Št. 75. V Gorici, v soboto dne 19. scptombra 1908. Letnik X. Izhaja Tsak torek in nobotu ob 4. mi popoludnc Ako pade na ta dnova prasnik ixide dan prej ob 6. ivečer. Staue po poiti prejeman alv v Gorici na dorn poiiljan celolntno 10 K, pnllntno 5 K in Sntrtletno 2'50K. ProdajaseTGorici v to- bak&rnan Schwarz r Šolskib ulicah, Jellftrsitz y Niinskih ulicah in Le- b-an na Verdijevem tekalilöu po 8 vin. I, V ________________ Urednistvo in upravnirttvo ie nabajata y «Narortni t i • k a r n i>, ulica Vetturini h. it. 9. Dopiie je nasloriti na urednifitvo, ojtlaie in naročnino pa na uprarniStvo >Qorice<. Oglasi ie računijo po petit- Tritab in licer ako ie tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie tečkrat »itkajo, raču- nijo te po pogodbi. Isdajatelj in odgoTorni niednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežič). Državne Me na Krasu. Ker liberalci po Krasu trobijo, da znani kraški veljaki pri trlali niso osle- parili prosilcev in države za več ko 120 K, naj v sledečem podamo kraškim kmetom približno sliko o tern, za koliko so bili ogoljttfani. Za podlago nam služijo izkszi, ki smo jili že piiobčili. 1. a) Due 28. avgusta 1. 1907 je naročilo aupanstvo Kotnen s p o d p i- s o m ž u p a n a V o 1 č i č a : 11.750 kolči riparia, 170.250 kolči montikola, 4600 bus riparia in 14.200 bilf rnonti- kola. Dobilo je: 10.500 kolči riparia, 113.850 kolči montikola, 1900 bilf ri- paria in 5.200 bilf montikola, Na to prošnjo je torej prejelo komensko žu- panstvo 131.450 t r t. b) Due 18. januarja 1. 1908 je n a r o č i 1 komenski tajnik Č o t a r, pod- pisan kot župan 80.000 kolči. Dobil je na podlagi tega naročila Jožef Pipan, prekupčevalec v Preserjah dne 23. ja- nuarja 1908 — 38.000 trt. c) Dne 18. decembra je naročil uči- te!i Jože Štrekelj, sedaj deželni po s 1 a ii e c 2.600 ko či montikola in 2.40Ü kolči riparia. Dobil je 5000 trt. V Komen je bilo torej v tern času odposlanih v celoti 174.450 državnih trt, Ker pa je vsled pritožb na namest- ništvu došlo oljčni teden še 10.000 trt v Komen, Freserje in Sveto, znaša skupna vsota državnih trt za Komen 184.450 komadov. 2. lupanstvo Gorjansko je s pod- pisom ž up an a Štolfe naročilo due 18. decembra 1. 1907. 104.700 kolči montikola, 14.000 kolči riparia in 58.100 bilf montikola. Dobilo je 59.150 kolči montikola, 6400 kolči riparia in 9.500 bilf montikola. Skupaj je torej župan- stvo Gorjansko dobilo 75.050 komadov. 3. Lupanstvo Skrbina je s pod- pisom župana Dugulina naročilo due 27. avgusta 1. 1907 20.600 kolči ri- paria, 44.500 kolči moutikola 7.300 bilf riparia ter 20.300 bilf montikola. Dobilo pa je 17.000 kolči riparia, 28.000 kolči montikola, 3.000 bilf riparia in 5.800 bilf montikola. Županstvo Škrbina j e torej dobilo 53.800 drsavnih trt. — 4. Zttpanstz'O Gabrovica \c dobilo 14.900 kolči in 7900 bilf, skupno torej 22.800 dršavnih trt. Županstva Komen, Gorjansko, Škrbina in Gabrovica so dobila skupno 336.100 dršavnih trt. Te številke so pcsnete po uradnih izkazili, ki smo jih priobčevali. Iz teh izkazov pa je tudi dokazano, da so v izkazih navedeni prosilci prejeli k 0 m a j 50.000 t r t. Prašati se mo- ramo : K j e p a j e 0 s t a i 0 d r u g i h 286.000 trt? Iz načina naročb in iz vseh .drugih okoluosti, ki smo jih navedli že svoj čas, je jasno razvidno, da so drugih 286.100 trt dob i li znani p r e- kupčevalci v K 0 m 1111 i n v ko- in e 11 s k i 0 kolici. Toda ti liberalni gospodje imajo še mnogo večje število cepljenih trti. Približno se da to stevi'o izračunati na podlagi dnin, na katerih so dekleta ce- pila trte. Po naših računih bo znašalo število dnin najmanj 980. Delavke so različne. Najslabše cepijo po 400 koma- dov, najpridnejše pa celo 700 komadov na dan. Vzemimo torej sredpje število, da vsaka delavka cepi 500 komadov na ) dan. Torej bi pri najmanj 980 dninah j bilo cepljenih 4Q0.000 komadov trti. To pa je nizko vzeto; v resnici znaša •¦ število cepljenk 11 ad pol milj on a. j Odkod to ogromno število trt? Z\x- panstva so jih dobila od države 336 000 komadov, od teh so jih dobili prosilci komaj 50.000. Ostanek znaša 286.100 trt, ki so ostale raznim prekupčevalcem. V