani, Slovenski narod, LXI/45, 23. 2. 1927, p. 2. - Čsl. stavbarstvo, Slovenski narod, LXI/46, 24. 2. 1928, p. 1. - Slavnostna otvoritev razstave Češkoslovaškega stavbarstva v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/48, 25. 2. 1928, p. 4. - Slavnostna otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva, Narodni dnevnik, V/46, 25. 2. 1928, p. 3. - Slavnostna otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva, Slovenec, LVI/47, 25. 2. 1928, p. 4. - Otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva, Slovenski narod, LXI/47, 25. 2. 1928, p. 2. - Otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani, Jutro, IX/49, 26. 2. 1928, p. 3. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Slovenec, LVI/48, 26. 2. 1928, pp. 7–8. - V. Š. /Vladimir Šubic/, Ob razstavi čsl. stavbarstva v Ljubljani, Jutro, IX/50, 28. 2. 1928, p. 10. 159 - Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani, Jutro, IX/56, 6. 3. 1928, p. 10. - Razstavo češkoslovaškega stavbarstva in arhitekture, Jutro, IX/61, 11. 3. 1928, p. 6. - Razstava češkoslovaškega stavbarstva in arhitekture, Slovenec, LVI/60, 11. 3. 1928, p. 5. - Moderna arhitektura, Slovenec, LVI/65, 17. 3. 1928, p. 7. - Karel DOBIDA, Razstava češkoslovaškega stavbarstva, Ljubljanski zvon, XLVIII/6, 1928, pp. 380–381. - France STELE, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 55–62. 157 Jutro, IX/49, 26. 2. 1928, p. 3. 158–159 883  Moderna arhitektura, Slovenec, LVI/65, 17. 3. 1928, p. 7. Jutro, IX/56, 6. 3. 1928, p. 10. 259 260 Naslov razstave: XIV. razstava Narodne Galerije. Ivana Kobilca (1862–1926). Avtor članka se je sicer obregnil ob pomanjkanje revolucionarnih želj Posmrtna kolektivna razstava slik Kobilce, ki pa naj bi vseeno imela izjemno »notranje življenje«.895 Članek je zaključil z opombo, da se je njena domovina šele sedaj spoznala Datum: 13. 5.–1. 6. 1928 z njenim delom, nadalje pa jo je označil za do tedaj najzrelejšo žensko osebnost v slikarstvu.896 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Avtorica s številom del: 186 del v katalogu; Ivana Kobilca.884 - Posmrtna kolektivna razstava Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/100, 1. 5. 1928, p. 9. - Razstava del Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/109, 12. 5. 1928, p. 4. - Razstava del Ivane Kobilce, Slovenski narod, LXI/110, 12. 5. 1928, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in izpisanim lastništvom ter razstavni plakat.885 - Razstava del Ivane Kobilce, Jutro, IX/112, 13. 5. 1928, p. 7. - Svečana otvoritev razstave Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/110, 13. 5. 1928, p. 9. Spremljevalni program: Po razstavi sta vodila France Mesesnel in Ivan Zorman.886 - Otvoritev kolektivne razstave Ivane Kobilce, Ponedeljek, II/20, 14. 5. 1928, p. 2. - Razstava del Ivane Kobilce, Mariborski večernik » Jutra«, IX/110, 14. 5. 1928, p. 2. Obisk: - Posthumna razstava del Ivanke Kobilice, Slovenec, LVI/112, 16. 5. 1928, p. 7. Razstavo naj bi obiskalo 1.610 ljudi, od tega 955 šolarjev.887 - Razstava del Ivane Kobilce, Jutro, IX/114, 16. 5. 1928, p. 3. - Razstava slikarskih del Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/113, 17. 5. 1928, p. 6. Vrsta razstave: Retrospektivna razstava del Ivane Kobilce, ki je slovenska javnost tedaj - Razstava slikarskih del Ivane Kobilce, Slovenski narod, LXI/114, 18. 5. 1928, p. 3. ni celovito in poglobljeno poznala.888 Kljub temu da naj bi bil predstavljen le - Vodstvo na razstavi Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/115, 20. 5. 1928, p. 3. del slikarkine zapuščine, naj bi bil po poročanju paviljon natrpan z njenimi deli. Prevladovali so portreti, žanrski prizori, tihožitja in skice ter študije, - Biskup J. J. Strossmayer, Slovenec, LVI/118, 24. 5. 1928, p. 6. ki naj bi nazorno osvetljevale Kobilčin način izdelave slikarskega dela.889 - P. Puvis de Chavannes, Jutro, IX/121, 24. 5. 1928, p. 3. - Razstava I. Kobilce, Ilustrirani Slovenec, IV/22, 27. 5. 1928, p. 171. - E. G., Razstava slik Ivanke Kobilčeve, Jutro, IX/124, 27. 5. 1928, p. 4. Poročanje in kritika: Karel Dobida je v splošnem članku o življenju in delu Ivane Kobilce v - Vodstva po razstavi Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/121, 27. 5. 1928, p. 5. Mladiki del besedila namenil tudi paviljonski razstavi leta 1928.890 Omenil je, da slikarkina umetniška moč po njegovem mnenju ni izvirala iz njene - Škof J. J. Strossmayer, Slovenec, LVI/122, 30. 5. 1928, p. 6. domišljije, temveč iz »pristno ženske poglobitve v študij narave, miline in - Razstava del Ivane Kobilce, Slovenski narod, LXI/124, 31. 5. 1928, p. 3. nežnosti izražanja«.891 Kot Kobilčino izrazno prednost je dojemal tudi njen - Razstava del Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/124, 1. 6. 1928, p. 4. slikarski način, ki naj nikoli ne bi zašel v skrajnost. Članek je kritik sklenil s - Slikarica Ivana Kobilca, Življenje in svet, II/22, 1. 6. 1928, pp. 694–696. trditvijo, »da je bila Ivana Kobilčeva več nego zgolj slikarica, da je bila res - Kolektivno razstavo del Ivane Kobilice, Slovenec, LVI/127, 5. 6. 1928, p. 6. svetska, absolutno velika, med Slovenci doslej sploh največja umetnica«.892 - Kolektivno razstavo del Ivane Kobilce, Slovenski narod, LXI/128, 5. 6. 1928, p. 3. France Stele je v Domu in svetu v pregledu umetnostnih dogodkov za leto 1928 navajal, da je bil dogodek prirejen po vzoru dobro sprejete pre- - Ob sklopu posmrtne razstave slikarice Ivane Kobilce, Slovenski narod, LXI/131, 9. 6. 1928, p. 4. gledne postavitve Groharjevih del leta 1926; dalje pa se ni kritiško opredelil - France MESESNEL, Kolektivna razstava Ivane Kobilce, Ljubljanski zvon, XLVIII/7, 1928, pp. 446–448. glede razstave.893 - Karel DOBIDA, Slovenska slikarica Ivana Kobilca, Mladika, IX/10, 1928, pp. 360–371. O Kobilci in razstavi je po njenem zaključku v Ljubljanskem zvonu pisal - France STELE, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 55–62. France Mesesnel.894 Izpostavil je, da Kobilca sicer ni imela sreče, da bi bila deležna uspeha določenih slikark znotraj francoskega impresionizma, so pa zato njena dela imela večjo osebno distinkcijo. Slednja naj po Mesesnelovem mnenju ne bi utonila v času, kakor se je to zgodilo impresionistkam. 884  XIV. razstava Narodne Galerije. Ivana Kobilca (1862–1926). Posmrtna kolektivna razstava slik (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 13. 5.–1. 6. 1928), Ljubljana 1928. 885  XIV. razstava Narodne Galerije. Ivana Kobilca (1862–1926). Posmrtna kolektivna razstava slik (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 13. 5.–1. 6. 1928), Ljubljana 1928. (Katalog dostopen na: .); Razstavni plakat XIV. razstava Narodne Galerije. Ivana Kobilca (1862–1926). Posmrtna kolektivna razstava slik, Narodna galerija, arhiv / Društvo narodna galerija. 886  Vodstvo na razstavi Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/115, 20. 5. 1928, p. 3; Vodstva po razstavi Ivane Kobilce, Slovenec, LVI/121, 27. 5. 1928, p. 5. 887  Kolektivno razstavo del Ivane Kobilice, Slovenec, LVI/127, 5. 6. 1928, p. 6. 888  France MESESNEL, Kolektivna razstava Ivane Kobilce, Ljubljanski zvon, XLVIII/7, 1928, pp. 446–448. 889  Karel DOBIDA, Slovenska slikarica Ivana Kobilca, Mladika, IX/10, 1928, p. 370. 890  Ibid. 891  Ibid. 892  Ibid. 893  France STELE, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, p. 55. 895  France MESESNEL, Kolektivna razstava Ivane Kobilce, Ljubljanski zvon, XLVIII/7, 1928, p. 448. 894  France MESESNEL, Kolektivna razstava Ivane Kobilce, Ljubljanski zvon, XLVIII/7, 1928, pp. 446–448. 896  Ibid., p. 448. 261 262 160 162 161 163 263 264 164 167 168 169 165 166 170 167 Mladika, IX/10, 1928, p. 375. 168 Mladika, IX/10, 1928, p. 363. 169 160–166 Mladika, IX/10, 1928, p. 373. Pogled na XIV. razstavo Narodne Galerije: Ivana Kobilca (1862–1926) v Jakopičevem 170 paviljonu, 1928. Mladika, IX/10, 1928, p. 365. 265 266 Naslov razstave: XIX. umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu pohvalil predvsem napredek v Ljubljani. Kos Tine, Vidmar Drago, Vidmar Nande Nandeta Vidmarja, Drago Vidmar naj bi tehnično za bratom zaostajal. Pisec je vendarle odobraval njun premik proti novi stvarnosti: »Ta 'novi realizem' Datum: 3.–17. 6. 1928 naj bi značil zmago nad oblikovnim simbolizmom in subjektivnim idealizmom tako zvane ekspresionistične smeri, ki ju je rodila.«907 Brata Vidmar sta bila Dobidi vseeno preveč intelektualna in premalo čutna, da bi se Organizator: Slovensko umetniško društvo, Ljubljana lahko dotaknila gledalca; še več, menil je, da sta predvsem dekorativna: »Prevladovanje intelektualnega delovanja je najznačilnejša poteza obeh Avtorji s številom del: 54 del v katalogu; Tine Kos (20), Drago Vidmar (17), Nande Vidmar (17).897 Vidmarjev. Njihove slike izražajo premalo prvinskega doživljanja, premalo neposredne, čutno prikazane življenskosti. Tudi najbolj zanimiva oblika sama trajno ne more privlačevati, ne more ogrevati. To so slike predstav o Katalog in tiskovine: Zloženka s seznamom umetnikov in del.898 predmetih, ne slike predmetov samih, podobe pojmov in naziranj o življenju, ne življenja samega. Zato na srce ne delujejo, ne govore gledalčeviduševni notranjosti. Preko dekorativnosti se povzpno le posamezna dela.«908 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Angelo Cerkvenik.899 13. 6. je v Jakopičevem Kljub temu da se mu je Kos z razstavljenimi stiliziranimi plastikami in paviljonu potekal literarni večer, na katerem so svoja dela brali Bratko Kreft, naturalistično pojmovanimi portreti zdel po občutju podoben bratoma, Karlo Kocjančič, Milan Jarc in Angelo Cerkvenik.900 je Dobida izjavil, da je Kos »izmed te trojice naj ača umetniška osebnost«.909 Pisec je članek sklenil s komentarjem »novega realizma«, ki naj bi hranil Obisk: Ni podatka. samo možgane; za duhovno rast, ki mu je bila nadvse pomembna, pa tej novi smeri po njegovem ni bilo mar.910 Nekaj več je o Kosu napisal France Stele v Domu in svetu. Pisec je Vrsta razstave: Skupinska razstava članov Slovenskega umetniškega društva. Pokrovitelj izpostavil, da se ne more znebiti občutka, da bi bil Kos član »takih socialno razstave je bila Umetniška matica v Ljubljani, prenesti pa so jo želeli še na olepševalnih društev« in da »vsa kvantiteta proletarskih emblemov ne odteh- Dunaj in v Berlin.901 Sočasno je na Ljubljanskem velesejmu potekala še retro- ta poetične vsebine, ki veje iz njih, a vselej ne pripelje do onih intenzivno spektivna razstava slovenske moderne umetnosti v režiji Slovenske matice.902 čistih oblik« in zato pušča »karakter svojih figur v nekih praznih ravninah«.911 Po poročanju Dobide in Steleta naj ta ne bi uspela tako, kot so si organizatorji želeli, prav zaradi razstavljanja mlajše povojne generacije umetnikov na dveh ločenih razstavah in razstaviščih: Jakopičev paviljon in velesejemski razstavni Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: paviljon.903 V prvih štirih dneh naj bi bilo prodanih pet del.904 - XIX . umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani, Slovenski narod, LXI/124, 31. 5. 1928, p. 3. - XIX. umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani, Jutro, XI/127, 1. 6. 1928, p. 3. Poročanje in kritika: Pisanje o razstavi je bilo pretežno negativno in se je osredotočalo - XIX. umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani, Slovenec, LVI/124, 1. 6. 1928, p. 4. predvsem na slogovno izraznost razstavljenih del. V Delavski politiki je bil - K. K., XIX. umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani, Jutro, IX/129, 3. 6. 1928, p. 11. v dveh delih objavljen otvoritveni govor dramatika in zagovornika delavskih - Otvoritev razstave slovenskega umetniškega društva, Jutro, XI/130, 5. 6. 1928, p. 3. pravic Angela Cerkvenika, v katerem je ta najprej izpostavil dobro delovanje - Uspeh umetnostne razstave slikarjev Vidmarjev in kiparja Toneta Kosa, Jutro, XI/131, 6. 6. 1928, p. 3. Slovenskega umetniškega društva, nato pa je predstavil vsakega razstav- ljavca posebej. - Obiščite XIX. umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/132, 7. 6. 1928, p. 4. 905 Nagovor je bil pomemben, saj je je bil uvod v polemiko, ali proletarska umetnost obstaja ali ne. Cerkvenik je v govoru med drugim - Ali ste že bili na XIX . umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVI/129, 7. 6. 1928, p. 5. izpostavil, »da je vrhovni imperativ umetniškega ustvarjanja ustvarjati tako, - Angelo CERKVENIK, 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/47, 13. 6. 1928, p. 3. da morejo umetnine uživati in do dna užiti tudi najpreprostejši zdravi možgani. - Recitacijski večer v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XI/138, 14. 6. 1928, p. 3. […] Kos in brata Vidmarja so nam dali tisto, po čemer smo hrepeneli: - Angelo CERKVENIK, 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/48, 16. 6. 1928, p. 3. umetnine, resnične umetnine za vse ljudstvo.«906 - XIX. razstava »Slovenskega umetniškega društva«, Slovenski narod, LXI/137, 16. 6. 1928, p. 4. - Razstava T. Kos – Brata Vidmar, Slovenec, LVI/140, 21. 6. 1928, p. 7. 897  XIX. Umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani. Kos Tine, Vidmar Drago, Vidmar Nande (Ljubljana, Jakopičev paviljon, - Karel DOBIDA, Razstava bratov Vidmarjev in Tineta Kosa, Ljubljanski zvon, XLVIII/11, 1928, pp. 702–704. 3.–17. 6. 1928), Ljubljana 1928. 898  XIX. Umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani. Kos Tine, Vidmar Drago, Vidmar Nande (Ljubljana, Jakopičev paviljon, - Karel DOBIDA, Naše slike, Mladika, IX/9, 1928, p. 355. 3.–17. 6. 1928), Ljubljana 1928. (Katalog dostopen na: .) - France STELE, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 55–62. 899  Angelo CERKVENIK, 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/47, 13. 6. 1928, p. 3; Angelo CERKVENIK, 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/48, 16. 6. 1928, p. 3. 900  Kulturni pregled. Recitacijski večer v Jakopičevem paviljonu, Jutro, 14. 6. 1928, XI/138, p. 3. 901  Slovenska moderna umetnost. 1918–1928 (Ljubljana, VIII. Ljubljanski velesejem, 2.–11. 6. 1928), Ljubljana 1928. 902  Slovenska moderna umetnost. 1918–1928 (Ljubljana, VIII. Ljubljanski velesejem, 2.–11. 6. 1928), Ljubljana 1928. (Katalog dostopen na: .) 903  Karel DOBIDA, Razstava bratov Vidmarjev in Tineta Kosa, Ljubljanski zvon, 1928, XLVIII/11, p. 702; France STELE, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, p. 56. 904  Obiščite XIX. umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/132, 7. 6. 1928, p. 4. 907  Karel DOBIDA, Razstava bratov Vidmarjev in Tineta Kosa, Ljubljanski zvon, XLVIII/11, 1928, p. 702. 905  Angelo CERKVENIK, 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/47, 13. 6. 1928, p. 3; Angelo CERKVENIK, 908  Ibid., p. 703. 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/48, 16. 6. 1928, p. 3. 909  Ibid., p. 704. 906  Angelo CERKVENIK, 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/47, 13. 6. 1928, p. 3; Angelo CERKVENIK, 910  Ibid., p. 704. 19. razstava Slovenskega umetniškega društva, Delavska politika, III/48, 16. 6. 1928, p. 3. 911  France STELE, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, p. 56. 267 268 171 172 Naslov razstave: Razstava narodnih noš južnih Slovanov Datum: 1.–8. 7. 1928912 Organizator: Danilo Popović913 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Razstavo je organiziral zbiratelj Danilo Popović, ki je v Jakopičevem paviljonu pripravil tudi Jugoslovansko razstavo narodnih umetnin leta 1930 in Razstavo narodnih vezenin in narodne umetnosti leta 1932. Razstavljene so bile narodne noše iz različnih delov Kraljevine SHS, v eni sobi pa so visela dela ruskih slikarjev, živečih v Beogradu, ki so bila na prodaj »po zelo ugodnih cenah«.914 Poročanje in kritika: V Slovencu in Slovenskem narodu je bila objavljena krajša novica o razstavi, ki naj bi že pred tem dosegala uspehe, saj je bila predtem že večkrat postavljena na ogled.915 Podobno kot v navedenih časopisih, je tudi pisec v Jutru izpostavil pomen lastnika zbirke in promotorja jugoslovanske 173 ideje, Danila Popovića. Opisani so bili različni razstavljeni predmeti, zaradi katerih »naj razstave nikdo ne zamudi, da se preveri, kakšen talent ima naš nešolani narod za umetniško ustvarjanje«.916 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava srbskih narodnih noš, Jutro, IX/152, 1. 7. 1928, p. 4. - Razstava narodnih noš, Slovenski narod, LXI/150, 4. 7. 1928, p. 2. - Razstava narodnih noš južnih Slovanov v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVI/150, 5. 7. 1928, p. 4. 171 Mladika, IX/9, 1928, p. 341. 912  Razstava narodnih noš, Slovenski narod, LXI/150, 4. 7. 1928, p. 2. 172 913  Razstava narodnih noš južnih Slovanov v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVI/150, 5. 7. 1928, p. 4. Mladika, IX/9, 1928, p. 339. 914  Razstava narodnih noš, Slovenski narod, LXI/150, 4. 7. 1928, p. 2. 915  Razstava narodnih noš, Slovenski narod, LXI/150, 4. 7. 1928, p. 2; Razstava narodnih noš južnih Slovanov v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, 173 LVI/150, 5. 7. 1928, p. 4. Mladika, IX/9, 1928, p. 336. 916  Razstava srbskih narodnih noš, Jutro, IX/152, 1. 7. 1928, p. 4. 269 270 Naslov razstave: Četrta generacija. Umetnostna razstava jenja in neenotnih mnenj. Trdno na strani umetnikov je bil Malešev prijatelj in kasnejši sodelavec Rajko Ložar, ki je v kritiki v Domu in svetu zapisal, Datum: 2.–23. 9. 1928917 da za »bodočnost slovenske mlade generacije […] ni treba biti v skrbeh«.928 France Stele je v pregledu umetnostnega dogajanja za leto 1928 definiral poimenovanje skupine Četrta generacija. Po njegovem mnenju naj jih ne Organizator: Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, Mira Pregelj, France Pavlovec, bi zavezoval noben umetniški program, poleg tega pa naj bi stali na meji Nikolaj Pirnat sprememb v slovenski umetnosti.929 Anonimni avtor članka je v Slovenskem narodu pisal o razburjenju in Avtorji/-ice s številom del: 149 del v katalogu; Olaf Globočnik (9), Miha Maleš (70), Janez Mežan (14), kritiziranju razstave ter umetnikov, ki po mnenju »umetnostnih zgodovinarjev France Pavlovec (6), Nikolaj Pirnat (40), Mira Pregelj (10).918 in kritikov« nikakor niso bili »'četrta generacija' v zgodovini naše slikarske umetnosti«.930 Pisec je omenil, da tudi samemu uredniku Slovenskega naroda ni bilo jasno poimenovanje skupine, zato je za pojasnilo povprašal Katalog in tiskovine: Zloženka s seznamom umetnikov, del in prodajnih cen.919 Ohranjena sta tudi umetnike. Maleš mu je v sarkastični noti odvrnil, da bi bilo vseeno, tudi če razstavni plakat, ki ga je oblikoval Miha Maleš, in vabilo na razstavo.920 bi se razstava imenovala »Pri kranjski klobasi«.931 V nadaljevanju članka v Slovenskem narodu je vsak razstavljavec, z izjemo Globočnika, podal kratek »duševni profil«, nekakšno predstavitev življenja in dela.932 Za javnost je Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Rihard Jakopič.921 bil najbolj sporen prav Malešev profil. V zapisu je umetnik izpostavil pro- blematičnost Jakopičevega paviljona, v katerem naj bi bilo vedno več razstav Obisk: Ni podatka. diletantov in »šolmaštrov«. S tem izrazom je ciljal na razstavo bratov Vidmar nekaj mesecev pred razstavo Četrte generacije.933 Oba Vidmarja sta bila namreč učitelja, saj je veliko tedanjih umetnikov do rednega zaslužka prišlo Vrsta razstave: Skupinska razstava šestih slikarjev, ki so študirali na likovni akademiji prav s poučevanjem. Na podlagi te zbadljivke se je razvila ostra polemika v Zagrebu. Cene umetniških del so bile navedene v katalogu, z izjemo del med Malešem in Tonetom Seliškarjem, ki je Četrto generacijo v Delavski Mire Pregelj, njihove cene pa so bile navedene pri blagajni.922 Na vabilih na politiki sarkastično raztrgal ter Maleša napadel na umetniškem in osebnem otvoritev in na razstavnem katalogu so bila napisana samo imena razstav-nivoju.934 Seliškar je pozval k bojkotu Maleševih razstav, umetnik pa mu je v ljavcev – poimenovanje skupine Četrta generacija se je pojavilo na reklamnih Ponedeljku odgovoril pet dni kasneje. V obrazložitvi je stal za svojo mislijo, plakatih ter nato izrazito na samem odprtju razstave.923 da umetnik ne more imeti dvojnega poslanstva – službe pedagoga in poklica slikarja.935 Na Seliškarjevo stran se je tedaj postavilo Slovensko umetniško Poročanje in kritika: Razstava je bila najavljena tako v Jutru kot Slovencu. V prvem je društvo, verjetno zato ker so se zaradi podobnega dvojnega udejstvovanja bilo poudarjeno, da so vsi razstavljavci študirali na zagrebški akademiji. Maleševe besede dotaknile tudi nekaj društvenih članov.936 924 V Slovencu pa je bilo izpostavljeno, da umetniki pri nas večinoma še niso razstavljali, zato razstave ni bilo zamuditi.925 V Ponedeljku so poročali o otvoritvenem govoru Riharda Jakopiča, ki je umetnike imenoval »moji mladi Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: tovariši« in dejal, da je to dan mladih, hkrati pa je v dramskem zanosu - Umetniška razstava pri Jakopiču, Slovenec, LVI/188, 19. 8. 1928, p. 6. izpostavil »trpljenje« generacij predhodnih umetnikov, ki so krvavi pot potili - V nedeljo v Jakopičev paviljon!, Slovenec, LVI/197, 30. 8. 1928, p. 4. tudi v paviljonu.926 Obregnil se je ob dejstvo, da je bilo na otvoritvi malo obis- - Nova umetnostna razstava, Slovenski narod, LXI/199, 31. 8. 1928, p. 3. kovalcev ter da so manjkali vidnejši predstavniki mestne in državne oblasti. - Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/205, 1. 9. 1928, p. 3. Na koncu govora je apeliral na pisce, ki bi po njegovem morali biti prizanesljivi - »Četrta generacija« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXI/200, 1. 9. 1928, p. 4. v pisanju o mladih umetnikih. Umetniki naj bi po njegovem mnenju predstav- ljali novo umetniško generacijo za impresionisti, vesnani in ekspresionisti.927 - Umetnostna razstava »Četrte generacije«, Jutro, IX/206, 2. 9. 1928, p. 8. Razstavljena umetnost je med kritiki in pisci sprožila veliko razbur- - Razstava naših najmlajših umetnikov, Slovenec, LVI/200, 2. 9. 1928, p. 7. - Otvoritev umetnostne razstave »četrte generacije«, Ponedeljek, II/36, 3. 9. 1928, p. 2. - Otvoritev razstave »četrte generacije«, Slovenski narod, LXI/201, 3. 9. 1928, p. 2. 917  Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/205, 1. 9. 1928, p. 3; V nedeljo 23. t. m. se šele zaključi, Jutro, IX/223, 22. 9. 1928, p. 4. - Kulturni pregled. Likovni umetniki »četrte generacije«, Jutro, IX/207, 4. 9. 1928, p. 3. 918  Umetnostna razstava. Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, Mira Pregelj, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 2.–23. 9. 1928), Ljubljana 1928. 919  Umetnostna razstava. Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, Mira Pregelj, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 2.–23. 9. 1928), Ljubljana 1928. (Katalog dostopen na: .) 920  Razstavni plakat Umetnostna razstava. Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, Mira Pregelj, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat. Jakopičev paviljon, 928  Rajko LOŽAR, Umetnost. Dvoje razstav, Dom in svet, XLI/10, 15. 12. 1928, p. 318. 1928, Arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice; Vabilo na razstavo Umetnostna razstava. Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, Mira 929  Frst. /France Stele/, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, p. 56. Pregelj, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat. Jakopičev paviljon, 1928, Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija. 930  Duševni profil »Četrte generacije«, Slovenski narod, LXI/211, 15. 9. 1928, p. 3. 921  Otvoritev umetnostne razstave »četrte generacije«, Ponedeljek, II/36, 3. 9. 1928, p. 2. 931  Ibid. 922  Umetnostna razstava. Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, Mira Pregelj, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 932  Ibid. 2.–23. 9. 1928), Ljubljana 1928. 933  XIX. Umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani. Kos Tine, Vidmar Drago, Vidmar Nande (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 923  Ibid. 3.–17. 6. 1928), Ljubljana 1928. 924  Kulturni pregled. Likovni umetniki »četrte generacije«, Jutro, IX/207, 4. 9. 1928, p. 3. 934  T. Se. /Tone Seliškar, Umetnostna razstava »Četrte generacije«, Delavska politika, 19. 9. 1928, III/75, p. 3. 925  V nedeljo v Jakopičev paviljon!, Slovenec, LVI/197, 30. 8. 1928, p. 4. 935  S tem ni mislil na vse umetnike; med drugim je naštel brata Vidmar, Frana Zupana in Frana Stiplovška (Miha MALEŠ, Človek z dvojnim 926  Otvoritev umetnostne razstave »četrte generacije«, Ponedeljek, II/36, 3. 9. 1928, p. 2. poslanstvom, Ponedeljek, II/39, 24. 9. 1928, p. 2.). 927  Ibid. 936  Slovensko umetniško društvo v Ljubljani. Izjava, Jutro, IX/238, 10. 10. 1928, p. 3. 271 272 - R./ihard/ JAKOPIČ, Nekaj pojasnila k govoru ob priliki otvoritve razstave »Četrte generacije«, Ponedeljek, 175 II/37, 10. 9. 1928, p. 2. - V. /Stanko Vurnik/, Razstava Globočnik, Maleš, Mežan, Pregljeva, Pavlovec, Pirnat, Slovenec, LVI/209, 13. 9. 1928, p. 5. - Duševni profil »Četrte generacije«, Slovenski narod, LXI/211, 15. 9. 1928, p. 3. - T. Se. /Tone Seliškar/, Umetnostna razstava »Četrte generacije«, Delavska politika, III/75, 19. 9. 1928, p. 3. - V nedeljo 23. t. m. se šele zaključi, Jutro, IX/223, 22. 9. 1928, p. 4. - Miha MALEŠ, Človek z dvojnim poslanstvom, Ponedeljek, II/39, 24. 9. 1928, p. 2. - Umetniška razstava »Četrte generacije« v Ljubljani, Prosveta, XXI/225, 25. 9. 1928, p. 3. - Tone SELIŠKAR, O »šolmaštrih«, pijontarjih in amaterjih!, Učiteljski tovariš, LXIX/9, 4. 10. 1928, p. 3. - Pojasnilo k polemiki Seliškar contra Maleš, Slovenski narod, LXI/229, 6. 10. 1928, p. 2. - Slovensko umetniško društvo v Ljubljani. Izjava, Jutro, IX/238, 10. 10. 1928, p. 3. - Obrambni vestnik. Še »šolmašter«, Učiteljski tovariš, LXIX/10, 11. 10. 1928, p. 3. - Marjan TRATAR, Človek z dvojnim poslanstvom, Učiteljski tovariš, LXIX/11, 18. 10. 1928, p. 3. - Angelo CERKVENIK, Poklicani in nepoklicani umetniki. Misli k polemiki med Tonetom Seliškarjem in Miho Malešem, Delavska politika, III/84, 20. 10. 1928, pp. 3–4. - Rajko LOŽAR, Umetnost. Dvoje razstav, Dom in svet, XLI/10, 15. 12. 1928, pp. 318–320. - Frst. /France Stele/, Umetnost. Umetniško leto 1928. 1. Razstave, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 55–62. - K./arel/ DOBIDA, Umetnostna razstava četrte generacije, Ljubljanski zvon, XLIX/1, 1929, pp. 61–63. 176 174 Plakat za Umetnostno razstavo: Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, Mira Pregelj, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat, 1928. 177 175–177 Pogled na razstavo Četrta generacija v Jakopičevem paviljonu, 1928. 273 274 178 179 181 182 183 184 180 178 Dom in svet, XLXI/10, 15. 11. 1928, p. 291. 179 Dom in svet, XLI/10, 15. 11. 1928, p. 303. 180 Dom in svet, XLI/10, 15. 11. 1928, p. 305. 181 Dom in svet, XLI/10, 15. 12. 1928, p. 293. 182 Dom in svet, XLI/10, 15. 12. 1928, p. 299. 183 Dom in svet, XLI/10, 15. 11. 1928, p. 301. 184 Dom in svet, XLI/10, 15. 11. 1928, p. 289. 275 276 Naslov razstave: Kolektivna umetnostna razstava Ljudevit Vrečića njegovih delih viden vpliv madžarskega žanra.946 Podobno kot zgoraj navedeni zapis v Jutru je tudi Ložar Vrečiča dojemal kot zanimivega slikarja, Datum: 30. 9.–23. 10. 1928 čeprav v njegovem delu ni bilo moč najti modernističnih potez. Slednje je pisec članka pripisoval zaostalosti budimpeške akademije.947 Organizator: Ljudevit Vrečić /Ludvik Vrečič/ Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Avtor s številom del: 226 del v katalogu; Ljudevit Vrečić /Ludvik Vrečič/.937 - Kolektivna umetnostna razstava, Jutro, IX/229, 29. 9. 1928, p. 3. - Kolektivna umetnostna razstava, Slovenec, LVI/223, 29. 9. 1928, p. 4. - A. G. /Ante Gaber/, Slike iz Prekmurja. Vrečićeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/321, 2. 10. 1928, p. 5. Katalog in tiskovine: Zloženka s seznamom del in prodajnimi cenami.938 - Otvoritev nove umetnostne razstave, Jutro, IX/231, 2. 10. 1928, p. 3. - V. /Stanko Vurnik/, Kolektivna razstava Lj. Vrečiča, Slovenec, LVI/228, 5. 10. 1928, p. 5. Spremljevalni program: Razstava naj bi bila odprta brez formalnosti.939 Ludvik Vrečič je po lastni - Umetnostna razstava Ljudevita Vrečića, Jutro, IX/242, 14. 10. 1928, p. 13. razstavi vodil v nedeljo, 14. 10.940 - Ne zamudite si ogledati razstavo, Slovenski narod, LXI/242, 20. 10. 1928, p. 3. - Rajko LOŽAR, Umetnost. Dvoje razstav, Dom in svet, XLI/10, 15. 12. 1928, pp. 320. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava prekmurskega slikarja, ki se je izobraževal v Budimpešti. Razstavljal je večinoma krajine in žanrske prizore. V glavni dvorani nasproti vhoda naj bi visela slika z motivom prekmurske žene.941 Poročanje in kritika: Ante Gaber je v Jutru objavil članek o razstavi, kjer je pisal o Prekmurju kot oddaljeni, zasanjani in neraziskani deželi, ki je Slovenci – kljub politični priključitvi leta 1920 – niso čutili kot svoje; vse, kar je bilo na »Drugi strani Mure«, se jim je zdelo nenavadno. Nato je sledil romantiziran sestavek o 185 »tisočletnem suženjstvu« Prekmurcev, ki so bili tedaj osvobojeni in »se v Dom in svet, XLI/10, 15. 12. 1928, p. 295. zadregi smehljajo, čeprav jim kri valovi od ljubezni«.942 V članku je bil podan tudi podatek o Vrečičevem šolanju, saj naj bi v Ljubljano prišel že leta 1920, ker je zasledil, da bo Jakopič odprl akademijo. Ker temu ni bilo tako, se je odpravil na študij v Budimpešto. Slogovno je bil Vrečič v obravnavanem članku predstavljen kot realistični slikar, ki je slikal različne motive, vezane na prekmursko in hrvaško pokrajino.943 V Slovencu je bilo izpostavljeno, da je kakovost razstavljenih del nihala, iz nekaterih pa je vel »vzhodnjaški duh«, ki ga je Stanko Vurnik pripisoval slikarjevemu študiju na akademiji v Budimpešti.944 Krajši sestavek o razstavi je bil objavljen tudi v Jutru, kjer je anonimni avtor okrcal ljubljansko občinstvo, ki je bilo brezbrižno do mladih talentov s slovenske periferije, kljub temu da so slednji prinašali nove motive in dru- gačna občutja, kot so jih bili navajeni. Prav tako je bil v članku poudarjen osrednji položaj Ljubljane kot kulturne metropole, ki bi morala skrbeti tudi za umetnostno dejavnost na periferiji.945 V Domu in svetu je Rajko Ložar Vrečiča označil kot absolventa budimpeške slikarske šole, saj naj bi bil v 937  Kolektivna umetnostna razstava Ljudevit Vrečića (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 9.–23. 10. 1928), Ljubljana 1928. 938  Kolektivna umetnostna razstava Ljudevit Vrečića (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 9.–23. 10. 1928), Ljubljana 1928. (Katalog dostopen v: Narodna galerija, arhiv/Društvo Narodna galerija.) 939  A. G. /Ante Gaber/, Slike iz Prekmurja. Vrečićeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/321, 2. 10. 1928, p. 5. 940  Umetnostna razstava Ljudevita Vrečića, Jutro, IX/242, 14. 10. 1928, p. 13. 941  A. G. /Ante Gaber/, Slike iz Prekmurja. Vrečićeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/321, 2. 10. 1928, p. 5. 942  Ibid. 943  Ibid. 944  V. /Stanko Vurnik/, Kolektivna razstava Lj. Vrečiča, Slovenec, LVI/228, 5. 10. 1928, p. 5. 946  Rajko LOŽAR, Umetnost. Dvoje razstav, Dom in svet, XXXXI/10, 15. 12. 1928, p. 320. 945  Umetnostna razstava Ljudevitra Vrečića, Jutro, IX/242, 14. 10. 1928, p. 13. 947  Ibid. 277 278 Naslov razstave: Umetno-obrtna razstava Blazina Naslov razstave: Umetnostna razstava Božidar Jakac. Kolekcija Afrika Datum: 7.–13. 12. 1928 Datum: 16. 12. 1928–6. 1. 1929 (podaljšana do 13. 1. 1929)954 Organizator: Telesno kulturno društvo (TKD) Atena, Ljubljana948 Organizator: Božidar Jakac Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Avtor s številom del: 147 del v katalogu; Božidar Jakac.955 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Razstavni katalog s seznamom del in uvodnim nagovorom umetnika.956 Spremljevalni program: Ni podatka. Spremljevalni program: Razstavo je s kratkim nagovorom otvoril Rihard Jakopič. Na dan otvoritve je po razstavi vodil Jakac, ki je z besednimi vtisi s potovanja po Afriki dopolnjeval razstavljena dela.957 Jakac je po razstavi prirejal vodstva Obisk: Za skupinski obisk je bila vstopnina znižana (5 din).949 V Jutru je bilo navedeno, ob spremljavi afriške glasbe, kar naj bi pritegnilo občinstvo.958 da je bila razstava vsak dan bolje obiskana.950 Obisk: Dopoldanska otvoritev naj bi bila dobro obiskana – tako s strani ljubljanskih Vrsta razstave: Obrtna razstava okrasnih blazin s poudarkom na različnih obdobjih ljubiteljev kulture, »pa tudi z dežele je bilo veliko posetnikov«.959 Zanimanje in namembnostih, ki je potekala s sodelovanjem Helene Vurnik. V vseh za razstavo naj bi bilo veliko.960 prostorih paviljona je bila na ogled množica blazin, ki so časovno segale od starejših bidermajerskih do modernih. Slednje je razstavljala tudi ljubljanska Šola za žensko obrt.951 Po poročanju Jutra je največ zanimanja Vrsta razstave: Samostojna razstava ob desetletnici Jakčeve prve razstave. pritegnila prava japonska soba z blazinami Marije Skušek.952 Razstavljena dela so bila rezultat umetnikovega potovanja po Afriki, nekaj del pa je bilo motivno posvečenih tudi Gorjancem in Novemu mestu.961 Razstava naj bi bila prodajno zelo uspešna.962 Poročanje in kritika: V člankih je izpostavljeno, da je tovrstna razstava izrazito pripomogla k izboljšavi okusa obiskovalcev. Oplemenititi stanovanjsko kulturo je za članice Atene pomenilo »pometati kičasto navlako iz naših stanovanj« Poročanje in kritika: Stanko Vurnik je kmalu po odprtju v Slovencu objavil zapis, v katerem in sočasno izobraževati javnost, kar so si prizadevale z vrsto preteklih je izpostavil, da se je v tej postavitvi Jakac pokazal ne le kot izurjen risar in tematskih razstav.953 grafik, temveč tudi kot vešč uporabnik pastela, s katerim je slikovito prikazal Afriko kot deželo »ognjenih barv, zanimivih fiziognomij in slikovitih form«.963 Pisec je pripomnil še, da se na razstavi vidi razliko med precizno izdelanimi Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: dolenjskimi krajinami in nekakšnimi popotnimi skicami, v katerih so zbrani popotni vtisi. Po piščevem mnenju naj slikar med beleženjem slednjih ne bi - Razstava »Blazina« T. K. D. Atena, Slovenski narod, LXI/270, 24. 11. 1928, p. 4. toliko mislil na formo kot na občutek, ki ga je znal »sugestivno in z velikim - »Blazina«, Jutro, IX/286, 6. 12. 1928, p. 4. tehničnim elanom vreči na papir«.964 V Domu in svetu je Rajko Ložar po- - Med blazinami, Jutro, IX/287, 7. 12. 1928, p. 3. dal pregleden opis razstave, v katerem je posebej poudaril njen pozitiven - Razstava Blazina, Ponedeljek, II/50, 10. 12. 1928, p. 2. finančni vidik, v zaključku članka pa je pisec razstavo označil kot izjemno - Med blazinami v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXI/282, 11. 12. 1928, p. 2. prodajno prireditev in nato kritično podučil Jakca, da bi umetnik moral poleg - Razstava »Blazina« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXI/283, 12. 12. 1928, p. 4. tujih motivov pravzaprav iskati teme za upodabljanje tudi v domovini.965 - Velik uspeh razstave blazin, Jutro, IX/290, 12. 12. 1928, p. 3. - Razstava »Blazina« v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/291, 13. 12. 1928, p. 4. 954  Afriška razstava B. Jakca, Ponedeljek, III/1, 7. 1. 1929, p. 3. 955  Umetnostna razstava Božidar Jakac. Kolekcija Afrika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 12. 1928–13. 1. 1929), Ljubljana 1928. 956  Umetnostna razstava Božidar Jakac. Kolekcija Afrika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 12. 1928–13. 1. 1929), Ljubljana 1928. (Katalog dostopen na: .) 957  Jakčeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljek, II/51, 17. 12. 1928, p. 2. 958  V. /Stanko Vurnik/, Za duha in srce. Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LVI/289, 19. 12. 1928, p. 7. 959  Ibid.; Rajko LOŽAR, Zadnje razstave v letu 1928, Dom in svet, 1929, XLII/1-2, pp. 60–61. 948  Rajko LOŽAR, Umetnost. Dvoje razstav, Dom in svet, XXXXI/10, 15. 12. 1928, p. 320. 960  Ibid., p. 60. 949  Razstava Blazina, Ponedeljek, II/50, 10. 12. 1928, p. 2. 961  Umetnostna razstava Božidar Jakac. Kolekcija Afrika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 12. 1928–13. 1. 1929), Ljubljana 1928. 950  Velik uspeh razstave blazin, Jutro, IX/290, 12. 12. 1928, p. 3. 962  Rajko LOŽAR, Zadnje razstave v letu 1928, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, p. 60. 951  Med blazinami v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXI/282, 11. 12. 1928, p. 2; Velik uspeh razstave blazin, Jutro, IX/290, 12. 12. 1928, p. 3. 963  V. /Stanko Vurnik/, Za duha in srce. Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LVI/289, 19. 12. 1928, p. 7. 952  Velik uspeh razstave blazin, Jutro, IX/290, 12. 12. 1928, p. 3. 964  Ibid. 953  Ibid.; »Blazina«, Jutro, IX/286, 6. 12. 1928, p. 4. 965  Rajko LOŽAR, Zadnje razstave v letu 1928, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 60–61. 279 280 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: RAZSTAVE V LETU 1929 - Božidar JAKAC, Moja pot po Afriki, Ilustrirani Slovenec, IV/50, 8. 12. 1928, pp. 396–397. - Otvoritev Jakčeve umetnostne razstave, Jutro, IX/289, 11. 12. 1928, p. 5. - Jakčeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljek, II/51, 17. 12. 1928, p. 2. - Umetnostna razstava B. Jakca v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/225, 18. 12. 1928, p. 5. - Dve izredno zanimivi predavanji, Slovenec, LVI/288, 18. 12. 1928, p. 3. - V. /Stanko Vurnik/, Za duha in srce. Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LVI/289, 19. 12. 1928, p. 7. - Jakčeva Afrika v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/297, 20. 12. 1928, p. 3. - Vodstvo po »afriški« razstavi B. Jakca, Jutro, IX/300, 23. 12. 1928, p. 6. - V Jakopičevem paviljonu, Prosveta, XXII/2, 3. 1. 1929, p. 2. - Jakčeva umetnostna razstava, Jutro, X/4, 4. 1. 1929, p. 4. - Potovanje po Afriki, Slovenski narod, LXII/12, 5. 1. 1929, p. 3. - Afriška razstava B. Jakca, Ponedeljek, III/1, 7. 1. 1929, p. 3. - Afriška razstava Božidarja Jakca, Slovenski narod, LXII/5, 7. 1. 1929, p. 3. - Rajko LOŽAR, Zadnje razstave v letu 1928, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 60–62. - K./arel/ DOBIDA, Umetnostna razstava Božidarja Jakca. Afrika. Iz popotne risanke, Ljubljanski zvon, XLIX/2, 1929, p. 125. Neža Lukančič 281 282 Naslov razstave: Kolektivna razstava Riharda Jakopiča Vrsta razstave: Samostojna retrospektivna razstava, na kateri so bila dela razvr- ščena od starejših do najnovejših.977 V Jutru je bilo izpostavljeno, da je Datum: 14. 4.–13. 5. 1929966 bila obravnavana postavitev prva tovrstna razstava Jakopičevih del: »Do sedaj je bilo Jakopičeva dela moč videti samo raztresena po raznih skupinskih razstavah, sedaj pa bo mogoče študirati Jakopičev razvoj od Organizator: Umetnostnozgodovinsko društvo, Ljubljana najmlajših do starejših del.«978 Razstava je bila postavljena ob priložnosti praznovanja umetnikove šestdesetletnice, ki jo je praznoval 12. 4. 1929. Nato je potovala v Zagreb, kjer je bila pod okriljem pripravljalnega odbora, Avtor s številom del: 127 del v katalogu; Rihard Jakopič.967 ki ga sta ga vodila Ivan Meštrović in Jože Plečnik, odprta med 8. in 23. 6.979 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.968 Poročanje in kritika: O obravnavani razstavi je bilo nadpovprečno veliko poročil, člankov in drugih zapisov v vseh pomembnejših tiskovinah tistega časa. Večina jih je Spremljevalni program: Dan pred otvoritvijo razstave je v večernih urah v zbornici Univerze bila pozitivnih, kar je potrjevalo Jakopičev mitski umetniški položaj. V Jutru je o Jakopičevi umetnosti predaval Izidor Cankar,969 ki je imel tudi otvoritveni bil objavljen primer tovrstnih besed: »Takrat se ga bo gotovo vsak Slovenec govor, s katerim je v imenu društva odprl razstavo. Sledil je Jakopičev spomnil s hvaležnostjo, saj nam je posvetil štirideset let neumornega kultur-zahvalni govor in krajši nagovori Rudolfa Andrejke, Marka Natlačena, nega dela in nas neštetokrat opojil z barvastimi utripi bogate in poetične duše.«980 Dinka Puca, Otona Župančiča in Bratka Krefta.970 Po razstavi je 9. 5. vodil Negativne kritike ni bilo zaslediti. 12. 4., na dan Jakopičevega rojstnega Stanko Vurnik.971 Sočasno praznovanje Jakopičevega jubileja je prevzelo dne in dan pred otvoritvijo razstave, je bil v Jutru objavljen obsežen članek Umetnostnozgodovinsko društvo, ki je poleg spremljevalnega programa o slavljenčevem življenju in delu.981 V propagandistični maniri so bili življe-skrbelo tudi za izdajo razkošne monografije – Jakopičevega zbornika z njepisu pridani tudi izseki Jakopičevih misli iz prihajajočega zbornika.982 razpravami Franceta Mesesnela, Izidorja Cankarja, Ferda Kozaka in Juša O le-tem so povečini pisali kot o najlepši slovenski knjigi, hkrati pa so apelirali Kozaka ter barvnimi in črno-belimi reprodukcijami slikarjevih del.972 na vse bibliofile, da so si priskrbeli svoj izvod, kajti tovrstne izdaje na sloven-Omeniti velja, da je junija 1929 ob prenosu razstave v Zagreb tam skem trgu še ni bilo.983 Slovensko prosvetno društvo priredilo proslavo za slikarjev jubilej. 7. 6. je Primer pozitivnega zapisa je odziv Anteja Gabra v Jutru. Menil je, bila na Trgu kralja Aleksandra predstava Pohujšanje v dolini š entflorjanski, da razstava kljub 120 predstavljenim delom ni mogla prikazati celotnega dan kasneje pa je bila v Umetniškem paviljonu odprta iz Ljubljane prenešena opusa umetnika, ki ga je očitno visoko cenil. Opisal je nekaj razstavljenih del, razstava umetnikovih del. Navzoč je bil tudi sam umetnik.973 Po postavitvi v pripomnil pa je tudi, da je bilo na razstavi premalo izpostavljeno Jakopičevo zagrebškem Umetniškem paviljonu je 23. 6. vodil Ivo Šrepel, tajnik Hrvaškega obdobje do razstave leta 1904 pri Miethkeju na Dunaju. Prav tako je pogrešal društva umetnosti.974 serijo motivov Križank in brez. Pohvalil je Jakopičevo uporabo barve, ki naj V čast Jakopičevi obletnici je tudi Združenje beograjskih likovnih ume- bi bila »prava glasba, tisti čudežni stik ekstremov, kjer se muzika pretaplja v tnikov v Beogradu priredilo proslavo in predavanje slikarja Mihajla Petrova slikarstvo in slikarstvo odzvanja v muziki«.984 na Kalemegdanu.975 V nasprotju z Ljubljano sta prenos in postavitev razstave v Zagrebu doživela kritiški hladni tuš. Negativen zapis avtorja Rometa, ki je bil objavljen v hrvaškem literarnem mesečniku Književnik, je sprožil vehementen odziv Obisk: Ni podatka; vstopnina je bila 10 dinarjev, za dijake 5 dinarjev; za skupine slovenske kritike. Izvirni hrvaški članek je bil objavljen tudi v Slovenskem po deset dijakov pa je bila cena ene vstopnice znižana na 2 dinarja. narodu, dodan pa mu je bil užaljen slovenski odgovor.985 Rome je med Umetniki, novinarji, delavci in reveži so imeli prost vstop.976 drugim zapisal, da je Jakopič medel, da poteze niso dokončane ter da mu primanjkuje intenzitete, ki bi slikam dala presežen učinek. Rome se je dotaknil tudi Jakopičeve želje, da bi izpadel kot revolucionaren in avantgar-dističen slikar, kar pa po njegovem mnenju ni bil, saj njegovo znanje in moč 966  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapiski občnih zborov in odborovih sej 'k št. 1', 14. odborova seja, 8. 3. 1929). V Jutru je bilo zapisano, da bo razstava trajala do 10. maja (Iz Ljubljane. Kolektivna slikanja nista dosegala želenega nivoja. Sklenil je z mislijo, da je bilo pra-razstava Riharda Jakopiča, Jutro, 28. 4. 1929, X/99, p. 5). V Slovenskem narodu je bilo navedeno, da so si razstavo 13. 5. ogledali člani znovanje Jakopičeve šestdesetletnice v Zagrebu nepotrebno, saj bi lahko beograjskega in zagrebškega Penkluba. Najverjetneje so razstavo podaljšali prav zaradi tega obiska (Dnevne vesti. Iz Ljubljane, Slovenski narod, LXII/105, 10. 5. 1929, p. 3). v Umetniškem paviljonu priredili razstavo ob osemdesetletnici domačega 967  Kolektivna razstava Riharda Jakopiča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 14. 4.–13. 5. 1929), Ljubljana 1929. 968  Kolektivna razstava Riharda Jakopiča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 14. 4.–13. 5. 1929), Ljubljana 1929. (Katalog dostopen na: .) 969  Domače vesti. Jubilej g. Riharda Jakopiča, Jutro, X/82, 9. 4. 1929, p. 4. 970  Proslava šestdesetletnice R. Jakopiča, Slovenski list, II/17, 15. 4. 1929, p. 2. Podobno besedilo je bilo objavljeno tudi v Ponedeljku (Otvoritev 977  Proslava šestdesetletnice R. Jakopiča, Slovenski list, II/17, 15. 4. 1929, p. 2. kolektivne razstave Riharda Jakopiča, Ponedeljek, III/15, 15. 4. 1929, p. 2). 978  Domače vesti. Jubilej g. Riharda Jakopiča, Jutro, X/82, 9. 4. 1929, p. 4. 971  Domače vesti. Kolektivna razstava R. Jakopiča, Jutro, X/115, 23. 5. 1929, p. 4. 979  Domače vesti. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu, Jutro, X/121, 26. 5. 1929, p. 5; Domače vesti. Zaključek Jakopičeve razstave v Zagrebu, 972  Monografijo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Jakopičev zbornik, ki ga je urejal urednik Ljubljanskega zvona Fran Albrecht, je v predprodaji Jutro, X/144, 22. 6. 1929, p. 4. stal 72 dinarjev; nato se je broširana izdaja prodajala za 110 dinarjev, vezana pa za 140 dinarjev (Iz pripravljajočega se Zbornika, Jutro, X/85, 980  Jubilej Riharda Jakopiča, Jutro, X/65, 17. 3. 1929, p. 5. 12. 4. 1929, p. 6; Domače vesti. Jubilej Riharda Jakopiča, Jutro, X/65, 17. 3. 1929, p. 5; Jakopičev zbornik, Mariborski večernik » Jutra«, X/115, 981  Mojster Rihard Jakopič – šestdesetletnik, Jutro, X/85, 12. 4. 1929, p. 6. 23. 5. 1929, p. 4; Domače vesti. »Jakopičev zbornik« naša najlepša knjiga, Jutro, X/116, 19. 5. 1929, p. 5; Književne novosti na Slovenskem. 982  Jakopičev zbornik je v predprodaji stal 72 dinarjev; nato se je broširana izdaja prodajala za 110 dinarjev, vezana pa za 140 dinarjev (Jakopičeve Jakopičev zbornik, Proletarec, XXIV/1139, 11. 7. 1929, p. 4). misli o umetnosti. Iz pripravljajočega se Zbornika, Jutro, X/85, 12. 4. 1929, p. 6). 973  Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu, Jutro, X/121, 26. 5. 1929, p. 5; Domače vesti. Jakopičeva proslava, Jutro, X/127, 2. 6. 1929, p. 5. 983  »Jakopičev zbornik« naša najlepša knjiga, Jutro, X/116, 19. 5. 1929, p. 5; Jakopičev zbornik. Veselje naših biblofilov, Jutro, X/93, 21. 4. 1929, p. 3. 974  Domače vesti. Zaključek Jakopičeve razstave v Zagrebu, Jutro, X/144, 22. 6. 1929, p. 4. 984  Ante GABER, Kolektivna razstava Riharda Jakopiča, Jutro, X/101, 1. 5. 1929, p. 8. 975  Beograjski umetniki in proslava Jakopičeve 60letnice, Jutro, X/86, 13. 4. 1929, p. 6. 985  Pamflet na Riharda Jakopiča. Nekvalificiran izpad hrvaške literarne revije »Književnik« v zvezi z Jakopičevo razstavo v Zagrebu, Slovenski 976  Iz Ljubljane. Kolektivna razstava Riharda Jakopiča, Jutro, X/99, 28. 4. 1929, p. 5. narod, LXII/221, 27. 9. 1929, p. 2. 283 284 kiparja Ivana Rendića. Slovenski pisec je menil, da je bil Rometov zapis 186 lahkomiseln in zloben, ne nazadnje pa mu je svetoval, naj raje »daje lekcije doma«.986 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Domače vesti. Jubilej Riharda Jakopiča, Jutro, X/65, 17. 3. 1929, p. 5. - Miljutin ZARNIK, Naš mojster Jakopič o svojih delih. Kako se je naš mojster razvijal in kaj je najraje slikal – Kakšne načrte ima za bodočnost – Jubilej ovira njegovo delo, Slovenski narod, LXII/73, 30. 3. 1929, p. 9. - Jubilej g. Riharda Jakopiča, Jutro, X/82, 9. 4. 1929, p. 4. - Ljubljana. Jakopičev jubilej, Slovenec, LVII/82, 11. 4. 1929, p. 4. - Mojster Rihard Jakopič – šestdesetletnik, Jutro, X/85, 12. 4. 1929, p. 6. - Jakopičeve misli o umetnosti. Iz pripravljajočega se Zbornika, Jutro, X/85, 12. 4. 1929, p. 6. - Beograjski umetniki in proslava Jakopičeve 60letnice, Jutro, X/86, 13. 4. 1929, p. 6. - Frst. /France Stele/, Rihard Jakopič, Ilustrirani Slovenec, V/15, 14. 4. 1929, pp. 116–117. - Proslava šestdesetletnice R. Jakopiča, Slovenski list, II/17, 15. 4. 1929, p. 2. - Otvoritev kolektivne razstave Riharda Jakopiča, Ponedeljek, III/15, 15. 4. 1929, p. 2. - Proslava R. Jakopiča, Slovenec, LVII/86, 16. 4. 1929, p. 4. - Jakopičev zbornik. Veselje naših biblofilov, Jutro, X/93, 21. 4. 1929, p. 3. - Prosvetno delovanje naših v Zagrebu, Jutro, X/95, 24. 4. 1929, p. 3. - Prosvetni dan Zveze kulturnih društev, Jutro, X/99, 28. 4. 1929, p. 3 - Najlepša slovenska knjiga, Jutro, X/99, 28. 4. 1929, p. 5. - Iz Ljubljane. Kolektivna razstava Riharda Jakopiča, Jutro, X/99, 28. 4. 1929, p. 5. - Ante GABER, Kolektivna razstava Riharda Jakopiča, Jutro, X/101, 1. 5. 1929, p. 8. - Mojster slovenskega slikarstva Rihard Jakopič je razstavil v svojem paviljon [. .], Tedenske slike, V/18, 2. 5. 1929, p. 2. - Pred kolektivno razstavo Jakopičevih del v Zagrebu, Slovenski narod, LXII/105, 10. 5. 1929, p. 2. - Iz Ljubljane, Slovenski narod, LXII/105, 10. 5. 1929, p. 3. - Slikar Jakopič – 60 let star, Prosveta, XXII/113, 14. 5. 1929, pp. 2–3. - »Jakopičev zbornik« naša najlepša knjiga, Jutro, X/116, 19. 5. 1929, p. 5. - Jakopičev zbornik, Mariborski večernik » Jutra«, X/115, 23. 5. 1929, p. 4. - Kolektivna razstava R. Jakopiča, Jutro, X/115, 23. 5. 1929, p. 4. - Za duha in srce. Jakopičev jubilejni zbornik, Slovenec, LVII/116, 24. 5. 1929, p. 9. - Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu, Jutro, X/121, 26. 5. 1929, p. 5. - Jakopičeva proslava, Jutro, X/127, 2. 6. 1929, p. 5. 187 - B./ožidar Borko/, Slavnosti Riharda Jakopiča v Zagrebu. Svečana predstava v gledališču – Otvoritev Jakopičeve razstave po zagrebškem županu – Agilno delovanje zagrebškega »Slovenskega kulturnega društva«, Jutro, X/133, 9. 6. 1929, p. 2. - Zaključek Jakopičeve razstave v Zagrebu, Jutro, X/144, 22. 6. 1929, p. 4. - Književne novosti na Slovenskem. Jakopičev zbornik, Proletarec, XXIV/1139, 11. 7. 1929, p. 4. - Pamflet na Riharda Jakopiča. Nekvalificiran izpad hrvaške literarne revije »Književnik« v zvezi z Jakopičevo razstavo v Zagrebu, Slovenski narod, LXII/221, 27. 9. 1929, p. 2. - Rajko LOŽAR, Rihard Jakopič – Šestdesetletnik, Ilustracija, I/3, 1929, pp. 73–75, 82–84. - Z jubilejne Jakopičeve razstave [. .], Ilustracija, I/5, 1929, p. 174. - France STELE, Rihard Jakopič šestdesetletnik, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 29–31. - Anton PODBEVŠEK, Rihardu Jakopiču, Ljubljanski zvon, XLIX/5, 1929, pp. 259–263. 186 Ilustracija, I/5 , 1929, p. 174. 986  Pamflet na Riharda Jakopiča. Nekvalificiran izpad hrvaške literarne revije »Književnik« v zvezi z Jakopičevo razstavo v Zagrebu, Slovenski narod, 187 LXII/221, 27. 9. 1929, p. 2. Jutro, X/93, 21. 4. 1929, p. 3. 285 286 Naslov razstave: Razstava slikarjev Valentina Hodnika, Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Janeza Cvetka in kiparja Petra Lobode - Domače vesti. V Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/127, 2. 6. 1929, p. 5. - V Jakopičevem paviljonu otvorijo, Slovenec, LVII/123, 2. 6. 1929, p. 5. Datum: 2.–16. 6. 1929987 - V Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/129, 5. 6. 1929, p. 4. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVII/125, 5. 6. 1929, p. 4. Organizator: Ni podatka. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVII/126, 6. 6. 1929, p. 4. - V Jakopičevem paviljonu razstavljajo, Jutro, X/132, 8. 6. 1929, p. 4. Avtorji s številom del: 91 del; Janez Cvetek (30), Valentin Hodnik (56), Peter Loboda (5). - Slikarska razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXII/128, 8. 6. 1929, p. 2. 988 - V Jakopičevem paviljonu razstavljajo, Slovenec, LVII/129, 9. 6. 1929, p. 4. - A. G. /Ante Gaber/, Planinske slike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/133, 9. 6. 1929, p. 3. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Razstava planinskih slik Hodnika ter samouka Cvetka v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/138, 15. 6. 1929, p. 4. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXII/134, 15. 6. 1920, p. 2. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Skupinska razstava, v času katere naj bi bilo prodanih veliko slik. V dnevnem časopisju so za nakup priporočali predvsem dela Meštrovićevega absolventa Petra Lobode.989 Poročanje in kritika: Več krajšim objavam se pridružuje daljši članek o razstavi, ki ga je v Jutru objavil Ante Gaber. Slednji je menil, da je Valentin Hodnik poleg Maksa Koželja edini planinski slikar pri nas. Pri tem je izpostavil, da je kakovost slovenske amaterske gorniške fotografije primerljiva z mednarodno, pri čemer pa tega za slikarstvo ni mogel trditi. Napisal je, da se za »Groharjem še ni rodil slovenski Segantini« in da so planinske slike le za domačo rabo, izstopajoče kvalitetnejše produkcije pa tudi pri Hodniku ni našel. Bohinjski slikar se je po Gabrovem mnenju ni umetnostno razvijal, saj naj ga bi oviral eksistencialni boj. Hodnik je k sodelovanju na razstavi povabil sovaščana Janeza Cvetka, ki je bil sicer po poklicu drvar. Gaber je sicer izpostavil diletantizem tega samouka, vendar ga je opravičeval, ker naj bi bil fant mlad in zagret. Pisec je očitno zagovarjal amaterstvo, saj je v nadaljevanju napisal, da je Cvetek odpiral »pogled v dušo naših [slovenskih] planin«, ki jih je upodabljal v naivni maniri, saj ni bil deležen formalnega šolanja. Najmanj pozornosti je Gaber namenil Lobodi, ki je očitno razstavil le pet kipov, kar pa po njegovem mnenju ni zadostovalo za podajanje sodbe, ki naj bi bila pri mladih umetnikih tvegana. Kljub vsemu je menil, da je bilo smiselno, da se je Loboda predstavil občinstvu.990 987  V Jutru je bilo objavljeno, da se je razstava odprla 2. 6. (Domače vesti. V Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/127, 2. 6. 1929, p. 5). V zapisniku IX. Rednega občnega zbora Društva Narodna galerija z dne 12. 10. 1926 pa je navedeno, da je bila razstava odprta 26. 5. (Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapiski občnih zborov in odborovih sej 'k št. 1', 9. redni občni zbor, 12. 10. 1929). 988  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: V Jakopičevem paviljonu razstavljajo [...], Jutro, X/132, 8. 6. 1929, p. 4. 989  Domače vesti. Razstava planinskih slik Hodnika ter samouka Cvetka v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/138, 15. 6. 1929, p. 4. 990  A. G. /Ante Gaber/, Planinske slike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/133, 9. 6. 1929, p. 3. 287 288 Naslov razstave: Oskar Pistor Naslov razstave: Razstava Slovenskega filatelističnega društva Datum: 25. 8.–5. 9. 1929 Datum: 7.–9. 9. 1929997 Organizator: Ana Pistor Organizator: Slovensko filatelistično društvo, Ljubljana Avtor s številom del: Ok. 200 del; Oskar Pistor.991 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Spremljevalni program: Na otvoritvi je bilo poleg slovenskih veliko čeških filatelistov, prav tako pa so bili prisotni predstavniki ljubljanske mestne oblasti, slikar ter oblikovalec Obisk: Ni podatka. znamk Ivan Vavpotič in drugi. V uvodnem nagovoru jih je pozdravil državni odvetnik Peter Grasseli, ki je poudaril velik pomen filatelije za Slovence.998 Ob razstavi so organizirali praktično izobraževanje o načinu zbiranja poštnih Vrsta razstave: Samostojna retrospektivna razstava koroškega slikarja Oskarja Pistorja. znamk.999 Ta je umrl 10. 5. 1928, postavitev pa je bila zapuščinska posmrtna razstava, ki so jo organizirali svojci in prijatelji.992 Med razstavljenimi akti, študijami, portreti in krajinskimi slikami menda ni bilo njegovih najslavnejših del, saj naj Obisk: Ni podatka; vstopnina je bila pet dinarjev, za dijake dva dinarja.1000 bi bila po poročanju Slovenskega naroda v rokah nemške skupnosti.993 Vrsta razstave: Didaktična filatelistična razstava je bila prirejena ob 10. obletnici delo- Poročanje in kritika: V Slovenskem narodu in Jutru sta pisca izpostavila, da je bil Pistor vanja Slovenskega filatelističnega društva. Poudarek razstave je bila na slovenski javnosti in umetnostnim krogom neznan, poznali pa so ga Nemci slovenski znamki ki jo je leta 1919 oblikoval Ivan Vavpotič, razstavljene pa na Slovenskem, za katere je med vojno v Ljubljani, Mariboru in Celju slikal so bile tudi znamke drugih držav po svetu.1001 predvsem oficirske in meščanske portrete.994 Ante Gaber je v članku v Jutru razstavo pohvalil in jo primerjal s kakovostno muzejsko postavitvijo. Za konec je izpostavil, da je umetnik svoja dela, med katerimi so se nekatera nahajala Poročanje in kritika: Anonimni avtor je v Jutru zapisal, da je bilo na razstavi moč videti tudi v zbirkah v tujini, prodajal uspešno in za velike vsote. Tedanje prodajne »vso Slovenijo v posameznih znamkah, štirojčkih in celo prav redke stvari v cene so najverjetneje vplivale tudi na vrednost razstavljenih del, ki pa so bila celih polah. Razstavljeni so bili tudi poštni žigi iz vse Slovenije, kompletna po Gabrovem mnenju za mnoge Slovence predraga. zbirka poštnih žigov Ljubljane od prve avstrijske znamke leta 1850 do danes, 995 Omemba razstave se je v nemškem jeziku pojavila tudi v celjskem Deutsche Zeitung, kjer je lepa kolekcija avstrijskih poštnih žigov od leta 1850 do 1858 in dragocena anonimni pisec Pistorja označil za izrazito lokalnega slikarja. pisma z najredkejšimi znamkami najrazličnejših držav. Z znamkami so zasto- 996 pane vse države sveta, posebno dobro pa Nemčija in Italija ter ameriške države. Dobrodelne znamke in znamke zračne pošte Evrope so kompletne. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Lepa je zbirka Avstrije, jugoslovenska pa je kompletna od začetka do danes v štirojčkih.«1002 Daljši članek z navedbami razstavljenih znamk in njihovo - Razstava Pistorjevih del v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVII/191, 24. 8. 1929, p. 4. vrednostjo je bil objavljen v Slovenskem narodu. Pisec pa je izpostavil - Jutri bo otvorjena, Slovenski narod, LXII/192, 24. 8. 1929, p. 3. tudi aranžiranje razstave, ki je bil vsak dan »elegantno okrašena z drugim - Oskar Pistor, Jutro, X/198, 25. 8. 1929, p. 3. cvetjem in drugačnimi šopki.«1003 Prav tam je bil julija objavljen obsežnejši - Razstava slik, Jutro, X/198, 25. 8. 1929, p. 5. zapis o zgodovini slovenske filatelije, ki je bila cenjena tudi v tujini. V njem je - A. G. /Ante Gaber/, Razstava pokojnega Oskarja Pistorja, Jutro, X/200, 28. 8. 1929, p. 3. bila omenjena tudi pričujoča razstava v Jakopičevem paviljonu in napoved - E. R., Razstava slik Oskarja Pistorja, Slovenski narod, LXII/195, 28. 8. 1929, p. 2. filatelistične postavitve istega leta jeseni na Ljubljanskem velesejmu.1004 - Stane VURNIK, Razstava slikarja pl. Pistorja, Slovenec, LVII/197, 31. 8. 1929, p. 7. - Gemäldeausstellung, Deutsche Zeitung, LIV/69, 1. 9. 1929, p. 6. 991  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava Pistorjevih del v 997  Prva slovenska filatelistična razstava, Jutro, X/210, 8. 9. 1929, p. 3. Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVII/191, 24. 8. 1929, p. 4. 998  Ibid. 992  Ibid. 999  Razstava poštnih znamk, Jutro, X/198, 25. 8. 1929, p. 5. 993  E. R., Razstava slik Oskarja Pistorja, Slovenski narod, LXII/195, 28. 8. 1929, p. 2. 1000  Prva slovenska filatelistična razstava, Jutro, X/210, 8. 9. 1929, p. 3. 994  E. R., Razstava slik Oskarja Pistorja, Slovenski narod, LXII/195, 28. 8. 1929, p. 2; A. G. /Ante GABER/, Razstava pokojnega Oskarja Pistorja, 1001  Razstava poštnih znamk, Jutro, X/198, 25. 8. 1929, p. 5. Jutro, X/200, 28. 8. 1929, p. 3. 1002  Prva slovenska filatelistična razstava, Jutro, X/210, 8. 9. 1929, p. 3. 995  A. G. /Ante GABER/, Razstava pokojnega Oskarja Pistorja, Jutro, X/200, 28. 8. 1929, p. 3. 1003  Razstava poštnih znamk, Slovenski narod, LXII/206, 10. 9. 1929, 3. 996  Gemäldeausstellung, Deutsche Zeitung, LIV/69, 1. 9. 1929, p. 6. 1004  Slovenska filatelistična razstava, Slovenski narod, LXII/168, 26. 7. 1929, p. 2. 289 290 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Naslov razstave: XV. razstava Narodne galerije. Lojze Dolinar, - Slovenska filatelistična razstava, Slovenski narod, LXII/168, 26. 7. 1929, p. 2. Gojmir Anton Kos, France Pavlovec - Razstava poštnih znamk, Jutro, X/198, 25. 8. 1929, p. 5. - Prva slovenska filatelistična razstava, Jutro, X/210, 8. 9. 1929, p. 3. Datum: 27. 10.–8. 12. 1929 - Razstava poštnih znamk, Slovenski narod, LXII/206, 10. 9. 1929, 3. Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana Avtorji s številom del: 69 del v katalogu; Lojze Dolinar (18), Gojmir Anton Kos (32), France Pavlovec (19).1005 Katalog in tiskovine: Razstavni letak s seznamom umetnikov in del.1006 Spremljevalni program: Razstavo je otvoril predsednik Društva Narodna galerija Fran Windischer.1007 Obisk: Po poročanju Slovenca naj bi bil slab, medtem ko je Ante Gaber v Jutru hvalil dober obisk.1008 Vrsta razstave: Skupinska razstava treh umetnikov iste generacije. V osrednjem razstavnem prostoru naj bi stal tri metre visok Dolinarjev kip Mojzes, ki je bil po besedah Gojmirja Antona Kosa najbolj vpadljivo delo na razstavi.1009 Cene razstavljenih del so bile na razpolago pri blagajni.1010 Do 16. 11. so bile prodane štiri slike Gojmirja Antona Kosa, dve sliki Franceta Pavlovca in en kip Lojzeta Dolinarja.1011 Poročanje in kritika: Poročila o razstavi so obsegala bolj splošno pisanje o stanju razsta- višča, obiskovanju razstav in kupovanju umetniških del, manj pa se jih je dotaknilo dejanskih razstavljavcev. Rajko Ložar je v članku v Ilustraciji najprej omenjal Jakopičev paviljon kot zapuščeno razstavišče, nato pa se je posvetil razstavljavcem. Sprva je izpostavil Dolinarjeva kiparska dela, med katerimi je izstopal kip Mojzesa, vendar je menil, da je Dolinar boljši v mali plastiki, predvsem v portretih. Ložar je Kosa primerjal z Dolinarjem, ki naj bi za njim zaostajal, saj naj bi slikarju manjkala ustvarjalna zavzetost. Kot zadnjemu se je Ložar posvetil Pavlovcu, ki naj bi razstavljal večjo zbirko slik. Slednja je bila po piščevem mnenju mnogo kakovostnejša kot na prejšnji postavitvi. Ložar je menil, da naj bi bil Pavlovec prvi slovenski barvni interpret, ki naj bi znal slikati z različnimi barvnimi toni.1012 Ante Gaber je o razstavi v Jutru objavil dva prispevka.1013 Pohvalil je lepo število obiskovalcev in si nato zaželel, da bi po vzoru Evrope tudi pri 1005  XV. razstava Narodne galerije. Lojze Dolinar, Gojmir Anton Kos, France Pavlovec (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 10.–8. 12. 1929), Ljubljana 1929. 1006  V. razstava Narodne galerije. Lojze Dolinar, Gojmir Anton Kos, France Pavlovec (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 10.–8. 12. 1929), Ljubljana 1929. (Katalog dostopen na: .) 1007  Slovenska filatelistična razstava, Slovenski narod, LXII/168, 26. 7. 1929, p. 2. 1008  V. /Stanko Vurnik/, Razstava Dolinar-G. Kos-Pavlovec, Slovenec, LVII/265, 20. 11. 1929, p. 7; Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/272, 20. 11. 1929, p. 7. 1009  Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXII/246, 26. 10. 1929, p. 4. 1010  X V. razstava Narodne galerije. Lojze Dolinar, Gojmir Anton Kos, France Pavlovec (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 10.–8. 12. 1929), Ljubljana 1929. 1011  Na umetnostni razstavi, Slovenski narod, LXII/263, 16. 11. 1929, p. 4. 1012  Rajko LOŽAR, Razstava Dolinar-G. A. Kos-Pavlovec. »Narodna galerija« v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Ilustracija, I/11, 1929, p. 354. V naslednji številki Ilustracije so bila objavljena določena reproducirana dela (S 15. umetnostne razstave »Narodne galerije« v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Ilustracija, I/12, 1929, p. 406). 1013  Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/272, 20. 11. 1929, p. 7; Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/277, 26. 11. 1929, p. 4. 291 292 nas razstave in njihovo obiskovanje postala družabni dogodek. Nadalje se 188 189 je dotaknil tržnega polja in izpostavil, da pri nas trg in kupovanje umetnin nista bila razvita kot drugod, saj slovensko izobraženstvo ni imelo dovoljšnih sredstev za nakupe umetnin. Na srečo so obstajale bogatejše rodbine in meceni, ki so poskrbeli za nakupe. Pisec je omenil, da so bile prodajne cene vsem dosegljive in da so lahko na razstavi original odkupili za prav toliko kot reprodukcijo. V prvem delu je opisal Dolinarjevo kiparstvo, v drugem pa se je posvetil slikarskim delom. Umetnine je orisal z natančnostjo in navedel njihovo ozadje.1014 Ob zaključevanju razstave je v Slovencu članek objavil tudi Stanko Vurnik, ki je potožil, da ni več generacije, ki je v zanosu kupovala impresionistična dela; interesa naj bi bilo premalo, razstav pa prav tako. Tudi mladih ljudi naj umetnost ne bi zanimala več. Pred opisi umetnikov je še dodal, da upa, da bi povojni materializem in senzualizem nadomestila nova »idealistična konstelacija«.1015 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXII/246, 26. 10. 1929, p. 4. - V Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVII/246, 27. 10. 1929, p. 4. - Otvoritev dveh umetnostnih razstav v Ljubljani, Ponedeljek, III/43, 28. 10. 1929, p. 2. - Otvoritev dveh umetniških razstav, Slovenski narod, LXII/247, 28. 10. 1929, p. 2. - Dve umetniški razstavi v Ljubljani, Jutro, X/253, 29. 10. 1929, p. 3. - Petnajsta razstava Nar. Galerije, Slovenec, LVII/247, 29. 10. 1929, p. 7. - Razstava Dolinar-Gojmir Anton Kos in Pavlovec, Slovenski narod, LXII/267, 9. 11. 1929, p. 4. - Razstava Dolinar-Gojmir Anton Kos in Pavlovec v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/264, 10. 11. 1929, p. 3. - Na umetnostni razstavi, Slovenski narod, LXII/263, 16. 11. 1929, p. 4. 190 - Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/272, 20. 11. 1929, p. 7. - Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/277, 26. 11. 1929, p. 4. - V. /Stanko Vurnik/, Razstava Dolinar-G. Kos-Pavlovec, Slovenec, LVII/265, 20. 11. 1929, p. 7. - Danes zadnji dan razstave Dolinar-Kos-Pavlovec v Jakopičevem paviljonu, Jutro, X/288, 8. 12. 1929, p. 3. - Rajko LOŽAR, Umetnostna kronika, Dom in svet, XLIII/1-2, 1929, pp. 55–57. - Rajko LOŽAR, Razstava Dolinar-G. A. Kos-Pavlovec. »Narodna galerija« v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Ilustracija, I/11, 1929, p. 354. - S 15. umetnostne razstave »Narodne galerije« v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Ilustracija, I/12, 1929, p. 406. - Jože KASTELIC, 15. razstava Narodne galerije. Lojze Dolinar, Anton Gojmir Kos, France Pavlovec, Plamen, XX/2, 1929–1930, pp. 116–118. 1014  Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/272, 20. 11. 1929, p. 7; Ante GABER, Razstava del Dolinarja, Kosa in Pavlovca, Jutro, X/277, 26. 11. 1929, p. 4. 1015  V. /Stanko Vurnik/, Razstava Dolinar-G. Kos-Pavlovec, Slovenec, LVII/265, 20. 11. 1929, p. 7. 293 294 191 RAZSTAVE V LETU 1930 192 188–190, 192 Ilustracija, I/12, 1929, p. 406. 191 Ilustracija, I/11, 1929, p. 354. Neža Lukančič 295 296 Naslov razstave: Srečko Magolič Obsežnejše anonimno besedilo je bilo dan pred razstavo objavljeno v Slovenskem narodu, kjer je v večjem delu romantizirano opisano slikarjevo Datum: 30. 3.–5. 5. 1930 življenje in ustvarjalno delo, v zaključku pa je pisec o Magoličevih slikah zapisal, da »niso diletantske, a tudi akademske pile ne najdeš na njih«.1029 Nazadnje je pisec »dušo naroda« zanesenjaško primerjal s slikarjevimi Organizator: Srečko Magolič deli.1030 V Slovenskem narodu je anonimni pisec objavil članek, ki je bil skoraj v celoti posvečen prodaji in naštevanju uspešno prodanih del tekom razs- Avtor s številom del: Ok. 170 del; Srečko Magolič.1016 tave. Avtor je izpostavil, da je največja Magoličeva zasluga pravzaprav to, da je znal »pri občinstvu zbuditi zanimanje za umetnost«, ne le pri večjih in bogatejših zbiralcih, ki jih je pisec naštel, temveč tudi pri manj premožnih Katalog in tiskovine: Ni podatka. slojih. Slikarjeva dela s te razstave naj bi bila celo popularnejša od tedaj priljubljenih reprodukcij velikih mojstrov.1031 Ante Gaber je tekom razstave v Slovenskem narodu v prispevku s Spremljevalni program: V paviljonu je bil »Rasbergerjev prvovrstni gramofon«, na katerem se je pomenljivim naslovom Profanacija umetnosti? izpostavil »rekordni obisk in ves čas predvajala glasba, ki naj bi dopolnjevala umetniški vtis. Koncerti, ki naj bi gmotni uspeh« ter razstavni dosežek, ki v Jakopičevem paviljonu že dolgo bili vsak dan med 11. in 12. uro ter med 14. in 15. uro predvajani po gramofonu, ni uspel tudi »najslavnejšim imenom«.1032 Njegove slike naj bi bile izjemno so bili napovedani tudi v časopisju.1017 Srečko Magolič je vodil po razstavi.1018 razumljive ter zato tudi bolj dostopne doumevanju širše javnosti. Gaber je nato poudaril, da »so Magoličevi uspehi le plod reklame«, ki jo je dosegel z Obisk: Obisk je bil dober, saj naj bi si postavitev ogledalo več kot 2.350 različnimi taktikami. Pisec je zagovarjal Magoličevo razstavo, ki naj bi umet- obiskovalcev.1019 nost sicer popularizirala, ne pa profanizirala.1033 O Magoličevi oglaševalski pretkanosti je pisalo tudi v Slovenskem narodu, kjer je pisec izpostavil, da je obiskovalce v paviljon vabil z glasbo in spominsko knjigo, ki naj bi tedaj Vrsta razstave: Samostojna razstava, ki jo je priredil Srečko Magolič ob svoji 70-letni- bila izjemno modna. »To je namreč edina prilika, da da nekdo, ki ni zvezda, ci.1020 Razstavil je slike, ki jih je naslikal po letu 1926. Motivno so krajinska avtogram. In dajati avtograme je strašno ‘nobel’. [. .] Samo polna ne bo, kakor dela povečini prikazovala Ljubljano in njeno zeleno okolico, Savo, Bled idr.1021 kaže. Popisani sta šele dve strani, eno celo stran je podpisala Magoličeva Prodali so 65 slik.1022 V Slovenskem narodu so še v času razstave objavili ‘žlahta’.«1034 seznam prodanih del.1023 Do 24. aprila je bilo prodanih 45 slik, s prodajo pa naj bi dosegel rekord, saj so bile cene nizke, plačilo pa je bilo možno tudi na obroke.1024 Posebnosti: Po razstavi je trgovec Julij Klein v svoji trgovini na Wolfovi ulici razstavil slike, ki niso bile prodane v Jakopičevem paviljonu.1035 Poročanje in kritika: Razstava je bila dobro sprejeta. V Slovencu so o Magoličevih slikah zapisali: »/T/akoj, v prvem hipu, ne da bi kaj okleval se ti dopadejo; oko je zadovoljno in duša se potopi v prijetno razpoloženje.«1025 Avtor prispe-Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: vka je slikarjevo delo povezoval z narodnozavednim sentimentom, saj naj bi - Razstava Srečka Magoliča, Jutro, XI/73, 28. 3. 1930, p. 3. iz Magoličevih motivno jasno prepoznavnih slik govorila »narava takorekoč - Jubilejno umetnostno razstavo priredi Srečko Magolič, Slovenec, LVIII/72, 28. 3. 1930, p. 4. sama«.1026 O razstavi in o Magoliču se je pisalo v presežnikih, kar je vidno - K jubilejni razstavi S. Magoliča, Slovenski narod, LXIII/72, 29. 3. 1930, p. 5. z naslova članka v Slovencu, ki je Magoliča označil za »najpopularnejšega - Ob jubilejni razstavi Srečka Magoliča, Jutro, XI/75, 30. 3. 1930, p. 3. našega slikarja«.1027 Podobno slavilen zapis je bilo moč najti tudi v Jutru, - Koncert med umetnostno razstavo, Slovenec, LVIII/74, 30. 3. 1930, p. 6 . kjer je pisec zapisal, da za Magoliča »ime ‘diletanta’ ni ponižujoče, ker je po polstoletnem opazovanju in učenju dosegel višino, da Narodna galerija ne - Na razstavi Srečka Magoliča, Ponedeljek, IV/13, 31. 3. 1930, p. 2. more biti brez njegovih del«.1028 - Razstava Srečka Magoliča, Slovenski list, III/13, 31. 3. 1930, p. 3. - Srečko Magolič o svoji umetnosti, Slovenec, LVIII/75, 1. 4. 1930, p. 4. - Pomladna idila v Tivoliju, Slovenski narod, LXIII/75, 2. 4. 1930, p. 2. - Jubilejna razstava Srečka Magoliča, Slovenski narod, LXIII/75, 2. 4. 1930, p. 3. 1016  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Magoličeva razstava v - 70-letnik Srečko Magoli in njegova jubilejna razstava, Tedenske slike. Priloga Domovini, VI/14, 3. 4. 1930, s. p. Jakopičevem paviljonu, Jutro, XI/94, 24. 4. 1930, p. 4. 1017  A. G. /Ante Gaber/, Profanacija umetnosti?, Slovenski narod, LXIII/96, 28. 4. 1930, p. 3; Koncert med umetnostno razstavo, Slovenec, LVIII/74, - Vodstvo po Jubilejni razstavi slik Srečka Magoliča, Jutro, XI/80, 5. 4. 1930, p. 4. 30. 3. 1930, p. 6 1018  Zadnje vodstvo po razstavi Srečka Magoliča, Jutro, XI/101, 3. 5. 1930, p. 4. - Na Magoličevi razstavi, Slovenski narod, LXIII/79, 7. 4. 1930, p. 3. 1019  Uspeh Srečka Magoliča, Slovenec, LVIII/103, 7. 5. 1930, p. 3. 1020  Srečko Magolič o svoji umetnosti, Slovenec, LVIII/75, 1. 4. 1930, p. 4. 1021  Razstava najpopularnejšega našega slikarja, Slovenec, LVIII/81, 8. 4. 1930, p. 3. 1022  Uspeh Srečka Magoliča, Slovenec, LVIII/103, 7. 5. 1930, p. 3. 1029  Ob jubilejni razstavi Srečka Magoliča, Jutro, XI/75, 30. 3. 1930, p. 3. 1023  Kdo kupuje umetnine, Slovenski narod, LXIII/98, 30. 4. 1930, p. 3. 1030  Ibid. 1024  Ibid.; Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XI/94, 24. 4. 1930, p. 4. 1031  Kdo kupuje umetnine, Slovenski narod, LXIII/98, 30. 4. 1930, p. 3. 1025  Razstava najpopularnejšega našega slikarja, Slovenec, LVIII/81, 8. 4. 1930, p. 3. 1032  A. G. /Ante Gaber/, Profanacija umetnosti?, Slovenski narod, LXIII/96, 28. 4. 1930, p. 3. 1026  Ibid. 1033  Ibid. 1027  Ibid. 1034  Pomladna idila v Tivoliju, Slovenski narod, LXIII/75, 2. 4. 1930, p. 2. 1028  Ob jubilejni razstavi Srečka Magoliča, Jutro, XI/75, 30. 3. 1930, p. 3. 1035  Trgovec Julij Klein, Slovenski narod, LXIII, 17. 5. 1930, p. 4. 297 298 - Razstava najpopularnejšega našega slikarja, Slovenec, LVIII/81, 8. 4. 1930, p. 3. 194 - Ena Magoličevih slik kupljena za mestno občino, Jutro, XI/86, 12. 4. 1930, p. 4. Jutro, XI/75, 30. 3. 1930, p. 5. - Vodstvo po svoji jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVIII/85, 12. 4. 1930, p. 4. - Vodstvo po svoji jubilejni razstavi, Slovenski narod, LXIII/84, 12. 4. 1930, p. 4. - Mago!ičeva razstava, Slovenski narod, LXIII/91, 22. 4. 1930, p. 3. - Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XI/94, 24. 4. 1930, p. 4. - Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVIII/93, 24. 4. 1930, p. 5. - A. G. /Ante Gaber/, Profanacija umetnosti?, Slovenski narod, LXIII/96, 28. 4. 1930, p. 3. - Magoličeva umetnostna razstava, Jutro, XI/98, 29. 4. 1930, p. 4. - Magoličeva umetnostna razstava, Slovenec, LVIII/97, 29. 4. 1930, p. 4. - Kdo kupuje umetnine, Slovenski narod, LXIII/98, 30. 4. 1930, p. 3. - Lepote naše slovenske domovine, Slovenec, LVIII/99, 1. 5. 1930, p. 4. - Zadnje vodstvo po razstavi Srečka Magoliča, Jutro, XI/101, 3. 5. 1930, p. 4. - Zadnje vodstvo po Magoličevi razstavi, Slovenski narod, LXIII/100, 3. 5. 1930, p. 4. - Zadnje vodstvo priredi Srečko Magolič po svoji razstavi, Slovenec, LVIII/100, 3. 5. 1930, p. 5. - Magoličeva razstava, Slovenski list, III/18, 5. 5. 1930, p. 3. - Uspeh Srečka Magoliča, Slovenec, LVIII/103, 7. 5. 1930, p. 3. - Trgovec Julij Klein, Slovenski narod, LXIII, 17. 5. 1930, p. 4. - Srečko Magolič – tiskar in slikar, Slovenski tisk, I/9, 1930, p. 149. 193 Ilustrirani Slovenec, VI/16, 20. 4. 1930, p. 122. 299 300 Naslov razstave: Razstava sodobne grafike dopolnjeval predstavitev tedanjih družbenih razmer. Kvalitetna dela naj bi torej po Gabrovem mnenju ljudje pokupili, kar pa naj se ne bi zgodilo s Datum: 11.–25. 5. 1930 (podaljšana do 26. 5.)1036 prenagljeno in skicozno zastavljenimi stvaritvami. Na koncu mu je Gaber zaželel »Magoličev uspeh«.1044 Manj prostora je pisec članka namenil drugim avtorjem. Kot prebojnega avtorja z velikim napredkom je izpostavil Organizator: Miha Maleš Nikolaja Pirnata, primarno kiparja, kar naj bi se videlo tudi v načinu risanja. O podobnem napredku je Gaber pisal tudi o Olafu Globočniku. Miro Pregelj je označil kot »rahločutno gospodično«, hkrati pa zapisal, da se boji, da bi Avtorji/-ice s številom del: 107 del v katalogu; Marijan Detoni (2), Olaf Globočnik (8), Krsto Hegedušić bila zaradi njegovih besed užaljena, sicer pa naj bi Gabra »njen najbližji (13), France Kralj (10), Tone Kralj (1), Miha Maleš (23), Nikolaj Pirnat (8), sorodnik« zaprosil, da naj ne piše o njenih delih.1045 Kot »vedno bolj krotka in Oton Postružnik (17), Mira Pregelj (7), Ivan Tabaković (14), Đuro Tiljak (1), zrela« je Gaber opisal Toneta in Franceta Kralj, ki sta se piscu zdela najbolj- Mica Todorović (3).1037 ša razstavljavca na razstavi.1046 Pri Francetu Kralju je cenil čut za plastično oblikovanje naslikanih figur, prav tako pa je občudoval tekoče poteze na Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in dvanajstimi črno-belimi reproduciranimi deli. njegovih ilustracijah. Pri Tonetu Kralju je izpostavil kakovost njegovih lito-Katalog je uredil in zanj napisal uvodno besedilo Miha Maleš.1038 grafij. Za zemljaše je Gaber omenil, da so bili nekoliko monotoni, vendar so mu bili kljub temu zanimivi. Nadalje pa je pisec izpostavil, da se mu zdi prepoved reproduciranja in objavljanja njihovih del v časopisnih člankih Spremljevalni program: Ni podatka. »narejena in celo pozerska«.1047 Razstavljena dela so se mu torej zdela »pre- cej prisiljena« in napolnjena s patosom.1048 Gaber je priznal da so njihova dela ugajala občinstvu, ki si je z veseljem ogledovalo njihovo narodno motiviko. Obisk: Ni podatka; zadnji dan razstave je bila vstopnina znižana na 2 dinarja. O njihovih slikah je zapisal še, da jim je »glavna vsebina, način izražanja pa je postranska stvar«.1049 Je pa zemljaše pohvalil, da so se otresli prisilnega izražanja originalnosti in izvirnega izraza, kar je bil glavni očitek pisca Novi Vrsta razstave: Skupinska razstava Četrte generacije, ki sta se ji pridružila Tone in generaciji, za katero je menil, da se pod krinko »genialnosti« mnogokrat skri-France Kralj ter člani hrvaškega Združenja umetnikov Zemlja, ki jih je k va pomanjkanje likovnega znanja. »Resni so, zelo resni in 'Četrta generacija' sodelovanju povabil organizator razstave Miha Maleš. Maleš je postavitev bi se od svojih gostov mnogo naučila.«1050 V nadaljevanju prispevka je pisec razstave zasnoval tako, da so bili slovenski umetniki v veliki dvorani in pred- primerjal hrvaške in domače slikarje. Omenil je, da so motivno in likovno sobi, v stranski sobi pa so bili hrvaški umetniki. Razstava bi morala gostovati primerljiva dela slovenskih avtorjev v primerjavi z deli Marijana Detonija na Dunaju, v Münchnu in Pragi, a se to ni zgodilo.1039 »le nagel in površen začetek, skica«.1051 Podobno naj bi veljalo tudi za Krsta Hegedušića, ki je oblikoval tudi večje kompozicije, kar je pri Slovencih uspe- Poročanje in kritika: Odzivi na razstavo so bili različni. Ante Gaber je v Slovenskem valo le Tonetu Kralju; drugi umetniki naj bi se jim zaradi obsežnih priprav in narodu objavil daljše poročilo o razstavi, na kateri je pogrešal več domačih skic izogibali. Pri Otonu Postružniku je pripisal: »To je naše – narodno!«1052 umetnikov, saj brez njih »razstava ne more biti jasna slika sedanje grafične Mica Todorović naj bi imela po Gabrovem mnenju »tujo obliko«, ki pa naj bi jo umetnosti«.1040 V isti sapi se je kritično obregnil ob razširjeno uporabo gledali »z našimi očmi«.1053 Prav tako je pohvalil Đura Tiljaka. Najmanj se mu grafičnih tehnik na račun manj izvedenih del v olju. To je pojasnil tako: »Tempo je dopadel Ivan Tabaković, ki je slikal žanrske prizore, za katere pa je Gaber časa je pač hitrejši in tudi naši mladi umetniki nimajo več potrpljenja za večja menil, da so bili mnogo bolje izvedeni že v nizozemskem slikarstvu.1054 dela v olju.«1041 Vsekakor pa Gaber grafike ni dojemal kot manj kakovostne Na drugi strani sta bila Hinko Smrekar in Rajko Ložar kritična do hrvaških likovne tehnike. Pisec se je obregnil tako ob veliko število razstavljenih del umetnikov. Smrekar je v Jutru zapisal: »Sodobno je marsikaj. Tudi razne Mihe Maleša kot tudi ob uvodne besede, ki jih je slikar zapisal v razstav-psihoze! Tudi 'hochstaplerstvo'! In diletantizem v vseh poklicih! Nadarjenim nem katalogu. Te so bile po Gabrovem mnenju »pompozno patetične«, pa, toda sugestiji kvarnih tujih degenerativnih vplivov podlegajočim želimo z njimi pa naj bi želel privabiti občinstvo v lasten razstavno-prodajni salon.1042 skorajšnje ozdravljenje.«1055 Rajko Ložar pa je v Slovencu dejal, da je teža Prav zaradi postranskih dejavnosti, s katerimi se je ukvarjal Maleš, mu je, tako razstave »na slovenski strani, kjer ima človek opraviti še s pristnimi pojmi meni Gaber, preostalo premalo časa za ustvarjanje, kar je bilo jasno vidno v grafika in umetnost« in s tem poudaril višjo kakovost domačih umetnikov.1056 površno izvedenih likovnih delih, »same takozvane genijalne bojevitosti so se Ložar je tudi v Domu in svetu izpostavil, da je bilo »pri nekaterih gostih z juga pa naveličali celo finesarji že po vsem svetu in tudi naše potrpežljive javnosti ne gane več«.1043 Pohvalil pa je njegove risbe prostitutk, s katerimi naj bi 1044  Ante GABER, Razstava sodobne grafike, Slovenski narod, LXIII/111, 16. 5. 1930, p. 2. 1045  Ibid. 1046  Ibid. 1047  Ibid. 1036  Še en dan grafične razstave, Slovenski list, III/21, 26. 5. 1930, p. 3. 1048  Ibid. 1037  Razstava sodobne grafike (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 11.–25. 5. 1930), Ljubljana 1930. 1049  Ibid. 1038  Razstava sodobne grafike (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 11.–25. 5. 1930), Ljubljana 1930. (Katalog dostopen v: Narodna galerija, arhiv / 1050  Ibid. Društvo Narodna galerija.) 1051  Ibid. 1039  Ante GABER, Razstava sodobne grafike, Slovenski narod, LXIII/111, 16. 5. 1930, p. 2. 1052  Ibid. 1040  Ibid. 1053  Ibid. 1041  Ibid. 1054  Ibid. 1042  Ibid. 1055  Hinko SMREKAR, Razstava sodobne grafike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, LXIII/113, 17. 5. 1930, p. 6. 1043  Ibid. 1056  Rajko LOŽAR, Razstava sodobne grafike, Slovenec, LVIII/113, 18. 5. 1930, p. 12. 301 302 tudi mnogo netalentiranosti«.1057 Domače avtorje je pohvalil tudi anonimni 197 pisec v reviji Ilustracija, kjer je slovensko produkcijo ločil od del gostov, ki »na splošno niso pokazala visoke kvalitete in so se preveč sukala v pro-gramski vodeni socialnosti in kolektivnosti ter tudi v banalni grotesknosti«.1058 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstavo sodobne jugoslovanske grafike, Slovenski narod, LXIII/100, 3. 5. 1930, p. 3. - Umetniška razstava Sodobne jugoslovanske grafike, Slovenec, LVIII/106, 10. 5. 1930, p. 5. - Jutri ob pol 12, Slovenski narod, LXIII/106, 10. 5. 1930, p. 2. - Umetniška razstava sodobne jugoslovanske grafike, Jutro, XI/108, 11. 5. 1930, p. 3. - Umetniška razstava sodobne jugoslovanske grafike, Slovenec, LVIII/107, 11. 5. 1930, p. 5. - Razstava sodobne grafike v Ljubljani, Jutro, XI/109, 13. 5. 1930, p. 7. - Razstava sodobne grafike v Ljubljani, Jutro, XI/110, 14. 5. 1930, p. 3. - Ante GABER, Razstava sodobne grafike, Slovenski narod, LXIII/111, 16. 5. 1930, p. 2. - Hinko SMREKAR, Razstava sodobne grafike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XI/113, 17. 5. 1930, p. 6. - R. L. /Rajko Ložar/, Razstava sodobne grafike, Slovenec, LVIII/113, 18. 5. 1930, p. 12. - Razstava jugoslovanske sodobne grafične umetnosti, Slovenec, LVIII/116, 22. 5. 1930, p. 4. - Umetniška razstava sodobne grafike v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XI/118, 23. 5. 1930, p. 4. - Razstava sodobne jugoslovanske grafike, Slovenski narod, LXIII/118, 24. 5. 1930, p. 4. - Razstava sodobne grafike, Slovenec, LVIII/119, 25. 5. 1930, p. 5. - Danes ob 7. popoldne, Jutro, XI/120, 25. 5. 1930, p. 3. - Še en dan grafične razstave, Slovenski list, III/21, 26. 5. 1930, p. 3. - Vsem prijateljem umetnosti, Ponedeljek, IV/21, 26. 5. 1930, p. 2. - Z razstave sodobne grafike, Ilustracija, II/7, 1930, p. 249. - Ladislav ŽIMBREK, Četvrta Generacija slovenskih slikara, Hrvatska revija, III/1, 1930, pp. 66–67. - R./ajko/ LOŽAR, Slovensko slikarstvo v letu 1930, Dom in svet, XLIV/1-2, 1931, pp. 90–93. 195 196 195 Katalog razstave sodobne grafike, 1930. 196 Slovenski narod, LXIII/106, 10. 5. 1930, p. 2. 1057  R./ajko/ LOŽAR, Slovensko slikarstvo v letu 1930, Dom in svet, XLIV/1-2, 1931, pp. 90–93. 197 1058  Z razstave sodobne grafike, Ilustracija, II/7, 1930, p. 249. Ilustracija, II/7, 1930, p. 249. 303 304 Naslov razstave: Zvesto srce in delovna ročica Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - »Zvesto srce in delovna ročica«, Slovenski narod, LXIII/116, 22. 5. 1930, 3. Datum: 29. 5.–9. 6. 1930 - Razstava umetnoobrtnih ročnih del, Jutro, XI/119, 24. 5. 1930, p. 4. - Zvesto srce in delovna ročica, Jutro, XI/119, 24. 5. 1930, p. 4. Organizator: Splošno žensko društvo, Ljubljana - M. G., Zvesto srce in delovna ročica, Slovenski narod, LXIII/121, 28. 5. 1930, p. 2. - V kraljestvo žene pojdite!, Jutro, XI/123, 29. 5. 1930, p. 6. - Razstava ženskega dela, Slovenec, LVIII/122, 29. 5. 1930, p. 18. Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka; Žensko društvo, Maribor; Osrednji zavod za žensko domačo obrt, Ljubljana; Ženska obrtna šola, Ljubljana; Uršulinke, Ljubljana in - N. P., Zvesto srce in delovna ročica, Jutro, XI/124, 30. 5. 1930, p. 3. posameznice.1059 - Razstava ženskih ročnih del v Jakopičevem paviljonu, Jugoslovan, I/1, 1. 6. 1930, p. 10. - Razstava ženskih ročnih del, Jutro, XI/127, 3. 6. 1930, p. 3. - Razstava Zvesto srce in delovna ročica, Jutro, XI/131, 7. 6. 1930, p. 4. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Razstava ročnih del pod geslom: Zvesto srce in delovna ročica, Jugoslovan, I/7, 8. 6. 1930, p. 4. - Dve razstavi ročnih del, Žena in dom, I/6-7, 28. 6. 1930, p. 244. Spremljevalni program: Ni podatka. 198 Obisk: Ni podatka; vstopnina je bila 5 dinarjev.1060 Jugoslovan, I/1, 1. 6. 1930, p. 10. Vrsta razstave: Razstava umetnoobrtnih in ročnih del, kot so čipke, perzijske preproge in prti. Komisija je pod vodstvom Marijance Lindtner izbrala dela za razstavo.1061 Namen postavitve je bil »vzgojiti v naših ženah okus do zares le- pega in navajati jih na to, da bodo znale v vsakem delu razločevati pristno od nepristnega, skrbno in umetniško izdelano od površnega in zanikarnega«.1062 Razstava je potekala sočasno z Ljubljanskim velesejmom.1063 V Jutru je bila opisana postavitev množice predmetov, ki so jih razporedili po paviljonu. Levo ob vhodu naj bi stale statve za izdelavo perzijske preproge; po stenah in po tleh naj bi bile razgrnjene raznovrstne preproge. Poleg njih naj bi bile razstavljene razne vezenine z domačimi in tujimi vzorci. Prav tako naj bi bila zastopana čipkana, kvačkana in pletena dela ter drugi z ročnim delom dekorirani predmeti.1064 Poročanje in kritika: Anonimni pisec v Jutru je razstavo označil kot »zanimivo in poučno razstavo, ki bi si jo morala ogledati vsaka žena, ne le one, ki se bavijo z ročnimi deli«.1065 Poudarjena je bila »ljubiteljska« vrednost ročno izdelanih predmetov, med katerimi so bili na postavitvi predstavljeni tako zgodovinski primeri obrti kot to, »kar je delovna ženska roka ustvarila v sedanjosti«.1066 V časopisu Slovenski narod je avtor opisal raznolike razstavljene predmete, ki so bili delo različnih posameznikov in organizacij, ter zapisal, da so razstavljena »prvovrstna, izbrana in zares lepa dela«.1067 1059  Navedba razstavljavcev je rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Zvesto srce in delovna ročica, Jutro, XI/119, 24. 5. 1930, p. 4. 1060  Ibid. 1061  M.G., Zvesto srce in delovna ročica, Slovenski narod, LXIII/121, 28. 5. 1930, p. 2. 1062  Razstava ženskih ročnih del v Jakopičevem paviljonu, Jugoslovan, I/1, 1. 6. 1930, p. 10. 1063  Zvesto srce in delovna ročica, Jutro, XI/119, 24. 5. 1930, p. 4. 1064  Razstava ženskih ročnih del, Jutro, XI/127, 3. 6. 1930, p. 3. 1065  Ibid. 1066  Ibid. 1067  M.G., Zvesto srce in delovna ročica, Slovenski narod, LXIII/121, 28. 5. 1930, p. 2. 305 306 Naslov razstave: Jugoslovanska razstava narodnih umetnin 199 Datum: 3.–19. 10. 1930 Organizator: Danilo Popović Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Na zadnji dan razstave, 19. 10., so se čez dan v paviljonu vrstila predavanja, ki so obiskovalce informirala o razstavljenih delih.1068 Obisk: Glede na poročanje Slovenskega naroda je bila na razstavi velika gneča.1069 Vstopnina je bila 5 dinarjev in 3 dinarje za dijake.1070 Na zadnji dan razstave je bil vstop prost.1071 Vrsta razstave: Razstava v organizaciji zbiratelja narodnih umetnin Danila Popovića, na kateri so bile predstavljene vezenine, posodje, oblačila in slike z motivi jugoslovanskega ali ruskega življenja.1072 Razstavljenih naj bi bilo okoli 2.000 predmetov.1073 Umetnine naj bi bile naprodaj po »izjemno nizkih cenah«.1074 Popović je v Jakopičevem paviljonu pripravil tudi razstavo narodnih noš južnih Slovanov leta 1928 in razstavo narodnih umetnin leta 1932. Poročanje in kritika: Razstava je bila slabo oglaševana in o njej se je malo poročalo. V Slovencu je bilo objavljeno kratko povabilo, ki je razstavo označilo za »krasno razstavo, ki je resnično vredna, da jo obišče vsaka žena, pa tudi oni moški, ki imajo smisel in čut za narodno poezijo in umetnost«.1075 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Velika jugoslovanska razstava, Jugoslovan, I/107, 4. 10. 1930, p. 4. - Velika jugoslovanska razstava, Jutro, XI/231, 5. 10. 1930, p. 6. - Ob nedeljah vedrimo [. .], Slovenski narod, LXIII/227, 6. 10. 1930, p. 2. - Oglas 14483, Jutro, XI/239, 15. 10. 1930, p. 7. - Razstava nar. umetnin v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LVIII/237, 16. 10. 1930, p. 5. 200 - Občinstvo opozarjamo, Slovenski narod, LXIII/238, 18. 10. 1930, p. 4. 1068  Občinstvo opozarjamo, Slovenski narod, LXIII/238, 18. 10. 1930, p. 4. 1069  Ob nedeljah vedrimo [...], Slovenski narod, LXIII/227, 6. 10. 1930, p. 2. 199 1070  Velika jugoslovanska razstava, Jugoslovan, I/107, 4. 10. 1930, p. 4. 1071  Občinstvo opozarjamo, Slovenski narod, LXIII/238, 18. 10. 1930, p. 4. Jakopičev paviljon v času razstave Danila 1072  Ibid. Popovića. 1073  Velika jugoslovanska razstava, Jugoslovan, I/107, 4. 10. 1930, p. 4. 1074  Oglas 14483, Jutro, XI/239, 15. 10. 1930, p. 7. 200 1075  Ibid. Jutro, XI/239, 15. 10. 1930, p. 7. 307 308 Naslov razstave: Fran Sterle Saša Šantel je Sterleta podobno kot Gaber v Slovencu označil kot nekoga, ki je le stal ob strani slikarjem, ki so v polnosti razvili svoj izraz, Datum: 9.–30. 11. 1930 kot je bil na primer Božidar Jakac. Šantel je o razstavljenih slikah dejal, da se je umetnik naslanjal samo na zunanjost upodobljenega predmeta, ni pa ga »napravil za problem, da se ga ni dotaknil ali se v njega skrivnosti Organizator: Umetniška šola Probuda, Ljubljana1076 vglabljal«.1087 Razstavo je vendarle priporočil kot poklon nedavno umrlemu slikarju.1088 Avtor s številom del: Ni podatka; Fran /Franjo/ Sterle. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Posmrtna razstava umetniških del, Jugoslovan, I/133, 5. 11. 1930, p. 4. - Posmrtna razstava umetniških del, Jutro, XI/267, 6. 11. 1930, p. 5. Spremljevalni program: Razstavo je z govorom otvoril Saša Šantel.1077 - Posmrtna razstava Sterletovih del, Slovenec, LVIII/254, 6. 11. 1930, p. 4. - Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta, Jugoslovan, I/137, 9. 11. 1930, p. 10. - Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta, Jutro, XI/260, 9. 11. 1930, p. 9. Obisk: Ni podatka. - Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta, Slovenec, LVIII/257, 9. 11. 1930, p. 6. - Otvoritev razstave Sterletove umetniške zapuščine, Jutro, XI/261, 10. 11. 1930, p. 5. Vrsta razstave: Posthumna retrospektivna razstava Franja Sterleta, ki je preminul - Razstava umetniške zapuščine Fr. Sterleta, Slovenski narod, LXIII/258, 12. 11. 1930, p. 3. aprila leta 1930. Razstavljena so bila dela iz Sterletove zapuščine in za- - A. G. /Ante Gaber/, Razstava zapuščine slikarja Sterleta, Slovenski narod, LXIII/261, 15. 11. 1930, p. 3. sebnih zbirk.1078 Dela za razstavo je izbrala umetniška šola Probuda, ki jo - F. Š. /Fran Šijanec/, Razstava Sterletovih del, Jugoslovan, I/144, 16. 11. 1930, p. 10. je vodil prav Sterle.1079 Na razstavi so večino razstavljenih del najverjetneje predstavljali portreti, saj so bile v reviji Mladika vse z razstave objavljene - S. Š. /Saša Šantel/, Umetnostne razstave, Slovenec, LVIII/263, 16. 11. 1930, p. 8. reprodukcije portretne upodobitve.1080 Že prvi dan naj bi prodali nekaj del.1081 - A. G. /Ante Gaber/, Prenos Sterletovega pepela v domovino, Slovenski narod, LXIII/263, 18. 11. 1930, p. 2. Ante Gaber je v Slovenskem narodu omenil cene Sterletovih del na razstavi, - Hinko SMREKAR, Grenke in krvave solze na grob pok. Fr. Sterleta, Jutro, XI/270, 20. 11. 1930, p. 6. za katere je zapisal, da so v skladu z dostojanstvom portretirancev, medtem - Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta, Jugoslovan, I/151, 25. 11. 1930, p. 4. ko se je dobro Sterletovo sliko lahko dobilo tudi za malo denarja.1082 - Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta, Jutro, XI/274, 25. 11. 1930, p. 5. - Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta, Slovenski narod, LXIII/269, 25. 11. 1930, p. 3. Poročanje in kritika: V časopisnih člankih se je veliko poročalo o Sterletovi življenjski in - Slikar Franjo Sterle, Mladika, XII/1, 1931, pp. 26–27. umetniški poti, zelo malo pa o sami razstavi. Avtorji člankov so slikarja opisovali kot mojstra portreta in zelo priljubljenega portretista v ljubljanskem meščanskem krogu.1083 Fran Šijanec je v Jugoslovanu zapisal: »Osamosvojil se ni toliko in ni bil za res originalen, a vendar za našo dobo slovenskega slikarstva dokaj originalen umetnik in spreten portretist.«1084 Ante Gaber je v Slovenskem narodu Sterleta označil za dobrega risarja, ki pa v sebi ni imel »tiste sile, da bi se osvobodil šole in pokazal nekaj izrazito svojega«, njegove slike pa naj bi močno zaostajale za kvaliteto njegovih risb.1085 Sterletova slikarska dela je opredelil kot »prazna in dolgočasna«, tudi risbe naj ne bi imele potrebne globine. Pohvalil je slikarjeve portrete, ki naj bi bili sicer hladno fotografsko naravnani. Bralce je spodbudil k nakupu del, katerih cene pa so bile predvsem pri portretih odvisne od »važnosti portretiranih«.1086 1076  Ante GABER, Razstava zapuščine slikarja Sterleta, Slovenski narod, LXIII/261, 15. 11. 1930, p. 3. 1077  Otvoritev razstave Sterletove umetniške zapuščine, Jutro, XI/261, 10. 11. 1930, p. 5. 1078  Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta, Jugoslovan, I/137, 9.11.1930, p. 10. 1079  Ante GABER, Razstava zapuščine slikarja Sterleta, Slovenski narod, LXIII/261, 15. 11. 1930, p. 3; Odbor za prirejanje razstave je Steletova dela iskal tudi preko objav v časopisju. Primer: Posmrtna razstava umetniških del, Jugoslovan, I/133, 5. 11. 1930, p. 4. 1080  Karel DOBIDA, Slikar Franjo Sterle, Mladika, LV, 1930, p. 26. 1081  Otvoritev razstave Sterletove umetniške zapuščine, Jutro, XI/261, 10. 11. 1930, p. 5. 1082  Ante GABER, Razstava zapuščine slikarja Sterleta, Slovenski narod, LXIII/261, 15. 11. 1930, p. 3. 1083  Ibid.; S. Š. /Saša Šantel/, Umetnostne razstave, Slovenec, LVIII/263, 16. 11. 1930, p. 8. 1084  F. Š. /Fran Šijanec/, Razstava Sterletovih del, Jugoslovan, I/144, 16. 11. 1930, p. 10. 1085  A. G. /Ante Gaber/, Razstava zapuščine slikarja Sterleta, Slovenski narod, LXIII/261, 15. 11. 1930, p. 3. 1087  S. Š. /Saša Šantel/, Umetnostne razstave, Slovenec, LVIII/263, 16. 11. 1930, p. 8. 1086  Ibid. 1088  Ibid. 309 310 201 202 RAZSTAVE V LETU 1931 203 201 Mladika, XII, 1931, p. 15. 202 Mladika, XII, 1931, p. 14. 203 Mladika, XII, 1931, p. 17. Neža Lukančič 311 312 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jama Pisec v Jugoslovanu je podal hvalilno oceno razstave in slikarja, ki si je tedaj že pridobil »ime mojstra«.1098 Nadaljeval je s povzdigovanjem Datum: 18. 1.–9. 2. 1931 starejše »impresionistične« generacije, ki ji je tedaj »krepko nasprotovala« številčnejša mlajša generacija.1099 Ta naj bi trpela »na pomanjkanju znanja in slikarske kulture«.1100 »Znati slikati« je bil piščev ideal, ki ga je Jama v njego-Organizator: Matija Jama vih očeh izpolnjeval.1101 Slikar je po njegovem mnenju znal tako v manjših skicozno zastavljenih delih kot tudi na večjih platnih prikazati barvne nianse Avtor s številom del: 77 del v katalogu; Matija Jama.1089 in »lirično čustvenost«.1102 Avtor zapisa je negiral druge negativno nastro- jene zapise o razstavi, saj je menil, da so nekatere slike prave »senzacije«, za razumevanje Jamovega slikarstva pa naj bi bilo potrebno »nekoliko truda Katalog in tiskovine: Zloženka s seznamom del.1090 in šolanja potom slik«.1103 Na zapis, objavljen v Jugoslovanu, se je v Domu in svetu kritično naslonil Rajko Ložar, ki je zavračal takšne po njegovem mne- nju »banalne« formulacije o impresionistični umetnosti.1104 V Slovencu je Spremljevalni program: Otvoritev postavitve je bila preprosta, saj so le z odprtjem vrat paviljona Ložar podal še konkretnejše mnenje, v katerem je izrazil nestrinjanje z »impre-naznanili pričetek razstave.1091 sionističnim umetnostnim naziranjem« avtorja zapisa v Jugoslovanu.1105 Ložar je tudi omenil, da Jama ni dobro sprejemal kritike, vseeno pa je zopet Obisk: Ni podatka. zapisal, da je razstava »zanimiva in vredna obiska«, kljub temu da naj ne bi bila Jamova najboljša postavitev. Ložar je slikarsko inovativnost in individu- alnost iskal v subjektivnem izrazu posameznega umetnika, iz te pozicije pa Vrsta razstave: Samostojna razstava Matije Jame. Pred tem je od 30. 12. 1930 do 8. 1. si je najverjetneje ogledoval in ocenjeval Jamovo razstavo.1106 1931 Jama razstavljal v zagrebški galeriji Salon Ul rich. Vseh 65 slik, ki jih je razstavil v Zagrebu, je razstavil tudi v Jakopičevem paviljonu.1092 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Poročanje in kritika: V Jutru so objavili v slovenščino preveden povzetek v hrvaškem - Ivo SEVER, Zagrebška razstava Matije Jama, Jutro, XII/8, 10. 1. 1931, p. 6. časniku Riječ objavljenega zapisa Josipa Draganića o hrvaški postavitvi - Razstava slik Matije Jame, Slovenski narod, LXIV/13, 17. 1. 1931, p. 4. Jamove razstave. Pisec je izpostavil, da njegov »način slikanja [. .] spada - Razstava slik Matije Jame, Jugoslovan, II/14, 18. 1. 1931, p. 5. danes v preteklost«, vendar mu je priznaval pomembno mesto v zgodovini - C. K., Razstava Matije Jame, Slovenski list, IV/3, 19. 1. 1931, p. 3. slikarstva.1093 Podoben odnos je imel tudi pisec v Slovenskem listu, ki je - O slikarju M. Jami in njegovih slikah, Jutro, XII/16, 20. 1. 1931, p. 3. zapisal, da »impresionizem ni več moda.«1094 Drugi pisci domačih prispevkov so Jamo označili za odličnega slikarja in vabili k ogledu razstave. Rihard - Razstava Matije Jame, Jugoslovan, II/24, 30. 1. 1931, p. 4. Jakopič je v Slovencu zapisal, da kdor »ima še kaj srca za umetnost in zna - H./inko/ SMREKAR, Matija Jama. Ob priliki razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XII/25, 30. 1. 1931, p. 7. ceniti njeno vrednost za človeštvo in za narod, naj gre in si jo ogleda«.1095 - R./ihard/ JAKOPIČ, Jamova razstava, Slovenec, LIX/24, 30. 1. 1931, p. 4. Redko opazko k razstavi je podal Rajko Ložar: »Marsikatera izmed slik sicer - Rajko LOŽAR, Razstava slik Matije Jama, Slovenec, LIX/26, 1. 2. 1931, p. 13. ni dodelana in izdelana tako, kakor bi si človek želel, najbrž tudi ne tako, - Obiščite razstavo Matije Jame!, Jugoslovan, II/26, 1. 2. 1931, p. 6 kakor bi Jama sam rad«, a je vseeno svoje razmišljanje o razstavi zaključil z - J. Z., Razstava Matije Jama, Jugoslovan, II/32, 8. 2. 1931, p. 9. izjavo: »Ta razstava gotovo ni Jamova najboljša in najuspešnejša, a zanimi- va je in vredna obiska.« - B., Razstava del Matije Jame, Jutro, XII/15a, 19. 1. 1931, p. 2. 1096 Hinko Smrekar je v Jutru dejal, da je o razstavi pred ogledom slišal mnogo negativnega, vendar je v prispevku izpostavil, da - O razstavi slikarja Matije Jama, Prosveta, XXIV/42, 19. 2. 1931, p. 3. mnoga neugodna mnenja pretiravajo. Pisec je navedel, da so nekatere slike - Umetniške razstave v Ljubljani in publika. Ob razstavi slikarja Matija Jame, Prosveta, XXIV/42, 19. 2. 1931, p. 3. res nedodelane in ne dosegajo slikarjeve pretekle kvalitete, kar je razložil z - R./ajko/ LOŽAR, Razstava slik Matije Jama, Dom in svet, XLIV/1-2, 1931, pp. 93–94. izjemno kratkim časom, v katerem je slikar naslikal razstavljena dela. Omenil - Razstava slik Matije Jama, Ilustracija, III/4, 1931, p. 144. je tudi nizke cene, po katerih so se v paviljonu prodajale Jamove slike, hkrati pa je podal kritiko zbirateljev, ki prepogosto ponudijo prenizko vsoto denarja. Smrekarju se je zdelo, da pri nas »umetniki 'podpirajo' mecene, ne pa obratno«.1097 1089  Razstava slik Matije Jama (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 18. 1.–9. 2. 193), Ljubljana 1931. 1090  Razstava slik Matije Jama (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 18. 1.–9. 2. 193), Ljubljana 1931. (Katalog dostopen na: .) 1099  Ibid. 1091  C. K., Razstava Matije Jame, Slovenski list, IV/3, 19. 1. 1931, p. 3. 1100  Ibid. 1092  Ivo SEVER, Zagrebška razstava Matije Jama, Jutro, XII/8, 10.1.1931, p. 6. 1101  Ibid. 1093  O slikarju M. Jami in njegovih slikah, Jutro, XII/16, 20. 