g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 33 Vrhunski geološki strokovnjak in prijatelj geografov Profesorja Buserja je poznal marsikateri slovenski geograf, saj je veliko let predaval osnove geologije prvemu letniku geografije na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete (1987-1993 in 2000- 2003). Spominjamo se ga tudi kot predavatelja na številnih seminarjih stalnega strokovnega spopolnje- vanja za učitelje geografije in uspešnega populariza- torja geologije. Z njegovim odhodom smo tudi geo- grafi izgubili zvestega prijatelja in odličnega strokov- njaka, ki mu je bilo veliko do tega, da bi bili tudi geo- grafi čim bolj pogosti in korektni razlagalci geolo- ških spoznanj. Tudi nam, geografom, so bila name- njena njegova prizadevanja za uresničitev zamisli o Slovenski geološki poti. Žal je zaenkrat ta projekt zamrl, a morda bo kdo le imel dovolj moči in pod- pore, da ga uresniči po zamisli Stanka Buserja, če ne v celoti pa vsaj deloma. Na več krajih ob tej poti spominjajo nanj tudi geološki stebri z reprezentanč- nimi kamninami, ki jih je Buser dal postaviti zaradi večje nazornosti in lažjega razumevanja geološke zgradbe. V Sloveniji je táko obilje geoloških poseb- nosti, da jih je vredno pokazati tako domači kot tuji javnosti. Zaenkrat imamo geološke učne poti le med Jezerskim in Tržičem ter na območju Atomskih toplic v Podčetrtku. Povsod drugod so geološke značilno- sti predstavljene kot del naravne podobe pokrajine. Potrebno je poudariti, da smo geografi in zlasti geo- morfologi opozarjali, kako ni smotrno in tudi ne naj- bolj strokovno, če na učnih poteh manjkajo geomor- fološke značilnosti, a to se dogaja ponekod tudi geo- logiji. Če bi profesor Buser še živel in imel prilož- nost dokončati svojo zamisel, bi gotovo upošteval te pripombe, saj je bil med geologi eden tistih, ki si je za sodelovanje med strokama najbolj prizadeval. To dokazuje tudi njegovo sodelovanje na zborovanjih slo- venskih geografov, na primer v Tolminu leta 1975 ter v odgovarjajočem zborniku leta 1978 (slika 1, 4). Osebno sta se z avtorjem članka najbolj zbližala v osemdesetih letih, v času intenzivnega geolo- škega in geomorfološkega raziskovanja Zgornjega Posočja, konkretno pri projektu raziskovanja geolo- gije, hidrogeologije in geomorfologije Bovške kotline geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja rof. Buser je gotovo eden najbolj plodovitih in znanih geologov starejše generacije, ki je slovel kot najboljši poznavalec geologije Slovenije v zadnjih tri- desetih letih. Upamo si trditi, da je bil prof. Buser med geologi eden redkih, ki se je zavzemal za medse- bojne strokovne stike z geografijo in geografi, še pose- bej pa se je trudil, da bi čim več znanja posredoval učiteljem geografije. To je storil pri izvajanju številnih seminarjev za učitelje geografije ter tudi s sodelova- njem pri ustvarjanju video gradiv, v katerih pogosto tudi sam nastopa in so zelo uporabna tudi pri pouku geografije. V tem se s prof. Buserjem zaenkrat ne more meriti noben drug slovenski geolog. Prof. Buserja doživljamo kot prijatelja geografov in geografije, saj je bil njegov odnos vsaj do fizične geografije, drugačen od odnosa njegovih geoloških kolegov. Njegovo odprtost, dovzetnost za drugačne poglede in vidike ter življenjskost moramo ceniti tudi geografi. Tudi zato ni za nekrolog nikoli prepozno, saj si ga osebnost, kot je prof. Buser, nedvomno zasluži. V spomin na prijateljstvo ter na človeške in strokovne vezi s slovenskimi geografi smo povabljeni, da odkri- jemo geološke in geografske posebnosti Karnijskih Alp. P Geološki park Karnijske Alpe IZVLEČEK Članek je spominske narave in je posvečen profesorju geologije Stanku Buserju (1932 – 2006), ki je zaslužen tudi za geološko izobraževanje geografov, bodisi v času študija, v okviru učiteljskih seminarjev in s popularizacijo geolo- gije. Prof. Buser je v času svojega plodnega raziskovanja, izdelave številnih geoloških kart in geoloških komentarjev za posamezna območja Slovenije ter priprave Slovenske geološke poti zaslovel tudi kot najboljši poznavalec regi- onalne geologije Slovenije. Pisca tega sestavka, s katerim sta skupaj raziskovala Zgornje Posočje, pa je opozoril na pomen geologije Karnijskih Alp za razumevanje celotnega geološkega razvoja, čemur je posvečen del članka. Ključne besede: Stanko Buser, geolog, življenjepis, pouk geo- grafije, geologija, Karnijske Alpe. ABSTRACT The Geological Park of Karnian Alps – in a Memory of Professor of Geology Stanko Buser The article is dedicated to a geologist Stanko Buser (1932 – 2006). Besides teaching on the Ljubljana university he was also involved in teaching geology to geography students as well as training the geography teachers in geology. Stanko Buser has a reputation of an expert in slovenian geology which helped him a lot in making geology more understan- dable to public, also with the use of modern media. His merit was not only preparing many maps and texts on geo- logy of Slovenia but also preparing a project The Slovene geological trail. While