Monasteru so ti prekupčevalci za se k u p i 1 i 60.000 trt. To bi znašalo sku- paj še Ie 346.100 trt. Odkod torej dru- gih sto in petdesel tisoč trti in še več? Gotovo iz drugih občin, pridobljeue na isti način ko onili 286.100 trt. Povdar- jamo pa zopet, da je število vzeto n a- lašč nizko! V resnici so številke večje! Sicer pa, kdor ne verjame, ko- liko stotisoč trti imajo ti prekupčevalci, naj gre in pogleda na gruntihv Komnu, Gabrowci, Svetem, Preserjah in drugod. Ker sarhi niso imeli dovolj prostora, so jih posadili , še na zemljišča svo- jih s c s e d o v. Pojdite pogledat na zemljišče Kav čičevo v Gabrovico, k Švaru v Sveto, v Preserje k Pipanu in Pahorju, k Alojziju Pipanu, na Gasparijevo posestvo, Üb ce- sti v Sveto raste v Švarovcm zemlji- šču tudi precejšnje število cepljenk. Ogleda si lahko vsakdo ta zemlji šča, na katerih so nasajene cepljenke raznih prekupcev, in videl bode, da je cepljenk v resnici še rmiogo več nego smo jih navedli mi, saj so goste kot — mak! Sicer pa priporočamo v premišlje- vanje sledeči oglas, ki je bil natisnjen v „Primorskem Gospodarju" due 17. ja- nuarja 1906. Glasi se : „Trtnica (ime tvrdke) v Preserjih pošta Komen (Primorsko) pripravlja za , pom!ad 500.000 cepljenk. Kaluzirane cep- ljene bilfe prodaja po 100 K tisoč, cep- ljenke I. vrste bo dajala v jeseni onim, ki jih naročijo do 1. marca t. 1. po 120 I K tisoo. Za velike naročbe je cena še i nižja". i Ta oglas potrjuje govorico, da so cepili letos samo v Preserjah pol miljona trti. Trte so se razpošiljale (z malimi izjen-jin?) v Dalmacijo. Prodajale so se po zadnjem konkurenčnem ceniku tvrdke v Preserjih po 14 vin. komad. Ako bi koga zanimale te vrste cepljenk, ponatisnemo lahko cenik. Če so se prodajale cepljenke po 14 vinarjev komad in smo po nizkem ra- čunu dobili do pol milijona trti, potem si lahko vsak napravi račun. GotOv'o pa je, da samo tistih 286.000 trt, ki so jih dobili prekupčevalci namestu kmetov v Komnu, Škrbini, Gorjanskem in G ab r 0 v i c i, je dalo prekupčevalcem komad po 14 vin. — nad 40.000 K. Za 40.000 K je ogoljufan kraški kmet samo v omenjenih županstvih! Če pa računamo še druge trte, ki rastejo tarn na zemljiščih, dobimo ogrom- no vsoto nad 70.000 kron, ki bi bila imela biti v korist drugim kmetom, pa so jo pojedli liberaiui kmetovi prijatelji! Ne pozabimo pa, da se je na tak *iačin~za kmeta delalo celih 5 let. To, dragi T«ni-pek, je več ko 120 kron ! Kraški kmeje, poglejte v teh šte- vilkah liberalno ljubezen do kmeta! Odkrilje nagrobnika in" spominske plošče Simonu Gregorčiču. (Konec.) Eo se je nato cdpela pesem „Pogled T nedolžno oko", stopil je Da mizo, ki je elužila za gororniški odor, prcfasor dr. llešič iz Ljabljane, predsednik „Ma* tice Slovenske*', ki je s svojimi navda- iajoČimi in temperamenta polnimi be- sedami kar elektriziral poälnsalee. Gororil je približDO nastopno : „Današnji dan nam je pokazal nekaj noveg»; pa ta norost ni spominska ploiča, ki jo, evo, zremo pred seboj; zakaj Gregorčičevo spominsko ploščo sem videl — ne z oömi, 8 srcem Bern jo videl — Tselej, kadar ;e šolska mladin* z vnemo poslaiala in deklemovala nje- 1 gove pesmi, s srcem sem jo videl, ko sem g'eda! slovensko dete daleč gori ob nemiko-ogrski meji prepevati glasove Gregoroiceiih stran; veltčastno na ši- rokem neba razpeto sem jo vide), ko sera čul brvatskega prcfssorja se vgiob- ljati v njegove pesmi. Zanimivost da- našnjega doe mi je spoznanje, da se Vi, j zemljaki Gregorčičevi, re brigate samo ¦ za krah telesa, marveč tadi za krah daha, za poezijo, za pesem, kako bi se Vas sicer toliko ta zbralo ! Vi čatite, ksj je poeziJB, če tadi ne morete povedati! Poezija je, če ima človek p e k e 1 v , svojem srca in z Gregorčičem kliče: >Kdor bi pa ko jaz na sveti J čutiti moral in trpeti, • nied dvomi, zmotanii viseti — • Človeka vstvariti nikar! Poezija je, če nosi človek neba T svojem srca in govori: L1STEK. V poljasnem večeru. \ (Iz listov prijalelja. Objavil D.) j (Koiioc.) ; Videl scm Ivfca, takrat tvojo mladost, da si šla veö istih korakov a teboj, arnpak da je zaohtajala kot otrok za ma- terjc. la za^adil aem se: Saj jo ;e ravno ona poTabila