1. 1931, p. 3. 1102  Ibid. 1094  C. K., Razstava Matije Jame, Slovenski list, IV/3, 19. 1. 1931, p. 3. 1103  Ibid. 1095  Rihard JAKOPIČ, Jamova razstava, Slovenec, LIX/24, 30. 1. 1930, p. 4. 1104  J. Z., Razstava Matije Jama, Jugoslovan, II/32, 8. 2. 1931, p. 9; R./ajko/ LOŽAR, Razstava slik Matije Jama, Dom in svet, XLIV/1-2, 1931, p. 94. 1096  Rajko LOŽAR, Razstava slik Matije Jama, Slovenec, LIX/26, 2.2.1931, p. 13. 1105  Rajko LOŽAR, Razstava slik Matije Jama, Slovenec, LIX/26, 1. 2. 1931, p. 13. 1097  H./inko/ SMREKAR, Matija Jama. Ob priliki razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XII/25, 30. 1. 1931, p. 7. 1106  Ibid. 313 314 204 Naslov razstave: Razstava Centralnega presbiroja Datum: 30. 5.–?. 6. 1931 Organizator: Centralni presbiro, Kraljevina Jugoslavija1107 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Razstavo je otvoril ban Dravske banovine Drago Marušič.1108 Obisk: Ni podatka; razstava je bila brezplačna.1109 Vrsta razstave: Dokumentarna razstava Centralnega presbiroja Predsedništva Ministrskega sveta Kraljevine Jugoslavije o napredku Jugoslavije med letoma 1919 in 1929 je bila predstavljena v obliki diagramov, statističnih tabel, zemljevidov, grafik in fotografij.1110 Razstava je potekala v času Ljubljanskega velesejma. Leta 1930 je gostovala v Ženevi, nato je potovala v vsa večja jugoslovanska mesta.1111 Centralni presbiro je o namenu razstave zapisal: »V zunanjem svetu nam je razstava v veliko propagando, nam doma pa v prijetno državljansko zadoščenje.«1112 Poročanje in kritika: Prispevki so poročali o napredku države, ki se je prikazoval na fotografijah in v statističnih podatkih. V Jugoslovanu je o razstavi anonimni avtor poudaril, da je največji pomen razstave »v tem, da je dokument našega napredka«.1113 V Slovencu pa so izpostavili, da je vsak del razstave »razveseljiv, vsak navda gledalca s svežim optimizmom, z veliko vero v bodočnost naše domovine«.1114 Na razstavi naj bi bilo predstavljeno »kdo smo in kaj smo, kako smo močni in bogati, razstava nam kaže, kaj imamo, a kaj nam še manjka in koliko smo napredovali od ujedinjenja do danes«.1115 Poleg hvale je bilo v Ilustriranem Slovencu izpostavljeno nezadovoljstvo s slabo zastopanostjo mesta Ljubljane na razstavi, sočasno pa so zahtevali, »da se drugič razstavljeni predmeti opremijo tudi s slovenskimi napisi«.1116 1107  Številke in slike govoré. Razstava o napredku Jugoslavije v 10 letih, Slovenec, LIX/119, 30. 5. 1931, p. 3. 1108  Razstava napredka, Jugoslovan, II/123a, 31. 5. 1931, p. 2. 1109  Oglas, Jugoslovan, II/125, 3. 6. 1931, p. 3. 1110  Ibid. 1111  Številke in slike govoré. Razstava o napredku Jugoslavije v 10 letih, Slovenec, LIX/119, 30. 5. 1931, p. 3. 1112  Dve razstavi, Jutro, XII/122, 30. 5. 1931, p. 2. 1113  Razstava napredka, Jugoslovan, II/123a, 31. 5. 1931, p. 2. 1114  Številke in slike govoré. Razstava o napredku Jugoslavije v 10 letih, Slovenec, LIX/119, 30. 5. 1931, p. 3. 204 1115  Zanimiva razstava v Ljubljani, Slovenski narod, LXI/116, 26. 5. 1931, p. 2. Ilustracija, III/4, 1931, p. 144. 1116  Znamenita razstava o napredku naše države, Ilustrirani Slovenec, VII/24, 14. 6. 1931, p. 190. 315 316 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Naslov razstave: Razstava Kluba likovnih umetnic - Razstava centralnega presbiroja v Ljubljani, Jugoslovan, II/118, 26. 5. 1931, p. 2. - Zanimiva razstava v Ljubljani, Slovenski narod, LXI/116, 26. 5. 1931, p. 2. Datum: 30. 8.–21. 9. 1931 (podaljšana do 23. 9. 1931)1117 - Zanimiva razstava o napredku naše kraljevine, Domovina, XIV/22, 28. 5. 1931, p. 5. - Številke in slike govoré. Razstava o napredku Jugoslavije v 10 letih, Slovenec, LIX/119, 30. 5. 1931, p. 3. Organizator: Klub likovnih umetnic, Zagreb - Sila in bogastvo naše domovine, Slovenski narod, LXI/120, 30. 5. 1931, p. 2. - Dve razstavi, Jutro, XII/122, 30. 5. 1931, p. 2. Avtorice s številom del: Ni podatka; Leopoldina Auer - Schmidt (1), Zenaida Bandur (4), Vjera Bojničić - Razstava napredka, Jugoslovan, II/123a, 31. 5. 1931, p. 2. (1), Zoe Borelli - Alačević (5), Lina Crnčić - Virant (5), Cata Dujšin - Gattin - Svečana otvoritev razstave Centralnega presbiroja, Jugoslovan, II/123a, 31. 5. 1931, p. 5. (6), René Gorjup - Dufour (4), Dorothea /Doroteja/ Hauser (9), Ivana Kobilca - Oglas, Jugoslovan, II/125, 3. 6. 1931, p. 3. (4), Mara Kralj - Jeraj (3), Zdenka Ostović Pexidr Sriča, Elda Piščanec, Mira - Znamenita razstava o napredku naše države, Ilustrirani Slovenec, VII/24, 14. 6. 1931, p. 190. Pregelj, Elza Rechnitz (4), Nasta Rojc (5), Terezija Šandor (5), Avgusta Šantel - Pionirji idealizma, Jutro, XII/153, 5. 7. 1931, p. 2. (5), Henrika Šantel (5), Anica Zupanec Sodnik (5).1118 205 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom članic kluba, razstavljavk in razstavljenih del.1119 Ilustrirani Slovenec, VII/24, 14. 6. 1931, p. 190. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Po poročanju časnikov naj bi bil obisk dober. Razstavo je septembra obiskala kraljica Marija, ki jo je po postavitvi vodila Anica Zupanec Sodnik.1120 Zadnja dva dni je bila vstopnina na razstavo znižana na 2 din.1121 Vrsta razstave: Prva skupinska razstava slik in kipov jugoslovanskih likovnih umetnic pred slovensko javnostjo. Pokroviteljica razstave je bila Franja Tavčar, priprave na razstavo pa je vodila Anica Zupanec Sodnik.1122 Razstavljale so hrvaške in slovenske umetnice, dela Srbkinj pa so na razstavi manjkala.1123 Razstavni pogoji so bili natisnjeni v katalogu, kjer je bilo navedeno, da je po datke o cenah posredovala blagajničarka v paviljonu. Kupec je plačal 10 % kavcije za želeno delo, celoten znesek pa je poravnal po koncu razstave. Po prodaji je 10 % provizije ostalo klubu.1124 Nakup umetnin je bil možen tudi po obrokih, saj naj bi »razstavljalke dobro razumele današnjo krizo«.1125 Poročanje in kritika Pisci so razstavo pozdravljali, a opozarjali na pomanjkljivosti razstav- ljenih del. Kot kvalitetnejše umetnice so izpostavili Anico Zupanec Sodnik, Eldo Piščanec, Miro Pregelj, Cato Dujšin - Gattin, Dorotejo Hauser ter Henriko in Avgusto Šantel.1126 V Jugoslovanu so o razstavljenih delih zapisali: »Razstavljena dela preveva prijetna umerjenost; tihožitja, portreti, pokrajine, folklora v očeh umetnice, ki imajo v splošnem več smisla za barvo in črto kot za 1117  Razstava kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu, Slovenski list, IV/38, 21. 9. 1931, p. 1; Razstava Kluba likovnih umetnic, Jugoslovan, II/219, 22. 9. 1931, p. 4. 1118  V katalogu je ob navedbah avtoric navedeno število razstavljenih del, razen pri Zdenki Ostović Pexidr Sriča, Eldi Piščanec in Miri Pregelj. Razstava Kluba likovnih umetnic (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 8.–21. 9. 1931), Ljubljana 1931. 1119  Razstava Kluba likovnih umetnic (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 8.–21. 9. 1931), Ljubljana 1931. (Katalog dostopen na: .) 1120  Ante GABER, Razstava naših slikaric. Kraljica Marija na razstavi. Nekaj njenih ocen razstavljenih del, Slovenski narod, LXIV/206, 12. 9. 1931, p. 3. 1121  Razstava Kluba likovnih umetnic, Jugoslovan, II/219, 22. 9. 1931, p. 4. 1122  Jugoslovanske likovne umetnice razstavljajo, Jugoslovan, II/201, 1. 9. 1931, p. 3. 1123  Vera ALBREHT, K razstavi kluba likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, IX/9, p. 265; X., Razstava Kluba likovnih umetnic, Jugoslovan, II/206, 6. 9. 1931, p. 11. Srbske umetnice so dela očitno prepozno poslala na razstavo. Glej: Velik praznik v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXIV/194, 28. 8. 1931, p. 2. 1124  Razstava Kluba likovnih umetnic (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 8.–21. 9. 1931), Ljubljana 1931. 1125  P., Pri naših umetnicah v Jakopičevem paviljonu, Jugoslovan, II/212, 13. 9. 1931, p. 14. 1126  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Naše likovne umetnice, Jutro, XII/216, 19. 9. 1931, p. 6. 317 318 introspektivno razglabljanje kompliciranih socialnih ali duhovnih motivov.«1127 206 206 O kakovosti razstavljenih del je Čoro Škodlar v Jutru zapisal, da je Ilustrirani Slovenec, VII/36, 6. 9. 1931, p. 292. »razstavljalkam treba priznati delavnost in tovarištvo, dve stvari, ki na raz- stavah pogostokrat odtehtajo ali nadomeste pomanjkanje višjih umetniških 207 kvalitet, zato pa pri občinstvu zmagujejo«.1128 Ložar se je strinjal s Škodlar- Kraljico Marijo pred Razstavo Kluba jem in v Ilustraciji zapisal, da »posebne kvalitete razstava ni pokazala«.1129 likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu sprejema slikarka Anica Zupanec - Še manj naklonjeno se je na razstavo odzval Stanko Vurnik. O umetnicah Sodnik. Fotografija, ki je bila objavljena je zapisal: »Če primerjamo zmogljaj umetnic s silo istodobnih umetnikov, v časniku Slovenski narod (LXIV/203, 9. je ženska vendarle večinoma vedno nekoliko zadaj.«1130 9. 1931, p. 1), se danes nahaja kot del fotografskega arhiva časnika Jutro Ante Gaber je zapis v Slovenskem narodu zasnoval kot poročilo obi- v NUK. ska kraljice Marije, ki se je po razstavi sprehodila s slikarko Anico Zupanec Sodnik.1131 Kraljica, ki naj ne bi bila nevedna poznavalka umetnosti, je v članku predstavljena kot enakovredna sogovornica in umetnostni erudit. Trudila naj bi se razumeti in spoštovati tudi modernejše tokove, ki jih je na razstavi zastopala Mara Kralj, kljub očitni afiniteti do klasičnega, liričnega slikarstva npr. Elde Piščanec. Najbolj naj bi ji bile všeč slike Anice Zupanec Sodnik, ki je bila tudi številčno najbolj zastopana na razstavi. Gaber je slikarko primerjal in jo uvrščal v krog tedaj najbolj priljubljenih slikarjev, in sicer Vesela, Jame in Sternena.1132 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jugoslovan, II/197, 27. 8. 1931, 4. - Umetnostna razstava jugoslovanskih umetnic, Slovenec, LIX/193a, 28. 8. 1931, p. 3. - Velik praznik v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXIV/194, 28. 8. 1931, p. 2. - Otvoritev I. reprezentativne umetnostne razstave kluba likovnih umetnic, Slovenski narod, LXIV/195, 29. 8. 1931, p. 4. - Umetniška razstava Kluba umetnic, Slovenski list, IV/35, 31. 8. 1931, p. 3. - Razstava naših umetnic, Slovenski narod, LXIV/196, 31. 8. 1931, p. 3. 207 - Jugoslovanske likovne umetnice razstavljajo, Jugoslovan, II/201, 1. 9. 1931, p. 3. - X., Razstava Kluba likovnih umetnic, Jugoslovan, II/206, 6. 9. 1931, p. 11. - Pogled v razstavo jugoslovanskih umetnic v Jakopičevem paviljonu, Ilustrirani Slovenec, VII/36, 6. 9. 1931, p. 292. - Prisrčen zaključek mogočnih svečanosti, Slovenski narod, LXIV/203, 9. 9. 1931, p. 1. - Kraljica pri ljubljanskih svečanostih, Domovina, XIV/37, 10. 9. 1931, p. 7. - Prizori ob bivanju kraljice Marije v Ljubljani, Jutro, XII/208, 10. 9. 1931, p. 3. - Hinko SMREKAR, Slikar o razstavi naših umetnic, Jutro, XII/209, 11. 9. 1931, p. 3. - Ante GABER, Razstava naših slikaric. Kraljica Marija na razstavi. Nekaj njenih ocen razstavljenih del, Slovenski narod, LXIV/206, 12. 9. 1931, p. 3. - P., Pri naših umetnicah v Jakopičevem paviljonu, Jugoslovan, II/212, 13. 9. 1931, p. 14. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Naše likovne umetnice. Še o razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XII/216, 19. 9. 1931, p. 6. - V. /Stanko Vurnik/, Razstava kluba likovnih umetnic, Slovenec, LIX/212, 19. 9. 1931, p. 4. - Razstava kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu, Slovenski list, IV/38, 21. 9. 1931, p. 1. - Razstava Kluba likovnih umetnic, Jugoslovan, II/219, 22. 9. 1931, p. 4. - Vera ALBREHT, K razstavi kluba likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, IX/9, 1931, pp. 265–267. - Stanko VURNIK, K zadnji razstavi Kluba likovnih umetnic, Ženski svet, IX/11, 1931, pp. 327–328. - R. L. /Rajko Ložar/, Razstava kluba likovnih umetnic, Ilustracija, III/10, 1931, p. 360. 1127  P., Pri naših umetnicah v Jakopičevem paviljonu, Jugoslovan, II/212, 13. 9. 1931, p. 14. 1128  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Naše likovne umetnice, Jutro, XII/216, 19. 9. 1931, p. 6. 1129  R. L. /Rajko Ložar/, Razstava kluba likovnih umetnic, Ilustracija, III/10, 1931, p. 360. 1130  Stanko VURNIK, K zadnji razstavi Kluba likovnih umetnic, Ženski svet, IX/11, 1931, pp. 327–328. 1131  Ante GABER, Razstava naših slikaric. Kraljica Marija na razstavi. Nekaj njenih ocen razstavljenih del, Slovenski narod, LXIV/206, 12. 9. 1931, p. 3. 1132  Ibid. 319 320 208 208 209 Ilustracija, III/10, 1931, p. 360. 209 Ženski svet, IX/9, 1931, p. 266. 210–211 Slovenski narod, LXIV/206, 12. 9. 1931, p. 3. 212 Jutro, XII/216, 19. 9. 1931, p. 6. 210 211 212 321 322 213 214 Naslov razstave: Božidar Jakac. Amerika Datum: 27. 9.–20. 10. 1931 (podaljšana do 25. 10. 1931)1133 Organizator: Božidar Jakac Avtor s številom del: 210 del v katalogu; Božidar Jakac.1134 Katalog in tiskovine: Razstavni katalog s seznamom del.1135 Spremljevalni program: Razstavo je otvoril Božidar Jakac s kratkim govorom, v katerem je orisal ameriško življenje in pokrajino.1136 Po razstavi je vodil slikar sam.1137 215 216 Obisk: Ok. 3.000 ljudi.1138 V Ženskem svetu je bilo objavljeno, da je bil obisk »naravnost rekorden«.1139 Vrsta razstave: Samostojna razstava Božidarja Jakca, ki je predstavil dela s poto- vanja po Ameriki in nekaj del z motivi Novega mesta (krajina in vedute). Razstavil je slike (večinoma pastele), risbe in grafike.1140 Jakac je stene paviljona okrasil z indijanskimi ročnimi deli ter na gramofonu predvajal ameriške staroselske pesmi, spet drugje je bilo omenjeno, da se je kot atmosferska podlaga razstavljenim delom vrtel jazz.1141 Na razstavi je bilo prodanih 45 slik.1142 Poročanje in kritika: O razstavi se je zelo veliko poročalo, saj so pisci in komentatorji z zanimanjem spremljali podobe Jakčevega potovanja po Ameriki. Božidar Jakac je v pogovoru z Božidarjem Borkom v Jutru izjavil: »Nikdar nisem tako ljubil domačih tal kot jih ljubim po dveh letih tavanja širom Amerike. Sedaj se 217 nameravam posvetiti svoji Dolenjski; to je čudovita dežela, polna dragocenih, še neizčrpanih motivov.«1143 Vinko Košak je v Jugoslovanu zapisal, da smo imeli »priliko ugotoviti, da ni Jakac v tujini ničesar pridobil in še celo raje izgubil na svoji neposre- dnosti in globini, ki je bila tako značilna za njegova zgodnja dela, kjer mu nista bila glavno zanimivost motiva in barvni problemi predmeta, temveč njegova notranjost, njegova duša«.1144 Stanko Vurnik je v Slovencu podal očitek, 1133  Jakčeva razstava podaljšana, Jugoslovan, II/246, 23. 10. 1931, p. 4. 1134  Božidar Jakac. Amerika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 9.–20. 10. 1931), Ljubljana 1931. 1135  Božidar Jakac. Amerika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 9.–20. 10. 1931), Ljubljana 1931. (Katalog dostopen na: .) 1136  Otvoritev Jakčeve razstave »Amerika«, Jugoslovan, II/225, 29. 9. 1931, p. 3. 1137  Jutri bo zadnje vodstvo po »Ameriki«, Jugoslovan, II/241, 17. 10. 1931, p. 4; Jakčeva razstava podaljšana, Jugoslovan, II/246, 23. 10. 1931, p. 4; Uspeh Jakčeve razstave, Jugoslovan, II/250, 27. 10. 1931, p. 4. 1138  Uspeh Jakčeve razstave, Jugoslovan, II/250, 27. 10. 1931, p. 4. 1139  Marijana KOKALJ - ŽELJEZNOVA, Božidar Jakac. Amerika, Ženski svet, X/6, 1932, p. 173. 1140  Božidar Jakac. Amerika (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 9.–20. 10. 1931), Ljubljana 1931. 1141  Vek./Vinko Košak/, Razstava Božidarja Jakca. »Amerika«, Jugoslovan, II/230, 4. 10. 1931, p. 9; Marijana KOKALJ - ŽELJEZNOVA, Božidar Jakac. Amerika, Ženski svet, X/6, 1932, p. 173. Ena od razstavljenih indijanskih vaz je bila ukradena. Glej: Jutri bo zadnje vodstvo po »Ameriki«, Jugoslovan, II/241, 17. 10. 1931, p. 4. 213–217 1142  Uspeh Jakčeve razstave, Jugoslovan, II/250, 27. 10. 1931, p. 4. Iz Kataloga razstave Kluba likovnih 1143  Božidar BORKO, Božidar Jakac in njegova Amerika, Jutro, XII/223, 27. 9. 1931, p. 3. umetnic, 1931. 1144  Vek. /Vinko Košak/, Razstava Božidarja Jakca. »Amerika«, Jugoslovan, II/230, 4. 10. 1931, p. 9. 323 324 da je v razstavljenih »preveč form, preveč barv, občutij, eno se z drugim 218 skoro pobija«.1145 V Ženskem svetu je bil objavljen zapis Marijane Kokalj - Željeznove, ki je bil v večji meri kritika ameriškega načina življenja in odnosa do žensk v Hol ywoodu kot pa zapis o Jakčevi razstavi. Velik interes za razstavo je piska prispevka interpretirala kot odraz splošnega zanimanja za umetnost, vsekakor pa naj bi tudi »magična beseda »Amerika« izvabila meščanstvo na to romanje«.1146 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Miran JARC, Slikar Bož. Jakac v Ameriki, Ilustracija, I/12, 1929, p. 398. - Pred »amerikansko« razstavo Božidarja Jakca, Jugoslovan, II/219, 22. 9. 1931, p. 5. - Ameriška razstava slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XII/221, 25. 9. 1931, p. 4. - Ameriška razstava slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu, Jugoslovan, II/223, 26. 9. 1931, p. 4. - -n-, Božidar JAKAC. Amerika, Slovenec, LIX/218, 26. 9. 1931, p. 4. - Božidar Jakac, Slovenski narod, LXIV/218, 26. 9. 1931, p. 4. - Božidar BORKO, Božidar Jakac in njegova Amerika, Jutro, XII/223, 27. 9. 1931, p. 3. - Razstava velikega, zmagovitega umetniškega dela, Jugoslovan, II/224, 27. 9. 1931, p. 9. - Otvoritev razstave Jakčevih slik, Jutro. Ponedeljska izdaja, XII/223a, 28. 9. 1931, p. 2. - Otvoritev Jakčeve razstave, Slovenski narod, LXIV/219, 28. 9. 1931, p. 2. - Razstava Božidarja Jakca, Slovenski list, IV/39, 28. 9. 1931, p. 3. - Otvoritev Jakčeve razstave »Amerika«, Jugoslovan, II/225, 29. 9. 1931, p. 3. - Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LIX/220, 29. 9. 1931, p. 4. - V. /Stanko Vurnik/, Amerika v Jakčevih slikah, Slovenec, LIX/222, 1. 10. 1931, p. 3. - Peen /Nikolaj Pirnat/, »Naš« Jakec, Jutro, XII/228, 3. 10. 1931, p. 6. - Vek. /Vinko Košak/, Razstava Božidarja Jakca. »Amerika«, Jugoslovan, II/230, 4. 10. 1931, p. 9. - Slikar Božidar Jakac, Jutro, XII/234, 10. 10. 1931, p. 4. 219 220 - Ne zamudite prilike, pojdite v »Ameriko«, Jugoslovan, II/236, 11. 10. 1931, p. 4. - Jutri bo zadnje vodstvo po »Ameriki«, Jugoslovan, II/241, 17. 10. 1931, p. 4. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Božidar Jakac. Amerika, Jutro, XII/241, 18. 10. 1931, p. 14. - Ante GABER, Božidar Jakac. Amerika, Slovenski narod, LXIV/238, 20. 10. 1931, p. 3. - Jakčeva razstava Amerika je podaljšana, Jugoslovan, II/244, 21. 10. 1931, p. 4. - Božidar Jakac. Zima v Dolini smrtnih duhov, Slovenski narod, LXIV/240, 22. 10. 1931, p. 3. - Jakčeva razstava podaljšana, Jugoslovan, II/246, 23. 10. 1931, p. 4. - Uspeh Jakčeve razstave, Jugoslovan, II/250, 27. 10. 1931, p. 4. - Fran ŠIJANEC, Božidarja Jakca Amerika, Dom in svet, XLIV/7-9, 1931, pp. 415–416. - Karel DOBIDA, Božidar Jakac. Amerika, Mladika, XII/12, 1931, pp. 467–468. - Rajko LOŽAR, Božidarja Jakca »Amerika«, Ilustracija, III/12, 1931, pp. 435–436. - Marijana KOKALJ - ŽELJEZNOVA, Božidar Jakac. Amerika, Ženski svet, X/6, 1932, pp. 173–177. 1145  Stanko VURNIK, Amerika v Jakčevih slikah, Slovenec, LIX/222, 1. 10. 1931, p. 3. 1146  Marijana KOKALJ - ŽELJEZNOVA, Božidar Jakac. Amerika, Ženski svet, X/6, 1932, pp. 173–177. 325 326 221 222 223 218 Pogled na razstavo Božidar Jakac: Amerika v Jakopičevem paviljonu, 1931. 219 Katalog razstave Božidar Jakac: Amerika, 1931. 220 Ilustracija, I/12, 1929, p. 398. 221 Ilustracija, III/12, 1931, p. 436. 222 Ženski svet, X/6, 1932, p. 173. 223 Ženski svet, X/6, 1932, p. 175. 327 328 Naslov razstave: France Gorše fantazije in izrazne zmožnosti in ki polaga glavno važnost baš na duševni in duhovni izraz, medtem ko formo čedalje bolj poenostavlja«.1158 Nikolaj Pirnat Datum: 1.–10. 11. 1931 je v Jutru opisal določene razstavljene predmete in kot posebej kakovostne opredelil portrete.1159 Rajko Ložar pa je v Ilustraciji izpostavil napredek, ki ga je kipar naredil v nekaj letih, ko je začel aplicirati nove rešitve pri obravnavi Organizator: France Gorše reliefa.1160 Pri tem naj bi se Gorše »radikalno obrnil od hieratičnega lineariz-ma snovi in forme k nujni realnosti«.1161 Kot drugi pisci je tudi Ložar izpostavil kip Pridigarja, s katerim naj bi avtor nakazoval svoj oblikovni program.1162 Avtor s številom del: 49 del v katalogu; France Gorše.1147 Omenjeni kip je izpostavil tudi Ante Gaber v Slovenskem narodu, kjer je podal dolg opis umetnikove življenjske in ustvarjalne poti, mnenja – razen Katalog in tiskovine: Razstavni katalog s seznamom razstavljenih del in dvema reprodukcijama.1148 kratke vljudnostne pohvale – o razstavi ni zapisal.1163 Pridigarju je posvečen prispevek v Slovenskem narodu, kjer je bilo zapisano da ima kip »značilnosti, ki so lastne vsem našim pridigarjem. Figura ni portret in tudi ni karikatura, Spremljevalni program: Rihard Jakopič je imel na otvoritvi govor s predstavitvijo Franceta Goršeta, temveč tako močna karakterna študija, da prevzame vsakega gledalca in v prisostvovali pa so med drugim tudi Fran Windischer, Dinko Puc in Izidor njem zbudi pač čute in tolmačenja, kakoršne ima gledalec o pridigarjih.«1164 Cankar.1149 Hkrati je anonimni pisec opozoril na pomen podpore mlademu umetniku z nakupi umetniških del, katerih vrednost naj bi bila vsako leto višja, saj naj bi Gorše obetal, »da v njem dobimo velikega kiparja slavnega imena«.1165 Obisk: Ok. 500 ljudi.1150 Daljši zapis je bil objavljen tudi v Jugoslovanu, kjer je anonimni pisec Goršeta označil za tipičnega umetnika »modernega časa«, kajti »vse, česar se dotakne njegovo dleto in njegove roke, zrase v obraz časa in današnjega Vrsta razstave: Prva samostojna kiparska razstava Franceta Goršeta v Ljubljani, človeka v njem«.1166 Po njegovem mnenju naj bi bil Gorše izjemen v beležen- na kateri je razstavil približno 30 plastik iz mavca, na stenah pa naj bi viseli ju resničnosti, hkrati pa ga je označil za zelo nadarjenega avtorja.1167 leseni reliefi, risbe, lesorezi in karikature.1151 Na sredi razstavne dvorane je bil postavljen kip Pridigarja.1152 Tekom razstave naj bi bilo prodanih deset del (kipi Jesen, Madona, Domov, Otroška igra; karikatura glavnega urednika Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Podbevška, karikatura pisatelja Ri bičiča; risbe Pretek, Pijanec, Brezposelna, Plesalka).1153 - Umetniška razstava, Jugoslovan, II/254, 31. 10. 1931, p. 4. - Umetnostna razstava kiparja Franceta Goršeta, Jutro, XII/252, 31. 10. 1931, p. 4. - R./ajko/ L./ožar/, Kiparska razstava Franceta Goršeta, Slovenec, 31. 10. 1931, p. 4. Poročanje in kritika: Po otvoritvi razstave je bil v Slovenskem listu objavljen prispevek o - Ante GABER, Razstava kiparja Goršeta, Slovenski narod, LXIV/248, 31. 10. 1931, p. 3. razstavi, ki naj bi predstavljala pot iz »kulturne empatije, v katero je zašla - France Gorše razstavlja, Jugoslovan, II/255, 1. 11. 1931, p. 10. [Ljubljana]«.1154 Avtor je navedel nekaj uspehov Franceta Goršeta v tujini, nato pa se je posvetil njegovim delom, ki naj bi bila »skoraj izrazito reali- - Mirko JAVORNIK, Srečanje s Fr. Goršetom, Slovenec, LIX/249, 1. 11. 1931, p. 5. stična, vendar s poudarkom na karakterističnosti«. Poleg kipov, je pisec - Velik uspeh Franceta Goršeta, Slovenski list, IV/44, 1.. 11. 1931, p. 3. izpostavil tudi slogovne novosti, ki naj bi jih Gorše vpeljal v karikaturnih - Otvoritev Goršetove razstave, Jugoslovan, II/256, 2. 11. 1931, p. 4. risbah.1155 V Jugoslovanu je bil poleg predstavitve pomembnejših obiskoval- - Razstava Franceta Goršeta, Slovenec, LIX/250, 2. 11. 1931, p. 5. cev na otvoritvi objavljen tudi govor Riharda Jakopiča, v katerem je Goršeta - Razstava kiparja Franceta Goršeta, Slovenski narod, LXIV/240, 2. 11. 1931, p. 3. označil za »mladega, iskreno stremečega in ustvarjajočega umetnika, - Na razstavi Franca Goršeta, Jutro, XII/250a, 3. 11. 1931, p. 4. ki zasluži posebno pozornost javnosti.«1156 Pisci so načeloma izpostavili veliko presenečenje nad njegovimi deli, - Na razstavi Franca Goršeta, Jutro, XII/256, 5. 11. 1931, p. 3. s katerimi je pokazal samosvoj izraz in odmik od njegovega profesorja Ivana - J., Z razstave kiparja Franceta Goršeta, Jugoslovan, II/260, 6. 11. 1931, p. 7. Meštrovića.1157 Stanko Vurnik je o Goršetu v Slovencu zapisal, da smo do- - Nikolaj PIRNAT, Kipar France Gorše razstavlja, Jutro, XII/258, 7. 11. 1931, p. 8. bili »umetnika, ki druži virtuozno tehnično znanje z umetniško samostojnim, - Rudolf KRESAL, France Gorše, slovenski umetnik, Jutro, XII/259, 8. 11. 1931, p. 5. zrelim in začuda univerzalnim duhom, ki mu na nobenem polju ne manjka - Goršetova razstava, Slovenski list, IV/45, 9. 11. 1931, p. 3. - V. /Stanko Vurnik/, Razstava kiparja F. Goršeta, Slovenec, LIX/256, 10. 11. 1931, p. 3. 1147  France Gorše (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1.–10. 11. 1931), Ljubljana 1931. 1148  France Gorše (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1.–10. 11. 1931), Ljubljana 1931. (Katalog dostopen na: .) 1158  V. /Stanko Vurnik/, Razstava kiparja F. Goršeta, Slovenec, LIX/256, 10. 11. 1931, p. 3. 1149  Velik uspeh Franceta Goršeta, Slovenski list, IV/44, 1. 11. 1931, p. 3. 1159  Nikolaj PIRNAT, Kipar France Gorše razstavlja, Jutro, XII/258, 7. 11. 1931, p. 8. 1150  Goršetova razstava pred zaključkom, Slovenski narod, LXIV/260, 14. 11. 1931, p. 2. 1160  R./ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Goršeta, Ilustracija, III/12, 1931, pp. 434–435. 1151  Ante GABER, Razstava kiparja Goršeta, Slovenski narod, LXIV/248, 31. 10. 1931, p. 3. 1161  Ibid. 1152  J., Z razstave kiparja Franceta Goršeta, Jugoslovan, II/260, 6. 11. 1931, p. 7. 1162  Ibid. 1153  Goršetova razstava pred zaključkom, Slovenski narod, LXIV/260, 14. 11. 1931, p. 2. 1163  Ante GABER, Razstava kiparja Goršeta, Slovenski narod, LXIV/248, 31. 10. 1931, p. 3. 1154  Velik uspeh Franceta Goršeta, Slovenski list, IV/44, 1. 11. 1931, p. 3. 1164  Pridigar prav posebne vrste, Slovenski narod, LXIV/256, 10. 11. 1931, p. 3. 1155  Ibid. 1165  Ibid. 1156  Otvoritev Goršetove razstave, Jugoslovan, II/256, 2. 11. 1931, p. 4. 1166  France Gorše razstavlja, Jugoslovan, II/255, 1. 11. 1931, p. 10. 1157  Nikolaj PIRNAT, Kipar France Gorše razstavlja, Jutro, XII/258, 7. 11. 1931, p. 8. 1167  Ibid. 329 330 - Pridigar prav posebne vrste, Slovenski narod, LXIV/256, 10. 11. 1931, p. 3. 226 227 - Prijatelj umetnosti, Še »Hrepenenje« na velesejmu, Slovenski narod, LXIV/260, 14. 11. 1931, p. 2. - Goršetova razstava pred zaključkom, Slovenski narod, LXIV/260, 14. 11. 1931, p. 2. - Zadnji dan Goršetove razstave, Slovenec, LIX/261, 15. 11. 1931, p. 5. - Pogled v razstavo akad. kiparja Goršeta, Ilustrirani Slovenec, VII/46, 15. 11. 1931, p. 366. - Rudolf KRESAL, Dogodki med tednom, Jutro. Ponedeljska izdaja, XII/265a, 16. 11. 1931, p. 3. - Martinova nedelja, Slovenski list, IV/46, 16. 11. 1931, p. 3. - R./ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Goršeta, Ilustracija, III/12, 1931, pp. 434–435. 224 228 229 225 224 Ilustrirani Slovenec, VII/46, 15. 11. 1931, p. 366. 225 Ilustracija, III/12, 1931, p. 435. 331 332 230 231 RAZSTAVE V LETU 1932 226 232 233 France Gorše, Pridigar, Jutro, XII/259, 8. 11. 1931, p. 5. 227, 231 Ilustracija, III/12, 1931, p. 434. 228, 232 Ilustracija, III/12, 1931, p. 435. 229 France Gorše, Mati z otrokom, iz kataloga razstave France Gorše. 1931. 230 France Gorše, Deček z gosakom, 1931. Fotografija, ki je bila objavljena v časniku Jutro (XII/256, 5. 11. 1931, p. 3), se danes nahaja kot del fotografskega arhiva časnika Jutro v NUK. 233 France Gorše, Trije obrazi, iz kataloga razstave France Gorše. 1931. Neža Lukančič 333 334 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jame Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Umetnostna razstava, Slovenski narod, LXV/58, 11. 3. 1932, p. 3. Datum: 13. 3–10. 4. 1932 - Otvoritev razstave Matije Jame, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIII/62a, 14. 3. 1932, p. 2. - Hinko SMREKAR, Razstava slik M. Jame, Jutro, XIII/64, 16. 3. 1932, p. 3. Organizator: Matija Jama - O razstavi slik Matije Jame, Slovenski narod, LXV/62, 16. 3. 1932, p. 3. - Božidar BORKO, Obisk pri slikarju M. Jami, Jutro, XIII/67, 19. 3. 1932, p. 18. Avtor s številom del: 98 del v katalogu; Matija Jama - Ante GABER, Čudežni pirhi, Slovenski narod, LXV/67, 23. 3. 1932, p. 2. 1168 - J. D., Razstava slik Matije Jama, Slovenec, LX/71, 26. 3. 1932, p. 5. - Interesente za slike M. Jame, Slovenski narod, LXV/79, 8. 4. 1932, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in petimi reprodukcijami.1169 - Interesente za slike M. Jame, Jutro, XIII/82, 9. 4. 1932, p. 4. Spremljevalni program: Ni podatka. 234 Obisk: Ni podatka. Katalog Razstave slik Matije Jame, 1932. Vrsta razstave: Samostojna razstava Matije Jame, ki je razstavil nova dela in dela z razstave leta 1931.1170 Predstavil je krajine, portrete in žanrske študije. Po zaključku v Ljubljani naj bi več del odšlo na razstavo v Beograd.1171 Poročanje in kritika: O razstavi se ni veliko poročalo. Pisci člankov so pohvalili slikarjeve krajine ter njegov talent za barve in svetlobo.1172 Božidar Borko je v Jutru v hvalilnem zapisu o razstavi zapisal, ga bo ljubitelj krajinskih slik »težko našel razstavo, ki bi mu nudila več užitka«.1173 Zapis je bil zastavljen kot pogovor med Jamo in Borkom. Jama naj bi menil, da je bila sodobna umetnost »zabloda«, impresionisti pa naj bi bili krivično kritizirani, saj so ravno oni »orali ledino narodne duše«.1174 Jama je v intervjuju še pripomnil, da »Slovenci nimamo pravih kritikov, ki bi vzgajali za umetnost, Borko pa je prispevek sklenil s poudarjanjem narodnega pomena umetnosti.1175 Hinko Smrekar je v Jutru Jamo označil za vodilnega krajinarja tistega časa, ki je v konstantnem iskanju štimunge. Slikar naj bi bil po Smrekarjevih besedah samokritičen, hkrati pa naj bi kontinuirano ustvarjal. Pisec je ugodno mnenje o razstavi zaključil z mislijo, da bi se lahko tudi Rihard Jakopič, »kar se oblik, risbe tiče«, kaj naučil pri Jami.1176 Pisec v Slovencu je bil razstavi prav tako naklonjen in je razstavljena dela ter slikarja označil za »mladeniško čila«.1177 Poudaril je, da je ob gledanju Jamovih slik moč doumeti »umetnost modernega pokrajinskega slikanja«.1178 Po njegovih besedah naj bi se Jama odmaknil od impresionizma, vendar je še vedno obdeloval barvo in svetlobo, njegovo delo pa naj bi bilo »pesem slikarja o lepoti naše zemlje«.1179 1168  Razstava slik Matije Jama (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 13. 3–10. 4. 1932), Ljubljana 1932. 1169  Razstava slik Matije Jama (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 13. 3–10. 4. 1932), Ljubljana 1932. (Katalog dostopen na: .) 1170  Ibid. 1171  J. D., Razstava slik Matije Jama, Slovenec, LX/71, 26. 3. 1932, p. 5. 1172  Božidar BORKO, Obisk pri slikarju M. Jami, Jutro, XIII/67, 19. 3. 1932, p. 18; J. D., Razstava slik Matije Jama, Slovenec, LX/71, 26. 3. 1932, p. 5. 1173  Božidar BORKO, Obisk pri slikarju M. Jami, Jutro, XIII/67, 19. 3. 1932, p. 18. 1174  Ibid. 1175  Ibid. 1176  Hinko SMREKAR, Razstava slik M. Jame, Jutro, XIII/64, 16. 3. 1932, p. 3. 1177  J. D., Razstava slik Matije Jama, Slovenec, LX/71, 26. 3. 1932, p. 5. 1178  Ibid. 1179  Ibid. 335 336 235 Naslov razstave: Prva razstava Fotokluba Ljubljana Datum: 14.–22. 5. 1932 (podaljšana do 26. 5. 1932)1180 Organizator: Fotoklub Ljubljana Avtorji s številom del: Ok. 250 del; Ferdo Delak (4), Josip Fajon, Ivo Gogala, Zlata Gogala, Zvone Hočevar (1), Avgust Ivančič, Maks Kajfež (1), Karlo Kocjančič, Oskar Kocjančič, Peter Kocjančič, Ante Kornič, Ivo Košir (1), Vladimir Levstik (1), Lujo Michieli, Julija Oset, Lojze Pengal (30), Jurij Piccoli (1), Branko Rupnik (1), Josip Schleimer, Albert Staržik, Cveto Švigelj, Janko Vertin, Viktor Vodišek.1181 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Na razstavo so vabili še posebej šolske skupine in jim med 24. in 26. majem na razpolago dali tudi možnost dopoldanskega vodstva po razstavi.1182 Obisk: Vstopnina je bila 10 din, za dijake 5 din, za šolske skupine nad 20 oseb 2 din, člani kluba z legitimacijo pa so imeli prost vstop.1183 Po poročanju časnikov je bil obisk dober. Vstopnina je bila za šolske skupine nižja, zato je bilo med obiskovalci veliko dijakov.1184 236 Vrsta razstave: Skupinska razstava ljubljanskega Fotokluba. Namen razstave je bil predstaviti umetniško fotografijo kljub tedanjemu pomisleku, ali se fotografija prišteva k umetnosti.1185 Izbor fotografij za razstavo sta naredila Gojmir Anton Kos in Fran Krašovec.1186 Komisijo za podelitev nagrad najboljšim fotografijam so sestavljali: Vladimir Šubic, Josip Costaperaria, Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac in Fran Krašovec. Prvo nagrado so dobili Peter Kocjančič za Strehe v mesečini, Lojze Pengal za Sladke sanje in Josip Schleimer za Kozolec.1187 Uspeh razstave je v Jutru izpostavljen s poročilom, da so razstavo obiskali tedanji pomembneži, med drugim škof Gregorij Rožman, Fran Windischer in Oton Fettich.1188 Velika večina prodanih del, med katerimi so bili najbolj priljubljeni ljubljanski in gorski motivi, je bila prodana lastnikom, ki prebivajo v Ljubljani oz. bližnji okolici.1189 Dela so se zelo dobro prodajala, saj naj bi bilo prodanih okoli 50 fotografij – pri nekaterih celo po tri ali štiri kopije, ki so stale od 30 do 120 din.1190 V Slovencu je anonimni avtor prispevka pohvalil organizacijo razstave kljub predhodni neenotnosti in neorganiziranosti društva. Pisec je omenil, da vodila pri njenem postavljanju ni bilo – kar naj bi se tudi opazilo, vendar 1180  Najlepše fotografije, Slovenec, LX/109, 13. 5. 1932, p. 6; Razstava ljubljanskega fotokluba podaljšana, Jutro, XIII/118, 22. 5. 1932, p. 4; Razstava Fotokluba Ljubljana, Slovenski narod, LXV/117, 25. 5. 1932, p. 2. 1181  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Karlo KOCJANČIČ, Razstava ljubljanskega fotokluba v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/117, 21. 5. 1932, pp. 3–4. 1182  Razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/119, 24. 5. 1932, p. 4. 1183  Najlepše fotografije, Slovenec, LX/109, 13. 5. 1932, p. 6. 1184  Razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/115, 19. 5. 1932, p. 4. 1185  Uspehi fotografske razstave, Slovenski narod, LXV/114, 21. 5. 1932, p. 3. 235 1186  Otvoritev razstave Foto-kluba Ljubljana, Slovenec, LX/111, 15. 5. 1932, p. 6. Matija Jama, Krave v vodi, iz kataloga 1187  Fotoklub Ljubljana, Ob zaključku razstave Fotokluba, Slovenski narod, LXV/119, 28. 5. 1932, p. 3. Razstave slik Matije Jame, 1932. 1188  Razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/115, 19. 5. 1932, p. 4. 1189  H. J., Razstava Foto-kluba Ljubljana, Slovenec, LX/112, 18. 5. 1932, p. 4. 236 1190  Uspehi fotografske razstave, Slovenski narod, LXV/114, 21. 5. 1932, p. 3; Razstava ljubljanskega fotokluba podaljšana, Jutro, XIII/118, Jutro, XIII/67, 19. 3. 1932, p. 18. 22. 5. 1932, p. 4; Razstava Fotokluba, Slovenski narod, LXV/115, 23. 5. 1932, p. 2. 337 338 naj ne bi bilo moteče.1191 Komisija je pri izboru 150 del za razstavo avtomatič- - Razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/119, 24. 5. 1932, p. 4. no zavrnila kolorirane fotografije, ker so bili člani mnenja, da te segajo zunaj - Razstava Fotokluba Ljubljana, Slovenski narod, LXV/117, 25. 5. 1932, p. 2. okvirov fotografije. Karlo Kocjančič jih je na lastno pest nekaj vseeno uvrstil - Danes zadnji dan fotoamaterske razstave v Jakopičevem paviljonu!, Jutro, XIII/121, 26. 5. 1932, p. 4. na razstavo in jih obesil na »verando Jakopičevega paviljona«.1192 - Fotoklub Ljubljana. Ob zaključku razstave Fotokluba, Slovenski narod, LXV/119, 28. 5. 1932, p. 3. - Prva razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/124, 29. 5. 1932, p. 6. Poročanje in kritika: Najdaljši prispevek o razstavi je v Jutru objavil Karlo Kocjančič, ki je - Uspehi naših amaterjev, Ilustrirani Slovenec, VIII/26, 26. 6. 1932, p. 107. besedilo začel s trditvijo, da »fotografija, vsaj pri nas, še ni z vso odkri-tosrčnostjo priznana za umetnost, ki bi bila enaka drugim umetnostnim strokam«. Priznal je, da kvalitetne fotografske kritike na Slovenskem ni bilo, saj ocenjevanje fotografije poleg estetskega občutka zahteva tudi dobro tehnično znanje, zato ga ni presenečalo, da je »kakor običajno v umetnosti, ustvarjajoči delavec prišel pred ocenjujočim«.1193 Pisec je nato predstavil razstavljavce, za katere je dejal, da so bili do tedaj v javnosti pretežno neznani. Pri nekaterih je okrcal neprimerno in neposrečeno montažo fotografij, pohvalil pa je enotno izbiro okvirjev, ki naj bi utrdili enoten videz razstavljenih del v paviljonu. Po predstavitvi vsakega avtorja in fotografskih skupin je Kocjančič razstavo, na kateri je tudi sam razstavljal, označil kot s tujino primerljivo in kakovostno. Priznal je, da je nekaj del sicer slabših, vendar je izbiro pojasnil z namero, da pri skupinski razstavi ne more odločati 237 Jutro, XIII/117, 21. 5. 1932, p. 3. »zgolj umetniški talent«.1194 Drugi zapisi so pohvalili odločitev, da razstavijo samo določeni člani 238 kluba, saj je imel takrat fotoklub že več kot sto članov, kar bi lahko pomenilo Slovenski narod, LXV/114, slabšo kakovost razstave. V Slovencu so zapisali: »Brez dvoma pa smo 21. 5. 1932, p. 3. lahko ponosni na domači foto-amaterski sport – umetnost, in kdor jo je videl, 239 odhaja iz nje s prepričanjem, da nas s tako razstavo tudi v inozemstvu ne bi Ilustrirani Slovenec, VIII/26, bilo sram.«1195 26. 6. 1932, p. 107. 237 238 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Priprave za I. razstavo Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/109, 11. 5. 1932, p. 4. - Razstava najlepših fotografskih posnetkov, Slovenski narod, LXV/106, 11. 5. 1932, p. 3. - Prva razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/110, 12. 5. 1932, p. 4. - Prva razstava Fotokluba Ljubljana, Slovenski narod, LXV/107, 12. 5. 1932, p. 3. - Najlepše fotografije, Slovenec, LX/109, 13. 5. 1932, p. 6. - Danes otvoritev razstave Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/112, 14. 5. 1932, p. 4. - Otvoritev fotografske razstave, Slovenski narod, LXV/109, 14. 5. 1932, p. 2. - Na razstavi fotografskih umetnin, Jutro, XIII/113, 15. 5. 1932, p. 2. - Otvoritev razstave Foto-kluba Ljubljana, Slovenec, LX/111, 15. 5. 1932, p. 6. - Razstava Fotokluba Ljubljana, Slovenski narod, LXV/110, 17. 5. 1932, p. 3. - H. J., Razstava Foto-kluba Ljubljana, Slovenec, LX/112, 18. 5. 1932, p. 4. - Razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/115, 19. 5. 1932, p. 4. - Razstava Fotokluba Ljubljana, Jutro, XIII/116, 20. 5. 1932, p. 4. - Karlo KOCJANČIČ, Razstava ljubljanskega fotokluba v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/117, 21. 5. 1932, pp. 3–4. - Uspehi fotografske razstave, Slovenski narod, LXV/114, 21. 5. 1932, p. 3. - Razstava ljubljanskega fotokluba podaljšana, Jutro, XIII/118, 22. 5. 1932, p. 4. - Razstava Fotokluba, Slovenski narod, LXV/115, 23. 5. 1932, p. 2. 1191  H. J., Razstava Foto-kluba Ljubljana, Slovenec, LX/112, 18. 5. 1932, p. 4. 1192  Drugo poslovno leto, Kronika Fotokluba Ljubljana, 1932–1933, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kabinet za fotografijo, tipkopis, pp. 3–4. 1193  Karlo KOCJANČIČ, Razstava ljubljanskega fotokluba v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/117, 21. 5. 1932, p. 3. 1194  Ibid., p. 4. 1195  Otvoritev razstave Foto-kluba Ljubljana, Slovenec, LX/111, 15. 5. 1932, p. 6. 339 340 239 Naslov razstave: Razstava narodnih vezenin in narodne umetnosti Datum: 7.–29. 10. 19321196 Organizator: Danilo Popović Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka; za čas razstave so bili pred vhodom Jakopičevega paviljona izobešeni plakati.1197 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka; vstopnina je znašala 2 dinarja.1198 Vrsta razstave: Razstava, ki jo je organiziral zbiratelj narodnih umetnin Danilo Popović. Predstavljene so bile vezenine, posodje, oblačila in slike.1199 Poročanje in kritika: Razstava je bila slabo oglaševana, o njej se je tudi malo poročalo. Miha Maleš in France Gorše sta objavila ostra zapisa.1200 Maleš je Popoviću očital, da je razstavil nekvalitetne in neokusne predmete, ki so bili namen- jeni le za prodajo. Razstavljeni naj bi bili razni predmeti, ki med seboj niso imeli povezave, na primer »ženski akti v preračunljivih pozah«, Miki Miška, kopije karikatur, odrezki vezenin, vaze in krožniki. Menil je, da bi morale biti razstave, ki bi predstavljale narodno umetnost, temeljito pregledane pod vodstvom strokovne komisije.1201 Gorše je razstavo označil za »bazar krame, kiča in šunda pod etiketo Narodna razstava«.1202 Na zapis Mihe Maleša je organizator Danilo Popović odgovoril v časopisu Slovenec s pojasnilom: »S svojimi Narodnimi razstavami podpiram slikarje, ki slikajo, kar more naš narod razumeti, ne pa kakih ekspresionističnih tvorb XX. stoletja.«1203 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Velika narodna razstava, Jutro, XIII/234, 7. 10. 1932, p. 7. - Velika narodna razstava, Jutro, XIII/238, 12. 10. 1932, p. 7. - Miha MALEŠ, Razstava »narodnih« vezenin in »narodne umetnosti«, Slovenec, LX/239, 18. 10. 1932, p. 4. - D./anilo/ POPOVIĆ, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/242a, 21. 10. 1932, p. 2. - France GORŠE, Narodna razstava v Jakopičevem paviljonu in našim umetnikom memento, Slovenec, LX/245, 25. 10. 1932, p. 4. - Oglas, Jutro, XIII/251, 27. 10. 1932, p. 7. 1196  Oglas, Jutro, XIII/234, 7. 10. 1932, p. 7; Oglas, Jutro, XIII/251, 27. 10. 1932, p. 7. 1197  France GORŠE, Narodna razstava v Jakopičevem paviljonu in našim umetnikom memento, Slovenec, LX/245, 25. 10. 1932, p. 4. 1198  Oglas, Jutro, XIII/238, 12. 10. 1932, p. 7. 1199  Miha MALEŠ, Razstava »narodnih« vezenin in »narodne umetnosti«, Slovenec, LX/239, 18. 10. 1932, p. 4. 1200  Ibid.; France GORŠE, Narodna razstava v Jakopičevem paviljonu in našim umetnikom memento, Slovenec, LX/245, 25. 10. 1932, p. 4. 1201  Miha MALEŠ, Razstava »narodnih« vezenin in »narodne umetnosti«, Slovenec, LX/239, 18. 10. 1932, p. 4. 1202  France GORŠE, Narodna razstava v Jakopičevem paviljonu in našim umetnikom memento, Slovenec, LX/245, 25. 10. 1932, p. 4. 1203  D. /anilo/ POPOVIĆ, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/242a, 21. 10. 1932, p. 2. 341 342 Naslov razstave: Razstava slovenske pokrajine in človeka Poročanje in kritika: Kritike o razstavi niso bile enotne. Pisci so poročali o zelo dobrem (Umetnostna razstava Krke) obisku razstave in pohvalili oglaševanje, ki naj bi bilo v primerjavi z dru- gimi razstavami v Jakopičevem paviljonu veliko boljše. Ante Gaber je Datum: 11. 12. 1932–2. 1. 1933 (podaljšana do 6. 1. 1933)1204 v Slovenskem narodu kot najkakovostnejša razstavljavca izpostavil Gojmirja Antona Kosa in Toneta Kralja.1217 Podobno ugodno so tudi v Organizator: Prosvetni odsek društva Krke, Ljubljana Slovencu svoje razmišljanje o razstavi zaključili: »Splošno mnenje je, 1205 da je to ena najlepših umetniških razstav v zadnjih letih.«1218 Prav tako je menil pisec v Jutru, ki je izpostavil podobnosti med sočasnimi t. i. decem-Avtorji/-ice s številom del: 125 del; Maksim Gaspari, France Gorše, Božidar Jakac, Elko Justin, Fran brskimi umetniškimi dnevi (kakor so poimenovali dogajanje okoli razstave) Klemenčič, Gojmir Anton Kos, Tine Kos, Tone Kralj, Mara Kralj, Fran in med jesenskim umetnostnim dogajanjem leta 1920 v Novem mestu.1219 Pavlovec, Veno Pilon, Elda Piščanec, Anton Sajevic, Albert Sirk, Vinko Prednost društva Krka je bila po avtorjevem mnenju v tem, da združevalo Slapernik, Hinko Smrekar, Avgusta Šantel, Henrika Šantel, Saša Šantel, tako starejše kot mlajše generacije umetnikov; družilo naj bi jih teženje k Josip Tavčar, Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič, Ferdo Vesel, Ivan Zajec, Fran kvaliteti umetniških del. Z razstavo naj bi želeli avtorji pokazati pomen motiva Zupan, Anica Zupanec Sodnik, Josip Žagar, Peter Žmitek.1206 »slovenske zemlje« za slovensko likovno ustvarjanje. Pisec je navedel, da se avtorji »po teh razstavljenih delih sodeč, obračajo od brezbarvne forme, od nekakšne internacionalizacije in prav zaradi tega zaznamujejo v inozemstvu Katalog in tiskovine: Ni podatka. tudi uspehe«.1220 V prispevku je bilo opozorjeno tudi na priložnost nakupa umetniških del, namreč: »Vsaka taka slika je kakor sonce! In sonca smo Spremljevalni program: Razstavo je otvoril predsednik Krke /?/ Rostan, govor pa naj bi pred- posebno zdaj pozimi tako potrebni.«1221 vajali po radiu.1207 Na otvoritvi so bili kot pomembnejši gosti še ljubljanski Hinko Smrekar je podal eno redkih kritik, v kateri je zapisal, da je župan Dinko Puc, podžupan Evgen Jarc, general Vladimir Cukavac, »Slovenska pokrajina, prezala nevesta, kljub tolikim napadalcem večna politika Ivan Novak in Gustav Gregorin, češkoslovaški veleposlanik Josef devica! Kje je že tvoj preljubi Grohar, najljubši izmed ljubih? Sternen, Jama, Sevčik in drugi. Organizirali so vodstva in različne prireditve, v paviljonu pa je Jakopič v tihih kamricah mislijo nate in sramežljivo čuvajo tvoje svete bil za čas razstave tudi radio.1208 V dvorani Delavske zbornice je 13. 12. po-podobe. In tile, ki se tu-le bahajo s svojo razkošno ljubeznijo do tebe?«1222 tekal obrazstavni literarni večer s poezijo, 14. 12. literarni večer s prozo, 16. Razstavljavcem je očital zgledovanje po tujih vzorih in manko »duhovnosti 12. pa je Evgen Jarc predaval o Dolenjski in Novem mestu pred 50 leti.1209 slovenske pokrajine«.1223 Njegovo nenaklonjenost je delil tudi Josip Regali v 18. 12. je potekal dopoldanski koncert Ljubljanskega kvarteta in Orkestra Sloveniji, kjer je izpostavil, da bi bila razstava res dobra, če bi razstavljavci Negode z radijskim prenosom. Pred koncertom je po razstavi vodil aranžer izločili tretjino stvari – začetniška, diletantska in dela starejših umetnikov, postavitve Božidar Jakac.1210 ki naj bi kvarila celoten vtis razstave. Vsekakor pa se je Regaliju zdelo ključ- no izpostavljanje slovenstva in narodnega duha, saj naj bi slovensko dušo najbolje ujeli prav z »barvo, lučjo in črto«.1224 Obisk: Po poročanju Jutra je razstavo obiskalo 1.465 obiskovalcev, od tega 502 dijaka.1211 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Vrsta razstave: Skupinska razstava društva Krka, ki je želelo z razstavo združiti - Pred otvoritvijo umetnostne razstave, Slovenski narod, LXV/278, 7. 12. 1932, p. 3. »vse struje, stare in mlade«, ki naj bi jih povezovala kvaliteta del. - V okviru decembrskih umetniških dni, Jutro, XIII/287, 10. 12. 1932, p. 4. Postavitev, ki jo je aranžiral Božidar Jakac, naj bi »pokazala, kako sta doslej odmevala slovenska zemlja in človek v naši upodabljajoči umetnosti«. - Umetniški dnevi »Krke«, Slovenec, LX/282, 10. 12. 1932, p. 4. 1212 Na razstavi je bil poseben »dolenjski oddelek,« kjer so bili razstavljeni le - K otvoritvi umetnostne razstave, Jutro, XIII/288, 11. 12. 1932, p. 4. motivi z Dolenjske.1213 Paviljon so dodatno okrasili s keramiko ljubljanske - Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIII/288a, 12. 12. 1932, p. 2. keramične tovarne Dekor.1214 Kupci so nekatera kupljena dela odnesli z - Tri pomembne prireditve, Slovenski narod, LXV/281, 12. 12. 1932, p. 2. razstave že pred božičem, zato so jih umetniki nadomestili z novimi deli.1215 Prodali naj bi sedmino razstavljenih del.1216 1204  Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIV/1, 2. 1. 1933, p. 5. 1205  Pred otvoritvijo umetnostne razstave, Slovenski narod, LXV/278, 7. 12. 1932, p. 3. 1206  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/288a, 12. 12. 1932, p. 2. 1207  K otvoritvi umetnostne razstave, Jutro, XIII/288, 11. 12. 1932, p. 4. 1208  Ibid.; Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/293a, 24. 12. 1932, p. 6. 1209  Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/288a, 12. 12. 1932, p. 2; Druge prireditve, Slovenski narod, LXV/286, 19. 12. 1932, p. 2. 1217  Ante GABER, Umetnostna razstava »Krke«, Slovenski narod, LXVI/4, 5. 1. 1933, p. 3. 1210  Iz Ljubljane, Slovenski narod, LXV/286, 19. 12. 1932, p. 3. 1218  Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/288a, 12. 12. 1932, p. 2. 1211  Razstava »Krke« zaključena, Jutro, XIV/6, 7. 1. 1933, p. 3. 1219  Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/288a, 12. 12. 1932, p. 2. 1212  Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/288a, 12. 12. 1932, p. 2; Iz Ljubljane, Slovenski narod, LXV/286, 19. 12. 1932, p. 3. 1220  Ibid. 1213  Ibid. 1221  Ibid. 1214  Ante GABER, Umetnostna razstava »Krke«, Slovenski narod, LXVI/4, 5. 1. 1933, p. 3. 1222  H./inko/ SMREKAR, Na razstavi »Krke« v Ljubljani, Jutro, XIII/290, 14. 12. 1932, p. 3. 1215  Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/288a, 12. 12. 1932, p. 2. 1223  H./inko/ SMREKAR, K mojemu opevu razstave »Krke«, Jutro, XIII/295, 21. 12. 1932, p. 4. 1216  Razstava »Krke« zaključena, Jutro, XIV/6, 7. 1. 1933, p. 3. 1224  Dr. J. R-i. /Josip Regali/, Umetnostna razstava »Krke«. Slovensko krajinarstvo, Slovenija, II/3, 20. 1. 1933, p. 2. 343 344 - H./inko/ SMREKAR, Na razstavi »Krke« v Ljubljani, Jutro, XIII/290, 14. 12. 1932, p. 3. RAZSTAVE V LETU 1933 - Na umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/291, 15. 12. 1932, p. 4. - Na umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/292, 16. 12. 1932, p. 5. - Na umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/287, 16. 12. 1932, p. 4. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXV/285, 16. 12. 1932, p. 4. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/288a, 17. 12. 1932, p. 4. - Druge prireditve, Slovenski narod, LXV/286, 19. 12. 1932, p. 2. - Iz Ljubljane, Slovenski narod, LXV/286, 19. 12. 1932, p. 3. - H./inko/ SMREKAR, K mojemu opevu razstave »Krke«, Jutro, XIII/295, 21. 12. 1932, p. 4. - Umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/291, 22. 12. 1932, p. 4. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIII/298, 24. 12. 1932, p. 6. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LX/293a, 24. 12. 1932, p. 6. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIV/1, 2. 1. 1933, p. 5. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/2, 3. 1. 1933, p. 4. - Ante GABER, Umetnostna razstava »Krke«, Slovenski narod, LXVI/4, 5. 1. 1933, p. 3. - Razstava »Krke« zaključena, Jutro, XIV/6, 7. 1. 1933, p. 3. - Dr. J. R-i. /Josip Regali/, Umetnostna razstava »Krke«. Slovensko krajinarstvo, Slovenija, II/3, 20. 1. 1933, p. 2. Hana Čeferin 345 346 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jame slike niso »za kritičarsko arijo, ki se poje po notah kritičarskih norm«.1233 A podobno kot Stupica je hkrati izrazil željo, da bi Jama na svoji prihodnji Datum: 11. 3.–15. 4. 1933 razstavi ponudil več novosti in raznovrstnosti.1234 Organizator: Matija Jama Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava Matije Jame, Slovenski narod, LXVI/58, 11. 3. 1933, p. 4. Avtor s številom del: 78 del v katalogu; Matija Jama.1226 - -o., Umetnostna razstava M. Jame, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/11, 13. 3. 1933, p. 3. - Razstava Matije Jame, Slovenec, LXI/66, 19. 3. 1933, p. 4. - Rajko LOŽAR, Razstava slik Matije Jame, Slovenec, LXI/67, 21. 3. 1933, p. 4. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in štirimi reproduciranimi deli.1227 - Nikolaj PIRNAT, Razstava slik Matije Jame, Jutro, XIV/69, 22. 3. 1933, p. 4. - A. S. /Anton Stupica/, Matija Jama, Slovenija, II/12, 24. 3. 1933, pp. 2–3. Spremljevalni program: Ni podatka. - Razstava slik Matije Jame, Jutro, XIV/78, 2. 4. 1933, p. 10. - Živojin CVETKOVIĆ, Razstava Matije Jame, Slovenec, LXI/78, 4. 4. 1933, p. 4. Obisk: Ni podatka. - France STELE, Likovna umetnost v l. 1933, Dom in svet, XLVII/3-4, 1934, pp. 181–198. Vrsta razstave: Samostojna razstava slikarja Matije Jame, namenjena predstavitvi njegovi h 240 novih del (35), nastalih od njegove zadnje razstave v Jakopičevem paviljonu Katalog Razstave slik Matije Jame, 1933. spomladi leta 1932.1228 Poleg krajin in portretov je razstavil tudi študije in skice.1229 241 Živojin Cvetković, Portret Matije Jame, Slovenec, LXI/78, 4. 4. 1933, p. 4. Poročanje in kritika: Razstava je bila dobro sprejeta in Jamovo pogosto razstavljanje so 240 241 pisci na splošno označili kot pozitivno značilnost njegovega dela. Med njimi je bil tudi Rajko Ložar, ki je v Slovencu poudaril, da je to tudi dolžnost pravih slikarjev. Jamove razstave se mu sicer zdijo »trdovratno ponavljajoče se«, a hkrati »ni dvoma, da ta način odmira in da bo pripadla bodočnost ravno individualni razstavi, ki ta trenutek morda res izgleda antikvirano, ki pa je na področju umetnosti edino smotrna«.1230 Tudi France Stele je o Jamovi pleneristični tehniki, toplih tonih in atmos- feričnosti pisal pohvalno, obenem pa poudaril: »Kljub podobnosti motivov pa nikakor ne zapade v banalnost, shematičnost in tisto enoličnost, ki je tako značilna za diletanta. Primerjava slik Srečka Magoliča, ki so pri naši publiki tako popularne in na videz vzporeden pojav Jamovim, je v tem oziru skrajno poučna.«1231 O Jami je pozitivno pisal tudi Anton Stupica, a je podobno kot Ložar poudaril, da bi bila razstava manj enolična, če bi obravnavala še kak drug motiv: »Jama slika v zadnji dobi večji del Ljubljano, njeno bližino in daljno okolico. Želeti bi bilo, da se njegova krajinarska klaviatura razpne nad vso Slovenijo. [. .] Uverjen sem, da bi slikanje teh krajinskih motivov obogatelo njegovo umetnost in ga obvarovalo pred enoličnostjo.«1232 Živojin Cvetković, prav tako podpornik Jamovega vztrajnega razstav- ljanja, je v Slovencu zapisal, da ne razume negativnih odzivov, saj Jamove 1226  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, marec–april 1933), Ljubljana 1933. 1227  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, marec–april 1933), Ljubljana 1933. (Katalog dostopen na: .) 1228  Rajko LOŽAR, Razstava slik Matije Jame, Slovenec, LXI/67, 21. 3. 1933, p. 4. 1229  Živojin CVETKOVIĆ, Razstava Matije Jame, Slovenec, LXI/78, 4. 4. 1933, p. 4. 1230  Rajko LOŽAR, Razstava slik Matije Jame, Slovenec, LXI/67, 21. 3. 1933, p. 4. 1231  France STELE, Likovna umetnost v l. 1933, Dom in svet, XLVII/3-4, 1934, p. 184. 1233  Živojin CVETKOVIĆ, Razstava Matije Jame, Slovenec, LXI/78, 4. 4. 1933, p. 4. 1232  A. S. /Anton Stupica/, Matija Jama, Slovenija, II/12, 24. 3. 1933, pp. 2–3. 1234  Ibid. 347 348 Naslov razstave: XIX. razstava Narodne galerije v Ljubljani – »Na razstavi bomo torej videli predvsem moderna stremljenja mlajših Umetniško udruženje »Oblik« umetnikov ter lahko študirali predvsem vplive Pariza, zlasti pa tudi ugotovili, da ti umetniki že ustvarjajo značilno jugoslovensko umetnost, saj se prav Datum: 12. 6.–12. 7. 1933 krepko ločijo od tujih umetnostnih struj.«1245 Rajko Ložar jih je v Slovencu po drugi strani označil za slogovno preveč pariške in jim zabičal, naj se učijo od po njegovem mnenju boljših slovenskih Organizator: Umetniško društvo Oblik, Beograd umetnikov. Edinega Slovenca na razstavi, Franceta Pavlovca, je oklical za občutno boljšega.1246 Ante Gaber se v Slovenskem narodu z njim ni strinjal in mu je očital, Avtorji/-ice s številom del: 137 del v katalogu; Đorđe Andrejević - Kun (5), A. /Arpad/ G. Balaž (11), Jova n da je slabo kritiko napisal le, ker gre za srbsko umetnost: »Kritik R. L., ki se Bijelić (7), Nikola Dobrović (3), Vilko Gecan (6), Anton Huter (5), Ignjat Job v Jugoslovanski tiskarni tiskanih listin vedno prav energično zavzema za (5), Pjer Križanić (11), Lazar Ličenoski (5), Ivan Lučev (1), Stanka Radonič najmodernejše struje v likovni umetnosti, pa sedaj to umetnost obsoja, men- Lučev (1), Nikola Martinoski (5), Petar Palavičini (6), Branko Popović (8), Mate da pač zato, ker je 'belgrajsko-srbska', kakor jo sam imenuje. To seveda ne Radmilović (2), Veljko Stanojević (6), Risto Stijović (8), Svetislav Strala (12), drži in čeprav ima 'Oblik' svoj sedež v Beogradu, vendar so pa njegovi člani Milenko Šerban (4), Ivan Šeremet (4), Marino Tartaglia (9), Vladimir Žedrinski umetniki iz vseh pokrajin države, zlasti pa tudi iz Zagreba in Dalmacije ter (11).1235 Časopisje med razstavljavci omenja tudi Franceta Pavlovca, vendar tudi iz Slovenije, saj menda R. L. ve, da živi naš Pavlovec na Ježici, Gecan je ni naveden v katalogu.1236 pa tam doli od Kočevja. Ali boste razrezali tudi Dolinarja, ker se je preselil v Beograd in mu belgrajsko-srbski naročniki dajejo več dela kot slovenski?«1247 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.1237 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Spremljevalni program: Ob otvoritvi so po razstavi vodili Ivan Zorman, Marino Tartaglia in Brank o - Umetnostna razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/130, 9. 6. 1933, p. 2. Popović.1238 Otvoritvene govore so imeli Drago Marušič, Branko Popović, - Odličen gost v Ljubljani, Slovenski narod, LXVI/131, 10. 6. 1933, p. 2. Fran Windischer in /?/ Pavlin.1239 - o. /Božidar Borko/, »Oblik« razstavlja, Jutro, VII/134, 11. 6. 1933, p. 3. - Otvoritev razstave »Oblika«, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/24, 12. 6. 1933, p. 3. Obisk: Ni podatka. - Srbska likovna umetnost v Ljubljani, Ponedeljski Slovenec, VI/24, 12. 6. 1933, p. 3. - Otvoritev razstave »Oblika«, Jutro, VII/135, 13. 6. 1933, p. 3. Vrsta razstave: Skupinska razstava društva Oblik, na kateri so razstavili slikarska, kiparska , - /Čoro/ ŠKODLAR, »Oblikovi« tvorci med nami, Jutro, VII/140, 18. 6. 1933, p. 5. grafična in arhitekturna dela. Razstava je bila deveta v organizaciji društva. - R. L. /Rajko Ložar/, Oblikovci prvič v Ljubljani, Slovenec, LXVI/145a, 28. 6. 1933, p. 7. Za postavitev naj bi bil po poročanju Slovenskega naroda odgovoren - Razstava »Oblika« v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/148, 28. 6. 1933, p. 7. akademski slikar Marino Tartaglia, profesor likovne akademije v Zagrebu,1240 - Ante GABER, Razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/150, 5. 7. 1933, p. 3. po poročanju Jutra pa Ivan Zorman.1241 Po poročanju Ponedeljskega Slovenca - W., Likovna umetnost, Arhitektura, IV/2, 1934, p. 30. naj bi šlo za dogodek, ko »po prevratu [op. a. po nastanku Kraljevine SHS leta 1918] prvič srbski likovni umetniki razstavljajo v Ljubljani«, čeprav to ne drži.1242 Slovenski narod pa je poudaril tudi, da je umetniška skupina združevala najmodernejše in najboljše slikarje, kiparje, grafike in arhitekte iz vse države.1243 Pokrovitelj razstave je bil ban Drago Marušič, ki je s tem želel izkazati podporo Dravske banovine Kraljevini Jugoslaviji.1244 Poročanje in kritika: O razstavi so časniki obsežno poročali, prišlo je tudi do politično obarvanih polemik. Pisci se predvsem niso mogli zediniti, kakšen slog predstavljajo umetniki, ali kažejo kaj novega in ali zares predstavljajo enotno jugoslovansko umetnost. V Slovenskem narodu so o tem zapisali: 1235  19. razstava Narodne galerije v Ljubljani. Umetniško udruženje »Oblik« (Ljubljana, Jakopičev paviljon, junij 1935), Ljubljana 1935. 1236  R. L. /Rajko Ložar/, Oblikovci prvič v Ljubljani, Slovenec, LXVI/145a, 28. 6.1933, p. 7. 1237  19. razstava Narodne galerije v Ljubljani. Umetniško udruženje »Oblik« (Ljubljana, Jakopičev paviljon, junij 1935), Ljubljana 1935. (Katalog dostopen na: .) 1238  Srbska likovna umetnost v Ljubljani, Ponedeljski Slovenec, VI/24, 12. 6. 1933, p. 3. 1239  Otvoritev razstave »Oblika«, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/24, 12. 6. 1933, p. 3. 1240  Umetnostna razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/130, 9. 6. 1933, p. 2. 1241  Otvoritev razstave »Oblika«, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/24, 12. 6. 1933, p. 3. 1242  Srbska likovna umetnost v Ljubljani, Ponedeljski Slovenec, VI/24, 12. 6. 1933, p. 3. 1245  Umetnostna razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/130, 9. 6. 1933, p. 2. 1243  Umetnostna razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/130, 9. 6. 1933, p. 2. 1246  R. L. /Rajko Ložar/, Oblikovci prvič v Ljubljani, Slovenec, LXVI/145a, 28. 6. 1933, p. 7. 1244  Ibid. 1247  Ante GABER, Razstava skupine »Oblik«, Slovenski narod, LXVI/150, 5. 7. 1933, p. 2. 349 350 242 Naslov razstave: Razstava slik in kipov slovenskih umetnikov Datum: 3.–17. 9. 1933 (podaljšana do 1. 10.)1248 Organizator: Salon Anton Kos, Ljubljana Avtorji/-ice s številom del: 168 del v katalogu; Lojze Dolinar (4), Maksim Gaspari (5), Olof /Olaf / Globočnik (3), Božidar Jakac (7), Rihard Jakopič (12), Elko Justin (7), Franc /Fran/ Klemenčič (5), Franc Košir (5), Tine Kos (5), Miha Maleš (1), Franc / France/ Pavlovec (5), Niko Pirnat (2), Maksim Sedej (10), Rajko Slapernik (5), Hinko Smrekar (40), Franc /Fran/ Tratnik (9), Ivan Vavpotič (12), Bruno Vavpotič (7), Ferdo Vesel (20), Anica Zupanec - Sodnik (4). Katalogu, ki je hranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici, je dodan še list z navedenimi deli Dalmatika Inkiostrija (6).1249 Časopisje med razstavljavci omenja tudi Franceta Miheliča in Frana Zupana, vendar nista navedena v katalogu.1250 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in reproduciranim delom Poprsje Frana Tratnika n a naslovnici.1251 243 Spremljevalni program: 10. 9. je Fran Šijanec tolmačil razstavljena dela in predaval o slovensk i umetnosti. Na sprva predviden zadnji dan razstave (17. 9.), je bila prirejena loterija slik.1252 Ker so razstavo podaljšali do 1. 10., se je takrat žrebanje ponovilo z novimi deli.1253 Obisk: Med razstavo je bilo v Salonu Kos mogoče kupiti permanentno vstopnico z a Jakopičev paviljon. D a je bila razstava dobro obiskana, potrjuje tudi Karel Dobida v Ljubljanskem zvonu, ko omenja »nenavadno veliko ljudi«.1254 Vrsta razstave: Skupinska razstava likovnih del, večinoma iz zbirke Salona Anton Kos. Prodanih je bilo več umetnin, med njimi tudi slikarjev Riharda Jakopiča ( Rumene lilije), Ivana Vavpotiča ( Vrtnice, Bohinjsko jezero), Maksima Gasparija ( Tihožitje z narodno nošo, Dekle na polju), Rajka Slapernika ( Pelargonije) in Franceta Pavlovca ( Preddvor). Po poročanju Slovenskega 244 245 naroda so prodana ali izžrebana dela tekom razstave nadomestili z novimi. Te naj bi poslali Rihard Jakopič, France Pavlovec, Ivan Vavpotič, Rajko Slapernik in Nikolaj Pirnat.1255 Razstava je bila prodajno uspešna zlasti zaradi loterije, na kateri so bili dobitki dela razstavljenih umetnikov.1256 V žrebu so sodelovali obiskovalci, ki so kupili permanentno vstopnico za Jakopičev paviljon. Prodanih je bilo več kot 1.000 »permanentnih vstopnic« po 10 dinarjev, od katerih je imela vsaka številko, ki je bila na zadnjem dnevu razstave v žrebu. Deset izbranih del za žreb v vrednosti 10.000 dinarjev je bilo: Tine Kos, kip Mati, France 1248  Fri. /Ludvik Mrzel/, Uspeh razstave slovenske umetnosti, Jutro, XIV/230a, 2. 10. 1933, p. 3. 1249  Razstava slik in kipov slovenskih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3.–17. 9. 1933), Ljubljana 1933. 1250  Rajko LOŽAR, Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXI/210a, 2. 10. 1933, p. 4. 1251  Razstava slik in kipov slovenskih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3.–17. 9. 1933), Ljubljana 1933. (Katalog dostopen na: .) Otvoritev razstave društva Oblik v 1252  Iz Ljubljane, Jutro, XIV/210, 8. 9. 1933, p. 5. Jakopičevem paviljonu, 1933. 1253  Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/227, 28. 9. 1933, p. 4. 1254  Karel DOBIDA, Jesenska umetnostna revija, Ljubljanski zvon, LIII/12, 1933, pp. 762–765. 243–245 1255  Uspehi umetnostne razstave, Slovenski narod, LXVI/217, 23. 9. 1933, p. 3. Jutro, VII/140, 18. 6. 1933, p. 5. 1256  Ibid. 351 352 Mihelič, litografiji Makart buquet in Atelier, France Pavlovec, olje na platnu - Zaključek razstave v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljski Slovenec, VI/40, 2. 10. 1933, p. 4. Motiv ob Bistrici v Bohinju, Maksim Sedej, risba Madona, Rajko Slapernik, - Fri. /Ludvik Mrzel/, Uspeh razstave slovenske umetnosti, Jutro, XIV/230a, 2. 10. 1933, p. 3. olje na platnu Tomačevo, Hinko Smrekar, akvarela Kosec in Krtina, Fran - -i. /Josip Regali/, Hinko Smrekarja »Zrcalo sveta«, Slovenija, II/40, 6. 10. 1933, p. 2. Tratnik, risba Deklica in Ferdo Vesel, olje na platnu Večer v Monakovem.1257 - Karel DOBIDA, Jesenska umetnostna revija, Ljubljanski zvon, LIII/12, 1933, pp. 762–765. Dela so bila razstavljena ločeno od ostalih v desni sobi paviljona.1258 - France MESESNEL, Jesenske likovne razstave v Ljubljani, Sodobnost, I/11, 1933, pp. 517–518. - France STELE, Likovna umetnost v l. 1933, Dom in svet, XLVII/3-4, 1934, pp. 181–198. Poročanje in kritika: Veliko zapisov je bilo naklonjenih predvsem mlajšima razstavljav- cema, Francetu Miheliču in Maksimu Sedeju, medtem ko je Ante Gaber kot najboljšega izpostavil Hinka Smrekarja, ki mu je bil generacijsko bliže.1259 Med prvimi je o razstavi v Jutru pisal Hinko Smrekar, ki je gledalce vabil, na j pridejo že samo zaradi njegovega obsežnega cikla, in jih pozval k nakupom: »Napnite svoje duševne sile in izprevidite tudi, da z nakupom teh del svoje 246 plesnjive novce ne naložite slabo, kajti najslabše in najdražje delo je še Katalog Razstave slik in kipov slovenskih vedno trenutno dvakrat toliko vredno nego zanj izdate.«1260 umetnikov, 1933. Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu kritiko posvetil predvsem proble- mu umetnostnega trga in slabim razmeram umetnikov. Izpostavil je namreč, da v katalogu razstave ni bil omenjen organizator, kar je bil po njegovem znak zadrege Jakopičevega paviljona, saj je namesto Društva Narodna galerija moral vskočiti trgovec z umetninami Anton Kos: »Značilno za ta čas je, da naši oblikovni umetniki niti v tej revščini in stiski ne čutijo toliko stanovske vzajemnosti, da bi se združili vsaj za take skupne nastope. Tako je moral prevzeti to nalogo trgovec, ki je razstavo zasnoval v bistvu seveda po svojih, to je poslovnih vidikih.«1261 Podobno je bil do razstave kritičen France Mesesnel, ki je menil, da razstava predstavlja nepopolno sliko slovenske sodobne umetnosti: »V splošnem pa je vendar zbirka sestavljena po čisto osebnih nagibih, kar škodi pravilni sliki današnjih umetnostnih naporov in ustvarjanja. [. .] Ali je mogoče, da je taka resna zadeva odvisna le od managerja, ki si gotovo ne lasti strokovne izobrazbe? Če je tako, je naša vest zadremala in se je usoda kruto poigrala, ko je na ta način nadomestila nekdanja umetniška razsodišča!«1262 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Iznajdljiva slovenska umetnost, Slovenski narod, LXVI/200, 2. 9. 1933, p. 6. - Hinko SMREKAR, Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/208, 6. 9. 1933, p. 4. - Iz Ljubljane, Jutro, XIV/210, 8. 9. 1933, p. 5. - Predavanje v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVI/206, 11. 9. 1933, p. 2. - Rajko LOŽAR, Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXI/210a, 15. 9. 1933, p. 4. - Posetniki umetnostne razstave, Jutro, XIV/217, 16. 9. 1933, p. 4. - Ante GABER, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVI/212, 18. 9. 1933, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljona podaljšana, Jutro, XIV/38, 18. 9. 1933, p. 3. - Z umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/220, 20. 9. 1933, p. 4. - Uspehi umetnostne razstave, Slovenski narod, LXVI/217, 23. 9. 1933, p. 3. - Med slikami in kipi, Jutro, XIV/224, 24. 9. 1933, p. 3. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/227, 28. 9. 1933, p. 4. 1257  Uspehi umetnostne razstave, Slovenski narod, LXVI/217, 23. 9. 1933, p. 3. 1258  Z umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/220, 20. 9. 1933, p. 4. 1259  Ante GABER, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVI/212, 18. 9. 1933, p. 3. 1260  Hinko SMREKAR, Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/208, 6. 9. 1933, p. 4. 1261  Karel DOBIDA, Jesenska umetnostna revija, Ljubljanski zvon, LIII/12, 1933, pp. 762–765. 1262  France MESESNEL, Jesenske likovne razstave v Ljubljani, Sodobnost, I/11, 1933, p. 517. 353 354 Naslov razstave: Razstava Kluba slovenskih arhitektov Po drugi strani je dokaj negativno kritiko razstave podal France Mesesnel. Izpostavil je dejstvo, da je arhitektura izmed vseh panog umet- Datum: 7.–11. 10. 1933 nosti po vojni doživela najhitrejši in največji razvoj, kljub temu pa so bile v ospredju razstave bolj zasebne hiše in ne večstanovanjska gradnja. Po mnenju Mesesnela je bila razstava odraz razmer mlade slovenske Organizator: Klub slovenskih arhitektov, Ljubljana1263 arhitekture: »Arhitekt je v splošnem le še oni izolirani umetnik, ki ustvarja lepe stavbe in kar je z njimi v zvezi. Širše naloge so često zanemarjene, Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka; Josip Costaperaria, Jaroslav Černigoj, Aleksander Dev, Dragoti n izražene so najbolj individualistične tendence družbe in posameznika.«1272 Fatur, Dušan Grabrijan, Herman Hus, Karel Hus, Boris Kobe, Miro Kos, lvo Če je Mesesnel pogrešal socialno naravnanost, je Josip Regali tradicijo: Medved, Jože Mesar, Avgust Ogrin, /Janko?/ Omahen, Miroslav Oražem, »Vsi hočejo biti sodobni, moderni, hočejo nekaj novega ter zametujejo izročilo. Jože Platner, Stanko Rohrman, Domicijan Serajnik, lvo Spinčič, Maks [. .] Razumarstvo in racionalizem obvladujeta mladi rod slovenskih stavbarjev, Strenar, Dušana Šantel Kanoni, France Tomažič.1264 ki žive pod gesli Corbusiera in A. Loosa. V mislih imajo samo smotrnost in koristnost, delati imajo namen samo za potrebo, za duševni izraz jim ne gre, ga celo odklanjajo.«1273 V modernosti razstavljene arhitekture je Regali videl Katalog in tiskovine: Brošura z besedilom Arthurja Grünbergerja Kaj je arhitekt? , v celot i celo premik v bolj avtokratsko družbo: »Če naj služi stavbarstvo le praktičnim ponatisnjenim tudi v časopisu Slovenec.1265 potrebam, naj gleda le na to, da ustvari udobne in porabne prostore in poslopja kar mogoče poceni, mora postati šablonsko in okostenelo, ker so potrebe vseh civiliziranih ljudi domalega enake, mora nastopiti v stavbarstvu 'izenačenje', Spremljevalni program: Govorca na otvoritvi sta bila predsednik kluba Jože Platner in Franc e kot ga hočejo uveljaviti sodobni nasilni 'reformatorji' države in družbe v bolj-Tomažič.1266 ševizmu, fašizmu in hitlerjanstvu. Nastopila bo tako strahotna mehanizacija, da bo naposled edino še stroj izdeloval tudi stavbe po enem kalupu ter bo Obisk: Jutro je poročalo o velikem obisku, ki naj bi bil posledica prostega vstopa i n vsak arhitekt, če tudi naj bi bil le 'svetovalec v tehničnih, stavbnopravnih, daljšega odpiralnega časa (do 20. ure).1267 Za 3 dinarje so obiskovalci dobili finančnih in trgovskih stvareh', postal nepotreben.«1274 Razstavljenim načrtom brošuro Kaj je arhitekt?. 1268 je očital premalo upoštevanja slovenskega okolja: »Stavbarstvo mora zrasti iz okolice, iz zemlje, iz klime. Iz teh podstav mora zrasti tudi oblika v stavbarstvu. Pri nas ravne strehe niso prikladne zaradi klime so celo dražje kot poševne, Vrsta razstave: Didaktična skupinska razstava sodobne arhitekture. Nastala je na odprti balkoni z masivnimi ograjami, na katerih se po zimi zbere čez noč lahko pobudo Kluba arhitektov, brez žirije, za postavitev pa je bil zadolžen Maks pol metra snega, da teče snežnica v sobe, gotovo niso smotrni.«1275 Strenar.1269 Prikazovala je sodobne arhitekturne projekte, glavni poudarek pa naj bi bil na novih stanovanjih ter večji dostopnosti in funkcionalnosti pohištva. Poleg maket in arhitekturnih risb je bilo tako razstavljeno tudi Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: sodobno pohištvo – na fotografiji razstave je denimo viden stol iz krivljene - L. G. /Lojze Golobič/, Delo in načrti naših mladih umetnikov, Slovenec, LXI/91a, 21. 4. 1933, p. 4. kovine v slogu šole Bauhaus. V ospredju je bil tudi poučen pano s predstavi- - Brezplačna razstava za vsakogar, Slovenski narod, LXVI/229, 7. 10. 1933, p. 3. tvijo različnih faz arhitektovega dela. - L. G. /Lojze Golobič/, Slovenski arhitekti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXI/229, 7. 10. 1933, p. 3. - Klub arhitektov je otvoril svojo razstavo, Jutro, XIV/236, 8. 10. 1933, p. 10. Poročanje in kritika: V kritiških zapisih so se kazala nasprotujoča si mnenja glede glavnih - Fri. /Ludvik Mrzel/, Razstava mlade slovenske arhitekture. Sijajen pregled moderne arhitekturne umetnosti, nalog arhitekture časa ter političnih podtonov tedanjih arhitekturnih slogov. Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/41, 9. 10. 1933, p. 3. Nekateri pisci, kot sta bila Ludvik Mrzel in Lojze Golobič, so razstavo sodob- - Slovenska mlada arhitektura razstavlja, Slovenec, LXI/231, 10. 10. 1933, p. 4. nih stanovanj ocenili kot pomembno tako za prepoznavnost mladih arhitektov - Fri /Ludvik Mrzel/, Razstava mlade slovenske arhitekture, Jutro, XIV/244, 18. 10. 1933, p. 3. kakor tudi za širše poznavanje jugoslovanske in slovenske arhitekture.1270 - Izložba arhitektov v Ljubljani, Novi list, I/8, 11. 11. 1933, p. 4. Dobro so sprejemali predvsem projekte, ki so naslavljali stanovanjsko pro- - -i. /Josip Regali/, Mlada slovenska arhitektura, Slovenija, II/46, 17. 11. 1933, pp. 1–2. blematiko, saj »naj bodo med pisatelji in vzgojitelji, med politiki in sociologi – nihče ne vrši tako neizprosnega, nepreklicnega dela za preobnovo družbe - -i. /Josip Regali/, Mlada slovenska arhitektura, Slovenija, II/47, 24. 11. 1933, p. 1. kakor moderen arhitekt«.1271 - France MESESNEL, Jesenske likovne razstave v Ljubljani, Sodobnost, I/12, 1933, pp. 579–581. - France STELE, Likovna umetnost v l. 1933, Dom in svet, XLVII/3-4, 1934, pp. 181–198. 1263  Slovenska mlada arhitektura razstavlja, Slovenec, LXI/231, 10. 10. 1933, p. 4. 1264  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Brezplačna razstava za vsakogar, Slovenski narod, LXVI/229, 7. 10. 1933, p. 3. 1265  L. G. /Lojze Golobič/, Slovenski arhitekti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXI/229a, 7. 10. 1933, p. 3. 1266  Slovenska mlada arhitektura razstavlja, Slovenec, LXI231, 10. 10. 1933, p. 4. 1267  Fri. /Ludvik Mrzel/, Razstava mlade slovenske arhitekture. Sijajen pregled moderne arhitekturne umetnosti, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/41, 9. 10. 1933, p. 3. 1268  Brezplačna razstava za vsakogar, Slovenski narod, LXVI/229, 7. 10. 1933, p. 3. 1269  Slovenska mlada arhitektura razstavlja, Slovenec, LXI/231, 10. 10. 1933, p. 4; Fri. /Ludvik Mrzel/, Razstava mlade slovenske arhitekture. Sijajen pregled moderne arhitekturne umetnosti, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/41, 9. 10. 1933, p. 3. 1272  France MESESNEL, Jesenske likovne razstave v Ljubljani, Sodobnost, I/12, 1933, p. 581. 1270  Fri /Ludvik Mrzel/, Razstava mlade slovenske arhitekture, Jutro, XIV/244, 18. 10. 1933, p. 3; L. G. /Lojze Golobič/, Slovenski arhitekti v 1273  -i. /Josip Regali/, Mlada slovenska arhitektura, Slovenija, II/46, 17. 11. 1933, p. 1. Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXI/229, 7. 10. 1933, p. 3. 1274  Ibid., p. 2. 1271  Fri /Ludvik Mrzel/, Razstava mlade slovenske arhitekture, Jutro, XIV/244, 18. 10. 1933, p. 3. 1275  -i. /Josip Regali/, Mlada slovenska arhitektura, Slovenija, II/47, 24. 11. 1933, p. 1. 355 356 247 Naslov razstave: XX. razstava Narodne Galerije – Zagrebška trojica. Ljubo Babić, Vladimir Becić, Jerolim Miše in W. Skoczyilas, A. Motika, F. Pavlovec Datum: 10. 12. 1933–7. 1. 19341276 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana Avtorji s številom del: 116 del v katalogu; Ljubo Babić (13), Vladimir Becić (13), Jerolim Miše (14) , A. /Antun/ Motika (10), France Pavlovec (12), W. /Władysław/ Skoczyilas (54).1277 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in sedmimi reproduciranimi deli.1278 Spremljevalni program: France Stele je imel 12. 12. predavanje o sodobni hrvaški in sod- obni poljski umetnosti, 19. 12. je na ljubljanski Univerzi o sodobni hrvaški umetnosti s projekcijo slik predaval Ljubo Babić, 22. 12. pa France Stele o poljskem modernem slikarstvu.1279 Vodstvo po razstavi (24. 12.) je imel Ivan Zorman.1280 Obisk: Po poročanju Slovenskega naroda naj bi bila med bolj obiskanimi razstavam i v Jakopičevem paviljonu, po poročanju Jutra pa med manj.1281 Vrsta razstave: Potujoča skupinska slikarska in grafična razstava, ki je bila v Ljubljano prenesena iz Zagreba.1282 Kljub v Jutru objavljenem poudarku, da nima primarno prodajnega namena, naj bi bilo veliko zanimanja za nakup del. Do 21. 12. je bila prodana vsaj ena slika Franceta Pavlovca, lesorezi pa so bili ocenjeni med 150 in 600 dinarjev.1283 248 Poročanje in kritika: Večina piscev je razstavo toplo sprejela in pozdravila kulturno izmen- javo z Zagrebom. Kot je v Slovencu zapisal Rajko Ložar: »Pravilno je, da je Narodna galerija povabila grupo v Ljubljano, s čimer bo gotovo prispevala k medsebojnemu spoznavanju in izmenjavanju kulturnih vrednot. O doseda- njih stikih ni mogoče reči niti, da so bili sistematični niti, da so bili bogvekako prisrčni in celo se bojimo, da smo v tem pogledu i mi v Ljubljani i oni v Zagrebu mnogo zagrešili, kar se ne bo dalo zlahka popraviti.«1284 Od vseh razstavljavcev je največ pozornosti požel Poljak Skoczyilas z lesorezi. Daljši prispevek o njegovem delu in s poudarkom na narodnem izrazu v umetnosti Poljakov je v Slovencu napisal France Stele: »Kadar se srečamo s poljsko umetnostjo in poljsko kulturo sploh, se vselej odpre pred 1276  Razstava zagrebške Trojice, Slovenec, LXII/5, 6. 1. 1934, p. 6. 1277  XX. razstava Narodne galerije (Ljubljana, Jakopičev paviljon, december 1933), Ljubljana 1933. 1278  XX. razstava Narodne galerije (Ljubljana, Jakopičev paviljon, december 1933), Ljubljana 1933. (Katalog dostopen na: .) Pogled na Razstavo Kluba slovenskih 1279  Dnevne vesti, Slovenski narod, LXVI/287, 18. 12. 1933, p. 3; Prof. Babić o sodobnem hrvatskem slikarstvu, Slovenec, LXI/290a, 21. 12. 1933, p. 4. arhitektov v Jakopičevem paviljonu, 1933. 1280  Vodstvo po umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVI/292, 23. 12. 1933, p. 4. 1281  Razstava »Trojice«, Slovenski narod, LXVI/281, 11. 12. 1933, p. 2; Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava zagrebške »Trojice«, Jutro, XIV/294, 248 17. 12. 1933, p. 5. Pano s pojasnili o moderni zidavi na 1282  Umetnostne razstave v letošnji sezoni, Slovenec, LXI/267, 22. 11. 1933, p. 4. Razstavi Kluba slovenskih arhitektov v 1283  -e., Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/289, 12. 12. 1933, p. 3; Razstava zagrebške »Trojice«, Slovenec, LXI/290a, 21. 12. 1933, p. 4. Jakopičevem paviljonu, 1933. 1284  R./ajko/ LOŽAR, Razstava zagrebške »Trojice«, Slovenec, LXI/294, 28. 12. 1933, pp. 3–4. 357 358 nami problem narodnega v umetnosti. [..] Tudi to pot smo poljski umetnosti 249 250 hvaležni, da nam je dala okusiti sad preustvarjajoče slovanske duše.«1285 Nekateri so v sicer pozitivnih zapisih o razstavi negativno ovred- notili delovanje Jakopičevega paviljona. Čoro Škodlar je razstavo v Jutru sicer pohvalil, vendar je program razstavišča označil za dolgočasnega in praznega: »Ubogi ta naš razstavni paviljon! Kakor kakteja sredi puščave: samotari in potrpežljivo čaka, da jo na redke čase orosi par kapelj dežja.«1286 Po njegovem naj bi se preveč osredotočil na prodajo: »Sedaj pa marsikoga neprijetno dirne, kadar je čuti, da je umetnost spet prestopila prag razstavišča. Saj je slišati, kakor bi na ves glas kričal: kruha, kruha, kruha .. «1287 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Umetnostne razstave v letošnji sezoni, Slovenec, LXI/267, 22. 11. 1933, p. 4. - Razstava W. Skoczylasa v Ljubljani, Jutro, XIV/285, 7. 12. 1933, p. 4. - Otvoritev umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/287, 9. 12. 1933, p. 4. - Razstava zagrebške »grupe Trojice« v Ljubljani, Jutro, XIV/288, 10. 12. 1933, p. 3. - Umetnostna razstava, Slovenec, LXI/281, 10. 12. 1933, p. 4. - Razstava »Trojice«, Slovenski narod, LXVI/281, 11. 12. 1933, p. 2. - Razstava zagrebške trojice, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/50, 11. 12. 1933, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljski Slovenec, VI/50, 11. 12. 1933, p. 1. - -e., Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIV/289, 12. 12. 1933, p. 3. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava zagrebške »Trojice«, Jutro, XIV/294, 17. 12. 1933, p. 5. - Dnevne vesti, Slovenski narod, LXVI/287, 18. 12. 1933, p. 3. - Prof. Ljuba Babić, Jutro, XIV/295, 19. 12. 1933, p. 3. - France STELE, Razstava Wl. Skoczylasa, Slovenec, LXI/289a, 20. 12. 1933, p. 3. - O sodobni hrvatski umetnosti, Slovenski narod, LXVI/289, 20. 12. 1933, p. 1. - O poljskem modernem slikarstvu, Slovenec, LXI/290a, 21. 12. 1933, p. 4. - Prof. Babić o sodobnem hrvatskem slikarstvu, Slovenec, LXI/290a, 21. 12. 1933, p. 4. - Razstava zagrebške »Trojice«, Slovenec, LXI/290a, 21. 12. 1933, p. 4. - Predavanje prof. Ljube Babića, Jutro, XIV/297, 21. 12. 1933, p. 4. - Izpoved Ljube Babića o moderni umetnosti hrvaškega slikarstva, Slovenija, II/51, 22. 12. 1933, p. 3. 251 - Vodstvo po umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVI/292, 23. 12. 1933, p. 4. - R./ajko/ LOŽAR, Razstava zagrebške »Trojice«, Slovenec, LXI/294, 28. 12. 1933, pp. 3–4. - Razstava zagrebške Trojice, Slovenski narod, LXVII/4, 5. 1. 1934, p. 4. - Razstava zagrebške Trojice, Slovenec, LXII/5, 6. 1. 1934, p. 6. - Karel DOBIDA, Razstava zagrebške »Trojice«, Ljubljanski zvon, LIV/3, 1934, pp. 186–189. - W., Likovna umetnost, Arhitektura, IV/2, 1934, p. 30. - France STELE, Likovna umetnost v l. 1933, Dom in svet, XLVII/3-4, 1934, pp. 181–198. - K./arel/ DOBIDA, WL. Skoczylas, Mladika, XV/3, 1934, pp. 110–111. 1285  France STELE, Razstava Wl. Skoczylasa, Slovenec, LXI/289a, 20. 12. 1933, p. 3. 1286  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava zagrebške »Trojice«, Jutro, XIV/294, 17. 12. 1933, p. 5. 1287  Ibid. 359 360 252 RAZSTAVE V LETU 1934 253 254 255 249 Katalog XX. razstave Narodne galerije, 1933. 250–251 Arhitektura, IV/2, 1934, p. 30. 252–253 Jutro, XIV/294, 17. 12. 1933, p. 5. 254 Mladika, XV/3, 1934, p. 85. 255 Mladika, XV/3, 1934, p. 83. Hana Čeferin 361 362 Naslov razstave: Božidar Jakac, Dalmacija – Dolenjska – Portreti - R./ajko/ LOŽAR, Slikar Božidar Jakac, Slovenec, LXII/55a, 7. 3. 1934, p. 4. - Čoro ŠKODLAR, Na razstavi Božidarja Jakca, Jutro, XV/64, 18. 3. 1934, p. 4. Datum: 25. 2.–26. 3. 1934 - Odmevi iz rodnih krajev, Nova doba, X/12, 21. 3. 1934, p. 1. - Domače vesti, Jutro, XV/69, 25. 3. 1934, p. 7. Organizator: Ni podatka. - France STELE, Likovna umetnost v letu 1934, Dom in svet, XLVIII/1-2, 1935, pp. 88–96. - Leto 1934, Zbornik za umetnostno zgodovino, XIV, 1936/1937, p. 69. Avtor s številom del: 124 del v katalogu; Božidar Jakac.1288 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in prostorsko razporeditvijo.1289 256 Arhitektura, IV/4, 1934, p. 63. Spremljevalni program: Govorca ob otvoritvi sta bila predsednik Društva Narodna galerija Fra n Windischer in Božidar Jakac.1290 Obisk: V prvem tednu je imela razstava 500 obiskovalcev, do zaključka pa 2.000.1291 Vstopnina je štela 5 dinarjev, za dijake 2.1292 Vrsta razstave: Samostojna razstava Jakčevih novejših del, ki je predstavila olja, pastele , risbe in grafike.1293 Po poročanju Zbornika za umetnostno zgodovino je Jakac po odprtju v še eno sobo dodal zgodnejša dela, nastala po letu 1922.1294 Prodanih je bilo 15 umetnin, katerih cene naj bi bile ugodne.1295 Poročanje in kritika: Pisci so razstavo ocenjevali pozitivno in se strinjali glede kakovosti Jakčevi h del. Posebej so bili navdušeni nad njegovim popotniškim življenjem, vračanje v domovino pa razumeli kot izkaz nacionalne pripadnosti.1296 Čoro Škodlar je denimo izpostavil Jakčeve krajinske motive: »Vse je jasno, določno in čisto, brez vsakega afektiranega izumetničenja in razumljivo za vsakega. Ni to umetnost, ki jo je treba komentirati in ne rešuje nikakih problemov. Ta Jakčeva umetnost je zgovorna s svojo iskrenostjo in poštenostjo.«1297 Rajko Ložar je pohvalil predvsem Jakčevo uporabo različnih medijev, kot so slikarstvo, grafika, fotografija in film, saj naj bi s tem izkazoval celo vrsto umetniških sposobnosti.1298 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Božidar Jakac zopet razstavlja, Jutro, XV/46a, 25. 2. 1934, p. 3. - Dober omen v naši umetnosti, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/9, 26. 2. 1934, p. 3. - Božidar Jakac razstavlja, Ponedeljski Slovenec, VII/9, 26. 2. 1934, p. 2. - Domače vesti, Jutro, XV/54, 7. 3. 1934, p. 4. 1288  Božidar Jakac. Dalmacija, Dolenjska, portreti (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 25. 2.–26. 3. 1934), Ljubljana 1934. 1289  Božidar Jakac. Dalmacija, Dolenjska, portreti (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 25. 2.–26. 3. 1934), Ljubljana 1934. (Katalog dostopen na: .) 1290  Dober omen v naši umetnosti, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/9, 26. 2. 1934, p. 3. 1291  Domače vesti, Jutro, XV/69, 25. 3. 1934, p. 7. 1292  Domače vesti, Jutro, XV/54, 7. 3. 1934, p. 4. 1293  Čoro ŠKODLAR, Na razstavi Božidarja Jakca, Jutro, XV/64, 18. 3. 1934, p. 4. 1294  Leto 1934, Zbornik za umetnostno zgodovino, XIV, 1936/1937, p. 69. 1295  Ibid. 1296  R./ajko/ LOŽAR, Slikar Božidar Jakac, Slovenec, LXII/55a, 7. 3. 1934, p. 4. 1297  Čoro ŠKODLAR, Na razstavi Božidarja Jakca, Jutro, XV/64, 18. 3. 1934, p. 4. 1298  R./ajko/ LOŽAR, Slikar Božidar Jakac, Slovenec, LXII/55a, 7. 3. 1934, p. 4. 363 364 257 258 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jame Datum: 1.–20. 4. 1934 Organizator: Matija Jama Avtor s številom del: 120 del v katalogu; Matija Jama.1299 Katalog in tiskovine: Katalog s številom del in petimi reproduciranimi deli.1300 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava novih del Matije Jame. Predstavila je pokrajine , portrete in študije. Vsaj 60 naj bi jih nastalo leta 1933.1301 Poročanje in kritika: Četudi ne prav številni, so bili vsi zapisi o razstavi pozitivni. Jamovo konsistentnost sloga so pisci odobravali; Čoro Škodlar je v Jutru tako izpostavil »trdo delo in vztrajnost« kot njegovi najboljši kvaliteti.1302 V istem časniku so pozitivno ocenili tudi dejstvo, da razstava ni bila ogla- ševana: »Brez oficielnih svečanosti, brez pompoznih in laskavih govoranc in brez patronanc, pa tudi brez kričave tiskovne reklame je Jama ob desetih dopoldne odklenil paviljon.«1303 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Matija Jama razstavlja svoje slike, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/14, 3. 4. 1934, p. 3. - R./ajko/ LOŽAR, Nova dela M. Jame, Slovenec, LXII/79a, 7. 4. 1934, p. 4. - Razstava slikarja M. Jame v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XV/79, 8. 4. 1934, p. 6. - -i. /Josip Regali/, Jamova razstava slik, Slovenija, III/15, 13. 4. 1934, p. 4. - Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava Matije Jame, Jutro, XV/86, 17. 4. 1934, p. 3. - France STELE, Likovna umetnost v letu 1934, Dom in svet, XLVIII/1-2, 1935, pp. 88–96. 1299  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april 1934), Ljubljana 1934. 257 1300  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april 1934), Ljubljana 1934. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije v Ljubljani / Arhitektura, IV/4, 1934, p. 64. Društva Narodna galerija.) 1301  R./ajko/ LOŽAR, Nova dela M. Jame, Slovenec, LXII/79, 7. 4. 1934, p. 4. 258 1302  Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava Matije Jame, Jutro, XV/86, 17. 4. 1934, p. 3. Mladika, XV/3, 1934, p. 111. 1303  Matija Jama razstavlja svoje slike, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/14, 3. 4. 1934, p. 3. 365 366 259 Naslov razstave: Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu – Tone Kralj Datum: 27. 5.–20. 6. 1934 Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 45 del v zloženki; Tone Kralj.1304 Katalog in tiskovine: Zloženka s seznamom del.1305 Spremljevalni program: Otvoritveni govor in vodstvo je imel France Stele.1306 Obisk: Po poročanju Jutra naj bi bila razstava dobro obiskana.1307 Vstop za novinarj e je bil brezplačen.1308 Vrsta razstave: Samostojna razstava Toneta Kralja je bila organizirana, preden je umetnik za dlje časa odpotoval v tujino. Obiskovalce je namenoma najprej usmerila v levo dvorano, k novejšim delom ( Svatba, cikla jedkanic Cesta in Zemlja, lesorezi ilustracij poezije Vide Jeraj, razstavljene v obliki matric in ne odtisov). V glavni dvorani sta bili sliki Bratje in Pieta, dve risbi ( Rudarjevo 260 slovo in Begunci) in kiparska skupina Pasijon, skulptura iz keramike Don Quixote in Slovo iz marmorja. V tretji dvorani so bili razstavljeni kip Matije Gubca, litografija Faust, več prizorov Kristusa ter svetnikov in portret umetnikove hčere Tatjana.1309 Po poročanju Jutra naj bi bilo zanimanje za nakup veliko, kar polovica razstavljenih del pa naj bi bilo prodanih.1310 Poročanje in kritika: V zapisih o razstavi so bili pisci v želji po definiranju tipično slovenske umetnosti razdeljeni. Pozitivno so jo ocenili Karel Dobida, France Stele, Josip Regali in Ante Gaber. Slednji je poudaril dvoje: da Kralj veliko razstavlja v tujini in da bi moralo Društvo Narodna galerija poleg dela Kristus odkupiti še reliefe predhodnih faz Kristusovega trpljenja. Kralju je čestital predvsem zaradi zvestobe slovenskim tematikam in mu namenil le pohvalne besede: »Prvič je slovenska umetnost s Tonetom Kraljem dobila umetnika, ki repre- zentira resnično samoniklo in izrazito slovensko umetnost in z njo ves naš narod.«1311 Dobida je izpostavil kip Matije Gubca, brata Kralj pa označil za »voditelja [. .] mlade generacije oblikujočih umetnikov«.1312 Stele je razstavo ocenil za najboljšo v letu 1934 in Kralja razglasil za enega »največjih upov slovenske umetnosti«.1313 1304  Tone Kralj (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 5.–20. 6. 1934), Ljubljana 1934. 1305  Tone Kralj (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 27. 5.–20. 6. 1934), Ljubljana 1934. (Katalog je dostopen na: .) 1306  Tone Kralj v Umetn. Paviljonu, Ponedeljski Slovenec, VII/22, 28. 5. 1934, p. 4. 1307  Umetnostna razstava Toneta Kralja, Jutro, XV/137, 17. 6. 1934, p. 6. 259 1308  Novinarji na razstavi Toneta Kralja, Slovenski narod, LXVII/118, 26. 5. 1934, p. 4. Katalog Razstave slik Matije Jame, 1934. 1309  Ante GABER, Razstava Toneta Kralja, Slovenski narod, LXVII/118, 26. 5. 1934, p. 3. 1310  Umetnostna razstava Toneta Kralja, Jutro, XV/137, 17. 6. 1934, p. 6. 260 1311  Ante GABER, Razstava Toneta Kralja, Slovenski narod, LXVII/118, 26. 5. 1934, p. 3. Portret Matije Jame, Jutro, XV/86, 1312  Karel DOBIDA, Nova dela Toneta Kralja, Mladika, XV/6, 1934, p. 232. 17. 4. 1934, p. 3. 1313  France STELE, Likovna umetnost v letu 1934, Dom in svet, XLVIII/1-2, 1935, p. 93. 367 368 Rajko Ložar je razstavo sicer pohvalil, a obenem zapisal, da vsa dela 262 263 niso bila enako kakovostno izvedena.1314 Več nezadovoljstva nad slogom je prišlo predvsem izpod peresa Čora Škodlarja, ki se je spraševal, kaj Kralja dela bolj slovenskega od preostalih domačih umetnikov: »O tem, koliko je ta umetnost naša, specifično slovenska, bi bila vsaka sodba prezgodnja. Ne poznam nikogar, ki bi vedel, kje prebivajo taki tipi, s takimi nosovi, z ribjimi ustmi, takimi običaji itd.«1315 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Ante GABER, Razstava Toneta Kralja, Slovenski narod, LXVII/118, 26. 5. 1934, p. 3. - Novinarji na razstavi Toneta Kralja, Slovenski narod, LXVII/118, 26. 5. 1934, p. 4. - -al., Otvoritev razstave slik Toneta Kralja, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/22, 28. 5. 1934, p. 3. - Tone Kralj v Umetn. Paviljonu, Ponedeljski Slovenec, VII/22, 28. 5. 1934, p. 4. - R./ajko/ LOŽAR, Razstava Toneta Kralja, Slovenec, LXII/127a, 7. 6. 1934, p. 7. - -i. /Josip Regali/, Slovenski umetnik Tone Kralj. Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenija, III/23, 8. 6. 1934, p. 1. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Dve umetnostni razstavi v Ljubljani, Jutro, XV/134, 14. 6. 1934, pp. 3–4. - Razstava Toneta Kralja, Slovenski narod, LXVII/135, 16. 6. 1934, p. 2. - Umetnostna razstava Toneta Kralja, Jutro, XV/137, 17. 6. 1934, p. 6. - Karel DOBIDA, Nova dela Toneta Kralja, Mladika, XV/6, 1934, p. 232. - Karel DOBIDA, Razstava Toneta Kralja, Ljubljanski zvon, LIV/7-8, 1934, pp. 467–469. - France STELE, Likovna umetnost v letu 1934, Dom in svet, XLVIII/1-2, 1935, pp. 88–96. 264 261 Mladika, XV/6, 1934, p. 203. 262 Mladika, XV/6, 1934, p. 205. 263 Mladika, XV/6, 1934, p. 209. 1314  R./ajko/ LOŽAR, Razstava Toneta Kralja, Slovenec, LXII/127a, 7. 6. 1934, p. 7. 264 1315  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Dve umetnostni razstavi v Ljubljani, Jutro, XV/134, 14. 6. 1934, p. 4. Mladika, XV/6, 1934, p. 211. 369 370 Naslov razstave: Razstava del slovenskih umetnikov Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Ljubljana in drugi na velesejmu, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/36, 3. 9. 1934, p. 3. Datum: 1.–16. 9. 19341316 - Umetnostna razstava, Ponedeljski Slovenec, VII/36, 3. 9. 1934, p. 2. - Umetnostna razstava, Jutro, XV/203, 4. 9. 1934, p. 5. Organizator: Salon Anton Kos, Ljubljana1317 - Ante GABER, Umetnost na velesejmu, Slovenski narod, LXVII/202, 6. 9. 1934, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XV/206, 7. 9. 1934, p. 5. - F. Š. /Fran Šijanec/, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXII/208a, 14. 9. 1934, p. 4. Avtorji s številom del: 101 delo v katalogu; Maksim Gaspari (14), Dalmatico /Dalmatik/ Inkiostri (5) , Božidar Jakac (3), Rihard Jakopič (22), Franc /Fran/ Klemenčič (12), Franc - Z razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XV/211, 14. 9. 1934, p. 3. Košir (4), Peter Loboda (5), Hinko Smrekar (3), V./ilko/ Šeferov (2), Bruno - Ljubljanski nedeljski dogodki. Dve razstavi zaključeni, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/38, 17. 9. 1934, p. 3. Vavpotič (29), Ivan Vavpotič (2).1318 Časopisje med razstavljavci omenja tudi - Zaključek dveh razstav, Ponedeljski Slovenec, VII/38, 17. 9. 1934, p. 2. Lojzeta Dolinarja in Tineta Kosa, vendar nista navedena v katalogu.1319 - Izpod sita, Slovenski narod, LXVII/210, 17. 9. 1934, p. 2. - B. K. /Bratko Kreft/, Ob dveh razstavah, Književnost, II/10, 1934, pp. 368–372. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del ter navedenimi tehnikami.1320 - Dr. J. R. /Josip Regali/, Slovenska oblikujoča umetnost v letošnji jeseni in drugo, Slovenija, III/41, 12. 10. 1934, pp. 1–2. Spremljevalni program: Ni podatka. 265 Obisk: Razstavo naj bi si ogledalo približno 700 ljudi. Slabšemu odzivu je mord a botrovala sočasno prirejena razstava malih živali na Ljubljanskem velesejmu, ki naj bi imela po poročanju časopisov 9.000 obiskovalcev.1321 Vrsta razstave: Skupinska slikarska in kiparska razstava različnih generacij umetniko v v organizaciji Salona Anton Kos. Največ del sta prodala Rihard Jakopič in Maksim Gaspari, med kupci pa je bil izpostavljen predvsem Fran Windischer.1322 Poročanje in kritika: Načeloma pisci razstavi niso bili naklonjeni, saj naj bi zaradi osre- dotočenosti na prodajo trpel izbor razstavljenih umetnin. Bratko Kreft je v Književnosti cinično komentiral tako dela, ki da so »klaverna po svoji izvedbi in klaverna po duhu«,1323 kot razstavo, češ da je »ponižna prošnja petičnemu purgarju, da naj te umetnine kupi, saj so vendar delane tako zelo po njegovem okusu, da bodo nekatera naravnost sijajno pristojala njegovemu stanovanju«.1324 Podobno je razmišljal Josip Regali v Sloveniji in razočarano ugotovil, da je treba slovensko umetnost prevetriti: »Skrb za skorjo kruha je podrla poezijo, drugačna miselnost je na svetu, umetnost je postala vsak- danja.«1325 Razstavi je bil bolj naklonjen Fran Šijanec v Slovencu – označil jo je za eno boljših v zadnjem času.1326 266 1316  Zaključek dveh razstav, Ponedeljski Slovenec, VII/38, 17. 9. 1934, p. 2. 1317  Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XV/206, 7. 9. 1934, p. 5. 1318  Razstava del slovenskih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1.–10. 9. 1934), Ljubljana 1934. 1319  Ljubljana in drugi na velesejmu, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/36, 3. 9. 1934, p. 3. 1320  Razstava del slovenskih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1.–10. 9. 1934), Ljubljana 1934. (Katalog dostopen na: .) 1321  Zaključek dveh razstav, Ponedeljski Slovenec, VII/38, 17. 9. 1934, p. 2; Izpod sita, Slovenski narod, LXVII/210, 17. 9. 1934, p. 2. 1322  Ibid. 265 1323  B. K. /Bratko Kreft/, Ob dveh razstavah, Književnost, II/10, 1934, pp. 368–372. Jutro, XV/211, 14. 9. 1934, p. 3. 1324  Ibid. 1325  Dr. J. R. /Josip Regali/, Slovenska oblikujoča umetnost v letošnji jeseni in drugo, Slovenija, III/41, 12. 10. 1934, p. 2. 266 1326  F. Š. /Fran Šijanec/, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXII/208a, 14. 9. 1934, p. 4. Jutro, XV/211, 14. 9. 1934, p. 4. 371 372 Naslov razstave: Razstava Mariborskega umetniškega kluba »Brazde« in Izgleda vendar, da je 'pod častjo' ozirati se na provinco . . Maribor!«1336 njenih gostov pod pokroviteljstvom gospoda pomočnika Društvo Narodna galerija je bilo zato primorano v Jutru objaviti obvestilo, bana drja Otmarja Pirkmajerja da poglavitni namen razstave v Jakopičevem paviljonu ni prodajni in da organizator ni Anton Kos, temveč Društvo.1337 Datum: 11. 11.–2. 12. 1934 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana - Mariborski slikarji razstavijo v Ljubljani, Jutro, XV/257, 8. 11. 1934, p. 7. - Mariborska Brazda v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/46, 12. 11. 1934, p. 2. Avtorji s številom del: 127 del v katalogu; Anton Gvajc (40), Karel Jirak (18), Ivan Kos (18), Franc e - Prosvetni stiki med Ljubljano in Mariborom. Razstava mariborskega umetniškega kluba Brazda, Ponedeljski Slovenec, Košir (12), Albert Sirk (18), Anton /Ante/ Trstenjak (21).1327 VII/46, 12. 11. 1934, p. 2. - Razstave mariborske »Brazde« v Ljubljani, Mariborski večernik » Jutra«, VIII/260, 15. 11. 1934, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in sedmimi reproduciranimi deli.1328 - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Na razstavi mariborske »Brazde«, Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/47, 19. 11. 1934, p. 4. - Mariborski in ljubljanski drobiž, Ponedeljski Slovenec, VII/47, 19. 11. 1934, p. 2. - R./ajko/ LOŽAR, Razstava »Brazde« v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXII/264a, 20. 11. 1934, pp. 4–5. Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel France Stele,1329 v imenu kluba pa je govori l - Razstave »Brazde« v Ljubljani, Mariborski večernik » Jutra«, VIII/265, 21. 11. 1934, p. 3. Karel Jirak.1330 - Mariborska »Brazda« v Ljubljani, Slovenija, III/46, 23. 11. 1934, pp. 1–2. - Posetite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v kazinski dvorani v Mariboru , Jutro, XV/272, 25. 11. 1934, p. 7. Obisk: Ni podatka. - Otvoritev razstave kluba »Brazde«, Mariborski večernik » Jutra«, VIII/279, 10. 12. 1934, p. 3. - -r /Radivoj Rehar/, Upravičen slavospev Mariboru?, Mariborski večernik » Jutra«, VIII/283, 14. 12. 1934, p. 3. Vrsta razstave: Skupinska slikarska razstava kluba Brazde, namenjena promo- - Karel DOBIDA, Razstava mariborske »Brazde«, Ljubljanski zvon, LIV/12, 1934, pp. 730–732. ciji mariborskih umetnikov v Ljubljani. Postavil jo je Ivan Zorman.1331 - Umetnostne razstave v Ljubljani 1935, Jutro, XVI/27, 1. 2. 1935, p. 4. Uprava Dravske banovine je kupila več slik, predvsem za svoje prostore, - France STELE, Likovna umetnost v letu 1934, Dom in svet, XLVIII/1-2, 1935, pp. 88–96. nekaj pa za donacijo v stalno zbirko Društva Narodna galerija. Ljubljanska mestna uprava je odkupila dela Pokrajina Karla Jiraka, V Logarski dolini Ivana Kosa in Mrak na Savi Franceta Koširja.1332 267 Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 4. Poročanje in kritika: V časopisju je bila razstava načeloma dobro sprejeta, tudi zaradi povezovanja Štajerske z Ljubljano in živahnejše umetnostne izmenjave.1333 Karel Dobida je razstavi sicer v Ljubljanskem zvonu očital premalo strogo žirijo in preslab izbor, Rajko Ložar pa v Slovencu premalo oglaševanja, ki bi gotovo prispevalo k večjemu ogledu.1334 Ker je trgovec z umetninami Anton Kos v mariborski Kazini sočasno predstavljal dela ljubljanskih umetnikov, je v marsikaterem poročanju prišlo do zmotnega povezovanja oz. primerjanja obeh razstav.1335 Radivoj Rehar je na primer v časopisu Mariborski večernik » Jutra« očitajoče zapisal, da so ljubljanski umetniki dobili večjo razstavo in da mariborski umetniki v Ljubljani niso dovolj dobro zastopani: »Ljubljana spi na lavorikah, ki si jih je pridobila na področju umetnosti. Da, resnica je, da je kulturno središče Slovenije, a da je v tem pogledu dosegla tudi že svoj maksimum, to ni res. 1327  Razstava mariborskega umetniškega kluba »Brazde« in njenih gostov pod pokroviteljstvom gospoda pomočnika bana drja Otmarja Pirkmajerja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, november–december 1934), Ljubljana 1934. 