working on geological and geo- morphological studies in Upper Soča valley Stanko Buser introduced the autor of the article to geology of Karnian Alps, which is a higly interesting and important European geological area. Key words: Stanko Buser, the geologist, curriculum vitae, geo- graphy lessons, geology, Karnian Alps. Avtor besedila in fotografij: JURIJ KUNAVER, red. prof. v pok. Hubadova 16, 1113 Ljubljana E-pošta: jurij.kunaver@siol.net COBISS 1.04 strokovni članek v spomin na profesorja geologije Stanka Buserja Slika 1: Stanko Buser med učitelji geografije v Tolminskih Ravnah v osemdesetih letih (foto: Jurij Kunaver). g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 33 Vrhunski geološki strokovnjak in prijatelj geografov Profesorja Buserja je poznal marsikateri slovenski geograf, saj je veliko let predaval osnove geologije prvemu letniku geografije na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete (1987-1993 in 2000- 2003). Spominjamo se ga tudi kot predavatelja na številnih seminarjih stalnega strokovnega spopolnje- vanja za učitelje geografije in uspešnega populariza- torja geologije. Z njegovim odhodom smo tudi geo- grafi izgubili zvestega prijatelja in odličnega strokov- njaka, ki mu je bilo veliko do tega, da bi bili tudi geo- grafi čim bolj pogosti in korektni razlagalci geolo- ških spoznanj. Tudi nam, geografom, so bila name- njena njegova prizadevanja za uresničitev zamisli o Slovenski geološki poti. Žal je zaenkrat ta projekt zamrl, a morda bo kdo le imel dovolj moči in pod- pore, da ga uresniči po zamisli Stanka Buserja, če ne v celoti pa vsaj deloma. Na več krajih ob tej poti spominjajo nanj tudi geološki stebri z reprezentanč- nimi kamninami, ki jih je Buser dal postaviti zaradi večje nazornosti in lažjega razumevanja geološke zgradbe. V Sloveniji je táko obilje geoloških poseb- nosti, da jih je vredno pokazati tako domači kot tuji javnosti. Zaenkrat imamo geološke učne poti le med Jezerskim in Tržičem ter na območju Atomskih toplic v Podčetrtku. Povsod drugod so geološke značilno- sti predstavljene kot del naravne podobe pokrajine. Potrebno je poudariti, da smo geografi in zlasti geo- morfologi opozarjali, kako ni smotrno in tudi ne naj- bolj strokovno, če na učnih poteh manjkajo geomor- fološke značilnosti, a to se dogaja ponekod tudi geo- logiji. Če bi profesor Buser še živel in imel prilož- nost dokončati svojo zamisel, bi gotovo upošteval te pripombe, saj je bil med geologi eden tistih, ki si je za sodelovanje med strokama najbolj prizadeval. To dokazuje tudi njegovo sodelovanje na zborovanjih slo- venskih geografov, na primer v Tolminu leta 1975 ter v odgovarjajočem zborniku leta 1978 (slika 1, 4). Osebno sta se z avtorjem članka najbolj zbližala v osemdesetih letih, v času intenzivnega geolo- škega in geomorfološkega raziskovanja Zgornjega Posočja, konkretno pri projektu raziskovanja geolo- gije, hidrogeologije in geomorfologije Bovške kotline geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja rof. Buser je gotovo eden najbolj plodovitih in znanih geologov starejše generacije, ki je slovel kot najboljši poznavalec geologije Slovenije v zadnjih tri- desetih letih. Upamo si trditi, da je bil prof. Buser med geologi eden redkih, ki se je zavzemal za medse- bojne strokovne stike z geografijo in geografi, še pose- bej pa se je trudil, da bi čim več znanja posredoval učiteljem geografije. To je storil pri izvajanju številnih seminarjev za učitelje geografije ter tudi s sodelova- njem pri ustvarjanju video gradiv, v katerih pogosto tudi sam nastopa in so zelo uporabna tudi pri pouku geografije. V tem se s prof. Buserjem zaenkrat ne more meriti noben drug slovenski geolog. Prof. Buserja doživljamo kot prijatelja geografov in geografije, saj je bil njegov odnos vsaj do fizične geografije, drugačen od odnosa njegovih geoloških kolegov. Njegovo odprtost, dovzetnost za drugačne poglede in vidike ter življenjskost moramo ceniti tudi geografi. Tudi zato ni za nekrolog nikoli prepozno, saj si ga osebnost, kot je prof. Buser, nedvomno zasluži. V spomin na prijateljstvo ter na človeške in strokovne vezi s slovenskimi geografi smo povabljeni, da odkri- jemo geološke in geografske posebnosti Karnijskih Alp. P Geološki park Karnijske Alpe IZVLEČEK Članek je spominske narave in je posvečen profesorju geologije Stanku Buserju (1932 – 2006), ki je zaslužen tudi za geološko izobraževanje geografov, bodisi v času študija, v okviru učiteljskih seminarjev in s popularizacijo geolo- gije. Prof. Buser je v času svojega plodnega raziskovanja, izdelave številnih geoloških kart in geoloških komentarjev za posamezna območja Slovenije ter priprave Slovenske geološke poti zaslovel tudi kot najboljši poznavalec regi- onalne geologije Slovenije. Pisca tega sestavka, s katerim sta skupaj raziskovala Zgornje Posočje, pa je opozoril na pomen geologije Karnijskih Alp za razumevanje celotnega geološkega razvoja, čemur je posvečen del članka. Ključne besede: Stanko Buser, geolog, življenjepis, pouk geo- grafije, geologija, Karnijske Alpe. ABSTRACT