s seboj. Revica, neizkašena bo vodila svojo mladost. ¦ V moji dnši se je takrat zganilo. Nekaj, kakor prebnjajoöa se vest je vstalo v njej in jelo se tiho oglaš^ti. — Si-li pcmislil? i Pogledal gem v daljo, pogledäl na rdeče poije cyetoöih nsgeljev in pomislil 8em, ali «em ali nisem pomisli). Težak ia lahek je bil odgovor : Niäem... * * 1 * I Rapelica je bila ob stezi. Kot de- ! vojka v beli ob'eki je stala v sredini lihj rož in dragih bajno pisauih cvetlic. Tako vabeöe me je zrla, tako proseöe | ˇabila. la zganilo se je ˇ globini daše, l kamor ni že dofgo poBijal žarek, in stopil Bern čez prsg. \ Pnbližal Bern se klopici pod večno ločko in pokleknil nanjo. Tišina je Ba- ! naetala ob nizkih stenab, da sem čul ' drhteoje svojfga Brca. Mrtev oltarček, ! mrtve alike, vse mrtvo, ie v lnčki polno ; 1 življenj», poluo spominov na bodočnoat... \ I Zrla je name nepremično, z vedno j istim, svetlim pogledom. Zazdelo se mi ' ) je, da zrem v nji davno nmrlo oko, sva- reäi pogled ljobeče me matere. In spet { je Vitalo nekaj, kakor vest ia naslikalo ¦ I z amazanim čopičem in nelepimi barvami temno prihodnost... ; I ZAskelelo me je pri pogleda na sliko in kliknil sem: odpnščanje —-------; j Pcmirjeno je bilo srce, ko sein za- j I pastil kapelicc. Ozrl scm ee še enkrnt : ! na lačko pred oltarčkotu. Nje pogled je ' ! bil mil in sočastojod. Kakor da bi go- j i voril: pcjdi, v mirn, moj Bin, in ne bodi : mimo Be nee greha I I * * * Dohitel sera, Ivka, tvojo mladost. I Daleč je bila že za teboj in je zrla na ' te z rosnimi očrai. Morda Be ie ozrla i nisi več nanjo, ko te je jela zapaičati ? ' ! Še spomnila se morda nisi, da te je vo- \ \ dilH mimo cvetja sreča in radoBti? j Prašal sera jo: Čemu zabatajaš, ko ' si jo vendar povabilal I Pogledala me je z očmi, v kterib je bila iskra začodenja in pokazala na nageljevo polje. Razcreteli so cvetovi in listi zveneli... | — Tako razevetem i jaz. * Izginilo je ravno polje nageijev in na obroukn se je rszprostirala hosta rdeöih rož. Večer je šel mimo njih in jih poljobil z lahkimi krili. Zasnivale so in zassnjale skrivnosten ten... Ša Ie takr«t sem te dchitel, Ifka. Šla si tiho mimo razcyitajocih se, von- javih rož in dohsla prijftno dišeče cve- tove. Večer je bil in nisi po^tala, nisi počakala, da ostaae krasao, oživljajoče, mlado jatro, ki pczlati in posrebri ze- lena peresa. Mislila si morda: Lepo je iti v noči, ko pripiaje mesec na nebo : skrzi rožno hosto. Šla sva tiho, s polnim srcem, a vendar brez besed. Lnhek in prožen je bil tvoj korak v halji velikonočni, a po- časne in trndne moje stopinje. ' Mesec je vstal izza hoste in posvetil evetne grmovp. Otrla si se takrat in v tvojih oöeh ite zaiskrili zvezdfci tihega hrepenenja. Poktzala si na nagelj: Na obronkn pod rožoim grmom sem ga ntrgala. Nisem znal prositi, Ivka, a v oöeh je bila iz- ražena tiha proänja. Čitala si jo iz njih in dala rdeči evet. Tadi zarnaliti se ni- ; sem znal V očeh si uzrla zahvalo. Noči one prekrasae romaatiöne- noči, ko sva begala po hosti rož, se li apominjaš, I«ka? Stexe nam je zmanjkalo in sva se s pogledi vprašala: kam? In nisva vedela odgovora. Begala sva kot beganca, boječa se šamnega sveta. In spet je priila ravan nasejana z lilijami in nagelji. Lep je bil pogled na cvetoče polje, nad katerim je plul pri-. jeten duh. A v moji dnši je ostalo nekaj, kakor svareča vest in kazalo na kapelico sredi cvetlic in nt» besedi „ii pomislil?" In takrat se je vselila v hrepeneöe srce tiha žalobt in porodil se je verz: „Pelina čašo duša pijeM. Gledala si na bele evetove in na tvojih lieih se je izražal prisrčen nasmeh. Glasno sem povedal svoj verz. Povesila si oči in izginil je nasmeh. Zamislila si se. Drhtelo ti je srce in de- jala si čez nekoliko časa 8 earkastičnim glasom: „A končno vendar je i on sladak." Resnica je bila v verzn in sem molöal. In ie en prizor. Vellkniiakp demonstracije so bile i T noči od pftka na snboto ˇ Ljabljani, ; Zrečer je bil prote^tni shod v „Meatneui doniu" prcti do^odlom v Ptoju. Potera j go so pa ?rši!o denioiiBtrecije. „Piccolo" ; poroča iz Ljubljana, da je bilo v menl- ' nem donna" in znn»j do 6000 OBeb, ki bo ¦ po