1328  Razstava mariborskega umetniškega kluba »Brazde« in njenih gostov pod pokroviteljstvom gospoda pomočnika bana drja Otmarja Pirkmajerja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, november–december 1934), Ljubljana 1934. (Katalog dostopen na: .) 1329  Prosvetni stiki med Ljubljano in Mariborom. Razstava mariborskega umetniškega kluba Brazda, Ponedeljski Slovenec, VII/46, 12. 11. 1934, p. 2. 1330  Razstave mariborske »Brazde« v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, VIII/260, 15. 11. 1934, p. 3. 1331  Mariborski slikarji razstavijo v Ljubljani, Jutro, XV/257, 8. 11. 1934, p. 7. 1332  Umetnostne razstave v Ljubljani 1935, Jutro, XVI/27, 1. 2. 1935, p. 4. 1333  Mariborski slikarji razstavijo v Ljubljani, Jutro, XV/257, 8. 11. 1934, p. 7. 1334  Karel DOBIDA, Razstava mariborske »Brazde«, Ljubljanski zvon, LIV/12, 1934, p. 732; R./ajko/ LOŽAR, Razstava »Brazde« v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXII/264a, 20. 11. 1934, p. 5. 1336  -r /Radivoj Rehar/, Upravičen slavospev Mariboru?, Mariborski večernik »Jutra«, VIII/283, 14. 12. 1934, p. 3. 1335  Mariborski in ljubljanski drobiž, Ponedeljski Slovenec, VII/47, 19. 11. 1934, p. 2. 1337  Posetite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v kazinski dvorani v Mariboru, Jutro, XV/272, 25. 11. 1934, p. 7. 373 374 268 Naslov razstave: Razstava jaslic TKD Atene Datum: 8.–16. 12. 1934 (podaljšana)1338 Organizator: Telesno kulturno društvo (TKD) Atena, Ljubljana Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka; Maksim Gaspari, Andrej Herrlein, Fran Klemenčič, Mara Kralj , Tone Kralj, Matevž Langus, Dana Pajnič, Božo Pengov, Štefan Šubic.1339 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: 13. 12. so priredili orgelski koncert in petje božičnih pesmi I. deklišk e meščanske šole.1340 16. 12. je imel akademski oktet pevski nastop božičnih pesmi.1341 Obisk: Časopisi so poročali o zelo velikem obisku, največ naj bi bilo šolske mladine . Vstopnino so znižali na 1 dinar na osebo.1342 Vrsta razstave: Razstava jaslic od baroka do sodobnosti, ki jo je priredilo žensko društv o 269 TKD Atena. Na njej naj bi bili po poročilu v Jutru na ogled tudi obrtni izdelki, kot so porcelan, zbirka kaktej, tkanine in drugo.1343 Razstavljene so bile tudi jaslice iz zbirk Josipa Nikolaja Sadnikarja in Pavla Winterja ter slike iz zbirke Antona Kosa in /?/ Milavca.1344 Po poročanju Slovenskega naroda naj bi pri postavitvi sodelovali priznani arhitekti.1345 Poročanje in kritika: V zapisih je bilo največ pozornosti namenjene zbirkam Pavla Winterja, Josi pa Nikolaja Sadnikarja ter kipom Boža Pengova. Ženski svet je fotografijo poznogotskih jaslic objavil na naslovnici prve številke leta 1935 in o razstavi napisal obširen prispevek z opisi posameznih sob paviljona.1346 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Zanimanje za razstavo jaslic, Slovenski narod, LXVII/277, 7. 12. 1934, p. 3. - Na razstavi jaslic, Jutro, XV/283, 9. 12. 1934, p. 3. - Razstava jaslic, Slovenski narod, LXVII/278, 10. 12. 1934, p. 3. - Razstava jaslic, Ponedeljski Slovenec, VII/50, 10. 12. 1934, p. 4. - Razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XV/284, 11. 12. 1934, p. 4. - Razstava jaslic, Slovenec, LXII/280, 11. 12. 1934, p. 4. - Razstava jaslic, Slovenski narod, LXVII/279, 11. 12. 1934, p. 2. 1338  Na razstavi jaslic, Jutro, XV/291, 19. 12. 1934, p. 3. 1339  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Marija J., TKD Atene razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu, Ženski svet, XIII/1, 1935, pp. 22–23; Razstava jaslic, Slovenski narod, LXVII/279, 11. 12. 1934, p. 2. 1340  Razstava jaslic, Jutro, XV/286, 13. 12. 1934, p. 4. 1341  Na razstavi jaslic, Slovenec, LXII/283, 16. 12. 1934, p. 4. 1342  Na razstavi jaslic, Jutro, XV/291, 19. 12. 1934, p. 3. 1343  Na razstavi jaslic, Jutro, XV/291, 19. 12. 1934, p. 3. 268–269 1344  Marija J., TKD Atene razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu, Ženski svet, XIII/1, 1935, pp. 22–23. Jutro. Ponedeljska izdaja, VII/47, 1345  Zanimanje za razstavo jaslic, Slovenski narod, LXVII/277, 7. 12. 1934, p. 3. 19. 11. 1934, p. 4. 1346  Marija J., TKD Atene razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu, Ženski svet, XIII/1, 1935, pp. 22–23. 375 376 - Starinska grafika na razstavi jaslic, Slovenec, LXII/281, 12. 12. 1934, p. 4. RAZSTAVE V LETU 1935 - Razstava jaslic, Jutro, XV/286, 13. 12. 1934, p. 4. - Na razstavi jaslic, Slovenec, LXII/283, 16. 12. 1934, p. 4. - Na razstavi jaslic, Jutro, XV/291, 19. 12. 1934, p. 3. - Bravcem »Slovenca« za božične praznike (priloga časnika Slovenec), Slovenec, LXII/291, 23. 12. 1934, p. 7. - Umetnost okrog božiča, Jutro, XV/296, 24. 12. 1934, p. 3. - Marija J., TKD Atene razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu, Ženski svet, XIII/1, 1935, pp. 22–23. 270 271 272 270 Jutro, XV/291, 19. 12. 1934, p. 3. 271 Slovenec, LXII/291, 23. 12. 1934, p. 7 272 Božo Pengov, Sveta družina, Jutro, XV/296, 24. 12. 1934, p. 3. Hana Čeferin 377 378 Naslov razstave: Jan Oeltjen in Elza Oeltjen - Kasimir Samostojno oceno je dobila v reviji Ženski svet, kjer je bil avtor Ludvik Mrzel njenemu delu izrazito naklonjen. Poleg krajše biografije in pregleda njenega Datum: 31. 1.–10. 2. 1935 dotedanjega ustvarjanja je zapisal, da ji »želimo, da bi našla tudi pri nas še mnogo prilike za izvedbo svojih velikih zasnutkov, občinstvu pa, da bi moglo z njenimi deli, ki nosijo pečat resne umetniške volje in življenske resničnosti, Organizator: Ni podatka. v čim večji meri krasiti svoje domove«.1358 Avtor/-ica s številom del: ok. 200 del; Elza Oeltjen - Kasimir (ok. 50), Jan Oeltjen (ok. 150).1347 Posebnosti: Kot je razvidno iz časopisja, so k obisku razstave še posebej pozivali nemško manjšino: »Razstava kliče po obisku, že kot izraz marljivega življenj- skega dela, ki sta ga mož in žena posvetila umetnosti. (Zlasti bi bilo želeti, Katalog in tiskovine: Ni podatka. da se tu kulturno izkaže naša nemška manjšina, ki sicer ne obiskuje naših kulturnih prireditev. Op. ured.).«1359 Spremljevalni program: France Stele je imel 20. 1. predavanje o umetnosti zakoncev Oeltjen.1348 Ivan Zorman je 3. 2. vodil po razstavi.1349 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - L. M. /Ludvik Mrzel/, Jan Oeltjen in Elza Kazimir - Oeltjenova. K umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, Obisk: Ni podatka; vstopnina je bila ob večerih znižana, saj so ljudi želeli povabiti v XVI/10, 12. 1. 1935, p. 5. paviljon, ki je malo pred razstavo dobil električno razsvetljavo.1350 - Umetniška razstava dvojice Oeltjen, Ponedeljski Slovenec, VII/2, 14. 1. 1935, p. 4. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Jan in Elza Oeltjen, Jutro, XVI/16, 19. 1. 1935, p. 3. Vrsta razstave: Skupna slikarska in kiparska razstava zakoncev Oeltjen. Prodali so - Kunstausstellung in Ljubljana, Deutsche Zeitung, LX/6, 20. 1. 1935, p. 3. več del, med njimi dve plastiki ( Srnica, Smučarka), eno risbo Elze Oeltjen - - V Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/3, 21. 1. 1935, p. 5. Kasimir in štiri grafike in en akvarel Jana Oeltjena.1351 Elza Oeltjen - Kasimir - R. L. /Rajko Ložar/, Jan in Elsa Oeltjen, Slovenec, LXIII/19a, 23. 1. 1935, p. 4. je eno delo ( gdč. M. M.) izdelala posebej za razstavo.1352 - Predavanje o slikarju Oeltjenu, Slovenec, LXIII/21a, 25. 1. 1935, p. 4. - Razstava umetniške dvojice Oeltjen, Slovenec, LXIII/23a, 27. 1. 1935, p. 4. Poročanje in kritika: Razstava je bila v časopisju zelo dobro sprejeta. Čeprav sta umetnika - Vodstvo v umetniški razstavi, Slovenski narod, LXVIII/27, 1. 2. 1935, p. 4. živela v Elzinem rojstnem mestu, na Ptuju, so ju pisci obravnavali kot tujca.1353 - Vodstvo v umetniški razstavi Oeltjenove dvojice v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVI/28, 2. 2. 1935, p. 7. Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu zapisal: »Razstava je bila po svoji - Im. /Ludvik Mrzel/, O Ljubljani, o njeni umetnosti in ljudeh. Iz razgovora z g. Janom in Elzo Oeltjen, Jutro, kvalitetni stopnji izmed najboljših, kar smo jih videli zadnje čase, a za nas še posebno zajemljiva, ker je pokazala, kako tujec gleda na našo zemljo XVI/28, 2. 2. 1935, p. 10. in naše ljudi.«1354 France Stele pa v Domu in svetu, da je severna umet- - Novost v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/5, 4. 2. 1935, p. 3. nost zelo drugačna od domače, kar naj bi bilo moč opaziti na razstavi.1355 - L. G. /Lojze Golobič/, Elza in Jean Oeltjen, Slovenski narod, LXVIII/29, 5. 2. 1935, p. 2. Podobno so komentirali tudi nemški časopisi: »Tako je umetnost obeh - Karel DOBIDA, Razstava Oeltjenovih, Ljubljanski zvon, LV/2-3, 1935, pp. 167–168. Oeltjenovih razstavljena v samem srcu Slovenije, saj je Narodna galerija - Frst. /France Stele/, Razstava Jana Oeltjena in Elze Oeltjen Kasimir, Dom in svet, XLVIII/5, 1935, pp. 292–295. sprevidela, da sta najbližje povezana s slovensko umetnostjo, čeprav nista - L./udvik/ MRZEL, Elza Kasimir - Oeltjenova, Ženski svet, XIII/7-8, 1935, pp. 183–185. slovanska umetnika.«1356 Pisci so bili precej bolj naklonjeni moški polovici dvojice in so Elzi posvečali le malo pozornosti. Ko je bila omenjena, je bila deležna predvsem pokroviteljskih sodb – kot je na primer zapisal Čoro Škodlar: » Srnica [. .] ima v sebi vso tisto ljubkost in nežnost, s katero razumejo le ženske oblikovati tako drobno plastiko. Tu se ženski naravi ni treba zatajevati.«1357 1347  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: L. M. /Ludvik Mrzel/, Jan Oeltjen in Elza Kazimir - Oeltjenova. K umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVI/10, 12. 1. 1935, p. 5. 1348  Predavanje o slikarju Oeltjenu, Slovenec, LXIII/21a, 25. 1. 1935, p. 4. 1349  Vodstvo v umetniški razstavi Oeltjenove dvojice v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVI/28, 2. 2. 1935, p. 7. 1350  Ibid.; Novost v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/5, 4. 2. 1935, p. 3. 1351  Ibid. 1352  L. Mrzel, Elza Kasimir-Oeltjenova, Ženski svet, XIII/7-8, 1935, p. 184. 1353  Marjeta CIGLENEČKI, Elsa Kasimir in dunajska secesija, in: Slovenska umetnost in njen evropski kontekst. Izbrane razprave I (ed. Barbara Murovec), Ljubljana 2007, p. 124. 1354  Karel DOBIDA, Razstava Oeltjenovih, Ljubljanski zvon, LV/2-3, 1935, p. 168. 1355  Frst. /France Stele/, Razstava Jana Oeltjena in Elze Oeltjen Kasimir, Dom in svet, XLVIII/5, 1935, p. 292. 1356  Izvirno besedilo: »So geschieht es, daß im Herzen Sloweniens die Kunst der beiden Oeltjen gezeigt wird, denn die Nationalgalerie fand, daß sie, wenn auch selbst nicht slawische Künstler, der slowenischen heimischen Kunst am nächsten verwandt sind.« (Zeitungsbericht, Germanisches Nationalmuseum, Bestand 487 IB 30; https:/ www.jan-oeltjen.de/elsa-oeltjen-kasimir/biographie/ (dostop dne: 3. 4. 2020).) 1358  L./udvik/ Mrzel, Elza Kasimir - Oeltjenova, Ženski svet, XIII/7-8, 1935, pp. 183–185. 1357  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Jan in Elza Oeltjen, Jutro, XVI/16, 19. 1. 1935, p. 3. 1359  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Jan in Elza Oeltjen, Jutro, XVI/16, 19. 1. 1935, p. 3. 379 380 273 275 276 277 274 278 273–274 Dom in svet, XLVIII/5, 1935, s.p. 275 Jutro, XVI/16, 19. 1. 1935, p. 3. 276–277 Slovenec, LXIII/21, 25. 1. 1935, p. 4. 278 Ženski svet, XIII/7-8, 1935, p. 184. 279 Dom in svet, XLVIII/5, 1935, s.p. 381 382 279 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jame Datum: 10.–31. 3. 1935 Organizator: Matija Jama Avtor s številom del: 140 del v katalogu; Matija Jama.1360 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in tremi reproduciranimi deli.1361 Spremljevalni program: Po razstavi je vodil Matija Jama.1362 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava Matije Jame, ki je zapolnila vse tri dvorane paviljona . Na njej je bilo od skupaj 140 del kar 56 novih, nastalih v zadnjem letu.1363 Poročanje in kritika: Kritiški zapisi so bili redki, a pozitivni, podobno kot pri prejšnjih Jamovih razstavah. Kot posebej hvalevredno so pisci poudarjali umetnikovo samohodstvo, da se ne vključuje v nobene klube, ampak ustvarja dosledno sam. Čoro Škodlar se je na primer v Jutru pridušal čez slovensko klubsko dejavnost: »Stremeč za mogočnimi častmi predsedniških mest, iz osebnih simpatij in nasprotij so poslednje čase nastali številni klubčiči, ki so se sami zopet liki neplodna stanica delili v nove klube in tako naprej. Imamo klub slovenskih umetnikov, klub nenastavljenih umetnikov, klub 'Slovenski lik', klub zaposlenih umetnikov in po zakonu serije smemo vsak čas pričakovati rojstvo kluba nezaposlenih umetnikov, ko nas bo s kričanjem novorojenčka seznanilo z gotovim dejstvom.«1364 Potarnal je tudi nad politično angažira- nostjo umetnikov, ki jih je med drugim označil za »malomeščanske izrodke«: »Povedati hočem le, da se pretežni del naših likovnikov izživlja v takem okol- ju, ki ima svoj poudarek še v umetnostnem politiziranju kavarniških omizij, manjšina pa živi tem razmeram odtujena, ustvarja zase in napreduje.«1365 V nasprotju s tem naj bi bil Jama skromen in prizadeven slikar, ki ustvarja »večna« dela: »Res je, da današnji dan bolj zajema in ima večji uspeh hrupnost in senzacija ter videz kot pa premišljena izdelanost, nima pa senzacija nikoli daljše veljave in postane v kratkem odurna in nezanimiva, ker jo izpodrine okus prihodnjega dneva.«1366 1360  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, marec 1935), Ljubljana 1935. 1361  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, marec 1935), Ljubljana 1935. (Katalog dostopen na: .) 1362  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Na razstavi slik Matije Jame, Jutro, XVI /71, 26. 3. 1935, p. 3. 1363  R. L. /Rajko Ložar/, Razstava Matije Jama, Slovenec, LXIII/66a, 21. 3. 1935, p. 4; Č. Š. /Čoro Škodlar/, Na razstavi slik Matije Jame, Jutro, XVI /71, 26. 3. 1935, p. 3. 1364  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Na razstavi slik Matije Jame, Jutro, XVI /71, 26. 3. 1935, p. 3. 1365  Ibid. 1366  -i /Josip Regali/, Slike Matije Jame, Slovenija, IV/12, 22. 3. 1935, p. 3. 383 384 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Naslov razstave: Spomini na našega kralja Aleksandra - Razstava Matije Jame, Slovenski narod, LXVIII/55, 7. 3. 1935, p. 3. - Razstava Matije Jame, Jutro, XVI/63, 16. 3. 1935, p. 4. Datum: 6.–26. 4. 1935 - R. L. /Rajko Ložar/, Razstava Matije Jama, Slovenec, LXIII/66a, 21. 3. 1935, p. 4. - -i /Josip Regali/, Slike Matije Jame, Slovenija, IV/12, 22. 3. 1935, pp. 3–4. Organizator: Kolo jugoslovenskih sester, Celje; Klub Primork, Ljubljana; Društvo kneginja - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Na razstavi slik Matije Jame, Jutro, XVI /71, 26. 3. 1935, p. 3. Zorka, Beograd1367 - France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka; /Ante/ Borović, /?/ Bukovec, Lojze Dolinar, Božidar Jakac, Ivan a Kobilca, Tine Kos, Peter Loboda, /?/ Pastuchin, Nikolaj Pirnat, Anton Sever, Vladimir Stoviček /Štoviček/, Saša Šantel, Mirko Šubic, /Ivan?/ Tišov, Fran 280 Tratnik, Ante Trstenjak, /Rudolf?/ Valdec, Ivan Vavpotič.1368 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Na otvoritvi je Orkestralno društvo Glasbene Matice igralo državno himno i n Adamičevo žalno koračnico.1369 24. 4. je imel Vladimir Kapus predavanje z naslovom Kralju prijatelju prirode in lovcev.1370 Obisk: Razstavo naj bi si ogledalo kar 7.500 ljudi, od tega 4.000 odraslih in 3.50 0 šolskih otrok. Mladina je plačala le 1 dinar, vojaki, služkinje in revni so imeli vstopnino znižano na 3 dinarje.1371 Vrsta razstave: Skupinska razstava, namenjena spominu na kralja Aleksandra I. Karađorđevića, ki je šest mesecev prej umrl v atentatu. Priredila so jo ženska narodna društva, postavila pa Ivan Zorman in arhitekt Miha /Mihajlo/ Osolin.1372 V središču glavne dvorane je stal kip kralja, delo Nikolaja Pirnata, na stenah so viseli portreti. Razstavljenih je bilo tudi veliko fotografij.1373 Denar od vstopnin je bil namenjen Odboru za postavitev spomenika viteš- kega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani.1374 Poročanje in kritika: V časopisju so o razstavi pisali zelo pohvalno, poleg tega so poročali o ginjenosti obiskovalcev in organizatorjev razstave, pa tudi o trudu ženskih društev. Vsekakor so bili nekateri komentarji pretirani, morda celo ironični: 281 »Da prihranijo čim več na stroških in da bo vsota za kraljev spomenik čim dostojnejša, delajo naše gospe pod komando potrpežljivega ravnatelja Narodne galerije gospoda Zormana, na vso paro: pomivajo šipe za slike, pleskajo okvire, režejo paspartuje in zabijajo žeblje. Vmes se katera ustavi v delu, zamaknjena v kak portret obriše solzo, ali pa vzklikne: 'Kako so zlati!'«1375 Čeprav ni šlo za kritiške zapise, so pisci posebej pohvalili postavitev in možnost sodelovanja obiskovalcev, ki so med razstavo lahko dodajali tudi lastne predmete s sentimentalno vrednostjo.1376 1367  Tisoči so obiskali Spominsko razstavo, Jutro, XVI/97, 27. 4. 1935, p. 3; Spomini na našega kralja Aleksandra I., Ženski svet, XIII/5, 1935, p. 120. 1368  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Spominu Viteškega kralja, Jutro, XVI/88, 14. 4. 1935, p. 4; Na razstavi v spomin Viteškemu kralju. Odlično prirejena pietetna razstava je bila včeraj slavnostno otvorjena, Jutro, XVI/82, 7. 4. 1935, p. 3; Slovenec, LXIII/84a, 11. 4. 1935, p. 5. 1369  Otvoritev spominske razstave, Slovenski narod, LXVIII/79, 6. 4. 1935, p. 1. 1370  Kralj v prirodi, Slovenski narod, LXVIII/93, 24. 4. 1935, p. 3. 280 1371  Tisoči so obiskali Spominsko razstavo, Jutro, XVI/97, 27. 4. 1935, p. 3. Matija Jama, Pesterna, katalog Razstave 1372  Razstava spominov na viteškega kralja pred otvoritvijo, Jutro, XVI/80, 5. 4. 1935, p. 5. slik Matije Jame, 1935. 1373  Otvoritev spominske razstave, Slovenski narod, LXVIII/79, 6. 4. 1935, p. 1; Spomini na našega kralja Aleksandra I., Ženski svet, XIII/5, 1935, p. 120. 1374  Tisoči so obiskali Spominsko razstavo, Jutro, XVI/97, 27. 4. 1935, p. 3. 281 1375  Razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra«, Jutro, XVI/79, 4. 4. 1935, p. 4. Jutro, XVI /71, 26. 3. 1935, p. 3. 1376  Spomini na našega kralja Aleksandra I., Ženski svet, XIII/5, 1935, p. 120; Spomin na našega kralja Aleksandra, Jutro, XVI/85, 11. 4. 1935, p. 4. 385 386 Posebnosti: Obiskovalci so lahko s sabo prinesli sentimentalne predmete, povezan e 283 s kraljem Aleksandrom I. Organizatorji so jih sproti umeščali v samo razstavo.1377 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra«, Slovenski narod, LXVIII/69, 26. 3. 1935, p. 2. - Razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra«, Jutro, XVI/79, 4. 4. 1935, p. 4. - Razstava spominov na viteškega kralja pred otvoritvijo, Jutro, XVI/80, 5. 4. 1935, p. 4. - Otvoritev spominske razstave, Slovenski narod, LXVIII/79, 6. 4. 1935, p. 1. - Na razstavi v spomin Viteškemu kralju. Odlično prirejena pietetna razstava je bila včeraj slavnostno otvorjena, Jutro, XVI/82, 7. 4. 1935, p. 3. - Spomini na našega kralja Aleksandra, Slovenec, LXIII/84a, 11. 4. 1935, p. 5. - Spomin na našega kralja Aleksandra, Jutro, XVI/85, 11. 4. 1935, p. 4. - Spomini na našega kralja Aleksandra, Slovenski narod, LXVIII/85, 13. 4. 1935, p. 3. - Spominu Viteškega kralja, Jutro, XVI/88, 14. 4. 1935, p. 4. - Tedenska kronika, Tedenske slike. Priloga Domovini, XI/16, 18. 4. 1935, p. 4. - V spomin viteškemu kralju mučeniku, Slovenski narod, LXVIII/90, 19. 4. 1935, p. 3. - Spomin na kralja, Glas naroda, I/6, 20. 4. 1935, p. 5. - Kralj v prirodi, Slovenski narod, LXVIII/93, 24. 4. 1935, p. 3. - Tisoči so obiskali Spominsko razstavo, Jutro, XVI/97, 27. 4. 1935, p. 3. - Spomini na našega kralja Aleksandra I., Ženski svet, XIII/5, 1935, p. 120. 284 282 282 Jutro, XVI/97, 27. 4. 1935, p. 3. 283–284 Pogled na Spominsko razstavo v spomin na kralja Aleksandra I. v Jakopičevem paviljonu, 1935. 1377  Spomin na našega kralja Aleksandra, Jutro, XVI/85, 11. 4. 1935, p. 4. 387 388 Naslov razstave: III. kolektivna razstava Srečka Magoliča Do Magoliča je bil zelo kritičen tudi Čoro Škodlar, ki ga je v Jutru označil za diletantskega umetnika: »Ne bi dejal, da je Magolič kaj napredoval Datum: 5.–19. 5. 1935 (prestavljena na 28. 4.–2. 6. 1935)1378 od svoje razstave pred petimi leti. Sam pravi v svojih mislih o slikanju, da ni moderen, vendar je v hudi zmoti, ko misli, da hodi po poti starih mojstrov, po poti jasno markirani, edino pravi, Bogu in ljudem dopadljivi. Njegova pot je Organizator: Podporno društvo grafičnih faktorjev v Ljubljani1379 pot poštenega diletanta, ki za svoje amaterstvo, za ljubiteljstvo slika krajine. Daleč, daleč od tega pa so pota starih mojstrov.«1391 Avtor s številom del: 319 del v katalogu; Srečko Magolič.1380 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Katalog in tiskovine: Katalog vsebuje seznam razstavljenih del in uvod Srečka Magoliča z - Umetnostna razstava ob 75-letnici Srečka Magoliča, Slovenski narod, LXVIII/40, 18. 2. 1935, p. 3. naslovom Nekaj misli o mojem slikanju.1381 - Umetnostna razstava g. Srečka Magoliča, Slovenec, XVI/41a, 19. 2. 1935, p. 4. - Razstava v proslavo jubileja slikarja Magoliča, Jutro, XVI/41, 19. 2. 1935, p. 4. Spremljevalni program: Ni podatka. - K Magoličevi razstavi, Slovenec, LXIII/48a, 27. 2. 1935, p. 3. - Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVIII/49, 28. 2. 1935, p. 3. - -o. -s., Obisk pri Magoliču, Slovenec, LXIII/58a, 10. 3. 1935, p. 13. Obisk: Ni podatka. - x., Priča našega kulturnega življenja v polpretekli dobi. Obisk pri jubilantu Srečku Magoliču, ki praznuje 75-letnico svojega življenja, Slovenec, LXIII/80a, 6. 4. 1935, p. 3. Vrsta razstave: Samostojna slikarska razstava ob 75. obletnici rojstva umetnika. - Magoličeva razstava oljnatih slik, Jutro, XVI/89, 16. 4. 1935, p. 4. Vse slike naj bi bile nove in razstavljene prvič.1382 Finančno jo je podprlo - Naša lepa domovina v slikah, Slovenski narod, LXVIII/87, 16. 4. 1935, p. 3. Podporno društvo grafičnih faktorjev v Ljubljani, saj je bil Magolič ravnatelj - 5. maja bo otvoritev, Slovenski narod, LXVIII/88, 17. 4. 1935, p. 3. Zadružne tiskarne.1383 Razstavljene naj bi bile večinoma krajine.1384 - -o-s, Pri Srečku Magoliču, Glas naroda, I/6, 20. 4. 1935, p. 14. Med drugim naj bi na njej prodal »svoje najlepše delo«.1385 V katalogu, ki ga hrani arhiv Narodne galerije, so ročno dopisane cene umetnin, ki so se - Jubilejna razstava Srečka Magoliča, Slovenec, LXIII/94a, 25. 4. 1935, p. 3. gibale med 800 in 5.000 dinarji.1386 Sliki 78 in 180 je kupil Ivan N. Adamič (v - Razstava Srečka Magoliča, Ponedeljski Slovenec, VIII/17, 29. 4. 1935, p. 2. katalogu Slap Vintgar in Bled), sliko 86 pa /?/ Olup ml. (v katalogu Bukovje - Pri Magoliču v umetniškem paviljonu, Glas naroda, I/13, 1. 5. 1935, p. 4. v jeseni).1387 - R. L. /Rajko Ložar/, Razstava S. Magoliča, Slovenec, LXIII/104a, 8. 5. 1935, p. 4. - Dr. J. R-i. /Josip Regali/, Slike Srečka Magoliča, Slovenija, IV/19, 10. 5. 1935, p. 1. Poročanje in kritika: Dobro sprejeta razstava je imela tudi presenetljivo veliko ob- - Razstava slik Srečka Magoliča, Slovenec, LXIII/108a, 12. 5. 1935, p. 4. jav v časopisju – Slovenec je o njej poročal v kar osmih številkah. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magoličeva jubilejna razstava, Jutro, XVI/112, 16. 5. 1935, p. 3. Magoličeve preproste in ponavljajoče se krajine so bile, podobno kot - France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. dela Matije Jame, večinoma razumljene kot odraz umetnikove zrelosti.1388 V kritiških zapisih sicer ni zaslediti primerjanja Jame in Magoliča, a po Francetu Steletu naj bi jo izpostavljali »naivni obiskovavci razstav«.1389 Sam je primerjavo v Domu in svetu ostro zavrnil: »Pri Jami je uspela iluzija (dozdevnost) resničnosti polna krvi n temperamenta, pri Magoliču pa samo bleda, brezkrvna, netemperamentna podoba sveta, ki je komaj rahla, prav na površini pojava snujoča forma dozdevnosti.«1390 1378  Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVIII/49, 28. 2. 1935, p. 3. 1379  Razstava v proslavo jubileja slikarja Magoliča, Jutro, XVI/41, 19. 2. 1935, p. 4. 1380  Umetnostna razstava Srečka Magoliča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj 1935), Ljubljana 1935. Katalog vsebuje 319 del, časopis Jutro pa navaja podatek, da je bilo na razstavi 160 del (Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magoličeva jubilejna razstava, Jutro, XVI/112, 16. 5. 1935, p. 3). 1381  Umetnostna razstava Srečka Magoliča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj 1935), Ljubljana 1935. (Katalog dostopen v arhivu Narodne galerije / Društva Narodna galerija.) 1382  Razstava Srečka Magoliča, Ponedeljski Slovenec, VIII/17, 29. 4. 1935, p. 2. 1383  K Magoličevi razstavi, Slovenec, LXIII/48a, 27. 2. 1935, p. 3. 1384  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magoličeva jubilejna razstava, Jutro, XVI/112, 16. 5. 1935, p. 3. 1385  Razstava Srečka Magoliča, Ponedeljski Sovenec, VIII/17, 29. 4. 1935, p. 2. 1386  Umetnostna razstava Srečka Magoliča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj 1935), Ljubljana 1935. 1387  Pri Magoliču v umetniškem paviljonu, Glas naroda, I/13, 1. 5. 1935, p. 4. 1388  x., Priča našega kulturnega življenja v polpretekli dobi. Obisk pri jubilantu Srečku Magoliču, ki praznuje 75-letnico svojega življenja, Slovenec, LXIII/80a, 6. 4. 1935, p. 3; Pri Magoliču v umetniškem paviljonu, Glas naroda, I/13, 1. 5. 1935, p. 4. 1389  France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, p. 99. 1390  Ibid. 1391  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magoličeva jubilejna razstava, Jutro, XVI/112, 16. 5. 1935, p. 3. 389 390 285 Naslov razstave: 1. pomladanska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine Datum: 30. 5.–7. 7. 1935 Organizator: Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine, Ljubljana Avtorji/-ice s številom del: 146 del v katalogu; Lojze Dolinar (2), Stane Dremelj (1), Maksim Gaspari (5), France Gorše (7), Božidar Jakac (12), Zdenko Kalin (3), Dore Klemenčič (2), Gojmir Anton Kos (5), Ivan Kos (2), Tine Kos (8), Fran Košir (1), Mara Kralj (2), Tone Kralj (7), Adolf Lapaine /Lapajne/ (1), Miha Maleš (3), Janez Mežan (3), Franc /France/ Mihelič (6), Zoran Mušič (2), France Pavlovec (2), Elda Piščanec (1), Anton Plestenjak (4), Mira Pregelj (4), Karel Putrih (2), Ivan Sajevic (1), Maksim Sedej (10), Anton Sever (2), Albert Sirk (3), Rajko Slapernik (4), Vladimir Stoviček /Štoviček/ (9), Augusta Šantel (3), Henrika Šantel (2), Saša Šantel (4), Mirko Šubic (2), Fran Tratnik (3), Anton /Ante/ Trstenjak (4), Bruno Vavpotič (2), Ivan Vavpotič (5), Fran Zupan (6), Lojze Žagar (1).1392 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del, 24 reproduciranimi deli in uvodnim besedilo m predsednika Društva likovnih umetnikov Dravske banovine Gojmirja Antona Kosa.1393 Spremljevalni program: Že pred otvoritvijo so umetniki o svojem delu spregovorili po radiu.1394 Razstavo je v imenu bana Dinka Puca odprl Alojz Guštin.1395 Vodstvo je imel 20. 6. Rajko Ložar.1396 Obisk: Po poročanju Jutra naj bi si razstavo ogledalo 1.100 ljudi.1397 286 Vrsta razstave: Skupinska razstava novega Društva likovnih umetnikov Dravske banovine. Pojasnilo v katalogu razkriva, da je razstava nastala kot promocija dejavnosti društva. Društvo je nastalo leta 1934 z željo po ponovni vzpostavi- tvi skupinskega razstavljanja raznolikih slovenskih umetnikov. Organizacija je stekla že decembra 1934, ko je društvo pozvalo likovnike, naj se do 20. 1. 1935 prijavijo in predlagajo izborno komisijo. Odzvalo se je 47 umetnikov (slikarjev, grafikov, kiparjev), izborna komisija (France Gorše, Gojmir Anton Kos, Miha Maleš, Rajko Ložar, Janez Zorman in Ivan Vavpotič) pa je določila 39 razstavljavcev.1398 Med sodelujočimi ni bilo članov Slovenskega lika (France Kralj, Nande in Drago Vidmar), ker so takrat raz- stavljali v Zagrebu, ter t. i. slovenskih impresionistov (Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen).1399 1392  1. pomladanska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1935), Ljubljana 1935. Časopis Jutro je napovedal še, da se bo razstave udeležil Veno Pilon, ki se kot razstavljavec v ostalih navedenih člankih ne pojavlja (Pred največjo razstavo slovenske umetnosti, Jutro, XVI/91, 18. 4. 1935, p. 3). 285 1393  1. pomladanska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1935), Ljubljana 1935. (Katalog dostopen na: .) Katalog Umetnostne razstave Srečka 1394  Radioprogram, Slovenski narod, LXVIII/119, 25. 5. 1935, p. 4. Magoliča z ročno dopisanimi cenami, 1395  Dnevni dogodki, Glas naroda, I/37, 30. 5. 1935, p. 4. 1935. 1396  Vodstvo na umetniški razstavi, Glas naroda, I/51, 18. 6. 1935, p. 4. 1397  Uspeh razstave naših likovnih umetnikov, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/26, 8. 7. 1935, p. 2. 286 1398  Likovnim umetnikom, Slovenec, LXII/295a, 30. 12. 1934, p. 5; Pred največjo razstavo slovenske umetnosti, Jutro, XVI/91, 18. 4. 1935, p. 3. Slovenec, LXIII/94, 25. 4. 1935, p. 3 1399  R. L. /Rajko Ložar/, Prva pomladna razstava v Ljubljani, Slovenec, LXIII/121a, 28. 5. 1935, p. 4. 391 392 Na razstavi so skupno prodali 29 del; kar 20 upravi Dravske banovine - Velika razstava slovenske umetnosti, Jutro, XVI/121, 26. 5. 1935, p. 5. in mestu Ljubljana – državne institucije naj bi zaradi preglednosti in uskla- - Pred razstavo slovenskih likovnih umetnikov, Glas naroda, I/34, 26. 5. 1935, p. 5. jevanja kupovale umetniška dela samo na preglednih razstavah.1400 - Otvoritev umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVIII/121, 28. 5. 1935, p. 3. Banovina je mdr. kupila dela Krompir Franceta Pavlovca, Mlada mati - R. L. /Rajko Ložar/, Prva pomladna razstava v Ljubljani, Slovenec, LXIII/121a, 28. 5. 1935, p. 4. Zdenka Kalina, Dvojica Maksima Sedeja, Grad Otočec Božidarja Jakca, Iz okolice Ptuja Frana Koširja in Soparno Alberta Sirka. Ljubljanska občina je - Dnevni dogodki, Glas naroda, I/37, 30. 5. 1935, p. 4. kupila Zimski motiv Doreta Klemenčiča, Ribe in Lonec Gojmirja Antona Kosa, - Velika razstava slovenske umetnosti. Slovesna otvoritev v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVI/125, 31. 5. 1935, p. 3. Mati Tineta Kosa, Opuščeno pokopališče Janeza Mežana, Vas Franceta - Velika umetnostna razstava, Slovenski narod, LXVIII/123, 31. 5. 1935, p. 2. Miheliča, Sardine Zorana Mušiča, Dekliško glavo Karla Putriha, Tkalca - Pomladanska umetnostna razstava, Glas naroda, I/38, 1. 6. 1935, p. 3. Saše Šantla, Sv. Boštjana Mirka Šubica, Ob potoku Antona Trstenjaka ter - A. G. /Ante Gaber/, Spomladanska umetniška razstava, Glas naroda, I/39, 2. 6. 1935, p. 5. Ribiško barko v Zlarinu Frana Zupana.1401 Zasebniki so odkupili devet del, - Dr. J. R-i. /Josip Regali/, Nepričakovanost ob pomladanski umetnostni razstavi v Ljubljani, Slovenija, mdr. Kruh Franceta Pavlovca, Canal d'Auteille Rajka Slapernika, Pomlad Toneta Kralja, Otočec Božidarja Jakca, Belokranjsko zatišje Henrike Šantel IV/23, 7. 6. 1935, pp. 1–2. in Mater z otrokoma Maksima Sedeja.1402 - Nakupi v Jakopičevem paviljonu, Glas naroda, I/45, 9. 6. 1935, p. 10. - R. L. /Rajko Ložar/, Ob spomladanski razstavi slovenskih umetnikov, Slovenec, LXIII/131a, 9. 6. 1935, p. 7. - Banovina in Ljubljana za umetnost, Glas naroda, I/48, 14. 6. 1935, p. 3. Poročanje in kritika: Ob razstavi se je v časopisju zopet pojavilo vprašanje narodnega - Ante GABER, Še o nakupih umetnin, Glas naroda, I/49, 15. 6. 1935, p. 7. sloga in ustvarjanja. Karel Dobida je Društvu v Ljubljanskem zvonu očital premalo »slovenskosti«: »Zaradi prerazličnih razstavljalcev ta razstava - Vodstvo na umetniški razstavi, Glas naroda, I/51, 18. 6. 1935, p. 4. ni pokazala, niti vsaj nakazala skupnega značaja, zlasti ne bistveno - R. L. /Rajko Ložar/, Slikarji in kiparji na spomladanski razstavi. 1. del, Slovenec, LXIII/137a, 18. 6. 1935, pp. 4–5. slovenskega značaja. Morda bo društvo, ki si je stavilo nalogo, vsako leto - R. L. /Rajko Ložar/, Slikarji in kiparji na spomladanski razstavi. 2. del, Slovenec, LXIII/138a, 19. 6. 1935, pp. 4–5. prirejati podobne umetnostne revije, sčasoma doseglo ta cilj.«1403 Nekaj nega- - S pomladne umetniške razstave, Jutro, XVI/154, 7. 7. 1935, p. 3. tivnih zapisov je bilo namenjenih nevključenosti t. i. impresionistov in članov - Maksim Gaspari, Glas naroda, I/67, 7. 7. 1935, p. 3. društva Slovenski lik. V Mladiki je Dobida zapisal: »Na žalost smo pogrešali - Ob zaključku umetnostne razstave, Glas naroda, I/68, 8. 7. 1935, p. 2. starejše impresijoniste, ki so pred dobrimi tridesetimi leti začeli prirejali doma in na tujem slovenske umetnostne razstave in s tem novi naši umetnosti - Uspeh razstave naših likovnih umetnikov, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/26, 8. 7. 1935, p. 2. priborili ugled in veljavo. Na razstavi tudi ni bilo članov društva 'Slovenski lik', - Karel DOBIDA, Pomladanski salon, Ljubljanski zvon, LV/8, 1935, pp. 473–476. ki je prav takrat priredilo svojo lastno razstavo v Zagrebu.«1404 - K. D. /Karel Dobida/, Pregled sodobne slovenske umetnosti, Mladika, XVI/9, 1935, p. 354. Tudi France Stele je v Domu in svetu pogrešal starejše umetnike, - A. G. /Ante Gaber/, Spomladanska umetniška razstava, Glas naroda, XLIII/39, 16. 2. 1936, p. 5. komisiji je očital premalo strog izbor, po drugi strani pa je pohvalil organi- - I. M., Velik slikar se rodi brez dogme. O razstavi umetnikov Dravske banovine, Glas naroda, XLIII/62, 16. 3. 1936, p. 3. ziranost mlajših umetnikov, na primer Maksima Sedeja in Zorana Mušiča.1405 - France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. Čeprav se je poročalo o izjemno dobrem finančnem uspehu, je bil Ante Gaber v Glasu naroda do tega zelo kritičen: »In tako smo prišli spet do podpor, ki jih mladim in revnim umetnikom sedaj navadno delimo še v obliki nakupov. Kupujmo le take stvari, ki so res zrele za v galerije, v drugi vrsti pa šele take, ki z njimi trajno lahko okrasimo uradne prostore raznih oblasti in zavodov, drugim pa dajmo podporo v denarju, da se ne bodo domišljevali, češ, sedaj smo pa gotovi in veliki umetniki z dokumentom nesmrtnosti v javni 287 Pogled na 1. pomladansko razstavo zbirki umetnin.«1406 Društva likovnih umetnikov Dravske banovine v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVI/154, 7. 7. 1935, p. 3. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Likovnim umetnikom, Slovenec, LXII/295a, 30. 12. 1934, p. 5. - Priprave na veliko razstavo umetnin, Jutro, XVI/30, 6. 2. 1935, p. 3. - Pred največjo razstavo slovenske umetnosti, Jutro, XVI/91, 18. 4. 1935, p. 3. - Radioprogram, Slovenski narod, LXVIII/119, 25. 5. 1935, p. 4. 1400  Uspeh razstave naših likovnih umetnikov, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/26, 8. 7. 1935, p. 2; Priprave na veliko razstavo umetnin, Jutro, XVI/30, 6. 2. 1935, p. 3; Likovnim umetnikom, Slovenec, LXII/295a, 30. 12. 1934, p. 5. 1401  Nakupi v Jakopičevem paviljonu, Glas naroda, I/45, 9. 6. 1935, p. 10; Banovina in Ljubljana za umetnost, Glas naroda, I/48, 14. 6. 1935, p. 3. 1402  Banovina in Ljubljana za umetnost, Glas naroda, I/48, 14. 6. 1935, p. 3. 1403  Karel DOBIDA, Pomladanski salon, Ljubljanski zvon, LV/8, 1935, p. 476. 1404  K. D. /Karel Dobida/, Pregled sodobne slovenske umetnosti, Mladika, XVI/9, 1935, p. 354. 1405  France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. 1406  Ante GABER, Še o nakupih umetnin, Glas naroda, I/49, 15. 6. 1935, p. 7. 393 394 288 291 292 289 288 293 294 295 Slovenec, LXIII/131, 9. 6. 1935, p. 7. 289 290 Glas naroda, I/34, 26. 5. 1935, p. 5. 290 Slovenec, LXIII/131a, 9. 6. 1935, p. 7. 291 Glas naroda, I/39, 2. 6. 1935, p. 5. 292 Glas naroda, I/67, 7. 7. 1935, p. 3. 293 Mladika, XVI/9, 1935, p. 373. 294–295 Iz kataloga 1. pomladanske razstave Društva likovnih umetnikov Dravske banovine, 1935. 395 396 Naslov razstave: Razstava slik Dalmatika Inkiostrija Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Umetnostna razstava Dalmatika Inkiostrija v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXVIII/155, 13. 7. 1935, p. 4. Datum: 14.–28. 7. 1935 - Umetnostna razstava Dalmatika Inkiostrija v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVI/159, 13. 7. 1935, p. 4. - Otvoritev umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVI/159, 13. 7. 1935, p. 4. Organizator: Ni podatka. - lnkiostri in Zajec razstavljata, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/27, 15. 7. 1935, p. 3. - Razstava lnkiostrija in Zajca, Ponedeljski Slovenec, VIII/28, 15. 7. 1935, p. 1. - Slikar Inkiostri in kipar Zajc razstavljata, Glas naroda, I/75, 15. 7. 1935, p. 2. Avtorja s številom del: 38 del v katalogu; Dalmatik Inkiostri (38).1407 14 plastik, s katerimi je p o poročanju časopisja sodeloval Ivan Zajec, katalog ne navaja. - A. A. B., Razstava v Jakopičevem paviljonu, Glas naroda, I/80, 20. 7. 1935, p. 3. 1408 - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Dalmatiko lnkiostri v Umetnostnem paviljonu, Jutro, XVI/169, 25. 7. 1935, p. 3. - Karel DOBIDA, Slikarske razstave. Dalmatiko lnkiostri, Ljubljanski zvon, LV/11, 1935, p. 666. Katalog in tiskovine: Razstavni list s seznamom Inkiostrijevih del.1409 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Rihard Jakopič.1410 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Skupna razstava slikarja Dalmatika Inkiostrija in kiparja Ivana Zajca. Njen namen naj bi bil, tako poroča časopisje, slovenski javnosti bolje predsta- viti Inkiostrija, ki je sicer v letih 1934–35 že sodeloval na skupinskih razstavah v organizaciji Salona Anton Kos, hkrati pa pokazati nova Zajčeva dela.1411 Poročanje in kritika: Večina kritiških zapisov je bila namenjena Inkiostriju in mu v prvi vrsti očitala kakovostno neenotnost (kar polovico del naj bi izvedel slabše). Tako Karel Dobida kot Čoro Škodlar sta kot boljše izpostavila Inkiostrijeve monotipije, slabše pa sprejela njegova cvetlična olja.1412 Dobida mu je zameril preveliko in nekvalitetno posnemanje Jakopiča: »Močno je opazna velika odvisnost od Jakopiča, ki se je zadnja leta pričel s tolikšno vnemo posvečati slikanju rož. Da pa ponekod ta blagodejni vzornikov vpliv ni dosti zalegel, kažejo številna prav šibka, skoro diletantsko neizrazita dela iste panoge.«1413 Za Inkiostrija se je zelo zavzel Jakopič, ki ga je že v otvoritvenem govo- ru izredno pohvalil.1414 Tudi v Glasu naroda je pisec njegovo delo pohvalil, predvsem v primerjavi z modernejšimi sodobniki: »Na tej razstavi ni nikakih odbijajočih gorostasnosti, pač pa na veliko znanja in dobrega okusa [. .] Tudi mi imamo svojo 'čaršijo', ki je monopolizirala naše kulturno življenje in neusmiljeno porine v stran vsakogar, ki se ne druži z njo. A za vstop v ta kartel on nima potrebnih pogojev.«1415 Zajčeve skulpture niso zabeležile večje kritiške pozornosti; najbolje so bili sprejeti mitološki motivi.1416 1407  Razstava slik Dalmatika Inkiostrija (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 14.–28. 7. 1935), Ljubljana 1935. 1408  Razstava lnkiostrija in Zajca, Ponedeljski Slovenec, VIII/28, 15. 7. 1935, p. 1. 1409  Razstava slik Dalmatika Inkiostrija (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 14.–28. 7. 1935), Ljubljana 1935. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije/ Društva Narodna galerija). 1410  lnkiostri in Zajec razstavljata, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/27, 15. 7. 1935, p. 3. 1411  Ibid. 1412  Karel DOBIDA, Slikarske razstave. Dalmatiko lnkiostri, Ljubljanski zvon, LV/11, 1935, p. 666; Č. Š. /Čoro Škodlar/, Dalmatiko lnkiostri v Umetnostnem paviljonu, Jutro, XVI/169, 25. 7. 1935, p. 3. 1413  Karel DOBIDA, Slikarske razstave. Dalmatiko lnkiostri, Ljubljanski zvon, LV/11, 1935, p. 666. 1414  lnkiostri in Zajec razstavljata, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/27, 15. 7. 1935, p. 3. 1415  A. A. B., Razstava v Jakopičevem paviljonu, Glas naroda, I/80, 20. 7. 1935, p. 3. 1416  Karel DOBIDA, Slikarske razstave. Dalmatiko lnkiostri, Ljubljanski zvon, LV/11, 1935, p. 666; A. A. B., Razstava v Jakopičevem paviljonu, Glas naroda, I/80, 20. 7. 1935, p. 3; Č. Š. /Čoro Škodlar/, Dalmatiko lnkiostri v Umetnostnem paviljonu, Jutro, XVI/169, 25. 7. 1935, p. 3. 397 398 Naslov razstave: Edo Deržaj Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Slikar Edo Deržaj, Slovenec, LXIII/196, 28. 8. 1935, p. 4. Datum: 31. 8.–15. 9. 1935 - -nek. /Milan Zadnek/, Edo Deržaj prireja razstavo, Glas naroda, I/119, 28. 8. 1935, p. 3. - Slikar Edo Deržaj razstavlja, Jutro, XVI/199, 29. 8. 1935, p. 3. Organizator: Ni podatka. - K razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIII/198, 30. 8. 1935, p. 4. - u-, Otvoritev razstave slikarja Eda Deržaja, Jutro, XVI/202, 1. 9. 1935, p. 6. - Otvoritev razstave slikarja Eda Deržaja, Glas naroda, I/123, 1. 9. 1935, p. 7. Avtor s številom del: ok. 160 del; Edo Deržaj.1417 - Razstava g. Eda Deržaja, Ponedeljski Slovenec, VIII/35, 2. 9. 1935, p. 2. - s. m. /Stane Mikuž/, Razstava Eda Deržaja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIII/209a, 12. 9. 1935, p. 4. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Ante GABER, Edo Držaj slika karakter!, Glas naroda, I/126, 14. 9. 1935, p. 5. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Umetnost na velesejmu in v Umetnostnem paviljonu, Jutro, XVI/215, 17. 9. 1935, p. 7. Spremljevalni program: Na otvoritvi je nagovoru župana Vladimirja Ravniharja sledilo Deržajev o - Dr. I. R. /Josip Regali/, Slovenski slikar Edo Deržaj, Slovenija, IV/27-28, 17. 9. 1935, p. 7. vodstvo po razstavi.1418 - -c., Po razstavi Eda Deržaja, Akademski glas, III/22, 5. 10. 1935, p. 3. - Karel DOBIDA, Slikarske razstave. Edo Deržaj, Ljubljanski zvon, LV/12, 1935, pp. 666–667. - Naša kronika, Kronika slovenskih mest, II/3, november 1935, p. 255. Obisk: Ni podatka. - France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. Vrsta razstave: Samostojna razstava zadnjih treh let, ki naj bi poleg motivov domačih gora predstavila tudi podobe iz Velike Britanije.1419 Obsegala je ok. 160 olj, akvarelov in grafik. Edo Deržaj se je prvič predstavil s tako velikim obsegom del, prodal pa naj bi jih 39.1420 Poročanje in kritika: Večinoma so bili zapisi pozitivni, podobno kot pri Srečku Magoliču. Pozornost so vzbujali pokrajinski motivi iz Velike Britanije (zlasti Londona) in karikature slovenskih slikarjev (Ferda Vesela, Riharda Jakopiča, Matije 296 Jame, Ivana Vavpotiča, Maksima Gasparija idr.).1421 Ante Gaber je zapisal Portret Eda Deržaja, Jutro, XVI/199, izrazito pozitivno kritiko in umetnika oklical za mojstra.1422 Karel Dobida, 29. 8. 1935, p. 3. Stane Mikuž in Čoro Škodlar so v Deržaju videli velik potencial in ga označili za nadarjenega slikarja, a hkrati slike ocenili kot premalo individualne in posledično skoraj potopisne.1423 Milan Zadnek je v Glasu naroda tudi to pomanjkanje individualnosti intepretiral pozitivno: »Deržaj ni človek sumljivega patosa, ki ga človek navadno ugotovi, ko ima opravka z ljudmi, ki hočejo na vsak način napraviti umetniško kariero.«1424 Do Deržaja je bil izrazito kritičen samo France Stele. Razstava se mu je zdela (tako kot Inkiostrijeva in Magoličeva) »brez pomena za podobo o naši umetnostni sodobnosti«.1425 1417  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: s. m. /Stane Mikuž/, Razstava Eda Deržaja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIII/209a, 12. 9. 1935, p. 4. 1418  u-, Otvoritev razstave slikarja Eda Deržaja, Jutro, XVI/202, 1. 9. 1935, p. 6. 1419  Slikar Edo Deržaj, Slovenec, LXIII/196, 28. 8. 1935, p. 4. 1420  Slikar Edo Deržaj razstavlja, Jutro, XVI/199, 29. 8. 1935, p. 3; Ante GABER, Edo Držaj slika karakter!, Glas naroda, I/126, 14. 9. 1935, p. 5. 1421  u-, Otvoritev razstave slikarja Eda Deržaja, Jutro, XVI/202, 1. 9. 1935, p. 6. 1422  Ante GABER, Edo Držaj slika karakter!, Glas naroda, I/126, 14. 9. 1935, p. 5. 1423  Karel DOBIDA, Slikarske razstave. Edo Deržaj, Ljubljanski zvon, LV/12, 1935, pp. 666–667; s. m. /Stane Mikuž/, Razstava Eda Deržaja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIII/209a, 12. 9. 1935, p. 4; Č. Š. /Čoro Škodlar/, Umetnost na velesejmu in v Umetnostnem paviljonu, Jutro, XVI/215, 17. 9. 1935, p. 7. 1424  -nek. /Milan Zadnek/, Edo Deržaj prireja razstavo, Glas naroda, I/119, 28. 8. 1935, p. 3. 1425  France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. 399 400 Naslov razstave: Razstava arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane V Glasu naroda se je po drugi strani odvil buren spor med Antejem ter mladostnih del prof. Franceta Kralja Gabrom in Francetom Kraljem. Gaber je namreč Kralju očital premnoge tuje vplive in zatrdil, da »kakor je namreč dikcija (v katalogu) te razstave iskana Datum: 19. 10.–4. 11. 1935 in patetična, taka so večkrat tudi njegova dela«.1435 Da je smiselna vrnitev k realističnemu kiparstvu, je utemeljeval tudi na primeru Hitlerjeve Nemčije – umetniki, ki so si ogledali nemško Schreckenskammer der Kunst, naj bi se Organizator: Umetniško društvo Slovenski lik, Ljubljana takoj »spametovali« in se iz modernizma vrnili k ustvarjanju v realističnem slogu.1436 Po njegovem »mati natura le po nesreči ustvarja grdobe, nakaze in pohabljence«. Kraljeve tuje vplive je označil za »krive preroke«.1437 France Avtor s številom del: 55 del v katalogu; France Kralj.1426 Kralj se je na vse omenjene komentarje odzval silovito, a jedrnato: da njegova umetnost nikakor ni povezana z »ogabno označbo Schreckenskammern«, Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in fotografijo Plodovitosti (stavbna plastika na saj se sam posveča ljudski umetnosti; da ga je napak obtožil neznanja pročelju Malega nebotičnika v Ljubljani) na naslovnici ter z uvodnim besedi-realističnega kiparstva, kakor da je »strokovno anatomično neizobražena lom Franceta Kralja.1427 V katalogu so oljne slike napačno poimenovane neznalica in začetnik«.1438 Zagrozil je s tožbo, če mu časopis ne ponudi »apnate«.1428 pojasnil. Že v isti številki mu je Gaber odgovoril, da se sklicuje na mnenje Ivana Zajca, objavljeno v Jutru.1439 Zajec je namreč v članku O likovni umetnosti Kralju prav tako očital Spremljevalni program: Otvoritveni govor, predvajan tudi po radiu, je imel France Stele.1429 odstop od anatomske pravilnosti, neodobravanje umetnikovih ekspresio- nističnih teženj pa podkrepil s poveličevanjem realizma: »Likovna umetnost mora biti predvsem duhovno izrazita, enostavna in harmonična; ustrezati Obisk: Po poročanju Književnosti naj bi bilo na otvoritvi le 20 obiskovalcev.1430 mora prirodnim zakonom. Slogov je mnogo, prav tako manir, toda umetnost je le ena; resnično pojmovanje prirode in čustvo harmonije.«1440 Za primer odličnosti v kiparstvu je uporabil primerjavo z renesanso: »Ti mojstri so Vrsta razstave: Samostojna razstava starejših in novejših kipov in oljnih slik Franceta vzgled in jasno je, da umetnost preko prirodnih zakonov ni več umetnost.« Kralja. Svoj kiparski slog, v katerem figure oblikuje ekspresionistično, Ekspresionizem je označil za zablodo, ki bo po njegovem sčasoma minila.1441 stavbna plastika pa mu pomeni več kot arhitekturni ornament, je povzel že Kralj je Gabra obtožil, da mu škodi, saj je njegova kritika »učinkovito v uvodniku kataloga: »Tvoje telo je subjektivna ustvaritev: vsaka umetnina odvračanje naročnikov in prikrajšanje pridobitnih virov«,1442 kar bi bil lahko je subjektivna ustvaritev! Umetnost je ustvarjajoča, ne posnemajoča!«1431 povod za tožbo na sodišču. Na njegovo grožnjo se je v Jutru odzval tudi Razstavo je prostorsko razdelil: oljne slike so bile v glavni dvorani, kiparska Božidar Borko, ki je Kraljevo reakcijo razumel kot omejevanje kritiške svobode: dela v stranskih. Osrednje mesto je namenil stavbni plastiki, saj je želel »Ne gre za to, ali ima prav kritik ali umetnik, ko se prepirata zaradi umetnost-pedagoško predstaviti njen odnos do arhitekture. Številne osnutke v mavcu ne vrednosti del. Gre za kulturno širši problem: ali sme kritik javno priob- in risbe na kartonu je izdelal prav zato, da bi obiskovalce poučil o arhitekturni čiti svoje osebno nežaljivo mnenje, ki ni popolnoma ugodno za umetnika, plastiki, kako jo razumejo arhitekti in kako kiparji.1432 Vsak osnutek je sprem-ne da bi zaradi tega prišel pred sodišče pod obtožbo, da odvrača naročnike ljala tudi fotografija končanega dela.1433 in prikrajšuje pridobitne vire?«1443 Pozitivno kritiko je Kralju namenil France Stele, ki je posebej pohvalil Poročanje in kritika: V časopisnem poročanju in kritiki je zaslediti neodobravanje Kraljevega njegove oljne slike.1444 sloga, razstava pa je odprla tudi širša vprašanja pomena likovne kritike in njenega odnosa do umetnosti. Med prvimi mu je slabo izvedbo očital Rajko Ložar, češ da je razstava zaradi številnih mavčnih osnutkov izgubila na peda- Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: goškem pomenu. Kljub temu je Kralju izrekel spoštovanje, njegove kritike pa - Razstava Franceta Kralja, Glas naroda, I/170, 18. 10. 1935, p. 3. okrcal, ker te pomembne stopnje v umetniškem ustvarjanju »ne poznajo in - Otvoritev razstave Franceta Kralja, Glas naroda, I/173, 21. 10. 1935, p. 4. tudi nečejo več poznati – velika nehvaležnost življenja in nič manjša tragika - Otvoritev razstave Franceta Kralja, Slovenski narod, LXVIII/239, 21. 10. 1935, p. 3. časov, ki so jih prekrili drugi .. «.1434 - u-, Otvoritev umetnostne razstave Franceta Kralja, Jutro, XVI/245, 22. 10. 1935, p. 4. - R./ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIII/249a, 29. 10. 1935, p. 5. 1426  Razstava arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane ter mladostnih del prof. Franceta Kralja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 19. 10.–4. 11. 1935), Ljubljana 1935. 1427  Razstava arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane ter mladostnih del prof. Franceta Kralja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 19. 10.–4. 11. 1435  Ante GABER, Razstava Franceta Kralja, Glas naroda, I/185, 3. 11. 1935, p. 7. 1935), Ljubljana 1935. (Katalog dostopen na: .) 1436  Zapiski, Književnost, III/10-11, 1935, s. p. 1428  R./ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIII/249a, 29. 10. 1935, p. 5. 1437  Ante GABER, Razstava Franceta Kralja, Glas naroda, I/185, 3. 11. 1935, p. 7. 1429  Naša kronika, Kronika slovenskih mest, II/4, 1935, p. 324. 1438  Odgovor Franceta Kralja, Glas naroda, I/207, 25. 11. 1935, p. 3. 1430  Zapiski, Književnost, III/10-11, 1935, s. p. 1439  Ibid. 1431  Razstava arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane ter mladostnih del prof. Franceta Kralja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 19. 10.–4. 11. 1440  Kipar Ivan Zajc o likovni umetnosti, Jutro, XVI/258, 7. 11. 1935, p. 2. 1935), Ljubljana 1935, s. p. 1441  Ibid. 1432  R./ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIII/249a, 29. 10. 1935, p. 5. 1442  Odgovor Franceta Kralja, Glas naroda, I/207, 25. 11. 1935, p. 3. 1433  Odgovor Franceta Kralja, Glas naroda, I/207, 25. 11. 1935, p. 3. 1443  -o /Božidar Borko/, Umetnik in kritik, Jutro, XVI/277, 29. 11. 1935, p. 7. 1434  R./ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIII/249a, 29. 10. 1935, p. 5. 1444  France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, p. 101. 401 402 - Razstava del prof. Franceta Kralja, Slovenec, LXIII/250a, 30. 10. 1935, p. 4. Naslov razstave: Luigi Kasimir in Tanna Kasimir - Hoernes - Razstava arhitekturne plastike prof. Franceta Kralja, Glas naroda, I/182, 30. 10. 1935, p. 4. - -i. /Josip Regali/, Razstava del prof. Toneta Kralja, Slovenija, IV/35, 1. 11. 1935, p. 1.1445 Datum: 24. 11.–8. 12. 1935 - Ante GABER, Razstava Franceta Kralja, Glas naroda, I/185, 3. 11. 1935, p. 7. - Kipar Ivan Zajc o likovni umetnosti, Jutro, XVI/258, 7. 11. 1935, p. 2. Organizator: Ni podatka. - Odgovor Franceta Kralja, Glas naroda, I/207, 25. 11. 1935, p. 3. - -o /Božidar Borko/, Umetnik in kritik, Jutro, XVI/277, 29. 11. 1935, p. 7. Avtor/-ica s številom del: 150 del; Luigi Kasimir, Tanna Kasimir - Hoernes.1446 - Karel DOBIDA, Slikarske razstave, Ljubljanski zvon, LV/11, 1935, pp. 662–667. - Naša kronika, Kronika slovenskih mest, II/4, 1935, p. 324. - France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. Katalog in tiskovine: Ni podatka; natisnjen je bil promocijski plakat.1447 - Zapiski, Književnost, III/10-11, 1935, s. p. Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel France Stele.1448 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Kot je razvidno iz poročanja, gre za prvo razstavo zakoncev Kasimir na Slovenskem. Predstavila sta večinoma vedute evropskih in ameriških mest ter nekaj prizorov iz Slovenije. Cene razstavljenih umetnin naj bi bile še posebej nizke.1449 297 Katalog Razstave arhitekturne plastike, oljnatih slik stare Ljubljane ter mladostnih Poročanje in kritika: V časopisju je bila razstava pozitivno sprejeta. Objav ni bilo prav del prof. Franceta Kralja, 1935. veliko, v vseh pa so njuna dela natančno opisali, a bolj obširno Luigijeva. Rajko Ložar je Tannina dela opisal kot »lirična« in umetnico opredelil samo v odnosu do moža: »Gospa Tanna Kasimir - Hoernes hodi po sledeh svo- jega soproga. Globoko doživlja njegov pogled na svet in je radi tega manj neposredno elementarna.«1450 Elko Justin se je v Jutru posvetil predvsem prodajni plati: zakonca naj bi v predbožičnem času postavila posebej ugodne cene, Luigi pa naj bi kar nekaj del naredil po naročilu oz. za »gotovo prodajo«. Justin je opozarjal tudi na visoko vrednost njegovih del in javnost pozival k nakupom.1451 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Otvoritev umetnostne razstave g. Luigija Kasimirja, Jutro, XVI/271, 22. 11. 1935, p. 4. - Zanimiva umetnostna razstava, Glas naroda, I/205, 23. 11. 1935, p. 3. - Umetniška razstava dvojice Kasimir, Ponedeljski Slovenec, VIII/47, 25. 11. 1935, p. 3. - Kasimirjeva razstava otvorjena, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/46, 25. 11. 1935, p. 2. - Otvoritev umetnostne razstave Luigija Kasimirja in Tanne Hoernes - Kasimirjeve, Glas naroda, I/207, 25. 11. 1935, p. 2. - Luigi Kasimir Stellt aus, Deutsche Zeitung, LX/95, 28. 11. 1935, p. 4. - Obiskovalci umetniške razstave v Jak. paviljonu, Slovenski narod, LXVIII/273, 30. 11. 1935, p. 4. - Razstava akvarelistov, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/47, 2. 12. 1935, p. 2. - R./ajko/ LOŽAR, Razstava Luigi in Tanna Kasimir, Slovenec, LXIII/279a, 4. 12. 1935, p. 5. 1446  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Umetniška razstava dvojice Kasimir, Ponedeljski Slovenec, VIII/47, 25. 11. 1935, p. 3. 1447  Plakat, Luigi Kasimir in Tanna Kasimir Hoernes, Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov, šk. MS1761, map. 90, Razstave 1934–1936. 1448  Umetniška razstava dvojice Kasimir, Ponedeljski Slovenec, VIII/47, 25. 11. 1935, p. 3. 1449  R./ajko/ LOŽAR, Razstava Luigi in Tanna Kasimir, Slovenec, LXIII/279a, 4. 12. 1935, p. 5. 1450  Ibid. 1445  Zaradi napačnega poimenovanja razstave je bil v naslednji številki Slovenije objavljen popravek. 1451  E./lko/ JUSTIN, Luigi Kasimir razstavlja, Jutro, XVI/284, 7. 12. 1935, p. 7. 403 404 - E./lko/ JUSTIN, Luigi Kasimir razstavlja, Jutro, XVI/284, 7. 12. 1935, p. 7. Naslov razstave: Božična razstava slovenskih umetnikov - France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. - Fr./ance/ STELE, Slovenska mesta v grafiki Luigija Kasimirja, Kronika slovenskih mest, III/3, 1936, pp. 145–151. Datum: 15. 12. 1935–6. 1. 1936 Organizator: Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine, Ljubljana 298 299 Avtorji/-ice s številom del: 102 deli; Božidar Jakac, Gojmir Anton Kos, Peter Loboda, Miha Maleš , France Pavlovec, Elda Piščanec, Mira Pregelj, Karel Putrih, Maksim Sedej, Rajko Slapernik, Avgusta Šantel, Henrika Šantel, Saša Šantel, Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič, Fran Zupan.1452 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Kljub znižani vstopnini (za akademike in dijake 1 dinar) naj bi bil odziv izrazit o slab: do konca decembra le 300 obiskovalcev (20 na dan).1453 Vrsta razstave: Skupinska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine, na kateri je sodelovalo 13 slikarjev in dva kiparja s 100 slikami in dvema plastikama. Poleg predstavitve novejše umetniške produkcije članov je bil njen namen tudi prodajni – organizirana v času božiča naj bi zagotovila dobro prodajo in postala tradicionalna. A sodeč po poročanju ni izpolnila pričakovanj, saj naj bi prodali le 5 del.1454 Cenovno najugodnejši sta bili sliki na steklo Mire Pregelj (po 300 dinarjev), najdražja pa slika Ribe Gojmirja Antona Kosa (3.500 dinarjev).1455 Poročanje in kritika: Razstava je v medijih odprla predvsem vprašanja o pomanjkanju kupcev umetnosti in revščini, v kateri so primorani živeti številni umetniki. Kritiških zapisov o likovni plati razstavljenih del je bilo manj, v vseh pa so kot najbolj kakovostne izpostavili Franceta Pavlovca, Božidarja Jakca, 300 Miho Maleša in Maksima Sedeja. Ostalim so, denimo v Slovenskem domu, očitali »okostenelost«.1456 Največ negativnih sodb je bilo na račun pomanjkanja promocije in slabega gmotnega uspeha, kar je Jutro izpostavilo v članku s povednim naslovom Brez reklame tudi umetnost ne more živeti, 1457 v drugem prispevku pa povzelo neuspeh razstave: »V naši javnosti še vedno vlada predsodek, da so umetniška dela drag luksuz, ki si ga lahko privoščijo samo imovitejši izbranci.«1458 Nekaj prispevkov je skoraj moledovalo javnost, naj se vendarle kaj kupi, in neznani pisec je v Jutru celo naslovil (božični) apel na vsakega posameznika, »ne samo zato, da bi se izkazal za velikodušnega mecena, [. .] pač pa zato, da v vsem pomanjkanju živečemu likovniku in njegovi rodbini z 298 Kronika slovenskih mest, I I/3, 1936, p. 147. 1452  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: lzložbe in umetnine. Ljubljančani izbirajo najlepša božična darila, Jutro, XVI/295, 20. 12. 1935, p. 3. 299 1453  Pogled v Jakopičev paviljon, Slovenski dom, I/1b, 30. 12. 1935, p. 3. Kronika slovenskih mest, I I/3, 1936, p. 146. 1454  -ga., Bilanca božične razstave, Slovenski dom, I/4, 7. 1. 1936, p. 3. 1455  Pogled v Jakopičev paviljon, Slovenski dom, I/1b, 30. 12. 1935, p. 3. 300 1456  -ga., Bilanca božične razstave, Slovenski dom, I/4, 7. 1. 1936, p. 3. Plakat razstave Lugija Kasimirja in Tanne 1457  L. M. /Ludvik Mrzel/, Brez reklame tudi umetnost ne more živeti, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/1, 7. 1. 1936, p. 2. K. Hoernes, 1935. 1458  Stopimo v Jakopičev paviljon!, Jutro, XVI/300, 28. 12. 1935, p. 3. 405 406 odkupom njegovega dela po več ko nizki ceni omogoči nekaj dni, ki naj bodo, 301 čeprav komaj naznačena, podoba praznikov«.1459 Tudi Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu razstavo označil za izrazito slabo, Jakopičevemu paviljonu pa je očital da organizira preveč razstav s premalo obiskovalci. Sistem naj umetnikom ne bi omogočal preživetja: »Mar ni sramotno za našo družbo, da se mora mojster Jakopič, ki je vse življenje nesebično posvetil slovenski umetnosti [. .], na starost zatekati v javnost, ker navzlic neprestanemu delu nima več od česa živeti? Mar ni neodpustno, da mora (in z njim še marsikateri) za skledico leče prodajati, ne: razmetavati svoje slike, še preden se je dobro posušila barva na njih?«1460 Svoj prispevek je zaključil z apelom, da bi ustanovili Moderno galerijo, ki bi s pravim programom lahko bolje poskrbela za sodobne umetnike.1461 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Božična razstava slovenskih umetnikov, Jutro, XVI/282, 5. 12. 1935, p. 4. - Božična razstava slovenskih umetnikov, Jutro. Ponedeljska izdaja, VIII/49, 1935, p. 4. - lzložbe in umetnine. Ljubljančani izbirajo najlepša božična darila, Jutro, XVI/295, 20. 12. 1935, p. 3. - Stopimo v Jakopičev paviljon!, Jutro, XVI/300, 28. 12. 1935, p. 3. - -i. /Josip Regali/, Božična razstava slov. obl. umetnikov v Ljubljani, Slovenija, IV/43, 28. 12. 1935, p. 1. - Božična umetnostna razstava, Jutro, XVI/301, 29. 12. 1935, p. 7. - Pogled v Jakopičev paviljon, Slovenski dom, I/1b, 30. 12. 1935, p. 3. - Ljubljani se ponujajo umetnine, Jutro, XVII/1, 1. 1. 1936, p. 4. - -ga., Bilanca božične razstave, Slovenski dom, I/4, 7. 1. 1936, p. 3. 302 - L. M. /Ludvik Mrzel/, Brez reklame tudi umetnost ne more živeti, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/1, 7. 1. 1936, p. 2. - K./arel/ DOBIDA, Marginalije, Sodobnost, LVI/3, 1936, pp. 187–189. - France STELE, Umetnostno leto 1935, Dom in svet, XLIX/1-2, 1936, pp. 94–105. 301 Slovenski dom, I/4, 7. 1. 1936, p. 3. 1459  Božična umetnostna razstava, Jutro, XVI/301, 29. 12. 1935, p. 7. 1460  K./arel/ DOBIDA, Marginalije, Sodobnost, LVI/3, 1936, p. 188. 302 1461  Ibid., p. 189. Jutro, XVI/301, 29. 12. 1935, p. 7. 407 408 303 RAZSTAVE V LETU 1936 304 303 Jutro, XVI/300, 28. 12. 1935, p. 3. 304 Slovenski dom, I/4, 7. 1. 1936, p. 3. Hana Čeferin 409 410 Naslov razstave: Slavko Tomerlin diletanta – igralca –, če nima resničnega stika z umetnostjo, so mu vrata v take prostore zaprta, pa če bi tudi najemnino plačal. [. .] Ko pa naskakujejo Datum: 16.–26. 1. 1936 razstavni prostor v Jakopičevem paviljonu diletantje in šarlatani vseh vetrov, se nikdo ne zgane. [. .] Postaviti se na stališče, češ: kdor plača, naj razstavi, naj ne drži.«1470 Organizator: Ni podatka. Tomerlin je na ta napad odgovoril v Jutru. Piscu v Slovenskem domu je očital »čisto zlobo« in izpostavil določeno skupino umetnikov – »tisti modernisti, skupina umetnikov in njihovih prijateljev, ki si prilaščajo nek monopol Avtor s številom del: Ni podatka; Slavko Tomerlin. nad umetnostjo in skušajo občinstvu na vse mogoče načine sugerirati svoje pojmovanje umetnosti, ki je po njihovih trditvah edino pravo«.1471 Nastali spor Katalog in tiskovine: Ni podatka. in razstavo je nekoliko pikro komentiral Čoro Škodlar: »Razstava, ki jo to nedeljo zaključuje, pri nas za slikarja ne pomenja uspeha. [. .] Petičnikov, ki kupujejo tako blago, ker imajo dovolj denarja in nobenega razumevanja Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Saša Šantel.1462 za spoznavanje umetnosti, kar vendar zahteva do gotove mere razvito inteli- genco, bo vsikdar dovolj. Zato bo Tomerlin tudi ostal na tej poti, čeprav sodim po nekaterih znakih, da bi bil sposoben boljših stvaritev. Vsekakor pa je to Obisk: Razstava naj bi bila zelo slabo obiskana. V Slovenskem narodu so zanj boljša pot, kakor stradati ob stvaritvah, ki zaradi umetniških kvalitet zapisali: »Otvoritvi je prisostvovalo tako malo ljudi, kakor da ne gre za javen nikakor ne morejo najti kupca.«1472 vsega upoštevanja vreden kulturni dogodek naše javnosti.«1463 V kasnejšem poročilu o razstavi bolgarskih grafikov je omenjena kot »dosedaj najslabše obiskana«.1464 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava slik Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/9, 12. 1. 1936, p. 6. Vrsta razstave: Samostojna razstava hrvaškega umetnika Slavka Tomerlina, ki je pred - Umetniška razstava, Slovenski dom, I/12, 16. 1. 1936, p. 3. tem že dvakrat (v letih 1926 in 1928) razstavljal v Ljubljani.1465 Predstavil se - Otvoritev umetnostne razstave Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/12, 16. 1. 1936, p. 4. je predvsem s krajinami in morskimi prizori. Kot je že ob otvoritvi poudaril - Razstava hrvatskega slikarja Tomerlina, Slovenski narod, LXIX/13, 17. 1. 1936, p. 2. Saša Šantel, je bil njen namen zbliževati hrvaške in slovenske umetnike.1466 - Umetniška razstava Slavka Tomerlina, Slovenec, LXIV/14a, 18. 1. 1936, p. 4. Razstava je nato potovala še v Maribor.1467 - Na razstavi Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/14, 18. 1. 1936, p. 5. - -ga., Jakopičev paviljon ob prvi letošnji razstavi, Slovenski dom, I/14, 18. 1. 1936, p. 3. Poročanje in kritika: Kritiški zapisi so bili večinoma pozitivni. Pisci so bili, kot že pri Magoliču - Slavko Tomerlin odgovarja, Jutro, XVII/17, 22. 1. 1936, p. 7. in Deržaju, naklonjeni preprostim upodobitvam narave, znova so izpostavljali - Razgovor s Slavkom Tomerlinom, Glas naroda, II/20, 25. 1. 1936, p. 5. umetnikovo »skromnost« in »nevsiljivost«, v nasprotju torej z razumevanjem - Č./oro/ ŠKODLAR, Naloge in dolžnosti umetnostne kritike, Jutro, XVII/21, 26. 1. 1936, p. 3. Kraljevih modernističnih poskusov. Tako denimo v Jutru zasledimo članek, - Kmetski fantje na umetnostni razstavi, Glas naroda, II/21, 26. 1. 1936, p. 6. ki kot Tomerlinovo odliko poudari prav to, da ni modernist: »Nikdar ni skušal na naša tla presajati modernih umetnostnih smeri iz tujine, temveč je zmerom - Razstava slikarja Slavka Tomerlina, Mariborski večernik »Jutra«, X/26, 1. 2. 1936, p. 3. skušal ustvariti nekaj svojega na podlagi živopisnih motivov, ki sta mu jih - Re., K razstavi akademskega slikarja S. Tomerlina, Naša misel, I/5, 1. 2. 1936, p. 3. nudila domača pokrajina in življenje njegovih ljudi. Prav zato je njegova - -r., Razstava Slavka Tomerlina, Piramida, I/1, 1936, p. 31. umetnost tudi tako popularna med narodom.«1468 Podobno kot pri Kraljevi razstavi leto prej je tudi tokrat prišlo do spora med kritikom in umetnikom. Neznani pisec je namreč v Slovenskem domu Tomerlinu očital »najnižjo povprečnost«, njegove slike pa opisal kot »prazne, slabo, zelo slabo risane in tipično diletantsko slikane lutke«.1469 Obenem je zaradi neprofesionalnosti grajal Jakopičev paviljon, v katerem je lahko očitno razstavljal kdor koli, ne da bi dokazal umetniško kvaliteto: »Neumetnost naj se razstavlja v trgovskih salonih, na trgu ali kjerkoli hoče. Pomislimo, kaj si misli tujec o nas, če vidi v Umetniškem paviljonu take razstave! Tudi v Opero in Dramo ne pustimo vsakega za silo pevca ali 1462  Umetniška razstava, Slovenski dom, I/12, 16. 1. 1936, p. 3. 1463  Razstava hrvatskega slikarja Tomerlina, Slovenski narod, LXIX/13, 17. 1. 1936, p. 2. 1464  Razstava bolgarskih grafikov, Slovenski dom, I/50, 29. 2. 1936, p. 3. 1465  Umetniška razstava Slavka Tomerlina, Slovenec, LXIV/14a, 18. 1. 1936, p. 4. 1466  Na razstavi Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/14, 18. 1. 1936, p. 5. 1467  Razstava slikarja Slavka Tomerlina, Mariborski večernik »Jutra«, X/26, 1. 2. 1936, p. 3. 1470  -ga., Jakopičev paviljon ob prvi letošnji razstavi, Slovenski dom, I/14, 18. 1. 1936, p. 3. 1468  Na razstavi Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/14, 18. 1. 1936, p. 5. 1471  Slavko Tomerlin odgovarja, Jutro, XVII/17, 22. 1. 1936, p. 7. 1469  -ga., Jakopičev paviljon ob prvi letošnji razstavi, Slovenski dom, I/14, 18. 1. 1936, p. 3. 1472  Č./oro/ ŠKODLAR, Naloge in dolžnosti umetnostne kritike, Jutro, XVII/21, 26. 1. 1936, p. 3. 411 412 Naslov razstave: Exhibition of Photographs from The Times1473 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - »The Times«, Slovenski narod, LXIX/29, 5. 2. 1936, p. 3. Datum: 6.–13. 2. 1936 - Otvoritev razstave angleškega društva, Slovenec, LXIV/30a, 6. 2. 1936, p. 4. - Otvoritev razstave angleškega društva, Jutro, XVII/30, 6. 2. 1936, p. 4. Organizator: The British Council v sodelovanju z Angleškim društvom, Ljubljana1474 - Angleška razstava v Ljubljani, Slovenski narod, LXIX/30, 6. 2. 1936, p. 2. - Velika Britanija v slikah, Jutro, XVII/31, 7. 2. 1936, p. 3. - Razstava angleških fotografij, Slovenec, LXIV/31, 7. 2. 1936, p. 3. Avtorji/-ice s številom del: ok. 100 del; fotografi angleškega časnika The Times. 1475 - -ga., Razstava angleških fotografij, Slovenski dom, I/32, 8. 2. 1936, p. 3. - Iz Ljubljane, Jutro, XVII/36, 13. 2. 1936, p. 4. Katalog in tiskovine: Po poročanju Slovenskega naroda naj bi bil naprodaj katalog z opiso m razstavljenih del.1476 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel predsednik Angleškega društva Ferdina nd Majaron.1477 Obisk: Razstavo naj bi obiskalo več tisoč oseb in številne šolske skupine. Vstop j e bil prost.1478 Vrsta razstave: Potujoča razstava fotografov angleškega časnika The Times, ki jo je priredilo Angleško društvo v Ljubljani. Prej je gostovala že v Beogradu in Sofiji, po Ljubljani pa potovala na Dunaj in v Budimpešto.1479 V dveh sobah paviljona naj bi predstavila 86 fotografij velikega formata.1480 Poročanje in kritika: Kljub skromnemu odmevu v časopisju je bila razstava sorazmerno dobro sprejeta. V Jutru so poročali o visoki umetniški kakovosti fotografije, ki naj bi stala ob strani drugim medijem ustvarjanja, kot sta kiparstvo in slikarstvo.1481 Pisec v Slovenskem domu je temu nasprotoval: »Ker je fotografija posnemajoča, ne ustvarjajoča umetnost, in ker je to nekako izmehani- zirana umetnost, nas pusti hladne, zgolj pri razumskem, nikdar ne pri globlje duševnem čustvovanju.«1482 Razočaran je bil tudi nad očitno propagandnim namenom razstave, ki je Anglijo prikazala v idealizirani podobi.1483 1473  V časopisju je bil naslov razstave najpogosteje preveden kot Razstava angleškega društva (Angleška razstava v Ljubljani, Slovenski narod, LXIX/30, 6. 2. 1936, p. 2; Otvoritev razstave angleškega društva, Slovenec, LXIV/30a, 6. 2. 1936, p. 4). 1474  Velika Britanija v slikah, Jutro, XVII/31, 7. 2. 1936, p. 3. 1475  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Angleška razstava v Ljubljani, Slovenski narod, LXIX/30, 6. 2. 1936, p. 2. 1476  Angleška razstava v Ljubljani, Slovenski narod, LXIX/30, 6. 2. 1936, p. 2. 1477  Ibid. 1478  Iz Ljubljane, Jutro, XVII/36, 13. 2. 1936, p. 4. 1479  Otvoritev razstave angleškega društva, Slovenec, LXIV/30a, 6. 2. 1936, p. 4. 1480  Razstava angleških fotografij, Slovenec, LXIV/31, 7. 2. 1936, p. 3. 1481  Velika Britanija v slikah, Jutro, XVII/31, 7. 2. 1936, p. 3. 1482  -ga., Razstava angleških fotografij, Slovenski dom, I/32, 8. 2. 1936, p. 3. 1483  Ibid. 413 414 Naslov razstave: I. razstava bolgarskih grafikov umetniške skupine V kritiških zapisih sta tako Karel Dobida kot Tine Kos kot posebej Novi hudožnici pozitivno izpostavila socialno tematiko del, ki so večinoma prikazovala razmere revnih in proletariata. Kot je zapisal Kos: »Po teh suhih letih in razni Datum: 16. 2.–8. 3. 1936 poplavi najrazličnejših rožic in tihožitij je za nas ta razstava naravnost – doživetje.«1493 Slabše sprejeta je bila edina umetnica Vera Nedkova, ki so jo označili za »žensko sentimentalno in romantično«.1494 Organizator: Jugoslovansko-bolgarska liga, Beograd, v sodelovanju z Društvom Narodna galerija, Ljubljana. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Avtorji/-ice s številom del: 71 del v katalogu; Dočo Bairamov (2), Konstantin Ganev (2), Penčo Georgie v - Otvoritev bolgarskega tedna, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/2, 13. 1. 1936, p. 2. (10), Preslav Karšovski (9), Vera Nedkova (11), Ivan Nenov (3), Aleksander - Razstava bolgarskih grafikov. Bolgarski teden v Mariboru, Ponedeljski Slovenec, IX/2, 13. l. 1936, p. 1. Sorokin (3), Veselin Staikov (11), Aleksander Stamenov (3), Stojan Venev - Bolgarski kulturni teden v Mariboru, Jutro, XVII/20, 25. l. 1936, p. 7. (4), Aleksander Žendov (14).1484 - Za tesnejše stike z brati Bolgari, Jutro, XVII/38, 15. 2. 1936, p. 3. - Mlada bolgarska grafika v Ljubljani, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/7, 17. 2. 1936, p. 2. Katalog in tiskovine: Katalog z uvodom, seznamom razstavljavcev, seznamom razstavljenih del z - Razstava bolgarske grafike, Glas naroda, II/40, 18. 2. 1936, p. 6. navedbo tehnike in štirimi reproduciranimi deli.1485 - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava bolgarske grafike, Jutro, XVII/45, 23. 2. 1936, p. 3. - R./ajko/ LOŽAR, Sodobna bolgarska grafika, Slovenec, LXIV/46a, 25. 2. 1936, p. 5. Spremljevalni program: Ob otvoritvi sta imela govor Ivan Vavpotič in predsednik lige Rast o - Tine KOS, Bolgarska grafika v Ljubljani, Delavska politika, XI/17, 26. 2. 1936, p. 3. Pustoslemšek. Razstava je bila del bolgarskega tedna in je potekala sočasno - Razstava bolgarske grafike, Glas naroda, II/49, 28. 2. 1936, p. 5. s predavanji, gledališkimi predstavami in tečajem bolgarskega jezika.1486 - Razstava bolgarskih grafikov, Slovenski dom, I/50, 29. 2. 1936, p. 3. - Karel DOBIDA, Novi hudožnici, Ljubljanski zvon, LVI/3-4, 1936, pp. 185–187. Obisk: Obisk naj bi bil izrazito nizek, po poročanju v Slovenskem domu naj bi šl o - Karel DOBIDA, Mlada bolgarska grafika, Mladika, XVII/4, 1936, pp. 151–152. celo za »najslabše obiskano razstavo v Ljubljani«.1487 - M. SIMIĆ, Umetnički život Ljubljane. Grafika bulgarskih umetnika, Pravda, 11257, 1936, p. 4. Vrsta razstave: Skupinska razstava bolgarske skupine grafikov Novi hudožnici, ki je imela promocijski in prodajni namen. Čeprav so bila dela cenovno ugodna (160–1.000 dinarjev), je bila prodaja izrazito slaba.1488 Za postavitev je 305 bilo odgovorno Društvo Narodna galerija.1489 Ker je razstava sledila tudi Katalog I. razstave bolgarske grafike političnemu cilju – okrepiti stike med kraljevinama, je pred Ljubljano leta umetniške skupine Novi hudožnici, 1936. 1935 gostovala pri Klubu Zemlja v Zagrebu in v mariborski Kazini.1490 Poročanje in kritika: Zapisov je bilo veliko, odzivi pa mešani; na eni strani zadovoljstvo zaradi novih povezav z Bolgarijo, na drugi nezadovoljstvo zaradi slabega obiska. Slovenski dom je dramatično poročal, da naj bi prodali le pet vstopnic na dan in niti enega dela. Denarja ni bilo dovolj niti za kritje stroškov organizacije. Razstavo je označil za »ljubljansko kulturno sramoto«.1491 Glas naroda je opozoril, kako nepravično je, da so razstavo ljubljanskih umetnikov v Bolgariji sprejeli z vsemi častmi in jo na veliko obiskali, bolgarske razstave v paviljonu pa ne pogleda nihče.1492 1484  I. razstava bolgarske grafike umetniške skupine Novi hudožnici (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 2.–16. 2. 1936), Ljubljana 1936. 1485  I. razstava bolgarske grafike umetniške skupine Novi hudožnici (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 2.–16. 2. 1936), Ljubljana 1936. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društva Narodna galerija). 1486  Za tesnejše stike z brati Bolgari, Jutro, XVII/38, 15. 2. 1936, p. 3; Mlada bolgarska grafika v Ljubljani, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/7, 17. 2. 1936, p. 2. 1487  Razstava bolgarskih grafikov, Slovenski dom, I/50, 29. 2. 1936, p. 3. 1488  Ibid. 1489  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 1. odborova seja, 6. 2. 1936). 1490  Razstava bolgarskih grafikov. Bolgarski teden v Mariboru, Ponedeljski Slovenec, IX/2, 13. l. 1936, p. 1. 1493  Tine KOS, Bolgarska grafika v Ljubljani, Delavska politika, XI/17, 26. 2. 1936, p. 3. 1491  Razstava bolgarskih grafikov, Slovenski dom, I/50, 29. 2. 1936, p. 3. 1494  Karel DOBIDA, Novi hudožnici, Ljubljanski zvon, LVI/3-4, 1936, pp. 185–187; Tine KOS, Bolgarska grafika v Ljubljani, Delavska politika, XI/17, 1492  Razstava bolgarske grafike, Glas naroda, II/49, 28. 2. 1936, p. 5. 26. 2. 1936, p. 3. 415 416 306 308 309 307 310 306–308 Pogled na I. razstavo bolgarskih grafikov umetniške skupine Novi hudožnici v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/50, 29. 2. 1936, p. 3. 309 Mladika, XVII/4, 1936, p. 125. 310 Mladika, XVII/4, 1936, p. 129. 417 418 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jame Naslov razstave: Razstava načrtov za spomenik kralju Aleksandru I. Datum: 25. 3.–22. 4. 1936 Datum: 24.–27. 4. 1936 Organizator: Matija Jama Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 160 del v katalogu; Matija Jama.1495 Avtorji s številom del: Ni podatka; Vladimir Bohinc in Josip Costaperaria, Boris Kalin in Vink o Glanz, Lojze Kogovšek, Peter Loboda in Edvard Ravnikar, Nikolaj Pirnat in Ivo Spinčič, Janez Valentinčič.1502 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del.1496 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Obisk: Razstava naj bi bila dobro obiskana s približno 50 ljudmi na dan. Vstopnin a Vrsta razstave: Samostojna slikarska razstava Matije Jame. Razstavil naj bi skoraj 180 je bila en dinar.1503 del, od tega 47 novih, še nikoli prikazanih, s katerimi je napolnil vse dvorane paviljona.1497 Polovica del naj bi imela figuralne motive, preostalo pa so bile povečini krajine.1498 Ban Marko Natlačen naj bi po poročanju Slovenca kupil Vrsta razstave: Skupinska razstava osnutkov, izbranih na javnem kiparskem nateča- sliko z motivom ljubljanske stolnice.1499 ju za spomenik kralju Aleksandru. Po poročanju Slovenca naj bi bili člani umetnostne žirije: Alojz Gradnik, France Stele, Ivan Zorman, Oton Župančič, Miha Maleš, Karel Dobida, Matko Prelovšek,1504 po podatku iz Jutra pa Poročanje in kritika: Pisci so bili Jamovim razstavam kljub pogostosti vseskozi naklonjeni. Matko Prelovšek, L./?/ Bevc, France Stele, Herman Hus, Stanislav Rohrman, Kot so zapisali v Jutru, je bila tokratna otvorjena brez »oficijelnosti in re-Jože Platner, Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in Ivan Zorman.1505 klame«.1500 Njegove upodobitve s soncem obsijane narave so bile sladkobno Med prispelimi 16 koncepti ni bilo zmagovalca, saj ni noben dosegel dovolj opisane kot »zelenica sredi sivega dne«.1501 dobre ocene, je pa žirija podelila dve 2. nagradi (Pirnat in Spinčič; Kalin in Glanz) ter dve 3. nagradi (Loboda in Ravnikar; Kalin in Glanz za 2. osnutek). Iz skupnega fonda za nagrade (20.000 dinarjev) sta drugouvrščena načrta Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: dobila po 5.000 dinarjev, tretjeuvrščena 3.000.1506 Iz sočasnih zapisov ni - Matija Jama je odprl razstavo, Slovenski dom, I/70, 26. 3. 1936, p. 3. razvidno, koliko prejetih osnutkov je bilo razstavljenih. - Razstava slikarja Matije Jame, Slovenec, LXIV/71, 26. 3. 1936, p. 3. - Pomladna razstava Matije Jame, Jutro, XVII/73, 27. 3. 1936, p. 3. Poročanje in kritika: Časopisnih prispevkov je bilo veliko, a osredotočali so se večinoma - Ban dr. Natlačen za umetnike, Slovenec, LXIV/72, 27. 3. 1936, p. 4. na okoliščine samega natečaja. Redek komentar razstave je objavilo Jutro; - R./ajko/ LOŽAR, Matija Jama, Slovenec, LXIV/83a, 9. 4. 1936, p. 5. avtor je razstavo pohvalil in bralcem priporočil obisk, do predstavljenih načr- tov pa se ni kritično opredeljeval – opozoril je le na Vladimirja Bohinca in Josipa Costaperario.1507 Risbe predlaganih spomenikov so bile objavljene v prvi številki revije Umetnost, vendar z njimi povezan prispevek razstave ni omenjal, čeprav je podrobno opisal rezultate natečaja.1508 1495  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, marec–april 1936), Ljubljana 1936. V katalogu je sicer zavedenih 160 del, a naj bi jih Jama med postavljanjem dodal še skoraj 20 (Pomladna razstava Matije Jame, Jutro, XVII/73, 27. 3. 1936, p. 3; Razstava slikarja Matije Jame, Slovenec, LXIV/71, 26. 3. 1936, p. 3). 1502  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Natečaj za 1496  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, marec–april 1936), Ljubljana 1936. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / spomenik Viteškemu kralj Aleksandru l. Ujedinitelju v Ljubljani, Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 12. Društva Narodna galerija.) 1503  Načrti za spomenik razstavljeni, Slovenski dom, I/96, 27. 4. 1936, p. 2. 1497  Razstava slikarja Matije Jame, Slovenec, LXIV/71, 26. 3. 1936, p. 3. 1504  Nagrade za načrte spomenika kralju Aleksandru, Slovenec, LXIV/92a, 22. 4. 1936, p. 4. 1498  Matija Jama je odprl razstavo, Slovenski dom, I/70, 26. 3. 1936, p. 3. 1505  Ocenjevalni odbor za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I., Jutro, XVII/94, 23. 4. 1936, p. 4. 1499  Ban dr. Natlačen za umetnike, Slovenec, LXIV/72, 27. 3. 1936, p. 4. 1506  Ibid. 1500  Pomladna razstava Matije Jame, Jutro, XVII/73, 27. 3. 1936, p. 3. 1507  Razstava načrtov za kraljev spomenik. Oglejte si jih danes in jutri v Jakopičevem paviljonu!, Jutro, XVII/96, 25. 4. 1936, p. 3. 1501  Razstava slikarja Matije Jame, Slovenec, LXIV/71, 26. 3. 1936, p. 3. 1508  Natečaj za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju v Ljubljani, Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 12. 419 420 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 311 - Kamen sredi Ljubljane – ali bolnišnica sredi Slovenije, Slovenski dom, I/90, 20. 4. 1936, p. 2. - Nagrade za načrte spomenika kralju Aleksandru, Slovenec, LXIV/92a, 22. 4. 1936, p. 4. - Ocenjevalni odbor za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I., Jutro, XVII/94, 23. 4. 1936, p. 4. - Spomenik kralju Aleksandru I. zagotovljen, Glas naroda, II/91, 23. 4. 1936, p. 4. - Razstava načrtov za kraljev spomenik. Oglejte si jih danes in jutri v Jakopičevem paviljonu!, Jutro, XVII/96, 25. 4. 1936, p. 3. - Osnutki za spomenik kralju Aleksandru I., Glas naroda, II/94, 25. 4. 1936, p. 8. - Načrti za spomenik razstavljeni, Slovenski dom, I/96, 27. 4. 1936, p. 2. - A. G. /Ante Gaber/, Še o osnutkih za spomenik Kralju Aleksandru I., Glas naroda, II/96, 28. 4. 1936, p. 3. - Natečaj za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju v Ljubljani, Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 12. 311 Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 12. 421 422 Naslov razstave: II. mednarodna razstava umetniške fotografije Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in 16 reproduciranimi deli.1510 Datum: 2.–24. 5. 1936 Spremljevalni program: Otvoritvena govora sta imela Srečko Grom, predsednik ljubljanskeg a Fotokluba, in Janko Branc, vodja razstavnega odbora. 21. 5. je bila na radiu Organizator: Fotoklub Ljubljana predvajana reportaža razstave z opisi fotografij.1511 Avtorji/-ice s številom del: 327 del v katalogu; J. Akkerman (1), Edvard Alenius (2), O. L. Amarant (1) , Obisk: Dnevno naj bi si jo ogledalo ok. 300 ljudi. Vstopnina je znašala 10 dinarjev , Axel Bahnsen (2), M. E. Baumberger (1), Oliver J. Berg (3), M. S. Beros (3), 5 za dijake in 2 za vodene skupine otrok.1512 Ob koncu razstave so v James Black (1), A. Blahovsky (1), Herbert Blomgren (1), František Bouda Slovenskem domu beležili okoli 2.000 obiskovalcev.1513 (1), F. B. Bristow (2), Rowena Brownell (2), Charles de Bruyne (2), Charles Buyle (2), S. Buyskes (1), Bandranas Campana (3), E. Canby (1), Long Chin- San (2), Rudolf Chodura (1), Vlado Cizelj (3), Philippe Cools (3), F. G. Crook Vrsta razstave: Mednarodna fotografska razstava del 202 avtorjev iz ZDA, Anglije, - King (2), Ferenc Csik (3), Tibor von Csörgeö (3), Eleanor Parke Custis Avstrije, Avstralije, Češkoslovaške, Japonske, Belgije, Egipta, Francije, (1), Tošo Dabac (2), Wil iam M. Danner (1), Istvan Deak (2), Alois Diviš (1), Nizozemske, Nemčije, Italije, Južne Afrike, Kanade, Kitajske, Madžarske, Joseph V. Dorin (2), /?/ Douglas (2), Julien Duivepart (1), Walker P. Eastman Poljske, Romunije, Španije in od drugod. Dela je izbirala komisija, v kateri (1), Albert Egger (1), Egon Englisch (1), Lad. V. Felegyhazy (2), August so bili: Fran Krašovec, Janko Ravnik, Lujo Michieli, Karlo Kocjančič, Peter Frajtič (2), Frank R. Fraprie (1), P. Taylor Freeman (2), Nella R. Galvin (1), A. Kocjančič in Maks Gliha.1514 Pregledali so 1.451 del, odklonili 175 avtorjev J. Van Gelder (2), L. V. Glasersfeld (2), Bernard Gottlieb (3), Maria Gottlieb ter v skladu z velikostjo razstavnega prostora odredili, da se lahko vsak (2), Eugen Habekoszt (2), Ignjat Habermül er (1), Frank A. Hal iday (1), Herta avtor predstavi z največ štirimi deli.1515 Pri izboru nagrajencev so se komisiji Hanslik (2), Oldrich Herman (1), Jack Herrington (1), Ormison O. Hilborn (2), pridružili še Gojmir Anton Kos, Ivan Zorman in Ante Gaber.1516 Podarili so Anton Honsowitz (2), V. Hruby (1), Jan Hub (1), Ward Hutchinson (2), S. Insull eno zlato (Georges Milkovich, EG), sedem srebrnih (Leonard Missone, (1), Rudolf Janežič (1), Karel Jičinsky (1), Antonin Johann (2), C. M. Johnston BE; Athol Smith, AU; John Sheerres, US; Ernö Vadas, HU; Vlado Cizelj, (3), Sadao Jono (3), Jan Juranek (1), Franjo Kalister (1), Leon Katzner (1), Thomas Kauffmann (1), Mitsuo Kawazaki (3), Minna Keene (1), Violet Keene HR; Camera Club Chicago, US; Zveza češkoslovaških klubov) in 13 bro- (2), Oldrich Kindl (1), L. L. Kleintjes (1), Karoly Kletz (3), Peter Kocjančič (1), nastih kolajn. Slovenski avtorji so se nagradam odrekli v prid mednarodnim K. Koike (1), Nowroz D. Kooka (3), P. D. Kooka (1), Zoltan Koranyi (1), Ante udeležencem.1517 Kornič (1), Joško Kos (1), Ivan Kovačič (1), Jože Kovačič (2), Ivo Koželj (2), Fotoklub Ljubljana, sodeč po poročanjih, vse do zadnjega ni imel potr- Venče Koželj (1), Fran Krašovec (1), Viktor Krč (1), Jar. Krupka (2), Alex jenega razstavnega prostora, saj naj bi bil Jakopičev paviljon v tem terminu J. Krupy (3), John Lanctot (1), W. Lange (2), Jan Lauschmann (3), Alois zaseden. Šele tri tedne pred otvoritvijo mu je »golo naključje omogočilo Lindel (1), Shu-Chong Liu (2), Hermann C. Lythgoe (2), Jan Madr (1), Ada sklenitev pogodbe z upravo Jakopičevega paviljona«.1518 Organizator se je Maly (1), Ermanno Marelli (2), Janez Marenčič (2), Bruno Matzke (3), Ruth postavitve in prezentacije kljub temu lotil premišljeno: na pročelju paviljona Matzke (1), Bernard Metzger (1), Walter S. Meyers (1), Milenko Miković (1), so visele zastave vseh sodelujočih držav;1519 domači avtorji so razstavljali Georges Milcovich (3), Leonard Misonne (4), Gustav Mül er (1), Robt. Newby v glavni dvorani;1520 vsa dela so bila zaradi premočnega odseva uokvirjena (2), Robert Nigoević (2), Theodor Novak (2), Max Nowitz (1), Florence C. brez stekel in nalepljena na leseno podlago.1521 O'Connor (1), Hisao Okamoto (2), František Oliverius (2), Joseph Pal adino Razstava je bila, netipično za fotografske, prodajna. Avtorji so določili iz- (2), Vojislav Pavlović (1), Karel Pečenko (1), Josef Pelech (1), Lojze Pengal (2), K. F. Pešak (1), Domenico Riccardo Peretti - Griva (2), Marijan Pfeifer klicno ceno (v povprečju 400 dinarjev), končno pa je oblikovalo povpraševanje. (2), Gabriel Pintarič (1), Franjo Pivka (1), Victor Pokorny (1), Jacques Najdražja dela so imeli Američani (Milcovich sploh ni prodajal), Slovenci so Pol issard (2), André Porte (2), Geo. C. Poundstone (3), Fritz Prachowny (3), svoja ocenili na 200–400 dinarjev.1522 Do zaključka naj bi bilo prodanih 16 Hector Rabezzana (2), Jacqueline Rau (1), Janko Ravnik (1), Ota Reiner (1), del (6 domačih), povpraševalci pa so čakali še na cene 19 tujih avtorjev. Aage Remfeldt (2), Artur Robinson (1), Eugen Rona (2), Roman Salcher (1), Najcenejše je stalo 120 dinarjev, najdražje 360.1523 Ada Mae Sandley (3), Eric Scemama (1), C. Z. Z. Schaepman (2), Oskar Schnur (2), T. H Schuelke (1), Grete Schwetz (2), Josef Sedlak (1), Frieda Seyerl (1), Nancy Strain Shaw (1), John W. Sheerres (3), Drago Simončič (1), Janko Skerlep (1), George F. Slade (3), Athol Smith (3), Slavko Smolej (2), F. F. Sornberger (1), Karl Sponner (1), Marko Stančić (1), Albert Staržik 1510  Druga mednarodna razstava umetniške fotografije (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 2.–24. 5. 1936), Ljubljana 1936. (Katalog je dostopen v arhivu (2), Rinaldo Steiner (1), Metodej Stejskal (1), Yvonne Studios (2), Vladimir Narodne galerije / Društva Narodna galerija). 1511  H. J., Foto-umetnost vseh kontinentov. Bilanca II. mednarodne fotografske razstave v Ljubljani, Slovenec, LXIV/116a, 21. 5. 1936, p. 6. Svetlični (1), Lujo Šoštarić (1), Ratimir Štefanović (1), J. P. Taylor (1), Max 1512  M. P., Mednarodna fotografska razstava, Slovenski narod, LXIX/104, 7. 5. 1936, p. 2. Thorek (3), Dever Timmons (3), Yasunari Toriyama (2), Evgen Trišler (1), 1513  Zaključek foto-razstave, Slovenski dom, I/118, 25. 5. 1936, p. 3. F. M. Tuckerman (1), P. J. Unwal a (1), J. N. Unwal a (3), Ernö Vadas (3), 1514  V maju bo v Ljubljani spet mednarodna fotografska razstava »Bolje je fotografirati nego voditi vojne!«, Jutro, XVII/79, 3. 4. 1936, p. 3.; Na razstavi fotografskih umetnin, Jutro, XVII/102, 3. 5. 1936, p. 3; Druga mednarodna razstava umetniške fotografije. Fotoklub Ljubljana, 1936 Čenek Valenta (1), Roman Vales (3), Cornelius Veits (1), Ljubo Vidmajer (1), (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija). Ivo Vlasić (1), Alfons Vojtech (1), Čenek Vošta (2), Miro Vranić (1), Robert 1515  Sinočni obisk v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/98, 29. 4. 1936, p. 3. Wagner (3), H. W. Wagner (2), Christa Wantoch (1), Makso Alfred Weiss 1516  Izbira del na foto-razstavi, Slovenski dom, I/106, 9. 5. 1936, p. 3. 1517  H. J., Foto-umetnost vseh kontinentov. Bilanca II. mednarodne fotografske razstave v Ljubljani, Slovenec, LXIV/116a, 21. 5. 1936, p. 6. (1), Michael Wishengrad (1), Lewis L. Wong (1), Maurice Van De Wyer (3), 1518  V maju bo v Ljubljani spet mednarodna fotografska razstava »Bolje je fotografirati nego voditi vojne!«, Jutro, XVII/79, 3. 4. 1936, p. 3. Edward R. Yerbury (1), Jan Zach (1), Alois Zych (1).1509 1519  Na razstavi fotografskih umetnin, Jutro, XVII/102, 3. 5. 1936, p. 3. 1520  Zaključek foto-razstave, Slovenski dom, I/118, 25. 5. 1936, p. 3. 1521  Mednarodna fotografska razstava bo otvorjena ob 11. v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVII/101, 1. 5. 1936, p. 3. 1522  M. P., Mednarodna fotografska razstava, Slovenski narod, LXIX/104, 7. 5. 1936, p. 2. 1509  Druga mednarodna razstava umetniške fotografije (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 2.–24. 5. 1936), Ljubljana 1936. 1523  Zaključek foto-razstave, Slovenski dom, I/118, 25. 5. 1936, p. 3. 423 424 Poročanje in kritika: Časopisje se je odzvalo z izjemno količino objav, ki so bile večinoma - M. P., Mednarodna fotografska razstava, Slovenski narod, LXIX/104, 7. 5. 1936, p. 2. pozitivne. V Slovenskem narodu lahko zasledimo le nekaj pritoževanj nad - Izbira del na foto-razstavi, Slovenski dom, I/106, 9. 5. 1936, p. 3. preslabo osvetlitvijo glavne dvorane, kjer so bili razstavljeni slovenski avtorji. - PAL., II. mednarodna Razstava fotografske umetnosti v Ljubljani, Slovenec, LXIV/109a, 13. 5. 1936, p. 5. Pisec je organizatorjem razstave očital, da so več pozornosti namenili - Podelitev nagrad na foto-razstavi, Slovenski dom, I/111, 15. 5. 1936, p. 2. mednarodnim fotografom.1524 Mladika je objavila kar 16 fotografij tujih avtorjev, ki jih je spremljala pozitivna kritika Karla Dobide: »Objavljena dela - Prave umetnine na fotografski razstavi, Jutro, XVII/113, 16. 5. 1936, p. 3. kažejo, kako neverjetno se je umetniška fotografija v zadnjih letih spopolnila, - Pomenki v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/112, 16. 5. 1936, p. 3. tako da danes res že lahko govorimo o fotografski umetnosti. So pa tudi dokaz, - Podelitev nagrad na mednarodni fotografski razstavi, Jutro, XVII/113, 16. 5. 1936, p. 4. da je amatersko fotografiranje prenehalo biti le luksus in šport za posamezne - H. J., Foto-umetnost vseh kontinentov. Bilanca II. mednarodne fotografske razstave v Ljubljani, Slovenec, premožne poedince in je danes postalo sredstvo in cilj umetniškega izživ-LXIV/116a, 21. 5. 1936, p. 6. ljanja neštevilnih, za lepoto občutljivih ljudi z umetniško dovzetnostjo.«1525 - Zaključek foto-razstave, Slovenski dom, I/118, 25. 5. 1936, p. 3. Razprava o odnosu med fotografijo in slikarstvom se je razvila tudi v zapisu Jutra z naslovom Prave umetnine na fotografski razstavi: »Poudarjanje linije, - H./inko/ SMREKAR, Ali so umetniški fotografi zaresni umetniki?, Jutro, XVII/142, 21. 6. 1936, p. 8. kompozicije, zraka in drugega – so elementi slikarstva, še bolje grafike, in - Karlo KOCJANČIČ, Ali so umetniški fotografi sploh zaresni umetniki?, Jutro, XVII/154, 7. 7. 1936, pp. 3–4. ta sredstva skuša moderna fotografija v marsičem posnemati. To pa so že - H./inko/ SMREKAR, Ali so »umetniški« fotografi sploh zaresni umetniki?, Jutro. Ponedeljska izdaja, bistva upodabljajoče umetnosti same in kolikor so te značilnosti lastne dobri IX/31, 3. 8. 1936, p. 4. fotografiji, v toliko jo moramo prištevati k umetniškemu upodabljanju.«1526 - Karlo KOCJANČIČ, Ali so umetniški fotografi zaresni umetniki?, Jutro, XVII/178, 4. 8. 1936, p. 3. Mesec po koncu razstave je Jutro objavilo prispevek z naslovom Ali - K./arel/ DOBIDA, Naše fotografije, Mladika, XVII/6, 1936, pp. 231–232. so fotografi zaresni umetniki? , v katerem je avtor, Hinko Smrekar, potegnil ločnico: »Umetnik je pravi čarovnik, ki iz prazne posode pričara rože, - G-f., Međunarodna izložba umjetničke fotografije u Ljubljani. Fotoklub Zagreb bilježi nove uspjehe, Jutarnji list, fotograf pa je spretnjak, ki 'pričara rože' iz rož polnega cilindra in jih – vrtnarju 8736, 1936, p. 7. podoben – zveže, aranžira v okusen umetniški šopek.«1527 Na to, da naj - Cveto ŠVIGELJ, II međunarodna izložba umjetničke fotografije u Ljubljani, Foto revija, 6, 1936, pp. 87–88. bi bil fotograf obrtnik in ne umetnik, se je nekaj dni kasneje odzval Karlo Kocjančič: »Pri tem bi si jaz ne upal trditi, da je umetnina samo to, kar nasta-ja z muko in dolgo pripravo, ne pa tudi tisto, kar nastaja z lahkotnostjo bistrih in hitro dojemajočih možganov. Če pa je mislil g. Smrekar bolj na muko, 312 ki jo povzročata golo manuelno delo pri ustvarjanju umetnine in študiranje Katalog Druge mednarodne razstave tehničnih problemov, tedaj mu priporočam, naj kar hitro presedla med nas umetniške fotografije, 1936. fotografe. Naučili ga bomo tako težkih metod (celo metod brez kamere, ki bi mu podajala vse elemente umotvora), da mu bo od navpovprečne napetosti pot curkoma lil po obrazu.«1528 Smrekar in Kocjančič sta si v Jutru izmenjala še dva ostra odziva, v katerih sta zagovarjala vsak svoje stališče o pomenu fotografije in njenem mestu v umetnosti.1529 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - V maju bo v Ljubljani spet mednarodna fotografska razstava »Bolje je fotografirati nego voditi vojne!«, Jutro, XVII/79, 3. 4. 1936, p. 3. - Letošnja največja kulturna razstava, Slovenski dom, I/77, 3. 4. 1936, p. 2. - Prvaki fotografske umetnosti se nam predstavijo v Ljubljani, Jutro, XVII/86, 11. 4. 1936, p. 5. - Fotografije z vsega sveta, Glas naroda, II/95, 26. 4. 1936, p. 4. - Sinočni obisk v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/98, 29. 4. 1936, p. 3. - Mednarodna fotografska razstava bo otvorjena ob 11. v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVII/101, 1. 5. 1936, p. 3. - Mednarodna fotografska Razstava v Ljubljani, Slovenec, LXIV/101a, 3. 5. 1936, p. 3. - Na razstavi fotografskih umetnin, Jutro, XVII/102, 3. 5. 1936, p. 3 - Mednarodna foto-razstava, Slovenski dom, I/101, 4. 5. 1936, p. 2. - Rekorden obisk na foto-razstavi, Slovenski dom, I/103, 6. 5. 1936, p. 3. 1524  M. P., Mednarodna fotografska razstava, Slovenski narod, LXIX/104, 7. 5. 1936, p. 2. 1525  K./arel/ DOBIDA, Naše fotografije, Mladika, XVII/6, 1936, pp. 231–232. 1526  Prave umetnine na fotografski razstavi, Jutro, XVII/113, 16. 5. 1936, p. 3. 1527  H./inko/ SMREKAR, Ali so umetniški fotografi zaresni umetniki?, Jutro, XVII/142, 21. 6. 1936, p. 8. 1528  Karlo KOCJANČIČ, Ali so umetniški fotografi sploh zaresni umetniki?, Jutro, XVII/154, 7. 7. 1936, pp. 3–4. 1529  H./inko/ SMREKAR, Ali so »umetniški« fotografi sploh zaresni umetniki?, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/31, 3. 8. 1936, p. 4; Karlo KOCJANČIČ, Ali so umetniški fotografi zaresni umetniki?, Jutro, XVII/178, 4. 8. 1936, p. 3. 425 426 313 313 316 316 Slovenski dom, I/77, 3. 4. 1936, p. 2. Mladika, XVII/6, 1936, p. 206. 314 317 Slovenski dom, I/101, 4. 5. 1936, p. 2. Mladika, XVII/6, 1936, p. 211. 315 318 Jutro, XVII/113, 16. 5. 1936, p. 3. Mladika, XVII/6, 1936, p. 226. 314 317 318 315 427 428 Naslov razstave: Razstava bratov Vidmar napravil svoje. Svet se je uprl zoper tako 'umetnost'. Rusija je prva začela na veliko roko zdraviti narod od teh bolnih pojavov. Sledili sta Nemčija in Francija, Datum: 29. 5.–14. 6. 1936 naroda, ki sta vsikdar stala na čelu novih umetnostnih pojavov. [. .] V Nemčiji in drugod že čistijo muzeje, galerije in javne zbirke – ogromno je tega blaga, ki služi odslej za vzgled propalih časov in izrodkov bolne domišljavosti.«1542 Organizator: Umetniško društvo Slovenski lik, Ljubljana1530 Kritiki pa niso prežali le na umetnike, temveč tudi na kolege. Med Josipom Regalijem in Čorom Škodlarjem se je tako v časopisju razplamtel hud spor. Regali je bratoma očital premalo »slovenske duhov-Avtorja s številom del: 65 del v katalogu; Drago Vidmar (33), Nande Vidmar (32).1531 nosti«,1543 na kar se je Škodlar burno odzval in med drugim grozeče zapisal: »[I]mam sam za cilj, da bi se za nekaj ur sestal z g. R-i. in ga naučil spozna- Katalog in tiskovine: Katalog z uvodom, seznamom razstavljenih del in tremi reproduciranim i vati umetnost in njene bistvene pogoje.«1544 Regali mu ni ostal dolžan; deli.1532 v prispevku z naslovom Odgovor na zabavno »kritiko« je zapisal, da se »najbolj od srca smejem neprostovoljnim komikom«,1545 Škodlarja pa je obtožil, da ni pravi Slovenec: »'Jugoslovenstvo', ki očitno g. Čiru Š. dopade, Spremljevalni program: Otvoritveni govor, predvajan tudi po radiu, je imel France Stele.1533 ne more roditi nobenih duhovnih vrenot! G. Čiro Š. – imena 'Čiro' ni v slovenski pratiki, je pa najbrž v jugoslovenarski – tega seveda ne razume in zato so zanj moje ugotovitve 'nerazumnosti'.«1546 Škodlar se je odzval v Obisk: Po poročanju Slovenskega doma je bila razstava zelo dobro obiskana.1534 prispevku Kramljanje z g. dr. Regalijem: »Ne bojte se, da sem svoje mnenje o vaši odlični nevednosti v pogledu slikarstva kaj spremenil. Slej ko prej sem prepričan, da o slikarski umetnosti niste in ne boste nikdar nič razumeli.«1547 Vrsta razstave: Skupna slikarska razstava bratov Vidmar. Razstavila sta dela, nastala Opisani obračun je bil očitno posledica močne razdvojenosti kritike, tako pri v obdobju 1931–1936, ki naj ne bi bila samo nova, ampak tudi drugačna od vprašanjih umetniškega sloga kot politike in nacionalnosti. tistih, razstavljenih v paviljonu leta 1928.1535 V srednji dvorani sta dela raz-Na Škodlarjeve ostre zapise sta se več kot mesec dni po koncu stavila skupaj, v stranskih pa je razstavljal vsak posebej.1536 Njihovo bistvo, razstave odzvala tudi sama brata Vidmar: »Na njegovo kramljanje in odmikanje od ekspresionizma, sta skušala povzeti že v uvodniku kataloga: prazno besedičenje nimava niti želje niti potrebe odgovarjati. Ugotavljava, »Ekspresionizem se je uničil z lastno onemoglostjo, ker ni bil resničen, da novinarska legitimacija še ne daje temu gospodu legitimacije umetnostne po obliki ne po vsebini. Ekspresionizem je bežal pred resnico in je iznakazil nega kritika.«1548 človeka in zemljo.«1537 Dve deli ( Delavci, Vaško dekle) je kupila Ljubljanska mestna občina in še dve ( Pokrajina, Kopač) banska uprava.1538 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Poročanje in kritika: Iz zapisov in člankov je dobro razvidno, kako je tedanja kritika na sploš- - Umetniška razstava bratov slikarjev Vidmarjev, Slovenec, LXIV/118a, 24. 5. 1936, p. 4. no sprejemala nacistično Nemčijo kot vzor, ekspresionizem pa zavračala. - Razstava bratov Vidmarjev, Glas naroda, II/117, 24. 5. 1936, p. 3. Rajko Ložar je tako denimo zapisal: »Zadnje čase se opaža v slovenski - Umetniška razstava slikarjev bratov Vidmarjev, Slovenski dom, I/120, 27. 5. 1936, p. 3. literarni kritiki nekak juriš na ekspresijonizem, izvirajoč deloma iz nepo- - Drevi otvoritev razstave bratov Vidmarjev, Jutro, XVII/124, 29. 5. 1936, p. 4. znanja tega pojava, deloma pa iz nekakega diktata v ozadju časa in kraja; - Razstava bratov Vidmar, Slovenski dom, I/123, 30. 5. 1936, p. 3. tu vidimo, da je odpor zoper ekspresijonizem zajel tudi upodabljajočo umetnost in gotovo izvira iz najosnovnejših podlag slikanja obeh bratov.«1539 Bratoma - Razstava bratov Vidmarjev, Slovenec, LXIV/124a, 31. 5. 1936, p. 8. Vidmar je čestital za odrekanje modernizmu, a ga slikarja nista popolnoma - Razstava bratov Vidmar otvorjena, Jutro, XVII/126, 31. 5. 1936, p. 8. prepričala. S svojimi živimi barvami in nekaterimi nedokončanimi figurami - Brata Vidmarja razstavljata, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/22, 2. 6. 1936, p. 2. naj bi bila še vedno »globoko v ekspresijonizmu lirične in poetične vrste.«1540 - Ob razstavi bratov Vidmarjev, Jutro, XVII/127, 3. 6. 1936, p. 3. Tudi Čoro Škodlar je bil navdušen nad njuno odločitvijo, saj je ekspresionis- - R-i. /Josip Regali/, Slovenska slikarja Drago in Nande Vidmar, Slovenija, V/23, 5. 6. 1936, p. 1. tična dela imenoval za »izrodke«.1541 V svoji kritiki je šel še dlje in poveličeval - Ob razstavi bratov Vidmarjev, Slovenski dom, I/128, 6. 6. 1936, p. 3. realistično umetnost diktatorskih režimov: »Prej ko pričakovano, je čas - Razstava bratov Vidmarjev, Jutro, XVII/132, 9. 6. 1936, p. 4. - R. L. /Rajko Ložar/, Razstava bratov Vidmarjev, Slovenec, LXIV/131a, 10. 6. 1936, p. 5. - Razstava bratov Vidmarjev, Istra, VIII/24, 12. 6. 1936, p. 4. 1530  R-i. /Josip Regali/, Slovenska slikarja Drago in Nande Vidmar, Slovenija, V/23, 5. 6. 1936, p. 1. 1531  Katalog umetniške razstave. Drago Vidmar, Nande Vidmar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 5.–14. 6. 