Št. 118 V Gorici, v soboto dne 9. oktobra 1909. Tečaj XXXIX, Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob " se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnali;.J. ifriS,, Gledališka ul.; V. Baumgarfaier, Kbren 2; Mat. Beriittgeri Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hon, Jellersitz, Nunska ul. ,3. I.. Hova ski. na Gorisčeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Toreza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv.. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv.-Sar^ dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz,- Šolska'ulV; južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Teltfon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. FabČič) tiska in zal. Izid ožje volitve u splošni uoliini skupini. Vseh oddanih glasovnic je bilo 21424. Neveljavnih 90. Torej veljavnih 2 133 4. Absolutna večina 10.668. i Dobili so glasov: j Križnic.....9550 • D r. F r a n ko ... 9584 F o ti......11770 I Man t red a . . . 11737 | Izvoljena sta torej F o n in M a n f r e-d a. V goriški okolici je imel Križnic pri prvi volitvi 26. septembra 2 9 6 1 glasov, pri ožji volitvi 3063. D r. F r a n k o pri prvi volitvi 2957, pri ožji volitvi 3130 Klasov. — Fon je imel pri prvi volitvi 3115 glasov, pri ožji 3563. Manfreda pri prvi 3094, pri ožji 3494. V kanalskem sodnem okraju: Križnic pri prvi volitvi 791, pri ožji 811, Dr. F r a « k o pri prvi 855, pri o ž j i 774. — Fon pri prvi 1280, pri ožji 1421, Manfreda pri prvi 1281, pri ožji 1427. V ajdovskem sodnem okraju: Križnic pri p r v i volitvi 1288, pri o ž j i 1208. T) r. F r a n k o pri prvi 1286, pri ožji 1209. — Fon pri prvi 1126, pri ožji 1241, Manfreda pri prvi 1133, pri ožj> 1241. V tolminskem glavarstvu: Kriz n ič pri prvi volitvi 1748, pri o ž j i 2003, Dr. r7 r a n k o pri prvi 1759. pri o ž j i 2017. -- Fon pri prvi volitvi 2865, pri ožji ,3313, Manfreda pri prvi 2882, pri ožji 33M. V sežanskem glavarstvu: Križnic pri prvi volitvi 2375, pri ožji 2264, I) r. r; r a n k o pri p r v i 2337, pri ožji 2254. - Fon pri prvi 1539, pri ožji 1644, Manfreda pri prvi 1550, pri ožji 1656. V gradiščanskem glavarstvu: Križnic pri o r v i volitvi 266, pri ožji 201, lir. F r a u k o pri p r vi 264, pri o ž j i 200. — Fon pri prvi 546, pri ožji 588. Manfreda pri prvi 547, pri ožji 588. Križnic je torej imel pri prvi volitvi skupno 9429 glasov, pri ožji 9550. Dr. Franko je imel pri prvi volitvi skupno 9358 glasov, pri o ž j i 95-84. Fon je imel pri prvi volitvi skupno 10471 glasov, pri ožji 11770. Manfreda je imel pri p r v i volitvi skupno 10477 glasov, pri ožji 11737. Lani so imeli naši kandidatje pri prvi volitvi: dr. F r a n k o 8830 glasov, Š t r e-k e I j 8735 in K r i z u i č 8698. — Klerikalci: Fon 8972, dr. Pavletič 8850, dr. Bre-celj 8829. Pri ožji volitvi naši: dr. Franko 12944, Križnic 12891, Št rekel j 12868. — Dr. Brecelj 12151, Fon 12204, dr. Pavletič 12141. Lanskih števil ni dosegla nobena stranka. Pri prvi volitvi so imeli letos naši kandidaue več glasov nego lani, klerikalci pa so se b 1 i ž a 1 i že pri prvi volitvi številu, doseženemu lani pri ožji volitvi. Klerikalci v deliriju. Darij a. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje). »in pomislite, kaj mi je rekel zadnjič: > Zadovoljen sem s tem, da veljam pred -svetom za tvojega ljubčka; če bi bila resnično moja ljubica, br svet strmel nad tem, kar bi storil za te.« Glasno sem se zasmejala. Ivanku se mora vsak smejati. »Če bom hotela biti res tvoja,« sem mu rekla, »potem veruj, Ivanek, da boš ti Prva oseba, kateri se udam. Pripravi mi nekaj sob v svoji palači, in ko ti nekoč rečem javno: — Vanjuša, danes pridem k tebi in ti zaplešem oni egiptovski ples, o katerem blazniš—, tedaj, tovariš moj, pride za te srečni dan. Odpovem se gledališču, preselim se k tebi in tvoja bom z dušo in s telesom. Dotlej bodi priden, čakaj v potrpežljivosti in izroči babici moj po-klon...« Grofica se je smejala. Res se vam je posrečilo, da ste me nekoliko razveselili,« je rekla. »Toda rekli sle, da veste, da me Ilja ljubi še vedno. Vrniva se k temu predmetu.« »Ilja Vasiljevič Kamenskoj služi pri JftmUlovskcm polk« kakor moj Ivanek,« '& odvrnila plesal.l.a. »Poznam ga po tem, Kakor znoreli derviši plešejo klerikalci pa kričijo: Zmaga je naša! Dan za dnem pišejo klerikalni listi samo o zmagi farovške stranke. »Liberalizem je na tleh,« "liberalci poraženi,« »Goriška v krščanskem taboru« — tako se čita v vsakem članku po desetkrat. Kaj pa se je vendar zgodilo? Klerikalci so prišli v splošni volilni skupini do slučajne zmage. 2000 glasov imajo več pri 20.000 volilcev. Zahvaliti še imajo za »zmago« neugodnemu času vrhu vse grde gonje, terorizma, zlorabe vere in cerkve v posvetne namene ter sile denarja. — Če bi bile volitve meseca marca letos, kakor so bile lani pa bi bili klerikalci po- raženi ne. le.kakor so bili lani, ampak še hujše, in če bi prišlo do novih volitev prihodnjo spomlad, sinemo trditi s sigurnostjo, da bi klerikalce^ ki sedaj vriskajo, zadel gotovo poraz. Vse so spravili na volišče, kar le mogoče, pa vendar niso dosegli lanskega svojega števila pri ožji volitvi. Nazadovali so, kljub temu, da so zmagali. Uzrokov za klerikalno zmago je polno na protikle-rikalni strani. Ogledamo si jih po končanih volitvah. Ko bi bilo tu, kakor bi moralo biti, vzlic neugodnemu času bi tudi sedaj ne triumfirali. Polno naših ljudij je v svetu, mnogo jih je odšlo po prvi volitvi, nahajamo se v času trgatve — ob takem času zmagujejo klerikalci s skrajnim pritiskom in tisočaki, ob času, ko bi bili ljudje doma ter bi imeli na razpolago potrebni čas pa bi se godilo klerikalcem presneto piškavo. To trdimo mi in pritrditi nam mora vsak, kdor pozna položaj v dežeii. Če bi klerikalci presojali trezno svojo »zmago,« bi prišli čisto do drugih izvajanj ne pa do trditve, da so pobasali Goriško v klerikalno malho! To se ne zgodi nikoli. Da je pa klerikalna stranka na Goriškem močna, to je že stara reč. Saj poznamo naše ljudstvo in vemo, kako vpliva na ljudstvo zloraba vere in cerkve. A!4,tu stoji tudi velika« napredna grmada, proti kateri se borijo klerikalci z vsemi svojimi močmi že dolgo vrsto let pa je niso zmagali in je ne zmagajo