sboda cdsle | o westu, najprvo pred kazTO, kier so razbili äipe. Potem bo de- i naonstrirali pred lilharmoničnim drnšUom, nemško gimnazijo, kranjsko hranilnico, bjer so, kalor pravi „Piccolo", razbili šipe 1 Prlicija in crožništvo je bilo brez moci. 0'3 lib ponoli ro roorali n»"topiti vojaki. Aretiranih je biio več oseb. To ; posnemamo jo „Piccolo", ki prayise. da so za danes \ oje novih nemirov. Na c. kr. Hlov^nski srcdnješol- ski pri[Ta\Ij:. luici v Gorici so je boda ˇ Pragi se je n«tano7Üa Z^eza črškib katoliškh puljf>de!cßv, ki ho bo r«zpredla po vaDaj mi cvetko, dete zalo, da na prsi jo pripnem, za spomin cvetlico malo, predno v tuje kraje spem.« ali pa navdašen kliče Soči, Boga in domofini. Časteč poezijo, Castile samih sebe ; zato Vai hvalim in pozdiavljam t imena „Matice SlovenBke*. Spet bo se izvili množici iz prs iskreni klici: Slava Siraona GregorČiča. Sledila je zopet peaem. Pevaki zbor je dovräeno zapel „N» planine". N» odra 86 prikaže gospod E-nest Rlavzar. De- klamiral je Gregorciöevo „Nevihti" in 8icer tako, da je ganil pcBiošaice do solz. Pevci so dodali ie peseta „0 ti moj dom", ktero ro, kakor vse poprej, prav moJBtersko zapeli, ia kar je deklanairaJ dijak Lorrenčič iz Kreia pesmico, ki jo je Bam spesnil. Naj takaj sledi: Nebo, nebo! 13 tudi ti hotelo nisi zaoslati sedaj, ko vse slavi najdražjega med brati! — Planinski raj, kedaj si bit ti še tako krasan kakor tedsj, ko je zahajnl dan pred oniro, ki tiaoöi so čakali ga, da ob Soči na griču svetega Lovrenca, kjer spi tvoj velik sio, proslavijo njegov spomin!? — Nebo, nebo, lares si ga Ijobilo, da4si plaainski raj, tako dqu okrasilo! — Nad grobom m&vrico krasBC) znanilko lepjib dni, katero klicai je za rod sröno, si ma razpelo ti . . . A po dolini dež je padal zUt, kot ni ga ridel še nikdo in la za njim evetlo nebo prav kakor da t planinaki raj nebeiko zre oko ------- Zdaj, ko je proalavilo nebo te s syojo silo, n&jalavnejši planinski sin, bo slavlje naše Yse neznatno, ker mi sinovi smo krtin! — Na to je predsednik „Osrednjega odbora za Gregorčičev spomenik", deželni odbornik profaaor Barbač naznanil, da je slavnost končana in se je toplo za- hvalil vsem odeležencem, posebno pa onim, ki so pri^omogli, da se je slavnost lepo in doatojno izvršila. Ljadje so se zaöeli razbajati. Mnogi so si ogledali rojstno hišo, kjer bo jib domačini pri- jazno pogostili s krnakim sirom, kruhom gnbanicami in vinom. Drogi so se krep- čali v obeh Traenskih gostilnah, ki ate nadili gostom vsega potrebnega. Nekteri S'a sva mirno velikih, lepo raz- CTetenib rožoih cvetov. Rako lepo je bilo v objema prijetnega duha! Radost in sreöa ti je sevala. Priiel sem kot tat t noöi in s par beaedami ukradel srečo in radost. Uzalil sem te, Ivka, globoko ažalil... * # * Ne, ne morem zreti äe dalje skozi plot. Rid bi stopil še na stezo, Tsaj enkrat bi jo rad äe prehodil čez cvetno polje in skozi rožno hosto. A v hrepe- neče srce se je vselila tiba žalost. Solzne so moje oč', a duio naslaja sladek spomin. Id zrem na pot pred seboj. Nikjer ni pogleda za oko, nikjer tešljivega balzama. Megle ovijajo daljne gore, goz- dovi bo svetlejši in liatje pada na pot. Došla je prerana jesen, jeten z nezrelimi grenkimi sadovi. Čtovek poBtoji ob takem poljasnem Tečera, zasovraži nejaano bodcčnost in prekolne nemcgoöi jpovratek. Zahrepeni pa ob enom z neateSno silo po reiilni vrvi in si znželi devojke, ovite y belo baljo in z ostro koso na ramena.... KONEC. so se divili lepi legt te pogorske YaBice in so nžirali krasen raigled, ki se Um gori nndi gledalcn. Strmo nad vasjo, na aeverni strani, kipi proti neba sivi Km, na jagozshodni strani se dvigata Matajnr in njega podaljSek proti jagn, zeleni Ko- lovrat. Globoko t dolini se vije Soda, bistra hči planin, ki leče mimo lepih trgOT Roburida ia Tomina. — L^ pre- i bitro Be je bilo treba ločiti od prijazne ; vasice in njeoih prijaznih prebivalcev. I Vsak pa si je odnesel s aeboj lepe spo- I mine na to Gregoroičevo slavnest in I mncgokrtt je skienil v srcn, da bo ie i povrne t ia planinski raj. ! — * : Ob papeževem jubileiu. Včeraj je rreteklo 50 let, odkar je papežn Pija X. podelil škof