1936), Ljubljana 1936. - Umetnostna razstava slikarjev bratov Vidmarjev, Jutro, XVII/136, 14. 6. 1936, p. 5. 1532  Katalog umetniške razstave. Drago Vidmar, Nande Vidmar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 5.–14. 6. 1936), Ljubljana 1936. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije/ Društva Narodna galerija). 1533  Umetniška razstava bratov slikarjev Vidmarjev, Slovenec, LXIV/118a, 24. 5. 1936, p. 4. 1534  Ob razstavi bratov Vidmar, Slovenski dom, I/128, 6. 6. 1936, p. 3. 1535  R. L. /Rajko Ložar/, Razstava bratov Vidmarjev, Slovenec, LXIV/131a, 10. 6. 1936, p. 5. 1542  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava bratov Vidmarjev v Ljubljani, Jutro, XVII/138, 17. 6. 1936, p. 7. 1536  Umetnostna razstava slikarjev bratov Vidmarjev, Jutro, XVII/136, 14. 6. 1936, p. 5. 1543  R-i. /Josip Regali/, Slovenska slikarja Drago in Nande Vidmar, Slovenija, V/23, 5. 6. 1936, p. 1. 1537  Katalog umetniške razstave. Drago Vidmar, Nande Vidmar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 29. 5.–14. 6. 1936), Ljubljana 1936, s. p. 1544  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava bratov Vidmarjev v Ljubljani, Jutro, XVII/138, 17. 6. 1936, p. 7. 1538  Ob zaključku umetnostne razstave bratov Vidmar, Slovenski narod, LXIX/143, 25. 6. 1936, p. 3. 1545  R-i. /Josip Regali/, Odgovor na zabavno »kritiko«, Slovenija, V/26, 26. 6. 1936, p. 4. 1539  R. L. /Rajko Ložar/, Razstava bratov Vidmarjev, Slovenec, LXIV/131a, 10. 6. 1936, p. 5. 1546  Ibid. 1540  Ibid. 1547  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Kramljanje z g. dr. Regalijem, Slovenski narod, LXIX/168, 25. 7. 1936, p. 5. 1541  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava bratov Vidmarjev v Ljubljani, Jutro, XVII/138, 17. 6. 1936, p. 7. 1548  Drago in Nande VIDMAR, Pojasnilo, Slovenec, LXIV/175, 2. 8. 1936, p. 4. 429 430 - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava bratov Vidmarjev v Ljubljani, Jutro, XVII/138, 17. 6. 1936, p. 7. 320 - Tone SELIŠKAR, Umetnostna razstava učiteljev bratov Vidmarjev, Učiteljski tovariš, LXXVI/24, 18. 6. 1936, p. 2. - Ob zaključku umetnostne razstave bratov Vidmar, Slovenski narod, LXIX/143, 25. 6. 1936, p. 3. - Ljubljana danes, Slovenski dom, I/143, 25. 6. 1936, p. 3. - Ob zaključku umetnostne razstave, Slovenec, LXIV/143, 25. 6. 1936, p. 4. - R-i. /Josip Regali/, Odgovor na zabavno »kritiko«, Slovenija, V/26, 26. 6. 1936, p. 4. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Kramljanje z g. dr. Regalijem, Slovenski narod, LXIX/168, 25. 7. 1936, p. 5. - Drago in Nande VIDMAR, Pojasnilo, Slovenec, LXIV/175, 2. 8. 1936, p. 4. - K./arel/ DOBIDA, Brata Vidmarja, Ljubljanski zvon, LVI/6, 1936, pp. 378–381. 319 Katalog umetniške razstave: Drago Vidmar, Nande Vidmar, 1936. 321 320–321 Iz Kataloga umetniške razstave: Drago Vidmar, Nande Vidmar, 1936. 431 432 Naslov razstave: Umetnostna razstava kipov in slik Franceta Kralja Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - France Kralj razstavlja, Slovenski dom, I/197, 29. 8. 1936, p. 3. Datum: 30. 8.–21. 9. 1936 - Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIV/198a, 30. 8. 1936, p. 5. - Na razstavi Franceta Kralja, Slovenski dom, I/198, 31. 8. 1936, p. 3. Organizator: Umetniško društvo Slovenski lik, Ljubljana - Na razstavi Franceta Kralja, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/35, 31. 8. 1936, p. 2. - Jesenska umetnostna razstava, Slovenec, LXIV/200a, 2. 9. 1936, p. 7. - R/ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIV/205a, 8. 9. 1936, p. 7. Avtor s številom del: 261 del v katalogu; France Kralj.1549 - i. /Josip Regali/, Slovenski slikar in kipar France Kralj, Slovenija, V/37, 11. 9. 1936, pp. 1–2. - Umetnostna razstava slik in kipov Franceta Kralja, Slovenski dom, I/207, 11. 9. 1936, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog s fotografijo avtorja v ateljeju na naslovnici, seznamom del ter osmim i - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava Franceta Kralja, Jutro, VII/221, 25. 9. 1936, p. 3. reproduciranimi deli. Na začetku kataloga sta kratek življenjepis avtorja in - Umetnostna razstava Franceta Kralja, Slovenski narod, LXIX/220, 26. 9. 1936, p. 3. seznam krajev, kjer je razstavljal.1550 - K./arel/ DOBIDA, Razstava Franceta Kralja, Ljubljanski zvon, LVI/9, 1936, pp. 588–590. - Clément MORRO, La Revue Moderne, Pariz, 15. 11. 1937 (po obvestilu v: Jutro, VII/46, 24. 2. 1937, p. 7). Spremljevalni program: Otvoritveni govor, predvajan tudi po radiu in objavljen v reviji Sodobnost , - J./osip/ VIDMAR, O stilu, Sodobnost, IV/9, 1936, pp. 393–395. je imel Josip Vidmar.1551 Obisk: Ni podatka. 322 Katalog Umetnostne razstave kipov in slik Vrsta razstave: Samostojna razstava Franceta Kralja, na kateri je predstavil slike, ris- Franceta Kralja, 1936. be ter kipe v kamnu, lesu, bronu in terakoti s kmečko-religioznimi motivi.1552 Po poročanju časopisa Slovenec naj bi šlo večinoma za nova dela.1553 Razstava je spadala v sklop rednih jesenskih prireditev Umetniškega društva Slovenski lik. Poročanje in kritika: Odzivi na Kraljevo ustvarjanje so bili tudi tokrat (kot leta 1935) večino- ma negativni, kar po že omenjenih zapisih o ekspresionizmu ni presenetljivo. Pisci so bili najbolj kritični do njegove modelacije teles; Čoro Škodlar je deni-mo zapisal, da naj bi bilo za Kralja značilno »veselje nad baročnimi oblikami ženskega telesa, ki jih mestoma tako izkazi, da sličijo bolezenskim nagibom erotomanov.«1554 Način modelacije je označil za neokusnega: »To je okus primitivnih eksotičnih narodov, ki ga je Evropec že pred tisoči let preživel in nas prav to bistveno loči od kulture divjakov.«1555 Rajko Ložar je bil bolj negativen do njegovega slikarstva, kiparstvo pa je pohvalil – a šele ko ga je interpretiral skozi »prehistorične« sloge, ne modernistične. Veliko kritike je namenil sami postavitvi, ki naj bi bila izvedena površno, s prevrnjenimi kipi, nekaterimi celo poškodovanimi zaradi uporabe nečiste gline.1556 Kritika Karla Dobide je bila tokrat pozitivna in razstavo je ocenil za eno najboljših, kar jih je priredil umetnik.1557 1549  Katalog umetnostne razstave kipov in slik Franceta Kralja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 8.–21. 9. 1936), Ljubljana 1936. 1550  Katalog umetnostne razstave kipov in slik Franceta Kralja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 30. 8.–21. 9. 1936), Ljubljana 1936. (Katalog dostopen na: .) 1551  Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIV/198a, 30. 8. 1936, p. 5; J./osip/ VIDMAR, O stilu, Sodobnost, IV/9, 1936, pp. 393–395. 1552  France Kralj razstavlja, Slovenski dom, I/197, 29. 8. 1936, p. 3. 1553  R/ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIV/205a, 8. 9. 1936, p. 7. 1554  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava Franceta Kralja, Jutro, VII/221, 25. 9. 1936, p. 3. 1555  Ibid. 1556  R/ajko/ LOŽAR, Razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXIV/205a, 8. 9. 1936, p. 7. 1557  K./arel/ DOBIDA, Razstava Franceta Kralja, Ljubljanski zvon, LVI/9, 1936, pp. 588–590. 433 434 323 Naslov razstave: II. razstava umetniške skupine Gojmir Anton Kos, Miha Maleš, France Gorše z gostom Janom Slavičkom Datum: 4.–25. 10. 1936 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: 84 del v katalogu; France Gorše (25), Gojmir Anton Kos (20), Miha Male š (30), Jan Slavíček (9).1558 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del, fotografijo Maleševe delavnice ter desetim i reproduciranimi deli.1559 Spremljevalni program: Govorci na otvoritvi so bili Rajko Ložar, Gojmir Anton Kos in Ivan Vavpotič ko t predsednik jugoslovanske-češkoslovaške lige. Ložarjev govor so predvajali tudi po radiu.1560 Obisk: Razstava naj bi imela rekorden obisk in prodajni uspeh, že prvi dan naj bi s e namreč prodalo več del. Vstopnina je bila pet dinarjev, za 15 dinarjev pa je obiskovalec s permanentno vstopnico dobil še katalog.1561 324 Vrsta razstave: Skupinska slikarska in kiparska razstava treh slovenskih umetnikov z gostom iz Prage Janom Slavíčkom. Prikazala je tehnično in motivno zelo raznolika dela, vsak avtor pa je razstavljal v svoji sobi, iz česar Dobida sklepa, da pri skupnem razstavljanju ni šlo za predstavitev nove enotne skupine,1562 pač pa so jih morda družile prodajne ambicije. Gojmir Anton Kos je razstavil olja iz obdobja 1934–36, Miha Maleš pretežno tempere in monotipije ( Spomina na Benetke ni v katalogu),1563 France Gorše nove kipe in Jan Slavíček risbe. Slovenski umetniki so kot skupina razstavljali drugič; prvič so (1.–8. 8. 1935) v Mariboru.1564 Poročanje in kritika: Kritiški zapisi so se najbolj razhajali glede del Mihe Maleša. Večina piscev se je nanje odzvala negativno, nekateri pa so jim bili naklonjeni, deni- mo v Slovenskem narodu so o njih celo pisali kot o uspehih nadrealizma.1565 Karel Dobida je veliko pohvale namenil Kosu in Goršetu, do Maleša pa je 325 326 bil manj prizanesljiv: »Zdi se mi, da so ti slikarski eksperimenti le nekakšna preizkušnja moči in da Maleš niti sam vanje ne verjame, še manj mu more gledalec, kateremu ostane simbolika nerazvozljana uganka, ki se ponekod sprevrže skoro v karikaturo.«1566 323 Slovenski dom, I/208, 19. 9. 1936, p. 4. 1558  II. razstava umetniške skupine Gojmir Anton Kos, slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar, gost Jan Slaviček, slikar Praga (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 4.–25. 10. 1936), Ljubljana 1936. V katalogu je navedenih 20 del Gojmira Antona Kosa, čeprav naj bi bili razstavljeni še dve 324 deli ( Gosposvetska cesta in Most v Medvodah), ki nista bili vključeni v katalog (Vera v delo jih združuje, Slovenski narod, LXIX/227, 5. 10. 1936, Slovenski narod, LXIX/220, p. 4; R./ajko/ LOŽAR, Razstava G. A. Kos – Maleš – Gorše in Slaviček, Slovenec, LXIV/239a, 17. 10. 1936, p. 5). 26. 9. 1936, p. 3. 1559  II. razstava umetniške skupine Gojmir Anton Kos, slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar, gost Jan Slaviček, slikar Praga (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 4.–25. 10. 1936), Ljubljana 1936. (Katalog dostopen na: .) 325 1560  Umetniška razstava Kos – Maleš – Gorše – Slaviček, Ponedeljski Slovenec, IX/40, 5. 10. 1936, p. 3. 1561  Obisk v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/228, 6. 10. 1936, p. 3. Jutro, VII/197, 27. 8. 1936, p. 4. 1562  K./arel/ DOBIDA, Tri razstave. G. A. Kos – Maleš – Gorše, Ljubljanski zvon, LVII/2, 1937, p. 75. 1563  Obisk v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/228, 6. 10. 1936, p. 3. 326 1564  II. razstava umetniške skupine Gojmir Anton Kos, slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar, gost Jan Slaviček, slikar Praga (Ljubljana, France Kralj, Kopajoče se kmetice, iz Jakopičev paviljon, 4. – 25. 10. 1936), Ljubljana 1936. kataloga Umetnostne razstave kipov in 1565  Nadrealizem Mihe Maleša, Slovenski narod, LXIX/232, 10. 10. 1936, p. 3. slik Franceta Kralja, 1936. 1566  K./arel/ DOBIDA, Tri razstave. G. A. Kos – Maleš – Gorše, Ljubljanski zvon, LVII/2, 1937, p. 75. 435 436 Čoro Škodlar je razstavo označil za dolgočasno, saj naj bi bil njen 328 edini namen prodaja. Še bolj zagrizeno jo je kritiziral, ker naj bi mu eden od razstavljavcev zaradi njunega poznanstva naročil, naj ne piše negativne kritike, kar je označil za »hinavščino«. Umetniki naj bi pojem umetnosti »prostituirali«, najbolj negativno pa je tudi on ocenil Maleša, ki »ni kaj več ko simulacija slikarstva, preračunjena na ugoden sprejem in oceno prijateljskih kritik«.1567 Tudi do gosta Jana Slavíčka ni bil prizanesljiv: »Če že vabimo goste, privabimo take, ki kaj znajo in morejo kaj pokazati.«1568 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava umetniške trojice, Slovenski dom, I/209, 14. 9. 1936, p. 3. - O Janu Slavičku, Slovenec, LXIV/227a, 3. 10. 1936, p. 5. - Umetniška razstava Kos-Maleš-Gorše-Slaviček, Ponedeljski Slovenec, IX/40, 5. 10. 1936, p. 3. - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/40, 5. 10. 1936, p. 2. - Vera v delo jih združuje, Slovenski narod, LXIX/227, 5. 10. 1936, p. 4. - Obisk v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/228, 6. 10. 1936, p. 3. - Nadrealizem Mihe Maleša, Slovenski narod, LXIX/232, 10. 10. 1936, p. 3. - R./ajko/ LOŽAR, Občinstvo in umetniška razstava, Slovenec, LXIV/234a, 11. 10. 1936, p. 9. - R./ajko/ LOŽAR, Razstava G. A. Kos-Maleš-Gorše in Slaviček, Slovenec, LXIV/239a, 17. 10. 1936, p. 5. - Čoro ŠKODLAR, Na razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/247, 23. 10. 1936, pp. 3–4. - Lj. B. /Ljubo Babič/, Natječaj, Hrvatski dnevnik, 163, 1936, p. 11. - K./arel/ DOBIDA, Tri razstave. G. A. Kos-Maleš-Gorše, Ljubljanski zvon, LVII/2, 1937, p. 75. 329 327 Umetnost, I/2, 1936–1937, p. 41. 328 Jutro, VII/247, 23. 10. 1936, p. 3. 329 Slovenec, LXIV/234a, 11. 10. 1936, p. 9. 1567  Čoro ŠKODLAR, Na razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, VII/247, 23. 10. 1936, pp. 3–4. 330 1568  Ibid. Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 13. 437 438 330 Naslov razstave: I. razstava del mladih slovenskih slikarjev in kiparjev Datum: 1.–29. 11. 1936 (podaljšana do 1. 12.)1569 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: 56 del v katalogu; Zoran Didek (4), Zdenko Kalin (3), Dore Klemenčič (5) , Alojzij Kogovšek (6), Stane Kregar (10), France Mihelič (10), Zoran Mušič (2), France Pavlovec (5), Karel Putrih (5), Maksim Sedej (6).1570 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in desetimi reproduciranimi deli.1571 Spremljevalni program: Na otvoritvi je govoril Stane Kregar. Po razstavi sta vodila Rajko Loža r (25. 11., z daljšim govorom) in Ivan Zorman (zadnji dan).1572 Obisk: Obisk naj bi bil velik (kmalu so beležili 600 ljudi), ob koncu razstave pa so v Jutru poročali o skupno 1.200 obiskovalcih.1573 Vrsta razstave: Skupinska kiparska in slikarska razstava desetih umetnikov, ki je (z izjemo Pavlovca) predstavila mlajšo generacijo. Prodanih je bilo 20 del; predvsem po zaslugi Frana Windischerja sta jih večino kupili banska uprava in Društvo Narodna galerija.1574 Poročanje in kritika: V kritiških zapisih je bilo največ pozornosti namenjeno Stanetu Kregarju, Maksimu Sedeju in Francetu Miheliču. Karel Dobida je bil do razstave kritičen in je zapisal, da mladi umetniki nimajo dodelanega umetniškega izraza, a nekateri kažejo veliko potenciala. Kljub temu je bralce, po že ustaljeni navadi, pozval k nakupom: »Da ti mladi, obetajoči talenti ne obstanejo na sredi pota in da jih ne doleti bridka in na videz kar neizbežna usoda večine naših oblikujočih umetnikov, ki so obstali sredi pota, je treba, da se jim omogoči razvoj. Za to so pa predvsem potrebna naročila in spet naročila.«1575 Tudi Rajko Ložar jim je namenil bodreč zapis.1576 Čoro Škodlar pa je o razstavi zopet pisal ostro in žaljivo: »Vse to, kar so nam pokazali, ni nobena dozorela umetnost.« Kregarjevo umetnost je primerjal z deli »norcev iz blaznice«, Sedej se mu je zdel površen, Mušič dolgočasen. Za »prisrčnega« je označil le Miheliča, dobro besedo pa je imel tudi za Pavlovca, ki je razstavil konvencionalnejša dela.1577 1569  Ljubljanska nedelja, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/49, 7. 12. 1936, p. 2. Planirana je bila za september, a so jo zaradi tehničnih ovir prestavili na november (Umetnostna razstava najmlajših, Slovenec, LXIV/212a, 16. 9. 1936, p. 5.). 1570  I. razstava del mladih slovenskih slikarjev in kiparjev (Ljubljana, Jakopičev paviljon, november 1936), Ljubljana 1936. 1571  I. razstava del mladih slovenskih slikarjev in kiparjev (Ljubljana, Jakopičev paviljon, november 1936), Ljubljana 1936. (Katalog dostopen na: .) 1572  Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/251, 2. 11. 1936, p. 2; Ljubljanska nedelja, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/49, 7. 12. 1936, p. 2. 1573  Ljubljanska nedelja, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/49, 7. 12. 1936, p. 2. 1574  Ibid. 1575  K. D. /Karel Dobida/, Razstava mladih slikarjev in kiparjev, Mladika, XVII/12, 1936, pp. 466–467. 1576  R./ajko/ LOŽAR, Naši mladi slikarji in kiparji, Slovenec, LXIV/258a, 8. 11. 1936, p. 9. 1577  Č./oro/ ŠKODLAR, Kaj nam je pokazala razstava mladih?, Jutro, XVII/281, 4. 12. 1936, pp. 3–4. 439 440 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 332 - Umetnostna razstava najmlajših, Slovenec, LXIV/212a, 16. 9. 1936, p. 5. - I. razstava del mladih slikarjev in kiparjev, Slovenski dom, I/247, 28. 10. 1936, p. 3. - Razstava desetih najmlajših, Slovenski dom, I/250, 31. 10. 1936, p. 2. - Mladi likovniki so otvorili razstavo, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/44, 2. 11. 1936, p. 2. - Razstava naših mladih, Slovenski narod, LXIX/251, 2. 11. 1936, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, I/251, 2. 11. 1936, p. 2. - R./ajko/ LOŽAR, Naši mladi slikarji in kiparji, Slovenec, LXIV/258a, 8. 11. 1936, p. 9. - Rekord umetniške razstave, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/45, 9. 11. 1936, p. 2. - Slikarji med mladimi, Slovenski narod, LXIX/264, 17. 11. 1936, p. 4. - -i. /Josip Regali/, Mladi slovenski slikarji in kiparji, Slovenija, V/49, 4. 12. 1936, p. 1. - Č./oro/ ŠKODLAR, Kaj nam je pokazala razstava mladih?, Jutro, XVII/281, 4. 12. 1936, pp. 3–4. - Ljubljanska nedelja, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/49, 7. 12. 1936, p. 2. - K. D. /Karel Dobida/, Razstava mladih slikarjev in kiparjev, Mladika, XVII/12, 1936, pp. 466–467. - K./arel/ DOBIDA, Tri razstave. Razstava mladih, Ljubljanski zvon, LVII/2, 1937, pp. 75–76. 333 331 Slovenec, LXIV/258a, 8. 11. 1936, p. 9. 334 335 332 Mladika, XVII/36, 1936, p. 455. 333 Mladika, XVII/36, 1936, p. 443. 334 Mladika, XVII/36, 1936, p. 459. 335 Mladika, XVII/36, 1936, p. 446. 441 442 Naslov razstave: Božidar Jakac, Norveška, Slovenija, portreti Le Rajko Ložar je bil do njegovih preprostih motivov kritičen; ker so se mu zdele vse impresije iz tujine enake in ni nikjer zapazil nobene nove Datum: 6. 12. 1936–6. 1. 1937 (podaljšana do 10. 1.)1578 poteze, jih je označil za »poljudne potopise«.1588 Organizator: Ni podatka. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Jakac razstavlja, Slovenski dom, I/278, 4. 12. 1936, p. 3. Avtor s številom del: 147 del v katalogu; Božidar Jakac.1579 - Jakčeva razstava odprta, Slovenski dom, I/280, 7. 12. 1936, p. 2. - Ljubljanska nedelja. Jakac razstavlja, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/49, 7. 12. 1936, p. 2. - Božidar Jakac razstavlja, Ponedeljski Slovenec, IX/49, 7. 12. 1936, p. 3 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in devetimi reproduciranimi deli.1580 Pri blagajni j e bila na prodaj razglednica s portretom Franceta Prešerna, izdana prav za - R. L. /Rajko Ložar/, Jakčev ciklus iz Norveške, Slovenec, LXIV/292a, 15. 12. 1936, p. 5. razstavo.1581 - Iz Ljubljane, Jutro, XVII/293, 18. 12. 1936, p. 4. - Td. /Tine Debeljak/, Ob razstavi B. Jakca, pogovor z umetnikom, Slovenec, LXIV/287a, 20. 12. 1936, p. 9. - -o. /Božidar Borko/, Vtisi z razstave Božidarja Jakca, Jutro, XVII/302, 31. 12. 1936, p. 3. Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Božidar Jakac.1582 - E./lko/ JUSTIN, Razstava Božidarja Jakca je podaljšana, Jutro, XVIII/6, 8. 1. 1937, p. 3. - Č./oro Škodlar/, Razstava Božidarja Jakca, Jutro, XVIII/8, 10. 1. 1937, p. 3 Obisk: Ni podatka. - Karel DOBIDA, Tri razstave. Božidar Jakac, Ljubljanski zvon, LVII/2, 1937, pp. 76–77. - Jože GREGORIČ, Norveška, Slovenija, portreti, Kronika slovenskih mest, IV/1, 1937, p. 5. Vrsta razstave: Samostojna razstava Božidarja Jakca, organizirana po njegovi vrnitvi z Norveške. Jakac naj bi jo posvetil Jožetu Gorjupu, ki ga je seznanil z nor- veškimi umetniškimi krogi in ga spodbudil k potovanju.1583 V glavni dvorani so bili na ogled številni portreti, v preostalih prostorih pa krajine, razdeljene v dve skupini – risbe in pasteli z Norveške ter Slovenije.1584 Dela sta odkupila ban Savske banovine Viktor Ružić ( Lofotski motiv, Otočec v jeseni) in ban 336 Dravske banovine Marko Natlačen ( Novo mesto v jeseni).1585 Fotografija Božidarja Jakca, Jutro, VII/302, 31. 12. 1936, p. 3. Poročanje in kritika: V kritiških zapisih se je razvil že znani diskurz o modernizmu in Jakčeva dela so pisci večinoma označili za zelo dobra, saj so prevladovali za širše občinstvo laže razumljivi krajine in portreti. Kot je Elko Justin zapisal v Jutru: »Skrajni čas je že, da se prepove razstavljanje različnim eksperi-mentatorjem, ki z raznoterimi 'izmi' in lokavo reklamo skrivajo svoj banalni diletantizem. Saj je vendar jasno, da se z razstavo takih ljudi, ki nimajo prav nič skupnega z umetnostjo, kvari ugled naših priznanih umetnikov. Le tako se lahko zgodi, da razne klike omalovažujejo v časopisni kritiki dela, ki jih je pred nedavnim razstavljal eden naših prvovrstnih slovenskih, tudi v tujini priznanih mojstrov.«1586 Podobno ga je pohvalil Božidar Borko: »Jakčeva razstava ne kaže ne donkihotskih bojev za revolucionarno novo formo, ne podzavestnih tipanj in poskusov abstraktnega prikazovanja na geometričnem prostoru; nima vidnih sledov boja s problemi in težnje po slikarskem filozofiranju.«1587 1578  E. /Elko/ JUSTIN, Razstava Božidarja Jakca je podaljšana, Jutro, XVIII/6, 8. 1. 1937, p. 3. 1579  Božidar Jakac. Norveška, Slovenija, portreti (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6. 12. 1936–6. 1. 1937), Ljubljana 1936. 1580  Božidar Jakac. Norveška, Slovenija, portreti (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6. 12. 1936–6. 1. 1937), Ljubljana 1936. (Katalog dostopen na: .) 1581  E. /Elko/ JUSTIN, Razstava Božidarja Jakca je podaljšana, Jutro, XVIII/6, 8. 1. 1937, p. 3. 1582  Božidar Jakac razstavlja, Ponedeljski Slovenec, IX/49, 7. 12. 1936, p. 3. 1583  Jakčeva razstava odprta, Slovenski dom, I/280, 7. 12. 1936, p. 2. 1584  Ibid.; Ljubljanska nedelja. Jakac razstavlja, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/49, 7. 12. 1936, p. 2. 1585  Iz Ljubljane, Jutro, XVII/293, 18. 12. 1936, p. 4. 1586  E. /Elko/ JUSTIN, Razstava Božidarja Jakca je podaljšana, Jutro, XVIII/6, 8. 1. 1937, p. 3. 1587  -o., /Božidar Borko/, Vtisi z razstave Božidarja Jakca, Jutro, XVII/302, 31. 12. 1936, p. 3. 1588  R. L. /Rajko Ložar/, Jakčev ciklus iz Norveške, Slovenec, LXIV/287a, 15. 12. 1936, p. 5. 443 444 337 RAZSTAVE V LETU 1937 338 337 Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 14. 338 Slovenec, LXIV/287, 20. 12. 1936, p. 9. Lara Mejač 445 446 Naslov razstave: Slavko Tomerlin Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Slavko Tomerlin razstavlja v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljski Slovenec, X/8, 22. 2. 1937, p. 3. Datum: 21. 2.–2. 3. 1937 (podaljšana do 7. 3.).1589 - Razstava slik Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/45, 23. 2. 1937, p. 7. - Slavko Tomerlin razstavlja, Slovenski narod, LXX/43, 23. 2. 1937, p. 2. Organizator: Ni podatka. - Slavko Tomerlin razstavlja v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVII/50, 28. 2. 1937, p. 3. - Tomerlinova razstava slik v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/49a, 28. 2. 1937, p. 4. - Slavko Tomerlin v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljski Slovenec, X/9, 1. 3. 1937, p. 3. Avtor s številom del: Ok. 80 del; Slavko Tomerlin.1590 - Zadnji dan razstave slik Slavka Tomerlina, Jutro, XVIII/51, 2. 3. 1937, p. 4. - Danes zaključuje svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu hrvatski slikar Tomerlin, Slovenec, LXV/50a, 2. 3. 1937, p. 3. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Razstava Slavka Tomerlina podaljšana, Slovenski narod, LXX/49, 2. 3. 1937, p. 3. - Razstava Slavka Tomerlina, Slovenec, LXV/51, 3. 3. 1937, p. 4. Spremljevalni program: Umetnik naj bi na otvoritvi obiskovalce popeljal po razstavi.1591 - Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu podaljšana, Jutro, XVII/52, 3. 3. 1937, p. 4. - Danes zopet razstavlja Slavko Tomerlin, Slovenec, LXV/55a, 7. 3. 1937, p. 3. - Slavko Tomerlin, Umetnost, I/2, 1937, p. 58. Obisk: V medijih je bilo večkrat omenjeno, da obisk ni bil velik, čeprav naj bi bil o zadnje dni za razstavo več zanimanja.1592 Vrsta razstave: Samostojna razstava hrvaškega slikarja Slavka Tomerlina, ki je 339 pred tem v Jakopičevem paviljonu razstavljal v letih 1926, 1928 in 1936. Na razstavi so prevladovale oljne slike ter akvareli s krajinskimi in folklornimi motivi iz zagrebškega okolja, hrvaškega primorja, Slavonije in Bosne. Poleg morskih motivov so bile na razstavi tudi slike s prizori kmečkega dela.1593 Poročanje in kritika: V časopisju se največkrat pojavljajo zapisi v obliki krajših promocij- skih najav. V Jutru so izpostavili, da je Tomerlin v Jakopičevem paviljonu priredil že več razstav, ki so požele mešane odzive, saj naj bi bil za razliko od drugih umetnikov še vedno »vztrajen realist«.1594 V Ponedeljskem Slovencu so zapisali, da njegove slike ne zahtevajo nobenega večjega razmisleka, saj nimajo socialnega poudarka, ter da jih zato veliko ljudi tako sprejema kot tudi zavrača.1595 Posebnosti: Zaradi povečanega obiska v zadnjih dneh razstave se je umetni k odločil, da jo bo ponovno odprl teden dni po zaprtju, v nedeljo, 7. marca.1596 340 Obiskovalci so si razstavo lahko ogledali tudi med zaprtjem, saj je bil čuvaj paviljona, ki je bil večinoma kar umetnik sam, pooblaščen, da jo pokaže vsakomur, ki bi ga zanimala. V času Tomerlinovega enotedenskega izleta na Bled in v Kranjsko Goro je umetnika na tem mestu nadomeščal upravnik paviljona.1597 V Slovenskem narodu so med drugim zapisali, da Tomerlin »sameva v paviljonu in riše konjiče«.1598 1589  Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu podaljšana, Jutro, XVII/52, 3. 3. 1937, p. 4. 1590  Število del je rekonstruirano po člankih, navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava slik Slavka Tomerlina, Jutro, XVII/45, 23. 2. 1937, p. 7. 1591  Ibid. 1592  Danes zaključuje svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu hrvatski slikar Tomerlin, Slovenec, LXV/50a, 2. 3. 1937, p. 3; Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu podaljšana, Jutro, XVII/52, 3. 3. 1937, p. 4. 1593  Slavko Tomerlin razstavlja v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVII/50, 28. 2. 1937, p. 3. 1594  Ibid. 339 1595  Slavko Tomerlin v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljski Slovenec, X/9, 1. 3. 1937, p. 3. Slovenec, LXV/50a, 2. 3. 1937, p. 3. 1596  Danes zopet razstavlja Slavko Tomerlin, Slovenec, LXV/55a, 7. 3. 1937, p. 3. 1597  Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu podaljšana, Jutro, XVII/52, 3. 3. 1937, p. 4. 340 1598  Slavko Tomerlin razstavlja, Slovenski narod, LXX/43, 23. 2. 1937, p. 2. Slovenec, LXV/49a, 28. 2. 1937, p. 4. 447 448 Naslov razstave: Pavel Francaliski Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Bolgarski slikar Pavel Francaliski, Slovenec, LXV/57a, 10. 3. 1937, p. 4. Datum: 14.–28. 3. 1937 - Slikar Pavel Francalinski razstavlja, Jutro, XVIII/61, 13. 3. 1937, p. 3. - Bolgarski umetnik razstavlja v Ljubljani, Ponedeljski Slovenec, X/11, 15. 3. 1937, p. 2. Organizator: Jugoslovansko-bolgarska liga, Beograd in Slovensko planinsko društvo, - Pavle Francaliski v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/63a, 17. 3. 1937, p. 4. Ljubljana1599 - Pavel Francaliski na Gorenjskem, Jutro, XVIII/65, 18. 3. 1937, p. 4. - /Čoro/ ŠKODLAR, Razstava bolgarskega slikarja Pavla Francaliskega, Jutro, XVIII/68, 21. 3. 1937, p. 3. Avtor s številom del: Ok. 80 del, kasneje so na razstavo dodali še 11 del; Pavel Francaliski. - Iz Ljubljane. Akademski slikar Pavel Francaliski, Jutro, XVIII/71, 25. 3. 1937, p. 4. 1600 - Če za praznike ne greste iz Ljubljane, Jutro, LXXIII/18, 27. 3. 1937, p. 8. - Planincem, Jutro, LXXIII/18, 27. 3. 1937, p. 8. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Bolgarski slikar P. Francaliski, Slovenski dom, II/70, 27. 3. 1937, p. 5. - Bolgarski slikar Francaliski, Slovenec, LXV/73a, 1. 4. 1937, p. 4. Spremljevalni program: Ni podatka. - R. L. /Rajko Ložar/, Paul Francaliski, Slovenec, LXV/74a, 2. 4. 1937, p. 5. - Samo še danes razstava bolgarskih in gorenjskih planinskih motivov, Jutro, XVIII/76, 2. 4. 1937, p. 4. - Slovo umetnika Pavla Francaliskega, Jutro, XVIII/84, 11. 4. 1937, p. 4. Obisk: Ni podatka. - Pavel FRANCALISKI, Pismo uredniku. Bolgarski umetnik, ki je navdušen za Slovenijo, Slovenec, LXV/140a, 23. 6. 1937, p. 3. - Pavel Francaliski spet v Ljubljani, Jutro, XVIII/213, 12. 9. 1937, p. 6. Vrsta razstave: Samostojna razstava bolgarskega slikarja, ki je bila prirejena z - Bolgarski slikar Pavel Francaliski, Jutro, XVIII/233, 5. 10. 1937, p. 4. namenom zbližanja odnosov z Bolgari.1601 Pavel Francaliski iz Samokova - Bolgarski slikar slovenskih planin, Slovenec, LXV/229a, 6. 10. 1937, p. 5. je razstavil akvarele z motivi bolgarskih planin.1602 Po razstavi se je umetnik deset dni mudil na Gorenjskem in tam ustvaril približno 40 novih akvarelov z motivi gorskih pokrajin iz okolice Kranjske Gore, Gozda Martuljka, Planice in Mojstrane. Enajst novih del z gorenjskega izle- ta je nato naknadno dodal na razstavo v Jakopičevem paviljonu.1603 Slike slovenskih krajin je kasneje razstavil tudi v Zagrebu in Beogradu, prav tako pa je z organizacijo predavanj po različnih bolgarskih mestih in vaseh želel predstaviti lepote slovenske dežele in propagirati turistično izmenjavo med Slovenijo in Bolgarijo.1604 Dela na razstavi so bila naprodaj po ceni 350 dinarjev.1605 V Slovencu so zapisali, da naj bi bilo prodanih veliko število del, zlasti akvarelov. Med kupci naj bi bili tudi udeleženci planinskih ekskurzij v Bolgarijo.1606 Poročanje in kritika: V časopisju se pojavljajo zapisi v obliki kratkih najav in vabil. Daljši prispevek je napisal le Čoro Škodlar za Jutro, v katerem je bil razstavi 341 Jutro, XVII/68, 21. 3. 1937, p. 3. zelo naklonjen: »Francaliski je odličen akvarelist. Med 80 razstavlje- nimi dobrimi podobami jih je tudi mnogo, ki bi bili v čast vsakemu v svetu bolj poznanemu imenu. Ti motivi z Rilskega pogorja, mogočna Musala in Maljovica pa vsi ti nam kaj malo poznani vrhovi bolgarskih planin imajo za nas nekaj prikupnega, domačega, kakor svet, ki smo ga dobro poznali, a smo nanj pozabili.«1607 Razstavi je bil naklonjen tudi Rajko Ložar v Slovencu, ki je pohvalil umetnikovo slikarsko tehniko.1608 1599  Bolgarski umetnik razstavlja v Ljubljani, Ponedeljski Slovenec, X/11, 15. 3. 1937, p. 2. 1600  Število del je rekonstruirano po člankih, navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: /Čoro/ ŠKODLAR, Razstava bolgarskega slikarja Pavla Francaliskega, Jutro, XVII/68, 21. 3. 1937, p. 3; Bolgarski slikar P. Francaliski, Slovenski dom, II/70, 27. 3. 1937, p. 5. 1601  Slikar Pavel Francalinski razstavlja, Jutro, XVII/61, 13. 3. 1937, p. 3. 1602  R. L. /Rajko Ložar/, Paul Francaliski, Slovenec, LXV/74a, 2. 4. 1937, p. 5. 1603  Bolgarski slikar P. Francaliski, Slovenski dom, II/70, 27. 3. 1937, p. 5. 1604  Slovo umetnika Pavla Francaliskega, Jutro, XVII/84, 10. 4. 1937, p. 4. 1605  /Čoro/ ŠKODLAR, Razstava bolgarskega slikarja Pavla Francaliskega, Jutro, XVIII/68, 21. 3. 1937, p. 3. 1606  R. L. /Rajko Ložar/, Paul Francaliski, Slovenec, LXV/74a, 2. 4. 1937, p. 5. 1607  /Čoro/ ŠKODLAR, Razstava bolgarskega slikarja Pavla Francaliskega, Jutro, XVII/68, 21. 3. 1937, p. 3. 1608  R. L. /Rajko Ložar/, Paul Francaliski, Slovenec, LXV/74a, 2. 4. 1937, p. 5. 449 450 Naslov razstave: Juraj Neidhardt nost in izredni analitični koncept, ki dani problem do dna razmotri in končno prinese sintezo.«1618 Dušan Grabrijan se je v svojem zapisu v Slovencu bolj Datum: 4.–11. 4. 1937 kot na razstavo osredotočil predvsem na Neidhardtovo profesionalno pot, ki sta jo zaznamovala Peter Behrens in Le Corbusier.1619 Pozitiven odmev je razstava doživela tudi v Slovenskem narodu. 1620 Prav tako jo je pohvalil Organizator: Ni podatka; zasluga za prireditev razstave se sicer pripisuje arhitektoma Ivo Spinčič, ki je v reviji Umetnost zapisal: »Nešteto nazornih načrtov, Milanu Severju in Dušanu Grabrijanu.1609 fotografij in risb na tej razstavi potrjuje, da je [Neidhardt] obdarovan z jasnim in ostrim čutom za red ter dosleden v oblikovanju do skrajnosti, da je prinesel v domovino znanje, ki bo služilo na predku arhitekture pri nas, Avtor s številom del: Ni podatka; Juraj Neidhardt. ter da je s svojo razstavo nudil vpogled laiku in strokovnjaku v organizem moderne arhitekture.«1621 Daljši prispevek po koncu razstave zasledimo tudi Katalog in tiskovine: Ni podatka. v akademskem glasilu 1551, kjer so o razstavi in zaključnem predavanju pisali izrazito pozitivno.1622 Čoro Škodlar razstavi ni bil najbolj naklonjen, saj je v njej videl Spremljevalni program: Vsak večer naj bi po razstavi vodil Milan Sever.1610 V Jutru so poročali, propagando sodobnih, predvsem Le Corbusierovih arhitekturnih teženj. da naj bi 11. 4. Juraj Neidhardt izvedel vodstvo po razstavi in predavanje o O razstavi je med drugim zapisal: »V toliko tudi njegove ljubljanske nalogah moderne arhitekture.1611 razstave ni gledati kot čisto arhitektonsko razstavo, ki naj bi našim arhitektom in vsem, ki se za take probleme zanimajo, prikazala kake pomembne nove izsledke, temveč je v večjem delu propagandnega in Obisk: V šestih dneh naj bi si razstavo ogledalo 200 ljudi, brez upoštevanja obiska reklamnega značaja. Odtod vsi številni razobešeni časopisni izrezki, šolskih skupin. Po mnenju Slovenskega doma je bil obisk slabši, saj naj bi ki jih Neidhardt prikazuje, pa čeprav je v poročilu ali notici njegovo ime le ljudje mislili, da morajo biti za razumevanje razstave strokovno podkovani.1612 omenjeno.«1623 V Jutru so zapisali, da je razstava dosegla ogromno zanimanja in priznanja pri strokovnjakih.1613 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava Juraja Neidhardta, Slovenski dom, II/73, 2. 4. 1937, p. 3. Vrsta razstave: Samostojna razstava arhitekta Juraja Neidhardta. Na razstavi, ki je bil a pred tem prirejena v Sarajevu in Zagrebu, jeavtor predstavil že realizirane - Arh. Juraj Neidhardt v Ljubljani, Jutro, XVII/77, 3. 4. 1937, p. 3. stavbe, pa tudi načrte za druge projekte.1614 Razstavljene so bile fotografije, - /Dušan/ GRABRIJAN, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, LXV/75a, 3. 4. 1937, p. 7. študijske skice in načrti za Škofijski internat v Zagrebu, Obrtno šolo v Zagrebu, - Arhitektura bodočnosti, Slovenski narod, LXX/80, 9. 4. 1937, p. 4. paviljon Hrvaškega veslaškega kluba, Sokolski dom, Kolodvor v Sarajevu ter - Sarajevo, Zagreb, Pariz … v – Ljubljani, Slovenski dom, II/80, 10. 4. 1937, p. 2. predstavitve projektov za delavsko naselje Bata in razstavni paviljon Jugoslavije - Arhitekt J. Neidhardt bo predaval, Jutro, XVII/83, 10. 4. 1937, p. 4. v Parizu. Poleg načrtov za stavbe so bile predstavljene tudi razne urba- - Čoro ŠKODLAR, K razstavi arhitekta Neidharta, Jutro, XVII/83, 10. 4. 1937, p. 7. nistične ureditve, kot so regulacija Zagreba in Sušaka ali pa načrt za Trg kralja Petra v Sarajevu. - Na razstavi arhitekture v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVII/84, 11. 4. 1937, p. 6. 1615 V Slovencu so zapisali, da je bil namen raz- stave propagirati moderno arhitekturo in urbanizem ter da je razstava zelo - R. L. /Rajko Ložar/, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, LXV/85a, 15. 4. 1937, p. 5. pomembna, saj je »javnosti ponudila vpogled v snovanje velike in pomembne - S. /Saša Sedlar?/, K razstavi arhitekta Neidhardta, 1551, I/19, 23. 4. 1937, p. 4. arhitekture«.1616 - Ivo SPINČIČ, Razstava Juraja Neudhardta, Umetnost, II/1-2, 1937, pp. 26–27. Poročanje in kritika: Razstavi so bili pisci večinoma naklonjeni. Avtor prispevka v Slovenskem domu jo je označil kot »sprehod v bodočnost arhitekture in urbanizma«.1617 Dva daljša prispevka sta za Slovenca prispevala Rajko Ložar in Dušan Grabrijan. Rajko Ložar je razstavo in delo arhitekta pozitivno vrednotil: »Kar je na Neidhardtovem delu, ki priča o elementarni arhitekturni darovitosti najbolj simpatično, je zlasti teoretična jasnost, formalna dosled- 1609  R. L. /Rajko Ložar/, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, LXV/85, 15. 4. 1937, p. 5. 1610  Sarajevo, Zagreb, Pariz … v – Ljubljani, Slovenski dom, II/80, 10. 4. 1937, p. 2. 1611  Na razstavi arhitekture v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVII/84, 11. 4. 1937, p. 6. 1612  Sarajevo, Zagreb, Pariz … v – Ljubljani, Slovenski dom, II/80, 10. 4. 1937, p. 2. 1613  Na razstavi arhitekture v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVII/84, 11. 4. 1937, p. 6. 1614  Sarajevo, Zagreb, Pariz … v – Ljubljani, Slovenski dom, II/80, 10. 4. 1937, p. 2. 1618  R. L. /Rajko Ložar/, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, LXV/85a, 15. 4. 1937, p. 5. 1615  R. L. /Rajko Ložar/, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, LXV/85a, 15. 4. 1937, p. 5; Razstava Juraja Neidhardta, Slovenski dom, II/73, 1619  /Dušan/ GRABRIJAN, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, LXV/75a, 3. 4. 1937, p. 7. 2. 4. 1937, p. 3. 1620  Arhitektura bodočnosti, Slovenski narod, LXX/80, 9. 4. 1937, p. 4. 1616  /Dušan/ GRABRIJAN, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, LXV/75a, 3. 4. 1937, p. 7; R. L. /Rajko Ložar/, Arhitekt Juraj Neidhardt, Slovenec, 1621  Ivo SPINČIČ, Razstava Juraja Neudhardta, Umetnost, II/1-2, 1937, pp. 26–27. LXV/85a, 15. 4. 1937, p. 5. 1622  S. /Saša Sedlar?/, K razstavi arhitekta Neidhardta, 1551, I/19, 23. 4. 1937, p. 4. 1617  Razstava Juraja Neidhardta, Slovenski dom, II/73, 2. 4. 1937, p. 3. 1623  Čoro ŠKODLAR, K razstavi arhitekta Neidharta, Jutro, XVII/83, 10. 4. 1937, p. 7. 451 452 342 344 345 343 346 342, 344 Umetnost, II/1-2, 1937, p. 26. 343 Umetnost, II/1-2, 1937, p. 27. 345 Jutro, XVII/77, 3. 4. 1937, p. 3. 346 Slovenec, LXV/75a, 3. 4. 1937, p. 7. 453 454 Naslov razstave: II. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih Poročanje in kritika: V časopisju je bilo objavljenih veliko vabil oziroma oglasov z namenom, umetnikov da bi pridobili čim večje število obiskovalcev. V Jutru so zapisali, da se bo vsakemu obiskovalcu razstave sodobna likovna umetnost približala in Datum: 25. 4.–23. 5. 1937 vzbudila njegovo zanimanje.1633 V Slovencu so zapisali, da bo pestrost in raznolika kakovost razstavljenih del pripomogla k reorganizaciji društva, saj bodo lahko tako pregledali in presodili nekatera članstva.1634 Organizator: Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana Rajko Ložar je objavil obširen dvodelen članek o razstavi v Slovencu, v katerem je bil kritičen do načina organizacije društva in nežiriranega izbora avtorjev. Med drugim je izpostavil splošne probleme društva in položaj Avtorji/-ice s številom del: 137 del v katalogu; Stane Dremelj (7), Maksim Gaspari (7), France Gorš e slovenske likovne umetnosti: »Vsakoletna pomladanska razstava bi morala (5), Radoje Hudoklin (1), Božidar Jakac (7), Karel Jirak (3), Elko Justin (1), biti dogodek, po katerem bi lahko merila višino in napredek naše umetnosti. Boris Kalin (3), Zdenko Kalin (3), Ivan F. Klein (3), Alojzij Kogovšek (1), Gojmir Sodeč po tej, bo kmalu postala prireditev, ki dokazuje, da nekateri njenega Anton Kos (3), Ivan Kos (3), Ivan Košir (4), Mara Kralj (1), Rudolf Marčič (2), pomena ne pojmujejo pravilno, da jo smatrajo samo za sredstvo svojih Janez Mežan (3), Miko Omerza (6), Pipo Peteln (3), Elda Piščanec (1), Nikolaj osebnih interesov, in ki v posebno jarki luči demonstrira zagate, odločujoče Pirnat (3), Marija Pregelj (3), Karel Putrih (3), Ivan Sajevic (2), Maksim Sedej o vnanji in notranji usodi naše upodabljajoče umetnosti.«1635 Na njegov zapis (6), Albert Sirk (3), Rajko Slapernik (3), Hinko Smrekar (6), Avgusta Šantel se je v Slovenskem narodu ostro odzval Čoro Škodlar, ki je Ložarju očital (6), Henrika Šantel (2), Saša Šantel (3), Franc Škodlar (1), Mirko Šubic (2), pristranskost, neznanje in neizkušenost: »V pisanju pa je toliko otroške Rajko Šubic (5), Fran Tratnik (3), Bruno Vavpotič (6), Ivan Vavpotič (3), Ivan nevednosti, toliko krivih prerokovanj in neresnic, da se mi nujno vsiljuje Zajec (4), Ivan Zupan (3), Anica Zupanec - Sodnik (3).1624 vprašanje, kako more dobiti tako pisanje mesto v resnem listu? Kako more ostati taka pisarija nekaznovana?«1636 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in z risbama Ivana Vavpotiča in Maksima Sedeja.1625 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Spremljevalni program: Ni podatka. - Poziv likovnim umetnikom, Jutro, XVII/84, 11. 4. 1937, p. 5. - Poziv likovnim umetnikom, Slovenec, LXV/82a, 11. 4. 1937, p. 4. Obisk: Rajko Ložar je v Slovencu pisal o precej dobrem obisku. - Otvoritev II. pomladanske razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov, Jutro, XVIII/95, 24. 4. 1937, p. 7. 1626 - Druga pomladanska razstava, Slovenec, LXV/94, 25. 4. 1937, p. 6. - Razstava slovenskih umetnikov, Ponedeljski Slovenec, X/17, 26. 4. 1937, p. 4. Vrsta razstave: Članska skupinska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov. V - Naši umetniki v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVIII/101, 1. 5. 1937, p. 3. Jutru so zapisali, da je to druga pomladanska razstava društva ter da si - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/104, 9. 5. 1937, p. 6. želijo tovrstno razstavo v tem terminu prirediti vsako leto.1627 S tem naj bi želeli obuditi prakso organiziranja skupinskih razstav slovenskih umetnikov, - R. L. /Rajko Ložar/, Druga pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (I), Slovenec, podobno kot je to že pred prvo svetovno vojno počel Jakopič.1628 Dela niso LXV/105, 11. 5. 1937, p. 5. bila žirirana. V časopisih lahko zasledimo pozive umetnikom, naj pošljejo - R. L. /Rajko Ložar/, Druga pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (II), Slovenec, svoja dela najpozneje do 15. aprila.1629 Zaradi majhnosti prostorov so ume- LXV/106, 12. 5. 1937, p. 5. tniki povprečno prispevali od tri do štiri dela, največ (sedem) pa jih je prispeval - II. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov, Slovenec, LXV/110, 16. 5. 1937, p. 7. Maksim Gaspari.1630 V Jutru so ob koncu razstave omenili, da so bila na raz- - Še jutri razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVIII/117, 22. 5. 1937, p. 3. stavi prodana dela Ples Maksima Gasparija, Dekle bere Franceta Goršeta, Katedrala na Malorki Ivana F. Kleina , Mati z otrokom Maksima Sedeja in - Čoro ŠKODLAR, Dr. Ložar in slovenska umetnost, Slovenski narod, LXX/137, 18. 6. 1937, p. 4. Na Vodnikovem trgu Bruna Vavpotiča. Dravska banovina je odkupila sliko - Slovenski likovni umetniki so zborovali, Slovenski dom, II/225, 4. 10. 1937, p. 2. Gojmirja Antona Kosa Vrtnarjeva hči. 1631 V poročilu o občnem zboru Društva slovenskih likovnih umetnikov v Slovenskem domu so zapisali, da je bila razstava prodajno uspešna.1632 1624  II. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april–maj 1937), Ljubljana 1937. 1625  II. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april–maj 1937), Ljubljana 1937. (Katalog je dostopen na: .) 1626  R. L. /Rajko Ložar/, Druga pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (II), Slovenec, LXV/106, 12. 5. 1937, p. 5. 1627  Otvoritev II. pomladanske razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov, Jutro, XVIII/95, 24. 4. 1937, p. 7. 1628  II. pomladanske razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov, Slovenec, LXV/110, 16. 5. 1937, p. 7. 1629  Poziv likovnim umetnikom, Jutro, XVII/84, 11. 4. 1937, p. 5; Poziv likovnim umetnikom, Slovenec, LXV/82a, 11. 4. 1937, p. 4. 1633  Naši umetniki v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVIII/101, 1. 5. 1937, p. 3. 1630  Naši umetniki v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVIII/101, 1. 5. 1937, p. 3. 1634  Druga pomladanska razstava, Slovenec, LXV/94, 25. 4. 1937, p. 6. 1631  Še jutri razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XVIII/117, 22. 5. 1937, p. 3. 1635  R. L. /Rajko Ložar/, Druga pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (I), Slovenec, LXV/105, 11. 5. 1937, p. 5. 1632  Slovenski likovni umetniki so zborovali, Slovenski dom, II/225, 4. 10. 1937, p. 2. 1636  Čoro ŠKODLAR, Dr. Ložar in slovenska umetnost, Slovenski narod, LXX/137, 18. 6. 1937, p. 4. 455 456 347 348 351 352 349 350 353 347–348 Slovenec, LXV/94, 25. 4. 1937 p. 9. 349 Slovenec, LXV/104, 9. 5. 1937, p. 6. 350 Jutro, XVIII/117, 22. 5. 1937, p. 3. 351–352 Slovenec, LXV/94, 25. 4. 1937, p. 9. 353 Slovenec, LXV/94, 25. 4. 1937, p. 6. 457 458 Naslov razstave: Tretja društvena razstava Fotokluba Ljubljana Poročanje in kritika: Odzivi v časopisju so bili pozitivni, razstava je bila dobro sprejeta. V Jutru so zapisali, da fotografi s tako kakovostnimi in mnogovrstnimi deli Datum: 30. 5.–13. 6. 1937 še niso nastopili.1648 Karlo Kocjančič je v daljšem zapisu v Jutru razstavo zelo pohvalil. Čeprav je menil, da bi bil lahko del »uporabne fotografije« strože žiriran, je bil naklonjen odločitvi Fotokluba, da poleg umetniške Organizator: Fotoklub Ljubljana vključi še tovrstno fotografijo. Kot najboljši del razstave je poleg oddelka z umetniško fotografijo izpostavil »oddelek ljubljanskih slik«.1649 Neznani avtor v Slovenskem narodu je prav tako izpostavil oddelek umetniške fotografije: Avtorji/-ice s številom del: Ok. 200 del; Franc Bazelj, Karel Bolaffio, Janko Branc, Rudolf del Cott , »Ta dela bi lahko prišla na vsako mednarodno razstavo. Med njimi naj Milan Dular, Lojze Erjavec, Ivan /Ivo/ Frelih, Maks Gliha, Ivo Gogala, Mira omenimo Bazlovo 'Med nebom in zemljo', sijajno Brancovo tehnično delo Grom, Srečko Grom, Vojko Jankole, Karlo Kocjančič, Oskar Kocjančič, Peter 'Lastavke', Gogalovo 'Materino srečo', ki je lani prejela prvo nagrado v Kocjančič, Ante Kornič, Ivo Koželj, Fran Krašovec, Janez Marenčič, Darka oBstonu [Bostonu], Karla Kocjančiča čudoviti posnetek 'Pred viharno nočjo', Michieli, Lujo Michieli, Karl Pečenko, Marjan Pfeifer, Janko Ravnik, Janko o katerem nepoučeni ne sluti, da je bil posnet v Tivoliju. Oskarja Kocjančiča Skerlep, Slavko Smolej, Jela Watzke.1637 'Sanjarjenje', Petra Kocjančiča 'Valček za tebe', ki je odlična zlasti v fototeh-ničnem pogledu, a izredno učinkovit in naravnost plastičen je portret slikarja Katalog in tiskovine: Ni podatka. Jakopiča, delo Ante Korniča.«1650 Spremljevalni program: Po poročanju Jutra naj bi Fotoklub 10. 6. priredil vodstvo po razstavi za svoj e Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: člane in širšo javnost.1638 - Tretja razstava našega Fotokluba, Slovenski narod, LXX/113, 20. 5. 1937, p. 2. - Iz amaterskega gibanja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVIII/118a, 24. 5. 1937, p. 3. Obisk: Slovenski narod navaja, da je bilo za razstavo na začetku precej za- - Fotoklub Ljubljana, Ponedeljski Slovenec, X/21, 24. 5. 1937, 3. nimanja.1639 Klub je med drugim zanimanje želel zbuditi tudi s podarjanjem - Spet uspeh slovenske fotografije, Slovenski dom, II/116, 26. 5. 1937, p. 2. brezplačnih izvodov zbornika Slovenska fotografija, ki ga je prejel vsak - Fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/120, 30. 5. 1937, p. 17. stoti obiskovalec.1640 Prvega so podarili že prvi dan odprtja razstave.1641 - Fotografska razstava, Ponedeljski Slovenec, X/22, 31. 5. 1937, p. 6. Karlo Kocjančič je nato v svojem zapisu poročal, da je bil obisk razstave - Fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVII/22, 31. 5. 1937, p. 2. slab.1642 Prav tako je kasnejše poročilo v Slovenskem narodu, objavljeno pred - Tretja razstava našega Fotokluba, Slovenski narod, LXX/124, 3. 6. 1937, p. 2. zaključkom razstave, poročalo o slabem obisku, saj naj bi dva dni pred za- - Fotografsko razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/124a, 4. 6. 1937, p. 4. ključkom razstave podarili šele tretji brezplačni zbornik.1643 Vstopnina je znašala 6 dinarjev, za dijake pa 3 dinarje.1644 - Slovenija v fotografiji, Jutro, XVIII/128, 5. 6. 1937, p. 3. - V nedeljo 13. t. m. se zaključi […], Jutro, XVIII/130, 8. 6. 1937, p. 4. - Samo še nekoliko dni […], Jutro, XVIII/131, 9. 6. 1937, p. 4. Vrsta razstave: Tretja društvena razstava slovenske fotografije iz različnih področij, - Nagrada Fotoklubu Ljubljana, Slovenski narod, LXX/129, 9. 6. 1937, p. 3. kot so umetniška, domoznanska, tujsko-prometna in planinska fotografija. Namen razstave je bil pokazati ustvarjalnost amaterjev ter koristnost in upo- - Fotografska razstava v Ljubljani, Slovenec, Slovenec, LXV/129, 10. 6. 1937, p. 4. rabnost fotografije.1645 Karlo Kocjančič je v svojem zapisu poudaril, da je - K./arlo/ KOCJANČIČ, Razstava propagandne fotografije v Ljubljani, Jutro, XVIII/132, 10. 6. 1937, pp. 3–4. Fotoklub poleg umetniške fotografije tokrat na razstavo umestil tudi »upora- - M. P. Pred zaključkom fotografske razstave. Nerazumljiva je mlačnost, s katero je Ljubljana sprejela to pomembno bno fotografijo domoznanskega, planinskega in propagandnega značaja za predstavitev, Slovenski narod, LXX/132, 12. 6. 1937, p. 2. našo deželo in njene posamezne kraje (oddelek ljubljanskih slik)«, ki je bila - Zadnji dan fotografske razstave, Jutro, XVIII/135, 13. 6. 1937, p. 6. razstavljena v levih stranskih prostorih, umetniška pa v glavnem in desnem prostoru.1646 Na razstavo so prav tako vključili številna dela, ki so bila večkrat nagrajena v tujini in v Ljubljani še niso bila razstavljena.1647 1637  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Tretja razstava našega Fotokluba, Slovenski narod, LXX/124, 3. 6. 1937, p. 2. 1638  K./arlo/ KOCJANČIČ, Razstava propagandne fotografije v Ljubljani, Jutro, XVIII/132, 10. 6. 1937, pp. 3–4. 1639  Ibid; Tretja razstava našega Fotokluba, Slovenski narod, LXX/124, 3. 6. 1937, p. 2. 1640  Tretja razstava našega Fotokluba, Slovenski narod, LXX/124, 3. 6. 1937, p. 2. 1641  Fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVII/22, 31. 5. 1937, p. 2. 1642  K./arlo/ KOCJANČIČ, Razstava propagandne fotografije v Ljubljani, Jutro, XVIII/132, 10. 6. 1937, pp. 3–4. 1643  M. P., Pred zaključkom fotografske razstave. Nerazumljiva je mlačnost, s katero je Ljubljana sprejela to pomembno predstavitev, Slovenski narod, LXX/132, 12. 6. 1937, p. 2. 1644  Obisk na razstavi, Jutro, XVIII/130, 8. 6. 1937, p. 4. 1645  Spet uspeh slovenske fotografije, Slovenski dom, II/116, 26. 5. 1937, p. 2. 1648  Fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVII/22, 31. 5. 1937, p. 2. 1646  K./arlo/ KOCJANČIČ, Razstava propagandne fotografije v Ljubljani, Jutro, XVIII/132, 10. 6. 1937, pp. 3–4. 1649  K./arlo/ KOCJANČIČ, Razstava propagandne fotografije v Ljubljani, Jutro, XVIII/132, 10. 6. 1937, pp. 3–4. 1647  Fotografska razstava, Ponedeljski Slovenec, X/22, 31. 5. 1937, p. 6. 1650  Tretja razstava našega Fotokluba, Slovenski narod, LXX/124, 3. 6. 1937, p. 2. 459 460 Naslov razstave: Razstava Metodija Lepavca, Srečka Magoliča in Jožice Bregar da so Magoličeve slike »nezanimive za sodoben okus, vendar odgovarjajo kulturni višini širše publike«.1664 Slike Metodija Lepavca naj bi bile po njego-Datum: 20. 6.–10. 7. 1937 vem pravo nasprotje. Godec ga je označil kot nadarjenega slikarja, ki potre- buje še nekaj časa. Tretje razstavljalke Jožice Bregar v kritiki ni niti omenil.1665 Dela Jožice Bregar so bila izpostavljena v kratkem članku v Slovencu, Organizator: Ni podatka. v katerem so zapisali, da se »njena nežna in maloštevilna dela kar izgube na veliki razstavi«, vendar pa je kljub njenim rosnim osemnajstim letom poka- Avtorji/-ice s številom del: 164 del na razstavnem listu; Jožica Bregar (7), Dimitrije Lepavac (66), Srečk o zala »izrazit talent in velik smisel za poezijo barve in oblike«.1666 Magolič (91).1651 Čoro Škodlar je do neke mere pohvalil dela Srečka Magoliča, pri čemer je poudaril predvsem manjša dela, ki naj bi po njegovem delovala kakor skice. Za Jožico Bregar je zapisal, da se še »ne more kosti z nobeno naših Katalog in tiskovine: Razstavni list s seznamom del in cenami.1652 slikaric«, vendar pa naj bi vseeno imela potencial za napredek. Kritičen je bil do del Metodija Lepavca, ki jim je očital »razdivjanost« in »nekultiviranost«, kar je povezoval z značilnostmi nekaterih slikarjev iz južne Srbije in tamkaj- Spremljevalni program: Otvoritveni govor, ki so ga objavili v Ponedeljskem Slovencu, je imel načelnik šnjim pomanjkanjem (sodobne) slikarske tradicije.1667 mestnega kulturnega oddelka Rudolf Mole.1653 Po razstavi naj bi po poročanju Slovenca 27. 6. vodil Srečko Magolič.1654 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Obisk: V Slovencu so poročali, da je razstavo obiskalo veliko ljudi. - Slikar Metodij Lepavac, Jutro, XVIII/137, 16. 6. 1937, p. 4. 1655 Čoro Škodla r je sicer v Jutru zapisal, da je bil obisk slab, kar so pripisovali predvsem - Zanimiva razstava slik, Slovenec, LXV/134, 16. 6. 1937, p. 4. poletnemu odpiralnemu času.1656 - Slikarska razstava Melodij Lepavec-Srečko Magolič-Jožica Bregar, Slovenec, LXV/135, 17. 6. 1937, p. 4. - Zanimiva razstava slik. Melodij Lepavec, Slovenski dom, II/135, 17. 6. 1937, p. 3. Vrsta razstave: - Slikarska razstava, Slovenec, LXV/136a, 18. 6. 1937, p. 4. Skupinska razstava slikarjev Metodija Lepavca, Srečka Magoliča in Jožice Bregar. Lepavac je predstavil najnovejše motive iz Makedonije, - Gemäldeausstellung, Marburger Zeitung, LXXVII/136, 18. 6. 1937, p. 3. Magolič pa impresije slovenske pokrajine.1657 Jožica Bregar, ki je bila - Zanimiva slikarska razstava, Ponedeljski Slovenec, X/25, 21. 6. 1937, p. 2. Magoličeva učenka, je razstavila le sedem slik.1658 Pokrovitelj razstave je - Razstava treh samoukov, Slovenski narod, LXX/139, 21. 6. 1937, p. 4. bil divizijski poveljnik general Lazar Tomič,1659 njen namen pa, da slovenski - Razstava Lepavac-Magolič-Bregar, Slovenec, LXV/139a, 22. 6. 1937, p. 3. narod spozna rodne kraje Metodija Lepavaca, hkrati pa je ta ob prihodu - Slikarska razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, II/139, 22. 6. 1937, p. 2. želel naslikati slovenske motive in jih kasneje razstavljati po Makedoniji.1660 - Razgovor s Srečkom Magoličem, Slovenec, LXV/140a, 23. 6. 1937, p. 3 V Slovencu so vabili k nakupu slik in zapisali, da sta bili dve Magoličevi sliki že prodani v tujino.1661 Ob zaključku razstave so v Slovencu zapisali, - Talent Jožice Bregarjeve, Slovenec, LXV/141a, 24. 6. 1937, p. 3. da razstava ni imela »skoraj nobenega gmotnega uspeha, vendar jih tolaži - Razstava Lepavac-Magolič-Bregar v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/143a, 26. 6. 1937, p. 4. moralni in umetniški uspeh, ki so ga nedvomno dosegli«.1662 Z razstavnega - Lepa slikarska razstava, Slovenec, LXV/144a, 27. 6. 1937, p. 8. lista lahko razberemo, da so se cene del gibale med 250 in 3.000 dinarji. - Vodstvo po Magoličevi razstavi, Ponedeljski Slovenec, X/26, 28. 6. 1937, p. 1. Najdražje delo je bilo delo Srečka Magoliča z naslovom Jesenski večer na - Pred zaključkom umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/146, 1. 7. 1937, p. 4. ljubljanskem gradu za 5.000 dinarjev.1663 - Pred zaključkom umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, II/148, 3. 7. 1937, p. 3. - F./rance/ GODEC, K razstavi trojice v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/149a, 4. 7. 1937, p. 8. Poročanje in kritika: V času razstave je bil v Slovencu skoraj vsak dan objavljen oglas - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magolič, Bregarjeva, Lepavac, Jutro, XVIII/154, 6. 7. 1937, p. 7. za razstavo, prav tako je bilo v drugih časnikih objavljenih veliko zapisov - Razstava slikarja g. Lepavca, Jutro, XVIII/159, 11. 7. 1937, p. 7. o razstavi v obliki kratkih najav. France Godec je v Slovencu zapisal, - Danes je zadnji dan slikarsko izredno zanimive razstave g. Metoda Lepavca, Slovenec, LXV/155a, 11. 7. 1937, p. 4. 1651  Seznam slik na razstavi Metodija Lepavca, Srečka Magoliča in Jožice Bregar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 20.6.–4.7.1937), Ljubljana 1937. 1652  Seznam slik na razstavi Metodija Lepavca, Srečka Magoliča in Jožice Bregar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 20.6.–4.7.1937), Ljubljana 1937. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 1653  Zanimiva slikarska razstava, Ponedeljski Slovenec, X/25, 21. 6. 1937, p. 2; Slikarska razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, II/139, 22. 6. 1937, p. 2. 1654  Lepa slikarska razstava, Slovenec, LXV/144a, 27. 6. 1937, p. 8; Vodstvo po Magoličevi razstavi, Ponedeljski Slovenec, X/26, 28. 6. 1937, p. 1. 1655  Razstava Lepavac-Magolič-Bregar, Slovenec, LXV/139a, 22. 6. 1937, p. 3; Pred zaključkom umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/146, 1. 7. 1937, p. 4. 1656  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magolič, Bregarjeva, Lepavac, Jutro, XVIII/154, 6. 7. 1937, p. 7. 1657  Ibid. 1658  Ibid. 1659  Lepa slikarska razstava, Slovenec, LXV/144a, 27. 6. 1937, p. 8. 1660  Zanimiva razstava slik, Slovenec, LXV/134, 16. 6. 1937, p. 4. 1664  F./rance/ GODEC, K razstavi trojice v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/149a, 4. 7. 1937, p. 8. 1661  Razstava Lepavac-Magolič-Bregar v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/143a, 26. 6. 1937, p. 4. 1665  Ibid. 1662  Pred zaključkom umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/146, 1. 7. 1937, p. 4. 1666  Talent Jožice Bregarjeve, Slovenec, LXV/141a, 24. 6. 1937, p. 3. 1663  Razstava Metodija Lepavca, Srečka Magoliča in Jožice Bregar, 1937 (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija). 1667  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Magolič, Bregarjeva, Lepavac, Jutro, 154, 6. 7. 1937, p. 7. 461 462 354 Naslov razstave: I. razstava Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov Ljubljana Datum: 12. 9.–3. 10. 1937 Organizator: Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana Avtorji s številom del: 85 del v katalogu; Zoran Didek (9), Zdenko Kalin (5), Stane Kregar (11) , Zoran Mušič (6), Niko Omersa (12), Niko Pirnat (16), Marij Pregelj (8), Karol /Karel/ Putrih (5), Maksim Sedej (12), Slavko Šohaj (2).1668 Kot gosta naj bi na razstavi sodelovala tudi Frano Šimunović in Slavko Šohaj, vendar je na razstavo prispelo samo eno Šohajevo delo.1669 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in devetimi reprodukcijami.1670 Spremljevalni program: Na večer otvoritve je nastopila operna pevka Ksenija Vidali.1671 Otvoritvena govora Nikolaja Pirnata in Zorana Mušiča so prenašali po ra- diu.1672 V petek, 17. 9., so na razstavi priredili koncert tenorista Aleksandarja Kolacia, ki ga je na klavirju spremljal dirigent Demetrij Žebre.1673 Direktor Narodnega gledališča Ciril Debevec je 26. 9. izvedel recital, ki mu je sledilo 355 356 vodstvo Staneta Kregarja.1674 Bila so tudi druga vodstva, na primer 19. 9. je po razstavi vodil Ivan Zorman, 3. 10. pa Ivan Vavpotič.1675 Obisk: Ni podatka o obisku razstave, je pa v Jutru omenjen dober obisk ob odprtj u in večernem programu.1676 Vrsta razstave: Skupinska razstava mlade generacije umetnikov Kluba neodvisnih, ki so se predstavili z večjim številom del. Razstavljene so bile slike in 20 plastik.1677 Po poročanju Jutra naj bi Zoran Didek razstavil krajine in portrete v oglju, Stane Kregar motive revolucije v Španiji, Zoran Mušič šest oljnih slik, Maksim Sedej oljne slike, lesoreze in risbe ter Niko Omersa in Marij Pregelj oljne slike, risbe in grafike. Kipar Zdenko Kalin naj bi razstavil tri portrete, akt in torzo, Niko Pirnat več portretov, risb, študijo žrebca in kurenta, Karel Putrih pa prav tako vrsto portretov, kompozicij in študij.1678 Razstavo so priredili z željo, da »prinese v neuravnovešene in razbite umetnostne razmere več lepote, resnice in iskrenosti«.1679 Umetniki mlajše generacije so se povezali, da bi slovenski javnosti pokazali umetniška dela, ki naj ne bi temeljila samo na realističnem upodabljanju, temveč na iskanju novih subjektivnih izrazov in »poglabljanju realnosti«, ki prikazuje nov pogled na svet.1680 1668  I. razstava Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september–oktober 1937), Ljubljana 1937. 1669  Fran ŠIJANEC, Razstava Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/218, 18. 9. 1937, p. 7. 1670  I. razstava Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september–oktober 1937), Ljubljana 1937. (Katalog dostopen na: .) 1671  Klub neodvisnih, Ponedeljski Slovenec, X/37, 13. 9. 1937, p. 2. 1672  Programi Radio Ljubljana, Slovenec, LXV/209, 12. 9. 1937, p. 15. 1673  Koncert na umetniški razstavi, Slovenec, LXV/213a, 17. 9. 1937, p. 4 1674  Jutrišnja prireditev na razstavi Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/224, 25. 9. 1937, p. 3. 1675  Umetnine naših mladih, Jutro, XVIII/218, 18. 9. 1937, p. 4; Na razstavi Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/229, 1. 10. 1937, p. 3. 354 1676  Razstava neodvisnih likovnih umetnikov, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVIII/213a, 13. 9. 1937, p. 4. Teden v slikah, I/22, 1937, p. 7. 1677  Ibid.; Prva razstava Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/208, 7. 9. 1937, p. 3. 1678  Razstava neodvisnih likovnih umetnikov, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVIII/213a, 13. 9. 1937, p. 4. 355–356 1679  Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/3-4, 1937, p. 48. Slovenec, LXV/144a, 27. 6. 1937, p. 8 1680  Izpoved mladega rodu likovnikov, Jutro, XVIII/214, 14. 9. 1937, p. 7. 463 464 Poročanje in kritika: V dnevnem časopisju je bilo objavljenih več zapisov v obliki kratkih Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: najav o razstavi ter poročil o otvoritvi. V omenjenih zapisih je bil pogosto - Prva razstava Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/208, 7. 9. 1937, p. 3. omenjen tudi spremljevalni program razstave. V Ponedeljskem Slovencu - Prva umetnostna razstava v letošnji jesenski sezoni, Slovenec, LXV/204, 7. 9. 1937, p. 4. so objavili povzetek otvoritvenega govora Zorana Mušiča, v katerem je na - Umetniška razstava s koncerti, Slovenski dom, II/203, 7. 9. 1937, p. 2. kratko predstavil program neodvisnih.1681 V Jutru so natisnili izjavo Nikolaja Pirnata, ki je izpostavil odnos neodvisnih do občinstva: »Naše delo naj se ne - Klub neodvisnih razstavlja, Jutro, XVIII/209, 8. 9. 1937, p. 6. smatra kot priklanjanje in strežba najnižjim potrebam občinstva. Vemo pa, - Naši mladi kiparji, Jutro, XVIII/210, 9. 9. 1937, p. 4. da umetnosti brez publike ni obstanka, in vemo, da umetnik kot tak lahko - Razstava Kluba neodvisnih, Slovenski narod, LXX/205, 9. 9. 1937, p. 3. publiki pove, kar hoče. Prej ali slej ga bo sprejela. Ni naš namen, da bi se - Mladi so pripravljeni, Jutro, XVIII/211, 10. 9. 1937, p. 7 vdinjali povprečnosti malomeščanskega okusa, pa tudi ne, da bi gradili gra- - Umetniško razstavo pripravlja Klub neodvisnih, Slovenec, LXV/207a, 10. 9. 1937, p. 4. dove v oblakih.«1682 Stane Kregar je v kratkem zapisu v Slovencu opredelil - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, II/205, 10. 9. 1937, p. 2. enega od ciljev Kluba neodvisnih: »Hoče to biti krog ljudi, ki stremijo za tem, da se ustvarjajo res kvalitetno dobra dela, ki pa so ustvarjena svobodno - Jutri ob pol enajstih …, Slovenec, LXV/208a, 11. 9. 1937, p. 3. in ne vezano po kakšnih akademskih formah ter obenem blizu sodobnim - Razstava Kluba neodvisnih umetnikov, Slovenski dom, II/206, 11. 9. 1937, p. 1. smerem v upodabljajoči evropski umetnosti. [. .] Ni sicer mogoče v umetnosti - Programi Radio Ljubljana, Slovenec, LXV/209, 12. 9. 1937, p. 15. pri tem ali onem narodu naenkrat doseči višine kakršno najdemo pri narodih - Klub neodvisnih, Ponedeljski Slovenec, X/37, 13. 9. 1937, p. 2. z veliko umetniško tradicijo, toda klub »Neodvisnih« ima vsaj težnjo približati - Razstava neodvisnih likovnih umetnikov, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVIII/213a, 13. 9. 1937, p. 4. se kar najbolj tej evropski višini ter tako ustvariti temelje, na katerih naj se - Na velesejmu pospravljajo in zaklepajo, Jutro, XVIII/214, 14. 9. 1937, p. 3. dvigne mogočna stavba slovenske umetnosti.«1683 Obširnejši zapis je podal Stane Mikuž, ki je v prvem delu pisal o - Izpoved mladega rodu likovnikov, Jutro, XVIII/214, 14. 9. 1937, p. 7. problemih, s katerimi se soočata sodobni umetniški svet in kritika, nato pa - Nastop kluba neodvisnih, Slovenec, LXV/210a, 14. 9. 1937, p. 5. je komentiral in izpostavil najboljša dela Zorana Didka, Zorana Mušiča, - Stane KREGAR, Klub »neodvisnih« umetnikov, Slovenec, LXV/211a, 15. 9. 1937, p. 6. Nikolaja Omerse, Marija Preglja, Maksima Sedeja in Slavka Šohaja.1684 - Koncert na umetniški razstavi, Slovenec, LXV/213a, 17. 9. 1937, p. 4. V drugem delu odziva je obravnaval še dela Staneta Kregarja (predvsem - Koncerti na umetniških razstavah, Jutro, XVIII/217, 17. 9. 1937, p. 4. sliko Revolucija v Španiji), Nikolaja Pirnata, Zdenka Kalina in Karla Putriha. - Umetnine naših mladih, Jutro, XVIII/218, 18. 9. 1937, p. 4. Zapisal je, da imajo umetniki, še posebej kiparji, potencial za ustvarjanje kakovostnih del. - -nek. /Milan Zadnek/, Razstava naših neodvisnih. Med 10 umetniki razstavljata prvič Niko Omersa in Marij Pregelj, 1685 Mladi generaciji je bil dokaj naklonjen tudi Fran Šijanec, ki jim je priznal Slovenski narod, LXX/203, 18. 9. 1937, p. 6. umetniško kakovost in potencial ter dobro organiziranost. V daljšem besedilu - F./ran/ ŠIJANEC, Razstava Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/218, 18. 9. 1937, p. 7. v Jutru je zapisal: »Ne le izreki o izvirnosti in doživetju, razstava sama je - F./ran/ ŠIJANEC, Razstava Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/220, 21. 9. 1937, p. 7. dokaz resničnega prebujanja naše likovne umetnosti, novih, krepkih sil, ki ji - Jutrišnja prireditev na razstavi Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/224, 25. 9. 1937, p. 3. bodo na razpolago. Čeprav ti razstavljalci v svojem programu bolj poudarjajo - Stane MIKUŽ, Razstava Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov, Slovenec, LXV/220a, 25. 9. 1937, p. 5. zavest psihičnega poteka umetniškega ustvarjanja kakor pa gotov skupen - Jutrišnja prireditev na razstavi Kluba neodvisnih, Slovenski narod, LXX/219, 25. 9. 1937, p. 4. likovno estetski sistem formalnega izražanja, nudi razstava kljub temu pri- - Stane MIKUŽ, Razstava Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov, Slovenec, LXV/221a, 26. 9. 1937, p. 7. jeten vtis enotnega, harmonično nastrojenega kadra.«1686 - Sprehod po razstavi neodvisnih pod vodstvom akad. slikarja g. Staneta Kregarja, Slovenski dom, II/200, 28. 9. 1937, p. 3. - Na razstavi Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/229, 1. 10. 1937, p. 3. Posebnosti: Neodvisni so tekom razstave v izložbenem oknu Bonačeve trgovine - Na razstavi Kluba neodvisnih, Slovenski narod, LXX/224, 1. 10. 1937, p. 3. razstavljali po nekaj slikarskih in kiparskih del. V prvih dneh so v oknu raz- - Na razstavi kluba »Neodvisnih«, Slovenec, LXV/226a, 2. 10. 1937, p. 4. stavili Kurenta Nikolaja Pirnata in Mlin Zorana Didka.1687 - Novi Černigoj v Ljubljani, Slovenski narod, LXX/225, 2. 10. 1937, p. 5. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/3-4, 1937, p. 48. 1681  Klub neodvisnih, Ponedeljski Slovenec, X/37, 13. 9. 1937, p. 2. 1682  Klub neodvisnih razstavlja, Jutro, XVIII/209, 8. 9. 1937, p. 6. 1683  Stane KREGAR, Klub »neodvisnih« umetnikov, Slovenec, LXV/211a, 15. 9. 1937, p. 6. 1684  Stane MIKUŽ, Razstava Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov, Slovenec, LXV/220, 25. 9. 1937, p. 5. 1685  Stane MIKUŽ, Razstava Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov, Slovenec, LXV/221, 26. 9. 1937, p. 7. 1686  Fran ŠIJANEC, Razstava Kluba neodvisnih, Jutro, XVIII/218, 18. 9. 1937, p. 7 1687  Zapis ob članku Na velesejmu pospravljajo in zaklepajo, Jutro, XVIII/214, 14. 9. 1937, p. 3. 465 466 357 361 358 359 360 357 Jutro, XVIII/218, 18. 9. 1937, p. 7. 358 Jutro, XVIII/224, 25. 9. 1937, p. 3. 359 Slovenec, LXV/221a, 26. 9. 1937, p. 7. 360 Slovenec, LXV/220a, 25. 9. 1937, p. 5. 361 Umetnost, II/3-4, 1937, p. 41. 467 468 Naslov razstave: Avgust Černigoj Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava slikarja Černigoja, Jutro, XVIII/231, 3. 10. 1937, p. 7. Datum: 4.–10. 10. 1937 - Novi Černigoj v Ljubljani, Slovenski narod, LXX/225, 2. 10. 1937, p. 5. - Razstava A. Černigoja otvorjena, Jutro, XVIII/232, 5. 10. 1937, p. 7. Organizator: Ni podatka. - Razstava Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu se je začela, Slovenski dom, II/226, 5. 10. 1937, p. 2. - Razstava Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/230a, 7. 10. 1937, p. 4. - Razstava slikarja Avgusta Černigoja, Istra, IX/40, 8. 10. 1937, p. 6. Avtor s številom del: 25 del; Avgust Černigoj.1688 - R. L. /Rajko Ložar/, Razstava A. Černigoja, Slovenec, LXV/232a, 9. 10. 1937, p. 5. - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Na razstavi Avgusta Černigoja, Jutro, XVIII/236, 9. 10. 1937, p. 7. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Razstava g. Černigoja, Slovenec, LXV/233, 10. 10. 1937, p. 6. - Anton STUPICA, Naša Kronika, Kronika slovenskih mest, V/1, 1937, p. 57. Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel predsednik Društva likovnih umetnikov Iva n - Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/3-4, 1937, p. 53. Vavpotič.1689 Na zadnji dan razstave naj bi Černigoj pripravil vodstvo po razstavi in predavanje.1690 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava Avgusta Černigoja, ki je razstavil krajine v olju i n temperi, portrete, tihožitja, akte ter grafike.1691 Poročanje in kritika: V Jutru so poročali, da je Černigoj sočasno z ljubljansko razstavo imel razstavi tudi v Trstu in Neaplju.1692 Tako v Slovenskem domu kot v Slovencu so pisali o veliki razliki med Černigojevimi eksperimentalnimi konstruktivističnimi deli, ki jih je v Ljubljani razstavil pred desetimi leti, in tokratnimi realističnimi deli.1693 V Slovenskem narodu so ga napovedali kot »novega Černigoja« in kot »neorealista, ki je premagal ekspresionizem in konstrukti-362 363 vizem«, ter zapisali, da je z vrnitvijo k upodabljanju narave spet postal slikar.1694 Rajko Ložar je v svojem odzivu poudaril spremembo v Černigojevem opusu, ki se naj bi odražala v slogovnem obratu od njegove avantgardne faze v dvajsetih letih in ga zaznamuje vrnitev h klasičnim motivom, kot so krajine in tihožitja: »Namesto gole matematično-geometrične in strojne motivnosti tedanjih podob ter namesto polihromiranja posameznih elementov v sliki vidimo na podobah v paviljonu predmetnost resničnega sveta, morje, zalive, krajino, drevesa, hiše, ljudi, itd., in na to se pač nanaša Černigojev terminus: neorealizem, novorealizem.«1695 Čoro Škodlar je pohvalil njegovo novo usmeritev, njegovo preteklo ustvarjanje pa razumel kot »revolucionarnost za vsako ceno«. Zapisal je, da dobra dela pričajo, da »slikar ni prirasel na svoje stare nazore, temveč se je z zdravim razumom otresel poti, po kateri je zašel v zagato«.1696 1688  Število del je rekonstruirano po člankih, navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu se je začela, Slovenski dom, II/226, 5. 10. 1937, p. 2. 1689  Ibid. 1690  Razstava g. Černigoja, Slovenec, LXV/233, 10. 10. 1937, p. 6. 1691  Ibid. 1692  Razstava slikarja Černigoja, Jutro, XVIII/231, 3. 10. 1937, p. 7. 1693  Razstava Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu se je začela, Slovenski dom, II/226, 5. 10. 1937, p. 2; Razstava Avgusta Černigoja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXV/230a, 7. 10. 1937, p. 4. 1694  Novi Černigoj v Ljubljani, Slovenski narod, LXX/225, 2. 10. 1937, p. 5. 1695  R. L. /Rajko Ložar/, Razstava A. Černigoja, Slovenec, LXV/232a, 9. 10. 1937, p. 5. 1696  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Na razstavi Avgusta Černigoja, Jutro, XVIII/236, 9. 10. 1937, p. 7. 469 470 364 Naslov razstave: Janez in Jurij Šubic Datum: 7. 11. 1937–9. 1. 1938 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana Avtorja s številom del: 159 del v katalogu; Janez Šubic (105), Jurij Šubic (54).1697 Katalog in tiskovine: Katalog je pripravil Rajko Ložar. Na naslovnici je reprodukcija dela Lastni portret Janeza Šubica. Katalog vsebuje seznam razstavljenih del z navedbo tehnike, datacije, signature in lokacije.1698 V Slovenskem narodu so zapisali, da se je prodalo »le 400 izvodov po ceni 15 dinarjev«.1699 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel direktor razstavnega odbora Fran Windischer, dela na razstavi pa je predstavil Rajko Ložar.1700 Po razstavi naj bi organi- zirali 25 vodstev.1701 Na primer, cerkvena dela, razstavljena v Narodni galeriji, je 14. 11. predstavil Viktor Steska, po razstavi posvetnih del v Jakopičevem paviljonu pa je vodil Ivan Zorman.1702 Po poročanju Jutra naj bi vodstvo 21. 11. izvedel tudi nečak Šubicev, akademski slikar Mirko Šubic, ki je predstavil tehnični postopek, ki sta ga uporabljala umetnika.1703 Po razstavi so vodili tudi drugi, na primer Saša Šantel, Anton Stupica, Stane Mikuž, Rajko Ložar.1704 Obisk: Po poročanju Slovenca naj bi razstavo obiskalo okoli 5.500 obiskovalcev.1705 O dobrem odzivu in obisku piše tudi Rajko Ložar v Zborniku 365 za umetnostno zgodovino. 1706 V Slovenskem narodu sicer pišejo o slabem obisku, predvsem Ljubljančanov, ki bi po njihovem mnenju morali prvi obiskati takšno razstavo.1707 Vrsta razstave: Retrospektivna razstava Janeza in Jurija Šubica, ki so jo zače- li pripravljati že leta 1934. Pripravljalni razstavni odbor so sestavljali Rajko Ložar, Marijan Marolt, France Stele, Matej Sternen, Viktor Steska, Milan Šubic in upravnik Ivan Zorman. Razstavo so finančno podprle gospodarske institucije v Ljubljani, otvoril pa jo je gospodarstvenik Fran Windischer.1708 Ker je bil Jakopičev paviljon premajhen za tako veliko število del, so del razstave postavili tudi v glavni dvorani in stranski sobi v prostorih Narodnega doma Društva Narodna galerija.1709 Tam so bila razstavljena njuna sakralna dela, monumentalna naročila ter skice in študije, 1697  Janez in Jurij Šubic (Ljubljana, Narodna galerija, Jakopičev paviljon, november 1937), Ljubljana 1937. 1698  Janez in Jurij Šubic (Ljubljana, Narodna galerija, Jakopičev paviljon, november 1937), Ljubljana 1937. (Katalog dostopen na: .) 1699  Za Ljubljano porazne številke, Slovenski narod, LXXI/2, 4. 1. 1938, p. 2. 1700  Zbrano življenjsko delo obeh Šubicev, Slovenski narod, LXX/255, 8. 11. 1937, p. 2. 1701  Ibid. 1702  Vodstvo po razstavi Šubicev. Ljubljanska kronika, Ponedeljski Slovenec, X/46, 15. 11. 1937, p. 4. 1703  Tehnični postopek, s katerim sta oblikovala brata Janez in Juri Šubic, Jutro, XVIII/ 2 70, 20. 11. 1937, p. 4. 1704  Vodstvo v razstavi bratov Šubicev, Jutro, XVIII/273, 23. 11. 1937, p. 4; Na razstavi bratov Šubicev, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVIII/289b, 13. 12. 1937, p. 2; Prihodnja vodstva po razstavi Šubicev, Jutro, XVIII/276, 26. 11. 1937, p. 4; Vodstvo v razstavi bratov Šubicev. Ljubljana danes, Slovenski dom, II/278, 7. 12. 1937, p. 3. 362 1705  Marjan MAROLT, Novo leto 1938 v Narodni galeriji, Slovenec, LXVI/6a, 9. 1. 1938, p. 5. Umetnost, II/3-4, 1937. 1706  R./ajko/ LOŽAR, Ob razstavi bratov Šubic, Zbornik za umetnostno zgodovino, XIV/1-4, 1937, pp. 41–48. 1707  Za Ljubljano porazne številke, Slovenski narod, LXXI/2, 4. 1. 1938, p. 2. 363–365 1708  Ante GABER, Pred zaključkom razstave Šubicev, Trgovski list, XXI/1, 1. 1. 1938, p. 3. Jutro, XVIII/236, 9. 10. 1937, p. 7. 1709  Karel DOBIDA, Janez in Jurij Šubic, Mladika, XIX/1, 1938, pp. 24–26. 471 472 v Jakopičevem paviljonu pa profana dela, dela za tujino v obliki velikih Posebnosti: Obiskovalcem je bila omogočena polovična cena za vožnjo z vlakom dekoracij in kompozicij za arhitekturni okras. Poleg dokončanih del so na v času trajanja razstave.1721 V Slovenskem narodu so zapisali, da je celotna razstavo vključili tudi skice, načrte in osnutke. Ob mitoloških in historičnih organizacija razstave stala 40.000 dinarjev z vštetim prevozom, zavaro- kompozicijah so bili v Jakopičevem paviljonu razstavljeni tudi razni portreti valnino, okvirji in restavracijo slik. Restavrirano naj bi bilo namreč okoli 100 in krajine.1710 Na razstavo so se dolgo pripravljali, saj so morali najti in zbrati kvadratnih kilometrov platna.1722 vsa njuna dela ter jih restavrirati, za kar sta poskrbela restavratorja Mirko Šubic in Matej Sternen.1711 21. 11. so jo dopolnili še s 23 deli obeh mojstrov ter izdali dodatek h katalogu.1712 Leta 1939 je France Mesesnel izdal ob-Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: sežno monografijo obeh bratov, ki jo je Franc K. Kos označil za »popolno - Umetniška družina Šubic, Slovenec, LXV/241a, 20. 10. 1937, p. 4. izpopolnitev te razstave«.1713 - Na razstavi del Janeza in Jurija Šubica, Slovenski narod, LXX/240, 20. 10. 1937, p. 3. - Na razstavi del Janeza in Jurija Šubica, Slovenec, LXV/242, 21. 10. 1937, p. 4. Poročanje in kritika: V časopisju lahko spremljamo izjemen odziv s številnimi objavami - Razstava del bratov Šubicev, Slovenski dom, II/240, 21. 10. 1937, p. 2. in pozitivnimi odzivi. Veliko najav in splošnih zapisov o njunem delu se je - Razstava del bratov Šubicev, Slovenski dom, II/242, 23. 10. 1937, p. 2. pojavilo že pred otvoritvijo razstave. Ante Gaber je v Trgovskem listu zapisal, - Restavracija zbranih del Janeza in Jurija Šubica, Jutro, XVIII/249, 24. 10. 1937, p. 4. da je razstava »znamenje, da smo preboleli tavanje za tujimi poskusi in smo - Razstava del bratov Šubic, Slovenec, LXV/245, 24. 10. 1937, p. 3. z drugimi narodi stopili spet na pot prepričanja, da brez znanja slikarske - Eine Gemäldeausstel ung der beiden Brüder Šubic, Marburger Zeitung, LXXVII/244, 26. 10. 1937, p. 4. obrti, kiparskega ali zidarskega rokodelstva in brez spoštovanja prirode ni mogoča likovna [umetnost]«.1714 Karel Dobida je izrazil mnenje, da imamo - Saša ŠANTEL, Pred veliko razstavo bratov Šubicev, Jutro, XVIII/253, 29. 10. 1937, p. 7. premalo znanja o zgodovini naše umetnosti in vrednotenju naših prednikov, - Dela bratov Šubic za ljubljanski muzej, Slovenski dom, II/247, 29. 10. 1937, p. 2. zato je organizacija zgodovinskih razstav nujno potrebna.1715 - Umetnost bratov Šubicev bo prikazala velika razstava v Narodni galeriji, Jutro, XVIII/259, 6. 11. 1937, p. 3. Mnogi pisci so razstavo videli kot prelomnico v slovenski umetnosti, - Jutri ob pol 11 dopoldne bo svečano otvorjena razstava bratov Šubicev v Narodni galeriji, Slovenski dom, ki odpira nove poglede na umetnostno zgodovino, kar lahko razberemo tudi II/253, 6. 11. 1937, p. 2. iz intervjuja Saše Šantla z načelnikom pripravljalnega odbora dr. Rajkom - Razstava bratov Šubic, Slovenec, LXV/256, 7. 11. 1937, p. 3. Ložarjem.1716 Ta je poudaril umetnostnozgodovinski in estetsko-pedagoški pomen razstave in v daljšem zapisu v Zborniku za umetnostno zgodovino - Razstava bratov Šubic slavnostno vpeljana, Ponedeljski Slovenec, X / 45, 8. 11. 1937, p. 2. zapisal: »Razstava Šubicev ni bila najvišja popolnost v tem pogledu, smelo pa - Velik praznik slovenske umetnosti, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/45, 8. 11. 1937, p. 2 trdimo, da predstavlja v slovenski razstavni praksi datum, preko katerega ne - Zbrano življenjsko delo obeh Šubicev, Slovenski narod, LXX/255, 8. 11. 1937, p. 2. bo mogoče iti in ki bo od vsake prireditve kategorično zahteval, da bodi boljša, - Dela bratov Šubic za ljubljanski muzej, Jutro, XVIII/261, 9. 11. 1937, p. 4. popolnejša in še modernejša.«1717 V zapisu v Umetnosti je Ložar izpostavil in - Šubic Ausstellung, Marburger Zeitung, LXXVII/255, 9. 11. 1937, p. 3. podrobno opisal sliki Pismo Janeza Šubica in Pred lovom Jurija Šubica.1718 - R./ajko/ LOŽAR, Janez in Jurij Šubic, Slovenec, LXV/262a, 14. 11. 1937, p. 9. V tedenskem časopisu Življenje in svet so v času razstave pripravili posebno izdajo Številka bratov Šubicev, v kateri najdemo daljši zapis Čora - Razstava bratov Šubicev, Naša volja, III/4, 15. 11. 1937, p. 7. Škodlarja o življenju in delu obeh slikarjev. V njem je podal tudi svoje mnenje - Vodstvo po razstavi Šubicev. Ljubljanska kronika, Ponedeljski Slovenec, X / 46, 15. 11. 1937, p. 4. o trenutnem stanju v slovenski umetnosti: »Naj bo karkoli: pozno nam je - F/ran/ ŠIJANEC, Janez in Jurij Šubic, Jutro, XVIII/ 2 70, 19. 11. 1937, p. 7. privoščila galerija to razstavo, a vendar ne prepozno. Pred 15. leti bi bila - Tehnični postopek, s katerim sta oblikovala brata Janez in Jurij Šubic, Jutro, XVIII/ 2 70, 20. 11. 1937, p. 4. naši umetnosti koristnejša in potrebnejša. Prav gotovo pa bo tudi sedaj - Vodstvo v razstavi bratov Šubicev, Slovenec, LXV/267a, 20. 11. 1937, p. 4. zapustila dobre posledice. Poleg drugega je tak dokaz naše zrele kulture, - -nek- /Milan Zadnek/, Mojstra Šubica v spominu svojih sorodnikov, Slovenski narod, LXX/266, p. 3. kakršnih imamo le malo. Ko nimamo prilike, da bi se ta čas pred svetom - F./ran/ ŠIJANEC, Janez in Jurij Šubic (konec), Jutro, XVIII/270, 20. 11. 1937, p. 7. predstavljali z našo mlajšo umetnostjo, se moremo s slikami Šubicev postav- ljati pred vsem svetom.«1719 - Polovična voznina za razstavo bratov Šubicev, Slovenski dom, II/265, 20. 11. 1937, p. 3. Pisec Fran Petre je v Sodobnosti kot pristnejše izpostavil slike - Vodstvo v razstavi bratov Šubicev, Jutro, XVIII/273, 23. 11. 1937, p. 4. razstavljene v Jakopičevem paviljonu, ki so po njegovem predstavljale - Unterrichtsminister Dr. Magarašević, Marburger Zeitung, LXXVII/267, 23. 11. 1937, p. 2. »svet tedanjih pogledov na umetnost, ki se je že v veliki meri sprostila - Razstava bratov Šubicev izpopolnjena, Slovenec, LXV/269, 23. 11. 1937, p. 4. objemov verskih in tudi klasičnih motivov in iskala neizumetničeno, čim bolj - Za polovično ceno se pripeljete v Ljubljano, Slovenski dom, II/269, 25. 11. 1937, p. 1. pristno naravo in človeka«.1720 - dr. M. Š., Janez in Jurij Šubic. Ob kolektivni razstavi v Narodni galeriji, Slovenska beseda, I/44, 26. 11. 1937, p. 4. - Prihodnja vodstva t razstavi Šubicev, Jutro, XVIII/276, 26. 11. 1937, p. 4. 1710  R./ajko/ LOŽAR, Janez in Jurij Šubic, Slovenec, LXV/262a, 14. 11. 1937, p. 9. - Prihodnja vodstva v razstavi Šubicev, Slovenski dom, II/270, 26. 11. 1937, p. 3. 1711  Razstava bratov Šubic, Slovenec, LXV/256, 7. 11. 1937, p. 3. 1712  Razstava bratov Šubicev dopolnjena , Slovenec, LXV/269, 23. 11. 1937, p. 4. - Stane MIKUŽ, K ilustracijam Janeza Šubica v Stritarjevem »Zvonu«. K razstavi bratov Šubicev, Slovenec, 1713  F/ranc/ K. KOS, Kritika. Dr. France Mesesnel. Janez in Jurij Šubic, Sodobnost, VII/9-10, 1939, pp. 471–473. 1714  Ante GABER, Pred zaključkom razstave Šubicev, Trgovski list, XXI/1, 1. 1. 1938, p. 3. LXV/274, 28. 11. 1937, p. 9. 1715  Karel DOBIDA, Janez in Jurij Šubic, Mladika, XIX/1, 1938, pp. 24–26. 1716  Saša ŠANTEL, Pred veliko razstavo bratov Šubicev, Jutro, XVIII/253, 29. 10. 1937, p. 7. 1717  R./ajko/ LOŽAR, Ob razstavi bratov Šubic, Zbornik za umetnostno zgodovino, XIV/1-4, 1937, pp. 41–48. 1718  Rajko LOŽAR, Dvoje podob, Umetnost, II/7-8, 1938, pp. 116–120. 1721  Polovična železniška voznina v Ljubljano, Slovenec, LXVI/2, 4. 1. 1938, p. 2; Marjan MAROLT, Novo leto 1938 v Narodni galeriji, Slovenec, 1719  Fran ŠKODLAR, Janez in Jurij Šubic največja slovenska slikarja, Življenje in svet, XI/23, 4. 12. 1937, p. 346. LXVI/6a, 9. 1. 1938, p. 5. 1720  Fr./an/ PETRE, Ob razstavi bratov Šubicev, Sodobnost, V/11-12, 1937, pp. 572–574. 1722  Za Ljubljano porazne številke, Slovenski narod, LXXI/2, 4. 1. 1938, p. 2. 473 474 - Janez in Jurij Šubic, Mariborski večernik »Jutra«, XVIII/272, 29. 11. 1937, p. 3. 367 - Janez in Jurij Šubic, Marburger Zeitung, LXXVII/274, 1. 12. 1937, p. 7. - A. S., Janez in Jurij Šubic, Slovenija, VI/49, 3. 12. 1937, pp. 1–2. - Fran ŠKODLAR, Janez in Jurij Šubic največja slovenska slikarja, Življenje in svet, XI/23, 4. 12. 1937, pp. 345–359. - Naš ponos. Janez in Jurij Šubic, Sobota, I/18, 4. 12. 1937, p. 1. - Innenminister Dr. Korošec, Marburger Zeitung, LXXVII/278, 7. 12. 1937, p. 7. - Vodstvo v razstavi bratov Šubicev. Ljubljana danes, Slovenski dom, II/278, 7. 12. 1937, p. 3. - Na razstavi bratov Šubicev, Jutro. Ponedeljska izdaja, XVIII/289b, 13. 12. 1937, p. 2. - Razstava je končana […] Dela bratov Šubicev romajo nazaj v svoje kraje, Jutro, XIX/13, 16. 1. 1938, p. 3. - V razstavi bratov Šubicev, Jutro, XVIII/299, 24. 12. 1937, p. 7. - Fr./an/ PETRE, Ob razstavi bratov Šubicev, Sodobnost, V/11-12, 1937, pp. 572–574. - Ante GABER, Pred zaključkom razstave Šubicev, Trgovski list, XXI/1, 1. 1. 1938, pp. 2–3. - Za Ljubljano porazne številke, Slovenski narod, LXXI/2, 4. 1. 1938, p. 2. - Razstava bratov Šubicev, Slovenec, LXVI/2, 4. 1. 1938, p. 2. - Polovična železniška voznina v Ljubljano, Slovenec, LXVI/2, 4. 1. 1938, p. 2. - Marjan MAROLT, Novo leto 1938 v Narodni galeriji, Slovenec, LXVI/6a, 9. 1. 1938, p. 5. - Za razstavo bratov Šubicev, Umetnost, I/1, 1936–1937, p. 9. - Karel DOBIDA, Janez in Jurij Šubic, Mladika, XIX/1, 1938, pp. 24–26. - R./ajko/ LOŽAR, Ob razstavi bratov Šubicov, Zbornik za umetnostno zgodovino, XIV/1-4, 1937, pp. 41–48. - Janez in Jurij Šubic. Ob priliki razstave v Narodni galeriji in v Jakopičevem paviljonu, Domači prijatelj, XI /1, 1938, pp. 32–38. - Razstava bratov Šubicev, Umetnost, II/5-6, 1938, pp. 65–69. - Rajko LOŽAR, Dvoje podob, Umetnost, II/7-8, 1938, pp. 116–120. - F/ranc/ K. KOS, Kritika. Dr. France Mesesnel. Janez in Jurij Šubic, Sodobnost, VII/9-10, 1939, pp. 471–473. 368 366 Katalog razstave Janez in Jurij Šubic, 1937. 475 476 369 371 370 372 477 478 373 375 374 376 479 480 377 RAZSTAVE V LETU 1938 378 379 367–376 Pogled na razstavo Janez in Jurij Šubic v Jakopičevem paviljonu, 1938. 377 Umetnost, II/7-8, 1938, p. 108. 378 Umetnost, II/7-8, 1938, p. 109. 379 Življenje in svet, XI/23, 4. 12. 1937. Lara Mejač 481 482 Naslov razstave: Razstava načrtov za mestno otroško zavetišče v Trnovem natečaj za ureditev vojaškega pokopališča, ki naj bi imel prekratek rok in in za kostnico padlih vojakov pri Sv. Križu prenizko proračunsko vsoto. Tudi on je menil, da je najboljšo arhitekturno rešitev podal Tepina.1730 Datum: 15.–25. 1. 1938 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Organizator: Ljubljanska mestna občina1723 - Razstava načrtov za trnovsko otroško zavetišče in vojaški spomenik, Jutro, XIX/11, 14. 1. 1938, p. 4. - Razstava načrtov za trnovsko otroško zavetišče in vojaški spomenik, Slovenec, LXVI/10, 14. 1. 1938, p. 4. Avtorji s številom del: Ni podatka; Jožef Brodnik, Oton Gaspari, Vinko Glanz, Herman Hus , - Razstava načrtov za trnovsko otroško zavetišče in vojaški spomenik, Slovenski dom, III/10, 14. 1. 1938, p. 3. Vladimir /Vlasto/ Kopač, Edvard Ravnikar, Marjan Tepina, Janez Trenz, - Razstava nartov za mestno trnovsko otroško zavetišče in za vojaški spomenik pri Sv. Križu, Slovenec, Tomaž Štrukelj.1724 LXVI/12a, 16. 1. 1938, p. 6. - Razstava načrtov za mestno trnovsko otroško zavetišče in za vojaški spomenik pri Sv. Križu, Slovenski do m, Katalog in tiskovine: Ni podatka. III/12, 17. 1. 1938, p. 3. - Razstava načrtov za otroško zavetišče v Trnovem in za kostnico padlih vojakov v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/19, 23. 1. 1938, p. 6. Spremljevalni program: Ni podatka. - Razstava načrtov za otroško zavetišče v Trnovem, Slovenec, LXVI/18a, 23. 1. 1938, p. 6. - Načrti za otroško zavetišče in za kostnico padlih vojakov, Ponedeljski Slovenec, XI/4, 24. 1. 1938, p. 4. Obisk: V Slovencu so zapisali, da je bilo zanimanje za razstavo zelo veliko.1725 - Razstava originalnih načrtov. Otroško zavetišče v Trnovem in kostnica, Slovenski dom, III/18, 24. 1. 1938, p. 2. - Pavel GÖSTL, Dva natečaja mestne občine ljubljanske, Umetnost, II/7-8, 1938, pp. 108–113. Vrsta razstave: Razstava arhitekturnih načrtov, ki so prispeli na dva javna natečaja leta - Kostnica žrtev svetovne vojne, Slovenec, LXVI/18a, 3. 11. 1939, p. 6. 1937 za mestno otroško zavetišče in za kostnico padlim vojakom, koroškim - Zadnje domovanje vojnih žrtev, Slovenski narod, LXVII/252, 6. 12. 1939, p. 5. borcem in judenburškim žrtvam po prvi svetovni vojni na pokopališču pri Sv. Križu. Namen razstave je bil »dobiti čim več originalnih idej, ki bi jih mogla koristno uporabiti pri izvedbi teh načrtov in dati mladim arhitektom možnost tekmovanja«.1726 Natečaja za zavetišče se je udeležilo 15 arhitektov. Prvo nagrado v vrednosti 8.000 dinarjev so podelili arhitektoma Otonu Gaspariju in Tomažu Štruklju, drugo nagrado Vinku Glanzu, tretjo nagrado, ki je bila razdeljena v odkupe, pa so razdelili med arhitekte Hermana Husa, Joža Brodnika in Draga Hojkerja ter Benjamina Svetino. Razpis za kostnico 380 Umetnost, II/7-8, 1938, p. 112. je zahteval, da je namenjena žrtvam vseh veroizpovedi med letoma 1914 in 1919 ter judenburškim žrtvam in 25 koroškim borcem. Prvo nagrado v vrednosti 4.000 dinarjev je za kostnico prejel Edvard Ravnikar, drugo na- grado pa je prejel načrt Marjana Tepine.1727 Kostnica je bila realizirana in blagoslovljena 10. decembra 1939.1728 Poročanje in kritika: O razstavi je bilo zelo malo poročil. V časopisju je bilo objavljenih več identičnih kratkih najav, poročil o razstavi ter kratkih notic . Podrobnejše poročilo o razstavljenih načrtih lahko zasledimo v Ponedeljskem Slovencu, v katerem so predstavili pogoje obeh razpisov in načrte, ki so prejeli prve tri nagrade. Kot najbolj izviren so izpostavili načrt Marjana Tepine za kostnico padlim vojakom.1729 Pavel Göstl je zapisal, da je bilo veliko arhitekturnih rešitev v zadnjem času izvedenih brez natečajev, vendar je bila kljub obupanosti arhitektov razstava uspešna. Bolj problematičen naj bi bil drugi 1723  Načrti za otroško zavetišče in za kostnico padlih vojakov, Ponedeljski Slovenec, XI/4, 24. 1. 1938, p. 4. 1724  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Načrti za otroško zavetišče in za kostnico padlih vojakov, Ponedeljski Slovenec, XI/4, 24. 1. 1938, p. 4; Anton STUPICA, Naša Kronika, Kronika slovenskih mest, V/1, 1937, p. 58. 1725  Razstava načrtov za otroško zavetišče v Trnovem, Slovenec, LXVI/18a, 23. 1. 1938, p. 6. 1726  Načrti za otroško zavetišče in za kostnico padlih vojakov, Ponedeljski Slovenec, XI/4, 24. 1. 1938, p. 4. 1727  Ibid. 1728  Zadnje domovanje vojnih žrtev, Slovenski narod, LXXII/277, 6. 12. 1939, p. 4. 1729  Ibid. 1730  Pavel GÖSTL, Dva natečaja mestne občine ljubljanske, Umetnost, II/7-8, 1938, pp. 108–113. 483 484 Naslov razstave: Exposition des femmes artistes des états de la Petite Katalog in tiskovine: Obsežen katalog v francoščini z uvodnim člankom z naslovom Les Entente 1938. La Petite Entente des Femmes1722 femmes artistes d'aujourd'hui ( Umetnice danes), ki ga je napisala praška umetnica Vera Urbanova. Temu so v posameznih poglavjih sledili daljši Datum: 6.–20. 3. 1938 zapisi o sodobnih jugoslovanskih, romunskih in češkoslovaških umetnicah ter seznam del in reprodukcije posameznih del. Del o srbskih umetnicah je napisala Zdenka Marković, del o slovenskih in hrvaških umetnicah pa Organizator: Odbor Male ženske antante; V Jugoslaviji je organizacijo prevzela Marjanca Kanc Čuček. Ob katalogu je izšel tudi razstavni list s seznamom Jugoslovanska ženska zveza (JŽZ) v Beogradu, ki je za razstavo v Ljubljani del in cenami.1734 pooblastila Dravsko sekcijo JŽZ.1732 Spremljevalni program: V Jutru so poročali, da je Mara Kralj 16. 3. vodila po razstavi, Dana Pajni č Avtorice s številom del: 168 del v katalogu; Lucie Bălăcescu Demetriade (4), Zoe Băicoianu (2), pa 19. in 20. 3.1735 Zenaide /Zenaida/ Bandur (1), Milica Bešević (2), Zoe Borelli Alačević /Borelli Vranski Alačević/ (1), Helena Broftova - Pit'hová (1), Ivanka Bukovac (1), Zdenka Burghauserová (2), Lina Crnčić Virant (1), Cécile /Cecilia/ Cuțescu Obisk: V Jutru so zapisali, da so si razstavo ogledali skoraj vsi višji razredi ljubljanskih - Storck (4), Roksana Cuvaj Zurunić (2), Milica Čadzević (3), Vera Čohadzić srednjih šol.1736 V Ženskem svetu so navedli podatek, da naj bi razstavo (2), Iva Despić Simonović (1), Radmila Djordević (1), Vlasta Dohnalová - obiskalo 1.450 ljudi.1737 Pešanová (1), Hana Dostálová (1), Cata Dujšin Gattin /Dujšin Ribar/ (2), Zoja Dumendzić (1), Marie Ehlerová (1), Micaela Eleutheriade (4), Céline Emilian Vrsta razstave: Skupinska potujoča razstava českoslovaških, romunskih in jugoslo- (2), Cornélie Emilian (2), Helena Emingerová (1), Pavla Fořtová /Fořtová vanskih umetnic. Razstava je potovala v Beograd, Zagreb, Ljubljano, - Šámalová/ (2), Lili Gödl - Brandhuber (1), Olga Greceanu (4), Ksenija Bukarešto, Cluj, Černivce, Prago, Brno in Bratislavo. Njen namen je bil, Grisogono (1), Valeria Hachla - Myslivečková (1), Ružica Ilić (1), Božena da se »v vseh večjih kulturnih centrih prikaže visoki nivo feministične kulture Jelínková /Jelínková - Jirásková/ (3), Věra Jičínská (1), Marta Jirásková (1), tudi na umetniškem področju ter obenem služi kot pomagalo pri ženskem Helena Johnová (2), Desanka Jovanović (1), Gertrud Kauders (1), Jaroslava gibanju za dosego večjih političnih pravic«.1738 Pokroviteljice razstave so bile Klenková /Klenková - Němcová/ (1), Lucie Klímová (1), Mira Klobučar (1), kraljici Jugoslavije in Romunije ter žena češkoslovaškega predsednika.1739 Hana Krajniková (1), Mara Kralj Jeraj (2), J. /Julie?/ Krčmářová - Krížková V glavni dvorani so bile razstavljene češke umetnice, desna dvorana je bila (1), Milica Krstić (1), Laetitia P./?/ Lukasiewicz (3), Milada Marešová (2), namenjena Romunkam, levo dvorano in del desne pa so z veliko količino Mara Marochino (1), Božena Matějovská - Fišárková (1), Fina Maternová / del zapolnile Jugoslovanke.1740 Predsedstvo Male ženske antante v Pragi na Maternová - Ržiwnatzová/ (1), Rajka Merčep (2), Julie Mezerová /Winterová čelu s senatorko Františko Plamínkovo je sporazumno z Jugoslovankami in - Mezerová/ (3), Jelena Minić (1), Lea Mrázova (1), Augusta Mül erová / Romunkami določilo, da se sme vsaka država razstave udeležiti s 40 slika- Machoňová - Mül erová/ (1), Jelizaveta Nacić Lukaj (1), Juliette Oraçianu mi, 10 plastikami in 10 arhitekturnimi načrti, kar je pomenilo, da so slovenske (4), Zdenka Ostović Pexider Srića (1), Dana Pajnić (2), Milada Pavlíkova - umetnice lahko razstavile 12 slik, 3 kiparska dela in 3 arhitekturne projekte. Petřiková (2), Leposava Pavlović (1), Jelizaveta /Jelisaveta/ Petrović (2), Izbor za slovenske umetnice je pripadal Klubu likovnih umetnic v Ljubljani.1741 Zora Petrović (2), Duna Peyer Peklić (1), Marie /Maria/ Pil at-Brateș (2), Elda Sodelovalo je devet slovenskih umetnic: Mara Kralj, Elda Piščanec, Mira Piščanec (2), Minka Podhajská (1), Helléne Poppea (4), Maria Pospíšilova Pregelj, Bara Remec, Anica Zupanec - Sodnik, Avgusta Šantel, Henrika (1), Mira Pregelj (2), Florence Pretorian (2), Linka Procházková (3), Stanka Šantel, Dana Pajnič in Dušana Šantel. Vlasta Tancig je zapisala, da je bilo, Radonić Lučev (1), Charlotta Radnitzová /Schrötter - Radnitzová/ (1), Merica odkar razstava potuje po Jugoslaviji, prodanih 20 slik ter da pričakuje, da bo Râmniceanu (2), Marie Rejlová (1), Bara Remec (1), Nasta Rojc (1), Anna več prodano v tujini, kjer ima občinstvo drugačno razumevanje in denar za Roškotová (3), Marta Rožánková - Drábková (1), Božena Ružić - Vilhar / umetnost.1742 Prav tako so v Jutru zapisali, da je bilo v Beogradu in Zagrebu Božena Vilhar/ (1), Tzigara Anna Samurças (4), Zdeňka Schwarzerová (1), prodanih že precej del.1743 Anica Sodnik Županec /Zupanec Sodnik/ (2), Reska Šandor (1), Augusta / Avgusta/ Šantel (2), Dušana Šantel Kanoni (1), Henrika Šantel (2), Milada Špálová /Spálová/ (1), Helena Šrámková (1), Sláva Tonderová - Zátková (3), Poročanje in kritika: Razstava je bila v medijih zelo odmevna. Poleg kratkih najav in notic v Antonie S. Urbanová (2), Bosa Valić (1), Božena Vejrycková - Solarová (1), časopisju najdemo veliko daljših in podrobnih zapisov o razstavi. Vuka Velimirović (1), Daroslava Vijorović (1), Karla Vobišová (3), Vilma Vrbová Vlasta Tancigova v Slovenski besedi ni objavila kritike razstave, temveč /Vrbová - Kotrbová/ (3), Mila Vod (3), Beta Vukanović (2), Marie Zlatníková / je opisala svojo osebno izkušnjo njenega obiska: »Na umetnostno kritiko se Zlatníková - Mikanová/ (1), Hana Zwil inger - Gabert (1).1733 1734  La Petite Entente des Femmes. Exposition des femmes artistes des états de la Petite Entente (Belgrade, Zagreb, Ljubljana, Bucarest, Cluj, Cernautzi, Praha, Brno, Bratislava, 1938), Praga 1938. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 1735  Vodstvo po umetniški razstavi ŽMA, Jutro, XIX/65, 18. 3. 1938, p. 4; Iz Ljubljane, Jutro, XIX/63, 16. 3. 1938, p. 4. 1736  Vodstvo po umetniški razstavi ŽMA, Jutro, XIX/65, 18. 3. 1938, p. 4. 1737  S. E., Mala ženska antanta, Ženski svet, XVI/4, 1938, p. 74. 1738  Stane MIKUŽ, Razstava umetnic držav Male zveze, Slovenec, LXVI/60a, 13. 3. 1938, p. 9. 1739  Vlasta TANCIGOVA, Paleta in čopič v ženski roki, Slovenska beseda, II/12, 18. 3. 1938, p. 4. 1731  V medijskih objavah se kot naslova razstave najpogosteje pojavljata Ženske umetnice Male zveze ali Ženske Male antante. 1740  Stane MIKUŽ, Razstava umetnic držav Male zveze, Slovenec, LXVI/60a, 13. 3. 1938, p. 9. 1732  Dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze, Bulovec - Mrakova in razstava ŽMA, Slovenski narod, LXXI/62, 17. 3. 1938, p. 2. 1741  Dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze, Bulovec - Mrakova in razstava ŽMA, Slovenski narod, LXXI/62, 17. 3. 1938, p. 2. 1733  La Petite Entente des Femmes. Exposition des femmes artistes des états de la Petite Entente (Belgrade, Zagreb, Ljubljana, Bucarest, Cluj, 1742  Vlasta TANCIGOVA, Paleta in čopič v ženski roki, Slovenska beseda, II/12, 18. 3. 1938, p. 4. Cernautzi, Praha, Brno, Bratislava, 1938), Praga 1938. 1743  Umetnostna razstava ženske Male antante, Jutro, XIX/10, 7. 3. 1938, p. 4. 485 486 ne razumem. Vem samo, da bi hotela deset, dvanajst stvari s te razstave.«1744 - Razstava ženskih umetnic MZ, Edinost, I/5, 12. 3. 1938, p. 5. Stane Mikuž je razstavi namenil celotno časopisno stran v Slovencu, - Stane MIKUŽ, Razstava umetnic držav Male zveze, Slovenec, LXVI/60a, 13. 3. 1938, p. 9. kjer je sprva naredil pregled vloge umetnic skozi umetnostno zgodovino, - Razstava umetnic MŽA zasluži vso pozornost, Jutro, XIX/61, 13. 3. 1938, p. 3. nato pa zapisal, da bo razstavo ovrednotil »s perspektive zadnjega poglavja - Iz Ljubljane, Jutro, XIX/63, 16. 3. 1938, p. 4. umetnostno teoretičnih razprav, oziroma konkretnejše, s koturna 'nove stvarnosti'«.1745 Pri tem se je podrobno osredotočil na opisovanje - Dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze, Bulovec - Mrakova in razstava ŽMA, Slovenski narod, in vrednotenje več umetnic in njihovih del.1746 Dokaj dolgo besedilo o raz- LXXI/62, 17. 3. 1938, p. 2. stavi je prispeval Franc K. Kos, ki je menil, da skoraj ni razlike med moderno - Vlasta TANCIGOVA, Paleta in čopič v ženski roki, Slovenska beseda, II/12, 18. 3. 1938, p. 4. razstavo moških ali žensk ter da naj bi razstava prikazala visoko kulturo - Vodstvo po umetniški razstavi ŽMA, Jutro, XIX/65. 18. 3. 1938, p. 4. in sposobnost umetnic ter propragirala »popolno enakost obeh spolov«.1747 - F./ranc/ K. KOS, Po razstavi umetnic Male antante, Jutro, XIX/67, 22. 3. 1938, p. 7. Julija Pajman, piska v reviji Vigred, je bila razstavi zelo naklonjena in je me- - Karel DOBIDA, Razstava ženske Male antante, Ljubljanski zvon, LVIII/3-4, 1938, pp. 170–172. nila, da se pri Slovenkah najmanj pozna francoski vpliv in se vse bolj opazi vpliv Zagreba.1748 - J./ulija/ PAJMAN, Likovna umetnost v ženski Mali antanti, Vigred, XVI/4, 1938, pp. 140–141. Karel Dobida je podal negativno kritiko in zapisal, da je bil glavni namen - J./ulija/ PAJMAN, Likovna umetnost v ženski Mali antanti (konec.), Vigred, XVI/5, 1938, pp. 181–182. razstave »feministično propagandnega značaja« in da umetnice niso poka- - S. E., Mala ženska antanta, Ženski svet, XVI/4, 1938, pp. 73–75. zale nič izvirnega. Po njegovem mnenju na razstavi ni bilo opaziti zanimanja - Z. A., Razstava likovnih umetnic Male ženske antante v Ljubljani, Ženski svet, XVI/5, 1938, pp. 108–111. za sodobno življenje, prevladovala pa naj bi »izrazita meščanska miselnost, ki je zadovoljna sama s seboj in s svetom, neobtežena s problematiko časa, v katerem smo«.1749 Posebnosti: Umetnica Karla Bulovec je v Slovenskem domu zapisala, da je bila na razstavo povabljena, vendar se je ni udeležila, ker ni imela denarja za ok- virje. V časopisu so zapisali, da bi lahko nekaj denarja za razstavo namenili tudi za umetnice, ki si ne morejo privoščiti razstavljanja.1750 Na njene trditve je odgovorila Dravska sekcija Jugoslovanske ženske zveze, ki je zapisala, da je bila umetnica povabljena dvakrat, vendar je bil njen pogoj za sodelo- vanje, da razstavi 6 do 8 večjih risb, za katere bi morali kupiti tudi okvirje in stekla, kar bi stalo 8.000 dinarjev. Ker to ni bilo izvedljivo, so ji predlagali, da razstavi model Slomškovega spomenika, s čimer se je strinjala pod 381 pogojem, da razstavi le v Romuniji in Češkoslovaški ter da zaradi krhkosti dela sama nadzira postavitev. Želela je, da bi ji zveza krila tudi stroške po- tovanja. Dravska sekcija naj bi obe želji sporočila glavnemu odboru, vendar so ju zavrnili.1751 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Potujoča razstava upodabljajočih umetnic Male ženske antante, Jutro, XIX/14, 18. 