kotlini. O b tem si znova zaželim o, da bi bile prikazane še druge an tropogene »korek­ ture« voda (regulacije, h idrom elioracije, za je tja itd.). K arte so optično prije tne in na ustrezni tehnični višini, k ar postaja za izdaje G eo ­ detskega zavoda SRS sploh značilno. U pajm o , da bodo prvim trem km alu sledile šc karte drugih vodnih obm očij, z željo seveda, da bi bile hkrati tudi bolj hidrološke. D arko R adinja Veliki geografski atlas Jugoslavije. Sveučilišna nak lada L iber, Z ag reb 1987. Pred nami je eden od dolgo pričakovanih kom pleksnih geografskih pregledov Ju ­ goslavije, ki zlasti širši javnosti pa tudi v izobraževanju kar dobro služi pri poznava­ nju celo tnega državnega ozem lja z vsemi njegovim i »geografskim i sestavinam i«. K a­ kor je znano , obstaja o Jugoslaviji doslej le nekaj bolj ali m anj uspešnih in največkrat ne preveč sodobnih geografskih univerzitetnih učbenikov. Še slabše je s kartografski­ mi prikazi, saj po m etodološko, vsebinsko pa tudi tehnično sila skrom nem in delom a neustreznem P lanerskem atlasu , ki ga je leta 1973 izdal Jugoslovanski inštitut za u r­ banizem in stanovanja v B eogradu , novejšega tovrstnega dela pri nas pravzaprav ni bilo. K ongres jugoslovanskih geografov v Bečičih 1981. leta je sicer obnovil sklep iz šestdesetih let o nujnosti p riprave N acionalnega atlasa Jugoslavije, ki pa je zaradi p rešibke organiziranosti geografskega znanstveno raziskovalnega dela šele v p rip rav­ ljalni fazi. V eliki geografski atlas Jugoslavije, o katerem je govor, je pravzaprav nekakšna kom binacija atlasa in m onografije pa tudi statističnega prikaza. V tis je , da želi posre­ dovati čim več inform acij. T o kaže že sestava štirih osnovnih delov: štirinajst to p o ­ grafskih kart za posam ezne dele Jugoslavije v m erilu 1 : 500.000, ki sledijo pregledni topografski karti Jugoslavije v m erilu 1 : 2.000.000; tekstovno kartografski prikaz zgodovinsko-geografsko-ekonom skih elem entov za celotno Jugoslavijo na 94 straneh ; tekstovni in slikovni prikaz po regijah na nadaljn jih 85 s traneh , slednjič statistični pregled na straneh 181 do 240. Sledi še 31 strani dolgo im ensko kazalo. D obra stran takšne zgradbe je nedvom no veliko število različnih inform acij, sla­ ba pa vrsta nedoslednosti in neenotnosti, še posebej pri regionalizaciji, op rede ljeva­ nju eno t in njihovi uporabi. V prvem delu atlasa da je jo k arte , ki sta jih pripravila Ivan B ertič in Z vonim ir K rižovan in ki so rezultat sodelovanja z našimi znanim i v uvodu navedenim i k arto ­ grafskim i zavodi, dober pregled nad inventarizacijo p rosto ra . M otijo pa dokaj neizra­ zite barve, kar nakazuje že barvna lestvica v legendi. T ako ni m ogoče docela dobro razlikovati višinskih pasov, čeprav jih dopo ln ju je jo izohipse na 100, 200 in 1000 m , ki pa zaradi debeline in tudi prem očnega rjavega barvnega od tenka preveč izstopajo. Z a to je zlasti v gorskih obm očjih preglednost m očno zm anjšana. K tem u p ripom ore­ jo še številni toponim i z močnimi črkam i pa tudi prevelike in prem očne številke za nadm orske višine hkrati z dokaj poudarjen im cestnim om režjem . S lednje je tudi nee­ notno kategorizirano , tako da ni vedno sm iselna opredelitev na dve najbolj pogosti kategoriji: sodobna cesta in cesta z asfaltnim cestiščem . Če se om ejim na S lovenijo, je v slednjo kategorijo uvrščena tudi stara glavna ce­ sta m ed M ariborom in C eljem , m edtem ko je vrsta drugih cest, m ed njim i tudi C e lje - K rško, uvrščena m ed prve. G oren jska avtocesta in v nadaljevanju avtom obilska cesta pa sta sploh pom anjkljivo zarisani. N edoslednosti se po jav lja jo tudi pri im enovanju regij. V ečji del kotlin , ravnin in polj ni im enovanih , povsem napačna je lokacija Piv­ ke, dosledno pa se u po rab lja jo h istorična im ena G oren jska . D o len jska , N o tran jska in Š tajerska. O b še drugih drobnih spodrsljajih naj om enim le še nedosledno in nee­ notno uporabo dvojezičnih krajevnih