Posamezna Številka: £ 1 krono.
8SR
«<-	Taat	dna,	ium
ta pcrr flrov, ob IS. ari * J*ttun*a naaiair-jaru dne tir stan« m	isitita) 1*0 K*	pottett«	90 K,
£	uaferiMrtii*	ti.,	mesečno	IS K*
J	bMsandi pv	•'ogovoru. Pri Tm'xrata
m	ab}»«i	pgpnsth
r	W«ro. n
L
W«rov »• 5M nmv: *TAE*AfU%
KARMO««*&»» utoteaT.^
O O O POŠTNINA PAVŠAIJRA N A ODO
TABOR
j Posamezna številka j jj
S
1 krono.
Si
Leto: II.
Maribor, petek 4. februarja 1921
• TTKKDNIbTlfO ta naiuga T  m
■	boru, Jurdi5oTa ul. ih 4f 1. nad-	3 :;
a	stropja. Talaion intorurb. H. 276.	S-!*
•	UPBAVA so nahaja ▼ Jurčičevi	A •
•	ulici št. 4, pritličje, desno. Tole«	S
•	Joa Št. lii, SHS poStnoookoTai n-	* >
dan Štor. 11.7*7.
•	M« niuošiU brot d«nam a« ne	■;
«	—	Bokopioi	to	no	vročaj«.	S;
Številka: 27.
Debata o vladnem načrtu v ustavnem odboru.
Konferenca nasledstvenih držav v Porto Rose. Predlogi za podporo Avstrije.
Sprejem čehoslovaške-ga zunanjega ministra dr. Beneša.
Maribor. 3. februarja.
Cehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je včeraj nastopil svojo drugo zgodovinsko pot, ki ima poleg političnih in gospodarskih interesov čehoslovaške republike s kraljestvom Italije soodločiti tudi usodo Avstrije, ta trohnobi propadli klin med severnimi in južnimi Slovani. In ta pot naj bi ga vodila skozi Slovenijo. Ne bomo na tem mestu govorili, zakaj so Dunajčani v zadnjem hipu skušali izpriditi zlasti nam obmejnim Jugoslovanom popolno veselje dostojnega sprejema tu na naši obmejni postojanki. Nihče tistih, ki so se danes hudovali nad našim preklicem, da dr. Beneš ne potuje skozi Maribor, ne sluti, koliko nepri-like je povzročila ta v zadnjem trenotku la dunajska vest ravno nam, ki smo ae S Posebn^m pozdravom na naslov slovaškega državnika pripravili za ta
sprejem.
. ne govorimo raje ničo tem. Izšlo Je končno vendarle drugače, kakor so ?a Dunaju želeli. Z dopoldanskim vlakom se je v Maribor pripeljal čehoslo-vaški konzul v Ljubljani dr. Beneš, slučajno nositelj istega imena, kakor minister. Dospel je semkaj, da na naših obmejnih tleh sprejme in pozdravi svojega e a, ozir. svojega rodnega brata in ga -pospremi do središča Slovenije. Aviziral
■ki	^°.	P^odu tukajšnji „Ceški
n in ta je zopet poskrbel, da se je es o prihodu ministra razširila med one kroge, ki so zaupali dunajskim
rihf em’ m‘nister ne potuje skozi Ma- er' Kakor smo naknadno izvedeli, je
^B^Ballon. ------------
O meteorih.
na 2!?r ? ,človek spoznal, da zvezde male u- kakor provimo, niso samo tam v 7,k’ njigljajo in mežikajo amoak <S)avo Pr?blvalcem naše zemlje, niere vox°. svJet0V1 m nekateri brez pri-
vPrašS,0xd naše zemlie> obstaia tudi svetovih ’ se na teh zvezdah ali kot «, vsemiria nahaja tako življenje,
nahaiamra^U1?.emo mi) če se tudi tam Od U? - vall» ki čutijo in se premikajo
so trdi?iajrf d0 danes 50 bili U«dje, ki drugi w da JKe.t.kai takeSa nemogoče in goče.’	prepričani, da je mo-
nitivno n^ta^-,Znanost ie naposled defi tudi izvin da s? nabaia življenje Mogoče nase zem'ie- Kako je bilo v r. spoznati ?
nam Mišo18*'* teIest<0pi, katere imamo, Paljava mpd Jt3?U- P°iasniti d°volj-je preogromm 'P drugim> svetovi Srno dobili ni/ arnPak z drugih svetov
fosile 1
*°vnepa"nrosttfrT^0 pa<la)0 lz m«bve-|Vsakem mS	"/‘Postano meteori. V
'	muzeju j,h vidimo in nad te
tukajšnja glavna kolodvorska postaja že včeraj obvestila komando mesta o tem prihodu, toda nadalje obvestujoči aparat ni funcijoniral, sicer bi se ne moglo zgoditi, da je n. pr. celo vladni komisar dr. Poljanec dospel prepozno k oficijel-nemu sprejemu na kolodvor.
A kljub vsem tem oviram je bilo že pred 13; uro vse polno občinstva na glavnem kolodvoru. Brzovlak Praga-Zagreb je pripeljal tik pred 13. uro. Vojaška godba je zasvirala „Kde domov muj", iz zadnjega salonskega voza izstopi tolikanj zaželjeno pričakovani minister dr. Beneš, pozdravljen najprej od predsednika češkega kluba prof. slikarja Janov-skega ter od drugih Cehov. Nato so sledili oficijelni pozdravi od naše strani, V imenu vlade je ministra pozdravil g. okrajni glavar dr. Lajnšič, v imenu armade general Majster, v imenu jugoslovanskega ženstva gospa Majstrova, ki je ministru izročila krasen šopek, pozdravila je ministra tudi češka deklica; v imenu mariborskega. Sokola ga je pozdravil starosta dr. Sernec. Minister, ka-
predstavili drugi dostojanstveniki. Poleg generala Majstra smo videli tudi generala Pliveliča, mnogo višjih častnikov, novo imenovanega policijskega svetnika dr. Senekoviča ter mogo drugih dostojanstvenikov. Mariborski Sokol je stal kot častna straža. Med tem je dospel tudi gerent mesta, dr. Poljanec.
Visokega gosta so peljali v kolodvorsko restavracijo na obed, kjer je pela »Glasbena Matica'* »Lepa naša domovina" »Buči morje Adrijansko'* in več koroških narodnih pesmi; zunaj pa je svi-rala vojaška godba. Ob 14.30 so ministra v avtomobilu odpeljali na ogled mesta do koroškega kolodvora. Ob 15. uri so dospeli nazaj.
Ker je imel ekspresni vlak z Dunaja, s katerim se je minister vozil naprej, precejšnjo zamudo, so se odločili, da pokažejo ministru še naše sloveče električno podjetje na Fali, kjer se je ministru, posebno pa njegovi soprogi, zelo dopadlo. Po 16. uri so se končno vrnili na kolodvor, od koder se je minister s svojim spremstvom pol ure pozneje med
kor mladenič živahen in čisto domač v iskrenimi pozdravi odpeljal proti Lju-
svojem vedenju in nastopu, se je ou-vidno ginjen zahvalil za vse te pozdrave.