1. 1938, p. 3. - Potujoča razstava upodabljajočih umetnic Male ženske antante, Slovenec, LXVI/13, 18. 1. 1938, p. 3. - Razstava del upodabljajočih umetnic Male antante, Jutro, XIX/46, 24. 2. 1938, p. 3. - Potujoča razstava na poti v Ljubljano. Kaj nam pokažejo upodabljajoče umetnice MŽA?, Jutro, XIX/49, 27. 2. 1938, p. 8. - Razstava, ki mnogo obeta, Jutro, XIX/55, 6. 3. 1938, p. 3. - Umetnostna razstava ženske Male antante, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/10, 7. 3. 1938, p. 4. - Umetnice Ženske male zveze v Ljubljani, Ponedeljski Slovenec, V/10, 7. 3. 1938, p. 1. - Narodne dame in Karla Bulovčeva, Slovenski dom, III/53, 7. 3. 1938, p. 5. - A. V. /Angela Vode/, Namen in uspeh razstave umetnic Male ženske antante, Jutro, XIX/58, 10. 3. 1938, p. 7. 1744  Vlasta TANCIGOVA, Paleta in čopič v ženski roki, Slovenska beseda, II/12, 18. 3. 1938, p. 4. 1745  Stane MIKUŽ, Razstava umetnic držav Male zveze, Slovenec, LXVI/60a, 13. 3. 1938, p. 9. 1746  Ibid. 1747  F./ranc/ K. KOS, Po razstavi umetnic Male antante, Jutro, XIX/67, 22. 3. 1938, p. 7. 1748  J./ulija/ PAJMAN, Likovna umetnost v ženski Mali antanti (konec.), Vigred, XVI/5, pp. 181–182. 1749  Karel DOBIDA, Razstava ženske Male antante, Ljubljanski zvon, LVIII/3-4, 1938, pp. 170–172. 1750  Narodne dame in Karla Bulovčeva, Slovenski dom, III/53, 7. 3. 1938, p. 5. 1751  Dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze, Bulovec–Mrakova in razstava ŽMA, Slovenski narod, LXXI/62, 17. 3. 1938, p. 2. 487 488 382 384 383 385 489 490 386 388 389 387 491 492 390 392 391 393 493 494 394 Naslov razstave: Mikulaš Galanda, Miha Maleš in Zoran Mušič. Pomladna umetnostna razstava Datum: 25. 3.–3. 4. 1938 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: Ok. 670 del; Mikulaš Galanda (50), Miha Maleš (600) in Zoran Mušič (20).1752 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: V Jutru so poročali, da naj bi 1. 4. po razstavi vodil Ivan Čargo.1753 Z a 3. 4. je bilo napovedano tudi vodstvo Staneta Kregarja, a naj bi namesto njega vskočil Čargo.1754 Obisk: Razstava je vzbudila veliko zanimanja, v desetih dneh naj bi prišlo več kot 395 396 1.000 obiskovalcev.1755 Tudi v Slovenskem domu so zapisali, da je bila dobro obiskana.1756 Vrsta razstave: Skupinska razstava Mihe Maleša, Zorana Mušiča in Mikulaša Galande iz Bratislave. V glavni dvorani je grafike razstavljal Maleš, ki je svoja dela namestil tudi v manjši sobi levo zadaj ter v delu prve sobe levo in prikazal dvajsetletni opus svojega dela. V desnem prostoru je litografije in risbe razstavljal Galanda, v delu leve sobe pa je viselo 12 Mušičevih gvašev.1757 Kljub velikemu številu del naj razstava ne bi delovala prenatrpano, saj so večino razstavljenih del tvorile Maleševe grafike, ki so bile mapirane in ure- jene po letih nastanka.1758 Maleš naj bi poleg grafik razstavil tudi dekorativno keramiko.1759 V Slovenskem domu so zapisali, da je bilo do konca prvega tedna prodanih že precej del, o uspešni prodaji v prvih dneh pa so pisali tudi v Jutru.1760 Poročanje in kritika: Pisci so bili razstavi zelo naklonjeni. V Slovenskem domu so zapisali, da že na prvi pogled vzbuja »dojem zanesljivosti in skrbnosti«.1761 Mušič je razstavil novejša dela iz časa bivanja v Mariboru, kot so na primer Maribor spomladi, Kolodvor I, Kolodvor II, zato je bila razstava omenjena tudi v Mariborskem večerniku » Jutra« . 1762 Obsežno kritiko je podal Fran Šijanec, ki je poleg podrobnejših opisov posameznih del zapisal, da razstava deluje »neforsirano, izbrano in umerjeno ter je na zunaj pregledna in izzveneva v notranji sorodnosti 381–393 1752  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava Pogled na razstavo Žensk male antante v treh umetnikov, Slovenec, LXVI/70a, 26. 3. 1938, p. 3; F./ranc/ K. KOS, Razstava trojice. Galanda, Maleš, Mušič, Jutro, XIX/77, 2. 4. 1938, p. 7. Jakopičevem paviljonu, 1938. 1753  Vodstva po razstavi Maleš – Mušič – Galanda, Jutro, XIX/78, 3. 4. 1938, p. 6. 1754  V Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/78a, 4. 4. 1938, p. 2. 394–395 1755  Ibid. 1756  Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/71, 30. 3. 1938, p. 8. Slovenec, LXVI/60a, 13. 3. 1938, p. 9. 1757  Ibid.; V Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/74, 30. 3. 1938, p. 4. 1758  F./ranc/ K. KOS, Razstava trojice. Galanda, Maleš, Mušič, Jutro, XIX/77, 2. 4. 1938, p. 7. 396 1759  Stane MIKUŽ, Razstava M. Galanda, M. Maleš, Z. Mušič, Slovenec, LXVI/74a, 31. 3. 1938, p. 5. Iz kataloga La Petite Entente des 1760  Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/71, 30. 3. 1938, p. 8; V Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/74, 30. 3. 1938, p. 4. Femmes: Exposition des femmes artistes 1761  Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/71, 30. 3. 1938, p. 8. des états de la Petite Entente, 1938. 1762  L. B., Mušičeva najnovejša dela na razstavi v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XII/68, 26. 3. 1938, p. 3. 495 496 treh zavestno lastnih poti zasledujočih tvorcev, pri čemer Galanda rešuje 397 plastične, Maleš linearne in Mušič barvne probleme«.1763 Podrobno se je z deli in avtorji ukvarjal tudi Franc K. Kos, ki je zapisal, da je razstava zelo kakovostna in pomembna, vendar odprta premalo časa, da bi se lahko uveljavila, saj bi jo bilo treba obiskati večkrat.1764 Karel Dobida je zapisal, da je razstava zanimiva, zlasti zaradi slovaš- kega gosta, ter pohvalil izbor del in njen celostni značaj.1765 Stane Mikuž je prav tako podal pozitivno oceno, pri čemer se je podrobno lotil analize pomena grafične tehnike v povezavi s pregledom opusa in del sodelujočih umetnikov. Najbolj je bil kritičen do Mušičevih del, saj je zapisal, da so sicer dobra, vendar pa se »mestoma čuti ohlapnost med kompozicijo in drugimi formalnimi elementi«.1766 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Zanimiva umetniška razstava, Jutro, 24. 3. 1938, XIX/69, p. 4. - Zanimiva umetniška razstava v Ljubljani, Slovenec, LXVI/68a, 24. 3. 1938, p. 4. - Zanimiva umetniška razstava, Slovenski narod, LXXI/67, 24. 3. 1938, p. 2. - L. B. /Lojze Bizjak/, Mušičeva najnovejša dela na razstavi v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra« , XII/68, 26. 3. 1938, p. 3. - Razstava treh umetnikov, Slovenec, LXVI/70a, 26. 3. 1938, p. 3. - Galanda, Maleš in Mušič, Slovenski narod, LXXI/68, 26. 3. 1938, p. 3. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/71, 30. 3. 1938, p. 8. - V Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/74, 30. 3. 1938, p. 4. - Stane MIKUŽ, Razstava M. Galanda, M. Maleš, Z. Mušič, Slovenec, LXVI/74a, 31. 3. 1938, p. 5. - Ivo ČARGO, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXI/73, 1. 4. 1938, p. 2. - F./ranc/ K. KOS, Razstava trojice. Galanda, Maleš, Mušič, Jutro, XIX/77, 2. 4. 1938, p. 7. - Vodstva po razstavi Maleš-Muši-Galanda, Jutro, XIX/78, 3. 4. 1938, p. 6. - V Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/78a, 4. 4. 1938, p. 2. 398 399 - Fr./ran/ ŠIJANEC, Galanda, Maleš in Mušič, Umetnost, II/9-10, 1938, pp. 156–161. - K./arel/ DOBIDA, Razstava treh, Ljubljanski zvon, LVII/5, 1938, pp. 279–281. - Smrt slovaškega slikarja, Slovenski dom, III/130, 10. 6. 1938, p. 1. - Slikar Galanda umrl, Slovenski narod, LXXI/129, 10. 6. 1938, p. 3. 1763  Fr./ran/ ŠIJANEC, Galanda, Maleš in Mušič, Umetnost, II/9-10, 1938, pp. 156–161. 1764  F./ranc/ K. KOS, Razstava trojice. Galanda, Maleš, Mušič, Jutro, XIX/77, 2. 4. 1938, p. 7. 1765  K./arel/ DOBIDA, Razstava treh, Ljubljanski zvon, LVII/5, 1938, pp. 279–281. 1766  Stane MIKUŽ, Razstava M. Galanda, M. Maleš, Z. Mušič, Slovenec, LXVI/74a, 31. 3. 1938, p. 5. 497 498 400 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jame Datum: 10.–30. 4. 1938 Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 100 del v katalogu; Matija Jama.1767 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.1768 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Uradne otvoritve ni bilo, zato naj bi bilo v prvih dneh le malo obiskovalcev.1769 Vrsta razstave: Redna samostojna spomladanska razstava Matije Jame, na kateri je 401 predstavil že znane slike s prejšnjih razstav ter številna nova dela.1770 Jama naj bi na razstavo vključil več kot sto slik.1771 Med novejšimi deli so bile pokrajine iz okolice Šmarne gore, Save in Sorškega polja ter motivi z Jadrana.1772 Poleg pejsažev je razstavil tudi študije obrazov, portretov in figuralnih skupin.1773 Na prvi strani kataloga je zapis, da je prodaja slik možna izključno pri blagajni. Tretjino prodajne cene naj bi kupec plačal takoj, preostalo pa po koncu razstave.1774 Poročanje in kritika: O razstavi najdemo kratka poročila in daljše zapise, v Jutru pa so objavili tudi poziv obiskovalcem k nakupu del.1775 Franc K. Kos zapisal je, da je Jama vsakoletni in najbolj vztrajen razstavljalec, ki ni nikoli enoličen in dolgočasen. S kakovostnimi deli naj bi ve no znova vzbudil zanimanje občinstva: »Jamo prištevamo k impresionistom, mnogi bi ga utegnili dati zaradi tega med staro šaro. In vendar je s svojimi deli sodoben in živ, mogoče bolj, kakor mnogi drugi najmodernejši eksperimentatorji.«1776 402 Daljši zapis je prispeval Stane Mikuž, ki je zapisal, da Jama v času novih modernih tokov mlajših generacij vztraja na preizkušeni poti, zato ga lahko prištevamo med »klasike v umetnosti«. V zapisu je izpostavil in opisal delo Otroci se igrajo.1777 O kontinuiranosti Jamovega razstavljanja je pisal tudi Josip Dostal, ki je omenil, da je Jama razstavljal vsako leto z izjemo leta 1937, ker je 397 decembra 1936 svoje slike razstavil v Beogradu. O pričujoči razstavi je Umetnost, II/9-10, 1938, p. 152. zapisal: »Jamove razstave so vedno kakor praznik v Jakopičevem paviljonu. 398 Umetnost, II/9-10, 1938, p. 151. 1767  Razstava Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 10.–30. 4. 1938), Ljubljana 1938. Katalog vsebuje 100 del, medtem ko Ponedeljski Slovenec navaja podatek, da sta bili na razstavi 102 deli (Matija Jama razstavlja, Ponedeljski Slovenec, XI/15, 11. 4. 1938, p. 2). 399 1768  Razstava Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 10.–30. 4. 1938), Ljubljana 1938. (Katalog je dostopen na: .) 1769  Na razstavi Matije Jama, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/15, 11. 4. 1938, p. 4. 400 1770  Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/11-12, 1938, p. 189; Jos./ip/ DOSTAL, Razstava slik Matije Jame v aprilu 1938, Dom in svet, L/5, Umetnost, II/9-10, 1938, p. 153. 1937–1938, pp. 252–253. 1771  Matija Jama razstavlja, Slovenski narod, LXXI/80, 9. 4. 1938, p. 3. 1772  Na razstavi Matije Jama, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/15, 11. 4. 1938, p. 4. 401 1773  Matija Jama razstavlja, Ponedeljski Slovenec, XI/15, 11. 4. 1938, p. 2. Umetnost, II/9-10, 1938, p. 138. 1774  Razstava Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 10.–30. 4. 1938), Ljubljana 1938. 1775  Na razstavi Matije Jama, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/15, 11. 4. 1938, p. 4. 402 1776  F./ranc/ K. KOS, M. Jama razstavlja svoje slike, Jutro, XIX/88, 15. 4. 1938, p. 7. Umetnost, II/9-10, 1938, p. 140. 1777  Stane MIKUŽ, Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/86a, 14. 4. 1938, p. 5. 499 500 Zdi se mi pa, da je letošnja v tem pogledu še prekosila prejšnje: toliko ve- 404 selja, sonca in luči je bilo letos na motivno izbranih in različnih slikah.«1778 Jutro, XIX/94, 24. 4. 1938, p. 7. Kot najboljšo pokrajinsko sliko je izpostavil Ljubljansko polje z Rašice.1779 Dodamo lahko še, da je Slovenski dom občinstvo spodbudil k nakupom Jamovih del: »Kaj kičastih pokrajin raznih nemških in drugih ‘umetnikov’ dandanašnji visi po raznih salonih ljubljanskih imenitnih družin! Sramota je, da bi se z Jamovimi slikami kdaj pozneje postavljali bogati tuji kupci. Domače krajine našega domačega umetnika, dela, ki so res umetnine, prežeta z ljubeznijo do domačih tal in izvedena z zavidanja vredno potenco, bi morala viseti v sobah slednje slovenske premožnejše družine kot drago- cen okras!«1780 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Matija Jama razstavlja, Slovenski narod, LXXI/80, 9. 4. 1938, p. 3. - Na razstavi Matije Jama, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/15, 11. 4. 1938, p. 4. - Matija Jama razstavlja, Ponedeljski Slovenec, XI/15, 11. 4. 1938, p. 2. - Stane MIKUŽ, Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/86a, 14. 4. 1938, p. 5. - F./ranc/ K. KOS, M. Jama razstavlja svoje slike, Jutro, XIX/88, 15. 4. 1938, p. 7. - Prijatelje umetnosti, ki pridejo za velikonočne praznike v Ljubljano, Jutro, XIX/89, 16. 4. 1938, p. 6. - Matija Jama razstavlja svoje slike, Jutro, XIX/94, 24. 4. 1938, p. 7. - Matija Jama razstavlja, Slovenski dom, III/97, 30. 4. 1938, p. 3. - N. A, Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/11-12, 1938, p. 189. - Jos./ip/ DOSTAL, Razstava slik Matije Jame v aprilu 1938, Dom in svet, L/5, 1937–1938, pp. 252–253. 403 Dom in svet, L/5, 1937–1938, s. p. 1778  Jos./ip/ DOSTAL, Razstava slik Matije Jame v aprilu 1938, Dom in svet, L/5, 1937–1938, pp. 252–253. 1779  Ibid. 1780  Matija Jama razstavlja, Slovenski dom, III/97, 30. 4. 1938, p. 3. 501 502 Naslov razstave: Gora in gorska pokrajina. Razstava slik Edo Deržaja Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Gora in gorska pokrajina, Slovenec, LXVI/104, 7. 5. 1938, p. 4. Datum: 8.–22. 5. 1938 - Gora in gorska pokrajina, Slovenski dom, IIII/100, 4. 5. 1938, p. 3. - Ljubljanska nedelja. Na razstavi Eda Držaja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/19, 9. 5. 1938, p. 2. Organizator: Ni podatka. - Gora in gorska pokrajina v sliki, Ponedeljski Slovenec, XI/19, 9. 5. 1938, p. 4. - -nek. /Milan Zadnek/, Razstava umetnika Eda Deržaja Prvi slovenski slikar mlajše generacije, ki odkriva lepote naših gora in gorskih pokrajin, Slovenski narod, LXXI/106, 12. 5. 1938, p. 2. Avtor s številom del: 108 del v katalogu; Edo Deržaj.1781 - Gora in gorska pokrajina. Slikarska razstava Eda Deržaja v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, II /108, 13. 5. 1938, p. 3. - Gora in gorska pokrajina, Jutro, 18. 5. 1938, XIX/114, p. 7. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.1782 - J. /Josip Tominšek/, Edo Deržaj, razstava planinskih slik, Planinski vestnik, XXXVIII/9, 1938, p. 257. Spremljevalni program: Otvoritve sta se udeležila neimenovan zastopnik banske uprave in mestn e občine ter predstavnika Društva Narodne galerije Fran Windischer in Ivan Zorman.1783 Obisk: V Ponedeljskem Slovencu so poročali o dobrem obisku na otvoritvi.1784 Vrsta razstave: Samostojna razstava gorskih krajin v tehnikah olja, akvarela, pastela i n grafike.1785 Poročanje in kritika: O razstavi je bilo mogoče najti le malo medijskih odzivov. V Jutru je bila sprva objavljena samo kratka opazka, da je v primerjavi z njegovo prvo razstavo ta razstava očiten napredek.1786 Kasneje so objavili tudi daljši zapis, v katerem je neznani avtor izpostavil njegova grafična dela in zapisal, da Deržaja odlikuje »zelo močan temperament, oster opazovalni dar ter vztrajnost pri delu«.1787 Josip Tominšek je v svojem zapisu v Planinskem vestniku povzel kritiko iz Jutra ter izpostavil njegove risbe z dvanajstimi figurami iz triglavskih bajk.1788 Razstavi je bil naklonjen Milan Zadnek v Slovenskem narodu, ki je zapisal, da je Deržaj pokazal, da »je resen umetnik in prvi, ki je prodrl v vsebino in obliko predmeta, ki se mu je posvetil. Njegovo delo je najdrago-cenejši prispevek k naši planinski kulturi kot delo alpinista umetnika.«1789 1781  Gora in gorska pokrajina. Razstava slik Edo Deržaja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj 1938), Ljubljana 1938. 1782  Gora in gorska pokrajina. Razstava slik Edo Deržaja (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj 1938), Ljubljana 1938. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 1783  Gora in gorska pokrajina v sliki, Ponedeljski Slovenec, XI/19, 9. 5. 1938, p. 4. 1784  Ibid. 1785  Gora in gorska pokrajina, Jutro, XIX/114, 18. 5. 1938, p. 7. 1786  Ljubljanska nedelja. Na razstavi Eda Držaja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/19, 9. 5. 1938, p. 2. 1787  Gora in gorska pokrajina, Jutro, XIX/114, 18. 5. 1938, p. 7. 1788  J. /Josip Tominšek/, Edo Deržaj, razstava planinskih slik, Planinski vestnik, XXXVIII/9, 1938, p. 257. 1789  -nek. /Milan Zadnek/, Razstava umetnika Eda Deržaja Prvi slovenski slikar mlajše generacije, ki odkriva lepote naših gora in gorskih pokrajin, Slovenski narod, LXXI/106, 12. 5. 1938, p. 2. 503 504 Naslov razstave: II. umetnostna razstava kluba »Neodvisnih« Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - II. umetnostna razstava kluba Neodvisnih, Slovenec, LXVI/126a, 3. 6. 1938, p. 4. Datum: 5.–26. 6. 1938 - Klub neodvisnih razstavlja, Jutro, XIX/129, 4. 6. 1938, p. 4. - Če ne greste za praznike iz Ljubljane, Jutro, XIX/130, 5. 6. 1938, p. 5. Organizator: Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana - II. razstava Kluba neodvisnih. Otvorjena je bila na binkoštno nedeljo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXI/126, 7. 6. 1938, p. 2. Avtorji s številom del: 49 del v katalogu; Stane Kregar (24), Maksim Sedej (16), Frančišek Smerdu (9).1790 - Klub neodvisnih je otvoril svojo II. razstavo, Jutro, XIX/131, 8. 6. 1938, p. 4. - II. umetnostna razstava kluba Neodvisnih, Slovenec, LXVI/129a, 8. 6. 1938, p. 5. - V Jakopičevem paviljonu razstavljajo, Jutro, XIX/134, 11. 6. 1938, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.1791 - K. r. /Vladimir Medvešček/, Na razstavi Neodvisnih, Slovenski narod, LXXI/130, 11. 6. 1938 , p. 5. - Vodstvo po razstavi Kluba neodvisnih, Jutro, XIX/135, 12. 6. 1938, p. 6. Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Nikolaj Pirnat.1792 V Jutru so poročali, da je 12. 6. in 16. 6 . - F./ranc/ K. KOS, Razstava mladih. Sedej, Kregar, Smerdu, Jutro, XIX/137, 15. 6. 1938, p. 7. po razstavi vodil Ivan Vavpotič skupaj z umetniki, 26. 6. pa Stane Kregar.1793 - Spet so v Jakopičevem paviljonu gostje, Slovenski dom, III/134, 15. 6. 1938, p. 3. - Po razstavi Kluba neodvisnih, Jutro, XIX/138, 16. 6. 1938, p. 7. Obisk: Ni podatka. - Stane MIKUŽ, Druga razstava kluba »Neodvisnih«, Slovenec, LXVI/136a, 16. 6. 1938, p. 9. - Po razstavi Kluba Neodvisnih, Jutro, XIX/139, 18. 6. 1938, p. 4. Vrsta razstave: Druga skupinska razstava Kluba neodvisnih, na kateri so se predstavil i - Na razstavi Kluba Neodvisnih, Jutro, XIX/146, 26. 6. 1938, p. 5. Stane Kregar, Maksim Sedej in Frančišek Smerdu. Pokazali so samo dotlej - Vodstvo po razstavi Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/144, 26. 6. 1938, p. 8. še nerazstavljena dela.1794 - Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/9-10, 1938, p. 162. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/11-12, 1938, p. 187. Poročanje in kritika: V časopisju najdemo veliko medijskih zapisov v obliki kratkih najav in pozivov, ki vabijo k ogledu razstave. V Slovencu so zapisali, da je Nikolaj Pirnat v svojem otvoritvenem govoru pojasnil izvor imena Kluba neodvisnih ter opisal njihov razvoj in usmeritve.1795 Daljšo kritiko je podal Franc K. Kos, ki se je posvetil delom vseh treh razstavljavcev ter razstavo ocenil kot kakovostno in zanimivo. Pri Maksimu Sedeju je izpostavil novo delo Praznik, ki naj bi imelo nadrealistične tendence, ter Spomin na Florenco in Harlekina.1796 Intervju Vladimirja Medveščka z vsemi tremi umetniki je prinesel še dodatne informacije in razlago o razstavljenih delih.1797 Tako Medvešček kot Kos sta Kregarjevo umetnost označila 405 za nadrealizem in jo pojmovala kot najskrajnejšo in težko razumljivo.1798 Umetnost, II/9-10, 1938, p. 146. Razstavo je pohvalil Stane Mikuž, ki jo je označil za »visoko kvalitetno« in izpostavil predvsem dejstvo, da neodvisni ne sprejemajo kompromisov v umetnosti in vsak sledi svojemu izrazu. V zapisu je natančno opisal in tudi on pozitivno ovrednotil delo vseh treh umetnikov.1799 Naklonjen ji je bil tudi anonimni pisec v Slovenskem domu, ki je menil, da je Klub neodvisnih s to razstavo dokazal, da »ima v svojih vrstah ljudi take umetniške kvalitete, da jim lahko iščemo primere kjerkoli v tujini«.1800 1790  II. umetnostna razstava kluba »Neodvisnih« (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 5.–26. 6. 1938), Ljubljana 1938. 1791  II. umetnostna razstava kluba »Neodvisnih« (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 5.–26. 6. 1938), Ljubljana 1938. (Katalog dostopen na: .) 1792  Ibid. 1793  Vodstvo po razstavi Kluba neodvisnih , Jutro, XIX/135, 12. 6. 1938, p. 6; Po razstavi Kluba neodvisnih, Jutro, XIX/138, 16. 6. 1938, p. 7; Po razstavi Kluba Neodvisnih, Jutro, XIX/139, 18. 6. 1938, p. 4; Na razstavi Kluba Neodvisnih, Jutro, XIX/146, 26. 6. 1938, p. 5. 1794  II. umetnostna razstava kluba Neodvisnih, Slovenec, LXVI/126a, 3. 6. 1938, p. 4. 1795  II. umetnostna razstava kluba Neodvisnih, Slovenec, LXVI/129a, 8. 6. 1938, p. 5. 1796  F./ranc/ K. KOS, Razstava mladih. Sedej, Kregar, Smerdu, Jutro, XIX/137, 15. 6. 1938, p. 3. 1797  K. r. /Vladimir Medvešček/, Na razstavi Neodvisnih, Slovenski narod, LXXI/130, 11. 6. 1938 , p. 5. 1798  Ibid.; F./ranc/ K. KOS, Razstava mladih. Sedej, Kregar, Smerdu, Jutro, XIX/137, 15. 6. 1938, p. 3. 1799  Stane MIKUŽ, Druga razstava kluba »Neodvisnih«, Slovenec, LXVI/136a, 16. 6. 1938, p. 9. 1800  Spet so v Jakopičevem paviljonu gostje, Slovenski dom, III/134, 15. 6. 1938, p. 3. 505 506 406 407 Naslov razstave: Dalmatiko Inkiostri in Peter Loboda Datum: 2.–?. 7. 19381801 (sprva podaljšana do 24. 7. in nato do 31. 7.)1802 Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana1803 Avtorja s številom del: 61 del; Dalmatiko /Dalmatik/ Inkiostri (45), Peter Loboda (16).1804 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Otvoritveni govor s predstavitvijo obeh umetnikov je imel Rihard Jakopič.1805 Obisk: Rihard Jakopič je zapisal, da je bil obisk slabši, ker je bila razstava prirejena v času vročih poletnih mesecev ter omenil, da na razstavi razen Frana Windischerja ni bil navzoč noben zastopnik slovenske kulturne javnosti.1806 Vrsta razstave: Razstava slikarja Dalmatika Inkiostrija, ki je razstavil 45 olj, monotipij in 408 409 410 risb, ter kiparja Petra Lobode, ki se je predstavil s 16 kipi.1807 Na razstavo so 29. 7. dodali dve novi deli.1808 V Jutru je bilo omenjeno, da je bilo nekaj del že prodanih ter da so še posebej zadnji dnevi razstav navadno namenjeni prodaji.1809 Poročanje in kritika: V Jutru so zapisali, da spada razstava med najlepše in najzanimivejše prireditve te vrste.1810 Razstavi je bil zelo naklonjen Rihard Jakopič, ki je svoj zapis, poln hvale obema umetnikoma, objavil v Slovencu. 1811 Tudi Božidar Borko je o razstavi zapisal nekaj vtisov in misli. Menil je, da je umetnika združila zasebna vez, saj ne vidi povezave med njunimi deli, vendar naj bi bila razstava kljub temu vredna pozornosti.1812 Svoje mnenje je v Slovenskem narodu podal tudi Milan Zadnek, ki je oba umetnika označil za talentirana in kakovostna.1813 V Ljubljanskem zvonu pa je Karel Dobida zapisal, da je vpliv Jakopičeve šole na delo Inkiostirja še bolj opazen kot na razstavi izpred treh let. Pri Petru Lobodi je pohvalil njegova dela v mali plastiki in portrete, kritičen pa je bil do novejših del.1814 Razstavi so bili naklonjeni tudi v daljšem anonimnem zapisu v Slovenskem domu.1815 Posebnosti: Umetnik Inkiostri je bil zadolžen pri zasebnici Irene Czipott, ki je v času razstave, 17. julija, prišla v galerijo v spremstvu izvršilnega organa 1801  Razstava Petra Lobode, Slovenec, LXVI/163a, 19. 7. 1938, p. 4. 1802  Razstava D. Inkiostrija in P. Lobode, Ponedeljski Slovenec, XI/29, 18. 7. 1938, p. 3; Razstava D. Inklnstrl-P. Loboda, Slovenec, LXVI/164a, 20. 7. 1938, p. 4.; Razstava Inkiostri-Loboda do 31. t. m., Jutro, XIX/166, 20. 7. 1938, p. 4. Razstavo bi morali odpreti že junija, ampak so odprtje zamaknili za 4 dni (Razstava D. Inkiostri - P. Loboda, Slovenski dom, III/143, 27. 6. 1938, p. 3). 1803  –nek /Milan Zadnek/, Inkiostri in Loboda razstavljata, Slovenski narod, LXXI/146, 4. 7. 1938, p. 2. 1804  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Loboda in Inkiostri razstavljata, Jutro, XIX/152, 3. 7. 1938, p. 3. 1805  Ibid. 1806  R./ihard/ JAKOPIČ, Umetniška razstava. Inkiostri-Loboda, Slovenec, LXVI/157a, 12. 7. 1938, p. 5. 1807  Loboda in Inkiostri razstavljata, Jutro, XIX/152, 3. 7. 1938, p. 3. 406–407 1808  Razstava Inkiostri-Loboda, Jutro, XIX/164, 29. 7. 1938, p. 4. 1809  Rubež na umetniški razstavi, Jutro, XIX/165, 19. 7. 1938, p. 3. Iz kataloga II. umetnostne razstave kluba 1810  Loboda in Inkiostri razstavljata, Jutro, XIX/152, 3. 7. 1938, p. 3. »Neodvisnih«, 1938. 1811  R./ihard/ JAKOPIČ, Umetniška razstava. Inkiostri-Loboda, Slovenec, LXVI/157a, 12. 7. 1938, p. 5. 1812  –o. /Božidar Borko/, D. Inkiostri in P. Loboda, Jutro, XIX/162, 15. 7. 1938, p. 7. 408–410 1813  –nek /Milan Zadnek/, Inkiostri in Loboda razstavljata, Slovenski narod, LXXI/146, 4. 7. 1938, p. 2. Portreti sodelujočih umetnikov, Jutro, 1814  Karel DOBIDA, Likovna umetnost, Ljubljanski zvon, LVIII/9-10, 1938, pp. 473–476. XIX/134, 11. 6. 1938, p. 3. 1815  Slikar D. Inkiostri, kipar P. Loboda. Spet razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/150, 6. 7. 1938, p. 3. 507 508 okrajnega sodišča in izročila sodno listino terjatve v višini 3.600 dinarjev ter 411 vseh razstavljenih slik. Dela na razstavi so bila sicer ocenjena na 120.000 dinarjev. V nastali situaciji je posredoval celo Rihard Jakopič, ki je jamčil za Inkiostrija in ponujal vse možne garancije, vendar je upnica razstavo vseeno razdrla in dala dela odpeljati v zasebno hrambo.1816 Gospa Czipott je na kritike odgovorila, da ni vedela, da je razstava odprta. Inkiostri se je na to odzval v Slovencu in njene trditve demantiral, saj naj bi na blagajni kupila celo vstopnico in katalog.1817 Spore so kasneje očitno rešili, saj so razstavo 20. julija ponovno odprli in postavili na ogled v neokrnjeni obliki ter podaljšali do 31. julija.1818 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Umetnostna razstava Dalmatika Inkiostrija in Petra Lobode v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/146, 26. 6. 1938, p. 6. - Razstava D. Inkiostri - P. Loboda, Slovenski dom, III/143, 27. 6. 1938, p. 3. - Razstava del D. Inkiostrija In P. Lobode, Slovenski dom, III/147, 2. 7. 1938, p. 3. - Otvoritev razstave D. Inkiostrija in P. Lobode, Jutro, XIX/151, 2. 7. 1938, p. 4. - Loboda in Inkiostri razstavljata, Jutro, XIX/152, 3. 7. 1938, p. 3. - –nek /Milan Zadnek/, Inkiostri in Loboda razstavljata, Slovenski narod, LXXI/146, 4. 7. 1938, p. 2. - Razstava kiparja Lobode in slikarja Inkiostrija, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/27, 4. 7. 1938, p. 2. 412 - Slikar D. Inkiostri, kipar P. Loboda. Spet razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/150, 6. 7. 1938, p. 3. - R./ihard/ JAKOPIČ, Umetniška razstava. Inkiostri-Loboda, Slovenec, LXVI/157a, 12. 7. 1938, p. 5. - Razstava Dalmatika Inkiostrija in Petra Lobode, Jutro, XIX/160, 13. 7. 1938, p. 4. - Razstava D. Inkiostri in P. Loboda, Slovenec, LXVI/158a, 13. 7. 1938, p. 4. - –o. /Božidar Borko/, D. Inkiostri in P. Loboda, Jutro, XIX/162, 15. 7. 1938, p. 7. - Popravi!, Jutro, XIX/163, 16. 7. 1938, p. 7. - Razstava D. Inkiostrija in P. Lobode, Ponedeljski Slovenec, XI/29, 18. 7. 1938, p. 3. - Razstava Inkiostri-Loboda podaljšana, Jutro, XIX/29, 18. 7. 1938, p. 2. - Rubež na umetniški razstavi, Jutro, XIX/165, 19. 7. 1938, p. 3. - Umetniška razstava zarubljena za 3600 dinarjev, Slovenski dom, III/161, 19. 7. 1938, p. 2. - Razstava Petra Lobode, Slovenec, LXVI/163a, 19. 7. 1938, p. 4. - Razstava Inkiostri-Loboda do 31. t. m., Jutro, XIX/166, 20. 7. 1938, p. 4. - Razstava D. Inklnstrl-P. Loboda, Slovenec, LXVI/164a, 20. 7. 1938, p. 4. - Zadeva v Jakopičevem paviljonu urejena, Slovenski dom, III/162, 20. 7. 1938, p. 1. - D./almatiko/ INKIOSTRI, Izjava, Slovenec, LXVI/166a, 22. 7. 1938, p. 4. - Razstava Petra Lobode in D. Inkiostrija, Slovenski dom, IIII/164, 22. 7. 1938, p. 2. - Razstava Inkiostri-Loboda, Jutro, XIX/164, 29. 7. 1938, p. 4. - Razstava Inkiostri-Loboda zaključena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/31, 1. 8. 1938, p. 4. - Karel DOBIDA, Likovna umetnost, Ljubljanski zvon, LVIII/9-10, 1938, pp. 473–476. 411 1816  Rubež na umetniški razstavi, Jutro, XIX/165, 19. 7. 1938, p. 3. Slovenec, LXVI/157a, 12. 7. 1938, p. 5. 1817  D./almatiko/ INKIOSTRI, Izjava, Slovenec, LXVI/166a, 22. 7. 1938, p. 4. 1818  Razstava Inkiostri-Loboda do 31. t. m., Jutro, XIX/166, 20. 7. 1938, p. 7. Dela Petra Lobode so bila sicer na ogled tudi v času prekinitve razstave 412 Inkiostrija (Razstava Petra Lobode, Slovenec, LXVI/163a, 19. 7. 1938, p. 4). Jutro, XIX/162, 15. 7. 1938, p. 7. 509 510 Naslov razstave: Umetnostna razstava ob katoliškem esperantskem kongresu zali Franc Pavlovec, Ivan Čargo in France Kralj. Plestenjak je tudi zapisal, da razstava s svojo raznolikostjo in pisanostjo ter s tipičnimi zastopniki Datum: 6.–16. 8. 1938 vseh slikarskih smeri nudi pomemben vpogled v vso »današnjo likovno umetnost«.1832 Milan Zadnek je sicer komentiral razstavljena dela vsakega sodelujočega umetnika, ni pa podal splošne ocene o sami razstavi.1833 Organizator: Salon Kos, Ljubljana1819 O razstavi je pisal tudi Fran Šijanec, ki je dela vsakega umetnika opisal v enem stavku, nato pa omenil, da so bile slike dobro obešene, skulpture pa slabo postavljene, saj so se »dušile v kotih ob stenah«.1834 Do razstave Avtorji/-ice s številom del: 159 del v katalogu; Karla Bulovec (3), Stane Cuderman (8), Ivan Čargo (8) , je bil kritičen tudi Karel Dobida: »V splošnem je treba reči, da razstava ni Maksim Gaspari (11), Božidar Jakac (9), Rihard Jakopič (14), France Košir imela niti enotne linije, niti ni bila po kakovosti dosledna, zlasti pa ni pokazala (4), France Kralj (15), Franc Pavlovec (22), Maksim Sedej (1), Rajko Slapernik stanja sodobne naše oblikujoče umetnosti, saj dolga vrsta prvih njenih pred- (4), Frančišek Smerdu (11), Hinko Smrekar (10), Avgusta Šantel (3), Saša stavnikov sploh ni bila zastopana, drugi pa pomanjkljivo.«1835 Šantel (9), Mirko Šubic (5), Fran Tratnik (1), Bruno Vavpotič (3), Ivan Vavpotič (10), Ivan Zajc (3), Fran Zupan (5).1820 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.1821 - Kongres XX. I. K. U. E., Slovenec, LXVI/104, 7. 5. 1938, p. 7. - Umetnostna razstava, Slovenec, LXVI/167a, 23. 7. 1938, p. 4. - Umetnostna razstava, Slovenec, LXVI/171a, 28. 7. 1938, p. 4. Spremljevalni program: Zadnji dan razstave je imel govor dramatik Ivan Mrak.1822 Po njenem - Rihard Jakopič bo na umetnostni razstavi, Slovenec, LXVI/173, 30. 7. 1938, p. 4. zaprtju je potekalo žrebanje, na katerem so imetniki permanentnih vstopnic imeli možnost zadeti eno od za to izbranih desetih slik. Izžrebanci so ume- - France Kralj razstavlja, Slovenec, LXVI/174, 31. 7. 1938, p. 6. tnine lahko prevzeli pri Antonu Kosu.1823 - Velika umetnostna razstava, Slovenec, LXVI/180a, 7. 8. 1938, p. 2. - Katoliški esperantisti vsega sveta zborujejo v Ljubljani, Slovenski dom, III/178, 8. 8. 1938, p. 1. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/179, 9. 8. 1938, p. 3. Obisk: S permanentno vstopnico za 10 dinarjev je bila omogočena polovična cena - –nek /Milan Zadnek/, Pestra razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXI/181, 13. 8. 1938, p. 2. vozovnice za vlak.1824 V Slovencu so pisali o dobrem obisku na otvoritvi.1825 - F. Š. /Fran Šijanec/, Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/189, 17. 8. 1938, p. 7. - Nekaj misli o likovni razstavi v Jakopičevem paviljonu ob priliki XX. medn. esperantskega kongresa, Slovenec, Vrsta razstave: Skupinska razstava slovenskih umetnikov v okviru XX. medna- LXVI/187, 17. 8. 1938, p. 5. rodnega katoliškega esperantskega kongresa. Namen razstave je bil - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/190, 18. 8. 1938, p. 4. udeležencem kongresa prikazati slovensko kulturo.1826 Zaradi ciljnega občinstva je veliko umetnikov razstavilo sakralne motive. - Razstava v Jakopičevem paviljonu zaključena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/34, 22. 8. 1938, p. 4. 1827 Razstavo je pripravil trgovec z umetninami Anton Kos, zato naj bi bilo veliko razstavlje- - Jan PLATENJAK /Plestenjak/, Ob koncu razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/193a, 24. 8. 1938, p. 5. nih del v njegovi lasti.1828 V Slovenskem narodu so idejo priprav razstav s - Iz umetniškega sveta, Umetnost, II/1-2, 1938, pp. 41–42. strani trgovcev z umetninami podpirali, seveda pod pogojem, da so imeli - Karel DOBIDA, Likovna umetnost, Ljubljanski zvon, LVIII/9-10, 1938, pp. 474–475. umetniki od tega finančno korist.1829 Poročanje in kritika: V Slovencu so objavili otvoritveni govor bana Marka Natlačena.1830 V časopisju lahko zasledimo različne odzive na razstavo. O razstavi je pisal 413 Jan Plestenjak, ki je izpostavil, da »tako obsežnega kulturnega ogledala že Slovenec, LXVI/104, 7. 5. 1938, p. 2. dolgo nismo videli«.1831 Razstavo različnih umetnikov naj bi zaznamovala realistična nota, pri čemer so po njegovem najbolj individualni slog poka-1819  F. Š. /Fran Šijanec/, Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/189, 17. 8. 1938, p. 7. 1820  Katalog razstavljenih del na umetnostni razstavi (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6.–16. 8. 1938), Ljubljana 1938. 1821  Katalog razstavljenih del na umetnostni razstavi (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6.–16. 8. 1938), Ljubljana 1938. (Katalog dostopen na: http:/ www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-VLCYL3TO/7ef84530-3297-4a6b-a110-b0ab59edb0f4/PDF). 1822  Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/190, 18. 8. 1938, p. 4. 1823  Razstava v Jakopičevem paviljonu zaključena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/34, 22. 8. 1938, p. 4. 1824  Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/179, 9. 8. 1938, p. 3; Razstava v Jakopičevem paviljonu zaključena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/34, 22. 8. 1938, p. 4; Umetnostna razstava, Slovenec, LXVI/171a, 28. 7. 1938, p. 4. 1825  Velika umetnostna razstava, Slovenec, LXVI/180a, 7. 8. 1938, p. 2. 1826  Ibid. 1827  F. Š. /Fran Šijanec/, Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/189, 17. 8. 1938, p. 7. 1828  Karel DOBIDA, Likovna umetnost, Ljubljanski zvon, LVIII/9-10, 1938, pp. 474–475. 1832  Jan PLATENJAK /Plestenjak/, Ob koncu razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/193a, 24. 8. 1938, p. 2. 1829  –nek /Milan Zadnek/, Pestra razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXI/181, 13. 8. 1938, p. 2. 1833  –nek /Milan Zadnek/, Pestra razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXI/181, 13. 8. 1938, p. 2. 1830  Velika umetnostna razstava, Slovenec, LXVI/180a, 7. 8. 1938, p. 2. 1834  F. Š. /Fran Šijanec/, Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/189, 17. 8. 1938, p. 7. 1831  Jan PLATENJAK /Plestenjak/, Ob koncu razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/193a, 24. 8. 1938, p. 2. 1835  Karel DOBIDA, Likovna umetnost, Ljubljanski zvon, LVIII/9-10, 1938, pp. 474–475. 511 512 414 Naslov razstave: Drago in Nande Vidmar France Kralj, Kip Priroda pred Jakopičevim paviljonom v času Umetnostne razstave ob katoliškem Datum: 3.–14. 9. 1938 esperantskem kongresu, 1938. Organizator: Drago Vidmar, Nande Vidmar1836 Avtorja s številom del: 81 del v katalogu; Drago Vidmar (42), Nande Vidmar (39).1837 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in štirimi reprodukcijami.1838 Spremljevalni program: Govor ob razstavi bi moral imeti pisatelj Tone Seliškar, vendar je mora l nenadno odpotovati, zato so izvleček govora objavili v Jutru.1839 Po razstavi je 11. 9. vodil Ivan Vavpotič.1840 Obisk: Razstava naj bi bila dobro obiskana kljub »nesrečnemu terminu«, v katerem je soočasno potekal tudi Ljubljanski velesejem.1841 V Jutru so omenili, da je bila na razstavi znižana vstopnina za dijake.1842 Vrsta razstave: Pregledna razstava bratov Vidmar, na kateri so bile v glavni dvoran i razstavljene oljne slike, v stranskih sobah pa grafike.1843 Poročanje in kritika: O razstavi lahko najdemo več različnih zapisov. V Jutru so zapisali, da vzbuja splošno pozornost in priznanje.1844 Tudi v Slovenskem domu jo je neznani avtor v glavnem pohvalil, nekaj del pa tudi kritično ovrednotil.1845 Milan Zadnek je podal zelo pozitivno oceno, v kateri je umetnika označil za najizrazitejša predstavnika modernega ruralizma pri nas ter zapisal, da so »njuna dela mnogo širša in globlja, kot dela večine njunih tovarišev«.1846 Pri tem je izpostavil tudi, da se večina mlajših umetnikov, za razliko od bratov Vidmar, ne zanima več za socialne, gospodarske, politične, svetovnonazorske in druge probleme ter da jim je pomemb na samo lepota. Kot moderna ruralista ju je postavil ob bok sočasnim hrvaškim avtorjem Krstu Hegedušiću, Đuru Tiljaku in Vilimu Svečnjaku.1847 Franc K. Kos je zapisal, da sta brata prišla do stopnje ustvarjanja, kjer sta vsem razumljiva in dostopna, ter da je bila razstava v vsej »letošnji poplavi razstav« res vredna ogleda.1848 Na daljši zapis o razstavi naletimo tudi v Ljubljanskem zvonu, v katerem je Karel Dobida, ki razstavi sicer ni bil najbolj naklonjen, zapisal, da je bila 1836  Umetnika sta rezervirala Jakopičev paviljon; –nek /Milan Zadnek/, Ruralista brata Vidmarja, Slovenski narod, LXXI/205, 14. 9. 1938, p. 4. 1837  Drago in Nande Vidmar. Katalog umetnostne razstave (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september 1938), Ljubljana 1938. 1838  Drago in Nande Vidmar. Katalog umetnostne razstave (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september 1938), Ljubljana 1938. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija). 1839  Tone SELIŠKAR, Beseda ob razstavi bratov Vidmarjev, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/206, 6. 9. 1938, p. 9. 1840  Danes vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/211, 11. 9. 1938, p. 7; Rekord umetniških razstav, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/37, 12. 9. 1938, p. 4. 1841  –nek /Milan Zadnek/, Ruralista brata Vidmarja, Slovenski narod, LXXI/205, 14. 9. 1938, p. 4. 1842  Zadnji dan umetnostne razstave Draga in Nandeta Vidmarja, Jutro, XIX/213, 14. 9. 1938, p. 4. 1843  Umetnostna razstava bratov Vidmarjev, Jutro, XIX/206, 6. 9. 1938, p. 6. 1844  Danes vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/211, 11. 9. 1938, p. 7. 1845  Spet razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/202, 7. 9. 1938, p. 5. 1846  –nek /Milan Zadnek/, Ruralista brata Vidmarja, Slovenski narod, LXXI/205, 14. 9. 1938, p. 4. 1847  Ibid. 1848  F./ranc/ K. KOS, Drago in Nande Vidmar, Jutro, XIX/214, 15. 9. 1938, p. 7. 513 514 zagotovo ena najzanimivejših, saj je pokazala, da sta umetnika na preobratu 415 iz ekspresionizma v realizem. Njuna nova usmeritev naj bi se opazila tako v tehniki kot tudi v vsebini, saj sta se po njegovem mnenju obrnila iz prole- tarske delavske tematike proti kmečki motiviki. Do razstave pa je bil kljub vsemu kritičen, saj je zapisal, da je »usodno, da dva tako ambiciozna ume- tnika, [. .] ob vsi neugnani vztrajnosti in doslednem strmljenju le ne spoznata, da njuna naloga ni le v reševanju problema oblike, temveč da gre vselej le za vsebino«.1849 O njunem prehodu iz ekspresionizma v novi realizem je pisal tudi Stane Mikuž, ki je bil razstavi naklonjen. Njuno delo je primerjal z delom Pietra Bruegla starejšega.1850 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Umetnostna razstava bratov Vidmarjev, Slovenski narod, LXXI/189, 24. 8. 1938, p. 3. - Razstava bratov Vidmarjev, Slovenec, LXVI/204a, 6. 9. 1938, p. 4. - Umetnostna razstava bratov Vidmarjev, Slovenski dom, III/202, 7. 9. 1938, p. 4. - Tone SELIŠKAR, Beseda ob razstavi bratov Vidmarjev, Jutro, XIX/206, 6. 9. 1938, p. 9. - Umetnostna razstava bratov Vidmarjev, Jutro, XIX/206, 6. 9. 1938, p. 6. - Spet razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, III/202, 7. 9. 1938, p. 5. - Dve umetniški razstavi v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XII/204, 10. 9. 1938, p. 6. - Danes vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/211, 11. 9. 1938, p. 7. - Rekord umetniških razstav, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/37, 12. 9. 1938, p. 4. 416 - S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/211a, 14. 9. 1938, p. 5. - Zadnji dan umetnostne razstave Draga in Nandeta Vidmarja, Jutro, XIX/213, 14. 9. 1938, p. 4. - –nek /Milan Zadnek/, Ruralista brata Vidmarja, Slovenski narod, LXXI/205, 14. 9. 1938, p. 4. - Zadnji dan umetnostne razstave, Slovenec, LXVI/211a, 14. 9. 1938, p. 2. - F./ranc/ K. KOS, Drago in Nande Vidmar, Jutro, XIX/214, 15. 9. 1938, p. 7. - Karel DOBIDA, Brata Vidmarja, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 76–77. 415–416 1849  Karel DOBIDA, Brata Vidmarja, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 76–77. Iz kataloga razstave Drago in Nande 1850  S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/211a, 14. 9. 1938, p. 5. Vidmar, 1938. 515 516 Naslov razstave: Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela Zadnek, ki je prvemu dodal še krajši intervju z umetnikom o slovenskem kiparstvu.1863 V naslednjem pa je napovedal, da od Kalina lahko pričakujemo Datum: 18. 9.–2. 10. 1938 (podaljšana do 9. 10.)1851 še pomembna dela, ter kot glavno kvaliteto njegovega ustvarjanja izpostavil njegovo obrtniško znanje: »Ni kakšna velika misel, velik ideal ali velika življenjska in svetovno nazorska koncepcija, ki bi bila izhodišče za tako Organizator: Ni podatka. ustvarjanje. Taka izhodišča so v dobah preporoda, vrenja, iskanja in tavanja gonilne sile in vzrok vse lažne umetnosti, ker so kaj lahko krinka, za kate- ro se skrije nesposobni in netalentirani človek. Borisu Kalinu je izhodišče Avtor s številom del: 43 del v katalogu; Boris Kalin.1852 ustvarjanja znanje, obrtniško znanje in obvladovanje sredstev.«1864 Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu razstavo označil za popoln Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in reprodukcijo kipa na naslovnici.1853 uspeh, ki je požel soglasno odobravanje občinstva in kritike. Pri tem je izpostavil Kalinove portrete, za katere je zapisal, da se lahko prištevajo med najmočnejše v Sloveniji. Izpostavil je tudi, da se je Kalin kot ume-Spremljevalni program: Otvoritveni govor Staneta Kregarja in Nikolaja Pirnata so prenašali po radiu.1854 tnik razvil stran od Meštrovićevega vpliva in je njegova skulptura bliže klasični akademski, čeprav se ponekod v stiliziranih detajlih še vedno vidi učiteljev vpliv.1865 Kalinu je bil naklonjen še Stane Mikuž, ki je v zapisu v Obisk: V časopisih so poročali o zelo dobrem obisku razstave. Slovencu izpostavil njegovo tehnično virtuoznost, predvsem pri portretih.1866 V Slovenskem narodu lahko najdemo podatek, da si jo je na dan otvoritve Posebno pozornost je v času razstave zbujal Kalinov kip Splavar, ki je osve-ogledalo 300 ljudi, tako obiskana pa naj bi bila dotlej le Meštrovićeva tljen stal pred paviljonom.1867 razstava leta 1923.1855 Tudi v Jutru so zapisali, da je bila deležna takega obiska, kakršnega »še ni doživela domača likovna prireditev pri nas«. Paviljon naj bi obiskalo skoraj 2.000 ljudi, od tega 1.200 posameznikov, Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: preostalo pa so bile šolske skupine.1856 - L. M. /Ludvik Mrzel/, Kipar Boris Kalin otvori razstavo, Jutro, XIX/215, 16. 9. 1938, p. 3. - Kolektivna razstava kiparja Borisa Kalina, Jutro, XIX/216a, 17. 9. 1938, p. 3. Vrsta razstave: Samostojna razstava kiparja Borisa Kalina, ki je razstavil večinoma - Kipar Boris Kalin, Slovenec, LXVI/214a, 17. 9. 1938, p. 5. nova dela – portrete v bronu, kamnu in mavcu, osem figur naravne velikosti, - –nek /Milan Zadnek/, Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela, Slovenski narod, LXXI/208, 17. 9. 1938, p. 3. osem del v kamnu, tri dela v lesu, nekaj del v žgani glini ter približno petnajst - Najava, Jutro, XIX/217, 18. 9. 1938, p. 5. risb.1857 Franc K. Kos je zapisal, da mora imeti kipar veliko poguma, da prire- di samostojno razstavo, in izpostavil težak položaj kiparjev.1858 Samostojne - L. M. /Ludvik Mrzel/, »Tisoč tankov za eno dobro plastiko!«. Otvoritev kolektivne razstave akad. kiparja Borisa Kalina se razstave kiparjev so bile namreč v tistem času pri nas redke. Pred to sta je razvila v velikopotezno manifestacijo za umetnost in kulturo, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/38, 19. 9. 1938, p. 4. bili v Jakopičevem paviljonu prirejeni samo še samostojni razstavi Ivana - Boris Kalin razstavlja, Ponedeljski Slovenec, XI/38, 19. 9. 1938, p. 2. Meštrovića (1923) in Franceta Goršeta (1931). Kalinovo razstavo so zaradi - Boris Kalin razstavlja, Slovenski dom, III/211, 19. 9. 1938, p. 2. dobrega obiska in kritik podaljšali za en teden.1859 Obiskovalci naj bi se za- - V času razbesnelih strasti je priredil kipar Boris Kalin kolektivno razstavo, ki je bila včeraj svečano otvorjena, nimali tudi za nakup večjih skulptur, čeprav so v Jutru zapisali, da bi ob tako Slovenski narod, LXXI/209, 19. 9. 1938, p. 2. velikem obisku pričakovali več prodanih del.1860 - Kipar Boris Kalin, Trgovski list, XXI/102, 19. 9. 1938, p. 4. - Kalinova razstava v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XII/213, 21. 9. 1938, p. 4. Poročanje in kritika: O razstavi so veliko poročali, vendar pretežno v obliki kratkih najav. Ludvik - Razstava kiparja Borisa Kalina, Slovenski dom, III/213, 21. 9. 1938, p. 3. Mrzel je v Jutru povzel otvoritvena govora Staneta Kregarja in Nikolaja Pirnata.1861 - V znamenju razstav, Slovenski dom, III/214, 22. 9. 1938, p. 2. Pisci so bili razstavi zelo naklonjeni. Franc K. Kos je v Jutru zapisal, da sodi Kalin po načinu obdelave, zlasti kamna, med najboljše slovenske kiparje. - Uspeh Borisa Kalina, Slovenski narod, LXXI/214, 24. 9. 1938, p. 2. 1862 Pohvalno je o razstavi v dveh člankih za Slovenski narod pisal tudi Milan - Lepi uspeh razstave Borisa Kalina. Deležna je obiska, kakor še nobena domača razstava, Jutro, XIX/223, 25. 9. 1938, p. 3. - S./tane/ MIKUŽ, Razstava kipov Borisa Kalina, Slovenec, LXVI/221a, 25. 9. 1938, p. 9. - Iz kulturnega življenja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/39, 26. 9. 1938, p. 2. - Velik obisk Kalinove razstave, Ponedeljski Slovenec, XI/39, 26. 9. 1938, p. 4. 1851  Boris Kalin je podaljšal razstavo, Ponedeljski Slovenec, XI/40, 3. 10. 1938, p. 2. 1852  Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1938), Ljubljana 1938. - Raznoterosti iz dnevne kronike, Slovenski dom, III/217, 26. 9. 1938, p. 2. 1853  Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1938), Ljubljana 1938. (Katalog dostopen na: .) 1854  Najava, Jutro, XIX/217, 18. 9. 1938, p. 5. 1855  Uspeh Borisa Kalina, Slovenski narod, LXXI/214, 24. 9. 1938, p. 2. 1856  Dva razveseljiva kulturna uspeha, Jutro, XIX/41, 10. 10. 1938, p. 4. 1857  L. M. /Ludvik Mrzel/, Kipar Boris Kalin otvori razstavo, Jutro, XIX/215, 16. 9. 1938, p. 3. 1858  F./ranc/ K. Kos, Boris Kalin, Jutro, XIX/224, 27. 9. 1938, p. 7. 1863  –nek /Milan Zadnek/, Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela, Slovenski narod, LXXI/208, 17. 9. 1938, p. 3. 1859  Boris Kalin je podaljšal razstavo, Ponedeljski Slovenec, XI/40, 3. 10. 1938, p. 2. 1864  -nek. /Milan Zadnek/, Umetnost Borisa Kalina. Uveljavil se je kot umetnik, od katerega lahko pričakujemo še velika dela, Slovenski narod, 1860  Dva razveseljiva kulturna uspeha, Jutro, XIX/41, 10. 10. 1938, p. 4. LXXI/220, 1. 10. 1938, p. 3. 1861  L. M. /Ludvik Mrzel/, »Tisoč tankov za eno dobro plastiko!«. Otvoritev kolektivne razstave akad. kiparja Borisa Kalina se je razvila v 1865  Karel DOBIDA, Kipar Boris Kalin, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 78–79. velikopotezno manifestacijo za umetnost in kulturo, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/38, 19. 9. 1938, p. 4. 1866  S./tane/ MIKUŽ, Razstava kipov Borisa Kalina, Slovenec, LXVI/221a, 25. 9. 1938, p. 9. 1862  F./ranc/ K. Kos, Boris Kalin, Jutro, XIX/224, 27. 9. 1938, p. 7. 1867  Uspeh Borisa Kalina, Slovenski narod, LXXI/214, 24. 9. 1938, p. 2. 517 518 - -nek. /Milan Zadnek/, Umetnost Borisa Kalina. Uveljavil se je kot umetnik, od katerega lahko pričakujemo še velika dela, 418 419 Slovenski narod, LXXI/220, 1. 10. 1938, p. 3. - Samo še danes in jutri, Jutro, XIX/229, 2. 10. 1938, p. 6. - Kalinova razstava podaljšana, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/40, 3. 10. 1938, p. 2. - Boris Kalin je podaljšal razstavo, Ponedeljski Slovenec, XI/40, 3. 10. 1938, p. 2. - Raznoterosti iz dnevne kronike, Slovenski dom, III/223, 3. 10. 1938, p. 2. - Razstava kiparja Borisa Kalina, Jutro, XIX/230, 4. 10. 1938, p. 4. - Gradbeniki ljubljanske tehnike na razstavi Borisa Kalina, Jutro, XIX/233, 7. 10. 1938, p. 4. - Uspeh Borisa Kalina, Slovenec, LXVI/231a, 7. 10. 1938, p. 6. - Samo še danes, Jutro, XIX/235, 9. 10. 1938, p. 6. - Ljubljanske vesti, Ponedeljski Slovenec, XI/41, 10. 10. 1938, p. 2. - Dva razveseljiva kulturna uspeha, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/41, 10. 10. 1938, p. 4. - Ljubljana včeraj, Slovenski dom, III/229, 10. 10. 1938, p. 2. - Karel DOBIDA, K delom Borisa Kalina, Mladika, XIX/11, 1938, pp. 434–435. - Karel DOBIDA, Kipar Boris Kalin, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 78–79. 417 420 Naslovnica kataloga Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela, 1938. 519 520 421 423 422 424 521 522 425 426 Naslov razstave: Otrok v sliki in plastiki Datum: 16.–3. 11. 1938 Organizator: Telesno kulturno društvo Atena (TKD Atena), Ljubljana1868 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka; Franc Berneker, Avgust Andrej Bucik, Stane Dremelj, Iva n Franke, Maksim Gaspari, Tine Gorjup, France Gorše, Ivan Grohar, Janez Herrlein, Božidar Jakac, Matija Jama, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Ivana Kobilca, Gojmir Anton Kos, France Kralj, Tone Kralj, Stane Kregar, Pavel Künl, Henrika Langus, Matevž Langus, France Mihelič, Ivan Napotnik, Elza Obereigner Kastl, Nikolaj Omersa, France Pavlovec, Jožef Petkovšek, Nikolaj Pirnat, Janez Potočnik, Ivan Povirek, Marij Pregelj, Mira Pregelj, Karel Putrih, Bara Remec, Ivan Sajevic, Maksim Sedej, Frančišek Smerdu, Matej Sternen, Mihael Stroj, Henrika Šantel, Čoro Škodlar, Janez Šubic, Jurij Šubic, Fran Tratnik, Bruno Vavpotič, Ferdo Vesel, Drago Vidmar, Nande Vidmar, Anica Zupanec Sodnik.1869 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imela predsednica društva Atena Minka Kroft.1870 Po razstavi sta vodila Stane Kregar in Ivan Vavpotič.1871 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Tematska skupinska razstava posvečena motivu otroka v slo- venski umetnosti. Na razstavo so bila vključena slikarska in kiparska dela od sredine 18. stoletja do sodobnosti. Izbor je bil žiriran, razstavo pa so dopolnili tudi z deli iz zbirk Društva Narodna galerija, ljubljanskega Mestnega muzeja in zasebnikov. Žirijo so sestavljali Ivan Zorman, Ivan Vavpotič, Stane Kregar, Elda Piščanec, Bara Remec in Elza Oberei gner. Razstava je bila organizirana v želji, da bi se poglobilo zbližanje 427 428 slovenskih umetnikov s širšo javnostjo. Telesno kulturno društvo Atena si je s to razstavo želelo prispevati k razvoju harmoničnega telesa, 418–422 ki »enako občuti klasično lepoto telesa, kakor lepoto duše in okolja«.1872 Pogled na razstavo Kipar Boris Kalin razstavlja svoja dela v Jakopičevem Razstava naj bi poleg estetskega namena imela tudi vzgojno in poučno paviljonu, 1938. vlogo.1873 V levi stranski sobi so bila razstavljena dela starejših avtorjev iz 19. stoletja, v sredinski sobi dela avtorjev od začetka 20. stoletja 423 Splavar pred Jakopičevim paviljonom v do prvih povojnih generacij, v desni pa so razstavljali neodvisni, času razstave, 1938. kar naj bi obiskovalcem omogočalo, da so lahko videli, »kakšna razlika je med pojmovanjem otroka pred stoletjem ali poldrugim stoletjem in 424 sedanjostjo«.1874 Jutro, XIX/224, 27. 9. 1938, p. 7. 425 Mladika, XIX/11, 1938, p. 406. 426 1868  Med kipi in slikami naših otrok, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/42, 17. 10. 1938, p. 4. Mladika, XIX/11, 1938, p. 407. 1869  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: F./ranc/ K. Kos, Razstave v letih 1937 in 1938, Zbornik za umetnostno zgodovino, XVI/1-4, 1939–1940, p. 133. 1870  Dela 43 slikarjev in 12 kiparjev na razstavi »Otrok v sliki i n plastiki« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXI/71, 22. 10. 1938, p. 7. 427 1871  Vodstvo na razstavi, Jutro, XIX/247, 23. 10. 1938, p. 6; Vodstvo na razstavi, Jutro, XIX/253, 30. 10. 1938, p. 7; Vodstvo po razstavi, Slovenec, Mladika, XIX/11, 1938, p. 416. LXVI/250, 29. 10. 1938, p. 6. 1872  Med kipi in slikami naših otrok, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/42, 17. 10. 1938, p. 4. 428 1873  F./ranc/ K. KOS, Otrok v sliki in plastiki, Jutro, XIX/246, 22. 10. 1938, p. 7. Mladika, XIX/11, 1938, p. 417. 1874  Dela 43 slikarjev in 12 kiparjev na razstavi »Otrok v sliki i n plastiki« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXI/71, 22. 10. 1938, p. 7. 523 524 Poročanje in kritika: V Jutru so poročali o razstavi in objavili povzetke otvoritvenih 429 govorov, v katerih so podrobno opredelili namen razstave.1875 Franc K. Kos je zapisal, da je »prijetna očem in duši« ter je dosegla svoj namen. Različno pojmovanje naslova naj bi namreč pripeljalo do zanimivih razlik med posameznimi slikarji, kar je razstavi prineslo dodatno pestrost. Posameznih del Kos sicer ni kritično ovrednotil, saj so bila izbrana zaradi motiva in niso bila nujno reprezentativna za opuse sodelujočih umet- nikov.1876 Karel Dobida je izpostavil, da so take razstave zelo zanimive, saj naj bi bile blizu tudi »manj izobraženim gledalcem«.1877 V Slovencu je bil razstavi naklonjen Stane Mikuž, ki je poudaril njeno umetnostnozgodovinsko dimenzijo ter na kratko v kronološkem vrstnem redu – od bider- majerja, do generacije neodvisnih – opisal nekaj izbranih razstavljenih del. Zapisal je, da je v nekaterih obdobjih in delih na razstavi viden predvsem poudarek na formalnih problemih slikarstva, kar naj bi bilo značilno tudi za razstavljena dela neodvisnih.1878 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Otrok v sliki in kipu, Jutro, XIX/240, 15. 10. 1938, p. 7. - Otrok v sliki in plastiki, Slovenski narod, LXXI/232, 15. 10. 1938, p. 3. - Med kipi in slikami naših otrok, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/42, 17. 10. 1938, p. 4. - Razstava kipov tn slik slovenskega otroka, Mariborski večernik »Jutra«, XII/235, 17. 10. 1938, p. 3. - Zanimiva razstava, ki jo je organizirala TKD Atena. »Otrok v sliki in plastiki«, Slovenski dom, III/239, 21. 10. 1938, p. 3. - F./ranc/ K. KOS, Otrok v sliki in plastiki, Jutro, XIX/246, 22. 10. 1938, p. 7. - Dela 43 slikarjev in 12 kiparjev na razstavi »Otrok v sliki in plastiki« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, 430 431 LXXI/71, 22. 10. 1938, p. 7. - Vodstvo na razstavi, Jutro, XIX/247, 23. 10. 1938, p. 6. - S./tane/ MIKUŽ, Otrok v sliki in plastiki, Slovenec, LXVI/247a, 26. 10. 1938, p. 3. - Vodstvo po razstavi, Slovenec, LXVI/250, 29. 10. 1938, p. 6. - Vodstvo na razstavi, Jutro, XIX/253, 30. 10. 1938, p. 7. - Karel DOBIDA, Naše Slike. Nekaj otroških slik, Mladika, XX/1, 1939, pp. 33–34. - F./ranc/ K. KOS, Razstave v letih 1937 in 1938, Zbornik za umetnostno zgodovino, XVI/1-4, 1939–1940, p. 133. 429 Mladika, XX/1, 1939, p. 13. 430 1875  Med kipi in slikami naših otrok, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/42, 17. 10. 1938, p. 4. Mladika, XX/1, 1939, p. 17. 1876  F./ranc/ K. KOS, Otrok v sliki in plastiki, Jutro, XIX/246, 22. 10. 1938, p. 7. 1877  Karl DOBIDA, Naše Slike. Nekaj otroških slik, Mladika, XX/1, 1939, pp. 33–34. 431 1878  S./tane/ MIKUŽ, Otrok v sliki in plastiki, Slovenec, LXVI/247a, 26. 10. 1938, p. 3. Mladika, XX/1, 1939, p. 16. 525 526 Naslov razstave: Božidar Jakac meritoren kot patetično samoglav: biti za vsako ceno moderen, moderen proti svojemu razvoju, moderen proti svoji potenci, moderen zato, ker je ve- Datum: 6. 11.–1. 12. 1938 liki svet moderen, iti preko svoje rasti za svetom in za naziranji, ki so morala po logičnem poteku priti pred nas. Jakac se po tej devizi ni pustil zapeljati. Zvesto je poslušal glas svojega hotenja, še danes riše in slika tako kakor mu Organizator: Ni podatka. veleva njegova priroda, nič čezse, ničesar ne privleče tujega, svojemu bistvu in značaju drugotnega, ne sega po veji in po sadu, ki ni vzrasel na njegovem drevesu.«1891 Avtor s številom del: 100 del v katalogu; Božidar Jakac.1879 O razstavljenih delih je zelo pozitivno pisal tudi Franc K. Kos v Jutru. Pohvalil je umetnikov kontinuiran razvoj in doslednost.1892 Prav tako je bil Katalog in tiskovine: Razstavni katalog s seznamom del z navedbo tehnike in petimi reproduciranim i razstavi naklonjen Stane Mikuž, ki je kot najboljše izpostavil risbe in lesoreze, deli. Na naslovnici je bila reprodukcija slike Moja ž ena. Uvodno besedilo je o katerih je zapisal: »Podobe so se nekam umirile, reducirale na najpotreb-napisal Rihard Jakopič.1880 nejše izrazne elemente, izpod idealističnega pajčolana pa je pogledala že močno realistična figura. Po neposrednosti umetnostnega doživetja pa se tesno naslonijo na risbe in kot one jasno izpričujejo, da je grafika doslej Spremljevalni program: Zadnji dan razstave naj bi po razstavi vodil Božidar Jakac.1881 najčistejša posoda Jakčeve umetnosti in da se le tod pokaže njena prava, nepotvorjena 'grandezza'.«1893 Na daljši, razstavi naklonjen zapis naletimo tudi v Straži v viharju, v katerem je bil anonimni pisec sicer kritičen do por-Obisk: Velik obisk naj bi bil že na otvoritvi.1882 Tekom razstave so večkrat tretov, pri katerih naj bi bilo po njegovem mnenju »preveliko popuščanje in poročali o številu obiskovalcev, pa tudi da so razstavo obiskali gosti iz preveliko iskanje resničnosti, po drugi strani pa ideliziranje portretiranca«, Zagreba in Maribora.1883 Zaradi velikega zanimanja so razstavo še podalj- pohvalil pa je predvsem risbe in krajinske slike večjih formatov.1894 šali.1884 Anton Podbevšek je zapisal, da si je razstavo ogledalo okoli 3.500 ljudi, med katerimi so bili tudi učenci ljubljanskih srednjih šol.1885 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Kolektivna razstava slik Božidarja Jakca, Jutro, XIXI/257, 5. 11. 1938, p. 4. Vrsta razstave: Samostojna razstava ob dvajsetletnici umetnikovega delovanja. V vseh dvoranah paviljona je razstavil oljne slike, pastele, risbe in lesoreze, - Akad. slikar B. Jakac je otvoril razstavo, Mariborski večernik »Jutra«, XII/252, 7. 11. 1938, p. 3. pri čemer ni šlo za retrospektivno razstavo, temveč je Jakac predstavil izključ- - Jakčeva razstava otvorjena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/45, 7. 11. 1938, p. 2. no dela zadnjih dveh let.1886 Dela je razdelil glede na tehniko ali motive, - Včeraj |e odprl razstavo Božidar Jakac, Slovenski dom, III/252, 7. 11. 1938, p. 2. in sicer pokrajine, portrete, risbe in lesoreze.1887 V Jutru so zapisali, da je - Razstava slik Božidarja Jakca, Jutro, XIXI/261, 10. 11. 1938, p. 6. bilo že več nakupov, prav tako je o izjemnem prodajnem uspehu pisal Anton - Božidar Jakac razstavlja, Slovenski narod, LXXI/253, 10. 11. 1938, p. 4. Podbevšek, ki je zapisal, da je slikar prodal okoli 20 slik.1888 - F./ranc/ K. KOS, Božidar Jakac razstavlja, Jutro, XIXI/262, 11. 11. 1938, p. 7. - Razstava Božidarja Jakca, Slovenski dom, III/257, 12. 11. 1938, p. 3. Poročanje in kritika: V časopisju so izšli odlični odzivi in pozitivni zapisi o razstavi.1889 - S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava B. Jakca ob 20 letnici delovanja, Slovenec, LXVI/263a, 15. 11. 1938, p. 6. Krajše mnenje je podal Karel Dobida, ki je zapisal, da je bila razstava pre- - Jubilejna razstava Božidarja Jakca, Mariborski večernik »Jutra«, XII/260, 16. 11. 1938, p. 4. gledna in okusno izbrana ter kaže na slikarjev napredek. Pri tem je izpostavil - Najlepše razvedrilo, Jutro, XIXI/276, 27. 11. 1938, p. 4. predvsem grafična dela.1890 - Razstava slik Božidarja Jakca podaljšana, Jutro, XIX/276, 27. 11. 1938, p. 2. V daljšem odzivu v Slovenskem domu je anonimni pisec pohvalil teh- nično dovršenost Jakčevih del, pri čemer je kot najboljše izpostavil pastele. - Do včeraj je razstavo Božidarja Jakca, Jutro, XIXI/277, 29. 11. 1938, p. 4 Poleg tega je kot pozitivno dejstvo omenil tudi, da Jakac ne sledi trenut- - 3000 ljudi je obiskalo razstavo Božidarja Jakca, Jutro, 279, 31. 12. 1938, p. 3. nim trendom: »Naše kraje je zadnje čase zajel val, ki ni nič manj smešno - Pohitite na razstavo Božidarja Jakca!, Slovenski dom, III/272, 30. 11. 1938, p. 2. - Umetniška razstava Božidarja Jakca, Slovenski narod, LXXI/275, 30. 11. 1938, p. 4. - Vl. G., Umetniška dela Božidarja Jakca, Straža v viharju, V/10, 1. 12. 1938, p. 40. 1879  Božidar Jakac. Umetnostna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6.–28. 11. 1938), Ljubljana 1938. - Anton PODBEVŠEK, Dve ljubljanski razstavi, Mariborski večernik » Jutra« , XII/277, 7. 12. 1938, p. 5. 1880  Božidar Jakac. Umetnostna razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6.–28. 11. 1938), Ljubljana 1938. (Katalog dostopen na: .) - K. D., K Jakčevim risbam, Mladika, XIX/10, 1938, p. 470. 1881  Pohitite na razstavo Božidarja Jakca!, Slovenski dom, III/272, 30. 11. 1938, p. 2. - Karel DOBIDA, Slikar Božidar Jakac, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, p. 79. 1882  Jakčeva razstava otvorjena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/45, 7. 11. 1938, p. 2. 1883  Razstava slik Božidarja Jakca, Jutro, XIXI/277, 29. 11. 1938, p. 4; Razstava slik Božidarja Jakca podaljšana, Jutro, XIX/276, 27. 12. 1938, p. 3; 3000 ljudi je obiskalo razstavo Božidarja Jakca, Jutro, 279, 31 12. 1938, p. 3. 1884  Razstava slik Božidarja Jakca podaljšana, Jutro, XIX/276, 27. 12. 1938, p. 3. 1885  Anton PODBEVŠEK, Dve ljubljanski razstavi, Mariborski večernik »Jutra« , XII/277, 8. 12. 1938, p. 5. 1886  Jakčeva razstava otvorjena, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/45, 7. 11. 1938, p. 2. 1887  Včeraj |e odprl razstavo Božidar Jakac, Slovenski dom, III/257, 12. 11. 1938, p. 3; Vl. G., Umetniška dela Božidarja Jakca, Straža v viharj u, V/10, 1. 12. 1938, p. 40. 1888  Razstava slik Božidarja Jakca, Jutro, XIXI/277, 29. 11. 1938, p. 4; Anton PODBEVŠEK, Dve ljubljanski razstavi, Mariborski večernik »Jutra« , 1891  Razstava Božidarja Jakca, Slovenski dom, III/257, 12. 11. 1938, p. 3. XII/277, 8. 12. 1938, p. 5. 1892  F./ranc/ K. KOS, Božidar Jakac razstavlja, Jutro, XIXI/262, 11. 11. 1938, p. 7. 1889  Najlepše razvedrilo, Jutro, XIXI/276, 27. 11. 1938, p. 4. 1893  S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava B. Jakca ob 20 letnici delovanja, Slovenec, LXVI/263a, 15. 11. 1938, p. 6. 1890  Karel DOBIDA, Slikar Božidar Jakac, Mladika, LIX/1-2, 1939, p. 79. 1894  Vl. G., Umetniška dela Božidarja Jakca, Straža v viharju, V/10, 1. 12. 1938, p. 40. 527 528 432 432 435 Katalog razstave Božidar Jakac, 1938. 433–435 Iz kataloga razstave Božidar Jakac, 1938. 433 434 436 436 Peen /Nikolaj Pirnat/, Portret Božidarja Jakca, Jutro, XIXI/262, 11. 11. 1938, p. 7. 529 530 Naslov razstave: Četrta razstava umetniške skupine Gojmir Anton Kos, in prirejajo razstave. Zgolj dobro osebno poslanstvo in prijateljstvo jih druži. slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar Absolutno svobodo in neodvisnost pri ustvarjanju in razstavljanju kvalitetnih del lahko označimo za edine vezi te trojice.«1907 Izpostavil je raznolikost Datum: 4.–24. 12. 1938 (podaljšana do 1. 1. 1939)1895 razstavljenih del, zaradi katerih po njegovem mnenju razstava ni bila eno- lična in dolgočasna, in zapisal, da so umetniki pri svojih delih dosledni in zvesti svojemu slogu ter da se pri tem ne ozirajo na okus občinstva.1908 Organizator: Ni podatka. Na daljši zapis naletimo v Slovenskem domu, v katerem je anonimni avtor izpostavil uspeh, ki so ga umetniki doživeli v Beogradu, in pohvalil pričujočo razstavo. V članku je tudi natančno opisal delo vseh treh umetnikov ter se Avtorji s številom del: 97 del; France Gorše (24), Gojmir Anton Kos (16), Miha Maleš (57).1896 do njih opredelil pozitivno.1909 Za Slovenca je pisal Stane Mikuž, ki o razstavi ni podal splošnega mnenja, temveč je samo posamezno pohvalil dela Katalog in tiskovine: Razstavni katalog s seznamom del in devetimi reproduciranimi deli . 1897 razstavljavcev.1910 Podobno se je delom v daljšem zapisu v Domu in svetu posvetil Jože Gregorčič, ki je razstavo označil kot izjemno kakovostno ter zelo natančno opisal slogovni razvoj razstavljavcev.1911 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Rajko Ložar.1898 Po razstavi je 8. 12. vodil Franj o Golob, 18. 12. pa France Gorše.1899 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Umetniška skupina, Slovenski dom, III/268, 25. 11. 1938, p. 3. Obisk: Na otvoritvi naj bi bilo več kot 100 ljudi.1900 Tekom razstave naj bi bil obisk slab, - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/49, 5. 12. 1938, p. 2. kar so pripisovali hladnemu vremenu in posledičnemu mrazu v Jakopičevem paviljonu. - Razstava trojice v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljski Slovenec, XI/49 , 5. 12. 1938, p. 4. 1901 - Razstava trojice v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI/66, 5. 12. 1938, p. 4. - Skupina Kos - Maleš - Gorše je priredila četrto umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu — Maleš prvič razstavlja olja, Vrsta razstave: Skupinska razstava Franceta Goršeta, Gojmirja Antona Kosa in Mihe Slovenski narod, LXXI/273, 5. 12. 1938, p. 2. Maleša, ki so večino istih del pred tem oktobra razstavili v Beogradu.1902 - V Jakopičevem paviljonu razstavljajo G. A. Kos, France Gorše in Miha Maleš, Slovenski dom, III/276, 6. 12. 1938, p. 3. Umetnikov ni povezovala sorodnost razstavljenih del, temveč le želja raz- stavljati brez odvisnosti od drugih skupin ali prireditev. - Anton PODBEVŠEK, Dve ljubljanski razstavi, Mariborski večernik »Jutra« , XII/277, 8. 12. 1938, p. 5. 1903 V srednji sobi je svoja kiparska dela v bronu, lesu, glini in mavcu razstavil Gorše. V desnem - Vodstvo po umetniški razstavi, Jutro, XIX/284, 8. 12. 1938, p. 4. razstavnem prostoru so bila razstavljena olja, krajine in tihožitja Kosa, v levi - F./ranc/ K. KOS, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIX/289, 13. 12. 1938, p. 7. sobi pa dela Maleša v najrazličnejših tehnikah. Po poročanju Jutra naj bi - Na umetniški razstavi g. A. Kos - Miha Maleš - France Gorše, Slovenski dom, III/285, 17. 12. 1938, p. 3. Maleš prvič razstavil tudi večji izbor oljnih slik.1904 - S./tane/ MIKUŽ, Razstava Kos-Maleš-Gorše, Slovenec, LXVI/292, 21. 12. 1938, p. 5. - Umetniška razstava G. A. Kosa, M. Maleša in F. Goršeta, Slovenec, LXVI/297a, 29. 12. 1938, p. 4. Poročanje in kritika: O razstavi je pisal Karel Dobida, ki je izpostavil, da so se umetniki - Iz umetniškega sveta, Umetnost, III/3-4, 1938, pp. 91–92. povezali zaradi želje po razstavljanju: »Programske skupnosti bi med temi - Karel DOBIDA, Slikar Božidar Jakac, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 79–80. tremi razstavljalci, člani 'Trojice', zaman iskal, združila jih je le želja raz- - E. Piščančeva /Elda Piščanec/, Umetnost v Jakopičevem paviljonu, Ženski svet, XVII/2, 1939, p. 44. stavljati brez odvisnosti od drugih idejnih skupin ali slučajnih prireditev.« 1905 - Jože GREGORČIČ, Razstava G. A. Kos, M. Maleš in F. Gorše, Dom in svet, LI/1-2, 1939, pp. 110–112. V svojem zapisu je pohvalil vse tri umetnike ter razstavo označil za zanimivo.1906 Podroben in obsežen zapis je o njej podal Franc K. Kos, ki se je poleg podrobne analize del in umetnikov osredotočil tudi na vzrok skupnega razstavljanja: »Brez programa ali kake idejne osnove so se zbrali 1895  Umetniška razstava G. A. Kosa, M. Maleša in F. Goršeta, Slovenec, LXVI/297, 29. 12. 1938, p. 4. 1896  Četrta razstava umetniške skupine, Gojmir Anton Kos, slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 4.–24. 12. 1938), Ljubljana 1938. 1897  Četrta razstava umetniške skupine, Gojmir Anton Kos, slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 4.–24. 12. 1938), Ljubljana 1938. (Katalog dostopen na: .) 1898  Anton PODBEVŠEK, Dve ljubljanski razstavi, Mariborski večernik »Jutra«, XII/277, 8. 12. 1938, p. 5; Skupina Kos - Maleš - Gorše je priredila četrto umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu – Maleš prvič razstavlja olja, Slovenski narod, LXXI/273, 5. 12. 1938, p. 2. 1899  Vodstvo po umetniški razstavi, Jutro, XIXI/284, 8. 12. 1938, p. 4; Na umetniški razstavi g. A. Kos - Miha Maleš - France Gorše, Slovenski dom, III/285, 17. 12. 1938, p. 3. 1900  Razstava trojice v Jakopičevem paviljonu, Ponedeljski Slovenec, XI/49 , 5. 12. 1938, p. 4. 1901  E. Piščančeva /Elda Piščanec/, Umetnost v Jakopičevem paviljonu, Ženski svet, XVII/2, 1939, p. 44. 1902  Skupina Kos - Maleš - Gorše je priredila četrto umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu – Maleš prvič razstavlja olja, Slovenski narod, LXXI/273, 5. 12. 1938, p. 2. 1907  F./ranc/ K. KOS, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XIXI2889, 13. 12. 1938, p. 7. 1903  Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Slikar Božidar Jakac, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 79–80. 1908  Ibid. 1904  Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XIX/49, 5. 12. 1938, p. 2. 1909  V Jakopičevem paviljonu razstavljajo G. A. Kos, France Gorše in Miha Maleš, Slovenski dom, III/276, 6. 12. 1938, p. 3. 1905  Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Slikar Božidar Jakac, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 79–80. 1910  S./tane/ MIKUŽ, Razstava Kos-Maleš-Gorše, Slovenec, LXVI/292, 21. 12. 1938, p. 5. 1906  Ibid. 1911  Jože GREGORČIČ, Razstava G. A. Kos, M. Maleš in F. Gorše, Dom in svet, LI/1-2, 1939, pp. 110–112. 531 532 437 439 438 440 533 534 441 RAZSTAVE V LETU 1939 442 437–442 Iz kataloga Razstave umetniške skupine, Gojmir Anton Kos, slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar, 1938. Lara Mejač 535 536 Naslov razstave: Razstava osnutkov za spomenik kralju ter izpostavil problematiko samega razpisa, saj naj bi umetniki zaradi loka- Aleksandru I. v Ljubljani cije iskali arhitekturne in ne kiparskih rešitev.1919 Do nagrajenih osnutkov in motiva konjeniškega spomenika je bil kritičen tudi anonimen arhitekt v Datum: 29. 1.–5. 2. 1939 Slovencu.1920 V reviji Umetnost so objavili veliko število reprodukcij nagrajenih osnutkov.1921 Organizator: Ni podatka. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Avtorji s številom del: 26 del; Franjo Cota, Lojze Dolinar, Stanko Dremelj, Boris Kalin, Zdenko Kalin , - Kraljev spomenik oddan Lojzetu Dolinarju. Sklepi spomeniškega odbora – Dodelitev nagrad, Jutro, XX/24, 28. 1. 1939, p. 2. Miro Kos, Tine Kos, Tone Kralj, Franjo Kuglič, Peter Loboda, Ivan Mirković, - Ljubljana dobi spomenik kralja Aleksandra, Slovenec, LXVII/23, 28. 1. 1939, p. 2. Omer Mujadžić, Karel Putrih, Vanja Radauš, Frančišek Smerdu.1912 - Kipar Lojze Dolinar bo izklesal spomenik kralju mučeniku, Slovenski narod, LXXII/23, 28. 1. 1939, p. 4. - Spomenik Viteškega kralja bo izdelal akademski kipar Lojze Dolinar, Jutro, XX/25, 29. 1. 1939, p. 3. - Velik obisk v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/25a, 30. 1. 1939, p. 2. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Velik obisk v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/25, 31. 1. 1939, p. 7. - Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I, Slovenec, LXVII/26, 1. 2. 1939, p. 6. Spremljevalni program: Ni podatka. - Še štirje odkupi osnutkov za spomenik Viteškemu kralju, Jutro, XX/27, 1. 2. 1939, p. 4. - Inž. arh. M. E., Kaos ob kraljevem spomeniku, Slovenec, LXVII/28, 3. 2. 1939, p. 8. Obisk: Po poročanju ponedeljske izdaje Jutra je bil obisk velik.1913 - F./ranc/ K. KOS, Razstava osnutkov za kraljev spomenik, Jutro, XX/30, 4. 2. 1939, p. 7. - S./tane/ MIKUŽ, Po razstavi osnutkov za kraljev spomenik, Slovenec, LXVII/36a, 12. 2. 1939, p. 9. - Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Razstava spomeniških osnutkov, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 80–83. Vrsta razstave: Kiparska razstava rezultatov natečaja za konjeniški spomenik kralju - Iz umetniškega sveta. Za spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani, Umetnost, III/7-8, 1939, p. 184. Aleksandru I. v Ljubljani. Razpisa se je udeležilo veliko število slovenskih kiparjev ter nekaj kiparjev iz Zagreba in Splita. Prvo nagrado je dobil Tine Kos, drugo in tretjo pa Lojze Dolinar.1914 V razpisu je bilo določenih deset odkupov, prvi trije za vsote 20.000, 15.000 in 10.000 dinarjev, preostali pa za 5.000 443 dinarjev. Nagrade so podelili Tinetu in Miru Kosu ter Lojzetu Dolinarju. Umetnost, III/7-8, 1939, p. 188. Osnutke Franceta Smerduja in Staneta Dremlja, Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Vanje Radauša, Petra Lobode, Karla Putriha in Franja Kugliča, Ivana Mirkovića in Franja Cote ter Omerja Mujadžića je odkupil Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. Zaradi velike ude-ležbe je odbor ponudil še štiri tolažilne odkupe za osnutke.1915 Za realizacijo dejanskega spomenika so izbrali delo Naš kralj Lojzeta Dolinarja.1916 Poročanje in kritika: Karel Dobida je zapisal, da je bil natečaj za naše razmere izjemna pobuda zaradi možnosti zaposlitve in zaslužka za naše kiparje. Kljub temu pa je izpostavil, da so bili prejeti osnutki precej površni in da se kiparji očit-no niso dovolj posvetili nalogi. Po njegovem mnenju so bila vsa prispela dela brez značaja, zato je bil splošen vtis razstave zelo nezadovoljiv. Na podlagi tega je Dobida prevpraševal smiselnost tovrstnih javnih natečajev in opozarjal na nujnost drugačne javne podpore kiparstvu.1917 Franc K. Kos je bil kritičen do celotnega razpisa, tako z lokacijo spomenika kot tudi z razpisnimi pogoji. Strinjal se je z odločitvijo žirije in tudi sam poudaril, da je bilo najbolj izvirno delo Tineta Kosa.1918 Stane Mikuž je zapisal, da je bila razstava »pod običajnim nivojem«, 1912  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Kipar Lojze Dolinar bo izklesal spomenik kralju mučeniku, Slovenski narod, LXXII/23, 28. 1. 1939, p. 4; Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Razstava spomeniških osnutkov, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 80–83. 1913  Velik obisk v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/25a 30. 1. 1939, p. 2. 1914  Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Razstava spomeniških osnutkov, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 80–83. 1915  Še štrije odkupi osnutkov za spomenik Viteškemu kralju, Jutro, XX/27, 1. 2. 1939, p. 4. 1916  Kraljev spomenik oddan Lojzetu Dolinarju. Sklepi spomeniškega odbora – Dodelitev nagrad, Jutro, XX/24, 28. 1. 1939, p. 2. 1919  S./tane/ MIKUŽ, Po razstavi osnutkov za kraljev spomenik, Slovenec, LXVII/36a, 12. 2. 1939, p. 9. 1917  Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Razstava spomeniških osnutkov, Ljubljanski zvon, LIX/1-2, 1939, pp. 80–83. 1920  Inž. arh. M. E., Kaos ob kraljevem spomeniku, Slovenec, LXVII/28, 3. 2. 1939, p. 8. 1918  F./ranc/ K. KOS, Razstava osnutkov za kraljev spomenik, Jutro, XIX/889, 4. 2. 1939, p. 7. 1921  Iz umetniškega sveta. Za spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani, Umetnost, III/7-8, 1939, p. 184. 537 538 444 445 Naslov razstave: Spaso Totev Datum: 8.–17. 2. 1939 Organizator: Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani1922 Avtor s številom del: 160 del; Spaso Totev.1923 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Takoj po uradnem odprtju je sledilo umetnikovo vodstvo po razstavi.1924 Obisk: Obisk naj bi bil po poročanju Jutra velik.1925 446 447 Vrsta razstave: Samostojna razstava bolgarskega fotografa Spasa Toteva iz Pasardžika. Umetniške fotografije na razstavi so prikazovale motive iz bol- garskega kmečkega življenja, narodne noše iz južne Bolgarije ter prizore pridelovanja riža, konoplje in tobaka. Že pred tem je Totev fotografije razstavil v Beogradu.1926 Razstava je bila pomembna za pospeševanje čedalje tesnejših kulturnih stikov med obema državama.1927 V Jutru so izpostavili, da so fotografije razvite na papir domače bolgarske proizvodnje, saj naj bi bila fotografija tam tehnično na zelo visokem nivoju.1928 Poročanje in kritika: O razstavi ni bilo veliko medijskih odzivov in zapisov. Obsežnejšo objavo je napisal le Karlo Kocjančič, ki je poudaril, da je Spaso Totev odličen mojster. Pri tem pa je opozoril na njegovo pretirano rabo barvilnih retušnih postopkov, kar naj bi kazalo na bolj slikarski kot čisti fotografski pristop.1929 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava bolgarske fotografije v Ljubljani, Jutro, XX/32, 7. 2. 1939, p. 3. - Razstava bolgarske fotografije, Slovenec, XXXI/31a, 7. 2. 1939, p. 7. - Bolgarske slike v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXII/32, 9. 2. 1939, p. 2. - Razstava bolgarske umetniške fotografije, Jutro, XX/34, 9. 2. 1939, p. 3. - K./arlo/ K./ocjančič/, Fotomater. Razstava Spasa Toteva, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/37a, 13. 2. 1939, p. 8. 444 1922  Razstava bolgarske fotografije v Ljubljani, Jutro, XX/32, 7. 2. 1939, p. 3. Umetnost, III/7-8, 1939, p. 144. 1923  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava bolgarske fotografije v Ljubljani, Jutro, XX/32, 7. 2. 1939, p. 3. 1924  Razstava bolgarske umetniške fotografije, Jutro, XX/34, 9. 2. 1939, p. 3. 445–446 1925  Ibid. Slovenec, LXVII/36a, 12. 2. 1939, p. 9. 1926  Razstava bolgarske fotografije v Ljubljani, Jutro, XX/32, 7. 2. 1939, p. 3. 1927  Razstava bolgarske umetniške fotografije, Jutro, XX/34, 9. 2. 1939, p. 3. 447 1928  K./arlo/ K./ocjančič/, Razstava Spasa Toteva, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/37a, 13. 2. 1939, p. 8. Umetnost, III/7-8, 1939, p. 146. 1929  Ibid. 539 540 448 Naslov razstave: Ugo Carà in Avgust Černigoj Jutro, XX/32, 7. 2. 1939, p. 3. Datum: 18. 2.–5. 3. 1939 Organizator: Ni podatka. Avtorja s številom del: 58 del v katalogu; Ugo Carà (17), Avgust Černigoj (41).1930 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del, biografskimi podatki in dvema reprodukcijama d el na naslovnici.1931 Spremljevalni program: Razstavo je otvoril Ivan Vavpotič.1932 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Razstava dveh tržaških umetnikov. V Jutru so poudarili, da razstava ni bila prirejena v »propagandne namene«, kar morda lahko razumemo, da ni imela neke specifične politične agende.1933 Kljub temu pa so mnogi razstavo videli kot sredstvo za zbliževanje jugoslovanskih in italijanskih kulturnih odnosov.1934 Avgust Černigoj je na razstavi predstavil pokrajine, tihožitja, portrete in figuralne študije, Ugo Carà pa več portretov, malo in veliko plastiko ter zbirko risb.1935 Razstava je bila po Ljubljani prenešena še v Maribor in v Salon Ul rich v Zagrebu.1936 Poročanje in kritika: Mnenja o razstavi so med drugim napisali Franc K. Kos, Karel Dobida in Stane Mikuž. Franc K. Kos je bil razstavi zelo naklonjen in se je v svojem zapisu podrobno lotil opusa obeh umetnikov ter dela na razstavi ocenil kot kakovostna.1937 Stane Mikuž je o razstavi zapisal kar dva odziva objavljena v Jutru in Domu in svetu.1938 Tudi on se je strinjal, da je razstava na visoki ravni, umetnika Uga Caraja in Avgusta Černigoja pa je označil za zelo kakovostna in »velikih umetniških sposobnosti«.1939 Razstavo je pohvalil tudi Karel Dobida, ki je omenil pozitiven vidik vza- jemnega sodelovanja narodov in tovrstnega mednarodnega povezovanja v trenutnih »sovražnih časih«. V takratni umetnosti naj bi se po njegovem vse očitneje kazali znaki obrata k realističnemu upodabljanju sveta, vendar naj bi se kljub temu v Černigojevih delih še vedno opazil vpliv konstruktivizma. Njegove slike je zato označil kot »hladno formalistične in neosebne«.1940 Razstavi so bili naklonjeni tudi v Slovenskem domu, kjer so se v 1930  Tržaški umetniki. Ugo Carà, kipar in Avgust Černigoj, slikar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 18. 2.–1. 3. 1939), Ljubljana 1939. 1931  Tržaški umetniki. Ugo Carà, kipar in Avgust Černigoj, slikar (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 18. 2.–1. 3. 1939), Ljubljana 1939. (Katalog dostopen na: .) 1932  Danes otvoritev razstave Černigoj-Cara, Slovenec, LXVII/41, 18. 2. 1939, p. 8. 1933  F./ranc/ K. KOS, Razstava Černigoj-Cara, Jutro, XX/47, 24. 2. 1939, p. 7. 1934  Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/41, 20. 2. 1939, p. 2. 1935  A. P., Pred razstavo dveh tržaških slikarjev, Jutro, XX/41, 17. 2. 1939, p. 7. 1936  L./ojze/ B./izjak/, Likovne razstave v Mariboru, Jutro, XX/79, 4. 4. 1939, p. 7; Izložba Avgusta Černigoja i Uge Cara, Obzor, 1939, 123, pp. 1–2. 1937  F./ranc/ K. KOS, Razstava Černigoj-Cara, Jutro, XX/47, 24. 2. 1939, p. 7. 1938  S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava A. Černigoj-U. Cara, Dom in svet, LI/3, 1939, p. 172; S./Stane/ MIKUŽ, Ob italijansko-slovenskih kulturnih stikih, Slovenec, LXVII/46a, 24. 2. 1939, p. 8. 1939  S./tane/ MIKUŽ, Ob italijansko-slovenskih kulturnih stikih, Slovenec, LXVII/46a, 24. 2. 1939, p. 8. 1940  Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Ugo Cara in Avgust Černigoj, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 172–173. 541 542 daljšem zapisu posvetili delu obeh umetnikov.1941 Pozitivno so o razstavi 450 pisali tudi v Slovenskem narodu, v katerem so omenili Černigojeva pretekla konstruktivistična dela ter izpostavili, da je zdaj na »pravi poti« in da mu je »uspelo premagati preteklost«.1942 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Slovensko-italijanska umetniška razstava, Slovenec, LXVII/38a, 15. 2. 1939, p. 7. - A. P., Pred razstavo dveh tržaških slikarjev, Jutro, XX/41, 17. 2. 1939, p. 7. - Danes otvoritev razstave Černigoj-Cara, Slovenec, LXVII/41, 18. 2. 1939, p. 8. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/41, 20. 2. 1939, p. 2. - F./ranc/ K. KOS, Razstava Černigoj-Cara, Jutro, XX/47, 24. 2. 1939, p. 7. - S./tane/ MIKUŽ, Ob italijansko-slovenskih kulturnih stikih, Slovenec, LXVII/46a, 24. 2. 1939, p. 8. - Tržaška umetnika slikar Černigoj in kipar Cara, Slovenski dom, IV/46, 25. 2. 1939, p. 2. - Slikar Černigoj in kipar Cara sta razstavila v Jakopičevem paviljonu precej svojih del, Slovenski narod, LXXII/46, 25. 2. 1939, p. 4. - Zadnji dan razstave Černigoj-Cara, Jutro, XX/55, 5. 3. 1939, p. 14. - L./ojze/ B./izjak/, Likovne razstave v Mariboru, Jutro, XX/79, 4. 4. 1939, p. 7. - Branko RUDOLF, Razstava Černigoj-Cara, Obzorja, II/9, 1939, pp. 382–384. - Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Ugo Cara in Avgust Černigoj, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 172–173. - S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava A. Černigoj-U. Cara, Dom in svet, LI/3, 1939, p. 172. - Izložba Avgusta Černigoja i Uge Cara, Obzor, 1939, 123, pp. 1–2. 449 Katalog razstave Ugo Carà in Avgust 451 Černigoj, 1939. 1941  Tržaška umetnika slikar Černigoj in kipar Cara, Slovenski dom, IV/46, 25. 2. 1939, p. 2. 1942  Slikar Černigoj in kipar Cara sta razstavila v Jakopičevem paviljonu precej svojih del, Slovenski narod, LXXII/46, 25. 2. 1939, p. 4. 543 544 452 Naslov razstave: Razstava osnutkov za zgodovinske slike v banski palači v Ljubljani Datum: 11.–20. 3. 19391943 Organizator: Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana v sodelovanju z banom Markom Natlačenom Avtorji s številom del: Ni podatka; Tine Gorjup, Gojmir Anton Kos, Tone Kralj, Marij Pregelj , Maksim Sedej, Albert Sirk, Rajko Slapernik, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Fran Tratnik.1944 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: V Slovenskem domu so pisali o dobrem obisku.1945 453 Vrsta razstave: Razstava osnutkov zgodovinskih slik. Kraljevska banska uprava je oktobra 1938 objavila natečaj med člani DSLU za devet stenskih slik velikega formata, ki naj bi krasile reprezentančne prostore banske palače. Prijavilo se je veliko umetnikov, saj so bili taki razpisi pri nas redki. Tekmovalcem so namesto nagrad ponudili sedem odkupov v zneskih 4.000, 3.500, 3.000 in 2.500 dinarjev. Prvi odkup in naročilo je dobil Gojmir Anton Kos ( Ustoličenje in Kmečke boje), preostale odkupe pa Maksim Sedej ( Sv. Ciril in Metod in Ustoličenje), Fran Tratnik ( Beg pred Turki in Kmečki upor), Tone Kralj, Marij Pregelj, Albert Sirk in Rajko Slapernik.1946 Določeno je bilo, da izbrani umetnik za izvedbo naročila v enem letu dobi 100.000 dinarjev. Natečaj je zahteval sedem slik različnih velikosti z najpomembnej- šimi prizori iz slovenske zgodovine.1947 Umetniki so izbrali različne prizore, kot so ustoličenje vojvod na Gosposvetskem polju, prihod Slovencev do morja, sv. Ciril in Metod v Panoniji, turški boji in kmečki upori.1948 454 Poročanje in kritika: V časopisju je izšlo veliko odzivov, ki so bili ideji natečaja večinoma naklonjeni. Rajko Ložar je poudaril, da je razpis za monumentalna profa- na slikarska dela izjemno pomemben, saj je prišel v času krize sodobne umetnosti na svetovni ravni in v teh časih izpostavljal njen narodnokulturni pomen.1949 Tudi Stane Mikuž je zapisal, da se je razpis izkazal za lep uspeh in da je postavil možnosti za nastanek nove slikarske panoge pri nas.1950 450 Kljub temu da je bil to pri nas prvi tovrsten razpis, so rezultati slikarjev po Pogled na razstavo Ugo Carà in Avgust Černigoj v Jakopičevem paviljonu, 1939. Mikuževem mnenju »odpirali optimistične razglede v bodočnost«.1951 451 Jutro, XX/41, 17. 2. 1939, p. 7. 1943  V Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/64, 18. 3. 1939, p. 3. 1944  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Enajsti 452 udeleženec natečaja naj bi se odpovedal javnemu razkazovanju del; Č./oro/ ŠKODLAR, Zgodovinske podobe za bansko palačo, Jutro, XX/65, Slovenec, LXVII/41, 18. 2. 1939, p. 8. 17. 3. 1939, p. 7. 1945  V Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/64, 18. 3. 1939, p. 3. 1946  Dela naših slikarjev za bansko upravo, Jutro, XX/39, 15. 2. 1939, p. 5. 453 1947  R./ajko/ LOŽAR, Natečaj zgodovinskih slik za bansko palačo v Ljubljani, Slovenec, LXVII/42a, 19. 2. 1939, p. 9. Dom in svet, LI/3, 1939, s. p. 1948  S./tane/ MIKUŽ, Natečaj za zgodovinske slike na banovini, Dom in svet, LI/3, 1939, pp. 172–173. 1949  R./ajko/ LOŽAR, Natečaj zgodovinskih slik za bansko palačo v Ljubljani, Slovenec, LXVII/42a, 19. 2. 1939, p. 9. 454 1950  S./tane/ MIKUŽ, Razstava osnutkov za zgodovinske slike v banski palači, Slovenec, LXVII/63a, 16. 3. 1939, p. 8. Jutro, XX/41, 17. 2. 1939, p. 7. 1951  S./tane/ MIKUŽ, Natečaj za zgodovinske slike na banovini, Dom in svet, LI/3, 1939, pp. 172–173. 545 546 Čoro Škodlar je v svojem zapisu pohvalil Gojmirja Antona Kosa, 455 456 češ da je edini upošteval arhitekturo prostora. Na splošno je bil zadovoljen Slovenec, LXVII/42a, 19. 2. 1939, p. 9. z idejo takšnega natečaja, pri čemer pa je bil zelo kritičen do njegovih raz- 456–457 pisnih pogojev. Kritiziral je tudi ocene komisije, ki je z odkupom nagradila Jutro, XX/65, 17. 3. 1939, p. 7. sliko z motivom kralja Matjaža Toneta Kralja. Ta odločitev se mu je zdela nesprejemljiva, saj po njegovem mnenju motiv ni ustrezal pogojem, ki so 458–459 Dom in svet, LI/3, 1939, s. p. zahtevali zgodovinske motive. Pri tem se je obregnil tudi ob druge umetnike, ki niso sledili navodilom natečaja.1952 Na to se je dva dni kasneje odzval Saša Šantel, ki je zapisal, da obstajajo različna mnenja, kaj je najpomembnejši prizor iz slovenske zgodovine, in razložil svojo izbiro motivov, ki jih je poslal 457 na natečaj.1953 O razstavi je pisal tudi Karel Dobida, ki pa je bil, bolj kot Kosu, naklon- jen drugemu nagrajencu Maksimu Sedeju. Tudi on je menil, da je bil prvi tovrsten natečaj uspešen, saj zgodovinsko slikarstvo pri nas ni bilo nikoli dovolj razvito.1954 V Naši volji je anonimni avtor kot pozitivno izpostavili idejo tovrstnega natečaja, sama dela pa po njegovem mnenju niso bila dovolj kakovostna. Kot najboljše delo je izpostavil delo Frana Tratnika, pohvalil pa je tudi dela Alberta Sirka, Gojmirja Antona Kosa in Tineta Gorjupa.1955 458 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Dela naših slikarjev za bansko upravo, Jutro, XX/39, 15. 2. 1939, p. 5. - R./ajko/ LOŽAR, Natečaj zgodovinskih slik za bansko palačo v Ljubljani, Slovenec, LXVII/42a, 19. 2. 1939, p. 9. - S./tane/ MIKUŽ, Razstava osnutkov za zgodovinske slike v banski palači, Slovenec, LXVII/63a, 16. 3. 1939, p. 8. - Č./oro/ ŠKODLAR, Zgodovinske podobe za bansko palačo, Jutro, XX/65, 17. 3. 1939, p. 7. - K slovesnemu ustoličenju vojvod na Gosposvetskem polju, Slovenec, LXV/67, 18. 3. 1939, p. 8. - V Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/64, 18. 3. 1939, p. 2. - Opozarjamo na razstavo osnutkov za stenske slike, Slovenski dom, IV/64, 18. 3. 1939, p. 3. 459 - S./aša/ ŠANTEL, Obrobna opazka k poročilom o razstavi zgodovinskih slik, Jutro, XX/69, 22. 3. 1939, p. 7. - Prve slovenske zgodovinske slike, Naša volja, IV/12-13, 5. 4. 1939, p. 9. - S./tane/ MIKUŽ, Natečaj za zgodovinske slike na banovini, Dom in svet, LI/3, 1939, pp. 172–173. - Karel DOBIDA, Razstava osnutkov za zgodovinske slike, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 170–173. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, III/7-8, 1939, pp. 185–186. - Rajko LOŽAR, Zgodovina Slovencev in naša upodabljajoča umetnost, Kronika slovenskih mest, VI/1, 1939, pp. 28–37. 455 1952  Č./oro/ ŠKODLAR, Zgodovinske podobe za bansko palačo, Jutro, XX/65, 17. 3. 1939, p. 7. 1953  S./aša/ ŠANTEL, Obrobna opazka k poročilom o razstavi zgodovinskih slik, Jutro, XX/69, 22. 3. 1939, p. 7. 1954  Karel DOBIDA, Razstava osnutkov za zgodovinske slike, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 170–173. 1955  Prve slovenske zgodovinske slike, Naša volja, IV/12-13, 5. 4. 1939, p. 9. 547 548 Naslov razstave: Pavel Francaliski Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Bolgarski gost v Ljubljani, Slovenec, LXVII/64a, 17. 3. 1939, p. 8. Datum: 25. 3.–16. 4. 1939 - Razstava bolgarskega umetnika v Ljubljani, Slovenec, LXVII/70a, 24. 3. 1939, p. 8. - Otvoritev razstave bolgarskega akademskega slikarja Pavla Francaliskega, Slovenec, LXVII/71a, 25. 3. 1939, p. 7. Organizator: Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani in Slovensko planinsko društvo, - Francaliski spet razstavlja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/72a, 27. 3. 1939, p. 4. Ljubljana1956 - Slikar Francaliski razstavlja, Slovenski dom, IV/70, 27. 3. 1939, p. 2. - Pavel Francaliski spet razstavlja, Jutro, XX/73, 28. 3. 1939, p. 3. Avtor s številom del: Ok. 60 del; Pavel Francaliski.1957 - Razstava bolgarskega slikarja P. Francaliskega, Slovenec, LXVII/72a, 28. 3. 1939, p. 8. - S./tane/ MIKUŽ, Razstava akvarelov P. Francalijskega, Slovenec, LXVII/76, 1. 4. 1939, p. 8. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Bolgarski slikar v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXII/75, 1. 4. 1939, p. 3. - F./ranc/ K. KOS, Bolgarski slikar Francaliski, Jutro, XX/79, 4. 4. 1939, p. 5. - Pavle Francaliski, Jutro, XX/82, 7. 4. 1939, p. 4. Spremljevalni program: Po razstavi naj bi 10. 4. vodil umetnik sam.1958 Prav tako je vodil na zadnj i - Pavel Francaliski, Slovenski dom, IV/80, 7. 4. 1939, p. 3. dan razstave, ko naj bi priredil tudi posebno vodstvo za člane Slovenskega planinskega društva.1959 - Obiščite razstavo Pavla Francaliskega!, Jutro, XX/83, 8. 4. 1939, p. 5. - Dvajset novih akvarelov, Jutro, XX/87, 15. 4. 1939, p. 4. - Razstava bolgarskih akvarelov slovenskih planin, Slovenec, LXVII/86a, 15. 4. 1939, p. 8. Obisk: V Slovenskem narodu so poročali o dobrem obisku.1960 - Bolgarski planinec, Slovenski narod, LXXII/86, 15. 4. 1939, p. 4. . - Vodstvo na razstavi Francaliskega, Jutro, XX/87, 16. 4. 1939, p. 6. Vrsta razstave: Samostojna razstava bolgarskega slikarja, ki je že drugič priredil raz- - Karel DOBIDA, Pavel Francaliski, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 173–174. stavo v Jakopičevem paviljonu (prva je bila leta 1937). Razstavil je okoli 60 - S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava P. Francalijskega, Dom in svet, LI/5, 1939, p. 298. akvarelov s planinskimi motivi in vtisi bolgarskih vasi. Prevladovale so krajine v snegu.1961 Umetnik je v času razstave ostal na delovnem obisku in na zadnji - Bolgarski umetnik razstavlja pri nas, Ženski svet, XVII, 1939/4, p. 90. dan razstave dodal še približno 20 novih slik z motiviko slovenskih planin iz okolice Kamnika in Planice.1962 V Jutru so zapisali, da je umetnik postavil izjemno nizke cene, s čimer naj bi bila dela dostopna komur koli. Pri tem so dodali, da so dela primerna za praznična darila.1963 Na zadnji dan razstave so v Jutru pisali, da je bila prodana dobra četrtina slik.1964 Poročanje in kritika: V Ljubljanskem zvonu je Karel Dobida zapisal, da so na razstavi kako- vostna umetniška dela ter da je »v sovraštva prepolnih časih pomembno poslanstvo seznanjati med seboj Južne Slovane po načelu, da je samo 460–461 nepoznavanje vzrok nesporazumov med ljudmi, narodi in državami«. Jutro, XX/83, 8. 4. 1939, p. 5. 1965 Stane Mikuž je menil, da umetnost Pavla Francaliskega ne pozna posebno 460 461 zapletenih umetnostnih problemov in se osredotoča predvsem na tehnično dovršenost slik.1966 Razstava po njegovem mnenju ni pomenila vrhunca, vendar je predstavljala prijeten oddih za ljubitelje umetnosti.1967 Franc K. Kos je razstavo videl kot pomembno za ustvarjanje sodelovanja in povezovanja med obema narodoma, Francaliskega pa označil za zelo kakovostnega krajinarja.1968 1956  Razstava bolgarskega umetnika v Ljubljani, Slovenec, LXVII/70a, 24. 3. 1939, p. 8. 1957  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava bolgarskega umetnika v Ljubljani, Slovenec, LXVII/70a, 24. 3. 1939, p. 8. 1958  Pavel Francaliski, Slovenski do m, IV/80, 7. 4. 1939, p. 3. 1959  Vodstvo na razstavi Francaliskega, Jutro, XX/87, 16. 4. 1939, p. 6; Bolgarski planinec, Slovenski narod, LXXII/86, 15. 4. 1939, p. 4. 1960  Bolgarski slikar v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXII/75, 1. 4. 1939, p. 3. 1961  Karel DOBIDA, Pavel Francaliski, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 173–174. 1962  Razstava bolgarskih akvarelov slovenskih planin, Slovenec, LXVII/86a, 15. 4. 1939, p. 8. 1963  Obiščite razstavo Pavla Francaliskega!, Jutro, XX/83, 8. 4. 1939, p. 5. 1964  Vodstvo na razstavi Francaliskega, Jutro, XX/87, 16. 4. 1939, p. 6. 1965  Karel DOBIDA, Pavel Francaliski, Ljubljanski zvon, LIX/3-4, 1939, pp. 173–174. 1966  S./tane/ MIKUŽ, Razstava akvarelov P. Francalijskega, Slovenec, LXVII/76, 1. 4. 1939, p. 8. 1967  S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava P. Francalijskega, Dom in svet, LI/5, 1939, p. 298. 1968  F./ranc/ K. KOS, Bolgarski slikar Francaliski, Jutro, XX/79, 4. 4. 1939, p. 7. 549 550 Naslov razstave: Razstava slovenskih zgodovinskih podob umetnikom.1976 Karel Dobida je v Ljubljanskem zvonu zapisal, da so želeli eno izmed nagrajenih del reproducirati in ga tako razširiti med ljudi: Datum: 23.–26. 4. 19391969 »Čeprav razpis ni rodil tistega, kar so želeli, saj bo težko katero izmed na- grajenih del uspešno reproducirati in s pridom širiti med ljudstvom, je vendar zamisel sama lepa in koristna.«1977 Organizator: Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Ljubljana in ban Mark o Natlačen1970 Poročanje in kritika: Razstava je prejela množico negativnih odzivov. O njej so pisali Franc K. Kos, Čoro Škodlar, Karel Dobida in Stane Mikuž. Slednji je zapisal, Avtorji s številom del: Ok. 11 del; Karel Jakob, Lojze Kogovšek, Tone Kralj, Peter Loboda, Mih a da razpis niti po svojem namenu niti s stališča umetnostne kakovosti ni žel Maleš, Nikolaj Omersa, Marij Pregelj, Karel Putrih, Evgen Sajovic, Rajko posebnih uspehov. Po njegovem umetniki niso razumeli namena razpisa, Slapernik, Ivan Vavpotič.1971 žirija pa je posledično nagrade podelila s stališča približne rešitve dane naloge.1978 Nekatera dela je sicer pohvalil, vendar je menil, da prerez skozi razstavo ponazori napore naših kiparjev in slikarjev ter nam pokaže, da je Katalog in tiskovine: Ni podatka. stanje naše umetnosti na srednje visoki stopnji.1979 Do razstave je bil kritičen tudi Čoro Škodlar, ki je menil, da so dela Spremljevalni program: Ni podatka. na nivoju skic in prvih zasnov ter da so sramota za vso slovensko likovno umetnost in vsakega avtorja posebej. Kot dobra predloga je izpostavil samo deli Ivana Vavpotiča in Toneta Kralja.1980 Z razstavo prav tako ni bil Obisk: Ni podatka. zadovoljen Franc K. Kos, ki je zapisal, da so se le redki umetniki posebno potrudili. Kljub temu pa je menil, da so taki razpisi pozitivni, saj naj bi slikarje napotili k zgodovinskemu slikarstvu in spodbudili njihovo narodno zavest.1981 Vrsta razstave: Skupinska razstava slikarskih in kiparskih del, ki so prispela na natečaj Karel Dobida je zapisal, da je ta razpis pokazal vso zgrešenost takih pos- za najboljša likovna dela, ki upodabljajo prizore iz slovenske zgodovine. kusov, kar dokazuje že, da se najbolj znani umetniki natečaja niso udeležili. Za natečaj so bile razpisane nagrade v vrednosti 20.000 dinarjev. V poštev Tudi on ni bil navdušen nad razstavljenimi deli in je bil mnenja, da so nagrado so prišla dela, ki so nastala od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939 oziro-umetnikom razdelili kot neke vrste odškodnino za trud.1982 ma niso bila reproducirana ali javno razstavljena pred tem časom. Za to Prav tako so bili do razstave kritični v Mariborskem večerniku »Jutra«. priložnost je bila ustanovljena komisija, ki je bila sestavljena iz zastopnikov Po mnenju anonimnega pisca naj bi bila skoraj vsa dela na ravni skic, saj se Društva slovenskih likovnih umetnikov, druge člane pa je določila banska zaradi slabega plačila umetniki niso uspeli dovolj posvetiti delom. Pisec je bil uprava. Njeni nalogi sta bili določiti višino nagrad in izbrati nagrajence. najbolj kritičen predvsem do izbire motivov posameznih umetnikov.1983 Za razpis so se v banski upravi odločili, ker je bilo pri nas veliko pomanjkanje umetnin z motivi iz domače zgodovine.1972 Pred tem so že izvedli razpis za slike v banski palači, tokrat pa so se razpisa lahko udeležili tudi kiparji.1973 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Žirija naj bi nagrade podelila skoraj vsem, razen enemu slikarju.1974 - Razstava zgodovinskih slik, Jutro, XX/95, 25. 4. 1939, p. 4. Prvo nagrado je za delo Za staro pravdo prejel Karel Putrih. Drugo nagrado - Razstava slovenskih zgodovinskih podob, Slovenec, LXVII/94a, 25. 4. 1939, p. 8. so prejele slike Slovenci prihajajo v Alpe Nikolaja Omerse, Kocelj sprejema sv. Cirila in Metoda Evgena Sajovica, Bog vas sprejmi, kraljeva Venus Rajka - A. P., Razstava likovnih kompozicij iz zgodovine Slovencev, Mariborski večernik »Jutra«, XIII/95, 26. 4. 1939, p. 5. Slapernika ter plastika Turški napadi Alojzija Kogovška. Tretjo nagrado je - S./tane/ MIKUŽ, Razstava slik in kipov. Z natečaja banovine za snov iz slovenske zgodovine, Slovenec, prejel Marij Pregelj za Najemnike, ki pobijajo uporne slovenske kmete, LXVII/95a, 26. 4. 1939, p. 8. četrto pa Tone Kralj za Prve slovenske pisatelje, Ivan Vavpotič za Ulrika - Č./oro/ ŠKODLAR, Naši slikarji in slovenska zgodovina I, Jutro, XX/97, 27. 4. 1939, p. 9. in nevesto Katarino Brankovičevo v Celju, Miha Maleš za Prvo slovensko - F./ranc/ KOS, Naši slikarji in slovenska zgodovina II, Jutro, XX/97, 27. 4. 1939, p. 9. knjigo, Karl Jakob za Misijonsko delovanje sv. Cirila in Metoda med panon- - Razpis likovnih nagrad banske uprave, Slovenec, LXVI/101a, 4. 5. 1939, p. 5. skimi Slovenci ter Peter Loboda za Kralja Matjaža.1975 Drugi raz- - S./tane/ MIKUŽ, Razpis banovine za umetnostno podobo iz slovenske zgodovine, Dom in svet, LI/5, 1939, pp. 298–299. pis ni požel tolikšnega odziva kot prvi, verjetno zaradi nižjih nagrad in visokih materialnih stroškov za ustvarjanje monumentalnih del. - Karel DOBIDA, Razpis za dela z zgodovinskimi motivi, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 289–290. Eden od namenov tovrstnih razpisov naj bi bil posredna podpora 1969  A. P., Razstava likovnih kompozicij iz zgodovine Slovencev, Mariborski večernik »Jutra«, XIII/95, 26. 