nikdar, pač pa lahko trdimo danes sredi klerikalnega veselja, da pride dan, ko bo vržen ob tla klerikalizem na Goriškem, in sicer tako, da se ne dvigne nikdar več. Klerikalci so upehani, utrujeni so, ker so se bojevali na življenje in smrt; zato pa so prišli ob vso pamet. K Uir pridejo k sebi, bodo morda sodili žt malce drugače kakor shodijo sedaj. Klerikalci so kričali tudi leta 1901., torej pred 8 leti, po dokončanih deželno-zborskih volitvah, da je slovensko ljudstvo na Goriškem v klerikalnem taboru ter da je »liberalizem« poražen. Prav tako so kričali, kakor kričijo sedaj po 8 letih. Tudi kar se govori o njem. Zanima me zaradi vas. Popraševala sem po njem. Častim ga, visoko ga spoštujem. Fdini on se ne norčuje iz Vanjuše, ne izrablja njegovega bogastva, si ne izposoja od njega denarja, dasi baje nima poleg svoje kapi-tanske plače niti vinarja. Gotovo mu je Vanjuša prav tako smešen kakor vsakemu drugemu, toda spoznal je, kako otročje dober je knez, in zna ceniti to njegovo lastnost. Zadnjič sem vprašala zelo ljubeznivega, toda nekoliko lahkomiselnega častnika, Dimitrija Lomonova, zakaj ne pride Ilja Vasiljevič nikdar za kulise. »Tega ne najdete niti v Angleškem klubu, niti na plesih, niti na maškaradah,« je odvrnil resno. »Čisto drugačen je kakor mi drugi. Prvič ne dela dolgov, in drugič je javna tajnost, da nosi v dnu svoje duše sliko nepoznane mi osebe. Nihče ne pozna njenega imena. Vam se zdi to morda smešno, toda Ilja Kamenskoj je značaj stroge nravnosti in zvest svoji dami do skrajnosti kakor kak vitez iz dob chevalerie.« Dir mitrij Lomonov ni slutil, kako me je raz-žalil. Zakaj naj bi bil mož, ki resnično čuti, smešen baš meni? Zato, ker plešem v gledišču?« Praskovja je začela vnovič jokati. »Kletev njegovega življenja sem,« je žalovala. »Praskovja,« je začela plesalka s tre- takrat so bili vsi iz sebe pa so rekali; »bodočnost je naša, iiaprednjaki zginejo, prer magali smo jih tako, da se ne poberejo s tal nikdar več.« Ali kaj se je zgodilo. Lani-se je veselje iz leta 1901.. spremenilo v britko žalost, letos pa, če si ogledajo zma-mo s prave strani, bi se ne smeli veseliti, ampak vsklikniti: Oh, kako klavenm je ta zmaga. Kdo ve, če jej ne bo sledil bridek poraz! > V deželnem zboru prej so imeli klerikalci 7 poslancev in mi le 3. l3ovsodi, kamor pošlje deželni odbor kakega zastopnika izmed Slovencev, so bili ti le klerikalci. Vse, kar morejo doseči, so imeli v rokah. Če bi letos dosegli zopet to, bi dosegji le nekaj, kar so že imeli. Torej zakaj tako veselje, zakaj tako proslavljanje zmage? Zakaj toliko vpitja, da je »naprednjaštv« poraženo«? — F, tu se vidi slabost klerikalcev. V tem se zrcali negotovost, katera jih obdaja pri zmagi, vidi se, da sami niso upali več na zmago, če pa so jo ujeli, se bojijo že sedaj.ob zmagi grozečega jim poraza, ki pride nad nje prej ali slej. Lani smo imeli 9 poslancev* klerikalci pa 5, torej mi samo 4 več. Izid volitev v spiošni kuriji je bil pokazal majhno večino. Negotova je bila''ta majhna večina in upoštevali smo* jo prav, Letes. so zmagali klerikalci pa s kako težavo, & pomočjo vere in cerkve, s tisočaki, vsi duhovniki "o delali, nadškof je dal ukaz, da morajo voliti le katoliške kandidate, v cerkvi so morali prečitati ukaz. Nasproti takemu neču-venemu pritisku pa je stala armada 10.000 naših volilcev. To je pač nekaj, pred čemur je klerikalce strah. To je vojska celili mož, v katere taboru je goriška dežela; ta vojska hrabrih in zavednih junakov nekaj šteje, klerikalni backi pai so Šteli — žal! —le na dan volitve z glasovnico v roki. Drugače so ubogi backi le brezpomembna čreda ovac, katere gonijo na pašo mežnarji in farovške Perpetue. V soei-jalnem, gospodarskem, družabnem, kulturnem oziru je vsa ta klerikalna čreda brez pomena, tako, da je nikdar niti ni videti: vse, kar se vidi, je naše! petajočim glasom, »vi ste tega moža zelo ranili. Vreden je, da ga prosite odpuščanja. Ne govorite mi o svojem vžalje-nern ponosu. Pred možem, kakoršen je Ilja Vasiljevič, je ponos greh. Za pravega moža ima prava žena le ljubezen. Praskovja, pojdite sami k njemu.« »Za Boga, Darija, kaj zahtevate od mene?« je vskliknila grofica razburjena. »Če bi bila jaz tako ljubljena kakor vi, bi ne bilo ničesar, kar bi ne poskusila, da dosežem njegovo odpuščanje. Pokleknila bi pred njim kakor pred bogom, Praskovja!« Njene oči so se svetile s čudnim, zagonetnim bleskom, bila je bleda kakor stena, in njene pesti so se stiskale in odpirale. »Darija,« je vskliknila grofica skoro z občudovanjem, »moj Bog, kako bi vi znali ljubiti! Kako srečen bi bil knez Ivan—« »Ali ta!« se je zasmejala plesalka tako, da so se jej osolzile oči. A naenkrat je bila zopet resna. »Ne vem, zakaj bi vašega Iljo tako rada videla srečnega,« je začela zamišljeno. »Morda iz hvaležnosti, da se vede tako usmiljeno napram Ivanu. In poleg tega je njegova sreča tudi vaša sreča. Poslušajte moj predlog! Pojutrišnjemjpo baletu i se hočemo nekoliko kratkočasili. Bo nas nekaj nad deset oseb. Na saneh se popeljemo večerjat na kak otok. Morda na Krestovski. Dame bodo v historičnih ali fantastičnih kostumih in bodo imele vsaj za čas vožnje maske na obličju, tako da nobeden izmed mož ne izve, katero pelje, dokler se njegovi dami ne bo poljubilo sneti masko. Ilje VasiljeviČa ne bo težko pridobiti za naš izlet; on ljubi vožnjo s sanmi, zlasti ponoči, in če mu posodi knez Ivan svoje najboljše konje, najbolj bujne in divje, se gotovo ne bo ustavljal. Zaradi nočne vožnje v mesečnem svitu in zaradi Vanjuske se vda tudi neprijetnosti, da poj-de v družbo, ki mu je sicer neljuba. Vdajte se tej neprijetnosti tudi vi! "Pošljem vam svojo komornico, in ta vas pripelje v mojo garderobo v gledišču, ne da bi koga srečali na hodniku. Pri meni se preoble-čete in si denete masko na obraz. Popeljete se z nami na otok, in jaz uredim vse tako, da se bodete peljali z Iljo. Zaupajte mi, da uredim vse tako, da ostanete pred večerjo ali po nji nekaj časa ž njim brez prič. Tedaj si naenkrat snamete masko, in on, ki bo presenečen vsled vaše odločnosti in ginjen od vaše ljubezni, pade pred vami na kolena! Niti minuto več vas ne pusti v naši družbi, odnese vas na voz, in zmagoslavno se vrnete ž njim v mesto!