msgr. Fa- rina v mestu G\ste franko zakrament sv. mainiäkfgi poaveöeija. Spomin na ta pomenljivi dsn, s katf ritn se je započelo tako plodooosno in marijiro delovanje zdajnega f»v of eta, obhaja letos tes ka- toliäki svet. Sr, oče je za ta dan odpo- vedal rse javae sloveanostt v Rma, ker bo takoj jutri 20. soptembra, kakor rsako leto porelicaje dan, ko bo so Piemontezi polsstili ve^nfga meEta. Jabilejna maäa sf. očeta je radi tfga prenešena in se bo opravila dne 16. nor., ker je bil ta dan pred 24 leti kanoaik J ;žef Sarto pO8Tečen za škofi. Šiofmko postečenje je bil izvršil kardinal Porochi. Dae 16. no\embra ee torej prične tndi 25-letni jabilej ikofjtanja PijeTfga. — Ob zlato- maänistfu največjega oblaatnika na zem- Iji, ghiarja cerkre, kateri slovensko Ijndstvo pripada b toliko (gorečnostjo in Ijnbeznijo, je prav, da povdarimo btüjo ndanoat do s?etega očeta in si tadi po- kličemo v spcmin, kako blagonosno je njego?o d^lovanje na praatari stolici sv. j Petra, daei ni dolgo, kar vlada. Pij X. ni niö maDJ kot nepozabni Lion XIII. pospesitelj politiskega in socialnega de- lovanja katoličanor, kar ob Tsaki priliki pokaže. Pod d je go vim papezeranjem se je tršilo že neäteto katoliikih shodor t tem smisln, kojih delo je Pij X. blagoslo- yü in potrdil. Predvsem pa občudajemo Pija X. kot laroha nciikaljene kräöanske resnice in poglotitelja rerskega življenja. On je casproti francoski ateiški repnbliki s praTO spostolsko odločnostjo pofdaril neodvisnost katoiiike ceikve od rse po- sretne oblaati in prepreöil Tse kompro- misne poizknaf, ki bi bili cerkev ondi podrzayili in zasozajili. — U/edel je reforme t vatikanski npravi in če mi- lostno Bog da — bo dozitel tndi rcf ^rmo cerkfenega prava, paö eno najogromnej- iih del, kar jih pozna zgodovina notra- njecerkvenega življenja in delovanja. Nasproti moderniatom je visoko dvignil prapor neizpremenljivih EristoTih in cerkvenih naakov in 6 tem odrrnil od mnogih katolikor nevarnost, da bi za- padla yerskema indiferentizma in poprote- stantenju. Te dni je st. oče pač z te- liko radoatjo sledil razpraram tnadna- rodnega evharistiškega kongresa ˇ Lon- dona, tej najfeličastnejii manifestaciji katoliške misli v metropoli protestan- tovstta. To mn je gotovo ˇ največje za- doščenje in tolažilo v očigied žaloBtnim razmeram t Franciji. Pij X. ˇidi pOTSod okr'og sebe probajo verake misli in 0- krepljenje katoliške, in ne malo zaslnge za to gre njeuoa. Kaj je proti tema div- janje sTobodomiselstva? Rakor je pisano T psalmn: „Položil bom sovražnike troje pod vznožje nogam tvojim." V tem smialn bo tndi Blovenako ijndatTO delalo za konČDO zmago kričanske luči nad temo brezverja. niso bili iivedeoci ˇ Tojaikih zadevab, ponavadi bo tadi l&gali in namazali dolge kolone 0 atrareh, ki se ali sploh nis) godile, ali pa so čisto brezpomeoabne. Specialni poročevalci velikih inozemikih HatOT pa tndi niso veliko videli, ker jih k odloöivnim bitkam itd. pnatili niac. GotoTO je Ie to, da je moitvo, bodiai na kopnem, bodisi Da visokem morja, ps- kazalo teliko vztrajnost, častniki pa zares temeljito taktiiko izarbo. Pobegli turški general. V Sarajeio je doiel iz Pletlja no- vibazaraki vali Salejman Haki Felid paia kjer so ga pozdravili zastopniki oblasti. Ponoöi se je odpeljal vali črez Brod. Zagreb in Trst v Gnrigrad. Salejman paio so oapadle lastae čete ˇ Plevljn. Paia se je skril. Avstrijaki generalni major Rhemen je oproBtil paäo in ga odtedel v a7strijsko plereljBko taborišče. General je proail, naj se ojači posadka. Položaj je poetajal vedno opasnejsi, lako da je paia pobegni'. Pobegli inräki ge- neral je v četrtek bežal skozi Ljabljano v Trat. -- üstaja Kurdor, ki jih vodi Ibrahim, je vedao opasnejia. Arabci obl€gajo Žado. Vojni minister je odposlal štiri bataljone proti Žedi. Vali t Meki se je odpoTedal. Darovi. Za G r ego r či öe ˇ Dom" ; je doälo našema apravniatra: E. J. 2 R. Novice. Polifični pregled. Vgpelri letošnjih italijanskih kom- biniranih v»j. Velike italijanske kombinirane Taje na kopnem in na morja bo končane. Kar so pieali in piiejo italijanaki listi, je VB6 le prazna slama, ker poroöeralci „Osrednji odbor za