The Geological Park of Karnian Alps – in a Memory of Professor of Geology Stanko Buser The article is dedicated to a geologist Stanko Buser (1932 – 2006). Besides teaching on the Ljubljana university he was also involved in teaching geology to geography students as well as training the geography teachers in geology. Stanko Buser has a reputation of an expert in slovenian geology which helped him a lot in making geology more understan- dable to public, also with the use of modern media. His merit was not only preparing many maps and texts on geo- logy of Slovenia but also preparing a project The Slovene geological trail. While working on geological and geo- morphological studies in Upper Soča valley Stanko Buser introduced the autor of the article to geology of Karnian Alps, which is a higly interesting and important European geological area. Key words: Stanko Buser, the geologist, curriculum vitae, geo- graphy lessons, geology, Karnian Alps. Avtor besedila in fotografij: JURIJ KUNAVER, red. prof. v pok. Hubadova 16, 1113 Ljubljana E-pošta: jurij.kunaver@siol.net COBISS 1.04 strokovni članek v spomin na profesorja geologije Stanka Buserja Slika 1: Stanko Buser med učitelji geografije v Tolminskih Ravnah v osemdesetih letih (foto: Jurij Kunaver). g e o g r a f s k i o b z o r n i k34 35 in Kaninskega pogorja. Takrat je profesor Buser med drugim prišel do spoznanja, da ima Bovška kotlina značaj velike sinklinale v nasprotju s prejš- njo narivno razlago. Avtorja članka je seznanil z naj- dbo pomembne stratigrafske vrzeli ali cezure med spodnjo juro in zgornjo kredo, ki jo je odkril ob vod- nem koritu pluženske hidroelektrarne. V neposred- nem kontaktu sta namreč dva apnenca, ki sta nasta- jala v obdobjih okrog 80 milijon let vsaksebi. Vmes je moralo biti na tem območju razpadajoče julijske plat- forme bodisi kopno brez sedimentacije, ali pa je ero- zija v kratkem času odstranila debele plasti morske sedimentacije, kar je v obeh primerih nasprotno od prejšnjih predstav o neprekinjeni sedimentaciji. Na terenu je profesor Buser stik obeh enot posebej ozna- čil z rdečo barvo, kar pa je danes komaj še vidno in bo izgubljeno ne samo kot morebitna turistična zani- mivost, ampak tudi za strokovnjake, če ne bo prišlo do ustrezne zaščite (slika 2). V času Buserjeve "bov- ške geološke aktivnosti" je dozorela tudi zamisel o dveh televizijskih oddajah, ki bi gledalcu približale geološko zgradbo na obeh straneh prelaza Predel, v okolici rudnika Rabelj in v dolini reke Koritnice. V obeh televizijskih oddajah je glavni nastopajoči prav Stanko Buser, ki na zaključku druge oddaje pravi, da "geologu na terenu ni nikoli dolgčas, ker ga obdajajo sami znanci, prijatelji in ljubljenčki". Tako je on ime- noval kamnine in fosile v njih, ki jih tako ali drugače pozna že od prej, ali pa jih spoznava na novo. Zadnje avtorjevo sodelovanje z njim je bilo povezano s sim- pozijem o Blažu Kocenu marca leta 2007, ko naj bi bil na Ponikvi, odkoder je bil doma, slavnostni govor- nik v Slomškovem domu. Žal profesor Buser simpo- zija ni dočakal, saj smo se malo prej, 1. novembra 2006, od njega za vselej poslovili. S profesorjem Buserjem v Geopark Karnijske Alpe Na geološke posebnosti in zanimivosti Karnijskih Alp, katerih vzhodni del je še v slovenskem govor- nem območju, je avtorja članka pred skoraj dvema desetletjema opozoril pokojni Stanko Buser, ko ga je tja povabil na strokovno ekskurzij, ki jo je organiziral za študente geologije. Ekskurzija se je začela v Selsko- kapelskem podolju, na tamkajšnjih nahajališčih geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja magmatskih kamnin, ki dokazujejo obstoj perija- dranske prelomne cone. Od tam se je pot nadaljevala po Ziljski dolini na prelaz Plöcken v zahodnem delu Karnijskih Alp, ki je eno od najpomembnejših obmo- čij Karnijskega geoparka. V okviru tega parka, ki je največji od štirih geoparkov v Avstriji, je na celotnem območju gorovja cel splet geoloških poti ali geo-trai- lov (Schönlaub, 2005). Avstrijci govorijo o Geoparku Karnijske regije. Park obsega ozemlje Karnijskih Alp, velik del Ziljske doline in Ziljskih Alp, skupaj približno 1450 km² ozemlja. Karnijske Alpe same so dolge približno 100 km. Znotraj parka je nekaj območij, ki so prava meka za geologe in to poleg prelaza Plöcken pred- vsem Mokrine (Nassfeld) ter kraj Mussen in Volaysko jezero. V knjigi avstrijskega geologa Schönlauba (2005), ki obsežno in prepričljivo odkriva geološke znamenitosti Karnijskih Alp, je podrobneje pred- stavljenih kar petdeset geološko pomembnih krajev v Karnijskih Alpah od Bistriške planine (Feistrizalm) na vzhodu do najvišjega vrha Hohe Warte, 2780 m, na zahodu. Geološko so Karnijske Alpe nekaj poseb- nega zato, ker je v njih mogoče najti kamnine od ordovicija do jure, torej v časovnem razponu 300 milijonov let in obsegajo ves paleozoik in velik del mezozoika. Vrhu vsega gre večinoma za sedimentne kamnine, ki jim je mogoče starost določiti s pomočjo fosilov. Karnijske Alpe so poleg tega priča kar dveh orogenez, kajti marsikje je mogoče