»Ne meni, mojemu narodu, naši če-hoslovaški republiki velja vaš iskreni pozdrav. Ze med vojno sem imel ope-tovano priliko priti v ožje stike z brat* Jugosloveni. Zveza s severnimi in južnimi slovanskimi brati je trdna in ostane trdna ...“
To je bil glavni smisel ministrovega odgovora. Glasbena Matica pod vodstvom Oskarja Deva je zapela »Bivali Čehove" in »Hej trubači iz bajne Drine", kateri pesmi sta ministra zelo vzra-dostili. Po tem oficijelnem pozdravu je prišla še soproga ministra, pozdravljena od soproge generalove, nakar so se ji
smo se poslovili pod globokim utisorn novooživljene vere v našo lepšo bodoč-
nost v brati.
trdni zvezi z našimi severnimi
meteore ali drobce svetov se je spravila znanost in jih mikroskopično in kemično preiskovala z najnatančnejšimi analizami. In v teh meteorih se je našlo okame-nele oblike živali kot so krinoidi, h katerim pripada naprimer zvezdna riba, dalje korale in gobe; v njih se je našlo tudi šoto in premog. Dalje v nekaterih se je našlo vodo in v drugih zopet kisik.
Vse to neizpodbitno dokazuje, da so svetovi, od katerih so se ti drobci od-kršili, iz iste tvarine kot je naša zemlja. Krinoidi, korale in gobe kažejo, da so na drugih svetovih morja ali oceani, sota in premog kažeta, da se tam nahaja tudi rastlinstvo, voda in kisik pa, da se tam nahaja tudi zrak.
Kje se vrti tisti svet, od katerega so se. odlomili meteori ? Kdo ga vlada — a’ ,.k* ?° Podobna nam, bitja ..?. v‘šjih oblik ali morda takih oblik, o kakoršnih se nam niti ne sanja, oklik ki so rezaltat nam nepoznane evolucije? In kaj se je zgodilo na tistem svetu ?
Prvo in drugo vprašanje je nemo goče točno odgovoriti, odgovore se za-more le ugibati. Karkoli lahko prevladuje tam, Lahko je tisti svet bil planet
bljani
V spremstvu so se nahajali: legacij-ski svetnik Filinger, ministrski svetnik Strimpl in osebni tajnik Hajny. Pri iz stopu je ministra najpreje sprejel čeho-slovaški konzul dr. Beneš. Izmed duhov ščine smo opazili samo prof. dr. Medveda, ki se je ob strani staroste Sokola dr. Serneca udeležil tudi obiska na Falo. V restavraciji je med drugim ministra pozdravil tudi dr. Rosina in sicer v imenu mariborskih Slovencev, proslavljajoč ministra kot soosvoboditelja svojega naroda. Minister je v svojem odgovoru omenil, da treba obema narodoma vzajemnega dela.
Vsi, ki smo bili priča tega sprejema,
Okrajni zastoppri Sv. Lenartu in avto-zveza. ;
- t-v
Vlada je podelila neki družbi koncesijo za avto-zvezo Maribor—Sv. Lenart—Radgona. Po izvrstnem starem »šimelnu" se je tudi tukaj naknadno vprašalo pri okrojnem zastopu, kaj bi imel pripomniti k tej nakani. .Naš* okrajni zastop pa jo je pogruntal. Mesto da bi z navdušenjem pozdravil ta načrt, ki je od največjega gospodarskega pomena za okraj, je sklenil zahtevati, da prispeva podjetje s 50% k vdrže-vanju cest in da napravi na vsaka dva kilometra posebna izogibališča. Odgovor je vreden plod sedanjega duhovitega vodstva. Celih 6 let je okrajni zastop pridno pobiral par sto tisočakov doklad, napravil pa ni za ta ogromni denar ničesar izvzemši, da je župniku pri Sv. Lenartu navozil kar 200 prizem pro-deca na cesto k pokopališču, da je za silo skrpucal most v Gočovi in navozil lani par prizem prodeca na cesto pred Hrastovcem.
Pač še nekaj, narodnemu delavcu kaplanu Kozarju so povišali plačo kot okrajnemu tajniku od 100 na 500 K.
Sedaj pa zahtevajo, da bi naj popravilo podjetje, katero bi šele pričelo z vožnjami one ceste, katere so skozi 4 leta uničevali avstrijski težki avtomobili in katere so ti gospodje naravnost kaznjivo zanemarjali. Popravi jim naj mogoče uničeno cesto skozi Borčič, ki je padla sedaj na nižino občinske steze. Ta zahteva je z ozirom na nujno potrebo prometnega sredstva sramotna, iz
iz našega osolnčja (šolarjevega sistema), ki je bil uničen pred dolgimi dobami, lahko je tudi svet, ki se je vrtel okoli solnca v nepreračunljivi oddaljenosti od nas.
Toda na tretje vprašanje imamo definitiven odgovor. Naj je že bil to katerikoli svet, zgodilo se je, da se je del tega sveta ali morda ves, vsled kakega nepojmljivege kataklizma razletel v svetovnem prostoru v male drobce kot se razleti granata!
Toda ali niso ti aeroliti ali meteori ali drobci nekega vsemirskega sveta, delci naše lastne zemlje, katere je zna-biti pred milijoni in milijoni let strahoviti izbruh ognjenikov zagnal tako daleč od zemlje, da jih ni privlačnost
mogla več potegniti nazaj, da so prišli
v prostor izven "dosega gravitacije.
Meteorov je dvoje vrst, namreč: kamenih litoliti in pa kovinski drobci, v katerih ni nobenega sledu kakih kame-nitih snovi. Znamenja organskega življenja se najdejo samo na litolitih, to je na kamenitih meteorih; kovinski ali metalični meteori so sestavljeni izključno iz železa, le sem pa tje se najdejo na njih sledovi kobalta, kroma, kositra.
žvepla, arzenika, fosforja, aluminija, klo-rina, dušika, vodika in ogljika.
Resnica je, da nobenega elementa ali prvine se še ni našlo na kateremkoli meteoru, katere se ne najde tudi na naši zemlji — vse kar je v meteorjih itnamo tudi v naši zemlji.
Toda tu se pojavi neko drugo dejstvo. Kristaliziranje v kovinkih meteorjih je popolnoma drugačno kot pri kateremkoli železu, kar se ga je še našlo na naši zemlji. Razlika je tako velika, da znanstvenik zamore takoj povedati, če je kepa železne rude iz naše zemlje ali je padla na zemljo kot meteor. Poleg tega nima noben ognjenik na naši zemlji takih mas železa. Ognjeniki ne bruhajo iz sebe mas železa in nikdar njih niso bruhali. To nam do-kaznje, do kovinski meteori niso nekoč odleteli od naše zemlje in padajo sedaj nazaj.
Glede ognjenikov velja isti argument tudi za kamenite ali litolitične meteorje. Ognjeniki so pa edini .kanoni", ki so dovolj močni, da bi .izstrelili" kaj izven privlačnik mej naše zemlje.
(Dalje
stališča blagajne zastopa z ozirom na omejenost njega članov pa čisto razumljiva.
Zahteva izogibališč pa je otročja in kaže, da so bili oni, ki so to predlagali ali vinsko ginjeni ali sploh niso mislili, kak praktičen namen, da bi naj imela ta zahteva, ki bi stala v svoji izvedbi kar par milijonov kron.