Gregorčičev §pomeniku je poslal daues „Soči" na- alednji popravek: „Slarno uredniätiro „Soče" ˇ Gorie». Olnosno na članek „0 ikritje n&- grobnika in spominska plošče pesnikn Simonn Gregorčiča", objavljen t šter. 104. „Soöe" t. 1. in odnosno na članek iBtega naslova, objavljen v iter. 105. „Soče" t. 1., zahtevamo ˇ amislu § 19. tisk. ztk., da objavite aledeči popravek: Ni res, da ni „Ojrednji odbor za Gregorčičev spomenik" nikjer poprašal po pevcih za sodelovanje pri Gregor- čičevi alavnoati; reB pa je, da se je obrnil odbor ˇ tem ozirn po avojem člana do „PerBkega in glhsbenega dru- itva." Ni res, da so najeli klerikalci, ko so brali ostro obaodbo „Primorca", hitro par klerikalnih štadentov; res pa je, da je imel preč. g. Kokoiar zbran STOJ pevaki zbor slovenakih dijakov raznih političnih stroj že pred zadnjimi šolskimi počitnicami. Ni res, da so peli na groba in na Vrsnem pri odkritjn spominske plošče peanika GregorčiČa laški pevci; res pa je, da so pevci, ki so nastopili pri tej slovesnosti, S 1 o t e n c i in (»a so ˇ tem sloTenskem pevakem zboru sodelovali le štifje goriški carkveai pevci, izmed ka- terih je le eden po roda Italijaa, a Se ta ima Slorenko za žeho. Ni res, da ni bilo ob odkritja na- grobnika S. Gregorčiča prostora za alo- venBko zastavo; res pa je, da je na cerkvi bv. Lovrenca pri tej priliki vi- hrala 3 metre dolga alovenska trobojnica." Tadi „Slovenakema Narodau je poelil odbor 8ličen popravek. Sramota. Danea teden smo ožigo- sali Gabräöekovo „Sočo" kot hijeno, ki je pesnika S. Gregorčiča tadi po njegovi smrti badobno obrekovala ter tako skra- nila njegov spomin. Pribili amo tadi dejsUo, da je ta list akašal s sumničenjem lažmi in obrekovanjem cvirati delovanje oaredajega odbora, ki je prevzel skrb in trad za posmrtno počeičenje naiega ve- likega pesnika. Nä to ni „Saöa" t STojem odgci- voru z dne 15. t. m. nič odgovorila; molče je požrla ta grozovita očitanja in teh svojih uböe znanih lamparij se ne apa tajiti. To koQ3tatiramo pred celo sloTen8ko javnostjo ter prepaäöamo ta moraloo tako neizmerno izprijeni list občnema zsničeTanja. Rar kvasi „Soöa" v svojem odgo- Yora, ni vredno reaneg» odgorora. Kaj naj n. pr. odgovarjamo na njeno beda^to opazko, da bi bil moral oarednji odbor za Gregorčičev spomenik „PevBko in glaabeno draitvo za sodelovanjs pi- 8 m eno popraSati; da bi ne smel bIo- žiti „odbora za Grcgorčičev §ponoeniku priznan piaatelj kot „laufoarš" in kct posredovalec mad cjim in med „Pevakim in glaabenim drnštvom"; da je goriäki knezonadikof kot predaednik „Monta" dal nekemu italijinskema Blagi dopant. da bi bil mogel t& v nedtijo 6. septem- bra aodelovati kot pevec pri Gregorči- devi alavnosti ? Ali naj zavračamo „Sočino^ Už, da pojejo Kokošarjevi lalki pevci pri slovenskih mažah : .kraliia neboi in žemle"? Ne, tega menda ni treba; ztto pika ! Zastave ob odkritjn Gregorči- čevega nagrobnika. — Gabrščekova „Soča" trobi y svet že nekaj dni debelo, nesramno laž, da ni bilo ob odkritja na- grobnika S Grfgorčiča na pokopališču nobene alovenBke trobojnicp. Tako je n. pr.^10. t. m. piiala : „Slorenska za- stava je vihrala pri prvi oštariji, na cerkvi pa papeževa in dežolna, tarn ni biio prostora za Blovensko zaztavo. Skandal varh škaodalov ! 12. t. rn. je ponavljala isto laž z besedami: „Če bi bila „G >rica" poiten slovenski list, bi bila moraia pisati tako, kakor wSo8a" ter obsoditi tadi Skandal, da ni biio proatora za slo- ve nako zastavo pri cerkvi, pač pa za papeževo ia deželno. Sram bodi škanda- loznih klerikalcev!u 15. t. m. pa je „S^öa" vprašala : „Raj pa glede zastav? 