zaslediti učinke varistične orogeneze, pozneje pa so bile kamnine podvržene še alpidski orogenezi. Zato jih je v geo- loškem pogledu na nek način mogoče primerjati z Velikim kanjonom reke Kolorado, ki je najimenitnejše geološko okno na svetu. A v slednjem si sedimentne kamnine skoraj od kambrija naprej v glavnem brez večjih prekinitev sledijo vse do terciarnih, medtem ko so v Karnijskih Alpah jasni dokazi za erozijsko preki- nitev zaradi vmesne mladopaleozojske varistične oro- geneze in poznejše ponovne vzpostavitve mladopale- ozojskih in predvsem mezozojskih morskih sedimen- tacijskih okolij. V malem je podobno "geološko okno" tudi naša Dovžanova soteska. Sicer pa med južnimi Karavankami in Karnijskimi Alpami ni velikih razlik. Obe gorovji pripadata Južnim Alpam in je zato med njima veliko podobnosti, če se spomnimo samo per- mijskega kremenovega konglomerata nad Tržičem, ki ga po nastanku in izgledu skoraj enakega najdemo tudi v Karnijskih Alpah. Razlika pa je v glavnem v tem, da so Karnijske Alpe tektonsko mnogo bolj dvig- njene od Karavank in imamo zato vpogled v globlje in starejše plasti (slika 3). Karnijske Alpe so v tem delu Evrope znane predvsem kot nahajališče najrazličnejših paleozojskih fosilov, s katerimi je mogoče slediti prek 200 milijonom let geo- loškega razvoja, t.j. od ordovicija do perma. Edina pre- kinitev je že omenjena varistična orogeneza v zgor- njem karbonu, ki jo je bilo s tem mogoče potrditi tudi tu. Nato je, kot omenjeno, sledila poznejša dolgotrajna morska transgresija. Vendar v Karnijskih Alpah v raz- liko od Karavank mlajše triasne oziroma mezozojske kamnine niso več prisotne. Med najbolj znanimi naha- jališči fosilov navajajo na primer Bistriško planino geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja ������ ������ ����� ���� ���� ���� ����� ���������������� �������� ������� ��������������������� ���������� ��������� ����� ���������� ������������������ ��������� ����������� ���������� ������� �� ���������� � ���������� ���������� ��������� ������������ ��������������� ������ � � ������� Slika 3: Geološki prerez čez Krniške skale nad Mokrinami, ki kaže mladopaleozojsko osnovo (levo - zg. karbon), nagubano v varistični orogenezi in diskordatno nad njo ležeče permijske in srednje mezozojske sklade vrha Gartnerkofla (desno), nagubane in dvignjene v alpidski orogenezi (J. Fridl po Kahler-ju in Prey-ju). Slika 2: Buserjeva geološka meja ob vodnem koritu HE Plužna pri Bovcu (foto: Jurij Kunaver). g e o g r a f s k i o b z o r n i k34 35 in Kaninskega pogorja. Takrat je profesor Buser med drugim prišel do spoznanja, da ima Bovška kotlina značaj velike sinklinale v nasprotju s prejš- njo narivno razlago. Avtorja članka je seznanil z naj- dbo pomembne stratigrafske vrzeli ali cezure med spodnjo juro in zgornjo kredo, ki jo je odkril ob vod- nem koritu pluženske hidroelektrarne. V neposred- nem kontaktu sta namreč dva apnenca, ki sta nasta- jala v obdobjih okrog 80 milijon let vsaksebi. Vmes je moralo biti na tem območju razpadajoče julijske plat- forme bodisi kopno brez sedimentacije, ali pa je ero- zija v kratkem času odstranila debele plasti morske sedimentacije, kar je v obeh primerih nasprotno od prejšnjih predstav o neprekinjeni sedimentaciji. Na terenu je profesor Buser stik obeh enot posebej ozna- čil z rdečo barvo, kar pa je danes komaj še vidno in bo izgubljeno ne samo kot morebitna turistična zani- mivost, ampak tudi za strokovnjake, če ne bo prišlo do ustrezne zaščite (slika 2). V času Buserjeve "bov- ške geološke aktivnosti" je dozorela tudi zamisel o dveh televizijskih oddajah, ki bi gledalcu približale geološko zgradbo na obeh straneh prelaza Predel, v okolici rudnika Rabelj in v dolini reke Koritnice. V obeh televizijskih oddajah je glavni nastopajoči prav Stanko Buser, ki na zaključku druge oddaje pravi, da "geologu na terenu ni nikoli dolgčas, ker ga obdajajo sami znanci, prijatelji in ljubljenčki". Tako je on ime- noval kamnine in fosile v njih, ki jih tako ali drugače pozna že od prej, ali pa jih spoznava na novo. Zadnje avtorjevo sodelovanje z njim je bilo povezano s sim- pozijem o Blažu Kocenu marca leta 2007, ko naj bi bil na Ponikvi, odkoder je bil doma, slavnostni govor- nik v Slomškovem domu. Žal profesor Buser simpo- zija ni dočakal, saj smo se malo prej, 1. novembra 2006, od njega za vselej poslovili. S profesorjem Buserjem v Geopark Karnijske Alpe Na geološke posebnosti in zanimivosti Karnijskih Alp, katerih vzhodni del je še v slovenskem govor- nem območju, je avtorja članka pred skoraj dvema desetletjema opozoril pokojni Stanko Buser, ko ga je tja povabil na strokovno ekskurzij, ki jo je organiziral za študente geologije. Ekskurzija se je začela v Selsko- kapelskem podolju, na tamkajšnjih nahajališčih geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja magmatskih kamnin, ki dokazujejo obstoj perija- dranske prelomne cone. Od tam se je pot nadaljevala po Ziljski dolini na prelaz Plöcken v zahodnem delu Karnijskih Alp, ki je eno od najpomembnejših obmo- čij Karnijskega geoparka. V okviru