Izogibališča najdemo pri železnici ter pri tramvaju, za njihova vozila, ki obratujejo po določenem voznem redu. Z ozirom na potrebo prometa se urede ta izogibališča in je navadno poskrbljeno za to, da se uredi srečevanje vozov v talcem času, da nobeden vozov ne izgubi mnogo časa radi čakanja.
IzogibaliŠČe v predlagani obliki pa je praktično popolnoma brez pomena. Kakor znano, prevozi počasen avto dva kilometra v 5 minutah, težko naloženi voz pa v dveh urah.
Recimo:	namestnik podnačelnika
okrajnega zastopa (sedaj pri nas najnovejša in najvišja šarza) stoji s svojim težko naloženim vozom pred izogiba-liščem štev. 1, avto pa v Mariboru. Glasom voznega reda, bi se imel avto odpeljati ravno v tem trenutku. Voznik se tedaj ne bi smej ganiti z mesta in ž njim vred vsi ostali vozniki ne, ki pridejo tekom ene ure, in to radi tega, ker rabi voznik do drugega izogibališča cele dve tiri, avto iz Maribora pa le eno uro. Po sedanji skušnji smo prepričani, da ne bo čakal niti edep gospodov, ki so glasovali za ta znameniti predlog pa tem izogibališču, marveč da se bodo vsi lepo vodili avtu nasproti, kakor do sedaj. Se neugodnejše se pokaže pomen teh izogiblišč v slučaju, če pride voznik med takima izo-gibališčema na okrajno cesto. Uverjeni smo, da se vlada napreje na vedeni stu-pidni pogoj ne bo ozirala in bo skrbela za to, da konečno pridemo do prepotrebnega prometnega sredstva.
Notranja in zunanja politika.
* Plenarna seja Demokratskega kluba. V sredo je imel Demokratski klub plenarno sejo, na kateri se je razpravljalo o agrarni reformi ter o ustavi y zvezi z delovanjem ustavnega odbora.
* Administrativni odbor. V sredo se je konstituiral administrativni odbor konstituante. Izvoljeni so bili za predsednika demokrat Rafajlovič, za podpredsednika radikalec Filipovič, za tajnika pa demokrat Gjorgjevič.
* Pašičevo potovanje v Rim. Rimski listi poročajo, da pride Pašič v Rim čim bo popolnoma okreval.
* Protin pojde. Protič vztraja na tem, da ne položi prisege, tudi glede odložitve drugega mandata je sporočil, naj se njegova ostavka uvažuje. Mesto njega bo prišel v konstituanto kot poslanec Milutin Stepanovič.
* Iz konstltuante. Na pondeljkovi teji se je konstituiral ustavni odbor. Klerikalci in komunisti so hoteli delo sabotirati, kar se jim pa ni posrečilo. Izvoljen je bil tudi imunitetni odbor, v katerem imajo demokrati 5, radikalci 5, zemljo-radniki 2, komunisti 3, klerikalci in zajed-ničaji 2, muslimani 2 ter socijalisti 1 zastopnika. Dal)e se je izv lil odbor za proSnje in pritožbe, v katerega je bilo izvoljenih po 6 demokratov in radikalcev, % klerikalca, 2 zemljoradnika, 1'socijalUt, 3 komunusti in 3 muslimani. Oba odbora sta se konstituirala. Ustavni odbor bo končal svoje delo v 40 dneh. Prihodnja seja se razglasi pismenim potom.
* Iz prve seje ustavnega odbora. Pri
prvi seji ustavnega odbora v pondeljek se je vršila volitev predsedstva. Oddanih je bilo 26 glasovnic proti 16 praznim glasovnicam. Za predsednika je bil izvoljen radikalec Vesnič, za podpredsednika demokrat Tomljenovič. za tajnika pa zemljoradnik Boškovič. Opozicija je hotela delo zavleči, kar se ji pa ni posrečilo.
* Volitve v reško konstituanto.
Volitve v reško konstituanto, ki so bile prvotno določene na 28. februar, se od-gode na poznejši čas, ker še niso gotove vse predpriprave. Po volilnem načrtu bo Reka razdeljena na dva okraja, v mesto samo ter v podobčino. Vsega skupaj se bo volilo 60-80 poslancev. Italijani menijo, da Jugosloveni ne bodo dobili več nego 12—IG poslancev.
* Naš novi poslanik na Dunajui Novi poslanik jugoslovenske države na Dunaju Svetozar Rašič, prej tajnik kraljevega poslaništva v Parizu, je nastopil to dni svojo službo.
* Reška vlada je zahtevala pri italijanski, da dovoli, da se razmejitve med Italijo in Jugoslavijo ter reško državo udeleži tudi posebna reška komisija, na določbo rapallske pogodbe odklonila.
* Usoda „Lavoratora“. Boj med tržaškimi socijalisti in komunisti je končal z zmago komunistov ter je „La-voiatore*, ki izhaja pod novim naslovom „Lavocatore Socialista*, prešel v komunistične roke.
* Politični položaj v Rimu. Pri pogajanjih socijalistov z Giolittijem so ti postavili kot pogoj, da prenehajo z obstrukcijo, strožje postopanje napram fašistom, na kar je Giolitti pristal. Poleg tega pa zahtevajo tudi, da sprejme vlada njihove predloge k zakonu o prehrani.
* Boljševiki se pripravljajo. Trocki je izjavil, da je sovjetska Rusija pripravljena za spomladansko ofenzivo. Vojska razpolaga sedaj z 62 pohotnimi in 20 konjeniškimi divizijami. V okolišu Siuzka ob poljski meji je koncentriranih
300.000	mož, ki dela v naglici utrdbe.
* Konferenca v Bruslju. Po navodilih vrhovnega sveta bodo člani konference izvedencev poklicani za 17. februarja t. 1. v Bruselj. Tudi nemški zastopniki bodo povabljeni.
* Gornješlezijski plebiscit. Med zastopniki nemške in poljske vlade glasovalne komisije za Gornjo Slezijo se je sklenil dogovor, da se pripusti v Nemčiji bivajoče gornješlezijske Poljake in na Poljskem stanujoče gornješlezijske Nemce neovirano k plebiscitu.
* Končuoveljavna italijansko-av-strijska meja. Južno-tirolski dopisni urad poroča uradno: Mednarodna komisija je določila končnoveljavno mejo pri Rešejevem prelazu tri kilometre severno premirne črte v dolžini 7 kilometrov, tako da se sklopi državna meja s administrativno mejo občine Rešen in one občine Nauders. V gornji dravski in pustriški dolini se je določila administrativna meja med italijansko občino Winnebach in avstrijsko Ahrnbach s dvemi malimi varijantami kot državno mejo.
Zanimivosti.