« Grofica je zdaj pobledela, zdaj zardela. — .'...'- Pred 8 leti so kričali, da je konec na-prednjakov, sedaj čez 8 let morajo zopet tako kričati pa vendar ne bo še konca naprednjakov! Zato pa naj imajo svoje kratko veselje! Naj vriskajo in pojo. Če jih zapusti delirij, bodo povezali glave nati svojo »zmago«. , / Mi pa gremo naprej, da bo klerikalce vedno bolj strah! /¦ Moll-ov Seidlifz-prašek ie »a na želodca trpeCe neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cenaorig. škatlje K 2- Ponarejanje se sofajjslro naslednje. Holol-ov Franc, žganje in sol za ribanje Ilf ota. — Bolečine olaJiojoCe in okrepialoče sta-roznano sredstvo {.r.:. Tesno se je zavijala v soboljevinast kožuh in šele, ko se je stiskala na saneh v kot ter so na desni in levi z bliskovito hitrostjo bežale mimo nje hiše, dvignila oči na kozla. Ta mladi, bledi mož z velikimi, svitlimi očrni in rdečimi brkami, na katerega je padla luč s kande-Iabra na mostu, jej je bil čisto neznan! To ni bil Ilja! Praskovja bi bila rada skočila na tla. Kdo jo je peljal in kam? Solze ne-volje so jej silile v oči. O, uganila je vse. To je bil knez Ivan, ki je vse zmedel; ni si zapomnil, kar mu Tom. Lukančič, učitelj v Gaberjah pri ^ bijah je poslal 10 K; Anton Hrast, c. kr. učitelj v Trstu 10 K; Kristijan Stopar, gol zdar pri mornarici v Pulju 2 K; F. Fortu-nat v Ižu Velikem 1 K; prof. Jakob Cebn-lar vGorici 5 K; Jos. Kutin, trgovec v Gorici 1 K; Fr. Lavrič, želez, revident v Gorici, za oktober 1 K; prof. Jak. Zupančič 10 K; Na račun mesečnine je pri§. lo 3L20 K. — Ker je število »Dijaško kuhinjo« obiskujočih dijakov naraslo že čez 70, so vsakdanji stroški v primeri z krnskimi dosti večji. Nujno potrebna je.torej izdatna podpora blagih dobrotnikov tako v denarju kakor tudi v živilih. Zlasti živila (tudi sadje) so dobrodošla. Gospod Luka Dugar nam piše: Po. prašek. Podpisani zahtevam v smislu § 19. tiskovnega zakona, da objavi slavno uredništvo »Soče« v svojem listu v postavnem roku sledeči popravek: »Soča« z dne 5. t. m. piše: »Slovenci v Gorici se danes tudi vdeležujejo volitev. Volijo deloma za laške klerikalce, deloma za liberalce. Slovenski klerikalci volijo laške liberalce. Pravijo, da je Luka Dugar živo agitiral za Bombiga.« — Na to izjavljam, da je ta vest, kar se tiče moje osebe, neresnična. — V Gorici, dne 6. oktobra 1909. Luka Dugar. Opazka uredništva: Priobču-jerno to z opombo, da ini nismo verjeli, da g. L. Dugar, ki ima od papeža medaljo »Pro ecclesia et Pontifice«, agitira za laške liberalce, po klerikalni razlagi torej: za brezverce. Da ne verjamemo, smo g. Luki tudi povedali v obraz. Ali razni hudobni jeziki v Gorici venomer trdijo, da je g. Luka res agitiral za Bombiga. Pravi, da jih bo tožil. Prav ima, naj jih le. Pa spet pravijo, da mu morejo dokazati! In mini nima g. Luka. Kjer se prikaže, ga dražijo, da bo moral vrniti papežu medaljo »Pro ecclesia et Pontifice« ter da dobi drugo z municipija: »Per Bombig e diavolo.« Kakor rečeno, mi ne verjamemo, da je g. Luka agitiral za laške brezverce! Samo beležimo govorice. Ustanove za poljedelske inženirje. — Tržaško rtamestništvo je razpisalo na »Zemljedelski vis. šoli na Dunaju« ustanovo za Primorca, ki.bi se hotel posvetiti poljedelski stroki in po dovršenih študijah službovati na Goriškem ali v Istri. Ustanova znaša 420 K na leto; termin za prošnje traja do 15. okt. Tudi jubilejske ustanove goriškega deželnega odbora so razpisane letos. Termin za poslednje traja do 30.'okt. Cerkljanski župan Kosmač, klerika'-ni kandidat za deželni zbor, zna res izbor-no delati za korist kmeta. Da se odpravijo klanci na cesti od Želina do Cerkna ter bi imela cesta padca le 3%, je bilo dovoljeno 4500 K deželne podpore. 3000 K je dobil Kosmač, napravil je vsega skupaj eno škarpo potem pa poskrbel, da je ostalih 1500 K z lanskim letom srečno zapadlo ter se ne izplačajo. Tako skrbi Kosmač za lepe ceste! Res usoren poslanec! (Dalje v prilogi.) je naročila Darija. Ali pa se je zgodilo to z vednostjo plesalke? Ali je bila to hudobna šala? Med tem, ko ie Praskovja tako razmišljala, je bila Darija kakor zamaknjena. Kaj se je godilo ž njo? Sedla je na sani in. ko so leteli v noč, iskala na-kozlu polne-iimno bolehno obličje Vanjušino — toda mesto njega je sedel tam mož, krasen kakor mlado sobice. Darija je mislila, da je to sen; vprla je oči v to neznano, strogo obličje tako pravilnih potez, da ni še nikdar videla kaj podobnega, toda to obličje ni izginilo. Ali se gode čudeži? Ali jo pelje eden izmed marmornatih kipov iz Ev-mitaže, ogrnen v siv vojaški plašč? Darija je gledala okoli sebe, če ni zašla v svet bajk; oglušena od cingljanja zvončkov in kraguljčkov, nekoliko omamljena vsied mraza in hitre vožnje, je bila vizijam pristopna. Seveda je slutila, da sedi pred njo Ilja, kakor Praskovja je uganila, da je knez Ivan napravil zmedo, toda raje se je udajala sanjam. Mestne hiše so že izginile za njo, bledi mesečni svit je ležal na pokrajini, ki je bila kakor izsekana iz nira-morja. Mariji je bilo kakor v bajki, zlasti, ko je zletela s kron sanjajočih borov prestrašena tolpa črnih gavranov, poletavala v težkem letu poleg sanij in so se modre sence teh strašnih ptičev vlačile po trdem 14 Priloga „$ofie" it. 118. z dne I. oktobra 1809. Glavna komisija za luško splošno volilno kurijo v Gorici'je bila izjavila, da ne more proglasiti izida iz ožje volitve, ker da je v 6 občinah toliko in takih ne-pravilnostij, da ni mogoče dognati pravega izida. Vladni komisar grof Attems se je protivil neproglasitvi, na kar so naznani-. -li ta-Le^e/.ultat; .Ur.. Faidutti 8205 glasov, dr. Bm^tto^W^ri&Mn!^i^ErBySmi5r^ 7.-? 19, Marchesini 7272, Pinat 7243. — Nekega duhovnika iz Furlanije dplžijo, darje v komisiji zamenjal glasovnice za laške liberalce oddane s klerikalnimi glasovnicami!. ." ' "**-•¦ — »Pevsko in glasbeno društvo« v Go-'. rici bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 16. oktobra 1909. ob 8. uri zvečer V društvenih prostorih ul. sv. Ivana z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poro-1 čilo odbora a) poročilo tajnika, b) blagajnika, 3. Poročilo preglednikov računov in odobritev računov preteklega leta, 4. Pror račun za leit> 1909/10, 5. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov c) 3. namestnikov,-6)-Določitev-letnega prispevka za učila, 7. Slučajnosti. Odbor še posebno vabi stariše učenčev, da se kot redni dru-štveniki v obilnem številu udeleže občnega zbora. Odbor Pevskega in glasbenega društva. Včerajšnja »Gorica« je polna nesramnosti, laži in obrekovanja; Gregorčič jemlje v zaščito BerbuČa, o katerem se on sam izreka, da ni za nobeno delo ter da ne tiče v deželni odbor. »Gorica« laže tudi, da je Gabršček pošiljal glasovnice za Faiduttija po Gorici. Kaka nesramna laž. — Far, ki tako laže po »Gorici«, je res le —• smrad iz pekla. Laški liberalni kandidatje za kmečko volilno skupino v Furlaniji so: Aleksander B 1 a s i g (Blažič), župan ,v Ronkih, Alojzij dr, P e 11 a r i n, deželni svetnik in Pavel • N i g r i s, učitelj-voditelj v Moram. j Kandidira torej tudi deželni uradnik dr..Pettarin, desna "roka dr. Pajerja. Pri nas ni nikake določbe, da ne bi smel kandidirati deželni uradnik v deželni zbor. Na Kranjskem n. pr, imajo jasno tako določbo. Pajer pa ima svoje namene s Petta-ririom. Pettarin je njegov učenec, ki ume Pajerja tako, kakor nihče drugi. Pajer želi, da bi bil Pettarin kedaj njegov naslednik na mestu deželnega glavarja. Pa če bo dr. Pettarin kandidiral'v tako negotovih ktirijah, kakoršria je kmetska,-bo prihajal v deželni zbor le službeno kot deželni uradnik. Tudi socialni demokrat je so postavili kandidate za kmečke občine, m sicer za T o 1 m i n s k o sta . kandidata: Ivan Ambroži č, zidar in posestnik v Ota-ležu ter dr. M. T u m a, odvetnik v Gorici ; za goriško okolico: Anton V r-č o n, trgovec in mali posestnik v Skriljah, Andrej Perko od Andreja mali pos. v Podpori in dr. H. T u m a, odvet. v Gorici; za Kras: Josip G a b r o v e c, železničar in posestnik v Šempolaju in dr. H. T u m a; odvetnik v Gorici. Torej dr. H. Turna kandidira v vseh treh volilnih okrajih, ker, misli, da bi s svojim imenom pritegnil za svoje kandidate kaj več glasov. Kandidatov imamo torej sedaj: v goriški okolici 9, v goValf G, ita Krasu'7. »Za ubogega nadškofa se mora glasovati.« — Nune iz Pevina je hodil okoli Doberdobeev pred ožjo volitvijo. Priporočal jim je, da se mora glasovati »za u-bogega nadškofa v Gorici, da se mu po-vrne s,tem njegovo ponižnost, ker je prišel bifmovatlitročiče v deževnem vremenu.'— Pojdite glasovat, in sicer vsi morata glasovati za vero, ker vsaki glas, katerega nam oddaste, velja za 30 maš.«. Glasovi za 30 maš — za ubogega škofa se mora glasovati----------to so najnovejše cvetke na polju farovške agitacije. Laški klerikalni kandidatje za jutrišnje volitve so: baron J. Locatelli, dr; G. Meizlik in Jos. Gasser. Potres v Gorici. — Včeraj okoli 11. ure dop. smo čutili v Gorici lahek potres. V Trstu so ga čutili ob istem času ter potem še okoli poludne. V Ljubljani so čutili dva precejšnja sunka. Potres so čutili, ob istem času tudi na Štajerskem in v Zagrebu. . »Barbari«. — Laški uradnik. pri. deželni hipotečni banki Giovannj Lorenzon, ki je prišel v deželno službo tudi z Ber-bučevim glasom; je bil poslal »Soči«* popravek, da ni rekel v Gradišču Slovencem-barbari. Takrat srno rekli, da bi bil moral najprvo v »Corrieru« izjaviti, da ni rabil psovke »barbari« na naslov Slovencev, ali laški junak noče nič popraviti v »Corrieru«. V tem umazanem irredentovskem listu, ki dobiva podporo iz deželne hipo-tečne banke, stoji še vedno črno na belem, da je lsželni uradnik Giovanni Lorenzon v Gradišču psoval Slovence z — »barbari«. Lorenzon komaj čaka, da bi bil izvoljen Berbuč, češ, »ta mi ne stori n ič, p a č e b i S 1 o v e n c e š c t o l i k r at o p s o v a 1 z b a r b a r i!« Ali je uvedel deželni odbor kako preiskavo proti Lorenzonu?! ' Samomor v Gorici. — Včeraj ponoči okoli 3. ure so našli za južnim kolodvorom na tleh ležečega v krvi 29-letnega prvega natakarja iz restavracije na južnem kolodvoru. Piše se Julij Rutter ter je doma z Ogrskega. Prenesli so nezavestnega v bolnišnico, kjer je v jutro umrl. Ustrelil se je bil z revolverjem v sence. Pravijo, da bi ga bila gnala v smrt nesrečna ljubezen. Tatovi. — Policija v Gorici je prijela tatova kolekov v tobakarni Afričevi v Gledališki ulici. Tatova sta Dominik in Ermin Grmek, oče in sin. Morda sta kriva tudi tatvin kolekov v Trstu. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner. V teli dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 10. do 17. t. m. Kdor se zanima za loterijo, naj bere današnji oglas tvrdke Samuel Hechscher senr. Hamburg. snegu kakor pošasti. Darija se je spomnila bajke, katero je slišala česlo od svoje matere. Krasen carevič se zaljubi v zapu-* ščeno deklico, toda prihaja k njej v podobi kruljevega prosjaka, in šele, ko ga ona ljubi iz usmiljenja, jej pokaže svoje krasno, resnično obličje. Darila se ni mogla znebiti misli, da je Ilja ta krasni carevič, ki ga je spoznala najprej v podobi giupe-ga, grdega Vanjuše. Poleg ceste je opa-' žila majhno belo cerkvico > s> pozlačeno streho. Notri je gorela najbrž pred ikoni svetilka, kajti slaboten žar je padal skozi okno na temna, tu in tam s snegom po-srebrena drevesa. Darija je zdaj sanjala., da krasni "-evič obstane pred cerkvico, da vstopi ' . lo notri, da čaka pri altarju pred ikonom, ki žari v dragih kamenih, na nje; pop v zlatem plašču. Čisto jasno je videla sladki smehljaj rjave bizantinske Bo~ gorodnice z dolgimi očmi in z usti, podobnimi srcu... In zopet je videla, kako leti s svojim carevičem naprej in naprej v noč; cerkev, pop in Bogorodniea, vse je izginilo v srebrni megli' mesecu, noči; velik dvorec je vrgel naenkrat pred se ^rno senco na bela, s snegom pokrita tla,,gav-laui so se izpremeiiili v" tolpo zvestih Traouko-flMfle in ppodartke vesti. Sadna razstava pri Sv. Luciji ob Soči. — Iz zapisnika o presoji sadja na razstavi pri sv. Luciji ob Soči od dne 3. oktobra t. 1. sm<> posneli naslednje: Razstavljavcev je bilo 330. Pri precenjevanju sadja se je oziralo v prvi vrsti na one razstavljavce, ki so razstavili, oziroma ki imajo sledeče sadne vrste in sicer izmed jabolk: Zinska zlata parmena, Kanada, Štajerski mašančkar ali Dunajca, Mantovanec, Pogačce, Rumeni in rudeči štetinec, Cesarjcvič Rudolfa, Slastenec, Špitalski kosmač, žlahtni Cehovec, Kraj-skovi