tega parka, ki je največji od štirih geoparkov v Avstriji, je na celotnem območju gorovja cel splet geoloških poti ali geo-trai- lov (Schönlaub, 2005). Avstrijci govorijo o Geoparku Karnijske regije. Park obsega ozemlje Karnijskih Alp, velik del Ziljske doline in Ziljskih Alp, skupaj približno 1450 km² ozemlja. Karnijske Alpe same so dolge približno 100 km. Znotraj parka je nekaj območij, ki so prava meka za geologe in to poleg prelaza Plöcken pred- vsem Mokrine (Nassfeld) ter kraj Mussen in Volaysko jezero. V knjigi avstrijskega geologa Schönlauba (2005), ki obsežno in prepričljivo odkriva geološke znamenitosti Karnijskih Alp, je podrobneje pred- stavljenih kar petdeset geološko pomembnih krajev v Karnijskih Alpah od Bistriške planine (Feistrizalm) na vzhodu do najvišjega vrha Hohe Warte, 2780 m, na zahodu. Geološko so Karnijske Alpe nekaj poseb- nega zato, ker je v njih mogoče najti kamnine od ordovicija do jure, torej v časovnem razponu 300 milijonov let in obsegajo ves paleozoik in velik del mezozoika. Vrhu vsega gre večinoma za sedimentne kamnine, ki jim je mogoče starost določiti s pomočjo fosilov. Karnijske Alpe so poleg tega priča kar dveh orogenez, kajti marsikje je mogoče zaslediti učinke varistične orogeneze, pozneje pa so bile kamnine podvržene še alpidski orogenezi. Zato jih je v geo- loškem pogledu na nek način mogoče primerjati z Velikim kanjonom reke Kolorado, ki je najimenitnejše geološko okno na svetu. A v slednjem si sedimentne kamnine skoraj od kambrija naprej v glavnem brez večjih prekinitev sledijo vse do terciarnih, medtem ko so v Karnijskih Alpah jasni dokazi za erozijsko preki- nitev zaradi vmesne mladopaleozojske varistične oro- geneze in poznejše ponovne vzpostavitve mladopale- ozojskih in predvsem mezozojskih morskih sedimen- tacijskih okolij. V malem je podobno "geološko okno" tudi naša Dovžanova soteska. Sicer pa med južnimi Karavankami in Karnijskimi Alpami ni velikih razlik. Obe gorovji pripadata Južnim Alpam in je zato med njima veliko podobnosti, če se spomnimo samo per- mijskega kremenovega konglomerata nad Tržičem, ki ga po nastanku in izgledu skoraj enakega najdemo tudi v Karnijskih Alpah. Razlika pa je v glavnem v tem, da so Karnijske Alpe tektonsko mnogo bolj dvig- njene od Karavank in imamo zato vpogled v globlje in starejše plasti (slika 3). Karnijske Alpe so v tem delu Evrope znane predvsem kot nahajališče najrazličnejših paleozojskih fosilov, s katerimi je mogoče slediti prek 200 milijonom let geo- loškega razvoja, t.j. od ordovicija do perma. Edina pre- kinitev je že omenjena varistična orogeneza v zgor- njem karbonu, ki jo je bilo s tem mogoče potrditi tudi tu. Nato je, kot omenjeno, sledila poznejša dolgotrajna morska transgresija. Vendar v Karnijskih Alpah v raz- liko od Karavank mlajše triasne oziroma mezozojske kamnine niso več prisotne. Med najbolj znanimi naha- jališči fosilov navajajo na primer Bistriško planino geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja ������ ������ ����� ���� ���� ���� ����� ���������������� �������� ������� ��������������������� ���������� ��������� ����� ���������� ������������������ ��������� ����������� ���������� ������� �� ���������� � ���������� ���������� ��������� ������������ ��������������� ������ � � ������� Slika 3: Geološki prerez čez Krniške skale nad Mokrinami, ki kaže mladopaleozojsko osnovo (levo - zg. karbon), nagubano v varistični orogenezi in diskordatno nad njo ležeče permijske in srednje mezozojske sklade vrha Gartnerkofla (desno), nagubane in dvignjene v alpidski orogenezi (J. Fridl po Kahler-ju in Prey-ju). Slika 2: Buserjeva geološka meja ob vodnem koritu HE Plužna pri Bovcu (foto: Jurij Kunaver). g e o g r a f s k i o b z o r n i k36 37 (Feistritzer Alm), 1722 m, pod Ojsternikom, 2052 m, kjer je v devonskem apnencu bogato nahajališče favne koralnega grebena s koralami, stromatoporami, mor- skimi lilijami, brahiopodi, školjkami in algami. Predstavitev geoloških značilnosti na informacijskih tablah Kar radovednega obiskovalca parka najbolj navduši je opremljenost planinskih poti, geotrailov ter turistič- nih krajev z množico informacijskih in pojasnjevalnih tabel. Žal pa so tudi tako odlične informacijske table izpostavljene zunanjim vplivom in njihova kakovost je danes že v precej slabšem stanju kot nekdaj, vsaj na Mokrinah je tako. Škoda na tablah je manjša, kjer jih pozimi zaščitijo. Na tablah med drugim presenetijo izjemno natančno izdelane panoramske slike. Ko je avtor članka poizve- doval, kdo so bili njihovi izdelovalci, so tudi Avstrijci priznali, da ni bilo lahko najti risarja, ki je sposoben tako natančno izdelati reliefne risbe in jih zraven še opremiti z geološkimi podatki. Geološke informacije zaradi svoje izčrpnosti morebiti res niso namenjene prav vsakomur, toda podatki o sta- rosti kamnin in o drugih naravnih pojavih sčasoma vzbudijo pozornost marsikoga, ki ga sprva zanimajo samo vzponi na gore. Če pa je geološka snov predstav- ljena poljudno, je mogoče pričakovati tudi večje zani- manje zanjo, kar velja za vsako znanstveno