Sin podpisal smrtno obsodbo svojega očeta. Ruski boljševizem je privedel do skoro neverjetnih dogodkov in tragedij. Znana je dogodba med Trockijem in njegovim očetom, ko mu je sin zagrozil, da bo tudi njega kaznoval kakor druge protirevolucijonarje, ako se ne bo pokoril odredbam sovjeta. Toda Trookij je s tem očetu samo
grozil, dočim grožnje ni izpolnil. Dvainsedemdesetletni bivši carski polkovnik Andreščenko je bil obdolžen, da je podpiral Wranglovo armado in sicer na ta način, da je poučeval Wranglove vojake o uporabi strojnic ter je vsled tega prišel z drugimi obdolženci vred pred rdeči tribunal, kateri ga je skupno z dvanajstimi tovariši, tudi bivšimi carskimi častniki, obsodil na smrt. Razprava proti Andraščenku se je vršila v Caričinu, kjer je njegov sin, ki je boljševik, pomočnik predsednika izredne preiskovalne komisije. Ker je bil tedaj predsednik slučajno odsoten, so predložili smrtno obsodbo v podpis pomočniku' mlademu Andrašenku, ki jo je podpisal, ne da bi prečital imena onih, katerim jemlje s svojim podpisom življenje. Ko je bila tako obsodba podpisana so smrtno kazen tudi takoj izvršili. Obsojence so postavili na dvorišče jetnišnice ter jih postrelili. Mladi Andraško pa se tudi sedaj ni zanimal za usmrčene in je o svojem činu Čital komaj čez osem dni v „Caričinski:i Vjedomostih*. ki so ga poveličevale kot heroja, ki v službi svoje ideje niti lastnemu očetu ne prizanaša. Toda ta slava ga ni razveselila. Objel ga je blazen obup, vzel je samokres ter postrelil predsednika tribunala Majsejenka in vse one vojake, ki so izvršili smrtno obsodbo, končno pa še sebe. To je ena najbolj žalostnih tragedij iz dni boljševiške vlade v Rusiji.
Dnevna kronika,
— Političen klub JDS ima za sedaj vsak torek ob osmih zvečer v I. nadstropju gostilne »Maribor" redni sestanek. Član postane lahko vsakdo, moški in ženska, v starosti nad 18 let, ki je član JDS in ga odbor sprejme.
— Imenovanje. Kakor čujemo, je policijski komisar dr. Senekovič imenovan ozir. povišan za policijskega svetnika.
— Maček po „Bergfestu“. V pondeljek večer je romalo trumoma vse, mlado in staro, bogato in revno, vs~: kar čuti malo nemško v Gfltzovo dvorano, navidez si ogledat dekoracije, v resnici pa demonstrirat proti vsemu, kar ni — nemško. Oblasti so poskrbele, da te procesije ni nihče motil. Samo to najbrže ni bilo v redu, da ta izvenredna prireditev ni bila vsestransko prijavljena pristojnim oblastem. Ena teh oblasti je dospela nepričakovano k blagajni, kjer se je brez kontrole pobirala vstopnina po 2 K, toda krone so se morale v blagajni precej izroditi, kajti nabrali so v dobri uri 50.000 K, nekateri pravijo celo
90.000	K. I£er je bila to javna prireditev, so morali plačati veselični davek. In zdaj preži še	ena oblast	na to	prireditev;
kako se	bodo ž njo	porazumeli,	to ni
naša stvar. Uplivala pa je ta oblastvena kontrola na prerazgrete nemške živce jako hladilno, kajti obisk drugi dan je že pojemal. Danes zjutraj morajo dvorano prepustiti Slov. plan. društvu, da postavi notri svoje planine in gozdove za naš planinski ples.
— Preziranje Slovencev. Iz Sv. Lovienca na Pohorju se nam poroča: Pred kratkim so naši lovski rodoljubi priredili	predpustno veselico,	za	katero
so izdali	dvojezična	vabila.	Nič	ne bi
ugovarjali tem vabilom, da prireditelji sami niso, preskrbeli povoda za pritožbo. Na nemških vabilih so namreč dostavili, da so za vnanje goste vozovi na kolodvoru pripravljeni. Ker je bil ta dostavek na slovenskih vabilih namenoma izpuščen, si moramo to tako tolmačiti, da je samo za Slovence dobra — pešhoja do Sv. Lovrenca.
— Za farovške hleve. Iz St. lija se nam poroča: Ker je naš župnik zaveden Slovenec, ki je z nami vred vedno stal zvesto in odločno na braniku za našo najskrajnejšo obmeino postojanko, nimamo povoda, da bi ga samo radi njegovega poklica in političnega prepričanja osebno napadali, še manj pa sovražili. Tudi nam ne gre toliko za tistih par krone, katere pobira zdaj po svojem prijatelju Baumanu kot pokritje za novo grajeni farovški hlev. Pač pa nam gre za princip in red. Mislimo si namreč: Kakor je g. župnik zdaj brez posebnega varoka podrl stari hlev in brez našega
dovoljenja si dal napraviti na naše stroške nov hlev in hoče k temu baje fie enega postaviti, ravno tako se lahfco zgodi, da se mu nekega dne tudi seda»ji farovž ne dopade več, ga podre in na naše stroške zgradi — palačo. PU® bližje nepoznani »odbor cerkvenih skladnih prispevkov * pošilja zdaj za pokritje novega hleva izterjalnice in na podlagi starih Jožeflnskih zakonov grozi, češ, .morate plačati k skupnim cerkveai® skladnim prispevkom za — župnijske hleve, ker bi sicer moral ta znesek ek5®* kucijskim potom izterjati.* Tu gre w več važnih vprašanj ne samo za St. Hj; ampak v splošnem:	1. Smo še vejafli
na v tej izterjevalnici navedene stare avstrijske zakone ? 2. Spadajo župnijski hlevi tudi k »skupnim cerkvenim skladnim prispevkom?* ozir. spadajo hlevi »a slična ropotija tudi k cerkvenim opravilom? 3. Katere še druge luksuzne ■»' prave se vračunajo k skupnim cerkvenim skladom? 4. Je »odbor cerkvenih sklad' nih prispevkov* opravičen brez vprašaji* in dovoljenja vseh cerkvenih obČan°* samolastno gospodariti? 5. So prim»r#oi ta bremena nositi tudi občani, ki p° svojem verskem prepričanju niso pripadniki cerkve, ki podira še dobre hleve io si gradi nove na stroške drugih, ki nimajo ne v tem hlevu in še manj s tem hlevom kaj opraviti? Gospod župnik« izvolite nam na ta vprašanja jasno stvarno odgovoriti!
— Po informacijah finančne delegacije v Ljubljani izide v prihod' ti jem „ Uradnem listu* razglas, ki uravnava postopek pri plačilu davka na pO' slovni promet za blago, uvoženo v df' državo pred uveljavljenjem finančnega zakona z 1. 1920/21, to je pred 6. nd' vembrom 1920. Kdor ima tako blago v zalogi, mora predložiti najkasneje do 15. februarja 1921 pristojnemu davčnemu uradu popis tega blaga v dveh iz' vodih in hkratu plačati odpadajoči d*' vek. Ta davek znaša za luksusno blag0 10%, za ostalo blago pa 2% prodaji cene. Za popise se morajo porabiti posebno tiskovine, ki bodo po 1 K polo (z dvema izvodoma) te dni n* prodaj pri davčnih uradih- Popis povsem odgovarjati dejanskim razmera# tako glede množine, kakor glede pJO' dajne vrednosti. Za napačne navedbe so določene visoke denarne globe; p®' leg tega zapade zatajeno blago [ia korist državne blagajne, ki izplača eno četrtino od izkupila za zatajeno in zaseženo blago onemu, ki pripomore državi izslediti take prestopke.