4. 1939, p. 5; Razstava zgodovinskih slik, 1976  Č./oro/ ŠKODLAR, Naši slikarji in slovenska zgodovina I, Jutro, XX/97, 27. 4. 1939, p. 9; S./tane/ MIKUŽ, Razstava slik in kipov. Z natečaja Jutro, XX/95, 25. 4. 1939, p. 4. banovine za snov iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVII/95a, 26. 4. 1939, p. 8. 1970  Razpis likovnih nagrad banske uprave, Slovenec, LXVI/101a, 4. 5. 1939, p. 5. 1977  Karel DOBIDA, Razpis za dela z zgodovinskimi motivi, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 289–290. 1971  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: 1978  S./tane/ MIKUŽ, Razpis banovine za umetnostno podobo iz slovenske zgodovine, Dom in svet, LI/5, 1939, pp. 298–299. S./tane/ MIKUŽ, Razstava slik in kipov. Z natečaja banovine za snov iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVII/95a, 26. 4. 1939, p. 8. 1979  S./tane/ MIKUŽ, Razstava slik in kipov. Z natečaja banovine za snov iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVII/95a, 26. 4. 1939, p. 8. 1972  Razpis likovnih nagrad banske uprave, Slovenec, LXVI/101a, 4. 5. 1938, p. 5. 1980  Č./oro/ ŠKODLAR, Naši slikarji in slovenska zgodovina I, Jutro, XX/97, 27. 4. 1939, p. 9. 1973  S./tane/ MIKUŽ, Razstava slik in kipov. Z natečaja banovine za snov iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVII/95a, 26. 4. 1939, p. 8. 1981  F./ranc/ KOS, Naši slikarji in slovenska zgodovina II, Jutro, XX/97, 27. 4. 1939, p. 9. 1974  Ibid. 1982  Karel DOBIDA, Razpis za dela z zgodovinskimi motivi, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 289–290. 1975  A. P., Razstava likovnih kompozicij iz zgodovine Slovencev, Mariborski večernik »Jutra«, XIII/95, 26. 4. 1939, p. 5. 1983  A. P., Razstava likovnih kompozicij iz zgodovine Slovencev, Mariborski večernik »Jutra«, XIII/95, 26. 4. 1939, p. 5. 551 552 462 Naslov razstave: Nora Lavrin, Bara Remec, Tine Gorjup. Razstava kluba Lade Datum: 30. 4.–14. 5. 1939 Organizator: Klub slovenskih likovnih umetnikov Lada, Ljubljana Avtorji/-ice s številom del: 143 del; Nora Lavrin (44), Bara Remec (48), Tine Gorjup (51).1984 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Ivan Vavpotič.1985 Po razstavi je 7. 5. vodil Bog o Pregelj, 14. 5. pa Stane Kregar.1986 Obisk: Razstava je bila po poročanju revije Ženski svet dobro obiskana.1987 463 Vrsta razstave: Prva skupinska razstava na novo oživljene ljubljanske izpostave ume- tniškega društva Lada.1988 Društvo je bilo ustanovljeno že pred prvo svetov- no vojno z namenom, da bi prirejalo skupne razstave v Sofiji, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Na razstavi sta kot člana sodelovala Bara Remec in Tine Gorjup, ki sta razstavila slike v olju in risbe. Kot gostja pa se jima je pridružila angleška slikarka Nora Lavrin, ki je razstavila jedkanice, akvarele in risbe.1989 Ban Marko Natlačen naj bi že na otvoritvi kupil dve sliki.1990 Poročanje in kritika: Obširno poročilo o razstavi je v treh nadaljevanjih v Mladiki napisal Karel Dobida, ki je vsakemu od treh sodelujočih umetnikov namenil svoje poglavje.1991 V Ljubljanskem zvonu je nato Noro Lavrin označil kot celostno in izpopolnjeno avtorico, za Baro Remec in Tineta Gorjupa pa zaključil, 464 da sta še mlada, vendar bosta s časom dozorela v dobra umetnika. Mladi umetniki naj bi bili po njegovem mnenju namreč v neugodnem ekonomskem položaju, ki jih je silil, da so razstavljali prezgodaj in preveč z namenom, da bi kaj prodali, zato so kdaj na razstavo uvrstili tudi slabša dela.1992 Stane Mikuž je pohvalil Noro Lavrin, medtem ko je do Bare Remec in Tineta Gorjupa ostal zadržan, saj je menil, da zaradi mladosti še nista našla odgovora na lastna umetnostna vprašanja.1993 O razstavi je pozitivno pisala še Elda Piščanec.1994 1984  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: E. Piščančeva /Elda Piščanec/, Bara Remec, Tine Gorjup in Nora Lavrin, Ženski svet, XVII/6, 1939, p. 135. 1985  Razstava kluba Lade, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/100a, 1. 5. 1939, p. 2. 1986  Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/103a, 6. 5. 1939, p. 7; Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/110, 13. 5. 1939, p. 4. 1987  E. Piščančeva /Elda Piščanec/, Bara Remec, Tine Gorjup in Nora Lavrin, Ženski svet, XVII/6, 1939, p. 135. 1988  Razstava: Lavrinova, Remčeva, Gorjup, Slovenec, LXVII/100a, 2. 5. 1939, p. 7. 1989  Karel DOBIDA, Razstava Lade, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 290–294; E./lda/ PIŠČANČEVA /Piščanec/, Bara Remec, Tine Gorjup in Nora Lavrin, Ženski svet, XVII/6, 1939, p. 135. 1990  Razstava: Lavrinova, Remčeva, Gorjup, Slovenec, LXVII/100a, 3. 5. 1939, p. 7. 1991  Karel DOBIDA, Ob razstavi Nore Laurinove, Mladika, XX/6, 1939, p. 234; Karel DOBIDA, Slikarica Bara Remčeva, Mladika, XX/7, 1939, p. 272; Karel DOBIDA, K delom Tineta Gorjupa, Mladika, XX/8, 1939, pp. 314–315. 1992  Karel DOBIDA, Razstava Lade, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 290–294. 462–464 1993  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava N. Lavrin, B. Remec in T. Gorjup, Dom in svet, LI/5, 1939, p. 299. Jutro, XX/97, 27. 4. 1939, p. 9. 1994  E./lda/ PIŠČANČEVA /Piščanec/, Bara Remec, Tine Gorjup in Nora Lavrin, Ženski svet, XVII/6, 1939, p. 135. 553 554 Čoro Škodlar je pisal o vplivih zagrebške akademije na slovenska 465 umetnika, pri čemer je bil kritičen do pariških vplivov, ki naj bi po njegovem mnenju vplivali predvsem na Baro Remec. Menil je, da je razstavila preveč del, kar naj bi vplivalo na njihovo kakovost. Prav nasprotno pa je zelo pohvalil Tineta Gorjupa, zdelo se mu je namreč, da nanj modne struje niso vplivale. Pri Nori Lavrin je najbolj izpostavil grafike, v katerih naj bi bilo »toliko tehnične-ga znanja, toliko dobre risbe za obvladovanje forme, da komaj verjamemo, da so listi izpod ženskih rok«.1995 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Prof. Janko Lavrin v domovini, Jutro, XX/85, 13. 4. 1939, p. 7. - Otvoritev umetniške sezone v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXII/98, 29. 4. 1939, p. 3. - Razstava. Laurinova-Remčeva-Gorjup v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/99a, 30. 4. 1939, p. 7. - Razstava kluba Lade, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/100a, 1. 5. 1939, p. 2. - Razstava umetniškega kluba »Lada« ter razstava Nore Lavrinove, Slovenski dom, IV/99, 1. 5. 1939, p. 2. - Gorjup, Remčeva in Lavrinova v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXII/99, 2. 5. 1939, p. 2. - Razstava: Lavrinova, Remčeva, Gorjup, Slovenec, LXVII/100a, 2. 5. 1939, p. 7. - Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/103a, 6. 5. 1939, p. 7. - S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava Lavrinova, Remčeva in Gorjup, Slovenec, LXVII/103a, 6. 5. 1939, p. 8. 466 - Č./oro/ ŠKODLAR, Lavrinova, Remčeva, Gorjup, Jutro, XX/108, 11. 5. 1939, p. 9. - Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/110, 13. 5. 1939, p. 4. - Nora Lavrinova, Slovenec, Slovenec, LXVII/110, 14. 5. 1939, p. 7. - Iz razstave treh v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/112, 16. 5. 1939, p. 3. - Slikarica Nora Lavrin, Jutro, XX/113, 17. 5. 1939, p. 7. - Karel DOBIDA, Razstava Lade, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 290–294. - Karel DOBIDA, Ob razstavi Nore Laurinove, Mladika, XX/6, 1939, p. 234. - Karel DOBIDA, Slikarica Bara Remčeva, Mladika, XX/7, 1939, p. 272. - Karel DOBIDA, K delom Tineta Gorjupa, Mladika, XX/8, 1939, pp. 314–315. - Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava N. Lavrin, B. Remec in T. Gorjup, Dom in svet, LI/5, 1939, p. 299. - E./lda/ PIŠČANČEVA /Piščanec/, Bara Remec, Tine Gorjup in Nora Lavrin, Ženski svet, XVII/6, 1939, p. 135. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, III/11-12, 1939, p. 272. 467 465 Slovenec, LXVII/103a, 6. 5. 1939, p. 8. 466–467 1995  Čoro ŠKODLAR, Lavrinova, Remčeva, Gorjup, Jutro, XX/108, 11. 5. 1939, p. 9. Jutro, XX/112, 16. 5. 1939, p. 3. 555 556 468 Naslov razstave: France Kralj Datum: 16. 5.–5. 6. 1939 (podaljšana do 12. 6).1996 Organizator: Društvo Slovenski lik, Ljubljana Avtor s številom del: 101 delo v katalogu; France Kralj.1997 Katalog in tiskovine: Katalog s spremnim besedilom Franceta Steleta, seznamom del in petim i reprodukcijami. Na naslovnici je fotografija umetnika.1998 Spremljevalni program: Razstavo je odprl književnik in knjigarnar Silvester Škerl.1999 Obisk: Ob koncu razstave je potekal žreb vstopnic za tri dela z razstave, zato so v časopisju obiskovalce pozivali, naj shranijo vstopnice.2000 469 Vrsta razstave: Razstava ob umetnikovi dvajsetletnici ustvarjanja, na kateri je le-ta razstavil pretežno nova dela. Na razstavo je vključil krajine in mestne vedute iz Italije, dva portreta, eno religiozno sliko ter nekaj kipov.2001 Pokrovitelja razstave sta bila ban Marko Natlačen in ljubljanski župan Juro Adlešič.2002 Poročanje in kritika: Z izjemo Čora Škodlarja so bili pisci razstavi večinoma naklonjeni. Karel Dobida je Franceta Kralja označil kot izjemno samosvojega velikega umetnika ter zapisal, da je s to razstavo dokončno potrdil, da je »v njem zmagala potreba po čutnem oblikovanju nad razumskim razglabljanjem«.2003 Stane Mikuž je omenil kritike, ki jih je Kralj prejemal na svoji umetniški poti, ter izpostavil, da je umetnik prišel do spoznanja, da je edino pomembno umetnostno ustvarjanje narodno občuteno. Kritičen je bil le do izbora okvirjev na razstavi, najboljši pa so se mu zdeli kipi.2004 Razstavo so pohvalili tudi v daljšem anonimnem zapisu v Slovenskem domu, pri čemer so izpostavili predvsem risbe in skulpturo S polja.2005 Čoro Škodlar je sicer pohvalil nova krajinska dela, kritičen pa je bil do tistih, ki preveč spomin-jajo na Kraljeva starejša dela. Razstavi ni bil naklonjen, saj je menil, da ima »vtis izložbe okvirjev«.2006 470 1996  Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/127, 5. 6. 1939, p. 3; Razstava Franceta Kralja, Slovenski dom, IV/132, 12. 6. 1939, p. 2. 1997  France Kralj. Katalog razstave ob umetnostni 20 letnici (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 5.–5. 6. 1939), Ljubljana 1939. 1998  France Kralj. Katalog razstave ob umetnostni 20 letnici (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 5.–5. 6. 1939), Ljubljana 1939. (Katalog dostopen na: .) 1999  Razstava Franceta Kralja – odprta, Slovenec, LXVII/114a , 20. 5. 1939, p. 8. 2000  Otvoritev razstave slik Franceta Kralja, Jutro, XX/113, 17. 5. 1939, p. 7; Umetnostna razstava Franceta Kralja, Slovenski dom, IV/117, 23. 5. 1939, p. 3; Izžrebane slike, Jutro, XX/136, 15. 6. 1939, p. 4. 468–469 2001  Karel DOBIDA, France Kralj ob dvajsetletnici dela, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, p. 293. Slovenski narod, LXXII/98, 2002  France Kralj. Katalog razstave ob umetnostni 20 letnici (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 5.–5. 6. 1939), Ljubljana 1939. 29. 4. 1939, p. 3. 2003  Karel DOBIDA, France Kralj ob dvajsetletnici dela, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 292–294. 2004  Stane MIKUŽ, Jubilejna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, LI/5, 1939, pp. 362–363. 470 2005  Razstava Franceta Kralja, Slovenski dom, IV/124, 1. 6. 1939, p. 3. Jutro, XX/108, 11. 5. 1939, p. 9. 2006  Čoro ŠKODLAR, France Kralj ob dvajsetletnici umetniškega delovanja I., Slovenec, LXVII/132 , 10. 6. 1939, p. 7. 557 558 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 472 - Otvoritev razstave slik Franceta Kralja, Jutro, XX/113, 17. 5. 1939, p. 7. - V Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/112a, 17. 5. 1939, p. 7. - Otvoritev razstave Franceta Kralja, Jutro, XX/114, 18. 5. 1939, p. 4. - Naša umetnost je zopet živahno na delu, Slovenski dom, IV/114, 19. 5. 1939, p. 3. - Razstava Franceta Kralja – odprta, Slovenec, LXVII/114a , 20. 5. 1939, p. 8. - Razstava Franceta Kralja, Slovenski dom, IV/115, 20. 5. 1939, p. 2. - Umetnostna razstava Franceta Kralja, Slovenski dom, IV/117, 23. 5. 1939, p. 3. - Stane MIKUŽ, Jubilejna razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXVII/123a , 1. 6. 1939, p. 8. - Razstava Franceta Kralja, Slovenski dom, IV/124, 1. 6. 1939, p. 3. - Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/127, 5. 6. 1939, p. 3. - Umetnostna razstava Franceta Kralja, Slovenec, LXVII/127, 6. 6. 1939, p. 6. - Razstava Franceta Kralja, Slovenski dom, IV/132, 12. 6. 1939, p. 2. - Čoro ŠKODLAR, France Kralj ob dvajsetletnici umetniškega delovanja. I., Jutro, XX/132 , 10. 6. 1939, p. 7. - Umetnostna razstava Franceta Kralja, Jutro, XX/113, 11. 6. 1939, p. 6. - Čoro ŠKODLAR, France Kralj ob dvajsetletnici umetniškega delovanja. II., Jutro, XX/134 , 13. 6. 1939, p. 7. - Izžrebane slike, Jutro, XX/136, 15. 6. 1939, p. 4. - Tri Kraljeve slike, Slovenec, LXVII/134a, 15. 6. 1939, p. 7. - Karel DOBIDA, France Kralj ob dvajsetletnici dela, Ljubljanski zvon, LIX/5-6, 1939, pp. 292–294. - Stane MIKUŽ, Jubilejna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, LI/5, 1939, pp. 362–363. 471 Katalog razstave France Kralj, 1939. 473 559 560 474 Naslov razstave: Umetnostna razstava F. S. Stiplovšek Datum: 17. 9.–1. 10. 1939 Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 80 del v katalogu; Franjo S. Stiplovšek.2007 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom razstavljenih del, eno reprodukcijo na naslovnici i n šestimi reprodukcijami v katalogu.2008 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Po poročanju nekaterih časopisov je bila razstava dobro obiskana.2009 Vrsta razstave: Samostojna razstava, na kateri je Franjo S. Stiplovšek razstavil oljne slike, lesoreze in risbe. Razstava je bila neke vrste retrospektiva, saj je prikazovala slikarjev razvoj v širšem časovnem razponu od leta 1929 naprej.2010 475 Poročanje in kritika: O razstavi je izšlo precej različnih zapisov, ki so umetniku prizna- vali predvsem delavnost in trud, o kakovosti samih del pa so bila mnenja deljena. V Jutru so razstavo označili kot mirno, skromno in zračno.2011 Božidar Borko je zapisal, da Stiplovšek sicer »ne kaže močne osebne note, velike umetniške iznajdljivosti in sveže originalnosti, vendar je eden naših redkih podeželskih slikarjev vreden zanimanja in pozornosti«.2012 Stane Mikuž je razstavo pohvalil, vendar opozoril, da umetniku manjka več nemira, čustev in razgibanosti.2013 Razstavi je bil zelo naklonjen Tone Seliškar, ki je zapisal, da je razstava »enotna, mirna in zgrajena trdno in solidno«.2014 Karel Dobida je pohvalil predvsem grafiko, Stiplovška pa označil za marljivega in vestnega delavca, čigar dela bodo obstala tudi takrat, »ko ne bo več sledu o marsika- teri danes na ves glas slavljeni sodobni umetnini«.2015 France Mesesnel pa je zapisal, da so značilnosti njegovega slikarstva »poštenost dela, napor in včasih tudi uspeh«, vendar pa naj bi po njegovem mnenju nekateri elementi njegovega dela obtičali v času.2016 2007  Umetnostna razstava F. S. Stiplovšek (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 17. 9.–1. 10. 1939), Ljubljana 1939. 2008  Umetnostna razstava F. S. Stiplovšek (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 17. 9.–1. 10. 1939), Ljubljana 1939. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2009  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava F. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/221 , 27. 9. 1939, p. 8; T./one/ SELIŠKAR, Slikar Franjo S. Stiplovšek, Učiteljski tovariš, LXXIX/29, 28. 9. 1939, p. 2. 2010  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava F. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/221 , 27. 9. 1939, p. 8. 2011  Stiplovšek razstavlja, Jutro, XX/217, 17. 9. 1939, p. 7. 472–474 2012  –o. /Božidar Borko/, Kolektivna razstava slikarja Stiplovška, Jutro, XX/225, 27. 9. 1939, p. 9. Iz kataloga France Kralj, 1939. 2013  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava F. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/221a , 27. 9. 1939, p. 8. 2014  T./one/ SELIŠKAR, Slikar Franjo S. Stiplovšek, Učiteljski tovariš, LXXIX/29, 28. 9. 1939, p. 2. 475 2015  Karel DOBIDA, Franjo Stiplovšek, Ljubljanski zvon, LIX/9-10, 1939, pp. 508–509. Slovenec, LXVII/123 , 1. 6. 1939, p. 8. 2016  Artem, Slikar krškega mesta. Obisk na razstavi Frana S. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu, Domači prijatelj, XIII/10, 1939, pp. 366–369. 561 562 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 479 - Franjo Stiplovšek razstavlja, Jutro, XX/215, 15. 9. 1939, p. 4. - Franjo Stiplovšek razstavlja, Slovenski dom, IV/209, 15. 9. 1939, p. 3. - Otvoritev kolektivne umetnostne razstave Franja S. Stiplovška, Slovenec, LXVII/212 , 16. 9. 1939, p. 7. - Stiplovšek razstavlja, Jutro, XX/217, 17. 9. 1939, p. 7. - Na umetnostni razstavi Frana S. Stiplovška, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/217b, 18. 9. 1939, p. 8. - Slikar Stiplovšek razstavlja, Slovenski dom, IV/211, 18. 9. 1939, p. 2. - Franc Stiplovšek razstavlja, Slovenski narod, LII/211, 18. 9. 1939, p. 3. - Umetniška razstava Fr. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/214a , 19. 9. 1939, p. 8. - -r., Kolektivna razstava Franja Stiplovška v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XIII/216, 21. 9. 1939, p. 5. - –o. /Božidar Borko/, Kolektivna razstava slikarja Stiplovška, Jutro, XX/225, 27. 9. 1939, p. 9. - S./tane/ MIKUŽ, Umetnostna razstava F. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/221a , 27. 9. 1939, p. 8. - T./one/ SELIŠKAR, Slikar Franjo S. Stiplovšek, Učiteljski tovariš, LXXIX/29, 28. 9. 1939, p. 2. - V nedeljo zaključek Stiplovškove razstave, Jutro, XX/227, 29. 9. 1939, p. 4. - V nedeljo zaključek Stiplovškove razstave, Slovenski dom, IV/221, 29. 9. 1939, p. 2. - Danes se zaključi Stiplovškova razstava, Slovenec, LXVII/225, 1. 10. 1939, p. 7. - S./tane/ MIKUŽ, Razstava Franca Stiplovška, Dom in svet, LI/8, 1939, pp. 490–491. - Karel DOBIDA, Iz slikarstva in kiparstva. Franjo Stiplovšek, Ljubljanski zvon, LIX/9-10, 1939, pp. 508–509. - Artem, Slikar krškega mesta. Obisk na razstavi Frana S. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu, Domači prijatelj, XIII/10, 1939, pp. 366–369. - Karel DOBIDA, K reprodukcijam Fr. Stiplovška, Mladika, XX/11, 1939, p. 436. - France MESESNEL, Jesenski razstavi v Ljubljani, Sodobnost, VII/11, 1939, pp. 534–537. - Elpi. /Elda Piščanec/, Naše slikarske razstave, Ženski svet, XVII/11, 1939, pp. 243–244. 476 Umetnost, IV/3, 1940, p. 80. 477 Učiteljski tovariš, LXXIX/29, 28. 9. 1939, p. 2. 478 Iz kataloga Umetnostne razstave F. S. Stiplovška, 1939. 476 477 478 479 Domači prijatelj, XIII/10, 1939, p. 366. 563 564 480 Naslov razstave: Peta razstava Kluba neodvisnih Datum: 8. 10.–1. 11. 1939 Organizator: Klub neodvisnih slovenskih umetnikov, Ljubljana Avtorji s številom del: Ok. 85 del; Zoran Didek, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Stane Kregar, Franc e Mihelič, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Evgen Sajovic, Maksim Sedej.2017 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Otvoritveni govor, ki so ga prenašali po radiu, je imel Stane Kregar.2018 Po razstavi naj bi 29. 10. vodil Marij Pregelj.2019 Obisk: Na otvoritvi je bilo prisotno številno občinstvo iz vseh krogov ljubljanske družbe, prevladovali pa naj bi likovniki in književniki.2020 V Slovenskem narodu so zapisali, da je si je razstavo ogledalo 10.000 ljudi.2021 Vrsta razstave: Skupinska razstava generacije mladih likovnih umetnikov Kluba neodvisnih. V govoru na otvoritvi je predsednik kluba Stane Kregar povzel smernice neodvisnih, pri čemer je poudaril, da jim »vzor predstavlja ume- tnost romanskih narodov«, kar ne pomeni »zaničevanje in omalovaževanje slovenskih vrednot«.2022 Prodali naj bi 15 slik.2023 Poročanje in kritika: Razstava je bila izjemno dobro sprejeta, objavljeni so bili številni zapisi, ki s o bili mladim umetnikom naklonjeni. Božidar Borko je zapisal, da je razstava povzročila pravo senzaci- jo ter da pomeni končno zmago mladih in njihovo uvrstitev k starejšim likovnim generacijam.2024 Karel Dobida je izpostavil presenetljivo povezanost umetnikov na razstavi ter jo v splošnem zelo pohvalil. Kritičen je bil le do postavitve, saj se mu je zdelo, da so bili razstavni prostori prenatrpani in bi bilo vse skupaj preglednejše, če bi bila dela razvrščena po stvarnih vidikih namesto po osebni povezanosti.2025 Bolj splošno je o neodvisnih pisal Čoro Škodlar, ki je razstavo dokaj pohvalil.2026 Z njo je bil zadovoljen tudi Stane Mikuž: »S pričujočo razstavo se ji je posrečilo, kar je gotovo veliko čudo, razgibati slovensko javnost, da se v lepem številu udeležuje ogleda razstave in kar je glavno, da se za njo tudi v resnici zanima.« Slogovno je sicer poudaril preočitne vplive francoske umetnosti. 2017  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava n eodvisnih v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/234, 7. 10. 1939, p. 3. 2018  Odlična razstava neodvisnih, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/235a, 9. 10. 1939, p. 8. 2019  Beležnica, Slovenski narod, LXXII/246, 28. 10. 1939, p. 2. 2020  –o. /Božidar Borko/, Zapiski in margine nove razstave, Jutro, XX/236, 10. 19. 1939, p. 7. 2021  Likovne umetnice v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, 8. 11. 1939, LXXII/254, p. 4. 2022  Odlična razstava neodvisnih, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/235a, 9. 10. 1939, p. 8. 2023  Likovne umetnice v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, 8. 11. 1939, LXXII/254, p. 4. 2024  –o. /Božidar Borko/, Zapiski in margine nove razstave, Jutro, XX/236, 10. 19. 1939, p. 7. 480 2025  Karel DOBIDA, Razstava neodvisnih, Ljubljanski zvon, LIX/9-10, 1939, pp. 509–512. Domači prijatelj, XIII/10, 1939, p. 369. 2026  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava neodvisnih, Jutro, XX/255, 1. 11. 1939, p. 9. 565 566 Kot posebej izstopajoče je izpostavil delo Franceta Miheliča ter njegovo - Beležnica, Slovenski narod, LXXII/246, 28. 10. 1939, p. 2. sliko Mrtvi kurent. 2027 Daljši zapis najdemo tudi v Slovenskem domu. - Zoran MUŠIČ, Umetnik in občinstvo, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/253a, 30. 10. 1939, p. 3. Anonimni pisec se je posvetil vsakemu avtorju posebej in dela večinoma - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Razstava neodvisnih, Jutro, XX/255, 1. 11. 1939, p. 9. pohvalil, zapis pa vseeno sklenil z mnenjem, da neodvisne čaka še »strma - Po Prešernu – Igor Torkar, Nova slikarija, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/258a, 6. 11. 1939, p. 4. pot do popolne neodvisnosti«.2028 France Mesesnel je za razliko od drugih piscev opozoril, da je - France MESESNEL, Jesenski razstavi v Ljubljani, Sodobnost, VII/11, 1939, pp. 534–537. burnost in revolucionarnost povojnih let pri neodvisnih nenavadno utihnila, - Karel DOBIDA, Razstava neodvisnih, Ljubljanski zvon, LIX/9-10, 1939, pp. 509–512. njihovo delo pa je postalo mirnejše in solidnejše. Ob tem je dodal, da to ni - Elpi. /Elda Piščanec/, Naše slikarske razstave, Ženski svet, XVII/11, 1939, pp. 243–244. vedno nujno odlika, predvsem za mlajše generacije, ki so vendarle najbližje - I. G. /Jože Gregorčič/, Razstava »Neodvisnih«, Dom in svet, LI/9, 1939, pp. 555–557. sodobnemu ustvarjanju.2029 - Klub neodvisnih umetnikov, Umetnost, IV/3, 1939–1940, p. 90. Neodvisni so tudi sami poskrbeli za medijske objave in lastno propa- gando z objavljanjem intervjujev in osebnih zapisov umetnikov, s katerimi so vzpostavljali vez z občinstvom.2030 V Jutru so tako objavili krajše zapise treh predstavnikov neodvisnih Staneta Kregarja, Franceta Miheliča in Karla Putriha, v katerih so govorili o svojem delu in razumevanju svojega poslanstva.2031 Posebej pa je o svoji umetniški praksi za Jutro pisal Maksim Sedej . 2032 Posebnosti: Predsednik Društva Narodne galerije Fran Windischer je po koncu razstave Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani – ustanovljena leta 1938 – podaril kip Rajka Nahtigala, ki ga je Boris Kalin po njegovem naročilu izklesal iz črnega marmorja.2033 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/234, 7. 10. 1939, p. 3. 481 - Odlična razstava neodvisnih, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/235a, 9. 10. 1939, p. 8. - –o. /Božidar Borko/, Zapiski in margine nove razstave, Jutro, XX/236, 10. 10. 1939, p. 7. - Razstava »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/230, 10. 10. 1939, p. 3. - Manifestacija za duhovne vrednote, Slovenski narod, LXXII/230, 10. 10. 1939, p. 6. - Razstavo neodvisnih, Družinski tednik, XI/41, 12. 10. 1939, p. 3. - Stane MIKUŽ, Peta umetnostna razstava »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/236 , 14. 10. 1939, p. 8. - Stane KREGAR, Resnice zahteva današnji čas. Človek ni grob brez življenja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/241a, 16. 10. 1939, p. 3. - France MIHELIČ, Resnice zahteva današnji čas. Umetnost bodočnosti bo umetnost sinteze, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/241a, 16. 10. 1939, p. 3. - Karel PUTRIH, Resnice zahteva današnji čas. Skušam biti jasen in odkrit, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/241a, 16. 10. 1939, p. 3. - Izredno lepo in primerno darilo trajne vrednosti, Slovenec, LXVII/240 , 19. 10. 1939, p. 6. - Lep uspeh razstave »Neodvisnih«, Slovenski dom, IV/238, 19. 10. 1939, p. 2. - Maksim SEDEJ, Neodvisni imajo besedo, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/247a, 23. 10. 1939, p. 3. - Razstava »Neodvisnih«, Edinost, II/43, 26. 10. 1939, p. 3. - Neodvisni. Individualnost, Slovenec, LXVII/246 , 26. 10. 1939, p. 8. - Po razstavi Neodvisnih, Jutro, XX/252, 28. 10. 1939, p. 4. 2027  Stane MIKUŽ, Peta umetnostna razstava »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/236 , 14. 10. 1939, p. 8. 2028  Razstava »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/230, 10. 10. 1939, p. 3. 2029  France MESESNEL, Jesenski razstavi v Ljubljani, Sodobnost, VII/11, 1939, p. 537. 2030  I. G. /Jože Gregorčič/, Razstava »Neodvisnih«, Dom in svet, LI/9, 1939, p. 557. 2031  Stane KREGAR, France MIHELIČ, Karel PUTRIH, Resnice zahteva današnji čas, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/241a, 16. 10. 1939, p. 3. 2032  Maksim SEDEJ, Neodvisni imajo besedo, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/247a, 23. 10. 1939, p. 3. 2033  Izredno lepo in primerno darilo trajne vrednosti, Slovenec, LXVII/240 , 19. 10. 1939, p. 6. 567 568 482 484 485 483 486 481–486 Pogled na Peto razstavo Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, 1939. 569 570 487 488 Naslov razstave: Razstava likovnih umetnic Datum: 5.–20. 11. 1939 Organizator: Ni podatka. Avtorice s številom del: 87 del; Milica Beščević, Jela Humek Trnkoczy, Mara Kralj, Dana Pajnič , Štefa Pažić, Elda Piščanec, Mira Pregelj, Bara Remec, Božena Ružić Vilhar, Avgusta Šantel, Henrika Šantel, Anica Zupanec Sodnik.2034 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Razstavo je odprla žena bana Dravske banovine Nija Natlačen.2035 Po poročanju Jutra naj bi po razstavi 12. 11. vodil Ivan Vavpotič, 19. 11. pa Stane Kregar.2036 Obisk: V časopisju so izšle na različne in zelo subjektivne ocene obiska. 489 490 491 Anonimini poročevalec v Jutru in Stane Mikuž sta na primer poročala o dobrem obisku.2037 Nasprotnega mnenja pa je bila Dušana Šantel - Kanoni, ki je napisala, da razstava »ni bila obiskana, kakor bi si zaslužila«.2038 Vrsta razstave: Skupinska razstava slovenskih likovnih umetnic ter povabljenih ume- tnic iz Beograda, Zagreba in Sušaka. Razstavile so akvarele, oljne slike, keramiko, risbe, monotipije in kipe. Čoro Škodlar je zapisal, da umetnic ni povezovalo nobeno društvo, temveč jih je na razstavo povabila Bara Remec z namenom, da tako »ustvari realnejši pogled na stanje naše ženske likovne umetnosti«.2039 Skupno razstavljanje in povezovanje hrvaških, slovenskih in srbskih umetnic se jim je zdelo pozitivno, kot je v otvoritvenem govoru izrazila tudi Nija Natlačen: »Danes, ko je nad velikim delom sveta ozrač- je mračno, ko sto miljoni človeštva drhte pod silno težo vojne, ko se zdi, da tam zunaj slabi strašno zmagoslavje sovraštvo in surova sila, odpiramo tu zopet novo umetnostno razstavo.«2040 Izbrane umetnice so pripadale dvema umetnostnima generacijama, in sicer predvojni t. i. impresionistični ter mlajši povojni generaciji.2041 Umetnice so imele namen, da tako skupaj razstavljajo vsaj vsako drugo leto.2042 Predsednica razstavljalnega odbora je bila Dana Pajnič.2043 2034  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava likovnih umetnic, Slovenec, LXVII/255 , 7. 11. 1939, p. 7; Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Dom in svet, LI/10, 1939, pp. 612–614. 487–489 2035  Razstava likovnih umetnic, Slovenec, LXVII/255 , 7. 11. 1939, p. 7. Jutro. Ponedeljska izdaj a, XX/247a, 2036  Z razstave likovnih umetnic, Jutro, XX/264, 12. 11. 1939, p. 3; Vodstvo po razstavi Slovenskih likovnih umetnic, Jutro, XX/270a, 19. 11. 1939, p. 6. 23. 10. 1939, p. 3. 2037  Z razstave likovnih umetnic. Mojster Ivan Vavpotič o njih uspehu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/264a, 13. 11. 1939, p. 8; Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Dom in svet, LI/10, 1939, p. 612. 2038  Dušana ŠANTEL - KANONI, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, XVIII/1, 1940, pp. 20–21. 490 2039  Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava likovnih umetnic, Jutro, XX/270a, 19. 11. 1939, p. 14. Jutro, XX/234, 7. 10. 1939, p. 3. 2040  Razstava likovnih umetnic, Slovenec, LXVII/255 , 7. 11. 1939, p. 7. 2041  Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Dom in svet, LI/10, 1939, pp. 612–614. 491 2042  Dušana ŠANTEL - KANONI, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, XVIII/1, 1940, pp. 20–21. Jutro, XX/255, 1. 11. 1939, p. 9. 2043  Razstava likovnih umetnic, Slovenec, LXVII/255 , 7. 11. 1939, p. 7. 571 572 Poročanje in kritika: V časopisju so objavili veliko zapisov, razstava je bila večinoma zelo - Vodstvo po razstavi Slovenskih likovnih umetnic, Jutro, XX/270a, 19. 11. 1939, p. 6. dobro sprejeta. Eda Stadler je bila razstavi zelo naklonjena in zapisala, - Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava likovnih umetnic, Jutro, XX/270a, 19. 11. 1939, p. 14. da so umetnice ponovno pokazale kakovostna dela.2044 France Mesesnel - nkn, Poln uspeh razstave likovnih umetnic, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/270a, 20. 11. 1939, p. 8. je kot najboljšo slovensko umetnico na razstavi izpostavil Dano Pajnič, - Dopoldne v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/264, 20. 11. 1939, p. 3. razstavi pa je bil naklonjen: »Če je imela razstava namen, pripraviti izbiro resno stremečih umetnic za bodoče prireditve, je svoj namen dosegla.«2045 - M. K., Slovenske upodabljajoče umetnice, Jutro, XX/276, 26. 11. 1939, p. 10. V Jutru so objavili poročilo z vodstva po razstavi, ki ga je na povabilo umetnic - Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Dom in svet, LI/10, 1939, pp. 612–614. izvedel Ivan Vavpotič. Umetnik je bil razstavi zelo naklonjen in je izpostavil - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VII/3, 1940, pp. 129–130. visoko kakovost vseh del. Za najboljši deli je označil tihožitje Štefe Pažić - Dušana ŠANTEL - KANONI, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, XVIII/1, 1940, pp. 20–21. in kip Zamorka z otrokom Dane Pajnić, za kateri je dejal, da: »izpričujeta, - Eda STADLER, Razstava umetnic v Jakopičevem paviljonu, Umetnost, IV/5, 1940, pp. 141–143. da se more stvaritev žene-umetnice v polni enakopravnosti brez vsakršnih ozirov in koncesij postaviti ob stran stvaritvam moškega. Tu ni razlike ne v moči osebnosti in tudi ne v sili izraza tehničnega znanja.«2046 V Slovencu so objavili tudi intervju z omenjeno hrvaško umetnico Štefo Pažić, v katerem so jo povprašali po stanju likovne umetnosti v Zagrebu ter tamkajšnjem organiziraju umetnic.2047 Stane Mikuž je v Domu in svetu omenjal velik odziv v javnosti ter zapisal, da je razstava na dokaj visoki ravni.2048 Za razliko od Mikuža, ki je na tej razstavi prepoznal dobra umetniška dela, je bil Čoro Škodlar razstavi manj naklonjen. Najbolj je pohvalil umetnice starejše generacije Henriko in Avgusto Šantel ter Anico Zupanec Sodnik. Preostale sodelujoče umetnice 492 493 so se mu zdele začetniške, saj naj bi »novejše smeri premalo pozornosti posvečale tehničnim vidikom likovnega izražanja«.2049 Zapisal je celo, da so skoraj vse slike na razstavi »zgrajene tjavdan, brez reševanja problemov«, umetnice pa naj bi se lotevale nalog, ki jim niso dorasle.2050 Dušana Šantel - Kanoni je zapisala, da je bila razstava zanimiva, ampak ni bila na priča- kovani visoki ravni, in da je bila razstava Male ženske antante iz leta 1938 precej kvalitetnejša.2051 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/256, 3. 11. 1939, p. 4. - Ženski pokret vabi svoje članice, Jutro, XX/258, 5. 11. 1939, p. 6. - Likovne umetnice so otvorile razstavo, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/258a, 6. 11. 1939, p. 2. - Umetnice so odprle razstavo, Slovenski dom, IV/252, 6. 11. 1939, p. 2. - Razstava likovnih umetnic, Slovenec, LXVII/255 , 7. 11. 1939, p. 7. - Likovne umetnice v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, 8. 11. 1939, LXXII/254, p. 4. - Razstavo likovnih umetnic, Družinski tednik, XI/45, 9. 11. 1939, p. 3. 494 495 - Pogovor s hrvatsko slikarico gdč. Š. Pažić, Slovenec, LXVII/258 , 10. 11. 1939, p. 8. - Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Slovenec, LXVII/259 , 11. 11. 1939, p. 8. - Z razstave likovnih umetnic, Jutro, XX/264, 12. 11. 1939, p. 3. - Z razstave likovnih umetnic. Mojster Ivan Vavpotič o njih uspehu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/264a, 13. 11. 1939, p. 8. - Likovne umetnice o sebi, Slovenski narod, LXXII/259, 14. 11. 1939, p. 4. - Zveza gospodinj vabi članstvo, Jutro, XX/266, 15. 11. 1939, p. 4. - Vodstvo po razstavi slovenskih likovnih umetnic, Slovenski narod, LXXII/263, 18. 11. 1939, p. 4. 2044  Eda STADLER, Razstava umetnic v Jakopičevem paviljonu, Umetnost, IV/5, 1940, pp. 141–143. 492 2045  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VII/3, 1940, pp. 129–130. Umetnost, IV/5, 1940, p. 143. 2046  Z razstave likovnih umetnic. Mojster Ivan Vavpotič o njih uspehu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/264a, 13. 11. 1939, p. 8. 2047  Pogovor s hrvatsko slikarico gdč. Š. Pažić, Slovenec, LXVII/258, 10. 11. 1939, p. 8. 2048  Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Dom in svet, LI/10, 1939, p. 612; Stane MIKUŽ, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, 493, 495 Slovenec, LXVII/259, 11. 11. 1939, p. 8. Umetnost, IV/5, 1940, p. 142. 2049  Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava likovnih umetnic, Jutro, XX/270a, 19. 11. 1939, p. 14. 2050  Ibid. 494 2051  Dušana ŠANTEL - KANONI, Razstava likovnih umetnic v Ljubljani, Ženski svet, XVIII/1, 1940, p. 20. Jutro, XX/270a, 19. 11. 1939, p. 14. 573 574 496 Naslov razstave: Lada. Klub slovenskih likovnih umetnikov. II. razstava Datum: 3.–23. 12. 1939 (podaljšana do 26. 12. ter nato v januar 1940).2052 Organizator: Klub slovenskih likovnih umetnikov Lada, Ljubljana Avtorji/-ice s številom del: 120 del v katalogu; Maksim Gaspari (8), Tine Gorjup (10), Karel Jakob (4) , Ivan Kos (3), France Košir (2), Mira Pregelj (6), Bara Remec (2), Ivan Sajevic (1), Eduard Salesin (2), Albert Sirk (4), Hinko Smrekar (8), Borivoje Stevanović (10), Avgusta Šantel (7), Henrika Šantel (3), Saša Šantel (11), Rajko Šubic (3), France Uršič (4), Bruno Vavpotič (7), Ivan Vavpotič (6), Ferdo Vesel (7), Ivan Zajec (8).2053 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom in 13 reprodukcijami del.2054 Seznam del naj bi bi l urejen tako, da so si dela sledila, kakor so bila obešena na razstavi.2055 Spremljevalni program: Govor na otvoritvi in vodstvo po razstavi je imel Ivan Vavpotič.2056 Obisk: Glede na poročanje revije Umetnost obisk ni bil zadovoljiv, saj naj občinstvo ne bi dovolj dobro poznalo društva Lada.2057 O dobrem obisku so sicer pisali v Slovenskem narodu. 2058 Dodamo lahko še, da so kot razlog za podaljšanje razstave v Slovenskem narodu omenili, da si bodo tako razstavo lahko ogledali tudi gospodarstveniki, ki tega ne utegnejo čez praznike.2059 497 Vrsta razstave: Druga skupinska razstava Kluba slovenskih likovnih umetnikov Lada, ki so v želji po ponovni obuditvi tako ljubljanske izpostave kot tudi Lade v Zagrebu in Sofiji stopili v stik s še delujočo beograjsko Lado. Kot dokaz tesnega sodelovanja z beograjsko izpostavo Lade so k razstavljanju kot gosta povabili enega njenih najstarejših članov Borivoja Stevanovića.2060 V Jutru so zapisali, da so na razstavo vključeni od najstarejših do najmlaj- ših slovenskih umetnikov, ki do takrat še mogoče niso bili izpostavljeni.2061 V Jutru je bil objavljen oglas, da lahko obiskovalci za zmerno ceno kupijo kako umetniško delo.2062 V eni od kasnejših številk so objavili tudi dve reprodukciji del in bralce pozvali k božičnemu nakupu.2063 Poročanje in kritika: Razstava je prejela mešane odzive, pisci so bolj kot opredelitev do razstave izpostavljali in pozdravljali tovrstno povezovanje južnih Slovanov. V Jutru so zapisali, da v Jakopičevem paviljonu že dolgo niso imeli tako 2052  Razstava »Lade« bo podaljšana, Slovenski narod, LXVII/290, 22. 12. 1939, p. 3; Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, p. 485. 2053  Lada. Klub slovenskih lik. umetnikov. II. razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3.–23. 12. 1939), Ljubljana 1939. 2054  Lada. Klub slovenskih lik. umetnikov. II. razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3.–23. 12. 1939), Ljubljana 1939. (Katalog dostopen na: .) 2055  Društvo Lada oživljeno, Slovenski narod, LXXII/73, 30. 11. 1939, p. 2. 2056  Vodstvo v umetnostni razstavi kluba Lada, Slovenec, LXVII/282 , 10. 12. 1939, p. 7. 2057  F./ranc/ K. KOS, Razstava kluba »Lada«, Umetnost, IV/6, 1940, pp. 169–173. 2058  Pestra umetniška razstava, Slovenski narod, LXXII/76, 5. 12. 1939, p. 4. 496 2059  Razstava »Lade« bo podaljšana, Slovenski narod, LXVII/290, 22. 12. 1939, p. 3. Dom in svet, LI/10, 1939, s. p. 2060  –nt /Ante Gaber/, Razstava umetnostnega kluba »Lada«, Jutro, XX/280, 1. 12. 1939, p. 9. 2061  Razstava kluba Lade, Jutro, XX/287, 10. 12. 1939, p. 3. 497 2062  Kar želite, to dobite na razstavi »Lade« v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/292, 16. 12. 1939, p. 3. Slovenec, LXVII/258 , 10. 11. 1939, p. 8. 2063  Naši kraji in ljudje, Jutro, XX/295, 20. 12. 1939, p. 3. 575 576 odlične razstave.2064 Čoro Škodlar je v svojem zapisu pohvalil ustanovitev - F. Ž., Razstava kluba Lade, Slovenec, LXVII/291 , 21. 12. 1939, p. 8. kluba. Razstavi je bil naklonjen, saj je menil, da je lepo organizirana in da so - Razstava »Lade« bo podaljšana, Slovenski narod, LXVII/290, 22. 12. 1939, p. 3. dela postavljena tako, da »ne kvarijo vtisa drug drugemu«.2065 Jože Gregorčič - Razstava Lade bo podaljšana, Slovenec, LXVII/293 , 23. 12. 1939, p. 7. je zapisal, da je razstava »mozaik različnih, da nasprotujočih si osebnosti, - Umetniki v stiski, Slovenski narod, LXVII/291, 23. 12. 1939, p. 8. različnih naziranj in seveda različnih kvalitet«.2066 Zelo obsežna je bila kritika Franca K. Kosa, v kateri je zapisal, - Lep uspeh našega umetnika, Slovenec, LXVII/295 , 28. 12. 1939, p. 9. da gre za zmerno kakovostna dela, ki ne pokažejo nič novega in imajo bolj - Č. Š. /Čoro Škodlar/, Po razstavi Lade, Jutro, XX/301, 29. 12. 1939, p. 3. estetski učinek za umetnostno nevzgojeno občinstvo.2067 Tudi Karel Dobida - Elda PIŠČANEC, Lada, Ženski svet, XVIII/1, 1940, p. 21. je zapisal, da veliko umetnikov ni pokazalo nič novega in posebnega.2068 - F./ranc/ K. KOS, Razstava kluba »Lada«, Umetnost, IV/6, 1940, pp. 169–173. Do razstave je bil kritičen France Mesesnel, ki je zapisal, da je razstava - Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 485–489. »družila različna stremljenja z očitnim poudarkom konservativnosti«, - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VII/3, 1940, pp. 129–130. ter sodelujočim umetnikom svetoval: »Manj produkcije in več ustvarjanja bi bilo za to skupino potrebno geslo, če bi gesla mogla nadomestiti poglobljeno - I. G. /Jože Gregorčič/, Razstava kluba Lade, Dom in svet, LII/1, 1940, pp. 57–59. življenjsko čustvo.«2069 Kot najboljšega umetnika na razstavi je izpostavil Ferda Vesela.2070 Elda Piščanec je podala samo kratko informativno poročilo o razstavi.2071 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Društvo Lada oživljeno, Slovenski narod, LXXII/73, 30. 11. 1939, p. 2. - –nt /Ante Gaber/, Razstava umetnostnega kluba »Lada«, Jutro, XX/280, 1. 12. 1939, p. 9. - I. V. /Ivan Vavpotič/, Pred razstavo umetn. kluba »Lada«, Slovenec, LXVII/276 , 1. 12. 1939, p. 9. - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, IV/274, 2. 12. 1939, p. 3. - Otvoritev Ladine razstave, Jutro, XX/281, 3. 12. 1939, p. 3. - Razstava Lada v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/281, 3. 12. 1939, p. 6. - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Večernik, I/1, 3. 12. 1939, p. 2. - Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu je od včeraj odprta in zbuja mnogo pozornosti, Jutro. Ponedeljska izdaja, XX/276a, 4. 12. 1939, p. 8. - Razstava umetniškega kluba »Lada« odprta, Slovenski dom, IV/275, 4. 12. 1939, p. 2. - »Lada « ima razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/278, 5. 12. 1939, p. 7. - Pestra umetniška razstava, Slovenski narod, LXXII/76, 5. 12. 1939, p. 4. - Lada ima razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/278 , 7. 12. 1939, p. 7. 498 Jutro, XX/281, 3. 12. 1939, p. 3. - Še o razstavi oživljene Lade, Slovenski narod, LXVII/278, 7. 12. 1939, p. 5. - Umestnostna razstava kluba »Lade«, Slovenec, LXVII/281 , 8. 12. 1939, p. 7. - Razstava kluba Lade, Jutro, XX/287, 10. 12. 1939, p. 3. - Vodstvo v umetnostni razstavi kluba Lada, Slovenec, LXVII/282 , 10. 12. 1939, p. 7. - Umetnostna razstava kluba »Lade«, Slovenski narod, LXVII/280, 11. 12. 1939, p. 3. - K razstavi Lade, Slovenec, LXVII/286 , 13. 12. 1939, p. 8. - K razstavi »Lade«, Slovenec, LXVII/286 , 15. 12. 1939, p. 6. - Kar želite, to dobite na razstavi »Lade« v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XX/292, 16. 12. 1939, p. 3. - Vodstvo v umetnostni razstavi kluba LADE v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/288, 17. 12. 1939, p. 7. - Naši kraji in ljudje, Jutro, XX/295, 20. 12. 1939, p. 3. - Razstava Lade vabi k ogledu – in božičnemu nakupu, Jutro, XX/295, 20. 12. 1939, p. 3. 2064  –nt /Ante Gaber/, Razstava umetnostnega kluba »Lada«, Jutro, XX/280, 1. 12. 1939, p. 9. 2065  Č. Š. /Čoro Škodlar/, Po razstavi Lade, Jutro, XX/301, 29. 12. 1939, p. 3. 2066  I. G. /Jože Gregorčič/, Razstava kluba Lade, Dom in svet, LII/1, 1940, pp. 57–59. 2067  F./ranc/ K. KOS, Razstava kluba »Lada«, Umetnost, IV/6, 1940, pp. 169–173. 2068  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, p. 485. 2069  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VII/3, 1940, pp. 129–130. 2070  Ibid. 2071  Elda PIŠČANEC, Lada, Ženski svet, XVIII/1, 1940, p. 21. 577 578 499 RAZSTAVE V LETU 1940 500 499 Jutro, XX/295, 20. 12. 1939, p. 3. 500 Jutro, XX/292, 16. 12. 1939, p. 3. Lara Mejač 579 580 Naslov razstave: Karla Bulovec Risbe Karle Bulovec je pohvalil France Mesesnel, ki jim je priznaval določeno kakovost, vendar hkrati opozarjal na njene slabe produkcij- Datum: 6.–17. 1. 19402072 ske pogoje: »Toda pri načinu produkcije, kakršnega ima po sili razmer Karla Bulovčeva, je bila njena razstava dokaz za njen izredno močni umetniški dar, ki ga tudi najslabši razvojni pogoji niso mogli uničiti.«2082 Organizator: Ni podatka. Razstavi je bil naklonjen tudi Karel Dobida, ki je zapisal, da je Karla Bulovec umetnica velikega talenta, ki se bo še razvijala in kmalu dozorela.2083 Avtorica s številom del: 46 del; Karla Bulovec.2073 Izpostavil je, da bi si na razstavi želel videti tudi pregledno zbirko njene plastike. Kipi, ki so bili vključeni na razstavo, naj bi bili namreč bolj namenjeni dekoraciji prostorov.2084 Tudi Čoro Škodlar je omenil, da so kipi na razstavi Katalog in tiskovine: Ni podatka. le poživljajoči element v razstavnih prostorih, pri čemer pa sam razstavi ni bil naklonjen. Zapisal je, da ne razume povezave med njenim kiparskim Spremljevalni program: Razstavo je z govorom otvoril umetničin mož Ivan Mrak, ki je tudi vodil p o delom in razstavljenimi risbami, ki jih je videl na ravni študij. Očital ji je tudi razstavi. »nesposobnost katerokoli lepo linijo izvesti do kraja«.2085 V Jutru so objavili 2074 odgovor umetnice na Škodlarjev članek. V njem mu je med drugim očitala nedoslednost v rabi določenih izrazov v njegovi kritiki, predvsem pa pouda- Obisk: Ni podatka. rila njegovo nerazumevanje njenega ustvarjanja že v sami osnovi, saj risb ni koncipirala kot študije, ampak kot zaključena dela.2086 Vrsta razstave: Samostojna retrospektivna razstava Karle Buloec, na kateri je predstavila dela iz obdobja preteklih desetih let.2075 Umetnica je razstavila 5 plastik in 41 Posebnosti: V Slovenskem domu so zapisali, da je na vodstvu po razstavi, ki g a risb z motivi portretov in figuralnih kompozicij.2076 je izvedel umetničin mož Ivan Mrak, prišlo do »zanimivih obračunavanj, ki jasno kažejo, da je Bulovčina umetnost znova vznemirila duhove in Poročanje in kritika: Razstava je bila v javnosti zelo odmevna, saj je umetnica razstavljala da bo povod novih bojev v našem kulturnem življenju«.2087 Po poročanju prvič po desetih letih. Pred odprtjem razstave so v Slovenskem narodu časopisa naj bi Mrak na vodstvu izpostavil negativno kritiko o razstavi, ki jo objavili daljši članek, v katerem so opisali njeno umetniško pot od njene je v Jutru objavil Čoro Škodlar. Zapisali so: »Prikazal je [Ivan Mrak] primer prve samostojne razstave v Ljubljani, ki je bila leta 1928 v Narodnem Bulovčeve pred desetimi leti, ko je zloglasni dr. Dixi objavil v nekem našem domu, in omenili pozitivne odzive na njene razstave v tujini. Med drugim dnevniku pam flet na Bulovčevo in obenem na njega. Tam je le-ta proglasil so zapisali: »Lahko se bo tudi prepričati, da umetnost Karle Bulovčeve oba umetnika kot sramoto belega mesta in jima pokazal vrata domovine. ni takozvana 'ženska umetnost'. Umetnost je samo ena. Lahko bo kdo Umetnika sta potem res odšla v tujino, kjer je Bulovčeva doživela v velikih potem ali onem sklepal, da je avtor ženska, morda po nekaterih mo- mestih brezprimerne uspehe. Sedaj pa, ko se je vrnila, je dobila v obraz tivih ali nekaterih detajlih, ki bi jih moški ne opazil, itd., toda po estetični vrženo podobno nesramnost, le da storilec ni dr. Dixi, ampak diplomiran vrednosti se bo ta ali oni prepričal, da to ni v zaničljivem pomenu 'ženska fotograf reporter g. Škodlar.«2088 umetnost'.«2077 O njej je pozitivno pisala Eda Stadler, ki jo je označila za zanimivo in visoko nadpovprečno umetnico. Po njenem je bila razstava »ne-ovrgljiv dokument njene izredne nadarjenosti ter neumorne delavnosti«. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 2078 Tudi v Slovenskem domu so o razstavi pisali zelo pozitivno in menili, da - Karla Bulovčeva razstavlja, Slovenski narod, LXXII/295, 30. 12. 1939, p. 4. je »z deli prisilila k molku tudi nekdanje nasprotnike«.2079 Podobnega - Karla Bulovčeva razstavlja, Slovenec, LXVIII/1, 3. 1. 1939, p. 7. mnenja je bil tudi Stane Mikuž, ki je zapisal, da »pričujča razstava pomeni - Ljubljanske vesti, Večernik, II/2, 3. 1. 1940, p. 2. odločen obračun z mrzlo preteklostjo, kot tudi v pregledu osebnega - Pred razstavo Karle Bulovčeve, Slovenec, LXVIII/2a, 4. 1. 1939, p. 2. umetnostnega razvoja«.2080 Razstavo je videl kot »zanimivo, aktivno in neiz- - Občinstvo opozarjamo, Jutro, XXI/3, 5. 1. 1940, p. 4. prosno borbo za čim adekva-tnejši in svojski izraz«.2081 - Karla Bulovčeva razstavlja, Slovenski dom, V/4, 5. 1. 1940, p. 3. - Po 10 letih Bulovčeva spet razstavlja, Slovenski narod, LXXIII/4, 5. 1. 1940, p. 3. - Razstava Karle Bulovčeve, Slovenec, LXVIII/4a, 6. 1. 1939, p. 7. 2072  Iz umetniškega sveta, Umetnost, IV/7, 1940, p. 220. - Razstava Karle Bulovčeve, Slovenski dom, V/5, 8. 1. 1940, p. 3. 2073  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940; Eda STADLER, K razstavi Karle Bulovčeve, Ženski svet, XVIII/3, 1940, pp. 65–67. 2074  Veliko zanimanje za razstavo Karle Bulovčeve, Slovenski narod, LXXIII/6, 9. 1. 1940, p. 2; Obračunavanje na razstavi Karle Bulovčeve , Slovenski dom, V/11, 15. 1. 1940, p. 2. 2075  Stane MIKUŽ, Razstava Karle Bulovčeve, Slovenec, LXVII/9a, 13. 1. 1940, p. 8. 2082  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VII/3, 1940, pp. 129–130. 2076  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940; Eda STADLER, K razstavi Karle Bulovčeve, Ženski svet, XVIII/3, 2083  K. D. /Karel Dobida/, Karla Bulovec Mrak, Mladika, XXI/5, 1940, p. 147. 1940, pp. 65–67. 2084  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 485–486. 2077  Po 10 letih Bulovčeva spet razstavlja, Slovenski narod, LXXIII/4, 5. 1. 1940, p. 3; Za razstavo leta 1928 glej npr. Rajko LOŽAR, Zadnje razstave 2085  Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava Karle Bulovčeve, Jutro, XXI/10, 14. 1. 1940, p. 7. v letu 1928, Dom in svet, XLII/1-2, 1929, pp. 61–62. 2086  Odgovor ge. Bulovčeve, Jutro, XXI/11, 16. 1. 1940, p. 5. 2078  Eda STADLER, K razstavi Karle Bulovčeve, Ženski svet, XVIII/3, 1940, pp. 65–67. 2087  Obračunavanje na razstavi Karle Bulovčeve , Slovenski dom, V/11, 15. 1. 1940, p. 2. 2079  Razstava Karle Bulovčeve, Slovenski dom, V/9, 12. 1. 1940, p. 3. 2088  Ibid. Dr. Dixi je o Karli Bulovec negativno pisal že ob svetovni razstavi v Barceloni leta 1929, kiparka pa mu je nato tudi odgovorila. (Za to 2080  Stane MIKUŽ, Razstava Karle Bulovčeve, Slovenec, LXVII/9a, 13. 1. 1940, p. 8. polemiko glej: dr. Dixi, Svetovna razstava v Barceloni, Slovenski narod, LXII/150, 5. 7. 1929; Karla Bulovčeva /Bulovec/, Svetovna razstava v 2081  Stane MIKUŽ, Razstava Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, LII/2, 1940, pp. 118–119. Barceloni in slovenski pamflet, Slovenski narod, LXII/153, 9. 7. 1929.) 581 582 - Na razstavi umetnice Karle Bulovčeve, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/4b, 8. 1. 1940, p. 3. 502 503 - Otvoritev razstave K. Bulovčeve, Slovenec, LXVIII/5a, 9. 1. 1939, p. 6. - Veliko zanimanje za razstavo Karle Bulovčeve, Slovenski narod, LXXIII/6, 9. 1. 1940, p. 2. - Karla Bulovčeva razstavlja, Jutro, XXI/6, 10. 1. 1940, p. 4. - Razstava Karle Bulovčeve, Slovenski dom, V/9, 12. 1. 1940, p. 3. - Razstava Karle Bulovčeve, Večernik, I/9, 12. 1. 1940, p. 2. - Karla Bulovčeva, Jutro, XXI/9, 13. 1. 1940, p. 3. - Prost vstop na razstavo, Jutro, XXI/9, 13. 1. 1940, p. 4. - Stane MIKUŽ, Razstava Karle Bulovčeve, Slovenec, LXVII/9a, 13. 1. 1940, p. 8. - Pred delom Karle Bulovčeve, Slovenski narod, LXXIII/10, 13. 1. 1940, p. 2. - Č./oro/ ŠKODLAR, Razstava Karle Bulovčeve, Jutro, XXI/10, 14. 1. 1940, p. 7. - Prijeten dan ob hladnem vremenu, Slovenski dom, V/11, 15. 1. 1940, p. 2. - Obračunavanje na razstavi Karle Bulovčeve , Slovenski dom, V/11, 15. 1. 1940, p. 2. - Odgovor ge. Bulovčeve, Jutro, XXI/11, 16. 1. 1940, p. 5. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, IV/7, 1940, p. 220. - Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 485–486. 504 - Eda STADLER, K razstavi Karle Bulovčeve, Ženski svet, XVIII/3, 1940, pp. 65–67. - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VII/3, 1940, pp. 129–130. - K. D. / Karel Dobida/, Karla Bulovec Mrak, Mladika, XXI/4, 1940, p. 147. - Stane MIKUŽ, Razstava Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu, Dom in svet, LII/2, 1940, pp. 118–119. 501 Slovenski narod, LXXIII/4, 5. 1. 1940, p. 3. 502 Dom in svet, LII/2, 1940, s. p. 503 Slovenec, LXVII/9a, 13. 1. 1940, p. 8. 504 Jutro, XXI/10, 14. 1. 1940, p. 7. 583 584 Naslov razstave: Edo Deržaj skih razstav sprožilo tudi vprašanje, ali naj Jakopičev paviljon kaže le izbrano umetnost ali pa naj še naprej odpira svoja vrata vsem, ki žele pokazati svoje Datum: 21. 1.–4. 2. 19402089 delo javnosti in zato najamejo paviljon.«2099 Organizator: Ni podatka. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Edo Deržaj – alpinski slikar – razstavlja, Slovenski dom, V/15, 19. 1. 1940, p. 3. Avtor s številom del: Ni podatka; Edo Deržaj. - Slikar Edo Deržaj razstavlja, Večernik, II/15, 19. 1. 1940, p. 2. - Edo Deržaj, alpinski slikar, razstavlja, Jutro, XXI/15, 20. 1. 1940, p. 4. - Edo Deržaj razstavlja, Slovenski narod, LXXIII/15, 20. 1. 1940, p. 3. Katalog in tiskovine: Ni podatka. - Razstava slikarja E. Deržaja odprta, Slovenski dom, V/17, 22. 1. 1940, p. 2. - Razstava planinca in umetnika, Slovenski narod, LXXIII/7, 23. 1. 1940, p. 3. Spremljevalni program: Po razstavi je 28. 1. in 2. 2. po poročanju časopisja vodil umetnik sam.2090 - Planinske slike Eda Deržaj, Jutro, XXI/22, 28. 1. 1940, p. 7. - Razstava slik slikarja, alpinista Deržaja, Večernik, II/23, 29. 1. 1940, p. 2. Obisk: - Razstava alpinskih slik Eda Deržaja, Slovenski dom, V/24, 30. 1. 1940, p. 2. V Slovenskem domu so poročali o dobrem obisku.2091 - X, K Deržajevi razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIII/25, 31. 1. 1940, p. 3. - Razstava Eda Deržaja, Slovenski dom, V/26, 1. 2. 1940, p. 3. Vrsta razstave: Samostojna razstava slikarja Eda Deržaja, ki se je predstavil z akvare- - Vodstvo po razstavi Eda Deržaja, Jutro, XXI/22, 2. 2. 1940, p. 5. li, oljnimi slikami in grafikami z gorskimi motivi.2092 Poleg slovenskih motivov - Stane MIKUŽ, Razstava Eda Deržaja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XXVIII/26, 2. 2. 1940, p. 8. naj bi na razstavo tudi vključil prizore iz Anglije in Skopja.2093 V Slovenskem domu so poročali, da je prodal že veliko del. - –a–, Razstava slovenskega krajinarja Eda Deržaja, Slovenija, IX/5, 2. 2. 1940, p. 4. 2094 - Čoro ŠKODLAR, Planinski svet Eda Deržaja, Jutro, XXI/27, 3. 2. 1940, p. 5. - Poslednji dan Deržajeve razstave, Jutro, XXI/28, 4. 2. 1940, p. 6. Poročanje in kritika: V časopisju so objavili veliko kratkih najav in nekatere daljše zapise. - Poslednji dan Deržajeve razstave, Slovenec, XXVIII/28, 4. 2. 1940, p. 7. V daljšem zapisu v Slovenskem domu je bil anonimni pisec razstavi - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 371–375. naklonjen in je zapisal: »S pričujočo razstavo je mladi slikar dokazal, da je v zadnjem času ogromno napredoval tako slikarsko tehnično, kakor doživ- - [ Začetek naslova neberljiv] in za zanamce, Umetnost, IV/7, 1940, p. 225. ljajsko in koncepcijsko. [. .] Z nekaj svojimi slikami se je zdaj Deržaj uvrstil med naše najboljše krajinarje ter se postavil na čelo vseh, ki so pri nas kdaj slikali gorsko pokrajino.«2095 Anonimni pisec je prav tako pohvalil razstavo v daljšem zapisu v Sloveniji.2096 Razstavi ni bil najbolj naklonjen Stane Mikuž, ki je sicer pohvalil nekate- re akvarele, vendar ga je zmotilo predvsem, da so dela na razstavi različne 505 kakovosti: »Glede organizacije same razstave bi omenil, da množica del, Jutro, XXI/27, 3. 2. 1940, p. 5. ki bi z malce avtokritike brez škode odpadla, prej znižuje višino razstave, kakor pa mu koristi. Tudi pregled razstave je na ta način otežkočen.«2097 S tem, da bi moral biti umetnik strožji pri izboru del, se je strinjal tudi Čoro Škodlar. Zapisal je, da so nekatera dela površna in mu niso najbolj uspela, pohvalil pa je predvsem akvarele ter dejstvo, da je v razstavo vložil veliko tru-da: »Na splošno se ta Deržajeva zanimiva razstava odlikuje z mnogimi deli, ki so dokaz slikarjeve delavnosti, lastnosti, ki je pogoj vsakega napredka.«2098 France Mesesnel je v pregledu ljubljanskih razstav v Sodobnosti izpostavil problem amaterstva: »Vsak nov ali doslej neznan pojav vzbudi v javnosti pričakovano zanimanje; to pot se je pa zaradi zaporednosti amater 2089  Slikar Edo Deržaj razstavlja, Večernik, II/15, 19. 1. 1940, p. 2. 2090  Razstava slik slikarja, alpinista Deržaja, Večernik, II/23, 29. 1. 1940, p. 2; Vodstvo po razstavi Eda Deržaja, Jutro, XXI/22, 2. 2. 1940, p. 5. 2091  Razstava Eda Deržaja, Slovenski dom, V/26, 1. 2. 1940, p. 3. 2092  Slikar Edo Deržaj razstavlja, Večernik, II/15, 19. 1. 1940, p. 2. 2093  –a–, Razstava slovenskega krajinarja Eda Deržaja, Slovenija, IX/5, 2. 2. 1940, p. 4; Čoro ŠKODLAR, Planinski svet Eda Deržaja, Jutro, XXI/27, 3. 2. 1940, p. 5. 2094  Razstava Eda Deržaja, Slovenski dom, V/26, 1. 2. 1940, p. 3. 2095  Ibid. 2096  –a–, Razstava slovenskega krajinarja Eda Deržaja, Slovenija, IX/5, 2. 2. 1940, p. 4. 2097  Stane MIKUŽ, Razstava Eda Deržaja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, XXVIII/26, 2. 2. 1940, p. 8. 2098  Čoro ŠKODLAR, Planinski svet Eda Deržaja, Jutro, XXI/27, 3. 2. 1940, p. 5. 2099  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 371–375. 585 586 506 Naslov razstave: Ing. arch. Mitja Švigelj, razstava del. Olja, pokrajine, Jutro, XXI/22, 28. 1. 1940, p. 7. figuralne kompozicije in portreji, plastike in rizbe Datum: 11.–25. 2. 1940 Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 33 del v katalogu; Mitja Švigelj.2100 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in desetimi reprodukcijami.2101 Spremljevalni program: Vodstvo po razstavi je imel Mitja Švigelj.2102 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava arhitekta, amaterskega slikarja in kiparja Mitje Šviglja , ki je predstavil zbirko slik, risb in kipov z motivi krajin, figuralnih kompozicij, portretov in fantazijskih ilustracij.2103 Poročanje in kritika: Neznani avtor je v daljšem zapisu v Jutru Šviglju priznal nadarjenost in dobro risarsko znanje, vendar izpostavil, da je razlika med naravno talentiranostjo in šolanim znanjem na razstavi vseeno opazna. Pisca je predvsem zmotilo, da so na razstavi krajine, portreti, velike figuralne kompozicije, skulpture, in risbe, saj se mu je zdelo, da bi bilo boljše, če bi se umetnik posvetil eni smeri in se jo dodobra izučil.2104 V Slovenskem domu so v anonimnem članku sicer zapisali, da je Švigelj zelo nadarjen amaterski umetnik, vendar so prav tako izpostavili, da je na razstavi preveč del različnih likovnih smeri. Razlog za to so videli v tem, da je umetnik želel pokazati svoje tehnično znanje, saj se amaterjem po navadi očita prav pomanjkanje tega. Po njihovem mnenju naj bi umetnik imel največ potenciala, če se usmeri v upodabljanje športnih motivov.2105 V Slovenskem narodu so objavili daljši intervju z umetnikom, v katerem je pojasnil, kako kot arhitekt pristopa do likovne umetnosti, kako v tem kontekstu razume svoja dela ter kakšno je njegovo mnenje o amaterizmu v umetnosti.2106 Stane Mikuž je zapisal, da s kvalitativnega in profesionalnega vidi- ka razstava ni uspela, saj je v delih vidna neenotnost, z vidika amaterske umetnosti pa naj bi bila razstava zanimiva.2107 O problematiki amater- ske umetnosti v Jakopičevem paviljonu je pisal tudi France Mesesnel. Izpostavil je, da se ob takšnih razstavah odpira vprašanje, ali naj Jakopičev paviljon kaže le izbrano umetnost ali pa naj še naprej odpira svoja vrata 2100  Ing. arch. Mitja Švigelj, razstava del: olja, pokrajine, figuralne kompozicije in portreji, plastike in rizbe (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 11.–25. 2. 1940), Ljubljana 1940. 2101  Ing. arch. Mitja Švigelj, razstava del: olja, pokrajine, figuralne kompozicije in portreji, plastike in rizbe (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 11.–25. 2. 1940), Ljubljana 1940. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2102  Vodstvo po razstavi, Jutro, XXI/39, 17. 2. 1940, p. 4. 2103  Na razstavi inž. Mitje Šviglja. Švigelj pri nas edini slika športne motive, Jutro, XXI/42, 21. 2. 1940, p. 4. 2104  Dve razstavi, Jutro, XXI/38, 16. 2. 1940, pp. 3–4. 2105  Razstava inž. Mitje Šviglja, Slovenski dom, V/43, 22. 2. 1940, p. 3. 2106  Mitja Švigelj o svojem delu, Slovenski narod, LXXIII/43, 22. 2. 1940, p. 4. 2107  Stane MIKUŽ, Razstava Mitja Šviglja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/43a, 22. 2. 1940, p. 8. 587 588 vsem, ki lahko najamejo paviljon. Zapisal je tudi, da je Švigelj formalno in 508 509 tehnično zelo podkovan, vendar pa mu kot amaterju manjka lastnega umet- niškega izraza.2108 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava olj in plastik inž. arh. Mitje Šviglja, Jutro, XXI/29, 6. 2. 1940, p. 2. - Razstava ing. arh. Mitje Šviglja, Slovenski narod, LXXIII/33, 10. 2. 1940, p. 3. - Mitja Švigelj razstavlja, Slovenski narod, LXXIII/35, 13. 2. 1940, p. 2. - Dve razstavi, Jutro, XXI/38, 16. 2. 1940, pp. 3–4. - Vodstvo po razstavi, Jutro, XXI/39, 17. 2. 1940, p. 4. - Vodstvo po razstavi, Slovenec, LXVIII/40a, 18. 2. 1940, p. 7. - Še ta teden, Jutro, XXI/41, 20. 2. 1940, p. 4. - Na razstavi inž. Mitje Šviglja. Švigelj pri nas edini slika športne motive, Jutro, XXI/42, 21. 2. 1940, p. 4. - Razstava inž. Mitje Šviglja, Jutro, XXI/43, 22. 2. 1940, p. 4. - Stane MIKUŽ, Razstava Mitja Šviglja v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/43a, 22. 2. 1940, p. 8. - Razstava inž. Mitje Šviglja, Slovenski dom, V/43, 22. 2. 1940, p. 3. - Mitja Švigelj o svojem delu, Slovenski narod, LXXIII/43, 22. 2. 1940, p. 4. - Vodstvo po razstavi, Slovenski narod, LXXIII/45, 24. 2. 1940, p. 4. - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 371–375. 507 510 507–510 Iz kataloga Ing. arch. Mitja Švigelj, razstava del: olja, pokrajine, figuralne kompozicije in portreji, plastike in rizbe, 2108  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 371–375. 1940. 589 590 Naslov razstave: Razstava slik Matije Jame - Mojster Matija Jama razstavlja, Slovenski narod, LXXIII/52, 4. 3. 1940, p. 2. - Razstava Matije Jame, Jutro, XXI/54, 6. 3. 1940, p. 4. Datum: 2.–25. 3. 1940 - Umetniška razstava Matije Jame, Slovenski dom, V/56, 8. 3. 1940, 3. - V Jakopičevem paviljonu razstavlja slikar Matija Jama, Slovenec, LXVIII/57a, 9. 3. 1940, p. 8. Organizator: Ni podatka. - Matija Jama razstavlja v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/64, 17. 3. 1940, p. 3. - Stane MIKUŽ, Matija Jama, član Akademije, razstavlja, Slovenec, LXVIII/65a, 19. 3. 1940, p. 10. - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 371–375. Avtor s številom del: 96 del v katalogu; Matija Jama.2109 - Stane MIKUŽ, Razstava Matije Jame, Dom in svet, LII/5, 1940, pp. 313–314. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.2110 Spremljevalni program: Ni podatka. 511 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava slikarja Matije Jame, ki jo je v Jakopičevem paviljonu priredil skoraj vsako leto. Tokrat je poleg krajin predstavil tudi portrete, figuralne kompozicije folklornega značaja in živalske motive.2111 Stane Mikuž je v Domu in svetu zapisal, da je razstava imela prodajni uspeh.2112 Poročanje in kritika: V časopisju se pojavljajo kratki zapisi v obliki najav. France Mesesnel j e zapisal, da se je na Jamovih razstavah »sčasoma pričela uveljavljati neka utrujenost, ki kaže na zmanjšano umetnostno interesiranost. Sedaj pa je mogel Matija Jama komaj še braniti svoje nekdanje slikarske odlike. Tako smo pri tem tovarišu naših najboljših impresionistov prišli ob zaključno umetnostno sintezo stremljenj, ker jih je zaključil še pred svojo fizično 512 starostjo.«2113 Stane Mikuž je nasprotno zapisal, da je bila razstava uspešna, in pohvalil Jamova nova dela, pri čemer je izpostavil slikarjev slogovni razvoj v odnosu do njegovih zgodnjih del.2114 V zapisu v Slovencu je Mikuž izpostavil tudi pomen impresionistov, saj naj bi po njegovem mnenju z njimi Slovenci dobili lasten umetnostni izraz ter »postali narod z moderno umetnostno tradicijo«.2115 Razstavi je bil naklonjen tudi anonimni pisec v Slovenskem domu.2116 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Prihodnja umetniška razstava v Ljubljani, Slovenec, LXVIII/50a, 1. 3. 1940, p. 8. - Otvoritev razstave slik M. Jame, Slovenski narod, LXXIII/51, 2. 3. 1940, p. 4. - Matija Jama razstavlja, Jutro, XXI/52, 3. 3. 1940, p. 5. - Matija Jama je razstavil svoja dela, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/52a, 4. 3. 1940, p. 8. 513 - Matija Jama razstavlja, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/52, 4. 3. 1940, p. 3. 2109  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3.–25. 3. 1940), Ljubljana 1940. V katalogu, ki ga hrani Narodna galerija, so ročno dopisana še štiri dela. 511 2110  Razstava slik Matije Jame (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3.–25. 3. 1940), Ljubljana 1940. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Dom in svet, LII/4, 1940, s. p. Društvo Narodna galerija.) 2111  Matija Jama razstavlja, Jutro, XXI/52, 3. 3. 1940, p. 5. 2112  Stane MIKUŽ, Razstava Matije Jame, Dom in svet, LII/5, pp. 313–314. 512 2113  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, p. 372. Slovenec, LXVIII/65a, 19. 3. 1940, p. 10. 2114  Stane MIKUŽ, Razstava Matije Jame, Dom in svet, LII/5, pp. 313–314. 2115  Stane MIKUŽ, Matija Jama, član Akademije, razstavlja, Slovenec, LXVIII/65a, 19. 3. 1940, p. 10. 513 2116  Umetniška razstava Matije Jame, Slovenski dom, V/56, 8. 3. 1940, 3. Jutro, XXI/64, 17. 3. 1940, p. 3. 591 592 Naslov razstave: Jubilejna umetnostna razstava ob priliki štiridesetletnice Vrsta razstave: Jubilejna skupinska slikarska in kiparska razstava ob štiridesetletnici prve slovenske umetnostne razstave leta 1900 v Mestnem prve slovenske umetnostne razstave, ki jo je Slovensko umetniško druš- domu v Ljubljani tvo leta 1900 priredilo v Mestnem domu v Ljubljani. Na razstavi so poleg posameznih umetnikov sodelovali še Umetniški klub Brazda iz Maribora, Datum: 31. 3.–21. 4. 1940 (podaljšana do 28. 4.).2117 iz Ljubljane pa Klub slovenskih likovnih umetnikov Lada in Klub neodvisnih.2125 Namen spominske razstave je bil ponuditi pregled slovenske umetnosti. Umetniški svet DSLU je izbral dela vseh članov, ki so sodelovali že na Organizator: Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana prvi razstavi, klubi pa so sami naredili izbor del.2126 Stane Kregar je na svojem vodstvu povedal, da je bila ena slika prodana za 1.500 dinarjev.2127 V Jutru so sicer zapisali, da je bilo prodano le eno delo za 1.000 dinarjev.2128 Avtorji/-ice s številom del: 117 del v katalogu; Anton Ažbe (1), Franc Berneker (1), Zoran Didek (1) , Lojze Dolinar (1), Stane Dremelj (5), Ivan Franke (1), Alojzij Gangl (1), Maksim Gaspari (3), Olaf Globočnik (1), Franjo Golob (1), Tine Gorjup (2), France Poročanje in kritika: O razstavi je bilo objavljenih veliko kratkih poročil in notic kot tudi dalj- Gorše (2), Ludvik Grilc (1), Ivan Grohar (1), Anton Gvajc (1), Božidar Jakac ših zapisov. V Slovenskem domu so objavili otvoritveni govor bana Marka (3), Rihard Jakopič (2), Matija Jama (3), Jakob Karel (2), Boris Karlin /Kalin/ Natlačena.2129 (2), Zdenko Kalin (3), Klavdij /Maks/ Kavčič (1), Dore Klemenčič (2), Ivana Nekateri pisci so bili kritični do izbora umetnikov in del, organizacije Kobilca (1), Alojzij Kogovšek (2), Ivan Kos (2), Tine Kos (3), Franc Košir (1), in postavitve razstave ter opozarjali na neprimernost razstavnega prostora. Mara Kralj (1), Tone Kralj (1), Stane Kregar (1), France Mihelič (2), Nikolaj V daljšem zapisu v Slovenskem domu je anonimni pisec opozoril, da so Omersa (2), Dana Pajnič (1), Elda Piščanec (1), France Podrekar (1), Marij prostori Jakopičevega paviljona pretemni, premajhni in premalo reprezenta- Pregelj (2), Mira Pregelj (1), Karel Putrih (3), Bara Remec (2), Alojzij Repič tivni za tovrstno prireditev in tako veliko število del na razstavi. Izpostavil je (1), Ivan /Janez/ Sajevic (1), Evgen Sajovic (2), Maksim Sedej (1), Rajko tudi problematiko na razstavi manjkajočih umetnikov, kot so bili Miha Maleš, Slapernik (2), Frančišek Smerdu (3), Hinko Smrekar (2), Anica Zupanec Karla Bulovec, Gojmir Anton Kos, France Pavlovec in France Kralj. Avtor je Sodnik (2), Matej Sternen (1), Fran S. Stiplovšek (2), Gabrijel Stupica (2), kot dobra izpostavil dela starejših umetnikov ter neodvisnih, pri čemer je pri Avgusta Šantel (3), Henrika Šantel (1), Saša Šantel (1), Mirko Šubic (4), slednjih pohvalil tudi njihovo postavitev del.2130 France Mesesnel je zapisal, Rajko Šubic (1), Alojzij /Lojze/ Šušmelj (1), Fran Tratnik (2), France Uršič da je bila razstava slabo organizirana, saj so manjkala nekatera pomembna (1), Bruno Vavpotič (2), Ivan Vavpotič (2), Ferdo Vesel (2), Drago Vidmar (2), imena in primeren katalog.2131 Tudi Karel Dobida je zapisal, da je bilo umet- Nande Vidmar (2), Ivan Zajec (2), Klavdij Zornik (1), Peter Žmitek (1).2118 nikov in del preveč, da bi jih lahko kritično ovrednotili. Izpostavil je dela Kluba neodvisnih ter zapisal, da so bila dela starejših umetnikov bolj naključno izbrana, medtem ko so se mlajši umetniki in klubi potrudili pri izboru svojih Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.2119 najboljših del.2132 O neprimernih in premajhnih prostorih je pisal tudi Franjo Golob, ki je sicer pohvalil pobudo, vendar bil kritičen do same organizacije Spremljevalni program: Po razstavi je po poročanju Slovenskega doma 13. 4. vodil Ivan Vavpotič , in izvedbe razstave.2133 20. 4. pa Stane Kregar.2120 Razstavo naj bi si 21. 4. ogledali študenti Na omenjene kritike se je odzvalo društvo, ki je v Slovenskem naro-zagrebške akademije pod vodstvom profesorja Krsta Hegedušića.2121 du zapisalo, da so razstavo sprva načrtovali v prostorih Društva Narodna Fotografski atelje Janko Pogačnik je naredil zbirko 62 fotografskih razgled-galerija, vendar to ni bilo mogoče zaradi previsokih stroškov, kot sta bila nic, ki so bile naprodaj v kartonasti škatlici, vezani v bel papir z rdečim postavljanje dodatnih sten in umik stalne razstave. Odzvali so se tudi na potiskom in so imele vlogo neke vrste male žepne galerije. Cena paketa je očitke manjkajočih umetnikov, češ da so bili povabljeni samo člani društva bila 100 dinarjev.2122 Razglednice so bile naprodaj v trgovinah in trafikah.2123 (razen še živečih umetnikov, ki so sodelovali na prvi razstavi) in da se nekat- Na otvoritvi je goste pozdravil tajnik društva Mirko Šubic, sledil je nastop eri člani niso odzvali na povabilo.2134 člana Narodnega gledališča Emila Kralja, nato pa je France Mesesnel pred- Pisci so bili sicer ideji razstave naklonjeni. V Slovenskem domu so obja-stavil pomen prvega skupnega nastopa slovenskih umetnikov pred 40 leti.2124 vili tudi nagovor Staneta Kregarja, ki je poudaril pomembnost razstave ter zapisal, da je »dolžnost naroda, da se tudi on zave, kako velike važnosti je prav likovna ustvarjalna umetnost za njegovo rast, slavo in svobodo v krogu Obisk: Ni podatka. evropskih narodov«.2135 Stane Mikuž je razstavo označil kot »v celoti dostojno 2125  Ob štiridesetletnici prve slovenske umetnostne razstave, Umetnost, IV/9, 1939–1940, p. 284. 2117  Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVI I/86a, 16. 4. 1940, p. 7; Jubilejna razstava je podaljšana, Jutro, XXI/92, 21. 4. 1940, p. 3. 2126  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 486–487. 2118  Jubilejna umetnostna razstava ob priliki štiridesetletnice prve slovenske umetnostne razstave 1900. v Mestnem domu v Ljubljani (Ljubljana, 2127  Znak slabih narodov je, da ne skrbijo za umetnost, Slovenski dom, V/92, 22. 4. 1940, p. 2. Jakopičev paviljon, 31. 3.–21. 4. 1940), Ljubljana 1940. 2128  K. Š., Nedelja na jubilejni umetnostni razstavi, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/92a, 22. 4. 1940, p. 8. 2119  J ubilejna umetnostna razstava ob priliki štiridesetletnice prve slovenske umetnostne razstave 1900. v Mestnem domu v Ljubljani (Ljubljana, 2129  V Jakopičevem paviljonu je bila danes odprta jubilejna umetniška razstava, Slovenski dom, V/74, 1. 4. 1940, p. 3. Jakopičev paviljon, 31. 3.–21. 4. 1940), Ljubljana 1940. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2130  Jubilejna razstava slovenske upodabljajoče umetnosti, Slovenski dom, V/79, 6. 4. 1940, p. 2. 2120  V nedeljo vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, V/85, 13. 4. 1940, p. 3; Obvestila, Slovenski dom, V/91, 20. 4. 1940, p. 3. 2131  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 371–375. 2121  Obisk Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, Slovenec, LXVIII/90a, 20. 4. 1940, p. 6. 2132  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 486–487. 2122  Štirideset let slovenske likovne umetnosti, Umetnost, IV/10, 1939–1940, p. 320. 2133  Franjo GOLOB, Jubilejna umetnostna razstava v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/85, 15. 4. 1940, p. 3. 2123  Jubilejna umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/74, 31. 3. 1940, p. 6. 2134  Pojasnilo, Slovenski narod, LXXIII/89, 18. 4. 1940, p. 3. 2124  67 slovenskih umetnikov razstavlja, Jutro, XXI/74a, 1. 4. 1940, p. 8. 2135  Znak slabih narodov je, da ne skrbijo za umetnost, Slovenski dom, V/92, 22. 4. 1940, p. 2. 593 594 manifestacijo slovenske sodobne umetnosti«.2136 Razstavi je bil naklonjen Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: tudi France Mesesnel, ki je zapisal, da so se mladi umetniki s svojim delom - Obvestila, Slovenski dom, V/73, 30. 3. 1940, p. 3. na tej razstavi postavili na razvojno pot slovenskega slikarstva.2137 - Velika jubilejna umetnostna razstava v Ljubljani, Jutro, XXI/73, 30. 3. 1940, p. 4. Neznani avtor v Jutru je podal daljši zapis v dveh delih, pri čemer - K jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, V/73, 30. 3. 1940, p. 3. je izpostavil visoko kakovost in pestrost razstave. V prvem delu se je pos vetil razvoju slovenske umetnosti od prve slovenske umetnostne razstave: - Prva slovenska umetniška razstava pred 40 leti, Slovenski narod, LXXIII/73, 30. 3. 1940, p. 3. »Gotovo smo si vsi v tem edini, da je doba zadnjih 40 let pokazala razvese- - Jubilejna umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/74, 31. 3. 1940, p. 6. ljiv napredek slovenske umetnosti. Kar smo gledali na neštetih razstavah, - 67 slovenskih umetnikov razstavlja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/74a, 1. 4. 1940, p. 8. katerih večina je bila v paviljonu, ki ga je arhitekt Fabiani sezidal po Jakopičevi - V Jakopičevem paviljonu je bila danes odprta jubilejna umetniška razstava, Slovenski dom, V/74, 1. 4. 1940, p. 3. zamisli, je bil odraz velikega umetniškega pokreta, ki je vzrasel v evropskem - Jubilejna umetniška razstava, Slovenski narod, LXXIII/74, 1. 4. 1940, p. 3. zapadu. Hvaležni moramo biti vsem zmernim in ekstremnim, da so nam - Otvoritev Jubilejne razstave slovenske umetnosti, Slovenec, LXVIII/74, 2. 4. 1940, p. 8. pokazali z lastnimi deli, po kakšnih poteh hodi sodobna umetnost.«2138 V drugem delu zapisa se je avtor osredotočil na posamezna dela na razstavi - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, V/76, 3. 4. 1940, p. 2. ter se dotaknil problematike ocenjevanja in izbora del, pri čemer je opozoril, - Jubilejna razstava slovenske upodabljajoče umetnosti, Slovenski dom, V/79, 6. 4. 1940, p. 2. da pri izboru ni dovolj upoštevati samo tehnično izvedbo ali čim bolj realis- - Stane MIKUŽ, Jubilejna umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/81, 10. 4. 1940, p. 8. tično upodabljanje: »Ena največjih in najškodljivejših zmot pri presojanju - Slovenska likovna umetnost na razglednicah, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/83, 12. 4. 1940, p. 3. slovenskih umetnikov pa je bila v pretečenem štiridesetletnem razdobju prav - Slovenska likovna umetnost na razglednicah, Jutro, XXI/84, 12. 4. 1940, p. 4. ta, da so presojevalci svojo sodbo opredeljevali po stopnji 'izdelanosti' slik. - -I, Ob Jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/85, 13. 4. 1940, p. 3. Postalo je že kar udomačeno mišljenje, da je slika že zaradi tega kvalitetno močnejša, kar je treba gledati iz daljave. Po tej logiki bi bile najboljše slike - V nedeljo vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, V/85, 13. 4. 1940, p. 3. gledališke kulise.«2139 - Franjo GOLOB, Jubilejna umetnostna razstava v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/85, 15. 4. 1940, p. 3. Nekateri pisci so bili do razstave kritični, predvsem pa so pri tem izpo- - Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/86a, 16. 4. 1940, p. 7. stavili dela mlajših umetnikov. V zapisu v Jutru je anonimni pisec najmlaj- - -I, Ob Jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/87, 164. 4. 1940, p. 3. šim generacijam očital, da je njihova umetnost neslovenska, nekritična in - Vodstvo v jubilejni razstavi, Jutro, XXI/91, 20. 4. 1940, p. 4. nezmožna mednarodne konkurence.2140 Po koncu razstave je Josip Regali - Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/86, 16. 4. 1940, p. 3. podal daljši zapis v časopisu Slovenija v dveh delih, v katerem je bil kritičen do razstave, saj je menil, da umetniki niso bili zastopani z najboljšimi deli. - Pojasnilo, Slovenski narod, LXXIII/89, 18. 4. 1940, p. 3. V prvem delu zapisa se je posvetil ovrednotenju stanja slovenske umetnosti - Obisk Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, Slovenec, LXVIII/90a, 20. 4. 1940, p. 6. danes v primerjavi s stanjem v času prve razstave.2141 V drugem delu je - Obvestila, Slovenski dom, V/91, 20. 4. 1940, p. 3. ovrednotil dela na razstavi, pri čemer je poudaril pomembnost tehničnega - Jubilejna razstava je podaljšana, Jutro, XXI/92, 21. 4. 1940, p. 3. znanja. V zapisu je bil kritičen do dela mlajših umetnikov, saj po njegovem - K. Š., Nedelja na jubilejni umetnostni razstavi, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/92a, 22. 4. 1940, p. 8. mnenju niso dobili dovolj dobre izobrazbe na zagrebški in beograjski aka- - Jubilejna razstava podaljšana!, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/91, 22. 4. 1940, p. 3. demiji. V zapisu se je dotaknil tudi problema likovne kritike, ki naj bi škodovala - Znak slabih narodov je, da ne skrbijo za umetnost, Slovenski dom, V/92, 22. 4. 1940, p. 2. napredku slovenske umetnosti: »Odkar je pri nas dobila prvo besedo tako imenovana umetnostna stilna kritika, ko imamo tudi stolico za umetnostno - Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, V/94, 24. 4. 1940, p. 2. zgodovino na vseučilišču, naše umetnostno ustvarjanje ne napreduje, - Zadnja dneva jubilejne razstave, Jutro, XXI/97, 27. 4. 1940, p. 4. ne vem zakaj ne. Kritika naj bi obsojala slabo ter priznavala dobro, no pa, - Razgovor s samotarjem Matijo Jamo, Slovenski narod, LXXIII/97, 27. 4. 1940, p. 5. da bi razčlenjevala vsak zmazek. Sicer pa so slike in kipi zato, da jih gledamo, - Kiparstvo na jubilejni razstavi, Jutro, XXI/100, 1. 5. 1940, p. 3. ne pa, da o njih filozofiramo.«2142 Po koncu razstave so v Domačem prijatelju - J. /osip/ REGALI, Opombe k Jubilejni slovenski umetnostni razstavi, Slovenija, IX/18, 3. 5. 1940, p. 4. objavili daljši zapis, v katerem je razstavo in razvoj slovenske umetnosti - J. /osip/ REGALI, Opombe k Jubilejni slovenski umetnostni razstavi, Slovenija, IX/18, 10. 5. 1940, p. 4. reflektiral Saša Šantel.2143 - Slovenski likovni umetniki so zborovali, Slovenec, LXVIII/114, 21. 5. 1949, p. 8. - Ob štiridesetletnici prve slovenske umetnostne razstave, Umetnost, IV/9, 1939–1940, p. 284. - Štirideset let slovenske likovne umetnosti, Umetnost, IV/10, 1939–1940, p. 320. - Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 485–489. - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 371–375. - S. M. /Stane Mikuž/, Jubilejna razstava slovenske umetnosti, Dom in svet, LII/5, 1940, p. 314. - Karel DOBIDA, Ob spominski razstavi, Mladika, XXI/5, 1940, pp. 179–180. - Artem., Saša Šantel pripoveduje o veliki jubilejni razstavi in o svoji umetnosti, Domači prijatelj, XIV/5, 1940, pp. 190–193. 2136  Stane MIKUŽ, Jubilejna umetniška razstava v jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/81, 10. 4. 1940, p. 8. 2137  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 372–374. 2138  -I, Ob Jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/85, 13. 4. 1940, p. 3. 2139  -I, Ob Jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/87, 16. 4. 1940, p. 3. 2140  K. Š., Nedelja na jubilejni umetnostni razstavi, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/92a, 22. 4. 1940, p. 8. 2141  J. /osip/ REGALI, Opombe k Jubilejni slovenski umetnostni razstavi, Slovenija, IX/18, 3. 5. 1940, p. 4. 2142  J. /osip/ REGALI, Opombe k Jubilejni slovenski umetnostni razstavi, Slovenija, IX/18, 10. 5. 1940, p. 4. 2143  Artem., Saša Šantel pripoveduje o veliki jubilejni razstavi in o svoji umetnosti, Domači prijatelj, XIV/5, 1940, pp. 190–193. 595 596 514 515 516 517 518 514 Jutro, XXI/92, 21. 4. 1940, p. 3. 515 Mladika, XXI/5, 1940, p. 158. 516 Mladika, XXI/5, 1940, p. 159. 517 Mladika, XXI/5, 1940, p. 170. 518 Mladika, XXI/5, 1940, p. 157. 597 598 519 Naslov razstave: Natečajna dela za razpis banske uprave za likovne umetnine Jutro, XXI/100, 1. 5. 1940, p. 3. Datum: 3.–4. 5. 1940 Organizator: Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Ljubljana Avtorji s številom del: 23 del; Tine Kos, Tone Kralj, Marij Pregelj, Rajko Slapernik, Janez Weis s Belač.2144 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Tretja razstava rezultatov natečaja banske uprave za pridobitev historični h podob in kipov z motivi iz slovenske zgodovine. Po poročanju časopisja je bilo na razstavi 14 slik in 9 plastik.2145 Prvo nagrado je prejel Tine Kos za delo Kmetova prisega, drugo nagrado sta prejela Marij Pregelj za delo Tabor in Janez Weiss Belač za delo Izprevod koroškega vojvode, tretjo nagrado pa Tone Kralj za delo Sv. Ciril in Metod in Rajko Slapernik za delo Slikar Janez Ljubljanski slika cerkev na Muljavi. 2146 Poročanje in kritika: Zaradi kratkega obdobja trajanja razstave v časopisju najdemo zelo malo medijskih odzivov. O kakovosti del je nekaj besed zapisal Stane Mikuž: »Pričujoča razstava kaže že kar močan profil slovenske zgodovinske umetnosti, ki kaže tudi najboljše perspektive za bodočnost. S tem bo naša umetnost po zaslugi visoke javne ustanove, ki tudi sicer, kaže veliko mecenal- ske širokogrudnosti do našega umetnostnega oblikovanja, bogatejša za novo polje na področju naše umetnostne kulture.«2147 Pohvalil je organizaci- jo tovrstnih natečajev in zapisal, da kakovost umetniških del od enega do drugega narašča.2148 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Opozarjamo ljubitelje slovenske zgodovine, Jutro, XXI/101, 3. 4. 1940, p. 4. - Banovinske nagrade za likovne umetnike z motivi iz domače zgodovine, Slovenski dom, V/93, 23. 4. 1930, p. 2. - S. M. /Stane Mikuž/, Razstava podob iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVIII/100a, 4. 5. 1940, p. 8. - Na razpisu banovinskih nagrad […], Umetnost, IV/10, 1939–1940, p. 316. 2144  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Banovinske nagrade za likovne umetnike z motivi iz domače zgodovine, Slovenski dom, V/93, 23. 4. 1930, p. 2; S. M. /Stane Mikuž/, Razstava podob iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVIII/100a, 4. 5. 1940, p. 8. 2145  S. M. /Stane Mikuž/, Razstava podob iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVIII/100a, 4. 5. 1940, p. 8. 2146  Ibid. 2147  Ibid. 2148  Ibid. 599 600 Naslov razstave: Srečko Magolič - Jubilejno razstavo Srečka Magoliča, Slovenec, LXVIII/100a, 4. 5. 1940, p. 7. - Otvoritev razstave Srečka Magoliča, Slovenec, LXVIII/101a, 5. 5. 1940, p. 5. Datum: 5.–26. 5. 1940 - Slikar Srečko Magolič je danes odprl razstavo, Slovenski dom, V/102, 6. 5. 1940, p. 3. - Jubilejna razstava Magoličevih slik, Slovenec, LXVII/102a, 7. 5. 1940, p. 5. Organizator: Mestni socialni urad Ljubljana in Srečko Magolič - Obisk Magoličeve razstave, Jutro, XXI/107, 10. 5. 1940, p. 4. - Vsak dan ve šolske mladine v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/106, 11. 5. 1940, p. 7. - Sam jubilant Srečko Magolič, Slovenec, LXVII/107, 12. 5. 1940, p. 7. Avtor s številom del: 120 del v katalogu; Srečko Magolič.2149 - Razstava Srečka Magoliča, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/106, 13. 5. 1940, p. 8. - Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVII/108a, 14. 5. 1940, p. 3. Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.2150 - Dve umetniški razstavi. Srečko Magolič v Jakopičevem paviljonu in Elda Piščančeva v Obersnelovi galeriji, Slovenski narod, LXXIII/117, 25. 5. 1940, p. 4. Spremljevalni program: - Magoličeva razstava, Slovenec, LXVII/111, 17. 5. 1940, p. 7. Po razstavi je 12. 5. vodil umetnik sam.2151 - –I– /Josip Regali?/, Dve umetnostni razstavi, Jutro, XXI/114, 18. 5. 1940, p. 9. - Stane MIKUŽ, Po razstavi Srečka Magoliča, Slovenec, LXVII/115a, 22. 5. 1940, p. 8. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Jubilejna samostojna razstava ob osemdesetletnici slikarja Srečka Magoliča, ki je razstavil novejša in starejša dela. Razstavo je priredil skupaj z mestnim socialnim uradom in je vso vstopnino in 20 % izkupička od prodanih slik namenil mestnim revežem.2152 Na koncu razstave je tako za zimsko pomoč revežem zbral 6.636,50 dinarjev.2153 Poročanje in kritika: V medijih so se pojavljala predvsem poročila v obliki kratkih najav ter kraj ši večinoma pozitivni zapisi.2154 V Slovencu so objavili govor župana Jura Adlešiča ob otvoritvi razstave.2155 Stane Mikuž je sicer pohvalil dobrodelni namen razstave, vendar je bil do kakovosti del zelo kritičen: »Da si je gledalec na jasnem, kaj pomeni kvalitetna razlika med podobo kakšnega našega impresionista in pa med slikami našega razstavljalca, potem naj si v duhu primerja kako Jakopičevo sliko s pričujočimi. [. .] Monotonost, s katero se slikar [Magolič] približuje predmetu, vedno ponavljajoči barvni recept, shema, zelo škodujejo neposrednemu odnosu gledalca do podob 520 ter potisnejo kvaliteto slik dostikrat v vrsto barvnih fotografij. Na vsej razstavi Slovenec, LXVIII/101a, 5. 5. 1940, p. 5. je morda le nekaj podob, ki bi vsebovale zrno kvalitete, te pa si bo ume- tnost ljubeči obiskovalec razstave lahko že sam odbral.«2156 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Srečko Magolič. 80 letnik, Slovenec, LXVIII/78a, 6. 4. 1940, p. 5. - Za glasbenimi umetniki tudi likovni umetnik, Slovenec, LXVIII/97, 28. 4. 1940, p. 5. - Razstava slik Srečka Magoliča, Slovenec, LXVIII/98a, 30. 4. 1940, p. 7. - V nedeljo bo odprta Magoličeva razstava, Slovenski dom, V/99, 30. 4. 1940, p. 2. - Sprehodi in izleti Ljubljančanov v slikah, Slovenec, LXVIII/99a, 1. 5. 1940, p. 7. - Razstava slik Srečka Magoliča, Jutro, XXI/100, 1. 5. 1940, p. 6. 2149  Seznam slik na razstavi Srečka Magoliča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1940), Ljubljana 1940. 2150  Na dotičnem seznamu, ki je hranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, so ročno dopisane cene del. Seznam slik na razstavi Srečka Magoliča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1940), Ljubljana 1940. (Katalog dostopen na .) 2151  Obisk Magoličeve razstave, Jutro, XXI/107, 10. 5. 1940, p. 4. 2152  V nedeljo bo odprta Magoličeva razstava, Slovenski dom, V/99, 30. 4. 1940, p. 2. 2153  Akcija za zimsko pomoč, Slovenec, LXVII/128a, 6. 6. 1940, p. 4. 2154  Dve umetnostni razstavi, Jutro, XXI/114, 18. 5. 1940, p. 3. 2155  Jubilejna razstava Magoličevih slik, Slovenec, LXVII/102a, 7. 5. 1940, p. 5. 2156  Stane MIKUŽ, Po razstavi Srečka Magoliča, Slovenec, LXVII/115a, 22. 5. 1940, p. 8. 601 602 Naslov razstave: Razstava velikih slik iz slovenske zgodovine akad. slikarja današnjih dneh važno pridobitev«.2163 Razstavi je bil naklonjen tudi neznani Gojmirja Antona Kosa avtor v Jutru, ki je v daljšem zapisu natančno ovrednotil dela na razstavi in jih označil za izjemno barvno skladna, prijetna in umirjena.2164 V Slovencu Datum: 1.–25. 6. 1940 lahko naletimo na daljši intervju z umetnikom,2165 tik preden je Kos dokončal delo, pa ga je v ateljeju obiskal Stane Mikuž, ki je o tem nato napisal krajše poročilo.2166 Organizator: Ni podatka. Ko so dela uradno namestili v vhodno dvorano, so v Umetnosti objavili otvoritveni govor bana Marka Natlačena, v katerem je ugotavljal, da je bil namen razpisa dosežen, saj »niso želeli običajne ilustracije ampak monu- Avtor s številom del: Ni podatka; Gojmir Anton Kos. mentalno koncepcijo slovenske zgodovine«.2167 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Monumentalne slike slovenske zgodovine, Slovenski dom, V/122, 31. 5. 1940, p. 3. Spremljevalni program: Razstavo je z govorom otvoril ban Marko Natlačen2157 Po razstavi je 15. 6 . - Jože GREGORČIČ, G. A. Kosove slike iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVIII/123, 1. 6. 1940, p. 8. vodil bibliotekar umetnostnega seminarja ljubljanske Univerze Jože Gregorič, - L. K., Razstava G. A. Kosa monumentalnih slik, Jutro, XXI/ 127, 2. 6. 1940, p. 5. 23. 6. pa akademski slikar Mirko Šubic.2158 - Kosova razstava monumentalnih slik iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVIII/124, 2. 6. 1940, p. 7. - Zanimiva razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, V/124, 3. 6. 1940, p. 4. Obisk: V Slovencu so zapisali, da si je v enem tednu razstavo ogledalo več kot - Gojmir Anton Kos razstavlja svoje veliko delo, Slovenski narod, LXXIII/124, 3. 6. 1940, p. 4. 1.000 ljudi. Zaslužek od zadnjih dni razstave naj bi bil namenjen bolniškemu - Razstava G. A. Kosa, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/124, 4. 6. 1940, p. 8. skladu Društva slovenskih likovnih umetnikov. V nekaterih časopisih so sicer - Razstava G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenski dom, V/125, 4. 6. 1940, p. 3. zapisali, da je bil obisk razstave zadnja dva dneva brezplačen, da bi ogled - –I– /Josip Regali?/, Kosove monumentalne slike, Jutro, XXI/132, 8. 6. 1940, p. 5. zagotovili čim širši javnosti.2159 - Izreden obisk, Slovenski dom, V/129, 8. 6. 1940, p. 3. - Obisk razstave G. A. Kosovih slik, Jutro, XXI/133, 9. 6. 1940, p. 7. Vrsta razstave: Samostojna razstava slikarja Gojmirja Antona Kosa, ki je javnosti - K razstavi Gojmira A. Kosa, Slovenec, LXVIII/131a, 11. 6. 1940, p. 8. postavil na ogled dokončano naročilo za okrasitev hodnika v banski palači. - Obisk razstave G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenski dom, V/132, 12. 6. 1940, p. 3. Razstavil je dve sliki v velikosti 7,2 x 2 metra z naslovom Umestitev koroške-ga kneza in Bitka pri Krškem ter preostale slike, ki jih je pripravil za bansko - Razstava Kosovih slik v Jakopičevem paviljonu, Slovenija, IX/24, 14. 6. 1940, p. 4. palačo. V stranskih sobah je predstavil osnutke, študije, skice in pripravljalna - td, Pogovor z G. A. Kosom v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/135a, 15. 6. 1940, p. 8. dela.2160 - Vodstvo na razstavi G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenski narod, LXXIII/135, 15. 6. 1940, p. 2. - Vodstvo v razstavi G. A. Kosovih monumentalnih slik, Jutro, XXI/144, 22. 6. 1940, p. 4. - Vodstvo razstavi G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenski dom, V/141, 22. 6. 1940, p. 3. Poročanje in kritika: Karel Dobida je zapisal, da je bila razstava poučna, saj so obiskovalci lahko dobili vpogled v potek izvedbe večjega monumentalnega naročila. - Vodstvo na razstavi G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenec, LXVIII /142, 23. 6. 1940, p. 4. Končni uspeh je bil po njegovem zadovoljiv: »S temi slikami G. A. Kosa je - Ob zaključku razstave, Jutro, XXI/145, 23. 6. 1940, p. 7. bil v sodobni slovenski slikarski umetnosti temeljito rehabilitiran slabi sloves - Prost vstop na razstavo G. A. Kosovih monumentalnih slik, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/166, 24. 6. 1940, p. 7. historičnega slikarstva, ker je umetnik prav s temi deli. dokazal, da je mogoče - Ljubitelja umetnosti opozarjamo, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/141, 24. 6. 1940, p. 3. tudi na res umetniški način doseči popoln uspeh in ustvariti tudi zgodovinsko - Prost vstop v razstavo G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenski narod, LXXIII/142, 24. 6. 1940, p. 3. ustrezne, resničnim dogodkom kar se da po verjetnosti približane kom- - Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 485–489. pozicije, ki so več kot veren opis dogodka, skratka resnične umetnine.«2161 Jože Gregorčič je podal daljšo analizo slik in orisal okoliščine natečaja. - Stane MIKUŽ, Obisk pri slikarju prof. G. A. Kosu ob dovršitvi Umestitve koroških vojvod, Dom in svet, Zapisal je, da smo s tem delom dobili zgodovinsko delo, ki smo ga do LII/2, 1940, pp. 119–120. zdaj pogrešali in ki je podano na način, ki je blizu vsem Slovencem.2162 - Slike o slikanju slik, Obisk, I/8, 1940, p. 341. O razstavi je pisal tudi France Mesesnel, ki je razstavljena dela označil za - Iz umetniškega sveta, Umetnost, IV/10, 1940, p. 316. nadpovprečna in zapisal, da so »z vso resnostjo in umetniško pogloblje- - Zgodovinske slike G. A. Kosa, Umetnost, V/3, 1940, pp. 77–81. nostjo pojmovana Kosova dela zato presenetila vso javnost in pome nijo v - France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 374–375. 2157  Gojmir Anton Kos razstavlja svoje veliko delo, Slovenski narod, LXXIII/124, 3. 6. 1940, p. 4. 2158  Vodstvo na razstavi G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenski narod, LXXIII/135, 15. 6. 1940, p. 2; Vodstvo na razstavi G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenec, LXVIII /142, 23. 6. 1940, p. 4. 2159  Prost vstop v razstavo G. A. Kosovih monumentalnih slik, Slovenski narod, LXXIII/142, 24. 6. 1940, p. 3; Prost vstop na razstavo G. A. Kosovih 2163  France MESESNEL, Ljubljanske razstave, Sodobnost, VIII/7-8, 1940, pp. 374–375. monumentalnih slik, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/166, 24. 6. 1940, p. 7. 2164  –I–, Kosove monumentalne slike, Jutro, XXI/132, 8. 6. 1940, p. 5. 2160  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 487–488. 2165  td, Pogovor z G. A. Kosom v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/135a, 15. 6. 1940, p. 8. 2161  Ibid. 2166  Stane MIKUŽ, Obisk pri slikarju prof. G. A. Kosu ob dovršitvi Umestitve koroških vojvod, Dom in svet, LII/2, 1940, pp. 119–120. 2162  Jože GREGORČIČ, G. A. Kosove slike iz slovenske zgodovine, Slovenec, LXVIII/123, 1. 6. 1940, p. 8. 2167  Zgodovinske slike G. A. Kosa, Umetnost, V/3, 1940, pp. 77–81. 603 604 521 522 Naslov razstave: Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah Datum: 18.–25. 7. 1940 (podaljšana do 28. 7.)2168 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: 16 del; Adrijan Janc, Miro Kos, Filip Kumbatovič, T. /?/ Lojk, S. /Stanko? / Murko , Jože Platner, Edvard Ravnikar, Saša Sedlar, Robert Tepež, Marjan Tepina.2169 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Ob otvoritvi so bile projektantom razdeljene nagrade. Otvoritveni govo r 523 je imel predsednik tehničnega odbora mestnega sveta A. /?/ Hrovat.2170 Po razstavi je 22. 7. vodil arhitekt France Tomažič.2171 Obisk: Razstava ni imela vstopnine, v Slovenskem narodu so pisali o dobrem obisku.2172 Vrsta razstave: Skupinska arhitekturna razstava 16 idejnih načrtov za gradnjo Doma onemoglih na Bokalcah. Natečaj je razpisala Mestna občina Ljubljana. Prve nagrade niso podelili nobenemu projektu, najbolje pa je bil ocenjen projekt Marjana Tepine.2173 Načrtom so bili priloženi tudi modeli, ki naj bi obiskovalcem predstavili, kaj naj bi zgradili.2174 Denar za zidanje doma je podarila Mestna hranilnica Ljubljana, s čimer so želeli obeležiti svoj jubilej.2175 V časopisju so poudarjali pedagoški pomen razstave, ki naj bi tako strokovnjaku kot laiku pokazala napredek slovenske arhitekture.2176 Poročanje in kritika: O razstavi so večkrat poročali v Slovenskem narodu. Daljši zapis so objavili le v Slovencu, v katerem so podrobno opisali pogoje in potek 524 natečaja ter podali analizo zmagovalnega izbranega načrta ter ostalih predlogov. Razstavo so označili kot »doslej najbolj uspelo razstavo mladega rodu arhitektov«.2177 V daljšem zapisu v Slovenskem narodu so se predvsem osredotočili na arhitekturni vidik natečaja in ne na samo razstavo.2178 2168  Razstava idejnih osnutkov za Dom onemoglih na Bokalcah, Jutro, XXI/172, 26. 7. 1940, p. 4. 521 2169  Število del in imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Umetnost, V/3, 1940, p. 77. Osnutki za Dom onemoglih razstavljeni, Jutro, XXI/166 19. 7. 1940, p. 3; Načrt Doma onemoglih na Bokalcah, Slovenec, LXVIII/164, 20. 7. 1940, p. 5. 522 2170  Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/163, 19. 7. 1940, p. 3. Slovenec, LXVIII/135a, 15. 6. 1940, p. 8. 2171  Vodstvo po razstavi načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/165, 22. 7. 1940, p. 3. 2172  Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/161, 17. 7. 1940, p. 3. 2173  Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/163, 19. 7. 1940, p. 3. 523 2174  Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenec, LXVIII/161, 17. 7. 1940, p. 7. Umetnost, V/3, 1940, p. 81. 2175  Ibid. 2176  Vodstvo po razstavi načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/165, 22. 7. 1940, p. 3. 524 2177  Načrt Doma onemoglih na Bokalcah, Slovenec, LXVIII/164, 20. 7. 1940, p. 5. Dom in svet, LII/2, 1940, s. p. 2178  Bodoče mesto naših upokojencev, Slovenski narod, LXXIII/170, 26. 7. 1940, p. 5. 605 606 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Naslov razstave: Riko Debenjak - Uspeh natečaja za načrte Doma onemoglih na Bokalcah, Slovenec, LXVIII/157a, 12. 7. 1940, p. 4. - Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Jutro, XXI/164, 17. 7. 1940, p. 4. Datum: 15. 9.–9. 10. 1940 - Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenec, LXVIII/161, 17. 7. 1940, p. 7. - Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/161, 17. 7. 1940, p. 3. Organizator: Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana2179 - Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/163, 19. 7. 1940, p. 3. - Osnutki za Dom onemoglih razstavljeni, Jutro, XXI/166 19. 7. 1940, p. 3. Avtor s številom del: 67 del; Riko Debenjak.2180 - Načrt Doma onemoglih na Bokalcah, Slovenec, LXVIII/164, 20. 7. 1940, p. 5. - Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/164, 20. 7. 1940, p. 4. - Vodstvo po razstavi načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski narod, LXXIII/165, 22. 7. 1940, p. 3. Katalog in tiskovine: Zloženka s seznamom del, s petimi reprodukcijami in umetnikovim avto- - Vodstvo po razstavi načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenec, LXVIII/166, 23. 7. 1940, p. 7. portretom na naslovnici.2181 - Vodstvo po razstavi načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah, Slovenski dom, V/166, 23. 7. 1940, p. 3. - Razstava idejnih osnutkov za Dom onemoglih na Bokalcah, Jutro, XXI/172, 26. 7. 1940, p. 4. Spremljevalni program: Po razstavi je 15. 9. vodil Saša Šantel, 22. 9. Rajko Slapernik, 29. 9. pa - Bodoče mesto naših upokojencev, Slovenski narod, LXXIII/170, 26. 7. 1940, p. 5. Božidar Jakac.2182 Obisk: Po poročanju časopisja je imela razstava veliko število obiskovalcev.2183 Vrsta razstave: Samostojna razstava, na kateri je umetnik predstavil olja, akvarele in risbe.2184 Poročanje in kritika: O razstavi so objavili veliko kratkih zapisov in notic. Pisci razstavo v glavnem pohvalili ali pa vsaj zapisali, da v umetniku vidijo potencial. 525 Z namenom, da bi se občinstvo seznanilo z umetnikom pred odprtjem raz- Slovenec, LXVIII/164, 20. 7. 1940, p. 5. stave, so v Slovencu objavili daljši pogovor z njim, v katerem so predstavili njegovo delo in kaj pripravlja za razstavo.2185 Podroben in razstavi naklonjen zapis je bil objavljen v Mariborskem večerniku »Jutra«. 2186 Razstavo sta pozitivno ocenila tudi Karel Dobida in Saša Šantel, ki sta jo označila za zelo uspešno. Oba sta pri opisu Debenjakovih del izpostavila dejstvo, da je na njegova dela močno vplivalo bivanje v Parizu.2187 Saša Šantel je zapisal, da so dela na razstavi vsebinsko, slogovno in tehnično zelo raznolika, pohvalil pa je predvsem risbe, ilustracije in akvarele.2188 O Debenjakovem slogovnem razvoju in delih na razstavi je podrobno pisal tudi neznani avtor v Jutru, ki je razstavo pohvalil.2189 Stane Mikuž je zapisal, da je »Debenjak s to razstavo dokazal, da je njegova umetnostna pot prava in, kar je važno, da je med početkom in neskončnim ciljem že prehojeni del – kvaliteten, bodoči pa – mnogo obetajoč.«2190 V zapisu v Jutru je razstavo označil za velik uspeh. Natančno je opisal umetnikov slogovni razvoj, ki naj bi bil viden tudi na razstavi. Kot glavno kvaliteto njegovega dela je izpostavil, da umetnik v času bivanja v Parizu ni sledil sodobnim tujim vzorom, 2179  –nik, Razstava slik Rika Debenjaka v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/226, 6. 10. 1940, p. 4. 2180  Riko Debenjak (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september 1940), Ljubljana 1940. 2181  Riko Debenjak (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september 1940), Ljubljana 1940. (Katalog dostopen na .) 