0 tem je piaala „Soča" v četrtek, da ni imela prostora slov. trobojn'ca ob Grfgorčičevem groba. Na to odgovori „Gorica" komaj čez 10 dni, aaj amo že pripravljeni na never- jetne laži." 0 isti zadevi smo Öitali tadi y „Slov. Naroda" lažajiv člaaek, ki je bil seveda skovan v znani goriški kovačiji. V tem članka ponavlja „Nnrodov" dopianik laž 0 laških pevcih pri odkritja Gregoröiöevega spomenika ter nadaljaje: „Papeška in deželna zastava sta vihrali na pokopališča, kjer leži alovenski pes- nik, — 0 slovenski trobojnici ne daha ne alaha — to je dejatvo, na katero go- riški klerikalci aploh ne odgovarjajo. To so pač škandali, — kakršni se še niso dogodiii ne samo na Goriškem, temveö tadi na celem slovenskem ozemlja, Le kdor je v reanici Slovenec, komar ae pretaka po žilah slovenska kri, t* pojmi giganUtvo tega ikandala po eai strani in Btrankarsko zaBlepljenost njegovih provzročiteljev po dragi strani". S to lažjo je razburjala „Soča" slOYensko občinstvo, ker je hotela otem- niti skoz in skoz narodni značaj Gre- gorčičeve slavnosti ter samničiti rodo- ljabje clanoY osrednjega odbora. „Soča" je seveda tadi o zastavah ksikor 0 pevcih iagala; resnica pa je, da je ob odkritja Gregorčičevega na- grobnika na cerkvi by, Lovrenca vihrala 3 metre dolga slovens ka trobojni- ca zraven IV2 metra dolge rameno-bele zastave. Deželna zaatava ni bila nikjer razobesena. Za realke. — Za Baplenta na go- riiki raalki je imenovan g. dr. Pavlin. Realöni ravnatelj G a s s n e r, gre, kakor se govori, iz Gjrk Žjli priti na Pre- darlsko. Poročil se je dne 10. t. m. goap. Fran Prencis, pevovodja in trgovec v Skopem, z goapico Mici Poličarjevo. BJo sreöno. „8oča" in p sateljCenc blamirana. Pred goriško okrožno kot Ysklio.no sod- cijo je bil danes oproščen prestopka uradnega razlaljenja g. Gabrijel B e v k iz Cerknega. Veselje „prijaznega" ovadi- telja Rojca in Ž njim se veseleöe uma- zane „Soöeu je bilo jakokratko. Or ad ah nima areöe 1 okrog in dobro živel. Pri hišni preiskavi so našli pri njein milogo cigarct „mem- phis" in kolekov, ki jih je najbrže vkra- del v trgovini g. Howänskega na Go- riščeku. V to trgovino je bilo namreč vlomljeno pred par tcdni. — \eiikainka knza v Istri. Tale krfzo ie oi biio ˇ Istri; Irgate* se je že , pričel«, a osnoRt kmetje imsjo ˇ sodih Se ataro vino. Nimajo kam spraviti grozdja. Primorani so obcgi kmetje dasi pod niö ' žpekolati?Dim trgctcem sli staro vino ali j grcidje. TrgoTci si kar manejo roko od | Teselja, da bodo imeli velik dobiček. In na vre to te lepo molöi ˇ Arstriji. Ker je edini pridelek t Istri Ietos grozdje, | kako b(do kmetje izbsjsli, ako bodo dali pod nič grozdje, a mcrali živila drago kopcyati od trgovcet? Dražja je zdaj kila ctrcb nego kila vina in dvakret ] drtžjs, Dfgo kila grczdjtr. Tadi pri oaa ! ponekod ni boljie. To mora kniete nni- čiti! Zakaj ee vsi avstrijski kmetje ne organizQJejo t zadroge? Avstrij», kdaj boš že enkrat začela skrbeti za kmeta, ki J3 tTOJ steber? — V kratkem se bodo vriili pc- \ skasi'za globoko cranje po notem na- ! činn z gepljem na uzornem poseshu t ; Monastiro. Kdcr *e za te posknee zanima in bi te j;h radi cg'edali, osj se prijavi v „Geriikem kncetiJEkem drašttu", da se sknpno dolcči izU t k temn demon- | atriranJD. — Katalog glasbenili del je iz- dala „Katoliška Bakvarna" ˇ Ljnbljani. Katalog bo vsled BTOJe pcpolnosti prar dobro flüzil slcfecskim glasbecikom, perskim zborom itd. Katalog oddaja, oiiroma odpcšlje j knjigama na zehtevo brezplačno in po- štnine prosto. — Žalostno smrt je storil zidar Jcžtf Bemin r Tretu. Veled veselja, da ee je sin **nil cd Tojaikih T»i, je šel pit in setako žuineko napil, da je dcma ; kmala izdibnil. ) — PreetcIoDa&/cdnik za kstoliShe ¦ fasnikarje. — Prestolonaslednik Franc ! Ferdinand je podaril „Dmštvn katoliških \ dasnifcarjet" znatno vecto. Toko n?ažaje ) ponceii kričamkega ČasopUja najTečji j dcfctojanttvenik za cesarjcm v držati. — Tnirl je t Tratn Tinotržec g. Ivan Batiste. — Grozen pož?r je divjal zopet v ! torek in sredo v Carigrado. Pogorelo je ! 5C0 hi T cn*m dein meets, kjer sta- nnjejo Afetri;ci in Itaiijani. — Trčila sta francoski parnik „Oasis" in angleika parnika „Spartian Prince", ki je otcoil a 14 mcrnarji. — Vinskft letina na Francotkem bo letos izredr.o steba. Razne trtne bo- lezni so dccela nničeile cele linorodne okrajp. Ejfr Fe je fpcmledi pričakcvalo po 40 do 45 hektcIitroY vina cd beintara, ga bo kcreaj po 80 litroT. Župan ? Aya je izdal prcglac, ki ž njim atari delavce iz eeternih krajer, naj IetcB ne hodijo t isnpanj^ke kreje zaslužka iekat, kajti trgatve re be. Ob elab.h letin&h ns- bavljajo Frsccczi dalmatinsko in iMrako grczdje in vine. Naj bi vinmke zsdroge in goepedareke zveze