im en in na pregledni karti Jugoslavije 1 : 2.000.000 neustrezen izbor označenih krajev , ko m an jkajo R avne, Ž alec, Z agorje in še neka te ra druga občinska središča. N avedeni pa so številni m anjši k raji, od R ateč do V išnje gore. D rugi del V elikega geografskega atlasa Jugoslavije sestavljajo naslednja poglav­ ja: Z godovinsko-geografske značilnosti te rito rija današn je Jugoslavije, Politično geo­ grafske značilnosti E vrope in Jugoslavije - zgodovinski in sodobni aspekt, O snove geografske regionalizacije Jugoslavije, P rirodno geografske značilnosti Jugoslavije, Prebivalstvo in naselja , G ospodarski razvoj in ekonom ska sestava Jugoslavije te r družbeno-politični sistem Jugoslavije. Po obsegu, kartografski in tabelarični op rem ­ ljenosti m očno izstopajo geografski prikazi. Splošni analitsko-opisni prikazi posam ez­ nih elem entov tem eljijo predvsem na analizi statističnega gradiva, ki je p redstav ljeno tudi s številnim i tabelam i; v tem pogledu dobi bralec p reg ledno , zaokroženo in tudi razvojno prikazano podobo o različnih p rostorskih elem entih , m ed katerim i so še p o ­ sebej dragoceni nekate ri gospodarski, ki doslej v tako popolnem obsegu še niso bili prikazani. O srednji tekst sprem lja 38 tem atskih kart Jugoslavije v m erilu 1 : 350.000, od zgodovinsko-političnih do ekonom skih . K arte p rikazu je jo p rostorske e lem en te , ki jih je m ogoče brez večjih težav povzeti po statistiki ali pa zanje že o b sta ja jo karte , npr. geološka, geom orfo loška, karta potencialne naravne vegetacije in še nekate re druge. M etodološke rešitve so na nekaterih kartah , ki jih je m etodološko in vsebinsko pove­ čini pripravil Ivan B ertič, nedvom no ustrezne, kar še posebej velja za narodnostno karto , za karto m estnih funkcij in za km etijske karte . N jihovo m erilo pa om ogoča, žal, le prikaze po občinah , večjih regijah in večjih naseljih . K arte zato po m erilu , šte­ vilu in prikazani tem atik i, tehniki in vsebinski zasnovi še zdaleč ne ustrezajo ravni so­ lidnega nacionalnega atlasa, kakršnega im ajo z izjem o A lbanije že vse evropske d rža­ ve. Iz celotnega kartografskega gradiva tudi ni m ogoče sklepati o prim arnosti k a rto ­ grafske in form acije , tem več le o njeni dopolnilni funkciji sicer obsežnega teksta . E d i­ na tem atska karta večjega form ata je na strani 40 in 41, ki prikazuje razm estitev p re ­ bivalstva in tipe naselij, a zaradi shem atičnega prikaza ne daje realnega vtisa o tren u t­ ni poseljenosti jugoslovanskega p rosto ra . V prašljiva je tudi ka tegorija m estnih nase­ lij, saj poleg pravih mest prikazuje tudi številna obm estna in tudi nekate ra podežel­ ska naselja , predvsem v Sloveniji, m edtem ko teh v nekate rih drugih federaln ih en o ­ tah sploh ni. K arta je izrazit p rim er za številne pom anjkljivosti, ki jih nacionalni a t­ las, g rajen na znanstvenoraziskovalnih izsledkih, n ikakor ne bi smel vsebovati. N edoslednosti in pom anjkljivosti so še v nekaterih drugih delih A tlasa, tudi ko gre za opredelitev in po im enovanje posam eznih regionalnih eno t. Te p rih a ja jo še p o ­ sebej do izraza pri regionalizaciji; tako je na karti na str. 10 prikazana ena , v tekstu k tej karti in kasneje v regionalnih opisih pa povsem druga regionalizacija. O karti fi- z iognom sko-hom ogenih regij na str. 9 pa zaenkra t ne kaže izgubljati besed, saj bi av­ to r m oral za posam ezne federalne eno te upoštevati že obsto ječe regionalizacije. Še posebej sub jek tivna je regionalizacija SR Slovenije. Pregled po geografskih regijah je sestavljen po zgoraj navedeni regionalizaciji in pom eni splošno geografsko inform acijo z dokaj številnim i statističnim i podatk i in sli­ kam i. D opo ln ju je jo kvantita tivna analiza posam eznih republik in pokrajin . O bsežno in zahtevno strokovno delo so večinom a opravili sodelavci G eografske­ ga zavoda PM F v Z agrebu . Veliki geografski A tlas Jugoslavije zapo ln ju je sicer števil­ ne vrzeli