— Ljudska knjižnica. SlavansM Čitalnica v Mariboru bo od nedelj®' dne 6. svečana naprej zopet otvorjec)?' Vsled pomanjkanja prostorov in drugi*1 težkoč se. bodo knjige začasno izposoj®' vale samo ob nedeljah v pritličju 'N|' rodnega doma od pol 11. do pol t*' ure dopoldne. Vsak izposojevalec pla# pristopnine 4 K in od vsake knjige 50 od večjih 1 K. Ker so številni izposojevalci — odnesli nebroj knjig, ki j1® ni mogoče več iztirjati, mora odslej vsak izposojevalec založiti tudi varščin® najmanje 10 K. Čitalnica bo knjižni^ popolnoma preuredila in :>e bodo v w namen prihodnje dni pobirali po mesttff posebno pri bagatejših slojih in denarn*11 zavodih, denarni prispevki in knjige.
— Mestnemu pogrebnemu zavod*1'
Udeleženec enega zadnjih pogrelo umrle Slovenske nam poroča: Uvažfij®£J prav rad, da izpočetka ni bilo inog^®? tudi mestni pogrebni zavod docela o3® omestiti z našimi ljudmi. Uvažfli* tudi, da je vodja, reditelj pogrej® miren in tudi napram Slovencem <*! den gospod. Vendar bi bil zdaj ^aa tretjem letu naše vlade skrajni čas, , nam ravnateljstvo zavoda za naše 1 , rečno slovenske pogrebe preskrbi vL našega jezika popolnoma zmožfle&, reditelja. Nemško vodstvo pri slovenske.g pogrebu povzroča mučen utis. Kej- ^ tudi nemških pogrebov dovolj, nai ^ se sedanji reditelj vporabljal satn° take sprevode.
— Okradena nevesta. Marsik®^
se v srce smili Smetanova »PrC\ je nevesta*. Ali tudi okradena nevest y našega obžalovanja vredna, Poseb.;'u' sedanjih časih, ko je nevestina »p j* tako draga. Ta bridka usoda je dol
.svakinjo knjigoveza Slivca v Mlinski alici. Med vojno si je napravila veliko perila in blaga, ki služi za balo dekletom, ki nameravajo koga za celo življenje — ponesrečiti. Ker te sreče ni privoščila kateremu Jugoslovenov, je odšla v Gradec. Svojo balo pa je spravilo v dva velika zaboja ter ju shranila pod varstvom svaka na podstrešju. Cas je hitel naprej. Slivca je pozabil na zaboje, a svakinja je v Gradca našla, kar Mariboru ni privoščila. Te dni je prišel njen ženin v Maribor po balo. Zaboja je sicer še našel, a izginilo je glavno — nevestina bala. Ker se je že preie slišalo, da je hišnikov sin se vrnil iz Rusije s komunističnimi nazori in da je sestra prodajala dragoceno perilo po ptujskem okraju, se zdaj oko postave zanima, če ni bala iz podstrešja izginila doli k hišniku.
— Stroga kontrola na avstrijski mej!. Zadnje dni se je na nemško avstrijskem obmejnem ozemlju počenši od Brucka proti Lipnici iz neznanih vzrokov kontrola potnikov v Jugoslavijo zelo poostrila. Kontrolni organi preiščejo vsakogar natančno osebno in prtljago. Vsled tega 'imajo vlaki večjo zamudo in tako je tudi ekspresni vlak, s katerim se je iz Maribora dalje vozil minister dr. Beneš dospel s skoro dveurno zamudo.
— Obrtna razstava v Mariboru.
Slovensko obrtno društvo mariborsko je sklenilo v odborovi seji 27. januarja 1.1. prirediti leta 1923 v Mariboru razstavo večjega sloga. Ob enem se je sklenilo prirediti že letos v polet,ju manjšo, lo-, aJn.° ra^stavo, pri kateri se bodo udeležili samo mariborski obrtniki, in sicer prideio v poštev samo lastni izdelki ozir. izdelki lastne delavnice. Vsi oBrtniki, kateri želijo udeležbe te razstave, naj to Javijo Jim preje na naslov: Odbor za obrtno razstavo, Koroška ce9ta 1. Kot na.izadnja doba prijave velja 14. februar t. 1. ter je odvisno od množine udeležencev, v kakšnem razmerju in v kakšnem obsegu se bode vršila ta razstava.
v hT JuS°slovenski poštni uslužbenci y Mariboru so s svojim plesnim venčkom anko zadovoljni, pa tudi lahko ponosni na svojo prireditev. Pokazalo se je zopet, Čimbolj na koga zabavljamo — in kdo ®nes že vse ne zabavlja na to ubogo pošto —. tem raje ga pravzaprav imamo •Nismo čisto nič pretiravali, ko smo zad' njič trdili, da bo ta za marsikaterega za marsikatero nepozabno lepi večer vse krivice lepo zravnal. Se zgodnja rana ra je veliko prezgodaj prošia zlasti za °tG’ k! rad' raiaj° po plesni dvorani. Za °*repčilo srca in želodca je bilo izborno goljeno, vsepovsod vzoren red, zasluga delavnega odbora.
s — Schvvabova hiša prodana. Ga.
cimab je prodala svojo hišo v Gospo-* iflc' št- 3- neki zagrebški posojilnici a oHO.GOO K. V hiši se nahaja trafika, e ikatesna in modna trgovina, vse to se . 0ra izpraznili do 10. marca, katerega e ppev&arne V5e pr0stare navci lastnik, .^krajni zastop pri Sv. Lenartu. 'l. ^3~Pred štirimi leti je odložil jn ni* Franc Wella svoje často mesto nanfr prikaže blizu urada. Njegov Qi.r •s.ni*c Ivo Roškar pa je v Beogradu, temu p 2a?loP Je tec*aj ljre7‘ g'av'e- Kljub sklf»r,Q • ’ma tu 'a tam kakšoo sejo, braVa 'f n?la8a doklade, še več, odo-Y odhn S-	Jaiie7‘	ki sploh
Sika H ni' nadal Cast n®kega namest-X ^ P1 edsednika okrajnega zastopa. vlada"111 '*e treba Še pripomniti da je qjl ZaPustila celo vrsto občinskih t>» s °V’ j'astoPn'ki teh bivših odborov
PoracV^b. deluM0 v teJ’ dični kor"
Povsodčudo' da Je vsled tega nj!,'* taf e» red in da je ptavzaprav
od .okraia kaplaa-pisar. Zahtevamo)
tem ( ,rajaega Stvarstva da napravi v
oziru red.