kosmač, Srčika, Belgijski Ananas, Jesenski rujavi kosmač, Kosmač Ananas, Slastenec-tirolski, Rumeni Belefler, Žlahtni boršič, Beli zim. kalvil, Tafelček, Šampanjec, Parkerjev pepinek Karpentin; izmed domačih Sevke. Izmed hrušk: Zimska dekanka, Esperenova bergamotka, Dielovka, Vojvodkinja anzulemska, Zimski Vellis, Clairgeau (Klerikalka), Rujava jes. maslenka, Lesenobarv. maslenka, Bosko-va maslenka, Vekoslava avranžka, Lie-gelova maslenka, Pastorka, Srečnica; izmed domačih Tepka (moštnica) Vahtence in Petorali. Razen tega se je oziralo na pravilni razvoj, lepoto in dobroto vrst, na stanje sadnih nasadov in ugodnejši ali manj u-goden kraj iii lego za sadjerejo. Določilo se je priznanje razstavljal-cem, katerih irnena priobčimo prihodnjič. Trgatev na Goriškem. — Ko je trta cvetela, je bilo vreme jako ugodno in nadejati se je bilo, da bo grozdja vsaj toliko, kolikor ga je bilo lani. Ali pozneje je začela, žalibog, napadati trte peronospora, posebno pa proti zoritvi in delala je marsikateremu trtorejcu veliko preglavico in pobrala upanje na dobro trgatev. Trte, pri katerih se je količkaj zakasnelo s Škropljenjem, posebno pa v nizkih legali, so danes popolnoma gole ali brez listja, na zelenih trtah je pa listje precej bolno tako da grozdje le slabo dozoreva. Ako se grozdje pusti na bolnih trtah v svrho popolnejše zoritve, bi vse to nič ne izdalo. Kajti peronospora ne ovira le zoritve. ampak če je močno napadena, zgublja se iz grozdja sladkor, ki se je v njem nabral. Vino in grozdje, ki je bilo napadeno od peronospore in grozdja, ki ni popolnoma dozorelo, bo imelo premalo alkohola ali moči, tako vino ne bo stanovitno, se rado pokvari in ni sposobno za kupčiio. Da se to prepreči, doda naj se takemu moštu navadnega sladkorja, kateri dodatek dovoljuje tudi § ;',. vinskega državnega zakona z dne 27. novembra 190.7In ki se glasi:. §5.' »Pridevek tehnično čistega trstnega ali pesnega sladkorja k vinu ali vinskemu moštu je dopuščen izvzemši v S 4 navedene primere, samo na podstavi dovolila, ki se samo od slučaja do slučaja da posameznim osebam, ali ob slabih letinah celim občinam ali okolišem na koleka prosto prošnjo, ki naj se poda po dotičnem občinskem zastopu ali strokovni korpora-ciji*) (vinstvenega ali kmetijskega dru- štva, kletarstvene zadruge itd,) To dovolilo1 daje posameznim dšebam, občinam ali okolišu političnega oblastva, politično ob-lastvo prve instance, če pa je dovolilo "dati okolišu,-ki seg;t na več političnih okrajev, politično deželno oblastvo. Kdor razen primerov v § 4 vinu ali vinskemu moštu, namenjenemu za prodajo, primeša cukra brez dovoljenja političnega oblastva ali ima na prodaj ali prodaja vino ali vinski nlošt, vedoč, da jima je brez oblastvenega dovoljenja dodan sladkor, njega naj politično oblastvo prve instance kaznuje v denarju do 1.000 K in z zaporom do enega meseca.« (Dalje prih.). Sadna razstava v Herpeljah. — Kakor že naznanjeno bode v nedeljo in ponedeljek t. j. 10. in 11. t. m. otvorjena prva sadna razstava slovenskih istrskih pokrajin. Za ugodnejši obisk za tujce priredila se je ista v I.erpeljah, kjer so od vseh strani jako ugodne železniške zveze. Sadja se bode prineslo toli na razstavo, kakor tudi na prodaj obilo in si bodo kupci lahko na licu mesta takoj nakupili potrebne 'množine, eventualno se s prodajalci glede kupa dogovorili. Ta sadna razstava- obeta boljših časov za našega kmetovalca v Istri, Goriška ljudska posojilnica ima na razpolago hišne nabiralnike. — Hišni nabiralnik je hranilna pušiea (Šparovček), ki je najuspešnejše sredstvo za varčevanje. V svrho, da doseže res vsak vinar, katerega varčevalec vloži v pušico, svoj namen, to je, da se kot hranilna vloga plo-douosno naloži, posodi posojilnica vlagatelju ki ima vlogo v visokosti najmanj 5 kron, brezplačno hranilni nabiralnik zaklenjen in brez ključa zaradi tega, da vlagatelj ne more ničesar več iz pušice vzeti, nego mora ves znesek, kolikor se ga v pušici nabere, pri zavodu zares naložiti na vložilo knjižico, s katero mora seveda v posojilnico priti, kadar se mu zdi, da je že v pušici precej nabranega, da blagajnik denar v pričo njega prešteje, ter kot hranilno vlogo na knjižico naloži. — Te hišne nabiralnike prav toplo priporočamo. — služabnikov, tolkli s silnimi pestmi na grmeča vrata kraljevskega gradu, in carevič je,spregovoril z glasom, ki je bil kakor godba! »Na cilju smo, gospa moja, vstopite!«... : Ne, to ni bil več sen, to je bila resničnost! Konji so bili s kopiti ob zmrzel sneg, v svitu meseca je stala velika, temnit hiša, in udarci so grmeli na njena zaprta vrata. Darija je presenečeno kriknila, kajti glas bledega, krasnega careviča je rekel nekaj, kar je bilo na las podobno besedam: »Na cilju smo, gospa moja, vstopite!« Ta krik pa je prerušil ves čar, pregnal sen, in Darija se je zasmejala. Kako smešna se je zdela sami sebi! Da, stali so pred temno hišo, toda bil je to v sanje vtopljen trakti r, katerega so na ujem lastni predlog napadli in budili iz spanja. Ilja jej je pomagal stopiti s sanij. Za nekaj minut je bila skupaj cela družba, vsi so klicali, vsi $6 tolkii na vrata. Kmalu so se začuli iz hiše glasovi, luči so blodile od okna k oknu, vrata so se odprla, tolpa služabnikov je prijela konje, in cela družba je odhitela po lesenih stopnicah navzgor. Priporočamo našim rodbinam »Samovar, samovar!« so klicali vsi v zboru, ko so odlagali v vestibilu svoje kožuhe. Le Darija ni odložila svojega kožuha iz temnorjavega baržuna, obšitega s kožo polarne lisice. »Zakaj se še dalje inkomodirati s krinkami!« je zaklicala ena izmed dani. »Saj je v tako mali družbi intimnih oseb itak nemogoče, da bi za pet minut drug drugega ne uganil.« Dama, ki je govorila tako, je bila Da-rijina tekmovalka iz gledišča, gospodična Clorinda Corombini. Krinke so popadale na tla, le Praskovja ni osnažila lic. Gospodična Clorinda je pristopila k njej. »Zakaj delaš izjemo?« je vprašala in s smehom dvignila roko k obličju grofice. »Stoj!« je vskliknila Darija. »Nika-kega nasilja ne trpim. Ta maska je pod mojim varstvom in pod varstvom kneževini. Da se spoznati, kadar se jej zljubi.« Clorinda Corombini je zmajala z rameni. »Zeradi mene,* se je smejala in, obr-nivši se k Dimitriju Lomonovu, dodala: »Neznosna ie.