2182  Prof. Šantel o Riku Debenjaku, Slovenski narod, LXXIII/212, 17. 9. 1940, p. 3; Vodstvo po razstavi Rika Debenjaka, Slovenec, LXVIII/218a, 22. 9. 1940, p. 7; Nalivi po vsej Sloveniji, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/228a, 30. 9. 1940, p. 8. 2183  –nik, Razstava slik Rika Debenjaka v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/226, 6. 10. 1940, p. 4. 2184  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 488–489. 2185  td., Pred razstavo akad. slikarja Rika Debenjaka, Slovenec, LXVIII/210a, 13. 9. 1940, p. 8. 2186  Ibid. 2187  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 488–489; Saša ŠANTEL, Razstava slik in risb Rika Debenjaka, Umetnost, V/3, 1940, pp. 86–87. 2188  Ibid. 2189  –I–, Kolektivna razstava slik R. Debenjaka, Jutro, XXI/225, 26. 9. 1940, p. 3. 2190  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava Rika Debenjaka, Dom in svet, LII/8, 1940, pp. 507–508. 607 608 ampak je svoj osebni slog zgradil pod vplivom dela starih mojstrov.2191 - Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 488–489. Kljub temu da je bil Karel Dobida kritičen do nekaterih del, je menil, - F./ran/ ŠIJANEC, Likovna umetnost – dve jesenski razstavi, Sodobnost, VIII/12, 1940, pp. 569–572. da ima umetnik velik potencial: »Riko Debenjak ima gotovo dosti resničnega - Piščančeva /Elda PIŠČANEC/, Umetnost v Jakopičevem paviljonu, Ženski svet, XVIII/9-12, 1940, pp. 258–259. talenta, da bi lahko postal dober kolorist. Ko bo minil čas teh poskusov in bo - Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava Rika Debenjaka, Dom in svet, LII/8, 1940, pp. 507–508. iz nabranih izkušenj izluščil tisto, kar mu je še potrebno, se bo zlahka otresel vplivov, ki ga zdaj še ovirajo, da se ne more prav svobodno razživeti.«2192 Fran Šijanec je bil sicer zadržan do eklektičnosti in tehničnega znanja umet- nika, vendar pa mu je, glede na predstavljeno produkcijo, vseeno priznal potencial.2193 V času razstave sta se pojavila tudi daljša zapisa o razstavljeni sliki Goriška Madona ter pozivi, da bi delo morali odkupiti v zbirko Društva Narodna galerija.2194 Posebnosti: Riko Debenjak je bil v času razstave v bolnišnici, zato je razstava predstav- ljala tudi neke vrste finančno pomoč umetniku.2195 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 526 - Razstava Rika Debenjaka, Slovenski narod, LXXIII/207, 11. 9. 1940, p. 3. - V nedeljo bo razstavljal slikar Riko Debenjak, Slovenski dom, V/208, 12. 9. 1940, p. 2. - td., Pred razstavo akad. slikarja Rika Debenjaka, Slovenec, LXVIII/210a, 13. 9. 1940, p. 8. - Otvoritev razstave Rika Debenjaka, Jutro, XXI/216, 15. 9. 1940, p. 6. - Razstava Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/212, 15. 9. 1940, p. 7. - Danes je bila odprta razstava slik Rika Debenjaka, Slovenski dom, V/211, 16. 9. 1940, p. 2. - Razstava Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/213, 17. 9. 1940, p. 5. - Otvoritev razstave slik Rika Debenjaka, Jutro, XXI/217, 17. 9. 1940, p. 4. - Prof. Šantel o Riku Debenjaku, Slovenski narod, LXXIII/212, 17. 9. 1940, p. 3. - Lep obisk na umetniški razstavi, Slovenski dom, V/215, 20. 9. 1940, p. 2. - Stane MIKUŽ, Razstava Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/217a, 21. 9. 1940, p. 8. - Razstava Rika Debenjaka, Jutro, XXI/222, 22. 9. 1940, p. 3. - Vodstvo po razstavi Rika Debenjaka, Slovenec, LXVIII/218a, 22. 9. 1940, p. 7. 526 - –I–, Kolektivna razstava slik R. Debenjaka, Jutro, XXI/225, 26. 9. 1940, p. 3. Družinski tednik, XII/38, 19. 9. 1940, p. 4. - Ban dr. Natlačen obiskal razstavo Rika Debenjaka, Slovenec, LXVIII/221a, 26. 9. 1940, p. 7. 527 - Razstava slik akad. slikarja Rika Debenjaka, Jutro, XXI/226, 27. 9. 1940, p. 4. Umetnost, V/3, 1940, p. 87. - Za razstavo slik Rika Debenjaka, Slovenski dom, V/221, 27. 9. 1940, p. 3. 528 - Lepe umetniške razstave, Slovenski dom, V/222, 28. 9. 1940, p. 2. Umetnost, V/3, 1940, p. 95. - Razstava akademskega slikarja Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/228, 29. 9. 1940, p. 5. 529 - Nalivi po vsej Sloveniji, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/228a, 30. 9. 1940, p. 8. Umetnost, V/3, 1940, p. 89. - Saša ŠANTEL, Goriška Madona Rika Debenjaka, Slovenski narod, LXXIII/228, 5. 10. 1940, p. 3. 527 528 529 - –nik, Razstava slik Rika Debenjaka v Ljubljani, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/226, 6. 10. 1940, p. 4. - Prijatelj umetnosti, Debenjakova »Goriška Madona«, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/234a, 7. 10. 1940, p. 5. - Mladinska matica. »Naš rod«, Mariborski večernik »Jutra«, XIV/239, 21. 10. 1940, p. 3. - Saša ŠANTEL, Razstava slik in risb Rika Debenjaka, Umetnost, V/3, 1940, pp. 86–87. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, V/2, 1940, p. 60. 2191  Stane MIKUŽ, Razstava Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/217a, 21. 9. 1940, p. 8. 2192  Karel DOBIDA, Ljubljanska umetnostna sezona, Ljubljanski zvon, LX/8, 1940, pp. 488–489. 2193  F. /Fran/ ŠIJANEC, Likovna umetnost – dve jesenski razstavi, Sodobnost, VIII/12, 1940, pp. 569–572. 2194  Saša ŠANTEL, Goriška Madona Rika Debenjaka, Slovenski narod, LXXIII/228, 5. 10. 1940, p. 3; Prijatelj umetnosti, Debenjakova »Goriška Madona«, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/234a, 7. 10. 1940, p. 5. 2195  Otvoritev razstave slik Rika Debenjaka, Jutro, XXI/217, 17. 9. 1940, p. 4; td., Pred razstavo akad. slikarja Rika Debenjaka, Slovenec, LXVIII/210a, 13. 9. 1940, p. 8. 609 610 530 Naslov razstave: VIII. razstava Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov Datum: 20. 10.–10. 11. 1940 (podaljšana do 17. 11.)2196 Organizator: Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana Avtorji s številom del: Ni podatka; Zoran Didek, Zdenko Kalin, Stane Kregar, France Mihelič, Nikola j Omersa, Z oran Mušič, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Evgen Sajovic, Maksim Sedej.2197 Katalog in tiskovine: Zapis v Jutru omenja katalog z reprodukcijami del, vendar ga v času nastan ka te publikacije ni bilo mogoče locirati v slovenskih arhivskih institucijah.2198 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel predsednik Kluba Stane Kregar.2199 Po razstavi s o med drugim vodili Marij Pregelj, Stane Kregar in Saša Šantel.2200 Obisk: O dobrem obisku so pisali v Slovencu.2201 Vrsta razstave: Skupinska slikarska in kiparska razstava vseh članov neodvisnih. Deloma je šlo za prenos njihove septembrske razstave v Zagrebu v Domu likovnih umetnikov, ki so ji dodali še nekaj del.2202 V Jutru so pisali o slabi postavitvi razstave, saj naj bi bila dela med seboj pomešana, ter slabi uredit-vi kataloga, iz katerega osem reprodukcij ni bilo na razstavi.2203 Poročanje in kritika: Razstava je prejela mešane odzive, pisci pa ji po večini niso bili na- klonjeni. V časopisju so večkrat objavili različne kratke zapise, notice in najave vodstev, na primer v Slovenskem narodu. Ob otvoritvi so v Slovencu objavili povzetek Kregarjevega govora.2204 V Jutru so objavili intervju Igorja Torkarja z Evgenom Sajovicem.2205 Elda Piščanec je v Ženskem svetu zapisala, da je bila razstava enotna, harmonična in prijetna.2206 V Jutru so objavili daljši zapis o razstavi neznanega avtorja v treh delih. V prvem delu je na splošno opredelil delo umetnikov in njihove razstave označil za »zrcalo sodobnih slikarskih smeri«, pri čemer je opozoril, da: »beseda 'sodobnost', kakor jasno kaže prav primer te razstave, ne pomeni več revolucije, kakor smo jo doživljali v času ekspresionizma, kubizma in drugih povojnih struj; nasprotno: kaže vrnitev iz razburkanih 2196  Podaljšana razstava, Slovenski narod, LXXIII/258, 11. 11. 1940, p. 3. 2197  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Mp, Neodvisni razstavljajo v Ljubljani, Jutro, XXI/245, 19. 10. 1940, pp. 3–4. 2198  –I–, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/261, 7. 11. 1940, p. 3. 2199  Neodvisni v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIII/241, 21. 10. 1940, p. 3. 2200  Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih, Slovenski narod, LXXIII/246, 26. 10. 1940, p. 4; Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih, Slovenski narod, LXXIII/257, 9. 11. 1940, p. 4; Danes ob 11. uri, Jutro, XXI/258, 3. 11. 1940, p. 6; Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih, Slovenski narod, LXXIII/263, 16. 11. 1940, p. 2. 2201  Razstavo kluba mladih slovenskih likovnih umetnikov, Slovenec, LXVIII/255a, 6. 11. 1940, p. 7. 2202  Neodvisni v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIII/241, 21. 10. 1940, p. 3. 2203  –I– /Josip Regali?/, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/261, 7. 11. 1940, pp. 3–4. 530 2204  Ob otvoritvi razstave Kluba neodvisnih v Ljubljani. Nekaj misli iz govora predsednika prof. St. Kregarja, Slovenec, LXVIII/244a, 23. 10. 1940, p. 8. Slovenski narod, LXXIII/228, 2205  Igor TORKAR, Na razstavi Neodvisnih. Razgovor s slikarjem E. Sajovicem, Jutro, XXI/253, 29. 10. 1940, pp. 3–4. 5. 10. 1940, p. 3. 2206  Piščančeva /Elda PIŠČANEC/, Ženski svet, XVIII/9-12, 1940, pp. 258–259. 611 612 valov skrajnostnih eksperimentov v varno zatišje čistega samoslikarstva in Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: samokiparstva«.2207 Nato se je v vseh treh zapisih lotil natančnega opisa - Mp, Neodvisni razstavljajo v Ljubljani, Jutro, XXI/245, 19. 10. 1940, pp. 3–4. in vrednotenja del posameznih umetnikov. Delom in umetnikom je bil pisec - Neodvisni v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIII/241, 21. 10. 1940, p. 3. sicer naklonjen, vendar je bil kritičen do same organizacije razstave, saj dela - Na razstavi Neodvisnih, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/246a, 21. 10. 1940, p. 8. niso bila razporejena po avtorjih, v katalogu pa naj bi bilo navedeno veliko del, ki jih na razstavi ni bilo.2208 - Ob otvoritvi razstave Kluba neodvisnih v Ljubljani. Nekaj misli iz govora predsednika prof. St. Kregarja, Slovenec, - Fran Šijanec je menil, da so na razstavi dela, ki ne kažejo večjega LXVIII/244a, 23. 10. 1940, p. 8. razvojnega ali osebnega napredka. Nekateri člani kluba so bili po njegovem - Trije slovenski kiparji, Jutro, XXI/249, 24. 10. 1940, p. 3. izjemni, večina članov pa naj bi se opravičevala s »programsko ekskluzivnos- - Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih, Slovenski narod, LXXIII/246, 26. 10. 1940, p. 4. tjo«. V zapisu za Sodobnost je kot kvalitetne izpostavil predvsem kiparje.2209 - Vedno bolj raste zanimanje za razstavo Kluba neodvisnih, Slovenec, LXVIII/248a, 27. 1. 1940, p. 8. Stane Mikuž je razstavi namenil zelo oster zapis, v katerem je pisal o - Razstava neodvisnih, Slovenski dom, V/247, 28. 10. 1940, p. 2. »zgrešenosti smeri prizadevanja enega dela mlade umetniške generacije, s čimer zanikava tako uspeh naše umetniške tradicije, kakor postavlja v - Igor TORKAR, Na razstavi Neodvisnih. Razgovor s slikarjem E. Sajovicem, Jutro, XXI/253, 29. 10. 1940, pp. 3–4. nevarnosti napredek slovenske umetnosti«. Pri tem je bil kritičen do preti- - Danes ob 11. uri, Jutro, XXI/258, 3. 11. 1940, p. 6. ranih francoskih vplivov in do pomanjkanja individualnega izraza v umetno- - –I– /Josip Regali?/, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/259, 5. 11. 1940, pp. 3–4. sti ter je svaril, da so neodvisni izgubili stik in škodijo slovenski umetnosti. - –I– /Josip Regali?/, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/260, 6. 11. 1940, pp. 3–4. Zapisal je tudi, da je umetnost neodvisnih »zgovorna priča nepravilne ume- - Razstavo kluba mladih slovenskih likovnih umetnikov, Slovenec, LXVIII/255a, 6. 11. 1940, p. 7. tnostne poti«. Izpostavil je še, da to ne velja za vse in da so na razstavi - Stane MIKUŽ, Nekaj načelnih misli o razstavi Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/255a, 6. 11. 1940, p. 8. posamezna dobra dela, kot so slike Franceta Pavlovca ter kiparski del raz- stave. - –I–, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/261, 7. 11. 1940, pp. 3–4. 2210 V zapisu v Domu in svetu je Mikuž omenil tudi slabe kritike, ki naj bi jih neodvisni prejeli na razstavi v Zagrebu, in sicer v Novosti in Obzor, kar - Stane MIKUŽ, Nekaj načelnih misli o razstavi Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/256a, 7. 11. 1940, p. 8. je razumel kot škodljivo za ugled sodobne slovenske umetnosti.2211 - Popravi, Jutro, XXI/262, 8. 11. 1940, p. 4. V Jutru so nato objavili odziv neodvisnih na Mikuževe zapise, - Razstavni katalog »Neodvisnih«, Jutro, XXI/262, 8. 11. 1940, p. 4. v katerem so jih primerjali z njegovimi preteklimi kritikami ter se spraševali, - Igor TORKAR, Razgovor s kiparjem Zdenkom Kalinom, Jutro, XXI/262, 8. 11. 1940, p. 7. zakaj je pisec kar naenkrat spremenil mnenje o njihovem delu. V zapisu - Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih, Slovenski narod, LXXIII/257, 9. 11. 1940, p. 4. so namreč želeli poudariti, da je bil Mikuž ob njihovih preteklih razstavah naklonjen francoskim vplivom ter določenim slogovnim usmeritvam - Na razstavi kluba Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/258, 9. 11. 1940, p. 7. posameznih umetnikov, medtem ko je bil do le-teh pri pričujoči razstavi - Vodstvo prof. Saše Šantla na razstavi kluba Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/259, 10. 11. 1940, p. 8. kritičen.2212 Nesmiselnost njegovih trditev in očitkov so želeli prikazati tudi z - Podaljšana razstava, Slovenski narod, LXXIII/258, 11. 11. 1940, p. 3. daljšim zapisom v Slovencu, v katerem so se spet dotaknili njegovih preteklih - Klub Neodvisnih odgovarja dr. Mikužu, Jutro, XXI/268, 15. 11. 1940, pp. 3–4. izjav o njihovi umetnosti ter mu očitali, da pravi slovenski izraz vidi samo v - Klub Neodvisnih, Ob načelnih mislih o razstavi Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/263a, 15. 11. 1940, p. 8. delih s kmečko motiviko in krajino. Prav tako so zavrnili dejstvo, da naj bi - Stane MIKUŽ, Ob načelnih mislih o razstavi Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/264a, 16. 11. 1940, p. 8. na razstavi v Zagrebu dobili negativne odzive.2213 Na to se je odzval Mikuž, ki je poudaril, da so posamezne stavke iz preteklih kritik vzeli iz konteksta, - Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih, Slovenski narod, LXXIII/263, 16. 11. 1940, p. 2. da stoji za svojimi besedami ter da slovensko umetnost, bolj kot v izbiri primer- - Danes zadnji dan razstave kluba Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXVIII/265a, 17. 11. 1940, p. 8. nih motivov, vidi v individualnosti umetniških izrazov, ki naj bi po njegovem - Danes je zadnji dan razstave Kluba neodvisnih, Jutro, XXI/270, 17. 11. 1940, p. 12. mnenju manjkala neodvisnim: »Kjer pa ni lastnega gledanja, individualnosti - Piščančeva /Elda PIŠČANEC/, Ženski svet, XVIII/9-12, 1940, pp. 258–259. in ne odnosa do domače zemlje, tam seveda ne more biti prave umetnosti, - F./ran/ ŠIJANEC, Likovna umetnost - dve jesenski razstavi, Sodobnost, VIII/12, 1940, pp. 569–572. a tudi ne – polemike.« 2214 - Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava neodvisnih, Dom in svet, LII/9, 1940, pp. 572–574. 2207  –I–, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/259, 5. 11. 1940, pp. 3–4. 2208  Ibid; –I–, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/260, 6. 11. 1940, pp. 3–4; –I–, Razstava »Neodvisnih«, Jutro, XXI/261, 7. 11. 1940, pp. 3–4. 2209  F./ran/ ŠIJANEC, Likovna umetnost - dve jesenski razstavi, Sodobnost, VIII/12, 1940, pp. 571. 2210  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava neodvisnih, Dom in svet, LII/9, 1940, pp. 572–574. 2211  Stane MIKUŽ, Nekaj načelnih misli o razstavi Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/256a, 7. 11. 1940, p. 8. 2212  Klub Neodvisnih odgovarja dr. Mikužu, Jutro, XXI/268, 15. 11. 1940, pp. 3–4. 2213  Klub Neodvisnih, Ob načelnih mislih o razstavi Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/263a, 15. 11. 1940, p. 8. 2214  Stane MIKUŽ, Ob načelnih mislih o razstavi Neodvisnih, Slovenec, LXVIII/264a, 16. 11. 1940, p. 8. 613 614 531 Naslov razstave: Razstava slik Božidarja Jakca Slovenec, LXVIII/256a, 7. 11. 1940, p. 8. Datum: 24. 11.–17. 12. 1940 (podaljšana do 18. 12.)2215 Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 180 del; Božidar Jakac.2216 Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Po razstavi je 7. in 18. 12. vodil umetnik sam, 15. 12. pa Jože Gregorčič.2217 Slednji je ob vodstvu imel tudi predavanje o zgodovinskem razvoju pastela.2218 Obisk: V Slovenskem narodu so pisali o neverjetno dobrem obisku na otvoritvi.2219 Vrsta razstave: Samostojna razstava Božidarja Jakca, na kateri je po večini razstavil novejš a dela, kot so pasteli z motivi Prekmurja, Primorske, Bele Krajine, Ljubljane in Madžarske, potrete v tehniki olja ter risbe.2220 Poročanje in kritika: Kratke najave so se v času razstave redno pojavljale v Slovenskem narodu in Jutru. Daljši zapis o razstavi je Stane Mikuž objavil v Slovencu, kjer je podrobno opisal Jakčevo umetniško pot ter se posvetil posameznim delom na razstavi, ki jih je vse zelo pohvalil. Kot najboljše na razstavi pa je izpostavil risbe: »Malo imamo Slovenci risarjev, ki bi jih mogli postaviti ob stran Jakčevim delom! Zame so to stvari, kjer se Jakac najbolj približa tistemu, čemur bi rekli morda absolutna kvaliteta. Mislim, da je to tisti pojem, ki je tako čudodelen, da daje danes življenje Michelangelovi plastiki, ali pa japonskemu tušu neznanega slikarja.«2221 Mikuž je o razstavi pisal tudi v Domu in svetu, kjer jo je označil za lepo in zanimivo, pri čemer je kot najbolj kakovostne prav tako izpostavil risbe in grafike.2222 Anonimni avtor je bil svojem v zapisu v Sloveniji razstavi zelo naklonjen, pri čemer je kot pozitivno izpostavil predvsem Jakčevo tehnično znanje, lahko razumljivost in realistično upodabljanje. Med drugim je zapisal: »Jakac ne postavlja v svojih delih problemov, ki jih ni ne v naravi ne v bistvu slikarstva in ki so le ali plod skažene domišljije, še bolj pa nasledek neznanja ali pa 'literarnih' dozdev in osebnih umišljav – stvari, ki jih je današnji dan tudi v naši oblikujoči umetnosti za vsakim oglom več kot zadosti. Jakčeva dela nimajo opravka z nobenimi -izmi in ne s 'šolami', kar je oboje v takih časteh pri umetnostnih pismoukih, katerih moč je v zveriženih besednih periodah in primerjavah, ki se resnici tako malo prilegajo kot pest na oko.«2223 2215  Božidar Jakac, Slovenski narod, LXXIII/290, 18. 12. 1940, p. 3. 2216  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Razstava romarja med slikarji Božidarja Jakca, Slovenski narod, LXXIII/272, 27. 11. 1940, p. 3. 2217  Na razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LXXIII/282, 7. 12. 1940, p. 7; Božidar Jakac, Slovenski narod, LXXIII/290, 18. 12. 1940, p. 3; Na razstavi Božidarja Jakca, Slovenski dom, V/287, 14. 12. 1940, p. 4. 2218  Na razstavi Božidara Jakca, Jutro, XXI/291, 12. 12. 1940, p. 4. 2219  Razstava romarja med slikarji Božidarja Jakca, Slovenski narod, LXXIII/272, 27. 11. 1940, p. 3. 2220  Stane MIKUŽ, Razstava Božidarja Jakca, Dom in svet, LIII/1, 1940, pp. 52–53. 2221  Stane MIKUŽ, Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LXXIII/281, 6. 12. 1940, p. 8. 2222  Stane MIKUŽ, Razstava Božidarja Jakca, Dom in svet, LIII/1, 1940, pp. 52–53. 2223  –iI., Dela slikarja Jakca, Slovenija, IX/48, 11. 12. 1940, p. 4. 615 616 Posebnosti: Jakac naj bi naknadno naredil tudi nov katalog, saj je na razstavi obesil ve č dodatnih del.2224 RAZSTAVE V LETU 1941 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava slikarja Božidarja Jakca, Slovenec, LXXIII/270, 23. 11. 1940, p. 7. - Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LXXIII/271, 24. 11. 1940, p. 8. - Razstava slikarja Božidarja Jakca, Jutro, XXI/276, 24. 11. 1940, p. 12. - Božidar Jakac je danes odprl razstavo, Slovenski dom, V/270, 25. 11. 1940, p. 3. - Božidar Jakac razstavlja, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/276a, 25. 11. 1940, p. 8. - Razstava B. Jakca, Slovenec, LXXIII/272, 26. 11. 1940, p. 8. - Razstava slik Božidarja Jakca, Slovenski narod, LXXIII/271, 26. 11. 1940, p. 2. - Razstava romarja med slikarji Božidarja Jakca, Slovenski narod, LXXIII/272, 27. 11. 1940, p. 3. - Poezija Slovenije v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXI/278, 27. 11. 1940, p. 3. - Stane MIKUŽ, Razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LXXIII/281, 6. 12. 1940, p. 8. - Na razstava Božidarja Jakca, Slovenec, LXXIII/282, 7. 12. 1940, p. 7. - Razstava Božidara Jakca, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/288a, 9. 12. 1940, p. 7. - Na razstavi Božidarja Jakca, Jutro, XXI/290, 11. 12. 1940, p. 3. - –i. /Josip Regali/, Dela slikarja Jakca, Slovenija, IX/48, 11. 12. 1940, p. 4. - Na razstavi Božidara Jakca, Jutro, XXI/291, 12. 12. 1940, p. 4. - Na razstavi Božidarja Jakca, Slovenski dom, V/287, 14. 12. 1940, p. 4. - Na Jakčevi razstavi, Jutro. Ponedeljska izdaja, XXI/294a, 16. 12. 1940, p. 8. - Božidar Jakac, Slovenski narod, LXXIII/290, 18. 12. 1940, p. 3. - Stane MIKUŽ, Razstava Božidarja Jakca, Dom in svet, LIII/1, 1940, pp. 52–53. 532 Slovenec, LXXIII/272, 26. 11. 1940, p. 2. 2224  Razstava romarja med slikarji Božidarja Jakca, Slovenski narod, LXXIII/272, 27. 11. 1940, p. 3. Jera Krečič 617 618 Naslov razstave: Razstava slik akademskega slikarja Frana Klemenčiča v ni nevarnosti, da bi zašel v golo virtuoznost in tehnični larpurlartizem.«2236 Jakopičevem paviljonu v Ljubljani Naklonjeni pa so bili tudi njegovi preprosti motiviki: »[D]okler boš, prijatelj, nudil našemu narodu taka dela kot so: 'Kmečka idila', 'Kozolec', [. .] Datum: 26. 1.–17. 2. 1941 (podaljšana do 20. 2.)2224 'Kmečko dvorišče', se nimaš ničesar bati. Nasprotno: ljudje bodo segali po tvojih umetninah .. «2237 Stane Mikuž je v obeh prispevkih razstavo zelo pohvalil, umetnika pa Organizator: Ni podatka. umestil nekam med impresioniste in povojni mladi ekspresionistični rod.2238 Avtor s številom del: 55 del; Fran Klemenčič.2225 Posebnosti: V Slovenskem narodu so v članku Študent in slikar v celoti objavili pismo Franu Klemenčiču, ki mu ga je poslal študent Tone iz Kranja. Čestital mu je ob jubileju in razložil, da zaradi finančnih težav razstave ne Katalog in tiskovine: Razstavni katalog s seznamom del.2226 bo mogel obiskati, kar je Klemenčiča tako ganilo, da mu je nemudoma poslal denar za vstopnico in prevoz.2239 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Saša Šantel, 2. 2. je po razstavi vodil umetnik sam , 8. 2. pa je imel ob isti uri vodstvo Ivan Vavpotič.2227 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Slikar Klemenčič o svojem delu, Jutro, XXII/19, 23. 1. 1941, pp. 3–4. Obisk: Po poročanju Slovenca je bil obisk dober.2228 - Pred razstavo slikarja Klemenčiča, Slovenec, LXIX/19a, 24. 1. 1941, p. 8. - Kolektivna razstava umetnin akad. slikarja Frana Klemenčiča, Jutro, XXII/21, 25. 1. 1941, p. 4. Vrsta razstave: Samostojna retrospektivna razstava olj z letnicami od 1906 do - Klemenčičeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Mariborski večernik »Jutra«, XV/20, 26. 1. 1941, p. 12. sodobnosti ob slikarjevi 60-letnici.2229 Razstavil je motivno raznovrstna dela - Otvoritev razstave Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/21, 27. 1. 1941, p. 3. – večina razstavljenih del je bilo krajin, nekaj tihožitij, portretov in žanrov. - Jubilejna razstava Frana Klemenčiča, Slovenski dom, VI/21, 27. 1. 1941, p. 2. Šlo je za njegovo prvo samostojno razstavo, saj mu je finančne zmožnosti, - Fran Klemenčič razstavlja, Slovenski narod, LXXIV/22, 28. 1. 1941, p. 6. kot je izjavil za Mariborski večernik »Jutra«, prej niso dopuščale.2230 - Oglejte si krasne umetniške slike, Slovenec, LXIX/23a, 29. 1. 1941, p. 7. Nakup umetnin naj bi bil po poročanju Jutra šibek,2231 čeprav so v Slovencu na zadnji dan razstave objavili notico: »Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo - S./tane/ MIKUŽ, Otvoritev Klemenčičeve razstave, Slovenec, LXIX/23a, 29. 1. 1941, p. 8. v vrstah obiskovalcev tudi več mecenov, ki so z nakupom gmotno podprli - Razstava Franja Klemenčiča, Slovenec, LXIX/27a, 2. 2. 1941, p. 7. našega umetnika.«2232 Tudi v Slovenskem narodu so pisali o nekaj prodanih - S./tane/ MIKUŽ, Umetnost Frana Klemenčiča, Slovenec, LXIX/28a, 4. 2. 1941, p. 8. delih in zanimanju za odkup.2233 Z razstavo je umetnik želel potovati tudi v - Študent in slikar, Slovenski narod, LXXIV/28, 4. 2. 1941, p. 2. Zagreb in Beograd.2234 - Na Klemenčičevi razstavi, Slovenec, LXIX/31a, 7. 2. 1941, p. 7. - -nt- /Ante Gaber/, Razstava Frana Klemenčiča, Jutro, XXII/32, 7. 2. 1941, p. 3. Poročanje in kritika: Uredništvo Umetnosti je opozorilo, da je v poročilu o slovenskih - Vodstvo po razstavi akad. slikarja Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/32, 8. 2. 1941, p. 2. razstavah v letu 1941, ki ga je za revijo pripravil France Gorše, razstava - Razstava Franca Klemenčiča, Jutro, XXII/34, 9. 2. 1941, p. 7. pomotoma izostala, vendar so v zapisu poudarili, da je umetnik z razstavo - -k., Umetnost Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/33, 10. 2. 1941, p. 4. »močno presenetil ter žel veliko vsestransko priznanje«.2235 O razstavi je - Razstava Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/34, 11. 2. 1941, p. 2. bilo v časopisju ogromno zapisov, nekateri so bili objavljeni že pred samo - Klemenčičeva razstava – podaljšana, Jutro, XXII/40a, 16. 2. 1941, p. 8. otvoritvijo. Za vse velja, da so bili izključno pozitivno naravnani do slikarjevega dela. Pisec Slovenskega naroda je denimo izjavil: »Njegova dela so umetniško - Da je slikar F. Klemenčič, Slovenec, LXIX/40a, 18. 2. 1941, p. 7. poglobljena, resno študirana in so izraz pristnega doživetja, zaradi tega - B. R., Iz mladih dni Frana Klemenčiča, Jutro, XXII/43, 20. 2. 1941, p. 3. - Danes zaključi akad. slikar Franjo Klemenčič, Slovenec, LXIX/42a, 20. 2. 1941, p. 7. - Obvestila, Slovenski dom, VI/42, 20. 2. 1941, p. 3. 2224  Kolektivna razstava umetnin akad. slikarja Frana Klemenčiča, Jutro, XXII/21, 25. 1. 1941, p. 4; Klemenčičeva razstava – podaljšana, Jutro, - Iz umetniškega sveta, Umetnost, V/8, 1941, p. 255. XXII/40a, 17. 2. 1941, p. 8; Obvestila, Slovenski dom, VI/42, 20. 2. 1941, p. 3. 2225  Razstava slik akademskega slikarja Frana Klemenčiča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1941), Ljubljana 1941. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, VI/4–6, 1942, p. 146. 2226  Razstava slik akademskega slikarja Frana Klemenčiča (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1941), Ljubljana 1941. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2227  S./tane/ MIKUŽ, Otvoritev Klemenčičeve razstave, Slovenec, LXIX/23a, 29. 1. 1941, p. 8; Razstava Franja Klemenčiča, Slovenec, LXIX/27a, 2. 2. 1941, p. 7; Vodstvo po razstavi akad. slikarja Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/32, 8. 2. 1941, p. 2. 2228  Na Klemenčičevi razstavi, Slovenec, LXIX/31a, 7. 2. 1941, p. 7. 2229  S./tane/ MIKUŽ, Umetnost Frana Klemenčiča, Slovenec, LXIX/28a, 4. 2. 1941, p. 8; F. Š. /Fran Šijanec/, Slikar Fran Klemenčič, Jutro, XXIII/59a, 13. 3. 1943, p. 4. 2230  Klemenčičeva razstava v Jakopičevem paviljonu, Mariborski večernik »Jutra«, XV/20, 25. 1. 1941, p. 12. 2231  Klemenčičeva razstava – podaljšana, Jutro, XXII/40a, 17. 2. 1941, p. 8. 2232  Danes zaključi akad. slikar Franjo Klemenčič, Slovenec, LXIX/42a, 20. 2. 1941, p. 7. 2236  -k., Umetnost Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/33, 10. 2. 1941, p. 4. 2233  Razstava Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/34, 11. 2. 1941, p. 3. 2237  Na Klemenčičevi razstavi, Slovenec, LXIX/31a, 7. 2. 1941, p. 7. 2234  Otvoritev razstave Frana Klemenčiča, Slovenski narod, LXXIV/21, 27. 1. 1941, p. 3. 2238  S./tane/ MIKUŽ, Umetnost Frana Klemenčiča, Slovenec, LXIX/28a, 4. 2. 1941, p. 8. 2235  Iz umetniškega sveta, Umetnost, VI/4–6, 1942, p. 146. 2239  Študent in slikar, Slovenski narod, LXXIV/28, 4. 2. 1941, p. 2. 619 620 533 Naslov razstave: Lada, društvo srbskih umetnikov v Beogradu in Lada, društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. III. razstava Datum: 25. 3.–15. 4. 1941 Organizator: Lada – Klub slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana Avtorji/-ice s številom del: 127 del v katalogu; Dragomir P. Arambašić (2), Milica Čadjević (4), Maksi m Gaspari (4), Dragomir Glišić (2), Miloš Golubović (5), Tine Gorjup (3), Ljubomir Ivanović (6), Karel Jakob (4), Alojzij Kogovšek (6), Ilija Kolarović (2), Ivan Kos (4), Aleksander Kumrić (2), Ana Marinković (3), Janez Mežan (4), Ivan Napotnik (2), Leposava Pavlović st. (3), Jefto Perić (3), Jelisaveta Č. Petrović (3), Miodrag Petrović (3), Elda Piščanec (4), France Podrekar (6), Vasa Pomorišac (4), Mira Pregelj (9), Bara Remec (4), Ivan Sajevic (2), Albert Sirk (3), Borivoje Stevanović (3), Dragoslav Stojanović (3), Avgusta Šantel (4), Saša Šantel (3), Fran Uršič (2), Bruno Vavpotič (5), Ivan Vavpotič (4), Beta Vukanović (3), Ivan Zajec (3).2240 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del.2241 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel predsednik ljubljanske Lade Ivan Vavpotič , prav tako 6. 4. tudi vodstvo po razstavi.2242 Obisk: Po poročanju Slovenskega doma je bil otvoritveni dogodek dobro obiskan , po poročanju Slovenskega naroda pa obisk razstave ni bil »takšen, kakršnega bi bila vredna«.2243 Vrsta razstave: Razstava srbskih in slovenskih umetnikov, ki sta jo finančno podprla ban Marko Natlačen in predsednik ljubljanske mestne občine Juro Adlešič.2244 Umetniki so večinoma razstavljali olja, tudi risbe, akvarele in tempere, šest kiparjev pa figuralno plastiko v mavcu, žgani glini, bronu, lesu in kamnu. Razstava je bila odprta v času kronanja kralja Petra II., zato je bil v več novicah posebej omenjen njegov kip, ki je stal ob vhodu v paviljon in je bil okrašen z lovorjevim vencem ter trobojnico.2245 V pogovoru s predsednikom kluba Lada Ivanom Vavpotičem je bilo poudarjeno, da je bila kolektivna razstava obeh Lad pravzaprav »zastarel dolg«, saj je pred 38 leti, v času kronanja Petra I., slovenska Lada gostovala na razstavi v Beogradu. Vnovično sodelovanje obeh Lad se je po Vavpotičevih besedah začelo leta 1940. Soočasno s III. razstavo srbske in slovenske Lade v Ljubljani je v Beogradu razstavljala tudi srbska Lada, na kateri je z večjim številom del sodeloval tudi slovenski umetnik Tine Gorjup. Vavpotič je napovedal tudi razstavljanje obeh Lad v Beogradu decembra 1941.2246 2240  Lada, društvo srbskih umetnikov v Beogradu in Lada, društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. III. razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 23. 3.–23. 4. 1941), Ljubljana 1941. 2241  Lada, društvo srbskih umetnikov v Beogradu in Lada, društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. III. razstava (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 23. 3.–23. 4. 1941), Ljubljana 1941. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2242  Obvestila , Slovenski dom, VI/67, 22. 3. 1941, p. 4; Obvestila, Slovenski dom, VI/78, 5. 4. 1941, p. 3. 2243  Začela se je razstava »Lade«, Slovenski dom, VI/68, 24. 3. 1941, p. 2; Srbski in slovenski likovniki v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/78, 5. 4. 1941, p. 4. 2244  Otvoritev umetniške razstave slovenske in srbske »Lade«. Pogovor s predsednikom prof. I. Vavpotičem, Slovenec, LXIX/69a, 25. 3. 1941, p. 10. 533 2245  Najnovejši kip Nj. Vel. kralja Petra II, Slovenski narod, LXXIV/72, 29. 3. 1941, p. 4. 2246 Jutro, XXII/34, 9. 2. 1941, p. 7.   Otvoritev umetniške razstave slovenske in srbske »Lade«, Pogovor s predsednikom prof. I. Vavpotičem, Slovenec, LXIX/69a, 25. 3. 1941, p. 10. 621 622 Poročanje in kritika: Razstava je bila deležna pozitivnih odzivov, saj jo je medijska javnost - Danes ob 11. bo imel v Jakopičevem paviljonu [. .], Jutro, XXII/82, 6. 4. 1941, p. 12. videla kot simbol tesnega sodelovanja med Slovenci in Srbi.2247 Poleg tega - Tudi v resnih časih, Slovenec, LXIX/80a, 6. 4. 1941, p. 6. da so jo označili za poučno,2248 naj bi bila zanimiva tudi kot dokaz »složnega - Tudi v resnih časih, Slovenski narod, LXXIV/79, 7. 4. 1941, p. 3. sodelovanja starejših in mladih umetnikov«.2249 Obsežnejši zapis je razstavi - Stanko /Stane/ MIKUŽ, III. razstava Lade, Slovenec, LXIX/82a, 9. 4. 1941, p. 5. namenil Stane Mikuž. Med značilne poteze umetnosti slovenske Lade je navedel stilizacijo »naravnih predmetov z vnešeno tendenco in plastično- - Slike z razstave »Lade«, Jutro, XXII/88, 13. 4. 1941, p. 3. realistično obliko nasproti slikoviti normi impresionizma«.2250 Obregnil se je tudi v samo postavitev razstave, za katero je menil, da je prenatrpana. Pisec v Slovenskem narodu pa je ugotavljal, da člani slovenske Lade »delajo s precejšnjim zagonom in jim je tehnična stran skoraj manj važna kakor inspiracija in neposredno podajanje doživetega predmeta«, pri srbskih 534 535 umetnikih pa »je opaziti, da so predvsem zelo solidni delavci« in jim je »tehnična stran pri oblikovanju […] nadvse važna«.2251 Individualne poteze so bile torej po kritikovih besedah očitnejše pri slovenskih umetnikih kot pri srbskih.2252 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Iz likovne umetnosti, Pomladanska razstava Lade, Jutro, XXII/68, 21. 3. 1941, p. 4. - Obvestila , Slovenski dom, VI/67, 22. 3. 1941, p. 4. - Velika pomladanska umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/67, 22. 3. 1941, p. 4. - Začela se je razstava »Lade«, Slovenski dom, VI/68, 24. 3. 1941, p. 2. - Srbska in slovenska Lada v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/68, 24. 3. 1941, p. 3. - Umetnostna razstava srbske in slovenske »Lade«, Slovenec, LXIX/69a, 25. 3. 1941, p. 9. - Otvoritev umetniške razstave slovenske in srbske »Lade«. Pogovor s predsednikom prof. I. Vavpotičem, Slovenec, LXIX/69a, 25. 3. 1941, p. 10. - Umetnostna razstava srbske in slovenske Lade, Slovenski dom, VI/69, 26. 3. 1941, p. 3. - Umetniška razstava slovenske in srbske »Lade«, Trgovski list, XXIV/35, 26. 3. 1941, p. 4. - Umetnostna razstava srbske in slovenske »Lade«, Slovenski narod, LXXIV/69, 26. 3. 1941, p. 3. - V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani so odprli, Družinski tednik, XIII/13, 27. 3. 1941, p. 3. - Najnovejši kip Nj. Vel. kralja Petra II, Jutro, XXII/82, 28. 3. 1941, p. 3. 536 - Najnovejši kip Nj. Veličanstva kralja Petra II, Slovenec, LXIX/72, 28. 3. 1941, p. 7. - Najnovejši kip Nj. Vel. kralja Petra II, Slovenski narod, LXXIV/72, 29. 3. 1941, p. 4. - Razstava slovenske in srbske »Lade« v Ljubljani, Slovenec, LXIX/74a, 30. 3. 1941, p. 7. - Srbsko-slovenska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/74, 1. 4. 1941, p. 3. - O srbsko-slovenski razstavi Lade v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/75a, 1. 4. 1941, p. 7. - K razstavi »Lade« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/74, 1. 4. 1941, p. 4. - O srbsko-slovenski razstavi Lade v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/48, 2. 4. 1941, p. 4. - Obvestila, Slovenski dom, VI/78, 5. 4. 1941, p. 3. - Tudi v resnih časih, Jutro, XXII/81, 5. 4. 1941, p. 3. - Razstava slovenske in srbske »Lade«, Slovenec, LXIX/79a, 5. 4. 1941, p. 4. - Razstava »Lade«, Slovenski narod, LXXIV/78, 5. 4. 1941, p. 4. - Srbski in slovenski likovniki v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/78, 5. 4. 1941, p. 4. - Razstava »Lade«, Jutro, XXII/82, 6. 4. 1941, p. 10. 2247  Srbsko-slovenska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/74, 1. 4. 1941, p. 3. 534 2248  Umetnostna razstava srbske in slovenske Lade, Slovenski dom, VI/69, 26. 3. 1941, p. 3. 2249  Umetnostna razstava srbske in slovenske »Lade«, Slovenec, LXIX/69a, 25. 3. 1941, p. 9. Jutro, XXII/88, 13. 4. 1941, p. 3. 2250  Stanko /Stane/ MIKUŽ, III. razstava Lade, Slovenec, LXIX/82a, 9. 4. 1941, p. 5. 2251  Srbski in slovenski likovniki v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/78, 5. 4. 1941, p. 4. 535–536 2252  Ibid. Jutro, XXII/82, 6. 4. 1941, p. 10. 623 624 Naslov razstave: Moderna slovenska umetnost. Arte moderna Slovena Poročanje in kritika: Razstava je bila deležna velike medijske pozornosti, saj naj bi z njo »naša umetnost dosegla višino, ki dosega raven katerega koli velikega Datum: 25. 5.–22. 6. 1941 naroda v svetovni družini«.2261 Več časopisov je razstavo predstavljajo prek individualnih biografskih prispevkov (verjetno povzetih po katalogu) in reprodukcij.2262 Razstava se je pojavljala tudi v italijanskih medijih, domači Organizator: Ni podatka. mediji pa so večkrat poročali in posebej izpostavili dejstvo, da je o razstavi v časopisu Il Piccolo di Trieste izšel članek znamenitega italijanskega kritika Silvia Benca.2263 Prav tako je o razstavi pisala rimska revija Primato,2264 Avtorji s številom del: 92 del v katalogu; Olaf Globočnik (3), France Gorše (8), Boris Kalin (6) , vsakemu umetniku pa je nekaj povedi namenil tudi Carlo Tigoli v prispevku Zdenko Kalin (5), Gojmir Anton Kos (8), Stane Kregar (7), Miha Maleš (12), v Umetnosti.2265 Pozornost italijanskih medijev je treba pripisati dejstvu, Zoran Mušič (4), Nikolaj Omersa (7), Marij Pregelj (6), Karel Putrich /Putrih/ da gre za prvo umetniško razstavo po italijanski okupaciji Ljubljanske pokra- (7), Evgen Sajovic (7), Maksim Sedej (7), Frančišek Smerdu (5).2253 V več jine. Pisec je v Slovencu posebej pohvalil delo slikarjev Gojmira Antona noticah se je pojavila napačna informacija, da naj bi na razstavi razstavljal Kosa in Maksima Sedeja, ki je bil zaradi razstavljanja v jugoslovanskem pa- tudi Gabrijel Stupica.2254 viljonu na Beneškem bienalu leta 1940 »znan italijanskemu občinstvu«.2266 Stane Mikuž se je v prvem članku v Slovencu osredotočil na »Trojico« – Katalog in tiskovine: Dvojezični slovensko-italijanski katalog Frana Šijanca s 15 reproduciranimi Goršeta, Kosa in Maleša. Kot izrazito umetniško osebnost je označil Gojmira deli in biografskimi podatki o razstavljavcih.2255 Antona Kosa (»organični in logični umetnostni razvoj, izrazita osebna umetnostna nota, solidnost izvršitve«). Med Goršetovimi deli je izpostavil Kresnico, Primulo in Sramežljivega Amorja. Pohvalil je tudi umetnost Maleša, Spremljevalni program: Svečana otvoritev razstave se je začela z govorom predsednika DSL U ki je razstavljal po večini novejša dela, čeprav je bil do njene »nove note« Saše Šantla.2256 Po razstavi je 1. in 15. 6. vodil Stane Kregar, 8. 6. pa Saša rahlo skeptičen.2267 Šantel.2257 Mikuž se je v drugem članku v Slovencu nanašal na Šantlov otvoritveni govor, v katerem je ta dejal, da so se umetniki dokončno naslonili na italijanski umetnostni krog, kar je Mikuž zanikal, saj po njegovem »nad Obisk: Razstavo je še pred odprtjem obiskal minister za prosveto vso kolekcijo v glavnem plava duh francoskih vplivov«.2268 S tem je želel Giuseppe Bottai, ves čas pa naj bi bila deležna obiskov visokih italijanskih poudariti, da slovenski umetniki še niso stopili prek portala »orjaške stavbe osebnosti.2258 V Umetnosti so navedli: »Razstavo so med drugim obiskali: italijanskega umetnostnega in kulturnega genija«.2269 Od razstavljenih del je Cavaliere di Gran Croce prof. dr. Marino Lazzari, generalni direktor lepih pohvalil portret prof. Ramovža Borisa Kalina, marmorno glavo Zdenka Kalina, umetnosti pri Ministrstvu za narodno vzgojo v Rimu, prof. dr. Giulio Argano, Večer Staneta Kregarja, zelo je pohvalil vsa dela Nikolaja Omerse, za katere-centralni inšpektor za umetnost pri Min. za nar. vzgojo v Rimu, arhitekt prof. ga je zapisal, da se njegova umetniška individualnost sicer še oblikuje, Conte Franco Fausto, podintendant v Trstu, Maestro prof. Commendatore toda »z veliko marljivostjo in resničnim umetniškim ognjem«. Pohvalil je tudi Alessandro Bustini, vrhovni tehnični inšpektor za glasbo pri Min. za nar. Kravi Marija Preglja, Portret dr. L. K. Karla Putriha pa označil kot njegovo vzgojo v Rimu, Commendatre Campoduni od generalne direkcije Ministrstva najboljše delo doslej.2270 za narodno vzgojo v Rimu, prof. De Poli, generalni inšpektor za šolstvo pri Ante Gaber se je v svojem članku uvodoma spraševal o slovenskem Ministrstvu za narodno vzgojo v Rimu, inšpektor Nicolo Rota, podintendant duhu sočasne umetnosti in zapisal, da je »popolnoma samorodna in samo- v Trstu in drugi.«2259 nikla slovenska umetnost […] pač zaenkrat še muzika bodočnosti«. Vendar pa je bil navdušen nad razstavo, ki jo je postavil na mednarodno raven, posebej pa je v članku izpostavil razstavljajoče kiparje in njihova naj- Vrsta razstave: Skupinska razstava devetih slikarjev in petih kiparjev. Slikarji so boljša dela na razstavi (Goršetove Sramežljivega Amorja, Intimni razgovor v veliki večini razstavili motivno zelo raznolika olja, razen Zoran Mušič in Primulo, Putrihove kompozicije Po kopeli, Na plaži in Počitek ter gvaše, Stane Kregar poleg olj en gvaš in Miha Maleš poleg olj dve gravuri. Smerdujevo Sedečo).2271 Kiparji so razstavili figuralne kompozicije in portrete iz mavca, brona, mar- morja in žgane gline.2260 2253  Moderna slovenska umetnost / Arte moderna Slovena (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1941), Ljubljana 1941. 2261  Reprezentativna razstava slovenske umetnosti, Slovenski dom, VI/119, 26. 5. 1941, p. 3. 2254  Na primer v: Življenje v Ljubljani se začenja zopet razvijati, Slovenski dom, VI/109, 13. 5. 1941, p. 3. 2262  Iz reprezentativne razstave moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Slovenski dom, VI/130, 9. 6. 1941, p. 4. 2255  Moderna slovenska umetnost / Arte moderna Slovena (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1941), Ljubljana 1941. (Katalog dostopen na: 2263  Silvio BENCO, La prima mostra di artisti moderni nella Slovenia italiana , Il Piccolo di Trieste, XIX/669, 24. 6. 1941, p. 3. < https:/ d.cobiss.net/repository/si/files/60984320/89085/60984320.pdf/terms> .). 2264  Zapiski, Rimska revija »Primato«, Jutro, XXII/188, 12. 8. 1941, p. 5. 2256  Iz umetniškega sveta, Umetnost, V/9–12, 1941, p. 313. 2265  Carlo TIGOLI, Razstava slovenskih slikarjev in kiparjev, Umetnost, V/9–12, 1941, pp. 284–288. 2257  Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/124, 31. 5. 1941, p. 4; Opozarjamo cenjene obiskovalce 2266  Eksc. minister Bottai obiskuje slovenske kulturne ustanove, Slovenec, LIIX/122a, 25. 5. 1941, pp. 1–2. razstave slovenske moderne umetnosti, Jutro, XXII/139, 15. 6. 1941, p. 4; Strokovno vodstvo po razstavi slovenske moderne umetnosti, 2267  Stane MIKUŽ, Moderna slovenska umetnost, Slovenec, LXIX/132a, 7. 6. 1941, p. 5. Slovenski dom, VI/129, 7. 6. 1941, p. 3. 2268  Stane MIKUŽ, Moderna slovenska umetnost, Slovenec, LXIX/136a, 11. 6. 1941, p. 5. 2258  Eksc. minister Bottai obiskuje slovenske kulturne ustanove, Slovenec, LIIX/122a, 25. 5. 1941, pp. 1–2. 2269  Ibid. 2259  Iz umetniškega sveta, Umetnost, V/9–12, 1941, p. 313. 2270  Ibid. 2260  Moderna slovenska umetnost / Arte moderna Slovena (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1941) Ljubljana 1941. 2271  -nt /Ante Gaber/, Razstava naše moderne umetnosti. I. Kiparji, Jutro, XXII/131, 5. 6. 1941, p. 4. 625 626 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Opozarjamo, Slovenec, LXIX/139a, 15. 6. 1941, p. 4. - Življenje v Ljubljani se začenja zopet razvijati, Slovenski dom, VI/109, 13. 5. 1941, p. 3. - Včerajšnja nedelja, Slovenski dom, VI/135, 16. 6. 1941, p. 2. - Pripravlja se večja razstava moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, - Z razstave moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/136, 17. 6. 1941, p. 4. LXIX/112a, 13. 5. 1941, p. 4. - Z razstave naše moderne v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/140, 17. 6. 1941, p. 3. - Likovna umetnost, Jutro, XXII/113, 13. 5. 1941, p. 4. - Z razstave moderne-slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/141a, 18. 6. 1941, p. 3. - Razstava slovenske moderne, Slovenski narod, LXXIV/116, 23. 5. 1941, p. 3. - Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/141a, 18. 6. 1941, p. 5. - Prosvetni minister Eksc. Bottai na obisku slovenskih kulturnih ustanov, Slovenski dom, VI/118, 24. 5. 1941, p. 1. - Stane MIKUŽ, Umetnost in občinstvo, Slovenec, LXIX/142a, 19. 6. 1941, p. 5. - Eksc. minister Bottai obiskuje slovenske kulturne ustanove, Slovenec, LXIX/122a, 25. 5. 1941, pp. 1–2. - Iz razstave slovenske moderne v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/139, 20. 6. 1941, p. 4. - V nedeljo bo pomemben dan, Slovenec, LIIX/122a, 25. 5. 1941, p. 4. - Iz razstave slovenske moderne v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/144a, 21. 6. 1941, p. 3. - Eksc. G. Bottai na obisku pri kulturnih ustanovah, Jutro, XXII/123, 25. 5. 1941, p. 1. - Razstava naše moderne v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/145, 22. 6. 1941, p. 3. - Otvoritev razstave moderne slovenske likovne umetnosti, Jutro, XXII/123, 25. 5. 1941, p. 4. - Razstava slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/145a, 22. 6. 1941, p. 4. - Vse slovenske umetniške generacije so se učile pri italijanskih mojstrih, Slovenski narod, LXXIV/118, 26. 5. 1941, p. 2. - Iz nedeljske kronike, Jutro, XXII/146, 24. 6. 1941, p. 5. - Eksc. Minister Bottai v Ljubljani, Slovenski dom, VI/119, 26. 5. 1941, pp. 1–2. - Silvio BENCO, La prima mostra di artisti moderni nella Slovenia italiana , Il Piccolo di Trieste, XIX/669, 24. 6. 1941, p. 3. - Reprezentativna razstava slovenske umetnosti, Slovenski dom, VI/119, 26. 5. 1941, p. 3. - Silvio Benco o slovenski umetnosti, Jutro, XXII/147, 25. 6. 1941, p. 5. - Nova umetnostna razstava, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/20, 26. 5. 1941, p. 1. - Italijanska kritika o razstavi moderne slovenske umetnosti, Slovenec, LXIX/147a, 25. 6. 1941, p. 5. - Obisk Ministra prosvete, Trgovski list, XXIV/57, 26. 5. 1941, p. 1. - Zapiski. Rimska revija »Primato«, Jutro, XXII/188, 12. 8. 1941, p. 5. - Razstava moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/123a, 27. 5. 1941, p. 3. - Silvio BENCO, Prva razstava italijanskih umetnikov v italijanski Sloveniji, Umetnost, V/9–12, 1941, pp. 276–284. - Italijanski glas o naših umetnikih, Jutro, XXII/125, 28. 5. 1941, p. 5. - Carlo TIGOLI, Razstava slovenskih slikarjev in kiparjev, Umetnost, V/9–12, 1941, pp. 284–288. - Kolektivna razstava slovenske moderne umetnosti, Trgovski list, XXIV/58, 28. 5. 1941, p. 2. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, V/9–12, 1941, pp. 313–314. - Eksc. minister Bottai v Ljubljani, Domoljub, LIV/22, 28. 5. 1941, p. 2. - Novo umetnostno razstavo štirinajstih slovenskih likovnih umetnikov, Družinski tednik, XIII/22, 29. 5. 1941, p. 3. 537 - Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/124, 31. 5. 1941, p. 4. - Po moderni slovenski umetniški razstavi v Jakopičevem paviljona, Slovenski narod, LXXIV/124, 31. 5. 1941, p. 3. - Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/128a, 1. 6. 1941, p. 3. - Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/129, 1. 6. 1941, p. 4. - Kolektivna razstava slovenske moderne umetnosti, Domoljub, LIV/23, 4. 6. 1941, p. 5. - Z razstave slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/127, 5. 6. 1941, p. 4. - Iz reprezentativne razstave moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/130a, 5. 6. 1941, p. 5. - Iz reprezentativne razstave moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/131, 5. 6. 1941, p. 3. - -nt /Ante Gaber/, Razstava naše moderne umetnosti. I. Kiparji, Jutro, XXII/131, 5. 6. 1941, p. 4. - Moderna slovenska umetnost, Slovenec, LXIX/131a, 6. 6. 1941, p. 5. - Stane MIKUŽ, Moderna slovenska umetnost, Slovenec, LXIX/132a, 7. 6. 1941, p. 5. - Strokovno vodstvo po razstavi slovenske moderne umetnosti, Slovenski narod, LXXIV/129, 7. 6. 1941, p. 3. - Iz reprezentativne razstave slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Slovenski narod, 538 LXXIV/129, 7. 6. 1941, p. 4. - Strokovno vodstvo po razstavi slovenske moderne umetnosti, Slovenski dom, VI/129, 7. 6. 1941, p. 3. - Strokovno vodstvo po razstavi slovenske moderne umetnosti, Jutro, XXII/134, 8. 6. 1941, p. 4. - Iz reprezentativne razstave Slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/133a, 8. 6. 1941, p. 3. - Strokovno vodstvo po razstavi slovenske moderne umetnosti, Slovenec, LXIX/133a, 8. 6. 1941, p. 4. - Z razstave naše moderne v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/22, 9. 6. 1941, p. 3. - Iz reprezentativne razstave moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Slovenski dom, VI/130, 9. 6. 1941, p. 4. - Stane MIKUŽ, Moderna slovenska umetnost, Slovenec, LXIX/136a, 11. 6. 1941, p. 5. - Na razstavi naše moderne v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/136, 11. 6. 1941, p. 3. - Zveza gospodinj, Jutro, XXII/137, 12. 6. 1941, p. 5. 537 Slovenski dom, VI/124, 31. 5. 1941, p. 4. - Opozarjamo cenjene obiskovalce razstave slovenske moderne umetnosti, Slovenski narod, LXXIV/134, 14. 6. 1941, p. 3. - Opozarjamo cenjene obiskovalce razstave slovenske moderne umetnosti, Jutro, XXII/139, 15. 6. 1941, p. 4. 538 Slovenski dom, VI/127, 5. 6. 1941, p. 4. 627 628 539 Naslov razstave: Slikar Maksim Gaspari, kiparja Stane Dremelj, Frančišek Smerdu Datum: 3.–24. 8. 1941 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: 83 del v katalogu; Maksim Gaspari (38), Stane Dremelj (29), Frančiše k Smerdu (16).2272 Katalog in tiskovine: Dvojezični slovensko-italijanski katalog s seznamom del.2273 Spremljevalni program: Otvoritvi razstave sta prisostvovala zastopnik visokega komisarja š ef kabineta Edoardo Bisia in Umberto Urbani. Otvoritveni govor je imel Saša Šantel,2274 ki je imel 24. 8. po razstavi tudi vodstvo.2275 Obisk: Razstava naj bi bila po poročanju Jutra dobro obiskana.2276 Vrsta razstave: Skupinska razstava slikarja in dveh kiparjev. Velika večina del Maksima Gasparija, ki jih je razstavil, so bili žanri s krščansko motiviko, 11 od njih jih je (že) bilo v zasebni lasti. Pet razstavljenih del je bilo portretov. Stane Dremelj je razstavil 13 portretov v bronu in 12 portretov v slonovi kosti ter medaljone s portreti. Med drugim je šlo za portrete Franceta Prešerna, Saše Šantla, Primoža 540 Trubarja in drugih pomembnih Slovencev. 15 portretov in figuralnih kompozicij Frančiška Smerduja je bilo narejenih iz žgane gline, eden pa iz mavca. Poročanje in kritika: Razstava je imela precej medijske pozornosti v dnevnem časopisju, prav tako tudi pozornosti strokovne javnosti, saj je bilo o njej napisanih več daljših prispevkov. Obsežen razstavi naklonjen zapis Anteja Gabra je bil v dveh delih objavljen v Jutru. V prvem je kritik zelo pohvalil Gasparijevo delo, saj se »pri svojih kompozicijah ne naslanja na tuje vzore« in »hodi tudi v slikarsko-tehničnem pogledu svojo pot«.2277 Za njegovi najboljši razstavljeni deli je označil Družino v narodnih nošah ter Dekleta v procesiji, kjer je Gaspari pokazal znanje v »grupaciji« in kompoziciji. Dremlja je označil kot odličnega portretista in mojstra male plastike, Smerdujevo monumentalno plastiko pa celo videl kot potencialen javni spomenik, saj »ni je strani, od katere je ne moreš gledati z užitkom, tako je vsestransko pretehtana v drži, proporcijah in v plastični obdelavi«.2278 Časopis Jutro je postopoma objavljal tudi daljše pogovore z vsemi tremi razstavljajočimi umetniki.2279 Mara J. Tavčar se je v svojem prispevku posvetila narodni umetnosti Maksima Gasparija. V biografskem uvodu je poudarila, 2272  Maksim Gaspari, slikar - pittore, Stane Dremelj, Frančišek Smerdu, kiparja - scultori (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3. 8.–24. 8. 1941), Ljubljana 1941. 2273  Maksim Gaspari, slikar - pittore, Stane Dremelj, Frančišek Smerdu, kiparja - scultori (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 3. 8.–24. 8. 1941), Ljubljana 1941. (Katalog dostopen na: .) 2274  Stane MIKUŽ, Iz umetniškega sveta, Umetnost, VI/1–3, 1942, p. 61. 2275  Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/198, 24. 8. 1941, p. 4. 2276  Ljubljanska kronika, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/33, 25. 8. 1941, p. 2. 2277  -nt /Ante Gaber/, Po razstavi v Jakopičevem paviljonu. 1. Maksim Gaspari, Jutro, XXII/199, 26. 8. 1941, p. 4. 539–540 2278  -nt /Ante Gaber/, Po razstavi v Jakopičevem paviljonu. 2. Dremelj in Smerdu, Jutro, XXII/200, 27. 8. 1941, p. 5. 2279 Iz kataloga razstave Moderna slovenska   Razgovor z M. Gasparijem, Jutro, XXII/186, 9. 8. 1941, pp. 4–5; Stane Dremelj, Jutro, XXII/190, 14. 8. 1941, p. 4; Kipar Frančišek Smerdu, umetnost: Arte moderna Slovena, 1941. Jutro, XXII/191, 15. 8. 1941, p. 7. 629 630 da se Gaspari tudi pesniško udejstvuje, kar je občutno tudi v njegovi likovni 541 542 umetnosti. Tako je o njegovem razstavljenem delu zapisala, da je »ena sama narodna pesem in skoro ob vsaki sliki se zamislimo v zveneče kitice naših pra- dedov, ki so nam jih zapustili za dediščino iz časov, ko so zlagali pesmi ob vsa-ki priliki, v vseh letnih časih pri svojem delu na polju in ob razveseljevanju«.2280 Tudi pisec v Slovenskem narodu je poudaril, da se, kljub temu da je med slikarjem in kiparjema generacijska razlika, njihova dela med seboj lepo dopolnjujejo. Maksim Gaspari je po njegovih besedah presenetil s portreti znanih ljudi, Staneta Dremlja je označil za najboljšega medaljerja, Frančiška Smerduja pa za enega najboljših kiparjev mlajše generacije.2281 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Maksim Gaspari, Stane Dremelj in Frančišek Smerdu, Slovenec, LXIX/179a, 1. 8. 1941, p. 4. - Stane MIKUŽ, Kulturni obzornik. Iz razgovora s kiparjem - medaljerjem St. Dremljem, Slovenec, LXIX/179a, 1. 8. 1941, p. 5. - Maksim Gaspari, Stane Dremelj in Frančišek Smerdu, Jutro, XXII/179, 1. 8. 1941, p. 5. - Obvestila, Slovenski dom, VI/176, 2. 8. 1941, p. 3. - Nova razstava je v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/181, 3. 8. 1941, p. 3. - Opozarjamo ponovno, Slovenec, LXIX/180a, 4. 8. 1941, p. 4. - Umetniška razstava Dremelj, Gaspari, Smerdu odprta, Slovenski dom, VI/177, 4. 8. 1941, p. 1. - V Jakopičevem paviljonu so slovesno otvorili razstavo Gaspari-Smerdu-Dremelj, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/30, 4. 8. 1941, p. 2. - Obiščite umetniško razstavo Dremelj-Gaspari-Smerdu, Trgovski list, XXIV/83, 5. 8. 1941, p. 2. - Gaspari-Dremelj-Smerdu, Jutro, XXII/182, 5. 8. 1941, p. 3. - Razstava Gaspari-Smerdu-Dremelj v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/182a, 5. 8. 1941, p. 5. - V Jakopičevem paviljonu so odprli razstavo, Družinski tednik, XIII/32, 7. 8. 1941, p. 3. - V Jakopičevem paviljonu razstavljajo, Slovenski dom, VI/181, 8. 8. 1941, p. 3. 543 - pl., Razstava M. Gaspari, S. Dremelj in F. Smerdu, Slovenski dom, VI/181, 8. 8. 1941, p. 4. - Cenjeno občinstvo opozarjamo, Slovenec, LXIX/186a, 9. 8. 1941, p. 4. - Razgovor z M. Gasparijem, Jutro, XXII/186, 9. 8. 1941, pp. 4–5. - Odprta je do 24. t.m., Slovenec, LXIX/187a, 10. 8. 1941, p. 4. - Ljubitelje umetnosti opozarjamo, Jutro, XXII/187, 10. 8. 1941, p. 4. - Mara J. TAVČAR, Maksim Gaspari in njegova razstava, Slovenski narod, LXXIV/183, 11. 8. 1941, p. 3. - Stane Dremelj, Jutro, XXII/190, 14. 8. 1941, p. 4. - Kipar Frančišek Smerdu, Jutro, XXII/191, 15. 8. 1941, p. 7. - Register prebivalstva Ljublj. pokrajine, Jutro, XXII/193, 19. 8. 1941, p. 3. - -mir, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/190, 20. 8. 1941, p. 4. - K razstavi Gaspari-Smerdu-Dremelj v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/196a, 22. 8. 1941, p. 3. - Ob razstavi Gaspari-Dremelj-Smerdu v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/197a, 23. 8. 1941, p. 4. - Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/198, 24. 8. 1941, p. 4. - Ljubljanska kronika, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/33, 25. 8. 1941, p. 2. - -nt /Ante Gaber/, Po razstavi v Jakopičevem paviljonu. 1. Maksim Gaspari, Jutro, XXII/199, 26. 8. 1941, p. 4. - -nt /Ante Gaber/, Po razstavi v Jakopičevem paviljonu. 2. Dremelj in Smerdu, Jutro, XXII/200, 27. 8. 1941, p. 5. - Stane MIKUŽ, Iz umetniškega sveta, Umetnost, VI/1–3, 1942, pp. 61–80. 541 Jutro, XXII/181, 3. 8. 1941, p. 3. 542 Slovenec, LXIX/197a, 23. 8. 1941, p. 4. 2280  Mara J. TAVČAR, Maksim Gaspari in njegova razstava, Slovenski narod, LXXIV/183, 11. 8. 1941, p. 3. 543 2281  -mir, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/190, 20. 8. 1941, p. 4. Slovenec, LXIX/196a, 22. 8. 1941, p. 3. 631 632 Naslov razstave: Razstava ljubljanskih regulacijskih načrtov vprašanja prometnih žil in površin, predvsem železnic, cest, aerodroma in uravnave tekočih voda. Morali so se nadalje ozirati na zaščiteno ozemlje, Datum: 30. 9.–6. 10. 19412282 ožji gradbeni okoliš, širši gradbeni okoliš, industrijo; pri podrobnostih pa so morali jemati v poštev parke in nasade, igrišča in športne prostore, naravna kopališča, pokopališča, javne zgradbe, način zazidave ter na zaščito Organizator: Mestna občina Ljubljana2283 zgodovinskih in umetniških stvari.«2293 Avtorji s številom del: Ni podatka; Niko Bežek in Milan Sever, Velimir Jamnicky, Adrijan Janc i n Poročanje in kritika: Mediji so razstavo toplo sprejeli, saj so jo razumeli kot prikaz drago- Robert Tepež, Edvard Mikloš, Stanko Murko in Hinko Pajer, Jovan Obradovič cenih pobud za izgradnjo Ljubljane. Pisec Trgovskega lista je poudaril nuj-in Emil Navinšek, Edvard Ravnikar, Marjan Tepina, France Tomažič.2284 nost novega regulacijskega načrta, saj se je Ljubljana po njegovih besedah po vojni povečala s 13 na 65 milijonov kubičnih metrov.2294 Izid razpisa je bil le delno zadovoljiv, nobeden od 12 arhitektov, ki so poslali svoje načrte, Katalog in tiskovine: Ni podatka. ni povsem rešil nalog, kar je pisec Trgovskega lista opravičil z dejstvom, da so načrte izdelovali v najtežjih razmerah.2295 Kljub temu so v Jutru zapisali, Spremljevalni program: Razstavo je odprl višji komisar Emilio Grazioli, uvodni nagovor pa je da »projekti pričajo o resnem, pogosto minucioznem študiju urbanističnih imel ljubljanski župan Juro Adlešič.2285 Po razstavi je na dan otvoritve vodil pogojev našega mesta. Večina se giblje na nadpovprečni višini urbani- France Stele.2286 Ivan Vurnik je imel dve predavanji o načrtih za regulacijo stične problematike in nudi celo vrsto novih, deloma tudi brez pretiranih žrtev Ljubljane, in sicer 3. in 8. 10.2287 izvedljivih idej.«2296 Obisk: Razstava je bila brez vstopnine in po poročanju medijev dobro obiskana.2288 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razpis natečaja za izdelavo regulačne skice za Ljubljano in okolico, Jutro, XXI/200, 28. 8. 1940, p. 4. Vrsta razstave: Razstava regulacijskih načrtov natečaja, ki je bil sprva razpisan od - Podaljšanje natečaja za regulacijo Ljubljane in okolice, Jutro, XXII/43, 20. 2. 1941, p. 4. 1. 9. 1940 do 1. 3. 1941.2289 Prvič je bil podaljšan do 1. 5.,2290 drugič pa do - Natečaj za regulacijo Ljubljane, Jutro, XXII/43, 25. 4. 1941, p. 3. 16. 6. 1941.2291 Natečaj je organizirala Mestna občina Ljubljana. Žirijo so - Razstava načrtov za ureditev Ljubljane, Slovenski dom, VI/225, 30. 9. 1941, p. 1. sestavljali: Josip Černivec, Alojzij Horvat, Janko Mačkovšek, Vladimir Mušič, - Razstava načrtov za regulacijo Ljubljane, Jutro, XXII/229, 30. 9. 1941, p. 5. Albert Poženel, France Stele in Ivan Vurnik. Njihovi namestniki so bili Dragotin - Razstavljeni načrti za regulacijo Ljubljane, Slovenec, LXIX/229a, 30. 9. 1941, p. 4. Fatur, Stanislav Rohrman in Janez Valentinčič, poročevalec pa je bil Vinko - Slovesnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/230, 1. 10. 1941, p. 3. Lenarčič. Razpisane so bile štiri nagrade – prva za 50.000, druga 40.000, - Razstava ljubljanskih regulacijskih načrtov je bila včeraj odprta, Slovenski dom, VI/226, 1. 10. 1941, p. 2. tretja 30.000 in četrta za 20.000 dinarjev. Arhitektom, ki niso bili nagrajeni in njihovega dela niso odkupili, ampak so zadostili vsem razpisanim pogojem, - Razstava slovesno odprta, Slovenec, LXIX/230a, 1. 10. 1941, p. 3. se je izplačalo po 2.000 dinarjev odškodnine, če so dosegli najmanj 10 % - Predavanje o načrtih za regulacijo Ljubljane, Slovenec, LXIX/230a, 1. 10. 1941, p. 4. dosegljivih točk. Ker noben projekt ni dosegel 75 % točk in je izmed celotno - Predavanje o načrtih za regulacijo Ljubljane, Slovenski dom, VI/226, 1. 10. 1941, p. 8. izdelanih načrtov dobil več kot 50 % točk samo projekt Velimirja Jamnickyja - Visoki Komisar je otvoril razstavo načrtov za regulacijo Ljubljane, Slovenski narod, LXXIV/226, 1. 10. 1941, p. 3. iz Zagreba, je ta prejel 3. nagrado. Preostali za nagrade namenjeni znesek - Za pravilni razvoj Ljubljane, Trgovski list, XXIV/100, 3. 10. 1941, p. 1. se je razdelil na odkupe. Prvi odkup so podelili Edvardu Ravnikarju, - Načrti za bodočo Ljubljano Jutro, XXII/234, 5. 10. 1941, p. 4. drugi Marjanu Tepini, preostale pa še projektantom Francetu Tomažiču, Stanku Murku in Hinku Pajerju, Adrijanu Jancu in Robertu Tepežu, - Razstava regulacijskih načrtov mesta Ljubljane, Slovenski dom, VI/240, 17. 10. 1941, p. 2. Niku Bežku in Milanu Severju, Jovanu Obradoviču in Emilu Navinšku.2292 O tem, - Predor skozi ljubljanski Grad, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/41, 20. 10. 1941, p. 3. kaj so morali arhitekti v svojih načrtih upoštevati, so pisali v Slovenskem domu: »Arhitekti so se morali pri izdelavi svojih načrtov posebno ozirati na rešitev 2282  Razstava načrtov za ureditev Ljubljane, Slovenski dom, VI/225, 30. 9. 1941, p. 1. 2283  Podaljšanje natečaja za regulacijo Ljubljane in okolice, Jutro, XXII/43, 20. 2. 1941, p. 4. 2284  Imena razstavljavcev so rekonstruirana po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Visoki Komisar je otvoril razstavo načrtov za regulacijo Ljubljane, Slovenski narod, LXXIV/226, 1. 10. 1941, p. 3. 2285  Razstava ljubljanskih regulacijskih načrtov je bila včeraj odprta, Slovenski dom, VI/226, 1. 10. 1941, p. 2; Za pravilni razvoj Ljubljane, Trgovski list, XXIV/100, 3. 10. 1941, p. 1. 2286  Razstava slovesno odprta, Slovenec, LXIX/230a, 30. 9. 1941, p. 3. 2287  Predavanje o načrtih za regulacijo Ljubljane, Slovenski dom, VI/226, 1. 10. 1941, p. 8; Predavanje o načrtih za regulacijo Ljubljane, Slovenec, LXIX/230a, 1. 10. 1941, p. 4. 2288  Razstava regulacijskih načrtov mesta Ljubljane, Slovenski dom, VI/240, 17. 10. 1941, p. 2. 2289  Razpis natečaja za izdelavo regulačne skice za Ljubljano in okolico, Jutro, XXI/200, 28. 8. 1940, p. 4. 2293  Razstava regulacijskih načrtov mesta Ljubljane, Slovenski dom, VI/240, 17. 10. 1941, p. 2. 2290  Podaljšanje natečaja za regulacijo Ljubljane in okolice, Jutro, XXII/43, 20. 2. 1941, p. 4. 2294  Za pravilni razvoj Ljubljane, Trgovski list, XXIV/100, 3. 10. 1941, p. 1. 2291  Natečaj za regulacijo Ljubljane, Jutro, XXII/43, 25. 4. 1941, p. 3. 2295  Ibid. 2292  Visoki Komisar je otvoril razstavo načrtov za regulacijo Ljubljane, Slovenski narod, LXXIV/226, 1. 10. 1941, p. 3. 2296  Slovesnost v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/230, 1. 10. 1941, p. 3. 633 634 Naslov razstave: Jesenska razstava Kluba slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani Lada Datum: 8.–19. 10. 1941 (podaljšana do 22. 10.)2297 Organizator: Ni podatka. Avtorji/-ice s številom del: 82 del v katalogu; Stane Dremelj (4), Tine Gorjup (14), Ivan Kos (8), Dan a Pajnič (4), Elda Piščanec (5), Mira Pregelj (2), Bara Remec (6), Albert Sirk (3), Hinko Smrekar (1), Augusta Šantel (5), Saša Šantel (8), Bruno Vavpotič (7), Ivan Vavpotič (14), Ivan Zajec (1).2298 Katalog in tiskovine: Dvojezični slovensko-italijanski katalog s seznamom del.2299 Spremljevalni program: Otvoritveni nagovor je imel predsednik Lade Ivan Vavpotič.2300 Po razstavi j e 20. 10. vodil Mirko Šubic.2301 Obisk: Obisk na razstavi naj bi bil zadovoljiv.2302 Vrsta razstave: Skupinska razstava 14 umetnikov, združenih v Klub slovenskih likovni h umetnikov Lada. Slikarji in slikarke so razstavili večinoma olja, tudi akvarele in eno risbo. Kiparji pa so razstavili dela v slonovi kosti, bronu, mavcu in žgani glini.2303 Poročanje in kritika: Razstava je bila deležna medijske pozornosti večinoma samo v obli- ki krajših prispevkov ob otvoritvi in vabil, daljša sta bila le dva prispevka. Prepoznana je bila kot posrečena združitev mlajše in starejše generacije umetnikov.2304 Daljši zapis v Jutru se je posvetil vsakemu razstavljajočemu umetniku, sklenil pa s splošno sodbo: »Kakor je bilo pričakovati, ni prines-544 la razstava Lade nobenih odkritij, saj tvorijo nje jedro slikarji, ki so se že Jutro, XXII/234, 5. 10. 1941, p. 4. davno ustalili v osebnih umetniških značilnostih in sedaj z novimi deli samo izpričujejo svojo neugnano dejalnost.«2305 Drugi daljši prispevek je poudaril najboljša dela posameznih umetnikov in označil razstavo, ki vključuje tako najmlajše kot najstarejše avtorje, kot »nekaj svojevrstnega«.2306 2297  Nedelja razstav in predstav, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/41, 20. 10. 1941, p. 2. 2298  Jesenska razstava Kluba slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani Lada / Esposizione autunnale del club degli artisti figurativi Sloveni di Lubiana Lada (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 8.–19. 10. 1941), Ljubljana 1941. 2299  Jesenska razstava Kluba slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani Lada / Esposizione autunnale del club degli artisti figurativi Sloveni di Lubiana Lada (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 8.–19. 10. 1941), Ljubljana 1941. (Katalog dostopen na: .) 2300  »Lada« razstavlja, Slovenski dom, VI/234, 10. 10. 1941, p. 4. 2301  Nedelja razstav in predstav, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/41, 20. 10. 1941, p. 2. 2302  Jesenska razstava »Lade«, Jutro, XXII/240, 12. 10. 1941, p. 4. 2303  Jesenska razstava Kluba slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani Lada / Esposizione autunnale del club degli artisti figurativi Sloveni di Lubiana Lada (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 8.–19. 10. 1941), Ljubljana 1941. 2304  Otvoritev razstave kluba »Lade«, Slovenec, LXIX/238, 10. 10. 1941, p. 4. 2305  Na razstavi »Lade«, Jutro, XXII/245, 18. 10. 1941, pp. 4–5. 2306  -mir, Na razstavi »Lade« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/241, 18. 10. 1941, p. 3. 635 636 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Naslov razstave: Slikar Maksim Sedej – retrospektiva 1932–1941, - Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/231, 7. 10. 1941, p. 3. kipar Zdenko Kalin – portretna plastika 1934–1941 - Jesenska razstava »Lade«, Slovenski narod, LXXIV/231, 7. 10. 1941, p. 3. - Jesensko sezono v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/236, 8. 10. 1941, p. 5. Datum: 25. 10.–4. 11. 1941 (podaljšana do 16. 11. 1941)2307 - Jesensko sezono v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/232, 8. 10. 1941, p. 3. - Jesenska sezona v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/237, 9. 10. 1941, p. 5. Organizator: Ni podatka. - Otvoritev razstave »Lade«, Slovenski narod, LXXIV/233, 9. 10. 1941, p. 2. - »Lada« razstavlja, Slovenski dom, VI/234, 10. 10. 1941, p. 4. Avtorja s številom del: 46 del v katalogu; Maksim Sedej (25), Zdenko Kalin (21).2308 - Otvoritev Lade v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/238, 10. 10. 1941, p. 5. - Otvoritev razstave kluba »Lade«, Slovenec, LXIX/238, 10. 10. 1941, p. 4. - Jesenska razstava »Lade«, Jutro, XXII/240, 12. 10. 1941, p. 4. Katalog in tiskovine: Dvojezični slovensko-italijanski katalog z oštevilčenim seznamom del in - Jesenska razstava »Lade«, Slovenec, LXIX/239, 12. 10. 1941, p. 4. tehnikami.2309 - Jesenska razstava »Lade«, Slovenski narod, LXXIV/236, 13. 10. 1941, p. 3. - Jesenska razstava »Lade«, Slovenski dom, VI/236, 13. 10. 1941, p. 8. Spremljevalni program: Govora ob svečani otvoritvi razstave sta imela predsednik Kluba slovenskih - Pretekli četrtek so slovesno odkrili, Družinski tednik, XIII/42, 16. 10. 1941, p. 2. likovnih umetnikov Saša Šantel in predsednik kluba Neodvisnih Stane - Na razstavi »Lade«, Jutro, XXII/245, 18. 10. 1941, pp. 4–5. Kregar.2310 Vodstvi po razstavi sta izvedla Stane Kregar (2. 11.) in Saša Šantel - -mir, Na razstavi »Lade« v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/241, 18. 10. 1941, p. 3. (9. 11.).2311 - Nedelja razstav in predstav, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/41, 20. 10. 1941, p. 2. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Razstava slikarja in kiparja, na kateri je slikar Maksim Sedej razstavil 25 olj, ki so nastala med letoma 1932 in 1941. Kipar Zdenko Kalin pa je razstavil petnajst portretnih del v mavcu, tri v marmorju, dve v žgani glini in enega v bronu. Dela so nastala med letoma 1934 in 1941. Ante Gaber je v članku v Jutru napisal, da predvideva, da jo je postavil Ivan Zorman.2312 Več del je bilo prodanih zasebnim kupcem, po eno delo od vsakega umetnika pa je za svojo zbirko odkupilo Društvo Narodna galerija.2313 Poročanje in kritika: Razstava je bila deležna veliko medijske pozornosti, objavljenih je bilo več poglobljenih zapisov, opremljenih z reprodukcijami. Zelo obsežna prispevka sta bila objavljena v Jutru; v njima je avtor oba umetnika pohvalil, za Sedejevo umetnost pa dejal, da jo preveva »neko sproščajoče in svetlo duhovno ozračje«.2314 Pred otvoritvijo razstave se je skupaj z umetnikom sprehodil po razstavišču, kjer mu je zaupal, da se je v preteklosti več ukvarjal s problemom kompozicije, zdaj pa ga vedno bolj zanima koloristični problem.2315 Razstavljena dela Zdenka Kalina so ga po mnenju avtorja članka opredel- jevala predvsem kot »plastičnega portretista«. Čeprav avtor je ugotavljal, 2307  Razstava M. Sedej-Zdenko Kalin, Jutro, XXII/267, 14. 11. 1941, p. 5. 2308  Catalogo del ʼesposizione dʼarte. Il pittore Maksim Sedej, retrospettiva 1932–1941. Lo scultore Zdenko Kalin, ritratto plastico 1934–1941 / Katalog umetniške razstave. Slikar Maksim Sedej, retrospektiva 1932–1941. Kipar Zdenko Kalin, portretna plastika 1934–1941 (Ljubljana, Jakopičev paviljon, oktober–november 1941), Ljubljana 1941. 2309  Catalogo del ʼesposizione dʼarte. Il pittore Maksim Sedej, retrospettiva 1932–1941. Lo scultore Zdenko Kalin, ritratto plastico 1934–1941 / Katalog umetniške razstave. Slikar Maksim Sedej, retrospektiva 1932–1941. Kipar Zdenko Kalin, portretna plastika 1934–1941 (Ljubljana, Jakopičev paviljon, oktober–november 1941), Ljubljana 1941. (Katalog je dostopen v Osrednji humanistični knjižnici, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.) Katalogu, hranjenemu v Osrednji humanistični knjižnici, FF UL, sta vstavljeni tudi 2 reprodukciji – Naša Špelca Zdenka Kalina in Žena z otrokoma pri mizi Maksima Sedeja. 2310  Maksim Sedej, Jutro, XXII/255, 30. 10. 1941, p. 4. 2311  Številne prireditve v soboto in nedeljo, Slovenski dom, VI/259, 10. 11. 1941, p. 2; Vodstvo po razstavi kiparja Zdenka Kalina in slikarja Maksima Sedeja, Jutro, XXII/257, 1. 11. 1941, p. 4. 2312  -nt /Ante Gaber/, Razstava M. Sedej-Zdenko Kalin. 1. Maksim Sedej, Jutro, XXII/260, 6. 11. 1941, p. 4. 2313  Razstava Z. Kalina in M. Sedeja, Slovenski dom, VI/258, 8. 11. 1941, p. 4. 2314 Maksim Sedej, Jutro, XXII/255, 30. 10. 1941, p. 4. 2315  Ibid. 637 638 da je kiparstvo pri nas še vedno najmanj popularen medij, naj bi »v zadnjih 545 letih doživelo močen razvoj«.2316 V Jutru so omenili tudi priznanje enega »vodilnih italijanskih umetnostnih kritikov, Uga Ojettija« Maksimu Sedeju.2317 Stane Mikuž je obravnaval oba umetnika z vidika njunega slogovnega razvoja. Za Sedeja je zapisal, da je njegova umetnost stopila »le preveč v svet tujega umetnostnega oblikovanja«, saj mnogi detajli na njegovih slikah človeka »dirnejo nekako tako, kakor če lista po umetnostnih revijah«.2318 Problematiziral je tudi njegovo krajino, saj »[a]li bi ta krajina ne mogla biti prav tako tudi hrvatska ali francoska?«2319 O umetnosti Zdenka Kalina je Mikuž napisal, da odlično ujame karakter in duh portretiranca, vendar mu je očital neinovativnost, na več mestih naj bi se čutilo škodljivi vpliv »tuje umetnostne okolice«. Pisec je prispevek sklenil z mislijo, da razstava umetnostno kaže zanimive uspehe mlade umetniške generacije, ki pa bi bili »danes nedvomno tudi kvalitetno mnogo bolj neoporečni, ko bi teorije in programi – ki so vsaki pravi umetnosti fundamentalno tuji – ne ovirali zdravega umetnostnega razvoja«.2320 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - K razstavi Sedej-Z. Kalin v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/251a, 25. 10. 1941, p. 5. - II. jesenska umetniška razstava, Jutro, XXII/251, 25. 10. 1941, p. 5. - Razstava dveh uglednih umetnikov, Slovenski dom, VI/248, 27. 10. 1941, p. 2. - Pod oblačnim nebom vedra nedelja, Jutro, IX/42, 27. 10. 1941, p. 2. - Otvoritev razstave Sedeja in Z. Kalina, Slovenec, LXIX/253a, 28. 10. 1941, p. 5. - Razstava Maksima Sedeja in Zdenka Kalina, Slovenski dom, VI/250, 29. 10. 1941, p. 3. - -vd, Umetniška razstava M. Sedeja in Z. Kalina, Slovenski narod, LXXIV/250, 29. 10. 1941, p. 3. - Maksim Sedej, Jutro, XXII/255, 30. 10. 1941, p. 4. - Vodstvo po razstavi kiparja Zdenka Kalina in slikarja Maksima Sedeja, Slovenec, LXIX/257a, 1. 11. 1941, p. 4. 546 - Vodstvo po razstavi kiparja Zdenka Kalina in slikarja Maksima Sedeja, Jutro, XXII/257, 1. 11. 1941, p. 4. - Zdenko Kalin, Jutro, XXII/258, 4. 11. 1941, pp. 4–5. - Umetnika iz življenja za življenje, Slovenski narod, LXXIV/254, 4. 11. 1941, p. 3. - Stane MIKUŽ, Razstava M. Sedej-Z. Kalin, Slovenec, LXIX/259a, 5. 11. 1941, p. 5. - -nt /Ante Gaber/, Razstava M. Sedej-Zdenko Kalin. 1. Maksim Sedej, Jutro, XXII/260, 6. 11. 1941, p. 4. - Razstava Z. Kalina in M. Sedeja, Slovenski dom, VI/258, 8. 11. 1941, p. 4. - Vodstvo po razstavi kiparja Zdenka Kalina in slikarja M . Sedeja, Slovenski narod, LXXIV/258, 8. 11. 1941, p. 3. - -nt /Ante Gaber/, Razstava M. Sedej-Zdenko Kalin. 2. Zdenko Kalin, Jutro, XXII/263, 9. 11. 1941, p. 3. - Vodstvo po razstavi kiparja Zdenka Kalina in slikarja Maksima Sedeja, Jutro, XXII/263, 9. 11. 1941, p. 4. - Vodstvo po razstavi kiparja Zdenka Kalina in slikarja Maksima Sedeja, Slovenec, LXIX/263a, 9. 11. 1941, p. 4. - Številne prireditve v soboto in nedeljo, Slovenski dom, VI/259, 10. 11. 1941, p. 2. - V Operi, Veselem teatru in Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/263a, 10. 11. 1941, p. 2. - Razstava M. Sedej-Zdenko Kalin, Jutro, XXII/267, 14. 11. 1941, p. 5. - Jutri v nedeljo, Slovenski narod, LXXIV/264, 15. 11. 1941, p. 3. - Pred zaključkom razstave, Jutro, XXII/269, 16. 11. 1941, p. 3. - Razstava Sedej-Z. Kalin, Slovenec, LXIX/269a, 16. 11. 1941, p. 4. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, VI/4–6, 1942, pp. 146–150. 545 2316  Zdenko Kalin, Jutro, XXII/258, 4. 11. 1941, pp. 4–5. 2317  Razstava Maksima Sedeja in Zdenka Kalina, Slovenski dom, VI/250, 29. 10. 1941, p. 3. Jutro, XXII/255, 30. 10. 1941, p. 4. 2318  Stane MIKUŽ, Razstava M. Sedej-Z. Kalin, Slovenec, LXIX/259a, 5. 11. 1941, p. 5. 2319  Ibid. 546 2320  Ibid. Slovenec, LXIX/265a, 12. 11. 1941, p. 5. 639 640 547 548 Naslov razstave: Kregar, Omersa, Putrih Datum: 23. 11.–7. 12. 1941 (predčasno zaprtje 4. 12. 1941)2321 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: 55 del v katalogu; Stane Kregar (23), Nikolaj Omersa (17), Karel Putrih (15).2322 Katalog in tiskovine: Katalog v slovenščini s seznamom del.2323 V notici je bilo zapisano, da je bil za razstavo oblikovan plakat z reprodukcijo Putrihove Glave deklice.2324 Spremljevalni program: Po razstavi sta vodila 30. 11. Ivan Vavpotič, ob njenem zaključku pa Stan e Kregar.2325 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Skupinska razstava kiparja in dveh slikarjev. Stane Kregar in Nikolaj Omers a sta razstavila skupaj 40 olj, kipar Karel Putrih pa figuralne kompozicije in portrete v bronu, žgani glini in mavcu. Poročanje in kritika: Sočasni mediji so bili razstavi na splošno naklonjeni. Pisec Slovenskega doma je pohvalil zlasti Kregarjeva tihožitja, Omersov bogat kolorizem in Putrihovo »plastiko, ki odpira tej disciplini slovenske upodabljajoče umetnosti za naprej široka obzorja in možnosti«. Celotno razstavo je označil za visoko kvalitetno.2326 Ante Gaber se je v svojem poročilu z razstave posvetil predvsem Stanetu Kregarju in Nikolaju Omersi. V njej je začrtal njun slogov- ni razvoj ter izpostavil posebej uspela dela na razstavi.2327 Precej kritičen do razstave in razstavljenih umetnin pa je bil Stane Mikuž, ki je umetnost Staneta Kregarja označil kot pretirano privrženo programu Neodvisnih, čeprav mu je priznal, da je v nekaterih delih precej »dosledno prelomil z maniro« in »dosegel dober uspeh [ter] tudi nakazal razvojne možnosti za bodoče«.2328 Nikolaj Omersa naj bi že na zadnji razstavi nakazal novo smer, ki se ne sklada več s programom Neodvisnih, z delom na tej pa je to še podkrepil, »dasi seveda še ni 'čist' in brez primesi«.2329 Karlu Putrihu pa je pisec očital slogovno neenotnost in razbitost.2330 V luči teh zapisov je pisec krajšega članka v Jutru izrazil željo po objektivni umetniški kritiki, ki »ne piše slavospevov vedno le tistim, s katerimi stalno poseda privatno«. 2331 2321  Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/284, 4. 12. 1941, p. 5. 2322  Katalog razstave. Kregar, Omersa, Putrih (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 23. 11.–7. 12. 1941), Ljubljana 1941. 2323  Katalog razstave. Kregar, Omersa, Putrih (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 23. 11.–7. 12. 1941), Ljubljana 1941. (Katalog dostopen na: .) 2324  Razstava treh, Slovenski narod, LXXIV/268, 21. 11. 1941, p. 2. 2325  Obvestila, Slovenski dom, VI/276, 29. 11. 1941, p. 3; Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/284, 4. 12. 1941, p. 5. 2326  Dva slikarja in kipar razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/272, 25. 11. 1941, p. 5. 547 2327  -nt /Ante Gaber/, Razstava Kregar, Omersa, Putrih, Jutro, XXII/283, 3. 12. 1941, p. 4. Jutro, XXII/258, 4. 11. 1941, p. 4. 2328  Stane MIKUŽ, Razstava Kregar-Omersa-Putrih, Slovenec, LXIX/285a, 5. 12. 1941, p. 5. 2329  Ibid. 2330 548   Ibid. 2331 Umetnost, VI/4–6, 1942, p. 159.   R., Akad. slikar Miklavž Omersa, Jutro, XXII/284 , 4. 12. 1941, p. 5. 641 642 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 550 551 - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/268, 20. 11. 1941, p. 2. - Razstava treh, Jutro, XXII/273, 21. 11. 1941, p. 3. - Razstava treh, Slovenski narod, LXXIV/268, 21. 11. 1941, p. 2. - Opozarjamo na umetniško razstavo, Slovenski narod, LXXIV/270, 22. 11. 1941, p. 3. - Opozarjamo na umetniško razstavo, Jutro, XXII/274, 22. 11. 1941, p. 5. - Razstava Kregar-Putrich-Omersa, Slovenec, LXIX/274a, 22. 11. 1941, p. 5. - Vodstvo po razstavi, Slovenski narod, LXXIV/276, 23. 11. 1941, p. 3. - Otvoritev razstave Kregar-Putrih-Omersa in vrvež po gledališčih, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/46, 24. 11. 1941, p. 2. - Razstava akad. slikarjev Kregarja in Omerse in akad. kiparja Putricha, Jutro, XXII/276, 25. 11. 1941, p. 4. - Dva slikarja in kipar razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/272, 25. 11. 1941, p. 5. - Razstava Kregar-Putrich-Omersa, Slovenec, LXIX/276a, 25. 11. 1941, p. 5. - Razstava Kregar-Omersa-Putrich v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/277, 26. 11. 1941, p. 4. - Stane Kregar. Kompozicija, slika z razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/278a, 27. 11. 1941, p. 5. - Obvestila, Slovenski dom, VI/276, 29. 11. 1941, p. 3. - Vodstvo po razstavi, Jutro, XXII/280, 29. 11. 1941, p. 5. - Z razstave Kregar-Putrih-Omersa, Slovenec, LXIX/280a, 29. 11. 1941, p. 5. - Razstava trojice Kregar-Omersa-Putrich, Jutro, XXII/281, 30. 11. 1941, p. 4. - Obvestila, Slovenski dom, VI/277, 1. 12. 1941, p. 3. - Opozarjamo, da bo razstava Kregar-Omersa-Putrih v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/279, 3. 12. 1941, p. 2. - Ne pozabite obiskati razstave Kregar-Putrih-Omersa v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/283a, 3. 12. 1941, p. 4. - -nt /Ante Gaber/, Razstava Kregar, Omersa, Putrih, Jutro, XXII/283, 3. 12. 1941, p. 4. - Pohitite z obiskom razstave Kregar-Omersa-Putrih v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXIX/284a, 4. 12. 1941, p. 4. - Zatvoritev razstave Kregar-Omerza-Putrih, Jutro, XXII/284, 4. 12. 1941, p. 5. - R., Akad. slikar Miklavž Omersa, Jutro, XXII/284, 4. 12. 1941, p. 5. - Stane MIKUŽ, Razstava Kregar-Omersa-Putrih, Slovenec, LXIX/285a, 5. 12. 1941, p. 5. 549 Slovenec, LXIX/278a, 27. 11. 1941, p. 5. 550 Slovenec, LXIX/280a, 29. 11. 1941, p. 5. 551 Jutro, XXII/273, 21. 11. 1941, p. 3. 643 644 Naslov razstave: Riko Debenjak, Božidar Jakac, France Mihelič Obsežnejša sta bila ponovno zapisa Anteja Gabra in Staneta Mikuža – tokrat oba izrazito pozitivna. Stane Mikuž je razstave tistega časa razdelil Datum: 7. –24. 12. 1941 (podaljšana do 2. 1. 1942)2332 na dve skupini – v prvi so razstave izrazito prodajnega, bazarskega značaja, narejene na hitro, v drugi pa take, ki naj bi imele v ospredju duhovni uspeh, so skrbno premišljene in številčno redkejše. Razstavo Jakca, Debenjaka Organizator: Ni podatka. in Miheliča je umestil v slednjo in jo nasploh označil za znanilko novega mladega umetnostnega rodu, ki bo »prevzel dediščino starih generacij in jo bogato pomnožil s svojimi stvaritvami«.2342 Dodana vrednost razstavi je bila Avtorji s številom del: 170 del v katalogu; Riko Debenjak (34), Božidar Jakac (99), Franc e po Gabrovem mnenju predvsem pozornost namenjena grafiki, panogi, ki je Mihelič (37).2333 »pri nas spala skozi vrsto let«.2343 Katalog in tiskovine: Prodajni katalog v slovenskem in italijanskem jeziku.2334 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/284, 4. 12. 1941, p. 5. Spremljevalni program: 7. 12. je bilo organizirano vodstvo po razstavi.2335 18. 12. pa je Jože Gregori č - Opozarjamo na otvoritev umetniške razstave, Slovenski dom, VI/280, 4. 12. 1941, p. 3. predaval o razvoju slovenske grafike.2336 - Razstava Debenjak-Jakac-Mihelič, Slovenec, LXIX/285a, 5. 12. 1941, p. 4. - Pred razstavo Debenjak-Jakac-Mihelič, Slovenec, LXIX/285a, 5. 12. 1941, p. 5. - Razstava nove trojice v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/286, 6. 12. 1941, p. 3. Obisk: Ni podatka. - -td, /Tine Debeljak/, Pogovor z Rikom Debenjakom, Slovenec, LXIX/286a, 6. 12. 1941, p. 5. - Razstava nove trojice v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/281, 6. 12. 1941, p. 3. Vrsta razstave: Božična razstava treh slikarjev, ki so se po pisanju časopisa Jutro pove- - Otvoritev razstave Debenjak-Jakac-Mihelič, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/48, 9. 12. 1941, p. 3. zali bolj za potrebe prodaje in jih ni povezoval umetniški program ali slog.2337 - Prejšnji teden so zaprli, Družinski tednik, XIII/50, 11. 12. 1941, p. 2. Razstavili so olja, grafike in pastele večinoma krajin in portretov. Razstava je - Razstava trojice Debenjak-Jakac-Mihelič v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/289, 11. 12. 1941, p. 5. bila med drugim odmevna tudi zaradi odobravanja visokega komisarja Emilia - Razstava Debenjak, Jakac, Mihelič, Jutro, XXII/291, 13. 12. 1941, pp. 4–5. Graziolija, ki naj bi vsem razstavljavcem »izrazil svojo največjo pohvalo ter - Slikarska razstava Debenjak-Jakac-Mihelič, Slovenski dom, VI/287, 13. 12. 1941, p. 2. dejal, da so mu razstavljene umetnine zelo všeč«. 2338 - V Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VI/287, 13. 12. 1941, p. 2. - Razstava umetniške trojice Debenjak-Jakac-Mihelič, Jutro. Ponedeljska izdaja, IX/49, 15. 12. 1941, p. 2. Poročanje in kritika: Kljub otvoritvi »brez ceremonij«2339 je javnost razstavi posvetila pre- - Na razstavi trojice Debenjak-Jakac-Mihelič v Jakopičevem paviljonu, Jutro, IX/49, 18. 12. 1941, p. 2. cej pozornosti, kar je vidno iz velike količine novic v dnevnem časopisju. - -nt /Ante Gaber/, Razstava Debenjak-Jakac-Mihelič, Jutro, XXII/295, 18. 12. 1941, pp. 4–5. Obsežnejši zapis so objavili v Jutru, v katerem je pisec razstavo označil - Stane MIKUŽ, Pogovor s slikarjem Miheličem, Slovenec, LXIX/296a, 19. 12. 1941, p. 5. za eno najzanimivejših manifestacij mlajše slovenske umetnosti v zad- - Najlepša ugodja v prazničnem času, Jutro, XXII/296, 19. 12. 1941, p. 5. njem času. Za največjo kvaliteto vseh treh umetnikov je navedel dejstvo, - Slikar B. Jakac o sebi, Jutro, XXII/297, 20. 12. 1941, p. 4. da »ni nobeden odvisen od tujih predlog«.2340 Članek se je ukvarjal pred- - Namesto vodstva po razstavi trojice Debenjak-Mihelič-Jakac, Jutro, XXII/297, 20. 12. 1941, p. 5. vsem z grafiko, ki ji je po mnenju pisca na naših tleh treba še »krčiti pota«, medtem ko ima v tujini častno mesto že priznano. Največ besed je namenil - Stane MIKUŽ, Razstava Debenjak-Jakac-Mihelič, Slovenec, LXIX/297a, 20. 12. 1941, p. 5. Jakčevi grafiki in ga primerjal z Rembrandtom, Franceta Miheliča pa označil - Slikar Fr. Mihelič, Jutro, XXII/298, 21. 12. 1941, p. 3. za slovenskega Brueghla. Pisec je omenil prominenco slovenske pokrajine - Umetnine so poleg dobrih knjig najlepše božično darilo, Jutro, XXII/298, 21. 12. 1941, p. 4. na razstavi in za čas italijanske okupacije morda sklenil malo nenavadno: - Visoki Komisar na razstavi Jakopič-Debenjak-Mihelič, Slovenski dom, VI/294, 22. 12. 1941, p. 2. »Tako je Jakopičev paviljon v dneh pred Božičem ves v barvah in podobah - Uspeh dveh razstav, Jutro, IX/50, 22. 12. 1941, p. 2. naše zemlje, v umetniško izoblikovanih odsevih njenih bregov, mest in vasi, - Visoki Komisar na razstavi, Slovenski narod, LXXIV/294, 22. 12. 1941, p. 2. njenih bistrih voda in rodovitnih polj – v znamenju prave simfonije, ki zveni - Akademski slikar Rihard Debenjak, Jutro, IX/50, 22. 12. 1941, p. 3. kakor visoka pesem o naši zemlji in njenem človeku.«2341 - Visoki komisar na razstavi, Slovenec, LIIX/299a, 23. 12. 1941, p. 3. - Visoki komisar v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/299, 23. 12. 1941, p. 3. - Slikarska razstava Debenjak-Jakac-Mihelič, Slovenski narod, LXXIV/296, 24. 12. 1941, p. 4. - Lepa nedelja, Slovenski dom, VI/298, 29. 12. 1941, p. 3. 2332  Razstava Debenjak, Jakac, Mihelič, Jutro, XXII/303, 30. 12. 1941, p. 5. 2333  Umetnostna razstava. Riko Debenjak, Božidar Jakac, France Mihelič (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 7.–24. 12. 1941), Ljubljana 1941. - Razstava Debenjak, Jakac, Mihelič, Jutro, XXII/303, 30. 12. 1941, p. 5. 2334  Umetnostna razstava. Riko Debenjak, Božidar Jakac, France Mihelič (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 7.–24. 12. 1941), Ljubljana 1941. (Katalog - Razstava Debenjak-Jakac-Mihelič v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LIIX/302a, 30. 12. 1941, p. 4. je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2335  Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/284, 4. 12. 1941, p. 5. - Kristina BRENKOVA, Razgovor s Francetom Miheličom, Naš rod, XIII/6, 1941–1942, pp. 161–165. 2336  Na razstavi trojice Debenjak-Jakac-Mihelič v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/295, 18. 12. 1941, p. 5. 2337  Razstava Debenjak, Jakac, Mihelič, Jutro, XXII/291, 13. 12. 1941, pp. 4–5. - Visoki komisar je obiskal umetniško razstavo, Domovina in Kmetski list, XXIV/1, 1. 1. 1942, p. 13. 2338  Visoki komisar na razstavi, Slovenec, LIIX/299a, 23. 12. 1941, p. 3; Visoki Komisar na razstavi Jakopič-Debenjak-Mihelič, Slovenski dom, - Iz umetniškega sveta, Umetnost, VI/4–6, 1942, p. 154. VI/294, 22. 12. 1941, p. 2. 2339  Razstava nove trojice v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/286, 6. 12. 1941, p. 3. 2340  Razstava Debenjak, Jakac, Mihelič, Jutro, XXII/291, 13. 12. 1941, pp. 4–5. 2342  Stane MIKUŽ, Razstava Debenjak-Jakac-Mihelič, Slovenec, LXIX/297a, 20. 12. 1941, p. 5. 2341  Ibid. 2343  -nt /Ante Gaber/, Razstava Debenjak-Jakac-Mihelič, Jutro, XXII/295, 18. 12. 1941, pp. 4–5. 645 646 552 RAZSTAVE V LETU 1942 553 554 552 Umetnost, VI/4–6, 1942, p. 152. 553 Umetnost, VI/4–6, 1942, p. 153. 554 Slovenski dom, VI/294, 22. 12. 1941, p. 4. Jera Krečič 647 648 Naslov razstave: Retrospektivna razstava Matije Jame Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Lastnike slik Matije Jame, Slovenski dom, VII/87, 18. 4. 1942, p. 2. Datum: 26. 4.–26. 5. 1942 - Lastnike slik Matije Jame, Slovenec, LXX/90a, 19. 4. 1942, p. 4. - Lastnike slik Matije Jame, Jutro, XXII/90, 21. 4. 1942, p. 5. Organizator: Društvo Narodna galerija, Ljubljana2344 - Razstava del Matije Jame, Slovenski narod, LXXV/94, 24. 4. 1942, p. 4. - Retrospektivna razstava Matije Jame, Slovenski dom, VII/93, 25. 4. 1942, p. 3. - Retrospektivna razstava slikarja Matije Jame, Jutro, XXII/94, 25. 4. 1942, p. 5. Avtor s številom del: 172 del v katalogu; Matija Jama.2345 - Retrospektivna razstava Matije Jame, Slovenec, LXX/95a, 25. 4. 1942, p. 4. - Retrospektivna razstava slikarja Matije Jame, Slovenski narod, LXXV/95, 25. 4. 1942, p. 3. Katalog in tiskovine: Dvojezični slovensko-italijanski katalog s seznamom del, razporejenih p o - Deževna aprilska nedelja, Slovenski dom, VII/94, 27. 4. 1942, p. 2. krajih nastanka in letnicah.2346 V času razstave je izšla tudi monografija z - Ljubljanska nedelja, Jutro. Ponedeljska izdaja, X/16, 27. 4. 1942, p. 2. reproduciranimi deli in uvodom Frana Šijanca.2347 - Jubilejna razstava in proslava M. Jame, Jutro, XXII/96, 28. 4. 1942, pp. 4–5. - Otvoritev jubilejne razstave akademika Matije Jame, Slovenec, LXX/97a, 28. 4. 1942, p. 2. Spremljevalni program: Nagovore na otvoritvi razstave so imeli Fran Windischer, Fran Salešk i - Študija o umetnosti M. Jame, Jutro, XXII/98, 30. 4. 1942, p. 4. Finžgar in Saša Šantel. Vodstvi sta izvedla Fran Šijanec in Ivan Zorman - Jubilejno razstavo, Družinski tednik, XIV/14, 30. 4. 1942, p. 2. (24. in 25. 4.).2348 - Jubilejna razstava Matije Jame, Slovenski dom, VII/104, 8. 5. 1942, p. 2. - F./ranc/ K. KOS, Jubilejna razstava Matije Jame, Jutro, XXII/106, 9. 5. 1942, pp. 4–5. Obisk: Ogledalo naj bi si jo okrog 1.100 ljudi in šolske skupine.2349 Razstava je p o - Jubilejna razstava, Slovenski narod, LXXV/107, 9. 5. 1942, p. 3. besedah Umetnosti imela »lep uspeh in pozornost«.2350 - Jubilejna razstava, Jutro, XXII/107, 10. 5. 1942, p. 4. - Vodstvo na razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/112, 17. 5. 1942, p. 4. Vrsta razstave: Retrospektivna razstava ob slikarjevi 70-letnici, ki je v kronološkem - Retrospektivna razstava del Matije Jame v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/113a, 17. 5. 1942, p. 4. vrstnem redu vsebovala dela 50-ih let avtorjevega ustvarjanja – od leta - Izrabite binkoštne praznike, Slovenski dom, VII/115, 22. 5. 1942, p. 3. 1892 do leta 1942. Pisec Slovenca je na razstavi pogrešal Jamova grafična - Zadnja vodstva na Jamovi razstavi, Slovenski dom, VII/116, 23. 5. 1942, p. 3. dela.2351 Razstavo sta postavila Ivan Zorman in Fran Šijanec.2352 - Ilustrirani katalog Jamove razstave, Slovenski dom, VII/116, 23. 5. 1942, p. 3. - Ali res samo en procent?, Jutro, XXII/117, 23. 5. 1942, p. 4. Poročanje in kritika: Razstava je doživela veliko medijsko pozornost, večina prispevkov je - Matija Jama razstavlja, Slovenec, LXX/119a, 24. 5. 1942, p. 4. povzemala otvoritvene govore in opisovala postavitev razstave, izbranost - Na razstavi Matija Jame, Jutro, XXII/118, 24. 5. 1942, p. 3. umetnin, njihovo razporeditev po prostorih in v katalogu ter obravnavalo - Vodstvo na Jamovi razstavi, Jutro, XXII/118, 24. 5. 1942, p. 4. samega umetnika, njegovo življenje in delo.2353 Tak poglobljen prispevek je - Iz umetniškega sveta, Umetnost, VI/10–12, 1942, pp. 252–253. napisal Franc K. Kos, ki je Matijo Jamo označil za neumornega in nepres- tanega iskalca.2354 Med sočasnim medijskim poročanjem najdemo tudi prispevek o monografiji Matije Jame avtorja Frana Šijanca, ki je prav tako izšla ob umetnikovem jubileju.2355 2344  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 2. odborova seja, 20. 3. 1942). 2345  Catalogo del ’esposizione retrospettiva di Matija Jama (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april 1942), Ljubljana 1942. 2346  Catalogo del ’esposizione retrospettiva di Matija Jama (Ljubljana, Jakopičev paviljon, april 1942), Ljubljana 1942. (Katalog dostopen na: .) 2347  Iz umetniškega sveta, Umetnost, 1942, VI/10–12, p. 252. 2348  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 4. odborova seja, 11. 6. 1942). 2349  Ibid. 2350  Iz umetniškega sveta, Umetnost, 1942, VI/10–12, p. 252. 2351  Otvoritev jubilejne razstave akademika Matije Jame, Slovenec, LXX/97a, 28. 4. 1942, p. 2. 2352  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 2. odborova seja, 20. 3.1942). 2353  Študija o umetnosti M. Jame, Jutro, XXII/98, 30. 4. 1942, p. 4. 2354  F./ranc/ K. KOS, Jubilejna razstava Matije Jame, Jutro, XXII/106, 9. 5. 1942, pp. 4–5. 2355  Ilustrirani katalog Jamove razstave, Slovenski dom, VII/116, 23. 5. 1942, p. 3. 649 650 555 556 Naslov razstave: Umetniška razstava kiparja F. Goršeta in slikarja M. Maleša v Jakopičevem paviljonu od 31. maja do 21. junija 1942 Datum: 31. 5.–21. 6. 1942 (podaljšana do 30. 6. 1942)2356 Organizator: Ni podatka. Avtorja s številom del: 157 del v katalogu; France Gorše (23), Miha Maleš (134).2357 Katalog in tiskovine: Ob dvojezičnem slovensko-italijanskem katalogu z življenjepisoma obeh umetnikov in seznamom razstavljenih del z letnicami (pri Mihi Malešu tudi s tehniko)2358 je izšla tudi brošura avtorja Frana Šijanca z naslovom Kipar France Gorše - Slikar Miha Maleš.2359 Ohranjeno je tudi vabilo na razstavo z dvema reprodukcijama in navodilom za žrebanje umetnin.2360 Spremljevalni program: Otvoritveni nagovor je imel Saša Šantel. Vodstvo po razstavi so izvedli Ivan Vavpotič, Saša Šantel, Mirko Šubic.2361 5. 6. je France Gorše prikazal izdelavo plastičnega portreta: izmed gledalcev si je izbral model in v 40 minutah skoraj dokončal portret v glini.2362 Ob razstavi je bilo organizirano žrebanje – na vsakih 50 vstopnic je bilo ob zaključku razstave izžrebano eno od razstavljenih del.2363 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Skupna razstava kiparja Franceta Goršeta in slikarja Miha Maleša. Gorše je predstavil 18 večjih figuralnih in portretnih plastik, tri male plastike ženskih in otroških figur, dve plastiki ( Gospa sreče in Kmetijstvo) pa sta bili postavljeni pred paviljonom. Razstavil je novejša dela iz let 1940 do 1942, tri razstavljena dela pa so bila starejša – Gospa Marta iz leta 1939, Kmetijstvo in Gospa Olga pa iz leta 1938. Maleš je razstavil več olj z motivi krajine, portretov, (pol)aktov in žanra, ki so nastala med letoma 1937 in 1942, nekaj figuralnih del v tehniki tempera, tihožitij in krajin v tehniki gvaša ter risb. Razstavil je tudi grafične liste v tehniki litografije, monotipije, linoreza in lesoreza.2364 Poročanje in kritika: Daljši članek v Umetnosti je povzel uvodni nagovor Saše Šantla z otvoritve ter govor Ivana Vavpotiča ob njegovem vodstvu po razstavi. Saša Šantel je umetnika označil za »močni umetniški individualnosti«, ki suvereno ustvarjata po jasno začrtani umetniški poti in sta označena 2356  Maleš - Goršetova razstava, Slovenski narod, LIIV/141, 22. 6. 1942, p. 3. 2357  Umetniška razstava kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1942), Ljubljana 1942. 2358  Umetniška razstava kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1942), Ljubljana 1942. (Katalog je dostopen v Osrednji humanistični knjižnici, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.) 2359  Dva umetnika, Jutro, XXII/127, 6. 6. 1942, p. 4. 2360  Umetniška razstava kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1942), Ljubljana 1942. 555 2361  Iz umetniškega sveta, Umetnost, 1942, V/10–12, p. 263. Umetnost, VI/10–12, 1942, p. 252. 2362  Ibid., p. 254. O tem dogodku je bilo v časopisju mogoče zaslediti kar nekaj poročil (Zanimiv prikaz nastanka umetniškega portreta, Slovenski narod, LIIV/144, 27. 6. 1942, p. 3). 2363 556   Umetniška razstava Franceta Goršeta in Mihe Maleša v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIIV/141, 22. 6. 1942, p. 3. 2364 Jutro, XXII/118, 24. 5. 1942, p. 3.   Umetniška razstava kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1942), Ljubljana 1942. 651 652 kot zrela umetnika, ki ne potrebujeta več iskanja lastnega izraza. - Umetniška razstava Franceta Goršeta in Mihe Maleša, Slovenec, LXX/142a, 23. 6. 1942, p. 4. Ivan Vavpotič pa ju je označil za idealista: »Ne podrejata se pasivno - Zadnji dnevi umetniške razstave, Slovenski dom, VII/142, 25. 6. 1942, p. 2. naravi, ne okušata jo direktno posnemati, pa makar tudi samo le v optični ali - Zadnji dnevi umetniške razstave, Slovenski narod, LXXV/144, 25. 6. 1942, p. 3. telesno prostorni pojavi, marveč, dasi se ji kot božjemu stvarstvu spoštljivo - Zadnji dnevi umetniške razstave, Jutro, XXII/144, 26. 6. 1942, p. 3. klanjata, vendar ji stojita suvereno nasproti, ne obvladana, marveč obvladu- joča jo, urejajoč, izločujoč, sintetično gradeč iz navideznega kaosa.«2365 - Zanimiv prikaz nastanka umetniškega portreta, Slovenski narod, LIIV/144, 27. 6. 1942, p. 3. Franc K. Kos je bil posebej naklonjen Goršetu in je zapis v Jutru sklenil z - Razstava Gorše-Maleš, Slovenec, LXX/146a, 27. 6. 1942, p. 4. mislijo: »Četudi je bila že dosedaj za lase privlečena trditev, da Slovenci - Kako nastane umetniški portret po živem modelu, Slovenski narod, LXXV/146, 27. 6. 1942, p. 4. nimamo pogojev za pravega kiparja, nam […] to prav gotovo ovrže s svojimi - Zanimiv prikaz nastanka umetniškega portreta, Jutro, XXII/146, 28. 6. 1942, p. 4. plastikami kipar France Gorše.«2366 - Zanimiv prikaz nastanka umetniškega portreta po živem modelu v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/147a, 28. 6. 1942, p. 3. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Ljubljana čez nedeljo in praznik, Slovenski dom, VII/145, 30. 6. 1942, p. 2. - Še ena umetnostna razstava, Slovenski narod, LXXV/123, 30. 5. 1942, p. 3. - Prikaz, kako nastane umetniški portret po živem modelu, Slovenski dom, VII /149, 4. 7. 1942, p. 3. - Umetnostna razstava Franceta Goršeta in Mihe Maleša, Jutro, XXII/122, 30. 5. 1952, p. 5. - Modeliranje na razstavi, Jutro, XXII/150, 4. 7. 1942, p. 6. - Umetnostna razstava Franceta Goršeta in Mihata Maleša, Slovenec, LXX/124a, 31. 5. 1942, p. 3. - Prikaz, kako nastane umetniški portret po živem modelu, Slovenski narod, LXXV/150, 4. 7. 1942, p. 3. - Otvoritev razstave Gorše-Maleš, Slovenski narod, LXXV/124, 1. 6. 1942, p. 2. - Prikaz, kako nastane umetniški portret, Slovenec, LXX/151a, 4. 7. 1942, p. 4. - Umetniška razstava slikarja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša odprta, Slovenski dom, VII/123, 2. 6. 1942, p. 2. - Modeliranje na razstavi, Jutro, XXII/151, 5. 7. 1942, p. 4. - M., Razstava Gorše-Maleš, Jutro, XXII/124, 2. 6. 1942, p. 4. - Pred nami je v dobri pol uri nastal kip, Slovenski dom, VII/150, 6. 7. 1942, p. 2. - Razstava Maleš-Gorše odprta v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/125a, 2. 6. 1942, p. 4. - Kiparjevo delo pred občinstvom, Jutro, XXII/152, 7. 7. 1942, p. 5. - Vodstvo na umetniški razstavi kiparja Fr. Goršeta in slikarja M. Maleša v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, - Nagrajeni obiskovalci razstave Gorše-Maleš v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII /152, 8. 7. 1942, p. 3. VII/124, 3. 6. 1942, p. 3. - Modeliranje na razstavi, Slovenski narod, LXXV/153, 8. 7. 1942, p. 2. - Vodstvo na umetniški razstavi, Slovenski narod, LXXV/126, 3. 6. 1942, p. 3. - Nagrajeni obiskovalci razstave Gorše-Maleš v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/153, 8. 7. 1942, p. 2. - Razstava Gorše-Maleš odprta, Slovenec, LXX/126a, 3. 6. 1942, p. 3. - Nagrajeni obiskovalci razstave Gorše-Maleš v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/154, 9. 7. 1942, p. 5. - Vodstvo na umetniški razstavi, Jutro, XXII/126, 4. 6. 1942, p. 4. - Nagrajeni obiskovalci razstave Gorše-Maleš v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/155a, 9. 7. 1942, p. 4. - Vodstvo na umetniški razstavi, Slovenec, LXX/127a, 4. 6. 1942, p. 4. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, V/10–12, 1942, pp. 261–265. - Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša, Slovenski dom, VII/126, 6. 6. 1942, p. 3. - Dva umetnika, Jutro, XXII/127, 6. 6. 1942, p. 4. - Vodstvo po umetniški razstavi, Slovenski narod, LXXV/128, 6. 6. 1942, p. 4. - Vodstvo po umetniški razstavi, Slovenec, LXX/129a, 7. 6. 1942, p. 3. 557 Umetnost, V/10–12, 1942, p. 259. - Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša, Jutro, XXII/128, 7. 6. 1942, p. 4. - K razstavi Gorše-Maleš, Slovenec, LXX/130a, 9. 6. 1942, p. 4. - Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša, Slovenski dom, VII/152, 13. 6. 1942, p. 3. - Kipar Gorše o svojem delu, Jutro, XXII/133, 13. 6. 1942, pp. 3–4. - Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša, Slovenec, LXX/135a, 14. 6. 1942, p. 3. - Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša, Jutro, XXII/134, 14. 6. 