31 MEDNARODNI DAN ZAŠČ ITE OZONSKE PLASTI – 16. SEPTEMBER International day for the preservation of the ozone layer – 16 September Tanja Cegnar etos mineva 30 let od uveljavitve Dunajske konvencije, ki je pomemben mejnik na poti k zašč iti ozonske plasti. Ozonska plast je obč utljiv plinski šč it, ki zemljo varuje pred škodljivim delom sonč nih žarkov in tako pomaga ohranjati življenja na našem planetu. Slika 1. Odklon debeline ozonske plasti nad Antarktiko od dolgoletnega povpreč ja v %; 30. september 2015; povzeto po Kanadski okoljski agenciji Figure 1. Deviations from the normals in %, 30 September 2015; source: Environment Canada 16. september je Organizacija ZN za okolje razglasila za mednarodni dan zašč ite ozonske plasti in tako obeležila obletnico podpisa Montrealskega protokola, ki so ga sprejeli na ta dan leta 1987. Z njim so predpisali stopnjo omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Kasneje so ga več krat dopolnili in ukrepe še poostrili. Slovenija je pogodbenica Montrealskega protokola, ratificirala je tudi vse preostale amandmaje in prilagoditve ter področ je ravnanja z ozonu škodljivimi snovmi v celoti uskladila z zakonodajo EU. Dogodki ob dnevu zašč ite ozonske plasti so letos potekali na temo »30 let skupaj obnavljamo ozonsko plast«. Na Agenciji RS za okolje smo ob tej priložnosti pripravili pregled znač ilnosti ozonske plasti in dejavnikov, ki vplivajo na njeno debelino. Kljub uč inkovitim ukrepom za zašč ito ozonske plasti, jo še vedno ogrožajo izpusti iz nekaterih starih naprav. Predstavili smo dejstva, zakaj je ozonska plast ključ na za življenje na zemeljskem površju in posledice za zdravje ob prekomernem izpostavljanju UV žarkom. L Agencija Republike Slovenije za okolje 32 Ozonska plast je ključ na za življenje na zemeljskem površju in posledice za zdravje ob prekomernem izpostavljanju UV žarkom so lahko zelo hude. V poletnih mesecih smo v obdobjih vroč ega in sonč nega vremena več krat opozarjali na povišano koncentracijo ozona v zraku pri tleh, torej v plasti zraka, v kateri se gibljemo ljudje. Povišana koncentracija v zraku, ki ga dihamo, nam povzroč ajo težave. Ozon visoko v ozrač ju pa nas varuje pred škodljivimi UV sonč nimi žarki. Svetovna zdravstvena organizacija je UV sevanje uvrstila med kancerogene dejavnike. Podatki za Slovenijo kažejo, da število novo odkritih primerov melanoma kože narašč a in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Več ina primerov melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, obč asno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Melanom je pogostejši med severno evropsko populacijo. Kljub temu podatki za leto 2012 kažejo, da Slovenija krepko presega povpreč je EU-27, tako za ženske kot za moške. Ozonska luknja je prostorsko in č asovno omejen pojav, pojavlja se vsako leto nad južnim zemeljskim polom, spomladi 2011 in 2014 pa smo bili prič a moč nejši oslabitvi zašč itne ozonske plasti tudi nad severno poloblo. V letu 2015 se je ozonska luknja nad Antarktiko zač ela razvijati razmeroma pozno, vendar prič akujemo, da bo po obsegu kljub temu med več jimi. Uporaba ozonu škodljivih snovi je v glavnem prepovedana. V Sloveniji (kot č lanici EU) neposredno veljajo zahteve evropskih uredb. Od 1. 1. 2010 se uporablja Uredba (ES) 2005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč , ki prepoveduje in kontrolira proizvodnjo in porabo ozonu škodljivih snovi z namenom, da se zmanjšajo emisije teh snovi v atmosfero – zahteve so strožje kot tiste, ki izhajajo iz Montrealskega protokola. Kljub uč inkovitim ukrepom za zašč ito ozonske plasti, jo še vedno ogrožajo izpusti iz nekaterih nepravilno odloženih odrabljenih naprav. Ozonu škodljivi plini imajo dolgo življenjsko dobo in preden si bo zašč itna ozonska plast povsem opomogla, bo trajalo še nekaj desetletij.