Kakn^ ^Ut0 Zveza Maribor—Radgona.
jerLT° Jdoznal1 * uradnega lista 1 lada podelila
stoji nr^rT“a neki družbi’ teten
• at^rans'ta banka monopol Sloven - r‘romel
z automobili po domačih’ in(1=Ula na straa prošnje tehtne vzroJfT i0^ Prezrla različne
^ico SL ’ kl.bl v prvi vrsti dali
katero mnloH °.s® am ^o koncesije, za
Toda nič 7a tU,eJ v Že preko dve leti-a to. Zahtevamo pa, da se
konečno dovoljena koncesija od te družbe tudi'dejansko izvede in "da bode naša severna meja enkrat rešena kulturnega škandala sedanjih postnih razmer. Pred vojno so bile Slovenske gorice dvakrat dnevno zvezane z Mariborom, danes prihaja v celi ta okraj pošta le trikrat na teden, tedaj približno tolikokrat, kakor za Časa Marije Terezije. Velika krivda na teh neznosnih razmerah pa zadene poštno ravnateljstvo v Ljubljani. Nočemo dalje r»/.molrivati tega vprašanja, pričakujemo samo, da se brez odloga prične s tako težko pričakovanim prometom.
— Zabavni večer priredi podružnica Jugoslovenske Matice v Strnišču 6. t. m. ob pol 19. uri s sodelovanjem WrangIo-vih beguncev s sledečim sporedom:	1. Petje, slovenski zbor. 2. Petje, zbor donskih kozakov. 3. Saloigra »Eno uro doktor". 4. Petje, zbor krimskih kadetov. 5. Ukrajinski narodni ples. 6. Petje, slovenski zbor. 7. Kozaški narodni ples. 8. Petje, solo (poje Slovenec). 9. Kavkaški narodni ples. Po sporedu prosta zabava in ples. Vstopnina: posebni sedeži 15 K, I. sedeži 10 K, II. sedeži 7 K, stojišča 4 K. Vstopnina k plesu 10 K. Maske se morajo pred vstopom v prireditvene prostore legitimirati. Za okrepčila, jed in pijačo poskrbi odbor po zmernih cenah. Ker bo to velezanimiva prireditev, je mariborska podružnica Jugoslov. Matice dosegla, da vozi tega dne iz Maribora v Strnišče (postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju) in nazaj, ako se priglasi vsaj 300 posetnikov, poseben vlak. Priglase sprejema pisarna podružnice v Sodni ulici št. 32.
— Juriš na grajsko klet. To že ni bil več navaden naval, ampak pravi juriš na komaj otvorjeno grajsko klet. Širok vhod je bil za maso radovednih preozek in velika klet veliko premala; še ena taka klet v podaljšanju bi bila polna. Od zjutraj do noči na Svečnico so romale cele procesije notri in ven, mnogi ta podzemski čudež si samo ogledat, a največ jih je obsedelo, mnogo celo dolgo in trdo obsedelo. Človeku se je zdeio, da se je preselil v kakšno dunajsko ljudsko klet, v kateri se naidejo vsi sloji vseh narodnosti v očividneni zadovoljstvu in slogi, česar zunaj med istimi ljudmi pri nas žal ne moremo opaziti.
— Dramatična šola. V petek, dne 4. t. m. se prične pouk v privatnem kurzu in sicer od 6.—8. ure v desni pritlični sobi 1. dekliške šole na Slomškovem trgu. — Kdor se želi še vpisati, stori to lahko še v petek med 16. in 20. uro v šoli in v nedeljo med 14. in
do Gradca, tu pa sta je poslovila; dr. Beneš se je odpeljal preko Slovenije v Italijo, a dr. Mayer se je iz Gradca vrnil na Dunaj.
— Na trgovskem plesu v Oficirskem domu se je pomotoma odnesla črna sealkin boa. Ker je drag spomin, se najditelj vljudno naproša, da jo odda proti nagradi v upravništvu našega lista.
— Požar v Osojniku. Dne 17. oktobra 1920 je upepelil požar v Osojniku, občina Semič pri Črnomlju, enaindvajsetim posestnikom 16 hiš in 75 gospodarskih poslopij in hlevov, vso hišno in gospodarsko opravo, živež, obleko in perilo. Skoda znaša nad 2 milijona kron, zavarovalnina pa le 14.800 K. Ker so pogorelci v hudi bodi in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, je razpisalo poverjeništvo za notranjo zadeve nabiranje milih darov po celi Sloveniji. Darove sprejema mestna blagajna.
Sokolstvo.
o Sokolska maškerada se vrši na pustni torek v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma.
o Sokolska maškerada. Predprodaja vstopmc bo v trgovinah Baloh & Rosina na Grajskem trgu, Bureš na Aleksandrovi cesti in Šoštarič v Gosposki ulici. Opozarjamo še enkrat, da brez na ime se glasečega vabila nima nihče vstopa. Zato prosimo tiste, ki vsled pomote niso prejeli vabila, kar je pri toliko novodošlih lahko mogoče, da javijo svoj naslov v trgovini g. Majerja na Glavnem trgu.
Sodišče.
„Fijasko“, policijski pes v pokoju.
Morda je imel kdaj v mladih letih lepše ime in ko je bil še v državni službi kot vojaški in policijski, pes najbrže svojemu dostojanstvu primernejše ime. Nič ne de, mi ga imenujemo „Fijasko“. Zdi se nam to ime primerno junaški vlogi, ki jo je ta četveronožec zdaj v svojem pokoju pri kočijažu v Halbertovi tovarni za usnje igral v nastopnem kriminalnem slučaju, ki se potiče v kazenskih aktih, kjer so čisto prezrli, da bi mu kot važni priči preskrbeli lepše ime kakor je „Fijasko“.
Stvar je bila taka: V noči 29. aprila p. 1. je zapazil Ivan Mor, čuvaj Halber-tove tovarne, na strehi tovarne človeka, o katerem ni mogel drugega misliti, kakor da je tat, ki se hoče na cenen
J	ii	način preskrbeti z usnjem. Mor je bil
15. uro v moji garderobi v^gledališkem i prepričan, da je bil ta nočni obiskovalec
poslopju, v I. nastropju. (Vhod iz Slovenske ulice.) — Poduk se bo raztezal čez vso sezono. Vršile se bodo tri javne produkcije: prva — recitacija, derda-macija in pantomima, druga — scene
Habjanove strehe njegov tovariš Simon Wuthole. Dozdevni Wuthole je spričo bistrih oči čuvaja Mora uvidel svoj kritičen položaj. Spravil se je s streke, preskočil par plotov, vrgel zavoj usnja
iz dram, literature in enodejanke, tretja ;na sosednji vrt in izginil. Tako trdi ču-vpnzontev celotnega vodnega dra- vaj jv\or j^er Mor sam ni imel korajže
matičnega dela. — Milan Skrbinšek.
— Legar v Medjlmurju. V Medji-murju se )e pojavil legar, vsled česar je odpadel za 3. t. m. določeni semenj v Čakovcu. Potovanje v Medjimurje je dovoljeno samo z zdravniškim spričevalom
— Napitnica generala Francheta
se'pobližje seznaniti s tatom, je šel klicat svoja tovariša Daksa in Harca; slednji je prihitel na pomoč s četveronož-cem, ki je svojčas opravljal važno državno službo vojaškega policijskega psa. Ta je takoj začutil v sebi svoj prvotni poklic. Cesar ni nihče opazil, „Fijasko“ je takoj izvohal; tam, kjer se je tat
obuval, je v naglici pozabil c„„io. I. k. je ta corpus delicti povohal, je „Fijasko“ že bil gotov svoie slave. Tekel je in vohal; njemu sta sledila Dachs in Harc, slednji ves ponosen, da ima v svojem penzijoniranem „Fijasku“ tako znamenito relikvijo iz vojaško-policijske avstrijske kriminalistike.