področje. V primerjavi s tem, kako so geološke ali geomorfološke vsebine na terenu najpogosteje predstavljene pri nas, sta način in obseg predstavitve v Karnijskih Alpah sko- raj na visokošolskem nivoju. Tudi sicer je to vprašanje eden od osrednjih didaktičnih problemov predstavlja- nja naravoslovnih posebnosti javnosti, zlasti vprašanje, koliko snovi izbrati in kako jo predstaviti. Obširni tek- sti na tablah v Geoparku pričajo, da do tistih, ki z geo- logijo nimajo pogostega stika, niso bili obzirni. V tek- stih izstopajo natančnost opisovanja, pogosta je upo- raba kart, panoramskih skic, prerezov in drugih pona- zoritev. Res je, da s skopimi opisi ne pridemo daleč, a ni obsežnejšega teksta, ki bi ga ne bilo mogoče na nek način poenostaviti in narediti še boljšega. Avstrijski geologi so se najbrž postavili na stališče, da si bo tisti, ki ga stvar zanima, zagotovo vzel dovolj časa za študij geotrejlov, ali pa se pri tablah sploh ne bo ustavljal. geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja Življenjska pot dr. Stanka Buserja Profesor Stanko Buser se je rodil 20. 2. 1932 v manj- šem zaselku Boletina blizu Ponikve, v občini Šentjur, kot tretji otrok v družini malega kmeta. Buserjevo zanimanje za naravo se je bržkone oblikovalo pod vplivom domače pokrajine, saj so v neposredni bli- žini njegovega doma razviti zanimivi kraški pojavi, obenem pa je tu eno redkih rastišč velikonočnice (Pulsatila grandis), ki postaja iz leta v leto večja zna- menitost. Po Buserjevem pripovedovanju je prav on odkril rastišče te redke rože, kajti neko pomlad jo je prinesel v šolo nemško govoreči učiteljici, ki jo je takoj poslala v določitev nekemu botaniku v takrat- nem nemškem Rajhu. Na tak način naj bi prišlo do spoznanja o redkem rastišču pri Boletini. Po osnovni šoli v domači Ponikvi je šel najprej na gimnazijo, pozneje pa na učiteljišče v Celju, ki ga je končal leta 1952. Geologijo je študiral na Prirodoslovno-matema- tični fakulteti univerze v Ljubljani, diplomiral pa je na Naravoslovni fakulteti leta 1958. Med študijem je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Najprej se je zaposlil na Geološkem zavodu Ljubljana, po opravljeni vojaščini pa se je vrnil na isti zavod, kjer je bil zapo- slen kot regionalni geolog vse do leta 1983. Leta 1962 je postal vodja terenske skupine in vodja oddelka ta regionalno geologijo na Geološkem zavodu (do 1983). Vmes je bil na študijskem izpopolnjevanju na Dunaju (1962) in na nekaterih italijanskih geoloških inštitu- tih (Padova, Bologna, Milano, Rim, Neapelj). Leta 1965 je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral z disertacijo Stratigrafski razvoj jurskih skladov na južnem Primorskem, Notranjskem in zahodnem Dolenjskem. Leta 1979 je dobil naziv izredni profesor za področje Regionalna geologija in stratigrafija, od 1985 je bil redni profesor. Od leta 1983 pa vse do smrti je bil urednik "Geologije". V zimskem semestru 1982/83 je kot gostujoči profesor predaval Geologijo Jugoslavije in Geologijo Dinaridov na Inštitutu za geologijo in paleontologijo Univerze v Stuttgartu, občasno pa je predaval tudi na univerzah v Heidelbergu, Münchenu, Erlangenu in v Berlinu. Kot regionalni geolog se je že od 1958 ukvarjal z geo- loškim kartiranjem za izdelavo Osnovne geološke karte SFRJ, čemur je ostal zvest do njenega zaključka. Geološko je skartiral in reambuliral okoli 3700 km2 ozemlja Slovenije in je bil daleč najboljši poznava- lec geologije našega ozemlja. Kot avtor ali soavtor je sodeloval pri Osnovnih geoloških kartah 1:100 000 Viri in literatura 1. Ilešič, S., 1939. Slovenska Ziljska dolina. Planin. vestn., 1939, letn. 39, str. 149-166. 2. Radoičić, R., Buser, S., 2004. Biostratigrafija zgornjekrednih pelagičnih apnencev okolice Bovca v Julijskih Alpah. Geologija 47, 2. Ljubljana. Str. 151-177. 3. Schönlaub, H. P., 2005. Geopark Karnische Region, Das ware Held ist die Natur. Geologische Bundesanstalt. Wien. 4. Medmrežje: www.Summitpost.org/Gartnerkofel 5. Ustni vir : dr. Uroš Herlec geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja in tolmačih za liste Postojna, Gorica, Ribnica, Celje, Celovec in Tolmin. Vodil je tudi izdelavo pregledne geološke karte Slovenije v merilu 1:200.000. Poleg tega je štiri leta sodeloval pri raziskavah boksitnih nahajališč v Sloveniji in hrvaški Istri, tri leta pri raz- iskavah nahajališč živega srebra v Sloveniji, eno leto pa je vodil skupino geologov pri raziskavah bakrovega rudišča Murgul v Turčiji. Aktivno je sodeloval pri organizaciji raznih kongre- sov, simpozijev in posvetovanj (med drugim pri sim- poziju o Dinaridih in simpoziju o Karavankah itd.), veliko je predaval v Slovenskem geološkem društvu, na jugoslovanskih geoloških kongresih in v geolo- ških društvih v nekdanjih jugoslovanskih republi- kah, a tudi v geoloških organizacijah, na univerzah in na kongresih v Budimpešti, Sofiji, na Dunaju, v Gradcu, Bratislavi, Insbrucku, Münchenu, v Atenah, na Capriju v Heidelbergu in v Erlangenu. Bil je član številnih strokovnih svetov in komisij, tudi strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS. Aktivno je sodeloval tudi pri organizaciji strokovnega šolstva v Sloveniji v času usmerjenega izobraževanja, zlasti pri nastajanju šole za geološke tehnike in glo- binske vrtalce. Bil je tudi član republiškega odbora za vzgojo, izobraževanje in kulturo pri Zvezi sindika- tov Slovenije, deloval pa je tudi v krajevni skupnosti Rudnik in kot sodnik porotnik. Uveljavljal se je tudi na področju okoljevarstva. Prejel je več pomembnih priznanj kot npr. Nagrado in medaljo "Jovan Žujović" leta 1982 v Beogradu ter Red dela s srebrnim vencem. Kot član "Zelenih" je bil v obdobju 1990-1994 dele- gat (pozneje poklicni poslanec) skupščine Republike Slovenije. Leta 1992 je na listi Slovenske ljudske stranke kandidiral za predsednika države. Svojo poli- tično pot je po štirih letih diplomatske službe kon- čal leta 2002 kot veleposlanik Republike Slovenije v Švicarski konfederaciji in Kneževini Liechtenstein. Nato pa se je znova zaposlil na FNT do oktobra 2005, ko se je upokojil. Umrl je 30. oktobra 2006 v bolniš- nici v Slovenj Gradcu. Pokopan je na pokopališču v domači Ponikvi pri Grobelnem. Kot samostojni avtor ali soavtor je v bibliografskem seznamu Cobbis udeležen s skoraj 200 bibliografskimi enotami. Med njimi imajo posebno vrednost geološke karte in njihovi tolmači. Med strokovnjaki je znan zla- sti po litološki in biostratigrafski razčlenitvi jure v južni Sloveniji, razčlenitvi globokomorskega mezozo- ika v osrednji Sloveniji in po vpeljavi pojmov in ter- minov "karbonatna platforma", "bazen" in "sloven- ski jarek". Profesor Buser je bil tudi uspešen mentor številnim diplomantom, magistrom in doktorjem geo- loške stroke. Slika 4: Buser med mladimi obiskovalci v Dolžanovi soteski, ki je tudi po njegovi zaslugi postala znana širom po Sloveniji in v tujini (foto: Jurij Kunaver). g e o g r a f s k i o b z o r n i k36 37 (Feistritzer Alm), 1722 m, pod Ojsternikom, 2052 m, kjer je v devonskem apnencu bogato nahajališče favne koralnega grebena s koralami, stromatoporami, mor- skimi lilijami, brahiopodi, školjkami in algami. Predstavitev geoloških značilnosti na informacijskih tablah Kar radovednega obiskovalca parka najbolj navduši je opremljenost planinskih poti, geotrailov ter turistič- nih krajev z množico informacijskih in pojasnjevalnih tabel. Žal pa so tudi tako odlične informacijske table izpostavljene zunanjim vplivom in njihova kakovost je danes že v precej slabšem stanju kot nekdaj, vsaj na Mokrinah je tako. Škoda na tablah je manjša, kjer jih pozimi zaščitijo. Na tablah med drugim presenetijo izjemno natančno izdelane panoramske slike. Ko je avtor članka poizve- doval, kdo so bili njihovi izdelovalci, so tudi Avstrijci priznali, da ni bilo lahko najti risarja, ki je sposoben tako natančno izdelati reliefne risbe in jih zraven še opremiti z geološkimi podatki. Geološke informacije zaradi svoje izčrpnosti morebiti res niso namenjene prav vsakomur, toda podatki o sta- rosti kamnin in o drugih naravnih pojavih sčasoma vzbudijo pozornost marsikoga, ki ga sprva zanimajo samo vzponi na gore. Če pa je geološka snov predstav- ljena poljudno, je mogoče pričakovati tudi večje zani- manje zanjo, kar velja za vsako znanstveno področje. V primerjavi s tem, kako so geološke ali geomorfološke vsebine na terenu najpogosteje predstavljene pri nas, sta način in obseg predstavitve v Karnijskih Alpah sko- raj na visokošolskem nivoju. Tudi sicer je to vprašanje eden od osrednjih didaktičnih problemov predstavlja- nja naravoslovnih posebnosti javnosti, zlasti vprašanje, koliko snovi izbrati in kako jo predstaviti. Obširni tek- sti na tablah v Geoparku pričajo, da do tistih, ki z geo- logijo nimajo pogostega stika, niso bili obzirni. V tek- stih izstopajo natančnost opisovanja, pogosta je upo- raba kart, panoramskih skic, prerezov in drugih pona- zoritev. Res je, da s skopimi opisi ne pridemo daleč, a ni obsežnejšega teksta, ki bi ga ne bilo mogoče na nek način poenostaviti in narediti še boljšega. Avstrijski geologi so se najbrž postavili na stališče, da si bo tisti, ki ga stvar zanima, zagotovo vzel dovolj časa za študij geotrejlov, ali pa se pri tablah sploh ne bo ustavljal. geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja Življenjska pot dr. Stanka Buserja Profesor Stanko Buser se je rodil 20. 2. 