pri poznavanju geografske p rob lem atike Jugoslavije, saj prinaša veliko p o ­ trebnih inform acij in geografskih pogledov na našo p rostorsko in d ružbeno-ekonom - sko stvarnost. Z ato je na splošno m ogoče reči. da je zgrajen na solidni strokovni rav­ ni. T oda znanstveno-raziskovalni geografski prikaz ali geografska m onografija v p ra ­ vem pom enu besede pa A tlas, žal, vendar ni in prav tako tudi ni nacionalni a tlas, ki bi dal ustrezno podobo številnih zapletenih prostorskih problem ov in ki bi ustrezno p o ­ sredoval vrhunske geografske dosežke dom ači javnosti pa tudi tujini. Vse to ostaja slej ko prej naloga skupinsko zasnovanega znanstveno-raziskovalnega dela širšega kroga jugoslovanskih geografov. M irko Pak Petriča N ovosel-Ž ic, Otok Krk od trajekta do mosta (Socialnogeografska transfo rm acija), Krk- Z agreb 1987, str. 216. O bsežna raziskava izpričuje stvarno in m etodološko m oderno geografsko šolo, privlačno po miselnih pogledih, teh tno po raziskovalnih postopkih in p reudarno pri izbiri tem atike pa seveda bogato tudi po stvarnih ugotovitvah. Zanim iv je že osnovni pristop štud ije , k ako r ga v vrsti razdelkov razkriva že uvodno poglavje: Postavljanje prob lem a, D efin iran je p redm eta raziskave - p rostorsko , tem atsko , časovno. M eto­ dološki pristop (pregled lite ra tu re , uporaba geogr, kart, fo togram ov, statistične do­ kum entacije , arhivskega gradiva, terenske raziskave, an ke tiran je , kartiran je , kab i­ netna obdelava gradiva, vsklajevanje in obdelava podatkov) te r K om pozicija dela. Knjiga je sicer razdeljena na tri osnovne dele: G eografske osnove turizm a na o toku K rku, Turizem kot fak to r sodobne socialno-geografske transform acije o toka te r zadnji del Socialno-geografska transform acija o toka pod vplivom turizm a. Po na­ slovih sodeč naj bi šlo za tem atsko usm erjeno geografsko štud ijo , dejansko pa je delo širše, saj vsebuje hkrati zaokrožen prikaz naravnogeografskih osnov in družbenogeo- grafskih fak torjev te r procesov na tem otoku. A vtorica si je najp rej zastavila raziskovalni problem te r iz njega izpeljala p red ­ m et raziskave in s tem m etodološki pristop. V om enjen ih osnovnih treh delih, raz­ členjenih na številne razdelke, vseskozi išče d ružbeno pogojenost sedan je p reobrazbe o toka , ki se je še do nedavna praznil in gospodarsko zaostajal. A vtorica se je sicer os­ redotočila na sp rem em be, ki so zaradi turizm a nastale v dvajsetle tnem razdobju (1959-1980) in ga značilno razm ejila z dvem a bistvenim a pojavom a - s prvo tra jek tn o povezavo o toka in z nastankom m ostu, ki je o tok s kopnim neposredno povezal. M etodološki opredelitv i, kakor jo je podala v uvodu, je avtorica vseskozi zvesta in pri tem tudi racionalna. Vseskozi je živ m etodološki p ristop , ki bi ga mogli označiti s sosledjem prostor-čas-proces, s katerim uspešno po jasn ju je vzročno-posledično kom pleksnost učinkovanja novejših družbeno-gospodarskih procesov na o toku in ustreznih odm evov s širšega reškega zaledja. V delu p rihaja nazorno do izraza pom en, ki ga im a p rom et za transform acijo o toške pokrajine in organizacijo življenja v n jej. Pri K rku kot o toku se vse to zgošča in ponazarja m nogo bolj ko t sicer. Izredno jasno se glede na p reusm erjan je glavnih prom etn ih sm eri kaže različna gravitacijska (pre)o rien tac ija o toka , ki je bila sprva os­ redo točena v pristaniških k ra jih , se s kasnejšo tra jek tn o zvezo preusm erja la na SV stran o toka in z m ostovno povezavo tudi na njegovo severozahodno. Podobno im pre­ sivne so s truk tu rne sprem em be o toka glede na agrarno pre tek lost in turistično seda­ njost, ki poleg tipajoče industrije postaja vse bolj dom inantna. Z načilna je tudi p re ­ obrazba , povezana s K rkom kot čedalje izrazitejšim zaledjem R eke. A vtorica sicer opozarja na neskladje zaradi nasprotujočih si razvojnih usm eritev , vendar je vpraša­ njem varstva okolja posvetila najm anj pozornosti.