(Konec prih.)
je imel general Franchet d’Esperay govor, v katerem je izrazil svoje veselje, da pozdravi slavno mesto, prestolnico Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se po stoletjih trpljenja in junaštva ujedi-nili. Nazdravil je kralju Petru prestolonasledniku regentu Aleksandru ter napil srbski vojski, katero je vodil 1. 1916 v ofenzivi proti osrednjim silam. S spoštovanjem se je spominjal vojvoda Mišiča, Putnika in Pečiča, s katerimi se je takrat skupno boril. Zaključil je svoj govor z napitnico srbski vojski in srbskim Častnikom.	..	*
— V garderobi Velike kavarnele
je v nedeljo zvečer zamenjal zelenkast klubuk z rjavim. Naslov na razpolago pri garderoberju imenovane kavarne ali v upravništvu .Tabora."
Zvezni kancelar Mayer ni dospel v spremstvu ministra dr. Beneša, kakor se je prvotno poročalo. Ooa državnika sta se sestala v Linču, od
Najnovejša poročila.
Otvoritev debate v ustavnem odboru.
Beograd, 3. februarja. Včeraj ob 16. uri je imel ustavni odbor svojo drugo sejo. Predsedoval je dr. Milenko Vesnič, ki je predlagal, naj se seje pre-oieste v zgradbo državnega sveta. Na to je pričela debata. Komunist Markovič e zahteval, da se k sejam pripuste tudi lovinarji; njegov predlog pa je pro-koder je dr. Mayer spremil dr. Beneša p idel z vsemi proti 8 glasovom f~ na-
sprotno pa se je sklenilo, da se po I vsaki seji izda stenografični zapisnik ter oficijelni komunike. Za tem se je razpravljal program prihodnjih 14 dni. Vesnič je predlagal, da se preide v načelno diskusijo na podlagi že predloženega vladnega načrta. Temu se jje zopet protivil komunist Markovič. Sori-jalist Divac pa je predlagal, naj se debata ne ovira ter naj se razpravlja brez ozira na vladni načrt, dokler ne dospejo tudi drugi načrti. Klerikalec Dulibič pa je zahteval, da se seje odgode, dokler se ne zbere ves materijal. Govorili so še: Jovanovič, Spaho, Ninčič in Recle-rovič. Na to se je vršilo glasovanje o klerikalnem predlogu, naj se seje odgode, ki je propadel z vsemi proti 9 glasovom klerikalcev in komunistov, ki seda-j že nekaj časa nastopajo skupno, sprejet pa je bil Vesničev načrt, da se prične z debato na podlagi vladnega načrta. Seja je končala ob s/4 na 19. uro.
Konferenca v Porto Rose.
LDU Dunaj, 3. feb. Kakor poroča „Neue freje Preše* iz Rima, ima mednarodna finančna družba za podpore Avstrije dve nalogi. Preskrbi naj avstrijski industriji kredit za nabavo surovin, dvigne naj gospodarstvo in preosnuje naj železnice. Dne 10. februarja se bodo v Parizu zbrali zastopniki teh skupin, da storijo končnoveljave sklepe. Po nadaljnjem poročilu se bo prejkone dne 25. februarja vršila konferenca avstrijskih nasledstvenih držav v Porto Rose pod predsedstvom italijanskega delegata. Izključena bo vsaka politična debata, ker žele to Italijani
Sestanek dr. Beneša z dr. Mayrom.
DKU Gradec, 2. februarja, Pri današnjem sestanku čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša s zveznim kanclerjem' dr. Mayrom sta izmenjavala svoje misli o plošnem političnem položaju srednje Evrope. Pogovori so bili zelo prisrčni in prijateljski ter so se obravnavala vsa pereča vprašanja med Avstrijo in Cehoslovaško. Določil se je tudi načrt prijateljskega sodelovanja za povzdigo gospodarskih stikov med obema državama na najširši podlagi. Pri sestanku se je tudi razpravljalo o predstoječi konferenci v Portorose. Tudi tukaj sta bila državnika enotnega mišljenja, da je glavni smoter te konference ureditev vseh prometnih vprašani med državami, ki pridejo v poštev.
Minister dr. Beneš je izrazil svoje veselje radi sprejetja Avstrije v zvezo narodov in oba ministra sta bila mnenja, da je to članstvo nadaljni korak k zbli-žanju obeh dežel. Pogovori so se vršili v salonskem vozu ministra na vožnji proti Gradcu.
Amerika kritizira pariški sporazum.
DKU Pariz, 2. febr. Kakor doznava Pertw»»x v rEcho de Pariš*, kritizira Amerika pariški sporazum, najpreje, ker krši versaillsko pogodbo s tem. da razdeljuje plačila na 42 let. Versaillski pakt je na direkten uptiv predsednika Wilsona določil mejo na 30 let, ker je bil mnenja, da naj trpi le sedanja generacija. Ameriški krogi so tudi prod kontrolni pravici reparacijske komisije nad finančnim delovanjem nemške vlade in končno proti 12 odstotnemu eksportnemu davku, ker vpliva na trgovske stike vseh dežel z Nemčijo, vkliučno z onimi, ki niso podpisali pogodbe.
Novi predsednik Zveze narodov.
LDU Ženeva, 2. fabruarja. Hymans je naznanil glavnemu tajniku Zveze narodov, da je oddal uradne posle predsednika sveta Zveze narodov poslaniku Brazilije v Parizu, Da Cumbi. Tako je prvikrat neevropejski član Zveze postal njen preesednik.
Aretacija treh jugoslovepskih komunistov v Parizu.
DKU Pariz, 2. febr. V zvezi s hišnimi preiskavami v komunističnih krogih so bili aretirani bivši jugoslovenski dijaki ter neki publicist, član odbora komunis-tično-socijaliatičnega odbora radi zločina protidržavnega rovarjenja in nezakonitega anarhističnega delovanja. Oostale kompromitirane inozemce se bode najbrže izgnalo.
'Sfrafl 4j
■■»IT fl B OR'
; Maribor,’ 4. februarja 192!.'