1932 v manj- šem zaselku Boletina blizu Ponikve, v občini Šentjur, kot tretji otrok v družini malega kmeta. Buserjevo zanimanje za naravo se je bržkone oblikovalo pod vplivom domače pokrajine, saj so v neposredni bli- žini njegovega doma razviti zanimivi kraški pojavi, obenem pa je tu eno redkih rastišč velikonočnice (Pulsatila grandis), ki postaja iz leta v leto večja zna- menitost. Po Buserjevem pripovedovanju je prav on odkril rastišče te redke rože, kajti neko pomlad jo je prinesel v šolo nemško govoreči učiteljici, ki jo je takoj poslala v določitev nekemu botaniku v takrat- nem nemškem Rajhu. Na tak način naj bi prišlo do spoznanja o redkem rastišču pri Boletini. Po osnovni šoli v domači Ponikvi je šel najprej na gimnazijo, pozneje pa na učiteljišče v Celju, ki ga je končal leta 1952. Geologijo je študiral na Prirodoslovno-matema- tični fakulteti univerze v Ljubljani, diplomiral pa je na Naravoslovni fakulteti leta 1958. Med študijem je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Najprej se je zaposlil na Geološkem zavodu Ljubljana, po opravljeni vojaščini pa se je vrnil na isti zavod, kjer je bil zapo- slen kot regionalni geolog vse do leta 1983. Leta 1962 je postal vodja terenske skupine in vodja oddelka ta regionalno geologijo na Geološkem zavodu (do 1983). Vmes je bil na študijskem izpopolnjevanju na Dunaju (1962) in na nekaterih italijanskih geoloških inštitu- tih (Padova, Bologna, Milano, Rim, Neapelj). Leta 1965 je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral z disertacijo Stratigrafski razvoj jurskih skladov na južnem Primorskem, Notranjskem in zahodnem Dolenjskem. Leta 1979 je dobil naziv izredni profesor za področje Regionalna geologija in stratigrafija, od 1985 je bil redni profesor. Od leta 1983 pa vse do smrti je bil urednik "Geologije". V zimskem semestru 1982/83 je kot gostujoči profesor predaval Geologijo Jugoslavije in Geologijo Dinaridov na Inštitutu za geologijo in paleontologijo Univerze v Stuttgartu, občasno pa je predaval tudi na univerzah v Heidelbergu, Münchenu, Erlangenu in v Berlinu. Kot regionalni geolog se je že od 1958 ukvarjal z geo- loškim kartiranjem za izdelavo Osnovne geološke karte SFRJ, čemur je ostal zvest do njenega zaključka. Geološko je skartiral in reambuliral okoli 3700 km2 ozemlja Slovenije in je bil daleč najboljši poznava- lec geologije našega ozemlja. Kot avtor ali soavtor je sodeloval pri Osnovnih geoloških kartah 1:100 000 Viri in literatura 1. Ilešič, S., 1939. Slovenska Ziljska dolina. Planin. vestn., 1939, letn. 39, str. 149-166. 2. Radoičić, R., Buser, S., 2004. Biostratigrafija zgornjekrednih pelagičnih apnencev okolice Bovca v Julijskih Alpah. Geologija 47, 2. Ljubljana. Str. 151-177. 3. Schönlaub, H. P., 2005. Geopark Karnische Region, Das ware Held ist die Natur. Geologische Bundesanstalt. Wien. 4. Medmrežje: www.Summitpost.org/Gartnerkofel 5. Ustni vir : dr. Uroš Herlec geološki park karnijske alpe - v spomin na prof. geologije stanka buserja in tolmačih za liste Postojna, Gorica, Ribnica, Celje, Celovec in Tolmin. Vodil je tudi izdelavo pregledne geološke karte Slovenije v merilu 1:200.000. Poleg tega je štiri leta sodeloval pri raziskavah boksitnih nahajališč v Sloveniji in hrvaški Istri, tri leta pri raz- iskavah nahajališč živega srebra v Sloveniji, eno leto pa je vodil skupino geologov pri raziskavah bakrovega rudišča Murgul v Turčiji. Aktivno je sodeloval pri organizaciji raznih kongre- sov, simpozijev in posvetovanj (med drugim pri sim- poziju o Dinaridih in simpoziju o Karavankah itd.), veliko je predaval v Slovenskem geološkem društvu, na jugoslovanskih geoloških kongresih in v geolo- ških društvih v nekdanjih jugoslovanskih republi- kah, a tudi v geoloških organizacijah, na univerzah in na kongresih v Budimpešti, Sofiji, na Dunaju, v Gradcu, Bratislavi, Insbrucku, Münchenu, v Atenah, na Capriju v Heidelbergu in v Erlangenu. Bil je član številnih strokovnih svetov in komisij, tudi strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS. Aktivno je sodeloval tudi pri organizaciji strokovnega šolstva v Sloveniji v času usmerjenega izobraževanja, zlasti pri nastajanju šole za geološke tehnike in glo- binske vrtalce. Bil je tudi član republiškega odbora za vzgojo, izobraževanje in kulturo pri Zvezi sindika- tov Slovenije, deloval pa je tudi v krajevni skupnosti Rudnik in kot sodnik porotnik. Uveljavljal se je tudi na področju okoljevarstva. Prejel je več pomembnih priznanj kot npr. Nagrado in medaljo "Jovan Žujović" leta 1982 v Beogradu ter Red dela s srebrnim vencem. Kot član "Zelenih" je bil v obdobju 1990-1994 dele- gat (pozneje poklicni poslanec) skupščine Republike Slovenije. Leta 1992 je na listi Slovenske ljudske stranke kandidiral za predsednika države. Svojo poli- tično pot je po štirih letih diplomatske službe kon- čal leta 2002 kot veleposlanik Republike Slovenije v Švicarski konfederaciji in Kneževini Liechtenstein. Nato pa se je znova zaposlil na FNT do oktobra 2005, ko se je upokojil. Umrl je 30. oktobra 2006 v bolniš- nici v Slovenj Gradcu. Pokopan je na pokopališču v domači Ponikvi pri Grobelnem. Kot samostojni avtor ali soavtor je v bibliografskem seznamu Cobbis udeležen s skoraj 200 bibliografskimi enotami. Med njimi imajo posebno vrednost geološke karte in njihovi tolmači. Med strokovnjaki je znan zla- sti po litološki in biostratigrafski razčlenitvi jure v južni Sloveniji, razčlenitvi globokomorskega mezozo- ika v osrednji Sloveniji in po vpeljavi pojmov in ter- minov "karbonatna platforma", "bazen" in "sloven- ski jarek". Profesor Buser je bil tudi uspešen mentor številnim diplomantom, magistrom in doktorjem geo- loške stroke. Slika 4: Buser med mladimi obiskovalci v Dolžanovi soteski, ki je tudi po njegovi zaslugi postala znana širom po Sloveniji in v tujini (foto: Jurij Kunaver).