« (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. V štajerskem deželnem zboru je vložil dr, Vrstovšek zopet neko slovensko interpelacijo. Čital jo je seveda zopet sam slovenski; nemške nacijpnalce je pa slovenščina tako razburila, da so odšli iz dvorane z nemškimi klerikalci in veleposestniki vred. Po nekaterih spopadih je dež. glavar moral sejo zaradi nesklepčnosti zbornice zaključiti, A to po krivdi Nemcev kot večine samih! Vidi se, da se pri njih zagrizenost pari z neumnostjo in nerodnostjo! Deželni glavar grof Attems je odstopil. V Koroškem deželnem zboru je stavil posl. Pichler predlog, da dež. zbor protestira proti imenu »Celovec« za »Klagen-furt« pri dvojezičnih napisih na železniških vozovih. Posl. Burger je zahteval, da se sploh ne smejo izdajati za Koroško dvojezični vozni listki. Preganjanje dunajskih Čehov. — Dunajski »krščansko«-sočijaIni mogotci so začeli- kai za stavo tekmovati, kako bi bolj pokazali svoje sovraštvo do Čehov in Siovanov. — V ponedeljek sta bili ot-vorjeni dve novi šoli društva Komenske-ga in sicer v Hietzingu in v Brigittenau-u. A še isti dan je prišla v šolo v Brigittenau-u magistratna komisija, ki je poslala otroke domov in zapečatila vrata šole. Naslednji'dan se je zgodilo isto s šolo v Hietzingu. — Tako delajo prijatelji naših klerikalcev. Dr. Lueger in nemštvo Dunaja. — Dr. Lueger je porabil priliko zapriseženja meščanov 7. t. m: za izjavo o nemškem značaju Dunaja. Rekel je, da se v meščanski prisegi izrecno in-zakonito priznava, da ima Dunaj nemški značaj in da je mesto *) Gorilko kmetijsko društvo jo že vložilo prošnjo na vis. c k. namestniStvo, naj bi so dovolilo vsem trlorejcem v »lov. delu. Goriškemu da bodo smeli letošnji mošt cuV/ati, D-A Dunaj tudi državno glavno in prestolno mesto Avstrije. Ta prisega ima sedaj povišan pomen in sicer zato, ker bi še hotelo našemu mestu podeliti dvojezičen značaj. Ce je Dunaj dvojezično mesto, potem zgubi oni pomen, ki ga je imel dosedaj. — V čuvaju nemškega značaja dunajskega mesta ni nikakega sovraštva proti kojemu bilo narodu, a kot župan glavnega in stolnega mesta sem dolžan skrbeti za ohranitev nemškega značaja mesta in Jaz bom strogo skrbel zato, da bodo obstojale tu v mestu le nemške šole in nobena češka. — Pri tem jaz ne spadam k onim/ki gledajo ven in pričakujejo pomoč od drugje, Prosim da me se podpira, a ne z demonstracijami, ampak z energično brambo, nemškega značaja mesta Dunaj. Prepričan sem, mi se bomo tudi v naprej imenovali srečen otok, kot kakoršnega sem označil svoje rodno mesto. Govor je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Lep prijatelj Slovanom je Lueger, katerega tako čislajo slov. klerikalci. Tridesetletnico trozveze smo »obhajali« včeraj. Avstrija je padla v tem času nemškega prijateljstva, brez katerega bi se bita lahko že visoko pospela! Bazne vesti. Na smrt ie bil obsojen pred poroto v Celovcu 22 letni drvar IVložgan, ki je umoril 14. avg. r i. starega kočarja Grei-nerja. Redko naključje. Bodočega leta 1910. se dogodi redko naključje* da pade velik petek in praznik Marijinega oznanjenja na en dan. To se je zgodilo zadnjikrat leta 1429, in oni dan so imenovali »veliki praznik«. Ker se veliki petek ne da preložiti, ne bode praznik Marijinega oznanjenja na 25. marca, ampak šele 4. aprila 1910. Obletnica aneksije v Belemgradu. — Povodom obletnice aneksije Bosne in Hercegovine 7. t. m. so izšli vsi listi s črnim robom; v člankih so izražali največjo nezadovoljstvo z neuspehi srbske zunanje politike. S hiš so vihrale črne zastave, v šolah ni bilo poduka, odpovedane so vse zabave. Vlada je odredila vse varnostne odredbe, da bi ne došlo do demonstracij proti Avstro-Ogrški. . Več žensk »najboljših« krogov so zaprli v Kijevu radi nečastnega življenja. Ljubeznjive dame so prosile, da se njihovo ime ne objavi, čemur je policija ugodila. Slovanska banka v Petrogradu. — Ruske novine javljajo, da se po vsem car--stvu pripoznava potreba, da se v Petrogradu osnuje slovanska banka, ki bi spojila in podpirala vseslovansko gospodarsko delo. Za banko so pridobljeni vsi veči ruski industrijalci in trgovci, in finančni zavodi v Petrogradu in Moskvi so že javili, da bodo sodelovali pri nabiranju za-kladnega kapitala 5 milijonov rubljev. Po veleizdajniškcm procesu. — Ker je drž. pravdnik odstopil od pritožbe ničnosti proti 10 rešenih obtožencev, so bili puščeni na svobodo pop Milic, učitelj Gru-ič, šumar Ogrizovič, proto Ercegovac, župnik Kutuzov, dr. Miokovič, trgovec Kalafič, krčmar Vasic, župnik Solarič in krčmar Živkovič st. V zaporu je ostalo torej še 12 rešenih »veleizdajalcev«. Knjigarna A. Gabršček sprejme takoj 2 učenca. Spomenik svitovmV poštne 2ve*e, delo francoskega kiparja Marceauxa,, je bil dne 4. oktobra odkrit v Bernu; ' 2569 smrtnih obsodb v enem letu. — V jesenskem zasedanju ruske dume bo v drugič podan predlog na odstranitev smrtne kazni na Ruskem. Povod za to so dale grozne številke statistike iz 1. 1908. Ako-.ravno je bil predlog v dumi že enkrat odklonjen, se bo o njem torej govorilo še enkrat. Lansko leto je bilo na Ruskem izdanih 2569 smrtnih obsodb, vsak dan tor rej 7; večinoma zaradi umora ali ropanja, le redkokdaj zaradi zločinov proti državnemu redu. Kar se posameznih mest tiče, stoji v ospredju Odesa s 30l/c vseh smrtnih obsodb. Predsednik dume Chomjakov je dejal ruskim žurnalistom, da smatra smrtno obsodbo za nesmisel, kajti vlada sama pripušča to obsodbo tudi na zločine, ki so že davno zastarani, in obsojenec pogosto ne ve, zakaj je bil obsojen na smrt Mali oglasi. Najmanjša pristojbini stane 6 0 vin. Ako je oglas obselnejii se raCana za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Proda se skoraj nova oprava za trgovino po jako zmerni ceni. —. Naslov povti naše upravništvo. Pota mi z odraslo družino, ki je izurjena v gostilniški obrti, želi prevzeti v najem, ali na račun dobro idoco gostilno ali restavracijo. Ponudbe prosi pod I. K. na upravništvo našega lista. Svoji k svojim! Slovenska brivnica v Gorici na Travniku št. 21, se priporoča si. slov. občinstvu v mestu in na deželi Postrežba točna in čista. Sprejema se tudi odjemalca v mesečni abonement bodisi v briv-niči ali na dom. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 6 naprej kg. — Za obilea obisk se priporoča FRAN NOVAK, brivec. Sprejme se krojaški pomočnik in vajenec pri Ivanu Golobu, kroj., mojstru v Solkanu. Urtiiar (oženjen) išče službe v vili ali grajščini> 1» UMI kjer bi opravljal tudi posel hišnika. Iz-vežban je popolnoma v vrtnarski stroki. Nastopi lahko 1. novembra. — Naslov pove naše upravništvo. Trgovina! Gostilna Miha Rožič, trgovec in gostilničar v Oslavlju št. 141 priporoča si. občinstvu svojo trgovino s špecnrijjskim blagom. Trgovina je založena s popolnoma svežim blagom iz najboljših virov. Istotam je dobra gostilna. Toči se pristno briSkO vino, črno (bordo) in belo. — Mrzla in gorka jedila. — Cene zmerne. — Postrežba Ločno. — Vabim posebno cenj. BPi.C6 in okoličane. S spoštovanjem Miha Rožič, Oslavlje. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravništvo „SOČc". Južnim m potrtim srcem se naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša preljubljena občinarka Terezija Agarini roj. Furlani, posest niča dne 7. t. m. ob 5. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjkese je vršil v soboto, dne 9. oktobra ob 9. uri zjutraj izpred hiše žalosti na domače pokopališče. V PRVAČINI, dne 7. oktobra 1909. Županstvo občine Prvačina. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ..Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna točna. Anton Potatzky v V* sredi RnFtelJtt 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceoaje kupovaliče clrnberškega In drabnega blagu ter tkaali, preje In alt!]. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojašt in fčvlfmfa. SvefJnjIce. — Rožni vadcI. — lasne knjižice. fiišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih lajalce po sejmih ter na rt^SeH. * " Odlikovana pekarija in sladdiCarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In likale na drobno ali v originalnih . butelkab Priporoča . se slavnemu občinstvu za tnnogo- brojna namočila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. "*• I = S500 = 1 not. potrjenih zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, da najuspešnejše odstranjujejo KaiserjeVej prsne karamele — z znamko treh smrek - kašelj, Mesto 18 K le 7 K krasna žppjia ura irenidiit.i h srebra „(iIoria". s " \<-i>o izrezljanimi i>okV"U'i iu pero. Kolesji? na sidro. Tečaji na kamen Jamstvu/i ¦\ lota. l*o pot/ptjii K r - Tovarna ur MIH. HORO WITZ Krakau, Diefelsgasse 57. "¦----- ¦¦ - Cenik zastonj! ===== i hripavost, zasliženost, katar, kreni I m oslotski kašelj. i Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza «0 vin. i Dobi fV v lekarnah A. de Gironcoli — I Gorica, I, Cristofoletti — Gorica, Rug-giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoni — Gorica, L. GHubich — Gorica, v mirodilnici E. Mazzoli Gorica, v lekarni J. Hus — Vipava, M. Kasper Ajdovščina, L. Jursche — Ajel. Izvršujejo se Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka SillOV, v vsakem oziru novodobno urejena, i izdeluje svoje proizvode izključno ie iž najboljših sirovin. .... . * VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem; kavnem pridatku z mlinčkom, Iz zagrebške tovarne. ____ al, ZagaV. YUtt,6:9LV. Tovarniška znamka. Čudovito nizke Gene dvokoles, šival, strojev. ^P^fc' gramofonov za '"* v J gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč tudi vse popravo Pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki f ran ko. pH«5OS6N0c< JaLŠuligoj naznanilo. urar C. kr,, državne.Jieleznice GORICA Gosposka ulica štev. 25. Kremarji pozor! Vsak si lahko prisluži I denar brez truda, ako si nakupi g-odbeni av-1 lomet. Isti igra za 10 vin. ravnotako, kakor i j2 godcev. Plačuje se na obroke. Vsak, kdor kupi avtomat, se mu istega postavi franko na dom. — Zaloga vsakovrstnih Šivalnih strojev za krojače, čevljarje in vse druge obrti. Sistemi : Ringschiff, Singer Favorit, Jimker, Ruh Itd. Cene od 38 kron naprej. Slav. občinstvu uljndiio naznanjam, da sem preselil SVOJO podmŽniCO, združeno^ prodajalno i«i delavnico, >< Gosposke ulice št. I v * -—!WPK RaŠteJj Št. 82 (t lastnihiša). -%jj§ Z ozirom na to, da imam tamkaj že več let obstoječo delavnico in prodajalno, bom lahKo postregel slav. občinstvu z zmernejšimi cenami in točnejšo postrežbo. i Za nadaljno blagohotno naklonjenost se toplo priporočam I pefeta (§oHč, ; čevljarski mojster. Učenca , -----— za trgovino z mešanim blagom i N Q V ft IT) Q N #) za jesen! Diagonal Otm Amaron, Honiesp, GjlieliD, Drap fle dam. A. vd. Berini [Gorica, Šoslka uliea t. % uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste I tjfctljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Malfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. | Prodaja na drobno: Kron -'96, 104, 112, 1120, 123 1-36, 1*44, i'60, i'80, 2'-, 240, za luči po 72 ?in. - Na debelo cene ugodne. ------ j Pošilja poStnlne prooto na dom. Posodo se [pušCn kupcu do popolne vporabfi olja; po i vporubi se spet zameni s polno. | Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------— mita in sveč. —------------ Cene zme n *. j sprejme takoj j J. Marmolja v Mirnu. Prednost ini*.jo oni, ki so dovršili vsaj eno srednjo Šolo. Večja tovarna strojne stroke [sprejme mladega uradnika, 1.4;vnske narod 8 K više, loke, Strune* in vse podrobnosti, ki spadajo k temu. Muzikalije za gosli, šolske knjige in vse druge potrebščine. - Vse po izvirnih cenah zalagateljev. ¦ Knjigarna A, Gabršček Trgovski dom. Gospa ali gospodična, ki si želi nabaviti za jesen novo obleko, naj ne zamudi si ogledati, novo došlo blago v Trpvskem domu. Največja btai blaga po novi modi. Uzorce razpošilja franko. & Černelič Gorica. **#*#*********#* . I Varstvena znamka: „Sidro'' ¦'. JKigl feiniment. Capsici comp. j^jl Nadomestek sa Arker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceao 80 vin., K ! 40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, . se je posluževati le originalnih steklenic v Jkatljah ^ našo varstveno znamko sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ riatom leva" v Pragi ¦;*?—«• Elisabethgasao 8tov. 6 nova. IfTi thuvno razpošiljanj« li^l 4 En gros trgovina s hiša se proda. L«tni promet čez K 500.000, z malimi režijami. Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. - Kje? - ppve upravništvo našega lista. Prazni sodi so na prodaj m TržaSfci cesti 2i-26. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pridnih pijač. Največji dsbitebl Mark 600.000 Naznanilo sreCe. jamči država Vabilo k udeležbi -¦-----* dobitnlh šans ===== pri denarni loteriji, za katero Jamči država Hamburg In pri kateri je 9 milijonou 841.476 ITlark dobilkou. fllavni dobitki te denarno loterije so Bledeči: Največji dobitek je v srečnem slučajuOOOOOO Mark oziroma: glavni dobitki po: Mark fjfiOOOO » r>!)0.ono » 540.000 » 530.000 » 520.00» » 5I.VHM) » 510.000 • 305.000 » 303/100 » 3-12.000 Mark 300.000 » 200.000 » 100.000 60.000 » rio.ooo 45.000 » 40.000 30.000 20.000 ln.Of.O 10.0TO i. t. d. V celem obsega loterija, ki je razvrstena v 7 razredov, 100.000 srečk s 48.4«5 dobitki v 8 premijah, (ako da mora z gotovostjo zadeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se višajo e vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50000 Mark ter 7. na 6 "0.000 M. , Cene srečkam 1. razreda' so sledeče: | Cela srečka M. 6 ali K 7 Pot srečke H 3 ali 3-50 & Četrt srečke MMOaliiM Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdelezenec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjo uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrho naročit predsto-ječega srer kanja takoj, aH pa vsaj do 29. okiobra na naslov: Samuel Heckscher senr., Bankjroschiift v HAMBURGU 86. Izrežite! ......................................... Naročilnica za g. Samcsl Heckscher-ja, sen, __________BaukgescnMVHambnrg 36._____ Pošljite mi Moj naslov {celo srečko za M 6-- (K 7'—) pol » * » 3- (K 3.60) četrt » » * 1*50 (K 175) Denar pošiljam v pismo I po nakaznici > kar ne velja prečrtajte! pošljite po povzetju) SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! GORICA Gosposka ulica št. 2. Manufakturna trgovina AVRELIJ BISAIL sporoča novo dospelo blago za jesen in zijmo za ženske in mož&e O • • • • • • • *••••••••••• Bogata zaloga vsakovrstnega blaga spadajoč v to stroko Uzorel poštnine prosto! F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako poljubilo množino ======= patentiranih ======¦ Sprejmeio se zastopniki zarezanih strešnikov ..Sistem MARZOLA" (Strangfalzziegei) »Sistem MARZDLA" Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregnirani. ¦i Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. ¦¦ Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico. privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki Blagajne National-Kontroli prihranjujejo trgovcem denar ter jim nudijo mnogotere koristi, katerih so deležni tndi uslužbenci, blagajničarji, odjemalci, sluge in • ¦= otroci. -------—_= Pisalne blagajne od . . K 65 Pisalne blagajne s kontrol* nim predalom za denar K 120 Seštevalne blagajne s kazalnikom ....... K 260 Blagajne na dvigalo s kazalnikom, kontrolnim in čekovnim trakom - • K 350 Blagajne na dvigalo s popolnim seštevanjem, Čekovnim in kontrolnim trakom itd. . .....K 600 Blagajne na tipke s popolnim seštavanjem čekovnim in kontrolnim trakom itd. .... . K 900 Naša izvirna hiša se peča že nad 30 let z izdelovanjem blagajn, — in ima 50 milijonov kapitala ter okoli 6000 uslužbencev iu delavcev. Doslej se je razpečalo nad 700.000 blagajn National. Vse to dokazujo, da so blagajne National res najdo-vršenejši izdelek. Za vsako blagajno se jamči, da je izdelana iz najboVjSega mate-rijala, ki traja eno celo življensko dobo. — Vse dele se da nadomestiti. Več tisoč izpričeval in priznanj. Dajemo pismeno jamstvo za vsako našo blagajno National Registrier. — Zahtevajte naš najnovejši cenik. Mini Gasi Register C. Ltd. Dunaj, TI. Zastopnik za goriško: OTTO BECK, Gorica, Hotel Union. naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. An tona Obidiea njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se s. občinstvu 7a mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip čeraovic čeuljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^^. ;_^„ žage v Soteski Gorica drž. kol. - Solkan ' ^±SWŽT»SS«L-- (last verskega zaioga). : Trst, Tia w Intarnrban. telet: Sotica Jt 74, Trst št. 1631. - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne ilavaice K SD.000. - Garancijska reserva K 180.000. — Ressrva za izgube K 21.000. jg Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Novo podjetje v Solkanu. Ivan Kravos mM na na in zaloga n ličnih konjsl vpreg za lah aH pa tež vožnjo; da ima v /j,i( različne koi ske potre č ine, potovalne potrebščine kakor: ko čege, torbice, denarnice, listnice itd. ~ Izvršuje in sprejma v K\} ^ popravo različne koleseljne in >Sl§p§p ------- očijek. -.-'¦.¦¦-.—-.- Popravila se izuršujejo ločno. Ce ne zmerne. -%| NovodoŠlo blago za nastopno sezon< se vdobi po zmornih cenah y delavnici in trgovini z gotovimi obleka Anton Krušič, = krojaški mojster in trgov* Gorici Tržaška u lica štev. 16 v lastni hiši. = Opozarja se gg. od malce, da je došla n nokar uelika množi! raznorstnega blaga \ kouosli iz austrijskifi angležkih louaren n različnejših za vsaki stan, Ht 4 jSjH l—Okarna Cristofoletti v Sorici na fraroilft; Trskino (Stokflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno. rmene barve po EHO, bele barve K &¦ Trskino ieleznato Jetrno olje. Ratia toga olja jo sosebno [iii|"""c' ljiva otrokom in dečkom, ki su n1'1'" i - vozni in nožne narave. Trskino jetrno 0\Je se Železnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. : Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. ===== ISR**.!^ katerega naročam direktno iz Horvegije, preiSče se vedno v mojem kera. laboratoriju [ predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim «č. odjemalcem glede Ctstote » i ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ======= Cristofolettljeva pijača Iz kino In železa. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. M « = bo š ^-J d) rar> i "r- H ^ w en I S2 % % ^ «a I i I rt 2^B ^ ~--S t h \ > >&* . o..^ .* - .3 2 .fiS -S ^ >5 S 5 , Ls S * i S « » L H "/] -_* ^ O) -m JE p rj ^^ rt ^0 "rt~-'>S. «5 » ° > B) o. S _S & ca i h rs ss s i Sts ^ C 1 ., S CS S 2 "« P " I A SS _ >n? rs » o N i » -§ JE3 p\. fl g 3 L h ^ * g i 3 J || 1.J3 J|J | i I rt ¦™""' j? k> ~ o rt d •HIlfOAS H ifOAg ~~ ----:------------L