1942, p. 4. - Mirko ŠUBIC, K razstavi Gorše-Maleš, Slovenski narod, LXXV/136, 16. 6. 1942, p. 4. - F./ranc/ K. KOS, Maleš in Gorše, Jutro, XXII/136, 17. 6. 1942, p. 3. - Zadnji dan umetniške razstave kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša, Slovenski dom, VII/138, 20. 6. 1942, p. 2. - Zadnji dan umetniške razstave, Slovenski narod, LXXV/140, 20. 6. 1942, p. 3. - Danes vodstvo na razstavi Gorše-Maleš, Jutro, XXII/140, 21. 6. 1942, p. 2. - Zadnji dan umetniške razstave, Slovenec, LXX/141a, 21. 6. 1942, p. 3. - Maleš-Goršetova razstava, Slovenski dom, VII /141, 22. 6. 1942, p. 3. - Umetniška razstava Franceta Goršeta in Mihe Maleša v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/141, 22. 6. 1942, p. 3. - Umetniška razstava Franceta Goršeta in Mihe Maleša, Slovenski narod, LXXV/141, 22. 6. 1942, p. 3. - Maleš-Goršetova razstava, Slovenski narod, LXXV/141, 22. 6. 1942, p. 3. 2365  Iz umetniškega sveta, Umetnost, 1942, V/10–12, p. 264. 2366  F./ranc/ K. KOS, Maleš in Gorše, Jutro, XXII/136, 17. 6. 1942, p. 3. 653 654 558 Naslov razstave: Gorjup Tine, akademski slikar Umetnost, V/10–12, 1942, p. 254. Datum: 20. 9.–11. 10. 1942 Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 69 del v katalogu; Tine Gorjup.2367 Katalog in tiskovine: Dvojezični slovensko-italijanski katalog s seznamom del in reprodukcij o enega od razstavljenih portretov na naslovnici.2368 Spremljevalni program: Otvoritveni govor je imel Saša Šantel.2369 Razstavo je obiskal tudi visok i komisar Emilio Grazioli.2370 27. 9. je vodstvo po razstavi izvedel Ivan Vavpotič.2371 Obisk: Po poročanju časnika Slovenec je šlo za eno najuspešnejših razstav.2372 Vrsta razstave: Prva Gorjupova samostojna slikarska razstava,2373 na kateri je razstavi l šestdeset olj in devet risb – krajin, tihožitij in portretov.2374 Visoki komisar Emilio Grazioli je kupil dve sliki, škof Gregorij Rožman pa eno.2375 Poročanje in kritika: V dnevnem časopisju je bilo veliko število prispevkov z otvoritve, ki so povzemali uvodni nagovor Saše Šantla, v katerem je umetnika označil kot naturalista, preučevalca lepe narave, saj v njegovih slikah »vidimo delo res- nobnega in ambicioznega slikarja redkih sodobnosti v podajanju onega lepo- tnega bistva podobe, krajin in cvetja, ki gledalca prepričuje in osvojuje«.2376 Bolj kritičen je bil pisec prispevka v Jutru, ki je napisal, da je Gorjupovo delo »uspešno le v slučaju« in »šele v nastajanju«.2377 Ker »ne sega v višje sfere duhovne borbe«, je po njegovem mnenju razstavo za zdaj treba jemati »le kot informativno gradivo o možni razvojni amplitudi in poznanju začetnih nihljajev«.2378 Posebnosti: V medijih je moč najti tudi več prispevkov, ki so opisovali nenavaden pripetlja j – krajo Gorjupove umetnine iz razstavnega prostora.2379 2367  Gorjup Tine. Pittore academico. Catalogo del 'esposizione d'arte / Gorjup Tine. akademski slikar. Katalog umetniške razstave (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september–oktober 1942), Ljubljana 1942. 2368  Gorjup Tine. Pittore academico. Catalogo del 'esposizione d'arte / Gorjup Tine. akademski slikar. Katalog umetniške razstave (Ljubljana, Jakopičev paviljon, september–oktober 1942), Ljubljana 1942. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2369  Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa odprta, Slovenski dom, VII/214, 21. 9. 1942, p. 3. 2370  Slikar Tine Gorjup, Umetnost, VII/4–6, 1942–1943, p. 8. 2371  Po razstavi akad. slikarja Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/221, 27. 9. 1942, p. 4. 2372  Z razstave Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/230a, 7. 10. 1942, p. 3. 2373  Prva samostojna razstava slikarja Gorjupa v Ljubljani, Slovenski narod, LXXV/214, 19. 9. 1942, p. 2. 2374  Stanko /Stane/ MIKUŽ, Razstava Tineta Gorjupa, Slovenec, LXX/230a, 7. 10. 1942, p. 3. 2375  C. K., Po treh ljubljanskih umetniških razstavah, Slovenec, LXX/233a, 10. 10. 1942, p. 2. 2376  Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa odprta, Slovenski dom, VII/214, 21. 9. 1942, p. 3. 2377  C., Razstava slik Tineta Gorjupa, Jutro, XXII/234, 13. 10. 1942, pp. 3–4. 2378  Ibid. 2379  Čuden obiskovalec umetnostne razstave, Jutro, XXII/228, 6. 10. 1942, p. 4. 655 656 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 559 560 - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/211, 16. 9. 1942, p. 3. - Zanimiva umetnostna razstava, Slovenski narod, LXXV/211, 16. 9. 1942, p. 3. - Gorjup Tine, Slovenski dom, VII/210, 16. 9. 1942, p. 3. - Prva samostojna razstava slikarja Gorjupa v Ljubljani, Slovenski narod, LXXV/214, 19. 9. 1942, p. 2. - Razstava slikarja Tineta Gorjupa, Jutro, XXII/214, 19. 9. 1942, p. 4. - Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa, Slovenec, LXX/215a, 19. 9. 1942, p. 4. - Danes otvoritev Gorjupove umetniške razstave, Jutro, XXII/215, 20. 9. 1942, p. 4. - S soncem smo zaključili poletje, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/36, 21. 9. 1942, p. 2. - Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa odprta, Slovenski dom, VII/214, 21. 9. 1942, p. 3. - Otvoritev slikarske razstave Tineta Gorjupa, Slovenski narod, LXXV/215, 21. 9. 1942, p. 2. - Razstava slik Tineta Gorjupa, Jutro, XXII/216, 22. 9. 1942, pp. 3–4. - Otvoritev umetniške razstave Tineta Gorjupa, Slovenec, LXX/217a, 22. 9. 1942, p. 4. - Na razstavi akad. slikarja Tineta Gorjupa, Jutro, XXII/219, 25. 9. 1942, p. 3. - Visoki komisar na Gorjupovi razstavi, Slovenski narod, LXXV/220, 26. 9. 1942, p. 2. - Jutri vodstvo po Gorjupovi razstavi, Slovenski narod, LXXV/220, 26. 9. 1942, p. 3. - Eksc. Visoki komisar na razstavi slikarja T. Gorjupa, Slovenski dom, VII/219, 26. 9. 1942, p. 2. - Visoki komisar na Gorjupovi razstavi, Jutro, XXII/220, 26. 9. 1942, p. 2. - Eksc. Visoki komisar na razstavi slikarja T. Gorjupa, Slovenec, LXX/221a, 26. 9. 1942, p. 2. - Po razstavi akad. slikarja Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/221, 27. 9. 1942, p. 4. - Zadnja septembrska nedelja je bila pusta, Slovenski dom, VII/220, 28. 9. 1942, p. 2. - Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, Družinski tednik, XIV/36, 1. 10. 1942, p. 2. - Umetniška razstava akademskega slikarja Gorjupa, Jutro, XXII/227, 4. 10. 1942, p. 4. - Čuden obiskovalec umetnostne razstave, Jutro, XXII/228, 6. 10. 1942, p. 4. - Z razstave Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/230a, 7. 10. 1942, p. 3. - Stanko /Stane/ MIKUŽ, Razstava Tineta Gorjupa, Slovenec, LXX/230a, 7. 10. 1942, p. 3. - Tatvina v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/228, 7. 10. 1942, p. 4. - C. K., Po treh ljubljanskih umetniških razstavah, Slovenec, LXX/233a, 10. 10. 1942, p. 2. - C., Razstava slik Tineta Gorjupa, Jutro, XXII/234, 13. 10. 1942, pp. 3–4. - Slikar Tine Gorjup, Umetnost, VII/4–6, 1942–1943, p. 8. 561 559 Slovenec, LXX/233a, 10. 10. 1942, p. 2. 560 Jutro, XXII/216, 22. 9. 1942, p. 3. 561 Slovenec, LXX/217a, 22. 9. 1942, p. 4. 657 658 Naslov razstave: Z. Kalin, Kregar, Omersa, Putrih Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava četvorice umetnikov v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/253, 4. 11. 1942, p. 4. Datum: 8. 11.–3. 12. 1942 - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/254, 5. 11. 1942, p. 4. - Jakopičev paviljon, Slovenec, LXX/255a, 5. 11. 1942, p. 4. Organizator: Ni podatka. - Razstava, Jutro, XXII/255, 6. 11. 1942, p. 3. - Jutrišnjo nedeljo ob 11., Jutro, XXII/256, 7. 11. 1942, p. 4. - Razstava Kalin-Kregar-Omersa-Putrih, Slovenski dom, VII/255, 7. 11. 1942, p. 3. Avtorji s številom del: 69 del v katalogu; Zdenko Kalin (11), Stane Kregar (29), Nikolaj Omersa (18) , - Prijatelje naše moderne likovne umetnosti, Jutro, XXII/257, 8. 11. 1942, p. 2. Karel Putrih (11).2380 - Razstava Kalin-Kregar-Omerza-Putrih, Slovenec, LXX/258a, 8. 11. 1942, p. 3. - K umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/258a, 8. 11. 1942, p. 3. Katalog in tiskovine: Dvojezični italijanski-slovensko katalog s seznamom del.2381 - Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/256, 9. 11. 1942, p. 3. - Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIIV/257, 9. 11. 1942, p. 2. - Na umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, X/43, 9. 11. 1942, p. 2. Spremljevalni program: 22. 11. je vodstvo po razstavi izvedel Ivan Vavpotič,2382 29. 11. Saša Šantel2383 - Nova umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/259a, 10. 11. 1942, p. 3. (po nekaterih podatkih Fran Šijanec2384), 3. 12. pa Stane Kregar.2385 - Spet smo imeli lepo jesensko nedeljo, Jutro, XXII/258, 10. 11. 1942, p. 4. - V nedeljo 8. t. m. bo v Jakopičevem paviljonu, Družinski tednik, XIV/42, 12. 11. 1942, p. 2. Obisk: Glede na poročanje dnevnega časopisja je bil obisk razstave zelo dober , - Razstava v Jakopičevem paviljonu Jutro, XXII/261, 13. 11. 1942, p. 3. obiskale so jo tudi večje skupine. Ko je po razstavi vodil Ivan Vavpotič, naj bi - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/262a, 13. 11. 1942, p. 3. število obiskovalcev doseglo rekord.2386 - V nedeljo, Slovenski dom, VII/261, 14. 11. 1942, p. 3. - Za razstavo v Jakopičevem paviljonu narašča zanimanje, Jutro, XXII/262, 14. 11. 1942, p. 4. - Najlepši nedeljski užitek, Jutro, XXII/263, 15. 11. 1942, p. 4. Vrsta razstave: Razstava olj, pastelov in kiparskih del v marmorju, mavcu, žgani glini štiri h - Po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/264a, 15. 11. 1942, p. 3. umetnikov mlajše generacije.2387 - Martinova nedelja, Jutro. Ponedeljska izdaja, X/44, 16. 11. 1942, p. 2. - Ljubitelji umetnosti, Jutro, XXII/264, 17. 11. 1942, p. 4. Poročanje in kritika: Razstava je bila dobro predstavljena v medijih. Poleg poglobljenih - Na razstavi v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/267, 20. 11. 1942, p. 3. zapisov in drugih prispevkov o razstavi sta časopisa Jutro in Slovenec redno - Ker je bil prof. in akad. slikar g. Ivan Vavpotič, Slovenski dom, VII/267, 21. 11. 1942, p. 3. objavljala reprodukcije del, ki jih je bilo moč videti tudi na sami razstavi.2388 - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/269a, 21. 11. 1942, p. 4. Stane Mikuž je o umetnosti Staneta Kregarja zapisal, da se še vedno drži - Razstava četvorice, Jutro, XXII/268, 21. 11. 1942, p. 3. starega nadrealističnega načina ustvarjanja, le da so »neresnične predmete - Gospod prof. Ivan Vavpotič, Jutro, XXII/268, 21. 11. 1942, p. 4. odbitih stebrov, glav, školjk itd. zamenjale realne podobe mož in žena«.2389 - Koncerti in gledališke predstave, Slovenec, LXX/270a, 22. 11. 1942, p. 3. Za najboljša dela je označil tista, kjer je umetnik sanjski svet združil z religiozno temo. Nikolaja Omerso je opisal kot zelo nadarjenega slikarja, - K razstavi v Jakopičevem paviljonu. Zdenko Kalin. Travica, Slovenec, LXX/270a, 22. 11. 1942, p. 3. vendar ga izbor del na razstavi ni navdušil, saj jim »manjka nekdanje umet- - Slikar gospod Ivan Vavpotič, Jutro, XXII/269, 22. 11. 1942, p. 4. nostne borbenosti«.2390 Poglobljen zapis je bil napisan tudi za časopis Jutro. - Nedeljska kronika, Jutro. Ponedeljska izdaja, X/45, 23. 11. 1942, p. 2. Pisec je umetniško skupino štirih članov nekdanje skupine Neodvisnih - dr. S. M. /Stane Mikuž/, Razstava Kregar-Omersa-Kalin-Putrih, Slovenec, LXX/271a, 24. 11. 1942, p. 3. označil kot »z dobro ubrano razdelitvijo plastike in slikarstva tvorijo prikupen - Lepa novembrska nedelja, Slovenec, LXX/271a, 24. 11. 1942, p. 4. umetniški četverokot«. Vse štiri je opisal kot zrele umetniške osebnosti, ki se - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIIV/269, 24. 11. 1942, p. 3. »skupaj ujemajo vsaj toliko, kolikor je potrebno, da dobi razstava ubrano in - Umetniki in občinstvo, Jutro, XXII/270, 24. 11. 1942, p. 3. prikupno ozračje«.2391 - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/272a, 25. 11. 1942, p. 3. - Z razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/272, 26. 11. 1942, p. 3. - Z razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/274a, 27. 11. 1942, p. 3. - Vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/274, 28. 11. 1942, p. 6. 2380  Elenco del a mostra / Katalog razstave. Z. Kalin, Kregar, Omersa, Putrih (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 8. 11.–3. 12. 1942), Ljubljana 1942. - Ne pozabite obiskati razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/275a, 28. 11. 1942, p. 3. 2381  Elenco del a mostra / Katalog razstave. Z. Kalin, Kregar, Omersa, Putrih (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 8. 11.–3. 12. 1942), Ljubljana 1942. (Katalog dostopen na: .) - Zadnja nedelja umetniške razstave, Jutro, XXII/275, 29. 11. 1942, p. 4. 2382  Ker je bil prof. in akad. slikar g. Ivan Vavpotič, Slovenski dom, VII/267, 21. 11. 1942, p. 3. - Ne pozabite obiskati razstave v Jakopičevem paviljonu!, Slovenec, LXX/276a, 29. 11. 1942, p. 3. 2383  Zadnja nedelja umetniške razstave, Jutro, XXII/275, 29. 11. 1942, p. 4. 2384  Ne pozabite obiskati razstave v Jakopičevem paviljonu!, Slovenec, LXX/276a, 29. 11. 1942, p. 3. - Samo še štiri dni, Slovenski dom, VII/275, 1. 12. 1942, p. 2. 2385  Samo še štiri dni, Slovenski dom, VII/275, 1. 12. 1942, p. 2. - Po hladni nedelji spet milejše vreme, Jutro, XXII/276, 1. 12. 1942, p. 4. 2386  Najlepši nedeljski užitek, Jutro, XXII/263, 15. 11. 1942, p. 4; Iz umetniškega sveta, Umetnost, VII/10–12, 1943, p. 187; Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/272a, 25. 11. 1942, p. 3. - Opozarjamo občinstvo, Slovenski dom, VII/276, 2. 12. 1942, p. 3. 2387  Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LIIV/257, 9. 11. 1942, p. 2. 2388  Stane Kregar, Kompozicija, Slovenski dom, VII/257, 10. 11. 1942, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu Kalin-Kregar-Omerzu-Putrih, Slovenec, LXX/279a, 3. 12. 1942, p. 4. 2389  dr. S. M. /Stane MIKUŽ/, Razstava Kregar-Omersa-Kalin-Putrih, Slovenec, LXX/271a, 24. 11. 1942, p. 3. - Vodstvo po razstavi, Umetnost, VII/4–6, 1942–1943, pp. 75–76. 2390  dr. S. M. /Stane Mikuž/, Razstava Kregar-Omersa-Kalin-Putrih, Slovenec, LXX/271a, 24. 11. 1942, p. 3. 2391  Razstava četvorice, Jutro, XXII/268, 21. 11. 1942, p. 3. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, VII/10–12, 1943, p. 187. 659 660 562 Naslov razstave: Mušič, Sedej, Zonić Datum: 6. 12. 1942–3. 1. 1943 (podaljšana do 10. 1. 1943)2392 Organizator: Ni podatka. Avtorji s številom del: 63 del v katalogu; Zoran Mušič (15), Maksim Sedej (20), Jovan Zonić (28).2393 Katalog in tiskovine: Dvojezični italijansko-slovenski katalog s seznamom del.2394 Spremljevalni program: Po razstavi so vodili Ivan Vavpotič, Fran Šijanec in Stane Kregar. Organiziran a so bila vsako nedeljo in praznik.2395 Obisk: Razstava je bila ves čas dobro obiskana. Časopisa Jutro in Slovenski do m sta poročala o rekordnem obisku že prvi teden po odprtju, rekord pa so beležili tudi ob zaprtju.2396 3. 1. 1943 je razstavo obiskal Emilio Grazioli.2397 Vrsta razstave: Skupinska mednarodna slikarska razstava, na kateri je Zoran Mušič razstavil dvanajst tihožitij v tehniki olja in tri gvaše, Maksim Sedej dvanajst olj, štiri lesoreze, dve risbi in dva gvaša. Motivno je šlo pri razstavljenih delih za žanre. Črnogorski umetnik Jovan Zonić pa je razstavil dvanajst olj, od tega tihožitja, žanre in portrete, ter ilustracije za srbski ep Gorski vijenac kneza škofa in pesnika Petra II. Petrovića - Njegoša.2398 Poročanje in kritika: Razstava je bila deležna velike pozornosti sočasnih medijev. Objavljeno je bilo ogromno prispevkov z otvoritve, pa tudi več bolj 563 poglobljenih člankov. Črnogorski umetnik Jovan Zonić je v Ljubljani razstavljal prvič, sicer z zelo majhnim številom del, a posebno pozornost so vzbujale njegove ilustracije Njegoševega Gorskega vijenca.2399 Fran Šijanec je v dveh obsežnih prispevkih v Jutru opisal razstavljena dela vseh treh umetnikov in celotno razstavo označil kot dokaz, da se »slovensko moderno slikarstvo z nezadržano silo razvija in postaja od leta do leta odločilnejši predstavnik našega aktivnega umetniškega porasta«.2400 Šijanec je v svojem vodstvu, ki je bilo povzeto v časopisju, problematiziral razumevanje sodobne umetnosti in vlogo umetnostne kritike pri nas.2401 2392  Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Jutro, XXIII/3, 5. 1. 1943, p. 4. 2393  Catalogo del a mostra d'arte / Katalog razstave. Mušič, Sedej, Zonič (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6. 12. 1942–3. 1. 1943), Ljubljana 1942. 2394  Catalogo del a mostra d'arte / Katalog razstave. Mušič, Sedej, Zonič (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6. 12. 1942–3. 1. 1943), Ljubljana 1942. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2395  Akad. slikar prof. I. Vavpotič, Jutro, XXII/282, 8. 12. 1942, p. 4; Razstava Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/296, 25. 12. 1942, p. 4; Umetnostni zgodovinar Franjo Šijanec, Jutro, XXII/285, 12. 12. 1942, p. 4; Vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/292a, 19. 12. 1942, p. 4; Razstava Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/1, 1. 1. 1943, p. 4; Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/288, 17. 12. 1942, p. 3. 2396  Na razstaviščih naše umetnosti, Jutro, XXII/283, 10. 12. 1942, p. 5; Z razstave Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/289, 17. 12. 1942, p. 3; R., Velik uspeh razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/6, 9. 1. 1943, p. 2. 2397  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, 562 arhivska škatla 'k št. 1', 6. odborova seja, 27. 1.1943). Slovenski dom, VII/258, 11. 11. 1942, p. 3. 2398  Catalogo del a mostra d'arte / Katalog razstave. Mušič, Sedej, Zonič (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 6. 12. 1942–3. 1. 1943), Ljubljana 1942. 2399  Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Slovenski narod, LXXIV/284, 11. 12. 1942, p. 3. 2400 563   F. Š. /Fran Šijanec/, Mušič, Sedej, Zonić, Jutro, XXII/294, 23. 12. 1942, p. 3. 2401 Slovenski dom, VII/257, 10. 11. 1942, p. 2.   Moderna v naši slikarski umetnosti, Slovenski dom, VII/286, 15. 12. 1942, p. 2. 661 662 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Opozarjamo, da bo razstava Mušič, Sedej, Zonić, Slovenec, LXXI/1a, 1. 1. 1943, p. 3. - Začetek umetniške razstave Sedej-Mušič-Zonić, Slovenski dom, VII/279, 5. 12. 1942, p. 2. - Zadnji dan razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/1, 2. 1. 1943, p. 2. - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/280, 5. 12. 1942, p. 3. - Zaključek razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/2, 3. 1. 1943, p. 4. - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/280, 5. 12. 1942, p. 4. - Zadnji dan razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/2a, 3. 1. 1943, p. 4. - Novi umetniški razstavi, Slovenec, LXX/281a, 5. 12. 1942, p. 4. - Visoki komisar obiskal umetnostne razstave, Slovenski dom, VIII/2, 4. 1. 1943, p. 2. - Otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/282a, 6. 12. 1942, p. 3. - Visoki komisar obiskal umetnostne razstave, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/1, 4. 1. 1943, p. 2. - Danes otvoritev razstave Mušič-Sedej-Zonić, Jutro, XXII/281, 6. 12. 1942, p. 4. - Visoki komisar obiskal umetnostne razstave, Slovenski narod, LXXV/2, 4. 1. 1943, p. 2. - Nedeljska kronika, Jutro, X/47, 7. 12. 1942, p. 2. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Jutro, XXIII/3, 5. 1. 1943, p. 4. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić odprta, Slovenski dom, VII/280, 7. 12. 1942, p. 3. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Slovenski narod, LXXV/3, 5. 1. 1943, p. 3. - Mušič, Sedej in Zonić razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/281, 7. 12. 1942, p. 2. - Z razstave Mušič-Sedej-Zonić, Jutro, XXIII/4, 6. 1. 1943, p. 4. - Kronika naših umetnostnih razstav, Jutro, XXII/282, 8. 12. 1942, pp. 3–4. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Jutro, XXIII/4, 6. 1. 1943, p. 4. - Akad. slikar prof. I. Vavpotič, Jutro, XXII/282, 8. 12. 1942, p. 4. - R., Velik uspeh razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/6, 9. 1. 1943, p. 2. - Vodstvo po razstavi Mušič, Sedej, Zonić, Slovenec, LXX/283a, 8. 12. 1942, p. 4. - Razstava Mušič, Sedej, Zonić, Slovenski dom, VIII/6, 9. 1. 1943, p. 2. - Miklavževa nedelja, Slovenec, LXX/283a, 8. 12. 1942, p. 4. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Jutro, XXIII/7, 10. 1. 1943, p. 4. - R., Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/283a, 8. 12. 1942, p. 4. - Razstava Mušič, Sedej, Zonić, Slovenec, LXXI/7a, 10. 1. 1943, p. 4. - Na razstaviščih naše umetnosti, Jutro, XXII/283, 10. 12. 1942, p. 5. - Razstava v Jakopičevem paviljonu še danes odprta, Slovenec, LXXI/7a, 10. 1. 1943, p. 4. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Jutro, XXII/284, 11. 12. 1942, p. 3. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Slovenski narod, LXXIV/284, 11. 12. 1942, p. 3. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/283, 11. 12. 1942, p. 3. - Starejši in mladi umetniški rod, Jutro, XXII/285, 12. 12. 1942, pp. 3–4. - Umetnostni zgodovinar Franjo Šijanec, Jutro, XXII/285, 12. 12. 1942, p. 4. - Umetnostni zgodovinar dr. Franjo Šijanec, Slovenec, LXX/286a, 12. 12. 1942, p. 4. - Umetnostna razstava Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/284, 12. 12. 1942, p. 3. - Umetnostni zgodovinar Franjo Šijanec, Slovenski narod, LXXIV/285, 12. 12. 1942, p. 3. - Moderna v naši slikarski umetnosti, Slovenski dom, VII/286, 15. 12. 1942, p. 2. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/287, 16. 12. 1942, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/288, 17. 12. 1942, p. 3. 564 Umetnost, VII/7–9, 1943, p. 134. - Z razstave Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/289, 17. 12. 1942, p. 3. - Stane MIKUŽ, Razstava Mušič-Sedej-Zonić, Slovenec, LXX/292a, 19. 12. 1942, p. 3. - Vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/292a, 19. 12. 1942, p. 3. - Z razstave Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/291, 19. 12. 1942, p. 4. - Vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/291, 19. 12. 1942, p. 4. - Vodstvo na nastavi v paviljonu, Jutro, XXII/292, 20. 12. 1942, p. 4. - Slikar prof. Stane Kregar Slovenec, LXX/293a, 20. 12. 1942, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VII/293, 23. 12. 1942, p. 3. - F. Š. /Fran Šijanec/, Mušič, Sedej, Zonić, Jutro, XXII/294, 23. 12. 1942, p. 3. - F. Š. /Fran Šijanec/, Mušič, Sedej, Zonić, Jutro, XXII/295, 24. 12. 1942, p. 3. - Z razstave Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/295, 24. 12. 1942, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/296a, 24. 12. 1942, p. 3. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/296, 25. 12. 1942, p. 4. - Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/297a, 25. 12. 1942, p. 2. - Z razstave v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/297, 29. 12. 1942, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXII/297, 29. 12. 1942, p. 4. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXIV/296, 29. 12. 1942, p. 3. - Z razstave Sedej-Mušič-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/298a, 29. 12. 1942, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXX/298a, 29. 12. 1942, p. 4. - Trojica slikarjev, Jutro, XXII/299, 31. 12. 1942, p. 3. - Opozarjamo, Slovenski narod, LXXIV/298, 31. 12. 1942, p. 3. - Visoki komisar na umetnostnih razstavah, Družinski tednik, XV/1, 1. 1. 1943, p. 2. - Razstava Mušič-Sedej-Zonić v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/1, 1. 1. 1943, p. 4. 663 664 RAZSTAVE V LETU 1943 565 Jutro, XXII/297, 29. 12. 1942, p. 3. Jera Krečič 665 666 Naslov razstave: Saša Šantel (1883–1943) Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Retrospektivna razstava slikarskih in grafičnih del, Slovenski narod, LXXV/57, 11. 3. 1943, p. 3. Datum: 14. 3.–4. 4. 1943 - Retrospektivna razstava slikarskih in grafičnih del, Slovenski dom, VIII/58, 12. 3. 1943, p. 2. - Razstava ob šestdesetletnici slikarja Saše Šantla, Jutro, XXIII/58, 12. 3. 1943, p. 3. Organizator: Ni podatka. - Retrospektivna razstava, Slovenec, LXXI/58a, 12. 3. 1943, p. 3. - Retrospektivna razstava Saša Šantla, Slovenski narod, LXXVI/59, 13. 3. 1943, p. 3. - Retrospektivna razstava slikarskih in grafičnih del, Slovenec, LXXI/59a, 13. 3. 1943, p. 4. Avtor s številom del: 290 del v katalogu; Saša Šantel.2402 - Prof. Saša Šantel. Ob šestdesetletnici, Jutro, XXIII/59a, 13. 3. 1943, p. 3. - Retrospektivna razstava Saše Šantla, Jutro, XXIII/60, 14. 3. 1943, p. 4. Katalog in tiskovine: Obsežen dvojezični italijansko-slovenski katalog z osmimi reproduciranim i - Ob 60-letnici prof. Saše Šantla, Slovenec, LXXI/60a, 14. 3. 1943, p. 4. deli.2403 - Retrospektivna razstava Saše Šantla, Slovenec, LXXI/60a, 14. 3. 1943, p. 4. - Otvoritev velike retrospektive razstave, Slovenski narod, LXXV/60, 15. 3. 1943, p. 2. - Retrospektivna razstava Saše Šantla odprta, Slovenski dom, VIII/60, 15. 3. 1943, p. 2. Spremljevalni program: Otvoritvena govora sta imela Mirko Šubic in Gojmir Anton Kos. Na otvoritvi je komorni orkester zaigral 1. stavek Šantlove suite za godalni - Na razstavi prof. Saše Šantla, Jutro, XXIII/61, 16. 3. 1943, pp. 4–5. orkester (dirigent Drago Mario Šijanec).2404 Razstavo je obiskal tudi visoki - Nedelja sončna, ponedeljek oblačen, Jutro, XXIII/61, 16. 3. 1943, p. 4. komisar Emilio Grazioli z velikim spremstvom.2405 21. 3. je po razstavi vodil - Jubilejna razstava prof. S. Šantla, Slovenec, LXXI/61a, 16. 3. 1943, p. 3. sam avtor,2406 28. 3. Mirko Šubic,2407 4. 4. pa Čoro Škodlar.2408 - Prva postna nedelja v Ljubljani, Slovenec, LXXI/61a, 16. 3. 1943, p. 4. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/62, 17. 3. 1943, p. 3. - C. K., Bogata retrospektivna razstava Saše Šantla, Slovenski dom, VIII/62, 17. 3. 1943, p. 2. Obisk: Razstava naj bi po poročanju v Slovenskem narodu imela ogromen obisk.240 9 - Retrospektivna razstava slikarja in skladatelja Saše Šantla, Slovenski narod, LXXV/62, 17. 3. 1943, p. 4. - Domače novice. 60-letnico, Domovina in kmetski list, XXV/11, 18. 3. 1943, p. 2. Vrsta razstave: Retrospektivna razstava olj, akvarelov, risb, ilustracij, radirank in leso- - Retrospektivna razstava, Jutro, XXIII/63, 18. 3. 1943, p. 4. rezov ob slikarjevi 60-letnici.2410 Zaradi prevelikega števila razstavljenih del - Na retrospektivni razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/63, 18. 3. 1943, p. 3. so morali organizatorji razstave prostore Jakopičevega paviljona opremiti z - Retrospektivna razstava, Jutro, XXIII/63, 18. 3. 1943, p. 4. dodatnimi predelnimi stenami.2411 - Retrospektivna razstava akad. slikarja prof. Saše Šantla, Jutro, XXIII/64, 19. 3. 1943, p. 3. - Velika retrospektivna razstava Saše Šantla, Slovenski narod, LXXV/64, 20. 3. 1943, p. 3. Poročanje in kritika: Po pričakovanjih je bila razstava ob umetnikovem jubileju medijsko - Vodstvo v retrospektivni razstavi S. Šantla, Slovenski narod, LXXV/64, 20. 3. 1943, p. 3. zelo dobro podprta. Mnogi prispevki so govorili o otvoritvi s povzetki nago- - Vodstvo v retrospektivni razstavi Saše Šantla, Jutro, XXIII/65, 21. 3. 1943, p. 4. vorov ter obsežnimi biografskimi članki o umetnikovem razvoju in delu.2412 - Vodstvo v retrospektivni razstavi Saše Šantla, Slovenec, LXXI/65a, 21. 3. 1943, p. 4. Stane Mikuž je o razstavi pisal kot o tipični razstavi nekdanjega vesnana, - Kako vsestransko je delaven prof. Saša Šantel, Slovenski dom, VIII/68, 26. 3. 1943, p. 2. ki ima slikarski talent, solidno znanje in vsebino za vsakega obiskovalca. - Skladateljski večer Saše Šantla, Slovenski dom, VIII/69, 27. 3. 1943, p. 3. Pohvalil je oljno sliko Slovenski skladatelji in razstavljena grafična dela. - Vodstvo v Šantlovi retrospektivni razstavi, Slovenec, LXXI/70a, 27. 3. 1943, p. 4. O slovenski grafiki je Mikuž v članku razmišjal kot o »plemeniti umetnostni panogi«, ki je pri nas »še premalo cenjena«, zato je spodbudil k - Vodstvo v Šantlovi retrospektivni razstavi, Jutro, XXIII/69, 27. 3. 1943, p. 4. nastanku grafičnega kluba.2413 Tudi Fran Šijanec se je v svojem članku v - Vodstvo v Šantlovi retrospektivni razstavi, Slovenec, LXXI/70a, 28. 3. 1943, p. 4. Jutru izčrpno sprehodil čez vsa razstavljena dela umetnikovega štirideset- - S svojo veliko retrospektivno razstavo, Slovenski narod, LXXV/70, 29. 3. 1943, p. 3 letnega ustvarjanja.2414 - Stanko MIKUŽ, Umetnostna razstava S. Šantla, Slovenec, LXXI/73a, 1. 4. 1943, pp. 2–3. - Zadnji dnevi Šantlove retrospektivne razstave, Slovenec, LXXI/73a, 1. 4. 1943, p. 4. - Zadnji dnevi Šantlove retrospektivne razstave, Jutro, XXIII/73, 1. 4. 1943, p. 4. - Zadnji dnevi Šantlove retrospektivne razstave, Slovenski narod, LXXV/73, 1. 4. 1943, p. 3. - Obvestila. V nedeljo, 4. aprila, Slovenski dom, VIII/73, 1. 4. 1943, p. 3. 2402  Catalogo del 'esposizione retrospettiva / Katalog retrospektivne razstave. Saša Šantel. 1883–1943 (Ljubljana, Jakopičev paviljon, - Vodstvo pri Šantlovi razstavi, Slovenski narod, LXXV/74, 2. 4. 1943, p. 3. 14. 3. 1943–4. 4. 1943), Ljubljana 1943. 2403  Catalogo del 'esposizione retrospettiva / Katalog retrospektivne razstave. Saša Šantel. 1883–1943 (Ljubljana, Jakopičev paviljon, - F. Š. /Fran Šijanec/, Razstava del Saše Šantla, Jutro, XXIII/75, 3. 4. 1943, p. 3. 14. 3. 1943–4. 4. 1943), Ljubljana 1943. (Katalog dostopen na: .) - Prof. Saša Šantel. Lastni portret, Slovenec, LXXI/75a, 3. 4. 1943, p. 4. 2404  Retrospektivna razstava Saša Šantla, Slovenski narod, LXXVI/59, 13. 3. 1943, p. 3. 2405  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, - V nedeljo, 1. aprila, bo vodil po Šantlovi razstavi, Slovenec, LXXI/75a, 3. 4. 1943, p. 4. arhivska škatla 'k št. 1', 1. seja po občnem zboru 18. 2. 1943). 2406  Vodstvo v retrospektivni razstavi Saše Šantla, Jutro, XXIII/65, 21. 3. 1943, p. 4. - Obiski Visokega komisarja v zdravstvenih ustanovah, Jutro, XXIII/76, 4. 4. 1943, p. 4. 2407  Vodstvo v Šantlovi retrospektivni razstavi, Jutro, XXIII/69, 27. 3. 1943, p. 4. - Eksc. Grazioli ogledal nekatere zdravstvene ustanove, Slovenec, LXXI/76a, 4. 4. 1943, p. 2. 2408  V nedeljo, 4. aprila, Slovenski dom, VIII/73, 1. 4. 1943, p. 3. 2409  S svojo veliko retrospektivno razstavo, Slovenski narod, LXXV/70, 29. 3. 1943, p. 3. - V nedeljo, 4. aprila, bo vodil po Šantlovi razstavi, Slovenec, LXXI/76a, 4. 4. 1943, p. 4. 2410  Retrospektivna razstava slikarskih in grafičnih del, Slovenec, LXXI/59a, 13. 3. 1943, p. 4. 2411  Retrospektivna razstava, Slovenec, LXXI/58a, 12. 3. 1943, p. 4. - Visoki komisar obiskuje zdravstvene ustanove, Slovenski dom, VIII/76, 5. 4. 1943, p. 2. 2412  Prof. Saša Šantel, Ob šestdesetletnici, Jutro, XXIII/59a, 13. 3. 1943, p. 3. - Obiski Visokega komisarja v zdravstvenih ustanovah, Slovenski narod, LXXV/76, 5. 4. 1943, p. 2. 2413  Stanko MIKUŽ, Umetnostna razstava S. Šantla, Slovenec, 71/73a, 1. 4. 1943, p. 2. 2414  F. Š. /Fran Šijanec/, Razstava del Saše Šantla, Jutro, XXIII/75, 3. 4. 1943, p. 3. - Obiski Visokega komisarja, Domovina in kmetski list, XXV/14, 8. 4. 1943, p. 2. 667 668 566 Naslov razstave: Ivan Vavpotič Slovenec, LXXI/75a, 3. 4. 1943, p. 4. Datum: 18. 4.–12. 5. 1943 Organizator: Saša Šantel, Fran Šijanec, Hugo Uhlir, Ivan Zorman (Društvo Narodn a galerija, Ljubljana)2415 Avtor s številom del: 129 del;2416 Ivan Vavpotič. Katalog in tiskovine: Dvojezični italijansko-slovenski katalog.2417 Izdana je bila tudi monografij a Frana Šijanca (založba Društva Narodna galerija).2418 Spremljevalni program: Nagovor ob otvoritvi sta imela Fran Windischer in Saša Šantel,2419 vodstv a po razstavi so potekala 26. 4., 2., 11. in 12. 5.2420 Obisk: Razstava je bila dobro obiskana, po poročanju časopisa Slovenec so si jo nekateri ogledali večkrat.2421 1.971 obiskovalcev naj bi si jo ogledalo z navadnimi, 589 s polovičnimi vstopnicami, med obiskovalci pa je bilo 898 dijakov vseh šol.2422 Vrsta razstave: Spominska posthumna retrospektivna razstava slikarja Ivana Vav- potiča.2423 V Slovenskem narodu je bil objavljen prispevek, ki je razkrival ozadje postavljanja posmrtne Vavpotičeve razstave – del naj bi bilo toliko, da so zapolnila vse prostore paviljona in celo pisarno Društva Narodne galerije. V le treh mesecih po slikarjevi smrti so organizatorji zbrali ogromno število del, nekatera niso bila niti podpisana ali datirana.2424 Pred paviljon so ob otvoritvi razstave postavili poprsje Ivana Vavpotiča, delo Zdenka Kalina.2425 Poročanje in kritika: Spominska razstava je sprožila veliko odzivov v medijih. Ogromno je bilo poročil z otvoritve s povzetki nagovorov,2426 pa tudi več biografskih prispevkov o Vavpotičevem življenju in delu.2427 Zapis o razstavi v Jutru je Ivana Vavpotiča označil za enega naših »najmočnejših umetniških osebnosti takoj za generacijo impresionistov«. Pisec se je spraševal, zakaj umetnik ni bil deležen več pozornosti še za časa svojega življenja, pri čemer je omenil 2415  Iz umetniškega sveta, Umetnost, VII/10–12, 1943, p. 191. 2416  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Posmrtna razstava slik Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/89, 20. 4. 1943, p. 3. 2417  Katalog, ki je zaveden v Cobissu kot last NUK-a, je bil v času nastanka publikacije nedostopen. 2418  Fran ŠIJANEC, Ivan Vavpotič. 1877–1943. O priliki posmrtne razstave v Jakopičevem paviljonu. April–maj 1943, Narodna galerija, 1943. 2419  Posmrtna razstava slik Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/89, 20. 4. 1943, p. 3. 2420  Vodstvo na Vavpotičevi retrospektivni razstavi, Jutro, XXIII/94a, 25. 4. 1943, p. 4; Vodstvo na retrospektivni razstavi, Slovenski dom, VIII/98, 1. 5. 1943, p. 3; Vodstva na Vavpotičevi razstavi, Slovenski narod, LXXVI/105, 10. 5. 1943, p. 3. 2421  Zadnji dnevi Vavpotičeve razstave, Slovenski narod, LXXVI/103, 7. 5. 1943, p. 3. 2422  Iz osebnih zapiskov muzejske svetnice mag. Mojce Jenko (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija, zapisniki občnih zborov in odborovih sej, arhivska škatla 'k št. 1', 2. odborova seja, 25. 6. 1943). 2423  Interesenti za nakup Vavpotičevih slik in risb, Jutro, XXIII/94a, 25. 4. 1943, p. 4. 2424  Vavpotiča odkrivamo – po njegovi smrti, Slovenski narod, LXXV/86, 16. 4. 1943, p. 2. 2425  Iz umetniškega sveta, Umetnost, 1943, VII/10–12, pp. 191–193; Spominska razstava umetnin pok. I. Vavpotiča odprta, Slovenski dom, VIII/88, 19. 4. 1943, p. 2. 2426  Posmrtna razstava slik Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/89, 20. 4. 1943, pp. 3–4. 2427  Posmrtna razstava del Ivana Vavpotiča Slovenec, LXXI/89a, 20. 4. 1943, p. 3. 669 670 tudi razstavo leta 1940 skupaj s sinom Brunom Vavpotičem.2428 - Vodstva na Vavpotičevi razstavi, Slovenski dom, VIII/105, 10. 5. 1943, p. 3. Posebej poglobljeno je o razstavljenih umetniških delih pisal Stane Mikuž - Vodstva na Vavpotičevi razstavi, Slovenski narod, LXXVI/105, 10. 5. 1943, p. 3. v svojem prispevku v Slovencu.2429 Več je bilo tudi povabil k nakupu ume- - Vodstvo po Vavpotičevi razstavi, Slovenec, LXXI/106a, 11. 5. 1943, p. 4. tniških del z razstave, vabil k vodstvom in prispevkov o Šijančevi monografiji - Visoki Komisar je pretekli teden, Družinski tednik, XV/19, 13. 5. 1943, p. 2. ter obvestil o obisku visokega komisarja.2430 - Visoki komisar na razstavi slik Ivana Vavpotiča, Domovina in Kmetski list, XXV/19, 13. 5. 1943, p. 2. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/109, 14. 5. 1943, p. 3. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Iz umetniškega sveta, Umetnost, VII/10–12, 1943, pp. 191–193. - Vavpotiča odkrivamo – po njegovi smrti, Slovenski narod, LXXV/86, 16. 4. 1943, p. 2. - Velika razstava del Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/86, 16. 4. 1943, p. 3. - Posmrtna razstava del Ivana Vavpotiča, Slovenec, LXXI/87a, 17. 4. 1943, p. 4. - Jutri pričetek spominske razstave Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/87, 17. 4. 1943, p. 3. - Ob otvoritvi posmrtne razstave Ivana Vavpotiča, Slovenec, LXXI/88a, 18. 4. 1943, p. 3. - Spominska razstava umetnin pok. I. Vavpotiča odprta, Slovenski dom, VIII/88, 19. 4. 1943, p. 2. - Svečana otvoritev razstave pek. Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/88a, 19. 4. 1943, p. 2. - -mir, Lepa počastitev spomina Ivana Vavpotiča, Slovenski narod, LXXV/88, 19. 4. 1943, p. 3. - Posmrtna razstava slik Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/89, 20. 4. 1943, pp. 3–4. - Posmrtna razstava del Ivana Vavpotiča Slovenec, LXXI/89a, 20. 4. 1943, p. 3. - Spominska razstava del Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/91, 22. 4. 1943, p. 4. - Velika spominska razstava umetnin prof. Ivana Vavpotiča, Domovina in Kmetski list, XXV/16, 22. 4. 1943, p. 2. - Velika spominska retrospektivna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/92, 23. 4. 1943, p. 3. 567 - Interesenti za nakup Vavpotičevih slik in risb, Slovenski narod, LXXV/93, 24. 4. 1943, p. 3. Jutro, XXIII/87, 17. 4. 1943, p. 3. - Interesenti za nakup Vavpotičevih slik, Slovenski dom, VIII/93, 24. 4. 1943, p. 3. 568 - Interesenti za nakup Vavpotičevih slik in risb, Jutro, XXIII/94a, 25. 4. 1943, p. 4. Slovenski narod, LXXVI/104, 8. 5. 1943, p. 4. - Vodstvo na Vavpotičevi retrospektivni razstavi, Jutro, XXIII/94a, 25. 4. 1943, p. 4. 567 568 - Interesenti za nakup Vavpotičevih slik, Slovenec, LXXI/94a, 25. 4. 1943, p. 4. - Šijančeva monografija o Iv. Vavpotiču, Jutro, XXIII/96, 29. 4. 1943, p. 3. - Vodstvo na retrospektivni razstavi, Slovenski dom, VIII/98, 1. 5. 1943, p. 3. - Vodstvo na retrospektivni razstavi umetnin I. Vavpotiča, Slovenski narod, LXXV/98, 1. 5. 1943, p. 3. - Vavpotičeva posmrtna razstava, Slovenski narod, LXXV/98, 1. 5. 1943, p. 3. - Vodstvo na retrospektivni razstavi umetnin I. Vavpotiča, Jutro, XXIII/99, 2. 5. 1943, p. 4. - Vodstvo na retrospektivni razstavi umetnin I. Vavpotič, Slovenec, LXXI/99a, 2. 5. 1943, p. 4. - Kronika bele nedelje, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/18, 3. 5. 1943, p. 2. - Zadnji dnevi Vavpotičeve razstave se iztekajo, Slovenski narod, LXXVI/102, 6. 5. 1943, p. 3. - Zadnji dnevi Vavpotičeve razstave, Slovenski narod, LXXVI/103, 7. 5. 1943, p. 3. - Zadnji dnevi Vavpotičeve razstavo se iztekajo, Slovenec, LXXI/103a, 7. 5. 1943, p. 3. - Zadnji dnevi Vavpotičeve razstave, Slovenski dom, VIII/103, 7. 5. 1943, p. 3. - Zadnji dnevi Vavpotičeve razstave se iztekajo, Jutro, XXIII/103, 7. 5. 1943, p. 3. - Vavpotičeva razstava bo v sredo zaključena, Slovenski narod, LXXVI/104, 8. 5. 1943, p. 4. - Naprodaj je še nekaj Vavpotičevih umetnin, Slovenski dom, VIII/104, 8. 5. 1943, p. 3. - S. M. /Stane Mikuž/, Posmrtna razstava Ivana Vavpotiča, Slovenec, LXXI/104a, 8. 5. 1943, p. 4. - Visoki komisar na razstavi slik Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/105, 9. 5. 1943, p. 2. - Vavpotičeva razstava bo v sredo zaključena, Jutro, XXIII/105, 9. 5. 1943, p. 4. - Visoki komisar obiskal Vavpotičevo razstavo, Slovenec, LXXI/103a, 9. 5. 1943, p. 2. - Na prodaj je še nekaj Vavpotičevih umetnin, Slovenec, LXXI/103a, 9. 5. 1943, p. 4. 2428  Posmrtna razstava slik Ivana Vavpotiča, Jutro, XXIII/89, 20. 4. 1943, pp. 3–4. 2429  S. M. /Stane Mikuž/, Posmrtna razstava Ivana Vavpotiča, Slovenec, LXXI/104a, 8. 5. 1943, p. 4. 2430  Interesenti za nakup Vavpotičevih slik in risb, Jutro, XXIII/94a, 25. 4. 1943, p. 4. 671 672 Naslov razstave: Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič, N. Omersa, K. Putrih, M. Sedej Razširjena sodba slovenske likovne kritike Staneta Kregarja je bila objav- ljena v reviji Umetnost. Zavedal se je, da sta umetniška produkcija in kritika Datum: 16. 5.–6. 6. 1943 neločljivo povezani in ena brez druge ne moreta obstajati. Slovenski kritiki je očital površnost (saj naj bi si kritiki za ogled razstave vzeli le pol ure), nanašanje samo na impresionistične kriterije slikanja in neodzivnost kritikov Organizator: Ni podatka. nad »kič in diletantizem, ki danes raste kot gobe po dežju in ki so ga polna vsa izložbena okna in razstav«.2440 Kregar je vlogo likovnega kritika postavil na visoko mesto, saj je bil prepričan, da ima »poleg kritike tudi dolžnost Avtorji s številom del: 68 del v katalogu; Zdenko Kalin (3), Stane Kregar (16), Zoran Mušič (14) , vzbuditi pri občinstvu smisel za umetnostno ustvarjanje, dvigati ga k prave-Nikolaj Omersa (16), Karel Putrih (9), Maksim Sedej (10).2431 mu pojmovanju umetnine, kakor tudi vzbujati ljubezen do umetnosti, iz česar bo izviralo hotenje po posesti umetnine domačega umetnika«.2441 Katalog in tiskovine: Dvojezični italijansko-slovenski katalog s seznamom del.2432 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: Spremljevalni program: 23. 5. in 3. 6. je bilo organizirano vodstvo Saše Šantla, 6. 6. pa vodstv o - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/109a, 14. 5. 1943, p. 3. Staneta Kregarja, na katerem je komentiral tudi Mikuževo kritiko razstave.2433 - Pomladanska razstava, Slovenski dom, VIII/110, 15. 5. 1943, p. 3. - Slikarji Stane Kregar, Zoran Mušič, Niko Omersa in Maksim Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih, Jutro, Obisk: Razstava je bila dobro obiskana, a naj bi »materialni uspeh tokrat znatn o XXIII/110, 15. 5. 1943, p. 4. zaostajal za moralnim«.2434 - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/110, 15. 5. 1943, p. 4. - Opozarjamo na novo umetniško razstavo, Slovenec, LXXI/110a, 15. 5. 1943, p. 4. - Slikarji Stane Kregar, Zoran Mušič, Niko Omersa in Maksim Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih, Slovenski narod, Vrsta razstave: Skupinska razstava štirih slikarjev in dveh kiparjev. Stane Kregar, LXXV/110, 15. 5. 1943, p. 3. Maksim Sedej in Nikolaj Omersa so razstavljali krajine, tihožitja in - Pomladanska razstava mladih slovenskih slikarjev in kiparjev, Slovenec, LXXI/111a, 16. 5. 1943, p. 4. nekaj portretov v tehniki olja, Zoran Mušič poleg olj še devet gvašev. - Umetniška razstava v Jakopičevem paviljona, Slovenski dom, VIII/111, 17. 5. 1943, p. 2. Zdenko Kalin in Karel Putrih sta razstavila portrete in ženske akte v mavcu, bronu in marmorju. - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/20, 17. 5. 1943, p. 2. 2435 - Nova umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/111, 17. 5. 1943, p. 3. - C. K., Nekdanji »Klub neodvisnih« razstavlja, Slovenski dom, VIII/112, 18. 5. 1943, p. 2. Poročanje in kritika: Razstava je bila medijsko zelo izpostavljena in lepo sprejeta. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/112a, 18. 5. 1943, p. 3. Zelo pozitiven zapis je bil objavljen v Slovenskem domu: »Dozorele umet- - Nova umetnostna razstava, Jutro, XXIII/112, 18. 5. 1943, p. 4. nine dokazujejo ne samo velik napredek, temveč popolno izpopolnitev - Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/112, 18. 5. 1943, p. 2. vsakega posameznega teh umetnikov v lastni individualni smeri.«2436 - Razstava šesterice umetnikov, Jutro, XXIII/113, 19. 5. 1943, p. 3. Pisec je za razstavljajoča kiparja napisal, da »sta s svojimi razstavljenimi - Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/113, 19. 5. 1943, p. 3. plastikam pokazala, da se je slovensko kiparstvo osvobodilo šablon - Najnovejša umetnostna razstava, Jutro, XXIII/114, 20. 5. 1943, p. 4. in pretiranega rokodelstva ter da je tudi v tej umetniški vrsti možna čista - Z razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/114a, 20. 5. 1943, p. 3. umetnost«.2437 Veliko zanimanja je v javnosti sprožilo vodstvo Staneta Kregarja - Ljubiteljem umetnosti, Slovenski dom, VIII/113, 21. 5. 1943, p. 2. po razstavi (6. 6.), na katerem je odgovarjal na (neznano) kritiko Staneta - Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/113, 21. 5. 1943, p. 2. Mikuža. Poglavitni Kregarjev očitek na sočasno umetnostno kritiko je bil, - Vodstva po naših razstavah, Slovenec, LXXI/115a, 21. 5. 1943, p. 3. da je metoda te kritike zastarela, da »ne gre vštric z razvojem umetnosti - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/115, 21. 5. 1943, p. 3. in da skuša aplicirati na sodobne umetnostne izraze načela impresionis- - Opozarjamo ljubljansko občinstvo na vodstvo, Slovenec, LXXI/116a, 22. 5. 1943, p. 5. tične estetike«.2438 Po Kregarjevih besedah naj Mikuž ne bi »napisal o tej - Opozarjamo na razstavo, Slovenski narod, LXXV/116, 22. 5. 1943, p. 3. razstavi domala nobene sodbe, s katero bi ne bila mogoča polemika«.2439 - Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/117, 23. 5. 1943, p. 4. - Razstava Kalin, Kregar, Mušič, Omersa, Putrih, Sedej, Slovenec, LXXI/117a, 23. 5. 1943, p. 4. - Razstava šesterice, Slovenski narod, LXXV/117, 24. 5. 1943, p. 3. 2431  Mostra d'arte / Umetnostna razstava. Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič, N. Omersa, K. Putrih, M. Sedej (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 5.–6. 6. 1943), Ljubljana 1943. - Ljubljanska nedeljska kronika, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/21, 24. 5. 1943, p. 2. 2432  Mostra d'arte / Umetnostna razstava. Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič, N. Omersa, K. Putrih, M. Sedej (Ljubljana, Jakopičev paviljon, - Zanimiv vpogled, Slovenski dom, VIII/118, 25. 5. 1943, p. 3. 16. 5.–6. 6. 1943), Ljubljana 1943. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) Katalogu, ki ga hrani Narodna galerija, so (razen pri Putrihu in Sedeju) ročno dopisane cene umetnin. - Dečko z ribami (olje), S. Kregar, Slovenski dom, VIII/118, 25. 5. 1943, p. 4. 2433  Ljubiteljem umetnosti, Slovenski dom, VIII/113, 21. 5. 1943, p. 2; Uspela razstava neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, 2. 6. 1943, 8/125, p. 2; Umetnik polemizira s kritikom, Jutro, XXIII/127, 8. 6. 1943, p. 3. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/118a, 25. 5. 1943, p. 4. 2434  Iz umetniškega sveta, Umetnost, 1943, VII/10/12, p. 187; Umetnik polemizira s kritikom, Jutro, XXIII/127, 8. 6. 1943, p. 3. - Najnovejša umetnostna razstava, Slovenski narod, LXXV/118, 25. 5. 1943, p. 3. 2435  Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič, N. Omersa, K. Putrih, M. Sedej. Jakopičev paviljon, 1943 (Narodna galerija, arhiv / Društvo Narodna galerija). 2436  Uspela razstava neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, 2. 6. 1943, VIII/125, p. 2. 2437  Mostra d'arte / Umetnostna razstava. Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič, N. Omersa, K. Putrih, M. Sedej (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 16. 5.–6. 6. 1943), Ljubljana 1943. 2438  Umetnik polemizira s kritikom, Jutro, XXIII/127, 8. 6. 1943, p. 3. 2440  Stane KREGAR, Umetnostni kritiki pri nas, Umetnost, VII/10–12, 1942–1943, pp. 176–184. 2439  Ibid. 2441  Ibid. 673 674 - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/118, 25. 5. 1943, p. 4. 570 - Vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/118, 25. 5. 1943, pp. 3–4. - -mir., Mladi mojstri lepo napredujejo, Slovenski narod, LXXV/119, 26. 5. 1943, p. 2. - Putrihove in Kalinove plastike, Jutro, XXIII/120, 27. 5. 1943, p. 4. - Živo zanimanje, ki vlada za razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/120, 27. 5. 1943, p. 3. - Zanimanje za razstavo, Slovenski dom, VIII/121, 28. 5. 1943, p. 3. - Ne pozabite obiskati razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/121a, 28. 5. 1943, p. 3. - Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/121, 28. 5. 1943, p. 3. - Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/122, 29. 5. 1943, p. 3. - S. M. /Stane Mikuž/, Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/122a, 29. 5. 1943, p. 4. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/123, 30. 5. 1943, p. 4. - Oglejte si razstavo v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/123a, 30. 5. 1943, p. 4. - Samo še ta teden bo odprta razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/123, 31. 5. 1943, p. 3. - Samo še teden dni bo odprta razstava, Slovenski narod, LXXV/123, 31. 5. 1943, p. 3. - F. Š. /Fran Šijanec/, Umetnostna razstava Neodvisnih, Jutro, XXIII/124, 1. 6. 1943, pp. 3–4. - V Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/124, 1. 6. 1943, p. 4. - Vodstvo po razstavi Kalin, Kregar, Mušič, Omersa, Putrih, Sedej, Slovenec, LXXI/124a, 1. 6. 1943, p. 5. - Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/125a, 2. 6. 1943, p. 3. - Uspela razstava neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/125, 2. 6. 1943, p. 2. - Le še nekaj dni nas loči od zaključka, Slovenski dom, VIII/125, 2. 6. 1943, p. 3. - Ne pozabite obiskati razstave, Slovenec, LXXI/126a, 3. 6. 1943, p. 5. - Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/126, 4. 6. 1943, p. 2. - Zadnji dnevi razstave, Slovenski dom, VIII/126, 4. 6. 1943, p. 3. - Nedeljsko vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXV/126, 4. 6. 1943, p. 4. - Jutri je zadnji dan, Slovenski dom, VIII/126, 5. 6. 1943, p. 3. - Zadnje vodstvo v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/123, 5. 6. 1943, p. 4. - N. Omersa. Lastna podoba, Slovenec, LXXI/127a, 5. 6. 1943, p. 3. - Samo še danes in jutri, Slovenski narod, LXXV/127, 5. 6. 1943, p. 3. 571 572 - Akad. slikar Stane Kregar, Slovenski narod, LXXV/127, 5. 6. 1943, p. 3. - Akad. slikar Stane Kregar, Jutro, XXIII/124, 6. 6. 1943, p. 4. - Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenec, LXXI/128a, 6. 6. 1943, p. 4. - Umetnik in kritika ali stara pesem v izdaji Staneta Kregarja, Slovenski dom, VIII/128, 7. 6. 1943, p. 2. - Umetnik polemizira s kritikom, Jutro, XXIII/127, 8. 6. 1943, p. 3. - Iz umetniškega sveta, Umetnost, VII/10–12, 1943, p. 187. - Stane KREGAR, Umetnostni kritiki pri nas, Umetnost, VII/10–12, 1942–1943, pp. 176–184. 569 569 Jutro, XXIII/124, 1. 6. 1943, p. 3. 570 Slovenski dom, VIII/118, 25. 5. 1943, p. 4. 571 Slovenec, LXXI/127a, 5. 6. 1943, p. 3. 572 Umetnost, VII/10 –12, 1942–1943, p. 177. 675 676 Naslov razstave: Umetniška razstava navdahnjena od športa in Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: razstava tujskoprometnega lepaka - Umetnostna razstava – posvečena športu, Jutro, XXII/87, 17. 4. 1942, p. 3. - Prva umetnostna razstava, posvečena športu, bo v Ljubljani od 6. do 27. septembra, Slovenec, LXX/88a, 17. 4. 1942, p. 2. Datum: 12.–27. 6. 1943 (razstava bi morala biti postavljena 6. septembra 19422442) - Umetnostno razstavo posvečeno športu, Družinski tednik, XIV/13, 23. 4. 1942, p. 2. - Natečaj za propagandno turistični naraščaj, Slovenski dom, VIII/39, 18. 2. 1943, p. 2. Organizator: Pokrajinski odbor C.O.N.I. in Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet , - Natečaj za propagandno-turistični plakat, Jutro, XXIII/39, 18. 2. 1943, p. 2. Ljubljana2443 - Natečaj za propagandno turistični naraščaj, Slovenec, LXXI/39a, 18. 2. 1943, p. 2. - Živahno pričakovanje za umetniško razstavo posvečeno športu, Jutro, XXIII/53, 6. 3. 1943, p. 6. Avtorji/-ice s številom del: 61 del;2444 Josip Beranek (4), Vladimir Brejc (1), Edo Deržaj (10), Marti ra - Razstavo športnih motivov, Slovenec, LXXI/54a, 7. 3. 1943, p. 5. Ferdinando (1), Rudolf Gorjup (7), France Gorše (3), Marjan Lah (5), Marija - Natečaj za propagandni turistični tečaj, Slovenski dom, VIII/59, 13. 3. 1943, p. 2. Šarc (1), Ciril Novak (3), Matej Sternen (1), Mitja Švigelj (11), Janez Trpin (6), - Natečaj za propagandni turistični plakat, Slovenski narod, LXXV/59, 13. 3. 1943, p. 2. Jože Trpin (1), Iccorac – izven konkurza.2445 - Natečaj za propagandni turistični plakat, Jutro, XXIII/59, 13. 3. 1943, p. 2. - Umetniška razstava na pobudo športa, Jutro, XXIII/76, 4. 4. 1943, p. 4. Katalog in tiskovine: Dvojezični italijansko-slovenski katalog s seznamom del.2446 - Umetnostna športna razstava, Slovenec, LXXI/76a, 4. 4. 1943, p. 3. - Natečaj za propagandno-turistični lepak, Slovenski dom, VIII/97, 30. 4. 1943, p. 2. - Natečaj za propagandno turistični lepak, Slovenski narod, LXXV/97, 30. 4. 1943, p. 2. Spremljevalni program: Ni podatka. - Natečaj za propagandno turistični lepak, Jutro, XXIII/98, 1. 5. 1943, p. 3. - Natečaj za propagandno turistični letak, Slovenec, LXXI/98a, 1. 5. 1943, p. 2. Obisk: Ni podatka. - Razstava športnih motivov, Slovenec, LXXI/101a, 5. 5. 1943, p. 4. - Prijave za I. umetnostno razstavo, posvečeno športu, Slovenski narod, LXXV/101, 5. 5. 1943, p. 2. Vrsta razstave: Razstava tujskoprometnih plakatov ter razstava umetniških del - Zaključek prijav za umetniško razstavo športnih motivov, Slovenec, LXXI/103a, 9. 5. 1943, p. 5. (slike, risbe, skice in tri plastike) s tematiko športa. Razpisane so bile nagrade, - Razstava športnih motivov in turističnih lepakov, Slovenski dom, VIII/120, 27. 5. 1943, p. 3. ki jih je podeljevala komisija, v kateri so bili France Stele, Anton Gojmir Kos, - Razstava športne umetnosti in turističnega letaka, Slovenski narod, LXXV/120, 27. 5. 1943, p. 3. Boris Kalin in Stanko Bloudek.2447 - Razstava športnih motivov in turističnih lepakov bo odprta 12. junija, Slovenec, LXXI/120a, 27. 5. 1943, p. 2. - Razstava športne umetnosti in turističnega letaka, Jutro, XXIII/120, 27. 5. 1943, p. 2. Poročanje in kritika: V tisku so prevladovala obvestila, vabila in navodila za oddajo likovnih - Razstava športnih motivov in turističnih lepakov, Slovenec, LXXI/122a, 29. 5. 1943, p. 2. oz. natečajnih del ter poročila z otvoritve razstave.2448 Edini poglobljeni - Izročitev umetniških del, Slovenski dom, VIII/125, 2. 6. 1943, p. 2. prispevek so objavili v Slovenskem narodu, v katerem je avtor opisoval obisk - Izročitev umetniških del, Slovenec, LXXI/125a, 2. 6. 1943, p. 2. pri kiparju Francetu Goršetu, ki je za razstavo prispeval tri plastike Plavalka - Razstava umetnosti, navdihnjene od športa, Jutro, XXIII/127, 8. 6. 1943, p. 2. na startu, Metalka krogle in Metalec kopja. Gorše je o delih dejal: »Prisluhnil - Razstavo športnih motivov bodo odprli 12. t. m., Slovenec, LXXI/129a, 8. 6. 1943, p. 2. sem športu, ki se je v naših dneh tako razmahnil. Šel sem na tekme in zvest - Razstava športnih motivov, Slovenski dom, VIII/129, 8. 6. 1943, p. 3. o opazoval. Ni dvoma, da ima šport veliko vlogo v umetnosti. […] Potrebno je, da plastika svobodno zadiha v prostoru, da se bomo lahko otresli tiste - Razstava umetnosti, navdihnjene od športa, Slovenski narod, LXXV/129, 8. 6. 1943, p. 2. salonske, namizne plastike …«2449 - Razstava umetnosti, navdihnjene po športu, Jutro, XXIII/129, 10. 6. 1943, p. 2. - Razstava športne umetnosti, Slovenec, LXXI/131a, 10. 6. 1943, p. 2. - Razstava umetnosti, navdihnjene po športu, Slovenski narod, LXXV/131, 10. 6. 1943, p. 2. - Glavni tajnik CONI-a v Ljubljani, Jutro, XXIII/130, 11. 6. 1943, p. 3. - Odposlanec CONI-ja v Ljubljani, Slovenec, LXXI/132a, 12. 6. 1943, p. 2. - Otvoritev umetniške in tujskoprometne - razstave C.O.N.I.-a, Jutro, XXIII/132, 13. 6. 1943, p. 2. - Razstava športnih motivov odprta, Slovenec, LXXI/134a, 13. 6. 1943, p. 2. - Otvoritev športne razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/134, 15. 6. 1943, p. 2. 2442  Prva umetnostna razstava, posvečena športu, bo v Ljubljani od 6. do 27. septembra, Slovenec, LXX/88a, 17. 4. 1942, p. 2. - Zvezni tajnik otvoril športno razstavo, Jutro. Ponedeljska izdaja, XI/24, 15. 6. 1943, p. 2. 2443  Število del je rekonstruirano po člankih navedenih v rubriki Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika, zlasti po: Otvoritev umetniške in tujskoprometne - razstave C.O.N.I.-a, Jutro, XXIII/132, 13. 6. 1943, p. 2. - Otvoritev razstave navdahnjene po športu, Slovenski narod, LXXV/134, 16. 6. 1943, p. 3. 2444  Občinstvo opozarjamo na veliko razstavo športnih motivov, Slovenski narod, LXXV/137, 18. 6. 1943, p. 3. - Občinstvo opozarjamo na veliko razstavo športnih motivov, Slovenski narod, LXXV/137, 18. 6. 1943, p. 3. 2445  Catalogo. Mostra d'arte ispirata al o sport. Mostra del cartel o di propaganda turistica / Katalog. Umetniška razstava navdahnjena od športa. Razstava tujskoprometnega lepaka (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 12.–27. 6. 1943), Ljubljana 1943. - Zaključek umetnostnih razstav v Jakopičevem paviljonu, Jutro, XXIII/141, 26. 6. 1943, p. 4. 2446  Catalogo. Mostra d'arte ispirata al o sport. Mostra del cartel o di propaganda turistica / Katalog. Umetniška razstava navdahnjena od športa. Razstava tujskoprometnega lepaka (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 12.–27. 6. 1943), Ljubljana 1943. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne - Razstava športnih motivov, Slovenec, LXXI/143a, 26. 6. 1943, p. 6. galerije / Društvo Narodna galerija.) - Nagrade za tujsko-prometne lepake, Jutro, XXIII/142, 27. 6. 1943, p. 2. 2447  Umetniška razstava – navdahnjena od športa in razstava tujsko prometnega lepaka, Umetnost, VII/10–12, 1943, p. 188. 2448  Otvoritev umetniške in tujskoprometne - razstave C.O.N.I.-a, Jutro, XXIII/132, 13. 6. 1943, p. 2. - Seznam nagrajenih umetnikov, Slovenec, LXXI/144a, 27. 6. 1943, p. 2. 2449  -mir., Obisk pri kiparju Francetu Goršetu, Slovenski narod, LXXV/147, 2. 7. 1943, p. 2. 677 678 - Nagrado za tujsko-prometne lepake, Slovenec, LXXI/144a, 27. 6. 1943, p. 4. RAZSTAVE V LETU 1944 - Nagrade za razstavljalce v Jakopičevem paviljonu, Slovenski dom, VIII/144, 28. 6. 1943, p. 2. - Razdelitev nagrad ob razstavi športne umetnosti, Slovenski narod, LXXV/144, 28. 6. 1943, p. 2. - Nagrade za tujsko-prometne lepake, Slovenski narod, LXXV/144, 28. 6. 1943, p. 2. - -mir., Obisk pri kiparju Francetu Goršetu, Slovenski narod, LXXV/147, 2. 7. 1943, p. 2. - Umetniška razstava – navdahnjena od športa in razstava tujsko prometnega lepaka, Umetnost, VII/10–12, 1942–1943, p. 188. Jera Krečič 679 680 Naslov razstave: Matej Sternen – portreti Poročanje in kritika: Razstava je bila deležna velike medijske pozornosti, zaradi svoje do- brodelne naravnanosti in pokroviteljstva Leona Rupnika je bila deležna samo Datum: 1. 5.–30. 6. 1944 pozitivnih časopisnih prispevkov, ki po večini omenjajo portrete pomembnih slovenskih osebnosti. Tako množično omembo razstave v časopisju lahko pripišemo tudi dejstvu, da je bila v letu 1944 to edina razstava v paviljonu. Organizator: Socialna pomoč v Ljubljani Sternenova umetnost je bila večkrat označena kot »resnično prava, velika in čisto slovenska«.2463 Pisci so ga razumeli kot velikega junaka, ki se je »pri svojih visokih letih ves žrtvoval ter pokazal svojo brezmejno nese-Avtor s številom del: 71 del v katalogu; Matej Sternen.2450 bičnost, združeno z mladeniško odločnostjo za delo za slovensko kulturo in za slovenski narod«.2464 V Jutru so med drugim objavili tudi uvodni nagovor Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del in biografskim člankom, ki ga je napisal Franc e Frana Windischerja in Leona Rupnika, v katerem je slednji izrazil željo po Stele.2451 čimprejšnji otvoritvi Moderne galerije: »Obenem pa ne morem zatajiti svoje želje, kako rad bi v čim krajšem in lepšem času odprl še mnogo večjo, zares veličastno razstavo vsega vašega življenjskega dela v novi Moderni galeriji, Spremljevalni program: Otvoritvene nagovore so imeli Fran Windischer, Leon Rupnik in Franc e ki sem jo ukazal dokončati.«2465 Stele.2452 Stele je imel po razstavi vodstvo 25. 6.2453 Posebnosti: To je bila edina razstava v paviljonu leta 1944. Poleg razstave so Obisk: Skoraj vse časopisno poročanje navaja izjemen obisk. Po poročanju prostore paviljona v tem času oddali kiparju Francetu Goršetu, ki je v njih Jutra naj bi si razstavo ogledalo 2.500 obiskovalcev ter 556 »gojencev raz-organiziral zasebno umetniško šolo.2466 Poleg njega pa so zavetje v paviljonu nih šol«.2454 Vstopnina je bila deset lir, za »šole in domobrance v skupinah dobili še kiparji Karel Putrih, Zdenko Kalin, Ivan Zajec in Stanko Dremelj.2467 pod vodstvom vzgojiteljev in časnikov« pa je bila znižana na eno liro.2455 V Jutru in Slovencu so objavili celo navodila za obisk, kjer so večje skupine obiskovalcev pozvali, naj si razstavo v izogib gneči ogledajo v zgodnjih do-Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: poldanskih urah ali po 13.00.2456 Poleg kataloga so na razstavi po deset lir - Portretna razstava mojstra Sternena, Slovenec, LXXII/99, 30. 4. 1944, p. 5. prodajali fotografije Sternenovih portretov.2457 - Za portretno razstavo mojstra Sternena, Jutro, XXIV/102, 30. 4. 1944, p. 3. - Portretna razstava mojstra Sternena, Jutro, XXIV/99, 4. 5. 1944, p. 4. - Za portretno razstavo mojstra Sternena, Slovenec, LXXII/102, 4. 5. 1944, p. 4. Vrsta razstave: Samostojna dobrodelna razstava portretov (olja in 15 risb monotipij in radirank) Mateja Sternena, ki so nastala med letoma 1889 in 1944. Nastala je - Gospod Prezident – pokrovitelj Sternenove razstave, Jutro, XXIV/111, 14. 5. 1944, p. 5. pod pokroviteljstvom Leona Rupnika, dela za razstavo pa je zbirala Socialna - Gospod Prezident – pokrovitelj Sternenove razstave, Slovenec, LXXII/111, 14. 5. 1944, p. 4. pomoč – še 18. 5. so v časopisju prisotni pozivi, naj lastniki Sternenovih del - Gospod prezident lastnikom Sternenovih portretnih del, Jutro, XXIV/114, 18. 5. 1944, p. 2. prispevajo slike, risbe in skice za razstavo.2458 Vsi dohodki razstave so bili - Za Sternenovo razstavo, Slovenec, LXXII/116, 21. 5. 1944, p. 4. namenjeni za Socialno pomoč. Kot razlog za razstavo so opredelili tudi 40 - Pred razstavo mojstra Sternena, Slovenski narod, LXXVI/21, 23. 5. 1944, p. 2. let od uspešne razstave slovenskih impresionistov v znani zasebni galeriji - Za praznik slovenske umetnosti, Slovenec, LXXII/119, 25. 5. 1944, p. 6. Huga Othmarja Miethkeja (otvoritev 15. februarja 1904) na Dunaju, s katero - Razstava portretov Mateja Sternena, Jutro, XXIV/121, 27. 5. 1944, p. 3. se je začel njihov vzpon.2459 Ob priložnosti razstave je Sternen ustvaril tudi - Portretno razstavo, Slovenec, LXXII/121, 27. 5. 1944, p. 3. poseben portret Leona Rupnika, ki je bil končan na dan otvoritve in obešen - Slovesna otvoritev razstave Mateja Sternena, Jutro, XXIV/122, 28. 5. 1944, p. 2. v glavnem prostoru paviljona.2460 Matej Sternen je na razstavi dobil diplomo - Razstava mojstra Sternena v prid socialni pomoči, Slovenec, LXXII/122, 28. 5. 1944, p. 3. častnega meščana Vrhnike, izročil mu jo je župan Ignac Hren.2461 Po izročitvi - Razstava slik prof. Mateja Sternena, Slovenski narod, LXXVI/22, 30. 5. 1944, p. 2. je diploma do konca razstave visela v izložbenem oknu Socialne pomoči.2462 - Otvoritev razstave portretov mojstra Sternena, Družinski tednik, XVI/22, 1. 6. 1944, p. 2. - Nekaj navodil za obisk razstave mojstra Sternena, Jutro, XXIV/125, 2. 6. 1944, p. 2. - Navodila za obisk razstave mojstra Sternena, Slovenec, LXXII/125, 2. 6. 1944, p. 3. - Obisk razstave Mateja Sternena, Jutro, XXIV/126, 3. 6. 1944, p. 3. 2450  Matej Sternen, Portreti (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1944), Ljubljana 1944. - Na razstavi del mojstra M. Sternena, Slovenski narod, LXXVI/23, 5. 6. 1944, p. 2. 2451  Matej Sternen, Portreti (Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj–junij 1944), Ljubljana 1944. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo - Sternenova razstava, Slovenec, LXXII/129, 7. 6. 1944, p. 3. Narodna galerija.) 2452  Otvoritev razstave portretov mojstra Sternena, Družinski tednik, XVI/22, 1. 6. 1944, p. 2. - Ob razstavi portretov Mateja Sternena, Jutro, XXIV/132, 11. 6. 1944, p. 3. 2453  T. D. /Tine Debeljak/, Na razstavi prof. Sternena, Slovenec, LXXII/144, 25. 6. 1944, p. 3. - Čemerna oblačna nedelja, Slovenski narod, LXXVI/24, 12. 6. 1944, p. 2. 2454  Ob zaključku Sternenove razstave, Jutro, XXIV/151, 5. 7. 1944, p. 2. 2455  Sternenov portret prezidenta div. generala Leona Rupnika, Jutro, XXIV/136, 16. 6. 1944, p. 3. - Počastitev mojstra Sternena, Jutro, XXIV/135, 15. 6. 1944, p. 4. 2456  Nekaj navodil za obisk razstave mojstra Sternena, Jutro, XXIV/125, 2. 6. 1944, p. 2; Navodila za obisk razstave mojstra Sternena, Slovenec, LXXII/125, 2. 6. 1944, p. 3. 2457  Več novih fotografij Sternenovih portretnih del, Jutro, XXIV/145, 27. 6. 1944, p. 3. 2458  Gospod prezident lastnikom Sternenovih portretnih del, Jutro, XXIV/114, 18. 5. 1944, p. 2. 2463  Ob zaključku Sternenove razstave, Jutro, XXIV/151, 5. 7. 1944, p. 2. 2459  Razstava portretov Mateja Sternena, Jutro, XXIV/121, 27. 5. 1944, p. 3. 2464  Ibid. 2460  Ob razstavi portretov Mateja Sternena, Jutro, XXIV/132, 11. 6. 1944, p. 3. 2465  Razstava mojstra Sternena v prid socialni pomoči, Slovenec, LXXII/122, 28. 5. 1944, p. 3. 2461  Počastitev mojstra Sternena, Jutro, XXIV/135, 15. 6. 1944, p. 4. 2466  Kronika. Narodna galerija. Poročilo o delovanju v letih 1943 in 1944, Zbornik za umetnostno zgodovino, XX/1-2, 1944, p. 147. 2462  Diploma mojstra Sternena, Jutro, XXIV/140, 21. 6. 1944, p. 3. 2467  Glej tudi poglavje Institucionalne in kulturno-politične razmere, pp. 16–29. 681 682 - Počastitev mojstra Sternena, Slovenec, LXXII/135, 15. 6. 1944, p. 4. - Sternenov portret prezidenta div. generala Leona Rupnika, Jutro, XXIV/136, 16. 6. 1944, p. 3. RAZSTAVE V LETU 1945 - Sternenov portret g. prezidenta Leona Rupnika, Slovenec, LXXII/137, 17. 6. 1944, p. 3. - Na Sternenovi razstavi, Jutro, XXIV/137, 17. 6. 1944, p. 3. - Vrhničani na Sternenovi razstavi, Jutro, XXIV/138, 18. 6. 1944, p. 3. - Vrhničani na Sternenovi razstavi, Slovenec, LXXII/128, 18. 6. 1944, p. 5. - Prisrčna slovesnost v Jakopičevem paviljonu, Slovenski narod, LXXVI/25, 19. 6. 1944, p. 2. - Vrhnika rojaku – Mojstru Sternenu, Slovenec, LXXII/139, 20. 6. 1944, p. 3. - Diploma mojstra Sternena, Jutro, XXIV/140, 21. 6. 1944, p. 3. - Vrsta fotografij portretov z razstave mojstra Sternena, Slovenec, LXXII/140, 21. 6. 1944, p. 3. - Vodstvo po razstavi mojstra Sternena, Slovenec, LXXII/143, 24. 6. 1944, p. 3. - T. D. /Tine Debeljak/, Na razstavi prof. Sternena, Slovenec, LXXII/144, 25. 6. 1944, p. 3. - Pri vodstvu po razstavi mojstra Sternena, Jutro, XXIV/144, 25. 6. 1944, p. 4. - Več novih fotografij Sternenovih portretnih del, Jutro, XXIV/145, 27. 6. 1944, p. 3. - Razstava Sternenovih portretov, Družinski tednik, XVI/26, 29. 6. 1944, p. 5. - Zadnja dneva Sternenove razstave portretov, Jutro, XXIV/148, 1. 7. 1944, p. 5. - Zadnji dan razstave, Jutro, XXIV/149, 2. 7. 1944, p. 4. - Ob zaključku Sternenove razstave, Jutro, XXIV/151, 5. 7. 1944, p. 2. - Ob zaključku Sternenove razstave, Slovenec, LXXII/155, 9. 7. 1944, p. 4. - Razstava portretov Mateja Sternena, Umetnost, IX/1–3, 1945, pp. 28–30. 573 Slovenec, LXXII/119, 25. 5. 1944, p. 6. 574 Slovenec, LXXII/144, 25. 6. 1944, p. 3. 573 574 Jera Krečič 683 684 Naslov razstave: Razstava slovenskih umetnikov partizanov Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Naši umetniki – partizani razstavljajo, Slovenski poročevalec, VI/80, 22. 7. 1945, p. 6. Datum: 21. 7.–19. 8. 1945 - Razstava partizanskih likovnih umetnikov, Ljudska pravica, VI/77, 22. 7. 1945, p. 7. - Slovenski umetniki – partizani razstavljajo, Ljudska pravica, VI/78, 24. 7. 1945, p. 4. Organizator: Slovenski umetniški klub, Ljubljana2468 - »To so dela umetnikov, ki so se do kraja povezali s svojim ljudstvom v najtežjih dneh njegove zgodovine«, Slovenski poročevalec, VI/81, 24. 7. 1945, p. 4. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/84, 27. 7. 1945, p. 3. Avtorji/-ice s številom del: 534 del v katalogu; Ivan Čargo (3), Alenka Globočnik - Gerlovič (7), Vit o Globočnik (22), Božidar Jakac (138), Lado Jordan (7), Dore Klemenčič (57), - Obiščite razstavo umetnikov – partizanov v Jakopičevem paviljonu!, Ljudska pravica, VI/83, 29. 7. 1945, p. 4. Tone Kralj (2), Janez Lajovec (3), Lojze Lavrič (7), France Mihelič (95), Nikolaj - Razstava umetnikov – partizanov, Ljudska pravica, VI/84, 31. 7. 1945, p. 4. Pirnat (37), Ivan Seljak - Čopič (14), France Slana (5), Ive Šubic (34), Janez - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljudska pravica, VI/85, 1. 8. 1945, p. 4. Vidic (10), Drago Vidmar (44), Nande Vidmar (49).2469 - Razstava umetnikov – partizanov v Jakopičevem paviljonu, Ljudska pravica, VI/86, 2. 8. 1945, p. 3. - Razstava umetnikov – partizanov v Jakopičevem paviljonu, Ljudska pravica, VI/88, 4. 8. 1945, p. 4. Katalog in tiskovine: Katalog z besedilom Miška Kranjca in 16 celostranskimi reprodukcijami. 2470 - Razstava Partizanov – umetnikov v Jakopičevem paviljonu, Ljudska pravica, VI/89, 5. 8. 1945, p. 6. - S./tane/ MIKUŽ, Razstava slovenskih umetnikov partizanov, Slovenski poročevalec, VI/92, 5. 8. 1945, p. 6. - R., Umetnik v osvobodilni fronti, Slovenski poročevalec, VI/92, 5. 8. 1945, p. 6. Spremljevalni program: Prirejen je bil pevski nastop Bogdane Stritar, ki jo je na klavirju sprem- - Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/94, 8. 8. 1945, p. 7. ljal Bojan Adamič. Pozdravni nagovor sta imela Božidar Jakac ter prosvetni - Oglas, Slovenski poročevalec, VI/103, 18. 8. 1945, p. 4. minister dr. Ferdo Kozak.2471 Po razstavi je bilo organizirano vodstvo vsak ponedeljek in soboto ob 19.00, ob sredah pa ob 15.00.2472 Obisk: Razstavo naj bi obiskalo veliko število delavcev, ki so imeli ob skupinske m obisku znižano vstopnino (tri dinarje).2473 Vrsta razstave: Skupinska potujoča razstava umetnikov, ki so razstavili grafike, risbe in akvarele, ustvarjene med njihovim časom med partizani. Vabljeni niso bili le priznani umetniki, temveč tudi amaterji, med katerimi je imel najmlajši (Seljak - Čopič) le 17 let. Razstava je bila najprej na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, nato pa so jo postavili še v Ljubljani.2474 Po zaključku je potovala 575 v Zagreb.2475 Poročanje in kritika: Razstava je bila deležna velikega števila poročil v časopisju, v veliko primerih je obiskovalce k obisku vabilo le reproducirano delo enega od sodelujočih avtorjev. Stane Mikuž je v svojem zapisu izpostavil, da sicer ni šlo za velike oljne formate, a s svojo preprostostjo so bile pretežno risbe in grafike plemeniti »glasniki velikega časa, časa, ki ni še nikoli zajel sloven- skega naroda«. Mikuž se je obregnil tudi ob stanje med vojno, ko so številni umetniki živeli v izgnanstvu, ter zagovarjal, da je politična naravnanost kritike likovne umetnosti v tem času nujna.2476 2468  Razstava partizanskih likovnih umetnikov, Ljudska pravica, VI/77, 22. 7. 1945, p. 7. 2469  Razstava slovenskih umetnikov partizanov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 21. 7.–19. 8. 1945), Ljubljana 1945. 2470  Razstava slovenskih umetnikov partizanov (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 21. 7.–19. 8. 1945), Ljubljana 1945. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2471  Slovenski umetniki – partizani razstavljajo, Ljudska pravica, VI/78, 24. 7. 1945, p. 4. 2472  Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/94, 8. 8. 1945, p. 7. 2473  Ibid. 2474  Razstava partizanskih likovnih umetnikov, Ljudska pravica, VI/77, 22. 7. 1945, p. 7. 2475  Razstava hrvaških umetnikov partizanov, Ljudska pravica, VI/107, 26. 8. 1945, p. 6. 2476  S./tane/ MIKUŽ, Razstava slovenskih umetnikov partizanov, Slovenski poročevalec, VI/92, 5. 8. 1945, p. 6. 685 686 576 578 579 577 687 688 580 582 583 581 584 575 Vhod v paviljon ob Razstavi slovenskih umetnikov partizanov, 1945. 576–577 Otvoritev Razstave slovenskih umetnikov partizanov v Jakopičevem paviljonu, 1945. 578–581 Pogled na Razstavo slovenskih umetnikov partizanov v Jakopičevem paviljonu, 1945. 582 Ljudska pravica, VI/85, 1. 8. 1945, p. 4. 583 Ljudska pravica, VI/84, 31. 7. 1945, p. 4. 584 Ljudska pravica, VI/89, 5. 8. 1945, p. 6. 689 690 Naslov razstave: Razstava umetnikov partizanov Hrvatske 585 586 Datum: 27. 8.–8. 9. 19452477 Organizator: Slovenski umetniški klub, Ljubljana2478 Avtorji/-ice s številom del: 192 del v katalogu; Zvonko Agbaba (7), Ive Čače (1), Lela Čermak (2) , Marijan Detoni (10), Zvonko Glad (6), Oskar Herman (4), Nikola Ignjatović (1), Joso Janda (3), Job Jeličič (1), Živko Kljakovič (1), Joko Knježevič (1), Branko Kovačevič (1), Franjo Mraz (20), Edo Murtič (17), Mirko Ostoja (1), Vjekoslav Parač (5), Oton Postružnik (12), Zlatko Prica (16), Vanja Radauš (16), Stj epan Rajkovič (8), Nikola Reiser (6), Ljudevit Šestić (13), Petar Šimaga (19), Đuro Tiljak (12), Milan Tolić (1), Anton Zupa (6).2479 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom avtorjev in del.2480 Spremljevalni program: Otvoritvene govore so imeli Nikolaj Pirnat, od hrvaških umetnikov Zlatk o 587 588 Prica, nato pa še slovenski prosvetni minister Ferdo Kozak.2481 Obisk: Obisk naj bi bil po poročanju Slovenskega poročevalca številen.2482 Vrsta razstave: Skupinska razstava hrvaških partizanskih umetnikov, ki je prišla v Ljubljano, ko je Razstava slovenskih partizanskih umetnikov odpotovala v Zagreb. Razstavljena dela so bila risbe, tempere, akvareli in sepie z vojnimi in partizanskimi motivi. Namen razstave je bil prikazati enotnost hrvaških in slovenskih borcev proti fašizmu.2483 Poročanje in kritika: Zasledimo lahko nekaj pohvalnih zapisov o razstavi. Stane Mikuž je o hrvaških umetnikih zapisal: »Nimam namena ocenjevati podob in risb od primera do primera in od imena do imena. Ugotavljam pa, da so hrvatski partizani-umetniki pokazali veliko, da so potrdili sloves, ki ga uživa hrvatska umetnost pri nas.«2484 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Razstava hrvaških umetnikov partizanov, Ljudska pravica, VI/107, 26. 8. 1945, p. 6. - Hrvatski umetniki razstavljajo v Ljubljani, Slovenski poročevalec, VI/110, 26. 8. 1945, p. 8. - Hrvatski umetniki – partizani so odprli razstavo v Ljubljani, Slovenski poročevalec, VI/111, 28. 8. 1945, p. 6. - Razstava hrvaških umetnikov – partizanov v Ljubljani odprta, Ljudska pravica, VI/108, 28. 8. 1945, p. 6. - S./tane/ MIKUŽ, Razstava umetnikov partizanov Hrvatske, Slovenski poročevalec, VI/119, 6. 9. 1945, p. 6. 2477  Hrvatski umetniki – partizani so odprli razstavo v Ljubljani, Slovenski poročevalec, VI/111, 28. 8. 1945, p. 6. 2478  Ibid. 2479  Razstava umetnikov partizanov Hrvatske (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 26. 8.–8. 9. 1945), Ljubljana 1945. 585–586 2480  Razstava umetnikov partizanov Hrvatske (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 26. 8.–8. 9. 1945), Ljubljana 1945. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) Slovenski poročevalec, 2481  Hrvatski umetniki – partizani so odprli razstavo v Ljubljani, Slovenski poročevalec, VI/111, 28. 8. 1945, p. 6. VI/110, 26. 8. 1945, p. 8. 2482  Ibid. 2483  Razstava hrvaških umetnikov partizanov, Ljudska pravica, VI/107, 26. 8. 1945, p. 6. 587 – 588 2484  S./tane/ MIKUŽ, Razstava umetnikov partizanov Hrvatske, Slovenski poročevalec, VI/119, 6. 9. 1945, p. 6. Ljudska pravica, VI/107, 26. 8. 1945, p. 6. 691 692 Naslov razstave: Razstava otroških risb Naslov razstave: Tržaški umetniki Datum: 15.–20. 9. 19452485 Datum: 22. 9.–7. 10. 1945 Organizator: Protifašistična ženska zveza ljubljanskega mestnega odbora, Ljubljana2486 Organizator: Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Ljubljana2491 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Avtorji/-ice s številom del: 127 del v katalogu; Riccardo Bastianutto (10), Margherita Bembina (3) , Jože Cesar (10), Toni Geic (10), Bogdan Grom (10), Rinaldo Luigi Lotta (7), Avrelij Lukežič (19), Maria Lupieri (17), Elena Jolanda Meneghini (10), Katalog in tiskovine: Ni podatka. Giuseppe Moro (9), Lojze Spacal (13), Duilio Svara (3), Pedra Zandegiacomo Tommasini (3).2492 Spremljevalni program: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Dvojezični slovensko-italijanski katalog s kratkim biografskim opiso m razstavljavcev in seznamom razstavljenih del. Spremljevalno besedilo je Obisk: Ni podatka. Vstopnina je bila pet dinarjev, za otroke in vojake pa znižana n a napisal Giuseppe Menassé, prevedel pa ga je Stanko Leben.2493 dva dinarja.2487 Spremljevalni program: Na otvoritvi razstave naj bi bili navzoči vsi ljubljanski pomembneži. Vrsta razstave: Didaktična razstava risb otrok, starih od 4 do 14 let, na kateri so bile Otvoritveni govor sta imela France Uršič, ki je poudarjal povezovanje slo- zastopane predvsem meščanske šole. Namen razstave naj bi bil ovrednote- venskega in italijanskega naroda, ter Giuseppe Moro v imenu italijanskih raz- nje učnega sistema risanja in razmislek o tem, kako bi poučevali v prihodnosti. stavljavcev.2494 Vodstvo po razstavi je bilo 30. 9. in na zadnji dan razstave.2495 Poleg risb so bili razstavljeni še ročni izdelki, kot so šatulje, vaze, skrinjice, albumi in druga darila ljubljanske mladine sovjetski mladini. Razstavljene so bile tudi fotografije mladih pri delu.2488 Dve sobi sta bili dodeljeni risbam Obisk: Po poročanju Ljudske pravice si je razstavo ogledalo veliko število ljudi.2496 otrok, preostale darovom Zveze mladine Slovenije.2489 Vrsta razstave: Skupinska razstava enajstih slikarjev in enega kiparja, med njimi deve- Poročanje in kritika: V časopisju je bilo objavljenih bolj malo zapisov o razstavi, Franc Uršič tih Italijanov in štirih Slovencev. Na razstavi naj bi po besedah Frana Šijanca se je v Ljudski pravici razpisal o pomenu pravilnega umetniškega poučeva-prodali več slik: »Udeležba najširših plasti in odkupi so najboljši dokaz pome- nja mladih in omogočanju, da razvijajo svojo kreativnost. Zapis je sklenil s na in popularnosti te tako željno pričakovane prireditve.«2497 Ob istem času kritiko, da je bila razstava izvedena prepovršno in bi morala biti urejena z več so slovenski umetniki s Primorske svoja dela razstavljali v Trstu in Gorici.2498 okusa in skrbnosti, s potrebnimi vodstvi in predavanji.2490 Poročanje in kritika: Razstava je bila dobro sprejeta. Dva zapisa o razstavi je prispeval Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: France Uršič, ki je razstavo razumel predvsem kot pozitivno politično ge- - Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/127, 15. 9. 1945, p. 7. sto. V Jakopičevem paviljonu naj bi redko razstavljali italijanski ali tržaški umetniki, zato jo je videl kot priložnost za bratsko združitev obeh narodov in - K. V., Umetnost najmlajših, Slovenski poročevalec, VI/128, 16. 9. 1945, p. 6. kot potrditev skupnega – slovenskega in italijanskega – boja proti fašizmu. - A. Š., Razstava otroških risb, Slovenski poročevalec, VI/131, 20. 9. 1945, p. 6. Uršič je zapisal, da razstava umetniško ne prinaša nobenega odkritja, - F. U. /Franc Uršič/, Razstava otroških risb, Ljudska pravica, VI/129, 21. 9. 1945, p. 4. omogoča pa vpogled v snovanje tržaške umetniške skupine, ki je ljubljan- sko občinstvo do zdaj ni poznalo. Od razstavljajočih slikarjev je najbolj izpostavil Giuseppeja Mora, Lojzeta Spacala ( Vaški circus, Dvorišče), Avrelija Lukežiča ( Starec) in Jožeta Cesarja (»tipičen južnjak z močno slikarsko nadarjenostjo«). Za najboljše delo na razstavi je označil Vrtiljak 2491  Tržaški umetniki bodo razstavljali v Ljubljani, Ljudska pravica, VI/130, 22. 9. 1945, p. 3. 2492  Tržaški umetniki (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1945), Ljubljana 1945. 2493  Tržaški umetniki (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1945), Ljubljana 1945. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija). 2494  Tržaški umetniki bodo razstavljali v Ljubljani, Ljudska pravica, VI/130, 22. 9. 1945, p. 3; Razstava tržaških umetnikov odprta, Ljudska pravica, 2485  Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/127, 15. 9. 1945, p. 7; A. Š., Razstava otroških risb, Slovenski poročevalec, VI/131, 20. 9. 1945, p. 6. VI/132, 25. 9. 1945, p. 8. 2486  F. U. /Franc Uršič/, Razstava otroških risb, Ljudska pravica, VI/129, 21. 9. 1945, p. 4. 2495  Razstava tržaških umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/145, 6. 10. 1945, p. 6; Razstava tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/137, 2487  Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/127, 15. 9. 1945, p. 7. 30. 9. 1945, p. 7. 2488  F. U. /Franc Uršič/, Razstava otroških risb, Ljudska pravica, VI/129, 21. 9. 1945, p. 4. 2496  Razstava tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/137, 30. 9. 1945, p. 7. 2489  Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/127, 15. 9. 1945, p. 7. 2497  Fran ŠIJANEC, Razstava tržaških umetnikov v Ljubljani, Primorski dnevnik, I/128, 12. 10. 1945, p. 2. 2490  F. U. /Franc Uršič/, Razstava otroških risb, Ljudska pravica, VI/129, 21. 9. 1945, p. 4. 2498  Pomen in uspeh razstave primorskih Slovencev v Trstu in Gorici, Slovenski poročevalec, VI/134, 23. 9. 1945, p. 10. 693 694 Giuseppeja Mora, od umetnic pa je najbolj pohvalil Margherito Bembina 590 ( Dekle).2499 Stane Mikuž je zapis posvetil razstavljenim delom Giuseppeja Mora in Lojzeta Spacala.2500 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Tržaški slikarji razstavljajo v Ljubljani, Primorski dnevnik, I/109, 19. 9. 1945, p. 1. - Primorski umetniki bodo razstavljali v Ljubljani, Ljudska pravica, VI/127, 19. 9. 1945, p. 7. - Razstava tržaških umetnikov v Ljubljani, Slovenski poročevalec, VI/131, 20. 9. 1945, p. 6. - Tržaški umetniki bodo razstavljali v Ljubljani, Ljudska pravica, VI/130, 22. 9. 1945, p. 3. - Razstava tržaških umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/133, 22. 9. 1945, p. 6. - Tržaški umetniki razstavljajo, Slovenski poročevalec, VI/134, 23. 9. 1945, p. 10. - France URŠIČ, K razstavi tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/131, 23. 9. 1945, p. 7. - Razstava tržaških umetnikov odprta, Ljudska pravica, VI/132, 25. 9. 1945, p. 8. 591 - Razstava tržaških umetnikov v Ljubljani je odprta, Slovenski poročevalec, VI/135, 25. 9. 1945, p. 6. - Tržaški umetniki razstavljajo v Ljubljani, Primorski dnevnik, I/115, 27. 9. 1945, p. 2. - Z razstave tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/135, 28. 9. 1945, p. 6. - Z razstave tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/136, 29. 9. 1945, p. 6. - Razstava tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/137, 30. 9. 1945, p. 7. - Stane MIKUŽ, Z razstave tržaških umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/140, 30. 9. 1945, p. 8. - Stane MIKUŽ, Kulturni pregled. Razstava tržaških umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/144, 5. 10. 1945, p. 6. - France URŠIČ, Razstava tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/142, 6. 10. 1945, p. 3. - Razstava tržaških umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/145, 6. 10. 1945, p. 6. - Fran ŠIJANEC, Razstava tržaških umetnikov v Ljubljani, Primorski dnevnik, I/128, 12. 10. 1945, p. 2. 589 592 Ljudska pravica, VI/130, 22. 9. 1945, p. 3. 590 Ljudska pravica, VI/142, 6. 10. 1945, p. 3. 591 Ljudska pravica, VI/132, 25. 9. 1945, p. 8. 2499  France URŠIČ, Razstava tržaških umetnikov, Ljudska pravica, VI/142, 6. 10. 1945, p. 3. 592 2500  Stane MIKUŽ, Z razstave tržaških umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/140, 30. 9. 1945, p. 8. Ljudska pravica, VI/135, 28. 9. 1945, p. 6. 695 696 Naslov razstave: Tone Kralj - Vabilo, Ljudska pravica, VI/157, 24. 10. 1945, p. 4. - Z razstave v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/163, 27. 10. 1945, p. 6. Datum: 14. 10.–2. 11. 19452501 - Razstava Toneta Kralja, Ljudska pravica, VI/163, 31. 10. 1945, p. 2. - Rado BEDNARIK, Razstava naše pravice in bolesti, Primorski dnevnik, I/151, 7. 11. 1945, p. 2. Organizator: Ni podatka. - Vito GLOBOČNIK, Tone Kralj razstavlja, Mladina, XXV, 19. 11. 1945, p. 5. Avtor s številom del: Tone Kralj; 21 del.2502 Katalog in tiskovine: Katalog z avtorjevim pojasnilom k razstavi.2503 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava, na kateri je Tone Kralj razstavil petnajst slik in šest plastik. Kralj v katalogu navaja, da je vsa dela izdelal v času oku- pacije – ko se je spomladi 1941 iz Rima vrnil na Primorsko. V osrednji sobi Jakopičevega paviljona je stal model kipa Spomenik zmage, izvirnik pa je bil sočasno postavljen na Trgu Zmage v Gorici. V preostalih sobanah so bili razporejeni reliefi, manjša plastika in oljne slike.2504 593 594 Poročanje in kritika: O razstavi je podrobno pisal Vito Globočnik, ki je Toneta Kralja označil kot umetnika, ki se »s svojim umetniškim delom nikoli ni oddaljil od ljudstva«, kar izražajo vse njegove razstavljene slike in kipi. Razstavo je videl kot dokument časa upora, trpljenja in zmage.2505 O prijetnem srečanju s Kraljem se je v Primorskem glasu razpisal Rado Bednarik, ki je omenil predvsem njegovo plodovito in pomembno slikarstvo v cerkvah ob rapalski meji. Kralj je ostal izjemno aktiven, čeprav so ga fašistične oblasti zavračale na natečajih, v svoje poslikave pa je vpeljal tematike narodnega boja in slovenstva – kot je zapisal Bednarik: »Tam gori se pa da moliti. Bog, Marija in svetniki ti gledajo s sten res po naše.«2506 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - France URŠIČ, Razstava Toneta Kralja, Ljudska pravica, VI/149, 14. 10. 1945, p. 5. - Umetnostna razstava Toneta Kralja, Slovenski poročevalec, VI/152, 14. 10. 1945, p. 6. - Vabilo, Ljudska pravica, VI/154, 20. 10. 1945, p. 6. - Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/157, 20. 10. 1945, p. 4. - Razstava Toneta Kralja, Slovenski poročevalec, VI/158, 21. 10. 1945, p. 6. - V Jakopičevem paviljonu, Glas zaveznikov, I/108, 24. 10. 1945, p. 1. 2501  France URŠIČ, Razstava Toneta Kralja, Ljudska pravica, VI/149, 14. 10. 1945, p. 5; Razstava Toneta Kralja, Ljudska pravica, VI/163, 31. 10. 1945, p. 2. 2502  Tone Kralj. Pojasnila k razstavi in katalog (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1945), Ljubljana 1945. 2503  Tone Kralj. Pojasnila k razstavi in katalog (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1945), Ljubljana 1945. (Katalog dostopen v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana). 2504  Rado BEDNARIK, Razstava naše pravice in bolesti, Primorski dnevnik, I/151, 7. 11. 1945, p. 2. 2505  Vito GLOBOČNIK, Tone Kralj razstavlja, Mladina, XXV, 19. 11. 1945, p. 5. 2506  Rado BEDNARIK, Razstava naše pravice in bolesti, Primorski dnevnik, I/151, 7. 11. 1945, p. 2. 697 698 595 598 599 596 597 600 699 700 601 603 593 Tone Kralj, Spomenik zmage, z razstave v Jakopičevem paviljonu, 1945. 594 Tone Kralj, relief z baze Spomenika zmage, z razstave v Jakopičevem 602 paviljonu, 1945. 595 Tone Kralj, Vaški pevec, z razstave v Jakopičevem paviljonu, 1945. 596 Tone Kralj, Slepec, z razstave v 604 Jakopičevem paviljonu, 1945. 597 Tone Kralj, Begunka, z razstave v Jakopičevem paviljonu, 1945. 598 Tone Kralj, Siroti, z razstave v Jakopičevem paviljonu, 1945. 599 Tone Kralj, Lastni portret s hčerko, z razstave v Jakopičevem paviljonu, 1945. 600 Tone Kralj, Rudarjeva smrt, z razstave v Jakopičevem paviljonu, 1945. 601–602 Obisk ruskega pisatelja Ilije Erenburga na razstavi Tone Kralj v Jakopičevem paviljonu, 1945. 603 Slovenski poročevalec, VI/163, 27. 10. 1945, p. 6. 604 Slovenski poročevalec, VI/158, 21. 10. 1945, p. 6. 701 702 Naslov razstave: Skozi deset taborišč, no. 523, letalec – 605 slikar za žico Ivan Miklavec Slovenski poročevalec, VI/182, 20. 11. 1945, p. 6. Datum: 4.–18. 11. 1945 (Vmes je razstavo nadomestila fotografska razstav a Slovenija po osvoboditvi. Ponovno je bila odprta od 14. do 18. 11.)2507 Organizator: Ni podatka. Avtor s številom del: 192 del v katalogu; Ivan Miklavec.2508 Katalog in tiskovine: Katalog s seznamom del, ki so razdeljena po krajih in taboriščih, kjer so nastala. Katalog vsebuje tudi tri reprodukcije . Na zadnji strani kataloga je umetnik zapisal, da pripravlja knjigo s 300 reprodukcijami in reportažnim besedilom o dogodkih v vojni in taboriščih.2509 Spremljevalni program: Ni podatka. Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Samostojna razstava olj in risb z motivi iz taborišč, v katerih je bil slika r interniran. Poročanje in kritika: Razstava v časopisju ni doživela večjega odmeva, morda zato ker se je delno prekrivala z razstavo Slovenija po osvoboditvi, ki se je v Jakopičevem paviljonu začela 9. 11. Daljši zapis je prispeval Stane Mikuž, ki je komentiral več vidikov razstave. Brala naj bi se manj kot umetniška razstava in bolj kot umetnikov dnevnik internacije, nekatera dela pa po njegovem niso bila najkakovostnejša. Strogo je kritiziral tudi oglaševanje razstave, na katerem so umetnika predstavili s fotografijo za žico kot številko 523. Kot je zapisal: »Dobra umetnost, pa tudi umetnostna reportaža ne potrebuje bombastičnih ukrepov. Zlasti tistih ne, ki bi se utegnili razumeti tako, da se hoče umetnost okoristiti s sedanjim političnim razpoloženjem naših množic.«2510 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Številka 523 razstavlja svoja dela, Slovenski poročevalec, VI/173, 9. 11. 1945, p. 8. - Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/177, 14. 11. 1945, p. 7. - Opozorilo, Ljudska pravica, VI/175, 14. 11. 1945, p. 8. - K razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/182, 20. 11. 1945, p. 6. - S./tane/ MIKUŽ, Skozi deset taborišč, Slovenski poročevalec, VI/186, 24. 11. 1945, p. 6. 2507  Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/177, 14. 11. 1945, p. 7. 2508  Ivan Miklavec, akad. slikar - letalec - slikar za žico. Skozi deset taborišč, No 523. Seznam razstavljenih del umetniške razstave (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1945), Ljubljana 1945. 2509  Ivan Miklavec, akad. slikar - letalec - slikar za žico. Skozi deset taborišč, No 523. Seznam razstavljenih del umetniške razstave (Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1945), Ljubljana 1945. (Katalog je dostopen v arhivu Narodne galerije / Društvo Narodna galerija.) 2510  S./tane/ MIKUŽ, Skozi deset taborišč, Slovenski poročevalec, VI/186, 24. 11. 1945, p. 6. 703 704 Naslov razstave: Slovenija po osvoboditvi 606 Datum: 9.–13. 11. 1945 Organizator: Fotooddelek Tiskovnega urada pri predsedstvu Narodne vlade Slovenije , Ljubljana2511 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Katalog in tiskovine: Ni podatka. Spremljevalni program: Razstavo je otvoril dr. Ferdo Kozak, nato je imel govor Franc Drenovec , ravnatelj Tiskovnega urada. Po otvoritvi je sledilo vodstvo avtorjev.2512 Obisk: Ni podatka; vstopnina za odrasle je štela pet dinarjev, za mladino ter šolsk e in sindikalne skupine pa dva dinarja.2513 Vrsta razstave: Skupinska propagandna fotoreportažna razstava, ki je prikazovala dogodke iz življenja po osvoboditvi v industriji, kmetijstvu in preostalih go- spodarskih panogah. Poseben poudarek je bil na delovanju vojske in življenju na Primorskem.2514 V osrednji sobi so bile fotografije predstavnikov oblasti s Titom v ospredju. V drugih prostorih so viseli prizori prvih dni po osvoboditvi, mdr. obisk Maršala Tita v Ljubljani in množična zborovanja. Prikazali so še obnovitvena dela v porušenih vaseh, v zadnji sobi pa okrevališča, invalidske 607 domove, otroške kolonije, delo mladine itd.2515 Poročanje in kritika: V časopisju je bilo objavljenih le več obvestil in krajših notic. Posebnosti: Razstava je trajala le nekaj dni in je začasno nadomestila razstavo Ivan a Miklavca.2516 Ker so v tem tednu potekale tudi prve ljudske volitve v Jugoslaviji, je imela verjetno propagandno funkcijo. Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: - Obvestilo, Ljudska pravica, VI/169, 8. 11. 1945, p. 12. - Obiščite veliko in zanimivo fotoreportažno razstavo, Slovenski poročevalec, VI/172, 8. 11. 1945, p. 9. - Otvoritev velike fotoreportažne razstave, Ljudska pravica, VI/170, 9. 11. 1945, p. 8. - Slovenija po osvoboditvi v slikah, Ljudska pravica, VI/171, 10. 11. 1945, p. 11. - Slovenija po osvoboditvi v slikah, Slovenski poročevalec, VI/174, 10. 11. 1945, p. 9. - Obiščite veliko in zanimivo fotoreportažno razstavo, Ljudska pravica, VI/172, 11. 11. 1945, p. 10. - Obiščite veliko fotoreportažno razstavo, Slovenski poročevalec, VI/175, 11. 11. 1945, p. 7. 2511  Slovenija po osvoboditvi v slikah, Ljudska pravica, VI/171, 10. 11. 1945, p. 11. 2512  Slovenija po osvoboditvi v slikah, Slovenski poročevalec, VI/174, 10. 11. 1945, p. 9; Slovenija po osvoboditvi v slikah, Ljudska pravica, VI/171, 10. 11. 1945, p. 11. 2513  Obiščite veliko in zanimivo fotoreportažno razstavo, Ljudska pravica, VI/172, 11. 11. 1945, p. 10. 2514  Otvoritev velike fotoreportažne razstave, Ljudska pravica, VI/170, 9. 11. 1945, p. 8. 2515  Slovenija po osvoboditvi v slikah, Ljudska pravica, VI/171, 10. 11. 1945, p. 11. 2516  Dnevne vesti, Slovenski poročevalec, VI/177, 14. 11. 1945, p. 7. 705 706 608 Naslov razstave: Za svobodo padli umetniki. Hinko Smrekar, Franjo Golob, Lojze Šušmelj, Janez Weiss - Belač, Milena Dolgan Datum: 9.–31. 12. 19452517 Organizator: Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Ljubljana2518 Avtorji/-ice s številom del: Ni podatka. Milena Dolgan, Franjo Golob, Hinko Smrekar, Lojze Šušmelj , Janez Weiss - Belač.2519 Katalog in tiskovine: Katalog, ki ga je izdalo Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov z uvodom Frana Šijanca. Vključeval je 12 reprodukcij in portrete padlih, ki so jih prispevali Nikolaj Omersa, France Uršič, Dore Klemenčič, Nikolaj Pirnat in Vito Globočnik.2520 609 Spremljevalni program: Uvodni nagovor je imel Ferdo Kozak.2521 23. 12. je po razstavi vodil Nikola j Pirnat.2522 Obisk: Ni podatka. Vrsta razstave: Skupinska posmrtna razstava petih umetnikov in umetnice, ki so izgu- bili življenje v času okupacije oz. takoj po vojni. Ob slikah, grafikah, risbah in plastikah so bili razstavljeni še njihovi kiparski portreti, ki so jih izdelali Lojze Dolinar, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Alojzij Kogovšek.2523 Poročanje in kritika: Veliko prispevkov v sočasnem časopisju je spodbujalo k obisku posmrtne razstave in s tem k počastitvi umrlih umetnikov. Avtor zapisa v Slovenskem poročevalcu C. Z. je bil kritičen do Šijančevega besedila v katalogu, v katerem naj bi ubitemu Hinku Smrekarju očital »iskanje nevarnosti«. Avtorju se je tak zapis za padlega borca zdel izrazito neprimeren.2524 V Slovenskem poročevalcu je bil objavljen tudi zelo oseben prispevek Staneta Mikuža, ki je izražal žalovanje za padlimi prijatelji. Mikuž je svoj 610 zapis sklenil z besedami: »Mi moremo in moramo napraviti samo eno: Nikdar jih ne smemo pozabiti. Nikdar ne smemo pozabiti, da so padli tudi za to, da bo naša upodabljajoča umetnost velika, poštena in v resnici naša.«2525 Mikuž je objavil še dva zapisa v Slovenskem poročevalcu, kjer se je bolj natančno posvetil vsakemu posameznemu umetniku.2526 2517  Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/210, 23. 12. 1945, p. 6. 2518  Ibid. 2519  Za svobodo padli umetniki. Hinko Smrekar, Franjo Golob, Lojze Šušmelj, Janez Weiss - Belač, Milena Dolgan (Ljubljana, Jakopičev Paviljon, 606 9.–31. 10. 1945), Ljubljana 1945. 2520 Otvoritev razstave Slovenija po   Za svobodo padli umetniki. Hinko Smrekar, Franjo Golob, Lojze Šušmelj, Janez Weiss - Belač,Milena Dolgan (Ljubljana, Jakopičev Paviljon, osvoboditvi v Jakopičevem paviljonu, 9.–31. 10. 1945), Ljubljana 1945. (Katalog je dostopen v Osrednji humanistični knjižnici, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.) 2521  Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/199, 11. 12. 1945, p. 6. 1945. 2522  Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/210, 23. 12. 1945, p. 6. 2523  Posmrtna razstava v domovinski vojni padlih slovenskih umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/197, 8. 12. 1945, p. 6. 607–610 2524  C. Z., Iz navade ali nagnjenosti, Slovenski poročevalec, VI/200, 12. 12. 1945, p. 6. Pogled na razstavo Slovenija po 2525  Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava v domovinski vojni padlih umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/198, 9. 12. 1945, p. 6. 2526 osvoboditvi v Jakopičevem paviljonu,   Stane MIKUŽ, Za svobodo padli umetniki, Slovenski poročevalec, VI/204, 16. 12. 1945, p. 7; Stane MIKUŽ, Za svobodo padli umetniki, 1945. Slovenski poročevalec, VI/211, 24. 12. 1945, p. 6. 707 708 Sočasno medijsko poročanje in likovna kritika: 611 - Posmrtna razstava v domovinski vojni padlih slovenskih umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/197, 8. 12. 1945, p. 6. - Posmrtna razstava v domovinski vojni padlih slovenskih umetnikov, Ljudska pravica, VI/196, 8. 12. 1945, p. 2. - Stane MIKUŽ, Umetnostna razstava v domovinski vojni padlih umetnikov, Slovenski poročevalec, VI/198, 9. 12. 1945, p. 6. - S posmrtne razstave padlih umetnikov v Jakopič. paviljonu, Ljudska pravica, VI/197, 9. 12. 1945, p. 6. - Razstava v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/199, 11. 12. 1945, p. 6. - Otvoritev razstave v osvobodilni vojni padlih umetnikov, Ljudska pravica, VI/198, 11. 12. 1945, p. 3. - Z razstave pokojnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/200, 12. 12. 1945, p. 6. - C. Z., Iz navade ali nagnjenosti, Slovenski poročevalec, VI/200, 12. 12. 1945, p. 6. - Stane MIKUŽ, Za svobodo padli umetniki, Slovenski poročevalec, VI/204, 16. 12. 1945, p. 7. - Z razstave padlih umetnikov v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/206, 19. 12. 1945, p. 6. - S posmrtne razstave umetnikov, Ljudska pravica, VI/207, 21. 12. 1945, p. 3. - Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, Slovenski poročevalec, VI/210, 23. 12. 1945, p. 6. - Stane MIKUŽ, Za svobodo padli umetniki, Slovenski poročevalec, VI/211, 24. 12. 1945, p. 6. - S posmrtne razstave padlih umetnikov v Jakopičevem paviljonu, Ljudska pravica, VI/210, 24. 12. 1945, p. 5. 612 613 611 Ljudska pravica, VI/207, 21. 12. 1945, p. 3. 612 Ljudska pravica, VI/197, 9. 12. 1945, p. 6. 613 Slovenski poročevalec, VI/198, 9. 12. 1945, p. 6. 709 710 614 Slovenski poročevalec, VI/200, 12. 12. 1945, p. 6. 711 712 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA V seznamu so po abecednem vrstnem redu navedene institucije in posa- Narodni muzej Slovenije, Ljubljana: mezniki, z dovoljenjem katerih objavljamo slikovno gradivo. Na koncu se št. 15, 33–37, 54–65, 68–72, 118–127. nahaja seznam gradiva, ki je vzeto iz že objavljene literature. Rokopisna zbirka, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana: Arhiv Borisa Kalina (zasebna last): št. 40–47, 51, 52, 66, 67, 73, 74, 80, 84, 88, 92–94, 98, 105–112, 218, 285, št. 16, 24, 25, 418–423, 481–486. 300, 312, 322, 326. Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si: Slikovna zbirka, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana: št. 6–11, 21, 22, 26, 27, 30, 38, 39, 48–50, 76–79, 83, 85, 86, 99–103, 115–117, št. 4, 5, 81, 104, 113, 130, 174, 207, 230. 128, 129, 137–140, 142–159, 167–173, 178–198, 200–206, 208–217, 219–229, 231–241, 243–246, 249–282, 286–299, 301–311, 313–321, Zasebni arhiv Travice Maleš Grešak: 323–325, 327–366, 377–380, 394, 395, 397–413, 415–417, 424–449, št. 175, 177. 451–477, 479, 480, 487–538, 541–574, 582–592, 603–605, 611–614. Fototeka, Zgodovinski arhiv Ljubljana: Dokumentacijski fond Dore Klemenčič, Galerija Božidar Jakac, št. 1: ZAL A5-025-003. Kostanjevica na Krki: št. 2: ZAL B5-034. št. 29. št. 199: ZAL A5-025-001. št. 242: ZAL A5-052-010. Galerija Miha Maleš, Kamnik: št. 283: ZAL A5-052-008. št. 14, 176. št. 284: ZAL A5-052-009. Moderna galerija, Ljubljana: Gradivo objavljeno v literaturi: št. 414. št. 3: Lara SLIVNIK, Umetnostni paviljoni, AR, 2009/1, p. 65. št. 28: Ana BOGDANOVIĆ, Predstavljanje jugoslovanske umetnosti v tujini. Muzej in galerije mesta Ljubljana: Kraljevina jugoslavija in Beneški bienale, Na robu. Vizualna umetnost v št. 12, 13. Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) (Ljubljana, Moderna galerija, eds. Marko Jenko, Beti Žerovc), Ljubljana 2019, p. 80. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana: št. 247, 248: Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, št. 82, 575–581, 593–602, 606–610. Ljubljana 2004, p. 92. št. 450: Matteo BONANOMI, Černigoj e le avantgardie della Mitteleuropa, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana: Trst 2020, p. 83. št. 19. Fotografija na naslovnici ter straneh 7 in 8: Narodna galerija, Ljubljana: Pogled na Razstavo slovenskih umetnikov partizanov v Jakopičevem št. 18, 31, 32, 53, 87, 89–91, 95–97, 114, 131–136, 160–166, 367–376, paviljonu, 1945, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana. 381–393, 396, 478, 539, 540. št. 23: foto: Janko Dermastja. Zastrte reprodukcije vabil na straneh 103 in 104: št. 75: inv. št. NG B 340, foto: Janko Dermastja. Arhiv Borisa Kalina (zasebna last), Rokopisna zbirka, Narodna in univerzitetna št. 141: inv. št. NG B 2558, foto: Bojan Salaj. knjižnica, Narodna galerija, Ljubljana. 713 714 Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 Urednika Miha Valant, Beti Žerovc Pomoč pri urejanju Hana Čeferin, Lara Mejač Lektura Jera Krečič, Tine Logar Grafično oblikovanje Žan Kobal Ljubljana, 2023 © 2023, Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo ter avtorji besedil in fotografij Izdalo Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo Trg Prekomorskih brigad 1 1000 Ljubljana Zanj: Urška Jurman Izid publikacije je sofinanciral Svet za umetnost Univerze v Ljubljani. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 170797059 ISBN 978-961-94691-4-9 (PDF) 715 716 Document Outline _heading=h.gjdgxs _heading=h.gjdgxs _heading=h.30j0zll _heading=h.1fob9te _heading=h.3znysh7 _heading=h.2et92p0 _heading=h.tyjcwt _heading=h.3dy6vkm _heading=h.pyc5op6xnvb7