o pravem časn poskrbele, da cdpravijo nsši iiDščaki čim r»jieö s\cjih pridelko? na frtneoski tig. Ob krfzi, ki preti ziasti ittrskemu vinarstTo, morajo poklicani činitelji takoj ˇso pczorncft in ekrb peevetiti tenru lujoeniD, za n&äe naredno blsgottanje leleftžoemn vpra^aDJn. Zahvala. Podpisani odbor pe sično zahvaljnje öis). obcinstvQ za obilro udeiežbo pri ne- dfljtki veselici ter jo zsgotavlja, da bo todi nadalje, kakor dosedgj, skrbe),dabo nadil h svojim vsporedom redno kaj le- pega. Eaako se srdno zah»»ljajp» yrlemn pe»skema zbora „Preieren" iz ŠL Petra za öodeiovanje in gg. „JogoBlovanom"- kolesarjem „Gorice" za lepo adeležbo. Sovodnje-Rabije, 18. Bept. 1908. Odbo? „Zvezdeu. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Vrt- lentina in na drugili slicnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-A poth e ke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brtzplačno Prva goriška tovaraa umetnih ognjcv s strojnim obratom Jzdcluje: rakete bengalične Iuči, rimskc svečc, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm \ 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Goriea, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ----------palače.)---------- Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V« kila in cd enega iunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vseblago Drve vrste. Rihard in = | =Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 \ erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- I zanico in krompir vsake vrste pod najugodnejšimi ! pogoji. j Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Izvrstno pccivo priporoOa spoštovanim meščanom iti okoličanom pekovski mojster 39KDB BRÜTüS v doriei Äolwka ulica št. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičovesa mlina. Ill čevljar j v Semeniški ulici 1. | ^ za raznovrstna naročila po meri j za gospe m gospode. - Naročila se izvršuje hitroa 1 c Pop rava ! in komi- j sijska za- ; locjadvo- ; koles in \ šivalnih | strojev j pri i g3 ! G ori ca ' * ' ** Via Prodaja tudi na mesečne ob- n,mm„ poke. Ceniki franko. UUOmo Stara dvokolesa se emaj- 3—1 lirajo po ceni z ognjem gjjg Odlikovana iiiizai'ska delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA -Tržaška ulica 18 - ANT. ČERNI60J izdeluje: Za stavlie: j Za sobe: 1 Za cerkve: Vrata Omare Altarje okna postolje klopi podove \ mize | prižnico stornicc umivalnike / pulti pregraje \ ponoßne , klcčalnike i. t. d. i oniarice i. t. d, j stolice i _________________) i. t. d.____i_ zalogaI vsakovrstnih strugarskih izdclkov kakor: nog stebri- čev, važev itd. — Vsukovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na elektricno gouilno silo. V mizar in <* lesni trgovec v Poäpri, na voili nov&p Meziiiškp mosta (na cesti, ki freljeproti Gradiški) o o co Trguje tudi % opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekliega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod» stiNkalnic itd. *O GorisKQ züBza gasp, zadrug in drustew Gorici, Ö-« , registrovana zadruga z omejeno zavezo. 1 posreduje I pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih . pridelkov — ! V zalogi ima: ' modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gu- | mijeve vezi, belo in živiusko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. I Člani pridruženih zaJrug se pri prevzemanju blaga morajo I izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pri- I padajo. L -.Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, /^. rV bivši „Hotel Central". Hf* CENJ. PÄNIE IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljsega izdelka. Po doleoletnih skušniah sva nrišla do preDricania, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original- üictoria stroji .i¦:.;., §e po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so „r^:,, i,m za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umfctno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Oictoria stroji so najbop izddek vseh dosedaj obstoječih tovaren. J Za vsak stroj jamciva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, > Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piazza Quomo] št. i