Gospodarstvo, trgovina.
| Industrija cementa v Jugoslaviji. Pred vojno ie bila cementna industrije na sedanjem jugoslocenskem ozemlju zelo dobro razvita. Cement je >bil izvrstne kakovosti in posebno je slovela v tem BeoCinska toornica v Sremu, ki je izvažala cement, kar ga ni konsumirala doma, na Madžarsko, v Bolgarsko in v Romunijo. V področju naše države imamo skupno trinajst tvornic, ki bi lahko producirale pri polnem delu na 100.000 vagonov čemenja letno. Na podlagi statistike se je pa ugotovilo, da se v vseh teh tvornicaU ne izdela niti desetino te množine. Vzrok je iskati v tem, ker nimajo tvornice na razpolago dovolj prvovrstnega premoga, kj je za obdelavo zemlje v cement neobhodno potreben. Ta premog se je moral preje naročati iz inozemstva, kar pa je sedaj skoro nemogoče radi valutne razlike, ker bi stal proizvajalce cement več, kot pa uvožen. Tudi je iskati vzrok v zastoju industrijo, v premalem povpraševanju po tem dcmačem produktu, v pomanjkanju delavnih moči In potrebnih strojev. Kakor pa smo sedaj izvedeli, se zanima za to Beo-činsko tvornico neki angleški konzorcij Jn bi rad pokupil vse cementne delnice. Radi tega bi se bilo treba zanimati za to našo edino večjo cementno -.tovarno, da ne preide v inozemske roke.
| ČehoslovaSki izvoz drv. Na Čehoslovaškem je pripravljeno krog 2,000.000 kubičnih metrov rezanega lesa za izvoz. V drugi polovici leta 1920 je znašal izvoz 1,554.748 jednot
’od te množine ie 843 000 jednot gradbenega lesa, 449.000 kurilnega lesa, 213.000 za rudniški materijal in 22.618 v razne svrhe.
| Švicarske težkoJe. Iz Ženeve se poroča, da je previsok tečaj švicarskega franka dovedel deželo v občutno in zelo resno ekonomsko in industrijsko krizo. Deficit trgovske bilance znaža krog 1 milijardo švicarskih frankov. Izvoz pada dnevno, uvoz pa raste. Radf višine tečaja ni Iz inozemskih držav nikakih kupcev Tovarna avtomobilov Pietet — Pie-quard v Ženevi in svetovno znana tvomica čokolade Cailler sta ustavili obrat. Ravno tako je tudi z glasovito urarno v ]uri. Število nezaposlencev raste dnevno, beda je neznosna. Da se tem razmeram pride v okom, ie sklenilo zvezno ministrstvo predložiti v zbornici predlog, da se omeji uvoz in zviša carina. S tem bi se ščitila | domača industrija in omiljevalo brezposelnost.
BsasrnKa H. K. 47.
Pismo prejel! Lepa hvala za toaletno tajno! Ta tvoja eleganca je v resnic: veličanstve-na! Odslej bom tudi jaz rabil za čevlje samo slavno ter-pentinovoliščilo „Grd’aI G. i K.	157
155 Primorci!
Naznanjam, da sem odprl
novo higijenično brivnico.
Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim.
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec.
Maribor, JurtiJeva ulica St. 9.
Mala oznanila.
dna gospa, ki je pri poštnem venčku pomotoma zahtevala damsko boa, naj isto odda pri Alojziji Rus v j Slovenski ulici 36.	154	i
!
Stanovanje 2 sob, kuhinje in nekaj vrta, 7 minut od glavnega kolodvora se sa* menja za eno sobo in kuhinjo. Krčevina 155.	153
Odda se v najem lokal. Naslov upravi.
trgovffUi
se izve v 150 2—1
Razno in humor.
V Angliji ne bodo več gradili drednutov. Po vesteh angleških novin je sklenil odbor, ki se je sestavil od vlade za pregled novih ladjinih sistemov, da naj se ne gradi več dread-nougtov.
Kot
Zahtevajte povsod dnevnik „Tabor”.
Glavni urednik: Radivoj Rehar.. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
p—BWWj§
Istopjutosnmitoli
(Gleichstrom)
14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anlass), v-. ter motor na plin proda
Mariborska tiskarna d. d.
Jurčičeva ulica 4.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem sedaj nastavil
izborno vino
naj pride vsak gost samo pokusit?	158	3—1
Hinko Kosič
restavrater „Nar. dom". MARIBOR.
druzabnica
ali
poslovodkinja
s kavcijo, s trgovsko izobrazbo in prakso, bi pristopila v kako že vpeljano trgovino s špecerijskim blagom. Ponudbe na Anončni in informačni zavod »VEDEZ«, Maribor, Slovenska ulica 6.	128
Brivskega delavca
{scrlcSttnaga iščem. Vstop takoj	156	3—1
Vekoslav Gjurin
Jurčičeva ulica št. 9.
Mladi psi pristne voleje
pasme se prodajo. Kje pove uprava.	151	2—1
Prifasno stanovanje, obstoječe iz kuhinje in ene velike sobe, s hlevi in obširnim vrtem na Pobrežju se zamenja s pritličnim stanovanjem v mestu. Poizvedeti pri »Bratoš«, Meljska cesta 40.	152	2-1
Išče sc mefellrana soba za
enega gospoda. Ponudbe na lekarno >Pri sv. Arehu*. 144>’
Zamenjam stanovanji®
sobo in kuhinjo za 2 sobi' in kuhinjo. Plačam selitvene stroške. Meljska ulica 67,< vrata 3.	145 2—2
Lahko motorno kolo (Mo-
tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna.
ISče se ntGfoSErarca tsofisa s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista.	t
En velik Staditnf&c za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista.	t
Urejeno stanovanje dveh sob išče se za 2 do 3 mesece. Cenjene ponudbe na upravo lista pod >147*. 147
Naše naročnike
opozarjamo, da se naročnina plačuje v naprej in ne nazaj. Kdor pa nam lista, ko mu poteče naročnina ter ne dopošlje druge, ne vrne, tega smatramo še nadalje za naročnika ter je tudi pravno dolžan t poravnati nam naročnino za vse nadalje prejele številke.
Uprava.
Pristopajte
k
Jugoslov. Maticli
Učenec
se sprejme kot lito-graiični strojnik v podružnici Mariborske tiskarne, Stross-mayerjeva ulica št. 5.	f
Otvoritveno naznanilo.
Josefina Zoratti in Ljudmila Lackner
izkuš. učiteljica roč. del šivilja belega perila
naznanjata slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice, y da otvorita pod tvrdko	136*	q
Zoratti in Lackner
Maribor, Oragorftteva ul. 23 (Gambrinova dvor.)
Izdelovalnico belega perila
ter se priporočate sl. občinstvu za izdelovanje fine kakor tudi priproste poročne opreme, izdelovanje perila za dame, gospode in otroke, kakor tudi posteljno perilo ter zagotovila takojšne in solidne izdelave.
o vi H Tovarna in zaloga Koroška tssta 46 j3
Peter Hortmegcer In drua©ui
priporo
m[o fcogafO zalogo kompletnih spolnih »ob, knlilnjske oprave « mehkega ta trdega lesa, kakor posamezne dele 8^“ po znižanih cenah.
Zavod za siraženie m zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto itralenia v snasiu, na koto* dvoriti, kakor tudi spromSJatrafie 2®8szo»!8« kih vozov. — Poitsniia v pisarni: Prtu stanita utiša 2.
Mariborska eshompina banka
v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 11
pr- Podružnice: Murska Sobota in Veiiteovet.
$prel6fH8S Vloge na knjižice, na tekoči in Proračun proti najugodnejšemu obrestovanim Kupuje in prodala: Devize, valute, vrednostne papirie Itd. Esfeontira: Menice, devize, vrednostne paptrfe Daie kredite: Pod najugodnejšimi pogoji.
Izdala: Geke, nakaznice fn akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje ln na
blago, ležeče v Javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih lzyršiije najku-lantneje.
izdaia; Tiskovna zadruga Maribor. = Tista; A^ribo,f^_ti^rq^d.ji*j